Leto LXVII Poštnina plačana t gotovini V Ljubljani, v Četrtek", dne 28. decembra 1939 Štev. 295 Cona 2 din Naročnina mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din ». i i =3 Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111 SLOVENEC telefoni uredništva ia aprave: 40-01. 40-03, 40-03, 40-04, 40-04 «■— Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Čekovni račun Ljubljana itavilka 10.6)0 10 10.349 ca inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica številka b. Božične poslanice Božični prazniki, ki so našli največje narode «veta z morilnim orožjem v roki v okopih, druge pa v strahu, kdaj jih bo dosegla ista usoda, so prinesli svetu v dar tri pisma najuglednejših oseb na vladarskih prestolih sveta, ki so zopet užgali bolj in bolj pojemajočo luč upanja v srcu miroljubnega človeštva. Na prvem mestu je govor, ki ga je imel pred kardinalskim zborom na sveti večer papež Pij XII. ne samo zato, ker podaja stališče največje moralne avtoritete vsega omikanega sveta, ampak tudi, ker postavlja neka določena načela, po katerih bi bilo mogoče doseči mir in na tem miru zasnovati nov mednarodni red. Papež predočuje človeštvu na zgledu, ki ga nuja napad Sovjetske unije na mali finski narod, posledice naukov, ki jih izpovedujejo tako imenovani totalitarni nazori. Kako zelo so popačili osnovne pojme človeškega nravstva, mirnega so-življenja narodov in pravičnega mednarodnega reda, to vidi danes vsak, ki ga morda niso prepričale besede, na strahotnem dejstvu, ko je postal žrtev tujega pohlepa narod, ki po svoji malo-številnosti in poštenem nravu nikomur ni ničesar zlega hotel in nikogar nič ne ogroža. Če so mogoče druga vprašanja, zaradi katerih so danes narodi posegli po orožju, zapletena, pa je finsko vprašanje tako enostavno, da prav nihče ne more dvomiti, na kateri strani je pravica, na kateri pa krivica. Mir na svetu — nadaljuje papež — bi se bil dal rešiti, naj so vprašanja, ki so dovedla do vojske, več ali manj enostavna ali zapletena, če bi se ne bilo ustvarilo med narodi medsebojno neprijazno in sovražno razpoloženje ter nezaupanje, zaradi katerega nihče ne zaupa drugemu in vsak verjame samo še v silo, ki je bila povzdig-njena nad vse moralne činitelje, ki urejajo ali bi morali urejati osebne in javne odnošaje med omikanimi ljudmi in narodi. Če pa morda vojska sama kot krvavo klanje ne gane tistih, ki odločajo usodo narodov, bi se morali zgroziti nad moralnimi in gospodarskimi posledicami, ki jih že danes kaže in ki se bodo v vsej strahoti pokazala pozneje, če se to brezumje ne uslavi. Te posledice — pravi Pij — bi mogle pripraviti vlade do razmišljanja in jih pobuditi, da preučijo cilje, zaradi katerih so začele vojno, da bi se mogle postaviti osnovne točke pravičnega in častnega miru, ki bi ga vsi narodi lahko sprejeli, ne da bi bili ponižani in pahnjeni v še večjo nesrečo, kakor je bila vojna. Nato slede v papeževem govoru točke, ki lahko služijo vsem odgovornim činiteljem kot smernice v njihovem prizadevanju za mir. Temeljnega pomena je pač, da se vsem narodom zagotovi pravica do življenja in neodvisnosti. V tem oziru pravi papež, da volja naroda «a življenje ne sme nikdar izvirati iz smrtne obsodbe drugega naroda: stavek, ki je vreden, da se izkleše v graniti Na tej osnovi je mogoče, kakor papež izvaja dalje, ustanoviti dolgotrajen novi red, ako obenem narodi sklenejo, da se razorože, zakaj, oboroževanje pomeni za narode pravo suženjstvo in vedno nevarnost za krvave spopade. Seveda tvarna razorožitev ne more zagotoviti miru, ako ne gre vzporedno duhovna razorožitev, ki je edinole v spoštovanju božjega zakona pravice. Razume se pa, tako izvaja papež dalje, da je treba mir in novi mednarodni red tudi organizirati, in sicer po mednarodnih ustanovah, ki bi na podlagi medsebojnih dogovorov jamčile za zvesto in pošteno izvajanje takih dogovorov. Ker je svet imel z Zvezo narodov slabe izkušnje, bo treba novo tako ustanovo organizirati tako, da se napake in nedostatki preteklosti ne bodo več pojavljali. Zelo važna je nadaljna pobuda Pija XII., da naj veliki narodi Evrope resno razmišljajo, kako bi poslej mogli zadovoljiti male narode in narodne manjšine, čijih potrebe in zahteve bo treba veliko bolj upoštevati, zakaj doslej so se pravice malih in manjših hudo prezirale! Sploh bo moral mir in novi mednarodni red sloneti na resničnem ravnotežju med narodi, pa na priznanju in spoštovanju njihove enakopravnosti. Tej prevažni papeževi izjavi se — najbrž ne slučajno — pridružuje pismo predsednika Zedinjenih držav Severne Amerike Roosevelta, ki ga je naslovil papežu Piju XII. za božič. Papež je to pismo sam omenil na seji kardinalskega kolegija, rekoč, da pomeni velik prispevek k uresničenju pravičnega in trajnega miru ter da z veseljem sprejema sklep predsednika Roosevelta, da pošlje v Rim Mirona Taylora kot začasnega poslanika Zedinjenih držav pri Vatikanu z nalogom, da kot zastopnik Amerike sodeluje pri graditvi novega reda. V svojem pismu na papeža pravi Roosevelt, da je potrebno trajno in tesno sodelovanje med vsemi, ki se prizadevajo za mir. Vsi, katerim je ideal nov mednarodni red na krščanskih osnovah, se morajo združiti v skupni ali vzporedni akciji zato, da se v ugodnem trenutku zastavijo vse pozitivne sile za dosego tega vzvišenega namena. Tudi angleški kralj Jurij VI. je izdal božično pismo, v katerem prihaja v prvi vrsti do izraza prepričanje in volja britskega imperija, da se konča vojna z zmago tistih načel, zaradi katerih je imperij posegel po orožju. Angleški kralj pa obenem poudarja srčno željo angleškega naroda, da bi se vzpostavil mir, kakor hitro bi to bilo mogoče. Važno je, da angleški kralj poudarja, da je stvar, zaradi katere se borijo narodi britskega imperija in njega zvesti zavezniki, stvar krščanske civilizacije, ker — kakor kralj poudarja — prave civilizacije ne more biti na drugi podlagi, kakor na krščanski. Ta civilizacija bo, kakor je rečeno v kraljevem pismu, Angležem pred očmi, kadar bodo sklepali mir. Naj pri,de do tako zelo zaželenega miru prej ali pozneje, eno je gotovo: da se bo sklenil na načelih, ki so izražena v teh treh božičnih pismih ln da bodo krščanske sile tiste, ki bodo mogle zgraditi nov svet in ga tudi bodo. Vse drugo je odpovedalo, protikrščanski nauki so rodili jalov sad, naj so se še tako blesteče in kričavo uvedli, In papežev Rim je tisto središče, k kateremu se obrača svet, da bi zopet našel duhovno ravnotežje in po njem tudi ureditev mednarodnega soživljenja In sodelovanja, kakor je edino vredno človeka. Sni nižin človpštvo ni moglo pasti, kakor je po vplivu brezbožnih sil, in njegova zdrava pamet sama mu pravi, da se bo moglo dvigniti samo po tisti civilizaciji, kateri je ustvaril temelj božji Sin. Hud potres v Turčiji V Ankari poškodovana številna javna poslopja Iz vse notranjosti Turčije prihajajo poročila o razdejanjih in o trpljenju ljudstva v mrazu in pomanjkanju Istanbul, 27. dec. t. Reuter. Iz vse osrednje Anatolije prihajajo čedalje hujša poročila o posledicah velikega potresa, ki je divjal tamkaj in ki so ga na številnih opazovalnih mestih vse Evrope občutili v izredni meri. Čeprav v sedanjem trenutku še ni podrobnostnih poročil o potresu in njegovem obsegu, so vojaške oblasti že dobile prva poročila iz nekaterih mest v Mali Aziji, kjer so bile jjosledice najhujše. Potres je prišel v peterih zaporednih valih in je bila njegova smer nekako iz turškega Kurdi-stana proti Smirni, kjer se je valovanje izgubilo. Potresne sunke so močno čutili v Carigradu. Vode Bosporja in Marmare so jezovito vzvalovile in peneče se butale ob obrežje. Iz Ankare poročajo, da je tamkaj poškodovanih večje število modernih poslopij, kot na primer, parlament, ki je dobil zevajoče razpoke, nadalje okraj ministrstev, kjer je razdejanje precejšno. Tudi nekaj bančnih poslopij je bilo hujše prizadetih. Nekatere zgradbe so se sploh popolnoma zrušile do tal. Iz drugih mest javljajo, da so posebno trpele mošeje. Minareti so kar padali kakor vžigalice. Ljudstvo je v divjem begu bežalo iz mest in ostalo kar zunaj na planem, kjer pa vlada hud mraz. Ljudstvo nima niti obleke seboj, da bi se pokrilo. Poročila navajajo, da so najbolj trpela mesta Ankara, Tokat, Samsoun, Joz-zad, Amassia in Siva s. Posebno S i vas je silno trpelo in prva poročila, ki pa jih še ni bilo mogoče preiskati, govorijo, da je vse mesto v razvalinah, da je veliko število mrtvih in ranjenih in ljudstvo, ki je zbežalo v okolico trpi od mraza in pomanjkanja. Vlada je odredila vojaško pomoč, toda pristop k prizadetim krajem je težaven ob zimskem času. Oblasti pa se bojijo, da potres še drugod ni napravil še hujših razdejanj. Posebno na podeželju, ki nima telefonskih zvez ali kjer so bile telefonske zveze prekinjene. Vlada je po radiu pozvala ljudstvo k samopomoči in prosi poslušalce, naj čim prej javijo nesrečo. Iz Carigrada in iz Smirne so danes odšli številni vlaki s živežem in zdravili proti notranjosti Turčije, da bi bila pomoč takoj Finci vdrli v SovjetSjo Sovjeti so barbarsko bombardirali finska mesta na sam božični praznik Med božičnimi prazniki boj na Finskem ni počival. Sovjetsko letalstvo je na sam božični dan strašno bombardiralo^ celo vrsto južnofinskih obalnih mest, med njimi Helsinki in Viborg (Viipuri), ki sta bila v predmestjih s zazidalnimi bombami zažgani. Barbarstvo sovjetskih letalcev je napravilo kar najbolj mučen vtis na iinski narod, ki fe globoko veren. Finci korakajo proti murmanski železnici Na suhem so boji na jugu in na skrajnem severu zastali. Na severu so Sovjeti pribežali do samega Petsama, kjer so Finci zasledovanje opustili. Na srednji vzhodni ironti pa je bila iinska proti-ofenziva pri Salli in pri Suomisalmi tako močna, da je Sovjete, kolikor jih je še ostalo, potisnila ne samo do meje, ampak celo čez mejo. Finci so vdrli kakšnih 50 km globoko v sovjetsko ozemlje in so oddaljeni na tem mestu samo še kakšnih 150 km od enotirne železnice Ljeningrad—Murmansk. Ako se Fincem posreči, da proderejo do te železnice, potem so se-verno-sovjetske čete za dobo zime od Sovjetije ta-korekoč odrezano. Najnovejša poročila so sledeča: Finska poročila Helsinki, 27. dec. t Reuter. Davi je bil spet protiletalski alafm. Nad Helsinki in nad druga obrežna mesta je priletelo več sovjetskih bombnikov, ki 6o spet spuščali razruševalne in zažigalne bombe, ki pa danes niso prizadele znatne škode, ker sovjetski letalci slabo merijo, ampak sipljeijo bombe kar tje v en dan. Finska vlada je odredila, da morajo biti bit odslej vsa vozila belo prebarvana. Tudi ljudstvo mora biti oblečeno v bele plašče, ako 6e nahaja na prostem. Tako bodo nevidni za sovjetske letalce, ki se radi spuščaijo nizko in s strojnicami preganjajo civilno prebivalstvo, kjerkoli ga opazijo. Poročila, ki jih danes objavljajo, pravijo, da prevladuje vtis, da sovjetski vojak nima nobenega veselja do boja. Severno od Ladoškega jezera 6e pripetil zanimivi dogodek: Neki iinski snežni patrulji se je na smučeh posrečilo priti do sovjetske bojne črte. Tamkaj so našli skladišče kakšnih 2000 parov smučk. Finci so smuči zažgali, na to pa so se umaknili v varno ozadje, od koder so opazovali, kaj se bo zgodilo. Na svoje veliko začudenje so videli da se sovjetski vojaki nikakor ne trudijo, da bi požar pogasili in smuči rešili, ampak da so od vseh strani prihiteli k pogorišču in se z nasmejanim obrazom greli ob velikanskem ognju. Očividno so bili sovjetski vojaki, ki strašno trpe od mraza, naravnost srečni, da so prišli do ognja in toplote. Sovjetska težka artilerija je bombardirala Vi-b o r g (Viipuri), toda brez večjega uspeha, ker njihovo streljanje ni bilo točno. Ponoči je na mesto padlo vsega skupaj osem granat. Mesto je popolnoma izpraznjeno. Helsinki, 27. decembra. AA. DNB. Sovražno letalstvo je razvilo na sveti dan navzlic nizki temperaturi, ki je znašala 18 pod ničlo, na južr.em Finskem precejšnjo aktivnost zaradi jasnega vremena. Sovjetski bombniki 60 leteli zelo visoko. Po dosedanjih poročilih so bombardirali kraje Eke-naes, Rihinaeki, Tamerfors, Bierneborg, Hivinge in Borgo. V Borgu je bilo 9 mrtvih in 20 ranjenih. V Helsinkiju je bil dan znak za alarm ob 10.30. Alarm je trajal do 12.45. Toda ob 13 je bi! ponovno dan znak za alarm, ki je trajal do 15. Sovražna letala so metala bombe na severna predmestja Helsinkov. Žrtev ni bilo. 40 sovjetskih letal sestreljenih v enem dnevu Helsinki, 27. decembra, c. Reuter poroča, da so Finci na božični dan sestrelili 40 sovjetskih letal. 16 novih sovjetskih divizij Amsterdam, 27. decembra. AA. Havas .'osebni dopisnik lista »Dagens Nyheter« poroča 6 severnega finskega bojišča: Od Ladoškega jezera do Ledenega morja je sovjetsko vrhovno poveljstvo poslalo v prve vrste 16 divizij, katerih V6aka šteje 18.000 vojakov. Na tem delu bo]išča morejo Finci postaviti proti vsaki diviziji samo po en bataljon. General Valenius je izjavil v zvezi 6 tem, da je z ozirom na takšno stvarno stanje na Finskem najnujneje potrebna pomoč in sicer pomoč, ki bi bila zares učinkovita. Pripomnil je, da so finska poveljstva ugotovila, da se ]e veliko število sovjetskih vojakov in častnikov, ki se bore na sever- Danes obišče papež Pij XII, cesarja in kralja Italije Visoka odlikovanja državnega tajnika kardinala Maglione in zunanjega ministra grofa Ciana Rim, 27. dec. t. V Rimu je že vse pripravljeno za zgodovinski obisk, ki ga bo jutri, v četrtek, napravil papež Pij XII. pri italijanskem kralju in cesarju, da mu vrne obisk, ki mu ga je pred nekaj dnevi napravila italijanska vladarska dvojica. Pričakujejo velikanske udeležbe ljudstva, ki bo stalo v špalirju, koder se bo vozil poglavar vesoljne Cerkve na Kvirinal. Priprave so končane. V papeževem spremstvu bodo poleg državnega tajnika kardinala Maglione in kardinala Gra-nito di Belmonte vsi najvišji dostojanstveniki papeževega dvora, tako civilni kakor cerkveni. V »Giornale d'Italia< posvečuje Virginio Qayda daljši čanek temu zgodovinskemu dogodku. Italija sicer ohrani svojo popolno neodvisnost pri usmer-jevanju svoje politike, toda vprašanje vojne in miru so takšnega značaja, da se Italija in Cerkev nahajata na isti ravni, pripravljeni za pojx>lno sodelovanje. Rini, 27. decembra. A A. Štefani: Jutri ob 8.55 bodo vse italijanske radijske postaje prenašale poročila o obisku sv, očeta Pija XII. na Kvirinalu. pri rokah, ako bi se pojavila še nova središča jjotresa. Carigrajska polresna postaja je dobila sporočila iz Rima in Curiha v Švici, da so tamkajšnji opazovalni aparati vsi polomljeni, tako hud je bil na nje učinek potresi. Opazovanja v Belgradu Belgrad, 27. dec. AA. Poročilo potresomer-skega zavoda na Tašmajdanu se glasi: Davi, 27. decembra ob 1.00.51 so aparati zabeležili katastrofalen potres, ki se je moral pripetiti v daljavi 2300 km od Belgrada. Naknadni sunek so v Belgradu čutili ob 1.06.54 in je znašal 3.080 mikromov z valovno periodo 13 sekund. Zadnji sunek tega potresa so aparati zabeležili ob 2.39 minut. Zagreb, 27. dec. b. Davi ob 1 uri 1 min. in 34 sek. so seizmografi zabeležili katastrofalen potres v oddaljenosti 2000 km od Zagreba. Sklepajo, da je potres napravil nekje v Perziji ogromno škodo. nih finskih bojiščih, udeležilo sovjetskega pohoda na Poljsko. Z druge strani poročajo, da sovjetske oblasti grade z največijo hitrostjo železniško progo v pokrajini Linahamari in da imajo Sovjeti precejšnje število nemških tankov znamke »Orstein« in »Kopens«. Rdeča poročila Moskva, 27. decembra. AA. Poročilo generalnega štaba ljeningraskega vojnega okrožja dne 27. decembra se glasi: Manjše praske izvidniških oddelkov ter tu pa tam topniški ogenj. Sovjetske letalske edinice so izvedle več izvidniških poletov. London, 27. decembra AA. Reuter. Ker uradni krogi v Moskvi ne objavljajo nobenih podrobnosti o borbah na Finskem, krožijo po Moskvi in drugih velikih mestih Sovjetske Rusije vesti, da je doslej na Finskem padlo 25 do 30 tisoč Rusov, 30 do 40 tisoč pa je bilo ranjenih ali pa so jim zaradi mraza zmrznili udje. Tako trdi dopisnik »Timesa«. Isti dopisnik pravi, da je nastal zastoj operacij M srednjem in severnem Finskem, na gotovih krajih pa 60 Finci celo napredovali. Sovjeti mobilizirajo v Galiciji Moskva, 27. decembra. V zadnjem času je po« begnilo več oseb iz Poljske preko Sernantija v Romunijo. Da napravijo konec temu stanju, so sovjetske oblasti izdale nalog, da vsakega ujetega begunca takoj ustrele. V Galiciji so vse osebe med 17 in 45 letom poklicane pod orožje. Angleška in Francoska pomoč London, 27. dec. Anglija in Francija hočeta združiti svoje napore in sta po poročilih »D a i 1 y Telegrapha« poslali Finski že izdatno pomoč. Obe državi »ta prepričani, da pomoč, ki jo bosta nudili Finski, ne bo oslabila njunih sil na zahodnem bojišču. Z ozirom na to, da so sovjetske čete izredno slabo opremljene, tudi ni bilo na Finsko poslano najboLj moderno orožje Večina letalskih pošiljk je bila odpremljena po vodni poti. Helsinki, 27. decembra. AA. Havas. Sovjetske čete 60 doživele nov neuspeh ob Mannerheimovih utrdbah. En sovjetski pehotni polk je v spremstvu tankov poskušal priti čez zeledenelo jezero Suvan-to vzhodno od Kivineseija. Prišel je pod finski strojniški ogenj in se je moral umakniti ter pustiti na zamrznenem jezeru 700 mrtvih, pet topov, 2 tanka in 16 strojnic. Prostovoljci Vatikanski državni tajnik kardinal Maglione je poslal italijanskemu zunanjemu ministru grolu C i a n u brzojavko sledeče vsebine: Sv. oče mi je naročil prijetno dolžnost, sporočiti vam, da vas je odlikoval z redom Zlate ostroge. Nenavadno sem srečen, da vas lahko osebno o tem obvestim in da vam čestitam, ker vam je bilo odlikovanje dodeljeno v znak priznanja za vaše delo za mir in za prisrčne odnošaje med državo in Cerkvijo. Pridružujem se blagoslovu, ki ga vam pošilja poglavar katoliške Cerkve. Vatikansko mesto, 27. decembra. AA. Italijanski veleposlanik pri Sv. stolici je danes dopoldne obiskal Vatikan in pri tej priliki izročil državnemu tajniku msgr. M a gl ionu red sv. Anunciate 1. stopnje, s katerim ga je odlikoval italijanski kralj in cesar. Pariz, 27. decembra. AA. Pariško popoldansko časonisie označuje jutrišnji nhisk «v, očeta na Kvirinalu kot dogodek, ki je izrednega političnega pomena. Tega pomena ne morejo prezreti tisti, ki pazljivo spremljajo razvoj dogodkov v Evropi. Curih, 27. decembra. Stokholmski dopisnik »Neue Zutcher Zeitung« poroča, da 6e neprestano pošiljajo nove skupine prostovoljcev, ne le samo iz Švedske, temveč tudi iz Norveške. Število teh prostovoljcev je v zadnjih par dneh prekoračilo nad 20.000. Skandinavski prostovoljni zbor je bil sestavljen na Finskem Vsi prostovoljci so izvežbani smučarji. Okrog 1500 danskih prostovoljcev pa ni bilo sprejetih v ta skandinavski prostovoljni zbor, ker niso smučarji. K finski armadi prihaja čedalje več prostovoljcev. Danes se je po Helsinkih že raznesla vest da je že prišlo, ali da v kratkem pride 2000 italijanskih prostovoljcev med tem ko je 200 italijanskih bombnikov 6ploh že na bojišču. Tudi iz Švedske in Norveške prihajajo cele trume prostovoljcev, ki so se nekateri že udeležili bojev na skrajni severni fronti. ... Francjia Anglija bosta dobavili Finski wt-Iiko število protiletalskih topov in topov proti tankom. Zapadni velesili pa ne pošiljata samo vojnega materiala temveč tudi številne pilote, ki jih rinska nima Vsa pomoč se daje pod geslom prostovoljcev. Postopek je približno isti kot svoje dni v Španiji, kamor so razne države pošiljale ogromno število prostovoljcev in orožja, pri tem pa so izjavljale, da so — nevtralne. Zemunska vremenska napoved. Na severni po-ovici države hladno in nekoliko lepše, v južnih krajih topleje. Oblačno in megleno povsod v državi. Dež v Primorju, drugod dež in sneg. Zagrebška vremenska napoved. Oblačno, sneg, hladno. Predsednik vlade o preurejanju države Na seji kmetijske zbornice v Nišu je v ponedeljek imel predsednik vlade g. Cvetkovič daljši govor, kjer je napovedal novo kmetijsko politiko ter se je pečal tudi s preurejanjem države. Med drugim je dejal, kako je bilo stališko Srbov takrat, ko se je delala prva ustava. »Eno stališče je zastopal Pašič, drugo pa Protič. Eni so mislili, da bi bilo bolje, ko bi se vse dežele bolj centralistično povezale ter bi bila le ena centrala, ki bi vse vodila. Drugo stališče je zavzemal Protič, ki je dejal, da ni treba vsega voditi iz Belgrada, da ne bi Hrvati (in Slovenci) mislili, da imajo v skupni državi manj kakor pa so imeli v tuji. Stojan Protič je bil za to, da se pusti vse tisto, kar so imeli (Hrvati in Slovenci) pod Avstrijo, ker življenje samo najbolj uravnava vse in bi potem vsi uvideli, da je dvojni aparat predrag in neroden. Prva stran je preveč računala z navdušenjem, nakar se je rodila misel, da je treba vse staro izbrisati. Tako je bila sprejeta ustava, nakar je že drugi dan nastalo vprašanje njene revizije. Vrstil se je spor za sporom do leta 1929, ko so hoteli to vprašanje rešiti od zgoraj z dekreti. Nazadnje pa smo prišli na stališče, da je sporna vprašanja mogoče rešiti le s sporazumom ... Tako je došla vlada, ki sem jo jaz sestavil in ki naj bi izvedla preureditev naših notranjih razmer, kjer je bilo glavno vprašanje hrvatsko vprašanje. Danes mnogo govore, da je ogroženo srbstvo ter da hrvatstvo vlada. Ni pa res ne eno ne drugo. Naša država ima ene meje, razdelitev na znotraj pa ne pomeni kršitev njenih meja. Tako upamo urediti razmere in da se nam bo to posrečilo. Upamo, da bomo ustvarili medsebojno zaupanje, ki brez njega ni mogoče nič doseči. Mi smo to zaupanje že povrnili. Hrvati so v Belgradu že zastopani po svojih najboljših zastopnikih. Toda s samim reševanjem političnih vprašanj ne bomo mogli vsega doseči. Narod ne more živeti zgolj od sporazuma. Zahteva od sporazuma, da mu prinese tisto, kar je bistveno, to je boljše življenje.« Dr. Maček le optimist V božični številki »Hrvatskega Dnevnika« je Mačkova izjava o političnem položaju, kjer je dr. Maček med drugim tudi takole povedal: »Mnogo dela sem imel s prenosom poslov na banovino Hrvatsko. To delo še ni končano. Poleg drugega stoji pred nami še finančno vprašanje, ki ga je tudi treba rešiti, ker banovina Hrvatska zdaj živi na skupnem preračunu, kar je seveda le začasno. Volivni zakon za hrvatski sabor je že izdelan. V novem letu bomo imeli volitve za ta sabor, ker to zahteva hrvatski narod, ker so potrebne in ker je razpis teh volitev bistvena določba sporazuma, ki sem ga bil sklenil. Sicer pa se delo v vladi normalno razvija. Incidenti, ki so jih bile izzvale posamezne skupine, me niti malo ne skrbe. Bodisi Hrvatska bodisi Jugoslavija stojita na politično eksponirani poziciji, zato je jasno, da smo izpostavljeni najrazličnejšim vplivom in agitacijam od zunaj, katerim nasedajo mnogi celo dobromisleči ljudje. Ker pa je svobodno Hrvatsko izbojeval s svojo disciplino in vztrajnostjo v glavnem hrvatski kmečki narod, jo bo ta narod ob sodelovanju velike večine pametnega delavstva i ter meščanstva tudi ohranil in zgradil.« Izjava notranjega ministra Madžarski dnevnik »Naplo«, ki izhaja v Subotici, je za božične praznike prinesel pogovor z notranjim ministrom dr. Mihaldžičem, ki je med drugim povedal: iSrbsko - hrvatski sporazum bo cementiral temelje kraljevine Jugoslavije. Ogromna večina 6rbske, hrvatske in slovenske javnosti razume pravi pomen sporazuma. Ni dvoma, da je predvojna Srbija skupaj z Belgradom postala Pi-jemont, ki bo kadarkoli treba znala visoko pred-njačiti v državnem in narodnem delu, kar je tudi doslej delala. Vloga Pijemonta je težka. Pri vseh narodih je bilo vedno tako. Prej ko slej 6em globoko prepričan, da zdravo in močno srbstvo ne izključuje zdravega in močnega hrvatstva ter da je zgolj na tej podlagi mogoče zgraditi močno jugoslovansko državo.« Zaobljuba katoliške Francije ška kakor vedno, nima drugega častihlepja, kot da bi svetu obvarovala te duhovne dobrine in je trdno odločena s svojim plemenitim zaveznikom Anglijo iti v ta boj, ki je morda najveličastnejši, kar jih svet pozna. Bog pa vse prepušča naSi šibkosti. Moremo pa z njim skleniti neke vrste pogodbo z obojestranskimi obveznostmi. »Moj Bog,« tako vpijemo k njemu, »ako dopustiš, se bo naša hvaležnost pokazala v kakem dejanju ali sklepu, kar bo vse čase pred svetom govorilo o tvoji dobroti in naši hvaležnostih Dejstva so že ponovno dokazala, da Bog rad usliši naše pobožne prošnje. Tak sklep bi radi Ko so v francosko-nemški vojni leta 1870 sovražne čete ogrožale mesto Lyon, so se verniki v svoji stiski obrnili k Materi božji Fourvierski in jo prosili, da obvaruje mesto. Zaobljubili so se, da bodo v božjepotnem mestu Fourvieres postavili veliko baziliko. Ta sklep vernikov je povsod po Franciji naletel na najugodnejši odmev in je nagnil tudi episkopat, da je Francijo posvetil Srcu Jezusovem in kot zunanji znak te zaobljube je vzrastla na Monmartru v Parizu veličastna bazilika, ki so jo začeli graditi takoj po končani vojni leta 1875 in so jo slovesno posvetili po končani drugi vojni leta 1919. Bazilika Presv. Srca na Monmartru je tako postala neko versko središče francoskega domoljubja. Najrazličnejša društva in skupine iz vse Francije 6e neprestano vrste v molitvah pred Najsvetejšim. iJanes, ko je Francija ponovno zapletena v vojno, je francoski episkopat sklenil, da vse žrtve in molitve vernikov za domovino poveže v nov zunanji znak katoliškega deleža na tej verni ljubezni do domovine. Francoski škofje so sklenili, da bodo vse napore vernikov za srečo domovine postavili pod varstvo Matere božje in ji v zunanji dokaz te vdanosti in zaupanja zgradili veličastno cerkev in sicer na največjem božjepotnem kraju v Franciji — v Lurdu. Cerkev naj bi se začela graditi takoj, da le preide bič vojne. Ob tej zaobljubi so francoski škofje izdali vsak svoj pastirski list, ki so ga vsi duhovniki prebrali vernikom s prižnic. V tem pastirskem listu pravi kardinal Verdier med drugim: Za Francijo je napočila resna ura. Dogodki zavzemajo v resnici izreden obseg in poraja se vprašanje, če ne bo jutri ves svet zapleten v vojno. Namen te vojne je vzvišen, kakršnega si prejšnje vojne niso mogle lastiti. Danes moramo braniti pred modernimi barbari svobodo narodov, t človeško bratstvo, enakost vseh ljudi, krščansko j v vseh cerkvah po glavni službi božji zmoli po-civilizacijo, da, tudi vero samo. In Francija, vite- I svetilna molitev in zaobljuba.« Božič v hrvatskih listih Letošnji božič so hrvatski listi slovesno in lepo praznovali. Izšli so skoraj vsi v obširnih in razkošnih izdajah s pestro vsebino in polni slik. »Hrvatska Straža«, katoliški hrvatski dnevnik, je izšla na 20 straneh. Na naslovni strani prinaša božično sliko 6 portala trogirske katedrale, delo hrvatskega mojstra Radovana iz leta 1240. Prvi članek je posvečen božični meditaciji za misleče ljudi. Prugi članek pa je izjava slovaškega zunanjega ministra dr. Ferdinanda Djurčanskega o vzrokih postanka Slovaške. Drugi člani so: Katoliška regeneracija v latinskih državah, Sveta sto-lica in Judje, Ekonomski potencial v totalni vojni( Hrvatska akademija znanosti in umetnosti, Sveti u=..=. ____ oče o Katoliški akciji, O novi hrvatski enciklope- napravili francoski škofje za bližajoči se božični | diji, nazadnje pa kramljanje vseučiliškega prof. praznik. Pred očmi Pariza je vstala na Monmartru I dr. Vrgoča o učitelju Josipu Laliču, ki je pred » ,,v , - v« i • , •, • v • I «nn i _i.T__u . _ i I!..rl, ^rlontul (•tablina - veličastna božja hiša kot spomenik ponižne in skesane Francije iz vojne leta 1870 in zmagovite Francije iz svetovne vojne. Zakaj ne bi obljubili Bogu, ako nam nakloni zmago, da mu zgradimo nov spomenik, ki bo stoletja in stoletja govoril o naši hvaležnosti. Za katedralo na Monmartru, ki je posvečena Presv. Srcu Jezusovemu, naj bi vstala nova cerkev v Marijinem mestu Francije — v Lurdu, ki naj bi bila posvečena Brezmadežni. Dopolnila naj bi zunanja znamenja, kako je Francija združena z Bogom. Ti dve cerkvi naj za vse čase navežeta našo usodo na Mater božjo in njenega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa. Vaše vrhovne pastirje so pri tem vodile naslednje pobožne misli: Posvetiti Francijo Brezmadežni lurški Materi božji in ji v bližino čudodelne votline postaviti veliko cerkev, ki bi bila vredna Kraljice miru. In prepričani smo, da je prelepi božični praznik, tako poln upanja in tako slaven za Marijo, ki je na ta dan postala Mati božja, najprimernejša prilika, da izrazimo ta naš sklep, ki ga je narekovalo otroško zaupanje. Zato naj se — v edinosti z vsemi verniki Francije — Kongres jugoslovanskih Judov v Banjaluki Dne 25. t. m. se je v Banja Luki v Bosni začel kongres judovskih cijonistov ob navzočnosti zastopnikov oblasti. Kongres je s primernim nago vorom začel predsednik Zveze cijonistov dr. Aleksander Licht, ki se je spominjal vloge Banja Liike v osvobodilnih bojih Jugoslovanov ter je naglašil, da tudi judovski narod deluje za svoje osvo-bojenje. Nato je dejal: »V tem času ml Judje kraljevine Jugoslavije čutimo, da svobodno dihamo, ker se nam bližajo novi demokratski in svobodnjaški časi.« Nato so bili poslani pozdravni brzojavi knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade Dra-giši Cvetkoviču ter dr. Mačku, nakar je podpredsednik delovnega odbora cijonistov dr. Marko Horn imel spominski govor judovskim žrtvam v Palestini, rajnim judovskim kulturnim delavcem v Jugoslaviji ter po vsem svetu. V imenu judovskih verskih občin je govoril dr. Fridrich Pops iz Belgrada. Govoril je tudi zastopnik jugoslovanske judovske naselbine v Palestini g. H i mel Ližni, nakar je spregovoril zopet dr. Licht, ki je v eno- urnem govoru o načelih cijonistov med drugim dejal: »Čas, ko se je sešel kongres je tako poln tragičnih dogodkov, da je danes nemogoče o vseh teh žalostnih dogodkih narediti si pravilno in popolno sliko.t Nato je govoril o judovski kolonizaciji v Palestini ter o prizadevanju judovskega naroda za samostojno državo. Dejal je: »Načelo nas cijonistov tukaj v Jugoslaviji mora biti resnica, resnica pa je pobuda za nova dejanja. Od nas 70.000 jugoslovanskih Judov zahtevam resnico do samih sebe in do svojih sobratov.« Konec dr. Lihtovega govora je bil burno pozdravljen, nakar so bili drugi govori. Nazadnje je bil izvoljen veri-fikacijski odbor. Kongres se je popoldne nadaljeval ter je obravnaval podana poročila funkcionarjev. Med drugimi je zagrebški profesor dr. Sa-muso Romano ter Šlemo Herman, predsednik judovske mladine iz Skoplja predlagal, naj se izdajo vadnice v srbsko-hrvatskem jeziku za učenje hebrejskega jezika kakor tudi slovar hebrejskih besed. »Politika« o dijaških komunističnih izgredih Belgrajska »Politika« prinaša uvodni članek pod naslovom »Odveč skrbi«, kjer se peča z glasovi domačega in tujega časopisja o dijaških izgredih v Belgradu ter pravi, da jim ne gre dajati prevelike važnosti. Med drugim pravi: »Miselnost naroda je v skladu taki gospodarsko-socialni struk turi, ki je partiarhalna.Celo versko čustvo, ki ga sicer pri površnem opazovanju ne vidimo dovolj, more v usodnih trenutkih biti močno in nepremagljivo. Tako se na splošno lahko reče, da balkanska tla niso ugodna tla za socialne pretrese. Nekateri zgledi, ki nanje kaže tuje časopisje, nikakor nimajo tistega značaja, ki ga jim pridajajo. Dijaški izgredi danes nimajo večjega pomena kakor so ga imeli prejšnja leta. Delavske stavke, ki nastopajo od časa do časa v tej ali oni balkanski državi, niso bolj razvite ko sicer. Vsi ti dogodki pa imajo več ali manj svoje vzroke v nekaterih posebnih problemih posameznih držav in odpravljajo se s tem, da se postopno odpravljajo z reševanjem teh posebuih problemov.« Politični položaj v hrvatskih očeh OsLješki Hrvatski list prinaša o političnem položaju članek, kjer med drugim takol« pravi: »Zna ni dogodki v Belgradu niso imeli tistiga učinka, ki so ga pričakovali zakulisni prireditelji teh dogodkov. Celo to posledico so imeli ti dogodki, da 80 jih obsodile tisle srbiijanske stranke, ki se niso znale pravočasno zavarovati pred navalom elementov v svoje vrste, ki tjakaj ne spadajo. Ti dogodki niso koristili riti enemu tistih prizadevanj, ki ne čutijo pod geslom »potrebe koncentracijske vlade«, ki naj bi vanjo 6topile vse srbiijanske politične stranke. Lahko rečemo, da je zdaj položaj razbistren in da ni treba pričakovati nobenih sprememb. To pričakovanje je toliko manj umestno, ker v vladi sami še ni padla odločitev o važnih političnih vprašanjih.« Nato govori o volivnem zakonu ter o prizadevanju za finančno samostojnost Hrvatske, nakar pravi: »Za zdaj ni mogoče vedeti, ali bo novi preračun uveljavljen na reden način, to se pravi, ali ga bo obravnavala narodna skupščina, ali pa bodo spet v veljavi dvanajstine.« Zborovanje JRZ v Ogulinu Belgrad, 27. dec. m. Z opoldanskim vlakom je odpotoval v Ogulin notranji minister dr. Mihaldžič, z večernim vlakom pa potuje v Ogulin predsednik vlade Cvetkovič, ki bo prisostvoval v Ogulinu zbor rovanju pristašev JRZ. Predsednik vlade in notranji minister bosta nato obiskala še več drugih krajev v Liki. Romuni se zahvaljujejo Belgrad, 27. dec. m. Romunsko veleposlaništvo je po svojem vojaškem atašeju poslalo vojnemu ministru, generalu Nediču, toplo zahvalo za vso podporo, ki jo Je jugoslovanska oblast izkaj-zala romunskim oblastem ob priliki nesreče romunskega letalca. Kakor je iz pisma razvidno, je 18. novembra neko romunsko vojaško letalo padlo v Donavo v bližini Milanovca in se razbilo. Po naročilu jugoslovanskih oblasti so izvlekli truplo ponesrečenega letalca iz Donave ter so ga slovesno pokopali. Romunskim oblastem so izročili vse listine in večjo vsoto denarja, ki so jo našli v listnici ponesrečenca. V svojem pismu izreka romunsko veleposlaništvo toplo zahvalo " I tudi Slovencu Josipu Gorjanu, orožn. naredniku. Belgrajske novice Belgrad, 27. dec. m. Belgrajska občina bo za pravoslavne božične praznike razdeiiia med belgrajske reveže 6500 zavojev živil Cene bencina na novo določene Belgrad, 27. dec. m. Odbor za reguliranje prodajne cene mešanici bencina z alkoholom je sprejel sklep, da se cena bencinski mešanici kot motornemu pogonskemu sredstvu poviša za 20 par za liter. Tako sedanja cena tej mešanici znaša 6.40 oziroma 6.65 oziroma 6.75 din za liter. Sklep je stopil z današnjim dnem v veljavo. Za hrvatska odlikovanja Zagrebška »Ekonomska politika« piše pod naslovom »Za hrvatske OTdene!« tudi tole: »Dane« svobodna Hrvatska mora imeti možnost, da z odlikovanji z nacionalnim obeležjem odlikuje svoj« zaslužne sinove. Najlepša nagrada za zaslužne na političnem in nacionalnem polju bi bilo, ko bi bili odlikovani s Tomislavovo krono, zaslužni na prosvetnem in kulturnem polju pa z Grgurjevim križcem. Danes je banu Hrvatske mogoče izposlovati ustanovitev teh redov, ki bi se podeljevali na njegov predlog. Kajpada bi bila prva odlikovanja « temi redovi še le v hrvatskem jubilejnem letu 1940.« Osebne novice Belgrad, 27. dec. m. Finančni minister dr. Sutej je imenoval člane odbora za izplačilo izseljenskih vlog: kot zastopnika finančnega ministrstva Nikolo Stanaroviča, načelnika bančnega in valutnega oddelka, kot namestnik dr. Svetan Mi-lačič, svetnik bančnega odseka; kot zastopnika Poštne hranilnice dr. Milenka Markoviča, generalnega ravnatelja Poštne hranilnice, kot namestnika dr. Petra Erzinn. inšpektorja Poštne hranilnice; kot zastopnika socialnega ministrstva dr. Fedorja Aranickega, višjega svetnika v socialnem ministrstvu. kot namestnika dr. Maria Krmpotiča, višjega svetnika socialnega ministrstva; kot tajnika komisije Radoslava Bašiča, inšpektorja Poštne hranilnice. Belgrad, 27. dec. m. Z odlokom prosvetnega ministra sta prevedena v 0. skup. Alojzij Tome, v 7. skup. pa Ivan 2agar, veroučitelja v Ljubljani Admiral Byrd se odpravlja na Južni tečaj Washington, 27. decembra. AA. Reuter: Pod-admiral Byrd, sloviti ameriški polarni raziskovalec je prispel v Wellington v Novi Zelandiji, in sicer iz Bostona s svojo motorno ladjo »Nord Star«. Nadeja se, da bo mogel v »Zalivu kitov« postaviti 6voje prvo oporišče. Kakor hitro opravi to nalogo in ko bodo znanstveniki — člani njegove odprave izkrcani, bo admiral Byrd odrinil s svojo ladjo v Valparaizo, kjer bo naložil material ter letalo, ki bo imelo svoje drugo oporišče 1200 milj vzhodno od ameriške obale v »Zalivu kitov«. Pozneje bo vzpostavil trajno zvezo med obema svojima opo-riščima. Byrdova ekspedicija bo izvedla razna me-tereološka, geografska in geološka raziskavanja, pri čemer bo posvetila posebno pozornost onim področjem, ki so na zemljepisnih kartah označene ie z belo barvo. Razen tega namerava Byrd izvesti polet do južnega zemeljskega magnetnega pola. Drobne novice Bratislava, 27. decembra. A A. DNB: Tukajšnji tisk poroča, da je slovaški poslanik v Budimpešti vložil oster protest proti številnim aretacijam oseb slovaške narodnosti na zgornjem Madžarskem, Tanger, 27. dec. AA. DNB: Močan potres je v Kasablanci porušil zgradbo državne banke, več stanovanjskih hiš in nekaj džamij. Washington, 27. dec. c. Havas poroča, da je bil bivši voditelj narodnih socialistov v Avstriji Theo Habicht sedaj imenovan za državnega podtajnika v nemškem zunanjem ministrstvu. Vodil bo odsek za propagando narodnega socializma v ameriških državah, posebno pa v Zedinjenih državah Severne Amerike. 100 leti na Hrvatskem ljudi zdravil stekline. — Končno naj omenimo članek, ki prinaša spomine na slovenskega kapucina rajnega o. Leopolda Zor-mana, ki je deloval v Bolgariji. »Hrvatski Dnevnik« je izšel na 48 straneh, ima pa poleg teh strani še obširno božično prilogo v obliki brošure, kjer je mnogo zgodovinskega gradiva poleg leposlovnih prispevkov. Naslovna stran e slikana v več barvah. V listu pa se vrste članki lrvatskih voditeljev o perečih hrvatskih potrebah. Med drugim je treba omeniti dr. Mačkov članek: Prvi božič v obnovljeni Hrvatski. Hrvatski Glasnik«, ki kot glasilo HSS izhaja v Splitu, je izšel na 44 straneh. Na naslovni strani e pestra božična slika v več barvah. Na drugi strani je članek o božičnih razmišljanjih ter dr. Mačkov članek o saborskih volitvah prihodnjega leta. Božična priloga je raznovrstna ter prinaša članke iz vseh panog hrvatskega življenja. »Hrvatski list«, glasilo HSS v Osijeku, je za božič izšel na 108 straneh ter ima gospodarsko prilogo 20 strani v obliki brošure. Med pisci, ki so sodelovali pri tej številki, naj poleg dr. Mačka in vodilnih hrvatskih mož omenimo zlasti dr. Petra Gergca, ki je napisal članek z naslovom: Hrvatska obnavlja svojo krstno obljubo. Dalje naj omenimo, da je v tej številki priobčil svoj članek glavni urednik »Deutscher Verlag« dr. Eugen Mundler. »Jutarnji list« v Zagrebu je izšel na 80 straneh ter ima na naslovni strani barvno sliko jutranje zvezde, ki obseva zemeljsko oblo. V božičnem članku na drugi strani, ki govori o letu apokaliptičnih jezdecev, obravnava tragiko človeštva ter naglaša, da je razkristjanjenje tragična krivda evropske civilizacije ter da zaradi tega človeško življenje ni več vredno od življenja muhe enodnevnice. Na tretji strani prinaša članek sarajevskega nadškofa g. dr. Ivana Šariča z naslovom »Brez tradicije vse propada!« V drugih delih lista so članki o raznih perečih vprašanjih hrvatske sedanjosti in preteklosti. »Novosti« so izšle na 40 straneh rednega lisfa ter 32 straneh božične priloge. Na naslovni strani prinašajo božično sliko starega Zagreba s staro hrvatsko božično pesmico, ki začuda spominja na slovenske božične pesmice. Božična priloga prinaša razprave in članke iz raznih panog hrvatskega življenja. »Zagrebački lisi« je izšel na 40 straneh z barvano naslovno sliko in krščanskim voščilom. V listu so članki izpod peresa dr. VI. Mačka, bana dr. šubašiča, dr. Žige Scholla ter mnogo drugih obravnav od doma in po svetu. »Obzor« je izšel povečan na 8 straneh, nima P i posebne božične priloge, niti božičnega članka. aČ pk prinaša na 3. strani razpravo o Tizianovih slikah v starem Dubrovniku. »Nova Doba« v Splitu je izšla v močno povečani izdaji z raznimi političnimi in znanstvenimi ter zgodovinskimi članki, ki pa se vsi nanašajo na Hrvatsko ter so deloma povzeti iz njene krščanske zgodovine. Manjši hrvatski listi, ki so po večini bolj krajevnega značaja, so vsi izšli v slavnostnih oblikah ter prinašajo resna božična razmišljanja, zla-sti katoliški listi, ki izhajajo po posameznih delih Hrvatske. — Tako je hrvatski tisk letos prav lepo slavil katoliški božič ter njegovo veličastno idejo. Kriza japonske vlade Tokio, 27. decembra. AA. Zastopniki strank so izročili ministrskemu predsedniku Abeju besedilo resolucije o izglasovanju nezaupnice sedanji vladi ter so izjavili, da mora vlada podati ostavko najpozneje takoj po novem letu, ker po njihovem mnenju nima več zaslombe med ljudstvom. Zastopniki strank so zatem izjavili ministrskemu predsedniku, da bi bilo bolje in v korist notranjepolitičnega miru, da sedanja vlada sama od sebe poda ostavko ter ne čaka še formalne nezaupnice na plenarni seji parlamenta. V nasprotnem primeru bo do te nezaupnice brezpogojno prišlo ob priliki ponovnega sestanka plenuma 22. januarja prihodnjega leta. V krogih, ki so blizu vlade, izjavljajo, da ministrski predsednik Abe še ni pripravljen podati ostavko, ker smatra, da mora vlada izvesti še znaten del svojega programa. Zaradi tega mislijo, da bo ministrski predsednik Abe poskušal imeti razgovore z voditelji posameznih strank o nekakem »modusu vivendi« med strankami in sedanjo vlado, ki pa bi bil omejen na določeno dobo. Angleški Iskalec min »Argonlte« je zadel na mino in se potopil. Takoj po dogodkn se je vzdignil angleški bombnik, ki kroti nad potapljajočo se ladjo in išče nemško podmornico. 99 U Mir, za katerega tako goreče prosijo Boga vsi narodi.• • Diplomatični odnošaji med severno Ameriko in Vatikanom vspostavljeni Med božičnimi prazniki so številni vladarji dvignili svoj glas za ustavitev vojne in obnovo miru po pravičnosti Za božične praznike so, kakor je navada, mnogi vladarji po radiu ali drugače poslali svojim ljudstvom posebne božične spomenice. Najlepša je poslanica papeža Pija XII., ki jo je govoril na seji tajnega kensistorija na.sveti večer. Angleški kralj Jurij je na božični prainik govoril narodom svojega imperija. Predsednik Združenih držav Severne Amerike je v posebnem pismu, ki ga je poslal papežu Piju XII., izrazil svoja božična čustva. Piedsednik francoske vlade je govoril na sveti veier v radio. Predsednik Irske, de Valcra je poslal ameriški vladi poslanico, v kateri predlaga svetovno mirovno konferenco. Nemški odličniki so med prazniki govorili po radiu in drugače nemškemu ljudstva. Poljska vlada, ki je v begunstvu v Franciji, je na poljski narod poslala poslanico,' polno pričakovanja, da bodo sedanje težave premagane. Govor sv. očeta P a p e i Pij XII. je v svojem boždčnem nagovoru v sv. konsistoriju (ki so ga sprejeli vsi naročniki »Slovenca« in »Slovenskega doma«) dal glavne smernice, na katerih mora biti zgrajen pravični mednarodni mir: 1. Pravica do neodvisnega življenja za vsak narod. 2. Razorožitev. 8. Ustanovitev mednarodnih ustanov, ki bi nadzorovale izpolnjevanje pogodb. 4. Zaščita verskih in narodnostnih manjšin. 5. Spoštovanje božjih in naravnih zakonov. Roosevelt piše papežu Predsednik Združenih držav Severne Amerike, Roosevelt. je za božične praznike poslal papežu Piju XII. daljše pismo, ki ga je nesel v Vatikan škof Spielman. V tem pismu prosi Roosevelt papeža, naj sprejme imenovanje Mirona Taylora kot izrednega začasnega poslanika USA pri Vatikanu, da kot zastopnik Amerike sodeluje pri izgraditvi novega reda. Ko Roosevelt razlaga namen tega imenovanja, s katerim so stvarno vspostavljeni redni diplomatični odnošaji med Vatikanom in Združenimi državami Severne Amerike, pravi med drugim tudi tole: »V časih, kakor so današnji, novemu duhovnemu poglavarju ni mogoče predložiti kakšnega določenega načrta, da bi se zaustavila razruše-valna vojna. Toda prišel bo čas, ko bo to postalo mogoče. Čeprav danes ne moremo v naprej povedati, kdaj bo nastopil najbolj ugodni trenutek za takšno posredovanje, je prav, da ostanemo v rednih, tesnih stikih vsi tisti, ki imamo veliki skupni cilj, pa naj so to poglavarji verskih edinie ali vladarji držav. V tem duhu pošiljam Vaši Svetosti svojega zastopnika in želim, da bi naš trud za ublažitev trpljenja in za mir šel sporednu in v isti smeri. Kadar pride čas, da se obnovi svetovni mir, bo za vse človeštvo največjega pomena, da dobijo naši skupni ideali enotni izraz. Milijoni in milijoni ljudi vseh ver in vseh narodnosti bodo potem na novo urejevali svoje življenje, bodisi, da se bodo selili v tuje dežele, bodisi da si bodo uredili spet svoj dom. Prepričan sem, da bodo vse veroizpovedi, ki verujejo v enega in istega Boga, uporabile svoje delovanje t korist tega velikega cilja. Na koncu svojega pisma omenja Roosevelt tudi na prijateljstvo, ki njega veže s svetim očetom od takrat, ko -ga je imel čast osebno spoznati kot papeževega odposlanca v USA. Odgovor papeža Pija XII. na pismo predsednika Združenih držav, g. Roosevelt, je bil sporočen danes v Beli hiši v Washingtonu. V svojem odgovoru je papež Pij' XII. izrazil svojo srečo, ker je predsednik Roosevelt sklenil odposlati svojega izrednega odposlanca v Vatikan. Obenem se je zahvalil za njegovo izjavo, da bo po svojem predstavniku aktivno sodeloval v korist miru. Nemški božični glasovi V Nemčiji je im6l glaVnl nagovor v času božičnih praznikov Hitlerjev namestnik Hess Tudi vrhovni poveljnik nemške armade general von Brauchitsch je govoril.' Hess je v svojem nagovoru povedal, da se Nemčija bori proti Franciji in Angliji, ker hočeta, ti. dve velesili Nemčijo uničiti. »Voditelj Hitler je tisti človek, ki ga je previdnost poslala, da popravlja krivice.« Naj ga Bog blagoslovi, naj blagoslovi našo borbo — je dejal Hess — našo borbo, za katero nam je poslal takšnega voditelja.« Besede angleškega kralja V svojem božičnem nagovoru na narode angleškega imperija je kralj Jurij med drugim dejal: »Čeprav je ljubezen do miru tako globoke vrašfena v srcih vseh narodov, je postala posebnost naše dobe v tem, da nastajajo močne države, katerih politika sloni na napadanju in na teptanju vsega, kar je drago človeštvu. V globini bvo-jega srca sem prepričan, da je stvar, ki se za njo borijo britanski narodi, zadeva krščanske omike. Prave omike ne more biti na drugih temeljih, kakor izključno na krščanskih. Imejmo to pred očmi sedaj, ko se borimo, in takrat, ko bomo sklepali mir, za katerega tako goreče prosijo Boga vsi narodi.« »Ne morem reči, kaj nam bo prineslo novo leto. Da bi nain prineslo mir! Kako hvaležni bomo za ta dar, toda ako nam bo prineslo potrebo, da borbo nadaljujemo, bomo ostali nezlomljivi. Naj nas bodrijo besede o možu, ki stoji na pragu novega leta in ki pravi: ,Prižgite luč, da bom varno mogel v temo bodočnosti,' a kateremu je bilo v odgovor dano: ,Pojdi v temo, a se izroči v božje roke.' Izročiti se v božje roke je sa nas vse bolj varno, kakor prižigati še tako mogočno luč. Naj nas vse vodi in brani vsemogočna roka božja.« Božični poziv Poljakom Poljska vlada, ki ima svoj sedež v Angersu »Septembrska vojna je bila is razlogov, ki jih bo treba še pojasniti, ia Poljsko nesrečna. Toda poljski narod, čeprav je bil trenutno premagan, je v trpljenju in v žrtvah pokazal, da je velik narod, da bi bil vreden zmage, da je vreden zmagovitega miru, posebno pa, da je vreden, da ▼ bodočnosti živi svoboden v svoji svobodni državi.« »Leto 1939 predstavlja ia severne Slovane največjo nesrečo v zgodovini Evrope. Osvojevalci so dosegli svoje uspehe na svojem pohodu, ker so inali izkoriščati spore, ki so raidvajali med seboj slovanske narode. Poljska se zaveda svojega poslanstva v borbi proti osvajalcu in bo svojo bodočo politiko uravnavala v duhu krvavih izkustev iz nedavnih dogodkov. Bodoča Poljska bo krščanska država, bo demokratična država Ko gremo v bodočnost, smo prepričani, da gremo nasproti veliki obnovljeni domovini. Vlado bo dobil osvobojeni narod, oblast bo stala v službi naroda. Tako naj nam Bog pomaga.« Irski mirovni predlog Predsednik Irske, De Valera, je poslal ameriški vladi poslanico, v kateri zahteva nujno sklicanje mednarodne konference, na kateri naj bi se državniki potrudili urediti vsa mednarodna vprašanja. De Valera je naglasil, da Irska in Združene države niso vpletene v vojno, da pa oba naroda gojita simpatije i onimi narodi, ki jih je doletela nesreča vojne. De Valera smatra, da bi bilo boljše doseči sporazum i dobro voljo, kakor pa čakati, da narode nesreča prisili k pogajanjem. Na kraju pravi De Valera, da se mora po končani vojni itak sestati mirovna konferenea. Zdrav razum pa zahteva, da se napravi vse, da se ta v Franciji', je poslala na naslov poljskega naroda I mirovna konferenca g k I it e ie prej preden božično poslanico, v kateri med drugim pravi: ne bo vojna uničila vsako dobro voljo. Hitler na zahodni fronti Berlin, 27. dec. A A. DNB: Današnji nemški listi posvečajo največjo pozornost obisku Hitlerja na zapadnem bojišču, kjer je prebil božične praznike. »Volkischer Beobachter« pravi, da ta obisk Hitlerja na bojišču dokazuje, da je enako kakor je narod in vodja eno, postala tudi vojska in narod eno. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da je skupna borba bojišča in ozadja napisala za letošnji božič s svetlimi črkami besede, Ju bodo veljale za vso nemško bodočnost: »Zmaga je naša«.' To prepričanje preveva ves nemški narod, ki je te dni videl svojega vodjo kot prvega vojaka med vojnimi tovariši. Božično potovanje Hitlerja na bojišče še bolj okrepljuje samozavest nemškega naroda. Vojna poročila Pariz, 27. dec. AA. Havas: Vojno poročilo 26. decembra zjutraj se glasi: Ponoči ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Berlin, 27. dec. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Razen neznatnega sovražnega artilerijskega ognja na zahodnem bojišču, je tudi drugi dan božičnih praznikov potekel mirno. Muslimanski bojevniki iz Indije prihajajo na fronto Pariz, 27. dec. t. Danes so v več francoskih pristaniščih izkrcali prve čete mohamedancev, ki so jih Angleži pobrali po vsej Indiji. S pravimi bojevniki so prišli tudi mnogoštevilni nebojčv-niki, katerih naloga na fronti bo, da bodo svojim gospodarjem prinašali vodo in čistili njihova ležišča. Vsi so oblečeni v zelo zanimivo indijsko zimsko obleko, ki se razlikuje od obleke angleške armade. Novi bojevniki so pripeljali s seboj ogromne količine svoje posebne hrane, na katero so navajeni ter več milijonov indijskih cigaret. Posebno zanimanje je vzbudilo velikansko število živih koz, ki so jih morali angleški oficirji pokupiti za indijske muslimane, ki radi uživajo kozje meso, pod pogojem, da je sveže. Koze za-koljejo po posebnih indijskih obredih, ki jim prisostvujejo vsi, katerim je njihovo meso namenjeno. Indijske muslimane s cigaretami, hrano in Kralj Peter II- in kneginja Olga — a princeso Elizabeto v naročju — na slovesnosti srbskega družinskega praznika »mater ice* v kraljevskem dvoru v Belgradu. kozami bodo s francoskih pristanišč počasi odpravili na zahodno fronto, kjer imajo zanje že pripravljene postojanke. Potopljene ladje London, 27. dec. A A. Reuter: Neka nemška podmornira je brez predhodnega opomina na sveti večer potopila angleško ladjo »S t a n h o 1 m« (2473 Ton) v bližini zapaffne angleške obale. Ubitih je bilo 14, ranjenih pa 10 mož posadke, Ladja »Stan-holm« je bila potopljena 2 uri potem, ko jo zapustila pristanišče. Posadka je slavila božič v spodnji palubi, ko je naenkrat nastala eksplozija. Rešilo se je le 11 članov posadke. Carigrad, 27. dec. A A. DNB: Snežni vihar na Črnem morju je vrgel na obalske pečine pred Si-noko turško tovorno ladjo »K i s i I i r m a« (3000 ton). Ladja se je razbila, posadka 20 mož pa je utonila. Oslo, 27 .dec. AA. Havas: Norveška telegrafič-na agencija poroča, da je na ladji »Lap en« (500 ton) nastala eksplozija ter se je ladja potopila. Vseh 13 članov posadke je bilo rešenih ter se sedaj nahajajo v Bergenu. Oslo, 27. dec. A A. Havas: Kakor poročajo iz Bergena, je posadka norveškega parnika »La-p e n«, ki je zaradi eksplozije izginil v Severnem morju, opazila v trenutku torpediranja neko ladjo v bližini obale, nato pa je med vkrcavanjem v reševalne čolne posadka »Lapena« slišala strašno eksplozijo ter videla silen plamen. Zdi se, da je izgubljena še ena ladja. Norveška letala so zaman iskala predvčerajšnjim in včeraj sled za to ladjo. London, 27. dec. AA. Havas: Snoči so zvedeli za poedinosti o okoliščinah pod katerimi je bila potopljena danska ladja »Skotias« (2400 ton). Ko je nemška podmornica torpedirala to ladjo, ji je poskušala druga danska ladja »H a f i n i j a« priti na pomoč ter prevzeti posadko. Nemška podmornica pa je to »Hafiniji« onemogočila, tako da je 21 članov posadke iz »Skotias« utonilo. London, 27. dec. t. Reuter: Angleška petrolej-ska ladja »Dexcove« (3790 ton) je brzojavno sporočila od bližine otočja Azorov, da jo preganja neka nemška podmornica. To je bilo tudi zadnje poročilo o njej. V pomorskih krogih računajo, da je bila potopljena. Angleži so z minami zavarovali vso vzhodno obalo London, 27. dec. A A. Havas: Mornariško ministrstvo objavlja podatke o novih minskih poljih, ki eo jih položile angleške ladje zato, da se zavaruje plovba angleških in nevtralnih ladij. »N e w g Chroniele« pravi, da je minski pas ob vzhodni angleški obali dolg 500 ter širok 30 do 40 milj. Ta polja bodo zavarovala varnost plovbe angleških in nevtralnih ladij, istočasno pa bod preprečila nemškim podmornicam izvesti kakršnokoli akcijo v teh vodah. Mine so tako porazdeljene v raznih globinah morja, da je matematično nemogoče, da bi katerakoli ladja prišla skozi minska polja. Prehodi skozi minska polja so sedaj zelo ozki ter tam angleške ladje vršijo stalno kontrolo. Angleško letalstvo bo stalno skrbelo za to, da nemška letala ne bi mogla metati magnetičnih min v te prehode. Boji v zraku London, 27. dec. t. Reuter: Neko nemško letalo je davi letelo nad pokrajino Essex in pokrajino Suffolk. Bomb ni metalo. Letalsko ministrstvo poroča, da je neki angleški bombnik ob priliki bombardiranja nemške pomorske postaje pri Helgolandu vrgel bombo na neko nemško vojno ladjo. Vojna ladja je bila poškodovana. Carigrad, 27. dec. b. Nemške in sovjetske banke ter gospodarski zavodi v Turčiji so ustavili vsako delovanje. Zavodi so v likvidaciji in ne dajejo nobenih kreditov več. Obseg in pomen angleško-francoske gospodarske skupnosti London, 27. decembra. AA. Havas: Uspeh, ki ga za zaveznike predstavlja metodična koordinacija (gospodarske vojne, je po mnenju .Financial Nevvsa« največji uspeh na gospodarskem polju, ker je bilo s tem poleg političnega izvedeno tudi gospodarsko edinstvo med Francijo in Anglijo. Odbori za koordinacijo so bili ustanovljeni predvsem zaradi nabav sirovine in municije ter zaradi koordinacije kontrole morskega prometa in blokade. Določeni so bili tudi tečaji ter sprejeti ukrepi za zagotovitev racionalne uporabe zlata in zaščito skupnih interesov francosko-angleške trgovine v inozemstvu. Glede vseh praktičnih vprašanj nastopata oba naroda enotno. Drugi uspeh je ustanovitev kontrole tihotapstva nemškega uvoza in izvoza . Ta kontrola je bila uvedena predvsem za to, da se Nemčiji popolnoma onemogoči uvoz bakra, nikla, lana, bombaža, kavčuka, jute, petroleja, železne rude in drugih važnih sirovin Istočasno je dosegla Anglija na polju vojnega gospodarstva velike rezultate. V teku prvih 100 dni vojne je bilo sklenjenih za 25 milijonov funtov naročil. Proizvodnja municije se je v teku zadnjih 6 mesecev podvojila, ter se bo v nadaljnjih 6 mesecih znatno zvišala. Letalska industrija, ki je v 18 mesecih pred vojno podvojila svojo proizvodnjo, je to proizvodnjo sedaj zvišala na 4 kratno proizvodnjo ter izvaja sedaj načrte za zvišanje na osemkratno proizvodnjo. Gradnja novih ladij hitro napreduje. Isto velja za trgovinske ladje. Preskrba Anglije z živežem je bila navzlic raznim kritika zadovoljiva ter bo ostala takšna tudi v bodoče, tako, da ne bo treba izvajati nobenih drakonskih ukrepov. Na kraju naglaša list, da je gospodarska sposobnost zaveznikov mnogo večja kakor gospodarska sposobnost Nemčije. Naglaša pa, da je treba z vsak primer zbrati velike zaloge, ki bodo potrebne takrat, ko bo vojna dosegla kulminacijo. Moscrcki v Svfci Bukarešta, 27. decembra. AA. Havas. Bivši predsednik poljs.ke republike Moscicky je dobil na osnovi zdravniškega pregleda dovoljenje zupustiti Romunijo in odpotovati v Švico, Moscicky je zapustil Krajovo v spremstvu svoje soproge Ln hčerke ter odpotoval snoči s siinplonom. Po mnenju zdravnikov bo planinski zrak omogočil Mosctckyemu vrnitev zdravja. Moscicky je potoval skozi Ljubljano v torek zjutraj z orient-ekspresom. 196 smrtnih žrtev Železniška nesreča v Nemčiji Berlin, 27. decembra. »United Press«. Po službenih poročilih nemškega tiskovnega urada se je število smrtnih žrtev pri zadnji železniški nesreči pri Genthingn zadnje dni še zvišalo. Sedaj je že 196 s m r t n i h žrtev. Ranjenih pa je več sto in obstoja nevarnost, da bodo še mnogi izmed njih podlegli poškodbam. Sovjeti lovijo Bolgarsko Moskva, 27. decembra. AA. DNB: Danes je dopotovalo v Moskvo bolgarsko gospodarsko zastopstvo, v katerem so zastopniki sedmih ministrstev. Bolgarske zastopnike so pri prihodu pozdravili predstavniki komisariata za zunanjo trgovino, komisariata za finance, kakor tudi hol-garski poslanik v Moskvi Antonov. Nemčija — Sovjetija Moskva, 27. decembra AA. Havas. Podpisana je bila nemško-sovjetska letalska pogodba, na osnovi katere se obnavlja vsakodnevna letalska služba na progi Moskva—Berlin čez Minsk, Bjelostok in Konigsberg. Progo bosta skupno oskrbovali nemška Lufthansa in uprava sovjetskega letalstva. Stockholm, 27. dec. c. Švedski list »Tigningen«, ki je glasilo švedskih strokovnih organizacij, poroča iz Moskve, da so tam v zadnjih dneh hitro začeli zbirati in jemati iz prometa vse knjige, ki so pisani proti narodnemu socializmu. Te knjige sedaj hitro sežigajo. Prav tako zbirajo vse knjige, ki pišejo o prejšnji sovjetski zunanji politiki. Tudi te knjige bodo V6e sežgali. Konferenca nevtrainih držav Washington, 27, decembra. AA. Havas. Na merodajneim mestu se izve, da namerava državni podtaijnik Wallei pripraviti novo kooferenco nevtralnih držav, ki naj bi se vršila v Riu de Janeiru meseca januarja. Na tej konferenci naj bi se poostrili sklepi panamske konference. Istotako naj bi južnoameriške države dosegle soglasje glede sankcij proti onim državam, ki bi prekršile nevtralne cone. Kakor se izve se glede sklicanja te konference že vodijo diplomatski razgovori med prizadetimi državami Severne in Južne Amerike. Kitajska „z?mska ofenziva" se fe popolnoma izjalovila Hankov, 27. decembra, t. Reuter. Tako imenovana kitajska »zimska ofenziva« se je spremenila v žaloigro za Kitajce. Kitajci so bili ne samo povsod odbiti, ampak se je Japoncem z malimi napori posrečilo, da so nasprotnika zdrobili, kjerkoli je začel ofenzivo. Na merodajnih inozemskih mestih dajejo za to več razlogov in sicer: 1. Kitajska armada je sicer številčno izpopolnjena, toda novoprišleci vojaško niso izvežbani. ampak obstojajo iz več ali manj urejenih in discipliniranih skupin civilistov, ki so jim bile izročene puške. 2. Kitajska armada ima vedno manj sodobnega vojaškega orožja in orodja. Japonci so dobili v roke ujetnike, ki so bili sploh brez vsakega orožja in so se borili samo s tuljenjem, z rokami in zobmi 3. V kitajski armadi čedalje bolj občutujo pomanjkanje Izvežbanih častnikov 4. Med posameznimi armadami so le rahli stiki. Čete ki se pri Kitajcih bore v ospredju, so včasih popolnoma odrezane od zaledja, torej brez živežnega in brez orožnega dovoza Kitajska armada se razvija počasi v nedisciplinirano skupino bojevnikov, hi so ponekod postali naravnost nevarnost za svoie lastne soroia-ke in njihovo imovino. Izpremembe v davčni zakonodaji Poročali smo le, da je objavljeno več uredb, s katerimi se znatno izpreminja naša davčna zakonodaja. Te uredbe so sedaj izšle v »Službenih novinahc z dne 23. decembra ter so tega dne stopile v veljavo. V naslednjem podajamo izvleček iz najnovejših zakonskih predpisov o neposrednih davkih. Zniianje zemljiškega davka. Omenili smo že, da so oproščeni davka na dohodek od zemljišč oni kmetje, katerih odmera zemljiškega davka znaša do 1000 din. Osnovni davek znaša drugače neizpremenjeno 10% katastrskega čistega dohodka. Zato pa je zvišan dopolnilni davek za višje vsote obremenitve. Do 20.000 dinarjev katastrskega čistega dohodka je neizpre-menjen, dočim je zvišan za višje stopnje. Zvišanje dopolnilnega davka za večja posestva Tako znaša dopolnilni davek za dohodek nad ■>0.000 do 30.000 din 7% (doslej 6.5), za 30.000 do 50.000 din 8% (doslej 7), za 50.000do 7C1.000 din 9% (doslej 7.5), od 70.000 do 100.000 din 10% (doslej 7.5), od 100.000 do 150.000 din 12% (doslej 8), od 150.000 do 250.000 din 14% (doslej 8), nad 250.000 din 16% (doslej 8). Kakor smo že napisali, so davka na dohodek od zgradb oproščene obrtne delavnice. Zvišanje dopolnilnega davka pri zgradarini Osnovna zemljarina je ostala neizpremenjena 1^% letnega čistega dohodka, zato pa je v višjih stopnjah zvišan dopolnilni davek. Tabela je izpre-menjena in je sedaj naslednja: do 10.000 din l/o (doslej 2), nad 10.000 do 20.000 din 3% (doslej 3), od 20.000 do 30.000 din 4% (doslej 4), od 30.000 do 40.000 din 5% (doslej 6), od 40.000 do 50.000 din 6% (doslej 6), od 50.000 do 60.000 dm 7% (doslej 8), od 60.000 do 70.000 din 8%, od 70.000 do 90.000 din 9%, od 90.000 do 120.000 din 10%, od 120.000 do 150.000 din 11%, od 150.000 do '>50 000 din 12%, od 250.000 do 500.000 din 13%, od 500.000 do 1 milijona din 14% in nad 1 nnlijon dinarjev 15%. Nov je dostavek, ki pravi: Dopolnilni davek po višji stopnji ne more biti večji kot davek po najbližji stopnji povečan z razliko osnove, zaradi katere se porablja višja davčna stopnja. Odvetniki in zdravniki pridejo v viijo stopnjo pridobnine. Odvetniki, pravozastopniki, javni notarji, zdravniki, arhitekti, inženirji, merilci, geodeti, veterinarji in carinski posredniki, ki so bili doslej v drugi skupini pridobninarjev, pridejo v prvo skupino pridobninarjev. Davčna oprostitev umetniških poklicev je omejena do vsote 20.000 letno. Nadalje se zniža starostna doba za delavce od 65 na 50 let glede oprostitve od pridobnine. Tuja podjetja ln pridobnina Glede inozemcev je dodan nov člen, ki pravi: Smatra se, da so razširila svoje poslovanje na l>odročje naše države ona inozemska podjetja, ki imajo v naši državi svoje poslovne naprave. Za poslovne naprave je smatrati razen sedeža in kraja uprave tudi svoje panoge in podružnice, tvornice in delavnice, kraje za nakup in prodajo, skladišča in druge poslovalnice, kakor tudi stalna zastopstva. Kot poslovne naprave inozemskega podjetja se smatra tudi vsako podjetje v državi, v katerem inozemsko podjetje sodeluje v kapitalu, razdelitvi dobička ali na kakšen drug način vsaj s 50%, odnosno če vsaj s 50% preskrbuje podjetje z blagom. Smatra se, da so razširila svoje jioslovanje na področje naše države tudi ona tuja podjetja, ki v državi vrše prodajo blaga po trgovskih potnikih. Ugotovitev davlne osnove. Nov člen določa za ugotovitev davčne osnove (53 a) naslednje: Davčna osnova se ugotavlja po bilanci, zasnovani na poslovnih knjigah za tele davčne zavezance: 1. industrijska, bančna, železniška, brodarska, tramvajska in mednarodnotransportna podjetja ter menjalnice; 2. podjetja in obrati iz prve skupine čl. 42 zakona, katerih davčna osnova za predhodno davčno leto je znašala najmanj 100.000 dinarjev ali jim je promet predhodnega poslovnega leta pred davčnim letom znašal najmanj dva milijona dinarjev. Obveznost začenja za podjetja iz točke 1. s prvim dnem poslovanja, za podjetja iz točke 2. pa s prvim dnem koledarskega leta, ki sledi onemu davčnemu letu, za katerega jim je bila ugotovljena davčna osnova z najmanj 100.000 din ali je promet dosegel najmanj 2 milij. din. Davčno osnovo in brutopromet teh podjetij ugotavlja davčna uprava. Ce sumi davčna oblast v verodostojnost davčne prijave ali podatkov, lahko izvrši primerjavo s sličnimi podjetji, če pa tudi na ta način ne more ugotoviti, jo ugotovi davčni odbor po prosti oceni, upoštevajoč možne dohodke po konkretnih dejstvih. Odredbe veljajo že za leto 1940, razen za one obvezance, ki dokazno niso vodili poslovnih knjig v poslovnem letu pred 1940. Oni, ki niso vodili knjig, jih morajo začeti voditi s 1. januarjem 1940. Če izjavi obvezanec, da doslej ni vodil poslovnih knjig, pa se ugotovi nasprotno, se kaznuje denarno s 5000 do 100.000 din, obenem pa še ni oproščen odgovornosti po čl. 142 in 142 a zakona. Izprememba stopenj pridobnine Nove stopnje pridobnine so sedaj naslednje: 1. iz čl. 53 a, ki smo ga goraj navedli (je 12%), ostali iz prve skupine 10% (kot doslej), druga skupina točka J.a in 2.a 8% in druga skupina točka l.b, 2.b, 4., 5. in 6. po 6% (kot doslej). Toda upoštevati je treba, da so odvetniki, zdravniki itd. pomaknjeni iz druge skupine v prvo skupino, kjer je višja stopnja pridobnine. Zvišanje dopolnilnega davka pri pridobnini V nižjih skupinah je dopolnilni davek k pri-lobnini ostal neizpremenjen do 30.000 din, v višjih pa je odstotek zvišan od dosedanjih 4-12 na i_9(j%. Nadalje je vneseno novo določilo, ki določa" da osnovni in dopolnilni davek pridobnine re sme biti manjši kot minimalni davek 2 promile . —j .jo r, mili) Hiti 3 nrnmile nri osnovi, nn usiiuvi uu « ■ « niiiij. - i t ki ne prekaša 10 milij. din itd. do najvišje s opnje 10 promile pri osnovi, ki prekaša 100 milij. din. Za osnovo minimalnega davka se vzame letni pro- met blagovnega brutoprometa, odnosno letni znesek prejete brutonaknade za storjene usluge, pri denarnem poslovanju pa letni brutoznesek obresti in provizij. Podjetjem, ki morajo plačevati poseben davčni dodatek, se minimalni davek računa v dvojnem znesku. Pavšalna pridobnina za obrtnike Lestvica za pavšalno pridobnino obrtnikov je po novem zakonskem tekstu naslednja: brez z 1 z 2 kate- tuje pomoč- pomoč-gorija d. sile nikom nikoma do 5000 prebivalcev 5000—lO.OOOpreb. 10.000- 20.000 preb. nad 20.000 prebi Belgrad, Zagreb Ljubljana vse 80 150 240 vse 120 210 320 vse 200 330 480 1. kat. 220 370 5-10 2. kat. 260 420 600 3. kat. 300 470 660 4. kat. 340 520 720 1. kat. 300 450 640 2. kat. 350 550 720 8. kat. 450 650 960 4. kat. 550 800 1200 Novo je določilo, da se more plačani davek na polproizvode odbiti od skupnega davka, kadar Je v tarifi določena stopnja tudi za končni proizvod. Skupni davek se plačuje tudi na lastno potrošnjo finalnega proizvoda, od produciranega odn. dobljenega v samem podjetju, v kolikor je za to določena davčna stopnja. Interesna skupnost obstoja, kadar nabava drugi finančni osebi znaša nad 15% vse količine, odnosno proizvodne vrednosti blaga, dane v promet od producenta. Davčni zavezanci morajo voditi še kniige in evidence o kopijah izdanih faktur, o računih oseb, katerim je bilo blago prodano, evidenco o potrošenih surovinah, o porabi blaga, knjigo začetnega in končnega inventarja, ekspedicijsko knjigo za blago,, tako da mora za vsako knjiženje obstojati opravičujoči dokument ali beležka. Na pregled se morajo dati tudi čekovni računi in računi pri denarnih zavodih. Nameščenci. in ostale osebe, ki preprečijo vpogled v knjige, se kaznujejo denarno od 5000 do 50.000 din. Denarne kazni za one, ki ne vodijo knjig in vseh dokumentov, znašajo od 10.000 do 100.CH0 din. Izpremembe pri taksah V taksni zakonodaji imamo, kot smo že poročali, izpremembo določil o zastaritvl taks. Nadalje smo ie poročali o nekaterih izpremembah, tako da dane« navajamo podrobno samo še ostala določila. Skala za takse pri prošnjah za izpremembo pogodbe se menja ln ne znaša samo 50—100 din, ampak od 50—300 din za vsak začetek milij. še po 100 din Za potrdila nad 8000 din se zviša taksa za vsakih 100 din še za 0.50 din (doslej samo 0.25). Taksa za tekoče račune se zviša od 20 na 30 dinarjev. Za pooblastitve za opravljanje obrta po zakonu o obrtih (tar. žt. 91) se takse podvoje v primeri b sedanjo višino. Isto velja za post. 92 kakor tudi za post. 94. Lestvica za nasledstva in darovanja se zviša v posameznih postavkah in znaša odstotek v prvi skupini od 1—8%, v drugi od 1.5—10%, v tretji skupini od 8—20%, v četrti skupini od 5—26%, v peti skupini od 10—32%, v šesti skupini pa 15—87%. Razdelitev v posamezne kategorije (skupine) izvrši finančni minister. Čevljarji spadajo v vseh krajih z nad 10.000 prebivalci one pavšalne vsote, ki veljajo za mesta od 10.000 do 20.000 prebivalcev. Mali obrtniki, ki spadajo sem, morajo vsako leto do 31. januarja prijaviti število zaposlenih pomočnikov. Če se jim v teku leta poveča Število pomočnikov, morajo to javiti v 15 dneh. Če tega ne store, plačajo kazen 200 do 5000 din in se jim za 2 leti odvzame pravica do pavšaliranja. Rentnina Vstavljena je nova določba, da se plača 15% rentnina tudi od obresti na stalna posojila onih pravnih oseb, ki v naši državi ne plačajo družbenega davka, čeprav se rentnina plačuje neposredno po dolžniku po čl. 71 zakona. Nadalje je nova določba, da se plačuje rentnina v znesku 6% na obresti izdanih vrednostnih papirjev, brez ozira, če se izplačilo vrši z odkupom kupona ali na kakšen drug način. Nadalje morajo rentni davek zadrževati in izročati rent-nin: tudi vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov in obveznosti pridobnine po čl. 53a. Družbeni davek Glede družbenega davka je razširjeno določilo o inozemskih podjetjih v smislu istih določil kot pri pridobnini. Družbenega davka so še v naprej oproščene zadruge, če poslujejo po novem zadružnem zakonu. Nabavljalne in prodajne zadruge pa samo, če ne prodajajo alkoholnih pijač in. luksuznih predmetov iz seznama, ki ga ugotovi finančni minister z drugimi ministri. Prodaja alkoholnih pijač in luksuznih predmetov ima za posledico dveletno izgubo pravice do davčne oprostitve. Pri družbenem davku so neodbitne še: presežek skupnih pogodbenih prejemkov posameznih nameščencev nad 150.000 din. Ne vnašajo pa se v davčno osnovo obresti na izposojeni kapital, s katerim si podjetje nabavi drž. blag. zapiske alfe drž. obveznice za javna dela. Odbihii pa so odpisi terjatev v svrho sanacije podjetjem v državi od' upnikov, ki ne plačajo družbenega davka v naši državi, če so te terjatve nastale dokazano iz vplačil v gotovini. Ukinitev davčnih prostosti za zadruge Črtan je čl. 84 zakona, ki določa v gotovih primerih davčno prostost za nabavljalne in prodajne zadruge. Za zadruge sploh velja sedaj davčna prostost samo pod pogojem, da ne prodajajo alkoholnih pijač in luksuznih predmetov. Povišane so kazni za nedovoljen vpogled v knjige od 1 do 10.000 na 10.000 do 100.000 din. Dopolnilni davek k družbenemu davku Doslej je znašala skala za dopolnilni davek od 2 do 12%, odslej pa bo znašala od 2 do 20%. Tudi skala za minimalni davek je zvišana. Zvišanje dividendnega davka Dividendni davek je doslej znašal 10%, odslej pa se bo plačeval takole: 10% od skupnega, zneska temu davku podvrženih izplačil ali odobritev, ki predstavlja največ 4% vloženega kapitala, 15% za zneske do največ 6% vloženega kapitala, 20% za zneske do največ 10% vloženega, kapitala in 25% za dividende nad 10% vloženega kapitala. Ponavljajoči se prejemki (trinajsta plača, re-: numeracija itd.) se smatrajo za 1 davčni predmet. Uslužbenski davek Doslej je bila najvišja stopnja uslužbenskega davka pri tedenskih prejemkih do 2880 din mesečno 12%, odslej se za višje prejemke zviša stopnja do 16%. Isto velja tudi za mesečne dohodke nad 12.000 din. Tu je bila doslej najvišja stopnja' 12%, v bodoče pa gre stopnja do 18%. Davčni odbor ugotavlja na zahtevo davčne uprave po določilih zakona tudi višino opravljenega brutto-prometa davč. zavezanca pridobnini. Kazenske sankcije Poročali smo že, da so poostrene kazenske sankcije po čl. 142 in 142a zakona o neposrednih davkih. Posebni prispevek za narodno obrambo Izpremenjena je lestvica za posebni prispevek za narodno obrambo, ta lestvica je sedaj naslednja: do 25 din 10%, nad 25 do 50 din 12%, nad 50 do 100 din 14%, nad 100 do 300 din 16%, nad 300 do 500 din 18%, nad 500 do 1000 din 20%, nad 1000 do 2ooo din 22%, nad 2ooo do 3ooo din 24%, nad 3ooo do 5ooo din 27%, nad 5ooo do' lo.ooo din 30%, nad lo.ooo do 2o.ooo din, 33%, I Na splo. 35 blago Curih: Beograd 10, Pariz 9.97, London 17.60, Newyork 445.75, Bruselj 74.30, Milan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178.50, Stockholm 106.12, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.05, Sofija 5.30, Budimpešta 79, Atene 3.35, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.30, Helsingfors 8.50 nom., Buenos-Aires 101, ŽITO Vrednostni papirji Vojna škoda: Ljubljani 424—427 Zagrebu 428—432 Belgradu 430—431 Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 97 do 99, agrarji 50—53, vojna škoda promptna 424 do 427, begi. obv. 75—77, dalm. agrarji 67—69. 8% Bler. pos. 93-94, 7% Bler. pso. 87-88, 7% pos. DHB 98—100. — Delnice: Narodna banka 8000-8000, Trboveljska 230—240. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 97—100, agrarji 50—53, vojna škoda prompt. 428— 432 (428), begi. obveznice 77 den., dalm. agrarji 70—72, 4 sev agrarji ,tna rdgovc niatx rdgoven 70—72, 6% šumske obveznice 69 denar, 8% Blerovo posojilo 93 den., 7% Bler. posojilo 88—89 (88), -Del Inice: Nar. banka 8.000" den., Trboveljska 240 do 245 (240), Sladk. tov. Osijek 110 den., Osj. livarna 150 den Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 98,50 den. (99), vojna škoda promtna 430—431 (431, 430), begi obveznice 78 50—79 (78.50), dalmatinski agrarji 72—72.50 (72, 71.50), 4% sev, agrarji (50.50), šumske obveznice 70—72, 8% Bler. posojilo 95.50 den., 7% Bler. posojilo 88.75—89.50, 7% stab. posojilo 98 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 195 denar. Žitni trg Novi Sad. Pšenica bač okol N. Sad 192/194, srem slov deto, gornja bač 193/195, bač ladja Tisa 196/198. — Oves bač srem slov 150/52. — Koruza bač stara parit. Indj. 135/137, ban stara 132/134, bač nova 110/11, bač nova parit Indj. 113/15. - Moka bač ban OgOgg 285/95, 265/75, 245/55. 285/45, 195/205, 125/30; srem slov Og Ogg 280/90, 260/70, 240/250, 220/30, 190/200, 125/30. — Tend. neizpremenjena. Promet srednji O Fincih, njihovi kulturi in športu Razgovor z našim smučarskim prvakom Smoleiem l Oprostite, gospod Smole j, da prihajam k Vam zopet na razgovor. Saj ie ni dolgo, ko sna skupaj potovala po državi s športniki in sva veliko govorila. Veste, božič je in za naš list bi rad nekaj tako čistega, stvarnega in lepega, kot lahko daste le Vi, ki ste v stanju sredi čevapči-čev, klekovač in slivooic ter poceni vina o Srbiji naročiti — skodelico mleka in ki ste o stanju sredi največje pesmi in zabave reči — lahko noč, grem spat. Izmed Jeseničanov ste edini, ki je bil na Finskem, povejte našemu ljudstvu kaj o njih. »Radevolje vam ustrežem...» in Smolej jc pričel pripovedovati. Kadar pripoveduje športnik Smolej, takrat veš, da lahko prisežeš na vsako vest, takrat dobiš iskreno sliko. »Ko sem se pred dvema letoma pripravljal za bitko s Finci — seveda za plemenito bitko na sneženih poljanah, pač nisem mislil ne jaz in nikdo drugi, da je tragedija teh ljudi in te zemlje tako blizu. Samo enkrat je med tem časom imel svet priliko občudovati te ljudi v smuški borbi v Zakopanem. V lahki atletiki a so narodi kot za slovo lahko občudovali Fince, portne zmage so neko merilo njihovega značaja, kajti športna zmaga je zmaga vztrajnosti, zmaga volje. Vsi ti nastopi pa so bili le neka priprava za olimpijado, ki bi morala biti prihodnje leto v njihovem glavnem mestu, v katerem sem preživel nekaj nepozabnih ur. Kdor je imel stike s Finci, pa je morda med njimi preživel samo mesec dni, jih pozna drugače, kot pa tisti, ki o njih samo čitajo. Nič ni čudnega, če svet obsoja krivico in nasilje nad tem malim poštenim in kulturnim narodom. Domače življenje Fincev Morda boste mislili, da so Finci ljudje izrednega prirojenega talenta. Res je le, da jih ustvarja velikane in zmagovalce njihova požrtvovalnost in volja. Veliki so v tej kreposti in v njih se dvigajo. Čim se umakne Nurmi ali Sarrinen, se že pojavijo boljši Maeki, Karrpinen, Jalkanen, Jervinen in drugi. Če si med njimi le nekaj časa, že opaziš njihovo moralo, voljo in borbenost. Zavedajo se svoje vloge kot športniki v mednarodnem svetu, zato so njihove športne vrste tako številne. Narod je zdrav, ker se mnogo giblje na zraku is soncu, četudi je sonce v zimskem času tik nad zemljo, tako, da se ti zdi ves dan, da bo takoj zašlo. Finec trenira že od zgodnje mladosti. Pretira- — Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih. pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Ogl. reg. S. br. 30474/35. va ne. Otroci hodijo v šolo na smučeh, odrasli v cerkev, na trg, tudi v službo in na razne strani. Nobena redkost ni, če vidiš 60 letnega očanca na smučeh v gozdu. Tudi nežni spol se udejstvuje. Ženske posebno ljubijo smučanje in drsanje. Ostali narod, v kolikor se ne udejstvuje na terenu, pomaga pri organizaciji, v bodrenju in debatah za napredek športnih panog.« Sedaj pa bi nas zanimalo še kaj o drugih razmerah. Pravijo, da so Rusi ili Fince rešev&t. Povejte kaj o brezposelnosti. »V kratkem času potovanja skozi deželo spoznaš, da na Finskem ne poznajo brezposelnosti, ker so na mnogih moških mestih zaposlene celo ženske. Beračev ne vidite nikjer, pa tudi ne prevelike gosposke in visokosti. Vse je nekam smotre-no urejeno. Kupil sem lahko vsega in poceni. Škornji na primer 200 mark (ena finska marka je približno naš dinar), kilogram sladkorja 4 do 5 mark. V Tallinu sem videl, ko je iinski parnik Helsinki, s katerim sem se peljal po danes tako nevarnem morju, to-voril sladkor.« Brezposelnosti ni, beračev ni, prevelike gospode ni, poceni roba, kaj pa potem mislite, da so Rusi šli t je reševat. Toda Smolej noče politike in je stvarno popisoval dalje: »Finci jedo izredno mnogo rib. To sem sklepal, ko sem občudoval živilske trge, kjer se vidi vse mogoče vrste rib. Meni, ki na to stvar nisem tako navajen, je povedal že nos v naprej, kaj bo na trgu. Interesanten je njihov kruh za različne namene. Imajo takega, ki prija Kranjcem, poleg tega pa še nekega prepečenca, ki je zelo okusen in zdrav. Kilogram takega kruha sem vzel s seboj na pot. Nekaj sem ga použil na poti, nekaj pa sem ga prinesel domov, kjer bi ga še danes lahko pokazal — ker obstane leta, pa na žalost ženke nisem poučil pri pospravljanju kovčega. Mnogo pijo mleko — nazvano m a i t o in jih pri tem nič ni sram kot pri nas, kjer se ti na mnogih krajih smejejo ob takem naročilu, mesto, da bi se smejali aH bolje jokali nad pijanci, med katerimi sedijo ob čvičku žal tudi ženske po oštarijah. Vina aH alkohola ne poznajo. Le nekateri iz ruske strani (no, vsaj ena rešitev — op. poročevalca) ljubijo tako imenovano vodko. Redki jo obožujejo in ti so potem na cestah v nesigur-nem položaju. S tiste strani se čujejo pesmi, ki so v drugačnih razmerah gotovo lepše. Po deželi in po mestih ni gostilen v našem smislu, pač pa je mnogo kavarn, ki so res okusno opremljene, četudi je v stenah mnogo aH pa sam les. Čeprav je ob takih dneh (kot sem hodil jaz tam) velik naval na kavarne, je v kavarnah red in prostor za vse, ki so notri. Vratar ima namreč nalog, da jih pusti v lokal naenkrat po pet, potem pa toliko, kolikor jih pač iz kavarne odide. Mnogo je slaščičaren, ki so prav tako polne obiskovalcev.« Kaj pa njihova prestolnica, gospod Smolej, oprostite, da Vas kar prekinjam o tem zanimivem pripovedovanju. »V Helsinkih sem videl izredno zanimanje ob velikih književnih izložbah ter številne knjigarne. Helsinki so bili zame eno najlepših mest, kar sem jih videl. Odlikuje se po čistoči, po urejenosti in enotnosti. Vse zidano, obdano z granitom aH betonirano. V spominu imam še mnoge impozantne stavbe. Krasen je pogled na pristanišče proti jugu. Številne čeri gledajo tam v daljavi iz gladine — in mnogi otočki. Na vzvišenem prostoru sredi mesta je impozantna stavba evan-geljske cerkve, potem trg pred kolodvorom, ki je lahko v ponos vsakemu velemestu. Prav na tem mestu so mi pokazali miss Evropo 1937, kateri je dvoril primerno interesanten gospod. Zakaj se ne bi ozrl, saj ženska je daleč in Finci so ponosni, zato so mi jo pa po- 'nra-f i:": ■ kazali, da se čudim in pohvalim, kot mnoge druge lepe severnjakinje, za katerimi bi radi škilili. Bila je visoka, kljub temu brhka Skoraj bi se je bal, če ne bi bila tako lepa in smehljajoča, svetlolasa, kot vsi tam gori. Kakšna pa je dežela Finska, tista, kjer teče sedaj kri na beli sneg, tista deiela, katero sedaj »rešujejot boljševiki? »Iz Helsinkov sem se vozil v Lahti 4 ure z osebnim vlakom večinoma skozi smrekove gozdove. Sami nizki grički od 50 do 80 m višine, vmes ravnine, rodovitna polja in jezera, ki so pozimi seveda vsa zamrznjena. Tu sem se v bližini Lah-tina še jaz boril z vetrom in mrazom. Danes mi je žal, da nisem šel na povabilo gostoljubnih Fincev (imam še danes telegram kot dokaz gostoljubnosti iz tiste dežele) v Vase, to je ie 24 ur vožnje na sever. Startal bi na 90 km v tradicionalnem teku, ki ga prireja klub iz Vase, ki me je tudi povabil. Mnogo bi še videl in mnogo lahko povedal. Toda moj finančni minister je imel Silvestra. Sicer so mi na telegramu zagotovili vso podporo, hrano in stanovanje in vožnjo, toda jaz sem bil že nad 14 dni sam in le v duhu združen z domovino in domom, zato sem šel do pristanišča Abo in tu sem se poslovil od nepozabne mi finske zemlje in ljudstva.« V borbi s Finci — na smučeh Gospod Smolej, kako pa ste kaj tekmovali na Finskem. Borba s severnjaki je morala biti zanimiva tudi v času tekmovanja samega in ne samo ob rezultatih. »Huomio, Huomio so klicali zvočniki na vseh koncih in krajih velikega stadiona v Lahti, kadar je bila ljudstvu sporočena kaka novica ali spored. Dvakrat so me spustili od mesta, kjer so delili sekunde. Dobro si se že ogrel, preden si prišel iz gruče ljudi, ki so stali ob vrvi vzdolž proge za tek. Za 18 km so me spustili šestega. Med progo me je prehitel en Suomi in en Šved. Proti koncu proge pa sem tudi jaz dal »kranjski smuk« enemu Suomiju in enemu Nemcu, tako da sem čez 1,16,37 spet kot šesti rezal cilj. Sprožil se je val vzklikov. Odpočil sem se šele, ko sem se preoblečen vrnil na stadion gledat .kako prihajajo in poslušat kam me bodo vrinili. Ko sem pregledal listo in videl, da je samo Demetz (Italijan) od Srednje-evropejcev spredaj, drugi pa vsi zadaj, sem si čestital kar sam za terno. 'iir^-ibi- ' 1 1 r / . ". Finski obrazi iz vasi PudasjSrvi, okolica Uleaborga. Hiše lesene na podstavkih iz kamenja. Tudi otroci so že vsi v škornjih Meščanska hiša v Hango (Hanko). Spominja že precej na švedski slog. Tudi ta je lesena. Ob hiši je vedno prislonjena lestev poleg vodnjaka, da bi bilo za primer požara takoj vse pri roki Ta 18 km tek beležim kot največji uspeh v mojem tekmovanju na 18 km, ker so zadaj vsi Čehi (oba Musila, Šimunek, Vrana, Beraner), vsi Nemci (Bogner 1,18,20, Leupold 1,18,01), vsi Švicarji, Poljaki in ostali Italijani itd., čeprav sem od 200 startujočih šele na 64 mestu. Prvi Pitkanen Suomi je vozil točno 7 minut boljše. Nagrado od finskega saveza pa sem prejel le za drugi placement na 50 km in za 30 mesto (lep pokal). Tekma se je izvršila v dokaj težkih okoliščinah. Toplomer zjutraj —4 C. Poleg tega za tri prste novega pršiča. ki pa se je do starta že usedel, kajti živo srebro se je dvignilo na 0 C. »Samo« 4 krat sem mazal na progi, ki je bila dolga 52 km brez ravnine. Ni čuda, da jih je mnogo odstopilo. Jaz pa trmast, čeprav mi ni šlo, kakor treba, sem jo ob velikem odobravanju le primahal v stadion, kjer je vztrajalo 10.000 občinstva preko 4 ure, da je videlo to gigantsko borbo. Prvi Jalkenen (Finska) je rabil za progo 4,06,09. Tretji — letošnji svetovni prvak v Zakopanem Bergendal (Norveška) je rabil že 4,10,44. Jaz kot drugi Srednjeevropejec pa kar 4,33,55. Zaradi tega pa nisem bil deležen nič manjšega aplavza ob razdelitvi nagrad kakor njihovi miljeni svetovni prvaki. Tak je finski duh, tak finski narod. Najnovejše vesti na pKiife Iz vseh krajev sveta prinaša tudi ceneni Orion super. Din 2.750- Prodaja tudi na obroke. RADIO p.2.zo.z., Ljubljana, Mihlošireva 6 HADiODAL, Ljubljano, Dalmatinova ul.13 ANTON BREMEC, Celje, JKihlošičeua c. 2 L. LUŠICHV, Maribor. Horošha c. II Stanoval sem v nekem penzionu, kjer sem imel za gospodarja priletno žensko, ki je čebljala le po finsko, jaz pa po kranjsko, tako da sva se oba samo smejala in nič razumela. Imel pa sem finsko-nemški slovar, tako da sem kaj skombini-ral in napisal. Začudila se je tako originalno, da človek ne pozabi. Pritrdilni znak Fincev je nekak zamah z glavo nazaj in vzdih h-h-a. Če sem naročil čaj ali kavo, je bil zraven zmiraj krožnik peciva skoro zastoni. V nedeljo sem obiskal cerkev v Lahti. Novo presenečenje. Cerkev velika, do podstavka vsa lesena, znotraj belo pleskana, lično opremljena in toplo zakurjena. Lepo je bilo gledati pobožni narod pri molitvi, še lepše poslušati pridigo duhovnika v lepem jeziku. Skoda le, da še tako lepe iz-govarjave in tople besede nisem prav nič zasto-pil. Mnogi so jokali — jaz bi šele sedaj, ko vem in čutim, kam je narod pahnjen, narod, ki ni hote! nikomur nič žalega. Mogoče mu nihče več tako lepo ne bo govoril po tistih finskih božjih hramih Danes se težje poslavljam od prijaznega ljudstva, od edinstvenih tovarišev, od lepe zemlje ne pozabnega severa. Ko je naša trgovska ladja zapuščala obalG Suomi in smo rezali debelo skorjo ledu skoro dve ure, sem na krovu ladje poslednjič opazoval dolgo trajajočo svetlobo na zapadu, tam, kjer se je sonce potopilo v morje že pred 5 urami...« Gospod Smolej, ali se bi smel pri Vas oglasiti še za zadnje tekme na Poljskem in o Ru-muniji, da bi jih tako popisali z ljudstvom in z deželo. Drugih vprašanj o Vaših poteli na Češko, o Francijo in Nemčijo ne bom imel, samo Poljska in Romunija bi še zanimale, ker sla najmanj popisane. »Radevolje, radevolje, pozdrav vsem bralcem »Slovenca« 1 C I S TEK Cesarjev božič Sveta noč leta 1811. Od desete ure zvečer dela Napoleon v svojem kabinetu v palači Tuilleries. Prostorna soba je skoraj popolnoma v temi. Tu in tam se v senci nedoločno leskečejo pozlačeni predmeti: okvir nevidne slike, obe levji glavi, ki krasita naslonjač, želod na zavesi. S senčnikom zastrte voščene sveče na dveh svečnikih razsvetljujejo samo mizo, ki je preobložena z atlanti in debelimi seznami, vezanimi v zeleno turško usnje in zaznamovanimi z »N« in krono. Cesar dela že čez dve uri; nad zemljevidi in nad poročili o položaju vojaštva se sklanja njegovo veliko čelo, preko katerega pada šop črnih las, njegovo čelo, težko od načrtov, težko kakor svet, na katerega osvojitev misli. V atlanti! je odprt zemljevid Azije. In cesarjeva nemirna in žensko ljubka roka_ išče vztrajno s kazalcem cesto tam doli, daleč tam doli preko Perzije proti Ilindustanu. Da, proti Indiji! In po suhozemski poti? Zakaj- pa ne? Mornarica je premagana in uničena. Osvajalcu ostane samo še ta možnost, da pod palmami pravljičnih gozdov, v spremstvu orlov, katerih zlato se sveti med jeklom bajonetov, zadene Anglijo naravnost v srce, to se pravi: v njeni kolonijski posesti, v njeni zakladnici. Obdan ie žp z veličino Cezarja in Karla Velikega; hoče se mti še veličine Aleksandrove. Brez začudenja se vdaja tem sanjam. Vzhodne dežele že pozna. V Orientu je ostala za njim nesmrtna legenda. Nil ga je videl, kako je nekega dne kot suh general z dolgimi lasmi jezdil na dromedarju. Za težkega cesarja v sivi suknji pa bo na bregovih Ganga treba Poro-vega slona. O, prav dobro ve, kako je treba pridobivati ljudstva in kako je treba razžigati njih navdušenje! Daleč tam doli bo poveljeval voj-ščakom bronaste polti in v turbanih iz belega muselina; v svojem generalnem štabu bo videl radže, obdane s sijajem dragih kamnov; bodočnost mu bodo prerokovali pošastni bogovi, ki dvigajo desetero rok nad diamantno pokrivalo — še pred malo časa mu v Egiptu široko-nosa granitna sfinga, pred katero je sanjaril, oprt z obema rokama na zakrivljeno sablo, ni hotela zaupati svoje skrivnosti Cesar Evrope! Azijski sultan! Samo ta dva naslova bodo vtisnili v njegov spomenik! Le ena zapreka: neskončno Rusija- Toda ker ni mogel ustaliti nestalnega prijateljstva z ruskim carjem Aleksandrom, ga bo preprosto premagal. Cesarjeva ljubka roka hlastno lista debele knjige v zeleni vezavi, razpredelnice, ki mu do moža natančno kažejo število vojakov v armadi, ki se vali proti Njemnu. Da, premagal bo Vladarja severa in ga peljal s seboj kot podložnega cesarja z njegovimi čredami divjih konjenikov vred na zmagoslavno pot v Orient. Cesar Evrope! Azijski sultan! Ne, to nikakor ni prevelika stvar za njegove želje in njegove sposobnosti! In ko bo ustanovil svoje velikansko cesarstvo, se mu ne bo treba br ti, da bi bilo kdaj razdeljeno med njegove vojaške poveljnike, kot se je zgodilo z Aleksandrovo oblastjo. Dvajsetega marca se je Napoleonu rodil sin, dedič njegove slave in moči; cesarske listnice se raztegnejo v lep nasmeh ob misli na otroka, ki mirno spi tako blizu njega v ti-hotni palači. Toda nenadoma dvigne glavo v začudenju. Le odkod prihaja ta čuden in globok glas v njegovo delavno sobo — saj vra*a so dobro zaprta in debele zavese so spuščene do tal. Zdi se, kakor da bi košate zlate čebele, uvezene na svilene prte, začele vse hkrati brenčati. Cesar posluša pazljiveje: v tem šumu se dajo razločiti glasovi brona. »A! Da... Božič... Polnočnica .. .< V resnici so to zvonovi vseh pariških cerkva, ki praznujejo rojstvo Jezusovo — zvonovi, ki jih je Bonaparte pred kratkim dal postaviti v zvonike, ko je kot konzul miru spravil v Franciji toliko sprtih bratov. Kolikokrat so se razmajali zvonovi v nje-ovo čast v zmagoslavnih hvalnicah Bogu. ln ako so zvonili in peli na dan, ko se je rodil rimski kralj, na tisti nepozabni dun, ko je nebo dalo junaku sina in s tem pokazalo, kakor da soglaša z njim, kakor da pripoznava pravilnost njegovega dela in mu obljuiilja trajnost. In vendar to noč zvone prav tako veselo in zmagoslavno kakor zmagovalcu pri Austerlitzu in Wagramu na čast, zvone v mrzli in jasni noči v slavo revnemu otroku, v slavo tesarje-vemu sinu, rojenemu na slami v hlevu v tistih davnih časih, ko so mu skrivnostni glasovi z zvezdnega neba klicali: »Slava Bogu in mir na zemlji !< Cesar posluša božične zvonove. .Sanja, spominja se svoje temne in nestalne mladosti, pol-nočnice pri svojem stricu arhidiakonu v Ajac-ciu, vrnitev številne družine v staro stanovanje, v katerem so ponosno prestrli toliko revščine. spominja se svoje lepe matere, kako je vodija božično pojedino, na kateri so jedli kostanje. Njegov sin, sin zmagovitega cesarja in avstrijske nadvojvodinje, ne bo nikdar okusil te revščine, on bo gospodar sveta. Zunaj v ledeni noči še vedno zvone božični zvonovi. Pri vratih palače koraka star vojak v kosmati čcpici z velikimi koraki pred svojo straž- nico, da bi se ogrel v noge; morebiti se spominja v tem trenutku molitve ali pesmi, ki st jih je nekoč naučil na pamet, ko je živel še na vasi in se tiščal svoje matere, in nežno se nasmehne pod strogimi brki ob misli na Je-zuščka v jaslicah. Cesar pa ne sliši klica pobožnih zvonov. Njegova misel se mudi samo pri sinu; in nenadoma si silno zaželi, da bi ga videl Vstane in udari z rokama. Takoj se odprt skrita vrata za stenskimi prti. Rustan vstopi Na gospodarjevo znamenje vzame svečnik; in zvesti mameluk sveti cesarju po zapuščenih hodnikih. Napoleon gre naravnost proti kralje vičevem stanovanju. vstopi, odslovi z namigom roke dojil jo in nenadoma prebujene ženske in obstoji pred zibeljo čudežnega novorojenčka Hlmski kralj trdno spi. Iz belega perila in čipk, na katerih leži trak častne legije, vidiš samo obrazek z zaprtimi očmi, na pol potopljen v blazino, in ljubko okroglo ročico ki počiva na odeji. In čez to čisto belino, preko tega nedolžnega otroka v zibeli se vije široki trak spreminjasto škrlatne barve kot potol> krvi, kot reka krvi, ki se bo prelila v nadi da bo ta glavica, sedaj še tako šibka, nosiln kdaj najtežjo krono sveto in da bo ta ročica sedaj tako nežna in ljubka ko roža, obsegla kdaj pozneje cel šop kraljevskih žezel. Napoleon gleda svojega sina. Misli — ni-koli ni še človeški ponos srce tako prijetim ljubkoval — da se veliki dostojanstveniki nje govega dvora, njegovi generali, slavnejši kr Homerjevi junaki, ministri in »enatorji, oblo ženi z zlatom, priklanjajo pred to zibeljo i strahu in spoštovanju in da si celo potuhnjen-jakobinci, stari ubijalci kraljev, ki nosijo zdaj cesarske livreje, komaj upajo predstavljati, da bi jim bilo naklonjeno poljubiti to otroško ročico. Cesar sanjari: v nejasnem zvoku polnočnih zvonov sliši enakomerni korak čet in ropot vozov tam daleč na zamrznjenih cestah v Nem- novice Koledar četrtek, 28. decembra: Nedolžni otročiči. Ka-etor, mučenec. Petek, 29. decembra: Tomaž, škof, muJenec. David, kralj. Novi grobovi ■f* V LJubljani je pred svetim dnevom mirno v Ooepodu zaspal gospod Ovsenek Matevž, jet-afcki paznik v pokoju. Rajni je bil dolga leta zvest naročnik »Slovenca«. Pokopali so ga na praznik sv. Štefana. Naj mu sveti večna luč! 2alujočim naše iskreno sožaljel Osebne novice = Iz vojaške službe. Upokojeni so peh. polkovnik Iso Nečak, kapetan fregate Ciril Vilfan, peh. polkovnik Julij Maras, konjeniški poročnik Franc Pečan, sanitetni podpolkovnik dr. Vladimir Se-menčenko in poročnik bojnega broda I. razr. Ge-orgij Malicki. — Prevedeni so rez. peh. poročnik Anton Pole v veterinarsko stroko; zrakoplovni podporočnik Rubens Farkič, Emil Rozenzweig, Oskar Ilofer, Viljem Švarc, Hubert šterman, Oton Bihali, Peter Berger in Rudoli Hajnel v pehoto; peh. podporočnik Bogomil Podboj v inženirsko stroko, Pavel Kunstler v zrakoplovstvo in Jožef Uršič v veterinarsko stroko. Imenovan je za pomočnika vojnega, zrako-plovnega delegata v Italiji zrakoplovni major Ga-vro Skrivanič. — Odlikovana sta z redom belega orla IV. razr. kapetan fregate Ciril Vilfan in s kolajno za vestno službovanje peh. stotnik II. razr. Vilibald Tomašič. = Poroka. Včeraj, dne 27. t. m. sta se v cerkvi sv. Petra v Ljubljani poročila gdč. Tonka Krekova, uradnica PAB-a v Ljubljani — sestra g. ministra dr. Miha Kreka, z g. Srečkom Kulund-žičem, višjim uradnikom PAB-a v Belgradu. so pokazali posebno imovitejši Zidanmoščanl, ki so darovali lepe vsote v ta namen. Tudi krajevni šolski odbor in kralj, banska uprava sta prispevala znatne zneske v denarju in v blagu, da je bilo število obdarovanih večje. Vsem darovalcem se šolsko upraviteljstvo na Zidanem mostu najlepše zahvaljuje. HiMirJI i rBI ŠAMPANJEC > G O R N J ARADGO NA — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 27. t. ni. je objavljena »Naredba št. 2 o omejitvi prometa z motornimi vozili«, dalje »Pravilnik o ustroju in poslovanju Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije«, »Odločba o ustanovitvi carinarnice I. reda v Celju«, »Odredba glede uporabe predpisnega materiala za napravo električnih napeljav«, »Odločba o prometu posebnih poštnih znamk Društva p. t. t. zvanlčni-kov in služiteljev v Belgradu v korist sklada za postavitev društvenega doma v Belgradu« in »Odločbe občne seje državnega sveta: k § 52. zak. o učiteljiščih; k t. 1. b) fin. zak. za 1. 1938-89; k čl. 1. in 3. z. o dobrovoljcih; k § 346 zak. o uradnikih.« — Požar na Grosupljem, V nedeljo popoldne ob 3 je pričel goreti kozolec-dvojnik posestnika Bedenčiča Alojza p. d. Debeljaka na Grosupljem. V eni uri je požar popolnoma uničil kozolec, ki je bil poln krme, dva voza, vse gospodarsko orodje in 22 velikih posod za mleko. Del krme in posode so bile tuja last. Zgorel je tudi domači pes. Rešiti niso mogli ničesar. Kot so orožniki ugotovili, je zažgal neki otrok z raketo. Škode je okoli 50.000 din. Žalostno je pri tem, da posestnik ni bil zavarovan. Ker ima pogorelec številno družino ter Vače pri Litiji BoiiCnica na drž. ljudski «oU je bila v četrtek, 21. t. m. Pri tej priliki ja bilo obdarovanih 37 otrok s toplo obleko, perilom in obutvijo. Šolsko upraviteljstvo ei šteje v prijetno dolžnost zahvaliti se v prvi vrati kralj, baneki upravi, ki je z velikodušnim darom omogočila to dobrodelno prireditev. Posebno zahvalo pa dolgujemo upravi občine Vače, ki je podarila revnim šolarjem precej blaga za perilo in poravnala vse stroške za izgotovitev istega. Prisrčna hvala pa tudi vsem ostalim dobrotnikom, ki so prispevali k naši božični obdaritvi! Iskrena hvalal Pilštajn Pogreb pokojnega Alojza Gubenlka {e pokazal, kako zelo priljubljen je bil pri ljudeh Ze, ko je ležal na mrtvaškem odru, so gasilci iz Pilltanja in Leslčne držali častno stražo, oder sam pa okrasili z venci in cvetlicami. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi, šolski upravitelj in gasilski načelnik g. Krt Jože se je pred domačo niša poslovil od pokojnika, ki je bil vnet gasilec. V cerkvi je župnik g. Rauter Jakob orisal značaj ln globokover-nost pokojnika, ki je bil zelo blstrou-nen in razumen in ki je svoje velike talente porabil za svojo Izobrazbo, zaradi česar je mnogo obetal Postavil ga je za svetel vzgled mladini. Pevski zbor je ob grobu zapel ganljivo nagrobnlco št. Vid nad Ljubljano Državna meščanska iola je priredila zadnji šolski dan pred božičnimi počitnicami prisrčno božičnico z obdaritvijo revnih učencev in učenk. Vsi učenci-ke so 6e zbrali pod vodstvom učitljstva v risalnici ob jaselcah ia božičnem dreveščku ter poslušali ljubko petje božičnih pesmic in primerne deklamacije. Pred obdaritvijo j«s g. upravitelj nagovoril učence, ki 60 bili obdarovani z obutvijo, obleko in perilom. Z zbirkami po vaseh, e podporo kraljevske banske uprave, Oblastnega odbora P. R. K. v L)ubliani, občinskega odbora R. K tu, Podmladka R. K. meščanske šole, društva »Šola in dom« in z darežliivostjo šoli naklonjenega občinstva je bila omogočena obdaritev učencev. Tovarna na Brodu »Beer & Hribemik« je oblekla 16 učencev. Vsem plemenitim darovalcem izreka upraviteljetvo v imenu učiteljskega zbora in obdarovanih učencev iskrena zahvala. p/> ebi&avi * Dva amora v zagrebški okolici. V bližini Se-6vetov pni Zagrebu sta ee v predpretekli noči dogodila dva umora. Na cesti Zagreb—Dugoselo eo našli na njegovem vozu mrtveda 17-letnega kmečkega fanta Djura Hacmaneka. Hacmanek se je ponoči vračal z vozom iz Zagreba, kjer je prodajal staro železo. Ponoči so ga napadli neznani ljudje in ga strahovito razmesarili. Glavo je imel razbito s kolom, obraz ves razrezan od nožev in prerezan vrat. Oblasti so mnenja, da ne gre za roparski napad, nego da so Hacmaneka umorili menda njegovi 6orodniki, ki 60 6e polakomnili dedščine. — Drugi umor se je dogodil v vasi Mirovševcu pri Se-svetih, kjer 60 našli zabodenega z nožem 20-letne-ga kmečkega fanta Stjepana Vrbaniča. Njega je zabodel 18-letni njegov prijatelj Valent Bezič, in sicer iz ljubosumnosti. * Zaradi pomanjkanja premoga se ukinjajo pomorske zveze. V našem pomorskem prometu se čedalje bolj opaža pomanjkanje premoga za kurjenje parnikov. Te dni je bilo vse polno primerov, da laaje, ki vzdržujejo redne pomorske zveze, ni-60 mogle odpluti iz pristanišč, ker niso tnogle dobiti potrebnega kuriva. Ako ne bo v nekaj dneh prispela večja količina premoga, bodo ukinjene mnoge redne pomorske zveze, zlasti one med obalo in otoki. »Jadranska plovidba« je svoj premog naročila iz rudnika Monte Promina. Ker pa ji železnica ni dala na razpolago dovolj vagonov in ker je tudi železnica eama naročila večje količine premoga v tem rudniku, je »Jadranska plovidba« oetala brez kuriva. * Silen mraz v Bosni, V Bo6ni je nenadno zavladal hud mraz. Na Sarajevskem polju 6o zabeležili —12 stopinj, v Sarajevu 6amem —13, v Varešu —14, Jajce —10 itd. V Hercegovi in nekaterih predelih Bo6ne divjajo silni viharji, ki so na mnogih krajih pretrgali telefonske in brzojavne zveze ter povzročili tudi znatno drugo škodo. Vlaki imajo zaradi tega velike zamude. * Huda nesreča v rudniku »Kosovo«. V premogovniku »Kosovo« pri Prištini se je v eredo popoldne dogodila huda nesreča, ki je zahtevala dvoje človeških življenj. V nekem rovu se je vdrla plašit premoga na petorico delavcev in jih pokopala pod seboj. Dva rudarja sta bila na mestu mrtva, tri pa so potegnili izpod premoga hudo poškodovane. Uvedena je preiskava. * Stara granata razmesarila dva otroka. V vasi Bare v bližini Kragujevca sta se dva otroka posestnika Trifuna Mihajloviča igrala s staro granato, ki jo je njun oče našel na svojem travniku. Granata je še iz svetovne vojne, Eden od otrok je našel kladivo in pričel tolči po granati. Pri tem je zadel na opaljač in granata je eksplodirala. Oba otroka je raznesla na drobne kosce in močno poškodovala hišo. zakonu iz leta 1931, predvsem pa, da določi rodbinsko doklado za ženo in otroke. 3. Društveni svet naroča glavnemu odboru, da sodeluje skupno z organizacijami drugih javnih nameščencev pri akciji na pobijanje draginje. 4. Društveni svet prosi gospoda bana za sanacijo in likvidnost sklada za zgradbo malih stanovanj, ustanovljenega z uredbo bivše ljubljanske oblastne samouprave iz leta 1928. Kreditna pomoč naj se daje predvsem banovinskim uslužbencem, ki si hočejo zgraditi lasten dom. 5. Društveni svet naroča glavnemu odboru, da prijjravi osnutek sprememb k uredbi o podpornem skladu pomožnega osebja. Tozadevni osnutek naj se preko kraljevske banske uprave predloži čimprej ministru za finance, ki jc v smislu člena 16?26 finančnega zakona za leto 1939'40, da spremeni in dopolni cit. uredbo. Predlaga naj se predvsem, da dobi vlagatelj polno podporo po 35 letih (dosedaj 40), cestar-vlagatelj pa po 30 letih efektivne službe. Društveni svet prosi g. ministra za gradbe, da uveljavi Čimprej uredbo o službenih razmerij in prejemkih državnih cestarjev, v kateri naj se določijo tudi rodbinske doklade za ženo in otroke. Glede uredbe o službenih razmerjih cestnih nadzornikov in njih prejemkih naj se g. minister za gradbe naprosi, da jo spo-poini iako, da bo v iuieresu siužbe in cesiniu nadzornikov. Ljubi jana, 28. decembra Gledališče Drama l Četrtek, 28. dec.: »Županova Micka«. Slavnostna predstava ob 150 letnici prve uprizoritve. Uvodno besedo univ. pros. dr. F. Kidrič, član Akademije znanosti in umetnosti. Izven. — Petek, 29 decembra: »Striček Vanja«. Red Sreda. — Sobota, 30 dec.: »Igra s mrtjo« Premiera. Pre-mieski abonma. — Nedelja, 31. dec. ob 15: »Upniki, na plani« Izven. Znižane cene; ob 21 »»Tri komedije. Izven. Znižane cene. Oper a i Četrtek, 28. dec.: zaprto. — Petek, 29. dec.: zaprto. — Sobota, 30. dec.: »Frasqulta«. Opereta. Gostuje gospa Zlata Gjungjenac. Izven — Nedelja, 31. dec. ob 15: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene; ob 21 »Frasquila«. Gostuje gospa Zlata Gjungjenac. Izven. Radio Ljubljana Četrtek, 28. decembra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Poročila, napovedi — 7 15 Piean venček veselih zvokov (plošče) — 12 Vesel diobiž (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Operni trio — 14 Poročila — 18 Veseli godci — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr Rudolf Kola-rič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nao>. ura: Ministr za ljudsko telesno vzgojo — 19.30 Objave — 19.50 Mihevc; Popotnik in potok — eimf pesnitev (plošče! — 2005 Ob 1501etnici slovenskega gledališča: 1. A. Linhart in slovensko gledališče — govor (g prof. Fr. Koblar); 2. A. Linhart: Zupanova Micka, komedija — 21 Reproduciran koncert simfonične glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Dve harmoniki (gg. Junnan Jože in Kotnik Alojzij). Orujn programi Četrtek, 28. decembra: Belgrad: 20 Humor — 21 Havajski kvartet — Bratislava: 20.05 Igra — 21.15 Ork konc. — Sofija: 20 Instru-menalni in vokalni in vokalni konc. — Angleške postaje: 20 Pisan spored — 22.30 Ork. konc. — Beromiinster: 19.43 Vojaški večer — 21 Ork. konc. — Budimpešta: 20.20 Filharmonični konc. — 22.05 Pl, gl. — 23.25 Cig. ork. — Bukarešta: 20.15 Filharm. konc. — Stockholm-Horeby: 210 Bachov konc. — 21 Zbor — 22.15 Stara gl. — Trst-Milan: 17.15 Vok. konc. — 21 Puccinijeva opera »Tosca« — Rim-Bari: 2t Pihala — Oslo: 20 Bachov oratorij — Sottens: 20.30 Jazz. . Prireditve in zabave Silvestrov večer s pestrim sporedom priredijo letoe naši nameščenci v dvorani Delavske zbornice, na kar občinstvo že danes opozar jamo I Sestanki FO Sv. Peter ima drevi ob 8 redni " 'inek s predavanjem. Predavanja Gradnja zaklonišč je naslov predavanju, ki bo drevi (četrtek, 28. dec.) ob 20 v predavalnici Udruženja jug. inženirjev in arhitektov, Ljubljana, Kongresni trg l-II (Kazino), na katerem bo pod okriljem Organizacije praktičnih tehnikov predaval g. inž. Dimnik Stanko. Predavanje je namenjeno v prvi vrsti praktičnim tehnikom, ker bo obravnavano vprašanje tehničnih izvedb zaklonišč, vabljeni pa so tudi drugi interesenti, da se predavanja udeleže. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gar-tus, Moste-Zaloška cesta. Poizvedovanja Damsko kolo je bilo najdeno na Poljanskem nasipu. Poizve se na Ambroževem trgu št. 6 pri g. Primcu. Od vasi Rateče-Planica do postaje se je zgubila rdeča denarnica z večjo vsoto denarja in ključi. Najditelja se prosi, da jo odda proti nagradi v upravi »Slovenca«. BBPaBBtBSHBMBMMBMBHBMMBMBMJUlJJI I ,J UM) Anekdota Bilo je leta 1900. Genialni Adolf Menzel in enako pomembni raziskovalec zgodovine Teodor Mommeen sta že precej prekoračila 80. leto svojega življenja, ko 6ta 6e oba ob priliki neke 6lav-nosti vzpenjala po strmih in številnih stopnicah k slavnostni dvorani berlinske akademije Obema starima možema je bila ta hoja precejšnja muka. Ko sta se pred zadnjim stopniščem ustavila, da bi 6e oddihnila, je Mocim6en, ki je bil zmerom pripravljen za ljubeznivo šalo, dejal Menzlu: Da, da, dragi Menzel, zdi se mi, da je tole vzpenjanje po stopnicah za naju nekakšna predvaja in da bova prav kmalu skupaj lezla po nebeški lestvi.* Ze itak zmerom resni in 6trogi Menzlov obraz 6e je ob teh besedah še bolj zresnil. Potegnil je 6vo j o roko izpod Mommsenove in skoraj razburjen izjavil: »Za vami, spoštovani gospod Mommsen, za vami! Le pojdite počasi naprej!« In kakor je želel, tako se je tudi zgodilo. Theodor Mommsen je vzel slovo od tega 6veta leta 1903., dve leti pred Adolfom Menzlom. »Skrii se je za plinsko svetilko, pa sem ga hitro opazil.« i GOSPA JUDITA Ob 16., 19. in 21. uri prekrasna drama v stilu »DAMA KINO S KAMELIJAMI« današnjih dni. MATICA Velik triumf slavne ■•tte Daviš, telefon 21-24 — Na Veliki planini bo v nedeljo, dne 31. decembra in v ponedeljek, na novega leta dan, sv. maša ob 9. — Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani bo poslovala za stranke dne 30. XII. t. 1. zaradi letnega zaključka od pol 8 do 10. — Jegličevcil Ker je bilo na poziv, ki smo ga zadnjič priložili društvenemu glasilu, premalo odziva, letos za božič »Vestnika« ne bo. Upamo, da vas obišče na spomlad, ko se led malo otaja. Iz zavoda vsem najlepše pozdrave in Bog daj srečo za 1940. — Vsem plemenitim darovalcem iz Brežic in s Čateža ob Savi, ki so pripomogli k lepo uspeli božičnici za revne otroke čateške šole, se najtopleje zahvaljuje šolsko upraviteljstvo. — Božičnica pri Sv. Duhu na Kozjaku. Naša obmejna šolska mladina je imela v nedeljo, dne 17. decembra božičnico, kakršne pri nas še ni bilo. Že v soboto je učiteljstvo pripravilo vsem otrokom lepa darila, ki so jih prispevali: Realna gimnazija v Mariboru, C. D. D. v Ljubljani in podružnica sv. Cirila in Metoda v Mariboru, Slovenska straža v Mariboru, občina Selnica ob Dravi, Mestna hranilnica v Mariboru, Knezo-škofijski ordinarijat, Katehetsko društvo, Rdeči križ v Mariboru. Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev, Panter in Lenard. Imenovani so toliko prispevali, da je bil uspeh božične obdaritve že zasiguran. Toda to še ni bilo vse. V nedeljo je doseglo presenečenje svoj vrhunec. Iz Maribora so nas obiskali skavti, 35 vrlih, požrtvovalnih fantov in deklet pod vodstvom g. prof. Lovšeta, in g. prof. Osana, ki sta obenem zastopala realno gimnazijo v Mariboru ie prineslo še 35 napoln jenih nahrbtnikov oblek, čevljev, srajc, hlač in drugih dobrot. Darove, ki smo jih prejeli na dan božičnice, je dodatno k prejšnjim prispevala realna gimnazija in skavti sami. Šolsko vodstvo se vsem dobrotnikom v imenu šolske mladine za darove iskreno zahvaljuje. — Obdarovanje revnih učeneer. Z Zidanega mosta nam poročajo: Obdarovanje revnih učencev z obleko in obutvijo je bilo letos na Miklavžev večer in deloma pred božičem. Učiteljstvo je uvedlo nabiralno akcijo, ki je nad vse pričakovanje lepo uspela. Razumevanje za to karitativno delo čiji in na Poljskem. Pijan od očetovskih sanj misli bolj ko kdaj koli na veliko armado in na osvojitev Rusije in Indije. Zaklinja se, da bo pustil svojemu nasledniku vse prestole starega sveta. Mesto svetega Petra mu je že dal v dar kot ropotuljico; in novorojenček bo imel kmalu med svojimi igračami še druga sveta mes{a Mekanski emirt Benareški radža! Naslovi, vredni rimskega kralja! Le zakaj francoske žene nimajo več otrok! Zakaj nima on, nepremagljivi poveljnik, pod svojim vodstvom milijon, dva milijona vojakov? Z njimi bi ves svet, vso zemeljsko oblo podal tej ročicil Tako sanja, gluh za svefe zvonove, brez misli na tistega, ki vlada v nebesih in so mu največja cesarstva — mravljišča. Sanja, ne da bi videl v bodočnost, kako je njegova neizmerna armada pokopana v snegu ob Berezini^ ne da bi videl, kako bodo poslednje trofeje njegovih orlov pokosile angleške mitraljeze in zakleti bataljon pri VVaterlooju, ne da bi videl sredi oceana skalnat otok, kjer ga čakajo prome-tejske muke, ne da bi videl, kako bo v schon-brunnskem parku nekega jesenskega dne ta bledi in žalostni mladi človek z avstrijskim redom na beli uniformi korakal v mrtvem jesenskem listju in bolno kašljal. In medtem ko se cesar izgublja v svoje čudovite sanje, ko si predstavlja kraljestvo svojega sinu in njegovih naslednikov po vsem svetu in si misli čase, ko bo on sam, Napoleon, postal pravljica in mit, novi Mart, zmagoviti sončni DOg v sredi nebesnega pasu svojih dvanajstih generalov, — medtem pa zvonovi zvonijo še vedno veselo, zmagoslavno, navdušeno v slavo revnega otroka, rojenega v Betlchemu, otroka, ki je zares osvojil svet že pred tisoč devetsto leti, ne s krvavimi zmagami, marveč z besedo miru in ljubezni, in ki bo kraljeval nad dušaipi na vse veke vekov. (F. CoDoče ^ din.) živi v izredno težkih razmerah, posestvo je pa majhno, je potreben vsestranske podpore. Zato se naprošajo vsa dobra 6rca, da mu pomagajo z lesom in denarjem. Lesni trgovec in posestnik g. Adamič Anton je takoj poklonil 500 din. Naj bi tudi drugi posnemali ta lepi zgledi — Požar v sveti noči. Iz Prevalj nam poročajo: O polnoči, ko so se ljudje vračali od pol-nočnice, je izbruhnil požar pri posestniku Mot-niku Mihaelu p. d. Ovnu na Dolgi brdi. Pogorel je skedenj, poln krme. Velika sreča je, da se ni vnela zraven stoječa hiša. Kako je ogenj nastal, ni znano, sumijo pa, da je bil podtaknjen. Z družino, ki je imela tako žalostne praznike, sočustvuje vsa okolica. — Pri zaprtju, motnji v probavl, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Listine sta ponaredila. Ludvik Jauk iz Kramarovcev in Franc Marič iz Nuskove v Prek-murju sta dobila poziv, da morata oddati svoja konja v vojno službo. Nagovorila sta Mihaela Hol-sedla iz Fikšincev, da je popravil neko listino, iz katere je bilo potem razvidno, da sta konja nesposobna za vojno službo. S ponarejeno listino sta se oba posestnika zglasila na merodajnih mestih, kjer so prevaro kmalu spoznali. Vsi trije so prišli pred mali senat okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki je obsodil Jauka in Holsedla na 4 mesece, Mariča pa na 3 mesece strogega zapora, pogojno za dobo 2 let. — Razstava Sarajevske tkalnice preprog pride v Ljubljano in Maribor v januarju. — Tat spravljen čez zimo. Rudolf KlemenSič iz Negove je pridno kradel in vlamljal po Slovenskih goricah in Prekmurju. Kradel je predvsem kokoši, denar, obleko in mast, dokler ni prišel v roke pravici. Pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora. — Ker je premlatil tasta, je bil Alojz Križan iz Ščavnice obsojen na 5 mesecev strogega zapora, pogojno za dobo dveh let. Tast Alojz Bačič mu je prepustil premoženje, v zahvalo pa ga je zet v nekem prepiru tako premlatil, da je bilo v nevarnosti njegovo življenje. Poljčane Prosvetno društvo vpiizori dne 31. decembra ob 4 popoldne v prosvetni dvorani veseloigro »Trije kralji«. Ta igra 6pada med najlepše božične igre. Prevedel jo je iz francoščine prof, N. Kuret Zborovanje banovinskih uslužbencev iz Slovenije Društvo banovinskih uslužbencev in upokojencev za Slovenijo je imelo društveni svet,, katerega^ so se udeležili poleg članov glavnega odbora še delegati okrajnih odborov in strokovnih odsekov. Svet je vodil društveni predsednik Pire Jože, ki je v svojem govoru očrtal težak socijalni in gmotni položaj javnih uslužbencev, ki je nastal zaradi rastoče draginje. Sledila so poročila gg. Kisovca in Zalokarja o delu glavnega odbora o akcijah za izboljšanje bencih. V debati je bilo stavljenih mnogo stvarnih predlogov za spremembo uradniškega zakona. Po debati so nile sprejete naslednje resolucije: 1. Društveni svet izreka v imenu banovinskih uslužbencev in upookjencev iz Slovenije )odu banu dr. Marku Natlačenu zahvalo za naklonjenost, ki jo je izkazal napram banovinskim uslužbencem z uvedbo bolniškega zavarovanja ter z božično podporo, ki so jo bili deležni banovinski uslužbenci, predvsem socialno šibkejši in z več člansko rodbino. 2. Društveni svet odobrava akcijo glavnega odbora, ki gre za tem, da se izboljša gmotni in pravni položaj banovinskih uslužbencev. Z ozirom na naraščajočo dragin jo prosi gospoda bana, da posreduje pri osrednji vladi v Beigradu, da vrne državnim nameščencem prejemke po % LJUBD4N4 Nove domače jaslice pri sv. Jožefu v Ljubljani V dobi svetovnega sovraštva, rušenja in uničevanja nas božične jaslice najlepše spominjajo na oni božji mir, ki prihaja v sprejemljiva in pripravljena blaga srca. Zato so se nam prav v letošnjem letu jaslice še posebno priljubile in vidimo, kako ne samo cerkve in domači domovi, temveč tudi trgovine, razstave in izložbe krasijo svoje prostore z njimi. Tudi cerkev sv. Jožefa v Ljubljani je dobila za letošnje božične praznike lep okras: nove, velike jaslice, primerne njenemu ogromnemu prostoru. Neimenovana dobrotnica, ki je že prejšnja leta omislila več figur za jaslice, je letos dala iz-gotoviti veliko oljnato sliko za ozadje, ki predstavlja Betlehem po zgodovinski verodostojnosti v pristnem orientalskem kolorifu. Slika obsega prostornino 8 m X 2 m in jo je mojstrsko izvedel priznani cerkveni slikar Friderik Jerina v Mengšu po navodilih in vzorcih bibličnega strokovnjaka, ki se je sam mudil v Betlehemu in na licu mesta študiral zgodovinsko ozadje. Tako ima slika že sama po sebi arheološko in realno vrednost. V sredini se nam odpira kraj, kjer stoji sedaj cerkev Jezusovega rojstva. Od nje vodi še dandanes skozi starodavna mestna vrata cesta v Jeruzalem in Hebron. Proti levi se vzpenja višina Kallirrhoe; še bolj proti robu slike se dvigajo gore Judovske puščave, v ozadju pa se blešče v večerni svetlobi Moabitske gore. Proti desni strani se nad dolino, kjer opa^ zimo pristni jutrovski zidani vodnjak, dviga be-duinska vas, današnji Bet-Ta-amir. Višine pa prehajajo v gorovje, kjer stoje razvaline Hero-diuma, in se zgubljajo v ozadju tako imenovane Frankovske gore z mavzolejem Heroda Velikega. Pred sliko je ogromni prostor 16 kvad. metrov izpolnjen s plastično idealizirano pokrajino in betlehemsko votlino, ki je 1 m visoka in obdana z raznimi izrezbanimi figurami, po 60 cm visokimi. Tu ne manjka zanimivih pastirskih prizorov, ozna-nilnega angela, črede ovac itd. Tudi te figure so pristno domače delo slovenskega kiparja Drago-tina Hrovata iz Domžal, ki je napravil že mnogo posrečenih kipov po naših cerkvah. Vsaka figura teb jaslic je umetnina zase, ki učinkuje po svoji izvirnosti, barvitosti in živahnosti. Nove jaslice so posebno pri večerni razsvetljavi izredno učinkovite, lepo delo domače pridnosti in podjetnosti ter bodo starim in mladim nudile obilno užitka, božičnega veselja in pobude. Po novem letu se pridružijo posebno dragocene opremljene figure sv. Treh kraljev z razkošnim spremstvom, ki bodo še povečale celotni učinek dragocene pridobitve naše domače umetnosti. Jaslice ostanejo v cerkvi sv. Jožeta razstavljene do svečnice. b . 1 Lepe božičnice. Že v soboto je bila v stari cukrarni prisrčna božičnica, ki jo je priredila mestna občina, prav tako pa je bila lepa božičnica v Zavodu za raziskovanje in zdravljenje raka. V nedeljo pa je bila lepa božična prireditev ob pol štirih popoldne v Zavetišču sv. Jožefa. Za božičnico je prispevala mestna občina in je bil navzoč tudi ljubljanski župan dr. Adlešič z gospo, predsednik socialnega odbora, stolni župnik in kanonik dr. Tomaž Klinar ter načelnik socialnopolitične-ga urada H. Svetel. Po cerkvenem nagovoru superiorja Gregorja Flisa je spregovoril župan dr. Adlešič in v lepih besedah orisal težnje mestne občine, da bi vse take velike družine, kakor je ta v Zavetišču sv. Jožefa, lepo preživele božične praznike. Za tem je župan še razdelil bogata in jepa božična darila navzočim bolnikom, nakar sta se mu zahvalila v imenu vseh Minka Tomažin in Janko Kogovšek. Domači pevski zbor je zapel več božičnih pesmi. Za zaključek je bil na majhnem odru igran »Slovenski božič«, ki ga je po narodnih napevih uglasbil Matija Tome. — Ob pol 5 je bila lepa božičnica tudi v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici, kjer je prav tako župan dr. Adlešič razdelil stanovalcem lepa božična darila, ki so prav vsem napravila veliko veselje. — Za revne družine in njihov božič so letos v Ljubljani prav tako požrtvovalno poskrbele številne Vincen-cijeve in Elizabetne konference. Že dolgo časa so zbirale denarna sredstva in darove, pred prazniki pa so v svojem okolišu razposlale velike zavoje družinam za božič. Konference sicer niso prirejale božičnic, pač pa so s svojimi darovi mnogim revnim družinam omogočile, da so praznovale vesele raznike doma. Karitativna zveza pa je iz fonda _anske uprave obdarila veliko število družin z otroki, katerim je poslala zlasti najpotrebnejše, kakor obleke, perilo obutev in drugo. 1 Akademska Elizabetina konferenca je v okviru »Savice« priredila lepo božičnico. Bogato je obdarovala otroke mnogih najrevnejših predmestnih družin, ki so se zbrali v lokalu »Savice« pri okrašenem božičnem dreveščku in jaslicah. Zapeli smo par božičnih pesmi, se malo po-veselili z njimi pri čaju in potici, jih obdarovali z obleko, jestvinami in šolskimi potrebščinami. Vsem cenjenim darovalcem, ki so tako velikodušno prispevali, da je akcija čim lepše uspela, se prav lepo zahvaljujemo. 1 Lep vsakoletni običaj Prostovoljne gasilske čete Ljubljana-mcsto. Tudi letos je priredila božičnico in obdarila lepo število otrok, katerih očetje so gasilci in če je potrebno prostovoljno staVijo svoje življenje na kocko v tej naporni službi, ki ne vedo ne ure ne dneva. Oni streme za geslom: Bližnjemu v pomoč, domovini v dobrol Tej lepi skromni slavnosti je prisostvoval zastopnik g. predsednika mestne občine ljubljanske g. načelnik Šalehar in tajnik gasilske župe Ljubljana-niesto g. Robežnik. O. poveljnik Pristovšek in zastopnik g. predsednika mestne občine 6ta na mlade obdarovance imela kratek nagovor, da tudi oni slede svojim očetom v prostovoljni, težki in naporni gasilski službi, nakar je sledilo obdarovanje. Četna uprava se vsem darovalcem, ki so pripomogli k tej obdaritvi, najlepše zahvaljuje. 1 Zamrznjene vodovode tali brez razkopavanja zidu z električnim aparatom Avgust Cokert, klepar, vodovodni instalater, Gregorčičeva ulica 5, telefon 24-70. 1 Seja občinskega sveta ljubljanskega bo v četrtek ob 5 popoldne v sejni dvorani na magistratu. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva, štiri leta mestne uprave, poročila finančnega odbora, ki obravnavajo izplačilo »nabavnega prispevka« mestnim uslužbencem in delavcem ter od 100—150 tisoč dinarjev od volila pokojnega Josipa Vilfana v korist Akademije znanosti in umetnosti. Dalje so na dnevnem redu še poročila gradbenega odbora, poročila kulturnega odbora, poročila tro-šarinskega odbora in poročila personalnopravnega odbora. 1 Naval v bolnišnico. Ker so pred prazniki mnogi počakali in hoteli prebiti božič doma, je zato°seiiai tem večji naval bolnikov na ljubljansko bolnišnico. Pa fudi med prazniki je bilo sprejetih nekaj bolnikov in na praznik sv. Štefana je bil sprejet tudi bolnik, ki je dobil tekočo številko 34.000. S tem je ljubljanska bolnišnica že potolkla vse svoje dosedanje rekorde. Ker je bilo samo v sredo do 6 zvečer sprejetih nad 120 novih bolnikov, je tekoča številka zadnjega, ob tej uri sprejeta bolnika že narastla na 34.164. Prav gotovo je, da bo v letošnjem letu dosegla bolnišnica celo 35.000 bolnikov. 1 Nesrečen padec. Včeraj dopoldne je hudo snežilo in je bilo zaradi tega vstopanje in izstopanje iz vagonov precej nevarno. Tako je spodrsnilo na glavnem kolodvoru 22 letni Ljudmili Novak iz Podsmreke pri Ljubljani, ko je hotelo vstopiti na dolenjski vlak. Pri padcu si je zlomila desno nogo in so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. 1 Nogavice, rokavice — Karničnik, Nebotičnik. 1 Tatova sveč sta se ujela. Skoraj vsako leto slišimo pritožbe, da tako za praznike Vseh 6vetih kakor tudi za božič neznani uzmoviči kaj radi od-našaijo eveče z grobov. Tudi letos je na božični večer pokopališče pri Sv. Križu lepo žarelo v luči čudovitih svečk, ki so jih sorodniki prižgali na grobovih svojih dragih rajnkih. Ob pol 2 ponoči, ko ni bilo nobenega obiskovalca več na pokopališču, sta opazila pokopališki uslužbenec Pavel Šu-šter in vrtnar Aleš Anton, da 6e za spbmeniki sredi pokopališča premikajo neznanci. Takoj sta zaslutila, da so to najbrž tatovi in jih začela zasledovati. Tatovi so jo mahnili proti novemu pokopališču in hoteli uiti čez zid. Zasledovalca 6ta jih že skoraj ujela, ko je eden od tatov oddal proti njima štiri strele iz samokresa. Šušter in Aleš 6ta se seveda skrila za nagrobni spomenik in je od tam Šušter oddal na bežeče neznance tri strele iz strašilne pištole. Neznanci so nato zbežali proti Novim Jaršam, pač pa 60 ie na begu na pokopališču iskali vrečo, v kateri je bilo okrog 10 kg z grobov nabranih sveč. Ker je bila vreča dobro skrita, sta jo Šušter in Aleš pustila ležati in obvestila policijsko stražnico. Napravljena je bila zaseda in v ranem jutru sta se v resnici priplazila dva fanta na pokopališče in krenila naravnost proti mestu, kjer 60 tatovi pustili vrečo. Ko sta jo hotela odnesti, sta bila prijeta. Spočetka 6ta sicer tajila, ker so pa našli pri enem od njiju celo samokres, sta se udala. Izdala sta tudi tretjega, ki jima je pomagal pri čednem poslu, 1 Vlom v stanovanje. V soboto ponoči so neznanci vlomili v stanovanje Draga Češnika na Večni poti. Ker domačih ni bilo doma, 60 temeljito pregledali stanovanje in odnesli 1000 din vredno zlato zapestno uro in 1000 din vreden fotografski aparat znamke »Voigtliinder-Bossa«. Privoščili so si tudi nekaj za božič pripravljenih sladkarij. Ne zamudite tega sijajnega filma! Ponos francoske filmske umetnosti! EDUPRO VII. in njegova doba Najboljši umetniki francoskega filma: Eduard VII: Viktor Ftmcm. Kraljica Viktorija: Cab» Morla*. Kraljica Aleksandra Mati« Matrtal. K.tchener: loaa jezik hlapcev in dekel« vendarle sočen in živ ter zmožen prav tako dobro in dojmljivo izraziti vsa človeška čustva kakor kak drugi. Zgodovinsko neizpodbitna resnica je, da je Linhart s svojo »Zupanovo Micko« ustvaril osnovo slovenski dramatiki in tako postavil temelj našemu gledališču. Dejanje »Zupanove Micke« kaže zmago kmečkega zdravja in premetenosti nad aristokratom, ki skuša pridobiti kmečko dekle. Maščevanje župana-očeta in Anžeta-ljuhimca, dveh pristnih kmečkih korenin, nad privilegirano družin) aristokratov, ki si neutemeljeno lasti neke pravice, — je krona te prisrčne igre, iz katere diha mnogo »Gorenjskemu slavčku« sorodnega duha. Naš kmet, človek z odprtim, odkritim srcem in vedro naravo, dobričina, dokler mu nihče, noče nič zlega, a zvijačen, odločen in pripravljen udariti, kadar mu kdo sega v pravice, živi v tej igri z živim utripom naše krvi. Prav tako pa kaže tudi »gospdda« vse značilne znake svoje vzgoje in omike v deloma prikupni, deloma neprikupni obliki. Okolje, ljudje, dejanje, vse ustvarja živo sliko Linhartove dobe. V proslavo visoke obletnice prve vprizoritve »Zupanove Micke« jo bo igrala naša Drama danes zvečer, točno 150 let po krstni predstavi. Za V6e, ki se zanimajo za postanek in razvoj naše_ književnosti in gledališča, bo ta predstava zanimiva predvsem kot literarno izročilo, posebno ker ji bo dajal originalni Linhartov jezik, v katerem bo igrana, svojevrsten zvok in mik. Kakor vsega, kar prinese kako odersko delo posebnega, tako se je naš igralski ansambel z režiserjem dr. Kreftom na čelu, lotil tudi te igre s prav posebno vnemo, saj pomeni originalna govorica v nji zanj novo in prav gotovo ne lahko nalogo. Enotna izvedba Linhartove govorice ni možna, ker se tudi on sam ni držal samo gorenjščine, temveč je mešal včasih tudi kakšno dolenjsko obliko v svoje besedilo, — kar pa srečujemo pri vseh takratnih slovenskih pisateljih. Vsekakor pa bo prevladovala gorenjska izgovarjava, ker se godi dejanje v kamniški okolici. Igralci, ki igrajo kmečke vloge, bodo narečje bolj poudarjali kakor oni, ki igrajo gospodo. Če gledamo vaje za to vprizoritev, moramo priznati, da je ta naša prva igra sočna in polna našega pristnega kmečkega humorja. Ne moremo se upreti svojskemu čaru te narodne igre in jo sodoživljamo z vse prostodušnostjo, ki smo jo začutili v sebi ob prvih besedah, ko se dvigne zastor, in ki so pomenile pred 150 leti zmago slovenske besede na slovenskih tleh in rojstvo slovenske dramatike. , Vilko Fajdiga: Otroci božji Najlepše voščilo za praznike nam je poklonil Vilko Fajdiga s svojo knjigo »Božji otroci«. Iskrena in topla je njena beseda kot voščilo nedolžnega otroka očetu in materi. Poleg tega pa vsebinsko sveža in polna, da ne ostane samo pri lepi besedi, marveč ti napolni srce z onim najtišjim mirom, ki si ga želiš. Zato bi rad nevsiljivo tudi Tebe, ki to bereš, rad nanjo opozoril in Ti jo privoščil kot najlepši dar za praznike. Po svojem osnovnem tonu so »Božji otroci« premišljevalna knjiga, ki vsebuje, kot je že prej napovedalo knjižno oznanilo, misli, ki jih podaja neutrudljivi voditelj lastnih organizacij KA za učiteljice in nameščenke ob duhovnih vajah in obnovah. Zelo bi se pa zmotil, kdor bi knjigo zaradi te usmerjenosti, kar vnaprej obsodil, češ, že vem, kaj vsebuje: običajne strašilne govore o drobnosti človeka v primeri z Bogom, o grehu kot uporu ubogega človeškega črvička, o peklu in vi-cah itd., kot so nam več ali manj ostali v spominu od teh ali onih duhovnih vaj ljudskega misijona. Zmotil bi se, pravim, kajti ta krijiga postavlja duhovno obnovo na višjo ravnino, na ravnino nadnaravnega položaja, ki ga ima po krstu vsak kristjan. To je njena prva posebnost in odlika. Večkrat se sliši nekakšna rahla graja čez duhovne vaje, češ da so premalo »krščanske«, to se pravi, da nas premalo popeljejo v skrivnostne čare božjega kraljestva. Programatično geslo povojne krščanske mladine o otroštvu božjem je tipalo za nečem podobnim. Priznati pa moramo, da se nam je sveža vsebina tega gesla posušila in nam je ostala samo lepa lupina prazne besede. Zato so nam ostajale mnoge vrednote krščanstva življenjsko mrtve, mnogi močni nagibi brez moči, mnoga sredstva popolnosti tuja in neprijetna. Fajdigova knjižica nam skuša odkopati te skrite zaklade. Že uvodno premišljevanje postavi na visoko podlago: Bog — oče, jaz — njegov otrok, ne pa kot smo vajeni: Bog — stvarnik, jaz — njegova stvar. Čisto jasno je, da na tej ravnini takoj, že v drugem premišljevanju, srečamo Jezusa, svojega božjega brata, v tretjem pa svojo mater — Marijo. To plemstvo božje mi posreduje Cerkev (4. pogl.). Zdaj, ko poznam, kako zelo sem povišan, mi gre bolj do srca zahteva, da ne zatajim Očetovega rodu (5. pogl.) in vse bolj občutim grozo izgubljenega raja v lastni duši (6. pogl.: o grehu) ter se skesan obračam k Očetu (7. pogl.). Po tem žalostnem izletu se z veseljem izročam v daritvi Bogu (8. pogl.), vzljubim duhovnika, ki me Bogu približuje (9. pogl.) in vse brate in sestre v Kristusu (10. pogl.). Po tej svoji notranji rasti je knjižica nekaj novega v naši nabožni literaturi, posebno srečna in originalna pa ie uvrstitev posebnega poglavja o duhovništvu. Pa o tem naj govore podrobne strokovne ocene! Druga posebnost in za nas novost Fajdigove knjige je, da nam posreduje nekaj francoske religioznosti. Pisatelj se pogosto sklicuje na francoske duhovne voditelje. Iz njihovih citatov, kot potem iz vse knjige, veje bolj prisrčen, neposreden, otroško ljubezniv duh, ki ga mi Slovenci po naravi morda imamo, a smo ga pod vplivom nemške literature nekoliko zatajili. Zato se knjiga bere kot bi se otrok pogovarjal z materjo, le da bo prepogosto imenovanje pisateljev koga morda nekoliko motilo v tej domačnosti. Ker je Fajdiga med prvimi na poti božje domačnosti v našem duhovnem slovstvu, bo tu pa tam ostala kakšn» lepa misel še oddaljena, ker še nimamo pravega izraza in načina, da bi popolnoma neprisiljeno govorili o vzvišenih krščanskih skrivnostih. Saj je ob njih celo božjemu Učeniku odpovedala človeška govorica (Nikodem) in je Janez skoraj jecljal v opisovanju otroštva božjega (1, 13). Če v Fajdi-govi knjigi upoštevamo zgoščenost misli — kar je tretja velika odlika — potem moremo biti tudi njegovega načina pripovedovanja veseli. Če iščeš miru, vzemi v roke »Božje otroke«, če ne veš, kaj bi primernega poklonil za božič prijatelju, dijaku, akademiku, daj mu to knjižico! Stane vez. samo 24 din, broširana pa 16 din. Založilo jo je vodstvo Mar. družb, dobiš jo pa fchko v knjigarnah. Vesel jo boš Ti in Tvoji. J. O. * 'Zanimiv vodič po zgornjem Posočju je iidala v 4. izdaji »Consociazione turistica italiana« (bivši Touring Club) pod naslovom »Sui campi di battagjia« (na bojnih poljamah) ps podnaslovom > Guida storico - turistica« (Zgodovinsko - turistični vcdič, 272 p., 8a). ..... . , Ker se tiče slovenskih obme)nih( kra)ev in ker hoče podati tudi zgodovinsko sliko, bodo vsakogar zanimala mnenja izražena v knjigi. Mlini na veter, tudi ena izmed značilnosti iinske pokrajine (z Aalandskih otokov) Usoda 12. olimpijade je zapečatena Napovedujejo „vseameriške športne igre44 Poglavitna plat je kajpak opis vojaških operacij v svetovni vojni,, saj so jo sestavili saimi vojaški pisatelji. Geološko-geogratski del je bolj šibak in tudi nemeboj, ikje bodo imeli najlepše jaslice. Na nekaterih je bilo po več sto figur, ki so bile razpostavljene po krasnih pokrajinah. Tudi na dvorih so jih postavljali. Kralj Karol III. Neapelskl je dal v svoji tovarni porcelana izdelati figure iz porcelana, kraljica 6 svojimi dvornimi damami pa je šivala obleke za nje. Takrat se je razvila tudi navada, da so ee na sveti dan sorodniki in znanci najbolj obiskovali, da so 6i drug pri drugem ogledali jaslice in jih občudovali. (Pri nas ravno nasprotna navada: ■ več. Najslavnejše tirolske jaslice, ki jih hranijo na ca sveti dan se ne hodi po hišah, ker na ta dan I Dunaju, imajo nad 400 tudi Marija in Jožef nista nikamor šla; pač pa je toliko več ljudi na cesti na sv. Štefana dan). V naslednjih dobah se je ta navada postavljanja jaslic v Italiji precej pozabila, sedaj pa spet zelo obnavlja. V Tirolih so se jaslice razvile v celo ljudsko umetnost. Ker je tam vedno cvetelo rezbarstvo, so bile tudi figure na jaslicah iz lesa, umetno izrezljane in povsem v tirolskem duhu. Pri tem niso postavljali samo 06eb, ki so v neposredni zvezi z božičnimi dogodki, ampak so upodabljali tudi dogodke iz poznejšega Kristusovega življenja. Tako je bilo včasih na nekaterih po 100 kipcev in še 'ske jaslice, ki jih hranijo na kipcev in 25 6tavb. — Prav ^trošk!_ kotiček SLON SAMBO (207) >To pa dobro dene,« Je podgana hvaležno dejala in se ulegla v svoj kotiček, da bi se odpočila. Medtem je bil dolgi Jan odšel na raziskovanje. Ko je bil že Sambo v bližini, ga je moral na vsak način dobiti in spregovoriti z njim. In zares se mu je' posrečilo. Sambo je stal ba§ pri potoku. »Pomagaj nama vendar, ljubi, dobri Sambo!« je milo zaprosil, »Glej, da izgineš, sicer te potun-kam v vodo!« je zatrobil Sambo in Jan se je moral brez uspeha vrnitL (208) Filip ln dve podgani sta na pol poti čakala Jana. Kako so se razveselili, ko je slednjič pritekel k njimi »Zdi se mi, da je danes hud6 nasajen,« ena od podgan. »Tu je le eno: potrpeti!« — »Potem, potem se morava pa potrpljenja še naučiti,« je dejal Jan in je odšel z njimi. Lov z letalom 22. Eno noč v ječi. »Kakšnih zločinih!« jezno vikne Tim, a Jock ga ustavi. »Čakaj, Tim, bom jaz govoril!« »Govorjenje vama ne bo prav nič pomagalo!« ga jezno zavrne stražnik. »Vlom je zločin, če ne vesta! Ali sta pripravljena iti lepo mirno z nama?« »Še en trenutek!« reče Jock ponosno in odločno. »Vlomila sva v to kočo, ker sva bila sestradana in vsa premrla. Mislim, da to ni zločin.« »Če bi bilo res, potem bi ne bil,« reče stražnik hladno. »Zdi se mi pa, da sta se zadnjič prav tako izgovarjala.« »Zadnjič!« odvrne Jock. »Saj sva vendar danes prvič v življenju na tej obali!« »Salament, kako ta pobalin nesramno laže!« se razhudi še možak v modrem jopiču. Tim se ni mogel več premagovati. »Kdo laže?« Besedo nazaj!« je zavpil. »Tim, lepo te prosim, brzdaj se! Gosnod stražnik, poslušajte! Zadnjo noč naju je tukaj iz lanše izkrcal možak, ki je ukradel mere-pitske smaragde. Lovili smo ga z letalom, a se nam je izmuznil in potem sva se midva vtihotapila na njegovo lanšo. Odkril naju je in zato tukaj izpostavil. Poskusila sva priti v vas, pa je vihar odrezal jezik. Bila sva lačna in premražena, zate nama ni preostajalo drugega, nego tu poiskati strehe in živeža. Sva pa seveda pripravljena, plačati vso odškodnino.« Stražnik je malo pomislil, po»em pa se prezirljivo nasmehnil. »Glej, glej, kako vama vse prav pride! A vendar moram reči, da bi »i bila lahko kaj pametnejšega izmislila. »Če je pa resnica, vi budalo!« vzkipi Tim. To ie na tudi stražnika pogrelo. »No prav, pa naj "bom budalo. A toliko pameti imam vendar še, da lahko ločim resnico od budalosti. Že drugič je bilo vlomljeno v to kočo in jaz sklepam, da sta tudi prvikrat vlomila vidva. Pa naj bo kakorkoli. Zdaj vaju vzamem s seboj in zaprem v luknjo, jutri se bosta pa lahko zagovarjala pred gospodi in upam, da vama en mesec ne odide.« Fanta sta sprevidela, da je vsako dokazovanje odveč, zato sta šla mirno v čoln, slabo stvarco, ki jo je gonil starinski motor; Bilo je že popolnoma temno, a čolnar je očividno dobro poznal vse potokove ovinke in tako so v pol ure prišli do pristanišča. Drugih ljudi ni bilo videti. Stražnik, ki ga je tovariš klical za Tibbettsa, ju je odpeljal na stražnico in ju pahnil v edino celico, ki se je z njo dičila. Jock je pa še zadnjič poskusil s stražnikom govoriti. Rekli ste, da najine zgodbe ne verjamete. Ali ne bi zato hoteli brzojaviti gospodu Finchu IIanleyu v Colchester? On vam bo povedal, da nisva lagala.« A Tibbetts je bil še vedno jezen. »Se prav nič ne mudi, jutri je tudi še en dan!« jfe za-režal nazaj, zaloputnil vrata v ječi in jih zaklenil. »Osel, kronani!« je izbruhnilo iz Tima. »E, kaj bi se jezil!« je miril Jock. »Saj sva zdaj na boljšem! Sva vsaj na celini!« »Kaj nama to koristi, ko sva pa zaprta in ta norec Se brzojaviti ne mara!« »Če noče on, bo pa kdo drugi,« se namuzne Jock. »Tim, ali imaš svinčnik?« »Imam. Čemu ti bo?« »Takoj boš videl,« reče Jock in stopi k oknu. Držalo je na vaško cesto, a bilo čvrsto zamreženo. »Aha, bi se rad zmazal ven, kaj ne?« zagode Tim. »Mi še v glavo_ ne pade!« Tibbeiis jima je pustil svečo. Pri njeni tako se je postavljanje jaslic razvilo v ljudsko umetnost na Bavarskem. Tudi pri nas se jaslice podedujeio od roda v rod. Vsak rod pa jim doda kako ocvo pridobitev in tako so vedno zanimive in žive. Doba tistega domišljavega prosvetljenstva, ki je omalovažujoče zametavalo vse, kar je bilo preprostega in ljudskega, je že za nami. Povsod se 6pet poraja hrepenenje po nenarejeni pristnosti in preprostosti in v tem razpoloženju vstajajo tudi jaslice, najbolj otroško preprosto znamenje božičnega veselja. Novo mesto Božičnico, pri kateri eo bili obdarovani vsi učenci, je priredila v proslavo 10 letnice obstoja državna meščanska šola v Novem mestu. Da je prireditev tako lepo uspela, so pripomogli kr. banska uprava, Pomladek Rdečega križa in številni dobrotniki. Upraviteljstvu šole vse priznanje za lepo socialno akcijo! Poslovila se je zadnje dni pred božičem od nas gdč. Rus Alojzija, meščanskošolska učiteljica, ki odhaja na novo službeno mesto. Gospodična je bila vzor krščanske vzgojiteljice naše mladine, zelo pa jo bosta pogrešala tudi Katoliška akcija deklet in Dekliški krožek v Novem mestu, za katere se je žrtvovala vseh pet let službovanja na meščanski šoli v Novem mestu z vso nesebičnostjo. Gospodični želimo na novem mestu mnogo blagoslova. Radeče pri Zidanem mostu Nagla smrt Dne 22. decembra je nenadoma, zadet od srčne kapi umrl v 61. letu starosti gospod Jakob Mrak, orožniški vodnik v pokoju. Pokojni je bil pred leti v Radečah osem let nastavljen kot vodja orožniške postaje. Kasneje je služboval v Bosni. Ko je bil upokojen, 6e je s svojo zvesto živ-liensko spremljevalko, ženo Urško, ki je radeška domačinka, preselil nazaj v Radeče. Za časa svojega Službovanja V.Radečah se je ljudem tako priljubil, ker je bil mož krepkega značaja, poštenjak ter vzojen zakonski mož, da ga bomo ohranili v častnem spominu. Naj mu sveti večna luč, njegovi soprogi pa naše iskreno sožalje. Silvestrovanje. Prosvetno društvo »Kmetska knjižnica v Radečah« priredi silvestrovanje s pestrim sporedom dne 31. decembra t. 1. ob 8 zvečer v dvorani novega Prosvetnega doma. Prireditev bo pri pogrnjenih mizah. Kranj Dva požara. V Šenčurju pri Kranju je zopet gorelo. Posestniku Beliharju so otroci podtaknili ogenj in mu je pogorelo del gospodarskega poslopja, v katerem je bilo spravljeno seno in dva voza. — Naslednji večer pa je gorelo pri mežnarju v Britofu pri Kranju. Zaradi slabega dimnika so se vnele saje in je pogorela vsa streha ter seno, ki je bilo spravljeno na podstrešju. Gasilci so preprečili, da se požar ni razširil dalje. Lltila Okrajni cestni odbor v Litiji. Dne 20. decembra t. 1. ob 9 dopoldne je bila v Litiji seja okrajnega cestnega odbora. Seje se je udeležil tudi litijski okrajni načelnik dr. Gregorin. Sejo je vodil načelnikov namestnik g. Pevec Ignacij iz št. Vida pri Stični. Takoj po otvoritvi seje so odborniki okrajnega cestnega odliora počastili spomin umrlega cestnega načelnika g. Koprivnikarja Emila. Nato je bila volitev novega cestnega načelnika. Za novega načelnika je bil soglasno izvoljen g. Mah-kovec Andrej, posestnik iz Litije. Prosvetno društvo v Litiji priredi tudi letos silvestrovanje pri pogrnjenih mižali z bogatim sporedom, ria kar naše prijatelje že sedaj opozarjamo! — Prosvetno društvo v Litiji bo imelo svoj redni letni občni zbor v dvorani Ljudskega doma v Litiji na Novega leta dan ob 3 popoldne. Jesenice Gledališko društvo »Aljaž« ponovi dramo v treh dejanjih »Plavž« v nedeljo, 7. januarja 1940 ob 3 [»poldne. Mesnice bodo na Jesenicah zaprte v nedeljo, 31. decembra in na novega leta dan. Brivnice bodo na Silve6trovo do 5 popoldne odprte, na novega leta dan bodo ves dan zaprte. Veselo Silvestrovo priredi v Krekovem domu gledališka družina »Aljaž« v nedeljo, 31. decembra ob pol 9 zvečer. Bogat spored, poln humorja in veselja. Požar, ki je prejšnji teden uničil gospodarsko poslopje g. Smoleja na Murovi in mizarsko delavnico g. Rudolfa Smoleja, je bil od zlobne roke podtaknjen. Škodo, ki jo je povzročil požar, cenijo nad 40.000 din. Zavarovan je bil le za malenkostno vsoto. Tragično je, da je lastnik mizarske delavnice g Smolej ravno pri vojakih — doma mu je pa ogenj uničil vse, razen dveh tudi poškodovanih strojev. Mladi mojster se je komaj dobro razvil v obrti, pa mu je maščevalna roka uničila načrte. Oblast 6e trudi, da izsledi požigalca. Murska Sobota Gospodarski tečaji, ki jih bo organizirala banska uprava skupno s kmečko zvezo po Prekmurju, se bodo pričeli 28. decembra na Tišini, naslednji dan pa bo tečaj v Rakičanu. Na tečaju bodo predavanja o vzreji mlade živine, o negovanju zdravja pri živini in o kulturnem in socialnem življenju slovenskega kmeta. Lep uspeh naiega umetnika. Razstave »Lade« v Ljubljani se je udeležil tudi prekmurski slikar g. Karel Jakob. Njegovo sliko »Mater« je priobčilo v izredno posrečeni reprodukciji belgrajsko »Vreme«, vsi obiskovalci pa so se lahko prepričali, da je to delo ena najboljših slik na razstavi. Ob grobu župnika Jož. Roglfa ,».mi'.v-BPf Zvonovi so vabili k zorni sv. ninSi, a Vas, gosp. župnik, ni bilo, da bi kakor vedno točno in dostojanstveno stopili pred oltar. — Vaša cista, plemenita duša je odhitela v objem svojega Odrešenika! ___Skromno, kakor ste I^^BjHHP^k 35 eo že 150 let preskušane in priznane kot najbollie zdravilo za želodec proti bolečinam, napetosti, pomanjkanju teka itd. Ce ste bolni na želodcu, pišite takoj! 1 steklenica Din 22—. GRADSKA LJEKARNA ZAGREB. Gomil arrad, Kamenita 11. •I« lili: Najugodnejši nakup moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. Domači mlin za motorni pogon, proda Ivan Podgoršek, Ptuj, Breg. Sani eno- ln dvovprežne, tapecirano - poceni prodam. Zore, Ljubljana, Tyrševa cesta 3G. (1 Smoking dobro ohranjen, prodam. Ant. J e s s e , krojaštvo, Gradišče 13. Vnajem IŠČEJO: Trgovski lokal Iščem za 1. april 1940 aH prej na Tyrševt ali Miklošičevi cesti. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Centrum« 21.039. (m ODDAJO: Zaklane purane, kokoške Pension z gostilno Dobijo se v vseh boljših trgovinah z urami* Mali oglasi V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl sglnsl t din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši snesek sa mali oglas 15 din. ■ Mali »člani se pla6ujojo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega značaja se računa ennkolonska. 3 mm visoka oetltna vrstica po S din - Za pismene odgovore glede malih oglasov treha priložiti tnamko. pitane, očiščene, zaboji po 10 kg 140 din; Bveža jajca, zajamčena, 720 komadov 760 din - franko postaja - razpošilja G. Drechsler, Tuzla. Pozor! Blago za damske ln moške obleke Vam preskrbi na obroke zastopnik Novak, Ljubljana-Vič, Predjamska 26. — Zahtevajte vzorce! Čitajte »Slovenca« v lepem prometnem kraju Gorenjske, v neposredni bližini Bleda, oddamo v najem s 1. majem 1940. Ponudbe v upravo »SI.« pod šifro »Pension« 19955 ftanoiarija ODDAJO: Stanovanje obstoječe iz sobe, sobice in kuhinje, se odda takoj. Orlova ulica 7. IEE5SE3I Enonadstropno hišo v Ljubljani prodam. Polzve se; Zapuže 4. (p Krasna stavbna parcela za rimskim zidom, 1158 m1, vrtno obdelana, ograjena, naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 21.040. (p Lepo vilo ali pension na Gorenjskem, 1 uro do Radovljice in 2 url peš do Bleda, 11 sob, garaže, gospodarsko poslopje ter elektrika ln vodovod — takoj prodamo. Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod šifro »PenBion« 19956 Prodamo ali v najem oddamo stanovanjsko hišo, enonadstropno, v Žužemberku ; stanovanjsko hišo, enonadstropno, z velikim trgovskim lokalom, sredi trga; žago in mlin ob Krki v Žužemberku ; veliko, močno zidano poslopje sredi trga, primerno za skladišče aH obrt. Ponudbe na Hranilnico in posojilnico v Žužemberku. 11! Absolventka gospodinjske šole, pridna in poštena, želi službe kot pomočnica gospodinji, ker bi se rada izpopolnila v kuhinji. — Naslov v vseh poslovaln. »Slov.« pod št. 21.055. (a Kmečki fant zdrav in pošten, vajen konj in vsega kmečkega dela, išče službo v ljublj. okolici. Naslov v upravi »Slovenca« pod 21.015. p Hranilne knjižice 3°/o obveznice ln druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40 Ženska srednjih let, dobra kuharica ln šivilja, išče službo. Najrajši k duhovnemu gospodu. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 19.838. (a Vsakovrstno Zlato srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih cenah A.Boilt, Ljubljana Frančiškanska ulica 3. Zastopnike dobro vpeljane pri spe-cerljah na debelo in drob no. sprejmem, event. i stalno plačo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pa prika« št. 21067. Gospodična s perfektnlm znanjem italijanščine ee sprejme k otrokom. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Takoj«, 21091. Tehnik s srednje-tehnlčno šolo se sprejme kot kalkulant v neko tovarno kovinskih predmetov. — Ponudbe z navedbo plače poslati v podružnico »Politike«, Novi Sad pod znakom »Za Vojvodino«. Natečaj Komanda vojnega zrakoplovstva sprejme v službo dva diplomirana filozofa fizikalno matematične skupine ali gozdarsko-agronomska inženirja kot pogodbena uradnika za zrakoplovno meteorološko službo, z letno nagrado 30.000 din, ki se po čl. 8. Uredbe o znižanju prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev št. 37.420/1 z dne 17. sept. 1935 zniža za 6%. Podrobni pogoji objavljenega natečaja se lahko vidijo v tekoči številki »Službenih novin« in »Službenega vojnega lista«, zainteresiranci pa jih dobe lahko brezplačno za osebno uporabo, če jih zahtevajo po pošti. Končni rok za prijavo je 23. januar 1940. Pisarna Osebnega odseka Štaba vojn. zrakoplovstva Zemun, V. D ž. br. 35,863, 22. dec. 1939. Vsakovrstno glato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana WolfovB ulica št. 8 1HEEB31 Seibt-supep-radio za razvajenega poslušalca, B cevni, 1 okrožij, J valovne dolžine, po 8300 din, modeli 1940. — Zastopstvo : Ludvik Ileršlč, Ljubljana, Rimska cesta št 13. Duhovnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da Je v nedeljo, dne 24. decembra t. 1. šel k Bogu po plačilo njegov zvesti služabnik, prečastiti gospod Joief Žekar dekan, nadžupnik in duhovni svetnik v Rogatcu Pogreb blagefga pokojnika bo v sredo, 27. t. m. ob 10. Priporočamo ga v pobožno molitev. V Rogatcu, dne 25. decembra 1939. Dekanijska duhovščina. NOVI G-3 PLASCI za tovorna vozila in avtobuse odporni proti toploti, vzdržljivi in ekonomični V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da nas je nenadoma zapustila naša dobra mama, stara mama in tašča, gospa Emilija Jakin Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, 29. decembra, ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Stožice 78. Žalujoče rodbine Jakinove Preklic Podpisani Brtoncelj Jože, del., Sv. Duh št. 22, obžalujem ln prekllcujem. kar Bem neresničnega ln žaljivega govoril o Zlherl Antoniji ln Zlherl Anici, šiviljah. Sv. Duh št. 14, in se jima zahvaljujem, da sta odstopili od tožbe. Brtoncelj Jožo. Razpis Cerkveno predstojništvo Bučka razpisuje službo organista in cerkovnika. Prednost imajo obrtniki. Nastop takoj. Oglasiti se do dne 5. januarja 1940. Zahvala Iskrena zahvala vsem, ki so počastili našo 89 letno zlato mamico, gospo Marijo Moli z zadnjim obiskom, obsuli z najlepšimi venci in šopki ter spremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala čč. gg. duhovnikom za zadnje duševno okrepčilo in tolažljiv nagrobni govor. Posebna zahvala vsem, ki so nas v najtežjih dneh s sočustvovanjem osebno ali pismeno tolažili. Bog plačaj vsem! Trbovlje-Ljubljana, 27. decembra 1939. Globoko žalujoče rodbine; Moli, VoduSek, Kuhar. Potrtega srca javljam, da je moja preljuba soproga, sestra in teta, gospa Terezina dr. Tertnikova roj. Pelerca po kratki in hudi bolezni, dne 24. decembra 1939 ob pol devetih dopoldne, previdena b sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Predrago rajnico smo dne 26. decembra ob treh popoldne pri Sv. Križu položili v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. — Sveta maša za rajnico se bo darovala v sredo, dne 27. deccmbra, t frančiškanski cerkvi pri glavnem oltarju ob osmih zjutraj. Prijateljem in znancem, ki so pokojnico spremili na zadnji poti ali preostalim izrazili svoje sožalje ali se udeležili svete maše, bodi iskrena, prisrčna zahvala! Predragi rajnici — časten spomini V Ljubljani, dne 27. decembra 1939. Dr. Ivan Tertnikf profesor v pokoju, in sorodniki 7* Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramari? Izdajatelj: inž. Jože Sodia Urednik? Viktor Cenlii fllUBIMNA Nove domače Jaslice pri sv. Jožefu v Ljubljani Ponos francoske filmske umetnosti! No raaudite lega sijajnega Iih»a! V dobi svetovnega sovraštva, rušenja in uničevanja nas božične jaslice najlepše spominjajo na oni božji mir, ki prihaja v sprejemljiva in pripravljena blaga srca. Zato so se nam. prav v letošnjem letu jaslice še posebno priljubile in vidimo, kako ne samo cerkve in domači domovi, temveč tudi trgovine, razstave in izložbe krasijo svoje prostore z njimi. Tudi cerkev sv. Jožefa v Ljubljani je dobila za letošnje božične praznike lep okras: nove, velike jaslice, primerne njenemu ogromnemu prostoru. Neimenovana dobrotnica, ki je že prejšnja leta omislila več figur za jaslice, je letos dala iz-gotoviti veliko oljnato sliko za ozadje, ki predstavlja Betlehem po zgodovinski verodostojnosti v pristnem orientalskem koloritu. Slika obsega prostornino 8mX2m in jo je mojstrsko izvedel priznani cerkveni slikar Friderik Jerina v Mengšu po navodilih in vzorcih bibličnega strokovnjaka, ki se je sam mudil v Betlehemu in na licu mesta študiral zgodovinsko ozadje. Tako ima slika že sama po sebi arheološko in realno vrednost. V sredini se nam odpira kraj, kjer stoji sedaj cerkev Jezusovega rojstva. Od nje vodi še dandanes skozi starodavna mestna vrata cesta v Jeruzalem in Hebron. Proti levi se vzpenja višina Kallirrhoe; še bolj proti robu slike se dvigajo gore Judovske puščave, v ozadju pa se blešče v večerni svetlobi Moabitske gore. Proti desni strani se nad dolino, kjer opazimo pristni jutrovski zidani vodnjak, dviga be-duinska vas, današnji Bet-Ta-amir. Višine pa prehajajo v gorovje, kjer stoje razvaline Hero-ditima, in se zgubljajo v ozadju tako imenovane Frankovske gore z mavzolejem Heroda Velikega. Pred sliko je ogromni prostor 16 kvad. metrov izpolnjen s plastično idealizirano pokrajino in betlehemsko votlino, ki je 1 m visoka in obdana z raznimi izrezbanimi figurami, po 60 cm visokimi. Tu ne manjka zanimivih pastirskih prizorov, ozna-nilnega angela, črede ovac itd. Tudi te figure so pristno domače delo slovenskega kiparja Drago-tina Hrovata iz Domžal, ki je napravil že mnogo posrečenih kipov po naših cerkvah. Vsaka figura teh jaslic je umetnina zase, ki učinkuje po svoji izvirnosti, barvitosti in živahnosti. Nove jaslice so posebno pri večerni razsvetljavi izredno učinkovite, lepo delo domače pridnosti in podjetnosti ter bodo starim in mladim nudile obilno užitka, božičnega veselja in pobude. Po novem letu S3 pridružijo posebno dragocene opremljene figure sv. Treh kraljev z razkošnim spremstvom, ki bodo še povečale celotni učinek dragocene pridobitve naše domače umetnosti. Jaslice ostanejo v cerkvi sv. Jožeta razstavljene do svečnice. EDUdRO VII. in njegova doba Najboljši umetniki francoskega filma: Eduartl VII: ~ Kraljica Aleksandra Arlette Marchal, Kitchener: Jean G«l-latul. Chamberlain: teaa 4' Yd. Clemencau: i«f|u« teB« po inumenitem delu člana francoske akademije Andrea Mauroisa Kraljica Viktorija: Gaby Mori«, „. . Tel. 22 21 Predstave Kino limon ot> ie. 19, .n I Lepe božičnice. Že v soboto je bila v stari chkrarni prisrčna božičnica, ki jo je priredila mestna občina, prav tako pa je bila lepa božičnica v Zavodu za raziskovanje in zdravljenje raka. V nedeljo pa je bila lepa božična prireditev ob pol štirih popoldne v Zavetišču sv. Jožefa. Za božič-nico je prispevala mestna občina in je bil navzoč tudi ljubljanski župan dr. A d 1 e š i č z gospo, predsednik socialnega odbora, stolni župnik in kanonik dr. Tomaž Klinar ter načelnik socialnopolitične-ga urada H. Svetel. Po cerkvenem nagovoru superiorja Gregorja Flisa je spregovoril župan dr. Adlešič in v lepih besedah orisal težnje -mestne občine, da bi vse take velike družine, kakor je ta v Zavetišču sv. Jožefa, lepo preživele božične praznike. Za tem je župan še razdelil bogata in lepa božična darila navzočim bolnikom, nakar sta se mu zahvalila v imenu vseh Minka Tomažin in Janko Kogovšek. Domači pevski zbor je zapel več božičnih pesmi. Za zaključek je bil na majhnem odru igran »Slovenski božič«, ki ga je po narodnih napevih uglasbil Matija Tome. — Ob pol 5 je bila lepa božičnica tudi v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici, kjer je prav tako župan dr. Adlešič razdelil stanovalcem lepa božična darila, ki so prav vsem napravila veliko veselje. — Za revne družine in njihov božič so letos v Ljubljani prav tako požrtvovalno poskrbele številne Vincencijeve in Elizabetne konference. Že dolgo časa so zbirale denarna sredstva in darove, pred prazniki pa so v svojem okolišu razposlale velike zavoje družinam za božič. Konference sicer niso prirejale božičnic, pač pa so s svojimi darovi mnogim revnim družinam omogočile, da so praznovale vesele iraznike doma. Karitativna zveza pa je iz fonda uanske uprave obdarila veliko število družin z otroki, katerim je poslala zlasti najpotrebnejše, kakor obleke, perilo obutev in drugo. I Akademska Elizabetina konferenca je v okviru »Savice« priredila lepo božičnico. ^ogato je obdarovala otrokie mnogih najrevnejših predmestnih družin, ki so se zbrali v lokalu »Savice« pri okrašenem božičnem dreveščku in jaslicah. Zapeli smo par božičnih pesmi, se malo po-veselili 7. njimi pri čaju in potici, jih obdarovali z obleko, jestvinami in šolskimi potrebščinami. Vsem cen jenim darovalcem, ki_ so tako velikodušno prispevali, da jc akcija čim lepše uspela, se prav lepo zahvaljujemo. 1 Lep vsakoletni običaj Prostovoljne gasilske čete Ljubljana-mesto. Tudi letos je priredila božičnico in obdarila lepo število otrok, katerih očetje so gasilci in če je potrebno prostovoljno stavijo svoje življenje na kocko v tej naporni službi, ki ne vedo ne ure ne dneva. Oni streme za geslom: Bližnjemu v pomoč, domovini v dobro! Tej lepi skromni slavnosti je prisostvoval zastopnik g. predsednika mestne občine ljubljanske g. načelnik Šalehar in tajnik gasilske župe Ljubljana-mesto g. Robežnik. G. poveljnik Pristovšek in za- l veda skrila za nagrobni spomenik in je od tam Šu-šter oddal na bežeče neznance tri strele iz strašilne pištole. Neznanci so nato zbežali proti Novim Jaršam, pač pa so že na begu na pokopališču iekali vrečo, v kateri je bilo okrog 10 kg z grobov nabranih 6več. Ker jc bila vreča dobro skrita, sta jo Sušter in Aleš pustila ležati in obvestila policijsko stražnico. Napravljena je bila zaseda in v ranem jutru sta se v resnici priplazila dva fanta na pokopališče in krenila naravnost proti mestu, kjer so tatovi pustili vrečo. Ko 6ta jo hotela odnesti, ata bila prijeta. Spočetka sta sicer tajila, ker so pa našli pri enem od njiju celo samokres, sta se udala. Izdala sta tudi tretjega, ki jima je pomagal pri čednem poslu. 1 Vlom v stanovanje. V soboto ponoči so ne-znahci vlomili v stanovanje Draga Cešnika na Večni poti. Kor domačih ni bilo doma, so temeljilo pregledali stanovanje in odnesli 10()0 din vredno zlato zapestno uro in 1000 din vreden fotografski aparat znamke »Voigtlander-Bessat. Privoščili so si tudi nekaj za božič pripravljenih sladkarij. Celjske novice c širše seje okrajne JRZ za celjski okraj, ki je bila včeraj dopoldne v Domu, se je udeležilo nad 100 posameznih funkcijonarjev krajevnih organizacij. Sejo je vodil predsednik okrajne JRZ senator g. Alojzij Mihelčič. Po pozdravnih besedah^ je podal poročilo o sedanjem [>olitičnem položaju senator g. dr. Kulovec Fran, za njim pa je govoril o organizaciji banovinski tajnik JRZ in bivši poslanec g. Marko Kranjc iz Maribora. Oba govornika so navzoči nagradili za važna poročila s ploskanjem, nakar se je razvila debata. Govora je bilo tudi o hmeljarskem zakonu, katerega osnutek je pred dnevi g. ban podpisal in je bil osnutek že poslan v Belgrad, dalje o potrebni spremembi lovskega zakona i. dr. tako o našem slovenskem katoliškem tisku, kateremu še vse premalo posvečamo pozornosti, o predavanjih itd. Seja se je zaključila ob pol 1. popoldne. c Redal mesečni sestanek krajevne JRZ c Celju bo v petek, dne 29. decembra ob 8 zvečer v Domu v Samostanski ulici. Vse člane, ki bodo o sestanku obveščeni ali Citati to notico, prosimo, ila na to opozore svoje tovariše in prijatelje, da se zanesljivo udeleže tega sestanka, vabljeni tudi prijatelji in somišljeniki organizacije. c Slikarska razstava v mestni hranilnici je dosegla nepričakovan uspeh. Obiskalo jo je 1300 odraslih ljudi in 1340 mladine. Na razstavi je bilo prodanih 32 del, tako, da je bil dosežen popoln materialen in moralen uspeh. Božična razstava je bila zaključena na Štefanovo ob 5 popoldne z žrebanjem vstopnic. Javnost so zastopali celjski zastopniki tiska kot člani komisije, katere predsednik je bil tajnik Mestne hranilnice. V žaro je bilo položenih 1563 kuponov — dijaki so namreč dobili »udi vstopnice — in so bile izžrebane številke v sledečem vrstnem redu: prvo nagrado: sliko g. Alberta Sirka ie zadela številka 247, drugo nagrado: sliko g. Cvetka ščuke številka 180, tretjo nagrado: sliko ge. Vere Pristovškove številka 1077, četrta nagrado: sliko g. Miroslava Modica št. 623. Dobitki se lahko dvignejo na podlagi predložene vstopnice in legitimiranja vsak dan v času uradnih ur nagrade v podružnici »Jutra« in v upravi »Slovenca«. Ako se slike 8. jan. 1940. ne dvignejo, zapadejo. Imena dobitnikov slik bodo objavljena. c f Marija Rojnik. Na Polzeli je umrla 72 letna vdova po organistu v Braslovčah Marjeta Rojni-kova. Pogreb dobre mamice bo v četrtek ob 9 iz hiše Polzela na pokopališče v Braslovče. Naj v miru počiva! c Novi grobovi. Na Sodnijski stezi 3 je umrla 68 letna vdova p>o trgovcu Bučar Marija. K večnemu počitku jo bodo položili danes ob 3 popoldne na mestnem pokopališču. V celjski bolnišnici so umrli 2 in pol letni sin posestnika Krameršek Franc iz Ložnice pri Celju, 67 letni občinski revež Umck Anton iz Virštanja in 65 letna prevžitkarica Šutn-ljak Frančiška iz Sv. Andraža pri Velenju. Na Slomškovem trgu št. 7. je včeraj umrla 4 mesece stara hčerka šoferja avtobusnega podjetja Vanušek Vera. Naj v miru počivajo! H§Q □ U- an i MARIBOR stopnik g. predsednika mestne občine sta na mlade obdarovance imela kratek nagovor, da tudi oni slede svojim očetom v prostovoljni, težki in naporni gasilski službi, nakar je sledilo obdarovanje. Četna uprava se vsem darovalcem, ki so pripomogli k tej obdaritvi, najlepše*' zahvaljuje. 1 Zamrznjene vodovode tali brez razkopavanja zidu z električnim aparatom Avgust Čoke rt, klepar, vodovodni instalater, Gregorčičeva ulica 5, telefon 24-70. 1 Seja občinskega sveta ljubljanskega bo v četrtek ob 5 popoldne v sejni dvorani na magistratu. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva, štiri leta mestne uprave, poročila finančnega odbora, ki obravnavajo izplačilo »nabavnega prispevka« mestnim Uslužbencem in delavcem ter od 100—150 tisoč dinarjev od volila pokojnega Josipa Vilfana v korist Akademije znanosti in umetnosti. Dalje so na dnevnem redu še poročila gradbenega odbora, poročila kulturnega odbora, poročila tro-šarinskega odbora in poročila personalnopravnega odbora. 1 Nogavice, rokavice — Karničnik, Nebotičnik. 1 Naval v bolnišnico. Ker so pred prazniki mnogi počakali in hoteli prebiti božič doma, je zato sedaj tem večji naval bolnikov na ljubljansko bolnišnico. Pa tudi med prazniki je bilo sprejetih nekaj bolnikov in na praznik sv. Štefana je Bil sprejet tudi bolnik, ki ie dobil tekočo številko 34.000. S tem je ljubljanska bolnišnica že potolkla vse svoje dosedanje rekorde. Ker je bilo samo v sredo do 6 zvečer sprejetih nad 120 novih bolnikov, je tekoča številka zadnjega, ob tej uri sprejeta bolnika že narastla na 34.164. Prav gotovo je, da bo v letošnjem letu dosegla bolnišnica celo 35.000 bolnikov. 1 Nesrečen padec. Včeraj dopoldne je hudo snežilo in je bilo zaradi tega vstopanje in izstopanje iz vagonov precej nevarno. Tako je spodrsnilo na glavnem kolodvoru 22 letni Ljudmili Novak iz Podsmreke pri Ljubljani, ko je hotelo vstopiti na dolenjski vlak. Pri padcu si je zlomila desno nogo in so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. 1 Tatova sveč sta se ujela. Skoraj vsako leto slišimo pritožbe, da tako za praznike Vseh svetih kakor tudi za božič neznani uzmoviči kaj radi odnašajo sveče z grobov. Tudi letos je na božični večer pokopališče pri Sv. Križu lepo žarelo v luči čudovitih svečk, ki so jih sorodniki prižgali na grobovih svojih dragih rajnkih. Ob pol 2 ponoči, ko ni bilo nobenega obiskovalca več na pokopališču, sta opazila pokopališki uslužbenec Pavel Sušter in vrtnar Aleš Anton, da 6e za spomeniki sredi pokopališča premikajo neznanci. Takoj 6ta zaslutila, da so to najbrž tatovi in jih začela zasledovati. Tatovi so jo mahnili proti novemu pokopališču in hoteli uiti čez zid. Zasledovalca sta jih že skoraj ujela, ko je eden od tatov oddal proti njima štiri strele iz samokresa. Šušter in Aleš sta se 6C- Kam s pokvarjenimi otroci Maribor, 27. decembra. V Sloveniji imamo dve vzgajališči za pokvar. jeno mladino. Na Selu pri Ljubljani je banovinsko vzgajališče za dečke, za deklice pa vzdržujejo šolske sestre iz Slovenske Bistrice s pomočjo in pod nadzorstvom banovine posebno vzgajališče v Črne-čah pri Dravogradu. Pokazalo pa se je, da sta obe vzgajališči za sedanje potrebe dosti pretesni. Posebno vzgajališče za dečke na Selu pri Ljubljani je tako prenapolnjeno, da ne more sprejeti niti enega gojenca več. četudi je vzdrževalnima zanj zagotovljena. Je pa to važno vprašanje, važnejše, kakor morda marsikaj drugo, za katero se še najdejo sredstva. Kako potrebno bi to bilo, kaže primer, ki ga imamo 6»daj v Mariboru. Mariborska mestma občina ima na svojem območju 12 otrok, ki bi jih bilo treba nujno dati v vzgajališče. Sedaj je še čas in morda bi se ti otroci v zavodu primerno vzgojili v koristne člane človeške družbe. Če bodo ostali brez primerne vzgoje, bodo čisto gotovo zašli na 6labo pot ter bodo zrastli iz njih okoreli zločinci. Posebno je pereč slučaj mladega fanta, ki je naravnost nevaren za svojo okolico. Občina se je na vse načine trudila, da bi tega fanta sprejeli v vzgajališče na Selu. Toda vse prizadevanje je bilo dosedaj zaman, ker je vzgajališče prenapolnjeno. Da bi ga vendar izolirali, ga je mestna občina spravila najprej v Vajeniški dom. Toda tam bi bil kaj kmalu napravil pravo rcvolucijo ter pokvaril vse fante. Ni preostalo drugega, kakor zadnje sredstvo, policijski zapori, kjer imajo fanta že 14 dni. Seveda ni to način, da bi se dečko spravil na pravo pot in primerno vzgajal, toda zaenkrat druge izbire ni bilo, dokler se ne najde zanj prostora v vzgajališču, • m Duhovščino lavantinske škofije opozarjamo na tečaj, ki bo 28. on 29. decembra. Na sporedu bo tudi razgovor o delu Katoliškega tiskovnega društva. m Protest Umetniškega kluba proti zvišanju cen papirja. Umetniški klub v Mariboru je vložil na ministrstvo trgovine in industrije v Belgradu odločen protest zaradi nameravanega zvišanja cen za papir, ker je to zvišanje samo špekulacija na račun narodne prosvete. Klub poziva vse prosvetne organizacije, da prav tako vložijo svo| protest. m Zahvala predstojništva zavoda šolskih sester. Omenjeno predstojništvo in vodstvi obeh za-vodovih šol se iskreno zahvaljujejo vsem dobrotnikom, ki so pripomogli, da je bilo na zavodu obdarovanih za božičnico 80 učenk in za Miklavža 29 otročičev iz otroškega vrtca. Za božičnico so prejeli otroci darove iz rok prevzvišenega g. škofa, ki je vsaki obdarovanlti posebej stisnil v roke še svoj dar. m Na Silvcstrovo bomo šli z »Mariborom« v dvorano na Aleksandrovi cesti 6, Bo spet prijeten večer. Na svidenje! m Žetev smrti je obilna. Med prazniki je smrt med Mariborčani hudo kosila. V Valvazorjevi ulici 39 je umrla upokojena učiteljica Marija Wene-dikter, stara 73 let; v Frankopanovi ulici 16 zva-ničnik drž. železnic Alojz Klemenoič, star 46 let; v liolnišnici 16 letna hči železničarja Katarina Hraš; na Aleksandrovi c. 41 57 letna hišnica Marija Sever; na Zrinjskega trgu 76 letni višji finančni svetnik v p. Anton Orthaber; na Betnav-ski c. 6 73letna soproga kovača drž. železnic Ana Pavlin in v l>oliiišnici 72 letna soproga železničarja Marija Kranjc. Naj počivajo v mir«! m Avtobusni promet na Pohorje. Za Novo leto bodo vozili mestni avtobusi iz Maribora po Pohorski cesti na Pohorje. Prvi avtobus bo odpeljal že v soboto popoldne ob 16 z Glavnega trga. V nedeljo odpelje avtobus z Glavnega trga ob 8 zjutraj. Ce bo dovolj prijav, bodo pa vozili avtobusi s Pohorja v Maribor na Novega leta dan popoldne od 5 naprej oil žage, tako da bodo imeli potniki še zveze z večernimi vlaki iz Maribora naprej. Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani I m Nova motociklistična športna organizacija se je ustanovila v Mariboru v obliki Moto-sekcije Avtokluba. Je to prav za prav prva čisto slovenska motociklistična organizacija, ki jo vodijo tudi priznani naši strokovnjaki v tej športni panogi: podporočnik Glebov, inž. Sotošek in dr. Kukovec. Članstvu so na razpolago udobni klubski prostori v Mariborskem dvoru, kjer dobe tudi raznovrstne inozemske strokovne revije. Interesenti dobe vsa pojasnila v klubskih prostorih v hotelu Mariborski dvor vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 20 ali pa v odvetniški pisarni dr. VI. Kukovca, Aleksandrova c. 28. tn Lepa nova palača zavarovalnice »Drava«. Pred nekaj leti smo v »Slovencu« objavili zanimivo sliko z načrtom inž. arh Deva, kako naj bi se zazidal nad 50 metrov dolg in komaj 4 metre širok pas ob požarnem zidu od vhoda v Sodno ulico pa do palače OUZD. Večina Mariborčanov je takrat zmajevala z glavo, češ, da je na takšnem ozkem traku zemlje nemogoče postaviti kaj pametnega. K sreči pa so se našli uvidevni ljudje, ki so spoznali, da je načrt izvedljiv in da bi 6tavba na takem prometnem prostoru pomenila rentabilno naložitev denarja. Tako je potem bilo omogočeno, da stoji danes na tem prostoru krasna štirinadstropna stavba, ki je zelo velika pridobitev za mesto. Stavba je sedaj v zunanjosti pDpolnoma dogotovljena, znotraj se še vršijo zadnja slikarska in mizarska dela, kmalu pa bo sposobna za vselitev. Nihče, ki si ne ogleda notranjosti stavbe, 6i ne more misliti, kako je vse 6motrno izrabljeno in kako lepi prostori 6e nahajajo. Stavba ima dve ločeni stopnišči. Iz srednjega enoramnega stopnišča so dohodi v klet, v pritličju pa v eno pisarno. V I. nad«trof)ju je stopnišče prostorneje za dostop v dve pisarni, od katerih je večja namenjena za poslovanje zavarovalnica Drave. V II. nadstropju so vhodi v eno tro- in eno petsobno stanovanje. Ti dve stanovanji sta za Maribor posebnost. Obe 6egata v dve nadstropji, ki sta zvezani med seboj v notranjosti z nriflnlfimi n I a I»-I 7 T T 1 I « a -. —... „.„ - - mm aiuuj v nairanj06U z hrastovimi stopnicami. V II. nadstropju so dnevni „ i---itiklinami, v III. nadstropju Levo: Francoski top kalibra 75 mm v svojem kritju tik preden so ga sprožili. - Desno: Francoskivojaki v zaledju fronto so dobili žoge, da igrajo z njimi nogomet. prostori s kuhinjo in pritik,..,«..«, » natisiropiu pa spalnice s kopalnico in garderobo, skozi katero obstoja še posebna direktna zveza s stopniščem. Obe stanovanji imata instalacijo tople in mrzle vode. Iz drugega, krajnega stopnišča sta dostopni poleg klet v pritličju in prvem nadstropju še dve pisarni, v drugem in tretjem nadstropju pa po dve stanovanji z vso udobnostjo. Obe stopnišči vodita na teraso, ki je pokrita z močno izstopajočo kon-zolno streho. V terasnem nadstropju je hišnikovo stanovanje, pralnica in sušilnica. m Vlomilec se j* polastil razstreliva. V Bre-sternici je bilo vlomljeno v barako pri kamnolomu, katerega izrablja podjetje OabrijelčiS. V baraki so bile shranlene večje količine razstreliva, katerega si je vlomilec prilastil ter povzročil tvrdki veliko škodo. Gledališče Četrtek. 28. dec. ob 20: »Konto Xj, Petek, 29. dec.: Zaprto. Sobota, 30. dec. ob 20: »Zaroka na Jadranu«. KULTURNI OBZORNIK Narodno gledališče proslavi nocoj 150 letnico prve slovenske igre »županove Micke« v Linhartovem jeziku 150 letnic« prve vprizoritve slovenske igre je dogodek v našem kulturnem svetu, ki se ga je časopisje že spomnilo in s primernim poudarkom opozorilo javnost nanj. 28. decembra bo poteklo 150 let, kar je prvi« izpolnila celotna igra v slovenskem jeziku gledališki večer v Deželnem Stanovskem gledališču v Ljubljani, kjer so do tedaj nastopale le nemške in italijanske pevske in 'igralske skupine. Anton Linhart, mož iz Zoisovega uplivnega kroga, je oskrbel prevod nemške Richterjeve igre >Die FeldmOhle« in jo postavil z družbo svojih prijateljev v našem jeziku na naš oder. Linhartu in njegovemu krogu, — zavednim poborcem za Slovenstvo in slovensko besedo — se je posrečilo dokazati, da je tolikanj zaničevani »jezik hlapcev in dekel« vendarle sočen in živ ter zmožen prav tako dobro in dojmljivo izraziti vsa človeška čustva kakor kak drugi. Zgodovinsko neizpodbitna resnica je, da je Linhart s svojo »Zupanovo Micko« ustvaril osnovo slovenski dramatiki in tako postavil temelj našemu gledališču. Dejanje »Zupanove Micke« kaže zmago kmečkega zdravja in premetenosti nad aristokratom, ki skuša pridobiti kmečko dekle. Maščevanje župana-očeta in Anžeta-ljubimca, dveh pristnih kmečkih korenin, nad privilegirano družbo aristokratov, ki si neutemeljeno lasti neke pravice, — je krona te prisrčne igre, iz katere diha mnogo »Gorenjskemu sLavčku* sorodnega duha. Naš kmet, človek 7. odprtim, odkritim srcem in vedro naravo, dobričina. dokler mu nihče noče nič zlega, a zvijačen, odločen in pripravljen udariti, kadar mu kdo sega v pravice, živi v tej igri z živim utripom naše krvi. Prav tako pa kaže tudi »gospflda« vse značilne znake svoje vzgoje in omike v deloma prikupni, deloma neprikupni obliki. Okolje, ljudje, dejanje, vse ustvarja živo sliko Linhartove dobe. V proslavo visoke obletnice prve vprizoritve »Zupanove Micke« jo bo igrala naša Drama danes zvečer, točno 150 let po krstni predstavi. Za vse, ki se zanimajo za postanek in razvoj naše književnosti in gledališča, bo ta predstava zanimiva predvsem kot literarno izročilo, posebno ker ji bo dajal originalni Linhartov jezik, v katerem bo igrana, svojevrsten zvok in mik. Kakor vsega, kar prinese kako odersko delo posebnega, tako se je naš igralski ansambel z režiserjem dr. Kreftom na čelu, lotil tudi te igre s prav posebno vnemo, saj pomeni originalna govorica v nji zanj novo in prav gotovo ne lahko nalogo. Enotna izvedba Linhartove govorice ni možna, ker se tudi on sam ni držal samo gorenjsčine, temveč je mešal včasih tudi kakšno dolenjsko obliko v svoje besedilo, — kar pa srečujemo pri vseh takratnih slovenskih pisateljih. Vsekakor pa bo prevladovala gorenjska izgovarjava, ker se godi dejanje v kamniški okolici. Igralci, ki igrajo kmečke vloge, bodo narečje bolj poudarjali kakor oni, ki igrajo gospodo. Če gledamo vaje za to vprizoritev, moramo priznati, da je ta naša prva igra sočna in polna našega pristnega kmečkega humorja. Ne moremo se upreti svojskemu čaru te narodne igre in jo sodoživljaino z vse prostodušnostjo, ki smo jo začutili v sebi ob prvih besedah, ko se dvigne zastor, in ki so pomenile pred 150 leti zmago slovenske besede na slovenskih tleh in rojstvo slovenske dramatike. Vilko Fajdiga: Otroci božji Najlepše voščilo za praznike nam je poklonil Vilko Fajdiga s svojo knjigo »Božji otroci«. Iskrena in topla je njena beseda kot voščilo nedolžnega otroka očetu in materi. Poleg tega pa vsebinsko sveža in polna, da ne ostane samo pri lepi besedi, marveč ti napolni srce z onim najtišjim mirom, ki si ga želiš. Zato bi rad nevsiljivo tudi Tebe, ki to bereš, rad nanjo opozoril in Ti jo privoščil kot najlepši dar za praznike. Po svojem osnovnem tonu so »Božji otroci« premišljevalna knjiga, ki vsebuje, kot je že prej napovedalo knjižno oznanilo, misli, ki jih podaja neutrudljivi voditelj lastnih organizacij KA za učiteljice in nameščenke ob duhovnih vajah in obnovah. Zelo bi se pa zmotil, kdor bi knjigo zaradi te usmerjenosti, kar vnaprej obsodil, češ, že vem, kaj vsebuje: običajne strašilne govore o drobnosti človeka v primeri z Bogom, o grehu kot uporu ubogega človeškega črvička, o peklu in vi-cah itd., kot so nam več ali manj ostali v spominu od teh ali onih duhovnih vaj ljudskega inisijona. Zmotil bi se, pravim, kajti ta knjiga postavlja duhovno obnovo na višjo ravnino, na ravnino nadnaravnega položaja, ki ga ima po krstu vsak kristjan. To je njena prva posebnost in odlika. Večkrat se sliši nekakšna rahla graja čez duhovne vaje, češ da so premalo »krščanske«, to se pravi, da nas premalo popeljejo v skrivnostne čare božjega kraljestva. Programatično geslo povojne krščanske mladine o otroštvu božjem je tipalo za nečem podobnim. Priznati pa moramo, da se nam je sveža vsebina tega gesla posušila in nam je ostala samo lepa lupina prazne besede. Zato so nam ostajale mnoge vrednote krščanstva življenjsko mrtve, mnogi močni nagibi brez moči, mnoga sredstva jx>polnosti tuja in neprijetna. /ajdigova knjižica nam skuša odkopati te skrite zaklade. Že uvodno premišljevanje postavi na visoko podlago: Bog — oče, jaz — njegov otrok, ne pa kot smo vajeni: Bog — stvarnik, jaz — njegova stvar. Čisto jasno je, da na tej ravnini takoj, že v drugem premišljevanju, srečamo Jezusa, svojega božjega brata, v tretjem pa svojo mater — Marijo. To plemstvo božje mi posreduje Cerkev (4. pogl.). Zdaj, ko poznam, kako zelo sem povišan, mi gre bolj do srca zahteva, da ne zatajim Očetovega rodu (5. pogl.) in vse bolj občutim grozo izgubljenega raja v lastni duši (6. pogl.: o grehu) ter se skesan obračam k Očetu (7. pogl.). Po tem žalostnem izletu se z veseljem izročam v daritvi Bogu (8. pogl.), vzljubim duhovnika, ki me Bogu približuje (9. pogl.) in vse brate in sestre v Kristusu (10. pogl.). Po tej svoji notranji rasti je knjižica nekaj novega v naši nabožni literaturi, posebno srečna in originalna pa je uvrstitev posebnega poglavja o duhovništvu. Pa o tem naj govore podrobne strokovne ocene! Druga posebnost in za nas novost Fajdigove knjige je, da nam posreduje nekaj francoske religioznosti. Pisatelj se pogosto sklicuje na francoske duhovne voditelje. Iz njihovih citatov, kot potem iz vse knjige, veje bolj prisrčen, neposreden, otroško ljubezniv duh, ki ga mi Slovenci po naravi morda imamo, a smo ga pod vplivom nemške literature nekoliko zatajili. Zato se knjiga bere kot bi se otrok pogovarjal z materjo, le da bo prepogosto imenovanje pisateljev koga morda nekoliko motilo v tej domačnosti. Ker je Fajdiga ined prvimi na poti božje domačnosti v naišem duhovnem slovstvu, bo tu pa tam ostala kakšna lepa misel še oddaljena, ker še nimamo pravega izraza in načina, da bi popolnoma neprisiljeno govorili o vzvišenih krščanskih skrivnostih. Saj je ob njih celo božjemu Učeniku odpovedala človeška govorica (Nikodem) in je Janez skoraj jecljal v opisovanju otroštva božjega (1, 13). Če v Fajdi-govi knjigi upoštevamo zgoščenost misli — kar je tretja velika odlika — potem moremo biti tudi njegovega načina pripovedovanja veseli. Ce iščeš miru, vzemi v roke »Božje otroke«, če ne veš; kaj bi primernega poklonil za božič prijatelju, dijaku, akademiku, daj mu to knjižico! Stane vez. samo 24 din, broširana pa 16 din. Založilo jo je vodstvo Mar. družb, dobiš jo pa lahko v knjigarnah. Vesel jo boš Ti in Tvoji. J. O. » • Zanimiv vodič po zgornjem Posočju j« izdala v 4. izdaji »Consociazione turistica Haliana« (bivši Touring Club) pod naslovom »Sui campi di battaj£ia« (na bojnih poljanah) a podnaslovom > Guid« storico - turistica« (Zgodovinsko - turistični vcdič, 272 p., 8a). ......... . , Ker se tiče slovenskih obmejnih krajev in ker hoče podati tudi zgodovinsko sliko, bodo rmakogaf zanimala n»enja izražena v knjigi. Poglavitna plat je kajpak opis vojaških operacij v svetovni vojni, saj so jo sestavili saimi vojaški pisatelji. Geološko-geografski del je bolj šibak in tudi nemetodično urejen. Največja hiba je pa imenoslovje. Sestavljač poglavja »L'alto Isonzo« je gotovo imel pred seboj avstrijske vojne zemljevide, eicer bi ne mogel pisati Sava-Wurzen, Sava-Wo-chein ali pretvoril Achooiitz v Acomizza; goro Peč imenuje Pec-Ofen kot eno ime; Ovčji potok je Rio Vucadolina; za Rajbelj uporablja tu Ajbl tam pravilno italijansko ime Cave del Predil. Nadalje tolmači, da se vrh pri Tolminu Mte Cavalla po slovensko iemnuje Kavala vrh (sicl); rio Tolminca, da se slovenski naziva Tolminski — (t. j. Tolminka); Mte Fumo, da je slovenski Vohu (v resnici Visoki ogel); Mte Grad (najvišji vrh volčanskih Rutov], da je v slovenski ustih Krad vrh (eicf). Ta nesmisel imenoslovja, kjer se nemška, že itak iz slovenščine popačena imena še enkrat napak prebmejo, bi ee morala urediti. Dosti pravilneje bi bilo slovenska imena tako pisati, kot jih ljudstvo izgovarja ali pa vsaj poskrbeti za točno odgovarjajočo prestavo. V knjigi sami naletiš na tak zgled, kjer pravilno razlaga postanek imena Krn. Ponesrečena pa je razlaga imena Zabnic, it. Camporosso (t. j. Rdeče polje), češ, da je ime izza turških ali napoleonskih časov, ko je ondo teklo dosti krvi. .. Hidrografija in poglavje o naseljih je očrtano na brzo roko. V oddelku »Italijanstvo zgornjega Posočja« je v par stavkih orisano preseljevanje narodov, »ko so Benetke in Langobardi vtisnili deželi romansko-latinski pečat. Vsi vpadalci 60 izginili, obdržali so se le Slovani, ki so ohranili trde navade starih nomadov. (7) Avstrija da je tik pred vojno podpihoval Slovence, češ, naj zavzamejo italijanske boljše pozicije v upravi in trgovini. Tako, da se je pričelo umetno doseljevanje, povzročeno po oblasteh in po kleru (I)«. Ti stavki so povzeti iz starih brošur. Bolj samostojno in pravičnejše gledanje se nadaljuje, ko pravi, da »danes je ta vznemirjajoči vpliv ponehal in da Slovenci 6egajo v Furlanski nižini do črte, ki loči gorati svet od nižine«. Lepo je opisan značaj: »Slovenci so mirni, delavni, gostoljubni, prijazni in globoko verni, zdravi in zmerni. Kulturna stopnja je precej visoka. Analfabetizem je izginil že pred leti«. Priznati j« treba, da je ta pisatelj-vojak (major Danioni) gledal na naše ljudi brez političnih očal Čudno pa je, da 6e na str. 208. bere: »Ni hiše, kamor bi ne prihajal časopis. V večjih krajih so čitalnice, pevski zbori, igralske družine, telovadne organizacije, katerih duša sta učitelj in kurat. Zelo ljubijo glasbo in petje. V dolgih zimskih večerih se staro in mlado zbira ter 6e z vnemo in mojstrovino uči pesmi svojih najljubših pesnikov«. Tako lepo je opisano kulturno življenje slovenske vasi zgornjega Posočja. Morda je pisatelj hotel zajeti le preteklost in je pomotoma pisal v se-danjiku? Na koncu knjige so itinerarji in pa seznam od likovancev iz svetovne vojne. R. B. * V Ljubljani se mudi za praznike dr. Antal Ne-meth, višji vladni svetnik, ravnatelj Narodnega gledališča v Budimpešti, višji režiser budimpeštan-skega radia. Laureat v gledaliških vedah, umetniški ravnatelj, režiser. Rojen v Budimpešti 19. aprila 1903. Študiral na univerzi v Budimpešti, Berlinu, Mijn-chnu. Sodeluje pri številnih dnevnikih in revijah kot časnikar in gledališki kritik. Trenutno (sc. 1934) urejuje budimpeštansko lejx>slovno revijo »Napke-let«, ki je ena izmed najvažnejših na Ogrskem. Praktično režijo je'študiral na berlinskem »Theater-wissenschaftliches Institut«. Po končanih študijah je prevzel vodstvo gledališča v Szegedu. Njegove režije in inscenacije so osvojile kritiko in občinstvo, ker so bile zajete na docela nov način. V Szegedu je organiziral prvo razstavo moderne scenske umetnosti. Lastne osnutke inscenacij Goe-thejevih del je razstavil pod skupnim naslovom »Ein ungarischer Ooethe-Cyclus« v Berlinu, Miin chnu in Kolnu. Udeležil se je tudi gledališke raz stave v Vratislavi z inscenacijami Hauptmannovih del. Organiziral je razstavo osnutkov inscenaci Pirandella, Bontempellija, Sem Benellija, D'Annun-zia itd., ki jih je razstavil tudi na Triennali v Milanu. Pripravlja obširno delo o enotni zamisli inscenacije vseh Verdijevih oper (Ciclo ungherese delle opere die Oiuseppe Verdi). Objavil kakih sto kritičnih člankov o gledaliških problemih in objavil v knjižni obliki: Kritični članki o estetiki scenske umetnosti (Budapest 1928), Gledališka enciklopedija (2 zvezka, Budapest 1030), Gftethe ur,d die moderne Biihne (Miincnen 1932), »,Tragedija Mlini na veter, tudi ena izmed značilnosti iinske pokrajine (z Aalandskih otokov) Usoda 12. otimpijade \e zapečatena Napovedujejo „vseameriške športne igre «« Se nekaj deževnih in zopernih mesecev nas loči od tistega poletja, ko bi se morala začeti 12. olimpiada. Toda usoda te olimpiade je zapečatena. Nič bolj ni vesela kot je bila usoda 7. olimpiade, ki bi morala biti 1. 1916 v Berlinu; pa je ni bilo; s štiriletno zamudo — 1. 1920 — in v mnogo bolj skromnem obsegu je bila v Antwerpnu. Tudi 12. olimpiade ne bo, vsaj 1. 1940; kdaj pa bo pozneje in kje, pa seveda še nihče ne ve. Za mesto 12. olimpiade so se najprej potegovali Japonci, da bi bila v Tokiju. Pa so se medtem zapletli v vojno s Kitajci in niso upali, da bi mogli toliko svojih ljudi vpreči v to organizacijo. Medtem pa so Finci pred stalnim olimpijskim odborom prodrli in izbral je za mesto 12. olimpiade njihovo glavno mesto: lepe in mirne Helsinke daleč gori na severu. Vse priprave so bile v najlepšem teku, toda posegla je vmes — »višja sila«, sama vojna in vsi upi so šli po vodi. Kakor hitro so bili trije največji narodi Evrope zapleteni v vojno — Nemčija, Francija, Anglija — je bilo takoj jasno, da je olimpiada zelo tvegana. Nato je prišel še napad na Finsko samo in danes že vemo, da 1. 1940 olimpiade ne bo, ne v Helsinkih ne kje drugod. Finski olimpijski odbor sicer kakor vsemu svetu v brk objavlja, da so napačne vse vesti, ki pravijo, da se je razšel, da torej še posluje; toda za olimpiado je treba še veliko drugega, poslovanje olimpijskega odbora ne zadostuje. Šport zaradi tega po svetu še ni zamrl, čeprav je usoda 12. olimpiade marsikakega športnika pripravila ob dobro voljo. Večina športnikov pa je danes v vojaških suknjah, tudi po premnogih nevtralnih državah, zato vneto goje svoje športne panoge nekaj kilometrov za fronto. Nekatera vojaška oblastva so svojim vojskam poslale cele skladovnice nogometnih žog, da se športniki ne bi preveč odtujili svoji priljubljeni panogi. Angleški vojaki so vzeli s seboj, ko so odhajali v Francijo cele zaboje žog in palic in šjjortnih čevljev in danes vneto goje svoje športe na meji. V Nemčiji prirejajo nogometne tekme kot nekdaj, celo meddržavne z moštvi nevtralnih držav. Tako je šport po zunanjih razmerah prisiljen zašel skoro ves v nogomet, vse druge panoge, ki zahtevajo večje poglobitve, pa takorekoč piočivajo in opazovalci, ki jih uči tudi skušnja zadnje svetovne vojne, napovedujejo, da bo tudi v tej vojni športna raven upadla, kakor je v prejšnji. Zato se bo razlika med Evrojx> in Ameriko, kjer se šport nemoteno razvija naprej in je bil že od nekdaj na večji višini kot v Evropi še bolj pokazala. Amerika se zelo trudi, da bi svoje športnike v prihajajočem letu odškodovala za izostalo olimpiado in da bi ta odmor v reprezentanci evropskega športa izrabila za to, da bi priredila takoimenovane »pan-ameriške igre«, ki naj bi zbrale v ameriških stadionih športno mladino z druge strani zemeljske krogle. Ako jim bo šlo vse po sreB, bodo v resnici I. 1940 prvič imeli priliko organizirati to veliko šjjortno prireditev, jx> kateri ameriški športni krogi že dolgo hrepene. Morda bo marsikak evropski šjiortnik z majhno nevoščljivostjo zasledoval potek te prireditve, toda iz Evrope se jih bo najbrž moglo udeležiti le malo. : ' ŠPORT Pravilna smučarska oprema Zopet smo v novi amuški sezoni. Začetniki si sedaj nabavljajo smuško opremo, izvežbani pa jo izpopolnjujejo. Namen teh vrstic je, pri izbiri smučke opreme svetovati in pomagati. Predvsem je treba omeniti, da je med začetniki splošno razširjeno napačno mnenje, da smučar trpi zaradi mraza in da zato obleka ne more biti dovolj topla. Ce pride potem tak »strokovno opremljen« začetnik na bele poljane, ga že po prvih vajah oblije pot, tedaj začne preklinjati in se počasi izlušči iz svojega »polarnega dresa^. Najprej odvrže tri šale, potem Štiri puloverje, debelo podložen norveški suknjič in so končno v sami srajci in hlačah vozi ter se sedaj seveda v resnici prehladi. S svojo eskimsko obleko je dosegel prav nasprotno kot je hotel, namreč, da bi se zavaroval proti mrazu. Kolikokrat je že nestrokovna oprema začetniku za vedno zagrenila smučanje, namesto, da bi v njem zbudila veselje do tega najlepšega športa Se nekaj je važno: suiuška oprema lahko služi svojemu namenu četudi ni draga. Kolikokrat se sliši: »Ta šport ni zame, oprema je predraga.« Ce bi dotični vedel, kako malo stane v resnici smotrna oprema, bi bil gotovo že davno začel s smučanjem. Tako se je pa mnogo ljubiteljev tega športa po nepotrebnem izgubilo zaradi strahu pred izdatki. Naslednja sestava opreme upošteva smotrnost in cenenost. 1. Smuške hlače. Dolge norveške hlače (zgoraj in spodaj široke) so v zadnjih letih nadomestile klinaste ali napete hlače (Keil- ali Spannhosen), ki so bolj praktične. Te hlače so zgoraj široke in, omogočajo popolno gibljivost. Na bedrih se zožijo, tako da se po načinu starih madžarskih honvedskih hlač tesno pri-iegajo mečem nad gležnji. Prednosti: pri smuku (Ah-fahrt) ne frfotajo, v spodnjem koncu se jih ne prijemlje sneg. končno pa so tudi bolj estetične. Majhnim ljudem pa najbolje pristojajo angleške pumpa-rice. (Knickerbockers.) Izbrati jc treba gladko kamgarnasto blago, s čemer se prepreči lepljenje snega. Praktične barve: temno-modro, rjavo, sivo, črno; za bolj izvežliane, ki ne padajo prečesto so svetlejše barve praktične ln za oko prijetne. Blago naj ne ho predebelo in zlasti ne pretežko. Pri vzponu ovira vsak gram, ki je odveč. Vsake stare, vsaj kolikor toliko za vodo nepremočljive pumparice so uporabne. 2. SmučarBkl suknjič: V splošnem ima prednost vsak veterni jopič (VVindjneke), vsak anorak pred smuškim suknjičem. Tako imenovani norveški jopič, često Se debelo podložen, je pri pravilnem gibanju preveč neroden. Razen tega se veterni jopič in anorak v pasu innogo bolj prilegata hlačam in zapirata s tem pot vodi, snegu in vetru. Za silo pa zadostuje vsak športni jopič. .1. Veterni Jopič In anorak. Material po možnosti balonska svila. Lahko je podložen, nujno potrebno pa to ni. Spredaj so zapira z zadrgo ali pa z gumhi, še boljše je, če sc obleče čez glavo In s kratkim trakom zadrgne. Brezpogojno je priporočiti prišito kapuco za glavo in ušesa, ki event. nndomestuje čepico. Barva: hela, siva, bcigp. modra: 7,a dame tudi rdeča in zelena, v vseh odtenkih, Veterni jopič in anorak ne smeta biti prekratka, da sta zavarovana v viharju trebuh in zadnja stran Snniškl čevlji. Ni treba, da so elegantni In pa okrašeni 7. mnoirimi jermeni ali celo modni, kombinirani Čevlji. Najbolj važno je. da so lagodni (raje preveliki!. ne pretežki In predvsem, dn ne prepuščalo vode. Da bi se vezavi smučk čimbolj prilegali, naj bo nodplat spredaj štlrloelnt. peta pa zadaj globoko vdolhPBR. Sicer pa je mogoče vsakn staro gojzarice 7.a ncknl dinarjev predelati v smuške čevlje. 5. Perilo: nn sine biti predebelo in pretežko, saj nismo na Severnem tečaju. Priporočljiva sta lahka človeka' na odru« (Budapest 1934). Sodeluje pri številnih ogrskih in inozemskih strokovnih listih in revijah. Predaval je večkrat o praktičnih in teoretskih gledaliških problemih v Nemčiji in Franciji. Sedaj je ravnatelj budimpeštanskega Narodnega gledališča in režiser v budimpeštanskem Komornem gledališču, glavni režiser pri budimpeštanskem radiu. Predaval na Convegno Volta v Rimu 1934; Thcalcr, Film und Radio. Razgovor z njimi bomo prinesli prihodnjič, K. volna in flanela. Porabna pa je vsaka neprelahka srajca, razen svilenih. Povrhu nogavic je nujno potrebno obleči še en par kratkih volnenih nogavic, zato je treba izbrati široke čevlje. G. Pulover ali svlter: ne predebel, pa tudi ne pretanek. Rokavi naj bodo dolgi, spomladi pa zadostujejo tudi kratki. Vrat ni treba, da je pokrit, ker ga veterni jopič in anorak dovolj varujeta. Barva in vzorec po okusu. Fantacija in moda se lahko tu iz-živita. 7. Pokrivalo-, najbolj praktično pokrivalo je čepica s ščitom, ki ima pritrjene zaščitne dele za ušesa. Ugovarjati tudi ni klobuku s posebnimi ščitniki 7.a ušesa. Ce veterni jopič ali anorak nimata kapuce je nujno potrebno vzeti b seboj volneno kapo, ki v snežnem metežu varuje lica in ušesa. 8. Rokavice: volnene ali z volno podloženega usnja. V splošnem greje palčnik bolje kakor navadna rokavica. Zelo praktično je, če se pod palčnike oblečejo še čisto tanke navadne rokavice tako, da roke ne postanejo mrzle, tudi če slečemo palčnike (pri jedi, mazanju itd.). 9. SmučI: 7.a začetnika nekoliko krajše in lažje, za izvežbanega p» daljše in težje. Njihova dolžina naj odgovarja dolžini telesa plus navzgor i7,tegnjene roke do zapestja. Ni treba, da bo iz hickory-ja (norveški specialni jesen), ali kakega drugega dragega lesa, saj jih bomo itak enkrat zlomili. Na vsak način pa je tudi tukaj treba bolj paziti na solidnost kakor pa na okraske in lepo zunanjost. Izvežabanemu smučarju je brezpogojno priporočiti jeklene robove, ne škodujejo pa tudi začetnikom. 10. Stremena: čim bolj preprosta — tem boljša. Najbolj priljubljeno jc huitreldovo streme (Huitfedl-bindung). Za tekmovalce je zelo koristna utorna pritrditev (Stemmlochbefestigung), ker daje nogi večjo gotovost. Sijajna, za razvajene tekače Bta tako imenovana peresni natezalec in kandahar streme (Bild-Bteinatrammer in Kandaharbindung). U. Palice: lahke in ne predolge z usnjeno ali gumijasto glavico in z dolgimi usnjenimi pentljami. Krožnik širok iz slame ali aluminija. Debele in predolgo palice so dobro uporabne za preskoke; na smučišču in pa pri smuku pa samo ovirajo in zato niso priporočljive. 12. Maže: posebna vrsta 7.a vzpon, posebna za v7.pon, posebna za smuk pri suhem in posebna Se pri mokrem snegu; spomladi tudi klister. Tudi nekatere univor7.alne maže so zelo dobre za vzpon in za smuk. 1,1. Nahrbtnik ali telečnjak, krošnjak: se mora čvrsto oprijemati hrbta zaradi smuka. Zelo dober je z nahrbtnim stojalom iz trstike ali iz aluminija. 14. Najvažnejše pravilo za začetnika: ne kupuj svoje opreme snm. ampak vzemi s seboj znanca, ki je dober smučar in upoštevaj zgoraj navedenih trinajst točk Dr. Franc Casny. Naša smučarska literatura V letošnji zimski sezoni je Smučarski klttb Ljubljana za svojo desetletnico izdal lično 100 strani obsegajočo brošuro, kjer so s članki in strokovnimi razpravami prispevali naši najboljši strokovnjaki. Knjiga je potrebna ne samo za povprečne smučarje, temveč tudi za tekmovalce, kjer najdejo navodila za trening; za smučarske funkcionarje in sodnike, kjer najdejo važne prispevke za svoje delo. V knjigi je praktično razloženo tudi novo zaračunavanje za alpsko kombinacijo, ki ga je zvezna skupščina letos uvedla. Cena knjigi je samo 10 din. Dobiva se pri g. Kiirner Oskarju, firma Goreč, Ljubljana. Vesti Športnih zvez, klubov in društev Slovenska kolesarska zveza. (Službeno.) Danes, v četrtek, ob pol 8 zvečer sklicuje novoustanovljena Slovenska kolesarska zveza svojo širšo sejo vseh odbornikov v prostorih gostilne »Pri Ivanu« (nasproti »Daj-Dama«), Aleksandrova c. 6. Zaradi izredne važnosti dnevnega reda se pozivajo vsi, ua se seje sigurno in polnoštevilno udeleže. — Predsednik.