lečo XXV., St 8» i Upravntstro: Uunijaöa, fneclfliJeT» uL S. Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24. Uii.fcra.Uu oöaeieK tjulMjana, Puecmijeva ttbca 1 Telefon St. 31-25, 31-36. föäruänica Novo mešto: ljubljanska C. 42 fzkljtietio zastopstvo za oglase U Italije tn luozefaatvo U» S. A., Milžao. Sacuuj aa LjuuljansKo pofcr pri poStno-öekovnem za v. St. 17.749 as ostale kraje f talite Servtsto Conti. Corr Prst. ll-jillš Der Wehrmachtbericht im heutigen »Slovenec* Boljševiški velenapad med izlivom Neisse in Oderhritchom Boljševiki so bombardirali nemško bolni ko ladjo — Izgubili smo Arnheim — Naraščajoča silovitost bojev ob reki Buhr in v Bergisches Land — Sovražnikova oklopniška bojna skupina je bila zaustavljena severnovzliodno od Chemnitza Nadaljevanje velenapadov v Italiji Včeraj je bilo v severnem odseku zapadnega bojišča uničenih 80 oklopnikov in oklopniških ogledniških voz. Ogorčena borba ob reki Ruhr in v Ber-giselies Land se nadaljuje z naraščajočo silovitostjo. Pri tem so Američani, ki so napadali z juga g posebno močnimi silami, dosegli predor ob reki Ruhr na ozkem podrot ju. Medtem ko smo po junaškem boju izgubili Lüdenscheid- divjajo v razvalinah Ilägena še nadalje ogorčeni poulični Boji. V Harzn je žilav odpor naših zapornih skupin preprečil večje sovražnikovo napredovanje. Sovražniku jf uspelo le na nekaterih odsekih na nepreglednem gozdnem področju vdreti v naše položaje. V srednjeneniškem področju silijo močne ameriške sile med Berliburgom in Bitter-feidom proti severu. Po zavzetju nekaterih krajev pa s>o se zaustavile tudi tukaj ob žilavem odporu naših čet. Odbiti so bili ponovljeni napadi na Bitterfehl. Medtem ko se položaj na področju Halle-Leipzig bistveno ni präv nič izpremenil, traja močan sovražnikov pritisk še nadalje jugovzhodno proti reki Mulde. Neko naprej prodrlo ! sovražnikovo oklopniško skupino, ki je prodrla iz področja pri Meeranu, so v protinapadu zaustavile rezerve severnovzliodno od Chemnitza, šibkejše sile pa, ki so vdrle v zapadni del Chemnitza, so bile v protinapadu vržene nazaj. Sovražnik je v teh Tinjlh izgubil 82 oklopnikov. V Frankovski Švici na obeh straneh Lud-vikovega prekopa južno od Bamberga prodirajo ameriški oklopniki in pehota dalje proti jugovzhodu. Naša bojna črta med Neustadtom ob Aisehi in Neokrn jeni južno od Heilbronna je vztrajala vkljub močnim napadom. V teku so še hoji za nekaj krajevnih vdorov. Ogorčeni boji se bijejo s sovražnikom, ki napada proti jugu, tudi v Schwarzivaldu, na obeh straneh Wildbada in v Renski nižini vzhodno od Kehla. V srednji Italiji so Angloamerlčanl nadaljevali svoj velenapad z razširitvijo na nadaljnje bojiščne odseke z močno uporabo gradiva. Naši izkušeni borci v Italiji so jih odbili na Ligiirski obali, kakor tudi v gorskih položajih jugozapadno od Vergata in južno od Bologne, razen skromnih krajevnih vdorov. Sovražnikove divizije, ki so napadale niefrrnkenu pa trajajo sprememb polni boji še v severnem delu Schwai-zwa'da med zgorn ni tekom reke Enz in zgornjim Renom. Sovražnikovi napadi, izvedeni v gorovju, so se izjalovili. Na zapadnem robu Schwarzwollda je uspelo sovražniku, da je vdrl v nemške zapahe. Nemški protinapadi v svrho zapahnitve sovražnikovih alcltcpniških osti, kfi so prodrle do Renchena, so še v teku. Ob reki Ruhr in v Sauerlandu se Je enova izjalovil sovi-ažnikov prodor, ki ga skuša tevesti že več dni. Pač pa so Severno-ameriean^ v otočje?treinslk.o hudih in is^rub polnih bojih potisnili nemške oddelke pr.'ti jugu do reflte Rulir do Herdeokeja, iassto-časni sunek iz Liidensheida pa je d^'vedel le do skromnih vdorov v obrrwöju zapore do-ffl e Bever. , V nasprotju z zapadom, klor sovražnik reljiuib številnim nemškim pref ina.pmdoffrt nadaljuje s premiki na nekaterih oddeflkih, eo priinesli sprememb polmi boji na vzhodu le sknoimno sjw'eimembo položaja. Glavni dogodek je bila zopet oživela borba ob Odri na obeh stremeh Küstrina in Framkfurta. Sovjeti, ki so napadaJli na več mestih z moöriimi silami, toda s krajevno orneje. inifini cilji, so izgubiin skoraj 100 oklopnikov, ne d'a bi jim uspelo izdatnejše napredovanje. Na dosedanjih težišč!h pa so boljševiki ob-diržali dosedanji pritisk. Na iužnem odseku med Dravo ki zgornjim tokom Nitre so nemške Čete in edinice ljudske vojske odbile sovražnik« v števitaih potmapadih. Breslauslci branilci so obdržali svoje položaje, v Sarmiandiu pa so nemški grenoidirfi potisnili boljiše^e. ki So prodrli do Greisscheid ekruiga, nekaj kilometrov proti severovzhodu. Kakor na vzhodu, so se boji v ItaFtfl razširili rua nadaOinje bojiščne odseke. Razen ob TiigurSki ob^ni, kjer trajajo boii prt M^issi i in Carrari, je sovražnik po večtedem-stem miru obnov i svoie napade v Apenirah jugozapadno od Verga-ta. G'«apmi prrtnsk pa izvam še nadalje na jodranskeim otfeilnem odseirn Tuütai šo se boji preložil; na od^ek db Sil^ru Britanski oddelki, ki so prodrli preko reke. so bili v pr^ti^unk-u vrženi ra-391 V nemških protisimkih pa se "e Zrušilo sovražnikovo predmet je ob Renu jugovzhodno od Argen ta~ Nemški protinapadi na zapadu V sedanjh bojih na zapadu odgovarjajo nemške čete na vseh boj ščnih odsekih na sovražnikove naoäde s protisunki na sosednjih področiih. Sovražnikov oklopniški klin, ki ie ob avtomobilski cesti Jena-Chemnitz prodrl najbolj daleč proti vzhodu, je moral svoje osti potegn'ti večkrat nazaj ter jih ojačiti s svežimi silami, da je lahko dosegel zapadni del Chemnitza. Vkljub temu pa mu ni uspleo. da bi razširil ozko vdorno progo. Južno öd avtomobilske ceste se nemška ooorišča krepko drže. njih posadke poizkušajo z razstrelievanjem, zaporami ln gradnio zaustaVitvenih položajev omejevati Sovražnikove oremike. Med Cliemnitz^m ln Magdeburgom je posebno jasno opaziti trčenje sovražnikovih napadov lh nemških protinapadov. Sovražnik, ki je dospel do reke Elster, je zavil proti severu. Uspel pa mu ni napad na Leipzig, ker so ga napadli nemški oklopniki pri Groitschu v bok in uničili 22 oklopnikov. Dalje severneje so se pokazale Iste slike. Razbito sovražnikovo predmostje južno od Magdeburgs Sovražnik, ki je prodrl severno od Halleja do Mulde, je naletel na žilavo se braneče oporiščne črte, ko je hotel izvesti napad na Dessau. Obležal je v nemškem ognju južno od mesta. Istočasno so nemški grenadirji iužno od Magdeburga razbili neko predmostje ob Labi. Vendar pa niso mogli preprečiti sovražnkovega prekoračenja reke. Sovražnik je izpostavljen nadaljnjemu močnemu nemškemu pritisku. Na vsem severnem odseku zapadnega bojišča pa so se menjavala sovražnikova napredovanja in nemški uspehi na sosednjih odsekih. Na Nizozemskem so Kanadci, ki so jih podpirali teroristi, dosegli z ogled-nišklmi silami prekopno ln močvirno področje jugovzhodno od Groningena. Izjalovil pa se je njihov poizkus, da bi zavili na vzhod proti mej;. Nemški protinapadi pa so razbili sovražnikovo predmostje ob Waalu. Pogorje Harz kot strnjeno odporno področje V srednji Nemčiji je spričo sovražnikom vih napadov na reki Labo in S^.ale na- tal drugi strnjeni odporni prostor s pogorjem Hfirz kot središčem. Sovražnikova peh ta je poizkušalo vdreti globlje v pogorje. Se-vernoameriCani, ki so jugozapadno od Brockensa ln na južnem rcl>u Harza skromno napredovali, so bik zaustavljeni ob nov. h zapahih. Ponovno oživljeni boji ob srednji Odri Medtem ko sovražnik na zapadu drži pritisk na vseh odsekih, je ostalo na vzhodu pri krajevno oimejenih operacijah. Razven na dosedanjih težiščih je oživelo bojno delovanje v loku Odre med Ftirstonbergom ln Güstebesejem, predvsem pa na področju prt Kiistrinu. Boljševiki so s posegom sil do jakostl polka poizkušali prodor iz področja pri KUstriinu do Seelower-Hölens ufe. Vsi njithovi naskakovalni oddelki so ofoležali v obrambnem ognju alj pa so jSh vrgli protinapadi na njihove izhodiščne položaje. Od 98 V soboto uničenih oklopnikov je bilo samo na področju pri Küsuinu uničenih 87 oklepnikov. Protisunki na jugu vzhodnega bojišča in v Samlandu Na jugu vzhodnega bojišča se je položaj med Dravo in Nitrln'm izvlrnirr\ področjem le nebistveno izpremenil. Med Dravo in Muro so posamezne višine menjale šestkrat svojega gospodarja, dokler niso ostale v nemških rokah. Hud: boji so se razvili pri Radgoni. Feldbachu !n ob gornjem toku Raabe. Tudi tukaj so nemške čete na sovražnikove napade odgovorile z energičnimi protisunki. Nadaljnji protinapadi so dovelli do 'zboljšanja položaja v Dunajskem gozdu, pri čemer so izgubili Sovjeti prj St. Pöltenu 20 oklopnikov. Na Dunaju je sovražna premoč branilce, ki so bili stisnjeni na ozko področje, potisnila na vzhodno obalo Donave. Vendar so branilci Dunaja sile, ki so prodirale proti floridsdrofskemu in državnemu mostu in ki so skušale dospefe; ha vzholno obalo, v krvi odbili. Ob Motavl in Zgornji Nitri se nadaljujejo izptememb polni boji. Oddelki Vojske in ljudske vojske so v protinapadih preprečili vsako sovražnikovo napredovanje. Sovražnikov pritisk traja tudi proti Breslau. Boljševiški napad' z zapa la so se zlomili v ogorčenih pouličnih bojih. Medtem ko z bojiščnesra odseka vzhodno od Danziga''razen prask pri Gottswaldu ne javljajo o nobenih posebnih operacijah, so Sovjeti ojačali svoje napade v Samlandu. Nemške čete so v hud'h bojih obdržale strnjenost obrambe ter v protinapadu vrgle sovražnika, ki je začasno vdrl v Gressheidekrug, za voč kilometrov proti vzhodu. Razširjenje borbe v Italiji Kakor na vzhodu ao tudi boji v Italiji posegli na nadaljnja bojiščna področja. Sovražnikovi novi napadi, izvedeni v pogorju jugozapadno od Bologne, so stali brez uspeha. Med Apenini in jezerom Comacchio so britanski najemniški vojaki dosegli prt Imoli in vzhodno od Medicine odsek ob Sillaru ter prekoračili reko le z delnimi silami. Predmostje je obstojalo le nekaj ur. Kljub močnemu Sovražnikovemu obrambnemu ognju so nemški borci vrgli v protinapadu sovražnika nazaj ter odstranili tudi vzhodno Od Argenta neko sovražnikovo predmostje. V nemške roke so padli številni ujetniki. Sovražnikov naval pa mu kliub izredni porabi gradiva »pričo nezlomljivega odpora nemških čet ni prinesel 2e več mesecev nameravanega prodom do bologne in Ferrare. Prlznanfe Raoseveltove krivde za vojno Značilna osmrtnica angleške uradne poročevalske agencije držav in tO 6č takrat, ko Zedinjene države Lizbona, 16. aprila. Posmrtnlca angle škega poročevalskega urada Reuterja ob pril ki Rooseveltove smrti je jasno priznanje krivde sevrnoameriškega vojnega zločinca v tej vojni. Reuterjev komentar priznava vse spletke, ki si jih je Roosevelt izmislil da bi potesnll Zedinjene države v voino in razširil evropski spor V svetovni požar. _ . . Od Pearl Harbour ja, tako pravi Reu-terjevo poročilo, je bila celotna Roosevel-tova energila usmerjena za izvedbo vojne; stalno je bil v prvi vrsti nasprotnikov na-rodnosocialistične Nemč'je. Roosevelt je bil oni, kl je pošillal puške in važno vojno gradivo v Veliko Britanijo, ki je pričel z borbo proti zakonu plačevanja v gotovini, ki bi naj preprečil, da ne bi Ze:U-njene države zapadnim silam pomagale do skrajnosti. Rooseveltovi možgani so si izmislili zakon o najemu in posojilu, s katerim »o dali Veliki Eritaniji, SovjetSki Zvezi Kitajski in drugim državam na raz-polago oborožitveno kapaciteto Zedinjenih kove bojne ladje v vodovju otočja Okina-va. V bližini glavnega otoka skupina Okl-nava sta bili potopljeni dve križarkl, dve bojni ladfji pa poškodovani. Vzhodno iz oto-ka so iaponske letalske sile poškodovale pil večkratnih napadih 5 sovražnikovih bojnih ladij neznane gradnje. Nekaj od njih je bilo . ažganih. Pri izvedbi nadal nj"h napadov proti sovražnikovim bojnim ladjam v vodovju Iužno od Okinave »o ja- S>nska letala zažgala 11 sovražnikovih 1&-j neu gotovi jene gradnje. Od teh se je pozneje 5 ladij potopilo, še niso bile zapletene v vojno. Reuter spo-m'nja na prepustitev 50 rušilcev, ki so jih predali Veliki Britaniji kot najemnino za britanska oporišča v zapadni hemlsferi ter Imenuje to pomoč velik donrlnos k britanski vztrajnosti v mesecih po zlomu Francije. Po Pearl Harbourju je bil Roosevelt največji vojni podpihovalec v Ameriki. _ Stockholm, 16 aptllft. Kakor iavljajo iz Hyde Parka, so pokopali v nedeljo »iutraj Roosevelta v vrtu med grobnico njegove rodbine in Franklihovo knjižnico v prisotnosti svojcev, kakor tudi številnih državnih uradnikov in zastopnikov vojske. Vsesplošna negotovost med »zavezniki« Ženeva, 16. apr. *Ves ameriški narod ni le v stanju globoke skrbi, temveč ie padel v največjo zmedo spričo lastne nMcč-nostj svetovne organizacije«. oiSe newyor-ški dopisnik londonskega lista »Daily Telegraph« ter s tem označuje vsesplošno negotovost, ki lo 1e 'z« val a Rooseveltovo smrt pri zaveznikih. Stockholm, 16. aprila. V Zedinjenih državah in Angliii se še vedno niso opomogb od prepadenosti, ki ga je povzročila nenadna Rooseveltova smrt. Reakc'lo v Zedinjenih državah označujejo za ohromi ju. jočo, medtem ko izräia izjava nekega francoskega politika v Londonu bojazen, da bi Rooseveltova smrt dovedla do »politične lavim«. ženeva, 16. a^H*. iMmk ta zvezde 90 se aru&ll na nas z vso svojo težo.c to so prve Rokopisi se ne vračajo. „Ulica" Zgodovina je bogata zakladnica neizpodbitnih dokazov, da glas ulice nikoli ni bil tvoren činitelj družabnih vrednot. Kolikor je ulica v toku socialnih, političnih in kulturnih p revi ran j človeštva vplivala na odločitve, ki so jih pod njenim vplivom sprejemali odločilni krogi ali osebnosti, ali pa je bila celo sama njih n'«lec in izvajalec, so se te odločitve običajno kasneje pokazale kot pl«be. potrebne sprememb, in včasih celo pop'1'roma zgrešene. Ulica je namreč sposobna videti le preteklost in trenutno sedanjost, nima pa sposobnosti kritino gledati v bodočnost. Posebno velja to za nezadovoljno ulico, ki sii želi samo trenutnega izhoda rz morda res mučne sedanjosti in se pri tem oklepa vsake rešitve n vsakega izhoda. samo da predstavlja !a neko spremembo Glasi uh'ce, ndkr;tične«a nenreračunljivega c'nitolja, ki je podvržen zakonom psihologi'e, je treba pri tem sc ve d1, ločiti od zdravega, kritičnega in vsega uvaževanja vrednega javnega mnenja, ki ga vodijo pozitivna m rarum-sko utemeljena nägntnia. stremeča za odprav-ljcn'cm po^ešik in pobolj an jem obstoječega stanja teko na kulturnem k;:kor na go'ipodar-bkorti, socialncm in političnem področju. Ko govorimo torej o ulici milimo le na tisto nekritično gir -to nepre:ači!n'jivih, ki kot celota ni več srr^oibfia misliti z lastno g'avo, marveč se pogrela tr r.ntti'm. med nio vrženim gestam, kater h ozadje ima skoraj vedno namen, izrabiti razpoloženje mn žice za nsh-gr-j«»n:c zunanjih v;dczov in rezultatov, ki jih je moči nato izr-b'jati. Taksna »ulica«, ncb'-g'ie-nö dete je nezdrav pojav, ker jo »prepriča« vedno tisti, ki ima ra več dcmag-'.'krga daru m udarnosti. Za-adi tega r-e je radi p Zožujejo tisti dem'go-'ki čin'-tel j% k: potrebujejo za izvedbo svojih poliličv ih c liev. ko so odpovedali vsi dokazi razuma, udarnega in včasih celo brutalnega »zadnivga d'4raza«. prim er-nega za uveljavl enjc m:sli. ideje ali programa, ki ga hočejo izvesti. Njim je pri tem seveda vseeno, ali je tak •"en program vsaj v delnem soglasju z intcro.n sploraio-ti., a'i pa je merila colo v kritičnem nesoglasju s spJonno krvr stjo. ja«no je, da moramo obliko lavnega mnenja. ki se imenuje glas ulice, odklanjati. Če ie javno mnenje v dohr:-m srnis'u besede up ; "te-ven činitelj javnega žvljenja in včasih cr.'o zelo koristen korektiv razvo'a. je glas nekritične ulice kot po?ledice demagodjj nc:K-lidcn pojav, ki ne srne imeti odločujočega vpliva. Istočasno je treba seveda tudi odklanjati iiii-telje. ki se ulice, kateri sami šepečejo kriatice m gewia ki naj jih za njimi ponavl a. kot političnega sredstva poslužujejo. Drži namreč, da je politika, ki se poolužuje ulice, ncmnra'na prav tako. knkor lahko ncmoialna postane ulica v s\-ojih geslih aii cclo dejani h. ko izgubi vsak srnici za razunrko kritičnost in se pod-rx?;a samo instmktom. Nenormalni časi. kak r me prina'a s so: hoj vojna posebno pa prebujene revoluci name tendtnee. ki jih zlasti vneto razpihujejo komunistični elementi. 90 posebno ug.xlno tor: če za uveljavljanje ulice. Nezadostno duhovno razvita in razgledana ulica je ugoden teran za ^akovrstno demagogijo, ki se nato značilno kaže v kdmihu ulične mentaPtete, demons'tra-ciah. *popad;h. rušenju in razbijanju ter na-vduševanju za ideje in programe, ki z rvl cnj-sko realnostjo nimajo nič ali pa le malo skupnega in tudi sociološko niso utemeljeni. Seveda ne moremo pričakovati, da bi se komunisti, ki sie ulice tako radi posliržujieijo, kjer šc nimajo popo'ne oblasti, tomu sredst\-u odpm-e-dali. saj bi s?e s tem največkrat odpo^diali tudi dosegi svojih ril jev. Vpra-anje je mogoče A-saj delno rediti le na ta način, da se z zdravimi in prepričljivimi dokazi apelira na razum posameznikov in se ti «talno pozivajo h kritičnosti. Le notranje spoznanje človeka, da je dolžan v avojem in v interesu skupnosti budno paziti na svojo duhovno raven, biti -vodno strogo objektiven do vseh zunanjih pojavov družabnega razvoja, pripomore lahko k zatrtiu Škodljivega poiava ulice in njenega glasu. To je vsekakor težka, a edino uspešna pot. Slovenci smo imeli v teku vse sedanje vojne dovolj pril'ke, da smo opazovali nastanek in razvoj tako imenovanega glasu ulice. Pri nas se je gla-s ulice sicer označeval nekoliko drugače. dc«t5krat celo z razpoloženjem naroda. Ne zanikamo, da naša preteklost ni nudila razlogov za ustvarjanje nezadovoljstva. Toliko kritični smo vedno, da to lahkn in cdo moramo priznati. Pri vsej kritičnosti pa moremo ugotoviti, da razlogi za nezadovoljstvo nikakor niso bili tolikšni, da bi opravičevali tako obilico demagoških gesel vrženih med maso. da je prišlo nato dn takmih izbruhov ulice, ki po-monjajo državljansko vojno. Krivda komunistične stranke je pri tem neoprostljiva tudi še iz dodatnega razloga, ker smo bili in smo še r danes v težkem narodnem položaju. Vzporedno z vso ostalo borbo proti komunizmu morata zato iti tudi delo za izločitev njegovega vpliva na ulico — pri čemer seveda ni mišljena samo mestna ulica — ter etelo za čim večjo politično razgledanost in zavednost najširših množic. Mnogo koristnega je bilo v toin pogledu že storjeno, vendar naloga še ni končana. Delo se mora t nezmanjšanim zaletom nadaljevati žc zato. da se vsa i za bodoče prepreči ponovitev zla. ki ruim ga je v tej vojni povzročila ta nekritična »ulica«. besede, ki jih je novi severnoameriški predsednik Truman naslovil časopisju po prevzemu svoje nove dolžnosti. Trum a novi svetovalci Stockhohn, 16. aprila. »Associated Press« je v vesti 'z Washingtona. ki io je objavil »Aftonbladet«. mnenja, rla ' novega ameriškega predselnika Trumama ne bodo obdajali stari Rooseveltovi svetovalci. Na primer bo Harry Hopkins, dosedanji Roo. seveltov osobni svetovalec, izginil iz političnega življenja. Hopkins baje tudi sam noče več delati pod Trumanom. Na njegovo mesto bo stopil bržkone državn; pravl-nik Hugh Fulton. V Trumanov posvetovalni kros: bo pritegnjen bržkone tudi Bvr-nes, bivM šef votaomobllizacli^keo'a urada. kl je bil tudi Rooseveltov svetovalec. Razen niega se bo prikliučM svetovalnemu krosru fin an Čn k Bernard Bauch. Glavni politični svetovalec pa bo bržkone Trumanov stari prijatelj Robert E Harmegan, predsednik demokratske stranke. Kmetje so se z nabirko živil spet izkazali Druga nabiralna akcija Socialne pomoči na deželi je dosegla še lepše uspehe. Ljubljana, 17. aprila. Od velikonočne nedelje dalje je po naših podeželskih občinah v teku nabiralna akcija, ki jo je priredila Soc'alna pomoč, da zagotovi potrebnim najnujnejša živila. O lepih uspehih, ki jih je žela prva takšna nabiralna akcija na deželi, smo pred kiat-kim že poročali, kakor tudi o srečnih ob-darovaneih. Uspehi, doseženi v prvem nabiralnem tednu druge nabirke živil, zgovorno dokazujejo, da kmetje v polni meri razumejo zahteve časa in da z globoko uvidevnostjo ter z dobro voljo po "svojih močeh pomagajo Doslej so se najbolj izkazale občine Dobrunie. D£3dca_Maitja v Polju, Polhov Gradec. Dobrova in Ježica. Prizadevnost v teh občinah je izpolnila vsa pričakovanja in so lahko mnogim drugim za zgled. Omembe vredni so tudi polhovgrajski šolski otroci, ki so pri nabiranju pokazali izredno pridnost in vnemo. Nabrali so pomembno količino živil. Nabiralna akcija je sedaj še v teku. Povsod so požrtvovalni nabiralci naleteli na razumevanje in odprte roke. Kmetje radodarno prispevajo različna živila, pač po svojih zmožnostih. Le redki so še med njimi, ki jim grozote časa še niso omehčale zakrknjenih src. čim bo nabiralna akcija zaključena, bomo objavili za vsako občino posebej, koliko je prispevala. Vsakdo bo lahko videl, kje imajo "največ razumevanja za težave naših dni. Najpotrebnejši pa bodo vedeli, kje so sorojaki najbolj mislili nanje. K votiifia *%Delo, ki ga opravljajo »osvoboditelji«. Iz Benetk poročajo, da je bilo zaradi bombnih napadov terorističnih ietalcev v 38 provincah južne Italije razdejanih blizu dva milijona hiš. če prištejemo k tem poslopjem še škodo v provincah srednje in severne Italije, bi se število porušenih hiš gotovo povečalo za dvakrat ali trikrat. Revščina m beda, ki jo prinašajo »osvoboditelji«, je z vsakim dnem večja. Samo v Neaplju so teroristi razdejali 115.000 stanovanjskih prostorov, 95.000 prostorov pa je tako opu-stošenih. da se ne clajo več uporabljati, škodo v Neaplju cenijo nad 20 milijard lir. * Pegasti logar v Rumuniji. Iz Bukarešte poročajo, da je v Rumuniji izbruhnila epidemija pegavca. Bolezen se širi po vsej deželi. IZ LJUBLJANE 11— Novi grobovi. Po daljšem trpljenju je umrl monter mestne plinarne v pokoju g. Franc Plestenjak. Pogreb bo v torek ob pol 9. is kapele sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — Preminila je absolventka medicine gdč. Mara Slapšak. Na zadnji poti jo bodo so remi li v torek ob pol 9. izpred hiše žalosti v Scopolijevi ul. 12 na pokopališče v Dravljah. — Za vedno je zapustila svojce ga. Marija Galič. Pogreb bo v torek ob •pol 18. izpred viške cerkve na tamošnje pokopališče. — Umri je trošarinski paznik Ivan Barlič, K večnemu počitku ga bodo spremili v sredo ob 9. iz kapele sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu, -r- Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Jurij Bačko na zadnji poti. Včeraj dopoldne so na pokopališču pri Sv. Križu jTCložili k večnemu počitku pred tedni ponesrečenega šoferja »Prevoda« g. Jurija Bačka. Na Žalah se je zbrala številna družina posrrebcev, med katerim so bili najbolj številno zastopani Prevodovi nameščenci in pokojnikovi stanovski tovariši. Pred molil-nico se je od rajnega poslovil Prevodov uradnik, nakar so pevci zapeli žalostinko. Dolg posebni sprevod se je nato razvil do pokopališke kapelice, kjer so pevci znova zapeli. Prijatelji in znanci so se potem zgrnili okoli pokojnikovega poslednjega domovanja. kjer je po pogrebnih molitvah izzvenela rajnemu v poslednje slovo ginljiva žalostinka. V mislih na pokojnika so se po-grebci razhajali. u— Smrtna nesreča se je v soboto popoldne primerila na Dvornem trgu in je zahtevala za žrtev gospe Marijo Kaiser je vo. soprogo uglednega ljubljanskega puškarja. Pri preizkušanju nekega samokresa se je krogla odbila, zadela gospo Ka:serjevo v prsno stran in ji prebila žilo odvodnico. Smrtno ranjena se je gospa na mestu zgru- dila in v kratkih trenutkih izkrvavela. Proti večeru so nesrečno pokojnico prepeljali na Žale, od koder bo danes ob 9. dopoldne nastopila svojo zadnjo pot iz kapel ce sv. Andreja. Gospa Marija Kaiserjeva je bila stara 60 let. Bila je zgledna žena in mati, res steber družine in podjetja. Zapustila je soproga, sina in štiri hčerke. Njena tragična smrt je vzbudila v Ljubijam splošno sočutje z ugledno družino. Naj bo pokojnici ohranjen časten spomin! u— Sv. maša zadušnica za blagopokojno gdč. Kodre Mileno se bo darovala v petek 20. t. m. ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oltarju sv. Križa. u— Maša zadušnica ob SO dnevnici za pok. Borisom Rajerjem, lesnim trgovcem v Logatcu, se bo brala v stolnici 20. t. m. ob pol 8. uri zjutraj. u— Vedno več cvetja je po ljubljanskih in okoliških sadovnjakih. Razcvetelo se je že vse sadno drevje, a tudi okrasno grmičje je poino najlepšega cvetja. Na kostanjih se kar čez noč razbohotijo stožčasti cvetovi, bohotne magnolije pa celo že odevi-tajo. Po vrtovih in njivah se posevki zadovoljivo razvijajo. O sobotnem gedovniku pravi star kmečki rek: Ako je o sv. Tibur-ciju polje zeleno, dobra bo letina, zmo jekleno. Tudi trta se je letos močno solzila in že so odgnali lepi poganjki. Vendar so vinogradniki v skrbeh zaradi pomanjkanja ' sredstev zoper peronosporo in druge škodljivce. Povpraševanje po galici je vsestransko in se zanjo razvijajo najrazličnejše kupčije in zamenjave. u— Semenski krompir je sedaj eden izmed glavnih predmetov pozornosti malih obdelovalcev. Vsakdo si prizadeva, da pride do njega, posadi ž njim krpico zemlje in si tako zagotovi olajšanje prehrane v jeseni. Pred poslovalnicami, ki izdajajo nakazila za krompir, je vedno živahno vrvenje. želeti bi bilo samo, da bi bilo vplačevanje in izdajanje krompirja nekoliko eks-peditivnejše. u— Tramvaj je začel spet voziti. Po dvodnevnem presledku so v ponedeljek zjutraj po ljubljanskih ulicah spet stekli vozovi cestne električne železnice. Potniki, ki imajo nujne opravke, in oni. ki stanujejo na periferiji mesta, so bili zopetnega obratovanja veseli, saj prihranijo na času in šte-dijo z obutvijo. u— Delo mestnega ambulatorija za ne-preinožne. Mestni ambulatorij za neore-možne je lani obiskalo 4.094 oseb. Obisk je bil precej manjši kakor dmga leta. Leta 3943. je ambulatorij obiskalo 4937 oseb. Vzrok manjšemu obisku je nedvomno večja zaposlitev prebivalstva, ki je iskalo zdravja pri raznih bolniških blagajnah, kjer je vpisano. Največ oseb, ki so obiskale mestni ambulatorij za nepremožne, je bolehalo za notranjimi boleznimi (1544). Jetičnih je prišlo na presried in zdravit se 475. V mestni ambulatorij prihajajo tudi mnogi namišljeni bolniki. Tako je lam obiskalo to zdravstveno ustanovo 144 oseb, pri katerih zdravnik ni mogel ugotoviti nobene bolezni. Med lanskimi pacijenti je bilo 223 oseb poslanih v splošno bolnico, 660 v Protitubei kulozni dispanzer in 435 v Higienski zavod. u— Darovali so pri upravi »Juti a« v počastitev spomina Ivanke šternove Ver a Boh 500 lir za slepo mladino in 500 lir za onemogle v Japljevi ulici ter stanovalci hiše Emonska cesta št. 10 1145 lir za slepo mla-dno, namesto venca na grob Frana Jegliča M. Rančigajeva 300 lir za slepo deco .n v i3ti namen rodbini dr. Fellahcr in dr. Svetina 400 lir. Nadalje so darovali Slovenskemu Rdečemu križu inž. Bojan De vena k 500 lir namesto cvetja na grob Franceta šviglja m igralska dmžina na Vrhniki za občinske reveže 4000 lir čistega dobička od predstave »Veronike Deseniške«. u— Učite se strojepisja! Praktično znanje potrebno in koristno vsakomur! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji pričenjajo 17., 18. in 19. aprila Učne ure dogovorno. Informacije:- Christofen trgovski učni zavod, Domobranska cest 15. S Koroškega Na posledicah poškodb, ki jih je debü na bojišču, je umrl koroški rojak Alojz Po-sračnik iz Veldena pri Celovcu. Pokopali so ga na pokopališču junakov v Celovcu. V Šmohorju na Kor«š! privedli tečaj za molžo, na toterem se je izšolalo 120 žen in, deklet za praktična dela na kmečkih gospodarstvih. Zaradi prepovedanega klanja živino sta se morala zagovarjati pred celovškim sodiščem 29 letni kmet Anzelm Travrsnik in njegova 32 letna žena Romana iz Redinga pri Wolfsbergu. Obtožnica je oč tala obema, da sta lani zaklala 3 po 100 kg težko prašiče, ki niso bili pravilno prijavljeni nadzorni oblasti. Meso zaklanih prašičev sta KULTURNI PREGLED Balzac v zbirki »Dobri1 knjiga«. V apri. lu fzda »Dobra knjiga« Horiorea de Balzaca »Polkovnika Chaberta in druge zgodbe«. V knjigi so združene v učinkovito celoto tri daljše povesti nesmrtnega mojstra francoskega lealističnega romana: Polkovnik Chabert«, »Maščevanje« in ;> Polnočna zadušnica«. Ob koncu je natisnjena študija o Balzacu iz peresa B. Botka. Tako dobimo še tr; značilne povesti pisatelja, čigar roman; »Teta Liza«, »Oče Goi 'ot.« in »Striček Pons« so v imenitnem prevodu O. Župančiča zavzeli odlično mesto v slovenskem prevodnem slovstvu. Gradnikov prevod MichelangeKKih »So. ne to v«. Prihodnje dni bo Narodna t skal na poslala na knjižni trg knjigo visokega pesniškega in kulturnega renesančnega mojstra Michelangela Buonarottija Nesmrtno delo- Michelangela je ponos kulturne Evr ope. Medtem ko je vsakemu količkaj razglelanem človeku znan kot eden največjih k'parjev in občudovanja vrelni si-kar znamenitih fresk v Sikstinski kapeli, je bil celo v svoji domovini dolgo časa "malo znan kot pesnik, avtor sonetov, madri-galov in druge lirike, v kateri so klena jedra resnične, človeško tople poezije zaprta v togo. težko dostopno fermo. Alojz Gradnik je posvetil tej poeziji velikega mojstra, ki stoji na p'ehodu renesanse v barok, vse svoje pesniške sposobnosti in nam je dal Michelangelove sonete — to standardno delo celotne evropske literature — vsdovršeni slovenski. obliki. Tako smemo reči, da je sloven tev teh poezij toliko kakor izviino pesniško delo. Prevajalec je izpopolnil knjigo z daljšim uvodom in dostavil ob koncu opombo o vsakem sonetu. Lepo opr emljena knjiga ne bo samo veselje in užitek.vsem častilcem globoke in nadčasovno pomembne poezije, marveč tudi dokument "slovenske kulturno, sti v razdobju usodnega zgodovinskega ticÄ gajanja. obtoženca skrila deloma doma, deloma prt sosedih. Travrsnik je bil obsojen na poldrugo leto ječe in 1000 mark globe, njegova žena, ki je vodila moža pri teh dejanjih, pa je bila obsojena na 2 let' leče. Nesreča z nabojem. 151etm posestnikov sin Ewald Niederbüchel iz okolice Celovca je našel naboj, ki ga je vzel v roke ter ga tako dolgo obrača', dokler naboi m ekspertna.!. Fe nt je dobil hude poškodbe na trebuhu in nogi in so ga morali oddati v bolnišnico. Iz Gorice Pro-dava pomladi. Lektorat nemške akademije v Gorici je povabil svoje učence in učenke k posebni nomladni proslavi. Glasbeni program je izvajal trio Orzan. Na proslavi je imel govor prof. dr. Beck, vodja Nemške akademije v Gorici, ki je govoril o smislu pomladnega praznika v starih in novih časih. S pomočjo citatov Iz nemškega slovstva je podal poslušalcem prerez skoz; zgodovino evropstva. Nato so prišle na vrsto recitacije iz Goetheja. Liliencrona, Štefana Georgea, Rilkeia. Trakla in VVeJnhe-beija. Gojenci in gojenke nemškega tečaja so za zaključek zapele nekaj pomladnih pesmi. BELEŽNICA KOLEDAR Torek. 17. aprila: Rudolf. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli. Dunajska cesta 6: Hočevar. Celovška cesta 62; Gartus. Moste-Zaloška c. 47. Zatemnitev od 20.45 do 5.50! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMSKO GLEDALIŠČE Torek. 17. aprila, ob 17.: S. Lagerlof-B. Begovič: Gosta Berling. Red C. Sreda. 18. aprila ob 17.: M. Skalan: September. Red A. četrtek, 19. aprila ob 17.: P. Grlllparzer: Ljubezni in morja valovi. Red Četrtek. OPERNO GLEDALIŠČE Torek, 17,~aprila: Zaprto.. Sreda. 18. apri'a ob 17.: V. Parma: Stara pesem. N. Rirnsky Korsakow: Šeherezada. Red Sreda, četrtek. 1P. aprila ob 17.: R. Wagner: Tann-häuser. Red D. Gostovanje tenorista dr. Pölzerja Julija in basista Betetta Julija. O.idajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA TOREK, 17. APRILA: 7.00—7.10: Poro. ila v nemščini. 7.10—7.30: Jutranji koncert 7.30—7.40: Poročila v slovenščini. 7.40—9.00: Jutranji koncert. Radijski orkester vocii D. M. šijanec. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—14.00: Napoved sporeda — nato prenos osrednjega nemškega sporeda. Vme« od 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Od dveh do treh — šare meh fprenos). 15.-16.00: Osrednji nemški sporech 1.600—17.00: Vaška godba in Str-gar Branka — sopran; spremljata na harmoniki Avgust Stanko in na kitari Franc Stanič. 17.00 do 17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.15: Salonski orkester vodi Albert Der-rnelj. 18 15—18.45: šramel »štirje fantje«. 18.45 č.o 19.00: Zdravniška ura — Dr Mavricij Rus: Prva pomoč pri letalskih napadih. 19.00—19.30: Slovenska ljudska oddaja. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Aktualno predavanje (preno-). 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15 do 21.30: Iz opernega sveta«. — Radijski orkester. 21.30—22.00: Drobni naperi. 22.00—22.15: Poročil." v nemščini in napoved sporeda. 22.15 do 24.00: Glasba pred polnočjo (prenos). SP ORT BOKSARJEV NI BILO Za soboto in nedeljo napovedana boksarska prired:tev. na kateri naj bi bili nastopili razni zum i boksarji z Jesenic !n iz Celovca ter tudi iz Tr-ta, je bila zaradi nepričakovanih ovir preložena za teden dni. to je do sobote, 21.. odn nedelje, 2?. t. m. Prireditelji želijo objaviti, naj interesenti že nabavljene vstopnice shranijo za ta dva večera. * DEKLE išče službo. Zna ro kmečka deta. Nairaie bi šla na Rakek ali v Pla-rjnr>. Naidor v Jutra. 8283-1 » GOSPA, mlajša, poštena, iriteligentna, gre za polovico dneva sli za ves dan k m=nišim otrokom a U dojenčku. Ponudbe Jutru pod »Sama«. 8376-1 * DELO s hrano, ia čas od 8.30 naprej, sprcimem po dogovoru. Ponudbe Jutru pod »Zvesta«. 8378-t« ---—(HtfjB --------- . * POSTREŽNTCO. dvakrat tedensko, za popoldne, sprejmem. Salin, Jesenko-v« 4, Šiška. 8345-la » KUHARICO. MnesiiiTO, lepega obnašanja, z daljšimi spričevali, sprejmem v stalno dobro službo. Našlo* v Jutru. 8334-la * POSTRFŽNICO k dvema nsebana spreimem pod zelo neodnimi pogoii. Naslov v jutru. 8365-la "» DEKLE za vsa domača d^a sprejme hotel Strukel. 8352-la » HLAPCA h koaiu in za vsa droga domača dela ■sprejme hotel Štrukel. 83sl-la * POSTREŽNTCO za po-fpravliar.ie pisarniških pro- ov. za vsak dan ali trikrat tedensko, takoj sprejmemo Javiti se ob 8. «n r.a Gosposvefcski 3/1. geome-tra Pek in Breskvar. 8409-la » FRIZERKO za stalno ali ?! pomoč takoi spreimem. Šmartinska 18. 8396-la ŽELEZOSTRUGARJA sprejme takoi ing. Borštnar. Sv. Jerneja 18. 8439-1* OPRAVO za pisarno, črno, ! hrastovo, trgovsko opravo ' ter več slik in knjig pro-j dam. Novi trg 5/II. levo. __8254-6 ČEVLJE, otroške, nove, nubuk ' dam za protivrednost. Nasiov v Jutru. 8260-6 ČEVLJE, nizke, moške, dva para, št. 41, prodam. Gosposvetska 41, vhod skozi vrt. 8308-6 ČEVLJE, bele. št. 34, malo nošene, zamenjam za št. 36 (otroške) aii jm za protivrednost. Gerb:čsva 44/1. 7.6 OBLEKO, staro, moško, iz .... _ predvojnega blaga, ter suk- ! PLAŠČ, dežni, damski, pro-njič prodam sli zameniam. I dam. zameniam dva para Ogl'-d S—10 In 12—14. — i čevljev št. 39 za opanke Krakovski nasip 26. pritlič- ali čevlje s srednio peto ie levo. 8446-6 št. 39. Naslov v Jutru PRAŠIČKA za rejo prodam. 8288-6 Mala čolnarska 17. 84M-6 LUTKOVNO gledališče s 1 s lutkami in ostalimi rekvizit; prodam. Naslov v Jutra 8452-6 KOZiCI, dve, sanski, sedem tednov stari, prodam. Ižanska 36. 8453-6 VOZIČKA, dva, otroška, športna prodam. Tapetnik. Čiril-Metodova 58. 8433-6 PLAŠČEK. pomladanski, !ep. predvojno blago. w klobučke, vse za 5—7 k-tno deklico, damske nove hlačke iz ' ba tisti in nedrčke ugodno prodam ali zamenjam. Povšetova 33a. Koči el: e^o. 8375-6 ČEVLJE št. 43-44. mošk; rove. močne, visoke._ prodam aii zameniam. Naslov v lutru. 8377-6 KÖMODO. novo. nepleska-no. primerno za samsko RADIOAPARAT, šestcevni, odličen, prodam. Rožna dolina. Prediamska 14. 8338-6 JEDILNICO prodam. Ogled 9—11 Naslov v Jutru. 8414-6 OBLEKO, moško, novo, in 12 m gradia prodam. Slomškova 7 /II. 8415-6 ' ČEVLJE. damske, semrš, nove. št. 37-38, in klot prodam. Naslov v Jutru. 8392-6 PREDALNIK, vložen, mizico in razne starine pro-d-am. Novi trg 5/II, levo. 82^3-6 VOZIČEK, nov, globok, prodam, delno zamenjam. Cizl, Ipavčeva 4. 8399-6 KOI.O, moško, športno, z dir.amo in štirimi prestavami. v dobrem stanju, brez gnm poceni prodam. Na-8400-6 „JEČ, _ BLAGO, predvojno, creto »vilo, Jersey-M ago P^Ul od 8.30 do 10 Gabrsek Breg 16. 810t'6 APARAT za čiščenje pra-hc, moško makko-gamituro m damsko svileno gsrnitu-ro vse predvojno blago, prodam. Naslov v Jutru y 8250-6 USNJE za fine krom-goj-zerje z dvojnimi podplati kompletno, prodam ali zamenjam. Naslov v Jutru. BLAGO, voi-neno, predvojno, za moško obleko ali ženski kostum, prodam. — Naslov v Tutru. 8387-6 PREPROGO, 2 XlVs m, pi-rotsko, prodam ah zame- npara. NaSl°V T Jat8386-6 Za BICIKEL prodam dve kompletni kolesi. Naslov pustite v Jutru pod »Kompletna«. 8081-6 URO, stensko, dobro, na oteži, prodam ali zamenjam za protivrednost. Na jami 8/IT. vrata 13- 838t-6 PRAŠIČKA za rejo prodam. Vidmar, Sv. Jakoba trg 5. 8368-6 KOLO, datndco in moško, prodam. JarSca cesta 33. 8371-6 VOZIČEK, otroški, globok, predvojni materüa!, in otrobe pol čevlje št. 24 prodam. Naslov r Jutru. 8447-6 ----- , I Slov v Jutru, sobo. ugodno prodam, »lei- . £uTE krasne, za obleko, weisova 5, priti., desno. j Miklošičeva 22a, tt a ; "T nadstr., desno. 8401-6 PIS. STROJ »Underwood« - - prodamo. Ogled 9—10. .Naslov v Jutru. 8361-6 PREGRINJALO, posteljno, novo. predvoini materijal, prodam. Naslov v Jutrn. 8362-6 ZATČNIK, velik, dobro ohranjen, tridelni, prodam. Dermotova 7, za Stadionom. 8363-6 POSTELJO z vložkom, posteljno omarico in omaro prodam. Jesenkova 4, visoko priti., desno. 8369-6 ZAVESE, 5 m, Za okna, prodam. Naslov v Jutru. 8358-6 BLAGO, lepo, sivo, za moško obleko, prodam ali zamenjam. Fiorjanska 15/IH. desno, zadnja vrata. 8356-6 VOZIČEK, globok, otroški, podam Naslov v Jutru. 8355-6 PREPROGO, krasno, debelo, 2X3 m, prodam. Ogled 12—14. Naslov v Jutru. 8353-6 MOTORJA, dva, stabilna, najboljše znamke,. 5 in 8 KS. zelo ugodno prodamo. Merkur, Puhacjcva ul. 6 8346-6 CIPRESE. 8 velikih, lepih, prodam. Ogled 13—16. Naslov v Jutru. 8324-6 RJUHE, platnene. _ ugodno prodam. Kocjančič, Stan trg 6, vhod Vodna steza 1. 8336-6 VOZIČEK, otroški, globok, prodam. Naslov v Jutru. 8331-6 URO. stensko, lepo. znamke Junghaus, prodam. Naslov v Jutru. 8328-6 JEDILNICO, kompletno, črno trd les, in gugalnega konjička, vse dobro ohra-nieno, prodam. Masle, Šu-šterŠiJeva 12 . 8327-6 PLAŠČEK, bel, s čepico, za 2 letnega otroka, ter nizke čeveljčke št. 24 prodam. Zamenjam otroško košato Bogišičeva 4, prid. NAKOL, fižolovke, pro-dij^n. Karlovška cesta 17. 8204-6 PERO, nalivno, prima, in pribor iz alpaka srebra, za eno osebo, primerno darilo za krst ali birmo, prodam. Nashrv v lutru. 8354-6 DINAMO-SVETILKO za kolo ugodno prodam. Müller, Mestni trg 17/III. 8434-6 ŠKORNJE št. 43. lakaste, nanovo predelane, poceni prodam. Müller, Mestni trg št 17/III 8435-6 | KOSTUM, damski. športni, nov, ter kozarce za vkuha- J vanje prodam. Naslov v Ju. j tru. 8438-6 J SUKNJIČ, moški, volnen, i in čevlje št. 43 proda ali j zamenja kadilec. Naslov v i Jutru. . 8441-6 ! SERVIS za vino, iz finega ! brušenega stekla, prodam. | Natlačenova 23/JI. desno, j 8428-6 LESTENEC, salonski, in I uro prodam. Naslov v Jutru. 8429-6 ČEVLJE, odprte, damske. črne. št. 38. prodam. Naslov v Jutru. 8430-6 JOPICO, dekliško, rdečo, in moške srajce prodam. Naslov v Jutru. 84.31-6 ČEVLJE št. 38, lepe. damske. poletne, italijanski model, prodam. Levatt. Stani-čeva 6/1. 8448-6 RADIOAPARAT prodam. Vrhovčeva 12, dvorišče, desno. 8449-6 VOZIČEK. lep. športni, prodam Ogled 14—17. Naslov v Jutru. 8402-6 BLAGO za zavese, široko 150 cm, ugodno prodam ali zamenjam za protivrednost. Korun, Tržaška 69. 8405-6 DARILO, damsko, primerno za birmanko. v iwiboli. šem stanju, prodam. Ogled 9—12 M 15—17. Naslov v Jutru. 8407-6 LIMONO v čahi in limonado dobro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. Stekleničko prinesite s se-boi Drogerija Anton Kane. Židovska ulica 1. 8394-6 TULCE (klobučevina) . za moške ali damske klobuke prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 8398-6 VOZIČEK, otroäci, športni, prodam. Gosposvetska 12/11 8424-6 ČEVLJE, daoijke, nove, odprte, št. 39, moške nizke št. 41, črne, predvojne,' in eiektrični gramofon s priključkom na radioaparat prodam. Nunska 3/1, desno. 8425-6 DARILO, primemo birmansko, čevlje, moške, delovne, št. 42, damske št. 39, damske modeme št. 36 in aluminijast 10 litrski lonec prodam. Naslov v Jutru. 8445-6 RADIOPARAT »Philips«, za srednje in dolge valove, 4+1, prodam. Naslov v Jutru. 8416-6 PETELINA. Plymont-Roks, čistoplemenskega. prodam. Hudovernikova 41. 8419-6 KOLO, moško, z zelo dobrimi gumami, dobro ohranjeno. prodam. Černetova ul 9/1, Šiška. 8420-6 KOLO, moško, športno, dobro ohranjeno, prodam. Primoži« Iran, Aljaževa J, giška. 8421-6 DARILO H fcimranko pro d«. t NAKUP in prodaia _ vsakovrstnih predmetov. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 8142-7 RJLTHE, kapne, žimnice, pohištvo, porcelan in drugo kupi trgovina »Ogled«. Mestni trg 3. 8141-7 KOLO, moško, brez gum, športno, ter dva obroči za žične plašče kupim. Logar, Nunska 3. 8313-7 j FOTOAPARATE vseli vrst kupuje ki spreiema v ko-misiio fototrgovina Janko Pogačnik. Dunajska c. 20, nasproti kavarne Evropa. 8070-7 SLOV. KNJIGE. dobre, kupim. Ponudbe Tutru pod »Bibliofil«. 7216-7 STEKLENICE vseh vrst, plctenke, šivtliske odpadke, pločevinaste sode, vsakovrsten papir in tehnične predmete stalno kupuje ter "plača najbolje Metalia. Gosposvetska 16. tel. 32-88 — nasproti Delavskega doma. J-448-7 ZNAMKE, kompl. zbirko ali posamezne partije, kupim. Ponudbe »Jutru« pod »Znamke«. 7218-7 LJUBLJ. ZVON, tudi posamezne letnike in mesečnike, kupim. Ponudbe Jutra pod »Ljublj. Zvon«. 7217-7 KOLO, damsko, kupim ali dam protivrednost. Kocjančič Stari trg 6, vhod Vodna "steza 1. 8335-7 DARILO, lepo. okrasno, primerno za gospo aii gospodično, takoj kupim. C. ponudbe Jutru pod »Lepo darilo«. 8330-7 VOZIČEK, ročni, do 500 kilogramov nosilnosti, ka-pim ali dam protivrednost. Naslov v J v tru 8272-7 »HITROST«., kryvx trgovina, kupi razne umetnine in različne boljše predmete. Ptesč* taiooi. Stritarjeva 2. OBLEKO, belo. za 9-10-letno deklico, kupim. Ponudbe Jutru pod »Bela«. 8325-7 ZNAMKF, vsakovrstne, tudi pokrajinske, kupim. Ponudbe Jutru pod »Franko«. 6693-7 SPALNICO, zakonsko, moderno, po možnosti opremljeno, kupim. Ponudbe Jutru pod »Spalnica«. 8370-7 SEDLO, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe Jutru pod »Sedlo«. 8372-7 HLADILNIK (Frigidairc), električni, nov ali dobro ohranjen, kupim ali dam protivrednost. Prešc-mova ulica 44. 8374-7 ELEKTRONKE, amerikan-ke 47, 227 in 235. kupi tvrdka Everest, Prešernova ulica 44. 8342-7 KUHALNIK, plinski, kupim oz. zameniam za protivrednost Ponudbe Jutru pod »Fižol in moka«. 8340-7 »HITROST«, nova trgovina, kupi icdi'ne servise, vinske servise, jedilne pribore in posamezne nože. vilice, žlice in vse različne sreklene predmete. Plača takoj Stritarjeva ulica 2. 8390-7 PSA. dobrega čtrvtvja, takoi kupim. Ponudbe Jutru pod »Rasa«. 8406-7 RADIOAPARAT. boljše znamke, kupim. Ponudbe Jutru pod »Razvajen«. 8412-7 STEKLENICE, Franc Jožef, čiste, kupim. Drogeriia A. Kane, Židovska 1. 8395-7 OGRODJE za moško ali žensko kolo. tudi obrablie-no, brez gume. kupim. Naslov v Jutru. 844-4-7 ČEVLJE, otroške, za 4' letnega dečka, visoke ali nizke, sive, kupim ali zamenjam. Naslov v Jutru. 8417-7 POZOR! Kupujem in prodajam rabliene čevlje. Zamenjam večie in manjše številke. Klavžer, Vožnjakova ulica 4. 8418-7 ŠIPE. dva komadi. 63X45 cm, navadno steklo, kupim. Ponudbe Jutru pod: »Šipe«. 8422-7 ČRPALKO, centrifugalno, električno, 10 ata. cca 60 l na minuto, elektromotor *.80/220 V, kupimo ali zamenjamo za protivrednost. N-tslov v Jutra. 8432-7 HLAČE, dva para. močne, srajce in čevlje št. 43-44 zamenjam za naturaliie ev. prodam. Linhartova ul. 28.. 8384-8 KOLO. moško, dobro ohra-nieno, zamenjam za žensko kolo. Zaloška 34. 8383-8 ODEJI, dve, novi, prešiti, zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 8382-8 ČEVLJE, ženske, rjave, št. 39, zamenjam za št. 38. št. 37 pa za št. 38; moške čevlje št. 45 zamenjam za ženske št. 38. Pavšičeva 5. 8380-8 PLAŠČ, črn, volnen, za srednjo postavo, ter čevlje it. 42, štrapacne, dam v zameno ali proti delnemu plačilu. Naslov v Jutru. 8367-8 ČEVLJE, ženske, črne, »e-miš. no»e, 39- zamenjam aa dobro ohranjen športni voziček, ttidj do-pbčm. Nasiov v Jutru. KROMPIR zameniam za protivrednost. Pavšičeva 5. 8379-8 BLAGO, moško, volneno, predvojno, zamenjana za originalno chianti-vino. — Ponudbe Jutru ped »Chi-.inti«. 8366-8 ŽREBCA, lepega, plemenskega, dve leti starega, za-mer.jam za kobilo. Omalien Alojz. Stranie 3, št. Vid pri Stični, Dolenjsko. N 7972-8 KROMPIR zamenjam za. dr/a in kombineže. Ponudbe Jutru pod »Srednia«. 8349-8 PLAŠČ, črn. pomladanski, zameniam za belo poročno obleko ali blago. Ogled od 18. ure dalje. Naslov v Jutru. 8318-8 ČEVELJČKE, nove, nizke, št. 34, zameniam za dobro ohranjene št. 35. Vodnikova 100. 8347-8 ČEVELJČKE št...25, skorai nove, zameniam Za št. 27. Robič Aleševčeva 6. 8344-8 ČEVLJE, moške, št. 42, lepe, na kveder šivane, zameniam za protivrednost. Naslov v Tutru. 8341-8 COJZERICE in moške čevlje št. 42—<3 zameniam za naturaliie. Gledališka 13. pr;tl.. desno. 8343-8 KROMPIR navadni, zamenjam za 11 kg scmensk'ga kifelčaria. Na«lov v Juttu. 8337-8 ŠIV. STP.OI zameniam ali prodam Naslov v Tutru. 8332-S ČEVLJE, nove. črne, štev. 38. zamenjam za protivrednost Ponudbe Jutru pod : »Čevlii«. 8265-8 DESKE, jelove, colarice. cca 1 kub. m, zamenjam za ročni voziček ali prodam Naslov v Tutru. 8273-8 PLAŠČ za kolo zameniam za oves. Naslov v Jut'u. 8281-8 ČEVLJE, haferle. športne, nizke, močne, št. 37, zameni am za sandalete svetle barve, z nizko peto. št. 38. Hradeckegi 10i. 829«-8 KROMPIR, semenski, in dobro konisko seno zameniam za protivrednost. Za- j loška 28. 8410-8 KOKOŠ, nosnico. Leghorn, žensko jopo in moški r>l*šč zameniam z.a protivrednost. Groharjeva 21 /I. S393-8 OBLEKO. obhajilno ali birmansko, belo. ltro. in krasno svileno domačo haljo zameniam za kurio pičo in podplate. Zadružna 8, Kndelievo. 8443-R | OBLEKO, volneno, in vetr- j ni jopič za 16—18 leno de, i klico zamenjam ali prodam, i Naslov v T-.itru. 8423-8 POSTELJICO, otroško zameniam za dobro ohranjen divan Bezenškova 26. 8136-8 ZRAČNICO, oovo. predvojno. zameniam za dobro ohranien plašč za kolo ev. doplačam. Naslov v Tutru. 8440-8 KOLO. damsko, novo. z dinamo. zamenjam za dober radioaparat. ev. tudi doplačam. Naslov v Jutru. 8442-8 NAHRBTNIKA, dva, in krušno torbo zamenjam aji prodam. Gorkič, Predovi-čeva 12, Moste. 8450-8 - .-v—. — mi^r ijui.jhi»! PARCELO lepo, sončno, peščeno, prod.m. Ponudbe Jutru pod »700 kv. m«. 8403-20 SOBO. opremljeno, v bližini Most, išče samostoien. podnevi odsoten gospod. Pl.:ča v naturalijah. Ponudbe jutru pod »Samostoien«. 8l11-23a SOBO. opremlieno. za takoi ali po2neie, išče gospodična. Ponudbe »futru« pod vE. N.«. 84l"3-23a SOBO s kopalnico, v središču ali bližini, išče zakonski par. Naslov ja\ite blagajni bufeja »Slon«. 8404-23a SORO. lepo. prazno, ali delno opremljeno, f>ddam ves din odsotni osebi. Plačilo ev. v n.-t'iralüah. Ni-slf v v lutru. 8426-23 GOSPODIČNA srednie sta. rosti. z lastnim domom in dohodki, želi zaradi možitve znanja s simpatičnim gospodom. Dopisi »Jutru« pod »Značaj«. 8264-25 OSEBO, ki re v trgovini Prelog. Židovska uiica. vze. la oblačilno nakaznico na ime M. C., prosrm, da jo vrne istotam. 8388-37 URICO, zapestno, damsko, zlato, podolgovate oblike, sem izgubila med 26. marcem jn 7. aprilom. Naslov se nahaja zada i pod pokrovom. Legiša Vera. Muzejska ulica 5, ali Ulica 3. m.ija št. 12. Najditelia prosim, da jo odda proti nagradi. 8364-37 RAZKUŽEVALCA za stanovanje iščem. Naslov v Jutru. 8339-37 G. KRAMOLC Niko. izgubljeno rokavico dobite pri g. Mavcu Franju, fotostu-dio, Miklošičeva cesta. 8350-37 PRSTAN, zlat. sem n3Šd v trgovini »Boko«. Lastnik ira dobi ori št. Jerku. Ha-badora 3. , 8397-37 GOSPODIČNO, ki je pre-iela 24. marca na Tržaški c. pred blokom aktovko, naprošam, di io proti plačilu odda Pciilianu Alojzi-ro. Viška 77. Vič. 8427-37 KINEMATOGRAFI KINO SLOflA: »Velealarm«. Ob 17. in 19. KINO UNION: »Korak vstran«. Marianne Hop- ne. Kari L. Dtehl. Pred-tave ob 17. in 19. KINO MVTICA: »Nepridiprav«. Ob 17. tn 19. i^BHHDHHMHHBBHi t Po kratki bo'ezni nam je umrl v 52. letu naš ljubljeni soprog, brat. strlčko ln sva':, gospod ADOl.F BRAZ. poši. inšpektor v pok. Pogreb bo v torek. 17. t. m., ob 10. uri z Žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. aprila 1S45. žalujoča soproga F?ni in ostalo sorodstvo 4* Umrl nam je v 56. letu naš ljubi mož, oče, brat in stric, gospod ' BARLIC IVAN trošarinski paznik Pogreb bo v sredo 18. t. m. ob 9. uri s Žal. kapele sv. Janeza k Sv. Križu. Ljubljana, 16. aprila 1945. Žalujo: a žena s sinovi ter ostalim sorodstvom. t Vsem prijateljem, znancem in sorodnikom sporočamo žalostno vest, da nas Je zapustila v starosti 46 let naša nepozabna, dobra žena. mama, gospa GALIC MARIJA Pogreb bo v torek 17. t. m. ob uri izpred viške cerkve na pokopališče na Viču. Llubljana, 16. aprila 1945. Žalujoči: Karel, soprog: Božidar in Silva, otroka in ostalo sorodstvo._ ZAHVALA. Vsem. ki ste spremili na njeni zadn.il poti našo drago teto, gospo IVANKO STERN zlasti čč. duhovščini, namestniku g. župana *** da'-ovalce'n vencev, iskrena hvala. — Maša zadušnica bo v petek, 20. t. m. ob ▼ trnovski cerkvi. ^^ ^ KOŠNJO.' dobro, vzamem ▼ nujem a dnevno košenje. j MMü* v Jutru. ZAHVALA. V dneh globoke žalosti, ko nas Je ® zapustila naša nepozabna, skrbna indODra sestra. teta, svakinja in šefinja, gospodična MARIJA DROFENIG šefinja tvrdke R. Miklanc, izrekamo našo iskreno rah^o so JI lajšali trpljenje. Jo ^»^L^«^?,? J**!" all kl so na kakršen koli način počastili njem spomin. NE SAMO ZA ZLATO Komu Ali naj bi bil povedal resniro? Da. sem kupil malikov kipec od Miss Fla^ ke ? To bi bilo vse še bolj zamotalo. Kajti naslednje vprašanje bi bilo: Kje je gospodična dobila umetnino? Ne, sreča nam je bila mila, da takega izkaza o izviru rai bilo treba predložiti. Navedel sem, da mislim izvoziti zlati kipec v Nemčijo, ker bi ga rad storil dostopnega nemškim znanstvenikom — in verjeli so mi. Moj nečak torej ne bo imel težav, aRo pokaže carinskim uradnikom to listino.« Sedela sta v zasebni pisarni Walterja Baraya, ki je ležala za velikim prodajalnim prostorom. Oveilieck je bil veselo razburjen, in njegova dobra volja je očilno prehajala na draguijarja. »Najprej, ko je prišel Aleksander k mem in mi začel govoriti o svojih namerah, sem dvomil o uspehu. Polagoma pa so ae stvari vendarle zelo izpremenile. Vidva, gospod Qverbeck. sta se lotila naloge z nevsakdanjo odločnostjo. Upam, da se bo vse še dobro končalo — vkljub Kidderyju.c Da, Kidderyju! Kiddery je bil temna senca, kakor mora je ležal nad vsem. Overbeck je položil dragoceno izvozno dovoljenje na mizo. Nanj ne smemo misliti, če hočemo, da nam ostane glava v redü.« se je biedo nasmehnil. Toda dokler ne vemo, da je .Mihaela' res do kraja izro-pal, toliko časa imamo pravico upati.elo podči taL:. Temu gospodu Wellencanipu ste menda tudi vi že osebno gledali v oči, kaj ne? Kakšen človek je to?« ^Na žalost mrzel kakor kepa ledu. Han-zeat. da si bolj čistokrvnega mislite ne morete.« »Vkljub temu je videti Aleksander odločen, da to ledeno kejio raz ta ja.« »Da. to je res. Overbeck je skomignil z rameni. -Jaz se ne bi upal zanesti na njegovo podporo. Toda Aleksander je drugačnih misli. In kdo ve, mo-rda mu res uspe,-Ce nama Welleneamp ne pomore — sam ne vem, kaj bo potem. Ti-oskov za. odpravo na Južno morje sama nikakor ne zmoreva.« »Ne, v to je bilo seveda treba premoženja. Morala bi Imeti ladjo, zmožnega kapitana in zanesljivo moštvo. In razen tega vse, kar je potrebno, če se misliš lotiti reševanja razbitine. Povsem nemogoče je bilo. da bi iz lastnih moči zbrala tolikšno vsoto. Vse je bilo na tem, kaj bo dosegel Aleksander Baray. Prav vse. Na pisalni mizi je stal zlat: kipec. »Mislim, da se čas biiža,^ je rekel Overbeck. ko je pogledal na uro. Draguljar je prikimal. Potem sta se lotila strokovnjaskega zavijanja umetnine. Nazadnje sla jo položila v ročni kovč-eg Aleksandra Baraya, ki ga je b i Overbeck prinesel iz Cornerjevega hotela. s»In tole. to je najvaži:- ,-še!« Walter Baray je skrbno zložil uradni spis, ki je imel toliko žigov, ga vtaknil v pisemski ovoj in ga podal Overbecku, ki je spravii ovoj v notranji žep svojega telovnika. Ko je bilo vse to v redu. sta si prisrčno segla v roke. * Overbeck se je pripeljal na letališče v Croydonu, ali Baraya še ni bilo tam. Toda do odlc-ta rednega letala je bilo še pet in trideset minut časa. Overbeck je oddal kovčeg. Carinski uradnik je pazljivo prečital listino, ki mu jo je pokazal. Izvoz takih stvari očitno ni bil vsakdanji, in dolgo časa je strmel na zlati kipec, preden ga je spet skrbno zamotal. »All right,« je pokimal in zasvinešl kov-če0*. Overbeck je šel v letališko restavracijo in jel čakati. Natanko trideset minut pred odletom se je pokazal Baray. Razburjen je bil. > Vražja zadeva,« je šepnil, ko je prisedel k Overbecku. »Pri miss Flake sem v;del tudi ostale reči. Vse so z ,Mihaela. Dvom je povsem izključen. Overbeck je prikimal. »Upajva, da se bo zdel tudi Welle.nca.mpu vsak dvom izključen. Tu imaš prtljažni listeK. Kovčeg je za-svinčen. Izvozno dovoljenje je vso stvar močno olajšalo.« tatujoa ostali. Grob se za grofrnm vrsti V Ljubljani so umrl; od 6. do 12. aprila 1245: Unetic Frane, 35 let. poštni uradnik. Rožna. doi.. C. VIII št. 22; Ferfiia Franc, 74 let, krojač. Rožna dolina C. II št. 7; Hafner Ivana roj. Tomšič, 78 let. žena vinskega trgovca, Japljeva ul. 2; dr. Virant Franc, 56 let, Bdravnik, Gledališka ulica 13: Skarza Marija, roj Gačnik, 51 let, delavka tobačne tovarne, Tržaška cesta 77; Če-bular Jerica, 90 let, mestna uboga, Gsijevica 84; Mlhelčič Rozalija, 31 let, hči posestnika, Vi-dovdanska 9; Sattler Ana, roj. Eradač 87 let, vdova železn. delovodje, Društvena 19; Drofenig Marija, 68 tet, trgovka, Zarnikova ul. 12; Kočar Ludvik, 45 let. upokojenec tobačne tovarne, Društvena ul. 17; Mr. Eisenbart Aciolf, 70 let, magister pharm., Dunajska c. 1 b-V; Fillpič Marija, 55 let, zasebnica. Vidovdanska c. 9; Del-kln Marij* Olga, 78 let. zasebnica, Vidovdanska c. 9; Preiec Miha, 72 let. žel. upokojenec, Pokopališka 32: Koder Viktor. 30 let. krojaški mojster, Verovškova 13: Cesar Julij, 60 let. major, Frankopanfika ul. 5: štern Ivana, roj. Vindišer. 99 let, hišna posestnica. Emonska c. 10; Požar Ivana. ro.i. šušteršič. 63 let. za&ebnica. Usnjarska ul. 2; Glažsr Ivana. roj. Gruden. 77 let, sasebnica, Jelovškova, 19. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Pičulin Justina. 53 let, zasebnica. židovska ul 3; Smelcer Avgust, 36 let dela vcc, Stari trg 11; 3 k ulj Pavla. 37 let, gospodinjska pomočnica. Stari trs; 26; Mladič Marija. 70 let, učiteljica v pokoju. Hrvatski trg 7; Vo -kar Anton, 82 let. drž. uslužbenec v pokoj'i. Poljanska c. 9: Zalar Ivan. 63 let, delavec drž. žel. v pok., Šmarje Sap 10: Kostanjevec Josip, 38 let. sin kajžarja. Zaloška e. 72; Pregelj Jožef. 72 let. dninar, Grablovičeva 26: štlmec Apolonija. 74 let. postrežnica. Strma pot; Grebene Marija, 52 let. Velike Lsr.če 6; Mož,na Jože. 65 let, pomožni delavec. Rožna dolina. Cesta VI-22; Lindtner Marija. 80 let. vdova davčnepa upravitelja, škof ja ul. 8: Je ras Marija. 59 let. likarlca. Zaloška c. 112; Modrijan Minka, 4 leta. hčerka posestnice, červica 70; štrainar Marija. 31 let, hčerka posestnika. Zg. Duplice 5; Lom-bardo Peter. 52 let. uradnik Delavske zbornice, šibeniška 15: Fifolt Franc. 42 let žatrar. šola n» Ledini; Golob Marija, roj. Sušnik. 74 lr»t vdova železničar ja. Vodovodna c. 54: Krošolj Jolijana. roj. Maček. 52 let. žena trgovca, bolnišnica za duševne bolezni: dr. šapla Anton. 67 let inšpektor agrarne direkciie. Puharieva 16; šiišterič Mihael. 44 let. posestni!--. Zaloška e. 72; Snoj Katarina, 72 let, postrcžnica. Ciril Metodova 47; Jeglič Franc, 45 let, " ravnatelj, šmartinska c. 28. t Umrla nam je v 59. letn starosti naša dobra mama. gospa APOLONIJA NOVAK Pogreb bo v sredo, 18 .t. m., ob 10. uri z Žal, kapele sv. Frančiška, k -Sv. Križu. Ljubljana - Jesenice, 16. aprila 1945. žalujoči ostali t S tragično smrtjo smo izgubili dne 14. t. m. v 60. letu našo zlato ženo, mamico, sestro, teto in svakinjo, gospo KAISER MARIJO soprogo puškarja Pogreb bo T torek, 17. t. m , ob 9. ari z 2ai, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. LJubljana, dne 14. aprila 1945. žalujoči soprog, dr. Franci, sin: Marija. Magda. Erna. Zora. hčere* ing. Viktor Nagy, zet. in ostalo sorodstvo Za uredništvo: Milan Zadnek. — Za izdajatelja: Stanko Vh-ant. — Za Narodno tiskarno: Fran Jeran. — Za mseratm ddh Ljubomir Volčič.