T sotovinl uto ii m 284. V umilonl, v petek 16. decembra 19Z1. Ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2._Din, do 100 vrst 2-50 Din, vezji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej. >Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. UpravoJštvo; Knaflova ulica *t 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica it 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Današnja seja Narodne skupščine Vojni minister o potrebi nase avijatike — Zakon o zračnem prometu soglasno sprejet. — Burna debata o radikalskih volilnih sleparijah. — Beograd, 15. decembra. Današnjo sejo Narodne skupščine je otvoril predsednik malo pred 10. uro. Po prečitanju zapisnika je sporočil, da je notranji minister predložil načrt zakona o nošnji orožja ter načrt zakona o državljanstvu. Po običajnih formalnostih je skupščina prešla na dnevni red. Kot prva točka dnevnega reda je bila razprava o zakonu o zračnem prometu. Uvodoma je podal vojni minister general Had-žić daljši ekspoze o razvoju avijatike pri nas in drugod ter o njenem pomenu za državno obrambo in splošni promet. Naglašal je, da je povzdiga avijatike pri nas važnejša, ker so vse naše komunikacije na kopnem v zelo slabem stanju. Velik pomen civilnega letalstva v splošnem prometu je dokazoval na podlagi prometne statistike. Z železnico traja potovanje iz Beograda do Ljubljane 12 do 14 ur, z avtomobilom 15—20 ur, z letalom pa 3 Vi ure. Kolike važnosti je letalstvo dandanes v državni obrambi, je dokazala že svetovna vojna. Zakon o zračnem prometu je sestavljen v smislu mednarodne konvencije, ki jo je podpisala tudi naša država. Za civilno letalstvo predvideva zakon ustanovitev generalne direkcije pri prometnem ministrstvu. Debato je otvoril zemljoradnik Vu-jić, ki je podal izjavo, da bo njegova stranka glasovala za zakon, da na ta način manifestira svojo voljo za razvoj domačega letalstva. V imenu kmečko-demokratske koalicije je podal izjavo dr. Krajać, ki je naglasil, da bo njegov klub ne glede na to, da je v opoziciji, glasoval za zakon, ker želi povzdigo domačega civilnega in vojaškega letalstva. Naglasil je, da hoče kmečko-demokratska koalicija dati s tem tudi dober zgled vladi, da v vprašanjih, ki so splošnega interesa, ne sme biti ozko-srčna. Zakon o zračnem prometu je bil nato soglasno sprejet. Tudi naslednji zakon o uporabi Ko-larčevega fonda za osnovanje ljudske univerze je bil brez debate soglasno sprejet. Obširna in mestoma zelo ostra debata pa se je razvila pri razpravi o poročilu anketnega odbora, ki je preiskal volilne sleparije v sarajevskem in bi-haškem okrožju. Anketni odbor je ugotovil, da so si radikali na nepošten način pridobili mandat posl. Veljkoviča, ki bi moral praviloma pripasti zemljoradniku Drljači. Radikali zahtevajo, naj o tem poročilu najprej razpravlja verifi-kacijski odbor, ki naj šele nato stavi predlog o tem, ali se naj Veljkovičev mandat razveljavi ali ne. V debato so posegli radičevec Šutej. radikali Uzu-nović. Vasa Jankovič in dr. Jovanovič ter radičevec dr. Maček. Med govori radičevcev je prišlo do ostrih konfliktov z radikali in do hrupnega prerekanja med opozicijo in vladno večino. Poslanci demokratske stranke so se držali precej rezervirano. Debata ob 12.30 še traja. Poslovni odbor kmečko-delavske koalicije Včeraj se je vršila seja poslovnega odbora kmetsko - delavske koalicije. — Za pravice starovpokojencev. — Stik z gospodarskimi krogi. — Beograd, 15. decembra. Včeraj dopoldne in popoldne se je vršila seja poslovnega odbora kmečkj-demokratske koalicije. Glavna razprava se je vršila o postopanju na prihodnjih sejah Narodne skupščine. Sklenjeno je bilo, da bo krneč-ko-demokratska koalicija glasovala za zakon o zračnem prometu in za zakon glede uporabe Kolarčevega fonda. Odvojeno stališče pa bo zavzela pri poročilu anketnega odbora o volilnih sleparijah v sarajevskem in bihaškem okrožju. Radikali namreč skušajo pridobiti na času s tem. da nameravajo zahtevati, naj o poročilu anketnega odbora najprej razpravlja verifikacijski odbor. Obširna debata se !e razvila tud' o stališču, ki naj ga zavzame klub kmečko - demokratske koalicije glede predloga vlade o prevedbi vpo-kojencev bivše srbske in črnogorske armade po novem zakonu o ustrojstvu vojske. Za predlog vlade bodo brez dvoma glasovale vse tri vladne stranke, zlasti klerikalci, ki niso doslej še ničesar izposlovali zato, da bi se prevedli tudi civilni in predvojni upokojenci prečanskih krajev. Odbor kmečko-demokratske koalicije se je med drugim podrobno bavil tudi s svojim poslovnikom. Poslovnik predvideva najtesnejše sodelovanje med odborom in člani kluba. Inicijativa v vseh taktičnih vprašanjih je izročena po-slovnemu odboru. V smislu tega poslovnika bo imel vsak mesec po en član poslovnega odbora dežurno službo, ki bo obstojala v tem, da bo po potrebi sklical sejo odbora, sprejemal predloge, interpelacije poslancev itd. Vsaka zadeva mora pasirati poslovni odbor. Ta odbor bo sklepal tudi o taktiki v vprašanjih poedinih mestnih občin. Nadalje je odbor razpravljal o manifestacij-skem zborovanju, ki bi se imelo vršiti za Časa parlamentarnih božičnih počitnic v Zagrebu. Istočasno se bo vršila skupna seja obeh klubov ter konferenca z zastopniki gospodarskih krogov. Na tej konferenci se bodo poslanci podrobno seznanili z željami in zahtevami gospodarskih krogov, ki bodo merodajne za nadaljno gospodarsko politiko kmečko-demokratske koalicije. Pokret za enotno demokracijo Beograd, 15. decembra. Kluba kmetsko-demokratske koalicije prejemata od organizacij SDS in HSS številne brzojavke, v katerih ljudstvo pozdravlja skupen nastop vseh demokratično mislečih elementov. Zanimivo je, da se v teh brzojavkah izraža želja za razširjenje kmetsko-demokratske koalicije tudi na Davidovičeve demokrate. Interesantna je brzojavka, ki so je prejeli voditelji kmetsko-demokratske koalicije iz Sinja in ki pravi: «Z izredno uspele zabave SDS v prisotnosti poslanca Gri-sogona, kjer so se združili v bratski slogi naši samostojni demokrati in ra-dičevci, vsi prisotni navdušeno pozdravljajo voditelje kmetsko-demokratske koalicije, ki naj se razširi v splošno veliko jugoslovensko demokracijo pod vodstvom čestitega Jugoslovena Ljube Davidoviča. Živela ujedinjena demokracija!» TRGOVINSKA POGAJANJA Z REPUBLIKO CHILE — Beograd, 15. dec. Konzul republike Chile je stavil zunanjemu ministru v imenu svoie vlade pismen predlog glede trgovinskih pogajanj. Kakor se zatrjuje, je vlada ta predlog sprejela in bo v nakraišem času Imenovana naša delegacija za pogajanja, ki se bodo vršHa v Beogradu. LITVA NE DA VILNE IZ ROK _ Berlin, 15. dec. Litovski ministrski ministrski predsednik VVoldemaras pride v Berlin. Zastopnikom časopisja je izjavil, da ne bo Litovska nikdar pristala, da pripade Vilna poijtkj drifcvi. Komercijalizacija državnih podjetij — Beograd, 15. decembra. Slično, kakor prometno ministrstvo pripravlja tudi mini strstvo za šume in rudnike uredbo o ko-mercijalizaciji državnih podjetij, ki spadajo v resor tega ministrstva. Osnutek uredbe izdeluje posebna komisija strokovnjakov, pri čemur namerava upoštevati zlasti izkušnje in prakso, ki jo ima v tem pogledu Češkoslovaška. Uredba zasleduje v glavnem sledeče smernice: 1. državna podjetja naj se izločijo iz državnega proračuna v sedanji obliki, ker to le ovira njih gospodarski razvoj. 2. Pristojnost glavne kontrole državnega računovodstva naj se ukine, ker je njeno poslovanje zelo zastarelo in ni v skladu z modernimi trgovskimi načeli. 3. Uvedba trgovskega knjigovodstva in 4. Depolitizacija uprave in administracije. Komisija bo pri tem upoštevala stališče. Mi so ga zavzeli zastopniki gospodarskih korporacij glede komercijalizaeije državnih železnic. V najkrajšem času bo sklicana širša anketa gospodarskih krogov in strokovnjakov, da razpravlja o tem vprašanju in slavi primerne spreminjevalne predoge. ZOPET OBSOJEN NOVINAR — Sarajevo, 15. decembra. Pred tukajšnjim okrožnim sodiSčem se je danes vršila tiskovna pravda na tožbo ministra za trgovino dr. Spahe proti odgovornemu uredniku sarajevske >Večerne pošte«. List je posnel po »Slobodi* daljši članek, v katerem je kritiziral politično delovanje dr Kpahe. Odgovorni urednik je bil obsojen na 14 dni zapora, 5000 Din globe in na povračilo pravdnih stroškov. V pričakovanju seje radikalskega kluba Na današnji seji radikalskega kluba naj se razčisti razmerje med radikali in demokrati. — Celo radikali nezadovoljni z davčno politiko. — Vprašanje predsedstva. — Beograd, 15. dec. Tekom včerajšnjega dne je bil ministrski predsednik g. Vukičević dvakrat v avdijen-ci na dvoru Njegove pogoste avdijence spravljajo politični krogi v zvezo z današnjo sejo radikalskega kčuba. V političnih krogih živahno komentirajo sklepe demokratskega kluba, ki se je zlasti v vprašanju sodniških plač popolnoma solidarizira! z opozicijo in odklonil vse predloge vlade. S tem večjo napetostjo pričakujejo politični krogi za danes popoldne sklicano sejo radikalskega kluba. Kakor se zatrjuje v radikalskih krogih, bodo radikalski nezadovoljneži zahtevali od g. VukiČe-viča, naj končno poda poročilo o splošnem političnem položaju, zlasti pa natančna pojasnila o odnošajih med radikali in demokrati v vladi ter med radikali in klerikalci. V zvezi s tem zahtevajo, da razpravlja radikinlski klub o znanem ukazu glede premestitve sre-skih poglavarjev, ki je bil izdelan na zahtevo demokratske zajednice. Radikali naglašajo, da je'g. Vukičević v tej zadevi šel predaleč in žrtvoval demokratom najvnetejše radikale v Vojvodini. Drugo glavno vprašanje, o katerem zahtevajo radikalski poslanci razpravo v radikialskem klubu, je vprašanje izenačenja davkov. Pretežna večina radikalskega kluba je nezadovoljna s predloženim zakonom o neposrednih davkih, ker smatra, da bi to pomenilo preveliko obremenitev srbijanskih krajev. Vedno bolj pa se širi v radikalskih Kirogih tudi zahteva po spremembi v predsedstvu kluba. To zahtevo motivirajo ne le s tem, da ni oportuno, da je g. Vukičević istočasno predsednik kluba in predsednik vlade, marveč naglašajo, da je bila izvolitev g. Vukičevića označena izrecno kot začasna. Zato smatrajo, da bi bil sedaj že čas, da g. Vukičević kot predsednik kluba odstopi. G. Vukiičević pa s svoje strani dela na to, da bi dobil vsaj formalno zaupnico kluba, da bi na ta način utrdil svoje stališče v vladi. Proti neznosnim davkom Beograd. 15. dec. Centrala industrijskih korporacij je predložila danes namestniku firančnega ministra £U\ Spahu obširno spomenico, v kateri se bavi z davčnim zakonom, zlasti pa z nameravano uvedbo davka rta skupni dohodek. Predvsem zahteva, naj vlada upošteva že ponovno stavljene predloge gospodarskih krogov. Spomenica ugotavlja, da bo prinesel novi davčni zakon, če bo ostal takšen, kakršnega je predložila vla-da, novo ogromno obremenitev našega gospodarstva, ki mora v takih razmerah popolnoma propasti Glede davka na dohodnino, pa še posebej naglasa, da naša administracija še dolgo ni dozorela tako kompliciranemu davku in predraga, naj se ta davčna oblika sploh odpravi, dočim se naj ostale davčne stopnje kar najbolj znižajj. SEJA KLUBA DZ — Beograd, 15. decembra. Danes ob Vi 10. se je pričela seja kluba demokratske zajednice, ki je razpravljala o davčnem zakonu, zlasti pa o vprašanju dohodnine. Uvodoma je podal posl. Šeče-rov, ki je obenem predsednik davčnega odbora, obširno poročilo o tem vprašanju. Po njegovem referatu je bila seja radi seje Narodne skupščine prekinjena in se nadaljuje popoldne. SPOR V NEMŠKI ŽELEZNI INDUSTRIJI — Dusseldorf. 15. dec. Danes se vrše posojanja za ureditev spora v nemški železni industriji. Pogajanja so naletela na velike težkoče. TRGOVINSKA POGODBA Z NEMČIJO — Berlin, 15. dec. V smislu medsebojnega dogovora stopi jugoslovensko-nemška trgovinska pogodba v veljavo 28. decembra to je že pred izmenjavo ratifikaciiskih listin. EGIPT SE BOJI BOLJŠE- vneov — Moskva, 15. decembra. Egiptovske oblasti nočejo dovoliti vizuma ruskim delegatom za statistični kongres, ki se vrši v decembru v Egiptu. ČASTNA IZJEMA MED DRŽAVAMI — Berlin, 15. decembra. Pozno v noč je sprejel nemški državni zbor zakonski načrt o uradniških plačah s 331 glasovi proti 16. Istočasno je odobril državni zbor 25. milijonov mark, ki se bodo razdelile kot božično darilo med male penzijoniste in podpirane bivše državne nastavljence. ROPARSKI NAPAD NA VLAK — Newyork. 15. dec. V Pcnsilvaniji je neka roparska tolp« napadla tovorni vlak ter ga ustavila s tem, da je prerezala cevi za zračno zavoro. Nato je postrelila par spremljevalcev ter oropala za 50.000 dolar* jev surove svile. Tolpa je u§la. ŽELEZNIŠKA NESREČA V NEMČIJI — Berlin. 15. decembra. Berlinski direktni vlak je ob pol 20. pri postaji Lichterfelde skočil s tira. Stroj in prtljažni voz sta padla s tračnic. Naslednji osebni vozovi so bili aaikodovanih. Sedem oseb je bilo ranjenih. Poraz komunistov v Kantonu — London, 15. decembra. Kantonske vladne čete so popolnoma premagale komuniste in so gospodar položaja. Vlada je nenavadno ostro nastopila proti povzročiteljem revolucije in vse, kar ni ušlo, je bilo justi-ficiramo. Ceste so dobesedno pokrite s trupli justificiranih. Ta revolucija je bila ena najbolj krvavih, kar jih beleži kitajska zgodovina. Ved delov mesta je bilo požganih in na tisoče vladnih pristašev umorjenih. Ropalo se je splošno po vsem mestu. Poslopje Osrednje kitajske banke je pogorelo do tal. Nedotaknjeni so ostali le prostori, kjer so se nahajale zlate zaloge in novčanice. Nepoškodovano je ostalo carinsko poslopje in poštni urad. Vlada je izdala oroglas, v katerem poživlja prebivalstvo, naj izda skrite komuniste. Tujci so še pravočasno pobegnili. Angleško imetje ni bilo oškodovano. DEFRAVDANT ALI ŠPIJON? — Budimpešta, 12. dec. «8*Oraj*l_Jj* sag« javlja, da je danes policija prijela moža. ki je izjavil, da se piše Franc Nagy in da je poljedelec iz Debrecina. Policiji se je zdel mož sumljiv, ker je zelo slabo govoril madžarski. Pri zaslišanju je priznal, da se piše Todor Forescu in da je ritmojster v tretjem rumunskem konjeniškem polku, ki je štaci-joniran na Sedmograškem. Priznal je, da je s svojim tovarišem poneveril iz blagajne polka 10 milijonov lejev. Njegov tovariš je pobegnil v Jugoslavijo, sam pa je preteklo noč brez potnega lista prekoračil madžarsko mejo. Forescu je izjavil, da ie s svojim tovarišem zakopal poneverjene bankovce na varnem kraju, ker sta se bala potovati t? tako velikim zneskom. Pri preiskavi njegovega kovčka so našli bankovce v vrednosti 4000 pengSjev. Policija ne »zključuje možnosti, da je Forescu vohun in da je prijavil poneverbo zato, da prikrije svoje prave namene. ANGLEŠKE ČETE NA KITAJSKEM — London, 15. decembra. Spodnja zbornica je odobrila naknadne kredite za vzdrževanje angeških čet na Kitajskem. POLITIČNA TATVINA — Varšava, 15. dec. Ponoči so vdrli neznani storilci v klubske lokale narodne« demokratske stranke, odkoder so odnesli važne politične listine. Vrednostni predme* ti so ostali nedotakljivi. Zdi se, da gre za tatvino iz političnih motivov. NESREČA PETROLEJSKEGA PARNIKA — London, 15. dec. Severno Pluching-tona v Mersevju se je ponesrečil včeraj petrolejski parnik cSemmole*. Nad 8000 ton petroleja plava na morski površini. Vlada je odredila izredne varnostne mere na celem obrežju, da se prepreči požar. Kajenje je strogo prepovedano. Vožnja s parniki je v vsem okrožju strogo zabranjo^ na, ker se boje, da bi iskre iz dimnikov vnele petrolej. Več ladij m partrikov 90 odstranili iz ogroženega okoliša. RUMUNSKI DIJAKI PRED VOJNIM SODIŠČEM — Bukarešta, 11 decembra (be.) Pred vojno sodišče pride 44 dijakov, ki so obtoženi deloma upora in deloma ropanja. Ru-munska vlada je stavila oškodovancem na razpolago 78 milijonov lejev. Leningrajska Inka zamrznila Moskva, li. dec. (lo.) Ker je ljeningraj* ska luka popolnoma zamrznila, se poahižu* je ruska rjgovmsfca mornarica Rig* Nova klerikalna infamija V torek smo opozorili na klerikalno infamDo, Id Jo je zagrešil »Slovenect v svojem poročila o seji finančnega odbora, v katerem jc poti. dr. Žerjavu podtaknil izjavo, da »se po njegovem mišljenju mora najti način, da se ukine ena aH druga fakulteta v Ljubljani ali Zagrebu«. Ugotovili smo. da teza dr. Žerjav nikdar ni rekel in da Je »Slovenec« falzificiral njegovo izjavo. Danes »Slovenec« ponavlja svojo infamijo ter si da poročati iz Beograda, da je posl. 2erjav o vprašanju univerz »v finančnem odboru zelo blago govoril in dejal, da bi se po njegovem mišljenju mogel najti način, da se ukine ena alt druga fakulteta v Ljubljani in Zagrebu«. Ugotavljamo, da dr. Žerjav tudi tega ni rekel, pač pa je dejal, da bi se »morda našla večina ta okrnjenje ljubljanske univerze, toda vlada bo videla, da bo to vprašanje postavljeno ponovno na dnevni red In še v kočljivejši obliki«. Končno je dejstvo, da je klerikalni poslanec SmodeJ glasoval v načelni debati fin. odbora za čl. 44 fin. zakona, ki pooblašča vlado za redukcijo univera. posl. dr. Žerjav pa je glasoval proti. Pojdimo spat! Bržkone na naslov Ljubljančanov je oblastni odbor v utemeljevanju svojega predloga o uvedbi takse na nočni obisk kavarn zapisal med drugim tudi naslednje zlate nauke: >Takso na nočni obisk javnih okrepčeva-lišc in zabavišč bodo plačevali bari, nočne kavarne in ostali javni lokali podobne vrste po 10 Din, ostale kavarne pa po 5 Din od vsakega gosta, ki se nahaja v njih po 24. uri ponoči. Ta taksa se bo morda zdela marsikomu previsoka. Temu velja odgovor: Vsakdo se ji lahko izonne! Imel bo od tega dvojno korist: Šel bo ob pravem času k počitku in obvarovan bo pred nadaljnim brezumnim trošenjem denarja. Če bo s to odredbo ponočevanje vsaj deloma omejeno in če bo vsled tepa dono« te tak-«' majhen, tudi praTj (Realnost proračuna!) Gotovo je, da je človeku potrebno razvedrilo, tega pa prav gotovo ne bo iskal trezen Človek v nočnih lokalih. Do 24. ure ima vsakdo časa dovolj, da se v družbi pozabava. (Tudi v »Unionu«!) Kdor bo pa kljub temu posečal nočne lokale in tam trosil denar, bo tudi lahko utrpel 5 oz. 10 Din oblastne takse. Princip vsake davščine mora biti, da je davščina pravična in da ne ogroža eksistenčnih pogojev prebivalstva. Z uvedbo te uredbe pa prav gotovo ne bodo prizadeti eksistenčni pogoji nikogar. (Kaj pa kavarnarji, kavarniški nastav-ljenci, orkestri itd.?) Trdno smo prepričani, da bo oblastni odbor v svoji očetovski skrbi za Ljubljančane popolnoma dosegel svoj nam**, Z novim letom bo zavladalo v Ljubljani geslo: * Pojdimo spat, saj skrbi oblastni odbor za nas!« In tako dobimo nav dokaz, da je Ljubljana zaspana. Z začudenjem se seveda vprašujejo nekateri Ljubljančani, zakaj se bo taksa na nočni obisk javnih lokalov pobirala šele od polnoči in zakaj ne ie od 10. ali 11., ko bi vendar lahko prinesla še večji dohodek, kakor ga oblastni odbor pričakuje. Ali so tudi tu igrali vlogo posebni oziri na duhovne gospode, ki jim cerkev dovoljuje uživanje alkoholnih pijač pred polnočjo, ne pa po polnoči? — Pravijo, da zavist ni krščanska Čednost. Naša skrinjica za občinske volitve v Mariboru je 3. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA: Devize: Berlin 13.56—13.59 (13.575), Cu-rib 10.9407—10.9707 (10.96. 10.961), DnnaJ 7.995 —«.025 (8.01). London 276.8—277.6 (277.2), New-york 56.61—56.81 (56.71), Newyork kabel 0-56.82, Pariz 223.25—225.25 (224.25), Praga 168—168.8 (168.4), Trst 307.25—309.25 (308.25) Efekti: Celjska 164, Ljubljanska kreditna banka 133, Kreditni zavod 160, Strojne 70—70 (70). Vevče 133. Ruše 265— 280, Stavbna 56. Šešir 110. Lesni trg: Tendenca mirna, zaključkov ni bilo. Povpraševanje Je za bukova tnetlisča, 27X27, 1—1.10 m, fco. vaz. meja po 700 denar in za bukove testone. 20 mm, 2.25 m dolžine, od 12—30 cm. media 23 in 24 cm, fco. vag. oakl. postaja po 445 denar. Deželni pridelki: Tendenca čvrsta. Zaključkov ni bilo. Cene so ustale nespremenjene. ZAGREBŠKA BORZA. Deviza: London 276.8—277.6, Newyork 56.617—56.81T, Pariz 222.75—224.75, Milan 307.5—309.5, Curin 1094.63—1097.63, Amsterdam 22.97—23.03, Berlin 1356—1359. Dunaj 799.5—802.5. Praga 167.99— 168.79. Efekti: 7% investi. posojilo 1921 85H—«5, 2H% vojna Skoda 414, Hipotekama banka 57H—58, Ljubljanska kreditna 132—135. Prastediona 880, Trboveljska 470—477H, Vevče 136. INOZEMSKE BORZE. — Curth. London 25.285, Newvork 517.75, Pariz 20.39. Milan 28.11, Berlin 123.68, Du-naj Booflrad 9,1* Prag* Itttf. Stran. 2 »SLOVENSKI NAROD« dne 16. decembra 1927. ____ ,Stev. 284 Kako se izpolnjujejo klerikalne predvolilne obljube 60 do 70 rnffijonov novih davkov t Sloveniji. — Uničevanj« našega vinogradništva, gostilniška in kavarniške obrti. — Kavar-narji bodo prisiljeni zapreti svoje lokale. — Dne 1. jannarja L 1928 bodo novi oblastni davki že iztirjani. Predlogi za uvedbo novih visokih ob. lastnih davJčin, ki iih je včeraj predložil oblastni odbor ljubljanski oblastni skupščini, so presenetili vso našo javnost, kajti vsi s»e> s! na lasnem, da gospodarske krize pač nihče ne bo odpravil 2 novimi davki. V današnjem »Slovencu« izjavlja predsednik oblastnega odbora, da je predloženi proračun ljubljanske obla-stne samouprave za L 1928 realen. Dr. Natlačen sam priznava, da (a proračun nima same praznih številk kakor ool, ki je bil predložen lansko leto in ki ie predstavljal samo nekak program dela klerikalne večine. To se pravi, da hoče klerikalna večina predlagane nove oblastne davščine. 50% prebitek na držav, takso od kinematografskih predstav, takso za gledališke vstopnice, 25% doklado k drž. davku na dobiček družb, zavezanih javnemu polaganju račuiov, takso na javne plesne prireditve, takso na nočni obrok javnih zabavišč in okrepčevališč, takso na motorna vozila, takso na produkcijo premaga, 100 odstotno oziroma 200% doklado k državni trošarini, — dejansko tudi izvesti, kar predstavlja samo za Hobljansko oblast po podatkih predloženega proračuna 25,627.738 Din novih davčnih bremen. Ker bodo po izjavah dr. Natlačena, objavljenih v zagrebškem »Jutarnjem lisiu«, enake davščine uvedene tudi v mariborski oblasti, kjer lahko računamo z ozirom na večji obseg področja, da bodo znašale 30 do 40 milijonov, bo Slovenija v priht>dn.tem leta plačevala 60 d 70 milijonov novih oblastnih davščin. Z ozirom na dejstvo, da izkazuje novi drž proračun velik deficit, ki ga ie treba kriti, vslej česar bo državni davčni vijak še bolj navit in da se državni davki niso prav nič znižali, pomenja omenjena vsota za narodno gospodarstvo v Sloveniji novo veliko breme, ki gotovo ne bo ostalo brez slabih posledic v obstoječi gospodarski krizi. Največ dohodkov si obeta ljubljanski oblastni odbor med nov'rm davščinami od doklade k državni trošarini na opojne pijače, ki bo znašala pri domačih vinih, pivu, ž-gartju, alkoholu, punču, konjaku in likerjih 100%, pri ostalih vinih, ki se uvažajo v ljubljansko oblast, pa 200%. Po proračunu bo ta doklada znašala pri navadnem vinu 6,300.000 Din pri hnem vinu 250.000 Din, pri pivu 1,900.000 Dm, pri žganju 827.758 Din, pri čistem alkoholu in likerjih 2,050.000 Din. skupno celih 11,227.738 Din. Nobenega dvoma ni, da bosta s to novo davščino najtežje prizadeti naša gostil-ničarska obrt tn naše vinogradništvo., ki se že itak borita z velikimi gospodarskimi težkočami. Povišano obdavčenje konzuma alkohola doma bi se dalo deloma še zagovarjati, ako bi klerikalci poskrbeli za možnost izvoza domaČega pridelka. Toda v trgovinskih pogajanjih s Francijo je naša vlada pristala na uvozno carino 45 zlatih framkov za 100 ks vina, v trgovinski p-o-godbi z Grško je pristala v tem pogledu na iste ugodnosti kakor Franciji, kar bo imelo za posledico, da bo na podlagi klavzule c najvišjih ugodnostih tudi Italija mogla uvažati pod enakim? pogoji svoje vin« v Jn* gostavijo. Trgovinska politika na$e vlade ne ustvarja možnosti izvoza našemu vinogradništvu ampak ga §e eefo ubija z uvozom r» tih pridelkov d oči m uvalio klerikalci na drugi «trani nove visoke davščine za domač izdelek. To ie pravo ubijanje na-našega vinogradništva in poglobitev gospodarske krize. Za vina. ki se uvažaio v ljubljansko oblast, se uvaja 200% doklada na državno trošarino. Oblastni odbor utemeljuje to diferencijacijo pri domačih m uvoženih vinih s tem da vina iz južnih krajev naše države, zlasti iz Dalmacije in Vojvodine, ogrožajo domače vinogradništvo Zadnje je sicer res. nastane pa spričo dvojne doklade za tuja vina vprašanje, ali nI mogoče, da uvedejo ostale oblasti po istem zgled« po. sebne davščine za razne proizvode iz Slovenije? Ljuhllanski oblasti odbor se igra z ognjem. S 1. januarjem leta 192S. namerava klerikalna večina oblastne skupščine uvesti tudi posebno davščino za nočni obisk jav-,nih okrepčevališč in zabavališČ Člen l. predloga tozadevne uredbe pravi- »Bari, nočne kavarne In vsi ostali javni lokaH plačujejo kot posebno davščino po 10 Din, ostale kavarne pa po 5 Din od vsakega gosta, ki se nahaja v njih po 24. url ponoči.« Jasno je, da pomenja ta davščina skoro popolno uničenje kavarniške obrti. V Ljubljani je presneto maio ljudi, ki bi hoteli plačati 6 ali 11 Din (z občinsko takso vred) za to, da bi lahko popili po polnoči v kavami črno kavo za 3 Din Kavarnarji bodo prisiljeni zapirati svoje lokale o polnoči, kar bo imelo za posledico, da tudi oblastni odbor ne bo dobil pričakovanih dohodkov 500.000 Din, ki jih po proračunu pričakuje od te davščine. Prenapeta struna poči! Klerikalci so našim vinogradnikom, gostilničarjem in kavarnarjm pripravili res lepo novoletno darilo. Oddelki finančne kontrole morajo popisati na dan 1* januarja leta 1925. vse zaloge vkletenih pijač in takoj pobrati oblastno takso, obenem pa bo uvedena taksa na nočni obisk gostilo in kavarn. Razen tega bo treba od vsake plesne prireditve plačati še posebno oblastno takso 250 Dn. Zakaj niso naši klerikalci ničesar povedali o svojih dalekosežnih načrtih pred volitvami v Narodno skupščino, v ljubljanski občinski svet in v Zbornico TOI? Takrat so bili z obljubami zelo radodarni. Med njihovimi obljubami in dejanji ie velika razlika! Tvorničar Julij Hofman iz Zagreba je včeraj spremil svojo sorodnico na sa» grebški stavni kolodvor. Ko se Jo vlak odpeljal is je Hofman maha! sorodnJd z roko v pozdrav, se j« nenadoma zaletel vanj s vso silo neki moški in um pri tej prstki potegnil iz Šapa zlato uro z usnjeno verižico. Hofman je to takoj opazil in zagrabil tata za roko ter ga s pomočjo ključavničarja Josipa Marica odvedel na policijsko stražnico. Policija je ukradeno uro našla pri tatu in jo vrnila lastniku. Neki stražnik je kmalu nato naSel na kraju, kjer je bila tatvina izvršena, obmejno leritimacijo s fotografijo na ime Milana Horvata. Izdalo jo je 1. 1927 policijsko ravnateljstvo na Sušaku. Zlikovec je sprva trdil, da se piše Jovan Popović in da je iz Beograda. Pozneje je pa izjavil, da je Jovan Mija-kič, rojen 1897 v Pomazu na Madžarskem, po poklicu žagarski pomočnik. Na policijske poizvedbe je madžarski konzulat sporočil, da ie Jovan Mijakić res iz občine Pomaz, da pa ni več tja pristojen, temveč najbrž v Budimpešto. Konzulat je nadalje omenil, da je imel Mijakić že kot 11 letni deček opravka s policijo, ki ga je tedaj oddala v neki poboljševalni zavod v Budimpešti. Potem je bil večkrat v zaporu in je policiji dobro znan. Jovan je zagrebški policiji izpovedal, da jc bil L 1915 ujet na fronti in je bil celo leto v Rusiji, kjer se je tudi oženil. Iz Moskve je krenil brez listin preko Nemčije in Češke v Budimpešto. V rodni občini Pomaz mu niso dali dokumentov, zato je živel nekaj časa pri svoji materi v Budimpešti. Z vlakom se je kmalu nato pripeljal v Gyeke-no3 in prebrodil Dravo v čolnu. Prosjačil je po vaseh in dospel v Zagreb. Priznal je žepno tatvino. Policija ga je izročila sodišču. ★ Iz Podgorice poročajo, da je stopilo v stavko v Črni gori nad 450 šoferjev. Šoferji in lastniki avtomobilov stavkajo že nekaj dni. Sedaj so se pridružili stav-kujočim tudi lastniki vseh prevoznih avtomobilov. Tako je ves promet ustavljen, vozijo le še avtomobili prometnega ministrstva. Rad: te stavke se opaža po vseh krajih Črne gore pomanjkanje živil in drugih potrebščin. Številni gospodarji imalo v lukah in na glavnih kolodvorih nakopičeno blago, za katero morajo plačevati veliko ležariro ter tako trpe znatno škodo. Na včerajšnji seji občinskega odbora v Podgorici so razpravljali tudi o tem. Šoferji in avto-lastniki stavkajo, ker je oblastni odbor dal lastniku mestne garaže v Podgorici Milanu Bogoviću dovoljenje za nabavo 30 avtomobilov na račun reparacij. Oblastni odbor mu je v to svrho tudi stavil na razpolago 5 milijonov Din. Na predlog občinskega predsednika je občinski odbor brzojavno prosil ministrskega predsednika rn druge ministre, naj razveljavi odlok oblastnega odbora. Občinski odbor zahteva, naj se za to vsoto zgradi železni most preko Mo-rače, ki bi bil v veliko korist vsej Črni gori. Tudi druge občine bodo protestirale proti koruptnemu odloku. Božična razstava kanarčkov v Ljubljani O božiču se bo vršila lil. tekmovalna razstava harških kanarčkov v Ljubljani. Društveni člani kot gojitelji teh nežnih krl-latcev se že mrzlično pripravljajo za to tekmovanje Priprave v to svrho pa niso tako enostavne. Največ skrbi povzroča go-jitelju vprašanje, kje in kako si bo nabavil že pri četkom pomladi čistokrvne, zdrave samice ter samce takega rodu, ki pojo, vr-vijo brezhibna od njih pričakovane melodije, ki se izražajo vsaka po svoje v tekstih ter v gotovem glasu, podanim v notah. (Knjigi: KIuss, Leipzig in Richter, Praga). Dočim obstoje v Nemčiji in na Češkoslovaškem taka društva že stoletja, so pri nas šele v povoju. Iz Nemčije Izvažajo vsako leto pred božičem nebroj takih pevcev v Zedinjene države s posebnimi pamikL V Ameriki je namreč navada v boljših krogih, da se podari sorodniku, prijatelju ali znancu za god ali novoletno darilo takega krilatca v dragoceni srebrni kletki. V Nemčiji in na Češkoslovaškem obstoje poleg društev gojfteljev raznih vrst kanarčkov tudi društva ocenjevalcev (razsodni, kov). Na letošnji razstavi v Ljubljani bo ocenjeval naše vrvivce razsodnik iz Prage. gotovo vidi vsa soteska. Mislim, da bi kazalo pregledati okolico z drevesa, to bo znatno olajšalo naše dek). — Res je! Splezaj na drevo, — se je nasmehnil d* Albaniac. — midva te pa Dočakava tu. Goffi je hitel k drevesu. Odsoten je bil komaj deset minut Zadovoljen se je vrnil k studencu. — No? — je vprašal d' Albaniac. — Na južni strani je v skalah mnogo razook. — Poidimo tja! — ie vzkliknila Le-tiči i a. Odšli so ob studencu, ki ie tekel ob strmi skali pod zemljo. — Evo! — je deial Goffi in se ustavil pred skalo. — Glejta, nekatere razpoke so tako ozke. da bi šel komaj nož skozi. So pa tudi take, v katere lahko vtaknem prste ali roko. Toda plezati po skalah s pomočjo prstov in rok bi bilo nevarno. Treba bi bilo zabiti v razpoke ... — Lesene kline. — ie pripomnil d* Albaniac — Na katere bi se dala pritrditi vrv. Takoi so se lotili dela. D* Albaniac ie narezal klinov. Goffi in Leticija sta pa zakurila m iih opalila. Štela z razpokami je bila visoka najmanj sto metrov. Zato je bilo treba do Kakor pri vsaki taki ocent iivali, doživijo tiaft aaii goMtaHi rrmoca razočaranja. Taka presenečenja pa ponavadi isobraaUo goji-telja, da se ve izogibati napak pri gojitvi, ki iih preje ni razumel. Razstava naših hntokih vrvivcev se deh* v dva oddelka. A in B Oddelek A ob ega vrvtvce iz lastne vzgoge tekočega leta, kar je tudi pomen te razstave, V oddelku B se pa razstavilo starejši vrvrvci, četudi niso lakne vzgoje. Pač pa se zahteva, da je razstavljeni kanarček barski, od člana katere-gasibodi g o ji tali sk ega d ruš rva, tudi iz inozemstva. Ti vrvrvci nosijo kot taki ahsni-niast ohlapen obroček na novi z označbo rodovnika. Prosveta ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER V LJUBLJANI. V soboto, 17. decembra: :Sneguljčica in škratje«:. (Abonma.) V nedeljo, 18. decembra: »Sneguljčica in Škratje«. (Izv.) Popoldanska predstava ob 16. uri. Ljubljanska opera Sinoči je nastopila v partiji Santuzze ga. Fani Hermsdori , Billmova, hči rajnega ljubljanskega uglednega rokavičarja in bivšega posestnika v Židovski ulici. Iz mlade-niskih let se spominjam na vitko lepotico vraoje črnih las in oči; pela je v Glasbeni Matici iu uživala ugled. A to ie Že davno, m zdaj že vsi takratni mladeniči in mladenke unisono prepevamo: *Kje so moje rožice?!« Gospa Fani rienrrsdorfova je ohranila vsa) svojo lepo slavo. Modre je pa bi storila, ako bi ne bila nastopila šele po tridesetih letih prvič na slovenskem odru v Ljubljani Iz reklamnih notic smo zvedeli, da ie gostovala po uglednih nemških odrih; kfe ie bila stalno ang&žovana in kle še nastopa pa nismo čitali. Nič ne dvomimo, da je bila nekdaj pevka velikega, blestečesa glasu dratnatskesa značaja, ali igralka menda ni bila nikoli. Vsaj ne taka, kakršna mora biti ljubljanska prva pevka. Polez naše Tbierrv - KavČnikove. Thalerjeve in Mitro-vičke ne more uspeti oe zunanje, ne glasovno, niti igralski. Kot pošten, odkrit kri-rifc moram na svoje obžalovanje torej samo še reči: »Hvala lepa. ali — prosim — nikar več!« Pevka je preiela tri šopke. G. Janko ie zapel voznika Alfia čisto simpatično, nevsiljivo m mu dal z igro pravilen izraz. Gdč. Španova se dela. dasi ima šibak glas in še plaho Igro. G. Kovač je že znan Turiddu dobre igre. ga. Pol i-čeva pa znana Lola. Zbor ie bil često mnogo boljši kot sinoči; orkester pa prav deber. Opero ie treba ponovno izreiirati, ker moški ki mešani zbor ie neoriientiran. pije Iz prazmih čaš, krima ie brez krčmana.^ a spočetka le oder sploh brez oseb in dejanja. »Glumači« so nas zanimali zaradi nove Nedde. ki jo je izvrstno pela in igrala ga. Anka M i f r o v i ć e v a. Njen veliki, zmagoviti in krasni drame tskl sopran, velika muzikalnost in naravna živa igra so se uveljavili polno tudi v tel partiji: Kot Colom-bina ie prinesla cek» nekaj novih potez: pojoč Šaljivo, je obenem izražala grozo na način, ki je odličen. Kot prolog in komedijant je bil g. H o -o d k o v zopet mojstrski, dasi se ie dal opravičiti. V tej partiji je menda sploh na višku. Gg. Mohorič in Subeli sta bila prav dobra Teško pa je pisati o g. Gospodinovu, ki poje vse partije enako lokavo, s pretirano čustvenostjo, obupanim obrazom, ritmično omahljivo in povrhn še čisto nerazumljivo. Vzlic svojemu lepemu materialu se mora v pevskem tn igralskem oziru še mnogo in vztrajno učiti, da postane znosen operni ali celo svetski priznan tenor. Gledališče ie bito prav dobro zasedeno. Fr. G. Skladbo Ckildrcn's Corner (otroški kot) je posvetil Debussv svoji hčerkici Chan-chon, ki mu jo je narekovalo neizmerno ljubeče očetovsko srce. Skladatelj je pri-slušknil nežni dusi. kramljanju in sanjanju svojega otroka (slonova zazibalka, podoknica punčki, rajanje snežink, pastirček itd.) in ustvaril opojno dehteče poetične akvarele, polne esprija, pisane v lahkem, toda mar-katnem slogu, ki namenoma i zbegava vsak težji zavozljaj in je značilen za način De-bussvjevega ustvarjanja ravno radi njemu lastnih neobičajnih harmoničnih zvez in zvočnih barv. Ta kompozicija spada med naj-priljubljenejša dela otroške glasbene literature in je izšla v originalu za glasovir v 55.000 izvodih. Instramentiral jo je skladatelj in kapelnik Andre Caplet. To skladbo izvaja orkesiralno društvo Glasbene Matice na svojem koncertu ▼ petek, dne 16. t. m. ob 20. v unionski dvorani pod taktirko g. L. M. Škerjanca. Koncert se vrši v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in so vstopnice in programi * podrobno ■njaipanMWwaaawaai ■aapaajBaini ■ 1..... dvesto klinov. Temnilo se ie že, ko ie bilo dek> končano. Še le ko ie bil zadn.it klin opaljen, je d* Albaniac deial: — Zdaj pa k večerji in spat. Ura je kazala 10. Noč je minila mirno. Ko se je začelo daniti, so vstali, zajtrkovali in se znova lotili dela. Težko ie bilo zabijati kline v razpoke. Goffi je počasi plezal po skali in bil neprestano v smrtni nevarnostL Ker je bila vrv prekratka, so sklenili zabiti v višini 50 metrov več klinov zapored, da bi se mogla d* Albaniac in Leticija obdržati na njih in počakati, da potegne Goffi vrv do vrha. Plezati po klinih ie bilo nevarno, a pole* tega so morali vzeti s seboj še Faultona. — Faultona morajo soditi vsi bivši ljudje, — je izjavil cf Albaniac. — Njegovo življenje ni samo y naših rokah. Vse ie izdal, vsi naj ga sodiio. Leticija se ie strinjala z niim. Goffi ie pridno zabija? kline, d* Albaniac in Leticiia sta jib pa pripravljala. Na dvaintridesetem klinu se je Goffi naenkrat ustavil. Dr Albaniac in Leticija sta opazila, kako je zmajal z glavo, potegnil iz razpoke napol zabiti klin, ga skušal zabiti drugam in znova potegnil iz razpoka. razlago skladb v predprodaji v Matični knjigarni. Sg«*9Mniba opernega repertoarja. Ker je g. Dreaovec vsled proračunskih zadev našega fledaliata zadržaa v Beogradu ter m se ni mogel vrniti, se mora zamenjati ianatoja predstava »Bajadere* a Puccinij^vo opero >Toaea<. Predstava ostane za abonente roda A. Z oziram na važen raaloor in i'u bi pe mogla vadriari predstava aa že javljeni red A, bodo nastopili kljub viaraj^nji nendrtavi sledeči aoliatl: ga. A. MBrović ter qt- Betetto, Holodkov, Kova?, (ki tokrat poj« Cavarado->snija) in Subolj. Dirigent g. Xeffnt. Daljni red predstav ostane neiapremenien. Dijaška predstava Erripidov© >Mo-dejo«, ki je napovedana na soboto dna 17. t. m. popoldne, odpada zavoljo nenadno obolelosti nositeljice naslovne vloge ge. Avguste Danilove. — Danes, v četrtek, se poje v operi >Tosea< namesto »Bajadere«. Mladinska predstara na šentjakobskem gledališkem odru. šentjakobski gledališki oder npriaori v soboto, 17. decembra ob 20. uri in v nedeljo, 18. decembra ob 1$. uri popoldne mladinsko predstavo >SneguljHra in škratjec. Igra je zelo ljubka iu sa mladino vzgojna. Krasne so scene s Ikrati. Pri predstavi sodeluje tudi novoustanovljeni orkester šentjakobskega gledališkega odra. — Vstopnico za obe predstavi »o ▼ predprodaji v trgovini Peter šterk nasl Miloš KarniČnik na Starem trgu, za nedeljsko predstavo pa v nedeljo od 10. do 12 ure v šentjakobski knjižnici na Starem trgu. šBeiežnica KOLEDAR. Danes: Certek, 15. decembra 1927; katoličani: Kristina: pravoslavni: 2. decembra, Uroš. Jutri: Petek, 16. decembra 19>7; katoličani: Adelajda; pravoslavni: 3. novembra, Sofronije. DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: »Baiadera« A. Kino Matica; »Tar ljubezni*. Kino Dvor: »Berlin«. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Go-sposvetska cesta. Jutri: Ramor, Miklošičeva cesta; Trnko-czy, Mestni trsj. Plesna kontrola Skrb oblastnih očetov, onih namreč, ki imajo večinske podplate, za javni blagor in zasebno moralo, /V neizmeren. Vsakega, ki količkaj diši po pohujšanju v tem ali onem pravcu, bodo obdavčili tako, da bo lahko premagal izkušnjavca, ker bo imel kačo v žepu. Tudi plesnih učiteljev in plesalcev obeh spolov skrbni oblastni očetje niso prezrli. Počastili so jih v uredbi o oblastni taksi na javne plesne prireditve s posebnim paragrafom, v katerem pravijo, da mora prireditelj plesne šole prijaviti plesne vaje oblastnemu odboru z navedbo kraja in časa vaj (menda zato, da bodo lahko plesali tudi oblastni očetje) da mora takisto voditi seznam članov ter ga dati na vpogled kontrolnemu organu. Plesna kontrola je torej perfektna, hnperfektno ie samo vprašanje č'anic plesnih šol. Teh oblastni očetje kot ka-valirji zaenkrat še ne mislijo obdavčiti in tudi v seznamu jih ne bo treba voditi. To je v interesu kontrolnega organa odnosno njegove boljše polovice, ka/ti voditi v seznamu vse Članice plesnih šol in dobivati seznam z morebitnimi prilogami na vpogled bi pomenilo črtati iz rodbinskega seznama vse one paragrafe, ki so jih oblastni očetje s taksami tako skrbno podprli. Drugače je pa plesna kontrola vse hvale vredna in zasluzi, da jo uvrstimo med druge oblastne pojenje pomembnega napredka. — Ljubljanska garnirija — Zaerebška garnizija. Na igrišču Ilirije se odigra v soboto na državni praznik revanžna tekma med ljubljansko in zagrebško "vojaško reprezentanco. Prva tekma se je. kakor znano, odigrala 1. decembra med obema reprezen-tacama v Zagrebu pred okoli 3000 gledalci in je končala z 2 : 1 za Zagreb. V Ljubljani igra ojačena postava, v kateri igrata tudi znana internacijonalca Križ (HašTO in šošta-rie (Železničar). Igral bo tudi Beograjčan Kumanudi. Ljubljanska reprezentanca bo sestavljena iz dobrih igralcev prvorazrednih ljubljanskih klubov. Tekma obeta zanimiv sport. Postavo obeh moštev še objavimo. _ Vodstva Ljubljanske reprezentance. — Kaj je — ie zaklical d* Albaniac. — Skala se kruši! — Nu? — Mislim____ iščem... Goffi Je otipal z roko razpoKo m se naenkrat stegnil proti drugi razpoki, ki je zijala nekaj centimetrov nad prvo. Nenadoma se je pripetila katastrofa. Je - li spodrsnil klin. na katerem je Gofii stal, ali pa njegova roka. se ni dobroavidelo. Pač na sta d' Albaniac in Leticija videla, kako je nesrečnež za-mahal z rokami, omahnil, zakričal in padel. Dvakrat ali trikrat se te preko-picnil v zraku in treščil ob vznožju skale na tla. D' Albaniac in Leticiia sta od groze zakričala in planila k niemn. Ves okrvavljen in razmesarjen je Goffi za mrmral: — Nadaljujta z delom! Razpoka je zgoraj, trdna... Zbogom..,! Strese? se je. glava mu ie klecnila nazai in izdihnil ie. Leticija se ie razjokala nad njegovim truplom, d* Albaniac je pa ves bled držal nekaj časa pokojnikovo roko. — Ne joči draga moja. — te dejal, — Ooffi je naju opozoril na dolžnost Nadaljevati morava njegovo delo. ■VstanL.! Pisane zgodbe Iz našiti krajev Junaštvo ciganske matere. — Drzen roparski napad. — Smola podjetnega žeparja. — Stavka šoferjev in avtolastnikov v Črni gori. Iz Subotice poročajo, da je včeraj v neki subotiški gostilni popival mlinar Miloš Santić. Naročil je jedi in pijače v izobilju in ciganska godbo, da mu je svirala pozno v noč. Nenadoma se je mlinar domislil, da mora domov. Odpravil se je iz gostilne, ne da bi plačal ciganom, ki so mu ves večer tako neumorno svirali. Zato je med mlinarjem fn ciganom nastal prepir. Santić je med prepirom potegnil nož in naprdel cigana Antala Mucsija. 60 letna ciganova mati se je v tem hipu vrgla med sina in napadalca. Mož jo je zadel naravnost v srce. Starka se je zgrudila na mestu mrtva. Morilec je zbežal, a so ga naslednje jutro ujeli. Pravi, da se dejanja ne spominja, ker je bil popolnoma pijan. Te dni je bil izvršen drzen roparski napad na hišo železniškega kontrolorja Miienka Savica v Skoplju. Proti večeru je bila kontrolorjeva žena Marija sama v hiši. Vrat ni zaklenila. Ko je opravljala gospodinjske posle, so se vrata nenadoma odprla in vstopila sta dva neznanca ter zahtevala dener. Savičeva se je od strahu skoraj onesvestila in ni mogla govoriti. Roparja sta jo začela obdelovati s pestmi. Eden jo je celo udaril z ročajem noža po glavi. Nato sta jo čvrsto privezala z vrvjo na mizo in začela preiskovati stanovanje. Našla sta tudi denar in druge dragocenosti in vse odnesla. Ko se je Savić vrnil, je našel vse stanovanje razmetano in svojo ženo nezavestno in zvezano. K sreči je roparja nista težje poškodovala. Savić je roparski napad takoj javil policiji, ki je uvedla strogo preiskavo ter takoj prije-ga neke sumljive osebe. Jean de Ut Hyre: 85 500 Vstala sta in odšla tja, kjer je Goffi stražil Faultona. Faulton ie imel zvezane noge, roke pa proste. Kraj njega ie Ooffi mirno zaitrkoval. Ujetnik je srdito pogledal d* Alba-nfaea in povesil oči. — Ooffi, — ie deial d* Albaniac, — začasno moramo opustiti zadevo Z ujetnikom. Zveži mu roke in privezi ga k drevesu. — Dobro. A po tem? — A potem pojdeš* z nama. Čakala te bova pri studencu. Pregledati^ moramo okolico in pojasiti naš položaj. Čez pet minut se je Goffi pridrnŽil Letichi In d* Albaniacu. D' Albaniac ie povedni dekletu, da te rov zasut. — Kaj ne moremo odstraniti prsti? — je vr>rašala. — Nemogoče! Saj nimamo orodja. Rov jej zasulo najmanj na sto metrov. S te strani te nam pot zaprta. Nafti moramo drug izhod — Kolikor ml ie znano, naša ječa nima Izhoda. Sotesko zapirajo Od v$eh strani strme, nedostopn« skale. — Da, — je pritrdil Goffi.... toda... Umolknil ie. se ozrl na d" Albaniaca in nadalieval: — Ce pogledamo od daleč, so vse skale nedostopne. Pomnita, da imamo s seboj dolge, močne nože. Tu je mnogo drevja. Saj lahko napravimo lestev. Žična vrv, ki sem io vzel s seboj, je dolga petdeset metrov. S temi pripomočki bi se morda Je dalo oriti iz soteske. — Seveda! — ie pritrdil d* Albaniac. Tcda za vsak slučai se moramo prepričati, koliko imamo živil. Zdaj je ura tri. Do večera je še šest ur. Ponoči bomo poČrvaH. Potem bo pa treba morda delati več dni zapored. Ali imamo dovolj živil? — O tem se ie treba prepričati. Goffi ie vstal In se vrnil kmalu z vrečo Sivil. Pregledali so hrano in se prepričali, da jo zadostuje za dva dni. — Dva dni, — je dejala Leticija, — to ni mnogo, vendar pa zadostuje, če se nam posreči najti pot po skalah. — Na delo! ie vzklikni! df Albaniac. — Jo že imam! — se ie oglasil Goffi. — Povej, kai misliš, — ie dejal d' Albaniac. — Pri vtiochi v rov sem videl visoko drevo. Z vrha tega drevesa se Stev. 284. •SCOVENSKI N A ROD» dne 16. decembra 1927. Strto 3. Dnevne vesti. Vj Ljubljani, dne 25. decembra 1927. — Odlikovanje. Z redotn sv. Save IV. stostttje je odlikovan nadrabin v Morski Soboti dr. Lazar Rot — 10-letnica češkoslovaške republike. Češkoslovaška se pripravlja na svečano proslavo 10-letnice svojega obstoja. Proslava bo združena z mnogimi prireditvami narodnega in mednarodniega značaja. V maju se bo vršil v Pra*i mednarodni kongres ljudske umetnosti in mednarodni kongres gluhonemih, odkritje spomenika prezidenta VVilsona v Pragi, mednarodna konferenca YMCA, v avgustu mednarodni kongres risanja, v septembru mednarodni kongres protesfantovske cerkve, svečana komemoracija sv. Vaclava v Stari Boleslavi, v oktobru razstava britanske grafične umetnosti itd. — Iz državne službe. Premeščeni so: Vladni tajnik dr. \ftadimiir Fon od sreskega poglavarstva v Radovljici k sreskemu poglavarstvu v Kamnik, sreski komisar dr. Anton Schrev od sreskega poglavarstva v Litiji k velikemu županu ljubljanske oblasti, politično - upravni uradnik Rafael Mahnič od sreskega poglavarstva v Konjicah k ve. 'ikemu županu mariborske oblasti in politično upravni uradnik Anton Svetina od sreskega poglavarstva v Ptuju k sreskemu poglavarstvu v Šmarju pri Jelšah; v višjo sknpino ie pomaknjen komisar železniške m obmejne policije v Mariboru Štefan Dže-lebdžič. — Prepovedana italijanska lista. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati ki širiti v naši državi italijanska lista »II La-voro d* Italia« in »11 Giornale d* Italia«, ker pišeta proti naši državi. — Umesten odlok. Prosvetno ministrstvo je v načelu sklenilo, da do konca šolskega leta ne bo premeščalo učiteljev. Učitelji so večinoma nameščeni in samo nekaj nh je ostalo brez namestitve. Tem se pa ne more ustreči, ker prosijo za namestitev tam, kjer so vsa mesta že zaseden?.. — Napredovanle v državni službi. V višjo plačilno stopnjo sta pomaknjena Josip Svajger, prof. đrž. realke v Ljubljani In Ivan Favai, prof. gimnazije v Mariboru. — G. Vukičvić gre zopet na lov. Kakor poročajo iz Beograda, gre g. Vukičevič v nedeljo zopet na svoj običajni lov. Tokrat poseti z večjo lovsko družbo državno posestvo BeFje. Zdi se, da je lov glavna skrb našega g. ministrskega predsednika. — Poplave v Hercegovini. Po snežnih n etežih minulega tedna je nastopilo zadnje dni po vsej Hercegovini deževno vreme. Vse reke tn potoki, zlasti pa Neretva in Trebišnjica so tako narastle, da so prestopile bregove in poprave vso okolico. Voda pa še stalno narašča in se je bari novih katastrofalnih poplav. — Gripa zopet razsaja. V Mostarju in v okolici se je zadnje dni zopet pojavila epidemija gripe. Ne vedo še, ali je letos Španska aH pa je njena domovina kje drugod. Listi poročajo, da bolezn letos ni tako huda hi da doslej še ni bilo smrtnih slučajev. — Slovenska Matica objavlja: Poleg že v novembru t. 1. naznanjenih 20 poverjeni-štev so se ustanovila nadalina poverjeni-štva in so prevzeli poverieništva g.sr: 21. Brežice: Ign. Supan, naduč. v P- »n posestnik (za ves okraj): 22. Kraniska gora: Miroslav Kušar sod. nrad. (za Kranjsko goro Rateče, Moistrano-Dovje): 23. Jesenice: Al. Tancar nn Jesenicah (za Jesenice. Savo, Hrušico. Planino. Koroško Belo): 24. Hrastnik Lojze Hofbauer, učitelj; 25. Murska Sobota: Anton Novak, višji sodni ofi-cijaj v pok.: ?. Prevalje: Miran KokaU, uči-'clj, Kokovica p. Prevalje (za ves okraj); -7. Radovljica: Jakob Špicar. ravnatelj Posojilnice (za ves okraj) izvzeipši Bled z okolico: 28. Ribnica (Dolenisko): Avgust Jnvanec, posestnik in pos. uradnik (za Ribnico in Dolenjo vas): 29. Pragersko: Ciril Grafenatier, uradn. drž. železnic 30,: Skofja Loka: Rojic Jakob učitelj 31. Sošranj; Cilka Trobejeva, učiteljica: 32. Trebnje: Mr. pharm. Janko Rupreht; 33. Sarajevo: Loiza Sirbtčcva. magistr. uradn. in tajnica Slov. kluba. V Ljubljani (poleg že izkazanih dveh paverieništev) za uradništvo pri direkciji drž. žel. Fran Rebec, višji žel. uradnik. Na-dalina poverjeništva se pripravljajo. Ob tej nriiiki opozarjamo na prvotni oklic o dru-Srvenem delovanj« na temelju novih pravil. Za leto 1938. izidejo tri knjige In sicer: ena znanstvena tn dve leposlovni. Članarina za vse knjige 50 Din, plačljiva tudi v 5 obrokih po položnici. Prijave pri poverjenikih aH pismeno na društvo. — Družba sv. Cirila i« Metoda v Ljubljani opozarja vse svoje podružnice, da sestavlja svojo letno bilanco za vsako solarno leto t ]. od 1. januarja do 31. decembra. Zaradi *tga se prosi, da podružnice dopošljejo svoje prispevke še v tem mesecu. Nadalje se naprošajo podružnice p. n. trgovci in nrijatelii družbe, da prav marljivo naročajo ter razpečavajo družbine božične razglednice. Dobe se v C. M. pisarni v T.iublia-ni, Narodni dom. — Rezervni oficirji se opozarjajo na določila 474 službenih pravil I. del, glasom katerih ^.o dolžni na rojstni dan Nj. Vel. kralja, dne 12 decembra 1027 v uniformi prisostvovati cerkveni svečanosti. Kdor nima uniforme, naj pride v civilu z znakom. Pol ure preje se člani zberejo pred Narodnim domom, od koder bo skupen odhod. — Sekcija Celje. — Dve ari peš Iz Linbtfane v Maribor ne pridete, če ste še tako dober pešec, lahko pa dobite za 7 Dm motorno mlatilno, Aorrspletno spalnico, motorno ali navadno *olo, šivalni stroj, trijer čistilnico, travniško brano ali kak drug kmetijski stroj, plng itd., ako nemudoma kupite srečko efektne loterie »Dobrovoljne požarne bra»mfoe v Preseki «, pošta Središče ob Dravi. Vsi zgoraj navedeni dobKki so razstavljeni pri g. T. Mežnarič. Ta razstava je vzbudila pravo senzacijo! Žrebanje — pod drž. nadzorstvom — dne 22. januarja 1928. Omenjeno društvo ima še nekaj "srečk v zalogi. Ne zamudite ugodne priložnosti, pijte danes in jutri pa eno četrtinko manj vina, naročite si za tako prihranjenih 7 Din pri omenjenem društvu — ako namreč ni v Vaši bl?2ini nobenega razprodati alca dotičnih srečk — srečko, katera Vas more dne 22. januarja ugodno iznenaditi. Pišite takoj po srečke, ali pa zahtevajte iste pri domačem gasilnem društvu. — Smrtna kosa. Danes zjutraj je preminul v Ljubljani g. Bogomir K r e n n e r. Pokojni je bil simpatičnega, mirnega značaja in je užrval v krogu svojih znancev splošen ugled. Njegove zemske ostanke prepeljejo v škofjo Loko. kjer se bo vršil v petek ob 4. popoldne pogreb. — Včeraj ie nenadoma umrla v Ljubljani vdova poštnega uradnika ga. Frančiška P u n t a r. Bila je plemenita slovenska žena, skrbna in dobra mati. Pogreb bo jutri v petek ob 4. popoldne iz Gregorčičeve ulice št. 5. Blag jima spomin! Težko prizadetim rodbinam naše iskreno sožalie! — Milijonske poneverbe v Sarajeva. Pri oddelku za prehrano v Sarajevu, ki je v likvidaciji, so odkrili te dni velike poneverbe V zvezi s tem je bil aretiran uradnik Ivan Marek. Revizija knjig je ugotovila primanjkljaj nad 1 milijon dinarjev. Afera je vzbudila v Sarajevu veliko senzacijo ter se zatrjuje, da bodo sledile še senzacijonelne aretacije. — P. n. javnosti! Težke razmere nas silijo, da se v dneh pred Božičem obračamo na p. n. javnost z vročo prošnjo, da se po možnosti spomni med bednimi najbednej-ših slepih »n upošteva njih bedni življenski položaj ter nam priskoči na pomoč s kakršnimkoli darom. — Za vsak najmanjši dar smo iz srca hvaležni. — Milodare ssrejema Podporno društvo slepit, Ljubljana, Wolfo-va ultca 12. Iz Ljubljane —U Na rojstni dan NJ. Vel. kralja Aleksandra L» v soboto, dne 17. t. m., bo okrasila mestna občina svoja poslopja z zastavami. Hišni posestniki se naprošajo, da tudi oni razobesijo na svojih poslopjih državne ali narodne zastave. —lj Banke v soboto ne poslujejo. Društvo bančnih zavodov v LJubljani naznanja, da v soboto 17. t. m. na državni praznik banke ne bodo poslovale. —lj Nesreča ge. Danilove. V drami se je snoči precej težko ponesrečila ga. Avgusta Danilova. Padla je tako nesrečno po stopnicah, da si je zlomila nogo. Danes zjutraj so go. Danilovo prepeljali v bolnico. —lj O otroškem vprašaju v sodobni Rusiji predava na prošnjo Splošnega ženskega društva v nedeljo 18. t. m. ob polenajstih dopoldne v veliki predavalnici univerze univ. profesor g. Aleksader Maklecov v sTovenskem jeziku. Aktualno predavanje bo gotovo zanimalo ljubljanske slovenske in ruske kroge. —lj Trgovine v nedeljo pred božičem smejo biti ves dan odprte. V soboto, dne 17. decembra, na rojstni dan Nj. Vel. kialja Aleksandra, pa naj bodo trgovine med slovesno službo božjo v stolnici od 10. do 11. ure zaprte. Načelstvo Gremija trgovcev. —lj V društvu »Soča« predava v soboto 17. t. m. g. dr. Robič, prof na učiteljišču, o Prekmurju. Predavanju sledi petje izbor-nega Premelčevega kvarteta. Vabljeni dru-štveniki in dobrodošel vsak prijatelj znanosti in lepega perja. Vstop prost. Začetek ob pol 9. uri zvečer v »Ljubljanskem dvoru. 972-n —lj Ruska Matica m ruska ljudska ljudska univerza V petek, dne 16. t. m. se vrši v balkonski dvorani univerze predavanje univ. prof. Mihaila Jasinskega o predmetu »Očrti zgodovine družine ki zakona (braka). Očrt III.« Začetek ob 19. uri. Vstop prost. —lj KInb esperantlstov v Ljubljani priredi v nedeljo ob 30. v zeleni dvorani hotela »Uniona« v proslavo rojstnega dne dr. Za-menhofa družabni večer, združen s proslavo 40 letnice obstoja esp. jezika. Vabimo vse priiatelje na ta lepi intimni večer. —Lj Esperantist*. udelesžite se vsi zanesljivo današnjega sestanka v Narodni kavarni! —lj Božični dar naši klavirski mladini. V založbi pevskega društva »Ljublj. Zvon« izide še pred prazniki Deset povesti za našo klavirsko mladino, skladatelja Vasilija Mirka. Zbirka lahkih rondojev na podlagi narodnih pesmic: O čuku in sovi, o črnem kosu, o samotnem potniku, o barčtcl na morju, o rožmarinu, o rožicah na polju, o veselem pastirčku, o škerjančku, o meglici nad jezerom, o vojaškem bobnu. Zanimiva edicija bo naprodaj v vseh knjigarnah, naroča se pa pri založniku pevskem društvu Llubljanski Zvon v Liubljani. —Ij Največjo izbiro BLUZ, otroških OBLEKC ?n PLAŠČKOV nudi ceno KRI-STOFIC - BUČAR. 119-L V nedeljo, dne 18. t. m. se vprizori v opernem gledališču ch 3. uri popoldne opereta »Bajadera- v korist »Udruženju gledaliških igralcev«. Ker se igra ,Bajadera" prvič kot popoldanska ljudska predstava kar jc posebno ugodno za izven-ljubljansko publiko, vabimo vse prijatelje igralskega stanu, da posetijo to predstavo v obilnem številu. —lj Glej izložbe tvrdke F. Čuden, Prešernova 1, ki nudi krasna hožfčna darila za dame in gospode. 136-L —Ij V kraljestvu Inkov, Opozarjamo c občinstvo na najnovejši kulk*rni veiefilm, ki ga predvaja ZKD v prostorih kina Matice v soboto 17. t. m. ob 11. in 14. 30 uri. Film nam predočnije življenje, šege in običaje v Jutam Ameriki živečih Indijancev, seznanja nas v očarljivih slikah s pokrajinami ob ve-letoku Amazonas, z ueboticnfmi vrhov! Ko^--diljer i« z prastaro kulturo nekdaj tu živečih indijanskih plemen. FIlm je velepo- učen in se predvaja prvič v Ljubljani. Priporočamo občinstvu, dijaiivu m šolski mladini, da si sigurno ogleda ta spore« :n si pravočasno preskrbi vstopnice. —fj Redni letni občni zbor društva »Kazino« v Ljubljani se vrši dne 29. decembra 1927 v društvenih prostorih ob 18. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Predlogi ravnateljstva. 3. Odobrenje računov. 4. Določitev članarine za bodoče leto. 5. Dopolnilna volitev članov ravnateljstva in volitev revizorjev. 6. Samostojni predlogi (morajo biti javljeni 8 dni pred občnim zborom). 7. Slučajnosti —lj Poškodba tuje lastnine. Pod tem naslovom je prinesel »SI. Narod« dne 24. XI. 1927 notico, ki je imela namen kompromitirati na neslan način ukrep, ki se je moral storiti V notici je navedeno, da je na Vodnikovi cesti stanujočemai posestniku Francetu Rihterju soškodoval neki možakar novo ograjo okoli njegove nove hiše in mu s tem napravil 200 Din škode, »da ie mogel iti k ljubici v vas«. (Planke so bile odstranjen« ob 13 uri) .... Včeraj se je vršila pri okrajnem sodišču tozadevna obravnava, pri kateri je g. Rihter s svojo obtožbo, ker je na tuiem olankal, propadel. —lj Po 24 arah svobode zopet v luknjo. V Kolodvorski ulici je policijski agent včeraj popoldne prijel 311etnega Antona Se- | verja, brezposelnega delavca brez stalnega bivališča. Sever je namreč prodajal in ponujal na prodaj čm usnjen šoferski suknjič. Zahteval je za skoraj popolnoma nov suknjič bagatelo 200 ali 300 Din, kolikor mu je pač kupec hotel nuditi. Pri aretaciji je izjavil, da je suknjič kupil od nekega Bosanca za 100 Din. Ker pa ie Sever zelo sumljiv tip in je šele dan popreje po šestmesečni prestani kazni zapustil zapor, je verjetno, da je suknjič izmaknil. Suknjič je iz črnega usnja s črnim ovčjih ovratnikom In belo kožirhovinasto podlago. Lastnik naj se zglasi na policiji pri referentu g. Močniku. —lj Aretirani pustolovec Frfedmami, o katerem smo poročali včeraj, je »poslovale tudi v Ljubljani. Tako je špedicijska tvrd-ka Ranzinger prijavila, da Jo je oškodoval za približno 200 Din. —lj Tatvina brUSanta. Šivilja Marija Buh ie na policiji prijavila, da ji je tekom zadnjih 14 dni iz spalnice ukraden briljantni prstan, vreden 1300 Din. PoHcija je tatu že na sledu. —Ij Trapfo Ane Lusttkove peterofeno Iz vode? Po Ljubljani so se daaes razširile vesti, da so pri D. M. v Polju, odnosno v Zalogu it Ljubljanice potegnili truplo Ane Lustikovc ta njenega sinčka Peterčka. Kakor nam javljalo iz Zaloga, oziroma iz Vevč, ta vest ne odgovarja resnici. —lj Drobiž policijske kronike. Radi vloma pri Sv. Katarini je bil aretiran Franc Ž., radi neplačanega užitka pa France P. Policija je prejela sledeče ovadbe: 1 radi žaljenja straže, l radi kaljenja nočnega miru, 1 radi pijanosti, 1 radi neprevidne vožnje, 1 radi onemoglosti na ulici, 1 radi streljanja s puško, 1 radi zglaševamih predpisov in 11 radi prestopka cestno policijske- liti klerikalcev, ki hočejo ubiti mesta, da bi lahko še nadalje gospodovali na deželi! VoHte vsi v 3. (treHo) skrinjico! — m Proračun m ar I bor. okr. zastopa. Pretekli ponedeljek se je vršila proračunska seia mariborskega okrajnega zastopa. Proračun, ki ga je predložil komisar dr. Veble, izkazuje 7,157.670 Din izdatkov-. Predvideno je temeljito popravilo nekaterih okrajnih cest, istočasno pa prevzame okranji zastop v svojo oskrbo nekatere dosedanje občinske ceste, kakor Lirrrbuš - Hoče, Bistrica -Sv. Križ, Dorgoše - Rogoza in druge. Nameščenih je skupno 17 cestarjev, ki oskr- bujejo vsak po 4 km ceste. Večie vsote so predvidene tudi za pospeševanje živinoreje. Bilo bi pa umestno, da bi okrajni zastop, odnosno g. komisar objavil, kako si zamišlja kritje tega visokega proračuna, ker prevladuje med davkoplačevalci bojazen, da se bodo okrajne doklade znova povišate. Zanimivo bi bilo tudi zvedeti, kako stoji zadeva zgradbe meščanske šole na desnem bregu Drave. Svoičas so se klerikalci izgovarjali na velikega župana, sedaš pa imajo i okrajni zastop i veliko župan* stvo v rokah klerikalci. Dr. Henrik Steska, član uprav, sodišča. Zoper ukinitev upravnega sodišča za Slovenijo ga reda. Iz Celja —c Trgovine bodo v Celju na Aleksandrov dan, v soboto 17. t. m. dopoldne zaprte, v nedeljo, dne 18. t. m. pa smejo biti od 8. do 12. ure dopoldne odprte. —c Smrtna kosa Dne 12. t. m. je umrl v Gosposki ulici trgovec g. Franc Kuder v starosti 62 let. N. v m. p.! —c Božićnico priredi deška okoliška šola v Celju v petek ?3. t. m. ob 10. uri dop. v šolski telovadnici. —c Vlom v celjsko kaplanijo. V noči od torka na sredo je neznan vlomilec vlomil v kaplamjo. Vrata je od$>rl z vitrihom. Splazil se je a* pisarno opata. g. Juraka v prvem nadstropju in odprl vrata s sekiro. Pri tem deiu se je poškodoval ca roki, ker so bila tla pred vrati okrvavljena. Vlomilec je našel v pisalni mizi ključe blagajne in ž nyimi odprl blagajno. V njej je našel srebrno pozlačeno verižico s križcem in zlat prstan s smaragdom. Oboje je vredno 15.000 Din. Poleg tega je pobral pet starih cekinov in gotovine za 6000 Din. Policija še na delu, da izsledi vlomilca. Iz Maribora —m Živahna volilna agitacija. Se Le zadnje dni ie postala agitacija za nedeljske občinske volitve nekoliko živahnejša. Klerikalci so že ves mesec delali >reklamo« za svoje kandidate in jim pripisovali sploh vse, kar se je doslej zgodilo v Mariboru. Socijalisti agitirajo od moža do moža. a. tudi samostojni demokrati ne drže križem rok. Jutri se vrši v spodnji dvorani Narodnega doma manifestacijski shod, na katerem bo govoril poslanec dr. Llpold. Za vse napredno misleče mariborske volilce pa veljaj parola: Do zadnjega moža na volišče in nobene krogljice klerikalcem! —m Zakaj si klerikalci ne upajo sklicati oblastne skupščine pred občinskimi volitvami? Zato, ker nameravajo zlasti Mariboru naložiti ogromna nova davčna bremena, kakor jih bo sprejla ljubljanska oblastna skupščina. Davek na avtomobile do 300 Din od vsake konjske sile. davek na motorna kolesa po 150 Din od konjske sile, davek na obisk gostiln, kavarn in nočnih lokalov po 10 in 5 Din od vsakega gosta, 100c/c trošarine na alkoholne pijače, 200% trošarine na dalmatinska in banatska vina, 50% državne doklade na kfno- in gledališke ©stopnice, 25 5^ doklada na davek od dobička trgovskih družb, 5 Din na tono premoga. Gostilničarji, kavarnarji, trgovci, industrije!, vinogradniki, če hočete, da vas popolnoma uničijo, volite klerikalce! Uradniki, delavci, nameščenci, ki boste morali plačevati vse te davke neposredno pri podraženju živ- ! IjenskHt potrebščin, volite klerikalce! Kle- l rikalci vedo, zakaj skrivajo svoie načrte > pred občinskimi volitvami! Ne verujte nji- j novim agitatorjem, ki bodo vse to tajili. Predsednik ljubljanske oblastne skupSčine dr. Natlačen je javno povedal, da bodo klerika !c: v mariborski oblastni skupščin? sklenili iste davščine. Zato pa: kdor žefi szbi dobro m mesto zdrav razvoj, ne more ve- ! n. Iz vseh razlogov, bi sem jih navajal v prejšnjem člankn, pa Je tudi potrebno, da hne| Slovenija poleg Beograda, Zagreba in Sarajeva svoje posebno upravno sodišče. Upravno sodstvo je prevažna ustanova, da bi jo smeh Slovenci omalovaževati. Kakor dragim sodiščem je tudi upravnim sodiščem merilo le zakon in v ta namen so upravni sodriki nezavisni od vlade in sploh od polkičnih strank. Upravna oblastva so v parlamentarnih državah v dokajšnji odvisnosti od političnih strank, in se je zbog tega tu več, tam mani bati, da bodo javni interes oziroma politične interese vladajočih strank pod krinko oče bla-giaje tako enostransko zastopala ra varovala, da pri tem trpe pravice poedincev. To preprečiti je naloga upravnih sodišč. Tudi upravno sodišče za Slovenijo s Prek-mnriem sodi na tožbo strank o zakonitosti drugostopnih ali sploh v poslednji administrativni instanci izdanih odlokov ali razsodb upravnih oblastev v Sloveniji, torej zlasti velikih županov, oblastnih odborov, delegacij ministrstva financ, prizivnih davčnih komisij itd. '*- Zaradi te važnosti upravnega sodišča tudi za Slovenijo ni zadosti, da bi se prt zagrebškem upravnem sodišču ustanovil poseben oddelek za Slovenijo. Člani upravnega sodišča za Slovenijo morajo živeti v kontaktu s slovenskim narodom in razumevati utripe njegovega pravnega življenja. Res, da Celje ni primeren kraj za tako sodišče in baš radi tega preti tudi ukinitev upravnega sodišča za Slovenijo in njega spojitev z zagrebškim. Ako se ukinejo upravna sodišča v večjih mestih n. pr. v Skoplju in Dubrovniku, zakaj bi se ne ukinilo ono v malem Celju? Celje, predestinirano zbog svoje ljubkosti in lege za tujski promet in za kratkodobne politične in druge konference, pa ni sedež takih oblastev, s katerimi ima upravno sodišče opraviti. Celjani se naj iskreno vesele svojega okrožnega sodišča, ki jim gre in kojega krajevna kompetenca se bo še razširila, ne gre pa Celja kako višje sodišče, ka-koršno je upravno sodišče. Ta ugovor zoper Celje gotovo ni neosnovan, a Slovenci ne zahtevamo posebnega upravnega sodišča za Slovenijo zaradi Celja in nikakor ne vstrajamo trmasto pri Celju. Ozirati se je izključno na interes Slovenije s svojo tudi v posebnem pismenem Jeziku in v posebnem pravnem sistemu izraženo individualnostjo. V Dalmaciji in Črni gori govore isti pismeni jezik, kakor v Sarajevu, v Južni Srbiji istega, kakor v Beogradu. V Južni Srbiji veljajo isti zakoni, kakor v Severni Srbiji in bosanski pravni sistem je dokaj podoben staremu, v Dalmaciji še obstoječemu avstrijskemu pravnemu sistemu. Druga pa je za Slovenijo. Pravni sistem, veljaven in močno vkoreninjen v Sloveniji se dokaj razlikuje od ogrsko-hrvatskega pravnega sistema v Hrvatski in s posebnim slovenskim pismenim jezikom je pač tudi še računati Ni torej na mestu ukinitev ali bolje rečeno spojitev celjskega upravnega sodišča z zagrebškim, marveč upravno sodišče za Slovenijo mora Še nadalje ostati, pač pa naj gse ob ugodni priliki prenese v LJubljano, t. j. v kulturno središče Slovencev. Ljubljana ima tudi posebno pravniško tradicijo, saj se je tu že pred več kot dvesto leti predavalo pravo in so tu sodila višia, za vso deželo namenjena sođišča. Danes pa je LJubljana sedež luridične fakultete, apelacijskega (višjega deželnega) sodišča z obsežno pravno biblioteko, dalje sedež velikega župana, delegacije ministrstva financ, oblastnega odbora, odvetniške zbornice itd. Vrkutega pa LJubljana, kakor je to dobro pogodil nniv. prof. Vidmar, ni mesto, koder bi v javnem življenju prevladal in v ospredje silil sol pohlep po zlatu in spekulacija, ki ne pozna moralnih obveznosti. Ljubljana je kraj, koder se nikakor ne le izjemoma iz ljubezni do stvari, a ne zaradi dobička z nehvaležnim podrobnim delom vztrajno gradi naša kultura. Tako duievno okolje pa je kakor nalašč tudi za tako viSJe sodišče, kakršno ie upravno sodišče. Štednja prav gotovo nt razlog za nameravano spojitev celjskega upravnega sodišča z zagrebškim, vsaj se hoče malodane istočasno v Hrvatski poleg obstoječefa apelacijskega sodišča (banskega stola) v Zagrebu ustanoviti tudi v OsJeku posebno apelacijsko sodišče. Res, nekaj skupnega bi imeli ti dve odredbi, ena bi se izvedla zoper voljo Slovencev, druga pa zoper voljo Hrvatov in žalila njih čustva, dasi bi Hrvati še vedno ne bili tako prizadeti kot Slovenci. Menim pa, da tak postopek ne pospešuje konsolidacijo Jugoslavije is ona je gotovo rabi. Sicer pa se s spojitvijo celjskega upravnega sodišča z zagrebškim ne bo moglo mnogo prtštc-diti, kajti ■ smislu čl. 108 naše ustave uradnik, ki mu je z zakonom zagotovljena stalnost, ne sme biti zoper svojo voljo odpuščen brez razsodbe kazenskega afi disciplinarnega sodišča, a fio čl. 12 poznejšeza zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, se člani upravnih sodiSČ n« smejo odpraviti s svojih mest, prevesti v druga zvanja državne službe in upokojiti samo na osnovi sodne razsodbe ali ko dovrše 70. ozir. 65. leto starosti, ali Če obole tako, da ne morejo izvrševati svoie dolžnosti. Članom upravnega sodišča za Slovenijo se torej brez kršitve ustave niti z zakonom ne bi mogla odvzeti stalnost, ne bi se jih moglo upokojiti marveč edinole ali staviti na razpoloženje z vsemi dohodki ali premestiti v Zagreb. Upravno sodišče za Slovenijo šteje sedaj 4 člane (1 predsednika in 3 upravne sodnike) ter sta mu priključena sekretarijat (1 sekretar in 1 konciplst, kojih mesti sta že mesece nezasedeni) in arhiv (1 pisarniški uradnik, 1 poduradnik in 2 slugi). Dvomil bi, če bi se slovenski oddelek pri zagrebškem upravnem sodišču mogel še bolj krčiti. Jasno je namreč, da bi pri zagrebškem upravnem sodišču moralo celjsko upravno sodišče oživeti kot bolj samostojen oddelek za Slovenijo, kateremu bi pripadali sedanji člani in na kojih mesta bi pozneje po njih upokojitvi ali odhodu morali stopiti pravniki, ki so službovali v Sloveniji. Samostojnost tega odelka povdarjam zlasti iz razloga, ker se člani vobče s kocko razvrste na posamezne oddelke in bi se moglo pripetiti, da bi kocka določila le take pravnike, ki jim pravni ustroj Slovenije ne bi bil zadosti znan. Zagreb bo tudi po mnenju Hrvatov lahko pogrešal slovenski oddelek prt svojem upravnem sodišču, sicer pa dobi Zagreb itak kasacijsko sodišče za vso državo. Mimogrede pa omenjam svoj dvom, da je enotno kasacijsko sodišče potrebno, predno nimamo ne enotnega civilno-pravdnega in kazensko-pravdnega reda, ne enotnega občega državljanskega zakonika in trgovinskega zakona, ne enotnega kazenskega zakona. Nisem sicer arhitekt, a vendar dobro vem, da se pri hišah najprvo temeji grade, ne pa streha. Ne uspeva vsaka rastlina koderkoli, presadite jo v zemljo, ki jej ne prija, in začela bo hirati. Pustite torej tudi Slovencem njihovo uprav-I no sodišče v Sloveniji in ne delajte eksperimentov s takimi institucijami, kakršno je naše i upravno sodišče, ki skuša nemoteno soditi le po ! zahtevah pravne rede. a potrebuje tudi neposrednega kontakta s slovenskim življem in s slovensko pravno znanostjo. Stanje Narodne banka dne 8. decembra 1927. Razlika v primeri s stanjem 30. nov. AKTIVA: Kovinska podlaga 4G0.3 — 14.6 posojila 1596.7 + 16.7 račun za odkup kronskih novcanic račun začasne iazmenjave 298.5 — 21.8 državni dolgovi 2966.3 vrednost državnih domen 2138.3 saldo raznih računov 1063.3 — 55.4 Skupni 0626.4 PASIVA: Od glavnice izplačano 30.0 rezervni fond 10.0 novčanice v obtoku 5693.2 državni ractin začasne razmenjave 298.5 državne tirjatve po raznih račun ni 217.9 razne obveznosti 1155.2 državne tirjatve za zastavljene domene 2138.3 ažijo za kupovanje zlata 83.0 - 9.1 — 21.8 - 12.0 — 92.1 Skupaj 9626.4 Obrestna mera ostane neizpremenjeni. Obtok novcanic se je znižal od zadnjega izkaza za 9,100.000 Din. * —g Statističen pregled nase zunanje trgovine za prvo polletje. Finančno ministrstvo je izdalo te dni statistični pregled n»5t» zunanje trgovine sa prvo polletje 1927. To ie prvič, da se statistični podatki objavljajo za polletje, ker jih je ?eneralna direkcija carin doslej objavljala za vsak mesec posebej. V pregledu, ki ga je izdalo finančno ministrstvo, so navedeni podatki izvoza in uvoza blaga preko carinarnic vsakega našega pristanišča. —g Valno za pedjetj«. ki izvajajo m Fe!|- sko. Ker morajo poljski uvozniki dobiti za uvoz iz inozemstva posebno dovoljenje poljskega trgovinskega ministrstvi, j« iiajboijt, da stopijo naši izvozniki v neposredni stik s poljskimi uvozniki, kajti sicer se je težko boriti z avstrijsko in madžarsko konkurenco. —2 Državno iuve>ticij$ko posojilo. Finančni minister dr. Marković se nahaja zdaj v Berlinu, kjer se baje pogaja o najetju večjega investicijskega ]>080jila v nemikih markah. Poleg tega posojila namerava baje vlada najeti se drugo posojilo v Angliji in ▼ Ameriki, ki bi se porabilo za zbolj-Sanje prometa. —g Franeoako - jugoslovanska trgovinska pogodba. Te dni prispe v Pariz načelnik na- Šega zunanjega ministrstva Sava Kuklč, ki je pooblaščen, da podpiše trgovinsko pogodbo in konvencijo o medsebojnem naseljevanju. —g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. t. m. ponudo« glede dohave 10.000 kg portland-cementa, železnih vijakov: do 23. t. m. glede dobave 50.000 kg portland-cementa. 1400 kj razne pločevine, 70 ksr kositra, 500 komadov paro-kurilnih cevi in 60 komadov klosetov: do 30 t. ra. pa glede dobave progovnega štirikolesnega kolesa. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem, gradbenem in masi tiske m odelonju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. t. m. ponudbe plede dobave 5000 kg riža in 4 vagonov portland-cementa; do 21. t. m. pa glede dobave 10.200 k? moke. — Vršile se bodo naslednje oferlalne licitacije: Dne 17. I. m. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 3000 komadov sirkovih metelj, 2000 komadov brecovih metelj in 1000 komadov slamnatih i»odmv.nikov; dno 28. t m, pa glede dobave 200 komadov le-žišfnib skodelic in nznega materijala za popravilo plinske ^eČi. — Dne 28. tm. pri Kr. redar»rvenem ravnateljstvu v Zagrebu glede dobave policijskih uniform. — Dne 28. tm. prt upravi barutane v Kamniku glede dobave 200.000 amonijevega solitra. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Prodaja. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 28*. decembra 1927 ponudbe glede prodaje bukovih drv. Predmetni oglas a natančnejši m t podatki je v pisarni 7Thorniee za trgovino, oort in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. *>tran 4 •SLOVENSKI NAR OD» dne 16. decembra 1927. :>tev i 84 To in ono Roparski napad v vlaku V torek ponoči so našli v brzovlaku, ki je prispel iz Plešivca v Zvolen na Češkoslovaškem težko ranjenega lesnega veletrgovca Kleina, ki je potoval iz Fe-ledina v Bratislavo v zadevi nekega spora s Tatrabanko. Ker je bilo takoj jasno, da gre za roparski napad, so začeli sprevodniki iskati zločinca. Vlako-vodja se je spomnil, da je skočil iz vlaka še pred Zvolenom, ker je bil semafor zaprt, neki neznanec, ki je odšel ob progi k bližnjemu vodnjaku in si umival roke. Ker je videl, da je v vlaku železniškemu osobju dobro znani Otto Bor-ski, M v Zvolenu ni izstopil, so osumili takoj njega. Obvestil so orožnike, ki so napadalca kmalu izsledSi in aretirali. Borski je svoj zločin brez obotavljanja priznal. Veletrgovca je hotel ubiti s kosom železa. Udaril ga je štirikrat po glavi in enkrat po tilniku. Pri napadalcu so našli samo uro, ki Jo je ukradel Kleinu. Težko ranjenega veletrgovca so odpeljala v bolnico. Zanimivo je, da je skočil napadalcev brat pred dvema fetoma pod. vlak na isti progi, kjer je bil sedaj izviršen roparski napad. Ameriški Rasptrtin v krilu Iz Oklahoma City rroročajo, da se je zadnje čase konflikt rned guvernerjem države Oklahoma Johnstonom in zakonodajno skupščino zek> poostril. Parlament se je zbral v hotelu, ker je dai guverner vse dohode k palači strogo za-stražiti. Parlament je sklenil napiositi vrhovno sodišče, naj uvede proti guvernerju kazensko jposto/panje. Jobnston pa vztraja na svoji trditvi, da je dostop do parlamenta brez njegovega dovoljenja nezakonit. Parlament očita guvernerju, da za to mesto ni sposoben. Kot primer njegove nesposobnosti navaja, da je med guvernerjevima uradniki tudi detektiv, ki ga zasledujejo texaške oblasti radi vzorna v neko bajitko. Guvernerja, tajnica ga. Hamannscva, ki se naziva gnspa Rasputinova, ima guvernerja v popolni oblasti. Člani parlamenta trdijo, da uporablja Hamannsova proti guvernerju okultne sile, da je ona mop ur o[o§ 'ouia -Odi) tfz top qiua0J qp|SU3Z 3|ub>j -supa j d 'afuBii'jnzp 'dhrenua p| »Aoutieiuf ey 'cuel|qn(-| sainiu v i\*vm 9in9zaA oujaujn ou?iueij9uj "JP "I 3>i»iqO A3BI8JS0U0UI '0|jJ9d tlBfuurtoid eufiaisod 'ajojSE7 I pravi guverner in da nosi vso odgovornost, da guverner ne izpolnjuje svojih dolžnost do države. Parlament se pritožuje tudi, da nastopa osebna guvernerjeva tajnica proti senatorjem zelo ošabno in da jih pusti nalašč dolgo čakati v predsobi. Hamannsova je bila baje pred leti aktivna članica znanega društva Ku-Klux-Klan v Tennessee, pa so jo pozneje izključili. Ni guvernerja ima baje tako velik vpliv, da mu sama diktira uradne dopise in razglase. Najbolj zameri parlament guvernerju to, da kljub vsem protestom še ni odslovil svoje tajnice. Zubkov še vedno straši Nemški in ruski emigrantski listi ne morejo oprostiti Aleksandru Zubkovu, da se je poročil s sestro bivšega nemškega cesarja. Nekateri mu zavidajo, da se je kar čez noč prelevil iz siromašnega emigranta v moža bogate nemške princese, drugi mu pa zamerijo, da se je dal tako rekoč kupiti in da je vzel za ženo staro vdovo, ki bi mu bila lahko mati. Njegova poroka je vzbudila tudi v inozemstvu veliko senzacijo in razni listi premievajo zdaj vse podrobnosti iz življenja podjetnega ruskega emigranta. K nekemu mlademu ruskemu učenjaku v Parizu je prišel nedavno sestradan in razcapan mladenič, ki mu je pripovedoval, da je študent in da nujno potrebuje podpore. Bil je baje v Maroku, kjer je služil v tujski legiji. Učenjak je podaril mladeniču obleko pod pogojem, da je ne proda in ne zastavi, čez tri mesece so prinesli razni listi fotografijo Viljemove sestre in njenega ženina, Učenjak je takoj spoznal, da nosi ženin obleko, ki je bila nekoč njegova. Zubkov se je seznanil v Odesi z Grkom Vasilakisom. Te dni sta se srečala v Berlinu in Grk ni mogel spoznati Zub-kova. Poznal ga je kot siromašnega ruskega emigranta, a zdaj je imel na rokah krasne prstane, v žepu zlato uro, jedel je samo najfinejša jedila in pil šampanjca. Zubkov je pripovedoval presenečenemu Grku, da je bil v Bonnu, kjer je igral tenis in se seznanil s sestro bivšega nemškega cesarja, s katero se je poročil. Nekega dne je prišel k njemu detektiv in ga pozval na policijsko ravnateljstvo. Tu so ga vprašali, od kod ima denar in dragocene prstane. Izjavil je, da je mož nemške princese, toda na policiji mu niso hoteli verjeti. Obrnili so se brzojavno na oblasti v Bonnu in ko so dobili odgovor, so ga odpeljali z avtomobilom policijskega ravnatelja nazaj v hotel, kjer je stanoval. so najboljše, najt raj ne j Se in zato najcenejše. Letalske zanimivosti Kakor smo že poročali, je prejel Lindbergh od mehiškega predsednika Callesa vabilo, da se odloči za propagandni polet nad Mehiko. Lindberg se je vabilu odzval in je v torek startal k poletu. Lindbergh je včeraj ob 14.39 ameriškega časa (pol 8. evropskega časa) pristal na letališču Valfuen v Mexico City. Na letališču ga je sprejela ogromna množica, ki mu je prirejala viharne ovacije. Lindbergh je računal, da preleti progo v 26 urah, boriti pa se je moral na poletu z neugodnim vremenom in je dosegel tri ure kasneje cilj. Medtem so se že pričele širiti alarmantne vesti, da se je Lindbergh med krajema Bristol (Ten-nesee in Lynchburg, Virginia) ponesrečil ali pa je bil prisiljen pristati, kajti od Lynchburga dalje o usodi »Špirit of St. Louisa» ni bilo nobenega sledu. Razburjenje se je pa takoj poleglo, čim je Lindberg pristal na letališču Valfuen. ★ Tudi iz Santiago de Chile poročajo o slični letalski bravuri. Francoska letalca Costes in Le Brix sta včeraj pristala v Santiago de Chile po poletu Rio de Janeiro—Buenos Aires—Santiago de Chile. Razdalja med temi tremi mesti znaša 3400 kilometrov. Letalca sta rabila za polet 24 ur, poleg tega pa sta morala pasirati Ande v višini 5000 in 6000 metrov. * V Pragi vzbuja te dni splošno senzacijo vest, da je Levine, ki je poleti s Chamberlinom pristal v Pragi, tam napravil več dolgov, ki dosedaj še niso poravnani. Levine je namreč po prihodu v Prago brzojavil in telefoniral na vse strani, ne da bi se brigal za plačilo predpisanih pristojbin. Ker je poštna direkcija zahtevala sedaj od uradnikov, katere je premeteni žid ociganil, da povrnejo v poštni upravi nastalo škodo, so se uradniki obrnili na češkoslovaško poslaništvo v Washing-tonu, da naj intervenira pri milijonarju Levinu, kateremu pač ne bo težko plačati pristojbin. Zaljubljena vdova Pariški igralec Pierre Daltour je iskal stanovanje in ga je našel v hiši bogate ge. Odencoven, ki je sprejela simpatičnega igralca z odprtimi rokami. Dala je celo izprazniti krasno stano-vnje v svoji najlepši hiši, katero je popolnoma preuredila in na novo opremila. Znižala je igralcu najemnino in ne da bi zahteval, mu je poslala neodpovedljivo najemno pogodbo. Bogata dama je že priletna in njeno vedenje napram mlademu igralcu je pričalo, da se je star panj vnel. Vdova se je v igralca do ušes zaljubila. Daltouru je začelo njeno koketiranje kmalu presedati in izogibal se je stare zvodnice, kakor je pač mogel. Videč, da z ljubeznijo ne bo nič. se je vdova naenkrat izpremenila. Mislila je, da si pridobi igralčevo srce zgrda, če ni šlo zlepa. Hotela mu je stanovanje odpovedati, kar se pa ni dalo, ker je imel neodpovedljivo pogodbo in zato ga je ovadila policiji, da prireja v svojem stanovanju orgije, da jo je opetovano žalil, da vohuni za neko tujo državo itd. Toda vse to zaljubljeni vdovi ni nič pomagalo. Končno je segla po skrajnem sredstvu. Nekega dne se je ustavil pred hišo avto rešilne postaje, iz katerega je stopilo 8 redarjev s plinskimi maskami in navalilo na igralčevo stanovanje. Igralec je sprva mislil, da hna opraviti z vlomilci. Začel je streljati, toda redarji so ga kmalu ukrotili. Vtaknili so ga v prisilni jopič in odpeljali v norišnico. Zaljubljena in razočarana vdova ga je namreč ovadila policiji, da je zblaznel in da hoče po-| gnati hišo z dinamitom v zrak. V no-I rišnici je preživel igralec dva tedna. Dr-! žali so ga v temnici in ves čas je bil zvezan. Sele čez 14 dni so spoznali, da je popolnoma zdrav. Takoj, ko so ga izpustili, je vložil Daltour tožbo in zahteval od prismuknjene vdove pol milijona frankov odškodnine. Marekova oprostitev pravomoćna Kakor smo poročali včeraj, so krožile po Dunaju vesti, da je kasacijsko sodišče razvljavilo oprostilno razsodbo v procesu inženjerja Mareka in odredilo revizijo procesa. Dunajska «Die Stunde* pa poroča, da so te vesti neresnične, pač pa je višje sodišče zavrnilo ničnostno pritožbo državnega pravdnika in ničnostne pritožbe zagovornikov tožeče družbe. Oprostilna razsodba inženjerja Mareka je torej pravomočna. Elegantne sovjetske dame Znano je, da so žene nekaterih so-i vjetskih prvakov zeio zapravljive in I da v eleganci in toaletah Često prekašajo celo Parižank \ Tudi ga. Luna-ča. ska. žena sovjetskega djlfcata v Ženevi, LunaČarsk ;ga. je zelo DOtratna in vzbuja s svojimi toaletami splošno pozornost. Tudi v Ženevi je Lunačarska s svojimi Dompoznimi toaletami m krasnim nakitom opozorila nase vso javnost Seveda se je to povsod Živahno komentiralo in raz li listi so pisali, da so bo'jŠeviki botJSeviSfci irgoli v teoriij, v praksi pa ne. Gospo Lunačarsko si j> privoščil tudi "isnik berlinskega lista -Yorwarts«. ki ;e zdo ostro ožigosal elegantiie ob>ke in dragocen r;akit žene sovjetskega deii:gata. Ruska đ'ilegaci:a je nato pcsiala listu popravek, v katerem nravi, da biserna ogrlica g^spe -unačarske ni :>:isina. D. a je ntd^vro !cup ;;na v Htrlinu za minimalmv vsoto KoŽuhovi-nasti plašč žene liad$k*ea komisarja ie sicer iz Pariza. Da tudi samo imitacija ptave koži;l:ovine. V globoki žalo*.i naznanjamo, da je naša srčno ljubljena, dobra mama, sestra in teta gospa Puntar vdova poštnega uradnika v sredo, dne 14. i. m. nenadoma, boguvda-no preminula Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 16. t. m ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gregorčičeva ul. 5. na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. decembra 1927 Žalujoči ostali. Matilda Krenner naznanja v svojem, kakor tudi v imenu svojih otrok Mirka, Anice in ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njen predobri soprog, oče, stari oče, stric, svak in tast, gospod danes ob V« na 6. zjutraj boguvdano nre minul. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 16. t. m. ob 4. uri popoldne v bkofji Loki na farno pokopališče, kamor se prepelje iz Ljubljane, Resljeva cesta št. 26 ob na 3. popoldne po blagoslovu. V LJubljani, dne 15. decembra 1927. Jlestni pogrebni tavoa I Konkurz nagrade v vrednosti *™ dinarjev 28.300 - ki jih je razpisala znana firma RADIOBLA2EK — BEOGRAD radi reklame in spoznavanja svojih prvorazrednih radio-aparatov ki delov. Vprašanja so bila sledeča: I. največji narod Evrope; II. najipriljublaenejši vladar SHS.; III. največja reka v SHS.; IV. sin največjega očeta; V. meja med vodo in zemljo. Odgovori: I. Ruski (Rusi); II. Aleksander I.; III. Dunav; IV. Jezus; V. Obala. Konkurza se je udeležilo 6853 oseb. Od tega pravilno rešilo zagonetko 3771 reševalcev in so nagrade takole razdeljene: 1. nagrado dobi št. 3771 g. Leon Alkalay, Beograd, Kr. Milana 14, aparat z 8 svetllj-kami »Superheterodyn - Ultradyn«, vredno.t 6500 Din. 2. nagrado dobi št 3770 g. Luka Vuka. lovi 6. potnik, Grahovo (Crna gora), aparat s 7 svetiljkami »Superheterodyn - Tropa-dyn v vrednosti 5000 Din. 3. nagrado dobi št. 3773 g. Julius M. Jelene, carinik. Batina - Baranja, aparat s 5 svetiljkami »Neutrodvn« v vrednosti 3000 dinarjev. 4. nagrado dobi Št. 3768 g. Doordje Gen. čke, Pančevo. Rusrfci Bazar, aparat s 4 svetiljkami »Teslaphon« v vrednosti 2800 Din. 5., 6., 7., 8 in 9. nagrado, t. j. po en aparat s 3 svetiljkami *Markovox« v vrednosti 2200 Din so dobili: Št. 3774 g Voiislav Ostojič, činovnik, Beograd, Hadži Rufmova 9 (razlika je 3 kakor pn &t- 3768, pa je 4. nagrado dobila St 3768, ker je reše-nje poslano pred št. 3774) Din 2200— Št. 3775 g Ljarbomir Ziger. Beograd, Bač-vanska 18 Din 2200 — Št. 3766 gdč. Kristina Kundovič, rentirka. Beograd, Skadarska 7 Din 2200.— Št. 3766 g. Jovan Bato, mehanik, Beograd. Zetska ulica. Din 2200.— Št. 3765 gdč. šivjca S. Jcb. Vodice pri Šibeniku CDahnadoa Din 2200.— Skupaj Din 28300 — Nagrade so že razdeljene in srečni za-detniki konkurza že uživajo slušajoči ves svet z aparati, ki so Jih za nagrado dobili pri firmi RADIOBLAŽEh, Beograd Ako želite tudi vi uživati ono, kar vam nudi ves svet, izkoristite redko priliko rn naročite še danes radio aparat ali sestavine za samograjenje, ker se te vrste konkurz ne ponovi več. Mesečni obroki dovoljeni. Zahtevajte pogoje samo pri specialni f»rmi: ADIOBLAŽEK. Beograd Jakšičeva uL 11. — Telefon 41-85. Zahtevajte še danes brezplačno Ilustrovani ceoovnlk! I I !! Znižane cene do „Božica" cene znižane 11 Vsilita 17hira * žepn h robcev- rokavic, NOGAVIC FLOR In VOLNEN triko V CTlIIVCl I^Ull o. perila za dame in gospode. — Srajce, ovratnike, kravate, DIŠEČA MILA. — Kompletne potrebščine za šivilje, krojače čevljarje In tapetnfke pri Josip Peteline, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. - Oglejte si trgovino, prepričajte sel —— Najboljši koks! ČEBIN, NVOLFOVA 1/2. 2770 Ročni voziček dobro obranjen, pripraven za trgovmo — takoj naprodaj. — Ponudbe pod «Voziček/3103» na upravo «SJov. Naroda*. Orehe slavonske, letošnje, v vsaki ko* ličini, prodaja najceneje tvrdka Arnold Izsak, Nova Gradiška _3118 DRU2BA .ILIRIJA* Premog, drva, koks oglje. — Dunajska cesta 46, poleg Iv. Zakotnika. — Tele* fon 2820. 108/L Moderne spalnice v najfinejši izdelavi po jako nizki ceni — proda Ig. Repše, Ljubljana, Poljanska cesta 21. 3122 Kupim manjše tovarniško poslopje v Sloveniji. — Ponudbe pod «Tovarna/3113» na upravo «SI. Naroda*. Gramofon dobro ohranjen, z najnovejši* mi ploščami — radi selitve na* prodaj. — Ponudbe pod «Gra* mofon/3115» na upravo «Slov. Naroda*. Pisarniški uradnik s prakso, zmožen stenografije in strojepisja ter vseh pisarni* ških del — išče službo. — Na* stopi s 1. januarjem. — Ponud* be pod »Pisarniška moč/3116» na upravo «Slov. Naroda*. Lovske puške flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F; K. KAISER, puškar, Ljubljana, Šelenburgova 6. — Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko prodajo. 127.L innrir n >nrTnnrinnririi nini nt i i n m nrrrn Mini Tovarna perila JUHI" priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega moškega perila Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 8 GON lek proti kapavici (tr> perju, gnojenju) ter za* starelem kroničnem g no* jenju triperja in vnetja sečnega mehurja Za po* polno ozdravljenje je treba 6 lončkov. Cena t navodilom za lonček 45 dinarjev. — Proizvaja ir, razpošilja po pošti lekarna PENIC, Zaprešič. Zidani most - LJubljana Ponedeljek, 12. t. m., vagon št. 37 520 Ono damo, ki je potovala z Italijanom, prosi gospod v kotu za snidenje. Sporočilo pod „Frohe Weihnachten-91 941" na Kienrr-i'chs An* -Ges Graz. Sack trasse 4 BHHHHHHHHHHBHHI Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nad vse ljub-ljenega. nepozabnega soproga in očeta, gospoda Franca Perkota trgovca se vsem najprisrčmejše zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena »Društvu sejmarievc za mnogoštevilno udeležbo, darovalcem vencev in cvetja, kakor tu di vsem onim, k*, so dragega pokojnika vprerrriii k zadnjemu počitku. V Ljubljani, dne 15. decembra 1927. Žalujoči ostali. II grejuje: Josip Zupančič. - Z* .Narodno tt*anw: Pran Je*cr*cfc. - 3* upwg m ipseratsi del 9«lSi 0*» O^iatoi. - Vai t Cjubljai* 11