Jstajerc" izhaja vsaki petek, daliran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo lelo 3 Irone, za pol in četrt i razmerno; za Ogr-»4 K 50 vin. za celo a; za Nemčijo stane a celo leto 5 kron, za ueriko pa 6 kron; zadrugo inozemstvo se računi naročnino z ožina na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne iter, seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-nStvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in so sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V, strani K 32, za xli strani K 16, za '/, strani K 8, za >/i» strani K 4, za »/« strani K 2, za »/•* strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu so cena primerno zniža. Štev. 39. V Ptuju v nedeljo dne 27. septembra 1908. | IX. letnik. Iz Ptuja. Gospod dvorili svetnik dr. Miroslav P loj, državni in deželni poslanec, trdil je na kmetskem shodu, ki se je vršil dne 23. avgusta 908 v „narodnem domu" v Ptuju, sledeče: 1. ,Mi protestiramo najodločneje proti temu, da lii se porabilo podporne denarje za zgradbo palač. 2. Podporni denarji se morajo razdeliti od ljudi, do katerih ima ljudstvo zaupanje. Sedanji okrajni zastop ni izvoljen po volji ljudstva in zato ne moremo imeti zaupanja do njega, 3. Podporne denarje so ne sme porabiti za zgradbo cest, po katerih se bi ptujska gospoda lahko v svoje vinograde vozila". Predno se je postavil okrajni zastop proti zgorajnimi trditvami gospoda dvornega svetnika definitivno, povabil ga je okrajni odbor po načelniku gospodu Josefu Ornig, da naj se glede v teh trditvah ležečega očitanja proti okrajnemu »lih Ji opraviči. .Nato je izdal g. dvofiai svetiY3T dr. M. P loj sledečo Izjavo: ,Nikdar mi ni prišlo na um trditi, da ima okrajni odbor namen, porabiti za okraj Ptuj odpadajoči del za Štajersko določene svote K 300,G jj za zgradbe; vsaj mi je bilo znano, da ni bila dovoljena ta svota za podpore v bedi, temveč izrecno za dviganje po suši težko oškodovane govedereje, da se ima z njo od državne uprave mrvo in slamo nakupiti in to razdeliti po c. k. okrajnih glavarstvih. Moje tozadevne trditve se tičejo edino denarjev za bedo, ki jih bode vlada glasom svojih obljub po zimi dovolila za dviganje in opomoč po suši nastali bedi vsled slabe krompirjeve in koruzne žetve itd., to pa z ozirom na to, ker je bilo med kmetskim ljudstvom splošno razširjeno mnenje, da se hoče te denarje tudi v namene zgradb porabiti. Kar se tiče moje trditve, da so se ceste v Halozah večinoma v interesu mestnih posestnikov vinogradov gradilo in se hoče to tudi v naprej storiti, izjavljam, da sem storil to trditev na podlagi konkretnih, posebnih cest se tikočih poizvedb in trditev od strani zaupljivih oseb ptujskega okraja; zdaj pa, ko sem dobil od strani okrajnega odbora natančna pojasnila glede vzrokov in namenov cestnih zgradb, izjavljam isto-tako lojalno, da sem zdaj o ti stvari tako informiran, da moram svoja prejšna pojasnila za ednostranska smatrati; zato tudi s v o-'j i h tozadevnih trditev ne morem več vzdrževati." Ptuj, 15. septembra 1908. Dr. M. Ploj 1. r. Svoji k svojim! To je geslo, s katerim hoče prvaštvo upreči kmete v svoj jarem. Kmet naj bode naroden, to se pravi: on naj podpira edino svoje lastne pijavke! Kmet naj bode naroden, to se pravi: on naj kupuje v .narodnih" štacunah slabo blago, samo da ustreže prvaštvu. Kmet naj bode naroden, to se pravi: on naj plačuje to slabo blago veliko dražje nego dobro blago pri naprednih trgovcih. Kmet naj bodo naroden, to se pravi: on naj nosi svoje krvavo prihranjene krajcarje v prvaške posojilnice, kjer se dela lahkomiselno z njegovim denarjem. Kmet naj bode naroden, to se pravi: o>> naj bode hlapec prvaških škrijcov, on se naj za te ljudi pusti zapirati in postroliti . . . Ne, nikdar ne! Slovenski kmet in nemški meščan sta eden od druzega odvisna! Eden brez druzega ne moreta izhajati! .Svoji k svojim- to je geslo tistih, ki hočejo ljudstvo izkoriščati. Mi pa pravimo: Tam kupi, kjer dobiš po ceni in dobro! *UMMMXUXM***XXM*UX*n „Kmetski stan je pravi mladinski studenec fizične in nravne ljudske moči. Delo, v prosti naravi, polno menjave, okrepča truplo in duh. Naravni," ednostavni način življenja, daleč od vživanja in vznemirjenja mesta in industrije, podpret po verstvu in nravni strogosti, naredi svežega, ustvari življensko moč in veselje in zagotovi družini bogato vsebino ter krepki obstoj. Sinovi dežele dajejo najboljše vojake in častnike. Dežela in kmetijstvo kažeta najmanjšo umrljivost in največji preostanek rojstev. Velika mesta se vzdržujejo in povečajo edino s preostankom dežele. Tndi akademični poklici, zlasti duhovništvo in učiteljstvo, se sestavljajo v velikem delu iz kmetskega stanu". Prof. Dr. H i t z e. Ktttttttt«ttttKtttttt**tttttt«tttt .narodna stranka" to žalostno -> učitelje opozarjali, naj priže- Nemiri. Torej so prvaški hujskači dosegli, kar so hoteli. S slepo strastjo so hujskali ljudstvo v vedno večje razburjenje in — padle so žrtve. Vso to divjanje, ki smo ga doživeli zadnje dni v Ptuju, Mariboru, Celju in najgrozovitejše v Ljubljani, je le prvi p o i s k u s upora tistih panslavističnih razgrajačev, ki hočejo s silo razbiti Avstrijo in raztrgati kronovine avstrijske. Seveda, zdaj vpijejo, da hočejo Nemci slovenske kmete pobiti. Mi pa vprašamo: Zakaj je vladal skozi desetletja in stoletja mir na Štajerskem in Koroškem, zakaj so živeli Nemci in Slovenci složno drug poleg druzega? Šele ko je začelo prvaštvo s svojo panslavistično gonjo, je vstvarilo umetna nasprotja, ki so dovedla do zadnjih nemirov. To je resnica, ki se ne da prikriti. Starejši, od-rašeni kmetje ne čutijo nobenega sovraštva proti meščanom in tržanom, ker zato tudi nimajo ni-kakoršnega povoda. Le tisti mladeniči, ki dobivajo svojo .izobrazbo" od prvaških bralnih društev, čitalnic in izobraževalnih družb, so tako podivjani, da ne vedo več kaj delajo. Žalostno je, da igra na Spodnjem Štajerskem pri temu ravno učiteljska vlogo. Prvaki nejo kmetske fante v mesto, da bi potem demonstrirali. Učitelji prvaške baze so torej tudi v prvi vrsti krivi vseh teh žalostnih dogodkov. To priznajo tudi klerikalni slovenski listi sami in ti listi gotovo niso naši prijatelji. Duhovništvo s e s r a m u j e teh dogodkov, katerih se tudi udeležiti ni hotelo. Duhovniki niso agitirali za ptujske izgrede, ker so vedeli, da nima taka. gonja nobenega pomena, temveč da sloven; s k e m u ljudstvu le š k o d u j e. Le prvaški učitelji in smrkovi študenti so se hoteli pokazati ter so rogovilili, dokler niso padale zaušnice. Ko je pričel boj, so se povzročitelji vse gonje seveda poskrili. Na ulici so pustili le zaslepljene, nahujskane nevedneže, ki sami niso vedeli, kaj da pravzaprav hočejo. Ali je videl kdo recimo širokonstnega urednika Špindlerja na cesti? Ne, v ozadju hujskajo ti junaki, potem pa s,: p08Knje.rrJ, ■ um..*.,... • c ■„,> y!, „-,-,, v ogenj po kostanj . . . Tako je bilo v Ptuju! V svojih listih seveda zdaj lažejo, da so bili v Ptuju slovenski kmetje napadeni. Slovenski kmetje so hodili, hodijo in bodejo hodili tako mirno skozi mesto, kakor doma v svoji vasi. Tem kmetom noče nikdo ničesar, ker ve vsak pametni človek, da oni niso povzročitelji gonje. Sicer pa je kmet itak v našem taboru. Kmet se je že davno naveličal, biti suženj in igrača v roki prvaštva, ki ga hoče le zlorabljati v svoje politične ter strankarske namene . . . Pa še nekaj! Povedali smo že v zadnji številki, da so izhajali nemiri v Ptuju od k r a nj-s k e strani. Dokaz temu je dejstvo, da so pričeli izgredi šele v hipu, ko so došli Ciril- in Metodov« iz Ljubljane in ostalega Kranjskega. Dokaz temu, da se je šlo le in edino za kranjsko gonjo, je pa tudi dejstvo, da so se nadaljevali izgredi v Ljubljani in sicer v tako močnem obsegu, da je moralo vojaštvo na napadelce streljati in da je bilo vsled tega več oseb ubitih in težko ranjenih. Prvaški listi hočejo zdaj slovenske štajerske kmete razburiti in mobilizirati za kranjske so-kolaše, za kranjsko-liberalne prenapeteže. Lažejo na vse pretege, samo da bi tudi na Štajerskem povzročili nevarne izgrede, da bi tudi na Štajerskem za Kranjce tekla vroča kri... Tudi zdaj še ne mirujejo! Kajti prvakom ni nič za eno kmetsko življenje; njim je samo za dosego svojih deželno-izdajal-skih namenov. V naslednjem podamo na kratko natančna poročila: Ljubljana. Kar se je zgodilo v Ptuju, gotovo ni bilo ničesar svet pretresujočega. Par kranjskih huj-skačev se jo za ušesa prijelo in dobili so jo tudi domaČi hujskači a la Brcnčič, Kureš, dr. Koderman itd. Niti ene težke telesne poškodbe ni bilo opaziti. Navadni pretep je bil in nekaj šip je pri temu ljudstvo razrušilo. Komaj $e je o teh dogodkih izvedelo, ko je že ljubljanski 2 - „Slovenski narod", glasilo brezvercev najhujše vrste, pričel z naravnost neverjetno surovostjo proti ljubljanskim Nemcem hujskati. Vkljub temu, da je Ljubljana .popolnoma slovenska, (svoj čas je bila nemška!) stanuje v nje vendar kakšnih 7.000 Nemcev. To malo število Nemcev pa .tvori vendar največjo gospodarsko moč na Kranjskem. Nemci na Kranjskem plačujejo veliko več davka nego kranjski Slovenci. In vendar jih ti ljudje sovražijo iz dnu svoje nahujskane duše. Vprašamo: kaj so storili ti miroljubni ljubljanski Nemci, da se jih je nakrat napadlo? Ničesar ne! Ljubljana je le hotela svojo b e s t i-j aln o s t pokazati! In pokazala jo je, tako da se zgraža nad njo ves civilizirani svet. Celi teden je prvaški .Slov. narod" nesramno proti Nemcem hujskal. Vlada jo zatisnila oči in tega menda ni videla. V petek so priredili potem v Ljubljani shod, na katerem so prvaški voditelji (seveda sami doktorji) grozno hujskali. In takoj potem jo udrla množica brez vzroka na ulice ter prijela s kamonji pobijati vsa poslopja Nemcev. Tudi streljali so v nemške hiše ter metali kamenje, veliko ko pest. V kazino (nemško društveno hišo) je priletel kamen, ki tehta 8 kilogramov. Podivjana druhal je razbila vse šipe nemške društvene hiše, nemške ljudske šole, otroškega vrtca, dekliškega zavoda, več -kavaren, gostilen in prodajalen. Posebno važno je, da je ta prvaška druhal razbila šipe vseh nemških šol! Snemali so nemške napise, ki so jih metali v Ljubljanico. Z eno besedo: bilo je to divjanje, podobno onemu turških razbojnikov na Balkanu. Ljubljanski župan Hribar proti temu seveda ni ničesar ukrenil. Samoumevno, saj on spada med glavne povzročitelje, njegova liberalna stranka je napravila te izgrede, ki jih obsoja sleherni človek, tako tudi slovenski klerikalci. Šele ko je bilo vse pobito, je prišlo vojaštvo in napra« vilo pozno po noči red. Mislilo bi se, da bode zdaj drugi dan red. Vlada je odvzela bivšemu agentu in sedanjemu županu Hribarju vso policijsko moč. Ko bi to takoj v začetku storila, bi se gotovo taki divjaški slučaji ne dogodili. Ali ar- Aystrijskein >r-'7-'"^ \ .■-••-■-•- -:-l; jsim^o—j»w{X>zno. J>rugi dan (v soboto) so se nadaljevali izgredi, čez dan je bilo še nekaj mirno, ali ko se je pričelo mračiti, prišle so zopet ljubjanske barabo iz svojih kotov in pričele razbijati. Le z največjim naporom so napravili orožniki in vojaki red. Mnogo o.šeb je bilo tudi aretiranih, več vojakov pa ranjenih. Najhujši izgredi pa so se dogodili v nedeljo. „Slovenski narod" je namreč še vedno naprej hujskal in zato ni čudno, da so se. ljudje pripravljali na nove napade. Vse mesto je bilo polno vojaštva. Vojaki 17. in 27. infanterijskega polka so stražili in obkrožili zlasti nemško kazino, na katero je imelo nahujskeno ljudstvo največjo piko. V mraku pa so pričeli zbesneli ljudje celo na vojake kamenje metati. Neki vojak je bil težko ranjen. Na oficirja Majerja pa je nameril prvaški študent revolver. Zdaj je počila vojaštvu potrpežljivost in oficir je pustil streljati. Učinek je bil grozovit. Deset oseb seje valjalo v svoji krvi. Dve osebi — neki 15 letni študent in neki 21 letni mašinist „ narodne stranke" sta bili takoj m rt v i, ostali pa težko ranjeni. Zdaj je ljudstvo zbežalo. Združevalo se je pa zopet na drugih krajih mesta. Tudi dragonci so morali streljati. To je plod prvaške gonje! Mesto da bi slavni voditelji ljudstvo pomirili, mesto da bi gledali, da se razide, ker dobro vedo, da se vojaštvu ne sme upirati, hujskali so naprej, dokler ni tekla kri. Ta nodolžna kri pade naprvaške h u j s k a č c, oni so odgovorni, oni nosijo m a-dež morilca na čelu! Maribor. Prvi izgredi v Ljubljani so napravili na prebivalstvo Maribora velik vtis. Razburjenje je postalo na soboto večer velikansko. Prikipelo pa je v trenutku, ko so neki prvaški smrkolini pričeli provocirati in izzivati. Hitro nabrana množica se jo navalila na .narodni dom" in razsula tam ter v nekaterih drugih poslopjih šipe. Policija je napravila izgredom konec. Celje. Za nedeljo so se pričakovali v Celju veliki izgredi. Da bi hujskanje ne ponehalo, so sklicali namreč celjski dohtarski in dragi prvaki ponesrečene „narodne stranke" sokolsko veselico. Pričakovali so, da bode kmetsko ljudstvo v tisočih prihitelo in se morda pretepavalo za — svoje lastne oderuhe. Ali kmetje so prepametni in so raje doma. Prvaški paglavci pa so pred ,,na-rodnim domom" jezike kazali in izzivali. Vslcd tega je pobilo razburjeno prebivalstvo vse šipo tega poslopja, kakor tudi poslopja prvaške tiskarne, prvaške posjilniee, zvezne trgovine, dr. Hrašovica itd. Vojaštvo je bilo poklicano in napravilo .šturm". Potom je zastražilo vse ceste in to celo noč. Razven neke ženske, ki je bila od nekega vojaka zabodena, se ni zgodilo večjih nesreč. Ptuj. V ptujskem' okrajii liujskajo prvaki še vedno. Kakor da bi pridigovali vojsko proti Ptuju, izgleda stvar. Po vaseh obdržavajo shode in huj-skajo. Tako je bilo v nedeljo popoldne več shodov v ptujski okolici. Vsi so imeli namen, nahujskati ljudstvo v nasilstva. Glavni kričači bi se potem seveda poskrili, vbogi zapeljani mladeniči pa naj, bi so pustili za te lopove postre-liti ali pa zapreti. V noči od sobote na nedeljo je zastražilo vojaštvo vse večje dohode v mesto. Zgodilo se pa ni ničesar. Prihodnjo nedeljo nameravajo hujskači prirediti zopet več takih brezvestnih shodov. Opozarjamo oblast na to nečuveno postopanje brezvestnih ubijalcev, ki hočejo na vsak način kri pretakati. Naprednjaki odklonimo vsako odgovornost za posledice te gonje ! Sevnica. Tudi v raznih manjših krajih so se zgodili nemiri. V Sevnici so zbesneli sokolski tolovaji bombardirali s kamenji nemško šolo. Kakor se vidi, imajo ti kulturonosci največjo jezo na šole. V Kočevju je neki c. k, slovenski uradnik streljal na občinstvo. V Kamniku so napadli divjaki zdravilišče. Niti bolnišnice tej bandi niso sveto Pismo' škofa. Vse kar jo krščanskega, obsoja ljubljanske divjake. Tako je poslal ljubljanski k n e-z o š k o f dr. A n t o n ti. J e g li č voditelju Nemcev sledeče pismo: .Goričanc 22. sept. 1908. Vaše blagorodje! Pretekli teden som imel v neki oddaljeni fari opravka. Ko sem prišel včeraj v Goričane, poročalo se mi je o grešnih in nezmiselnih izgredih proti Nemcem. Kot katoliški škof obsojam najodločneje nepatriotično narodnostno gonjo, zlasti vse psovanje, sovraštvo in poškodovanje lastnine. Zato obžalujem in obsojam grozovito.razbijanje, ki ga je izvršila nahujskana in zapeljana ljudska množica na lastnini nemških someščanov v Ljubljani. Oj ko bi mogel napraviti, da bi se ne zgodilo! Gospod! Prosim Vas, bodite tako prijazni, to moje obžalovanje in globoko mojo žalost glede Ijubjlanskim Nemcem prizadete krivice na primerni način naznaniti. Z veleštovanjem udani Anton Bonaventura, knezoškof". Torej je najvišji cerkveni poglavar na Kranjskem sam priznal in povedal, da so prvaški hujskači najpodlejši zločinci! Kmetje! Kranjski hujskači so vprizorili v Ljubljani tako brezvestno gonjo, da je prišlo do punta. Metali so kamenje in streljali na c. kr. vojake. Tako delajo le puntarji in ustaši. Ne pustite se voditi od teh ljudi! Bojkot. Že zopet rožljajo prvaški jeziki in kličejo : .Svoji k svojim!" Noben Slovenec ne kupi pri nemškemu trgovcu! Svoji k svojim! ... Kaj pomeni pravzaprav beseda .svoji k svojim" ? Po našem mnenju bi se morala glasiti: .tvoje k mojim". Beseda ne pomeni nič druzega, nego da n a j slovensko ljudstvo ves s v.o j denar v prvaške ž a k-lje znosi. Kakor se vidi, je to prav modri patriotizem. Prvaki tulijo besno svoje hrvašl narodne pesni, potem pa snamejo svoj klob pred preprostim ljudstvom in pravijo: Zdaj, smo tako fejst zapeli, nam pa dajte vaše g: In to se pravi .svoji k svojim!" Ves prv; nacionalizem ni druzega nego najgrša se b i č n os najnavadnejši kšeft, ki ga hočejo napraviti troške neizobraženega ljudstva . .Svoji k svojim", — dobro! To se prai slovenski kmet, obrtnik in delavec naj ku edino pri .narodnem" trgovcu, naj naročuje s blago edino v .narodnih" fabrikah, naj izn svoje tožbe edino .narodnim" advokatom Ali kupčija temelji na zaupanju. Zato vpi samo: AH so ti .narodni" trgovci in advo vredni kmetskega zaupanja? Le par slučajev zopet ponavljamo ! Kaj je bilo z neko .narodi štacuno v Ptuju? Zakaj so jo zaprli? Kaj je drugo ptujsko trgovino? Kaj s tretjo? Ali je b: denarno gospodarstvo teh tvrdk tako vzorno, da res mogle dajati boljše in cenejše blago? Ali z; rejo take firme, ki hirajo, poginejo ali pa živijo milosti drugih ljudi, res konkurirati s firmami, terih gospodarstvo je urejeno, ki so aktivne, imajo dovolj prometnega kapitala ?! Mislimo, ne! Zato se tudi nobeden pametni trgovec ne-konkurence takih pritljikavih firm, pa če zadnjim tudi še tolikokrat prvaške posoji' na pomoč, prihajajo! .Narodne štacune" so vedno propadale in propadajo i dandani ker so osnovane na popolnoma napačni podi ker nimajo zdravega temelja, ker nimajo pravi vodstva, ker ne znajo računati in ker špekuli: edino na .narodnjaštvo", katerega pa najde! v ljudstvu samem presneto malo! Mislimo to: daje popolnoma opravičeno, a ko ljudstv do .narodnih š t a c u n : n i m a n i k koršnega zaupanja. Ista jo stvar pri .narodnih" fabrikantih denarnih zavodih. Kar se tiče prvih, omeni le slučaj šoštaujskega usnjarja Vošnjaka, ki bil gotovo eden najhujših prvakov, ki je pa šel sam v gospodarski polom in je spravil svojo brezvestnostjo skoraj tudi prvaško jilnico v propad. Sicer pa sploh ni slovsens! -'., :.~k,inttf, : Kje p;i fih imate .- -Milite, vt pujete ..slovensko" blago, ako greste v ,naro štacunc" ? Tu se pač krvavo motite. Narodnj trgovec kupuje sampfi Nemcu in mor p riNemcu kupovati. Slovenske industrij' sploh ni. Vsa i n d u s t r i j a na Štajersk Koroškem, Kranjskem itd. leži v nemških rok in že to dejstvo kaže vso zmedenost, vso ot: čarijo prvaškega bojkota.: Kar se pa tiče den: nih zavodov, pravimo lo to-le: Kdor je lah miseln, naj nosi svoje krvavo prislužene krajcarj le v prvaške posojilnice. Saj je v vsaki vasi cela vrsta takih posojilnic, tako da vidimo vsaki drugi koči tablo posojilnice. Te prvaŠ posojilnice so ustanovlja tako brezvestno in lahkomiselno, kakor se je ustanovljalo svoj čas srečna konzumna društva. In kakor jo pri takrat do gospodarskega poloma, katerega sledice občutijo kmetje še dandanes, tako bod zabredle i prvaške posojilnice v jarek. Saj polovica teh prvaških posojilnic ,žc zdaj v blai in le dejstvu, da nimajo nikakoršnega oblastne nadzorstva, se imajo zahvaliti, da se jim zapre barake. Mi poznamo posojilnice, ki imaji recimo 15.000 rezerve, 48.000 pa slabo nalo nih v posestvih, ki se ne obrestujejo. Da, poznamo posojilnice, ki že korakajo ob rob kazenskega zakonika. Ali nas razumete ? Ua ljudstvo za take posojilnice nima zaupanja, smatramo za popolnoma opravičeno. / 0 prvaških advokatih pa niti ne govorimo. Kolikokrat smo že označili račune dr. Brumena v Ptuju, dr. Benkoviča v Brežicah, dr. Brejca v Celovcu in drugih talcih junakov, ki mislijo, da smejo iz .narodnih" kmetov kolikor mogoče izsesavati. Šele pred par mesecev smo povedali strmečemu svetu, da je št. lenarški prvaški advokat dr. Lešnik nekega slovenskega kmeta m 20 vinarjev zarubil ia mu naredil za 17 kron troškov. Kdor ima potem do takih, ljudi zaupanje, ta je nevzdravljivo bolan. Tako leži torej stvar! B o j k o t, ki ga pri-diguje prvaško časopisje zdaj na podlagi lažnivih pripovedk o zadnjih nemirih, ta bojko.t se bode izjalovil, ker ljudstvo nima in ne more imeti zaupanja do teh ljudi. - 3 — Pa še nekaj! Ali so prvaki res tako zabiti, da mislijo, da bodejo Nemce s tem gospodarsko uničili, ako nahujskajo par svojih nevednežev v bojkot ? Za tako neumne naj so nikar ne delajo! Nemški narod je najbogatejši narod, njegovo gospodarstvo je utrjeno in malenkostno ruvanje pritljikavega prvaštva mu ne bode škodovalo. Kaj pa, ko bi Nemci nakrat snlico obrnili in pričeli iz prvaškega hujskanja posledico izvajati? Le ozrimo se malo na to dejstvo! Zdaj pride vinska trgatev. Kmet že koma, čaka, da bi dobil mošt izpod preše in ga prodal, kajti eksekutor že trka na vrata. Kaj ko bi Nemci nakrat ne kupovali več tega vina? štajersko vino je gotovo imenitna kapljica, ali razširjeno jo še malo, ljudem se še ne dopade, ker še niso prišli na okus. Le Nemci zamorejo kupiti in razširjevati to štajersko vino. Kaj ko bi Nemci nakrat ne hoteli kupiti od nobenega prvaško zagrizenega kmeta? Lo ena sama firma v Ptuju nakupi vsako leto 10.000 kektolitrov vina od kmetov. Ali mislite, da bi se no mogla na drug način vina preskrbeti? Doslej so ni pri »inski kupčiji nikdar vprašalo: ali si ti vinski kmet prvaškega ali naprednega prepričanja? Kaj ko bi se to odslej storilo? Ali bodeta dr. Ploj in dr. Jurtola vso vino popila? Lo pamet, pamet! In isto je z živinorejo. Kaj ko bi meščani in tržaui nakrat rekli: prvaški kmetje naj pojedo svoje voličke sami?! Tudi to bi bilo mogočo in tudi takšni bojkot se da organizirati. Tako je z vsemi panogami kmetijstva. Kmetijstvo je le tedaj racionelno, ako je kupčija dobra. To kupčijo pa bi Nemci lahko temeljito pokvarili. Omenimo še, da je jako mnogo slovenskih trgovcev, zdravnikov, inešetarjev, advokatov itd., ki so naravnost odvisni od Nemcev. Mi poznamo več slovenskih zdravnikov, ki bi imeli 24 ur na dan prostih, ko bi ne imeli nemško kliente. Ravno tako stoji stvar s slovenskimi advokati. Najbolj zagrizeni prvaški advokati živijo edino od Nemcev. Zakaj pa ima n. pr. dr. Brumen v Ptuju le nemški napis? Zakaj deluje nemški posl. Walcher za slov. advokata Brejca? Ah, mi že vemo zakaj ! In neki večji trgovec v Ptuju n. p. ima zelo velike kupčije z Nemci. In tako tudi drugi. Pa pojdimo še naprej. Kaj ko bi n. p. velikanska industrijska družba na Kranjskem odpustila svojo slovensko delavce? Kam bi šli ti delavci? Na Nemško! Kam gre slovenski rudar, kadar nima doma več dela? Na Nemško! Kaj ko bi vsi nemški trgovci odpustili svoje slovenske komije? Kaj ko bi svoje slovenske posle odpustili? Le bodimo si odkritosrčni! Veliko več Slovencev služi pri Nemcih kruha nego obratno. Zato so prvaške grožnje z bojkotom smešne in otročje! Lo poskusite in doživeli bo-dete čudovite slučaje. Ali mi vemo, da ljudstvo samo te gonje ni krivo. Mi vemo, da se ljudstvo ne pusti nahujskati v tak obupni boj, ki bi le ljudstvu samemu škodoval. Zato bodemo pa pričeli objavljati vso, kar vemo o gotovih prvaških štacunah, advokatih, zdravnikih, posojilnicah. Ako žo hočete, potem zob za zob! Ljudstvo, ti se pa vzdrami! Uviduj z vsakim dnevom, da je geslo „s v o j i k svojim" le farbarija, lo izraz sebičnosti prvaštva. In vrzi liste in hujskače, ki te hočejo na ta led spraviti, iz tvoje hiše! Dva človeka sta bila v Ljubljani ustreljena, deset pa jih je težko ranjenih. Kmetje! To je posledica gonje prvaških listov in hujskačev. Ti zločinci hočejo, da bi tudi na Štajerskem kri tekla. Kmetje, ne pustite se nahujskati v nesrečo, kajti račun bi plačali le vi! Dopisi. 6orica pri Racah. V 37. številki „Slov. Gospodarja" vprašuje jako ponižno dopisnik, kdo bo bili Muršec, Plohi in Šegula. Prijatelj, kako pa vidiš pezdir v očesu drugih, ko pa bruna v svojem no čutiš ? Mi pa vprašarno tebe. neumni dopisun, kdo so pa bili kaplan Šlam-berger, župnik flešič e tutti quanti, to so bili angelji varuhi otročje nedolžnosti, kaj ne? Groziš, da se bomo že pomenili; mi pa rečemo: če ti ne odjenjaš bomo vsej klerikalni svojati potegnili masko iz obrazov, tudi tebi slavni go- rički dopisnik. Rajši bi pisal, kako klavemo je izpala vaša veselica izobraževalnega društva. Tistih 30 študentov, ki bi bili imeli igrati ..kmet in fotograf", so baje rajši zamudili vlak; ko pa je začel vaš imenitni pevski zbor, obstoječ iz šoštarja Pepiča, prepevati, jo je tebi tako priljubljeni župnik tudi rajši odkuril. (Prav mu je, kakor sem slišal, cesarsko jubilejne slavnosti se pa v Cirkovcah ni udeležil, temveč je še nasprotoval; pod častno besedo je obljubil, da bo bral na dan cesarjevega rojstnega dno mašo ob 8. uri, a bral jo je potem ob 7 uri. Figamož! Ter še za tisto zahteval 25 kron, čujte 25 kron !) So par takih prireditev, pa bomo Goričani postali slavni kakor tisti ki so bika v turen vlekli. Amerikanci slovijo zaradi svoje izobraženosti, pa ob letu bojo pravcate 00 proti vam. Kristus je nekoč rekel: Blagor ubogim v duhu! Bo že štimalo! Pa zdrav bodi dopisnik. Eden ki je mimo šel. * " * Bilčovs (Ludmannsdorf). Dne 8. septembra t. 1.. obdržala je tukajšna požarna bramba glavno vajo, pri kateri so jo pokazalo, da je imenitno izvežbana ter zamore svojo dolžnost v slučaju požara izvršiti. Po vaji vršila so je zabava, pri kateri je podarilo nekaj navzočih celovških go-spodev par sodcev pive in cigare. Gosp. obč. svetovalec Achatz je imel govor, v katerem je požarnike pohvalil in jim priporočal skupno, edinostno postopanje. Naši črni pa, katerim je požarna bramba trn v oku, ker se ne da zlorabljati v njih namene, niso prišli. Že isti večer je izjavil naš župnik, da prihajajo gospodje iz Celovca edino v ta namen, da spodgrebljejo vero. To je seveda nesramna laž. Gospod Achatz v svojem govoru vere in politike sploh omenil ni. V zadnji številki „S-Mira" najdemo pa vsled te zabave hujskajoči članek, ki opsuje Bilčovsano, jamra da sta vera in materini jezik v nevarnosti ter podeli razne nasvete. Podpisan je članek s »slovenski fant". Mi poznamo tega fantalina natanko. Požarni brambi pristopiti in s tem v splošni blagor delovati, tega ne stori. Ali požarno bramDlTpsovaii 'udi proti nje hujskati, to pa zna. Fej temu iafitalinu! Sicer~je pa ta fantalin duševno omejeni človek in ni v stanu, napisati sam članek. Zato se pač ne motimo, ako smatramo župnika če že ne za pisca vendar za duševnega povzročitelja omenjenega članka. Požarna bramba je vendar priznana potreba v vsaki občini. Ali čudno: kar ne stoji pod črno komando, proti temu se črnuhi borijo, pa če je še tako dobro in potrebno. Kadar se gre za klerikalne namene, potem je vse dobro, pa če stane še toliko. Zadnjič so je oznanilo raz prižnice procesijo na sv. Višarje. Udeležilo se je procesije čez 180 oseb, med njimi mnogo takih, ki živijo doma v revščini in katerih deca je lačna. Troški procesije so znašali najmanje čez 1000 kron. Pri temu so se morah vbogi ljudje doloma šo v vozu z volmi voziti, — župnik seveda ne. Ja, ali imamo toliko denarja preveč? Ali je bila procesija res tako potrebna? V občini imamo toliko revežev, ki so podporo nujno potrebni. Nekateri dobivajo na mesec 2—4 kron; pri temu morajo lakoto trpeti. Neki cestni grič bi bil za odstraniti. Vsak dan se tam živina grozno trpinči. Neki most se je podrl in šo ni popravljen. Šolsko poslopje nima vode. Otroci pijejo umazano vodo iz potoka in postajajo vsled tega bolani. Odstranjenje teh stvari bi bilo v nujnem interesu prebivalstva, — ah za to nimamo denarja, za klerikalne namene pa ga imamo vedno dovolj. V ,S-Mirovem" članku čitamo tudi: Proč s slabimi časniki (črnuhi mislijo »Štajerca"). Zato priporočajo seveda svoj ,Mir". Omenimo k temu, da je bil „Š-Mir" zadnjič zaradi časti-kraje na 100 kron globe obsojen. In tako coto hoče dotični fantalin ali kdor je pisal „o-Mirov" članek, našim ljudem vsiliti. — Imeli bi še dosti za pisati, ali dovolj za danes. Vam črno-suknežem, Metodovcem in hujskačem pa kličemo : Roko proč. od požarno brambe in pustite nas v miru. Kajti ako udarite, udarili bodemo i mi in to močno! Prvaški morilci hujskajo na poboje. Kmet je prepošten, da bi skupno s takimi ljudmi nastopal. Kmetje, bodite mirni! Nikar se ne pustite nahujskati v vojaške bajonete! Naj se gre pr-vaška gospoda sama pretepavati! Kovice. Izjava. Odkar so se doigrali neprijetni dogodki predzadnje nedelje v Ptuju, katere imajo edino prvaški hujskači na vesti, dobivam od raznih strani grozilna pisma. Da, celo ,smrtno obsodbo'" so mi poslali ti moji prvaški prijatelji. Ne držim dosti na taka pisma, kajti pes, ki veliko laja, ne grize. Opozarjam le na to, da imam že sled vira teh pisem. Morda se mi posreči, dobiti dotičnega falota, ki grozi z umorom in potem mu živ krst ne bode pomagal pred ječo. V splošnem pa naznanim tistim po prva-škemu časopisju nahujskanim morilcem, da sem pripravljen za vsak slučaj in da se ne bojim niti zahrbtnih morilčevih napadov. Pa adijo! — V Ptuju, 20. septembra 1908. — Kari L i n h a r t, urednik. Kmetje pozor! Pomanjkanje krme je pripravilo večino kmetov do tega, da so prodali velik del svoje živine. Pri temu je zlasti opaziti, da je veliko mlado živino razprodano. Le v ptujskem okraju je n. pr. od maja t. 1. naprej vsled večjega klanja in razpošiljatve po železnici zmanjkalo telet za 300 komadov več nego druga leta. Gotovo jo torej, da bode imela teletina prihodnjo leto visoko ceno. Kdor mora torej živino prodati, naj raje stari komad živine odda, pa čeprav s škodo. Potem mu bode mogoče, da zredi zanj dva teleta, ki itak le malo mrve potrebujeta. Pozor torej, živinorejci! Iz Spodnje-Štajerskega. V Ptuju so pričele razmere neprijetne postajati in treba bode poštene metlje. Prvaško hujskanje presega že vse meje in ta gonja meri že naravnost na uboj in umor. V čast odraše- -— nim kmetom bodi povedano, da se ti ne dajo nahujskati. Le nekaj mladih, v bralnih društvih prav čudno .izobraženih" mladičev je sedlo na prvaški lim. Ti fantiči se bodejo že še spominjali, kakšne neumnosti da delajo. Kadar se zgodi kakšna nesreča, hodejo šli oni v luknjo, no pa prvaški brezvestni hujskači. Opozarjamo te mlade fantahne, da naj ne delajo prevelikti neumnosti, ker bi se jim lahko kaj neprijetnega dogodilo. Več Ptujčanov, ki so prihajali iz mesta, je bilo zadnje dni v okolici napadenih. Lučali so kamenje na vozove. Mi vemo, da odrašeni kmetje tega tolovajskega nastopanja ne odobravajo, zlasti zdaj ne, ko jim je treba sporazum-ljenja z Nemci, ker prihaja čas prodaje vina. Fantje, bodite torej pametni, Orožništvo ima stroge ukaze in zato pozor! Ne pustite se od kranjskih hujskačev v nesrečo zapeljati! — Omenimo tudi šo, da je v Ptuju nekaj surovih hlapcev, ki služijo pri Nemcih in vživajo nemški kruh, ki pa vendar nesramno proti Nemcem hujskajo in jih celo napadajo. Nam so ti fanta-lini znani in objavili jih bodemo s polnim imenom, ako ne bode konec teh falotskih nastopov. Naj si grejo v tolovajsko Ljubljano kruh služiti, ako jim je Ptuj preveč „nemaki". Takih brezvestnih junakov se bodemo že ubranili. Sicer je tudi med ptujskimi mestnimi delavci nekaj takih možakarjev. Zlasti eden se odlikuje s svojim dolgim jezikom. Treba mu ga bode skrajšati! Pri mestu kruh za lenobo služiti in potem čez mesto psovati, to je že malo preveč. Zob za zob! ^ Grozilna pisma dobivajo razni gospodje, m. dr. seveda v prvi vrsti g. župan JosefOrnig. Gospoda župana menda zato sovražijo, ker je z lastno osebo zabranil, da bi bil hofrat Ploj še občutneje pretepen. S takimi otročarijami seveda no računi noben pametni človek. Omenimo pa, da se odlikuje v pisanju grozilnih pisem neki tržaški fakin, katerega bodemo že opozorili na postave. Mož je v živi stiki s prvaškim listom »Edinost," zato je tudi tako neumen. Na vsak način pa dokazujejo ta grozilna pisma — kulturni višek prvaštva. Smola! Prvaki imajo v Ptuju že smolo. Zadnjič je izšla slavnostna številka tiste v Ljubljani tiskane cunje, ki je najbolj umazana in najbolj barabska. Prvi članek to slavnostne številke sicer precej zabitega lističa se je zavzemal za bojkot ptujskih trgovcev. Ker je bojkot po postavi prepovedan, bil je dotični list konfisciran. Ali ptujski prvaški trgovec Poteršič je požvižgal na postavo in prodajal mirno konfiscirani list naprej. To je nekaj časa trajalo, dokler ni prišla policija in mu povedala nekaj neprijetnega na uho. Policija je vzela Peteršiču 92 izvodov do-tičnega umazanega lista. Došel je ravno še dragi zavoj iz Ljubljane, ki je padel tudi policiji v roke. Napravilo se je naznanilo državnemu pravd-ništvu. Škoda, kaj, Peteršič? Morate biti malo bolj prebrisani in, ako že postavo kršite, so vsaj ujeti no smete pustiti. Tudi kolportaža ni dovoljena, Peteršič, in vaš učenec jo vondar izvršuje. Bodite pametni, saj ste menda — Kranjc! Sicer se nam pa zdi, da Peteršič nima ravno preveč denarja, da bi lahko velike kazni plačeval. Upamo torej, da ga bodejo prvaki rešili iz zadrego ... Prvaško štacuno Mahorič & Šeligo v Ptuju so zopet odprli. Kakor znano, je prišla pred kratkem v konknrz. S pomočjo ptujskega trgovca Senčarju so napravili zdaj t. z. nAušglcichB, kateri je pa strahovito zasoljen. Pride namreč na 110% in so poleg tega še vsi troški konkurza za plačati. Dober tek, gospoda! Ali bodete našli svoj račun, gospodine Senear? Mislimo, da pro-fitit ne bodete preveč naredil . . . Novo otvor-jene štacuna dela zdaj seveda zopet na vse mogoče načine reklamo, da bi si pridobila nerazsodnih kupcev. Cene imajo ti možakarji v goldinarjih, ako ravno je to postavno prepovedano. Ako pride kupec v prodajalno in zahteva kakšno blago, ki je v izložbenem oknu, potem se mu pravi: to ni za prodati. Cujemo tudi, da se lovi kupce zopet na cesti in jih vleče v prodajalno. Seveda, ljudstvo že pozna to polomjeno firmo in dostikrat jim da kakšni pošteni kmet primerni odgovor, ali jim pa obrne hrbet. Opozarjamo ljudstvo, naj nam naznani vsak slučaj takega nasilja ali psovanja, Videti hočemo, je-li ne velja postava i za te prvaške možakarje. Culi smo tudi, da se je nekemu kmetu reklo: ali bodete zopet k nemčurju kupiti šli, kateri so vas pretepavali ?! Takšne nesramne reklame se ne poslužuje niti zadnji žid. Torej le tako naprej, gospodje in upanja ne izgubite, da jo bodete zopet — polomili . . . Pridno agitira kaplan Agrež, znan kot strastni klerikalec. Dan za dnevom so muči ta go-spodek, da bi ustanovil v Št. .Tanžu dr. p. neko nobeno sredstvo preslabo, da doseže svoj namen. Pripoveduje se, da je pridobil doslej 20 ovčic za svoje klerikalne namene. Pozor, naprednjaki! ..Nobel" kaplan. V Št. Janžn na dravskem polju vršil se je v nedeljo 20. t. m. shod „bral-nega društva". G. kaplan Kari Agrež je povabil to priliko, da je prijel učiteljstvo. V svojem govoru je dejal: »Liberalni učitelji vun!" Ta njegov pač krščanski izrek je našel pri navzočemu učiteljstvu toliko odgovora, da si ga bode pač zapomnil. Tudi kmetje se niso strinjali s to pro-vokacijo. Mirno kri, gospodje! -~ V Ljutomerju imajo, kakor se nam porača, mnogo društev, izmed kojih je „rokovnjavško," ker ima kot zgodovinsko več ali manj pristno- - - naroden značaj, menda najbolj zanimivo. Sedaj -mujejo baje še klub za združenje južnih in severnih židovov ter vseh pravoslavnih ciganov, česar pa skoraj ne moremo prav verjeti, ker bi protestiral proti takemu združenju nekdo pač z vso odločnostjo. Da bode imel Karlek v bodoče - v pisarni same zanesljive moči in dobro preparirane sluge, so sklenili v taboru velikih mislecev, da je pred vsem neobhodno potrebno, ustanoviti drnštvo samcev, kojega udje pa morajo biti kot politiki in značaji popolnoma neomadeževani, tako, da svoječasno drug drugemu in svojemu mojstru ne bodo delali sramote. Ker drugod ni več prevelike zaslombe, bodo ti dečki ob jednem najbrž tudi telesna straža nervoznega Geld-juda ... j Marijina hčerka Krefl iz Grajene je torej _.. obsojena. Ves svet se čudi, da je dobila le 15 mesecev- težke ječe, ko je vendar dokazano, da je otroka na nočlovoški način umorila. No, mi ne privoščimo niti tej naši zagrizeni sovražnici par let ječo, kakor jo dobijo po navadi deto-morilke. Omenimo samo, da so svoj čas prvaški listi grozno tajili. Zdaj menda ne bodejo več. Tudi je zanimivo, da si je vzela Krefl nemškega odvetnika. Ja, ja, v sili je pa le Nemec dober. Prvaki pa naj iz tega sprevidejo, da je treba otroke vzgajati, ne pa po društvih pokvarjati! Koštrunbirt Gajšek v Poličanah še vedno ne da miru. Mož bi se moral vendar pokriti in molčati in vesel biti, da ga ni sodnija obsodila, da bi moral sam svoje klobase jesti. Kakor znano, je bil ta velepobožni koštrun-birt svoj čas na (5 tednov ječe obsojen, ker jo prodajal klobase in meso od krepanih odnosno bolanih svinj. Pri razpravi je izpovedala tudi gospa Glančnik. Koštrun-birt in z njim neka njegova petoliznica Ana Rob sta bila pa tako nesramna, da sta trdila, da jo gospa Glančnik po krivem pričala. Zato je obdolžena gospa seveda tožila. Slavni ^Vurstfabrikanf in koštrun-birt Gajšek je bil vsled tega na 150 kron obsojen, njegova prijateljica Ana Rob po na teden dni zapora. Dober tek! V Slov. Bistrici so otvorili preteklo soboto nemško šolo. Zjutraj ob 9. uri se je vršila maša, potem pa se je zbrala množica pred šolskim poslopjem. G. župan Stiger je imel lep nagovor. Govoril je tudi nadučitelj g. Schiestl. Cast vsem, ki so z delom in s podporo omogočili uresničenje te vclepotrebne šole. Razglas č. kr. finančnega deželnega ravnateljstva za Štajersko v Gradcu z dne 18. septembra 1908 štev 24188 v zadevi obrokov za vplačilo neposrednih davkov v IV. četrtletju 1908. Tekom IV. četrtletja 1908 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli oziroma plaCni v naslednih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemninskega davka in sicer: 10. mesečni obrok dne 31. oktobra 1908, 11. mesečni obrok dne 30. novembra 1908, 12. mesečni obrok dne 31. decembra 1908. II. Občna pridobnina in prido-bnina podjetb, podvrženih javnemu dajaju ra-čunev: IV. četrtletni obrok dne 1. oktobra 1908. III. Rentnina in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne bla-gajnice potoni odbitka po osebah oziroma bla-gajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke in sicer 2 poluletni obrok dne 1. decembra 1908. Ako so navedeni davki oziroma pripadle deželne doklade ne vplačajo najkasneje 14 dni po preteku zgoraj .omenjenih plačilnih rokov, tedaj morajo se plačati tudi zamudne obresti in sicer ne samo od. državnih davkov, .«mnak-_v .z>>li:;lu jpo-s-.*-.••>• z dno 15. januvarja 1904. 1. dež. zak. broj 17 tudi od deželnih do-klad, če skupna letna dolžnost na dotičnein državnem davku preseže znesek 100 K; zamudne obresti znašajo od vsakih 100 K dotične dolžnosti in za vsak zamujen dan 1'3 v in se morajo izračuniti ter z davki vred plačati od dne, ki sledi zgor naštetim rokom do vštetega dne vplačila zapadle dolžnosti. Ako se davčna dolžnost ne vplača v 4 tednih po preteku plačilnega roka, iztirja se ista s pripadlimi dokladami in z doteklimi zamudnimi obresti vred potom predpisanega prisilnega postopanja. Licenciranje in premiranje bikov v Ptuju se je vršilo letos dne 21. t. m. Pripeljalo se je 49 plemskih bikov. Od teh se je 28 komadov licen-ciralo in od teh 28 tudi 20 premiiralo. 5 komadov se je lansko leto licenciralo in premiralo. Zaradi nezmožnosti v plemstvu ali prenizke starosti se je zavrglo IG komadov. Bila so zastopana pinegavska, mariadvorska, murbodenska in križana plemena. Razdelilo se je državne, deželne in okrajne premije. — I. državno premijo dobilo je graščinsko oskrbništvo Lichtenegg .štajerske hranilnice za (>0 kron. — II. državno premijo g. Agnes Žemkovič iz Medvasi za 50 K. — I. deželno premijo g, Franc Golob iz Podvinc za 50 K. — II. deželno premijo g. Jos. Turek za 50 kron. — IH. deželno premijo g. Joh. Murko za 40 K. — Okrajne premije so dobili: S. Horvas iz sv. Marka 50 K, Jak. Sclmmer iz ; Sv. Lovrenca 40 K, Joh. Katz iz Loke 30 K, F. Kuresch 30 K, L. Angel 30 K, F. Tobijas iz Pacinja 25 K, Jak. Bauer 20 K, Štefan Murko iz Sela 20 K, F. Reschek iz Štarevasi 15 K, A. Pernat iz sv. Lovrenc 15 K, zadruga za plein-ske bike v Sv. IiOvrencu 15 K, Š. Skrbinc 20 K, Joh. Muršec iz Zagoričana 15 K. — 4 posestniki so pripeljali svoje pred 2 letoma od okraja dobljene čisto-plemske pinegavske sub-% vencijske plemske bike; ker so bili isti že 11. 1907 premirani in je zopetno obdarovanje ne-; dopustno, podelilo se je tem posestnikom krmilni i denar z zavezo, da obdržijo bike še 2 leti i. s. » so dobili: Joh. Cigler 60 K, V. Glatz 50 K, F. .• pl. Hellin iz Stemtala 50 K, F. Mahorič 40 K. ». Poleg tega se je pripeljalo mlado živino pinc- gavskega plemena in sicer 15 telic in 7 teletor To mlado živino je nakupil okraj in oddal živinorejcem za polovično nakupno ceno. Tem živi-1 norejcem se je za dobro stanje živine razdelilo darilo okrajnega načelnika g. Orniga z obrestmi | vred v skupnem znesku 68 K in so dobili premije sledeči posestniki: F. Kureš, G. Kuhar n Versteje, J. Cvetko iz Podvinc, Joh. Vrabl iz i Mestnega vrha, A. Baumann, J. Furek, V. Ver-denis iz Ptujske gore. F. Golob iz Podvinc, J. Murko, M. Šorko iz Trebetinc, F. Doliner iz Sp. Velovleka, J. Horvat, A. Lender iz Vurmberga, A. Korošec iz Mihovcev, Joh. Bračič iz .Tanžev-cov, Joh. Lopušek iz Dornave. — Prignana živina je splošno zadovoljiva in se je opazilo, je pleme zelo lepo napredovalo. Pomanjk krme je vsled suše občutljivo, kar ima za sledico, da so morali kmetje stanje živine zna znižati. Zato se je tudi manj živine prigna Vkljub temu pa je živina lepo izgledala. Pazite na Otroke! 11 letna Regina Pongrac v Tinju se je igrala z ognjem. Obleke so se! otroku vnole in pridobila je tako težke rane, da ! je še isti dan umrla. V Trstu so zaprli iz Žalca pobeglega hotelirja Viranta. Mož jo je hotel v Ameriko popihati. Našli so pri njemu 32.000 kron. Okradle sta Neža in Tona Kolarič posestniku Veršiču nekaj čez 2000 kron. Sraki sta že pod ključom. Porotno sodišče v Mariboru je razpravljalo 21. t. m. o požigu. Iz ljubosumja je namreč kočarica Marija Maurič iz Losinca, ki je živela s čevljarjem Janžičem, hišo njene tekmovalke Pleh zažgala. Obsojena je bila na 5 lot težke ječe. — Pismonoša JosefWdsu v Pesnici je po-neveril v bedi več denarnih zneskov. Ker se je nahajal v veliki revščini, so zanikali porotniki vprašanje in je bil mož oproščen. — Potem je prišla na zatožno klop Marija Krefl iz Grajene, znana hčerka klerikalnega veleposestnika. Obdolžena je bila, da je svojega novorojenega otroka živega pokopala. Krell je imela srečo. Vzela si je namreč izvrstnega nemškega zagovornika cir. Mravlaga in ta je res toliko naredil, (l.i je biki obsojena le„na 15 mesecev težke je Iz Koroškega. Živinski sejmi meseca oktobra 1908 se vršijo tako-le: 1. Prevalje, 2. Ugovic, 3. Trbiž, 5. Kamp, Št. Vid na Glani, Nbtsch, Afric, Fre-sah, Mallestig, Geeifenburg, 7. Winklern, Beljak, 8. Waitschach, Celovec (konjski), 9. Oberdrau-burg, Hiittenberg, 10. Kirchbach, Egg, 12. Kot-schach, Eberndorf, Grebinj, 18. Guttaring, 19. Wiedweg, Gmund, Millstatt, Luggan, Altcnmarkt, Arnach, Trbiž, Gutenstein, Wolfeberg, 21. Schvvarzcnbach, Weitensfeld, 24. Liesing, 26. Celovec (glavni konjski sejem), Guttaring, Bistrica na Dravi, 28. Friesach, Wieting, Železna Kaplja, sv. Lenart, Št. Mohor, Sachsenberg, nemški Griffen, Gradec. Po svetu. Kolera se razširja po Rusiji. Vzrok razširjenju te grozovite kuge je iskati zlasti v nemarnosti, s katero nastopa ruska vlada. Baje se je pojavil tudi že v Galiciji slučaj kolere in tudi v Trstu so na neki barki opazili kugo. Upamo, da se vse stori, kar utegne premagati tega grozovitega sovražnika. Veliki požari. Parna žaga v Leinbrocku je 9. t. m. pogorela. Škode je za Vi milijona kron. V občini Izsa na Ogerskem je uničil požar 120 hiš z vsemi postranskimi posloplji in krmo. Škode je čez 300.000 kron. Roparji so napadli v Janovi na Rusko-Poljskem hišo oskrbnika grofa Cholonievski, umorili skupno 11 oseb in ukradli 10.000 rabljev. Slovenski duhovniški listi se zgražajo z nami nad divjaštvom liberalnih prvakov. Edino liberalni brezverci hočejo kri videti! Kmetje! Naj prvaški doktorji delajo, kar hočejo, — vi ostanite mirni Štajerci! Politični pregled. Davčne številke. List »Kulturfragen" prinaša v svojem zadnjem zvezku zanimivo statistiko, kateri posnemamo sledeče številke: Davka na pivu plačujejo: Avstrijskem vsaka osoba markov Nemškem „ „ „ Angleškem ,, „ „ združenih državah „ „ „ ika na žganje plačujejo: rijskem vsaka 03cba markov kem „ „ „ Nemškem » » » coskein „ B „ cm r. r r. ih državah „ „ „ ' k a na sladkor plačujejo : ijskem vsaka oseba markov "I" ni i škem „ „ „ Francoskem r „ r. Angleškem (oolnina) „ „ -. ' „ združ. drž. (eolnina) „ „ „ Davka na sol plačujejo : trijskem " vsaka oseba markov "eni -: » n Skem _ „ „ skem (eolnina) „ „ „ ruge države nimajo davka na sol o še nekaj direktnih davkov: Zemljiškega davka plačujejo : a Avstrijskem vsaka osoba markov Ogrskem „ „ „ Nemškem „ „ „ Italiji Francoskem „ „ - Angleškem „ „ „ Davka na poslopja plačujejo : i Avstrijskem vsaka oseba markov Ogrskem „ „ „ Nemškem „ „ „ Italiji a Francoskem „ „ „ Angleškem „ „ . „ Dohodninskega davka plačujejo ! Avstrijskem vsaka oseba markov Ogrskem „ „ „ Nemškem B « » Italiji „ „ „ i Francoskem „ „ „ ftngleškem „ „ „ Obrtniškega davka plačujejo a Avstrijskem vsaka oseba markov Ogrskem „ „ „ - Nemškem „ „ „ ItiiliJ L t Francoskem „ „ „ Ruskem „ „ „ Delegacije so sklicane, za 8. oktobra t. 1. v u(limp}što. Dnevni red je zelo važen. Gotovo bode tudi glede nemirov na sp. Štajerskem Kranjskem govorilo. Zopetno zvišanje cen premoga (Stcinkohle) zgodi s 1. oktobrom t. 1. To zvišanje bode ašalo pri trboveljskem svitlem premogu 28 h met. cent, pri trboveljskem gris-premogu 24 h. mali razprodaji bode torej znašala premogova -na 3 K oduosno 2 K 72 h za meterski cent 30 kilogramov). Pibersteinski premog se zviša 28 h, grob-gris-premog za 32 h. Tudi pre- ogovi kriketi se zvišajo za 10 h pri 100 ko- adih. Kakor so vidi, rastejo ceno vseh življcn- ih sredstev na naravnost neznosni način. Ako kmet kaj zahteva, se pravi takoj, da je — derab.... Deželno-zborska volilna preosnova za Štajersko je v načrtu že predložena. Glavne poteze ačrta so: 1. Virilni glasovi se zvišajo za dva. 2. Kurija voleposestnikov ostane kakor do-Icj. — 3. Zastopstvo trgovske in obrtne zbornice ostane kakor doslej. — 4. Mandati v razredu mest in trgov se zvišajo za 7, v onem metskih občin za 4 in v splošnem razredu za Število mest deželnih odbornikov se zviša za na 7. To so poglavitne točke preosnove, s ka--,ro pač nobena stranka ne bode zadovoljna. Preosnova žganjarine in kmetijstvo. Desetega dne julija t. 1. predložila je vlada državni zbornici osnutek postave, ki zadeva preosnovo žganja-'ne. Davčni nastavek je bil doslej v _>eh državaih po-cah različen in sicer je bil na Ogorskcm za 10 kron 252 —■71 C-50 2-78 2-90 381 2G5 6-78 913 749 359 1-46 224 1-84 240 311 283 1-53 1-52 —•87 —•71 . Pre- 1-73 290 —■70 2-38 215 —•38 299 113 —■34 2-28 322 —•93 jejo: 1-92 1-51 (>82 7-41 20G 1514 289 253 —■34 —•42 282 1-20 večji ko v Avstriji. Nameravana reforma pa hoče ta razloček izravnati na ta način, da se v Austriji zviša žganjarina za 50 kron, na Ogerskem pa za 40 kron pri hektolitru; tako bi znašala daca v obeh državnih polovicah za hektoliter enako, namreč 140 K. Tudi razloček med kontingentiranim in nekontingentiranim Špiritom je v Avstriji in na Ogerskem enako velik: znaša namreč 24 K. Nadalje se bo dognal kontingent po obojestranskem konzumu. Tozadevne predloge so soglašale v načelih in tudi v podrobnostih. Povdarjati je še treba, da se bodo dohodki iz zvišane žganjarine baje porabili za popravo in zboljšanje posameznih deželnih financ. Posamezne krone-vine so že sedaj dobivale določen del žganjarine. Ko se je namreč leta 1901. zvišala žganjarina od 70 do 90 v za liter, je prišel večji dohodek iz nje posameznim kronovinam v blagajne. Skupno je ta vsota vsako leto okoli 192 milijonov kron. Ta delež, ki ga naj dobivajo dežele, pa se hoče še zvišati in sicer na ta način, da dobijo deleže od vsakega litra 1007, alkohola po 50 v. Žganjarina naj znaša v bodoče za kontingentiran špirit 140 v za liter; od tega dobijo dežele 50 v ali 35-72 odstotkov, država pa ostalih 90 v ali 6428 odstotkov. To so na splošno temeljna načela nameravane preosnove. Kakor pa se mora priznati, da je poprava denarnega stanja posameznih kronovin nujno potrebna, tako je tudi potrebno, da zavzamejo zastopniki avstrijskega kmetijstva ob tej priliki stališče k vprašanju žganjarine in da zahtevajo, da vlada na tem polju upošteva njihove zahteve. Osrednji odbor kmetijske družbe je to potrebo dobro spoznal in je s svoje strani storil potrebno v tej stvari, posebno, ker se je na vseh zborih in sejah govorilo o žganjarini in ker se gre tukaj res za vprašanje, ki je zelo važno in pomembno za veliko število kmetskih gospddarstcv. Najbolj se pritožujejo kmetje zaradi tega ker se določbe o izdelovanju davka proste žganjice za domačo rabo večkrat prestrogo rabijo in ker se jih pri tem večkrat naravnost šikanira. Vcdne tožbe in pritožbe v tej stvari so imele res ta uspeh, da je finančna uprava navsezadnje dovolila par olajšav. Ali njih vrednost nikakor ni taka, da bi se ž njimi odpravile vse nepravilnosti. Med zahtevami, ki se bodo morale najprej upoštevati, je posebno ona, ki govori o znižanju žganjarine za ono žganjico, ki se izdela iz doma pridelanega sadja in jagod; sem se po svoji snovi lahko štejejo tudi ostanki pri izdelovanju sadjevca in vina. Da je ta zahteva popolnoma upravičena in v gospodarskih razmerah posestnikov utemeljena, to se takoj vidi če pomislimo, da se mora v zelo rodnih letih — kakor letos, če ne pride kaj vmes — ono sadje, ki se, ker ga je pač preveč, ne more prodati, na nekak način porabiti. Ta potreba postane za nas tembolj nujna, ker je naš izvoz sadja na Virtemberško zaradi velikanskih vor.nin skoro popolnoma onemc^sčen. K temu še pride da bo nova vinska postava izdelovanje tropinskega vina ali pikole popolnoma onemogočila, ker popolnoma prepoveduje prodajo takega vina; na vsak način pa bo izdelovanje vina iz tropin zelo omejila. Vinorejci so zaradi tega prisiljeni, porabiti ostanke pri izdelovanju vina za žganje, če nočejo teh ostankov kratkomalo vreči na gnoj. Strah finančne uprave, da bi se z znižano žganja-rino pomanjšali državni dohodki, je že iz tega vzroka neopravičen, ker bi se potem danes popolnoma opuščeno žganje sadja in vina začelo delati v mnogo večji meri, tako da bi se dohodki države nasprotno zelo povečali. Isto naziranje zastopa tudi spomenica mariborske podružnice kmetijske družbe, o kateri se je posvetoval sadjerejski odsek družbe. Popolnoma neopravičljiva pa je neprimerno zvišana žganjarina, ki zadene male kmetske žganjarije v primeru z velikimi gospodarskimi žganjarijami in industrijelnimi žganjarijami za špirit, dvakrat neopravičljiva za to, ker lahko te velike žganjarije porabijo vsa sredstva, da jim pride izdelovanje kolikor mogoče ceno. Kmetske žganjarije pa si pomagajo le z zelo priprostimi pomočki in imajo že zaradi tega slabše stališče. Par primerov iz prakse nam bo to dokazalo. 100 kg jabolk da v najugodnejšem slučaju 12 1 žganjice s 50%. Davek za to žganje znaša šestkrat 90 v=5K 40 v. Če odračunimo od tega davek, ostane 9 K, a tudi ta vsota se zmanjša, ker moramo računati drva in drugo, kar se rabi za žganje. Rezultat pa je še mnogo slabši, če primerjamo gospodarske in industrijelne žganjarije z malimi žganjarijami naših kmetov. Iz 100 kg pšenice se dobi povprečno 60 1 žganjice 's 50'/,, iz 100 kg krompirja 18 do 20 litrov 50'/, špirita. Če hočemo dobiti torej ravno toliko žganja, moramo zažgati petkrat več jabolk kakor pa pšenice. Če računamo za meterski stot pšenice 25 K, potem bi veljalo 5 meterskih stotov jabolk 25 K ali 100 kg jabolk ima vrednost 5 K, če hočemo dobiti iz njih isto množino 50 odstotnega alkohola. Da v takih razmerah kmet ne more žgati sadja, temu se pač ni treba čuditi. Če primerjamo krompir in sadje, vidimo, da moramo vzeti za polovico več srdja ko krompirja, če hočemo ž njega izžgati isto množino žganjice, torej dobimo iz 100 kg krompirja toliko žganja, kakor če zažgemo 150 kg sadja. Če računamo za 100 kg krompirja 6 K, potem znaša v tem slučajo vrednost jabolk 4 K. Iz vsega tega se vidi, da se mora v obdačevanju žganja izravnati velik, neopravičen razloček med velikimi industrijelnimi in malimi kmetskimi žganjarijami. To se glavne misli vloge, ki jo je izročil osrednji odbor naše domače kmetijske družbe o priliki pričakovanih pogovorov o predlagani reformi žganjarine v državnem zboru vodstvu proste agrarne zveze, vodstvu nemške agrarne Stanke in vsem državnim poslancem štajerske dežele s prošnjo, naj uveljavijo pri posvetovanju njanj in naj se za posta vni predpisi. bora n poslancev, načii i kakor smo o nameravani predlogi postave Upravičeno željo kmetovalcev, da se dosedanja, po vsebini alkohola zaraču-njena žganjarina pri žganju doma! pridelanih jagodnilv sadežev, iz tolkle in vina, iz ostankov pri stiskanju in-vretju sadjevca in vina zniža na poprejšnjo vsoto. V tej vlogi je osrednji odbor opozarjal tudi na »o, da se naj pri tej priliki dela na to, da se v novi postavi kmečke žganjarije (ali davka proste z določenim kontingentom, ki naj znaša, kakor na Tirolskem, po možnosti 112 I na leto, ali obdačene) ločijo popolnoma od gospodarskih in industrujclnih žga kmetske žganjarije ustvarijo posebni Sedaj pa je naloga državnega : da zastopajo agrarne zahteve na ti ga zgoraj opisali. Gospodarske. Donesek k rešitvi vprašanja o porabi sadja. Letošnje sadno leto sicer povprečno ne bo tega« držalo, kar je izprva obljubljalo. Povprečno bomo pa* jabolkih imeli komaj srednje velik pridelek, pri hruškah. pa celo precej slab. Dasi so bili sadni nastavki tako bogati in gosti, da smo si bili že skoro v skrbeh, kam. s tolikim sadjem, vendar postaja ta skrb sedaj vedno manjša in bi, če prav premislimo ves položaj, bila celo nepotrebna. Ker je šlo precej drugih sadežev v nič, bi morali ravno od letošnjega sadja pričakovati, da naro ne -endar skoro pole krompir, suho pa celo se ga moralo porabiti svežega, kakor suhega, mača hrana. V glavt dva načina: ali sveže ; Ker se sveže sadje vseh skem, dolgo sveže ohrar pol leta in ga' v tem času zine. Pazite se mora tudi i le zdravo, sveže sadje in da vano porabi na drug način. ugodnostij: 1. Ne bi se več ponujalo toliko sadja in za ponujano, res dobro sadje bi se šala. 2. Za zdravo, trpežno sadje bi se lahko na njegova vrednost bi se povzdignila in konzum bi se osigural. 3. Mnogo tisoč meterskih stotov sadja, ki seda) neizbrano gre v nič, bi se narodovemu gospodarstvu ohranilo. 4. Sadjarji bi imeli iz tega večji dobiček, ko pa če prodajo vse skupaj za mrtvo ceno. Skrbno pobiranje in pazljivo izbiranje sadja sta torej prva pogoja, da se uredi sadjereja dobičkonosno. Boljše se porabi kol namizno sadje, slabše pa za sadjevec. Za vse slučaje pa bi gospodinje lahko tudi manj vredno sadje ohranile dalje porabno, a o tem ne bomo govorili, ker je to stvar gospodinjstva. O važnosti izdelovanja sadjevca je vsakdo prepričan, posebno če pomislimo, da velja v sadjevcu 10 do 12 v, dočim prodajaji zelo rodnih letih po 6, da sadjevec vagon za 600 K ali korist deželi. Že v deželi množine sadjevca. Vsak gospodi za posle in delavce velike množi danes v mnogih krajih ni tudi ljude pri hiši želijo, n; alkohol strup, kako »močne nihče zanemaril, kdor ve, postavljeni raznim vremen! pijača dene takim ljudem moči in se na ta način izplača. To velja posebno o nekoliko kiselatem, ne močno alkoholičnem sadjevcu. Sadjevca se torej že v kmetijskih obratih zelo mnogo porabi in lahko računamo na vsako kmetijo po 15 bi na leto. Ker si ga moramo oskrbeti povprečno za tri leta naprej, potem porabi vsaka kmetija v tem času 45 hI. Če štejemo samo število kmetij v c. kr. kmetijski družbi in teh je 10.000, potem porabijo te v dobrih, sadnih letih 450.000 hI sadjevca, za katerega treba okoli 9O0O vagonov sadja. A s tem je še le malo Število kmetij preskrbljenih in koliko jih še je I Razen tega porabijo zelo mnogo mošta krčmarji, tudi se ga precej izvaža, Ali pa se s tem pokrije vsa potreba ? Navadno pač ne. Ce že ne prvo leto po rodnem sadnem letu, gotovo pa primanjkuje drugo leto v vseh kmetijah sadjevec. Tako oprimejo ljudje žganjice, ki njibovc poželjenje po bo le priboljšek, ampak naravnost hrana. Sveže sadje " :o toliko rcdilne vrednosti ko dvakrat toliko. Med sadjerejci bt več, ko se ga je dosedaj, tako ki je bilo nekdaj jako važna do-:m pa sedaj porabimo sadje na li pa naiedimo ž njega sadjevec. vrst, ki jih imamo na Štajer-i lahko sveže sadje rabimo nact porabimo velikanske mno-a to, da se postavi na trg se manj vredno, poškodo-S tem bi se doseglo več ivezega. na zvi-kupej, kilogram sadja povprečno kilogram svežega sadja v celo po 2 v. Če se izvaža še manj, to nikakor ni na ami se porabijo velikanke rabi za svoje domače. te pijače. Brez pijače mogoče dobiti delavcev in. ijsi se jim tudi pravi, da je i« pitje. In tega jim ne bo koliko trpijo in kako se iz- ikim nezgodam. Osvežujoča zelo dobro, zviša njihove alkoholu hude p dovolj : ki so z. clo se na iteši iedice. Dokaz, da niti djevca, je tudi v dejstvu. ničevo ceno zavrgli svoj za razna sredstva, s kateriir" n. pr. letos za »mostin., d in na tak način oškodujeji blaga svojih stanovskih tova godi, ni mogoče govoriti, preveč sadjevca. Na Štajerskem se prideluje mnogo sadjevca, to se mora reči. Da pa se ga ne prideluje dovolj, za to imamo precej različnih vzrokov. Pred vsem je krivo tega več-ije posode, glaven vzrok pa tiči v tem, djevec, ki se ne drži dolgo ki pa ima za to zelo se sadjerejec ne izdela , da se ravno kmetje, idje, zelo zanimajo ciajo vinske pijače, i nosijo denar špekulantom i prodajo svojega, blaga in išev. Dokler se kaj takega da imamo preveč sadja in kratno pomanjka da se izdeluje p ki ni pripraven z o zadjem vzroku. Za hitro rabo zadostuje s pomešan z vodo, izdeluje kakor svežega sadja. Za klet in za delati boljše in trpežno blago promet. Tukaj hočemo govoriti samo idjevcc, doslej i prodajo se, večkrat ebljenega int moramo iz Če prilijemo sadjevcur. vode, -nam bo seveda posoda manjkala, sadjevec bo manj trpežen in manj sposoben za promet in to bo škoda, lri smo si ji naredili sami. Ker izdeluje manj trpežen sadjevec, ga tudi, češ, saj se ne bo dolgo držal, bolj hitro porabijo, ko pa bi bilo potrebno in primerno Ker je tak sadjevec mnogi slabši, se zanj tudi težje najd kupec. Da pa bo sadjevec res vzoren moramo izpolniti natanko sledeče pogoje: 1. Sadje mora biti zrelo, torej ga moramo, posebno pozne vrste, pozno obirati. 2. Obrano sadje se mora vležati in tako na kupu popolnoma dozoreti. Ta točka je jedna najvažnejših, ker je ravno od nje odvisna kakovost sadjevca. 3. porabi se naj samo zdravo (ne gnilo) sadje, ki pa se naj prej opere. 4. Sadje se mora mešati, oziroma pridati se mu morajo one tvarine, ki naredijo, da je sadjevec trpežen, da se prej sčisti in da dobi prijeten okus. Tukaj pridejo v prvi vrsti kisline vpoštev. Sladka jabolka in hruške, ki imajo medel okus in ki dajo malo trpežen, črnikast in sluzav sadjevec, se naj zmešajo s kislimi, naj se jim doda ribez, vinska kislina v napol zrelem grozdju (tudi martiščak je dober za to) ali čista vinska kislina, ki je računimo 100—250 g na hektoliter sadjevca. Plemenite vrste jabolk imajo navadno že po naravi malo čreslovine, zato dodajemo bridko sadje ja-bolke, hruške, kutine brez lupin, nešplje, trnoljice i. t. d. 5*/, ali pa dodamo čiste čreslovine, ki je računimo 3 do 10 g na hektoliter. Ori drozganju se lahko ti sadeži prej zmešajo, ali pa se napravi posebe iz njih sok in tega se doda 5°/, sadjevcu. Tak sadjevec je n. pr. iz lesnik, ki se dolgo drži, lepo izčisti in ki ima zelo prijeten okus. Čisto čreslevino (kupljeno v taninu ali v izvlčeku iz vinskih peček i. t. d.) dodamo narejenemu sadjevcu le tedaj, če je to potrebno. 5. Zelo se priporoča, da pustimo drozgo stati kakih 24 ur pri miru, posebno pri poznem sadju, in če n« vreme ravno pretoplo; to pa se ne sme nikdar zgoditi pri hruškah, ker so preobčutljive. 6. Če povzročimo krepko vretje s tem, da dodamo močen kvas, če pustimo, da dostopa zrak in da ima sadjevec dovolj toplote. 7. Če sadjevec pravočasno pretočimo, ko je prvič povrel in pustimo, da potem stoji v velikih, a vedno vrbano polnih posodah na hladnem. Razume se samo po sebi, da moramo pri stiskanju paziti na snago. Sadne tropine v zadjem času po deželi precej žgejo, da dobijo žganjico za domačo potrebo. Tudi se v letih, ko je malo krme, lahko z uspehom skrmijo. Tako lahko ima ob znižanem izvozu dežela več koristi, kakor pa da gre kolikor mogoče mnogo sadja na tuje. V M a r i b o r u, 9. julija 1908. J. Belle. "Kako se sejejo jabolčne peške. vsa? Ptie Š k e r 1 c c v Vicancih pri Veliki Nedelji na Spodnjem Štajerskem. Previdno in pametno vsadi drevo, Ga skrbno obdelaj, hvaležno ti bo. Ta izrek naj bi vaak zemljiški posestnik imel vedno pred očmi, kajti sadjereja je posebno na Spodnjem Štajerskem še komaj v začetku svojega razvoja. Zato nameravam spisati neko-likoliko stvkov iz lastnih izkušenj, kako se pride najceneje do sadnih dreves. Sicer ne trdim, da bi bila ta pisava za vsacega, kajti pregovor pravi: enemu se dopade črna, drugemu bela ali rdeča krava. Prepričan pa sem, da bodeš, dragi sadjerejec, ugodnejše uspehe dosegel, ako se bodeš ravnal po mojih lastnih dolgoletnih izkušnjah. Pomagaj si sam in božja roka ti bode delila obilnega sadu. Kraj, kateri je posajen s sadnim drevjem, je podoben zemeljskemu raju ; zemljišče, oziroma posestvo brez sadnih dreves pa puščavi. Brezno travnike in pašnike zasadi z drevjem in če ob stezah narediš drevorede, no bodeš s tem prikrčil nobenega prostora. Imel bodeš ravno tak travnik in pašnik; da, še veliko več pridelkov potegneš iz zemlje, ker spodaj predilaš seno, zgoraj pa trgaš jabolke, katere za gotov denar prodaš. Pomisli, kako dobra in zdrava hrana so jabolka v zimi. Tudi jabolčnica ti ne bode presedala. Navadno pa ti denarne moči ne dopuščajo, da bi si nakupil potrebnih dreves za saditev — ali kaj zato — saj si jih lahko doma vzgojiš. Ravno tako sem delal tudi jaz, ker tudi jaz nisem kapitalist. Ali "ne delaj tako, kakor sem opazoval nektere kmetovalce. Posadil je kraljevo drevo, katerega je izkopal v gozdu, v tako majhno jamo, kakor bi hotel pokopavati crknjeno kuro. Ko je bil z delom gotov, je velel temu sirotnemu drevesu: ako hočeš rasti, rasti, ako ne, pa me piši v uho. Potem pa ga je prepustil vetrovom in božji volji. Kaj nastane iz takega drevesa in koliko bo koristilo, to si lahko vsaki sam izračuni. Zato pa pomni: ako hočeš imeti lepo in zdravo sadno drevje, mu stori vse, česar potrebuje in odstrani vse, kar mu škoduje. Vsa jabolčna drevesa se razvijejo iz peške. Iz malega zraste veliko. Zato moramo peške shranjevati, da jih posejemo ob ugodnem času. Ako pa si nameravaš napraviti večjo drevesnico (množina naj se ravna, kolikor ti čas dopušča drevesa skrbno in ob pravem času obdelati), tedaj presejaj jabolčne tropine od zrelega sadja z velikim rešetom. Tropine pa ne smejo biti uigane, kajti potem izgubijo peške življenjsko moč kaljenja. Ako so peško v eredini žolte, tedaj niso več za setev. Peške moramo, hranit i na suhem in zračnem prostoru. Zemlja, kjer bodeš sejal peške, mora biti dobro obdelana in zagnojena. Najbolje bi ti kazalo, da jih posejaš na stare zeljnate grede. Zelo dobro je, ako spraviš v zemljo kalij, fosforjevo kislino in apno, katero snovi posebno potrebujejo mlada drevesa. Zato posejaj na to že obdelano zemljo Tomaževo žlindro in kalijevo sol. Recimo za en ar kakih 5 kg vsakega. Potem pa na drobno podkoplji ta umetna gnojila. Meseca novembra, preden začne zemlja zmrzavati, zjamičkaj po čez precej plitvo ter nasuj dobro sprhnetega komposta. Jamice naj bodo kakih 20—25 cm druga od druge, potem pa posejaj peške na kompost in jih zasuj na prst debelo z zemljo. Da ti ne bodejo kure raz-drapale zemlje, pokrij celo sadnico z borovico, katere lahko pustiš' do spomladi. Tudi pred mišjim nosom so peške bolj zavarovane. Konci aprila bodeš z veseljem zagledal iz peške rojeno drevesce, katero ti poreče: vTukaj sem!u Kakor jo ravnati z malim otrokom, tako moraš ravnati tudi z malim drevescem. Samo si ne more pomagati. Ako opustiš dobro vzgojo pri malem otroku, pri mladi živini in malem drevesu ne bodeš imel zdravega, čvrstega človeka ne močne živine in lepega tržnega drevesa. — Izruvaj plevel skoz celo leto pri mladih drevesih in imej jih v snagi. Odkopavati moraš večkrat v letu ob suhem vremenu, da spraviš zrak k koreninam, ki ga željno pričakujejo. Varuj pa te bog, da bi sinukal listje s teh dreves. Kar so pri tebi pljuča, to je listje na drevesih. K tako lalxkim delom "si lahko privadiš otroke. Ali vadi jih po malem, da jih ne spačiš. Dovoli vsakemu posebej umi del grede i" R tem jim vsadiš v srce ljubezen do sadjarstva. Ako ti otrok delo dobro opravi, pohvali ga. Na ta način se bode sadjereja razširila in bode nam in našim potomcem prinesla veliko sreče. Vsako dobro delo ti bog že na tem svetu obilno poplača. Imej vedno pri sadjereji misel: „kar bom delal, naredim dobro." Površno obdelovanje je samo napol storjeno delo in boljše je, da se nič ne stori. Sedi med tem časom raje za peč ali pa v senco kakega divjega drevesa, kajti ako ne delaš dpbro, si nakopavaš jezo in sam sebi škodo, drugim pa iztrgaš iz srca ljubezen in veselje do drevesnice. Potemtakem bi prišla sadjereja na najnižjo stopinjo. Dobro storiš, ako zalivaš drevesca z gnojnico, kateri primešaj polovico vode; ali tega ne delaj ob vročih urah. Ako pa zapaziš na drevju listne uši (grinto) in krvne uši, poškropi jih takoj z škropivom, katerega naredi tako-le: IV« kg mazljivega mila [Schmierseife] (ne navadno milo) in 1 kg tobakovega izvlečka (Tabakextrakt,) katerega dobiš v glavnih prodajalnah duhana. To zmešaj s 100 1 vode. Dobro za škropljenje so vinogradske škropilnice. Dokler se kažejo še ušice, ponovi škropljenje vsakih 3—4 dni. Na vsak način pa moraš škropiti tako, da zadeneš listje od vseh strani; drugi dan pa poškropi listje z navadno vodo, da ga opereš. Ako bodeš z drevesi pravilno ravnal, bodeš imel že isto jesen do en meter visoka drevesa, katera so bodejo veselo smehljala vsakemu, ki jih bode gledal. S tem bi bila dela v prvem letu dokončana. Sadi fant v mladosti dreva, Da na starost te ne žuli reva. Loterijsko številke. Gradec, dne 5. septembra: 39, 16, 89, 15, 90. Trst, dne 12. septembra: 35, 89, 82, 83, 8G. Listnica uredništva in upravništva. D. K. P. Štev. 12904. Plačano do 1. 12. 1908 Lepa hvala I ~ St F. Štev. 4(J95. Svoto 4 k dobili. Plačano do 1. 11. 1910. — Štev. 14098 Trst. Plačano do 1. 4. 1909. Lepa hvala. — A. Juntez, Oster-feld: Plačano do 1. 2. 1909. — Kuder Jos. Ernij: Plačano do 1. 9. 1908. — Potisek Jos. Gladb 1(5805: Dne 26. junija poslane 2 k smo vpisali za. ročnino, ker ni bilo označeno na poštni nakaznici, za naj bode denar. Plačano do 1. 2. 1909. ,,.. Na prodaj posestvo v najboljšem stanu, vse zidano, meri 10 oralov jrozda, njiv, travnikov; lep Badonosnik, so naredi lahko 10 polovnjakov mosta; cena 5.400 kron. — Proda Lenart Uuupol v PudRopja pri Slov. __________tiradcu_______672 Sodi, dobri (wcinpOn) 600 do 700 litrov so prodajo za 8 vinarjev pri litru pri J. fiedliczka v Ormuzu. 871 Malo posestvo ■ bli>.o cerkve, obstoječo iz^^Ru sadonosnika in nekaj o^Bf -zemlje, v Jobirm stanu Meb: proda zaraji odhoda. Bj^H pogoji se izvedo pri Vidi KljflE-lončarju na Hajdinu pri Ptqf 1 kolarski učenec! 2 pivovarn arska učenca iz dobrih družin, se sprejmejo. Vpraša se pri I tijski zadrupi (Landwirtsc" GenosscnschaR) v VelUl Viničarska družina V\PVTlifi! z 1 do 6 delavskimi močmi se sprejme za vinograd v upod- njem l.eskovcu..Vpraša se pri upravnistvu „Stajcrcau. 670 Mlinarski pomočnik, pridni, kateri razumi vso na paromlini, z dobrimi spričevali se takoj sprejme v Veliki Nedelji; plačilo ugodno. — Tudi učenec 67t se takoj sprejme; biti mora od dubnh staristrv. Vec &c izve pri upravn. „Stajerca". Pekovski učenec640 se takoj sprejme. Plača 1 K na teden. Pekarija Ant-n Hotthnrdt, Grade«, Leripl. z8. »~ IšČem~ manjše gospodarstvo blizo železniške postaje, v najem. Pismene ponudbe pod i. 0.42, poste restante, Laporja. 66S Klosterneuburške . mostne tehtnice637 od 80 vin. naprej se dobivajo pri J. Gspaltl, zlatar in optik __________v Ptnjn.__________ Pridni viničar z 4 do C delavskimi močmi, se sprejme pri vinogradskem oskrbniSlvu g. Karola Sfber lunini v Vrnmu Več se izve pri g."Jožefu Wrttnehk«, n-govcu v Ptuju. 675 MeSetar d3l se je razj_ meselari za grunte, biiel mline, pa nima pravice, 1 nima koncesije. Nim;i praf od nobene kupčije ničraftig Posestv« na Pragersiem (Pragcrb prodaj, blizu kolodvora I poslopje z 4 sobami, spw za vsako obrt, 1 job : lep vrt. Cena tfOOO K, - \ travnik zraven. I>opi6e spi P. Š. st. 55 Prfffcrbof | restante. Lepa gostilnica | Gradcu v neposredni bližini PIndu halle"* z vrtom za sedeti i&g zelenjavo, z mesno aclh itd., dobri položaj, so j bolezni s koncesijo in Štvom po ceni proda. FBch«, Oras. Steyrergassej Pohištva! v veliki zalogi, kakor nm uatrace, divaai, otročje M stelje, posteljae vloge, pth ZRlavniko i;d. itd. po najn« ceni, tudi na obroke, priprt roea P. Srebre v Marlboik. Tegftthiffota centa 23. Mlinsko orodje. Prodam za mline, ki se i na kamenje mele, vsakovri orodje, kamene, kolesa, za melo, šlange itd., vso 1 so potrebuje za mlin. Koi WerniR, mlinarski mojst< Ormužu (Fricdau). Gostilna z mesarijo se s 1. novembrom da v najem. Vpraša se pil g. Johann Sauer, Hotel Meran, Maribor, af Sode~^f dobre, bres napake, transportne sode od 60| do 700 litrov, proda C. Ffirst čl S6hne _________ v Ptuju.________ _ Dobra gostilna se da izobraženi, oženjeni dvojici a malo obiteljol katera je nemškega iu slovenskega jezika zmožna ima veselje do gostilniške obrti in kavcijo, poi jako ugodnimi pogoji na račun. — Dopisi se naj pošljejo na lastnico gospo Amalijo Rupnikj naducitcljevo soprogo v Vitanji pri Celju Sladki vinski mošt graščinsko blago....... risling....... kmetsko blago........ stara vina......... . 507» pristna slivovka in tropinovec pri 100 litrih. Tudi se proda stare dobre s od 300 do 900 litrov po nizki ceni pri |. Kravagna, Ptuj,| Prilična prodaja! Prodam svoj UltlBtfll mlin, zvezan z žago : dile in kovačjnico, zelo krepka vodna moč na reki budski (Lavantfluss), 15 minut od železnice. Na drugo posestvo na istem potoku, kjer je dobiti isto krepka vodna moč. Nadalje gospodarsko posestvo, I minute od železnice, 50 oralov zemlje z stavbišcem kolodvorsko restavracijo. Vse z »fundus instruetus«, tu vsako posestvo samo. Vpraša se pod »Gute Existenz«,] poste restante, Lavamund, Koroško. Mariboru, Pfarrhofgasse hšt. 7 (blizo Ijtavne pošte) ustanovil se jo U navodila in pojasnila v vojaških zadevah, po- fffcno pa glede oproščenja (frajenge) vojaške službe. 62i ;' ptujskem mestnem soparnem a dobijo odsihma! kopele 8 hlaponom po elede-fl jtko znižanih cenah. Vsak navaden dan oh I «fi aspoldan in vsako nsdeljo in vsak prazn-.k « '/,11 uri predpoldan za 60 vin. (30 krai-carjev.) 37' Viiitvi ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badesnstelti. Vzdržan]« zdravega želodca templji v glavnem v vzdrzanju pospeševanju. in urejevanju preoavljenja ter oristranjenju neprijetnega za-mascnja (Stuhlverstopfung. Dobro, iz zdravilnih ze-leojav pripravljeno, apetit in preba* Ijenju. pospefluioee sredstvo, ki odstrani znane posledice tfzmernosti, Btpacne di-hte, prthlajeaje, ramašrnj«, sestava preobilne kisline n. p. .Sodbreonen", napenjanje itd. n. krene bolečino odstrani in nnanjsa dr. Resa banan za želodec iz apoteke B. Fragner v Pragi. Pvarilol v'' de,i *•"'""» ni>s'i* "•• stavno depunirano varsttene Katke. Glavni depot: Apoteka B. FRAGNER, e, kr. dvorni liferent „niB tcbwarzen Adler" PRAGA, Kleicseite 203 kot nuikUcmu. StKT Postna poiiljatev vsak dan. I eele iteklenie* t K. V, stoki 1 K Po poŠti nroti naprej pošiljam K 1-60 se 1 malo steklenice, K 2-80 - pa 1 veliko steklenico, K 4-70 2 veliki, K »•— k*9 J i velike, K 88— 11 velikih steklenic franko vseh stacionov Avstro-Ogrsfce p- siljs. Depoti v ar»''t**»h av-tris- ili Meščanska parna žaga. nevera lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuj« inn klalnice in plinarake hiš« postavljena j« nova parna žaga vsakemu v porabo. Takemu se len hlodi, itd. po zahtevi takoj raa- «&. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati ia »puhati i. t. d. 68 iezeno je [b pride vsakdo za malo denarja do dobro idoce ure, ako jo kapi pri meni. Zahtevajte B6 pre//ivo-po/evuli rui/s& obm&e oSimoncTc/fnietet&z v $Yub/faiti t/Cb/vdvvFshe u/tco^oZ "isakvvrstruiiPv/asnila tfyosebrexptlutno. priporoča se gleda vsa-kega med hranilnične zadeve spada-1 jočega posredovanja, istotako tudi za pearedo-ranje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banke. 8tra&kam se med uradsimi urami radovoljno in brezplačno vsaka aaieva pejaami in po vsem vstreže. Ravnateljstvo Božične premije. Vsak p. t. kupce, ki v času od t. septembra do 30. novembra naroči pismeno najmanjc za 40 K nakrat, dobi kot božično grntis-premijo eno I-a Adler-Roskopf-AIarm-bntlilnico št. 4343 s ponoči svitlo cifcrnico v vrednosti K 420, poleg tega 3-lctno pismeno garancijo. Kdor naredi tako naročilo v najmanjši svoti K 60"— nakrat. dobi eno švicarsko zistem Roskopf patent-anker-reniontoar-u.ro štev. 4060 v vrednosti K 5-— s 3-letno pismeno garancijo. Taisti kupec, ki v času od 1. septembra do 15. decembra naredi pismeno naročilo v najmanjši svoti od K 20-— nakrat, dobi eno angelsko zvonenje za božično drevesce štev. 1 v vrednosti K 150. Poleg tega dobi vsak naročitelj 96 strani močni koledar za 1. 1909 zastonj. Onim naročilom, ki pridejo po označenem času (po 30. novembru oz. 15. decembra) se te gratis-premije na noben način ne podelijo. Priporočamo tedaj, da se nam pošlje zlasti božična naročila že v mesecih september, oktober, november. Prva tovarna ur v Briixu št. 1574 (Češko). Moj 2IM) strani močni, 3000 podob obstgajoči slavni cenik »t po ulitevi vsakomur zastonj in puStnine prosto puilje. 026 Sprejme se oženjeni majer Te živini, katerega žena svinjsko deklo name-stuje. Kje pove upravništvo »Štajerca". c&5 Čevlje! Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuval, kakor moških, ženskih in otročjih čevelj domačega in tovarniškega dela po vsakovrstni cent Vse to se dobi in kapi pri gospodu Ivan Bern«, Gospodska ulica št. 6 « Celju. 408 Za bolnike! Za trpeče! Za zdrave! Proti še tako močnimi in zastarelimi slučaji: revme, gihta, boleznij žjvc, glavo-'//, in zobobola, bolečin v hrbtu in v mulj skeljnih, bodenja v strani, bolečin nog jjj napenjanja, se hvali splošno na mnogih klinikah praktično izkušeni, od ca. 1000 zdravnikov priporočeni, takoj bolečine od stranjajoči # Ichtyomentol. m Patent v vseh državah. Večkrat premijirano. Nedosežen v zdravilnem vplivu! Uspeh presenetljiv! Čez 15.000 zahvalnih pisem. — Edina razpošiljatev in fabiika: Kemični laboratorij apotekarja S. Edelmann ^ffiif Franko-razpošiljatev od 5 steklenic naprej proti pošiljatvi 6 K-—, po povzetju 20 vin. več. 10 steklenic franko K 10---, 25 steklenic franko K 23—. 658 Red Star Line Antwerpen V Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel-fljo. — Dobra brana. — Izborna oprava • na ladji. — Nizke vozne cene 103 pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel na Dunaji ali Franc Dolenc, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. Snarjev plačil = za osebe brez brade in za plešee I Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dneh pd pravega ,,Mos Balsama". Stari in mladi, gospod] dame rabijo samo „Nl0S Balsam" za pridobit« obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta ,,Mos B; edino sredstvo moderne znanosti, ki upliva medj dnevi na lasne papile tako. da prično lasi takoj Garantiramo neškodljivost, Ako to ni istina plačamo m 5000 goldinarjev v .gotovini vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal brez bi == plešast ali z redkimi lasi. ===== Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo pn redbami! Oziraje se na moje poskuse z vašim »Mos Balsamom*, vam lahko naznanim, da sem s njim popoli dovoljen. Že po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar ki 2 tednih dobila je brada svojo naiavno barvo in tedaj žele se je pokazal imenitni vpliv vašega balzan ležno ostajem I. C. Dr. Tverg. Kopenbagen. Podpisana lahko vsakomur pravi »Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporoč pela sem dalje časa na ttm, da so mi izpadali in so se pojavili čisto goli prostori v laseh. Ko sem | 3 tedne -Mob Balsam., pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gdč. M. C. Andcresen, NY ' gade 5, Kopenbagen. 1 zavoj »Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pisile na največjo špecia govino sveta: Mos-Magasinet, Copenhagen 395 Danemar Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma ?. 25 vin. "'.....■'""■■" j Lepa ležeča gosi na jako živahni cesti, 25 minut pešj Celja, najlepši izletni kraj z senčnatim za sedeti, veliki sadonosnik in vrt za žele 5 sob s velbano kletjo in kuhinjo, poseli spodarsko poslopje z velbanimi hlevi, sej za 14.000 kron s fundusom proda, m K 6.000. Vpraša se pri upravi tega lists Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki jo i»-Trfujem z« vee nego 80 let, se ■ai je ponrtčilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in proti izpadanja brk in las in to je KAPILOR it 1. On delaj«, da lasje in brke postanejo gesti in dolgi, odstranjuje praUaj in vsako drug' kožno bolezen glave. Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in nio. Stane franko na vsako poito 1 leneek 3 KI 2 lončka 5 K. Naročajte saaae pri meni pod naslovom Peter Turiste lekarnar ▼ Pakracn štev. S 00 v Slavoaiii. xxxxxxxyxxxxxxxxxi Edina prodaja premogi (Kalkgruber Glanzkol in Barnbacher Braunkol pri gosp. Sigmnnd Uray v Koflacl XXX XXXXXXXXXX3QOO JBtflET* Delavce išče veliko stavbinsko podjetje v Spittal-i Dravi. Zaslužek K 350 do K 4'— na dan. tije z najmanje 15 mož dobijo prosto vo Naznanila sprejema gosp. inžener Zdrab Spittal-u na Dravi. ISPttške!. j Lancaster od K 26—, flobert-puške od & K 850. pištole .-„1 K 1-50, samokresi ■ od 5"—. Popravljanje po ceni. 537 (£ = Cenik s slikami franko. ===== B F. Dušek, Opočno št. 104 na državni železnici, Češko. •■•■•■»•«—•■•— Novosti Cenik franko. novost I Železna patent. Roskopf-ura kron. Jamstvo S leta ali pa denar nazaj! Do dano.-, se 10 dobila sa 6 kron le prav navadna ponikljana ura s papirnatim kazalnikom. Z velikim naporom se je sedaj posrečilo narediti za o kron uro, ki gre H6 ur, teče v kamnih, ima kazalnik iz cmajla, kaže natan.3. na minuto, okrov iz pravega nislja, in se odpre. S ebrn* ure 7 kron, z dvomim okrovom 10 K. Zahtevajte cenik zaston'. A. KIFFMANN tovarna ur, zaloga. Uvoz zlatnine in srebrnine 512 ______________v MARIBORU P. I._____________ Gospodska ulica št. 11. — Herrengasse Nr. 11. Kari Kasper trgovina z mešanim blagom in ces. kr. skladišče smodnika ===== v Ptuju štev. ii ===== priporoča pri najnižji ceni: kavo surovo in žgano, olje, riž, sladkor, čaj, rum, vonjave, petrolej, milo, kakor vsakovrstno drugo špecerijsko blago; nadalje priporoča raznesilni smodnik, črni in rujavi smodnik za lovce, posebno fini lovski smodnik v škatlah, drobni svinec, kapice, patrone za puške in revolverje itd. — Glavna zaloga Tomaževe žlindre, kajnita 40%-no kalijevo aol ia gnojenje travnikov, njiv, za jesen in spomlad. — Prodaja žveplenokiilega amonjaka in superfosfata za gnojenje vinogradov. -------------Postrežba jako urna in solidna.------------- Ure IsasaMMl in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. BUnko » I