22. številka.__Ljubljana, vtorek 28. januarja. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzenisi ponedeljke in dneve po praznikih, tor velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni m celo leto 13 gold., za četrt leta 3 golil. 30 kr., za en mesec I gola. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold.. za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri-Btopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. čo so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača steinpelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankjrati. — Rokopisi se no vračajo. — U rod ni S tv o jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjovi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo,  na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiSi.
Občni zbor političnega društva „Slovenija"
25. januarja.
Občni zbor političnega društva „Slovenija" 25. jan. je bil dobro obiskovan, da si dosti udov nij poizvedelo za zbor, ker se je moral na naglem razpisati.
Edini predlog dnevnega reda je bila volilna reformaali direktne volitve.
G. dr. Bleivveis, kot društveni predsednik, dokazuje v ogovoru imenitnost predmeta, zarad katerega se je društvo sklicalo. Proti volilni reformi se oglaša ogromno število protestov in prošenj iz Češkega, Mo-ravskega, Gališkega in celo iz nemških dežel. Razmere med temi deželami in Kranjsko-Slovensko so vendar nekoliko drugačne. Tam federalisti nemajo večine v deželnih zborih, nijso mogli v teh demonstrirati; na Tirolskem je sicer veČina federalistična, a zbor je bil zaključen predno je mogel sklepati. Naša dežela pa je že govorila v adresi ter jo odposlala cesarju. Pa ne samo to, naši državni poslanci izvršujejo v dejanji, kar smo izrekli v adresi. Oni nijso šli v državni zbor (Dobro!) in tako javno protestujejo zoper direktno volitve. Tudi politično društvo „Slovenija" se je že izjavilo proti direktnim volitvam. Vendar je treba, še enkrat govoriti. Največja nevarnost žuga Avstriji, če se direktne volitve uvedejo,  ker  bode naraščal
Listek«
Prijateljem slovenske zgodovine.
Slovenci smo od 1848. 1. duševno in materijalno velik korak naprej prišli. To nam priča mnogo ustanov za povzdigo duševnega in materijalnoga blagostanja, o katerih nij bilo do 1848. 1. ni duba ni sluha. A vendar nam ostaje Še mnogo dela in truda, predno dospemo do takega razvitka, katerega nam notranje in vnanje okolnosti pripuščajo ; ker še mnogo strok je, katere smo popolnem zanemarili. Naj omenim le našo geografijo in zgodovino, Res tudi za prvo smo nekoliko storili, a le nekoliko.
Ker so nam naši in tuji pisatelji nedovršeni „Slovenski Štajcr", „vojvodstvo kranjsko", „vojvodstvo koroško" in še nekoliko menjših spisov pripravili, ne smemo misliti, da smo za našo statistiko že zadosti storili in da smemo roke križem držati. Oni spisi so bili le za silo spisani, in akoprem imajo marsikaj dobrega in zanimivega, so in ostanejo vendar le prvi poskusi. A skrbeti moramo, da zmiraj in v vsem napredujemo ; in zato se moramo tudi truditi, da vsaj .svojo domovino kolikor mogoče dobro spoznamo.  Ker smešno bi bilo, ako bi
razpor med narodi. Avstrija pa potrebuje sprave med deželami, sprave med narodi in tudi s cerkvijo.
Dr. C os ta kažoč na to, da je v tem društvu že enkrat proti direktnim volitvam govoril, nasvetuje, naj občni zbor „Slovenije" izreče, da je zoper direktne volitve, za kar bi bil mogoč dvojni pot: resolucija ali peticija.
Dr. Vošnjak pravi, da resolucija bi ne bila na pravem mestu; treba jo peticije in sicer naravnost do cesarja. Ves češko-slovanski narod je nastopil ta pot: pridružimo se tudi mi Slovenci. Stopimo pred cesarja ter mu dokažimo krivico, katero mini-sterstvo proti nami namerava. Zato pa ne zadostuje, da društvo „Slovenija" samo tako prošnjo sklepa in odpošlje. Ves Slovenski narod naj povzdigne svoj glas in kjer to Slovenci ne morejo storiti po svojih zastopnikih, pa vsak posameznik občine in društva se lebko pridruži naši peticiji. l'e prav smo ločeni po deželah , se vendar Čutimo vsi Slovenci kot sinovi enega naroda... Dr. Vošnjak nasvetuje: društvo „Slovenija" se obrača s peticijo zoper direktne volitve do Njihovega Veličanstva in voli se poseben odsek, da sestavi to peticijo in skrbi za njeno razširjevanjc po vseh slovenskih deželah in za odposlanje.
G. Ravnikar nasvetuje odsek 5 udov.
Po kratki debati, katere se udeleže še
sami še ne vedeli, kaka je naša hiša, ampak bi nas moral tudi to tujec učiti !
Kaka pa je naša zgodovina? Res sramovati bi so morali, da ne maramo vedeti, in ako bi tudi hoteli, bi ne mogli, vedeti, kako so naši praotci živeli, katere nezgode so morali prestati in kako so se duševno in materijalno razvijali!
Ali ne zahteva ljubezen do domovine, da jej vsestransko koristimo, ali se vsaj prizadevamo jej pomagati? Kako pa jej moremo koristiti, ako je geograficno in zgodovinsko dobro ne poznamo V
Sicer imamo nekatere dobre razpravo o nekih dobah naše zgodovine, a celega njenega popisa še nemarno; ker edini tak spis, Trdinova „zgodovina slovenskega naroda", ne le da je zelo ponienjkljiv, ker u. pr. od konca 8. stoletja do začetka 15. ne pove skoro nič, in tudi druge dobe so prav površno pisane, a tudi nij v njej ni sluha ni pojma o kritiki. Sploh kaže ves aualistični njcui slog, da jo je g. Trdina, kakor pravijo, v svoji mladosti spisal.
Ako hočemo zares imeti slovensko zgodovino, moramo si naj preje nabrati gradiva, katero prihodnji slovenski historik porabi. Vsaka malenkost moro mnogo važnega imeti, in nas o tedašujih razmerah podučiti.
dr. Karel IUci\veis, dr. Pozni k, dr. Costa, se e'noglasno sprejme nasvet dr. Vošnjakov, in se enoglasno volijo v izvrše-valni odbor: gg. dr. J. Bleivveis, dr. J. Vošnjak, dr. P o kl u k ar, Josip Jurčič in P. Potočnik. Dr. Costa volitve v ta odbor nij mogel sprejeti, ker ga nujni posli naslednje dnij zovejo iz Ljubljane.
Potem se seja sklene; odbor pa se konstituira in voli gosp. dr. IMeivveis-a za predsednika.
V I jiil»ljuui, 27. januarja. Prejeli smo sledeče pismo, da ga objavimo :
Kupčijska zbornica v Ljubljani na noge! Zakaj li spiš? Tvoja moč je velika v deželi, velevažna in koristna: izvoljena si od več kot 10.000 kmetskih, mesijanskih in vsake vrste omikanih ljudi. — Ali se ne zbudiš, ko vsi drugi možato branijo svoje pravo, ko se pa tebi naj svetejša pravica vzeti hoče, ko se te hoče uvrstiti med ljubljansko penzijo-niste in uradnike, da bi z njimi skupno enega neposrednega državnega poslanca} volila!
Nikakor ne, to se ne sme zgoditi. Podporo imaš predobro, da bi se te moglo tako ogromno poškodovati. V zadnji seji je namreč celo visokočastiti tvoj vladni komisar g. Me t orni h izvolil omeniti, da mu je blagor kupčijske zbornice na srci, in da hoče o vsaki priliki njene ude podpirati! Evo! mož bc-
Slovenski in tuji zgodovinski spisi pa nijso za prihodnjega historijografa prve važnosti, ker nijso prvotni, ampak le viri druge in tretje vrste. Kritičen zgodovinar pa ne sme takim virom verovati, temveč mora na podlagi prvotnih dokumentov preiskavati. Kde pa dobi zanesljive in še neporabljene vire, iz katerih bi svoje poslopje zidal? — Stare javne in privatne knjižnice, mestni, in morda tudi vaški in privatni arhivi in rokopisi, v samostanih, gradeh in privatnih hišah mu dajo sila mnogo zanesljivega in izvirnega gradiva, iz katerega, akoprem težavno, vendar gotovo mnogo svoj cilj doseže.
Se ve, da bi bilo tako zbiranje gradiva za enega pretežavno in skoro nemogoče, ker bi mu čas in okolščinc tega ne dopuščale. A kar eden ne more, to stori jih laže mnogo, ako so združeni.
A saj imamo že pisateljsko društvo in v njem historično-geograličui odsek, bi utegnil kedo reči, in po tem kaj potrebujemo še novega društva! Res, historično-geografični odsek pisateljskega društva bi morda lehko za našo zgodovino in statistiko uspešno delal, ako bi vsi naši zgodovinarji in geografi k njemu pristopili. Ali — če bi se tudi to zgodilo, bi historično-geograficno društvo vendar ne škodilo,  marveč mnogo koristilo.
seda. Tn naš" presvitli, dobrotljivi cesar, da bi našo pravico kratiti hoteli, da bi pravično prošnjo, ako jo storimo, zavrgli, tega vr-jeti ne morem.
Čudno, prečudno, da se v tako varnem trenutku ne. okliče seja, da se ne vpraša mnenje izvoljenih trgovcev, obrtnikov in rokodelcev iz cele za Avstrijo tako važne deželo kranjske, in jaz kot hišni gospodar z dvema rokodelstvoma, tedaj z obilnim poslom obložen , pri svojem tako pičlo odmerjenem času bi to sejo srčno želel, in jo težko pričakujem.
Anton Permc, hišni posestnik, pekovski mojster, vinski trgovec in odbornik kranjske kupčijske zbornice.
Politični razgled.
\otl UllM' «!>>.<'I«'.
Načrt v nI i lite reforme so nij dobil cesarskega privoljenja, da bi ga misterstvo predložilo. Denes je zopet seja, a ker je ce sar v Pešto odpotoval in se je stoprv včeraj vrnil, tudi denes še ne bo volilne reforme pred zbor. Sicer pa nečemo trditi, da se to ne bi zgodilo v eni prihodnjih sej, če tudi morebiti še le sredi februarja. Kolo se suče naprej in se mora sukati, dokler ne obtiči v ovirah lastne stranke. Minister Lasser skuša ustrezati vsakemu, seveda ustavovernemu poslancu , kdor koli izreče kako željo, in je število državnih poslancev že do 341 pomnožil. Ako to tako naprej gre, dobi vsaka nemška vasica svojega poslanca, nas Slovence pa nemara še prikrajšajo za katerega.
Kako ee.iktt peticija vlado v oči kolje, kaže postopanje vladnih organov na Češkem. Kar se tlo sedaj v nobeni, niti absolutistični, niti ustavni državi še nij pripetilo, to vidimo na Češkem. Vlada hoče zabraniti češkemu narodu pot do svojega vladarja; Ipolicija konfiskuje peticije, kaznuje lastnike javnih prostorov, kjer so ležale prošnje na podpis, prepoveduje uredništvom časopisov, da se pri njih ne sme podpisavati na peticije, odstranujc plakate od zidov, ka-
Ker nijso enemu vsi izvirni spisi pristopni in odprti, bi bilo to morda društvu mogoče, ako le bi bili njegovi udje in dopisovalci delavni.
Ako enkrat gradivo za našo zgodovino naberemo, po tem je bode lehko kak talentiran in kritičen zgodovinar študiral in je porabil. In ako bi ne imeli nobenega kritičnega zgodovinarja (kar pa ne verujem), bi se vendar morda kak menjši talent dela poprijel, in nam slovensko zgodovino spisal. Pomote, katero bi ae mu pripetile, pa bi pozneje lehko drug veči talent zapazil in popravil.
Le ako prvotne vire zberemo in je študiramo, moremo slovensko zgodovino kritično pisati, ker drugi zgodovinski spisi nijso kak prvotni viri in so zelo nezanesljivi; ker so jih mnogokrat ljudje brez vsakega historičnega talenta pisali in še nijso znali razločevati, ali je vir goljufiv ali pa se smejo nanj zanašati. —
Zatorej na noge, vi učitelji in vsi pozna-telji in prijatelji slovenske zgodovine iu geografije! Združite si svoje moči, da bodete vspešnejše delali in potem nam ne bodo mogli naši nasprotniki očitati: „Vi hočete imeti svoj jezik v šolah, a nemate čisto nič (?) učene literature, da še toliko brez nas ne morete, da bi si svojo zgodovino in statistiko spisali!" — Matej L u t man.
teri vabijo k podpisom in dela prav, kakor paši na Turškem. Zastonj se trudite, gospodje policisti; glas celih narodov se ne da zatreti, ako mu tudi zapirate pot do tistega mesta, katero mora v vsaki državi odprto biti naj priprostejšemu državljanu, ne še le celim narodom.
itn.ti>ti v svojem srdu proti Poljakom že od nekdaj ustavoverni, da si jim ta usta-vovernost še nij pripravila uiti ene narodno-rusinske šole, niti enega rusinskega urada, in da si so vedno bili v kot potisneni od vsake ustavoverne vlade, se vendar zopet dado rabiti od svojih hinavskih dunajskih prijateljev proti Poljakom. Ne bode li skoro došel čas, da bodo tudi Rusini se čutili kot federalistične Slovane in spoznali sramoto, biti orožje našega skupnega sovražnika?
V Uit Bij«' €lrŽ*lVCN
Sretlnje-n^ijsko vprašanje je vzbujalo vso nemško in angleško Časopisje in nij ga dneva, da ne bi skoro vsi listi priua-šali članke o tem predmetu. Zniirom bolj se kaže, da je Rusko v Aziji brezi vsega hrupa dosti dalje seglo, kakor so si Angleži domišljcvali. Ruski vladni list v Petrogradu douašal je pomirilen spis o ruskih namerah proti Kivi in trdil, da so med Ruskim in Anglijo najprijaznejše razmere. Na to odgovarjajo „Times", da so razprave med grofom Šuvalom in angležko vlado res bile prav prijateljske, da pa ruski vladni list predaleč sega, ako trdi, da vprašanje nij stopilo v novo fazo. Upati je, da se vse na mirnem potu razvije; pa neodvisnost Perzije in Afganistana bi morali Angleži brezpogojno braniti.
Strategikarji „N. F. P." vojno meti Mtu*ijo in slv&trijo razmatraj o in imajo gotov ves vojni načrt, kako^ se pride po najkrajšem potu do Moskve. Skoda, da ne razlagajo še tudi, kako se pride od Moskve nazaj čez Uerezino. Sicer bi pa taka vojna se lehko dala izpeljati, kajti enega zaveznika bi res imeli in tega stavlja ustavni list v prvo vrsto; to so Turki. Ustavovcrci z Ma-gjari pod pazduho, na čelu jim turški paša, ki sc Turkom prav obnaša; krasen prospekt, gotova zmaga!
V pruski zbornici je govoril Bismark dolg govor ter opravičeval svojega kralja in cesarja Viljem-a, da se nij nehvaležnega obnašal proti njemu, to je proti Bismarku, ko mu je odvzel predsedništvo ministerstva. Tudi nam se zdi, da prijateljstvo med Viljemom, Bismarkom in Moltkem sc nij še ohladilo; saj tudi delo se nij pri kraji in še ne uslišani naših prusomanov klici po „Pickelhau.bc".
Dopisi.
Iz \ov«'jffn uiestu, 24. jan. [Izv. dop.] (Srenjske volitve v naš mestni odbor) so tedaj denes končane. V III. in II. razred so z veliko večino izvoljeni sami odlični narodnjaki: v tretjem s 74 glasovi, proti 10, v drugem s 16. proti 10 nemšku-tarskim glasom. Za volitev v I. razred pa jenovomestni Dioniz Grčar svoj „rogoment" c. k. uradnikov, 80 po številu, nabičal skup. Cujem, da je s stisnenimi pestmi divjal okrog njih, potem pridrl ž njimi volit in še sam s svojo „štimo" obogatil nemškutarstvo v naš mestni zastop. Nasproti tej gardi je samo 10 druzih davkoplačevalcev smelo voliti v ta razred. Srenjske volitve v tako malem mesteci, ki je od uckedaj že kar nabito z vladnimi večjidcl nemškutarečimi organi, to je narodnjakom res precej težka reč. Da nemčurski uradniki pri tej volitvi nijso mestnega hlagrn imeli pred očmi, ampak le prednost svojo vrste Ijudij, kaže to, da so izpah nili dva moža, ki sta že blizu 20 let bila v mestnem odboru in imata tudi kaj zaslug za Novo mesto, in mesti uju urinili dva urad-
nika. Eden, Wagner, ki je pomoČni vodja uradniški in poleg brambovski nadčastnik: kako bode tak človek, ki niti svojim poslom vsem ne more kaj, brigal se še za mestne potrebe? — to vpraša vsak meščan.
Kljubu vsemu temu ima Novo mesto tedaj zopet za naprej narodno večino v zastopa, kar se je zgodilo zlasti po značaji našega mesta, po zdravem razumu meščanov in našega vrlega narodnjaka g. Drag. Rozman a. In ravno ta večina, kateri pripada Častna naloga, da skrbi za mestni napredek in blagor, ona bode gotovo tudi gledala, da se odpravi marsikak madež, katerih je novomeška srenj-ska uradnija nalezla od nemčurskih uradnikov : nemško uradovanje v mestni pisarni i. t. d., — pa o tem kaj več drugi pot.
Ker jo ravno predpust, naj za zabavo pritaknem se glas, ki o nemškutarskem, že omenjenem agitiran ji za poročeno volitev v Novem mestu gre iz ust do ust. W i n d i h c h e r, da bi bolje navdušil svoje ljudi, povabil jih je k sebi na „gratis-pojedino". Pride res 15 nemčurskih duš, veselih, da bi enkrat vsaj dobro najeli in napili so zastonj ! Nalašč po-stivši se, lačni in žejni pričakujejo dobre gostije. V tistem trenotji Windischer svojim gostom predstavi ne kolin, ampak skledo prismojenih vampov ! Samo eden gost, K . . . ž jih jč, drugi pa sc spogledujejo — z dolzimi nosovi! Pa lačno duše, vendar še pri čak o vaje, da pride kaj boljšega, kaka pečenka, čakajo in čakajo pa zastonj! Zato pa pograbijo po kruhu in po kislem vinu, dokler se Windi-scherji ljubi nositi ga jim zastonj — česar se pa kmalu naveliča. Tedaj pa tudi prevaljeni gostje začno zapored izmuzavati se iz krčme in se denes, kjer se srečujejo, po-prašujejo drug druzega: „Ti, ali si še kaj masten okrog ust?"
Tako je minila ta žalostna, spomina vredna nemškutarska „pojedina"; nemčurski uradniki pak so gostaša Windischer-ja izvolili za svojega namestnika v mestnem odboru, pač, da jih bode v tem času občne draginje še kaj večkrat povabil na „vampe!" Dober tek!
Iz Nkoljc ZiOkc 24. jan. [Izvir, dop.] (Mestne volitve.) Pri nas bodemo imeli 30. in 31. januarja volitve za mestno srenjo, ker prve nijso bile potrjene. Narodna zmaga je prav lahka, ako se hoče. Pri nas so namreč dve stranki, a ne tolikanj ena nemškutarska in ena narodna, temuč ena napredna in ena konservativna ali cerkvena. Te dve stranki naj se med soboj lepo pora-zumeti na podlogi narodnega domaČega programa in nemškutarstvo je z lahka vrženo. Sicer pa nijsmo brez nevarnosti. Saj je v tacem manjšem mestu, kakor je Loka, komaj v obeh strankah skupaj dovolj dobrih in izvedenih mož za mestni zastop. Torej iz vsake stranko nekoliko narodnih mož volite. Ne volite pa cesarskih uradnikov. Ti tako pri nas nijso za tako rabo in naj se ne mešajo v naše stvari, posebno g. Levičuik ne, ki ga krč prime če vidi slovensk list. V mestnem zboru nema c. kr. uradništvo nič opraviti. Meščaui, narodni naj se sami pobogajo in pogovore. Po drugi strani naj pa tudi naši duhovni ne bodo tako zelotje, da bi moralo vse po njih volji plesati. Naj g. duhovniki paši vedo, da je naroden lehko tudi tisti, ki njim nij po volji, pa naj si ne domišljajo v mestnih rečeh privilegij. Pod narodno za-
stavo se lehko vsizedinimo, saj bomo razpravljali tn samo mestne reči.
lae KtlMtvai. I /vir. dopis. I Že dolgo časa nij brati v nobenem časniku nič iz naših krajev, kakor da so pomrli vsi tukujšni narodnjaki , in zaspal ves narodni duh. Tako se je molčalo, kakor da sc pri naš nič novega ne zgodi, za kar bi vredno bilo, da drugod izvedo. — Pa vendar nij tako. Marsikaj sc je tukaj zgodilo in se še zgadja, kar ne sme ostati skrito pred javnostjo, pa si upam, da tudi nebode. No za zdaj puščaje vse na stran, da nekaj povem o naši narodni čitalnici , katera pomlad jena živi, izvrševajc svoj plemeniti namen. Pri zadnji sednici, ko so se po pravilih pregledali društveni računi, in naredil proračun za novo leto, in ko sc je izbral nori odbor, se je enoglasno še to zaključilo : da se Henrik pl. C les i u s, vitez železne krone, c. k. uamestniški svetovalec, predsednik okranjskega škol. sveta, poverc-nik dežel, zbora, itd. itd., bivši okrajni glavar na Volovskom očito, javno pozove, da plati Čitalnici svoj dolg, in da se zoper njega sudbeno postopa, kakor se mu je že lani v dveh pismih javilo.
Mislim, da čitalnični odbor bode storil svojo dolžnost in iskal, de so ta zaključek izvrši. — Zal mi je, da sem moral že zdaj zauzeti prostor s takovom stvarjo — pa drugi pot pride morda kaj boljega.
Domače stvari.
— (Nemško konštitucij onaln o društvo) v Ljubljani je sklicalo na minoli petek svoj letošnji občui zbor. Seja sc je začela ob JI četrt na devet (na mesto ob osmih); nazočih je bilo udov celih 14. „Tag-blatt" šteje vse one, kar jih je bilo po različnih restavracijskih prostoriščih in v kavarni, in jih je dokaj več naračunil; k volitvi so napodili vse, kolikor jih bilo doseči mogoče, in spravili vse skup blizu 30 vol. listkov. Stroški za tisk znašajo 1000 gold. Torej jc vidno, da nemškutarsko pihanje in krikanje že naduho dobiva.
— (Javna varnost.) Od mnozih stra-nij nam prihajajo pritožbe o javnej varnosti, katero dan denes smelo imenujemo javno nevarnost, kar priča naslednja dogodba. Pred malo dnevi sta pila mož in žena na Labo-rah pri Krauji. Mož je imel mnogo denarjev in hranilnično knjižico pri sebi. Ker sc jc bal, da bi mu kdo denarjev in knjižice ne ukradel ali ga oropal, je po stari kranjski navadi izročil vše ženi, misleč, da žene nihče napadel ne bode. A varal se je. Žena odide proti Kranju, a ko pride na Gaštcj vrhu klanca, jo napade devet možakov in jej hočejo vzeti novce. Previdna žeua je pa, ne vem po kaccin slučaji, dobila priliko, da je novce vrgla od sebe, česar roparji nijso zapazili. Raztrgali so jej vso obleko, a našli le 10 gold., potem pa pobegnili tako jadrno, da jc eden klobuk izgubil, katerega so hranile na Gašteji stanujoče ženske, ki so pri oknu gledale napad, pa si nijso upale iz hiše. Ko malo kasneje pridejo žandarji, jim pokažejo klobuk, in žan-darji ga vzamo ter gredo v neko hišo, katere gospodar nij bil baš na dobrem sumu. V hiši je bila žena sama, katero ničesar sluteča prašajo, ali klobuk pozna? Sc ve da, pravi, mojega moža jc ta klobuk! — Muža — roparja so kmalu po tem dokazu imeli
ujetega, in nadejati se jc, da po njem izvedo vse predrzne sokrivce.
— (Narodna čitalnica metliška) daje letošnji predpust sledeče veselice: 19. januarja tombola in ples, 2. februarja besedo s plesom na spomin Vodniku, 10. februarja tombola in ples, 23. februarja bal v raaška-rah, 'Ji), februarja navadni fiualc. 2. februarja je vstopnina 20. kr. za osobo na korist zakladu domovine naše za svetovno rattaVO. Začetek veselicam jc ob Smili. Uljudno vabi Odbor. Prva veselica 19 je bila izvenredno živahna, kljubu neprijaznemu vremenu zbralo sc je bilo društvenikov mnogoštevilno, počastili so nas tudi mili sosedje iz Hrvatskega — na čelu jim baron Vlad. Vranicaui — in dva nadčastnika tukajšnega vojaškega kordona. Ples je trajal in rajal, vidi se, da gode in pleše vsem strankam vsemu svetu obljubljeni princ. — Ravnatelj čitalnice metliške je znani rodoljub g. Navratil.
— (V goriški čitalnici) veje po hudem viharji zopet pomirljiv veter: kakor „Soča" sliši, pride do sprave mej obema strankama in potem sc nadejamo, da sc bo zopet v čitalnici začelo prav živahno živenje. Osnoval sc bode menda veselični odsek, v katerega pridejo nekterc delavne moči in sestavil se bode nov program za besede in morda tudi predavanja v postu in po veliki noči. Ta pust bodo še trije plesi; vse okoliščino obečajo izversten izid pred pustnih veselic, ker letos ima čitalnica mnogo več udov od lani in še novi udje bodo pristopili; delavnih mladih močij pa ima čitataluica toliko, kakor še nikoli dozdaj. — Naj tedaj jenja vsak prepir med Slovenci v Gorici in vsi delajmo po svoji moči na korist narodnega društva in na čast slovenskega naroda.
— (Smartinska čitalnica) pri Litiji je napravila i duo 20. januarja besedo i igro „vdova in vdovec" dne 2. februarja pa napravi Vodnikov dan; govor in prelog, igra „svojeglavneži", pustna nedelja; Janko Poskočili, gluina v petih dejanjih. Po igri tombola. Uljudno vabi ude in neude k tem besedam. — Odbor.
— (Delovanje b a n k c SI o v en i j e.) Iz poslanega nam dnevnega izkaza razvidimo, da ta narodni zavod jako ugodno napreduje, dasi jc do zdaj zavaroval le proti požaru in je se le tekoči mesec uvel oddelek zavarovanja na življenje. — Do 23. t. m. je bilo izdelanih 2500 polic, s katerimi je bilo za 4,740.074 gold. vrednosti zavarovano. Nazadovana (retroeedirana) zavarovanja iznašajo 3,774.030 gold. vkup je tedaj zavarovanega za rt,514.113 gold. — Premije v gotovini je 30.987 gold. 35 kr., v nienjieah pa 50.050 gold. vkup 1)3.043 gold. 50 kr. Po-zavarovanjc stauc 21.540 gold. 75 kr., zru-šenje (storno) pa 3216 gold. HO kr. tedaj preo-stnje Čiste premije 68.270 gold. 95 kr. — fz teh številk smo sc prepričali, da se zavarovanje prav redno vrši, ker so primerno po-zavarujc in neznaten storno nam je dokaz, ka se zavarovanja solidno sklepajo. — Ker je banka tekoči mesec tudi zavarovanje na življenje pričela iu je v -S dneh nad 50.000 gold. zavarovanj sklenila, sme se pričakovati, da so tudi ta stroka izredno obnese, to t in več, ker so že ured jene in že poslujejo vse podružnice, v Trstu, Gorici, Cel ji, Gradoi, na i).maji in v Pragi. — Delnic, katerih so mislili le .'><)i>0 izdati, je do denes podpisanih 3451, po polnem vplačanih pa 320!). sicer
se je pa delnicam, ker jc mnogo vprašanja po njih, kurs spremenil in se zdaj samo §o po f. HO. — za 40°/Ono vplačilo dobivajo, in to le tako dolgo, da jc prvo izdanje dogotovljeno. Pri neposrednem zavarovanji so zadele banko Slovenijo tri požarne škode in sicer na Češkem. Vkupna odškodnina znaša 255 gold. —
— (Iz Č a b r a n s k e g a o k r a j a) se nam piše 22 t. m.: „Nckateri kmetje ob hrvatsko-kranjski meji so bili prignali iz Primorja blizu Hckc sem vole na krmo, ker jc tam, kakor so sliši prava turška goveja kuga. Ko to sliši bližnja okrajna sodnija na Kranjskem, ukaže živino po žandarjih nazaj na Hrvatsko pregnati in kmetje, ki so tako živino v rejo vzeli, bili so obsojeni na več d nij ječe. — Zima je dozdaj (do 22.) topla tudi pri nas; drevesa cveto, na polji vidimo klasje, A to jc Storilo slab zrak, ki je prinesel bolezni. Pomrlo je že veliko število otrok v našem kraji.
— (Iz Gorice) se nam piše 25. t. m.: „Soča" jo imela do sedaj enega naročnika tudi v nadikonjtkJ palači. Te dni pa je dotični naročnik vrnil časopis upravništvu z opazko : „Soča" ne smo večvnadškofovo hišo!" Tri sto medvedov! To jo udarec, kaj ne? Pa saj ga tudi zasluži naša radikalna, republikanska, brezverna „Soča", pred katero naj sc skrijejo časopisi a la „Frcihcit", „So-cial demokrat" in celo bivša Kochefortova „Laternc!"
— (P r i m o r s k i Slovenci in državni poslanec Črne.) Iz Gorice sc „Wan-dererju" piše: Tukaj vlada sedaj popolen političen mir, in ker zarad tega ue morem o dogodjajih poročati, hočem saj pisati o mišljenji slovenskih krogov. Splošna jc tukaj radovednost na to, ali bode državni poslance Črne, ki jc zaupanje svojih volilcev in vse slovenske stranke na Primorskem že zdavnaj izgubil, tako drzen, svojim volilceni in stranki, katero bi imel zastopati, tudi „volilno reformo" kot z interesi Slovencev celo dobro zlagajoče sc dejanje hvalisati, kakor je to storil pri „posilni volilni postavi". Odišcl je tedaj le z dobrim moraličnim naukom, pri sedaj vladajočem razdraženji zoper njega, pa bi mu stališče primorskih Slovencev takim načinom pokazali, da bi mu mandat temeljito ogrenili, ako bi znabiti sc drznil, z našimi najsvetejšimi interesi igrati. Žalostna jc osoda, da so ravno zdaj naši najživotnejši interesi v rokah moža, kateri vso drugo poprej zastopa, kakor pravo mnenje in mišljenje večine našega naroda, ki vse druge interese prej kakor one naše dežele lovi, ki ima srce za vse drugo poprej, kakor za blagostanje našega ljudstva. Mi Slovenci v Pri-morji menimo, da v državnem zboru nijsmo zastopani; kajti mož, od katerega so volilci in veliko občin deželskih očito terjale, naj svoj mandat položi, on nema več zaupanja svojih volilcev, mož, kateri na to nij toliko časti v sebi imel, da bi bil mandat v roke svojih volilcev nazaj dal, ne more nam nikdar in nikoli kot zastopnik veljati. Naj g. Orne na Dunaji počne, kar hoče, naj v državnem zboru govori proti ali za „volilno reformo", ledino, s čemer mu jc mogoče, razdražena srca potolažiti, je, da Dunaj nemudoma zapusti. Mnenja svojih volilcev on nema za Boboj."
— (BolniSko delavsko društvo) je po veselici 5. januarja imelo  121 for. Ti-
Btega dobička, od katerega jc pripadalo bolniškemu fondu 88 for., invalidnemu pa 33 for. Občni zbor tega društva bodo 9. fe bruarja ob S. uri popoldne v gostilnici pri Virautu. Tudi misli odbor na korist društvu ' napraviti plesni venček pustno nedeljo pri Virautu.
— („Hren c olj") je bil zadnjo nedeljo od ljubljanske policije konfisciran, stavek v „Narodni tiskarni" zapečaten.
— (S 1 o v e n s k o g 1 c d a 1 i š č e.) Pri slovenski predstavi zadnjo nedeljo „Denes bomo tiči" (Nestrojev: „einen jux vvill er sicb ma-chen") je bilo gledališče prepolneno, kasa je imela najsijajnejši dohodek v tej saisoni, občinstvo je bilo zadovoljno in je aplavdiralo igralcem izredno jako. Temu dejanskemu stanju nasproti mora tudi kritikar (ki se nij mogel tako srčno smijati kakor naša ljubez-njiva galerija) v svojem domoljubnem dobro-hotstvu pero položiti in udati sc, če ga prav muhe oblazovajo, da prav za prav ta igra nij bog ve koliko vredna, in da se jej, presajeni na naša tla, pozna tuja zibel, — dalje da je zarad velicega osobja, kjer morajo tudi nositelji manjših rol za dober en-semblc vsak svojo mesto izvrstno postaviti, teška. Klasično je igral g. Kajzel; njemu vredno na strani g. Drahsler. 8 priznavanjem omenjamo tudi g. Nolija, gospo Val. Brusovo, g. Smida, g. Kržena, g. S. Paternostra. — Svojemu poročilu pristavimo tri kitice kup-letov iz te igre.
Na rotovskem turnu pri nas tu v Ljubljan' Je videt' dalj čaBa že lahko vsak dan, Če megla pregosta po mest' ne stoji Kak barve tam gori bliščijo so tri; Zatorej tud' menda jc zadnji ukaz Le v nemškem jeziku priromal med nas, Da to se zgodilo je veste pač vsi In spodobno to vendar pač nij.
Za volitve prihodnje so se posvetoval'
Kako bi podrli nas, plan so skoval'
Sestavili velik aktionskomitć
Prišla pa sta skupaj možička dva le;
Pa čemu sc le trudite, tvegate še
Kaj dela naj narod naš, sam dobro ve
Iu storil gotovo bo to
Kar spodobno so zdelo mu bo.
Iz Novega mesta došel nam je glas, Ki z'lo razveselil je tukaj vse nas, Da zmagali spet narodnjaki tam so; Nemčija pa rakom da žvižgat' šla bo.
Zgodilo se to na Dolenjskem je zdaj, Posnemaj Ljubljana Dolenjce skor vsaj In lahko verjameš mi to, Da spodobno to za te bi b'lo.
Razne vesti.
* (Goljufui igralec) Kristijan Grabnar bil bi imel pred okolo petimi leti iz Gradca v posilno delavnico v Ljubljani priti. Na šentjurskem kolodvoru pa je ušel in nijso ga najšli, dokler da so ga pred nekimi dnevi na kolodvoru mariborskem spoznali in prijeli. V sobi, kjer so ga k zidu privezali, je pa Grabnar proti 2 po noči s peresom od ure verigo prežagal, omrežje pri oknih iz zida iztrgal in ušel. Mlad Tirolcc, ki jc bolan v sobi ležal, jc prašal Grabnarja, kaj dela? Ta pa mu je žugal, da ga ubije, ako ne bode miren. Tako jc ušel.
* (Umor in s amo umor.) Julija Nuk iz Suhopolja blizu Daruvara na Hrvatskem je 12. t. m. vslcd ljubosumnosti ustrelila iz revolverja svojega ljubimca Štefana Kapico in potem samo sebe. Ona je takoj mrtva obležala, njeni ljubimec pa je bil smrtno ranjen in malo ur potem umrl.
* (Črnogorska knjeginja) je 8. jan. porodila žensko dete, kum je bil pri krstu ruski car, kuma pak ruska velika knjeginja Marija Aleksandrovna.
* (Dr. Baltazar Bogišič) profesor v Odesi, Hrvat, pride te dni v Cetinje, da izdela zakonik za Črnogoro. Bogišič jo priznan kot prvi poznavalec slovanskega prava.
* (Zima) je kakor „Crnogorac" piše, tudi v Črnigori dozdaj bila topla in cvetja polna.
Narodno- gospodarske stvari.
— Iz Ljubljane 27. januarja. Denes se je začel ljubljanski sejm. Prignalo se je nenavadno mnogo živine, zlasti rogate in konjev na sejm. Cene so visoke, kupcev obilno, posebno iz Koroškega in Gorenjskega.
— Nova delniška postava se bode po vladi državnemu zboru predložila, da se še v tej sesiji reši. Po tej postavi bi ne trebalo delniškim društvom posebne koncesije, tudi bi vladno nadzorovanje ne bilo več tako strogo, kakor dosedaj. Vsa postava bode obsegala samo 24 paragrafov in 15 artikel-nov in bode trgovinsko postavo v marsikaterih točkah znatno spremenila.
— Zbor vino rejcev na Dunaji, katerega je sklicalo ministerstvo, se je konstituiral in v 2. seji 22. januarja se posvetoval o raznih vprašanjih. Sklenil jc, vladi priporočati, naj osnuje državne štipendije za učence vinorejskih šol. V vinorodnih deželah naj se že v ljudskih šolah ozira na vinorejo in kletarstvo ; dalje se naj vinorejne šole ustanove
na stroške občin, okrajev ali dežel in če nij drugače, države. Taka učilišča morajo biti trojna: n i ž j a za vincarje; s r e d nj a za lastnike večjih vinogradov, vinotržce iu za take, ki misle postati učitelji nižjih vinorejnih šol; in naposled najvišja na visoki šoli za gospodarstvo. Gutmansthal predloži, da se ministerstvo naprosi, ustanoviti nižje vino- in sadje-rejne šole, kjer še nijso: v Dalmaciji, tržaški okolici, Istri in na Kranjskem, v Gorici in na Tirolskem, in da se te šole če treba na državne stroške napravijo. Tudi ta predlog jo bil sprejet. O vinski eolnini zbor izreka, da sc naj nasproti čolni zvezi odpravi, če tudi ona tega dovoli in da vlada naj skuša proti vsem državam eolnino odstraniti.
Tujci.
27. j a n u a r j a. Europa: Javornik, Lutzer, Allina iz Gradca.
— Mošovic, Fornazori, Galvauc iz Trsta. — Jelene iz Celja. — Sauvi iz Dunaja. — Uentz iz Hasborga.
— Ilerzmann iz Sv. Križa. — Naimcr iz Moravskoga. Klein iz Gradca.
Pri l-:i«>f nulu : !'rušili k it iz Konjic. — Hot-zonvar iz Velikih Lašč. — Modic iz Zgornjo Loke.
— vitez pl. Kapii8 iz Kamne Gorice. — Kotnik iz Vrhnike. — Slern iz Zagreba. —   Piler iz Gradca.
— »varc iz Gradca. — Polak iz Gradca. — Deu iz Tržiča. — Polak iz Tržiča. — Mali iz Tržiča. — Klein iz Trsta. — Kreinburgor iz Papo.
Pri ii al i «ii: Maicr iz Dunaja. — Hiidovernik iz Mengiša. — Gregorič iz Horovtiicc. — Blonk iz Dunaja. — Paus ti Dunaja — Silberstern iz Dunaja.
— Knaus iz Koruškoga. — Polak iz Tržiča. — Mali iz TrŽiČa. — Mali lz Tržiča.
Pri Kttuiorcu: Spindlor, Toinis iz Trsta. — Spinder iz Trsta, — Pehlor, Wakonik iz Litijo. — Berg iz Žužcnbcrka. — Šušteršie iz Maribora, — Gregor iz Zaloga. — Fine iz Siska.
Dunajska borsa 27. januarja.
Enotni drž. dolg v bankovcih	.   67 gld. 20	kr.
Enotni drž. dolg v srebru	.   71   „ «J0	
		rt
		
	• 382   „ -	t*
Akcijo narodno banke   . .	. 9b4   , —	
	.     8   J 70	n
		
	107    „ 25	„
Zobni zdravnik.
Ker nijsem v stanu zadostivati vsestran-skej želji, mojo zobje-zdravno prakso v Mariboru izvrševati, bode takoj moj pomočnik gospod Med. Chir. Dr. zobni zdravnik l*ocl-]mKtNCliili|fffK'. kateri je svojo izurjenost pri meni dosegel, mene tam zastopal. S prošnjo, taistemu Vaše cenjeno zaupanje nakloniti, se podpiše
z vsem spoštovanjem
L. Hansz       (30—3)
c. k. deželno-soduijški zobni zdravnik. Od pondcljka 17. t. m. poČcnši, vsakdan od 9. — 5. ure v gostilnici „Zur Traube" v g r a š k e m p r e d m e stj i — Ordinacija.
Ženitna ponudba.
Trgovec, v moških letih, v nokein miČncin mestu na spodnjem Stajoriskem, se, zavoljo pomanjkanja znanj:, z deklico 1H do 20 lot staro, katera je dobro po domačo odgojena in omikana, in so s premoženjem kakih 3000—4000 gold. izpričati moro , želi takoj oženiti. (28—3)
Povoljne pno mil >o s pridjano sliko (fotografijo) naj se administraciji „S1. Naroda" pod črkami : F. F. ..Si-«-«- Ih duh" najdalje do 10. fVbruurju t. 1. pošljejo. Največja zamolčljivost se zagotovlja.
Odvetnički sostavitelj
(konclpljcnl > •
slovenščine zmožen, dobi za letno mezdo 500 gld. do 1000 gld. koj službo.
Dr. Ivan Petovar,
(31—1) odvetnik v O r m užu.
(Friedau in Uutersteiermark.)
Lastnina in tisk „Narodne tiakarue"-
Najbolje vračilo
za izgubljeno moči vsled zunanjega telesnega poškodovanja. Gospod dvorni založnik Janez HofF, glavna zaloga na Dunaji,
nI. :* Itolovrtiti-iiig? &t. :t
poprej Kiirntncrring št. 11.
N:l k I H. decembra 1872. Prosim, pošljite mi G škatelj praškov iz sladove čokolado za otroke.
Woluy, prakt. zravnik.
Uaden 6. aprila 1872. Prosim, pošljite mi 5 funtov Vaših izvrstnih dobrodejnih sladovih bonbonov za prsa. _ Ludvik S«-liu»l». posestnik 200.
G orkan, 1<. tVbr. 1862. Prosim, da mi pošljete 5 funtov Vaše izvrstno sladove čokolado za zdravje za enega mojih bolnikov po postnem povzetji. Jožef Puugerl,
.j. . . društveni in rudarski zdravnik.
cs,a I)liy«\n, 22. decembra. Tudi letos, kakor uže veliko let, pril.ežiui k Vam, ali prav za prav k Vafemu Slavno znanemu sladovomu izločku, da z njegovo pomočjo moji ljubi gospej hude zimske mesece iu posebno dolge noči strpljivejo storim. Kakor sem Vam že lani razlagal, bila si je moja ljuba gospa ze pred 11 leti pri kopanji našega otroka prsa ranila, ki ao so vsled tega čez nekaj časa predrla. HM tedanji zdravnik jo rane prenaglo, prej ko so jo boleznina odpravila, zacelil, in ta mali uzrok je MJiafietek neizrekljivih, posebno v ostrem letnem času vsakoletno so vmivšlh bolečin, pre-bodonili iioci in Istega Sledeče brezslastnosti, katero le uživanje Vašega sladovega izločka toliko strpljivejo tlela, da moja gospa spati more in ji vsled toga tudi jed bolj diši. Bodite ton j tako dobri in posljito mi donos se ia steklenic itd.
a Bogoljub Neppaeh, mazavčev učenik, Mariahilf, llirschongasso 13.
ho dobiva pravo v Ljubljani pri g. Murt. Uolobu in Kd. Muliru. v Vipavi pri Aut. ih»l»«ri»u. _ (10—1)
iz dat olj in za uredništvo odgovoren; Ivan bemen.