30. številka.
..Edinost-sasta tikrst «s dan. ruun cedel^ ta runitoi. ah 4. uri zvečer S aroAal n» i «»*« :
t« celo leto........24 kron
za. pol leta.........12 „
i« četrt let*........ *>
ca oo .......... 3 kroni
.%aro«vntno e plačevati naprej. Na n*-* k Dr«1! prilncetie mr.iftnin* aarava me sil v	_
tubabarn&h v Trnu »e prodajajo po-uii ne številke po S stotink Ci nvč.t;
hm I ta pa po 3 »totink (4
Telefon Stv.

f
Trst v četrtBk 6 februvarija 1902
Glasilo političnega družtva „Edinost" za Primorsko.
Tečaj XX¥li
T edinosti je mod!
Ogiaai
te računajo po »rutah v petitu. večkratno naroČilo b primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodb«
Val dopisi n»j se po$ilji»io uredništva Mefrankovatii dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije lu oglase sprejema mpravalStvo- NaroOniiio in oblast j« plačevati loco Trst.
LradntAlfo lu tiskarna se uttbtkjala V □ ilci Carinim Siv. It*. I pravniifcvo, in sprejemanje inseratov v ulici Moli* piCCotU 4tV. .'i, I i. l!H<i-U.
iada;aielj in odgovorni ureduik Fran Oo d n i k.
Laatnlk koneorcij lieta Edinost'
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Nemci in Madjari.
Zliornica v metrnj»oli one druge jw>loviceje včeraj nadaljevala proračunsko razpravo, ali ogrski korespondenčni bito nam ne poroča o Tiikak h posebnih prigotlkih. Zanimivi pa sti bili dve interpelaciji : Prvo je utemeljeval }»oslanec Szborav in je pripovedoval, da je banka za industrijo in trgovino utaknila 17 in pol milijonov v romunske petrolejske vrelce, a je vaejedno uživala olajša\e od strani države, ki so jej bile zagotovljene le v ta namen, da l>o povspeševala domačo, ogrsko industrijo. Teh akcj romunskega podjetja pa banka dS im g!a placirati in je radi tega zašla v neugodne razmere. Interpelant je očital tudi, da se radi tega glavarji banke, med temi grof Štefan Tieza, odložili svoja mesta v banki. Grof T sza je skočil po konci in je protestiral proti takemu sumničenju, ali izjava, ki jo jc dal, vzbuja mnenje, da inter-}>elant ni bil povsem na krivi poti. Tisza je menil, da njemu, ko je odstopil, ni bilo nič znano, da je banka v neugodnem položaju. Tore; njemu le ni bilo ; nič znano« ! O tej izjavi ni možno reči, da bi bila preveč določna. Stvar utegne vendar - le nekoliko šepati
Druga interpelacija, katero je stavil poslanec Nessv, pa nam je prisilila v pero ta-le raz-motrivanja, ker priča, kako neizprosno dosledni so Madjari v trebljenju rnadjarskega javnega življenja od v^ega, kar ni madjarsko. Interjielant je namreč vprašal ministra za niuk, da li je voljan ukreniti potrebno, da se že v prihodnjem letu odplavi nemški jezik iz vseh elementarnih šol glavnega mesta?
Ta interpelacija je v visoki meri zanimiva tudi za nas Avstrijce in je dobrodošel prispevek k poglavju o razmerju med obema polovicama monarhije. V luči te interpelacije se nam zveza tiste ci-devant drž. stranke nemških liberalcev z Madjari kaže v tem odurneji luči. Ce se kdo veže s kom v zatiranje drugih, a ima o tem interes svojega lastnega naroda pred očmi, je to in ostane krivica na vsaki način : ali ljubezen do lastnega naroda je vendar etičen moment, ki tudi krivico kaže v nekoliko mileji luči, je moment, ki sicer ne opravičuje krivic e, ali vendar ne izzivlje toli stroge obsodbe. Interpelacija poslanca Ne-ssva v ogrski zbornici pa nam daje pouk, da vezanju naših Nemcev z Madjari j>o|M)lnoina nedostaje tega etičnega momenta.
. I
Pred vsem treba imeti pred očmi, da ta interpelacija ni posamičen, sporadičen pojav madjarskega šovinizma, ampak da je člen v dolgi ver'gi, da je le nadaljna postaja na potu zistematičnega, proračunjenega postopanja, kateremu je na čelu oficijelna Madjarija z vsem državnim aparatom ! Suhi pouk, ki si ga moremo konstruirati iz večkrat omenjene interpelacije, je ta : Madjari so zvezani z Nemci v Avstriji za zatiranje Slovanov v obeh polovicah monarhije ; Madjari radi vsprejem-ljejo pomoč Me m cev, da tem laglje vzdržujejo svojo hegemonijo nad drugimi narodnostmi v oni drugi polovici države ; Madjari se kažejo tudi hvaležne in radi podpirajo Nemce, da morejo v tej polovici vzdrževati hegemonijo nad Slovani, ali — tu prihaja glavni »ali«, dej-« t v o, ki smo je hoteli pov-dariti : n a svoji z e in l j i, v oni drugi polovici ne poznajo Madjari nobene zveze z Nemci! V svoji
polovici ne dajejo p a r d o n a tudi N e m c e m ! ! Naši Nemci vidijo to in vedo to in — molče! K večemu da se tu pa tam kakov Vsenemec ali kaka vsenemška novina drzne do kakega platoničnega, pisanega ali govorjenega protesta, ki pa vsikdar ostaja brez dejanj. Na kratko : naši Nemci puščajo preganjati svoj jezik na Ogrskem, da le uživajo pomoč Madjarov. To se pravi pa, da jih o sklepanju zveze z Madjari niso vodili etični motivi, da jih ni zavela ljubezen do svojega jezika, ampak gospodstvaželjnost, po-žrešnost. S tem dejstvom pred očmi umejemo laglje, kako je moglo priti, da je naša polovica zašla v tako zavisnost od Madjarov, politično in gospodarsko. V naši polovici so odločaji dosedaj Nemci. Če pa v namen, da vživajo madjarsko podporo, žrtvujejo nacijonalne in-tere svojih soplemenjakov na Ogerskem, če v ta namen puščajo svojo lastno kri goniti v mesnico in nimajo besede protesta, ko madjarsko kladivo pada po njihovem jeziku : s koliko lagljo — vestjo žrtvujejo še le gospodarske interese te polovice ! Saj rane se se-čejo s tem le — narodom ! Ne le, da Nemcev ne boli, marveč jim je še v prilog, ker gospodarski oslabljene je tem lažje dušiti tudi politično in nacijonalno !
Madjari in naši Nemci so zavezniki. Grda, krivična, je ta zveza, ker je sklenjena v nasilne svrhe. Ne morejo nam biti simpatični ni jedni ni drugi. Ali če bi že morali primerjati, izjaviti bi morali, da se nam Ma-
djari vidijo v boljši luči. Oni V3aj so krivič niki in nasilniki svojemu plemenu v prilog, dočim naši Nemci izdajajo celt» en odlomek svojih rojakov, da le morejo tu kakor stranka, kakor o a m o r r a gospodovati, politično zatirati in druge izmozgovati gospodarski !
Politični pregled.
V Trstu, «». feb. 1902. Iz proračunskega odseka. Včeraj
je proračunski odsek nadaljeval razpravo o proračunu ministerstva za nauk in bogočastje, naslov »srednje šole«, in se je s tem preril do dveh toček, ki segati nam Slovencem oziroma Hrvatom do živega. Prišlo je torej, na kar so nas nemška in italijanska glasila pripravljala že vse te dni : Nemci so se soglasno izjavljali za grof Stfirgkhovo resolucijo za odpravo slovenskih vsporednic v Celju, a sladki Rizzi je utemeljeval svojo resolucijo za premeščenje hrvatskega gimnazija iz Pazina in jeo tem kar z »brentačem« prelival svoj laški »sdegnoc, kakor nam zatrja »Piccolo«. Do glasovanja ni prišlo včeraj. Omenjamo pa mimogrede, da nemški listi smatrajo za gotovo stvar, tla točka »Celje« pade (ker so gotovi, da toliko krščanski socijalisti, kolikor nemški konservativci potegnejo z liberalci), dočim nas glede točke »Pazin« puščajo bolj v -nejasnem. Do glasovanja je bržkone prišlo, ali pride danes. Ce nam pravočasno pride kako sporočilo, je čitatelji najdejo med brzojavnimi vestmi. Danes utegne biti torej velekritičen dan — ako vzamemo v poštev izjavo slovenskega člena proračunskega odseka, ki jo navajamo nižje doli, in pa komunike, v katerem izjavljajo vsi jugoslovanski poslanci, da so povsem zložni glede točke »Celje«, ter slednjič izjavo obeh čeških govornikov, da Cehi bodo podpirali Slovence —, kritičen dan prve vrste za nas Slovence, a kritičen tudi za vse položenje.
Evo poročila o včerajšnji seji proračunskega odseka:
Posl. H o f m a n n pl. \V e 1 1 e n h o f je izjavil v imenu svoje stranke, da ista zavzeo>a najodločnejše stališče proti slovenskemu gimnaziju v Celju, ker da se je ta gimnazij zasnoval proti volji večine prebivalstva štajerskega in proti volji mestnega zastopa celjskega samega, in ker da se je dal Slovencem
le kakor politična koncesija. Nemci da se ne bodo protivili onim zahtevam Slovencev, ki temeljijo na pravi kulturni potrebi ; tu pa da ne gre za tako potrebo, temveč za sla* vizaeijo Nemcev. Ako je Slovencem res le radi stvari, potem naj sledijo po poti, katero jim je označil poročevalec v svojih resolucijah. Govornikova stranka bo glasovala za resolucijski pretilog poročevalca, grofa Sturgkha, ter pričakuje od vlade, tla bo upoštevala stališče, na katerem stoji o tem vprašanju večina proračunskega odseka in večina v zbornici, ter tla se bo po tern tudi ravnala.
Posl. R o b i č je izvajal, tia se hoče s to resolucijo Čisto kulturelno in pedagogično vprašanje napihniti v politično vprašanje. Slovenski gimnazijalni razredi v Celju so dokazali, da imajo ekzistenčne pogoje, ker kljubu slabim razmeram število učencev narašča vedno bolj. To je naravnost smešno in malenkostno in se da razlagati samo iz političnega in narodnega sovražtva in nestrpnosti, ako se čisto kulturno vprašanje smatra motenjem nemškega posestnega stanja, in ako se hoče Slovence dovesti do tega, da se odrečejo utrakvističnim gimnazijskim razredom v Celju in da privole, da se ti razredi prestavijo v Maribor, kjer obstoje že utrakvi-stične paralelke. Govornik je naprosil nauč-nega ministra, naj odgovori jasno in točno, kako stališče da zavzema vlada v tem vprašanju ? in je govornik povdarjal, ti a je v h r a n j e n j e in u k r e p 1 j e n j e slovenskega na roti a v njega k u 1-t u r e 1 n e m in gospodarskem razvoju eminentne koristi za Avstrijo.
Posl. Kaiser seje izjavil proti usta-novljanju kakoršnih-koli nenemških visokih šol, ker je to proti interesu neobhodno potrebnega nemškega državnega jezika in je menil, da bi se moralo zahtevati vsaj to, da bi se dijaki vseh nenemških srednjih in visokih šol popolnoma izobrazili v nemškem jeziku ter da ne bi se škodovalo gojenju nemške narodne zavesti.
Posl. baron d' K 1 v e r t se je v tem spornem srednješolskem vprašanju pridružil izvajanjem predgovornika posl. Hofuiann pl. \Vellenhofa in resoluciji poročevalca posl. grofa Sturgkha, ker da v tem vprašanju vlada popolno soglasje med vsemi nemškimi strankami.
P O n LISTEK
Vladimir.
Hrvatski -pisal Avgust Šenoa, prevel M. C-t-č.
II.
Zena je spustila omot v krilo ter je začela, pokrivši si obraz z rokama, britko jokati. Dobran'cu je nekako odleglo, ker to so bile gotovo prv e st>lze, ki jih je videl v očeh svoje žene, a solze so — vsaj večinoma — znaki kesanja, čutenja. Lacko je pristopil k svoji ženi, jo prijel nežno za roko ter jej govoril blagim glasom:
»Klara! Žena moja! Ne joči! Cmiri se! Meni je ljubo, tla si mi toli odkrito govorila, tia si se mi zaupala tudi ne vprašana. Dovoli tudi meni, tia govorim odkrito, kakor se spodobi možu. Spominjaš se menda najinega prvega dogovora, ko sva se v šumi zaročila. Obljubil sem bil, da ti nikakor nočem vezati volje, da boš gospodarica v hiši. Ali ni tako? Sem te li kedaj vpraševal, kaj delaš, česa zahtevaš, ali nisem marveč gledal ne-vprašan, tla ti izpolnim vsako željo ? Priznaj, da sem se pošteno držal najinega dogovora !«
»Si, si!« je jecljala Klara.
»Jaz hočem tudi nadalje tako, a to ti
bodi dokazom o moji ljubezni, katero bi morda drugi ljudje krstili s slabostjo. No, ko si sama potrkala na moja vrata, ko si ti je pripetil toli nemil slučaj, ki ti je odtegnil toli zaželjeno udobnost, mislim, da sem zaslužil vsaj toliko pravice, tla ti rečem nekoliko prijateljskih besed — — —«.
>Govori, govori, Ladislave !«
»Pot, |>o kateri si hodila, mi ne ugaja. j Ti moreš srečno, udobno živeti, moreš ustrezati željam svojega srca. Ti Loš v naši družbi vsikdar stala na mestu, ki pristoja odlični tlami. Mi smo ugledni, premožni, ali nismo milijonarji. Zato bi želje tvojega srca morale ; imeti mejo, a ta se imenuje razum, pa še svetejo inejo — ljubezen za očeta, za moža. Samo to te more obvarovati od stranskih poti, ni katere si že zašla. Veruj, ktlor je enkrat krivo korakal, a se že po prvem ko- i rabu ni povrnil na pravo pot, ta je zgubljen, j na večno zgubljen. Strasti so nerazdružljive J sestre: čim si se posestrila z eno, zalote te , tudi druge v svoj pogubni krog. Uvažuj, tla ; si že s tem, tla si v malo urah lahkomišljeno izgubila .SO<H) gld., užalila ugled svojega , mojega imena. Moj poklic je javen, jaz se kažem v javnosti. Se svojo strastjo za karte ( škodiš meni, ker mi bodo moji neprijatelji ; predbacivali lahkomišljenost, a lahkoumen
človek ni za javnega funkcijonarja, ni za politika. Uvažuj dalje! Tvoj oče je vreden, čestit človek, izvrsten gospodar, ki ima le en sam pogrešek, da je nasproti tebi preslaboten, da bi tebi vse, pa tudi sebe žrtvoval — na kratko: da te je kriv* vzgojil. Ti si ga sedaj na pol upropastila. Zbok tvoje potrat-nosti ušlo mu je iz roke pol krasnt ga imetja, njegovo gospodarstvo gre na manje, a pošteni siarček, ki bi ob kraju svojega življenja moral živeti v miru, moral se bo mučiti in potiti in s to muko in tem znojem prikrajša svoje življenje. A kakor propade on, propa-dem jaz, moje imetje, moje ime, moj ugled, moja moč, moja sreča. Premisli to, Klara! V tebi je dobro srce, ali pleve muhavosti in lahkotni šljenosti ti je je pokrilo. Klara ! Klara! Se enkrat ti pravim, ena strast je sestra drugi. Ko človeška kri izkipi v bui jo, podira vse meje, vse zakone! Ti si žena. živa, ognjena žena. Zapomni si to ! Ti ne poznaš še vrtinca tega življenja, ti ne veš, kako se treba čuvati. Lahkomišljenosti se zdi vse nedolžno, lahkomišljenost pade tudi kakor žrtev naj-.večega greha, lahkomišljenost pogazi tudi zvestobo«.
»Ladislave«, je zaklicala Klara, planivši v vis in pogledavši moža jeznim očesom, ali za trenotek se je stresnila in se spustila zopet
na stolico. »Da«, je rekla dihaje težko, »vem, vidim, čutim, grešnica sem, velika grešnica. Zlo sem storila, užalila tebe, užaiila očeta. Ali zakaj si tak?«
»Kako, Klara?«
»Kje je mož ! Kje gospodar Jc
:>Mož J Gospodar? A najin dogovor, na kateri si se zaročila t<
»Res je. B.l je neumen dogovor«.
»A zakaj si taka, Klara ?«
»Zakaj? Ne vprašuj mene?«
»Koga pa?«
»Mojo nesrečno kri, moje nestalno srce. Ne vem, kaj mi je, ali sedaj pa sedaj me spopada omotica, gorim, poletela bi, ne vem, kam, kam. Zalotuje me neko hrepenenje, nečesa mi manjka, a tedaj, tedaj ni pameti, ni mere. Mečem se v svet, letim za njegovimi neumnostmi. Vidiš, taka sem ti. Meni manjka nečesa. Ali Ladislave, če sem zlo storila, ako sem grešila, ni lepo, da si rekel tisto zadnjo besedo, ki me peče v dušo kakor žr-javica*.
Ladislav je izdahnil in pripomnil blago:
»Moral sem ti reči vse, ker sama ne bi se bila zavela, a najlaglje je grešiti nehotć. Idi, duša, v svojo sobo, razmišljaj vse, kar sem ti rekel, morda najdeš tolažbe«.
(Pride še.)
P* si. II ero Id (Čeli) je uvaril pred v sprejemom rer- >lu<*ijc glede celjskega gimnazija, ker z odpravo c e j s k i h u t r a-k v i s t i e d i h ji a r a 1 e I k ne bi samo žalili slovenskega naroda, tem-vež Uigra tudi v e «1 o m a oškodovali. v s i e d česar hi morali S l o-v ene i, kakor se je izjavil p o s 1. R o h i 5, poseči po n a j s k r a j n e j i h sredstvih. fehl pa hod o Slovence najodločneje podpirali v njih akeiji.
Naučni minister pl. Ha rte I je obširno govoril o srednješolskih razmerah ter je našteval vse. kar se je odredilo, da se odpo-more p- manj kanj u učiteljskih moči. Kar se tiče pomanjkanja slovanskih učnih moči, odredila je cela vrsta olajšav, da se kandidatom, k: s » na z-igrebški univerzi dovršili svoje studije, oni«'g<K-i prestop v službo v tostransko državno polovico. Kar se tiče absolventov zagrebške juridične fakultete, se bodo -tiru tudi v tostranski državni polovici pripoznavale sku>uj<% ;iko polože dopolnilno skušnjo o onih predmetih, ki se na zagrebški univerzi n** poučujejo. K tr se tiče poročevalcev resolurije o celjskem gimnaziju, rekel je minister, da v imenu v I a <1 e ne ra o r e se podati določne izjave: ne obotavlja se pa pripoznati, da bo vladi — za slučaj, da «e resolucija vsprejme — dolžnost, da l»o to vprašanje uvaževala s strogo stvarnega stališča.
V narodnih vprašanjih bo vlada stala na p< polnorna nevralnem stališču in je izključeno, da bi se dala uplivati po strankarsko-]»ol>t;čnih predsodkih. Kljubu temu, da je p-,-1. Robič tako ojstro prijemal Stiirg-khovo resolucijo, seje ministru v s e-j e <t n o dozdevalo, da ista k a ž e precejšnje, d o s e d a j ne n e o b-stoječe o d j e n j e v a nje, ker p r i-poznava kulturelne potrebe s I o v e n s k e g a prebivalstva. Poročevalk vo resolucijo glede poljskega gimnazija v Tesinu in češkega v Frideku ne more minister nego pozdravit:. Na podržavljenje obeh tfii dveh gimnaz j bo mislila vlada še le potem, ko se popolnoma razvijeta.
K o je se p o si. Fort podpiral z a h r e v o Slovence v, oglasil se je za bose d o p tsl. dr. U i z z i. (riede hrvatskega gimnazija v Pazinu, rekel je dr. Rizzi, da se n: i-ui ustanovil po tehtnem studiranju knlturelmh potreh, temveč se je tu šolsko vprašanje zmešalo s političnim vprašanjem. Govornikjesicer priznal istr skirn Hrvatom kultu relno potrebo za ustanovitev gimnazija: da se je pa ta gimnazij ustanovil v Pazinu, pomen-a to naskok Hrvatov na to laško(?> mesto, Začetkoma niti Hrvatje riso mislili na to m -to: čisto kulturno vprašanje pa se je pozneje prelevilo v narodno p »litično in je zadobilo agresivno tendenc >. Italijanom se je s tem napravila krivica, katero treba popraviti. Govornik je stavil resolucijo, ki poživlja vlado, n a j h r v a t s k i gimnazij v Pazinu premesti v kak o drugo istrsko mesto, kije po večini s I o v a n s k o. Nadalje je stavil resolucije glede ustanovitve laskih paralelk na državnih gimnazijah v Pulji in Gorici ter glede ustanovitve državne laske realke v Trstu. Govorila sta potem Še poel. Pergelt in Kramar, na kar se je seja zaključila. (Tu vidimo: čim bolj bi hoteli Slovanom nalagati post. rein lačneji j »ostajaj o sami!)
Italijanska resolucija radi hrvatskega gimnazija v Pazinu. Kakor je razvidno iz p .ročila o včerajšnji seji proračunskega odseka v -parlamentu na Dunaju, je poslanec Rizzi včeraj utemeljeval svojo že davno napovedano resolucijo za odpravo hrvatskega gimnazija iz Pazina. Godilo se mu je pa pri tein, kaKor se godi vsakomur, ki hrani slabo stvar. Najboljši odvetnik ne more dobro braniti slabe stvari. M »re sicer podajati lepe izglede svoje retorike, more spuščati govorniške rakete ; ali argumentov, veljavnih, neoporečnih argumentov, teh nima ! Nismo pa hoteli re*i, da si je tudi gospod »dauphiu« oligarhije istrske zagotovil včeraj ime briljantnega govornika. Povedal, oziroma pogrei je, kar s no že stokrat čitali v » Pie-colu*. In to je — to nam gotovo prizaa. kdor ima le količkaj poštenja, resnosti in dobrega ukusa — prokleto malo! Saj vemo, kako Picculo« prihaja do svojih argumentov tudi proti najiegitimnejim aspiracijam Hrva tov in Sic vencev. Spušča »e v drzen vzlet — pa je. Spušča se v drzen vzlet uad resnico, da more z višine doli resuiei — kazati figo. Tu r-e taje najnotoričneja dejstva, ako so Slo-
vanom v prilog, ali pa se celo z nasiljem pretvarjajo v nasprotno. Tu gredo roka v roko: zavijanje, potajevanje in sofisterija z direktno neresnico. Na tej višini se »Piccolo« in družba redno gibljejo proti nam. Na tej višini je ostal včeraj tudi dr. Rizzi. Više ni mogel. Ni moglo bit' torej drugače, nego, da revščina njegove obrambe je stala »vredno« ob strani ničvrednosti stvari, kater<» je branil.
Že v prvem zaletu svojem je skočil na posodo k prvemu govorniku posl. Hofmanu, ki je rekel, da z gimnazijem v Celju ni bilo ustrežen«* resnični kulturelui potrebi Slovencev, ampak da je bila to politična koncesija. Tako je zahiehetal tudi Rizzi o hrvatskem gimnaziju v Pazinu.
Najveći »argument« Rizzjev je bil seveda ta. da je Pazin italijansko mesto in da ee je tjakaj posLavil hrvatski gimnazij le v ta namen, da bi to mesto odvzeli Italijanom in jih oškodovali na njihovem »posestnem stanj u c.
Pazin ni italijansko mesto. Ce pa Rizzi trdi drugače, mi se ne bomo prepirali ž nji m ; in ga puščamo, naj le pobija dejstva in statistiko. Vsaka volitev v Pazinu govori, tla mesto samo je dvojezično, dočiin nam pravi zgodovina nedavnih časov, da je bilo to povsem hrvatsko mesto; o krajoi občini pa-zinski pa pravi statistika, da biva v njej kakih — natančnih številk se ne spominjamo v hipu — 15.000 Hrvatov in okolo 1000 Italijanov ! To so dejstva, ob katerih naj si gospod Rizzi le razlitja svojo glavo, ako se mu zdi, da mu je to v čast.
Sicer pa ni res, da en učni zavod more raznaroditi kako mesto. Proti temu govoriti Ljubljana in Praga. Ce ti dve mesti moreti prenašati celo vrsto nemških učnih zavodov, pa bi »italijanski c Pazin mogel tudi prenašati en hrvatski gimnazij, ne da bi se mu trebalo bati pohrvaćenja. A jednega mu treba: treba mu namreč pogoja, ki ga ima n. pr. Praga. V Pragi je neštevilo nemških šol, od vseučilišča pa do ljudske šale in otroškega vrtca, ali Praga se vendar ne po-nemčuje, pač pa postaja bolj in bolj češka. Ali češčiaa v Pragi je resnična, pristna ter ima globoke korenine v naravi, v resničnih etnografičnih odnošajih. Če ima laŠčina v Pazinu take korenike, se jej ni bati vazuaro-denja in g. Rizzi se je zaletal v mline na veter; če pa jih nima in je v nevarnosti,
realni siuiuazij postavili v hrvatski Pazin mesto v laški Kovinj ?! G. Ri/zi bi torej bolje storil, ako bi najprej skrbel, da bodo njih ital. lastni zavodi na pravem mestu.
»Celjsko vprašanje«. Vse novinstvo je bilo poročalo te dni, da so se bili v Celju sešli štajerski slovenski poslanci na posvetovanje radi »celjskega vprašanja« ter da se je na tem sestanku pokazali popolno soglasje mej njimi. Le tista gnusoba, ki čuje na ime »Deutsche Wacht« se je oglasila z lažjo, da ni nič resničnega na tem sestanku, kakor da tudi to ni res, da bi med slovenskimi poslanci vladalo soglasje, ker klerikalci da so za gimnazij v Mariboru. Tej laži celjske gnusobe nasproti konstatuje »Siidsteierische Pr*>s-e« v danes došli nam številki : da se je rečeni sestanek res vršil in sicer due 19. ja-nuvarja, da med Slovenci vlada popolno soglasje in da tudi »klerikalci« zahtevajo na vsaki način, da vsporedniee v Celju ostanejo, za mariborški gimnazij pa da bi bili le v
Ali on, ki je n.izprosen nasprotnik slovenski molitvici, je odločil uničit: te slovenske pobožnosti in raniti tržaške Slovence naravnost v srce !
Kako je to izvršil ?
Za slovenskega propovednika je nastavil pri Novem Sv. Antonu najhujšega nasprotnika Slovencev — starega kapelana »Don« P a c o r - j a.
Ko se je to v Trstu izvedelo, zavrelo jo na vseh straneh. Torej g. Pacor bo lomil Slovencem kruh sv. vere !
Mi nismo še pozabili, da je g. Pacor slovenski odpadnik in najhujši italijanski ra-dikalec. Videli smo njegovo fotografijo, kjer je naslikan z dolgo brado z listom Indipeu-dente« v rokah. To je še iz onih časov, ko je bil dal slovo svojemu sveČeniškemu stanu in prestopil med one »patrijote«, ki «e zbirajo okoli Judipendenta'. Tudi nismo še pozabili, da je g. Pacor v tržaški okolici vodil italijansko stranko v boj proti nam Sloven-
cem, ter da je, kakor mestni svetovalec,
! tem slučaju, če bi bil isti p o p o 1 e n, z	ae<lel v mestni zbornici v klubu Žida Luz-
; vsemi -S razredi, in v vseh razre-	zala i [ \£j nočemo prinašati na dan njego-
d i h se slovenskim učnim jezikom.	vega privatnega življenja, a unašamo na dan,
Drugače pa so za to, da s* na mariborskem	oll pOVsod nasprotuje našemu narodu
gimnaziju ohranijo dosedanje razmere !	ter brezobzirno pita Slovence s ,ščavi4.
Včeraj je to »celjsko« vprašanje prišlo	Gospodje na tržaškem ordinarijatu so
v razpravo v proračunskem odseku. Iz raz-	tl)rej dobro računali. Tako spode Slovence i/,
prave bi bilo povdariti nastopne momente:	cerkve Novega Sv. Antona!
I soglasje Nemcev v zahtevi, da se vsporednice	Rokovica nam je vržena in mi smo jo
v Celju odpravijo ; odnehanje — resnično ali	pobrali. Bodi torej — boj ! Mi ne pustimo
navidezno — nemških govornikov od prej-	Novega Sv. Antona pod nobeno ceno. Vz-
šnjega intransigentnega stališča v toliko, da	digniti hočemo vse orožje. Tu li bomo skrbeli,
ne odklanjajo absolutno te »kulturne potrebe« Slovencev; energična izjava slov.
posl, Robiča, s kateroje zahteval od ministra jasnega in t o finega odgovora; izjava čeških p o s 1 a n c e v, d a hočejo Slovenci poseči po skrajnih sredstvih in da jih bodo Čehi na tej akciji najodločneje podpirali in sledujič odgovor ministrov !
Ta poslednji pa ni bil ni posebno jasen ni posebno točen. Izjavo ministrovo glede olajšav kandidatom, ki so svoje študije dovršili v Zagrebu, jemljemo na ugodno znanje; ne tako izjave o »Celju«. Izjava, da bo vlada »stvarno« uvaževala to vprašanje, odprto važno, odločilno
da se bo slišal naš boj ua Dunaju in v Rimu. Po Trstu odmeva se laj samo en klic: ..Slovenci, vsi na krov I"
Nekaj /a smeh. Komedijaši — kakor vedno. »Neue Freie Preske je prinesla daljšo vost o nezadovoljnosti med Italijani. Par poslancev — mej tem tudi Rizzi — da hočejo odložiti mandate, da napravijo mesto radikalnejšim možem, ki zapriČno — skrajno opozicijo proti vladi. To vest je posnel si noč nji »Piccolo« ; danes pa se dela kakor da se je oddahnil, ker da je izvedel, da na tej vesti ni nič resnice.
Tu pa se prikazuje komedijaš. Meni namreč: ^ Vidite, kako nas uvažujejo, da celo
potem pa mesto.
P
i — ni italijausko
Tako je sladki g'ospjd Rizzi, in nič dru gače! — Na otepanje Italijanov radi tega, da se je hrvatski gimnazij zasnoval ravno v Pazinu in da se je s tem izvršil atentat na italijansko ,posestno stanje', je odgovor kratek in velja kakor bi bil pribit: to je jedini hrvatski gimnazij v vsej deželi, zasnovan je torej za vso deželo I Neizogibno potrebno je torej, da je v mestu, ki je povprečno naj-pristopneje vsem deželanom. A to je ravno Pazin, ker je v srcu Istre !
V enem pogledu pa se je gospod Rizzi poboljšal, ali da je to povedal, je šel zopet na posodo k nemškemu govorniku. Kakor Nemci ne trde več naravnost, da slo venski g.mnazij ne Stajarskem ai kulturna potreba in zahtevajo le, naj ne bo ravno v C d ju, tako tudi R;zzi ni več trdil absolutno, kakor so Italijani vedno trdili do sedaj, da hrv. gimnazij v Istri ne bi bila kulturna potreba. Le v Pazinu da bi ne smel biti! Tu moramo prijeti Rizzija /.a vrat. Ce priznava, da je hrvatski gimnazij kulturna potreba, mora priznati tudi potrebo, da je zavod ravno tam, kjer ima pogoje za življenje in vspevanje. A v tem pogledu je med vsemi hrvatskimi kraji Istre sedaj na prvem mestu ravno Pazin. Pa še nekaj mora priznati dr. Rizzi, ako je pošten in dosleden. Italijani zahtevajo na vse i protege čun najširšo avtonomijo v narodno-kulturelnih stvareti. Dobro, prav imajo ! Ali kar velja za njih, velja tudi za nas. Tudi mi moremo sami najbolje vedeti, kaj in kako prija našim kulturnim potrebam.
Rizzi je govoril tudi o .sdegno', o indignaciji Italijanov radi hrvatskega gimnazija v Pazinu. Svobodno jim, če se hočejo zgražati nad božjo previdnostjo, ki je v Istro postavila tudi Slovane, in nad dobrim genijem, ki je Slovane dovel do tega, tla so se začeli zavedati svojega dostojanstva in zahtevati svoje pravo! Pa še nekaj v zaključek. To nas sicer ne briga bližje, ker je bolj njihova italijanska rodbinska stvar. Ali če se že govori o ,*degno', zakaj nam Rizzi nič ne govori o ,sdegnu', ki faktično vlada v Rovinju ravno radi tesra. ker so novi laški
»Neue Freie Presse« sledi nastopanju naših pušča odprto važno, odločilno vprašanje: po8iancev ! Še nikoii nas niso tako ! U kako si vlada konstruira to »stvarnost«? Ah	pametnemu človeku pač ne treba praviti,
jej bo odločilna kulturelna stvar Slovencev, Ja gQ oqo ve9t y >N F p € pogIal; _ Ita_
ali narodno-politična stvar Nemcev ! Mi za- ...	- , ,
i	1	lijani sami . .
htevamo naj se ustreže našim kulturnim za-' Q ^ uajnoveji pajacafii nekoliko jutri, htevam, Nemci pa delajo iz tega očitno in
Naše mestno gospodarstvo. Pišejo
: Kakov red vlada v našem mestnem
ne da bi hoteli tajiti — narodno-političuo
stvar!! G. minister Hartel je izjavil da ne	,	....
, ...	* . . 3 t v gospodarstvu, vidimo bas te dni, tto je za
more odgovoriti v imenu vlade in tla noče & 1
odgovoriti le v svojem imenu. Vendar pa je zagotovil, da bo vlada nevtralna in da se bo dala voditi le od stvarnih razlogov. Katera vlada še ni bila nevtralna — v besedah ? ! Po poklonu pa, ki ga je minister Hartel napravil — odjenljivosti Sturgkhovi, se bojimo,
palo nekoliko snega.
Včeraj po pol ud ne je bilo naše mesto v takem stanu, tla se je moralo studiti ne samt* tujcem, ampak tudi vsem domačinom, ki sm > sicer že vajeni marsičemu in imamo že precej utrjene želodce. Snežena godlja se je razli-
* , li- i i i	vala po vseh ulicah	(izvzemsi, saveda
da vladina nevtralnost pade bržkone na na- 1	. .
. .... ,	Cors>!) in ni tja bilo	človeka, ki bi bil rodno-politicno nemško stran. Nic se,ne bomo .....
čudili, kakor se ne čudimo glasovom, ki trde,
. da je Sturgkhova resolucija prišla na dan v
, sporazumljenju vlado.
Tržaške vesti.
Čistil, ali dal čistiti to nesnago! Kaj pa je bilo Bosebno v ulici del Pane, kjer je vse polno raznih lukenj in — jam ! lu pa v ulici Arcata, kjer so trotoarji v takem neredu, da je srečen oni, ki je iz teh ulic odnesel zdrave kosti !
Tako skrbe naši mestni »očetje« za var-Visoka gosta. Sinoči ob uri sta do- Dost in zdravje svojih someščan »\ ! spela v naše mesto novoporočenea, princ	To, to, oglejte si gospoda! Altrochfc
Oton W i u d i s c h g r a e t z in soproga > Koper« in »Miljee !
mu Elizabeta Marija. Na kolodvoru	DijaŠKU kuhinja — pozor ! Velece-
ni bilo nikakega vsprejema. Visoka gosta sta njeni Čitatelji »Edinosti«! Se mari še riaj ee odpeljala naravnost na I^li-vdov parni k ! spominjate človeka, kateremu pravijo, da je »Habsburg«, na katerem se odpeljeta v Alek- j oskrbnik dijaške kuhinje? Clejte, ta človek sandrijo^	je v strašni nevarnosti. Mlad je še prime-
Boj za Novi Sv. Anton v Trstu. Ko- j roma, ali bati se je, da se mu kar čez noč nečno so prišli na dan vsi oni tajni načrti, j pobelijo lasje, ali da ga doleti še kaka hujša ki so jih toliko časa skrivno pripravljali na nezgoda. Kako to? Ej, iz spanja ga je rav-
tržaškem magistratu in na našem škofijskem ! ordinarijatu.
Ta dva urada sta se sedaj p o p o 1 n o m a pobratila in udarjata složno po tržaških Slo ven-c i h. Znano je vsem, kako je za časa blagega škofa Sterka sedanji kapit. vi :ar mon-iig. Petronio organiziral vso italijansko duhovščino ter jo vodil v boj proti svojemu Škotu in slovenskim vernikom. Sedaj, ko je prišel na vlado, pa postopa brezobzirno, kakor mu ve-
nokar vzdrariil bradati mož z naočniki. Neizprosno moli nasproti listič z računom dijaške kuhinje. Iz tega lističa zijajo mu nasproti kakor zvite kače — kakor črne pošasti, kljukaste številke 147-77 (gld.) Uh ! Človeka kar groza sprt letava, /a toliko denarja so po-snedli ti naši študentje — toliko je stroškov ob koncu januvarija, a v tej blagajni: prav za prav, v tej preklimani razbiti škatlji taka mizerija. Moji Črni la-je, kako se mi smilite, kako vas bo škoda! Skrb vas pobeli, če vam
leva fanatično italijansko srce. Tu ne veljajo ne cel<> izpodje korenike, da bo vaš gospo-več cerkveni predpisi, uiti avstrijski zakoni !t dar s svojo plešasto glavo v strašilo ljudem.
(rrozen udarec je izvršil nad tržaškimi Slovenci v cerkvi Novega Sv. Antona. Ta cerkev, da-si jako velika, je bila vselej polna slovenskih vernikov. Slovenska božja služba je bila vedno sijajna.
Ljudje božji, od daleč in od blizu, z različnimi mošnjički: se vam li ta človek nič ne smili? Ej srca i naste! Po vsej slovenski domovini je ljudem blage volje dobro znano, da glede požrtvovalnosti za narodne potrebe
niste zadnji. Ali pozabili, pozabili ste revčka4 kar seveda ni čudno; saj mož je dremal. Toda glejte, v zdramil se je — one kljuke so ga vzdramile. Sedaj upa in se tolaži, da -e ga spomnite tudi vi, kar je {»ovseni dosledno. Iie» sicer, da se ta moja pesem — dovolite mi, da nadaljujem v prvi osebi — nekam čudno glasi v tem pustnem času, ki denar kar z žlieo požira in je kakor da bi se vrana pačila letaje nad zeleno goščavo, v kateri se vse v prek razlega prijetno golčanje veselih ptičkov. Ali v očigled visokim številkam in revni blagajni, moramo z resnico na dan. A vi spoštovani rodoljubi in rodo-ljubkinje — v očigled dejstvu, da se stvar tiče naših revnih stradaj oči h in prezebajočih študentov, gotovo priskočite na pomoč žalostnemu junaku tega spisa.
Ponižno prosi
I ' r a n č i š e k G u s t i n, oskrbnik dija-ke kuhinje. Via Molin piecolo >tev. f>.. III. nad. ali Via delle Poste vecchie *t. 'J1 K I. n.
Včerajšnji kostumni venček, ki so ga
priredile naše vrle tržaške gospe in dražestne gospice v plemeniti namen, na korist naše družbe sv. Cirila in Metodija, razvil se je v krasen eleganten elitni ples! Čeprav se v letošnji pustni sezoni podi zabava za zabavo, čeprav se vije venček za venčkom, čeprav se vrti ples za plesom, to s-? je vender-le včeraj na tem plesu nabralo toliko odličnega občinstva, da nam je srce igralo zadovoljstva, vide, da naš vrli slovenski svet ve eeniti požrtvovalnost in neumorno delo naših gospa in go-spic za našo sveto družbo ! —
Solnce leselj* je ogrevalo vso družbo, zbrano v tesnih prostorih naše ,,čitalnice", povsodi si videl le zadovoljnost... Veseli >brazi krog in krog ; ni bilo videti tu ni težav ni nadlog, srečen je bil vsakdo ; kdor pa ni bil — se je delal !
Za animirano zabavo skrbel je posebno .francoski doktor" (dražestna Evelina), ki je zdravil po ..postilon <1 " araour ju~ (gospiea <). Dekleva) zadeta srci in — mošnjičke, iz katerih je izmamil marsikaki honorar za Ciril-Metodijevo nefrankirano pošto... Vs: naši protesti so bili Lrezvspešni, čeprav smo se '.a pomdČ obrnili na »advokata v togi" i go--pica <'rne). Ali to ogorčenost smo nehote .ad acta" deli, ko je _ Narodni dom" (gospiea Pož.) apelirala na našo slovansko idealno srce n -tolsti" realni žep! Videli smo tudi ..Marijo Terezijo" (gospa Maša), „Hrvatico cvetli-čarko v narodni noši iz Oseka". ..rusko selja-kinjo" (gospa Viušek), „Marijo Anton'jeto" gospiea štrekelj), „Srbkinjo" (gospiea M<»di«*) .Spanjoiko- (gospiea M. Gregorič), „Spar-tanko*4 <gospiea I vanka S ), ,veslavko' (gospiea Gayer), -floro" (g.ca Horak), irmen" (g.ci Slavec, Rusnjak), ..piretko" (ff.oa Neth),-nagel" (g.ca Raslič), dve seljanki v nar. noši iz otoka Cresa, (g.ci Kosoveli, „ciganko" (g.ca Heurich), ..Marijo Antonijeto" (g ca Girtler) in „Japonko" (g.ca Premru iz Gorice). — Nekostimirane dame in gospice imele so krasne plesne t >alete, na katerih smo občudovali ti ni okus našega ženskega sveta, ker so bile }>o-sebno elegantne !
Četvorko ie plesalo 44) parov: dvorana je bila tesna, jako tesna... še plesati skoro nismo mogli! Tudi v predvorani je bilo tako napolnjeno, da smo tudi takrat občutili, da dosedanja dvorana ne zadostuje več za veče ple-e, in nehote sra » se zazibali v sladko misel, kako se lw>do še le v .Narod, domu' razvijali taki plesi !
H koncu izrekamo še enkrat splošno hvalo in zahvalo našim vrlim go^pera in miljenim gospi ca m, ki so nam napravile tako vesel in krasen večer. Naj bi vzlasti tudi v bodoče tako složno delale, tako krepko napredovale in nas kmalu razveselile z drugimi enakimi plemenitimi zabavami !
Skrbljivemu odboru pa naj bo dovršeni včerajšnji p!e- v vspodbuja, da le s takim neumornim delom, podpiranjem naše svete družbe moramo malo po malt« pridobiti — slovanski Trst!
* S t a r fant. * Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Jletodija je podaril veleblagorodni gospod Mi m beli i 50 K.
Strajk Llovdovih karileev. Llovdovi kurilci so dne	januvarija predložili
upravnemu svetu Llovda spomenico, v kateri so stavili razne zahteve glede olajhčanja službe, oziroma skrajšanja delavnih ur. I prava Llovda je te zahteve odklonila in vsled tega so kurilci te dni stopiii v štrajk. Med ku-rilei in upravo se sedaj vrše pogajanja, medtem pa je Llovdova družba ze prvo potrebo
najela nekaj kurilcev vojue m »rnarice ter družili.
Drobne vesti. O d k u r i 1 j o je. Fran Antonini iz Italije, nadzornik v služb' stavbenih podjetnikov Faccanoni, Galimberti in Piani, je včeraj, namesto da bi plačal delavcem, pobegnil z denarjem vred.
Noče biti v svoji <1 o m o v i n i. Včeraj zjutraj je policijski oficijal Titz aretiral znanega nasilnika, 39 letnega Michelangela Bettio iz Italije, ker je mož izgnan iz države. Ta gost iz Italije je že večkrat bil aretiran in izgnan v Italijo, ali vsikdar se vrača v Trst in noče ostati v Italiji, da-si je tam doli — ako smemo verjeti našim neodrešeneem — vse najboljše in najlepše.
Mej če v Ij arj i. letni čevljar Rafael B., stanujoči v ulici Chiozza, in 32 letni čevljar Jakob F., stanujoči v ulici Farneto, sta si stara sovražnika. Če prideta skupaj, nastaja gotovo pretep med njima. Tako tudi včeraj. Radi neznatnih vzrokov sta so včeraj spoprijela tako ostro, da sta po bitki oba j morala na zdravniško postajo iskat si pomoči, i Ali pobotala se nista iu nevarnost vojne je ostala v permanenci.
L e p o je z a č e 1. 13-letnega Simona O. je dala včeraj hiši na Ana B. aretirati, ker jej je odnesel kokoš. Policija je tega mladiča izročila starišem, češ, naj ga oni malo »namažejo*. In pa kokoš naj tudi pla-
I X .
cajo.
Dražbe previdni n. V petek, dne 7. fe bruvarja ob 10. uri predpoludne se bodo vsi« l aarecbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Amalija 2, hišna oprava in glasovir: Vicolo San Vito 1, hišna oprava; ulica Man-z:jni S, oprema v zalogi, moka ura in podobe ; ulica Manzoni š, oprema v zalogi in hišna oprava : ulica Giulia 29, hišna oprava : ulica Caserma 1, obleka. — Piazza Picola I, manufakturno blago, ob 11. uri predp.
VreaeD«fe{ *e-*i»Ji»v Včeraj: topioaer ob 7. uri ziutrai 1°.~> ob 2. ur» popolada -3°.7 C.° — 'I lakomer b 7. ur. zj itraj 759.."> — Danes plima o.. 8.33 pre lt>. in o»» 9.2*
pop.; oseka ob 2.predpoludne in ob 2 T>4 p >jw>ludne.
Društvene vesti.
Pevsko društvo »Adrija« v Barkor-Ijah vabi na pustno veselico s plesom, katero priredi v nedeljo dne 9. febru-varja v stekleni dvorani »Narodnega doma« v Barkovljah. Vspored : 1. Godba. 2. Ivan pl. Zaje: »Putnica Nikole Jurlšića«, moški zbor. 3. Godba. 4. Josip Pavčič : »Same, mešan zbor. 5. Godba. 6. »Šaljivi rokovnjaški kvartet« (Groga, Tonček Raitguzen, Peter Toča in Kcfendež), Izvršujejo diletantje. 7. Godba. 8. H. Volarič: »Domovini«, moški zbor s tenor in bariton solo in spremljevanjem orkestra. 9. Godba. 10. I. Bartel : »Nos«, šaljivi moški zbor. 11. Godba. 12. D. Host-nik: »Dva gospoda, jeden sluga«, vesela igra s petjem v enem dejanju, izvršujejo diletantje. 13. Ples, ki traja do pol u noč i. Med točkami in k plesu švira vojaški orkester pešpolka št. 97, — Začetek točno ob o. uri popoludne. Cstopnina na veselioo za osebo 2"> nvč., k plesu za gospode 50 nvč., za ženske 25 nvč., sedeži I. reda 20. nvč., II. reda 10 nvč.
LI obdni udeležbi uljudno vabi
ODBOR.
Na znanje. Podpisana naznanjata vsem i onim, ki povprašujejo po vabilih na sobotno maskarado, da se /.a to maskarado ne razpošiljajo vabila na osebe.
Povabljenega pa naj se smatra vsakdo, ki se hoče udeležiti te lepe plesne zabave. Isto velja za narodna društva.
ODBOR
pevskega društva »Kolo« in »Brivee«.
Slovansko pevsko društvo vabi svoje pevce za danes zvečer dne »>. t. m. na izre Ino pevsko vajo v »Del. podp. društvo« (ul. Molin piccolo).
Vstopnice za maskarado, ki se ima /ršiti v nedeljo, dne 9. febr. so na raz-rodajo po sledečih lokalah :
»Trgovinska Kavarna«, » Delalsko p )dp. društvo«, »Tržaško podp. in bralno društvo«, gostilna »pri Francu«, tobakarna Lavrenčič, »Svetojakobska Čitalnica«, »Konsumao društvo pri sv. Jakobu«, »Slovenska čitilniea v Skednju«, »Narodni Dom« pri sv. Ivanu, prodajalnica Stanko Godine na V rdeli, » Kan-sumna krčma« v Rojanu, »Narodni Dom« v Barkovljah. — Lože se razprodajajo v »Trgovinski kavarni«. Za poj isnila se je obračati do zastopnika »Zveze tržaške slovenske
mladine«, v »Trgovinski kavarni« ol 8. ure zvečer naprej. Denarne svote je naslovljati na Josipa Znidaršiča (poste restante).
Vesti iz ostale Primorske.
X Huda nesreča se je dogodila v Pazinu. 21-letni mladenič Fran Sestan je namreč streljal iz puške v proslavo poroke svoje sestre. Kakor se pa že to rado dogaja, se mu je puška razpočila in mu ranila roko tako hudo, da so ga morali prepeljati v tržaško bolnišnico, kjer so mu odrezali dva prsta desne roke.
X Razpisana služba. Na okrajnem sodišču v Buzetu je razpisano mesto kance-1 sta. Prošnje je doposlati predsedništvu okrožnega sodišča v Rovinju do 15. dne meseca marca.
Brzojavna poročita.
Iz proračunskega odseka.
DUNAJ 6. (B.) Proračunski odsek nadaljuje razpravo o naslovu »srednje šole . Poslanec Menger je kazal, v odgovor na neko opazko dra. Kramara glede nemško-avstrijake kulture, na časten delež avstrijskih Nemcev na nemški kulturi in je obžaioval, da se slovanski zavodi često premeščajo v najdragoceueja mestna posestva Nemcev, kjer so tudi bojna i i ne samo kulturna sredstva, dočim je na razpolago zadostno slovanskih in ne neznatnih mest. Govornik je izražal moravske želje glede srednjega šolstva. Seja traja dalje.
Dainat Mahiuud paša obsojen na smrt.
CARIGRAD 6. (B) Damat Mahmud paša je bil in contumatiam obsojen na smrt.
Vojna t južni Afriki.
LONDON 6. (B) Rsutsrjeva pisarna javlja, da je imel ministerski predsednik, lord Salisbarv, na lava ur,ne n obelu, prirejenem od junijorjev konsortial-kluba, govor, v katerem je izvajal, da ne more prav umeti, kaj je hotela doseči nizozemska vlada se svojimi predlogi. Saj ni imela nobenega pooblastila od sovražnikov in ti da so izjavljali soglasno, da so nje predlogi absurdni. Tega koraka nizozemske vlade si on ne more tolmačiti drugače, nego da so jo v to vspodbudili an-gležici prijatelji Burov. Mnogi ljudje bi hoteli, naj Anglija žrtvuje vse, da se le skrpa mir, ali pomisliti bi moraii, da sedaj ni ča3, ko bi smelo govoriti le Čutstvo. Anglija je zapričela delo, ki se mora izvesti, ona išče le pripoznanje pravic kralja E Ivarda in varnost za državo. To jedin > da zahteva za vse žrtve. Ali je še drugih važaih vprašanj. An-gležka pozicija v Irski je najvitalnejše vprašanje za državo. Ako bi se prizadevanja v tem pogledu izjalovila, bi prišla država v največo nevarnost in to je veliko važneje vprašanje, nego je južno-afriška vojna.
HAAG (5. (B.) Semkaj došla deputacija burskih republik priznava dobre namene nizozemske vlade in jih ve tudi ceniti, kakor cenijo vsa prizadevanja za dosego takega miru, do kakorŠnega imajo Buri pravico. Trditev, da odposlanci nimajo instrukcij in nobenega vpliva v Afriki, je neosnovana. Ko je bil v 1. 1901. govor o mirovnih pogajanjih, sti vladi južnoafrišk h republik jaauo dokazali, da ne storite ničesar brez sveta Krfi-gerjevega iu odposlancev. Angležka vlada ve vse to. Ve, da se od tedaj ni ničesar zgodilo, kar bi moglo zmanjšati njihov vpliv. • Hklonitev nizozemskih predlogov od strani augležke vlade ni presenetila odposlancev, marveč jih je utrdila v menenju, ki je tudi meoenje bratov v južni Afriki, da sti bili namreč republiki od tistega hipa, ko je Anglija provocirala vojno, prisiljeni v boj. Anglija hoče Bure »atreti in v tej politiki Anglije se ni nič spremenilo, radi česar so morala ostati brezvspešna vsa prizadevanja za dosego miru.
Kar pa se dostaje prigovora angležke vlade, da bi potovanje odposlancev v Afriko in nazaj zahtevalo tri mesece, nas pouči prihodnost, da-li je to dobo smatrati za predolgo v interesu miru. (S tem hočejo reči, da bo vojna še dalje trajala. Op. ured.) Sestava angležkega odgovora brani odposlanstvu Burov, da bi prosilo Anglijo za svobodno spremnico ali sicer kaj druzega.
ker gospiea K veder mojo reserviranost v tej stvari izrablja proti mojemu možu in sebi v prilog, primorana sem izjaviti sledeče:
Pred vsem se odločno zavarujem proti temu, da bi Zofka Kveder sodila o moji poštenosti, kakor je to storila v v svojem »Poslanem^ priobčenem v 27. številki »Slov. Naroda«.
Najodločneje zavračam gospiee Zofke Kveder tamošnje zopetno vtikanje v razmerje med mojim možem in mano. To jo absolutno nič ne briga, zlasti od tedaj ne, ko sem jej oaznanila, da so mej njo in mano pretrgane vsakoršne prijateljske zveze, in to vsled neprestanega — rovanja proti mojemu možu in blatenju njegove osebe.
Nikakor nočem gospici ZotVi Kveder pn dbacivati gostoljubja, ki ga je uživala v naši hiši, ter se !e nerada dotikam te stvari. Ali ker me gospiea Kveder brez potrebe iz-zivlja v gori omenjenem »poslanem s sem primorana potrditi, da je bilo njeno postopanje, kakor ga je očrtal moj soprog v svojem »poslanem c, v resnici dokaj o d u r -n e j š e.
Kar se tiče grožnje g.ce Kveder, da bo proti mojemu možu v javnosti izrabljala im ja pisma, je to njena stvar. Vsakdo si izbira orožje, ki se mu zdi najprimernejše. Jaz se o teh osebnih stvareh nočem prepirati v javnosti, pač pa si poišČem, ako bo potrebno, zadoščenje zakonitim potom.
V Trstu, dne 4. februvarja 1*.»02.
Ivanka Klemenćić I. r.
KXKKXXKXXKXXKXKK
X X X X X X X X X X X X X X
MIZARSKA ZADRUGA V GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
1)170 Slo?. ZalGEfl pili M
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera se nahaja
v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
na de (sul strani cerkve s?. Petra*.
X
K H A X
n n it
n
M X
Sonknrenod nemogoča, ker je blago
H
iz prve roke.
XXXKXKKKXKXXKKXX
Prva tržaška tovarna
za izdelovanje ogledal
Čiščenje, zaokroževanje, dekoriranje kričalo v in šip. Popravljanje pokvarjenih ogledal ter posrebrnjenje istih.
= Cene najugodnejše. =
Aleksander Rocco - Trst.
Tovarna
I Msarna:
ul. Sette fontane 35. ul. Gelsi 3/a. Telefon 941.
Izjava/
Skrajno nerada se vtikam v afero svojega moža z gospico Zofico Kveder. Toda,
*) Za ćlante pod tem na lovom uredništvo le toliko odgovarja, kolikor zukon veleva.
kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v Skatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh' tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skatijica stane 60 stotink.
I Msanfler Levi liizi|
Prva ln največja tovarna pohištva
T»eh vrst.	7«
31 &
& & & & & & & &
•J T R S T S«
TOVARNA:
Via Tesa, vogal Via Umitanea
ZALOGE:
Piazza Rosario št 2
izolsko poslopje) in Via Riborgo it. 21
Telefon fit. 670. -MOM-
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Is- gjl
vršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
(§ Cene brez konkurence.
&	ILUSTEOVAIi CEHI ZASTONJ II F&iUO
iS?	Predmeti postavio se na oa. obrod {(S aH železnico fn- o

lOO do 300 goldinarjev
sainorejo si pridobiti <»sebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito njenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8.
Skladišče vina
ulica Acquedotto 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah. I-"iue pa-tue in dezertne vina na debelo in drobno, frank j na dom po najugodnej ih in konkurenčnih cenah.
Železna blagajna
srednjo velikosti, čisto dovji. izvrsten izdelek iz tovarne \Viesc se proda takoj pod ceno in p<> j;ik«> ugodnih pogojih.
i
Proda se vino
opolo. črno dalmatinsko. Kaštelansko, prve vrste. In p<> najnižjih centih. \ sak krčmar, kakor tudi posamezna družine lahko dobijo iz mojih klet pod našlo-j
vom : Anton Mebada. velet rjoveč v
_I
-
Citre svirati j
jiocliieiije proti malim zahtevam : na razpolago so nekatere citre v dobrem stanu in po nizki ceni. Naslov : ulica Farneto 23. IV. nadstr., vrata 19.
Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obče za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice
se priporoča
Ravasinijev
mtaMti linin.
Sestavljen je iz racijonaloo izbranih potrebnih kol čin železa in delujočih prvi u kinina.
Steklenice po kron 1 20, 2 — in 3 60.
V dobi v a se samo v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu Piazza della Stazione štv. 3.
Postne pošiljatve s povzetjem.
ar
Dr. Rosa Balsam
Praško domače zdravilo
iz lekarne B. Fraper-ja v Praji
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. /. redno uporaho istega se prenavljanje krepi in ohrani
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
{varilo! Vsi deli embalaže nosijo /ra»en stoječo, postavno (»»lo-
je staro, najprej v Pra<ri rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hlad'.
V pušicah po 35 in 25 nvč., po pošti 6 nvč. več.
S;
ženo varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. ivoniep zalaptelja „pri črnea orlu"
Praga. Malastran 203, vtgal Ner udove ulice.
Vsakdanje poštno razpošiljanje.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah : G. I.ueiam, K. Leitenhurir.
mi P. Prendini. S. Serravallo. A. Snttina. <". Zanelti. A. Praxmarer.	*
||---- H
SREČA TUKAJ.
Spodaj označeni krasni predmeti :
33 komadov „franko" samo zagl. 3.30
se v dobijo toliko časa, dokler zaloga traja, naravnost od
J. WANDERER, tovarna za are, Krakov. Modi 2
v dobijo Sr
nikaka stenska ura!	nikake igrače!
samo rabljivi predmeti od niklja, doubife pozlačenih in od pristnega srebra s pečatom c. 's.
puneovnega urada. 1 nikeljasta rem. žepna ura, i4 ur idoča, jameena za dober tek.
1 podoba cesarja Fran Josipa I. ali Njeg. svetosti papeža, tudi socijalistična na pokrovcu vr 1 mošnji če k od usnja za to uro.
1 verižica od niklja ali pozlačena z lepim naveskom. 1 jnko tino žepno ogledalo, okovano, dvojna ~ipa. 1 par finih gumbov od dublfe zlata, patentov* ni.
•j parov „ „	za ovratnike in prsnike z podlago od biserne matice.
1 elegantna škatlja za cigare ali cigarete. 1 par ubanov od pristnega srebra s škatljico. 1 kravatna spila od „ „ „ „ 1 prstan	_	/.a gospode ali ilame.
15 razglednic iz Krakova, Prage ali Dunaja.
Brezlačno in franco
{cšlj«m moj velik ilustrovani cenik o<l ur in dragocenosti. — Ta garnitura velja mesto srebrnega prstanu
z enim zlatim prstanom od 14 karatov gld. 5;50.
ZAL00A DALMATINSKIH VIN
iz lastnih kleiij .in
ST ISTRSKI TERAN.
ki se toplo priporoča družinam, gosp. krčmar-jem in restavraterjem
Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11.
Inteligenten mladenič
išče službo j.ri kaki tukajšnji (ali tudi na deželi} večji trgovini, kakor praktikant; iz začetka tudi brez plač<». Govori in piše tri jezike. Pismene ponudite, pod naslovom »Stolno«, naj se j.ošljein ua ;ipravnistvo »Ed -no*-ti« — Tisr.
PRVA TOVA R N A
za
Suitu fl' Aipli
TRST. - Via S. Antonlo - TRST
(nasproti Zennaro in Gentlli).
S|teeij ali teta čopičev za zidna dela nepresežne trpežnosti. I>-gat izbor ščetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, meilie, ščetk od perja,
palic za iztolči prah. Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark. mošnjičkov itd.
Vse po jako nizkih cenah.
V prepričanje se prosi blagohoten obisk.
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje pofeištva
Rudolf Esner
Trst. — Via della Stazione 136« — Trst.
Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje
pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nak'a-danje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakoi tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velkimi vozovi najnovejše 9	^^ --	konstrukcije.
lit SC6lK6 Sprejemanje posameznih kevčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamt»r si l>odi.
^vT	Varstvena znamka : SIDRO.
LINEMENT. GAPSIGI COMP. I
iz Richterjeve lekarne v Fragi
m
pri poznano izrrrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva -e po 80 stot.. 1.4«) K in po '1 K po vseh lekarnah.
__ Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega
[i£? domačega zdravila naj se pazi edino le na Ch originalne steklenice v zavitki z našo var-stveeo znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejnif originalni izdelek
fiickterjev! irJcarna pri zlatem Itn ? Pragi
EUzabeUne aliee B.
Gostilna „Al Transwaal".
proj ^Antie^^ Gobbo«) Via dello S
i nasproti Drejevi pivovarni) Podpisani priporoča I. vrste istrska, vipavska r 11 dalmatinska vina, rei'^k, kraški teran. Opolo, prosekar, nadalje Lireherjevo pivo, Plzens-ko in Spaten v hotiljkah.
DomaČa kuhinja vedno pripravljena.. Krogljišče. Svojim rojakom se toplo piipv roča
Fran Bencič, krčmar.
Tvrilka Schivitz & C.i v Trstu
inženjerja Živica se priporoča svojim rojakom. Prodaja stroje in orodje za kmetijstvo in obrtništvo in vsi* dotične predmete najbolje sestave in iz lelitve po rajnižjih cenah. Posebno priporoča svoje nepreneh-ljive stiskalnice za grozdje, tropine in sadje, svoje dobro znane škropilnice proti peronospori in drugim
! sadnim boleznini in mrčesom. brenUiče „Knierie". la-; ... . gleje in trdneje od lesenih in žele/.aih. Izdeluje nacrte
iu tudi izvršuje dela vodovodov, vodnjakov, cest,
mlinov in dmzih industrijalnih podvz«tij. Popravlja
tudi stroje.
Bogata njena zaloga in pisarna nahaja se na vogl ulice Ghega in Trgovinske ulice. Lahoni nas bojkotirajo Nemci Nemce podpirajo Slovani mi trpimo.
„Anini le Mi"
krčma
v ulici Geppa štv. 14. 7o» vina prve vrste:
Bela vipavska	liter po 36 kr.
Črna istrska .... „ 36
Istrski refošk........48 „
Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., črno istersko liter po 28 kr.
Priporoča se tudi krčmarjem, katerim ilajem i vinood 50 litrov naprej {»o dogovorjeni <;eni.
Josip Furlan, /ustni/:.
Odlikovan z dvemf /latimi in bro--
lirtstžmi kolajnam i
Fran Hlavaty
ulica Giulia št. 1 A.
Obuvalu po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri eenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno.
Popravljanje starega obuvala.
Prodajalnica izgotovljcnih oblek
= illa citta Hi Trieste" =
tvrdke
m EDVARD KALASCH
Via Torrente št. 34 nasproti gieclaliSču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici iina tudi zalogo perila za delavski stan po izvenretlno nizkih cenah. Izbor 1» o 1 j š i h in n a v a d ti i h snovij. VELIK IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga z.i hlače, ki se napravijo 1 »o meri.
Izza mnogo let
preskušeno domače zdravilo
Frana Wilhelm
lekarnarja

rt — « 3
IS
— 2. o
3* =
c. in kr. dvornega zalagatelja
jNcukirchcn, spodnje avstrijsko.
Fran Wilhelmov odvajajoči čaj
Zavitak K 2.— Postni zavitek lf» zavitkov K 24. Wilhelmov zeliščni sok
1 stekl. K 2.50. Poštna pošiljat« v stekl. K 10. C. in kr. pri v.
Willielinova tekoča maža „Bassoriii"
1 škatljica K 2. Postna pošiljatev 15 kom K. 24.
:V3llhetifiov obliž
1 -katlja 80 stot 1 duiat Škatljic K 7.—.
o ducatov škatljic K 30. — Poštne pošliatve franko zaboj v vse avstro-ogerske postaje.
Vdobiva Ae t !nn< _ih lekarnah v /nuiiili ••ri^iualnih (.aLetih, kjtr jih ]>a nimajo ]M>~iljaj<».

Zahtevajte v vseh javnih lokalih:
Snort S Salon mv.el^HuTni:i-. "»j.1^-
wjf«» • vMtvM tej^i ua vsebini, v visokih in odlivih krogih, v društvih in javnih lokalih tu in inozemstva najbolj razširjeni -nemški druž- . bin^ki list, ki vsprejema rodbinska, društvena, umetniška in športna poročila brezplačno. J Izhaja vsako soboto. Naročiti se more z vsako številko
iu stane ua leto :
navadna izdaja K	Mk. posamezno oO st. nO Pf.
luksna „ „ 40-40 M k. „ 1 K 1 Mk. t rasna „ lOtl-lOOMk. „ •* K 2 Mk.
Posamične številke proti plačilu v znamkah. Uredništvo in uprava: Dunaj, IV., Plosslgasse 1.
Po nizki ceni.
Yia /fuova, nasproti lekarne Zanetti.
VeliKanski izbor
naočnikov in malih očal najnovejše
in najmodernejše oblike
z najbolj čistimi lečami in od pravega kristala i o nikeljnastih, jeklenih, zlatih in srebernih j okovih, zdravniško predpisani od 25 nč, li.fprej.
a^ Velikanski izbor daljnogledov "K
za gledališčn, kraje iu morje z akromatičmi j lečami, ks kor tudi barometrov, termometrov ! za merici vročino človeke ali zraka od .'Jo nvč. naprej.
Izbor povekševalnih led in velikanski izbor modernih lorinjet očala . roeem za ženske) od 1 gld. naprej.
Prodaja na debelo razprodajalcem. Cene jako ugodne. — Sprejemajo se poprave
Važno oznanilo!
Podpisani smatrajo si v dolžnost javiti slavnemu občinstvu, da so dalmatinska črna, bela, Opolo in istrska vina, ki se • prodajajo v njihovi zalogi v Trstu, ulica delle Legna št. »j (v dvorišču), analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva za notranje stvari. Zato se stavlja na ! vse sotle in boteljke kontrolna in garancijska ! znamka za pristnost vina. To določbo je j i/.dalo visoko c. kr. ministerstvo za notranje-I stvari radi pre^ostega kvarjeuja vina, k: stavlja v lesno nevarnost ljudstvo.
Kdor si torej vkupi vino v naši zalogi., je gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino čisto in naravno, da. se sme z mirno vestjo dajati bolnikom in in konvaleseentom, vsled česar se mora zahtevati vedno le garancijsko znamko.
Z vsem spoštovanjem
Braća Buj,
Split-Trst.
Mm milje!;
Zahtevajte pri svoith. trgovcih
novo
Ciril-jtietodijevo -m.
cikorijo.