SVETPTIC 02 2025 REVIJA DRUŠTVA ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE ISSN: 1580-3600; LETNIK 31, ŠTEVILKA 02, JULIJ 2025 6 BIOAKUSTIKA: KLJUČ DO SKRIVNOSTI NARAVE Bioakustika, veda, ki preučuje SLEGURJA (Monticola naravne zvoke v okolju, ima danes saxatilis) lahko pri nas pomembno vlogo v ekologiji in pričakujemo na toplih pobočjih hribov in kraških varstvu narave. Ena izmed njenih planot, kot so Volovja reber, največjih prednosti je, da omogoča Nanos, Trnovski gozd in neinvazivno spremljanje živali. Sabotin, najboljše območje Svoj predmet raziskovanja lahko zanj pa je verjetno vrhnji del znanstveniki raziskujejo brez Breginjskega Stola. neposrednega stika, kar zmanjšuje foto: Domen Stanič stres za živali in vpliv človeka na njihovo naravno vedenje. foto: Iztok Zupan SVETPTIC 12 ŠKOCJANSKI ZATOK PRILAGAJAMO PODNEBNIM SPREMEMBAM revija Društva za opazovanje V luči podnebnih sprememb in dviga morske gladine sta bila v okviru in proučevanje ptic projekta ReCo v brakični laguni Škocjanskega zatoka oblikovana dva Slovenije, letnik 31, nova muljasta otočka s skupno površino 420 m2. Ta bosta zagotavljala številka 02, julij 2025 dodatne gnezditvene površine ogroženim pticam gnezdilkam. Uspešnost ISSN: 1580-3600 ukrepov se je že pokazala v lanski in letošnji gnezditveni sezoni. SPLETNA STRAN REVIJE: www.ptice.si/publikacije/svetptic/ foto: Domen Stanič IZDAJATELJ: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS – BirdLife Slovenia©) E-POŠTA: dopps@dopps.si SPLETNA STRAN: ptice.si © Revija, vsi v njej objavljeni prispevki, fotografije, risbe, skice, tabele in grafikoni so avtorsko zavarovani. Za rabo, ki je zakon o avtorskih pravicah izrecno ne dopušča, je potrebno soglasje izdajatelja. Revija nastaja po velikodušnosti avtorjev, ki svoje pisne in slikovne prispevke podarjajo z namenom, da pripomorejo k varovanju ptic in narave. Izid publikacije finančno podpirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Sigrid Rausing Trust. NASLOV UREDNIŠTVA: DOPPS – BirdLife Slovenia, Tržaška cesta 2 (p. p. 2990), SI-1000 Ljubljana gsm: 041 712 796 (pisarna) GLAVNI UREDNIK: Domen Stanič E-POŠTA: domen.stanic@dopps.si UREDNIŠKI ODBOR: Tilen Basle, Urša Očko, Mitja Denac LEKTORIRANJE: Henrik Ciglič ART DIREKTOR: Jasna Andrić OBLIKOVANJE: Gorazd Rovina, Vizualgrif d.o.o. PRELOM: Boris Jurca, NEBIA, d. o. o. 18 TISK: Schwarz print d.o.o. NAKLADA: 2500 izvodov IZHAJANJE: letno izidejo 4 številke VZPOSTAVITEV MALIH Člani DOPPS prejmejo revijo brezplačno. STOJEČIH VODA (MLAK) Revija je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno številko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Če se odločimo za vzpostavitev Za objavo oglasov pokličite na društveni bodisi mlake na vrtu, kjer lahko zvečer telefon ali pošljite e-mail glavnemu uredniku. prisluhnemo žabjemu petju, bodisi kala POSLANSTVO DOPPS: na pašniku ali ob čebelnjaku, kjer se na Delamo za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij. S tem prispevamo k ohranjanju narave bregovih ob sončnih dnevih gnetejo ovce in blaginji celotne družbe. ali čebele, moramo tako pri načrtovanju PREDSEDNICA: dr. Tanja Šumrada PODPREDSEDNICA: Eva Horvat kot pri izvedbi slediti strokovnim UPRAVNI ODBOR: Dejan Bordjan, smernicam. Muhamed Delić, Jurij Dogša, David Kapš, Rok Lobnik, Gaber Mihelič, foto: Aja Zamolo Matija Mlakar Medved NADZORNI ODBOR: prof. dr. Peter Legiša, Bogdan Lipovšek, Bojan Marčeta, dr. Tomi Trilar DIREKTOR: Tilen Basle DOPPS je slovenski partner svetovne zveze naravovarstvenih organizacij BirdLife International. 26 KAZALO 4 PTICE NAŠIH KRAJEV // Blaž Blažič UREDBA O OBNOVI NARAVE POD DROBNOGLEDOM 6 BIOAKUSTIKA: KLJUČ DO SKRIVNOSTI Uredba EU o obnovi narave je nedvomno NARAVE // Nina Jovčić najpomembnejši evropski zakonodajni akt na področju varstva narave po Direktivi o pticah in 11 LASTOVKE, NAJBOLJŠE ZAVEZNICE Direktivi o habitatih. A kaj nam ta uredba prinaša in kaj v praksi sploh pomeni obnova narave? ŽIVINE V HLEVIH // Sara Cernich 12 ŠKOCJANSKI ZATOK PRILAGAJAMO PODNEBNIM SPREMEMBAM // Bojana Lipej, Borut Mozetič in Domen Stanič 14 SLEGUR // Ruj Mihelič 16 POLETNA OPAZOVANJA V NARAVI 18 VZPOSTAVITEV MALIH STOJEČIH VODA (MLAK) // Aja Zamolo 22 REKA MURA – SPODNJI TOK // Anja Cigan 25 OPAZOVANJE MEŠANEGA PARA ČRNE IN SIVE VRANE // Boris Kozinc 42 26 UREDBA O OBNOVI NARAVE POD DROBNOGLEDOM // Urška Koce PREPOZNAVANJE RAC 30 KOTIČEK ZA NAJMLAJŠE // Katja Krivec V EKLIPSNEM PERJU Ornitologi in opazovalci ptic se poleti 32 PTICE PO SEVERNJAŠKO – pogosto srečujemo z izzivom določanja MOJA IZKUŠNJA NA OBROČKOVALSKI spola pri racah. Samci so v tem času zaradi golitve zelo podobnim samicam. Kljub POSTAJI OTTENBY // Nik Milek temu obstaja nekaj zanesljivih znakov za ločevanje spola rac tudi v takem perju. 36 SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA foto: Duša Vadnjal // Dejan Bordjan 36 GOLITVENA STRATEGIJA ČRNOGLAVKE IN TAŠČICE // Maks Sešlar 38 DEMIR KAPIJA – VRATA V POZABLJENO DEŽELO // Matija Mlakar Medved 42 PREPOZNAVANJE RAC V EKLIPSNEM PERJU // Rok Lobnik 45 KO KUKAVICA UMOLKNE – IZGUBA, KI BOLI // Benjamin Dovečar 46 COLLINS BIRD GUIDE – KONČNO TUDI V SLOVENŠČINI! // Tilen Basle 55 PRIMOŽU KMECLU V SPOMIN // kolektiv DOPPS Svet ptic 02, julij 2025 3 PTICE NAŠIH KRAJEV // Blaž Blažič 1 MALA GOS 2 RJASTA KOZARKA (Anser erythropus) (Tadorna ferruginea) Redko opazovanje. Konec februarja Regionalna redkost. Konec aprila 2025 sta se na zadrževalniku 2025 sta bili na Cerkniškem jezeru Medvedce nekaj dni zadrževali dve fotografirani dve rjasti kozarki mali gosi [Komisija za redkosti – vir [https://galerija.foto-narava.com/ podatka: D. Bordjan, L. Bordjan, J. displayimage.php?pos=-142794]. Habicht, G. Mihelič]. Foto: Simon Kovačič Izvirni foto: Jakob Habicht 3 4 MALI LABOD 5 (Cygnus columbianus) Izjemen podatek. Sredi marca 2025 je bil med Naravnim rezervatom Iški morost in Škofljico v manjši leteči jati labodov grbcev (Cygnus olor) opazovan mali labod [Komisija za redkosti – vir podatka: M. Sešlar]. Izvirni foto: Maks Sešlar ČRNI LABOD JEZERSKI MARTINEC (Cygnus atratus) (Tringa stagnatilis) Zanimiv podatek. Sredi 6 AMERIŠKI KREHELJC Lokalno zanimiv podatek. Osebek aprila 2025 je bil v Naravnem (Anas carolinensis) jezerskega martinca se je v drugi rezervatu Škocjanski polovici aprila in prvih dneh maja zatok opazovan črni labod Izjemen podatek. Konec marca 2025 zadrževal na sladkovodnem [Komisija za redkosti – 2025 je bil na akumulacijskem delu Naravnega rezervata vir podatka: D. Vadnjal]. jezeru Moste pri Jesenicah Škocjanski zatok. Vrsta je na opazovan samec ameriškega Izvirni foto: Duša Vadnjal tem območju razmeroma redka kreheljca [Komisija za redkosti – selivka [Podatkovna baza NRŠZ – vir podatka: B. Blažič]. vir podatka: M. Repar, D. Knez, D. Foto: Domen Stanič Scridel]. Izvirni foto: Danilo Kotnik 7 BLEDI HUDOURNIK (Apus pallidus) Letošnjo pomlad je bil bledi hudournik pri nas zabeležen vsaj dvakrat: v začetku aprila dva osebka v Sečoveljskih solinah in en osebek v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok JESEN6ICE [Komisija za redkosti – vir podatka: O. Samwald, D. Stanič]. Izvirni foto: Otto Samwald KRANJ 11, 12 LJUBLJANA 4, 10 NOVA GORICA 8 DULAR (Eudromias morinellus) 15 13 Letošnjo pomlad je bil dular v Sloveniji zabeležen vsaj dvakrat: en POSTOJNA 2 osebek konec marca na Ljubljanskem barju in trije osebki v začetku aprila na Movraškem Kuku [Komisija za KOČEVJE redkosti – vir podatka: G. Mihelič, R. Mihelič, D. Stanič]. 3K,O 5P,E 7R, 14, 16 Izvirni foto: Domen Stanič 7 8 4 Svet ptic 02, julij 2025 Naslov za kopije objavljenih prispevkov: Naslov za sporočanje opazovanj redkih vrst: Obrazec za opis opazovanj Blaž Blažič, DOPPS, Tržaška 2, SI-1000 Mitja Denac, Komisija za redkosti, DOPPS, redkih vrst: Ljubljana, elektronska pošta: Tržaška 2, SI-1000 Ljubljana, https://ptice.si/ptice-in-ljudje/komisija- blaz.blazic@dopps.si elektronska pošta: mitja.denac@gmail.com za-redkosti/sporocite-redkost/obrazec/ Podatki so še v obravnavi na Komisiji za redkosti. 9 STEPSKA PRIBA 10 11 (Vanellus gregarius) Konec marca 2025 se je na njivah ob zadrževalniku Medvedce dva dni zadrževala odrasla stepska priba. Opazovanje pomeni prvi podatek za Slovenijo po letu 1983 [Komisija za redkosti – vir podatka: D. Bordjan]. Izvirni foto: Dejan Bordjan KAČAR KRATKOPRSTI (Circaetus gallicus) ŠKRJANČEK 12 RDEČA LASTOVKA Regionalna redkost. Sredi (Calandrella brachydactyla) (Cecropis rufula) aprila 2025 je bil pri Bevkah na Redek podatek. V začetku Ljubljanskem barju zabeležen Regionalna redkost. V začetku aprila 2025 sta bila med kačar [Komisija za redkosti – vir aprila 2025 sta bili pri Depali Dragomljem in Domžalami podatka: J. Zlobko]. vasi opazovani dve rdeči lastovki zabeležena dva kratkoprsta [Komisija za redkosti – vir podatka: Foto: Domen Stanič škrjančka [Komisija za N. Milek]. redkosti – vir podatka: N. Milek, M. Denac, J. Habicht]. Foto: Nik Milek Foto: Nik Milek 13 KRALJIČICA 14 VRBJI KOVAČEK (Phylloscopus proregulus) (Phylloscopus collybita) Zelo redko opazovanje. V začetku Redek podatek. V začetku aprila 2025 marca 2025 je bila v Štanjelu je bilo v Naravnem rezervatu Škocjanski zabeležena kraljičica [Komisija za zatok posneto petje vrbjega kovačka redkosti – vir podatka: M. Gamser]. podvrste tristis. Na območju sta se ob Foto: Domen Stanič koncu zime nekaj tednov zadrževala vsaj dva osebka. [Komisija za redkosti – vir podatka: J. Habicht, D. Stanič]. Foto: Domen Stanič MURSKA SOBOTA 15 VZHODNI SREDOZEMSKI KUPČAR (Oenanthe melanoleuca) MARIBOR Redek podatek. V začetku aprila 2025 je PTUJ bil na Cerju pri Lokvici opazovan samec vzhodnega sredozemskega kupčarja [D. VELENJE 1, 9 Stanič, P. Tout, U. Koce, D. Bordjan, M. Mlakar Medved, M. Skodler, M. Denac, J. Habicht]. CELJE Izvirni foto: Domen Stanič KRŠKO 16 RJAVOGLAVI SRAKOPER (Lanius senator) Redek podatek. Sredi aprila 2025 je bil v okviru rednega spremljanja ptic na območju Naravnega rezervata NOVO MESTO Škocjanski zatok zabeležen tudi en rjavoglavi srakoper [https://skocjanski- zatok.org/2025/04/zanimiva- opazovanja-19-4-2025/]. Izvirni foto: Domen Stanič Svet ptic 02, julij 2025 5 POLJUDNI ČLANEK BIOAKUSTIKA: KLJUČ DO SKRIVNOSTI NARAVE // Nina Jovčić SLAVEC (Luscinia megarhynchos) je vrsta, ki jo pogosto slišimo in malokrat vidimo. Bioakustika nam lahko pride zelo prav pri raziskovanju prav takšnih vrst, ki so zaradi svojega načina življenja težje zaznavne in o njih vemo razmeroma malo. foto: Iztok Zupan 6 Svet ptic 02, julij 2025 Kjerkoli smo, nas obdajajo zvoki narave – v mestu, na plaži, v hribih ali na vrtu. Od drobnih žuželk do različnih vrst ptic, žab in drugih živali – narava vedno govori, le prisluhniti ji moramo. B ioakustika je interdisciplinarna veda, ki venski biolog Ivan Regen. Bil je med prvimi, ki je združuje elemente biologije, ekologije, fizike znanstveno raziskoval zvočno komunikacijo pri in tudi tehnologije. Njeno osrednje področje žuželkah. S posebnimi eksperimenti je dokazal, delovanja je zvok: kako ga živali proizvajajo, kako da nekatere vrste žuželk proizvajajo in zaznavajo se prenaša skozi okolje in kako ga druge živali za- zvoke s pomočjo posebnih organov, kot je timpa- znavajo ter nanj reagirajo. Čeprav veda vključuje nalni organ. Leta 1913 je kot eden prvih na svetu tudi človeka, se bioakustika osredotoča predvsem grafično zapisal oglašanje poljskega murna (Gryllus na zvočno komunikacijo med nečloveškimi živalski- campestris) in s tem postavil temelje znanstvenemu mi vrstami. Preučuje naravne zvoke v okolju in raziskovanju živalske komunikacije. Uvedba CD-ja omogoča znanstvenikom, da bolje razumejo vedenje v glasbeni industriji leta 1983 je prinesla digitalni živali, njihovo navzočnost v določenih habitatih, zvok in odprla novo možnost shranjevanja zvoka v ter kako se prilagajajo spreminjajočim se okoljskim digitalni obliki ter s tem močno izboljšala zbiranje razmeram. Zvok je mehansko valovanje, ki nastane akustičnih podatkov. Omogočila je enostavno, zaradi nihanja delcev v snovi. Širi se lahko skozi zrak, popolno reprodukcijo posnetkov, natančno digi- IVAN REGEN (1868–1947), vodo ali celo trdne snovi. Njegove osnovne lastnos- talno urejanje, trajnejše shranjevanje podatkov in slovenski strokovnjak za ti so frekvenca, amplituda in trajanje. Frekvenca analizo z računalnikom. V 20. stoletju se je razvoj živalsko fiziologijo in pionir bioakustike. Pri številnih določa višino tona – višje frekvence zaznavamo bioakustike nadaljeval z razvojem tehnologije in ravnokrilcih (Orthopteroidea) kot višje tone, nižje pa kot nižje tone. Amplituda znanstvenih metod. Raziskovalci, kot sta bila Wol- je raziskal cvrčala in dokazal, da je slušni organ teh žuželk označuje glasnost zvoka – večja kot je amplituda, fgang Schleidt in Günter Tembrock, so s svojimi timpanalni organ na golencih glasnejši je zvok. Trajanje se nanaša na dolžino časa, študijami bistveno prispevali k uveljavitvi bioakus- sprednjih nog in ne tipalnice, kot so v njegovem času trdili v katerem se zvok pojavlja. Za lažje razumevanje tike kot pomembne znanstvene discipline. nekateri strokovnjaki. in analizo zvoka se v bioakustiki uporabljata dve foto: Digitalna knjižnica glavni vizualni orodji: oscilogram in spektrogram. Tembrock je bil eden prvih, ki je sistematično arhi- Slovenije – dLib.si Oscilogram prikazuje nihanje amplitude skozi čas – viral živalske zvoke, kar pomeni, da jih je snemal, torej, kako glasen je bil zvok v določenem trenutku. katalogiziral in analiziral. Takšni arhivi so danes Spektrogram pa prikazuje frekvenco zvoka glede na izjemno dragoceni za primerjalne študije in dolgo- čas in omogoča vpogled v zvočno strukturo. Z njim ročno spremljanje sprememb v zvokih živali. Schle- lahko na primer vidimo, katere frekvence prevladu- idt pa je raziskoval ultrazvočno komunikacijo pri jejo v ptičjem petju ali v klicih kitov. miših – področje, ki je še posebej zanimivo, saj je večina teh zvokov neslišna človeškemu ušesu. Leta SLEDI ZVOKOV SKOZI ČAS 1969 je bil ustanovljen Mednarodni bioakustični svet (IBAC), ki si prizadeva za povezovanje razisko- Zgodovina bioakustike sega v konec 19. stoletja, valcev z vsega sveta in spodbujanje sodelovanja na ko je pionirsko delo na tem področju opravil slo- področju bioakustike. Sodobna oprema, ki jo biologi uporabljajo za snemanje zvokov na terenu, je dokaj kompaktna (levo) v primerjavi s tisto izpred par desetletij. Poleg digitalnega snemalnika je ključnega pomena tudi parabolični mikrofon (desno), ki omogoča bolj usmerjeno zajemanje želenega zvoka. foto: Peter Alfrey (levo), Ario Drioli (desno) Svet ptic 02, julij 2025 7 Dva tipa avtomatskih snemalnikov zvoka, ki jih uporabljamo v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok pri Kopru. Bioakustične raziskave v urbanih območjih prinašajo dodatne izzive, kot so antropogeni hrup in etična vprašanja glede naključnega snemanja pogovorov ljudi. Sodobnejši snemalniki zvoka lahko zato samodejno brišejo določene frekvence in amplitude človeških pogovorov. foto: Sara Cernich V Sloveniji bogato tradicijo bioakustike nadalju- izšel leta 2002. Ta je za marsikaterega slovenskega jejo v Prirodoslovnem muzeju, kjer v Slovenskem ornitologa imel ključno vlogo pri učenju prepozna- arhivu živalskih zvokov hranijo obsežno zbirko vanja ptičjega petja in velja še danes za osnovni posnetkov oglašanja slovenskih živali na ana- pripomoček za uvajanje v ornitologijo. Od 80. let so lognih in digitalnih medijih. Namen arhiva je do- slovenski znanstveniki, med njimi prof. dr. Matija kumentirati zvočno raznolikost vrst in habitatov; Gogala, raziskovali vibracijsko in zvočno komuni- iz tega gradiva so izšli tudi štirje izobraževalni kacijo pri stenicah in škržatih ter odkrili komple- CD-ji: Pojoči škržati Slovenije, Ljubljansko barje – ksnost njihovih signalov, tudi v ultrazvočnih in skrivnostni svet živalskega oglašanja, Gozdne tropskih okoljih. ptice Slovenije in Slovenske žabe. Med ornitologi je zagotovo najbolj poznan prav dvojni CD Gozdne SLIŠATI VEČ, VEDETI VEČ ptice Slovenije s posnetki dr. Tomija Trilarja, ki je Bioakustika ima danes pomembno vlogo v ekolo- Prirodoslovni muzej Slovenije hrani največjo zbirko posnetkov živalskih zvokov v državi. Iz te zbirke so nastali tudi izobraževalni CD-ji, med njimi dvojna zgoščenka dr. Tomija Trilarja giji in varstvu narave. Ena izmed njenih največjih Gozdne ptice Slovenije, kjer so predstavljena oglašanja 93 vrst ptic. prednosti je, da omogoča neinvazivno spremljanje živali. Svoj predmet raziskovanja lahko znanstve- niki opazujejo in raziskujejo brez neposrednega stika, kar zmanjšuje stres za živali in vpliv človeka na njihovo naravno vedenje. To je še posebej dra- goceno pri ogroženih in redkih vrstah ali tistih, ki se gibajo v težko dostopnih okoljih, kot so tropski gozdovi, gorske regije ali globoko morje. Z analizo zvočnih krajin, torej vseh zvokov, ki se pojavljajo v določenem okolju, lahko znanstveniki ocenijo zdravje ekosistema. Če na primer v določenem gozdu z leti slišimo vse manj ptic, to lahko kaže na zmanjšanje biotske raznovrstnosti ali degradacijo habitata. Po drugi strani pa lahko nenadno poveča- no pojavljanje določenih zvokov kaže na človekov Spektrogram, ki prikazuje »kruljenje« oz. značilno oglašanje mokoža (Rallus aquaticus). Oglašanje je posnel avtomatski snemalnik v Škocjanskem zatoku, ki smo ga postavili v sklopu bioakustične raziskave v sodelovanju z Univerzo na Primorskem. 8 Svet ptic 02, julij 2025 vpliv – na primer hrup prometa, sečnja, lov ali ur- banizacija. Znanstveniki bioakustiko uporabljajo tudi pri spremljanju selitev ptic, ko z mikrofoni Bioakustika nam ponuja možnost, da snemajo njihova oglašanja med preleti in tako sledijo selitvenim potem. Bioakustika pa rabi tudi enostavno in hitro pridemo do ogromnih za spremljanje ogroženih vrst dvoživk, ki oddajajo značilne klice v času parjenja – če teh klicev ni, je količin podatkov na velikih površinah, ki to lahko znak za upad populacije. Posebej zanimivo bi jih drugače težko dobili s standardnimi področje je spremljanje morskih sesalcev, kot so kiti in delfini, katerih komunikacija poteka v obliki metodami monitoringa. Taki podatki pa so kompleksnih zvokov, ki jih lahko s pomočjo pod- vodnih mikrofonov (hidrofonov) analiziramo tudi osnova za učinkovito zaščito in ohranitev SLOVARČEK POJMOV ekosistemov, predvsem tistih v težje Amplituda je izraz, ki opisuje glasnost signala in se pogosto meri v decibelih (dB). Ljudje spremembe dostopnih in manj raziskanih regijah sveta. amplitude zvočnega vala zaznavamo kot spremembe glasnosti. Bioakustika je veja znanosti, ki se ukvarja s proizvajanjem zvoka in njegovimi učinki na žive organizme. na velikih globinah in razdaljah. Napredek v teh- Frekvenca je izraz, ki opisuje, kako hitro zvočni val nologiji je omogočil pravi razcvet bioakustike. Digi- niha med visokim in nizkim tlakom v določenem talni snemalniki, ki neprekinjeno snemajo več dni časovnem obdobju. Frekvenca se meri v hercih (Hz). Ljudje zaznavamo frekvenco kot višino zvoka. ali tednov, so danes cenovno dostopni in zanesljivi. Hrup opisuje neželene zvoke ali električne signale, ki Prav tako je programska oprema za analizo zvoka lahko zasenčijo zvoke, ki jih poskušamo posneti. Hrup napredovala do te mere, da omogoča avtomatsko je lahko antropofonija (zvok, ki ga ustvarja človek) ali biofonija (zvok, ki ga ustvarjajo živali). prepoznavanje določenih vrst, preštevanje oglašanj Oscilogram je grafični prikaz oblike zvočnega in celo zaznavanje sprememb v vedenju. V zadnjem valovanja. Čas je prikazan na vodoravni osi, amplituda času se vse bolj uveljavlja tudi obdelava podatkov s pa na navpični osi. pomočjo umetne inteligence in strojnega učenja. To Sonogram je slika ali grafična predstavitev zvoka. Slikovno predstavitev zvoka lahko ustvarimo z olajšuje in skrajšuje čas obdelave ogromne količine različnimi metodami, zato obstajajo različne vrste podatkov, ki jo lahko dobimo s pasivnim akustič- sonogramov. Oscilogram in spektrogram sta na nim monitoringom. Bioakustika postaja ključna primer dva tipa sonograma. Spektrogram je vizualni prikaz zvočnega signala. znanstvena metoda za spremljanje in zaščito Čas je prikazan na vodoravni osi od leve proti desni biotske raznovrstnosti v času, ko naravni svet hitro strani, frekvenca pa na navpični osi od zgoraj navzdol. izginja. Ponuja nam možnost, da enostavno in hitro Amplituda je predstavljena z intenzivnostjo barve (intenzivnejša barva = višja amplituda). pridemo do ogromnih količin podatkov na velikih Ekologija zvočne krajine raziskuje interakcijo med površinah, ki bi jih drugače težko dobili s standar- organizmi in njihovim okoljem z analizo akustične dnimi metodami monitoringa. Taki podatki pa so sestave. Prostorske in časovne razlike v zvočnih krajinah obravnava v povezavi z obsežnimi okoljskimi osnova za učinkovito zaščito in ohranitev ekosis- motnjami, kot so spreminjanje habitatov, podnebne temov, predvsem tistih v težje dostopnih in manj spremembe, pojav toksinov in širjenje invazivnih vrst. raziskanih regijah sveta. Ciljna vrsta akustične raziskave v Škocjanskem zatoku je MOKOŽ (Rallus aquaticus). foto: Alen Ploj Svet ptic 02, julij 2025 9 Hrup torej ne deluje zgolj kot moteč dejavnik, V prihodnosti bo ključnega pomena vključitev ampak lahko aktivno spreminja komunikacijske sisteme živali. V skrajnih primerih lahko vodi celo bioakustičnih podatkov v prostorsko načrtovanje do lokalnega izginjanja vrst, ki se ne morejo prilago- diti novim akustičnim razmeram. Bioakustika ima in varstvene strategije. Zmanjševanje hrupa tukaj pomembno vlogo, saj omogoča spremljanje teh vplivov v realnem času ter prepoznavanje vrst v občutljivih habitatih ter vzpostavljanje in habitatov, ki so najbolj ogroženi. V prihodnosti »tišjih območij« v naravi bi lahko pomembno prispevalo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prav avtomatske snemalnike zvoka v zadnjem letu uporabljamo tudi v Naravnem rezervatu Škocjan- ski zatok, kjer v sodelovanju z Univerzo na Primor- skem opravljamo bioakustično raziskavo mokoža (Rallus aquaticus). Na 16 lokacijah, ki skupaj zvočno pokrivajo celotno območje rezervata, smo v zimskem in pomladanskem času namestili av- tomatske snemalnike (Audiomoth in Song Meter Avtomatske snemalnike zvoka v Naravnem rezervatu Mini 2), ki so snemali vsak dan po 15 minut vsako Škocjanski zatok med drugim uporabljamo za zaznavanje petja ZELENIH REG (Hyla arborea) v paritvenem obdobju. uro. Akustična analiza je usmerjena v razumevanje foto: Domen Stanič izbire habitata, dnevne dinamike oglašanja ter možnih sprememb vokalizacije mokoža v povezavi bo zato ključnega pomena vključitev bioakustičnih z vremenskimi dejavniki (temperatura, tlak, pada- podatkov v prostorsko načrtovanje in varstvene vine, oblačnost). V raziskavi poskušamo ugotoviti strategije. Zmanjševanje hrupa v občutljivih habi- tudi vpliv, ki ga ima urbani hrup, saj rezervat leži tatih ter vzpostavljanje »tišjih območij« v naravi bi na robu mesta. S primerjavo posnetkov med hrup- lahko pomembno prispevalo k ohranjanju biotske nimi in tišjimi območji preverjamo, ali hrup vpliva raznovrstnosti. Narava govori – a le tisti, ki ji znajo na komunikacijski vzorec te sicer skrivnostne in prisluhniti, jo res slišijo. V času, ko smo vse bolj NINA JOVČIĆ je študentka težko zaznavne vrste. odtujeni od narave, nas bioakustika vabi, da se podiplomske smeri Varstvo znova povežemo – ne s pogledom, temveč s poslu- narave na Fakulteti za matematiko, naravoslovje ZVOKI V SENCI HRUPA šanjem. Da utihnemo in odpremo ušesa zvokom, ki in informacijske tehnologije nas obkrožajo in skrivajo bogastvo življenja, ki nas Univerze na Primorskem. Eden ključnih izzivov bioakustike je vsenavzoči lahko presune, navdihne in opomni, kako dragoce- V sklopu svoje magistrske naloge se posveča hrup, ki ga povzroča človek. Antropogeni hrup na in krhka je narava. raziskovanju mokoža (Rallus (promet, gradbena dela, industrija, rekreacija in aquaticus) v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, turizem) močno vpliva na naravne zvočne krajine. med drugim s pomočjo Ker številne živalske vrste za medsebojno komuni- Viri in dodatno branje: avtomatskih snemalnikov kacijo uporabljajo zvoke, lahko zvočno onesnaže- – ErbE, C. & Thomas, J. A. (2022): Exploring Animal zvoka. V Škocjanskem zatoku Behavior Through Sound: Volume 1. – Springer pomaga tudi pri vodenju vanje povzroča resno motnjo v njihovem vedenju, Nature Switzerland AG, Cham. skupin obiskovalcev in razmnoževanju in preživetju. Raziskave kažejo, – GoGala, m. (2009): Razvoj zoofiziologije na monitoringih. da številne vrste ptic, sesalcev in dvoživk zaradi Biološkem oddelku Biotehniške fakultete in Inštitutu foto: Sara Cernich za biologijo do leta 1987 – osebni pogled. – Acta stalnega hrupa spreminjajo frekvenco, jakost ali Biologica Slovenica 52 (2): 7-20. čas svojega oglašanja. Ptice, ki živijo v urbanih – Ivan Regen – Slovenska akademija znanosti in okoljih, na primer pogosto pojejo z višjo frekvenco, umetnosti, spletna stran: https://www.sazu.si/clani/ ivan-regen da bi »prebile« ozadje nizkofrekvenčnega mestnega – miTChEll, a. (2022): What nature’s sounds hrupa. Vendar te spremembe niso brez posledic – can tell us about the health of our world. – višji toni so lahko manj učinkoviti pri prenosu Canadian Geographic, spletni članek: https:// canadiangeographic.ca/articles/bioacoustics-what- informacij, ali pa jih določene samice sploh ne natures-sounds-can-tell-us-about-the-health-of- zaznajo kot privlačne. Podobno tudi dvoživke, kot our-world/ so žabe, v hrupnem okolju prilagajajo svojo vokali- – Slovenski arhiv živalskih zvokov, spletna stran: https://www2.pms-lj.si/oddelki/bioakustika/ zacijo, kar lahko vpliva na uspešnost parjenja. Ne- bioakustika.html topirjem, ki se zanašajo na eholokacijo, se zmanj- – Trilar, T. (2002): Bioakustika – metoda preučevanja šuje natančnost orientacije, če je okolje nasičeno z ptičjega petja. – Svet ptic 8 (2): 27-29. zvočnim onesnaženjem. Tudi morski sesalci, kot so – WElz, a. (2019): Listening to Nature: The Emerging Field of Bioacoustics. – Yale Environment 360, spletni kiti in delfini, vse pogosteje izgubljajo sposobnost članek: https://e360.yale.edu/features/listening-to- komunikacije na daljavo zaradi podvodnega hrupa nature-the-emerging-field-of-bioacoustics ladijskega prometa ali sonarjev. – Wildlife Acoustics, spletna stran: https://www. wildlifeacoustics.com 10 Svet ptic 02, julij 2025 IZ ORNITOLOŠKIH RAZISKAV LASTOVKE, NAJBOLJŠE ZAVEZNICE ŽIVINE V HLEVIH // Sara Cernich Z godovini človeka in številnih vrst ptic se Navzočnost pogosto prepletata. Lastovke so ene izmed KMEČKIH LASTOVK (Hirundo rustica) tistih ptic, ki živijo v tesnem stiku s člove- v hlevih učinkovito kom in ki v mnogih kulturah simbolizirajo upanje, zmanjšuje aktivnost muh, ki manj časa zvestobo in svobodo. Pregovor »Kjer so lastovke, je počivajo na koži doma sreča« se pogosto pojavlja v ljudski poeziji in goveda. pesmih, kjer lastovke simbolizirajo srečo, dom in foto: Boris Kozinc ljubezen. Da gre za koristne živali, so naši predni- ki dobro vedeli; kmetje so v preteklosti gnezdenje kmečkih lastovk (Hirundo rustica) v hlevih cenili, saj in ostajajo dalj časa v letu ter posledično manj časa so bile te sposobne obvladovati številčnost mrčesa. počivajo na koži goveda. S tem se zmanjšata nad- Novejša raziskava v Italiji je dokazala, da so kmečke ležnost do goveda in verjetnost prenosa bolezni. lastovke koristne pri zmanjševanju števila muh, ki Z uporabo ustreznih statističnih modelov so raz- so vir stresa za živino in posledično vplivajo na iz- iskovalci tudi količinsko opredelili učinek lastovk boljšanje počutja živali v hlevih. na te žuželke. Rezultati kažejo, da se aktivnost muh pričakovano povečuje s temperaturo in med Izmed vseh vrst lastovk, ki pri nas gnezdijo, je sezono, vendar je to povečanje veliko manj izrazito kmečka tista, ki je najbolj vezana na človeka in ob navzočnosti lastovk in še bolj omejeno, kadar je živino. Umetne strukture, kot so hlevi ali druga ptic razmeroma veliko. Pri temperaturi 22 °C 25 podeželska poslopja, s pridom izkorišča za gradnjo lastovk v hlevu npr. povzroči povprečno zmanjša- gnezd. V aktivnih hlevih lahko kmečke lastovke nje aktivnosti muh za več kot 60 % v primerjavi s tvorijo tudi večje kolonije, saj v njih najdejo obilico hlevom brez lastovk. hrane – žuželk, ki »obiskujejo« živino. Zlasti muhe so za živino vir stresa, saj ji povzročajo razdražlji- Pričujoča raziskava je le ena izmed takih, ki doka- vost in zmanjšanje mlečnosti. Nenazadnje so lahko zujejo pomembno vlogo žužkojedih ptic pri opra- tudi prenašalke resnih patogenih bolezni živine. vljanju ekosistemskih storitev. Sedaj je tudi znan- stveno dokazano, da kmečke lastovke z učinkovi- Raziskava, ki jo je opravila italijanska ekipa (Pri- tim biološkim nadzorom letečih žuželk v hlevih rodoslovni muzej MUSE iz Trenta, LIPU – BirdLife prispevajo k blaginji živine, kar zmanjšuje potrebo Italija in Univerza v Milanu), je imela cilj pojasni- po uporabi insekticidov, ki so lahko škodljivi tudi ti ekološko vlogo, ki jo imajo kmečke lastovke v za ljudi. hlevih. Na devetih kmetijah v dolini Val di Non (Tri- dentinsko – Gornje Poadižje, Italija) so spremljali številčnost muh v hlevih in primerjali njihovo Vir: vedenje glede na število kmečkih lastovk. Ugotovili – rosEo, F., salvaTori, m., brambilla, m., PEdrini, P., FEdriGoTTi, C., bErToCChi, a. (2024): The landscape so, da so muhe tam, kjer so lastovke, izpostavljene of fear in cattle farms? How the presence of barn večjemu stresu zaradi pričujočnosti plenilca. Muhe swallow influences the activity of pest flies. – Journal of Applied Ecology 61 (6): 1269-1278. zato zmanjšujejo svoje prehranjevalne aktivnosti Svet ptic 02, julij 2025 11 VARSTVO PTIC ŠKOCJANSKI ZATOK PRILAGAJAMO PODNEBNIM SPREMEMBAM // Bojana Lipej, Borut Mozetič in Domen Stanič Brakična laguna Naravnega je bilo poskrbljeno tudi za nadvišanje zapornice rezervata Škocjanski zatok z gnezditvenimi otočki za N aravni rezervat Škocjanski zatok je obalno mokrišče, kjer je pestrost flore in favne na morskem kanalu, ki nam zagotavlja dolgoročno varovane vrste ptic odsev prepletanja dveh habitatov: morske- upravljanje vodnega stanja brakičnega (polslanega) foto: arhiv NRŠZ ga in kopenskega. Dvig morske gladine kot posledica dela rezervata ob povišanem plimovanju morja. delovanja podnebnih sprememb je resna grožnja za vsa obalna mokrišča, še posebej tista, ki ležijo NOVI GNEZDITVENI OTOČKI na nižjih sedimentnih obalah. Posledično to vodi PROJEKTA RECO v izgubo habitatov in halofitne (slanoljubne) flore kot tudi v izgubo gnezdišč ptic in drugih živalskih Leta 2023 je bila glavna prioriteta upravljanja vrst. Za dolgoročno ohranitev pestrosti rastlinskih naravnega rezervata usmerjena v ukrepe za pove- in živalskih vrst ter habitatov bo treba prilagoditi čanje pretočnosti lagunskih kanalov in v dodatno upravljanje Škocjanskega zatoka novi realnosti ureditev habitatov v brakični laguni. Slednje je ter se odločiti za ustrezne prilagoditvene ukrepe. vključevalo oblikovanje novih in nadvišanje ob- Nekatere ključne aktivnosti so bile v ta namen že stoječih lagunskih otočkov z namenom ohranjanja uspešno opravljene v letih 2020 in 2021 s pomočjo varovanih habitatnih tipov (slana muljasta tla s sredstev iz Sklada za podnebne spremembe. S sana- halofitno vegetacijo) kot tudi gnezdišč in prehra- cijo visokovodnega nasipa in nadgradnjo dotraja- njevališč varovanih vrst ptic. Pomembno vlogo pri V projektu ReCo sta bila v nega vodnega praga na kanalu Ara smo vzpostavili opravljanju teh prilagoditvenih del, poleg Sklada središču brakične lagune učinkovit sistem protipoplavne zaščite rezervata Škocjanskega zatoka in okolice ter uravnavanje dotoka sladke vode za oblikovana dva nova Gnezdo male čigre (Sternula albifrons) na novo muljasta otočka. napajanje sladkovodnega močvirja in ohranjanje so- oblikovanem otočku v brakični laguni Škocjanskega zatoka foto: arhiv NRŠZ mornega značaja lagunskih ekosistemov. Istočasno foto: Domen Stanič 12 Svet ptic 02, julij 2025 Halofitna vegetacija se je eno za podnebne spremembe in projekta POSEIDO- leto po oblikovanju muljastih otočkov začela spontano NE (Interreg Italia-Slovenija), ima tudi projekt razraščati. Na fotografiji je ReCo »Obnova degradiranih ekosistemov vzdolž vidno tudi gnezdo navadne čigre (Sterna hirundo). zelenega pasu za izboljšanje in povečanje biotske foto: Domen Stanič raznovrstnosti in ekološke povezanosti« (Interreg Srednja Evropa). V okviru slednjega sta bila v bra- kični laguni oblikovana dva nova muljasta otočka s skupno površino 420 m². Otočka sta zasnovana na različnih mikro-nadmorskih višinah, z namenom spontanega razvoja ciljnih habitatnih tipov Nature 2000: 1) muljasti in peščeni poloji brez vegetacije, 2) halofitne enoletnice in 3) halofitne trajnice z vsemi vmesnimi oblikami ob upoštevanju procesa sukcesi- je. Nova otočka sta strateško umeščena v osrednjem delu lagune, blizu obstoječih gnezditvenih otočkov, daleč od obale in obdana z globljo vodo, kar omejuje dostop kopenskim plenilcem. Material za njuno Tudi BELOČELI DEŽEVNIK (Charadrius alexandrinus) je hitro koloniziral nova muljasta otočka. foto: Domen Stanič Valeči NAVADNI ČIGRI (Sterna hirundo). Vrsta je leta 2024 na novo oblikovanih otočkih gnezdila z 41, leta 2025 pa 49 pari. foto: Domen Stanič oblikovanje je bil pridobljen s poglabljanjem sekun- pričakovanji. Vegetacija se razvija skladno z višin- darnih kanalov in dna polslane lagune, pri čemer je skim gradientom, kar omogoča oblikovanje značil- bilo uporabljenih 710 m³ lagunskega sedimenta. Ta ne conacije, ki prispeva k dolgoročni stabilnosti in poseg je omogočil ne le oblikovanje otočkov, temveč biotski pestrosti območja. tudi izboljšanje kroženja vode v laguni in zmanjša- nje izoliranosti obrobnih habitatov, kar pozitivno ŠKOCJANSKI ZATOK IN vpliva na ekološko stabilnost območja. EVROPSKI ZELENI PAS SPREMLJANJE UČINKOVITOSTI Opravljena aktivnost v Škocjanskem zatoku v UKREPOV okviru projekta ReCo je ena izmed šestih skupnih pilotnih akcij, namenjenih zaščiti in obnovi dra- Za celostno oceno uspešnosti opravljenih aktivno- gocenih habitatov ter ohranjanju ogroženih vrst sti in njihovih dolgoročnih učinkov je ključno redno vzdolž Evropskega zelenega pasu (European Green spremljanje stanja, ki vključuje tako monitoring ptic Belt). Ta edinstveni naravni in kulturni spomenik, MALA ČIGRA (Sternula albifrons) je redka gnezdilka kot kartiranje habitatnih tipov. Rezultati monito- ki se razteza več kot 12.500 km in povezuje 24 Škocjanskega zatoka, katere ringa ptic v letu 2024 so pokazali, da so se že eno leto držav vzdolž nekdanje železne zavese, je hrbteni- celotna populacija (29 parov) po oblikovanju muljastih otočkov na njih vzpostavi- ca Panevropske ekološke mreže, saj pomembno je leta 2024 gnezdila na dveh novo oblikovanih otočkih le nove gnezdeče kolonije navadne (Sterna hirundo) prispeva k evropski zeleni infrastrukturi. Na tem projekta ReCo. in male čigre (Sternula albifrons), kar potrjuje uspeš- območju leži 40 narodnih parkov, v 50-kilometr- foto: Duša Vadnjal nost ukrepov. V gnezditveni sezoni 2024 je na novo skem vplivnem pasu na obeh straneh Evropskega oblikovanih otočkih gnezdilo 41 parov navadne in zelenega pasu pa leži tudi več kot 3.200 zavarova- 29 parov male čigre ter en par beločelega deževni- nih območij narave, ki skupaj prečkajo skoraj vse ka. Spomladi leta 2025 so se tej koloniji pridružili evropske biogeografske enote. Izkušnje, pridoblje- še štirje pari polojnika (Himantopus himantopus) in ne pri opravljanju posameznih pilotnih aktivnosti, en par rdečenogega martinca (Tringa totanus). Za bodo združene v celosten dokument, katerega cilj Škocjanski zatok rekordno število gnezdečih nava- je prenos dobrih praks na območja, ki se spopadajo dnih čiger (241 sočasno aktivnih gnezd spomladi s podobnimi izzivi in težavami. Dokument je neka- 2025) so zagotovo zaslužne tudi na novo oblikova- kšna smernica za učinkovito obnovo degradiranih ne površine, ki smo jih pridobili s projektom ReCo. ekosistemov, hkrati pa bo spodbujal izmenjavo Tudi analiza stanja popisanih habitatov je potrdila, znanja med strokovnjaki in deležniki ter krepil da zaraščanje halofitnih rastlin poteka v skladu s širše čezmejno sodelovanje pri varstvu narave. Svet ptic 02, julij 2025 13 PORTRET PTICE SLEGUR // Ruj Mihelič V jutranji zarji me med prepevanjem drevesnih cip (Anthus trivialis) in kotorn (Alectoris graeca) preseneti čudovit zvok. Gledam, a vidim le črede ovac in koz, ki si nemoteno iščejo pašo na strmih pobočjih Breginjskega Stola. Čeprav ptice kljub naprezanju ne najdem, mi srce začne radostno igrati. Slišal sem namreč slegurja – eno izmed najlepših, a tudi najskrivnostnejših slovenskih ptic. Samec slegurja je po S legur (Monticola saxatilis) je ljubitelj sončnih, Ekstenzivna paša je zanj pomembna predvsem obarvanosti nezamenljiva ptica. Krasijo ga temno suhih, skalovitih in rahlo zaraščenih travni- zaradi ohranjanja primernega habitata, saj prepre- modra glava, oranžni kov ter pašnikov. Njegova svetovna razširje- čuje zaraščanje travnikov z grmovjem ali gozdom, spodnji del telesa in nost se razprostira v ozkem pasu od Pirenejev prek obenem pa v nemalo primerih tudi poveča količino značilna bela lisa na hrbtu. foto: Tomaž Mihelič Alp, Dinaridov, Kavkaza in prek osrednje Azije do hrane. Nizka in redka vegetacija mu še dodatno vzhodne Kitajske. Evropski areal se je skrčil pred- olajša lov, hrana pa mu je v takem habitatu tudi vsem v vzhodnem delu srednje Evrope, natančneje lažje dostopna. Ravno opuščanje paše je poleg vse na Slovaškem in Madžarskem, kjer sta tamkajšnji večjega vznemirjanja zaradi turistov in posledic populaciji tako rekoč izginili. Kljub razmeroma klimatskih sprememb eden izmed glavnih razlogov velikemu območju razširjenosti, ki pri nas sega od za zmeren upad evropske populacije. Zgovoren Alp do krasa, je slegur v Sloveniji redka in razpršena primer problematike zaraščanja se je pokazal v gnezdilka, omejena skoraj izključno na zahodni del južni Švici, kjer so slegurji izredno hitro naselili države. Čeprav lahko v Alpah naseljuje območja, pogorelo vznožje hriba. Hitra odzivnost vrste po višja od 2700 metrov nadmorske višine (v Turčiji eni strani kaže na to, da ji nezaraščenih območji v pa celo 4000 m n.m.v.), pri nas večina populacije nižjih predelih resnično primanjkuje, hkrati pa je živi med 600 in 1800 m. Tako ga lahko pričakujemo videti, da se lahko na izboljšane razmere v okolju na toplih pobočjih hribov in kraških planot, kot so hitro prilagodi. Prav zaradi tega velja ohranjanje Volovja reber, Nanos, Trnovski gozd in Sabotin, in obnavljanje tradicionalne rabe tal za ključno najboljše območje zanj pa je verjetno prav vrhnji del varstveno strategijo, ki pa ne koristi le slegurju, Breginjskega Stola, kjer lahko gostota populacije temveč tudi številnim drugim živalskim in rastlin- doseže 25 parov na kvadratni kilometer. Redko ga skim vrstam suhih travišč. lahko najdemo tudi v kamnolomih, kjer umetno ustvarjeno skalovje spominja na habitat, v katerem PISANI »BRATRANEC« PUŠČAVCA sicer prebiva. Slovenska populacija je ocenjena na 200–300 gnezdečih parov, kar ga uvršča med red- Prva stvar, ki se nam porodi ob misli na slegurja, kejše gnezdilke pri nas. je gotovo njegova barvitost. S svojim belim hrbtom, modro glavo in oranžnim trebuhom resnično sili v PRIJATELJ PLANŠARSTVA ospredje iz svoje okolice, za nameček pa je skoraj enakih barv kot slovenska zastava. Ob slegurju Zaradi svoje pretežno žužkojede narave se slegur pa pogosto pomislimo tudi na njegovega sorodni- najraje mudi v okolici drobnice, navadno na kaki ka – puščavca (Monticola solitarius). Čeprav to še ogradi, grmu ali skali ter z njih pozorno išče hrano. redkejšo in izredno toploljubno ptico zaradi njene 14 Svet ptic 02, julij 2025 živo modre obarvanosti na oko zlahka ločimo od barvitega slegurja, sta si vrsti sicer zelo podobni v mnogih neanatomskih pogledih. Že vedenjsko Zaradi svoje pretežno žužkojede narave sta oba, vsaj pri nas, zelo sramežljiva, zato si ju le stežka pobliže ogledamo. Posledično ju najlažje se slegur najraje mudi v okolici drobnice, zaznamo po petju, ki je pri obeh vrstah nadvse spevno, vendar vnovič zelo podobno eno drugemu navadno na kakšni ogradi, grmu ali in za zanesljivo razlikovanje zahteva kar nekaj vaje. Obe vrsti pri nas živita v težje dostopnih in skali ter z njih pozorno išče hrano. osamljenih območjih, zato se je za opazovanje treba še toliko bolj potruditi. Za nameček se tudi njuna prehrana ne razlikuje kaj dosti. Sta namreč pretežno žužkojedi vrsti, ki plen lovita s prež, pa Bližja srečanja s slegurjem so redka, saj gre naj bo to izpostavljena skala ali samoten grm, jedil- za dokaj plašno ptico, ki se izogiba ljudi. Včasih pa se le zgodi, da nas zaupljivejši nik pa si občasno popestrita z različnimi jagodami, slegur preseneti kar ob planinski poti. semeni in drugo rastlinsko hrano. Na fotografiji je mladosten osebek, ki po obarvanosti spominja na samico. foto: Tomaž Mihelič SELIVKA NA DOLGE RAZDALJE Tako kot večina drugih žužkojedih ptic je tudi slegur izrazita selivka. Slovenska pobočja običajno zapusti v poznem poletju ali zgodnji jeseni, ko se dnevi krajšajo, noči pa postanejo hladnejše, ter v iskanju hrane odleti proti jugu. Večina populacije odleti v vzhodno Afriko in zimo preživi v državah, kot so Uganda, Etiopija in Kenija, kjer jim toplo podnebje in obilica hrane omogočata preživetje. Nekaj osebkov vsako zimo prezimuje tudi na jugu Arabskega polotoka. O sami selitveni poti za zdaj še ne vemo veliko, saj je, verjetno ravno zaradi skriv- nostnosti slegurja, ostala še dokaj neraziskana. Upamo lahko, da nam bodo vpogled vanjo omogo- čile prihodnje raziskave, ki nas znajo presenetiti še s kakšno novo zanimivostjo o tej malo poznani vrsti. Življenjski prostor slegurja so ekstenzivni, skalnati pašniki in travniki na osončenih legah. V Sloveniji je vrsta najbolj zastopana na Primorskem. Na fotografiji je habitat slegurja na Nanosu. foto: Domen Stanič Svet ptic 02, julij 2025 15 Gozdna meja V poletnem času, ko se najpogosteje odpravimo na turo v visokogorje, se hočeš nočeš moramo povzpeti nad gozdno mejo. To je prehodno območje med gozdom in odprtimi površinami, kjer drevesa ne rastejo več. Prehodi med ha- bitati pa so vedno zanimivi, saj jih poseljujejo vrste iz dveh pogosto zelo različnih življenjskih okolij. MLINARČEK (Curruca curruca) Mlinarček je ena izmed naših manjših vrst penic, ki jo spo- mladi na terenu običajno prej slišimo kot vidimo. Njegovo petje je kratko, monotono in podobno vžigu majhnega mo- torja ali zvoku vrtečega se kovanca. Če pa ga opazimo, ga najlaže prepoznamo po belem grlu in sivi glavi. V nasprotju s podobno rjavo penico (C. communis) ima značilno tem- no sivorjavo obarvane peruti, hrbet in rep. Mlinarčka pri nas poznamo predvsem kot visokogorsko vrsto, ki gnezdi na zgornji gozdni meji ter v pasu ruševja, kjer je dominantna vrsta penice. Številni gnezdijo tudi v nižinah. Ker pa zime običajno ne preživi v naših krajih, ga po vsej Sloveniji pogos- to opazimo tudi v času spomladanske in jesenske selitve. Besedilo: Maks Sešlar, foto: Domen Stanič NAVADNA POGAČICA (Trollius europaeus) Visokogorski pašniki in zaraščajoča se travišča, tudi ob gozdni meji so domovanje navadne pogačice. Kot ena od visokih steblik se nam običajno pokaže že od daleč, saj njeni veliki rumeni cvetovi stopajo v ospredje iz zelenine okolice. Cvetovi so prav posebni, saj se do 15 cvetnih listov upo- giba navznoter, proti sredini cveta, zato je ta videti kot mala pogača. Le majhne žuželke se prerinejo do nektarijev, ki so na dnu cvetnih listov, in hkrati poskrbijo za prenos peloda. Kot večina zlatičnic je tudi pogačica strupena, saj proizvaja alkaloid protoanemonin, ki ob stiku s kožo povzro- ča izpuščaje in rdečico. Če pa bi dele rastlin zaužili, bi sledila slabost in bruhanje. Občudujmo jo, z nami domov pa naj gre le na posnetkih. Besedilo: Metka Škornik, foto: Alenka Mihorič NAVADNI GAD (Vipera berus) Gre za srednje velikega predstavnika družine gadov (Viperidae), ki v dolžino običajno doseže do 65 cm, redko do 90 cm. Ima ovalno gla- vo, ki postopoma prehaja v čokat trup, telo pa se zaključi s kratkim repom. Samice so večinoma rjavih odtenkov, bolj kontrastno obarvani samci so praviloma sivi. Značilni temni cikcakasti vzorec na hrbtu in lisa na glavi v obliki črke »V« sta izražena pri obeh spolih. Za življenje v vlažnih in hladnejših območjih z velikimi temperaturnimi razlikami je vrsta skozi čas razvila različne prilagoditve, kot sta melanizem (temnejša obar- vanost nekaterih osebkov) in viviparija (živorodnost). Podatek o pojavlja- nju na 2245 m. n. v. v Julijskih Alpah pomeni, da je navadni gad najvišje živeča vrsta plazilca pri nas. Besedilo in foto: Leon L. Zamuda foto: iStock 16 Svet ptic 02, julij 2025 POLETNA OPAZOVANJA V NARAVI MACESEN (Larix decidua) Saj ne veš, kdaj je lepši, jeseni, ko pozlatijo njegove iglice ali spomladi, ko se odene v nežno zelenino razvijajočih se iglic, med katerimi vidimo rdeče ženske storžke in rumene moške cvetove. Macesen je lep kadar- koli, sploh pa, če smo se morali potruditi do njega. V naših Alpah tvori gozdno in drevesno mejo tudi na 2000 m, rad ima vlažno in hladno pod- nebje ter kamnita tla. Raste tudi na komaj dostopnih strmih pobočjih, v nižinah pa se mu, umetno sajenemu, ne piše najbolje, rad ga napade macesnov rak, glivično obolenje. Jeseni kot edina golosemenka pri nas odvrže iglice in pokaže značilno obliko krošnje, po kateri ga prepozna- mo že na daleč. Krošnje tudi poleti prepuščajo veliko svetlobe, zato je gozd svetel, tla pa zaradi plasti macesnovih iglic ponujajo prijetno mehko hojo in nas kar vabijo k počitku. Sprejmimo povabilo, saj če verjamemo ljudskemu verovanju, v teh gozdovih domujejo gozdne vile, ki so nam, ljudem, naklonjene. Ostanimo torej nekaj časa v njihovi družbi. Besedilo: Metka Škornik, foto: Domen Stanič GORSKI TRATAR (Boloria pales) Gorski tratar je ena od šestih vrst tratarjev, ki živijo pri nas. Opazujemo ga lahko na nadmorski višini med 1000 in 2300 m, največkrat pa ga bomo srečali nad gozdno mejo. Medtem ko je v Julijskih Alpah bolj splošno razširjen, je v Karavankah redkejši. Njegov življenjski prostor so bogato cvetoča alpska travišča, zlasti na južnih pobočjih. Ni pa redkost, da ga opazimo tudi na traviščih, delno zaraščenih z ruševjem. Največ- krat ga bomo lahko opazovali med hranjenjem in posedanjem na cve- točih rastlinah, med katerimi se spreletava s hitrim letom. Za srečanje z gorskim tratarjem se je najbolje v hribe odpraviti v poletnih mesecih, med drugo polovico junija in koncem avgusta. Natančen čas njegove- ga pojavljanja pa je odvisen tako od vremenskih razmer v posamezni sezoni kot tudi od nadmorske višine. Besedilo in foto: Barbara Zakšek RUŠEVEC (Lyrurus tetrix) Če se bomo za obisk gora odločili malce prej kot glav- nina pohodnikov, maja ali junija, se prav lahko zgodi, da srečamo ruševca. Pri nas živi od skrajnega zahoda Julijcev prek Karavank do Smrekovca na vzhodu Kam- niško-Savinjskih Alp. Celo na Pohorju gnezdi. Je pti- ca gorskih travišč, zato ga navadno srečamo blizu gozdne meje. Kljub atraktivnemu videzu bomo ruševca spomladi zaslišali mnogo prej kot zag- ledali, zato posebej zjutraj dobro našpičimo ušesa! Gruljenje samcev se sliši neverjet- no daleč, a je nevpadljivo in ga bodo naši možgani hitro kar odmislili. Kot opomnik lahko tedaj deluje jezni »khaaaa«, s kate- rim občasno prekinejo monotono pesem. Ruševec je (še) razmeroma pogost in mu lahko prisluhnemo na marsikateri turi, zato ni potrebe, da obiskujemo najboljša rastišča v osrčju Triglavskega narodnega parka. Ko naletimo nanj, ga občudujmo od daleč – tega bo najbolj vesel. Besedilo: Mitja Denac, foto: Tomaž Mihelič Svet ptic 02, julij 2025 17 POMAGAJMO NARAVI VZPOSTAVITEV MALIH STOJEČIH VODA (MLAK) // Aja Zamolo Mlake so pomembne M lake, kali, puči in druge male stoječe Vzpostavitev malih stoječih voda je le eden izmed točke biotske pestrosti, ki pa iz kmetijske krajine vode, ki jih najdemo v kmetijski krajini, ukrepov, ki ima lahko pozitiven vpliv na ohranja- vse bolj izginjajo. so pomembna življenjska okolja tako za nje populacij dvoživk v kmetijski krajini, vendar foto: Aja Zamolo dvoživke kot tudi za druge na vodo vezane organiz- le-ta ne zadošča, če se vzporedno ne izvajajo tudi me. Izguba vodnih življenjskih okolij zaradi inten- drugi ukrepi. Ti so npr. ohranjanje ekstenzivnih ziviranja kmetijstva, ki je bila že v preteklosti pre- mokrotnih travnikov, mejic ali povezljivosti z poznana kot ena izmed ključnih groženj dvoživkam, gozdom, pa tudi ukrepi prilagojene kmetijske se nadaljuje še danes. Zaradi regulacij vodotokov in prakse, kot je pozna košnja, prilagoditev višine zasipavanja močvirij je majhnih stoječih voda na- košnje, izogibanje nočnemu delu na kmetijskih ravnega nastanka vse manj, zato so za mnoge vrste površinah ipd. Ohranjanje, obnavljanje in vzposta- pomemben življenjski prostor vode antropogenega vljanje voda je treba torej izvajati sočasno z ukrepi, nastanka, kot so kali, gramoznice, jarki in korita. Žal ki spodbujajo raznolikost kopenskih habitatov pa tudi ta vodna okolja pospešeno izginjajo – tako ter ohranjajo ali izboljšujejo njihovo povezanost z zaradi intenziviranja kmetijstva kot opuščanja rabe. vodnimi habitati. Mlake pogosto preraste vodna ali amfibijska 2023 pomlad 2024 vegetacija že v prvih letih po vzpostavitvi. foto: Aja Zamolo 18 Svet ptic 02, julij 2025 Če se odločimo za vzpostavitev bodisi mlake na vrtu, kjer lahko zvečer prisluhnemo žabjemu petju, ali pa kala na pašniku ali ob čebelnjaku, kjer se na bregovih ob sončnih dnevih gnetejo ovce ali čebele, moramo tako pri načrtovanju kot pri izvedbi slediti strokovnim smernicam. IZBIRA MESTA ZA VZPOSTAVITEV MLAKE Ohranjanje obstoječih in obnovitev izginulih mlak ima vedno prednost pred vzpostavitvijo novih mlak. Če pa mlako vzpostavljamo na novo, je pri- poročljivo, da jo uredimo na mestu, kjer je nekoč že bila. Če te možnosti ni, lahko izberemo obstoječo Mlake so pomemben habitat ne le za dvoživke, naravno kotanjo, v kateri občasno zastaja voda, ali temveč tudi za številne druge organizme. Skozi vse pa mesto, kjer bi mlaka lahko imela lasten vir vode. leto so pomemben vir vode za ptice; na fotografiji je VELIKI STRNAD (Emberiza calandra). Prednostno lahko mlako vzpostavimo tudi tam, foto: Aleks Kotnik kjer je neprepustnost dna zagotovljena z glineno ali ilovnato podlago. V primeru, da te naravne danosti ni, je treba neprepustnost dna zagotoviti z glinenim nanosom ali uporabo neprepustne namenske folije. Če se odločimo za vzpostavitev bodisi mlake Mlako vedno vzpostavljamo na ekstenzivnih po- na vrtu, kjer lahko zvečer prisluhnemo vršinah (brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, brez gnojenja itd.) in na mestih, ki so čim bolj od- žabjemu petju, ali pa kala na pašniku daljena od cest (priporočljiv odmik je 250 m), da nova mlaka ne pritegne večjega števila živali na ali ob čebelnjaku, kjer se na bregovih cesto. Prav tako mlake ne umeščajmo na način, da med mlako in gozdom, ki je lahko pomembno ob sončnih dnevih gnetejo ovce ali čebele, prezimovališče, teče prometna cesta, saj lahko s tem ustvarimo novo točko povozov dvoživk med moramo tako pri načrtovanju kot pri selitvami – t. i. črno točko. izvedbi slediti strokovnim smernicam. VELIKOST, GLOBINA IN OBLIKA MLAKE Kotanja mlake naj ima različno globoke predele, zavijajo v različno velike liste vodne vegetaci- kjer se bo lahko razrastlo raznoliko vodno rastli- je, medtem ko samice rjave žabe rosnice (Rana nje in bodo ustvarjene ustrezne mikro razmere za dalmatina) mreste pritrjujejo na stebla vodnih odlaganje jajc. Za velikega pupka (Triturus carnifex) rastlin ali veje v vodi. Brežine mlake morajo biti v je na primer značilno, da samice posamezna jajca večjem delu položne, da lahko mlade preobražene jesen 2024 Svet ptic 02, julij 2025 19 ki se izvajajo ciljno za izbrane vrste, se razlikujejo V mlako nikoli ne naseljujemo rib, saj te tako po umestitvi kot tudi velikosti in obliki same mlake, saj morajo ustrezati ekološkim zahtevam aktivno plenijo jajca, ličinke in odrasle osebke izbranih vrst. Tako se na primer za velikega pupka priporoča izkop mlake velikosti med 150 in 300 m2, dvoživk. Poleg tega uničujejo vodno vegetacijo, za hribskega urha (Bombina variegata) pa je primer- na velikost mlake že od 25 m2 naprej. V primeru, ki dvoživkam daje zavetje, ter kalijo vodo, da načrtovana vodna telesa ne presegajo volumna kar lahko oteži parjenje nekaterim vrstam. 250 m3 in globine 2 m, kar še velja kot enostaven objekt po Zakonu o gradnji (in pod pogojem, da ni predmet gradnje), za vzpostavitev mlake ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. živali iz vode zlahka dosežejo kopenski habitat. Obenem so položne brežine pomembne tudi za Ob izkopu mlake moramo biti pozorni, da ohra- druge živali, ki se v mlako pridejo napajat (ptice, nimo travno rušo, ki jo po končanem izkopu in sesalci, tudi žuželke). Priporočeno je, da je mlaka ureditvi brežin položimo na razgaljene brežine ter globoka vsaj 1,5–2 m, saj s tem zagotavljamo vod- s tem preprečimo njihovo erozijo in razrast inva- natost najglobljega dela vso sezono, četudi se mlaka zivnih rastlin. V primeru uporabe namenske folije napaja le s padavinsko vodo. V primeru napajanja za njeno prekrivanje uporabimo najmanj 30 cm ze- iz talne vode je lahko mlaka tudi plitvejša. Ukrepi, mljine, vendar za ta namen ne uporabimo zgornje Shematski prikaz mlake: tloris (zgoraj) in prečni prerez (spodaj) s priporočenimi globinami. Za dvoživke je ključna dobra strukturiranost kotanje z različnimi globinami in širokim pasom plitvin. Pri vzpostavitvi mlake z namensko folijo moramo le to vedno zasuti z vsaj 30 cm debelo plastjo zemljine. Več priporočil za naravi prijazne prakse najdete na spletni strani www.kmetovati-z-naravo.si. 20 Svet ptic 02, julij 2025 odkopane plasti prsti, ki je praviloma najbogatejša s hranili in posledično povzroči evtrofikacijo (pre- komerno povečanje hranil). OKOLICA MLAKE Zadostno osončenost mlake zagotovimo z odstra- nitvijo grmovne in drevesne zarasti, zlasti na južni in vzhodni strani. Mlaka naj bo povezana s pestrimi kopenskimi habitati, kot so ekstenzivni travniki, mejice ali gozdni rob. V pokrajini, kjer zatočišč in možnih prezimovališč primanjkuje, lahko v neposre- dni bližini vzpostavimo mejice s pestrim pritalnim delom, iz katerih ne odstranjujemo večjih hlodov ali odmrlega lesa. Lahko pa uredimo tudi skladnjake, ki Za ohranjanje in varstvo dvoživk so pomembna tako vodna kot kopenska okolja. NAVADNA KRASTAČA (Bufo bufo) se od mrestišč seli najdlje, tudi do 5 km, medtem ko se nekatere vrste od voda ne oddaljijo več kot nekaj 100 metrov. foto: Barbara Zakšek dvoživkam zagotavljajo tako mesta za skrivanje kot aktivne – praviloma med oktobrom in februarjem. Dvoživke v vodo odlagajo za prezimovanje. Za to lahko uporabimo material, Na območjih, kjer živi močvirska sklednica (Emys mreste, jajca ali ličinke, nekatere pa se tudi po ki je ostal od izkopa (panji, veje in korenine, kamni, orbicularis), je za obnovo treba poskrbeti oktobra, obdobju parjenja zadržujejo zemljina). Okoli mlake vedno vzpostavimo 10–20 m da se izognemo obdobju njenega prezimovanja v in prehranjujejo v vodi ali ob njej. Vodno rastlinje v stalnih širok travniški varovalni pas, ki prepreči izpostavlje- vodi. Pri obnovah mlak z dvoživkami se je treba mlakah zagotavlja dvoživkam nost gnojilom in fitofarmacevtskim sredstvom. posvetovati s strokovnjaki. Za vzpostavitev malih skrivališča in mesta za odlaganje jajc. stoječih voda je treba pridobiti ustrezna dovoljenja foto: Barbara Zakšek OPOZORILA IN VZDRŽEVANJE ter slediti področnim zakonodajam (npr. Zakon o ohranjanju narave, Gradbeni zakon, Zakon o vodah, V mlako nikoli ne naseljujemo rib, saj te aktivno Zakon o varstvu kulturne dediščine). plenijo jajca, ličinke in odrasle osebke dvoživk. Poleg tega uničujejo vodno vegetacijo, ki dvoživ- Vodna okolja v kmetijski krajini pa imajo tudi kam daje zavetje, ter kalijo vodo, kar lahko oteži mnogo širšo vlogo kot le zagotavljanje biotske pe- parjenje nekaterim vrstam. Če so ribe že v mlaki, strosti. Ne glede na to, ali gre za tekoče ali stoječe, jih izlovimo. Vse mlake so izpostavljene sukcesiji, stalne ali začasne vode, mokrišča pomembno pri- zato jih moramo občasno vzdrževati, da zagotovi- spevajo k ohranjanju kakovosti vode, uravnavanju mo vodnatost in primerne življenjske razmere za podnebja ter blaženju posledic suš in poplav. vodne ter obvodne organizme. Osnovno vodilo pri vzdrževanju mlak je zagotavljanje mreže večjega števila primernih mrestišč in prehranjevališč na Priprava priporočil je potekala v okviru projekta EIP KROTA (Izboljšanje naravovarstvenih učinkov nekem območju, pri čemer je pomembno, da so kmetijskih pridelovalnih sistemov v Sloveniji, vedno na voljo vodna okolja v različnih sukcesijskih 2022–2025), ki je financiran iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020 v okviru ukrepa Sodelovanje, fazah. S tem se ohranja raznolikost življenjskih podukrep M16.5 – Okolje in podnebne spremembe. okolij, ki jih dvoživke in drugi organizmi upora- bljajo v različnih starostnih obdobjih ali delih leta. Obnova (tj. poglobitev ali odstranitev mulja) obsto- ječih mlak naj poteka v obdobju, ko dvoživke niso Svet ptic 02, julij 2025 21 KAM NA TEREN REKA MURA – SPODNJI TOK // Anja Cigan opravijo tik ob reki, kjer skorajda ni maka- DOSTOP damskih poti. Poplavni prostor ob Muri v poletnih mesecih slovi predvsem po šte- Do območja, ki ga obravnavamo v tem vilnih komarjih, obadih in klopih. Zato pri- prispevku, bomo po avtocesti najenostav- poročam dolga oblačila, primerno obutev neje prišli prek izvoza Pince. Ko zapustimo in uporabo repelentov. Omenjene lokacije avtocesto, se na križišču usmerimo desno so z vidika vrst, ki jih lahko opazujemo, in pot nadaljujemo skozi vas Pince Marof SEZONA OBISKA primerne tudi za spomladanski in zgodnje do vasi Benica. Po prečkanju mosta čez jesenski obisk. reko Ledavo zavijemo levo in se držimo Pomlad, poletje glavne ceste (cesta na enem mestu zavi- je v desno), dokler ne pridemo na maka- OPIS OBMOČJA damsko pot. Pot po njej nadaljujemo do TRAJANJE OGLEDA prvega križišča, kjer zavijemo levo. Nato Spodnji tok reke Mure v Sloveniji na skraj- se nam onstran protipoplavnega nasipa Ogled vseh priporočenih točk nam bo nem severovzhodu države je eden iz- odpre pogled na Mursko šumo 1 , kamor vzel približno štiri ure. V primeru, da pot med najbolj ohranjenih in najzanimivejših nas vodi gozdna cesta, s katere dostopa- opravimo peš, pa si vzemimo cel dan. Med poplavnih območij pri nas. Reka Mura je na mo do vseh naslednjih točk. posameznimi točkami je na številnih mes- svojem zadnjem odseku v Sloveniji, od vasi Avtocesto lahko zapustimo tudi na izvozu tih možnost obhoda do same reke Mure, Benica dolvodno, ohranila svojo naravno Lendava. V prvem krožišču se držimo izvo- drugih mrtvic in rokavov. rečno dinamiko. Tako so na tem obmo- za za Lendavo, nato pa v drugem križišču čju najštevilnejši stranski rokavi in mrtvi- izvoza za Čakovec (HR) oz. Petišovce. Pot ce, obenem pa tu najdemo enega izmed nadaljujemo naravnost, vse do zadnje- ZAHTEVNOST največjih kompleksov poplavnih gozdov – ga križišča, ki je nekaj deset metrov pred Mursko šumo. Številni razmeroma dobro mejnim prehodom Petišovci, kjer zavijemo Večina točk je dostopnih po makadam- ohranjeni habitati nam omogočajo opazo- levo. Pot nadaljujemo skozi vasi Trimlini in skih poteh. Za vse, ki si želijo pristnejši vanje ptic in drugih živalskih vrst tudi na Petišovci do naslednjega križišča, kjer za- stik z Muro, priporočam, da vsaj del poti širšem območju tega dela Pomurja. vijemo desno. Desno od ceste bomo nato foto: Matjaž Tančič 22 Svet ptic 02, julij 2025 zagledali eno izmed mrtvic reke Mure, ne- kaj metrov stran pa še protipoplavni nasip. Pot nadaljujemo naravnost vse do konca Pince-Marof vasi Benica po glavni cesti (cesta proti kon- cu vasi zavija desno), dokler se ne pripelje- Benica mo do makadamske poti. Pot po njej na- Le daljujemo do prvega križišča, kjer zavijemo dav levo. Nato se nam onstran protipoplavnega a nasipa odpre pogled na Mursko šumo 1 , kamor nas vodi gozdna cesta, s katere do- M a d ž a r s k a stopamo do vseh naslednjih točk. 1 SPLOŠNE INFORMACIJE Mur Območje ob reki Muri v Sloveniji je razgla- a šeno kot Biosferno območje Mura, ta pa je del širšega petdržavnega biosfernega območja Mura-Drava-Donava. Celotno 2 območje treh rek Mure, Drave in Dona- Križovec ve, velja za enega izmed največjih rečnih 3 kompleksov v Evropi. Del, ki je vključen S l ove n i j a v petdržavno biosferno območje, zajema najbolj ohranjene dele, skupno kar 700 km H r va š k a prosto tekočih rek. Zaradi svoje ohranje- nosti in posledično visoke stopnje biotske 4 pestrosti je celotno območje več kot vred- Miklavec no obiska in lahko postreže z marsikatero zanimivostjo. Povezava do spletne strani: https://www.amazon-of-eu- rope.com/sl/. Med gnezdilkami Murske šume 1 , enega izmed največjih kompleksov poplavnega gozda v Slo- veniji, velja omeniti predvsem srednjega detla (Dendrocoptes medius), katerega populacija je na tem območju ena največjih v državi. Vseeno pa med obiskom bodimo pozorni tudi na velikega (Dendrocops major) in malega detla (Dryobates BELOVRATI MUHAR minor). Med žolnami tu gnezdita tudi črna žolna (Ficedula albicollis) gnezdi (Dryocopus martius) in pivka (Picus canus). Od v duplih starejših dreves, drugih manjših gozdnih vrst ptic so pogosti pogosto zaseda tudi gnezdilnice. V poplavnih še ščinkavec (Fringilla coelebs), brglez (Sitta gozdovih ob reki Muri je europaea), dolgoprsti (Certhia familiaris) in krat- zaradi velike razpoložljivosti primernih gnezdišč njegova koprsti plezalček (Certhia brachydactyla). V gozdu populacija stabilna. bliže reki Muri bomo hitro zaslišali značilno ogla- foto: Alen Ploj MALI DEŽEVNIK (Charadrius dubius) gnezdi na prodiščih. Tako ga ogrožata predvsem spreminjanje naravnega toka reke in tudi človekove motnje na gnezdiščih, ki so na Muri vse pogostejše zaradi povečanja števila obiskovalec s čolni. foto: Anja Cigan KJE IN KATERE PTICE OPAZOVATI: Življenjski prostori ob in na reki Muri so pomemb- ni predvsem z vidika značilnih gnezdilk naravnih rečnih ekosistemov, nižinskih gozdov in poplavnih travnikov. Te vrste imamo kot indikatorje še dobro ohranjenih habitatov. Reka Mura je tu ohranila svojo naravno rečno dinamiko. Svet ptic 02, julij 2025 23 Dolvodno od vasi Petišovci se gostota mrtvic pove- čuje, zato priporočam ogled več le-teh, tudi tistih, ki jih izrecno ne omenjam. Na spletnih satelitskih posnetkih bomo mrtvice zlahka prepoznali po značilni podkvasti obliki, saj so to ostanki me- androv ali vijug reke. Na mrtvici Močnjak 2 , do katere se lahko pripeljemo po makadamski poti, ki se od glavne ceste čez Mursko šumo odcepi desno, lahko pogosto opazujemo zelenonoge tu- kalice (Gallinula chloropus), kvakače (Nycticorax nycticorax) in sive čaplje (Ardea cinerea). Zagotovo bomo naleteli tudi na par labodov grbcev (Cygnus olor), ki na mrtvici gnezdi. Ta mrtvica nam mogoče ne bo postregla z veliko ptičjimi posebnostmi, vendar je zelo zanimiva z vidika samega habitata in drugih živali. Gozdna pot nas proti zahodu, mimo mrtvice Močnjak 2 , vodi do enega izmed najlepših oklju- kov reke Mure 3 . V strmih, peščenih rečnih stenah gnezdijo breguljke (Riparia riparia), naše najmanj- še lastovke, in vodomec (Alcedo atthis). V podobnih strmih stenah gnezdijo tudi čebelarji (Merops BELOREPEC (Haliaeetus šanje belovratega muharja (Ficedula albicollis), ki apiaster), ki pa veliko raje izbirajo druge peščene albicilla) v Murski šumi ne pozna meja, saj kraljuje v je tudi zelo pogost prebivalec poplavnega gozda. stene v širši okolici, npr. na območju Lendavskih Sloveniji, na Hrvaškem in Nekaj več sreče pa bomo potrebovali, da bomo goric ali pa v starem glinokopu na hrvaški strani Madžarskem. lahko opazovali kozačo (Strix uralensis) ali lesno Mure, severozahodno od vasi Križovec. Vendarle foto: Miran Krapež sovo (Strix aluco). V poplavnem gozdu gnezdijo lahko čebelarje tu opazujemo med preletom ali pre- tudi tri redkejše ptice: belorepec (Haliaeetus hranjevanjem. Če si bomo s pomočjo daljnogleda albicilla), črna štroklja (Ciocnia nigra) in sršenar ali še bolje spektiva pozorno ogledali prodišče, ki se (Pernis apivorus). Za opazovanje slednjih so sicer razteza na drugi brežini reke, bomo zelo verjetno primernejše točke 2 , 3 in 4 , kjer jih lahko na opazili malega deževnika (Charadrius dubius) in bolj odprtih površinah opazujemo med lovom. malega martinca (Actitis hypoleucos). Obe vrsti sta za gnezdenje vezani na prodišča – poseben ži- Mrtvice reke Mure so zagotovo eno najznačilnejših vljenjski prostor, ki je zaradi človekovih posegov in najpestrejših življenjskih okolij tega prostora. močno ogrožen. Ohranjeni tok in dinamika reke Mure v njenem spodnjem toku ustvarjata gnezditvene stene za BREGULJKE (Riparia riparia), katerih številčnost je zato na tem slovenskem delu Mure najvišja. foto: Anja Cigan 24 Svet ptic 02, julij 2025 Ena izmed najbolj znanih mrtvic je Muriša 4 . Do ČRNA (desno) in SIVA VRANA (levo) v te se pripeljemo po glavni gozdni cesti, ki pelje čez Hrašah pri Lescah na Mursko šumo. Na poti do Muriše bomo lahko na Gorenjskem travnikih opazovali rjavega srakoperja (Lanius foto: Boris Kozinc collurio), rumenega strnada (Emberiza citrinella), repaljščico (Saxicola rubetra), prosnika (Saxicola rubicola), prej kot videli pa bomo slišali vijeglav- ko (Jynx torquilla), kobilarja (Oriolus oriolus) in z nekaj sreče tudi pisano penico (Curruca nisoria). Na pašniku ob poti gnezdijo pribe (Vanellus vanellus), morebiti pa lahko slišimo tudi značilni »pet-pedi, pet-pedi« prepelice (Coturnix coturnix), ki je marsikje postala že redkost. Na sami mrtvici nas bo hitro preletel rjavi lunj (Circus aeruginosus), ki tukaj tudi gnezdi. V trstičju najdemo glasne rakarje (Acrocephalus arundinaceus), bičjo trstni- co (Acrocephalus schoenobaenus) in trstnega cvr- čalca (Locustella luscinioides). Z malo sreče se nam bo pokazala tudi katera izmed tukalic npr. mokož (Rallus aquaticus). Med jesensko selitvijo, ki se začne že v poznem poletju, lahko na tem območju opazujemo tudi žličarke (Platalea leucorodia), po- OPAZOVANJE lojnike (Himantopus himantopus) ter marsikatere- ga drugega pobrežnika. MEŠANEGA PARA ČRNE IN SIVE VRANE // Boris Kozinc Ž e več let opazujem gnezdenje mešanega para črne (Corvus corone) in sive vrane (C. cornix) ob vasi Hraše pri Lescah na Gorenjskem. Leta 2024 sta gnezdo zgradili na hruški le kakih pet metrov od zadnje hiše v spo- BOBER (Castor fiber) se ob reki Muri uspešno širi, zato dnjem delu vasi. Mladiče sta uspešno speljali. so njegova opazovanja vse pogostejša. Predvsem v poletnem času je večja možnost za njegovo opazovanje, Letos sta gnezdili na visoki lipi v zavetju bele saj so mladiči veliko manj previdni od odraslih in se nam omele blizu mojega doma, tako da sem ju lahko pogosteje pokažejo. opazoval z vrta ali balkona. Že v začetku aprila sta foto: Anja Cigan gradivo za gnezdo znašala oba partnerja. Valeči DRUGE ZANIMIVOSTI: ptici pa je hrano prinašala črna vrana, tako da sklepam, da je bil to samec. Vaško okolje jima za- Na območju mrtvice Močnjak 2 lahko z malo gotavlja obilico hrane, ki jo največkrat najdeta na sreče predvsem v večernih urah opazujemo bobra kompostih pa tudi travnikih, njivah in pašnikih. (Castor fiber), vendar bodimo pozorni, saj se na loka- Jeseni je zanimivo opazovati, kako vrane spušča- ciji pojavlja tudi podobna tujerodna vrsta, nutrija jo orehe na cesto, da se strejo, kar jim omogoči, (Myocastor coypus). V pozno spomladanskem in da pridejo do okusne vsebine. Črna vrana je pri poletnem času bomo lahko poslušali tudi značil- nas redka gnezdilka v severozahodni Sloveniji, Viri – GEisTEr, i. (1995): no petje samcev urhov, tako nižinskih (Bombina na Koroškem in Dravskem polju, lokalno pa tudi Ornitološki atlas bombina) kot hribskih (Bombina variegata), saj se v osrednji in jugozahodni Sloveniji. Gnezdenje, Slovenije. – DZS d.d., tu njuna areala prekrivata. Prav tako tu živita dve kjer sta skupaj tako samec kot samica črne vrane, Ljubljana. vrsti pupka: veliki (Triturus carnifex) in panonski – KoCE, U., mihElič, T. je bolj redek pojav in o dveh primerih je poročal (2019): Siva vrana / pupek (Triturus dobrogicus), vendar bomo za njuno Janez Gregori v letih 1972–1975 iz Rateč in Črna vrana Corvus opazovanje morali imeti več sreče. Našo edino av- Podkorena. Mešani pari črne in sive vrane so corone. pp. 296–297. V: Mihelič, T., Kmecl, tohtono vrsto želve, močvirsko sklednico (Emys na Gorenjskem bolj običajni in jih najdemo ob P., Denac, K., Koce, orbicularis), lahko opazujemo med sončenjem na Savi Dolinki vse do sotočja. Tudi za druge dele U., Vrezec, A., Denac, D. (ur.): Atlas ptic brežini ali kakšnem deblu ob mrtvici Muriša 4 . Slovenije velja, da se večina gnezdečih črnih vran Slovenije. Popis Velikokrat na slednji lokaciji lahko opazujemo tudi pojavlja v mešanih parih s sivo vrano, a ciljnih gnezdilk 2002–2017. – igrive vidre DOPPS, Ljubljana. (Lutra lutra). raziskav črne vrane pri nas ni. Svet ptic 02, julij 2025 25 PRIGODE UREDBA O OBNOVI NARAVE POD DROBNOGLEDOM // Urška Koce Ministrstvo za naravne vire in prostor je konec marca objavilo Uredba je za države članice neposredno zavezujoča in vsebuje podrobna določila za doseganje skupnih sporočilo, da je sprožilo proces priprave nacionalnega načrta ciljev za obnovo degradiranih ekosistemov: do leta za obnovo narave; ta pomeni začetek uresničevanja Uredbe 2030 je treba obnoviti 20 % kopenskih in 20 % morskih območij, do leta 2050 pa vse ekosisteme, EU o obnovi narave, ki je v veljavo prišla avgusta 2024 in ki so potrebni obnove. je nedvomno najpomembnejši evropski zakonodajni akt na KAJ OBNOVA NARAVE področju varstva narave po Direktivi o pticah in Direktivi o POMENI V PRAKSI habitatih. Uredba je med zagovornike narave prinesla nov Obnova narave je skrbno načrtovan proces, s katerim omogočimo okrevanje okrnjenih, poško- optimizem, a je hkrati tudi skeleč opomin na neuspehe naše dovanih ali uničenih ekosistemov. Osrednjo vlogo družbe pri ohranjanju narave v preteklih desetletjih. Ti so v tem procesu imajo najrazličnejši ukrepi, ki morajo biti oblikovani na podlagi najboljšega razpoložljive- znanstveno dokumentirani, med drugim z vrsto mednarodnih ga znanja in so prilagojeni posameznemu ekosiste- mu – njegovi značilni strukturi in funkcijam ter in nacionalnih shem spremljanja stanja biotske raznovrstnosti. stopnji prizadetosti. U redbo o obnovi narave razumemo tudi kot Ukrepi za obnovo narave so lahko pasivni, kot je pomemben družbeni dogovor za omogoča- denimo zavarovanje določenega območja, da izk- nje in ustvarjanje blaginje vseh prebivalcev ljučimo pritiske človeka in ponovno omogočimo Primer pasivnega ukrepa za Evropske skupnosti in širše. Obnova biotske ra- nemoteno delovanje naravnih procesov, s katerimi obnovo narave je razglasitev gozdnega rezervata, v znovrstnosti in celostnosti ekosistemov je namreč se ekosistem obnovi sam po sebi. Primer takšnega katerem dopustimo nemoten pomemben steber za doseganje ciljev na področju ukrepa je denimo razglasitev gozdnega rezervata, v razvoj gozdnega ekosistema in blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja njiho- katerem dopustimo nemoten razvoj gozdnega eko- s tem naravno obnovo njegove biotske raznovrstnosti. vim učinkom ter varstva tal in izboljšanja prehran- sistema in s tem naravno obnovo njegove biotske foto: Al Vrezec ske varnosti. raznovrstnosti. V večini primerov pa je pri obnovi narave treba posredovati aktivno, na primer s pri- lagojenim upravljanjem ali konkretnimi posegi v prostor, s katerimi odpravimo vzroke degradacije. Primeri takšnih ukrepov so prilagojene kmetijske prakse, s katerimi se vzpostavijo ugodne razmere za visoko biotsko raznovrstnost, odstranitev umetnih ovir v rečnih ekosistemih, ki omogoči naravno rečno dinamiko, vzdržna raba naravnih virov, ki temelji na ekosistemskem pristopu, in podobno. OD NARAVOVARSTVENIH DIREKTIV DO UREDBE O OBNOVI NARAVE Direktiva o habitatih in Direktiva o pticah veljata za najpomembnejši pravni instrument ohranjanja narave v Evropski skupnosti. Opredeljujeta za Skupnost varstveno pomembne habitatne tipe in 26 Svet ptic 02, julij 2025 vrste, ki smo jih države članice dolžne varovati in Države članice morajo uvesti ukrepe za ohranjati v dobrem stanju; sta tudi temeljni evrop- ski pravni podlagi za določitev, varstvo in upravlja- obnovo vseh habitatnih tipov, ki niso v dobrem nje območij Natura 2000. Vendar pa ne glede na vsa dosedanja prizadevanja držav članic za ohranitev stanju, in ukrepe za ponovno vzpostavitev najvrednejših delov evropske narave poročila o stanju biotske raznovrstnosti, ki jih v petletnih ob- habitatnih tipov na območjih, kjer se ti ne dobjih države predložijo Evropski komisiji, kažejo na vse bolj alarmantno stanje varovanih habitatnih pojavljajo več; prav tako pa morajo uvesti tipov in vrst, ki kliče po takojšnji uvedbi ukrepov za njihovo obnovo. Velik del zahtev uredbe glede ukrepe za obnovo habitatov vrst, da se obnove narave je tako vezan na habitatne tipe iz zagotovi njihovo dolgoročno preživetje. priloge I in habitate vrst iz prilog II, IV in VI Di- rektive o habitatih ter na habitate vrst s področja uporabe Direktive o pticah. V morskem okolju so v uredbi opredeljeni še nekateri dodatni habitatni celostnosti teh ekosistemov; ti ukrepi morajo biti tipi in vrste, ki niso del navedenih prilog Direktive oblikovani in uresničeni tako, da se bodo izboljšale o habitatih. Za boljšo preglednost so vsi habitatni vrednosti različnih kazalnikov, določenih z uredbo; tipi in vrste navedeni tudi v prilogah uredbe. opredeljenih je pet kazalnikov za kmetijske ekosis- Države članice morajo uvesti ukrepe za obnovo teme in sedem kazalnikov za gozdne ekosisteme. Renaturacija nekdaj vseh habitatnih tipov, ki niso v dobrem stanju, in Pri izbiri kazalnikov za spremljanje napredka pri degradiranega območja Škocjanskega zatoka velja ukrepe za ponovno vzpostavitev habitatnih tipov obnovi kmetijskih in gozdnih ekosistemov imajo za klasičen primer obnove na območjih, kjer se ti ne pojavljajo več; prav tako države članice nekaj prožnosti, indeks ptic kmetij- ekosistema, ki sedaj poleg učinkovitega varovanja pa morajo uvesti ukrepe za obnovo habitatov vrst, ske krajine in indeks pogostih gozdnih ptic pa sta biotske raznovrstnosti da se zagotovi njihovo dolgoročno preživetje. izrecno določena kot obvezna kazalnika. zagotavlja tudi številne ekosistemske storitve. Ukrepi morajo biti prednostno uveljavljeni na ob- foto: Arhiv NRŠZ močjih Natura 2000 in v največji možni meri zago- Posebna pozornost je namenjena divjim opraševal- toviti sinergije z obstoječimi programi upravljanja cem, ki so ključni kazalniki zdravja ekosistemov teh območij. Z ustreznimi ukrepi morajo poskrbeti in so hkrati bistveni za kmetijsko proizvodnjo in tudi zato, da se stanje habitatnih tipov in habitatov prehransko varnost. Uredba zato nalaga državam vrst po obnovi ne bi ponovno znatno poslabšalo. članicam, da vzpostavijo ukrepe, s katerimi bodo že do leta 2030 izboljšali raznovrstnost opraševal- OBNOVA NARAVE V KMETIJSKIH cev in obrnile trend upada njihovih populacij. IN GOZDNIH EKOSISTEMIH OBNOVA REČNIH EKOSISTEMOV Habitatni tipi in vrste, ki so predmet ohranjanja v okviru naravovarstvenih direktiv, so seveda Podobno kot v kmetijskih in gozdnih ekosistemih pomemben sestavni del kmetijskih in gozdnih veljajo posebna določila tudi glede obnove rečnih ekosistemov, vendar uredba te okvire presega in ekosistemov. Izrecno je predpisana odstranitev zahteva tudi uvedbo ukrepov, ki bodo prispevali zastarelih rečnih ovir, da se ponovno zagotovi k splošnemu izboljšanju biotske raznovrstnosti in vzdolžna povezljivost rek in se obnovijo naravne Svet ptic 02, julij 2025 27 funkcije pripadajočih poplavnih ravnic. Te inter- Obnova narave, kot jo je ambiciozno zastavila vencije bodo skupaj z ukrepi za obnovo habitatnih uredba, bo seveda imela znatne finančne posledice. tipov in habitatov vrst prispevale k celostnosti Samo stroški obnove habitatnih tipov iz prilog I in rečnih ekosistemov oziroma k skupnemu cilju ob- II uredbe so bili na ravni EU ocenjeni na 154 milijard novitve 25.000 km prosto tekočih rek v EU. evrov, vendar skupne ocenjene koristi obnove to vrednost presegajo za več kot desetkrat! Skoraj toliko PRIZNANJE TUDI NARAVI pa bi znašali tudi stroški zaradi neukrepanja. Države V URBANEM OKOLJU članice morajo v nacionalnih načrtih zato predstavi- ti tudi pregled predvidenih družbeno-gospodarskih Uredba o obnovi narave nalaga državam članicam, vplivov in ocenjene koristi izvajanja ukrepov in si da poskrbijo tudi za urbano naravo. Urbana območja prizadevati, da ublažijo njihove morebitne negativ- zavzemajo znatno površino ozemlja Evropske unije ne vplive na prizadete deležnike in pridobijo njihovo in se še širijo, a nanje redkokdaj gledamo kot na podporo. Oceniti morajo tudi finančne potrebe, ekosistem z biotsko raznovrstnostjo, ki vpliva vključno s podporo prizadetim deležnikom ter do- na kakovost življenja velikega dela evropskega ločiti ustrezne (javne in zasebne) vire financiranja. prebivalstva. Urbana narava ponuja številne eko- sistemske storitve, kot so zmanjševanje poplavne ogroženosti, uravnavanje mikroklime, absorpcija toplogrednih plinov ter filtriranje zraka in vode; v njej prebivalci najdejo možnosti za rekreacijo in mentalno in duševno sproščanje. Skladno z uredbo morajo države poskrbeti za ohranitev in postopno povečanje urbanih zelenih površin in pokrova drevesnih krošenj do zadovoljive ravni, ki se določi skladno s predpisano metodologijo. NACIONALNI NAČRTI ZA OBNOVO NARAVE: 27 POTI DO SKUPNIH CILJEV Za učinkovit prispevek k uresničevanju ciljev Uredbe o obnovi narave morajo države članice Uredba o obnovi narave med drugim nalaga državam pripraviti nacionalne načrte z natančno pred- članicam, da uveljavijo ukrepe, ki bodo že do leta 2030 pisano vsebino in obliko. V njih bodo opredelile izboljšali raznovrstnost opraševalcev in obrnili trend upada njihovih populacij. površino območij narave, ki je v slabem stanju in foto: Domen Stanič je potrebna obnove; zarisale primerna območja za obnovo in določile konkretne ukrepe za obnovo “IZOGIBALIŠČA” OB POTI ter ukrepe za preprečitev ponovnega poslabšanja stanja. Območja in ukrepi morajo biti določeni na V nekaterih okoliščinah in ob ustreznih utemelji- podlagi veljavnih podatkov in najboljših razpolo- tvah uredba omogoča nekatere odklone, na primer žljivih znanstvenih dokazov. V načrtu mora biti od zahtev za obnovo in preprečevanje ponovnega podan tudi opis izbranih kazalnikov za kmetijske poslabšanja stanja habitatnih tipov, kadar so in gozdne ekosisteme, vključno z metodologijami predpisani cilji nedosegljivi zaradi višje sile ali za njihovo spremljanje. neizogibnih vplivov podnebnih sprememb. V isto Po novi uredbi bodo morale države članice EU poskrbeti za ohranitev in postopno povečanje urbanih zelenih površin in pokrova drevesnih krošenj. foto: Darinka Mladenovič 28 Svet ptic 02, julij 2025 Pred nedavnim opravljena renaturacija: širitev struge in odpiranje stranskega rokava reke Mure. Obnova rečnih ekosistemov ima kot cilj vračanje naravne podobe rek in s tem ustvarjanje habitatov za rastlinske in živalske vrste. MALI DEŽEVNIK (Charadrius dubius; spodaj) je značilen gnezdilec naravnih prodišč. foto: Pomgrad VGP (zgoraj), Tilen Basle (spodaj) kategorijo sodijo tudi načrti in projekti prevla- dujočega javnega interesa, za katere niso na voljo manj škodljive alternative. Pri tem se za projekte pridobivanja energije iz obnovljivih virov in za izključne namene nacionalne obrambe domneva, da so v prevladujočem javnem interesu in zanje ni treba dokazati, da manj škodljive alternative niso na voljo, a ta domneva velja le za območja zunaj omrežja Natura 2000. MEDSEKTORSKO SODELOVANJE IN VKLJUČEVANJE ZAINTERESIRANE JAVNOSTI Za pripravo načrta je pristojno Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), ki je ustanovilo delovno skupino, v katero so vključeni predstavniki SKLADNOST NAČRTA ZA OBNOVO merodajnih resorjev in institucij: MNVP, Ministr- NARAVE Z OBSTOJEČIMI POLITIKAMI stva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavoda RS za varstvo narave, Direkcije RS za vode, Mini- Uredba o obnovi narave si je kljub izjemnemu strstva za okolje, podnebje in energijo in Zavoda pomenu za prihodnjo blaginjo družbe le stežka za gozdove Slovenije. Ministrstvo je tudi napove- izborila pot v evropski pravni red, saj posega na dalo, da bo kasneje v proces vključilo tudi druge področje najrazličnejših politik, s katerimi obnova deležnike in da bodo organizirana posvetovanja narave ni nujno kompatibilen cilj. V procesu pripra- s širšo splošno in strokovno javnostjo ter nevlad- ve nacionalnih načrtov bi morale države zato nimi organizacijami. Skladno z določili Uredbe in skrbno preučiti sinergije z drugimi politikami in jih Aarhuško konvencijo mora ministrstvo zagotoviti v največji možni meri izkoristiti v prid implemen- vključujoč in transparenten proces priprave načrta, taciji uredbe. Hkrati bi morale identificirati tudi kar pomeni, da bi moralo omogočiti sodelovanje morebitna nasprotja in načine, kako bi ta nasprotja vse zainteresirane javnosti vse od začetka priprave čim bolj zmanjšali ter se izognili morebitnim kom- načrta. Zlasti bi si moralo prizadevati za podporo promisom pri obnovi narave. upravljavcem in uporabnikom zemljišč in voda ter jih spodbujati k sodelovanju v procesu načrtova- Smernice in priporočila za ambiciozne načrte za obnovo narave, ki nja, da bi s tem omogočilo čim prejšnje in čim bolj so jih pripravile mednarodne naravovarstvene nevladne organizacije učinkovito uresničevanje ukrepov. Vlogo nadzor- v kampanji #RestoreNature, nas vodijo skozi proces oblikovanja načrta za obnovo narave, da bo ta kakovosten in dovolj ambiciozen, nika celotnega procesa oz. vlogo »watchdoga« lahko pa tudi vključujoč in skladen z različnimi politikami. odigrajo nevladne organizacije, s čimer naj bi vlado Izdajo publikacije v slovenščini sta finančno podprla EKO sklad in MOPE v okviru projekta Zagovorniki okolja – Narava za podnebje. spodbudile k pripravi čim bolj ambicioznega načrta. Svet ptic 02, julij 2025 29 ODPADKI V GOZDU // Katja Krivec V RISBI PRED TABO SE SKRIVA VELIKO PREDME- SEDAJ PA NAREDI ŠE DOBRO DELO! HITRO TOV, KI TJA NE SODIJO! TVOJA NALOGA JE, DA SE OBLEČI, OBUJ, VZEMI ROKAVICE IN VREČO JIH NAJDEŠ IN OČISTIŠ NARAVO. PREŠTEJ PO- ZA SMETI. ZRAVEN POVABI ŠE MAMICO, ATIJA, SAMEZNE PREDMETE IN NJIHOVO ŠTEVILO ZA- BRATCE IN SESTRICE. POJDI VEN V NARAVO IN PIŠI V TABELE SPODAJ. V VAŠEM KRAJU POMAGAJ POBIRATI SMETI, KI LEŽIJO PO TLEH IN TJA NE SODIJO! 30 Svet ptic 02, julij 2025 UGANKA: PODNEVI SE V KROŠNJAH DREVESA MUDI, SKRITA MED VEJAMI SAMA TAM SPI. KO PA SE ČRNA TEMA SPUSTI, TAKRAT ZAS KOVIKA IN ZA MIŠKO POLETI. Svet ptic 02, julij 2025 31 rešitev uganke: sova PTICE PO SEVERNJAŠKO – MOJA IZKUŠNJA NA OBROČKOVALSKI POSTAJI OTTENBY // Nik Milek NAVADNI TJULNJI I z tople avgustovske pripeke Sečoveljskih solin, Že prvi dan je postregel z nekaj »cukrčki«. Med (Phoca vitulina) med počitkom na otoku kjer sem preživel zadnjih nekaj dni meteoro- delom je observatorij preletela trojica črnih škar- Ottenby loškega poletja 2024, sem presedlal na skoraj nikov (Milvus migrans), ki veljajo v tistem okolišu foto: Nik Milek vsako prevozno sredstvo (z izjemo kolesa, ladje in za precej redke. Za kako hudo zanimivost gre, mi je balona), da bi dosegel 1200 km oddaljeno destina- postalo jasno ob navdušenih vzklikih sodelavcev in cijo skorajda naravnost proti hladnemu severu. Na jate tridesetih lokalnih upokojencev, ki na ptičarje- prvi šolski dan sem tako namesto za šolsko klop nje ob postaji suvereno pridejo vsako jutro še pred sedel za obročkovalski pult slavnega švedskega prvo zoro. Po končanem obročkanju sem se tudi observatorija Ottenby na otoku Öland, kjer sem jaz v družbi cimra odpravil na ptičarski pohod po preživel tri razburljive, a zabavne ptičarske tedne. samem rtu »södra udde«. Na dovozni cesti se je pasla skupinica beloličnih gosi (Branta leucopsis), na črno- Lokacija je zaradi svoje lege na skrajnem jugu tega prodnatem nasipu pa se je gnetla večstoglava jata 140 km dolgega otoka izjemna selitvena postojan- kormoranov (Phalacrocorax carbo), velikih žagarjev ka. Obročkovalska postaja in observatorij tu stojita (Mergus merganser) in gag (Somateria mollissima). od leta 1946 pod pokroviteljstvom organizacije Seveda ni šlo brez galebjih primesi, od katerih BirdLife Sweden, letno pa se obročka okrog 25.000 so izrazito prevladovali rečni (Chroicocephalus osebkov vsaj 140 vrst ptic. Spomladi je to prvo ridibundus) in srebrni galebi (Larus argentatus). Na kopno mnogih vračajočih se ptic, ki so preletele vsaj skalnati plaži za nasipom so z razmikom 200 m nekaj Baltika, jeseni pa zadnja postojanka, preden posamič patruljirali belorepci (Haliaeetus albicilla), jih veter in mraz »odpihneta« na jug. med njimi pa so kot neke sive banane lenarili navadni (Phoca vitulina) in sivi tjulnji (Halichoerus Na otoku se tako tre množica vseh mogočih vrst grypus). Pravzaprav precej lep prvi vtis, ki pa ga ob obalnih severnjaških ptic, med njimi pa se tu in tam ugodnem vetru kazi neprijeten vonj kormoranov. najde tudi kakšna, ki je značilnejša za naše kraje. Obhod vodi okoli rta na vzhodno stran, kjer se skala MUŠJA LISTNICA (Phylloscopus inornatus) prevesi v prod in pesek. Ta stran je bila bolj naklonje- foto: Frank Österberg na raznovrstnim pobrežnikom. Na namočeni plaži so se družno skupaj hranili sabljarka (Recurvirostra avosetta), školjkarica (Haematopus ostralegus), veliki prodnik (Calidris canutus), togotniki (C. pugnax), črne prosenke (Pluvialis squatarola) in še kaj. Pravzaprav precej pisana druščina, za nameček pa so na pešče- nem bregu nad njimi na lepše vreme čemerno čakali tudi veliki galebi (Larus marinus). Radovednež, ki se spomni svoje oko obrniti tudi proti odprtemu morju, utegne vsakih nekaj minut uzreti značilno oblikovano selečo se jato črnih rac (Melanitta nigra), pogosto s prepoznavno beloperutimi beloliskami (M. fusca) na samem koncu. Takšna jata tipično presega sto ptic, včasih se povzpne tudi prek 1000. Dnevne številke so lahko ogromne. 32 Svet ptic 02, julij 2025 PRIGODE Le nekih sto metrov od vzhodne obale otoka leži Od ujed sem nad temi travniki največkrat opazoval manjši peščeni bazen »Sandviken«, v katerem skobce (Accipiter nisus), ki so se tudi dnevno ujeli zastaja voda. Tu sem videl svoje prve progastorepe v mreže in pasti. Srečo sem imel z vsemi štirimi kljunače (Limosa lapponica), ki so bili še v prelepem vrstami lunjev – rjavim (Circus aeruginosus), pe- oranžnem poletnem perju in so si družbo delali s pelastim (C. cyaneus), močvirskim (C. pygargus) spremenljivimi prodniki (Calidris alpina). in stepskim (C. macrourus) – in štirimi vrstami sokolov: selcem (Falco peregrnius), postovko (F. tinnunculus), škrjančarjem (F. subbuteo) in malim sokolom (F. columbarius). Okoli observatorija se je po besedah lokalnih ornitologov nekaj dni zadr- ževala tudi rdečenoga postovka (F. vespertinus), ki tam velja za veliko zanimivost. Mene pa je veliko bolj navdušila koconoga kanja (Buteo lagopus), ki nas je preletela nekega jutra med pregledovanjem mrež. Zanimivo je opazovati seleče se ujede, ki pod seboj niso vajene morja in se tega pogleda dobese- dno ustrašijo. Mnoge se z morja večkrat vrnejo nad kopno, preden se zares odpravijo na jug. Severno od travišč se obala razširi v velikansko plitko peščeno laguno »Norrvik«, ki je sicer loci- rana nekaj kilometrov hoje od postaje, vendar je bila vedno polna ptic. Labodi, različne gosi in race, PREKOMORSKI mnoge vrste pobrežnikov in galebov so bili kar stal- PRODNIK nica za vse, ki so se lotili pregledovanja celotnega (Calidris melanotos) območja. Morda se na prvi pogled zdi zamudno foto: Madalen Goitia Urdiain in odveč, vendar pa mi je prav ta lokacija prinesla Sledi precej obširno nizko travišče »Schäferiängar- prvo ameriško redkost. To je bil zlatar (Calidris na«, ki je odlična lokacija predvsem za talne vrste subruficollis), ki so ga lokalci opazili štiri dni pred pevk. Travniške (Anthus pratensis) in drevesne cipe mojim odhodom. Južni konec otoka sicer zanesljivo (A. trivialis) ter bele pastirice (Motacilla alba) tudi dobi približno dva podatka o tej vrsti na leto. Pre- pri nas pogostokrat opazimo v takem habitatu. senetila me je zlatarjeva majhnost, saj se v njegovo Nekje v drugem tednu septembra pa so do nas pri- morfologijo nisem nikoli zares poglobil. Pričakoval letele tudi prve rdečegrle cipe (A. cervinus) in obalne sem ptico v velikosti togotnika, pravzaprav pa v vriskarice (A. petrosus), slednje veljajo za izrazito višino meri le nekje do polovice črne prosenke. severnjaško pevko. Komur se zdi težavno razliko- vanje med oglašanjem travniške cipe in »naše« vri- Ne morem mimo zanimivosti, ki so se ujele med skarice (A. spinoletta), zagotovo ne bo všeč dejstvo, obročkanjem. Kot prvo bi rad izpostavil mušjo da se obalna vriskarica oglaša zelo podobno obema. listnico (Phylloscopus inornatus), ki ima poseben Oziroma, kot so to opisali kolegi na postaji, »kakor status. Na postaji Ottenby na sezono ujamejo nekaj travniška cipa s stisnjenimi ustnicami«. osebkov te vrste. Število takih primerov te sicer si- GAGE (Somateria mollissima) in VELIKI ŽAGARJI (Mergus merganser) foto: Nik Milek Svet ptic 02, julij 2025 33 birske gnezdilke iz leta v leto narašča, zato je odprt SKRIVNOSTNA poseben projekt, znotraj katerega obročkovalci ujete zahodno seleče se mušje listnice opremijo z FOTOGRAFIJA lahkim GPS-oddajnikom, katerega lokacijo prestre- žejo antene vzdolž danske obale in Nemčije. Imel // Dejan Bordjan sem to lepo srečo, da sta se v zadnjem tednu mojega bivanja ujeli kar dve, pri čemer sem bil pri drugi od Tokratni fotografiji sta v osnovi med enostav- blizu priča namestitvi oddajnika. nejši, ne glede na to, v katero kategorijo sodita. Verjamem, da je marsikdo že ob prvem pogledu ugotovil, za kateri vrsti gre. Prvi vtis je pogosto pomemben tudi na terenu in je lahko dobra pod- laga pri prepoznavanju ptic. Pri fotografiji nam sicer primanjkuje nekaj pogosto ključnih podat- kov (oglašanje, gibanje, vedenje…), a vseeno si ob pogledu nanjo ustvarimo določen vtis, ki nas kar hitro usmeri k potencialnim vrstam. Pa poglejmo, kakšen vtis na nas naredita pričujoči fotografiji. Na obeh fotografijah vidimo vodni ptici, ki sta obrnjeni stran od nas. Na prvi 1 sta dve pre- težno črni ptici. Že na prvi pogled sta večji, z močnimi nogami. Med prsti vidimo tudi plaval- no kožico. Od vodnih ptic je le peščica črnih ali skoraj črnih. Med temi lahko takoj pomislimo na 1 Sončni zahod na Druga redkost, pobrežnik in ameriško-vzhodnosi- obročkovalski postaji Ottenby birskega porekla, je prekomorski prodnik (Calidris foto: Nik Milek melanotos). Tega je kolega Frank s sakom ujel med enim izmed nočnih pohodov s termovizijsko kamero. Gre za šele šesto obročkano ptico te vrste za observatorij, zato smo bili vsi izredno dobre volje. Spominjam se, kako nas je Frank med svojim pohodom sklical v laboratorij, kjer obročkajo vse ulovljene ptice. Preden je pokazal ptiča, smo vsi po- skusili uganiti, kaj ima, in seveda smo se vsi zmotili. Nato je potegnil prekomorskega prodnika iz obročk- ovalskega žakeljčka in nam ga pokazal. »It's a Pec!« (skrajšano za ang. Pectoral Sandpiper) je navdušeno vzkliknil. Sledilo je nekaj sekund tišine in nasilnega buljenja v ptico, potem pa je adrenalin iz vseh izvlekel navdušene vzklike in smeh ob neverjetnosti ulova. 2 Po zaslugah standardnega in nočnega lova sem prišel v neposreden stik še z marsikatero zanimivo vrsto. Med pozornost zbujajoče bi dal gago, velike- ga galeba, malega sokola, malega muharja (Ficedula parva) in kobiličarja (Locustella naevia). Zanimivo, do sredine septembra je na otoku zelo aktualen tudi nočni lov podhujke (Caprimulgus europaeus). Moja izkušnja iz Slovenije je bila, da se iz naših krajev proti Afriki odselijo že ob koncu avgusta, tu pa smo jih v nekaj nočeh ulovili okrog dvajset. Zagotovo je bil čas, ki sem ga preživel na postaji Ottenby, eden lepših delcev mojega življenja. Kombinacija tamkajšnjih sončnih zahodov, idilič- ne lokacije in pisanega vrveža ptic je nekaj, kar bi vsakemu ornitologu pogrelo srce. Moja popotnica za selitev na jug je bila s tem pripravljena; morda se po zgledu ptic še vrnem tudi jaz. 34 Svet ptic 02, julij 2025 lisko (Fulica atra), na vse tri vrste kormoranov in pa črno raco (Melanitta nigra). Sem bi mogoče lahko VABLJENI, DA SE PREIZKUSITE V NOVI DOLOČEVALSKI ZAGONETKI! šteli še temne oblike govnačk (Stercorarius spp.) v slabi svetlobi, črnega martinca (Tringa erythropus) ali kakega viharnika (Puffinus spp.). Črni labod (Cygnus atratus) in črna čigra (Chlidonias niger) pa imata že preveč belih oz. svetlih peres. Med našte- timi najverjetnejšimi kandidati lahko martinca, raco in lisko izločimo na podlagi barve nog in telesne velikosti. Tako nam ostanejo tri vrste kormoranov. Ker ne vidimo glave ali dejanske velikosti ptic, bi se lahko znašli v težavah in bi fotografija padla v težjo kategorijo. A k sreči nam priskočijo na pomoč sve- tle lise na perutih prve ptice. To so svetlo obrobljeni krovci, ki nam izdajo, da gre za mladostno ptico. Ta značilnost pa se pojavlja samo pri našem morskem kormoranu, vranjeku (Gulosus aristotelis). Tudi pri drugi vrsti 2 si lahko hitro ustvarimo vtis, ki nas usmeri do pravilne določitve. Ptica na foto- grafiji hodi po listu lokvanja. Torej gre za srednje veliko ptico. Ima tudi dolge noge, ki so svetle, ze- lenorjave. Med naborom kandidatov, ki zadostijo tem znakom, se najdejo predvsem martinci (Tringa spp.) in njim podobni pobrežniki ter manjše vrste tukalic (Porzana in Zapornia enostavnejša spp.), ki v poletnem zahtevnejša foto: Dejan Bordjan času pogosto hodijo po listih vodnih rastlin. Sle- dnjo skupino zlahka izločimo, saj imajo vse vrste primerno velikih tukalic vsaj del podrepnih krovcev progastih. Tako nam ostane samo prvo omenjena skupina – pobrežniki. Velikost ptice in dolžina nog namigujeta na kakšno dolgonogo vrsto martinca. Dolge in rumenorjave noge lahko pri naših martin- cih vidimo na zelenonogem (Tringa nebularia) in jezerskem martincu (T. stagnatilis), močvirski (T. glareola) in pikasti (T. ochropus) pa imata krajše noge. Glede na močnejšo postavo je med kandi- datoma bolj verjeten zelenonogi. Ampak na ptici je viden še en znak, ki je zagotovo padel v oko bolj izkušenim opazovalcem ptic. Namreč, ptica ima perje na hrbtni strani očitno svetlo obrobljeno. Mnogi pobrežniki, med njimi tudi zelenonogi mar- tinci, imajo v juvenilnem perju peresa peruti svetlo obrobljena. Žal pa bomo imeli težavo najti martin- ca s tako močnimi obrobami, kot so na fotografiji. K sreči imamo še eno možnost. Gre za vrsto, za katero so močne svetle obrobe peres na perutih zelo značilne, tudi pri odraslih pticah. Čeprav imajo odrasle ptice oranžnordeče noge, so te pri juvenil- nih osebkih rumenorjave, prav kot na fotografiji. Ta vrsta je togotnik (Calidris pugnax). foto: Dejan Bordjan Svet ptic 02, julij 2025 35 GOLITVENA MLADE TAŠČICE (Erithacus rubecula), ki še niso začele z golitvijo, prepoznamo po značilni STRATEGIJA grahasti obarvanosti in izostanku rjasto rdečega podbradka. ČRNOGLAVKE foto: Tone Trebar IN TAŠČICE // Maks Sešlar E den izmed pomembnejših procesov v ptičjem zaradi rasti novih peres. Namen golitve je zamenjava življenju je zagotovo golitev. Gre za naraven izrabljenih in poškodovanih peres, ki s časom izgubi- proces menjave perja, kjer peresa odpadejo jo svoje aerodinamične lastnosti, vodoodpornost in toplotno izolacijo. Hkrati golitev pri nekaterih vrstah pomaga pri signalni ali varovalni obarvanosti. Večina ptic se goli vsaj enkrat na leto, nekatere večkrat. Ptice po celem svetu uporabljajo različne strategije zaradi razlik v življenjskem slogu, selitvenih poteh, prehra- ni in strategijah preživetja. Način golitve je prilago- jen tako, da minimizira izgubo letalne sposobnosti in maksimalno izkoristi čas, ko so razmere za obnovo perja najboljše (npr. dovolj hrane, manj plenilcev, ni gnezditve). Pri pticah pevkah sta najpogostejši obliki delna golitev juvenilnih (po gnezditveni sezoni) in popolna golitev odraslih osebkov, ki nastopi pred selitvijo ali po prihodu v prezimovališče. Med vrstami, pri katerih so bili golitveni vzorci temelji- to raziskani, sta tudi dve naši pogosti ptici pevki – Prvoletna samica črnoglavke (Sylvia atricapilla) po končani delni golitvi. Na novo pregoljeni črnoglavka (Sylvia atricapilla) in taščica (Erithacus veliki sekundarni krovci 10-3 so v kontrastu z juvenilnima velikima sekundarnima krovcema 1 in 2, karpalnim krovcem in primarnimi krovci. rubecula). Obe vrsti sodita med selivke in pri nas foto: Ottenby Bird Observatory (ringersdigiguide.ottenby.se) tako gnezdita kot prezimujeta. GOLITEV PRI ČRNOGLAVKI Črnoglavka poleti opravi popolno poletno golitev na gnezdišču, pri čemer zamenja vsa peresa – tako letalna kot repna ter krovce po telesu. Postopek poteka postopno in simetrično, običajno se začne konec junija ali v začetku julija in traja približno šest tednov. Mlade črnoglavke, ki se izvalijo to sezono, pa opravijo le delno golitev. Pred golitvijo jih najlaže prepoznamo po temno oranžno obarva- ni kapi, po kateri ne moremo določiti spola. Tako kot peresa na kapi v delni golitvi zamenjajo krovce po telesu, male in srednje krovce na perutih ter najmanj štiri ali lahko tudi vse velike sekundarne krovce. Včasih pa celo karpalni krovec ali peresa na perutki. Vsa druga peresa (torej primarna, Prvoleten samec črnoglavke (Sylvia atricapilla) po končani delni golitvi. Na novo pregoljeni veliki sekundarni krovci so v kontrastu z juvenilnimi primarnimi krovci in karpalnim krovcem. sekundarna in običajno tudi terciarna in repna) foto: Ottenby Bird Observatory (ringersdigiguide.ottenby.se) ostanejo do naslednje golitve. Slednje se torej za- 36 Svet ptic 02, julij 2025 menjajo šele s popolno golitvijo po prvi gnezditvi. Do takrat pa lahko pri mladih pticah opazimo razliko med bolj olivno zelenimi odraslimi peresi in bolj rjavimi juvenilnimi peresi. Zanimivost je ta, da nekateri osebki opravijo tudi predgnezditveno delno golitev, ki je po vsej verjetnosti odvisna od mesta prezimovanja. GOLITEV PRI TAŠČICI Taščica ima precej podobno golitveno strategijo kot črnoglavka. Prav tako odrasle taščice po gnez- ditvi opravijo popolno, mlade po izvalitvi pa delno golitev. Razlika v primerjavi s črnoglavko je, da mlade ptice z delno golitvijo v povprečju pregolijo več sekundarnih velikih krovcev kot črnoglavka. Prvoletna taščica (Erithacus rubecula) po končani delni golitvi. Na novo pregoljeni veliki sekundarni krovci 10-8 so v kontrastu z juvenilnimi velikimi sekundarnimi krovci 7-1. Posebnost pri taščicah je, da mlade osebke, ki še Razlika je vidna tudi po obliki in velikosti pik. niso začeli z golitvijo, prepoznamo po značilni foto: Ottenby Bird Observatory (ringersdigiguide.ottenby.se) grahasti obarvanosti. Prav tako kot pri črnoglavki je pri mladih pticah očitna razlika med odraslimi in juvenilnimi peresi. Običajno so juvenilna peresa bolj rjasto navdahnjena in imajo večje ter bolj izra- zite in trikotne pike. To pa ni pravilo, zato moramo biti predvsem pozorni na obarvanost peres. Prvoletna taščica (Erithacus rubecula) po končani delni golitvi. Na novo pregoljeni veliki sekundarni krovci 10-8 so v kontrastu z juvenilnimi velikimi sekundarnimi krovci 7-1. Pogosto se zgodi, da odrasli veliki sekundarni krovci nimajo pik. foto: Ottenby Bird Observatory (ringersdigiguide.ottenby.se) raznolike so lahko strategije znotraj navidezno podobne skupine ptic. Poznavanje golitve pri različnih vrstah ptic ima pomembno vlogo tako v znanstvenem raziskovanju Prvoletna črnoglavka (Sylvia atricapilla) pred začetkom kot pri praktičnem varstvu ptic. Golitev namreč delne golitve. Opazno je le eno pregoljeno pero na kapi, vpliva na prepoznavnost starostnih in spolnih ki s črno barvo nakazuje spol osebka (samec). značilnosti, kar je ključno pri popisih, obročkanju foto: Maks Sešlar in sledenju populacij. S pravilnim razumevanjem Tak golitveni vzorec omogoča pticam energetsko golitvenih vzorcev lahko ugotovimo starost ptice, učinkovitost: delna golitev poleti mladim omogoča, njeno selitveno strategijo in celo morebitne spre- da hitro pridobijo bolj funkcionalno, a ne popolno membe v okoljskih razmerah, ki vplivajo na čas in perje, saj je za popolno golitev preprosto premalo obseg golitve. Raziskave potekajo predvsem prek časa pred selitvijo. Popolna golitev odraslih pa sistematičnega obročkanja, kjer se pregleda perje poteka takrat, ko je prehranska ponudba največja, ujetih ptic, določi stanje posameznih peres (obraba, kar omogoča ptici, da prenese povečan energetski zamenjava, faza rasti) in se vodijo natančne evi- strošek sinteze novega perja. dence. Z dolgoročnimi podatki lahko prepoznamo trende, kot so npr. premiki golitvenih obdobij zaradi Način in razporeditev golitve sta torej rezultat ob- podnebnih sprememb ali razlike med spoloma in čutljivega ravnovesja med biološkimi potrebami, starostnimi razredi. Takšne informacije niso le po- varnostjo in ekološkim ritmom posamezne vrste. membne za razumevanje biologije posameznih vrst, Črnoglavka in taščica sta s svojim različno stop- temveč so ključne tudi za napovedovanje odzivov njevanim golitvenim vzorcem dober primer, kako ptic na hitro spreminjajoče se okolje. Svet ptic 02, julij 2025 37 ORNITOLOŠKI POTOPIS DEMIR KAPIJA – VRATA V POZABLJENO DEŽELO // Matija Mlakar Medved Severna Makedonija še danes premore naravo, M ed 27. aprilom in 3. majem 2024 smo pti- čarski sopotniki (David Knez, Nik Milek, o kakršni slovenski ornitologi pogosto nostalgično Val Milek, Lana Klemenčič, Nejc Bucalo, sanjarimo: z ene točke je med malico moč opazovati Alenka Červ, Tim Zaveršek, Vesna Pirc Jevšenak, Maša Herzog, Nika Kavčič in avtor prispevka), južno postovko, črnočelega srakoperja, zlatovranko, organizirani kot skupina za ptice na študentskem raziskovalnem taboru Ekosistemi Balkana 2024, laškega škrjanca in vrtnega strnada, torej skoraj spoznavali in občudovali ptičje bogastvo jugovzhoda vse izumrle ali izumirajoče slovenske gnezdilke. Severne Makedonije. Prebivali smo v Demir Kapiji, tik ob famozni soteski, skozi katero si deroča reka Vardar iz Tikveške kotline utre pot v Gevgelijo in odondod v Egejsko morje. Kotline v zgodovinski pokrajini Makedoniji, ki obsega tudi dele Grčije in Bolgarije, veljajo za najsušnejši del balkanskega polotoka – okolica Demir Kapije letno prejme le 400 -500 mm padavin, kar je trikrat manj od sloven- skega povprečja. Vročina, suša in blagodejni morski 38 Svet ptic 02, julij 2025 V večini jugovzhodne Makedonije Kosovo Srbi ja zaradi majhne količine padavin Bolgar i ja prevladuje polnaravna stepska pokrajina, ki prehaja v kmetijsko Skopje intenzivnejše nižine. SEVERNA MAKEDONIJA foto: Lana Klemenčič Demir kapi ja Albani ja Grč i ja ZNAČILNOSTI SEVERNE MAKEDONIJE: Površina: 25.436 km2 Št. prebivalcev: pribl. 1,8 milijona (1.836.713) Št. vrst ptic: 318 Št. parkov: 4 narodni parki vetrovi, ki pihajo po dolini Vardarja navzgor, so v tem delu Makedonije ustvarili edinstven preplet stepe in sredozemskega grmičevja, ki v sozvočju z EGIPTOVSKI JASTREB ekstenzivnim, v času ujetim kmetijstvom gosti zavi- (Neophron percnopterus) dljiv in presenetljivo eksotičen nabor rastlinskih in je eden najbolj markantih prebivalcev Demir Kapije. živalskih vrst. foto: David Knez ŽELEZNA VRATA dijo skalne lastovke (Ptyonoprogne rupestris) in pla- Največja naravna znamenitost jugovzhodne Make- ninski hudourniki (Tachymarptis melba), s skalnih donije je zagotovo mogočni kanjon v Demir Kapiji, polic vneto prepevajo puščavci (Monticola solitarius) po katerem je mesto dobilo tudi svoje ime – Demir in skalni brglezi (Sitta neumayer), najimenitnejši Kapija v turščini namreč pomeni »železna vrata«, prebivalec kanjona pa prebiva v mračni špilji tik saj se skozi utesnjujočo sotesko že od antike vijejo pod vrhom soteske. Zjutraj, ko sonce ogreje suho pomembne prometne poti. Prepadne apnenčaste pokrajino, iz kanjona na lahnem vzgornjiku pridrsi stene, ki se dvigajo nad razpenjeno reko, so dom šte- egiptovski jastreb (Neophron percnopterus); bela, vilnih redkih in zanimivih ptic – v razpokah gnez- gologlava prikazen na črnih perutih, ki prej kot na Svet ptic 02, julij 2025 39 KRATKONOGI SKOBEC ZAKRINKANI SRAKOPER VRTNI STRNAD (Emberiza hortulana) (Accipiter brevipes) (Lanius nubicus) foto: Matija Mlakar Medved foto: David Knez foto: Nej Primožič SKALNI BRGLEZ (Sitta neumayer) na gnezdu GOLOREPI NETOPIR foto: Matija (Tadarida teniotis) Mlakar Medved foto: David Knez Par JUŽNIH POSTOVK (Falco naumanni) in ČUK (Athene noctua) s sosednje fotografije si delijo isto podstrešje. foto: Matija Mlakar Medved Zanimive vrste ptic: EGIPTOVSKI JASTREB (Neophron percnopterus), KRALJEVI OREL (Aquila heliaca), MALI OREL (Aquila pennata), KRATKONOGI SKOBEC (Accipiter brevipes), RJASTA KANJA (Buteo rufinus), JUŽNA POSTOVKA živo ptico prav zares spominja na nekakšen hie- tu začinjen še z vzhodnjaškim posebnežem, zakrin- (Falco naumanni), roglif ali rezbarijo iz globočin egipčanskih grobnic. kanim srakoperjem (Lanius nubicus), najmanjšim SIRIJSKI DETEL Makedonija je ena zadnjih utrdb egiptovskega in sila ljubkim predstavnikom rodu srakoperjev. (Dendrocopos syriacus), LAŠKI ŠKRJANEC jastreba na Balkanu, s katerega v zadnjih desetle- Eksotike v okolici kanjona ne manjka niti onkraj (Melanocorypha calandra), tjih zaradi zastrupljanja in pomanjkanja mrhovine ptičjega sveta – v skalnih špranjah dremljejo golo- ZAKRINKANI SRAKOPER (Lanius nubicus), naglo izginja. Na makedonskem nebu je egiptovski repi netopirji (Tadarida teniotis), po potokih brodijo ŽALOBNA SINICA jastreb vse prej kot sam – družbo mu dela asorti- sladkovodne rakovice (Potamon fluviatile) in v listju (Poecile lugubris), ČRNOGLAVI STRNAD man ujed, o kakršnem lahko ornitologi v Sloveniji šeleste ivanje kuščarice (Ablepharus kitabelii), naj- (Emberiza melanocephala). le fantaziramo; v kanjonu gnezdijo tudi beloglavi večje imenitnosti pa se skrivajo zakopane v suhi jastrebi (Gyps fulvus) in planinski orel (Aquila zemlji; v posebnem spominu nam je ostalo srečanje chrysaetos), nad okoliškimi griči pa krožijo mali orli z rožnatimi slepimi kačami slepicami (Xerotyphlops (Aquila pennata) in celo kratkonogi skobci (Accipiter vermicularis), predvsem pa z balkanskim krtom brevipes), ki se iz Afrike vrnejo ravno v začetku (Talpa stankovici), endemitom ozkega območja v maja. Tudi grmišča in sestoji vzhodnih platan ob srcu balkanskega polotoka. potokih žubore od napevov sredozemskih gnezdilk, denimo svetlookih penic (Curruca crassirostris), VASI IZ PRETEKLOSTI bledih vrtnikov (Iduna pallida), črnoglavih strna- dov (Emberiza melanocephala) in žalobnih sinic Severno od mogočnega kanjona se mediteranska (Poecile lugubris). Nabor vrst, s katerimi se sicer grmišča umaknejo kmetijski krajini, posejani s lahko srečamo tudi na nam bližjem Hrvaškem, je stepskimi otoki in ljubkimi vasmi. Te kipijo od 40 Svet ptic 02, julij 2025 LAŠKI ŠKRJANEC (Melanocorypha calandra) v ospredju in KRATKOPRSTI ŠKRJANČEK (Calandrella brachydactyla) v ozadju foto: David Knez Spoznavanje vasi in polj v Makedoniji ponuja edinstveno priložnost za skok v preteklost, v kateri je tudi naša kmetijska krajina buhtela od biodiverzitete. BALKANSKA ČESNOVKA ORJAŠKA KOBILICA (Pelobates balcanicus) vrste Bradyporus dasypus foto: Matija Mlakar Medved foto: David Knez SLEPICA (Xerotyphlops vermiculatus) foto: Katja Konc življenja in spominjajo na opise slovenskih vasi iz in drugih plemenitih plevelov, ki jih pri nas le Na ekstenzivno obdelovanih minulih stoletij, saj v njih še danes gnezdijo kolo- redko srečamo. Tu se raznovrstnost ptic stopnjuje; njivah se bohotijo najrazličnejši pleveli – poleg nije južnih postovk (Falco naumanni), ki so iz naših izpod neba v zavidljivih gostotah prepevajo krat- znanega POLJSKEGA krajev zaradi pretirane rabe pesticidov izginile koprsti (Calandrella brachydactyla) in laški škrjanci MAKA (Papaver rhoeas) tudi POLETNI ZAJČJI že pred tridesetimi leti. Glasne južne postovke v (Melanocorypha calandra), nad njimi pa krožijo MAK (Adonis aestivalis) in zaledju vasi lovijo velike žuželke, posedajo po sle- kraljevi orli (Aquila heliaca), ki preže na tekunice OSTROŽNICA (Consolida regalis). menih streh in silijo v podstrešne line, iz katerih jih (Spermophillus citellus) – prisrčne, svizcu podobne foto: Matija Mlakar Medved nejevoljno opazujejo zaspani čuki (Athene noctua). sesalce, ki se skrivajo v visoki travi. V gričevjih, kjer Po prašnih cestah, ki iz vasi vodijo na pašnike, se kmetijska krajina preide v kamnito stepo, prepeva- sprehajajo smrdokavre (Upupa epops) in jerebice jo vrtni strnadi (Emberiza hortulana) in kotorne (Perdix perdix), z dreves pa se bleščijo zlatovranke (Alectoris graeca), nad njimi pa jadrajo rjaste kanje (Coracias garrulus) in mežikajo zaskrbljeni črnočeli (Buteo rufinus). Tudi tu ne velja pozabiti na raznoli- srakoperji (Lanius minor). Dlje od vasi se raztezajo kost drugih živali – v travi lomastijo želve mavrske večji travniki in njive. Njive so tu, kjer dobava kornjače (Testudo graeca) in najrazličnejše žuželke, herbicidov po vsem videzu kasni, vse prej kot zelene denimo elegantne krpatonoge bogomolke (Empusa puščave – iz žita se bohotijo cvetovi najrazlič- fasciata) in orjaške kobilice sedlarke (Bradyporus nejših rastlin, denimo njivnega zrcalca (Legousia dasypus), posebno mesto v našem srcu pa si je poleg speculum-veneris), ostrožnice (Consolida regalis), balkanskega krta prislužila redka in imenitna dvo- plavice (Centaurea cyanus), kokalja (Agrostema živka – balkanska česnovka (Pelobates balcanicus), githago), poletnega zajčjega maka (Adonis aestivalis) endemit stepskih predelov jugovzhodne Evrope. Svet ptic 02, julij 2025 41 TERENSKI KOTIČEK PREPOZNAVANJE RAC V EKLIPSNEM PERJU // Rok Lobnik Samca RACE ŽLIČARICE Č e ste se v poletnem času kdaj zazrli v jato V nadaljevanju tega prispevka bom tako ponudil (Spatula clypeata) v eklipsnem perju izdajajo mlakaric (Anas platyrhynchos), ste morda nekaj nasvetov, kako razlikovati med spoloma pri predvsem rjasti odtenki opazili, da so v njej samo še samice in so prav izbranih vrstah rac tudi v poletnem času. perja na bokih, posamezna vsi samci skrivnostno izginili kdove kam. Ta očitna svetlomodra perja v sprednjem in zelena perja v »izginotja« so še posebej presenetljiva, saj smo MLAKARICA (Anas platyrhynchos) zadnjem delu peruti. vajeni, da samci v populaciji prevladujejo. Marsikdo foto: Duša Vadnjal sedaj že gotovo ve, o čem govorim. Samci seveda Samci mlakaric se golijo med junijem in avgustom, niso izginili, le nekoliko so »prikrili svojo identite- samice pa med februarjem in majem. V poletnem to« in ob podrobnejšem opazovanju kmalu opazimo času je za ločevanje med spoloma najbolj zanesljiva razlike med spoloma, tudi v t.i. eklipsnem perju. foto: Duša Vadnjal Že v zimskem času se samci večine vrst rac odenejo v pisano, pozornost zbujajoče perje, s katerim navdušujejo samice. Te ostanejo bolj nevpadljivih barv, da se laže skrijejo med valjenjem jajc. Ko se paritvena sezona zaključi, samci izgubijo svoje pisano perje. Race so z vidika golitve nekoliko ne- navadne, saj zamenjajo vsa letalna peresa hkrati, zaradi česar nekatere vrste tudi za kak mesec sploh ne morejo leteti. V tem času so zato zelo ranljive pred plenilci. Naslednjo pomlad se samci ponovno golijo, a je ta golitev precej bolj postopna in jih ne ovira pri letenju. Samice se po drugi strani golijo le enkrat na leto, takrat, ko njihovi mladiči postanejo samostojni. Določanje teh »eklipsnih rac« je lahko precej težavno, še posebej če ptico opazujemo od daleč ali pa ob slabši svetlobi. Zaradi tega poleti na rednih popisih spola pri mnogih racah pogosto ne določa- mo. Kljub temu obstaja nekaj zanesljivih znakov za ločevanje med samci in samicami rac v takem perju. 42 Svet ptic 02, julij 2025 barva kljuna. Pri samicah je ta sive barve z oranžno KONOPNICA (Mareca strepera) obrobo, pri samcih pa je kljun živo rumene ali ru- Nasprotno kot pri mlakarici je kljun pri samcu menozelene barve. Poleg tega so prsi pri samcih konopnice bolj sivkaste barve, a je pri obeh spolih temnejše, rdečkastorjave barve, z manj izrazitim dobro vidna oranžna obroba. Kljub vsemu je pri temnimi vzorci kot pri samicah. Tudi temna proga samicah oranžna barva na kljunu nekoliko bolj iz- na temenu in zadnjem delu vratu ter očesna proga razita. Čeprav samci izgubijo značilno črno perje na sta pri samcih nekoliko bolj izraziti. Nadrepni krovci pri samcih ostanejo črno obarvani, pri samicah pa so sivorjave barve. Pojavljanje prvole- tnih osebkov pa razlikovanje še dodatno oteži. Ti so izredno podobni samicam, le da je njihovo perje videti nekoliko bolj »sveže« in je svetlejše rjave barve. Kljun pri mladih samcih je neenakomerno obarvan s sivim oz. modrikastim odtenkom na rumeni podlagi. Pri mladih samicah je kljun sive in oranžne barve, ki pa se lahko prelivata v zelo razno- likih proporcijah. Pri mladičih, starih od približno 36-45 dni, je na trtici običajno še zmeraj vidna manjša zaplata puha. Dokaj uporaben znak je lahko tudi to, da se mladiči v nasprotju z odraslimi osebki običajno zadržujejo v manjših skupinicah s svojimi brati in sestrami. RACA ŽLIČARICA (Spatula clypeata) Perje med golitvijo se pri samcih razlikuje med foto: Domen Stanič poznim poletjem in zgodnjo jesenjo. Pozno poleti ima rjava barva pri samcih rdečkast odtenek, še zadnjem delu telesa, peruti ostanejo enakomerno posebej po trebuhu in bokih. Glava je temnejša sive kot v gnezditvenem perju, obenem je še zmeraj vidno značilno belo »zrcalo«. Tudi na zgornjem delu telesa je pri samcih več sivega perja, medtem ko imajo samice bolj enoten vzorec. Mladi osebki so bolj svetlo peščeno rjavi, s kontrastno sivo glavo. ČOPASTA ČRNICA (Aythya fuligula) Čopek, ki je značilen za to vrsto, je v eklipsi kratek, črno perje se zamenja s temno rjavim in beli boki postanejo sivorjavi. Samce je tako v tem času, pred- vsem na večjo razdaljo, skorajda nemogoče ločevati od samic. Kljub temu ob dobri svetlobi lahko vidimo, da so prsi in glava pri samcu temnejše, v enakem odtenku kot peresa na hrbtu. Pri samicah so prsi in glava temno rjave barve in odtenek je drugačen od peres na hrbtu, ki so bolj črna. Pri samicah so boki foto: Dejan Bordjan kot pri samicah in tudi vzorec na telesu je pogosto temnejše črne barve. Samci v eklipsnem perju ob- držijo svetlomodra peresa na zgornji strani spre- dnjega dela peruti. Še en dokaj opazen znak je, da imajo samci navadno rumeno oko, ki je izrazito na temnejši glavi, vendar pa je ta znak včasih lahko viden tudi pri samicah. Zgodaj jeseni so race žli- čarice v tako imenovanem »sub-eklipsnem« perju, kar je nekaj vmesnega med eklipsnim in gnezdit- venim. Takrat imajo samci na obrazu dobro opazno belo progo, po kateri jih še kar enostavno ločujemo od samic. Prvoletni osebki so na splošno temnejše obarvani, še posebej teme in zadnji del vratu sta temno sive barve. Trebuh je svetlejši. foto: iStock Svet ptic 02, julij 2025 43 ŽVIŽGAVKA (Mareca penelope) Pri žvižgavkah obstaja precejšnja barvna raznoli- kost že med samicami. Te so lahko bolj sivorjavih in rdečerjavih odtenkov ali celo take, da imajo boke izrazito rdečerjave, vrat in glava pa sta siva. Vseeno pa eklipsnih samcev te vrste ni težko prepoznati. V primerjavi z rdečerjavimi toni perja, značilni za samico, so glava, vrat, prsi in boki pri samcu v eklipsi izrazito temno kostanjevo rjavi oz. opečna- to rjavi. Zaradi tega osebki delujejo temnejši in bolj kontrastno obarvani. Odločilen znak, ki nam bo razblinil vsakršen dvom, pa je bela lisa na zgornji strani sprednjega dela peruti, ki je pri samcih, tako ali drugače vidna tudi v dvoritvenem perju. KREHELJC (Anas crecca), foto: iStock REGLJA (Spatula querquedula) in DOLGOREPA RACA (Anas acuta) enakomerno rjavkasti, pri samcih v eklipsi pa imajo črvičast vzorec s tankimi, belimi progami. Sprednji Razlikovanje med spoloma pri teh treh vrstah je v del bokov je nekoliko svetlejši in tako je meja med pozno poletnem in jesenskem času zelo težavno in prsmi in boki pri samcih nekoliko bolj izrazita. včasih nemogoče, zato jih tu obravnavamo skupaj ter podajamo le kratek opis. SIVKA (Aythya ferina) Samec kreheljca v eklipsnem perju je zelo podoben Določanje samcev v eklipsi je pri tej potapljavki tako odrasli samici kot prvoletnemu osebku, raz- mnogo preprostejše kot pri čopasti črnici. Oper- likovalni znaki pa so tako minimalni in večkrat jenost ostane podobna gnezditvenemu perju. varljivi, da jih ni smiselno posebej opisovati. Zelo Razlika je, da so prsi in zadnji del telesa med go- podobno je pri reglji, s to razliko, da samec te vrste litvijo svetlejše sive barve in tudi glava je nekoliko tudi v eklipsnem perju obdrži vzorec peruti samca svetlejša. Samci se še vedno razlikujejo od samic po v gnezditvenem perju. V letu bomo zato eklipsnega bolj izrazito svetlosivem telesu, sivih in ne rjavih samca reglje takoj prepoznali po izraziti svetlosivi prsih, izostanku vzorca na glavi in rdečih očeh. peruti. Podobne težave kot pri zgoraj omenjenih Določanje starosti pa je težje. Mladiči so zgoraj bolj vrstah bomo imeli pri poletnem določanju spola enakomerno obarvani, brez proge za očesom, ki dolgorepe race. Tu moramo biti pozorni predvsem ga ima odrasla samica. Boki so pri mladih osebkih na samčeve progaste boke in dolga, siva terciarna tudi bolj rjavo lisasti, kljun je enakomerno temne peresa s črnim osrednjim delom. Razlikovanje na barve (brez svetle lise, značilne za odrasle samice), podlagi zgoraj opisanih znakov pa je možno le z oko pa rumeno-olivne barve. bližnje razdalje. Samca REGLJE (Spatula querquedula) na tej fotografiji (desno) enostavno ločimo od samice (levo), saj so na njem še prisotni nekateri »ostanki« gnezditvenega perja: močnejša bela nadočesna proga, jasna razmejitev med temnim oprsjem in svetlim trebuhom ter siva lisa na peruti. foto: Duša Vadnjal 44 Svet ptic 02, julij 2025 KO KUKAVICA UMOLKNE – IZGUBA, KI BOLI // Benjamin Dovečar V sako pomlad sem jo čakal. Ne tisto točno Kukavica je več kot ptica. Je popotnica, ki uro, ko je dan končno zmagal nad nočjo, ne ko je prvi regrat v travi zacvetel, ne ko povezuje svetove. Njeno življenje je nit, ki cvetenje češenj se prebudilo je. Čakal sem njen glas. Globok, melodičen in nezamenljiv. »Ku-ku, ku-ku«. veže savane Afrike in bukove gozdove Evrope. Kukavica. Ko se je prvič končno oglasila, je bilo, kot da je svet znova v ravnovesju. Otroštvo sem meril v številu kukavičjih klicev, ki so zazveneli iz gozda blizu njive, kjer sem v zgodnjih jutranjih urah z babico sadil poljščine. Takrat še nisem vedel, da se bo nekoč ta glas utapljal v tišini, ki bo težja od vsake besede. Včasih so ljudje verjeli, da kukavica napove priho- dnost. Kolikorkrat se oglasi, toliko let življenja ti še ostane. Nekateri so si želeli, da bi bila tiho, da jih ne bi opomnila na čas, ki jim še ostaja. A večina je njen glas pozdravljala. Bila je kot naravna budilka, stenska ura gozda. Kukavičje oglašanje je pome- nilo, da se narava prebuja, da je življenje vnovič v svojem krogotoku. Danes, ko zrem v svoja sedemdeseta, so ta ogla- šanja redkost. Nekdaj sem slišal več kukavic kot ljudi v enem dnevu. Danes moram v gozd skoraj s prošnjo na ustih, da zaslišim vsaj en sam »ku-ku«. In če se oglasi, je njen glas kot oddaljen spomin, kot nekdo, ki se oglaša z drugega sveta. Srce mi ob tem vztrepeta – ne od veselja, temveč od tihe groze. Kam so šle vse kukavice? Vem, da vsako leto znova preletijo na tisoče kilome- trov. Z juga Afrike se odpravijo na pot čez puščave, gore in morja. Preletijo Saharo, kjer peščeni prah požira vsak dih, nato čez Sredozemlje, kjer nevihte prežijo kot zveri, pa čez Evropo, kjer jih čakajo monotone kmetijske planjave, prepojene s pestici- di, izginjajoči gozdovi in podnebni kaos. Da sploh pridejo do nas, je že veliki čudež. Kukavica je več kot ptica. Je popotnica, ki povezuje svetove. Njeno življenje je nit, ki veže savane Afrike in bukove gozdove Evrope. In ta nit se tanjša in tanjša. In ko Sedaj, ko je utihnila, se je začelo kazati, kako krhko ilustracija: Benjamin Dovečar pridejo, je njihov dom ponovno drugačen. Trav- je vse, kar imamo za večno. Ne pogrešamo je vsi, niki so pusti in tihi, grmovja med njivami več ni, ker je mnogi sploh ne poznajo več. Toda tišina po gnezda manjših ptic, v katera podtikajo svoja jajca, njenem glasu je kakor praznina po izgubljenem so redkejša. jeziku – ne veš točno, kaj si izgubil, a čutiš, da nekaj nepovratno je odšlo. Včasih sem z dedkom sedel na robu cvetočega travnika, kjer se je gozd rahlo razredčil. Učil me je, Zato spomladi še vedno prisluhnem, upam. Morda kako prisluhniti naravi. »Ko prvič slišiš kukavico, se bo letos spet oglasila, iskala partnerja. Morda si sleci plašč, pomlad je tu,« je rekel. Danes tiho bo njen glas znova zazvenel med drevesi. In če bo, sedim na istem kraju, čakam, da končno slečem bom zaprl oči in si za hip predstavljal, da je svet plašč, a kukavice ni. Zdi se, kot da je tudi narava takšen, kot je bil. Da je mogoče res še čas. In da se obnemela z njo. kukavica od nas ni za večno poslovila. Svet ptic 02, julij 2025 45 COLLINS BIRD GUIDE – KONČNO TUDI V SLOVENŠČINI! // Tilen Basle foto: vse Alen Ploj K ot ste lahko prebrali že v prejšnji številki vil predavanje o svoji ilustratorski poti in ozadju revije Svet ptic, smo na društvu izdali nastajanja priročnika. Zbrane na dogodku so na- priročnik Ptice Slovenije, Evrope in govorili tudi rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Sredozemlja. Priročnik je slovenska izdaja zname- Gregor Majdič, redni profesor z oddelka za biologijo Dogodek ob izidu priročnika nitega priročnika Collins Bird Guide, ki že vse od prof. dr. Peter Trontelj, in predsednica DOPPS-a, dr. smo tudi posneli, zato si ga leta 1999 velja za najboljši terenski priročnik za Tanja Šumrada. V zadnjem delu dogodka smo skozi lahko kadarkoli ponovno ogledate. Posnetek najdete prepoznavanje ptic. pogovor z urednikom (Tilen Basle) in prevajalko ter na povezavi: https://www. članico terminološke komisije (Urša Koce) spoznali youtube.com/live/lj9mzO0 Izid priročnika Ptice Slovenije, Evrope in Sredoze- proces nastanka slovenske izdaje in izzive, ki smo xhdI?si=Vm8MjlB4JyapgDMr mlja je nov mejnik za slovensko ornitologijo, zato jih pri tem srečevali. Dogodek se je zaključil z dru- smo ga 27. marca 2025 javnosti predstavili na prav ženjem ob hrani in pijači, med katerim je Killian posebnem dogodku, ki je združil ustvarjalce slo- vestno podpisoval čisto sveže izvode priročnika. venske izdaje, naše člane in podpornike. Z obiskom Kot je navrgel, to zanj sploh ni problem in je že nas je počastil tudi Killian Mullarney, eden izmed navajen, če ne od podpisovanja, pa zaradi narave ilustratorjev priročnika, ki je za vse zbrane pripra- dela; ilustriranja. 46 Svet ptic 02, julij 2025 Za gostoljubje in gostovanje dogodka se lepo zahvaljujemo Univerzi v Ljubljani in Biotehniški fakulteti. Za prijetno ozračje je poskrbela skupina Gugutke, za kar smo jim vsi lahko neskončno hva- ležni. V največji meri pa se zahvaljujem vsem, ki so tako ali drugače pomagali pri nastanku priročnika in uresničitvi tega posebnega dogodka, ki ga bomo pomnili še mnoga leta. PTICE SLOVENIJE, S tem boš: EVROPE IN SREDOZEMLJA • postal(a) del društva, ki trenutno z več kot 1000 člani rešuje največje naravovarstvene NAJPOPOLNEJŠI PRIROČNIK ZA probleme in aktivno prispeva k veljavi varstva PREPOZNAVANJE PTIC narave v naši družbi, • Informacije, potrebne • dobil(a) obilo priložnosti za sodelovanje za prepoznavanje vseh vrst v različnih na različnih delavnicah in pri prostovoljnem letnih časih. naravovarstvenem delu, • Podrobna besedila o videzu, velikosti, življenjskem prostoru, • lahko postal(a) aktiven(a) član(ica) regionalnih razširjenosti in oglašanju ptic. ali Mladinske sekcije in se udeleževal(a) • Opisi, statusi in ilustracije skoraj 400 vrst v Sloveniji ter opisi in ilustracije drugih ornitoloških taborov in srečanj za mlade, evropskih, severnoafriških in bližnjevzhodnih ptic. • se lahko udeleževal(a) mesečnih predavanj o • Knjigo so pripravili in recenzirali vodilni pticah in naravovarstvu in vodenih izletov po ornitologi iz priznanih organizacij za preučevanje ptic. Sloveniji in tujini, Avtor: Lars Svensson • prejemal(a) poljudno revijo Svet ptic Ilustracije: Killian Mullarney in Dan Zetterstrom (4 × letno) in po želji strokovno ornitološko Prevod: Tilen Basle, Blaž Blažič, Dejan Bordjan, revijo Acrocephalus. Luka Božič, Damijan Denac, Katarina Denac, Mitja Denac, Matej Gamser, Jurij Hanžel, Primož Kmecl, Aleksander Kozina, Urša Koce, Neža Kocjan, Rok Lobnik, Matija Medved Mlakar, Informacije dobiš na: Tomaž Mihelič, Alen Ploj, Jakob Smole, Domen DOPPS, Tržaška c. 2, Stanič in Tanja Šumrada. 1000 Ljubljana, Urednik: Tilen Basle GSM: 041 712 796 (pisarna) Strani: 448 strani, več kot 800 vrst ptic (več dopps@dopps.si kot 4000 ilustracij) www.ptice.si Svet ptic 02, julij 2025 47 foto: Jure Novak NOVICE DOPPS DOPPS ima novega direktorja // besedilo: uredništvo Po štirinajstih letih uspešnega vodenja društvene pisarne se je z mesta direktorja DOPPS poslovil Damijan Denac. Njegovo funkcijo je maja letos prevzel Tilen Basle, ki je tako med sodelavci kot tudi širše v društvu dobro poznan obraz. Pred nastopom funkcije direktorja je Tilen na društvu pokrival šte- vilne zadolžitve – ukvarjal se je z monitoringom in ekološkimi raziskavami vodnih ptic ob reki Dravi, izobraževanjem mladih, spletom in socialnimi mediji ter urednikovanjem znanstvene revije Acrocephalus in priročnika Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja. Damijanu na novem delovnem mestu želimo obilico profesionalnih zadoščenj, Tilnu pa karseda uspešno in navdihujoče »krmarjenje« naše delovne ekipe! Na DOPPS-u imamo Tina Monika dve novi sodelavki // besedilo: Tilen Basle, foto: Matjaž Premzl, Iva Špilak Aprila letos smo profesionalno ekipo društva okrepili z dvema novima sodelavkama, ki bosta udeleženi predvsem v aktivno- stih projekta LIFE FOR SEEDS. Monika Podgorelec je univerzi- tetna diplomirana biologinja in v društvu ni nepoznan obraz, saj se že vrsto let prostovoljno udejstvu- je pri številnih društvenih aktivnostih: popisuje ptice, organizira dogodke za mlade, ima predavanja na šolah in je aktivna v Pomurski sekciji. Poleg ptic odlično pozna tudi rastline in netopirje, slednjim prostovoljno pomaga tudi v Slovenskem društvu za pre- učevanje in varstvo netopirjev. Svojo poklicno pot je začela v Centru za kartografijo favne in flore, nadaljevala pa na Zavodu RS za varstvo narave, kjer je delala na projektih varstva rečnih in travniških ekosistemov. Na društvu bo opravljala vlogo varstvene biologinje in bo okrepila ekipo projekta LIFE FOR SEEDS, prav tako pa bo pomagala ekipi v Naravnem rezervatu Ormoške lagune. Tina Rojko je magistrica ekologije in biodiverzitete in si je kljub svoji mladosti med študijem nabrala veliko praktičnih izkušenj. Aktivno je sodelovala v dveh študentskih društvih (Društvu študentov biologije in Društvu študentov naravoslovja), kjer se je spoznala s projektnim delom, na terenu pa je popisovala dvoživke in invazivne rastli- ne, hkrati pa vodila delavnice za mlade. Tina je navdušena nad botaniko, za kar se je izpopolnila na več študentskih taborih, v zadnjih letih že v vlogi mentorice. Še vedno aktivno sodeluje v Botaničnem društvu Slovenije, kot prostovoljka DOPPS-a pa je na terenu že pomagala ekipi projekta LIFE FOR SEEDS. Svojo poklicno pot je začela na Zavodu RS za varstvo narave. Na društvu bo opravljala naloge varstvene biologinje in bo okrepila ekipo projekta LIFE FOR SEEDS. Monika in Tina sta zagotovo kos vsem izzivom in bosta pomembno okrepila profesionalno ekipo DOPPS, zato jima želim obilo uspeha in dobre volje. Naročite se na naše e-novice S prijavo na e-novice boste po elektronski pošti redno obveščeni o aktualnih društvenih novicah, dogodkih in možnostih, da se nam pridružite pri koristnem in zanimivem načinu preživljanja prostega časa ali pri naših prizadevanjih za ohranjanje narave. Na e-novice se lahko naročite na povezavi https://www.ptice.si/enovice. 48 Svet ptic 02, julij 2025 Vloga Slovenije pri preprečevanju nezakonitega lova ptic // besedilo: Urša Očko, foto: Aleksander Kozina Na področju zaznave in pregona nezakonitega lova ter tihota- padajo s problematiko. V nadaljevanju se nam je na daljavo pridru- pljenja ptic imamo v Sloveniji še veliko možnosti za izboljšave. žila Ariane Samson-Divisia, vodja dejavnosti in splošnih operacij Z namenom, da spodbudimo spremembe in okrepitev sodelo- Evropskega foruma sodnikov za okolje. Predstavila nam je orodje vanja, smo marca letos organizirali posvet Vloga Slovenije pri BIOVAL – praktično orodje za vrednotenje v naravi nastale škode preprečevanju nezakonitega lova ptic, ki je potekal v okviru projekta na sodišču. Sledila je predstavitev dr. Jožeta Kozine, vrhovnega Safe Flyways: Ending the Illegal Killing of Birds in the Mediterranean. državnega tožilca Republike Slovenije, ki nam je predstavil izsled- Na dogodku smo se zbrali predstavniki skoraj vseh ključnih or- ke analize desetletnega kazenskega pregona storilcev kaznivega ganizacij v Sloveniji, ki aktivno sodelujejo pri prepoznavanju in dejanja nezakonitega ravnanja s prostoživečimi živalskimi in preprečevanju tovrstnih kaznivih dejanj. Najprej smo prisluhnili rastlinskimi vrstami. »Znotraj celotnega števila živih bitij, ki so kolegom, Tilnu Basletu in Tomažu Miheliču iz DOPPS-a ter dr. bila v okviru pregledanih kazenskih zadev evidentirana kot žrtve Giovanniju Albarelli iz LIPU – BirdLife Italija, ki so nam povedali storilcev kaznivega dejanja iz 344. člena KZ-1, dosegajo ptice kar marsikaj o problematiki nezakonitega lova v Sloveniji, Evropi in 99 % vseh žrtev.« je povzel. Nadvse zanimivim in poučnim preda- Sredozemlju ter tudi predstavili, kako se posamezne države spo- vanjem je sledila še diskusija, ki sta jo odprla dr. Jože Kozina in Be- njamin Franca, vodja oddelka za premoženjsko kriminaliteto iz Generalne policijske postaje. V diskusiji smo obravnavali ključne izzive pri zaznavanju in pregonu okoljskega kriminala. Aktivno smo sodelovali vsi udeleženci ter se strinjali, da je bil ta posvet odlično izhodišče za naše nadaljnje skupno delo pri reševanju te pereče problematike. Naslednji korak je, da voljo in energijo usmerimo v konkretne rešitve. Več o konferenci si lahko preberete na povezavi: https://ptice.si/2025/03/vloga-slovenije-pri- -preprecevanju-nezakonitega-lova-ptic/ Spomladanska setev na Planinskem polju // besedilo: Polona Božič, foto: Katarina Denac V poletni akciji ročnega nabiranja semen v projektu LIFE FOR SEEDS smo julija 2024 ekipi DOPPS-a in KIS-a na pro- jektnih donorskih površinah na Planinskem polju nabrali sedem kilogramov čistega semenskega materiala. Načrtovali smo, da bomo ta material posejali že jeseni, a so nas prese- netile zgodnje jesenske poplave in smo morali s setvijo poča- kati na pomlad. Tako smo 9. aprila 2025, ko je voda prvega pomladnega deževja s Planinskega polja odtekla, ta semena ročno posejali na dve recipientski površini v skupni velikosti 1,8 ha na Trznah v osrednjem delu Planinskega polja. Naš cilj je vzpostavitev naravovarstveno pomembnih mokrotnih travnikov z modro stožko (Molinia caerulea), ki so nekdaj na Planinskem polju pokrivali precej večje površine. Pri setvi so DOPPS-ovi ekipi priskočile na pomoč tudi tri prostovoljke. Svet ptic 02, julij 2025 49 Skupinski popis kačarja na Krasu in biodiverziteta pogorišč // besedilo: Domen Stanič, foto: Sandy Sancin V sklopu projekta Kras4us (Interreg Italija-Slovenija) se popis nam je tako bistveno olajšal zahtevno delo iskanja gnezdišč letos veliko mudimo na Krasu. Začetek terenske sezone smo te redke vrste orla na nekoliko manj ornitološko pokritem delu odprli z dvodnevnim dogodkom, poimenovanim Orel kačar Krasa. Popis smo zaključili v popoldanskih urah z druženjem po- in biodiverziteta pogorišč, ki smo ga na DOPPS-u organizirali v pisovalcev v čezmejni zasedbi na Cerju pri Lokvici, torej v pravem sodelovanju s projektnima partnerjema UP FAMNIT-om in duhu Interreg-ovih meddržavnih projektov. Vsem popisovalcem Parkom Škocjanske jame. V soboto, 29. marca, smo na Cerju pri se iskreno zahvaljujemo za pomoč! Lokvici imeli predavanje, na katerem smo širši javnosti predsta- vili ekologijo kačarja (Circaetus gallicus) in rezultate popisov ptic, ki jih že vrsto let opravljamo na območju Krasa, kjer je leta 2022 divjal uničujoč požar. Naslednji dan je sledil botanično- -ornitološki sprehod v okolici Sel na Krasu, kjer smo spoznavali rastline in ptice nekdanjih pašnikov, zaraščajočih se površin in pogorelih območij. Prva sobota v aprilu pa je bila namenjena najpomembnejši aktivnosti v sklopu dogodka – skupinskemu popisu kačarja. S popisom smo želeli sočasno zbrati čim več podatkov o pojavljanju kačarja na čezmejnem območju Trža- ško-Komenskega Krasa, z namenom ugotavljanja števila gnez- dečih parov in zaznavanja morebitnih gnezditvenih vedenj. Na 13 popisnih točkah, razporejenih tako v Sloveniji kot v Italiji, smo izkušeni ornitologi v spremstvu prostovoljcev spremljali aktivnost kačarjev od jutra do zgodnjega popoldneva. Popis je bil nadvse uspešen, saj smo aktivnost kačarjev zabeležili na kar 10 izmed 13 popisnih točk. Na območju Krasa, ki se razteza severozahodno od Sežane in sega do Gorice, smo tako ugoto- vili 5-6 teritorijev kačarja. Nekatere izmed teh smo kasneje v gnezditveni sezoni tudi potrdili z najdbo gnezda. Skupinski Monitoring ujed v polnem teku // besedilo in foto: David Knez Ornitologi na DOPPS-u smo skupaj s prostovoljci sončne spomla- danske in zgodnje poletne dni izkoriščali za monitoring preleta ujed. V sklopu projekta LIFE FOR LIFELINES trenutno ujede štejemo na dveh točkah, in sicer na Volovji rebri in nad Vipavsko dolino. Številnim rjavim lunjem (Circus aeruginosus), ki so zazna- movali zgodnjo pomlad, so se konec aprila pridružili še sršenarji (Pernis apivorus) in močvirski lunji (Circus pygargus). Redno opazu- jemo tudi lokalno gnezdeče kačarje (Circaetus gallicus) in planin- ske orle (Aquila chrysaetos) ter beloglave jastrebe (Gyps fulvus) na preletu. 50 Svet ptic 02, julij 2025 Delavnice ob okoljskih dnevih v znamenju narave in projekta POSEIDONE // besedilo: Bojana Lipej, foto: Danijela Ogrin V prvi polovici leta 2025 je bilo v okviru projekta POSEIDONE Vsebinsko so delavnice obravnavale teme, povezane z ohranja- organiziranih več dogodkov, s katerimi smo zaznamovali različne njem ekosistemov, varovanjem ogroženih vrst, vplivom človeka okoljske dneve in ozaveščali javnost o pomenu varovanja narave na naravo ter spodbujanjem trajnostnega ravnanja. Udeleženci ter ohranjanja biotske pestrosti. S pomočjo različnih izobraže- so imeli priložnost spoznavati različne živalske in rastlinske valnih in ustvarjalnih delavnic, namenjenih tako otrokom kot vrste ter njihova okolja, obenem pa razmišljali, kako lahko vsak odraslim, smo naravovarstvene vsebine predstavili na zanimiv in posameznik s svojimi dejanji prispeva k ohranjanju naravnega poljuden način ter z vključevanjem različnih znanj in pristopov, ravnovesja. Skupno je bilo na vseh dogodkih navzočih več kot kot so likovna ustvarjalnost, naravoslovne vsebine, matematič- 80 udeležencev. Z izvedbo teh dogodkov smo pomembno pri- ni izzivi ter zgodovinsko ozadje povezanosti človeka z naravo. spevali k večji ozaveščenosti o ključnih okoljskih izzivih današ- Dogodki so potekali ob svetovno prepoznavnih okoljskih dnevih, njega časa ter dodatno okrepili zavedanje o pomenu varovanja kot so Svetovni dan mokrišč, Svetovni dan voda, Svetovni dan biotske raznovrstnosti, ki je eden izmed osrednjih ciljev projekta zemlje, Svetovni dan podnebnih sprememb in Svetovni dan okolja. POSEIDONE. OBIŠČITE NAŠO SPLETNO TRGOVINO! Z izdelki pokažite, da vam je mar za ptice, z nakupom pa nam jih pomagajte ohranjati. Ponudbo izdelkov si lahko ogledate na: https://trgovina.ptice.si/ Svet ptic 02, julij 2025 51 Zanimiva opazovanja ptic Škocjanskega zatoka // besedilo: Sara Cernich, foto: Arhiv NRŠZ Naravni rezervat Škocjanski zatok je letošnjo zimo zaznamovalo Sicer ne gre brez omembe nekaterih zanimivih gnezdilk. Tudi letos prezimovanje močvirske uharice (Asio flammeus), ki je bila tu nazad- smo na seznam gnezdilk Škocjanskega zatoka dodali novo vrsto – nje zabeležena pred kar štirinajstimi leti. V začetku januarja 2025 sivo čapljo (Ardea cinerea). En par si je za gnezdenje izbral prav nas je zopet presenetilo prezimovanje tamariskovke (Acrocephalus posebno tamarisko, na kateri so skoraj sočasno začeli graditi svoja melanopogon) in vijeglavke (Jynx torquilla), med nočnim obroč- gnezda tudi številni pritlikavi kormorani (Microcarbo pygmaeus). kanjem pa smo ujeli pukleža (Lymnocryptes minimus) in tri sloke Poleg nove gnezdilke smo tako pridobili še kolonijo pritlikavih (Scolopax rusticola). V zimskih mesecih smo lahko pogosto opazo- kormoranov z vsaj enajstimi gnezdi. Naj spomnimo, da smo prvo vali majhno skupino brkatih sinic (Panurus biarmicus), brinovko gnezditev pritlikavega kormorana v Sloveniji potrdili lani, prav na (Turdus pilaris) in samico zvonca (Bucephala clangula). Letošnja fe- isti tamariski v Škocjanskem zatoku. Tudi drugače prvi rezultati bruarska selitev žerjavov (Grus grus) nas je razveselila s kar nekaj popisov gnezdilk naravnega rezervata kažejo na dobro gnezditve- opažanji posameznih osebkov ali manjših jat, ki so se za kratek čas no sezono z rekordnim številom gnezdečih sivih gosi (Anser anser; ustavili v polslani laguni ali sladkovodnem močvirju. Spomladan- vsaj 10 parov), rjavih čapelj (Ardea purpurea; 2-3 pari) in navadnih ska selitev je bila kot vedno zelo pestra in je v rezervat prinesla kar čiger (Sterna hirundo; 241 gnezd). nekaj rednih selivk, katerim so se pridružile tudi nekatere redkejše Zanimiva opazovanja s fotografijami lahko redno spremljate na vrste. Od vrst, ki skoraj vsako pomlad obiskujejo rezervat, smo tudi FB strani Naravnega rezervata Škocjanski zatok: https://www. letos opazili nekaj Temminckovih prodnikov (Calidris temminckii), facebook.com/skocjanskizatok/ ali na jezerskega martinca (Tringa stagnatilis), črnorepega kljunača spletni strani: https://skocjanski-za- (Limosa limosa), več modrih taščic (Luscinia svecica), trstnega cvr- tok.org/kategorija/novice/ čalca (Locustella luscinioides), malega galeba (Hydrocoloeus minutus), močvirskega lunja (Circus pygargus), bobnarico (Botaurus stellaris) ter male (Zapornia parva) in grahaste tukalice (Porzana porzana). Poleg dveh pogostejših močvirskih čiger, črne (Chlidonias niger) in belolične čigre (C. hybrida), smo zabeležili tudi več kaspijskih (Hydroprogne caspia) in eno črnonogo čigro (Gelochelidon nilotica). Slednje opazovanje je 7. podatek te vrste za rezervat. Med redkej- šimi gosti smo aprila in maja zabeležili tudi mladega belorepca (Haliaetus albicilla, 6. podatek za rezervat), rjavoglavega srakoperja (Lanius senator, 5. podatek za rezervat) in bledega hudournika (Apus pallidus, 5. podatek za rezervat). Maja so rezervat obiskali tudi ško- ljkarica (Haematopus ostralegus), tatarska žvižgavka (Netta rufina, 8. podatek za rezervat) in komatni deževnik (Charadrius hiaticula). Pravo presenečenje pa je pričarala tudi rjava komatna tekica (Glareola pratincola, 3. podatke za rezervat), ki se je konec maja za kratek čas ustavila na območju sladkovodnega močvirja. Zaposleni na DRSV spoznali dosežke projekta ReCo // besedilo: Bojana Lipej, foto: Urška Bržan Zaposleni na Direkciji Republike Slovenije za vode (DRSV) so se udeleženci seznanili s cilji projekta ReCo, njegovimi ključnimi ak- konec maja 2025 v okviru strokovne ekskurzije udeležili ogleda tivnostmi ter dosedanjimi rezultati, ki so usmerjeni v prilagajanje Naravnega rezervata Škocjanski zatok, s posebnim poudarkom podnebnim spremembam v obalnih območjih. Posebno pozornost na predstavitvi dosežkov evropskega projekta ReCo. Ekskurzijo so namenili ogledu pilotne akcije, izvedene v brakični laguni, ki je organiziral Sektor za območje jadranskih rek z morjem, eden je vključevala ukrepe za prilagajanje na dvig morske gladine, z izmed organizacijskih enot znotraj DRSV, ki ima tudi pomembno namenom dolgoročnega ohranjanja ogroženih habitatov Nature vlogo pri upravljanju Škocjanskega zatoka. Sektor s svojim stro- 2000 in vrst. Ogledu je sledil odprt strokovni pogovor, v katerem kovnim znanjem in dolgoletnim sodelovanjem prispeva tako pri so udeleženci izmenjali mnenja, poudarili izzive in priložnosti za vsakodnevnemu upravljanju kot tudi načrtovanju in izvajanju nadaljnji razvoj podobnih ukrepov ter podali dragocene povratne prihodnjih ukrepov za ohranjanje narave. Med obiskom so se informacije za prihodnje uresničevanje projekta. 52 Svet ptic 02, julij 2025 Zanimiva opazovanja ptic Ormoških lagun // besedilo in foto: Luka Božič V prvem delu letošnjega leta, od začetka januarja do konca maja, in v začetku maja). Pomlad se je sicer začela z opazno selitvijo rac je bilo na območju Naravnega rezervata Ormoške lagune skupaj in pobrežnikov. Nekatere vrste, zlasti kreheljc (Anas crecca) (do zabeleženih 63 vrst vodnih ptic. V nasprotju z nekaterimi predho- 257 os.) in kostanjevka (Aythya nyroca) (do 19 os.), so se pojavljala dnimi leti se je zaradi prevladujočih visokih temperatur, z izjemo v dobrih številih. Žal tega ne moremo več reči za regljo (Spatula dni okoli januarskega štetja vodnih ptic, tudi pozimi tukaj stalno querquedula) (do 41 os.), nekoč eno izmed najbolj značilnih vrst zadrževalo 300 - 400 vodnih ptic. Med 15 do 20 dnevno zabeleže- zgodnje pomladi, katere številčnost pa se je v zadnjih letih občutno nimi vrstami v tem času velja omeniti prezimovanje race žličarice zmanjšala. Številne selitvene jate galebov so območje rezervata (Spatula clypeata) (do 12 os.), ki je januarja povsod v notranjosti večinoma le preletele, kljub temu pa si je osem črnoglavih galebov Slovenije redka in maloštevilna vrsta. Med najštevilnejše vrste (Ichthyaetus melanocephalus) bazen 5 izbralo za kratkotrajen posta- Ormoških lagun pozimi sicer že nekaj let uvrščamo konopnico nek. Poleg običajnih rečnih (Chroicocephalus ridibundus) so bili dokaj (Mareca strepera) (do 117 os.). Med zimskimi opazovanji stopa v številni sivi galebi (Larus canus) (do 56 os.), v eni izmed jat pa smo v ospredje prednovoletno opazovanje kar šestih bobnaric (Botaurus začetku aprila opazili tudi kaspijsko čigro (Hydroprogne caspia). Med stellaris) v trstišču zaledenelega bazena 2. V času najbolj intenziv- pobrežniki v ožjem pomenu zbujata pozornost zlasti doslej največje ne spomladanske selitve v marcu in aprilu je število vodnih ptic število pikastih martincev (Tringa ochropus) v enem dnevu (32 os.), vselej presegalo 400 osebkov (največ 630 v sredini marca), v maju zabeleženih konec marca, in največje spomladansko število zele- pa se je gibalo med 200 in 300 osebki. Števila zabeleženih vrst so v nonogih martincev (T. nebularia) (47 os.), zabeleženih konec aprila. vseh dekadah tega obdobja presegla 30 vrst (največ 39 sredi aprila Znova smo zbrali več opazovanj Temminckovega prodnika (Calidris temminckii) in komatnega deževnika (Charadrius hiaticula), ki se po daljši odsotnosti v letih po zaprtju Tovarne sladkorja Ormož zadnje čase tukaj ponovno redno pojavljata. Od zanimivejših vrst moramo omeniti vsaj opazovanje pukleža (Lymnocryptes minimus) na robu šašja v bazenu 5. Vrsta je na območju rezervata verjetno pogostejša kot kažejo naši podatki, vendar jo zaradi skrivnega načina življenja zabeležimo le redko. Plitvi predeli bazena 5 očitno zelo ustrezajo žličarki (Platalea leucorodia), saj smo jo tudi letos zabeležili večkrat (do 3 os.). Ta nekoč zelo redka vrsta se zadnja leta redno poja- vlja, opazovani osebki pa navadno tu ostanejo več dni. Med gnezdilkami posebno pozornost namenjamo pribi (Vanellus vanellus), ki v bazenih 5 in 6 gnezdi v podobnih razmerah kot so značilne za njen prvotni habitat, kar je v Sloveniji in srednji Evropi nasploh postalo zelo redko. Letošnjo pomlad so gnezdili štirje pari, razveselili pa smo se opazovanja izvaljenih mladičev. Dan odprtih vrat Naravnega rezervata Ormoške lagune // besedilo in foto: Maja Botolin Vaupotič V petek, 9. maja 2025, smo v Naravnem rezervatu Ormoške lagune v so- delovanju s Slovenskim društvom za varstvo in proučevanje netopirjev organizirali dan odprtih vrat. Da bi ljudem čim bolje približali območje rezervata, smo se odločili za več dejavnosti. Pričeli smo s predstavitvijo projekta LIFE FOR SEEDS, na kateri so si obiskovalci ogledali površine, ki so v rezervatu namenjene obnovi suhih travnikov, spoznali različne vrste obnove, si pobliže ogledali semena rastlin, značilnih za tak tip travnikov, se seznanili s krtačnim strojem za pobiranje semen ter si ogledali našo semensko banko. V poznem sončnem popoldnevu so obiskovalci spremljali postopek obročkanja ptic, ki ga je prikazal Franc Bračko, nato pa nadaljevali z opazovanjem ptic v spremstvu naših or- nitologov. Na voljo je bil tudi novi priročnik Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja, ki so ga obiskovalci dogodka lahko tudi kupili. Do mraka smo se tako posvetili pticam, kasneje, do poznih nočnih ur, pa je bila naša pozornost namenjena netopirjem, ki so zaradi nočno aktivnega življenja še vedno nekoliko skrivnostna skupina sesalcev. Dogodka se je udeležilo okrog 70 obiskovalcev od blizu in daleč. Svet ptic 02, julij 2025 53 S čolnom po reki Muri – odgovorno do živega sveta Evropske Amazonke // besedilo in foto: Urša Očko Svet vzdolž reke Mure z ohranjenimi edinstvenimi značilnostmi BESTbelt Mura. V projektu, ki je trajal od novembra 2023 do aprila in procesi nižinskih rek spada med najdragocenejša območja 2025, smo na društvu posebno pozornost namenili ozaveščanju lo- narave pri nas. Preplet različnih življenjskih okolij rečne pokrajine kalnega prebivalstva, turističnih organizacij in drugih skupnosti o daje zatočišče izjemni biotski raznovrstnosti, hkrati pa v omejen pomembnosti trajnostnega turizma na zavarovanih območjih. V ta prostor ob reki privablja ljudi, željne sonaravnih oblik rekreacije namen smo organizirali predavanja in skupinske spuste s čolni po in sprostitve, daleč od mestnega vrveža in vsakodnevnega stresa. reki Muri ter zaključni dogodek javne narave, med katerim smo se Vendar pa ima lahko porast različnih prostočasnih aktivnosti skupaj z udeleženci v začetku aprila sprehodili ob reki Muri, spozna- človeka, zlasti tistih, ki posegajo v najbolj občutljive predele, ne- vali tamkajšnje ptice ter spregovorili o pravilih obnašanja na in ob gativne učinke na ptice in druge organizme rečnega ekosistema. reki. Izdali smo tudi zloženko S čolnom po reki Muri, Prav na to problematiko smo se skupaj z vodilnim partnerjem ki vsebuje napotke o odgovornem obnašanju na reki. Međimursko prirodo in nemškim partnerjem Ö.T.E.–LT&C osre- Zloženka je prosto dostopna na naši spletni strani: dotočili v okviru projekta BESTbelt HR-23-1068-69 »Sustainable https://ptice.si/wp-content/uploads/2025/04/ Water-based Sport Solutions«, ki smo ga krajše poimenovali kar zlozenka_BestBelt_A4_2025.pdf Popravek V prejšnji številki revije (Svet ptic 31, št. 01) je v Shemi za določanje starosti pri lesni sovi na strani 48 prišlo do napačnega zapisa. Napisa »Jesen 2Y / Pomlad 3Y« in »Jesen 3Y / Pomlad 4Y« sta zamenjana. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Fotografski izlet: »Kaj naredi dobro fotografijo?« // besedilo: Matevž Škalič, foto: Tea Kolarič 12. aprila sva Matevž Škalič in Pascal Marič v Naravnem rezervatu Ormoške lagune vodila izlet z naslovom »Kaj naredi dobro fotografijo?«. Poudarek izleta je bil na spoznavanju same fotografije ptic, kje in kdaj ptice fotografiramo, kako se jim približamo in kako pomem- ben je za to dober fotoaparat. Z desetimi udeleženci smo se odpravili v rezervat in že kmalu so nas navdušili rjavi lunji (Circus aeruginosus), ki so lovili nad trstičjem. Maja Botolin Vaupotič nam je predstavila Ormoške lagune, nato pa sva besedo prevzela midva in posamezne točke predstavitve dozirala med postanke v opazovalnicah in sprehajanje po poti za obiskovalce. V gozdu smo opazili zapoznele pinože (Fringilla montifringilla), v bazenih lagun pa je bilo kar nekaj martincev, med njimi tudi pikasti (Tringa ochropus). Pribe (Vanellus vanellus) so nas očarale s svojimi zračnimi vragolijami in simpatičnim oglašanjem. Med čapljami je bila ena kravja (Bubulcus ibis), visoko na nebu je lovil škrjančar (Falco subbuteo). Največ navdušenja je požel belorepec (Haliaeetus albicilla), ki je nad nami zakrožil proti koncu izleta. Nekateri so bili osupli, ko so izvedeli, da lahko njegov razpon peruti preseže dva metra. Na koncu smo opazovali še gnezdo čopastega ponirka (Podiceps cristatus) in liske (Fulica atra). Na splošno so bili udeleženci zadovoljni z videnim in slišanim. Naučili so se nekaj novega in si vikend popestrili z obiskom lepega kotička narave v čudovitem spomladanskem času. 54 Svet ptic 02, julij 2025 IN MEMORIAM PRIMOŽU KMECLU V SPOMIN // kolektiv DOPPS Č e ste kdaj obiskali društveno pisarno v Lju- bljani, Primoža najverjetneje niste srečali. Kadar ni bil na terenu, je bil v svoji pisarni, ki je od vseh najbolj skrita in vanjo le stežka zatavate po pomoti. Police v pisarni so nosile nekaj fasciklov, večinoma pa strokovno literaturo, med katero so bile knjige, za katere smo vsi vedeli, da jih zagotovo najdemo le pri Primožu; seveda ni manjkal »Bibby« oziroma Bird Census Techniques, kazalniki pa so bili zataknjeni predvsem v delih, kot sta »Habitat Sui- tability and Distribution Models« ali pa »Explorato- ry Multivariate Analysis by Example Using R«. Že slednje pove, da je bil Primož velik strokovnjak; znal Poleg ptic je imel Primož izredno rad ljudi. Vsi je marsikaj, o čemer smo drugi vedeli bolj malo. smo ga poznali po njegovi prijaznosti in dobrosrč- nosti. Bil je umirjen in nikoli ni povzdignil glasu. Primož je bil član DOPPS-a 36 let, zadnjih 20 let je S svojim značajem, znanjem in modrostjo je zbujal bil na društvu tudi zaposlen. Bil je izkušen terenski spoštovanje. Tudi zaradi tega je bil marsikomu za ornitolog, izjemen raziskovalec, vodja in avtor vzor, še posebej mlajšim sodelavcem. Čeprav bolj sheme monitoringa ptic kmetijske krajine, urednik redkobeseden, je imel čudovit in vedno neškodljiv znanstvene revije Acrocephalus, vodja Varstveno smisel za humor, s katerim bi se lahko pojavil tudi ornitološkega sektorja, član mednarodnih teles za v kakšni epizodi Monty Phytona. Povrh vsega je bil monitoring ptic, strokovni direktor, predvsem pa zelo preprost in nemalokrat je prišel v pisarno obut predan naravovarstvenik. Pisal in vodil je velike v legendarne »allstarke«. Primož je bil pač preprost naravovarstvene projekte. Njegova strast sta bila in spontan, ne da bi se moral za to posebej truditi podatkovna analiza in ekološko modeliranje, kjer je ali da bi mu sploh bilo mar za to. s svojim izjemnim intelektom obvladoval zapletene matematične pristope izdelave modelov in sklepa- Mnogo je tistih majhnih stvari, s katerimi nam je nja iz njih. Kolegom raziskovalcem in študentom polepšal dni in zelo ga bomo pogrešali. Pogosto se je bil pogosto mentor in somentor pri magistrskih je zgodilo, da je pred svojo pisarno zaslišal poznan nalogah. S teh del so nastali izvirni znanstveni glas. Takrat je vedno priprl vrata, skozenj pomolil članki v njegovem soavtorstvu, skupaj 30, pri čemer glavo in te lepo pozdravil. je bil zadnji letos objavljen v prestižni angleški SCI reviji Bird Study. Pred nekaj leti je na društvu usta- Čeprav Primoža ni več med nami, bosta njegovo novil in vodil raziskovalno skupino, kar mu je bilo delo in ime ostala za vselej zapisana v svobodi ptic v veliko veselje, predvsem pa se je zavedal pomena in v naših srcih. raziskav za uspešno naravovarstvo. Slava mu. Svet ptic 02, julij 2025 55 trgovina.ptice.si