187. številka.
Ljnbljana, v jetek 19. avgusta.
XX. leto, 1887.
Uhaja Vhak dan »e«er, izimfti nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v rtr i j sk o - o g e rake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez poliljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — ,;i tuje dežele toliko vec, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jelen k rat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rut i. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravniSvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, nGHedaliSka stolba". Oprav niStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnic, reklamacije, oznanila, t, j. vse administrativne stvari.
K slovesu Čehov.
Pred dvema dnevoma ostavili so severni gostje večinoma slovenska tla ter se odpeljali v zlate Prage naročaj in v domača ozidja drugih čeških mest. Slavnostni dnevi po Kranjskem in Primorskem so končani in časnikarju preostaje samo še dolžnost, da o tem pohodu sestavi pristno bilanco, da uvaža, kaj je ta pohod imel koristnega za ožjo našo domo-movino, kaj pa sploh za Slovanstvo.
Glede ožje naše domovine, to je glede nezje-dinjene še Slovenije, bil je čeških gostov pohod ve-levažen, kajti pokazalo se je baš pri tej priliki, da je narod za nami, da vse lahko poskusimo in da bo demo V8ekdar prodrli. Našega naroda velika „masa" javljala se je tem povodom kakor po vodenj, kakor na Gorenjskem,  isto tako tudi na Notranjskem in češki gostje so pri mnogovrstnih  slavnostnih  prili kah izvestno dobili prijeten utis, da mi, njih sobojevniki, akoravno mal in razkosan narod, ,se nesmo\ popolnem poteptani, marveč, da je naša narodna zavest goreča, da je ideja slovanska jednako udomačena v salonih razumnikov, kakor v bornega kmetovalca neznatnej koči.
Mi sami Da amn n« v tam <.i,,a«j; ™~r~± r ~-pričali, da je ogromna večina prebivalstva slovenska ne le na papirji, marveč tudi dejanski. Ideja, katere se poprime narod v svoji celoti, mora zmagati, in narod baš pokazal je s svojo tisočerno ude-ležitvijo pri Čehov vs prej emu, da dobro ve, kaj to pomenja, da bode tudi v ozbilnejem času jednako povzdignil svoj glas. Kakor poplav glasili so se živio- in slavaklici in v najnižjih slojevih govorilo in razpravljalo se je samo o pohodu cehov in o njih pohoda velevažnem pomenu.
Nasprotniki naši, v prvi vrsti „Laibacher Wochenblattu nam kaj radi očitajo, da je vse storil „der sllsse Mob" in mislijo, da ao nam s tem prizadeli grozen udarec. A mi znamo, da bi gospodje Boga do komolca hvalili, ko bi imeli na razpolaganje kaj jednacega. Mi nemarno oholih aristokratov, niti umirovljenih birokratov, nam neso mili vojaški, niti nekateri drugi krogi, to pa je gotovo, da je za nami, kakor je pokazalo zadnje številjenje, do 95% vsega prebivalstva, da je za nami slovenska Ljubljana in da se po Ljubljani ravnajo tudi druge pokrajine in da, akoravno Ljubljana Še ni središče v
administrativnem zmislu, je pa vender že davno sre dišče v moralnem, v nandnem zmislu.
V drugi vrsti pa je čeških gostov pohod jako znamenit, ker nam je poiazal, kako je ideja vzajemnosti in solidarnosti slovanske v razmerno kratki dobi mogočno napredovah. Pred par desetletij smo se jedva še poznali, le posamični razumniki obeh narodov občevali so mej soboj, sedaj pa je ta ideja postala splošna, podobna silni reki, potiskajoči v stran vse umetno in zlobio nastavljene ovire. Seme, katero je sejal slavni Kolar, palo je na rodovita tla, in kakor ob Labi in Veltavi, isto tako prošinja ista ideja duhove ob Dravi. Savi in Soči.
Ta ideja dobila je sijajen izraz v pohodu čeških gostov, kateri so se za svojega bivanja na Slovenskem pri vsakem koraku lahko prepričali, da je naš narod pri vsej svoji malobrojnosti in razcepljenosti jako zaveden in probujen, da zvesto čuva velevažno južnozahodno reduto Slovanstva, kakor proti italijanski irredenti, tako tudi proti pruski kugi, da v nas še ni in ga ne bode temelja, da bi se nanj polagale nemške mostnice proti Adriji.
Čehov pohod nam je preprijetna  prilika, da
smo si bili podali bratske desnice in ai »utrdili. kuhuL ho nasi interesi vsmcm,   tako bodi v bodočo
tudi vse naše delovanje. Roko v roki bodemo poganjali se za svoje pravice, odbijali nasprotnikov napade in z združenimi silami delali drug za dru-zega in tako z vzajemnim postopanjem napravili tir za našo slovansko stvar.
Nasprotniki naši srpo gledajo na naš sestanek, z lažmi in obrekovanjem skušajo zmanjšati mu pomen, a zveze, ki smo jo sklenili, ne mogo razni Siti, sestanka posledic ne mogo zadržati. Naj pisarijo in klevetajo še tako strastno, naj nam zabra-nju jej o najuedolžneje slovanske skladbe, naj se po robu postavljajo, kakor policijski sovetnik Vidic, (glej današnji dopis iz Truta), vse vkupe jim ne bode pomagalo. Odstranili bodo morebiti tu pa tam kako zastavo in zastavico, porušili kak nedolžen mlaj, a žive zavesti in slovanske vzajemnosti ne bodo iztrgali iz naših src in čim bolj bodo ruvali in splet kari I i proti nam, tem močneje bode naraščala naša iskrenost, tem močneje bode donela himna:
„Hej Slovani, naša reč slovauska živo klije!"
Dijaška veselica v Novem Mestu.
Že po vseh pokrajinah Slovenije vršile so se v teku zadnjih let dijaške veselice, na katerih bo se zbirali dijaki iz vseh krajev, da se mej seboj spoznavajo in v narodnem duhu utrdijo. Da te veselice neso bile brez upliva, temveč da so veliko pripomogle k narodnemu probujenju, gotovo nihče dvomil ne bode. Vsakdo zna, da 8e mlado dijaško srce, polno lepih idejalov, katere so mu utisnili v srce njegovi učitelji, pri takih prilikah še bolj raz-uname, da njegova ljubezen do zatiranega naroda še bolj vskipi in da si nasrka moči za daljno narodno delovanje.
Uboga Dolenjska bila je do letos pozabljena. Toda dijaštvo, katero tudi dolenjske strani ni pozabilo, sklenilo je v metropolo dolenjsko iti in osnovati veselico. V ta namen osnoval se je odbor abiturijentov Ljubljanskih, kateri naj bi vse potrebno ukrenil. In res, on se ni strašil mnogih ovir, katere so se mu stavile od raznih stranij; posebno hvalo pa zasluži predsednik odborov g. Karlovšek, kateri je z železno ustrajnostjo ukrenil vse potrebno. Določila se je veselica na 15. dan avgusta. Odbor Novnmešknpa twpnri»*»ttw mmta uiuguvuin nam je prepustiti prostore v lepem poslopji, za kar mu bodi najiskrenejša zahvala.
Že 13. in 14. prihajali so dijaki iz raznih krajev v Rudolfovo, in 15. bili smo pri kosilu vsi zbrani. Tu videli smo, da se neso strašili dijaki dolgega pota, in da bi vezala železnica prijazno mesto z drugimi kraji, bila bi gotovo dijaška ude ležba še večja. Videli smo, da neso bili zastonj pozivi, katere je poslal odbor na dijake.
Razen Dolenjske, Gorenjske iu Notranjske poslala je tudi tožna Hrvatska svojega zastopnika, stari Korotan tudi ni izostal in iz zelene Štajerske in skalo vite Istre prihiteli so vrli dijaki; počastil nas je tudi zastopnik „Slovenije". Z veseljem Brno spo/.nali, da so bili zastopani vsi avstrijski jugoslovanski dijaki. Ob 7. uri zvečer zbralo se je dijaštvo v prostorih zares lepega „Narodnega doma". Udeležba Novomeščanov pri veselici bila je mnogobrojna. Odkrito naj povem, da dijaki nesmo pričakovali tacega obiska, vrlo občinstvo je pokazalo, da umeje slovanskočutečo dijaško srce, zategadelj: tisočera slava mu!   Posebno bili smo pa presenečeni,
LISTEK.
Mabel Vaughan.
.Komati. V angleškem spisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—aki.)
i>i*u|gi <ioi.
Trinajsto poglavje. (Dalje)
Kmalu so se vsi zbrali krog čiste in bogato naložene mize. Mabel je predsedovala s toliko milino in dostojnostjo, kot bila bi na častnem sedeži v očini hiši v Novem Jorku in bi bila za hrbtom imela dobro izurjenega slugo Roberta. Teta Sabija se je že davno odpovedala vsem odgovornim opravilom ter je sedela bratičinji na desnici Ker se je tudi le zarad družbe pridružila, pletla je dalje; tega priljubljenega dela se ni držala samo iz navade, ampak tudi, ker jn Alika in Murava z nogovicami preskrbovala ; celo Henrik 8e je bil vkljubu nekdanjemu zauičevanju privadil toplih nogovic, katere mu je pridna teta narejala. Gospod Vaughan je zoper svojo
navado pil čašo čokolade, Parcivalu in dečkoma (dečki so vedno lačni) so pa sosebno dišali kruh, mrzlo pleče in torta. Vsi so se bili že davno do dobrega najeli, vender so se zmeraj krog mize se deli. Gospod Vaughan, navadno nem in mrzel, se je oživil ter močno zanimal, ko je s Parcivalom o imenitnih dnevnih dogodkih se pogovarjal. Sabija je izpozabila svojo plahost in navadna jej zaspanost jej je prešla, ko je mladi gost predmete pogovora z raznimi vtipnimi povesticami iu zanimivimi naključki pojasnoval Celo dečka sta se osrčila ter se po svoje v razgovor utikala. Na Mabelme misli in čuti se je pa Parcival oziral, kolikor se velikodušni možje zmeraj radi ozirajo na razumne ženske. O polunoči sedeli so še vedno krog mize. Ko je glasna ura jih spominjala, kako pozno je že, ločila se je mala družba za to noč, mej seboj se čude, da je že toli kesno.
„Tetka, dobro jutro!" rekel je Murrav, kose je drugi dan kmalu po solnčnem vzhodu prikazal v jedni shrambi tik kuhinje, kjer je Mabel zajutrek pripravljala. Govorivši je ljubeznjivi lebkomiišljeni dečko odpahnil zaturniee ter je zagledal Mabel prav
pred odprtim oknom, ko je prepečenec s zmetim sladorjem potresala.
Srčno in dobrovoljno je odgovorila njegovim besedam; tudi mlada gospodinja ni zarudela ter je navidez prav mirna ostala, ko je zagledala gosta, ki je v lovski suknji in s puško na rami z dečkoma prišel iz hiše. Kot dečka ustavil se je tudi gost ter jo je poprašal, kako se počuti, in nadalje govoril je o krasoti današnjega jutra.
Pa zakaj bi bila zurudela? Nasproti lehko je bila ponosna na sliko, katero je soluce, v sobo po-sejavši, odkrilo. Presnažna kuhinja z lepimi vrstami bliščecih posod, skoro zlikani pod, izvrstni red in nepresežna čistost vsega hišnega orodja in posodja pričali so o pridnosti in dobrem ukusu lepe gospodinje. A ist ukus in ista skladnost kazala sta se tudi na nje osobi. Nosila je lilasto krilo, (katero se pa nje vitkemu, lepo umerjenemu stasu ni nič sla-beje podajalo, da je bila z lastnimi rokami naredila); krog vratu ovratnik bel kot sneg in gladko zravnane svetle lase; vse to je podajalo posebno lepoto devojki, katere jasno obličje se je prijazne dobrotljivoBti in radosti kar žarilo.
češkimi nazori. Dr. Zucker osli, da se ni bati, da bi Nemčija si prisvojila ČtKO, ko bi se Čehi ne ozirali na Nemce. V NemČi imajo dovolj opraviti h 1'oljaki, Danci in Francoziin si gotovo ne žele še Cehov. — Đerolinski otieozui iisti jako hvalijo Gautscheve naredbe zastrai srednjih šol in napadajo Čehe, ki se ustavljajonare tbam naučnega mi-nisterstva Dunajski otieijo2 pa z veseljem ponati-skavajo take izjave.
Tabora v Kromeriži a noravNkem, ki je bil v nedeljo, udeležilo se; nad 15000 ljudi). 300 Slovanov prišlo je celo z Linaja Prišli so bili tudi državna poslanca Bojakovai in Skopalik, deželna poslanca Kazamdc in Razkenv. V Ogerskem Hra-dlsi hoteli so tudi sklicati lbor, pa ga vlada ni dovolila.
V „Kurjeru Lvvovsken" priporoma nek guli-*ki učitelj, da bi se upelala za učitelje uniforma. Dotičnik misli, da bi nard učitelje bolj spoštoval, ko bi videl, da nosijo unbrmo, kot državni uradniki. Nek dopisnik „Politile" misli, da je čisto naravno, da je sedaj kdo laj tacega predlagal, ko vodi naučno ministerstvo nož, ki se je vedno rad Davil s takimi malenkostm. Ko je bil pl. Gautsch vodja Terezijanišču, je mprestano upeljavai kake malenkostne novosti. Sedij se je izdal kak ukaz z:i8tran kap učencev, se.laj kaj druzega tacega. Ga-liški učitelj tedaj le posiema naučnega ministra, ako hrepeni po uniformi ičiteljev, katera bi pa go tovo nič ne koristila.
Kakor javlja v Oseki izhajajoča „Drau," ki je organ hrvatskega bani, se bode saboru v prihodnjem zasedanji predložila predloga zakona, da se razveljavi konkordat, ki je za Hrvatsko še v veljavi. Zagrebški dopisnik „Vuterlanda" pa dvoji, da bi se kaj tacega upali sedanja hrvatska vlada, ker ban dobro ve, da bi zadel na vt like težave. Deželni zbor bi ve sicer ne ustavljal, toda ovire bi se pokazale drugod. Dojisnik misli, da je „Drau" le slabo poučena in da hoće vlada le premeniti postavo o sklepanji zakonov iz 1858. leta. Po tem zakonu katoliški soprog ali soproga no more stopiti v nov zakon, ko bi se ločila, če bi tudi prestopil v kako duigo veroizpovedanje. Dopisnik misli, da hi vlada posebno ustregla pravoslavnim, če bode predlagala saboru, da bode katoliški soprog ali soproga smel ustopiti v nov zakon, ako prestopi v pravoslavje.
^ u a nje države.
ItolgarMKa vlada je preskrbela, da so povsod Koburžanu priredili lep vsprejem. Občinskim oblastvom so seveda zaukazali, da morajo za lep vsprejera skrbeti in tako se je povsod o prihodu
Uneza zoram mnog.. n<»ivyl»    vr.,i.~; i„ u;u nrinilie-
nega, nekaj ga je pa prišlo iz radovednosti. Po takem ni čuda, da je knez, ki še ne pozna dežele, zadovoljen z vsprejemom, ter je baje poročil nekemu prijatelju svojega očeta, da mu je hvaležen, ker mu jo svetoval takoj oditi v Bolgarijo. Povsod je bil prijazno vsprejet in narod se mu zdi jako vrl. — Evropske velevlasti so jako nezadovoljne, da je Ko« buržtin šel v Bolgarijo. Nemškemu zastopniku se jo že zaukazalo, da naj pretrga vse zveze z bolgarsko vlado
»Pol. Corr." piše se iz Peterburga, da ruska vlada ne pripisuje nobene posebne važnosti prihodu Koburžanovemu v Ilolguri jo. V Peterburgu so preverjeni, da se bode to pustolovstvo v kratkem žalostno končalo. Rusija bode še le potem kaj od ločnega storila, ko bi kaka evropska velevlast priznala princa zakonitim vladarjem. Rusija se pa ne boji, da bi velevlasti priznale novega kneza, ker bi to popolnem uničilo Berolinsko pogodbo, kar pa gotovo ne žele velevlasti, ker bi potem Rusije nič več ne ovirale določbe Berolinske pogodbe.
Srbski kralj se je te dni v Budimpešti dalj časa razgovarjal s poslanikom na Dunaji o reviziji ustave. Poslanik Bogičevie" odpotoval je v Belgrad,
da bode sporočil dotični komisiji, kaj sta se s kraljem dogovorila.
ltuski državni sovet se sedaj posvetuje o omejenji prav Židov na Poljskem. Zidom se bode prepovedalo bivanje na kmetih, preseliti se bodo morali v mesta. Na kmetih bodo smeli ostati samo ži<lje, kateri imajo velika posestva. Židovski mali posestniki bodo morali prodati svoja posestva v petih letih, Če imajo manj nego 600 oral, in v treh letih, če imajo manj nego 300 oral zemlje. Zemljišč ne bodo več smeli židje jemati v najem in vse sklenjene pogodbe morajo se v določenem času razrušiti Razen veleposestnikov, njihovih najbližjih sorodnikov in slug, smejo na kmetih bivati le oni židje, kateri imajo velike gozde ali tovarne na deželi. S posebnim zakonom se bode določilo, koliko službujočih sme imeti Žid na kmetih. Po letu bodo smeli židje odhajati na kmete najdalj za tri mesece, ali morali bodo prositi gubernatorja za dovoljenje. Za njih bivanja na kmetih se ne bodo smeli baviti z nikako obrtni jo ali trgovino. V tovarnah na deželi ne bodo smeli židje imeti manj kakor šestnajst delavcev, in za nekatere tovarne se bode določilo, da morajo delati s parom. Sejme bodo smeli židje obiskavati, pa ne ne bodo smeli dalj časa ostajati na kmetih, kakor traja sejem. — Če židovski rokodelci dobe delo na kmetih, smeli bodo le sami bivati na deželi ne pa njih rodovine, tudi ne bodo smeli na kmetih imeti nikacih delavnic. Židovski krošnjarji smejo le tri dni ostati ua kmetih. Gostilnic ne bodo smeli več židje imeti. Kdor bi prestopil omenjene zakone, kaznoval se bode z ječo ali pa izgnanstvom v Sibirijo.
Nekateri listi hočejo vedeti, da se bodeta bolj približali Nemčija in It unija. Zlasti Nemčija si jako prizadeva za rusko prijateljstvo. Nemški ofici-jozi napadajo Koburžana, ker vedo, da Rusija ne mara zanj. — Ruski veleposlanik v Berolinu imel je nedavno daljši pogovor z Bismarckom. V kratkem odide pa na dopust in bode tačas najbrž odšel tudi v Peterburg, da se bode z Giersom dogovoril o razmerah z Nemci.
Ker je Berolinski dogovor dovolil Židom, da smejo svobodno bivati v Kiiiuiuiiji, so se začeli Abrahamovei po rumunskih mestih v obilnem številu naseljevati. Po mestih se števdo kristiiauskega prebivalstva vedno bolj zmanjšuje, židje se pa množe. Trgovina prehaja v roke zidom. I Nameravano obdačenje tujcev na JFranco«
sit*'m naperjeno je najbolj proti belgijskim in italijanskim delavcem, katerih je več sto tisoč na Francoskem, kar prouzročuje, da domačini nemajo zaslužka. Po takem ima to obdačenje le narodnogospodarski namen. Tako se vsaj piše „Pol. Corr.a Najbrž pa hočejo francoski vladni krogi le na ta nt>*>avtfttfi ntvidKonj« dn. hi ne vzbudili prevelike nevolje v Nemčiji.
Angleška vlada dobila je od razuih konzulov poročila, da nemška trgovina povsod močno spodriva angleško. Največ store za nemško trgovino spretni trgovski potovalci. Taka poročila dobila je vlada od svojih konzulatov na Španjskem, Portugalskem, Ruskem, v Perziji, Braziliji in južnoameriških republikah. Posebno nemški kovinski izdelki povsod spodrivajo angleške.
Dopisi.
Iz Tratil 17. avgusta. [Izv. dop.] Vest, da pridejo bratje Čehi tudi v Trst, naudala nas je z veseljem in žalostjo ob jednem. Z veseljem, ker smo že komaj čakali prilike, seznaniti se b severnimi našimi brati, povedati in potožiti jim naše brige in jade; z žalostjo pa, ker smo vedeli, da nam bode slavna policija delala neprilike in zapreke v vsem in povsod, ter da bode vse moči napela, da ne bodemo mogli naravnost pokazati simpatije,
zapazivši da so nas krasne gospice iu dame tako mnogobrojno počastile. Slava narodnim damam in gospicam Novomeškim!
Ob VV8 aH začel se je vspored z „Naprejem", katerega je svirala meščanska godba in to, kakor tudi drugo svojo točko „Yenček narodnih pesnij", povoljno rešila. G. Kalan poudarjal je v svojem lepo sestavljenem govoru korist „Narodnih domov", klical je hvalo Dolenjcem, da so si sezidali tako krasno poslopje, zahvaljeval se meščanom za pre-prijazni pohod, ter kazal dijakom, da naj ostanejo vedno vrli sinovi majke Slave. Sedaj naj se uče, da bodo kedaj vredni zastopniki naroda; dijaštva čaka še velika naloga, treba se tedaj dobro pripraviti, in končal je svoj govor s pozivom Stritarjevim na mladino :
„Na dan Slovan! slovanska ti mladina,
Najlepše delo čaka te, na dan '.
Gospoda več nc bodi in trpina,
Človeštvo jedna bodo naj družina,
Kešitelj svetu bode naj Slovan!"
Burni „živio"-klici sledili so njegovim besedam. V predstavi „Oba Pikolominu" rešili so vsi trije dijaki svoje uloge, posebno pa g. D o m i cel j.
Zbori: „ Pobratimi ja", »Kje dom je moj" in BSamoa bili so vsprejeti z občno zadovoljnostjo, „živio"-klici in ploskanje hvalilo je izvrstne pevce.
Ko je pa nastopd izboren tenorist g. Potokar in pel krasno pesen „Zapuščena," očaral je h svojim milim glasom tako občinstvo, da ni bilo odobravanja kmalu konec Čveterospev. „Njega ni," ki so ga peli gg. Potokar, \Vintar, Domicelj in Rabič, je kar elektrizoval občinstvo. Kakor valovje šumi, tako odmevali so „živio"kliei in vrlo občinstvo ni preje odnehalo, dokler neeo krasnega speva ponav Ijah. Tudi deklamacija „Sanje na vojvodskom stolu," katero je kui lepo govoril g, Domicelj in v kateri je pozdravljal zvezo slovanskih narodov, vsprejelo je občinstvo z občno zadovoljnostjo in skladatelju teh sanj g. abiturijentu Gorupu moramo le častitati k njegovemu proizvodu. Zadnja točka „Sivi lasje, mlado srce" predstavljal je prav izborno g. Kalan in občinstvo zibalo se je v naj veselejšem smehu. Prišli so tudi brzojavi od vseh krajev, izražajoči veselje  nad dijaško veselico in   „živio" klicujoči.
Po kratkem premoru začel se je ples, pri UaUr«m l'e svirala dobro vežbana. mmctamm „oju. v0.-,-j;ii
smo se do ranega jutra in po tem veselim srcem
zapustili dvorane. Čisti dobiček veselice znaša blizu
130 gld. (Konec prih.)
Politični razgled.
ftloii'iMije ffiesHelei
V Ljubljani 19. avgusta.
Naredba naučnega ministerstva imela bode to dobro posledico, da se bodo sedaj bolj približali si ftturo- in HIla«loeclii. „Narodni Listyil priporočajo že slogo mej češkimi zastopniki. Staro- in Mladočehi imajo itak isti smoter, samo v tem se ne strinjajo, kako ga doseči. Staročeški poslanec Zucker je pa v Litomišlji, ko je poročal svojim vo-lilcem, se izjavil, da bi se sicer Nemcem v njih okrajih lahko dovolilo izključno nemško uradovanje, toda bi se potem moralo v čeških okrajih uvesti izključno češko uradovanje. ČJe pa Nemci neso zadovoljni s tem, se pa na njih želje ne more ozirati. Nazori Zuckrovi se deloma strinjajo z mlado-
„Slišali smo nekaj divjih rac doli pri reki," rekel je Parcival, „in pojdetno jih streljat "
„Tetka verujte mi, da se povrnem z dokazi svoje spretnosti!" rekel je Murrav, naprej skakavši in kapo radostno po zraku vihtevši.
Parcival in Alik sta mu sledila ter se smijala njegovi zaupnosti in naglosti. Mabel, srečo jim vo-Sivši, zrla je nekaj treuotkov na njimi,  dočim so nje rožni prsti, nekoliko mokasti,  sloneli na raz-merni deski. Potem je zaprla zaturnice, vender jej izpred duševnih očij nista izginili možata postava in odkritosrčno obličje, ki sta toli radostno in čarobno nanjo uplivali ; in delo je nadaljevala. Ko je Mabel Melisi izročila ponev   s  prepečenci in tudi Bavardove divje tiče, katere je služkinja znala moj-stersko pripravljati, šla je k t ti v njeno sobo čitat jej sveto pismo. Vsega poglavja Še ni bila prečitala, že so se lovci povrnili od reke.
„Ob, Murrav! ti si bil pač srečen!", rekla je zagledavši tri race s srebreuobelim vratom, katere je bil zadnji na trato vrgel.
nDau, rekel je dečko z nekaj prevaljenim glasom. „a Alik jih je ustrelil."
»Murrav je govoril, predno je sprožil," rekel
je Parcival, „ter jih je prestrašil, da so zletele. Potem je Alik ustrelil z drugo cevjo ter je je frčavši zadel."
Mabel je pomenljivo pogledala Murrava ter se je smijala.
„No to vera", rekel je Murrav blagosrčno, „celo sam sera na to mislil. Tetka, prav tako je, kot vi vedno pravite, jaz mnogo ropotam, Alik pa dela."
„Ali nas morate tako kmalu zapustiti?", vprašal je gospod Vaughan z zares žalostnim glasom, ko je precej po zajutreku zagledal Bavardovega konja pred vrati.
„Gospodine, žal mi je, da moram", odvrnil je Parcival obrnivši se od Rozine slike, katero je bil ogledoval. „Euaka dolžnost, ki me je sinoči sem privedla, kliče me danes okoli štirideset kilometrov dalje; a črez nekaj časa, nadejam se, smel vam bodem vaše prijateljstvo povrniti "
Gospod Vaughan je baje prvikrat občutil, da je tudi sedanje njegovo domišče lehko kaj prijetno in mično; Bavardu je izrekal željo, naj bi ga le prav pogoatoma lehko pozdravljal.  Kar čudila pa
se je rodoviua, ko mu je rekel, da Henrika obišče ter pri tej priliki tudi gospoda Parcivala pohodi.
Mabel stala je na pragu, ko je Bayard prišel od nje se poslovit. V sobi se je bil poslovil od Sabije. Gospod Vaughan in dečka so pa bili stopili na cesto, kjer je Jakob mavhi k sedlu pripenjal. Tako ga je Mabel prvikrat samega videla. Dajala mu je zadnja naročila in priporočila za mater. Ko se je še pomišljeval, očitno zato, ker mu je bilo žal, da mora oditi, rekla mu je s tresočim glasom: „Gospodine Parcival! minulo je že nad šest let, ko ste mi storili ljubav, katero mi storiti bil bi le malokdo poskusil in katero bil bi mi le malokdo storiti zamogel. Jaz se vam nikdar nisem zahvalila, — a nadejam se za trdno, da mi verujete, da tega nikdar izpozabiti ne morem."
„Gospića", rekel je, „jaz sem le storil, kar vsakdanja človeška dolžnost zahteva od moža, kateremu še sice v prsih bije. Vi pa ste mene učili bolj vzvišeno in svetejšo resnico o tem, kar ženska premore. Vaš brat vsaj nasproti svojim prijateljem nikakor ne zakriva necenljivcga blagoslova, za katerega se ima ljubezni svoje sestre zahvaliti."
„Henrik je kaj  hvaležnega  srca", rekla je
katere gojimo do svojih čeških bratov. Mnogo smo pričakovali od slavne policije, no to, kar smo doživeli, prekosilo je naše najpredrznejše nade. Toda o tem pozneje.
Že pred sedmo zvečer zbralo se je na peronu nad  300  dam in gospodov, zastopnikov različnih društev in  tukajšnje narodne inteligencije. Zunaj pred kolodvorom nabralo se je pa na tisoče občinstva.   V galerijo dospevši vlak pozdravili so burni „Živio" in „Na zdar" klici s perona.   Ko se je to nekoliko poleglo pozdravi došle nam goste g. prof. Mandić v češkem jeziku. Zahvali se mu je g. dr. Schmaus.   Na to napotili so tukajšnji odborniki vse goste na odkazana jim stanovanja. Zvečer sešli so se po večini na vrtu slovenske čitalniee.   V so boto zjutraj ogledali so si češki gostje Llovdov arsenal, popoludne mesto,  različne cerkve, muzeje i. t. d. Zvečer bil je pa koncert v vrtu čitalniškem. Ta koncert ostal bode izvestno vsem Slovencem in Hrvatom in pa tudi češkim gostom v neizbrisnem Bpominu. Policija je ta večer neumestuo potencirala svoje delovanje.   Izbrisala je iz programa vse slovanske točke, in da je vsporedila na mesto njih »Die vvacht am Rhein* in „Das deutsche Lied" zdelo bi se človeku, da je kje v Berolinu ali Schwein-furtu pri koncertu. In kako je utemeljila slavna policija ta ukaz?!   Rekla je, da treba izbrisati vse slovanske točke iz programa, da bi a tem ne provocirali po nepotrebnem druge narodnosti. Ali koga, za Boga svetega naj izziva slovanska godba v čitalniškem vrtu, kamor so imeli ustop samo Slovani ? Morda pa je slavno policijsko vodstvo izdalo ukaz, da bi slovanska godba  ne vznemirjala policijskih uradnikov in vohunov, katerih se je bilo toliko nabralo na vrtu in v dvorani, da je človeku kar sapa zastajala, ko jih je videl; kamorkoli si se ozrl, povsod bo bile uprte na te pazne oči in tanka, prodana ušesa vlekla so vsako tvojih besed na se.  Res je, Slovani v Trstu ne bodo mogli nikdar poplačati slavnej policiji vse tiste goreče ljubezni, ki nam jo je skazala za bivanja čeških gostov mej nami! Mi nesm-»  nehvaležni, te ljubezni jej ne zabiuio nikdar!
V nedeljo zjutraj odpeljali so se češki gostje s parnikom za Miramar, od koder bo se vrnili proti jedni popoludne. Koj potem bil je skupen obed v dvorani. Pred obedom še bila je kratka, a prav neprijetna scena mej gospodom Ivanom Naber-gojem in policijskim sovetnikom g. Vidicem, ki se ni ves čas ni za korak oddaljil od naše družbe. Gosp. Nabergoj ga vpraša ali je tukaj (v čitalnici) kot privatna oseba ali v službi. Na to se pa gospod policijski sovetnik raztogoti rekoč; da če je komu njegova prisotnost neljuba, da gre na namest-ništvo ter razpusti društvo. Gospod Nabergoj mu skuša dopovedati, da nikdo ne protestuje, da je pa on mislil, da mu bode vender kot državljanu dovo Ijeno vprašati gospoda policijskega sovetnika gori omenjeno stvar. Gospod se ni dal dopovedati, ostal je pa vender le, če tudi ne prav v dvorani.
Po obedu vrstile so se napitnice. Prvo napil je predsednik čitalnice gosp. M. Polic presvetlemu cesarju, ne iz podlega ser v ili z m a, kakor je rekel govornik, ampak iz pravega moškega državljanskega prepričanja; napitnica bila je z velikim naudušenjem vsprejeta. Koj potem napije pa češkim gostom.   Pozdravlja jih naudušeno,
Mabel; „blago njegovo srce rado tudi priznava ljubezen in dobroto, o katerih misli, da jih ni vreden. Dogodki one noči so mojemu spominu neizbrisljivo utisneni, na srečo so pa popolnem izginili iz njegovega spomina; a dovolj nikdar ne more povedati o stanovitnem in zdatnem vašem prijateljstvu iz poznejših let."
„To je prijateljstvo, ki je tudi meni neprecenljivo", rekel je Parcival. „Henrik je blag človek ter je vreden seBtre, katera ga je naredila, kar je sedaj. Gospića! jako ponosen in srečen sem, da vas v kratkem zopet obiščem." Obmolčal je in videlo se je, da je še nekaj hotel reči; pomišljeval se je ter jej potem z neko njegovemu bitju tujo zadrego naglo zaklical: Srečno t
Ko je odhajal, vrnili so se gospod Vaughan in dečka pošasi v hišo in nadaljevali so se navadni dogodki njih vsakdanjega življenja. Akopram je bil Parcival le jeden večer njih gost, vender njegova prisotnost, njegov upliv se je bil globoko utisnil v srce vseh članov male rodovine ; trpelo je tudi dolgo časa, da ga v krogu neso več pogrešali.
(Dalje prlh.)
veseleč se, da so prišli v tako obilnem številu v borno našo zemljo,  \   katere j  si mi z zakonom v roki, skušamo pridobiti one pravice, katere drugi narodi že davno uživajo.   V tej borbi zanašamo se na pravičnost vladarja in zakonov, a še največ v svojo moč in v vzajemnost slovansko ! Na tej zemlji, za katero se sedaj borimo,  kliče češkim bratom presrčno: Dobro došli! Nato se zahvali v lepem govoru g. dr. Schmaus  Tržaškim Slovanom za vsprejem in gostoljubnost.   Gosp. S. napije odboru posebno pa predsedniku čeških izletnikov gosp. dr. Schmausu, ki je idejo slovanske vzajemnosti tako lepo izvedel v  dejanje, in katere  zmago slavimo danes tukaj.   Na to poprime gospod Srb besedo ter v kratkem a krasnem govoru, razpravlja o naših in Čeških razmerah ter nam pravi, da bodeta morala bratska si naroda češki in slovenski hoditi v bodoče jedno pot, ako si hočeta priboriti one pravice, ki jima gredo po državnih zakonih. Gosp. Srb je se svojimi ognjevitimi izrazi vse občinstvo kar elektrizoval. Mej drugim dejal je tudi, da uas sedaj tirajo in preganjajo, ako pravimo, da smo Slovani. A prišel bode čas, ko  bodo državniki v Avstriji Boga hvalili, da so njih podaniki, prav tako verni Slovani kakor  drugod, spoznali bodo, da so baš Slovani njih jedina in najzanesljivejša podpora. Kako bi pa tudi mi mogli biti kaj druzega nego Slovani? Slovani smo, in Slovani hočemo biti.  Vzamejo nam lahko imetje, vzamejo  nam  hiše, Tpomečejo nas v temnice, ali čutov, čistih slovanskih čutov nam ne morejo izviti iz srca, ti nam ostanejo, ako nam tudi vse drugo ugrabijo.
Na to napije gospod B. domorodnim češkim damam. P. Eckrt Tržaškim rodoljubom, ki s toliko požrtvovalnostjo branijo skrajne meje slovenstva na obelili sinje Adrije. Gospod Spinčič napije novinarstvu, katero naj goji vzajemnost slovansko, po vsej moči, seznanja naj oba naroda ter širi naj in krepi idejo vzajemnosti mej njima.
Ta čas izroči gosp. dr. Schm aus gospodu M. Poliču 150 (;hI., katere sta gospa Noureu-terova in gospa Preiaova nabrali mej češkimi izletniki ter to svoto poklanjata sedaj družbi svetega Cirila in Metoda. Ko gospod Polic to objavi navzoči gospOdi, zaore naudušeni „živio"- in „slava"-klici vrlima domorodkama in vsem češkim bratom. Na to poprime g. drž. poslanec Iv. Nabergoj besedo, ter se zahvali na blagodušnem daru ; naroča pa tudi predragim gostom, naj nesejo do raovini svojej in narodu svojemu pozdrav sirote zemlje slovenske in zatii anega naroda slovenskega, a dajo naj svojim rojakom zagotovilo, da se hoče narod slovenski s češkim še tesnejše združiti, da hoče ž njim živeti ali umreti I
Naposled napije g. K. Pražkemu Sokolu, kot očetu vseh jugoslovanskih telovadnih društev. Zahvali se mu gospod P. v imenu Pruskega Sokola S tem sta bila obed in vrsta napitnic zaključena.
Popoludne odpravilo se je  mnogo čeških go Btov in Tržaških rodoljubov k Sv. Ivanu.   Ko so Sv. Ivančani izvedeli, da pridejo Čehi v Trst, delali so na to, da bi prišli tudi k Sv. Ivanu, kjer so je hoteli prav slovesno sprejeti. Delali so v ta namen velike priprave. Postavili so slavolok, olepšali pro storen travnik pri nekej gostilni z zastavami, na kupili so smodnika,  da bi streljali itd.   Hoteli so predrage goste prav prisrčno sprejeti, in glejte, ko je bilo že vse pripravljeno (celo noč so delali), oglasi se slavna policija na usta gosp. sovetnika Vidica ter vso slavnost in tudi sprejem prepove' Da si s tem ni pridobila simpatij naših oko ličauov, si pač lehko mislite. Razburjenost mej narodom je bila velika.  No, kaj je bilo storiti, mol čati pa kolneč ubogati. Zastave morali so vse od strani t i, celo mlaje, na katerih so visele, morali so izruvati iz zemlje ; gospod policijski sovetnik Vidic vodil je osobno to prijetno in patrijotično delo! Ta čas se je ulila tudi huda ploha, vsi so se utekli v bližnjo gostilno k „Aurori". Tu je bila baš godba Ko so prišli češki gostje tu sem, začela je godba svirati „Hej Slovani", kar je vzbudilo mej poslu šalci neizmerno naudušenje, in je morala pesen ne kolikokrat ponavljat.   Na  to  zasvira   „Avstrijsko himno", „Naprej", „Hej Banovci" iu druge.
Ko godba preneha, pripelje g. prof. Mandić okolu 20 deklet v prekrasni okoličanski noši, ka tere predstavi češkim gostom po priliki s sledečimi besedami: „Ker so naši prijatelji prepovedali okoličanom našim pozdraviti Vas, predragi bratje, kakor bi hoteli, prišle so te slovenske deklice, čiste kakor peča, ki jo nosijo na glavi, da Vam poklonijo cvetja
v znamenje ljubezni, katero goji naš narod do Vas." Na to so deklice delile vsem navzočim šopke.
Gosp. dr. Schmaus se z lepimi bese lami zahvali Svetoivančanom za prelep vsprejem. Gospa Neureuterovo pa napije slovenskim bi občankam, ki so se danes tako lepo skazale, ter jim priporoča, naj ostanejo vedno zveste svojemu narodu. „Mi Slovani nočemo pridobivati si tujih zemelj, ali to, kar je naše, hočemo in moramo braniti do zadnjega zdihljeja", rekla je mej drugim češka domorodka. Na to pozdravi še gospodičina Ko balova češke goste v imeuu deklet. Predno so gostje odšli, ustopi še nek priprost človek na mizo ter s toplimi besedami priporoča vzajemnost slovansko in toži o zatiranji Slovanov v Trstu In okolici ter navaja kot najnovejši dokaz, prepoved današnje nameravane slavnosti. Potem vrnili so se vsi zopet v mesto.
O polunoči odplula je ladja z češkimi gosti v Benetke. Na molo San Carlo zbralo se je pa mnogo ljudstva (in „Špiceljnov"), da v zadnjič pozdravijo predrage goste.
Ta pohod čeških gostov imel je na naš narod velik in blagodejen upliv. K temu je pa prav mnogo pripomogla slavna policija. Mi Slovani v Trstu smo jej za to zelo hvaležni, povedati jej hočemo zakaj : S svojo nečuveno, pretirano in neumestno strogostjo vzbudila je v našem narodu in mej Ćehi veliko nevoljo in indignacijo. Postopala je z nami, z zvestimi avstrijskimi podaniki, kakor bi s prusaki ali Italijani nikedar ne! Našemu narodu so se odprle sedaj oči; sedaj ve, kaj ima za svojo zvestobo in udanost in to ga žali in jezi. Vzbudila je toiej si. policija mej nami narodno jezo in ta je vsakemu narodu, ki hoče s svojim delom in trudom kaj doseči, neobhodno potrebna; to uči že Borne. Isti Bornr pravi tudi, da so tirani najnevarnejši demagogi, zato bi svetovali si. policiji in njenim organom v Trstu, naj v prihodnjič z nami malo rahlejše postopajo, če nočejo, da je ne krstimo s tistim nevarnim imenom.
Domače stvari.
— (Najnovejša lju beznjivost ministra Gautscha.) Dozdaj jo kranjski sirotinski zaklad dobival letni donesek 1417 gld. iz državnega zaklada. Minister Gautsch je z ukazom z dne 28. julija 1887 naznanil deželnemu odboru, da koncem tega leta poneha ta donesek, kateri se je brez ugovora bil izplačeval ves čas, odkar obstoji sirotinski zaklad. Sirotic je čedalje več, zaklad se pa krajša. Zares „nulla dies sine linea" zdihovati je nam Slovencem. To je zahvala za privoljenega sek-cijskega šefa. Cesar se Auerspergova vlada ni dotaknila, vzame nam Taahejeva, oziroma Gautsch.
— ( Pom i 1 oš če nj e. ; Povodom rojstnega dne presvetlega cesarja je poiniloščenih 9 kaznjencev na Ljubljanskem Gradu, 3 pa v kaznilnici v Begunjah.
— (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 9. snopič. V njem pričenjajo se pripovedni spisi z mično povestjo „Svetinova Metka."
— (Poročil) se je včeraj gosp. Ivan Mat j a n, sin znanega dvornega zalagatelja in umetnega mizarja na Dunajski cesli, g. J. Matjana, z gospodično Ano Lenarčičevo z Vrhnike.
— (Petindvajsetletnico) svojega du-hovskega delovanja praznovali so dne 17. iu 18. t. m. v Preski pri Medvodah gg.: Martin Drčar, župnik v Preski, Ivan Golobic, župnik v Cerkljah, I. Knific, benehcijnt v Vipavi, Anton Po ni kvar, župnik v Knežaku, Antou Razboršek, dekan na Bledu, Pran Rome, župnik v Čemšeniku, Josip Vidmar, župnik v Žireh in Toma Zupan, vodja Alojzijevišča. Farani so pri tej priliki ovenčali zvonik, postavili mlaje, na nje razobesili zastave ter a streljanjem kazali svoje veselje na tej srebrni novi maši. Gospodom 25letuim mašnikom želimo, da se obistini napis, ki smo ga v cerkvi čitali: „Bog Vam daj še zlato učakati!"
— (Prememba v posesti.) Hišo gospe Podkrajškove v Trnovskih ulicah tik meščanske vojašnice kupil je gostilničar  g. Klun za 8000 gld.
— (Ritterjevo pa pirnico) v Podgori pri Gorici kupila je neka Dunajska družba za 1,400.000 goldinarjev.
— (Deška meščanska šola) s kmetijskim značajem na Krškem izdala je svoje šesto letno poročilo za 188U/7. To izvestje ima na čelu spis „Naš šolski vrt" z načrtom, katerega je prav dobro nariBal učenec H. razreda. Vrt je lepo oskrbljen in če pomislimo,  da je  šolsko poslopje jako
prostorno proračuujeno na jako veliko število učencev, se nam skoro milo stori, da je ta zavod tako pičlo obiskan. V I. razredu bilo je koncem leta 22, v II. razredu 9, v III. pa 11 učencev. Poučevali so na tej šoli gg: Ivan Lapajue, ravnatelj in šolski nadzornik, Josip Bezlaj, Ivan Knavs, Jarnej Ravnikar. Novo šolsko leto prične se dne 17. oktobra t. L
— (Za vinarsko, sadjarsko iu kmetijsko šolo v Grmu) pri Rudolfovem razpisanih je do 20. septembra 1887 5 deželnih ustanov, do katerih imajo pravico sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, kateri pa morajo biti najmanj 16 let stari, krepkega telesa in čvrstega zdravja. Učenci z deželnimi ustanovami dobe v tej šoli stanovanje, hrano in pouk brezplačno, za obleko si pa morajo sami skrbeti.
— (Iz Ilirske Bistrice) 18. avgusta: Preteklo nedeljo predstavljali sta se v naši Čitalnici prav izvrstno igri: „Gluh mora biti" in pa „Bengališki tiger", katerih čisti dohodek je bil namenjen za domače uboge. Obe igri predstavljali sta se, kar je gotovo čudno za slovensko čitalnico, v nemškem jeziku, to pa jedino zaradi tega, ker so igralci in igralke bili večinoma z Reke, iz nemških družin.
— (Iz Mokronoga) dne 18. avgusta: Danes zjutraj ob 8/4 na pet bil je kake dve sekundi trajajoč potres. Temu sledil je čez jedno minuto drugi, a čez pet minut zopet tretji. Večinoma smo ga opazovali ravno ob solnčnem vzhodu.
— (Strela) udarila je preteklo nedeljo v zvonik sv. Jošta cerkve pri Polhovem Gradci. Pogorela je streha, cerkveno streho pa so padajoča bruna tudi nekoliko poškodovala.
— (Toča) je pobila v sredo popoludne okolu Maribora. Škoda je nekda jako velika.
— (Iz Bolca) 17. avgusta. Danes popoludne imeli smo zopet hudo točo, še hujšo ko zadnjič. Sreča, da ni daleč segala. Letos smo zares preveč tepeni.  Bog se nas usmili!
Telegrami „Slovenskomu Narodu";
Pariz 19. avgusta. Pri Pariških trgovcev banketu imel Rouvier govor, v katerem je zopet naglašal vlade spravljivo politiko, želeč, da bi vse Francoze na republike stališče zopet videl zjedinjene, da bi tako zopet nastala jedinost francoska, ko bi se moralo apelovati na vse sile države.
London 19. avgusta. Kakor „Daily Nevvs" javljajo, sklenilo je ministerstvo, da se narodna liga na Irskem ud uši.
Razne vesti.
*(Kneževski dar) Kakor piše „SrbobranH je Črnogorski knez Nikita obdaroval velicega pesnika Zmaja Zmajev brat Kornel je potujoč po svojih trgov- kih poslih sešel se s črnogorskim vladarjem v Baru Pri tej priliki je knez pesniku in njegovemu bratu podaril Ismajil pašin dvor v Baru s 50 orali zemlje. Poleg tega je knez pesniku poslal še Dani lov red.
* (Volkulja v Maksimiru.) V park Maksimir bila se je priklatila volkulja, kakor poroča -Agr. Zeitin zategadelj v njem ni bilo prav varno. Žival je bila jako predrzna. Požrla je že bila 11 pavov, 15 puranov in 25 rac, napala nekega pre-peličarja in nekega poljskega čuvaja. Napravili so bili nanjo pravo gonjo po parku, toda brez uspeha. V soboto pa jo je ustrelil poljaki čuvaj.
* (Posnemanja vredno.) Kmetje ruskega sela Gramsden v liflandskej guberniji zavezali so se ha častno besedo, da ne bodo več pili spirituoznih pijač. Kdor bi se pregrešil proti svoji zavezi, plača prvikrat rubelj, drugi pot dva rublja itd. globe. Denar, ki se bode na ta način nabral, porabil se bodeža osnovo knjižnice.
* (Zadovoljen kaznjenec.) Na Aleksau-drijskem vrtu v Peterburgu prijeli so postopača, ki je ukral nekemu gospodu denarno mošnjo. Postopača so izročili sodniji, pri katerej svojega dejanja ni tajil. Ko ga obsodi sodeč na tri mesece zapora, in ga je ravno hotel vprašati, če se hoče pritožiti, ga vpraša zatoženec, ali more takoj nastopiti kazen. Sodeč mu potrdi in tat hitro pravi: julij, av-guBt, september, mrtva sezona, prosim, gospod sodeč, takoj me odpeljite.
Poslano.
Narodni Idriji, osobito g. županu Št. Lapa j ne tu in c. kr. nadsvetniku J.Novaku, kakor sploh vsem prebivalcem Idrijskega mesta izreka za presrčni vsprejem iu bratsko gostoljubnost najtoplejšo zahvalo
Pisateljsko društvo.
Ljubljana, 18. avgusta 1887.
Zahvala.
Visokorodni gospod Eduard vitez Pstrosz je blagovolil povodom svojega odhoda podariti društvu „Čitalnica v Rudolfovem" v gotovini 50 gld.
Isto tako so čč. gg. darovali temu društvu vsak jedno delnico po 50 gld.
Za te darove izreka najiskrenejšo zahvalo
čitalnični odbor.
Zahvala.
Najiskreneje zahvaljujem se nepozabljivim mi Postojinčanom za nezasluženo zaupanje in ljubezen, katero so mi pri vsaki priliki ves čas mojega tamošnjega štiriletnega službovanja tako eminentno skazovali; nadalje za odhodnico in vzlasti onim p. n. gospodom, ki so me v tako mnogobroj-nem številu spremili do železniške postaje Postojin-ske, oziroma v izredni svoji blagosrčnosti do Rakeka ; jednako onim p n. rodoljubom v Notranjski, ki so se malenkosti moje o mojem odhodu nezaslužno laskavo spominjali bodi si potom brzojavnim ali pismenim.
Najtoplejša zahvala i mojim duhovnim sobra-tom, preč. gg. župniku Iv. Podboju, mestnima kapelanoma Ant. 2logarju in And. Kalanu, ki so me drage volje spremljali na mojem potu v prijazne Cerklje.
Cerklje, dne 18. avgusta 1887.
Ivan Lavrenčič,
kapelan.
----i<y-$- t^i wj-frT
„LJUBLJANSKI ZM"
Mtoji (192—108)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
aai
Tulci.
18. avgusta.
Pil -if-uui Mamil, VVolImami, Zmaoil z Dunaja. — Goetzl iz Prage. — Rechfeld, Tomec Iz Gradca. — Stein-berg z Dgerskega. — Lowiuger iz Kanite. — LOwy iz Siska — Blahna iz Ribnice — Lenarčič z Vrhnik — Povič iz Trata.
Pri «hHAI: Ruprecht, Bašota, Juch, Mlchel, Preyer z Dunaja. — Horburger  iz  Spriugeua. — Leban iz Trsta.
Pri avstrijsUeni nesarjt:  Gersina iz Trata.
Pri Virnntu: Ipavec, Stocker iz Kontovera — Golob iz Gorenjskega.
* iliri i no v Ijjiililjanl s
16. avgusta: Josip Babic, priailjenec, 57 let, Poljanski nasip št. 50, za joti ko.
17. avgusta: Jožefa Zurgi, delavčeva hči, 4 mesece, Stari trg »t. 12, za katarom v želodci.
18. avgusta: Ivana Fajdiga, delavčeva hči, 4 mesece, Gradišče št. 12, za božjastjo.
V deželuej bolnici:
15. avgusta: Martin Ramuta, črevljar, 49 let, za katarom v želodcu iu črevih.
17 avgusta: Matevž Perne, gostač, 72 let, za starostjo.
18. avgusta:  Ivana Kos,  delavka, 33 let, za jedko.
Meteorologičiio poročilo.
a 1 a	Caa opazovanja	Stanje barometra v min. • »	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
tio > ce 00	7. zjutraj 2. pop. 9. zvoćer	726*04 ma. 724 46 mm 727 G4mm.	188'C 21 4° C 12-6' C	si. szh. z. zuh. si. sov.	jas. d. jas. obl.	24 lOnm. dežja.
Srednja temperatura 17-60, za 1-3° pod itorroalom.
dne 19. avgusta t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld.  81-60 — gld
Srebrna renta.....„    82-90 — „
Zlata renta......„   11290 — „
ft°/0 marčna renta ....     „    9tr50 — „
Akcijo narodne banke    .   .     „  884-— — n
Kreditne akcije.....„  282'— — „
London........„  12595 — „
.Srebro........„     —■— — _
Napol. . . .....
C kr. cekini......
Nemške marke.....
4°/u državne srečke iz I. 1854 Državno srečke iz 1. 1864
OgerBka zlat« renta 4°/0  .   .   .   . ' . " . 10O
Ogerska papirna ronta 6\0..... 87
59/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig.. 105
Dunava rog. srečko 5°/0 .   .     100 gld. 119 Zemlj. obč. avstr. 4V,0/,, zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice —
Prior, oblig. Ferdinandove aev. železnice 10O
Kreditne srečke.....100 gld. 180
Rudolfove srečke.....10 20
Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 107 Trauamvvav-društ. velj. 170 gld. a. v.     . —
99i - . 599     - J
81-62V, ~ -250 gld.   129 gld. 100   _     1<J4 „
danes
81-55
82 80 11295
96; O 885-— 285-90 12585
i i** ■ 1
9-9f> 5-94 6150
50 25 60 45
50 25
25 50 25 25
kr
Učenci
(591—1)
dobe dobro hrano in stanovanje po  nizki ceni
v Nemških ulicah št. 6, I. nadstropje.
Javna zahvala.
Pri grozovitem požaru dne 8. julija pogoreli so tudi podpisani. Zgorela so poslopja in premakljivo blago.
Zavarovani smo bili pri „FONCIEEE", Peštaa-sko zavarovalni družbi. V pregled škode došli so zastopniki družbe brez zamude in odmerili odškodnino popolnem pravično ter v naše zadovoljstvo. Zato čutimo se dolžni, javno izreči najtoplejšo zahvalo „F0NCIERE", P e stan s ko. zavarovalni družbi, oziroma nje glavnemu zastopniku gospodu Franu Erenik-u in priporočati to društvo vsem, ki iščejo zavarovanja.
V Ribnici, dne 1. avgusta 1887.
Anton Arko, Franc Pust, Marija Češark, Ivan Pele, Katra Petik, Franca Novak, Mat. Rigler, M. Ki/.zoli. Anton Novak, Mih. Grtihek, Anton Savelli, Jožef Flesch.        (580 —2)
Mlin in žaga
pri jami v PontoJInl se daje od 1. septembra naprej v nujem. — Več se zve v Postoj Int
H. Nt. lOS. (82 — 2)
Praktikanta,
mladeniča, ki je dovršil četrti .gimnazijalni ali realni razred ali pa trgovsko Solo, ter je zmožen slovenskega in nemškega jezika in razume vsaj nekoliko tudi italijanščine,
vsprejme slovenska tvrdka v Trstu,
ki se peča z jedilnim blagom na debelo. — Ponudbe se prosi: I*. N. št. », poste restante Trst. (575—3)
r\Qn#llt ki se more vrniti od 1 do 10 let v majhnih I LlollOl . mesečnih obrokih, reelno, diskretno in po | MssBssnn*ia»('r"'i toda le .'JOO gld. in več, dobe na po-sooT>Kavalirjif častniki, industrijci, posestniki graščin, hiš in zemljišč, profesorji, zdravniki, uradniki, učitelji, trgovci in osobe, ki imajo pravico do pokojnine iu ded-šcine, duhovniki in dame tn in na deželi. Naslov: F. tturre, kreditni zavod, Ctradec. (515—14)
V
99
v JLJ ut>lj«,iii
so izšle in se dobivajo po znižani ceni sledeče knjige :
Ivan KSbograr.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iiinik. — Ml. 8°, 198 stranij.   Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Knez Serelirjanl.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr,
Selski župnik.
Roman. Spisal L. Halevt/, poslovenil Vinko. — Ml. KJ, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Za dragocenim korenom.
Povest Iz življenja kitajskih  pogozdnikov.   Spisal A. J. Maksitnov.   Poslovenil  J. P.   Ml. 8°,   141   stranij. Stace 20 kr., po pošti 25 kr.
Pariz v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal Rend Lefebvre.   Poslovenil # • ^ Stat nominis umbra.   Ml. 8", 535 stranij.   Stane 50 kr., po poŠti 55 kr.
•iiinak našega časa«
Roman.   Spisal M. Lertnontov, poslovenil J. P.  — Ml. 89, 2*>4 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
iJubrovski.
Povesi.   Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8?, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
M o> v.
Roman.  Spisal Turgenjev, posloveuil M. Mdlovrh. — Ml. 8», 32 pOI.  Cena 70 kr., po poŠti 80 kr.
Časnikarstvo  in naši časniki*
Spisal * * *   Stat nominis umbra.   Ml. 8°,  19 pO 1. Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Trije Javni govori.
Tri dni v Htarem Itium.   Govoril prof. Fr. Wiesthalec.
— Ženatvo v Nlovcnski narodni pesni. Govoril drd. Ivan Tavčar. — Jeanne  d* Aro, devica orleanska.
Govoril prof. Fr. Šuklje.   Hi! 8°, 134 stranij.   Cena 20 kr.p po pošti 25 kr.
Za znižano ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal Raji Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisat Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. IVlachiavelli, spisal dr. Ribič,.
— Pisma iz Rusije, spiBal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. VoSnjak. — Gegava bode, novelica, spisal J. Ogrinee. Velja .   ...   15 kr.
V.zvezek, ki obsega MetaHoldenis, roman,francoski Bpisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin HostnUc.
Velja.................25 kr.
Za oba zvezka naj so priloži šo 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr.
Udatelj iu odgovorui urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"