958 &na lir 30 BA neta itn* mUUski dopisnik švicarskega lista '6lie Zuercher Zeitung« je v svojem fŽledu o gospodarski obnovi v Italiji iVeciel nekaj podatkov, ki bodo prav 'toVo zanimali tudi naše bralce. Pisec navaja iz italijanskih virov, 'je bila industrija v Srednji in Juž-Italiji po drugi vojni glede svoje l0šljivosti prizadeta za okoli 30".b, e(ttem ko se je zmogljivost industri-v Severni Italiji, kjer je 70% vse ita-Jbske industrije, zmanjšala komaj 5,7%, Vladajoča stranka ni med So volilno agitacijo posebno izkopa okolnosti, da se je italijansko 'sPodarstvo v povojnih letih naglo l0lhoglo. Po vsej verjetnosti ni krnska demokracija imela za primer-*’ da bi se bolj sklicevala na gospodke uspehe prav zaradi tega, ker Mia italijanska industrija po vojni Ceroma malo prizadeta. 1oBRODEJNA ameriška pomoč Jtednost lire se je utrdila, tako da ^ danes italijanska valuta med čvr-e- Da je bilo mogoče dati italijanski Redarski in finančni politiki, pra-1 smer, je zasluga zunanjih okoli-ltl. predvsem ameriške pomoči, t. j. ^shallovem načrtu, ki je omogočil ISego ravnovesja v plačilni bilanci, r dotoku tujega kapitala. Zaslugo za 'hia tudi obnova nemškega gospo- ZMAGALA bosta pamet in hladen račun Mij menijo v tržaških gospodarskih '‘Kih o izidu zadnjih volitev in o policah, ki jih utegne imeti ta na gobarski razvoj Trsta? številčno ražnje med glavnimi strankami se v 'hii jji izpremenilo. Krščanski demo-imajo nekaj tisoč glasov več in 'iniočnejša opozicijska stranka — ko-"Oistična — nekaj fisop manj, toda I drugi strani je zdaj okoli 12.000 ghi-v neodvisnežev, to je ppozicipnal- ki pri zadnjih volitvah niso nasto-) sami zase ter so tedaj verjetno po bil glasovali za komunistično stran-i z druge strani so italijanski socia-lt‘ in socialni demokrati nekoliko na- bovali. ^°lj kakor na samo vladno politiko . trstu utegne vplivati na samo polico ozračje in s tem tudi na gospodi razvoj okolnost, da sta se v Tr- II precej okrepili Italijansko (neofa-'dčno) socialno gibanje (n liberalna bika. Ti dve stranki, zlasti prva, sta •brnalistično usmerjeni in nista do-■j pokazali pravega razumevanja za Oljčne gospodarske koristi Trsta kot Mflarpdnega pristanišča, ki je navc-™ na spiteiovanje z zalednimi drža-'jiii in s tržaškimi SOS&cU sploh. Tjrža-a liberalci so bili vselej v preteklosti tudi še po vojni med prvimi nosilci ^Balističnega iredentizma in narod-'St)le nestrpnosti nasproti Slovencem; gospodarskem področju se je eden bd njihovih predstavnikov (A. Co-'ch) kot dolgoletni predsednik trgovke zbornice pokazal tudi nasprot-tesnejšemu sodelovanju s sosed- I Jugoslavijo. Italijansko socialno gi-Me pa v sgpjih glasilih in tudi med djljo volilno agitacijo ni prikrivalo ^iega navdušenja za Mussolinijeva v javnem življenju, fdiner v nabrežinski občini, kjer so taljeni istrski ribiči glasovali za Ita-bsjco socialno gibanje, kaže, da se kevijo glasov te stranke na Trža-'fdl dvignilo prav s pomočjo istrskih ’vcey; tudi med volilno agitacijo so k fašistični govorniki posvetili veliko | črnost vprašanju socialne preskrbe 'bjencev, računajoč na njihove gla-'h kled prvotno tržaško prebivaistvo toreJ' to gibanje ni globlje zagrizlo, \ rimskem parlamentu so pristaši ^lanskega socialnega gibanja zgubili ^stance. 'Utovo je torej, da ojačenje te stran-'v Trstu ne- bo bogvekaj vplivalo na fho politiko na Tržaškem. Kljub te- II se tržaški gospodarski krogi vzne-lrJajo, ker se je že med volilno agi-% pokazalo, da nameravajo nacio-*'sti bloditi mirne vode ter ovirati bljuje gospodarsko sodelovanje s Ir-biitji sosedi, kakor se, je razvilo po brjenju med Italijo in Jugoslavijo “kviru splošnega itahjansko-jugoslo-fkega sporazuma ter dogovorov gle- Hrajevne trgovine z jugoslovanskim . bjnui) področjem in glede malega žejnega prometa. Če pomislimo, ka-i'!očiiq se je tržaška trgovina v zad-^ letih navezala na Jugoslavijo in na obmejna področja — tp velja za tržaški turizem — potem nam bne bojazen tržaških gospodarskih bov, da bi se vse te nove trgovinske J2® pod kakršnokoli pretvezo prelr M povsem razumljiva. 'Jočemo biti črnogledi, ker smo pre-oui, da bosta končno zmagala pa-in hladen gospodarski račun. S . vrstami smo hoteli le pravočasno Storiti na nevarnost, da se pod zna-Dretvezo »slovanske nevarnosti« zru-Vse, kar je bilo s trudom ustvarje-tv zadnjih letih, bko velika je nevarnost, da pride-ob plodove mirnega sožitja in gobarskega sodelovanja v samem me-9 in s sosedi in kako močan je vpliv banskega nacionalizma v Trstu, je 'Poved uporabe slovenskega jezika /s *n volilnim zborovanjem na Velikem darstva in celoten zahodnonemški gospodarski poizkus, ki je pospešil itali-jansko-nemško izmenjavo. Tudi sodelovanju v okviru Organizacije za gospodarsko obnovo v Evropi (OEEC) in Evropske plačilne zveze se ima Italija mnogo zahvaliti za svoj gospodarski prospeh. To ugodno konjunkturo je Italija izkoristila za okrepitev svojih valutnih rezerv ter je tako v svoji plačilni bilanci leta 1957 približno dosegla ravnovesje. . RAVNOVESJE V PLAČILNI BILANCI V tem letu je bila italijanska plačilna bilanca prvič'po vojni aktivna. Primanjkljaj v trgovinski bilanci je lani znašal 482 milijard lir, ki pa ga je Italija pokrila s svojimi uslugami tujini v vrednosti 440 milijard skoraj popolnoma. Leta 1952 je primanjkljaj v plačilni bilanci znašal še 3E6 milijard, 1. 1956 pa 137 milijard in lani 42 milijard lir. Ta primanjkljaj v plačilni bilanci je Italija lahko pokrila s tujo pomočjo v znesku 76 milijard lir; leta 1956 je tuja pomoč znašala 82 milijard in leta 1952 151 milijard. Tako je lani nastal v italijanski plačilni bilanci prebitek 34 milijard, medtem ko je znašal leta 1956 primanjkljaj 54 milijard in leta 1952 215 milijard lir, OKOLI 200 MILIJARD IZ TURIZMA K temu zboljšanju plačilne bilance ni pripomogla zunanja trgovina, saj je' primanjkljaj v zunanji trgovini lani narastel za 25 milijard v primerjavi s prejšnjim letom. K zboljšanju plačilne bilance so pripomogle »nevidne« postavke, čeprav je primanjkljaj v mednarodnem prevozu znašal 21 milijard lir. Najbolj so narasfcli dohodki iz turizma, in sicer za 66 milijard; celotno so znašali 201 milijardo lir. Samo italijanski sezonski delavci v tujini so poslali domov 62 milijard lir, pravi izseljenci pa 79 milijard, to je celotno za 28 milijard več kakor prejšnje leto. Valutna bilanca je lansko leto pokazala 285 milijonov dolarjev prebitka (leta 1956 109); italijanski dolg pri Evropski plačilni zvezi se je znižal na 410 milijonov dolarjev. Devizni prebitek je treba pripisati v glavnem dotoku kapitala in tuji pomoči, ki je dosegla 205 milijonov dolarjev. Prava gospodarska pomoč je znašala 94 milijonov dolarjev dpta 1056 .32 jnil.). Italija je pva-žala v prvi vrsti ameriške kmetijsjce presežke in nato razpolagala s protivrednostjo v lirah, K teni dohodkom V devizah je treba dodati še devizne dohodke na podlagi ameriških vojaških naročil »off shore«, ki so nazadovali od 81 na (-9 milijonov dolarjev. Usluge tujim vojaškim silam so vrgle Italiji 42 milijonov dolarjev. Tuje investicije v Italiji so lani dosegle 89 milijonov dolarjev, a tuja posojila 51 milijonov. Uradne zlate in devizne rezerve so konec lanskega leta znašale 1 milijardo 364 milijonov dolarjev. Pariški list o ita= lijanskem gospodarstvu Pariški »Le Monde« objavlja prispevek Livija Magnanija o najnovejšem razvoju italijanskega gospodarstva. Poročilo zajema prva dva meseca letošnjega leta. Dopisnik se vprašuje, ali ni tudi Italija pred gospodarskim nazadovanjem. Podatki za prva dva meseca leta'1958 kažejo, da proizvodnja italijanske industrije ne napreduje več tako naglo kakor v prejšnjih letih. Napredek v prvih dveh mesecih tega leta je znašal 3,9%, medtem ko je proizvodnja italijanske industrije v prvih dveh mesecih lanskega leta napredovala za 7,7%. Vzporedno nazaduje tudi uvoz surovin v Italijo. Italija je uvozila v prvih dveh mesecih tega leta za 6,7% manj surovin, medtem ko je lansko leto v istem razdobju uvoz surovin napredoval za 8,70/o. Likvidnost v' bankah je nenadoma narastla; denarja na kratke roke je mnogo, pbseg kreditiranja na dolge roke se je zmanjšal. Razni drugi znaki kažejo, da se krčijo proizvodnja in posli; med temi znaki je zmanjšanje prodaje v velikih trgovinskih magazinih in opešanje de javnosti kompenzacijskih zbornic. Cene neživilskih proizvodov na debelo padajo, OPTIMIZEM VLADNIH KRQGQV Vladni krogi ne gledajo na gospodarski razvoj pesimistično ter kažejo do ločeno mero optimizma. Menijo, da gre za prehodno dobo prilagojevanja novemu ritmu gospodarskega razvoja, a ne za gospodarsko nazadovanje v ameriškem smislu, Italijanska industrijska proizvodnja kaže svetle in temne točke. Tako n. pr. nazaduje italijanska bombažna industrija, hkrati tudi proizvodnja gumijastih izdelkov. Močno sta nazadovali industriji volne ih papirja. Toda na drugi strani kažejo podatki izreden napredek na drugih sek-tejrjih. Močno nazaduje tudi železarska proizvodnja. Med industrijo, ki zadovo-|.jivc| napreduje, na.j omenimo mehanič-pq jprtuslrijo, RBjižvodjijp pementa, e-lektrično industrijo ip proizvodnjo ke-ptikalij. Po sueški krizi sta močno na-predpvali avtontol)ilska ipdustrjjp in predelava petroleja, Celotno ne kaže italijanska industrija znakov nazadovanja, pač pa gre za zastoj. Bilo bi torej zgrešeno trditi, da sc italijansko gospodarstvo bliža gospodarski krizi takšnega obsega, kakor jo doživljajo Združene ameriške države. Italijanski proizvodi na zagrebškem velese mu Tudi tpžašia in gorjšli^ podjetja sp sp uveljavi a (Od našega stalnega dopisnika) Zagreb, maja 1958 Italija ni uradno sodelovala na spomladanskem zagrebškem velesejmu. Kljub temu je število italijanskih raz-stavljalcev prekosilo vse druge tuje razstavi jalce, Neposredno ali po posredovanju tržaških in jugoslovanskih zastopnikov je bilo na sejmu prisotnih čez 60 italijanskih podjetij. V?eh podjetij ne moremo tu navesti, pač pa bomo kratko opisali najvažnejše vrste razstavljenega blaga. Italijanska strojegradnja j(3 razstavljala stroje za vulkanizacijo obuvala, sebnega zanimanja za konfekcijo sploh. Italijanske tovarne nameravajo zelo razviti sodelovanje z jugoslovanskimi tovarnami na tem področju, da bi z večjo izbiro krojev razbile nezaupanje, ki vlada do konfekcij?. Zel? veliko je bilo povpraševanje po strojih za izdelovanje predmetov za široko potrošnjo in gospodinjskih aparatov. Prvič so razstavljali strnjg zg izdelovanje cvetja. Prav tako so se obiskovalci zanimali za stroje za obdelovanje plastičnih mas, za stiskalnice itd. Poseben uspeh so dosegli stroji za izdelovanje pevljpv podjetja ORV iz Vjgevana; mnogo tsh strojev so prodali na jugoslovanskem tr- stiskalnics za plastične mase, stroje za St'- Sklenjeni so bili dogovori tudi z izdelovanje Čevljev, razne tekstilne stro- ’ '' J J- je itd. Bogato sp bili zastopani razni aparati za gospodinjstvo in črpalke. Pozornost so zbujali pisarniški stroji ter avtomobilski in tranzistorski radipapa-rati. Obiskovalci so se zlasti zanimali za italijanske tkanine in proizvode iz plastičnih mas, to je razne posode, prte in drugo galanterijo. Italijanski razstavljale! so razstavili tudi mnogo zanimivih novih izdelkov. Pozornost so zbujali televizijski sprejemniki »Autpvox« iz Rima, ki so bili razmeroma cenejši. Tovarna »Autovox« je pripravljena stopiti y kooperacijo z nekim jugoslovanskim podjetjem. Zanimivi so bili žepni tranzistopski radio-sprejemniki, ki jim baterije omogočajo, da sprejemajo titdi do 500 up. Te aparate bodo proizvajali v kooperaciji, kakor se že proizvajajo novi tranzistorski sprejemniki in avtoppobiji. Tovarna Olivetti je razstavljala sodobne stroje za knjigovodstvo, ki so opremljeni z mehanizmom za' spomin ter opravljajo vse štipi knjigovodske računske p-peracije (analitiko, smtetiko, bpvitobi-lanco in pdeči storno), Razstavljeni so bili tudi sodobni računski stroji. Podjetje Fargas iz Milana je razstavilo plinske in električne štedilnike najrazličnejših vrst. Med temi so bili tudi štedilniki s pečmi na infrardeče žarke. Podjetje Ente Retificio Bresciano je razstavljalo predivo iz forliona, iz katerega delajo ribiške mreže; naj omenimo še aparate za kuhanje ekspresne kave podjetja Facna jz Milana, DOBRI POSLOVNI ZAKUUCKI Italijanski razstavljalci so zaključili mnogo poslov na zagrebškem spomladanskem velesejmu. Zagrebški velesejem je pripomogel zlasti italijanski tekstilni industriji, da plasira svoje volnene in svilene izdelke v Jugoslaviji. Italijanska konfekcija ni mogla prodreti, ker ne kaže jugoslovanska javnost po- vzhodnimi državami, za katere bodo te stroje preuredili, da bi ustrezali njihovim potrebam. Za svoj uspeh se imajo italijanski pazstavljalci zahvaliti v precejšnji meri dejstvu, da so razstavljali predvsem blago, po katerem povprašujejo jugoslovanski potrošniki. Pri tej izbiri jim je pomagal tudi urad ICE (Italijanskega zavoda za zunanjo trgovino). PODJETJA IZ OBMEJNIH KRAJEV Treba je poudariti, da so dobre posle zaključila tudi podjetja, ki sodelujejo v obmejni trgovini med Italijo in Jugoslavijo. Naj omenhuo Urad za trgovinska predstavništva Adamič iz Trsta, ki je zastopal lepo Število italijanskih podjetij ter privlačito razstavil bogato izbiro njihovih izdelkov, kakor izdelkov iz plastičnih mas in raznih dritgih gospodinjskih aparatov. Goriško podjetje Josip Kerševani je razstavljalo lepa kolesa po nizkih cenah in znana motorna kolesa. Tovarna SICA, ki sc je dobro uvedla na jugoslovanskem trgu, je ponujala embalažo in druge proizvode iz plastilte, kemikalije itd. Druga italijanska podjetja'so bila zastopana na velesejmu po svojih predstavnikih. Njihove proizvode so bili razstavljeni na stojnicah njihovih jugoslovanskih partnerjev Jadrana in Splošno trgovske, ki se havita z izvozom in uvozom v okviru tržaškega in goriške-ga klirinškega sporazuma. Razstavljeni so bili eiektromediclnski stroji, zaščitni naočniki, vetrovke, razni izdelki iz tkanin, plastičnih mas, igračke itd. M. V. NOV IZOLATOR. V raziskovalnih laboratorijih družbe Pirelli iz Milana so izdelali nov sintetičen izolator, ki prenese napetosfdo 400.000 voltov. Ta nov izum bodo uporabljali predvsem za izoliranje električnih kablov visoke napetosti in drugih električnih naprav. Sedaj preizkušajo omenjeni izolator tudi v Ameriki. Ameriška javnost postaja maloverna Marianne (Francija) De Gaullu: »Dragi general, sama moč me še ne osreči!« Francoski general De Gaulle se je v zadnji vojni proslavil kot organizator francoskega upora proti Hitlerjevim zasedbenim četam- 2e pred vojno je odločujoče francoske kroge svaril, da • je treba preurediti francoske oborožene sil? in jih oborožiti s sodobnim o-fožjem predvsem s tanki, ki morajo nastopili v lastnih formacijah kot udarna sija. General Gamlin, ki je nedavno umrl, ga ni 'hotel poslušati ter je svojq vojsko postavil proti Hitlerju PP zastarelih vojaških .načrtih. Kgt prga-nizator odpora in francoske vojske v tujini si je De Gaulje pridobil med francoskim narodom velik ugled. V tem ovojem boju zg obnovo Francijo je p-stal zvest republikanskim napelom ter je bil hkrati' odločen nasprotnik maršala Petaina, ki je z Nemci sklenil premirje in je bi! star konservativec, Ali bq danes zopet rešil Francijo iz .hude stiske? To je odvisno samo od vprašanja, a|i jo še vedno pripravljen ostati zvest republikanskim načelom. Francija, t. j. francoski narod ga opozarja, da je samo sila ne more osrečiti ; vladati s silo in proti francoskim demokratičnim izročilom ni danes mogoče. De Ganile ne prikriva svojega odobravanja upora francoskih generalov v Alžiru, ki so zadnje dpi utrdili svojo oblast še na Korziki. Prav jako odklanja sedanji sistpm francoskega parlamentarizma in francoske stranka, Vse khže, da sg sedanja Pflimlinovp vlada nc čn(i jako močna, da bi Ukrotila francoske generale sama in da skuša doseči 7, De Gaullom nekakšen kompromis, ki bi omogočil, da pride general na oblast po mirni in vsaj navidezno ustavni poti in da bi se tako preprečil razkol med vojsko in republiko, ki jo zastopa še vedno parlament. Lepo je zapisaf neki londonski list, češ da gre. za to, da se reši živa republika, to je francoska demokracija in ne njen mrlič. Francoska država bi postala rpr- l|ll|l!|ll|ll|lltll|ll|llfll|llfl^l^||^|||||l||ll|il|!l||||!IIU|||||||||ti|||||||||||i||||||||||||l||||| ŠESTO POSOJILO MEDNARODNE BANKE AVSTRIJI. Mednarodna banka za obnovo jc nedavno podelila Avstriji posojilo 10,75 milijona dolarjev za rne» dernizacijo in povečanje 11 avstrijskih industrijskih obratov. Podjetja bodo vrnila posojilo v 18 letih in plapevala o-bresti 5,5%. Posojilo ko razdelila avstrijska banka Osterreichische Investi-zions-Kredit AG. Posojila bodo deležne tovarne celuloze in papirja, tkanin, strojev in kemične industrije. Mednarodna banka je doslej podelila Avstriji poleg tega posojila še 5 drugih. Vsa posojila znašajo 67,3 milijona dolarjev, lič, ako bi njej zavladala diktatura. Na Zapadu, to je v državah Atlantske zveze z veliko zaskrbljenostjo sledijo razvoju v Parizu in Alžiru, ker predstavlja Francija močno vojaško in gospu-4a?'skq silo; omrtvičenje te sile bi pomenilo za Atlantsko zvezo silen udarec. General De Gaulle je že večkrat pokazal, da ni posebno navdušen ne zg Angleže ne za Američane, Vprašanje je, ali bo morebitna De Gaullova vlada lahko pametno rešila alžirski spor. Ali generali pravilno presojajo dejanski položaj y Alžiru in odnose med Francijo in arabskimi narodi, ki podpirajo alžirske upornike? Ali SQ morda prepričani, da se ta vprašanje da rešiti s sila? Pllimlinova vlada jo odstopila, da pripravi pot De Gaullu, Dopisnik londonskega Usta »Times« poroča iz New Vorka, da vlada med ameriško javnostjo nezaupanje glede vladnih izjav in raznih uradnih podatkov/ki napovedujejo zboljšanje sedanjega gospodarskega zastoja. Američani postajajo maloverni ter sprejemajo le izjave in statistične podatke z veliko rezerviranostjo, življenjski stroški naraščajo. V aprilu so dosegli 123,5% v primerjavi s povprečjem 1947-49 v katerem so bili postavljeni na 100. To naraščanje življenjskih stroškov ni sicer naglo, tako so stroški v enem tednu narastli samo za eno desetinko odstotka, vendar napoveduje statistični urad, da se bo dviganje življenjskih stroškov nadaljevalo še junija in julija. Varčevanje oziroma nalaganje denarja v banke je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta počasneje kakor lani. Kupovanje trajajočega blaga nazaduje, narašča pa nabava netrajajočega blaga. Prodaja avtomobilov na drobno je šc vedno na ravni, ki je za 1% višja kakor lani. JEKLO SE BO PODRAŽILO Na sestanku, ki ga jc priredil Ameriški zavod za železo in jeklo, je ravnatelj družbe Armco, ki je sedma .izmed velikih jeklarskih podjetij v Ameriki, izjavil, da se bo ameriško jeklo l- julija podražilo. Ta dan bo namreč uveljavljena zadnja pogodba, med sin dikati in ameriškimi jeklarnami, ki predvideva povišanje plače za 20 stotink dolarja na uro. Računajo,. da sc bo jeklo podražilo za 6-7 dolarjev za tono. Prisotni industrije! so povedali, da se povpraševanje po jeklu veča; po njem povprašujejo zlasti gradbena in- Ameriške naložbe v Italiji TUJE NALOŽBE V ITALIJI. V zadnjem času so v Italiji nekatere tuje družbe izvršile več novih investicij. Tako je družba »SIS« iz Milana prejela 962.000 dol. od aiheriškc jvrdke »Sira-cusana Inc,« iz PoUuvara. Nadalje je tvrdka »Silva!« jz Rima prejela okoli 1QQ milijonov Ur Od družbe »IPEZ« iz Uos Angelesa. Razne tvrdke iz Švice so dale tvrdki »Prodotti La Roche« iz Milana na razpolago okoli 200 milijonov lir za razne investicije. Pred kratkim jc bil sklenjen med italijansko družbo »BAY Co.« iz Milana in »AMCO CORP.« iz Ne\v Vorka trgovinski sporazum, po katerem ho italijanska družba izvozila v ZDA razne gumijaste izdelke, pbntev, marmor, filme i(di AMERIŠKO PQSQJltO ITALIJANSKIM ŽELEZARNAM, Ameriška državna banka Export-Import Bank ho podelila italijanskim železarnam Acoiaie-rie Cornigliano (SIAC) v Genovi pos.o-' jilo; 7 milijonov dolarjev (4 milijarde 375 milijonov lir), S tem denarjem ho italijanska železarna kupila v Ameriki opremo za modernizacijo svojih obratov, SJAC bo za zboljšanje svojih obratov potrošila 20 milijard lir, da bo lahko nspešno konkurirala drugim industrijam, ko se uresniči evropski enotni trg. Ko se je uveljavila Jeklarska in premogovna skupnost, je Italija odpravila carine na uvoz jeklarskih izdelkov iz ostalih petih držav članic te skupnosti. Posojilo, ki ga bodo jeklarne Cornigliano prejele od Izvozne in uvozne banke preko zavoda Istituto Mobiliare italjano, bodo vrnile v šestnajstih polletnih obrokih začenši od leta 1960. To je že tretje posojilo, ki ga je ameriška banka podelila družbi SIAC, in sicer je posojilo iz leta 1947 znašalo 1,3 milijona dolarjev, posojilo iz leta 1955 pa 5 milijonov dolarjev. Prvo posojilo je družba skoraj že vrnila, od drugega pa je doslej vrnila 18%. AMERIŠKE NALOŽBE V INOZEMSTVU so po najnovejših podatkih znašale v letih 1956 in 1957 povprečno 4,3 milijardo dolarjev letno. To predstavlja povečanje 250% v primerjavi s povprečjem v leUh 1946-1955. Letos pričakujejo, da bodo ameriške investicije nekoliko manjše, toda do leta 1960 bodo one dosegle znesek 7 milijard dolarjev letno. Celotna vrednost ameriških na jožb v inozemstvu znaša trenutno 37,5 milijarde dolarjev. V prihodnjih 10 letih sc bo njihova vrednost dvignila do 90 milijard. NA ANGLEŠKEM TRGU PREVEC MASLA Angleški trg jc trenutno pre.več založen z maslom, in sicer tudi s tujim uvoženim maslom. Ta okolnost seveda potiska cene navzdol, kar je zopet v škodo domači živinoreji. Ta zahteva, da jo vlada zavaruje pred tujo konkurenco. Angleška vlada nc misli na povišanje carin, pač pa jc nameravala predložiti Fincem in Švedom, da bi sami skrčili izvoz masla na Angleško. Ta zamisel je silno razburila Dance in Novozelandce, ker se bojijo, da bodo Angleži postavili podoben predlog tudi njim’. Do zdaj ni angleška vlada izvedla še nobenega ukrepa, da bi zavila uvoz tujega masla. Kultura in življenje Zalotim futio po lahhomhelmm oemlu Ko se je Franpoise Sagan 1934 pojavila v Franciji z romanom »Bonjour tristesse«, ji je pilo 18 let. Tej knjigi, ki je prpjpla »nagrado kritikov«, sta kasneje sledili še dve; »Un eertain sourire« in »Dans pn mois dans un an«. Pred nedavnim se je Saganova omožila in ob tišji priložnosti je bilo o nji zopet nekaj več slišath Roman »Bonjour tristesse«, ki je z njim zaslovela v domovini m po svetu (dobili smo ga tudi v slov. prevodu), je lani dosegel v Parizu, že 630.000 Izvodov naklade. Kaj je v tej knjigi tako posebnega in privlačnega? štiridesetletni vdovec Raymond, očarljiv, prožen, bogat z lahkotnimi ljubezenskimi prigodami, in njegova sedemnajstletna hči Cecile sta neločljiva tovariška dvojica. Živita v največji svobodnosti, v popolni amoralnosti, y pni sami brezskrbnosti. Lepega dne pa se jima pridruži ženska, ki je nevarnejša od vseh dotedanjih Ray-mondovih kratkotrajnih ljubic, ime ji ze Anne: lepa je, privlačna, malce skrivnostna. Rila je najboljša prijateljica Cčciline matere. Vse kaže, da bo lahkoživega vdovca odtrgala od razuzdanosti in Cčcile obvarovala moralnih zablod. Ko deklica vidi, da ji grozi solidno družinsko življenje, zasnuje dvolično igro, pol nedolžno pol perverzno: zakrivi Annino smrt. Nevarnosti, da bi ji kdo življenje utesnjeval, zdaj ni več, pač pa Cecile začuti v duši nepremagljivo žalost. To je kajpada samo bežno podana vsebina na platnicah tega romana, ki je doživel tako silen knjigotrški uspeh. Zdaj pa ga malo prelistajmo! Zgodba se odigra na francoski Sinji obali v nekaj poletnih mescih. Pripoveduje nam jo Cecile: odkrito, stvar- no, nesramežljivo, nespoštljivo. Govori o svojem očetu (»bil je materialist, a rahločuten, razumevajoč in konec koncev zelo dober«), o učenju za popravni izpit iz filozofije, o študentu Cyrilu, kateremu postane ljubica, o očetovi ljubici Elsi, o novodošli Anni — modri, zadržani prinašalki spremembe, ki je Cecile ne mara (»ovirala je moje samoljubje«), o svojem zahrbtnem boju zoper njo, o ljubezenskih nasladah s Cyrilom, o plavanju po veliki reki čutnosti... vse to v žaru sonca in bliščobi morja, v dišavah morja, v dišavah borovcev in razkošju večernih zabav. Cecile je bila že mnogo prej pokvarjena, preden je zgubila devištvo (za katerim nič ne joče), čemur se seveda ne moremo čuditi. Niti ji ni bilo treba preveč gledati, da je spoznala tir, po katerem teče življenje v lovu za nasladami. Svobodno spolno izživljanje je tem ljudem podobno kot hrana in spanje samo telesna potreba. »Spomin na Cyrilovo telo, posebno na nekatere trenutke, mi je od časa do časa povsem oglušil srce«, pravi Cecile. Kasneje enkrat pa se izpove: »Pogledala sem ga: nikdar ga nisem imela rada. Videla sem, da je dober in pravičen, ljubila sem naslado, ki mi jo je dajal.« »Bala sem se dolgočasja in miru bolj kot česarkoli. Zaradi notranje mirnosti je bilo očetu in meni potrebno, razburljivo zunanje življenje, ki nama ga Arme ne hi dovolila.« Annina smrt Cecile pretrese. »Kmalu bova lahko govorila o Anni mirno, kol iz daljave — kot o, drugem bitju, s katerim bi bila srečna, pa ga je Bog pozval k sebi. Napisala sem Bog namesto slučaj; a midva ne ve- rujeva v Boga. Dosti velika sreča je, v tem trenutku verovati v slučaj.« In potem sivi, bridki konec; začelo se je obdobje žalosti, o katerem ne vemo, ali ga bo Cecile končala z najdenjem prave poti ali s samomorom. Zakaj zdaj vidimo, kako sta se ona in prijateljičin bratranec vzajemno poželela: Cyrilu je sledil Philippe. »Kadar se oče in jaz srečava, se skupno smejeva in pogovarjava o ljubezenskih osvojitvah. On kajpada natanko ve, da moje razmerje s Philip-pom ni platonično, in tudi jaz dobro vem, koliko stane nova ljubica njega. Toda srečna sva.« Tem besedam sledi -še zadnjih 12 vrstic, ki pa so ne izpoved sreče, temveč resigniran pozdrav nenehni spremljevalki žalosti. Roman »Bonjour tristesse« je dokument današnje moralno razrvane meščanske družbe, ki se — preskrbljena z vsemi življenjskimi udobnostmi — predaja uživaštvu, beži pred razmišljanjem ter slepa za globoka življenjska vprašanja in bodočnost drvi v lastno pogubo. Ta roman ni dokument človekovega teženja po boljšem, temveč dokument njegove duhovne bede, nemoči in samozadovoljne vdanosti. Ta roman je visoka pesem čutnosti, ki hromi duha, človekov boljši del, in pogublja ne le posameznika, temveč lovi žrtve, v svoj vrtinec iz vednoširšega kroga. Čutnost je voljo že tako ošibila, da človek niti najmanjše odpovedi več ne zmore, ki bi ga vzdignila nad raven živali. A več kot je takih amoralnih ljudi, ki ne priznavajo več nikakih vrednot in zato tudi ne poznajo več pravega veselja, bliže je družba fizičnemu propadu, v. b. dustrija in proizvajalci kmetijskih strojev. Izkoriščanje zmogljivosti ameriških jeklarn se je v zadnjem tednu povišala od 52,3% na 54,9%, Proizvodnja avtomobilov v Združenih ameriških državah je prejšnji teden dosegla 86.032 vozil, to se pravi 1375 manj kakor teden prej. FORD JE ČRNOGLED Henry Ford, predsednik velike ameriške družbe Ford Motor Company, je na občnem zboru družbe orisal bodočnost avtomobilske industrije in- vsega ameriškega gospodarstva v črnih barvali. Na prvi pogled se zdi, da si bo ameriško gospodarstvo proti koncu tega leta zopet opomoglo. Toda po njego-vein mnenju je treba v ta namen znižali davke, da bi gospodarska dejavnost oživela in da bi se potrošnja dvignila. Po njegovem mnenju jto ameriška avtomobilska industrija letos prodala 4,5 milijona osebnih avtomobilov, medtem ko jih je lani prodala 6 milijonov. NEVARNOST ZA EVROPO John W. Hackett se v gospodarski prilogi pariškega lista »Le Monde« ba-vi s posledicami, ki jih utegne imeti ameriški gospodarski zastoj na mednarodno gospodarstvo. Po njegovem mnenju bodo nastopile za svetovno gospodarstvo velike težave, ako bi se obnova ameriškega gospodarstva zavlekla do konca lega leta ali pa celo do začetka prihodnjega leta. Nič boljša bodočnost se ne obeta svetovnemu gospodarstvu, ako se bo ameriško gospodarstvo obnavljalo počasi. V Zahodni Evropi so nastopili prvi znaki manjšega napredovanja proizvodnje žc proti koncu leta 1956, to je preden se jc pojavil v Ameriki sedanji gospodarski zastoj. Med ameriškim zastojem leta 1953-54 je bil položaj drugačen. Tedaj jc bilo gospodarstvo Zahodne Evrope v polnem razmahu ter jc ta gospodarska ekspanzija lahko nadomestila zgube zaradi nazadovanja proizvodnje v Združenih državah. Sami dirjamo v smrt! Mladega Prosečana, ki je vo prerekanju v gostilni na Opčinah pognal I svoje motorno kolo »na vso parov., da bi se izognil policijskemu zasliševanju, razumemo: tragično je pač, da se je na prvem ovinku ubil. Ne razumemo pa naših fantov, ki kot nori dirjajo po cestah in na žalost prepogosto plačajo te svoje podvige s smrtjo na gladki cesti, ob drevesu, ob kraški skali ali v cestnem jarku. Skoraj ne mine teden, da ne bi kateri fant iz naše okolice z glavo plačal svoje navdušenje za ta novodobni šport. Toliko je teh nesreč v naši okolici, da bi človeka prejela skušnjava, da bi v imenih teh. ponesrečencev videl prepričevalen dokaz, koliko Slovencev je na Tržaškem. Kako strašen je ta krvni davek, ki ga plačuje naš narod ob meji z velikim narodom, kjer je življenje vsakega našega mladeniča, ki je pravzaprav šele na pragu zavestnega življenja in udejstvovanja, toliko bolj dragoceno v boju za naš obstanek! Kdo se upa trditi, da je to usoda, ko pa je v 99% primerih lahko ugotoviti, da so te nesreče posledica nespametne in prenagle vožnje, v resnici je ta krvni davek prostovoljen, sami dirjamo v smrt po lastni krivdi. Saj smo mu pravili naj ne vozi kot nor, pripovedujejo užaloščeni starši, bratje in sestre po nesreči. Pri dekletih navadno vzbuja br-zina občudovanje, v njej vidijo dokaz fantove smelosti ter se zavejo nesreče šele ob mrtvem telesu svojega izbranca. (Ifar- naj mečemo krivdo na obldst? Neštevilna znamenji ob cestah, ki niso sicer mrtvaške glave, a kljub temu dovolj jasno svarijo vozača pred nesrečo, prometna policija in lepaki ministrstva za promet v javnih čakalnicah in drugih prostorih ter na vozilih vseh vrst kažejo, da oblasti ne spijo. Seveda ne moremo tako daleč, da bi trdili, da imajo tudi visoke takse na bencin vzgojni namen za potrošnike in da se niso porodile v možganih finančnega ministra; žal nam je, da tega ne moremo trditi niti glede tistih li lir, za katere je vlada povišala ceno bencina po sueški krizi, ki očitno še vedno traja, ko je vendar bencin še vedno za tistih 14 sueških lir dražji. Volitve so :-a nami, zato lahko vlado tudi pohvalimo, da je njen minister izbral pravo pot, ko se je odločil za vzgojno metodo, to je za svarilno propagando z lepaki, da bi zmanjšal število cestnih nesreč; gotovo bi večja omejitev hitrosti vsaj na nevarnih mestih in na cestah skozi naselja tudi učinkovala. Pouk in omejevanje hitrosti vožnje skozi naselja sta v Zahodni Nemčiji dosegla prav lepe uspehe; od leta 11)51 od l!)5(i se je tam število prometnih nesreč med mladino skrčilo od i:i,2 na S,4%,število smrtnih ponesrečencev na cestah je padlo za 20% in število ranjenih za 15%. Po našem mnenju bi se morale tudi naše prosvetne organizacije pozanimati za to vprašanje in z ustreznimi predavanji o nevarnostih, ki čakajo neprevidnega vozača za vogalom, pripomoči k umiljenju te naše velike nadloge. Verjetno bi društva prav s takšnimi predavanji iz resničnega življenja in s področja tehničnega napredka laže privabila našo mladino, ki se ji zdijo dosedanji klasični programi prosvetnih organizacij preokosteneli. MAGAZINE ANGLEŠKEGA BLAGA IN KONFEKCIJE TF^st, Ul. S. Nicolo 22 * Telef, 31-138 /j n tj ut n [»'ilfitnih uitrjlvfiltili, in tliuiinčili tlinnin Milan, Piazza IV Novembre, 4 (Angolo via Sammartini = Slazione Centrale = Pri glavni železniški postaji v Milanu = Tel. 680=682 Stran 2 GOSPODARSTVO jugoslovanskega gospodarstva še vedno napreduje = Za ravnovesje zunanje trgovine IZID PARLAMENTARNIH VOLITEV V ITALIJI. Zadnje volitve niso pripomogle k razčiščenju političnega položaja. Razmerje med strankami se, ni mnogo spremnilo. Krščanski demokrati so sicer najmočnejša stranka, toda absolutne večine nimajo ne v zbornici ne v senatu, zato bodo morali sestaviti koalicijsko vlado; po vsej verjetnosti se bodo skušali nasloniti na iste stranke' kakor doslej — na liberalce, republikance in socialne demokrate. Krščanska demokracija bo imela v poslanski zbornici 273 mest (ostve&li z vso pozornostjo 9 (Priporočajo* se cen j. obiskovalcem Hotel pnln((, PORTOROŽ Najmoderneje urejen hotel z vsem sodobni11! konfortom; reprezentativna restavracij3' bar; KAVARNA JADRAN s TERASO MORJU Glasba; ples; razne prireditve; širen subtropski park ob morju; kopališč6' nad 400 postelj. Hotel CENTRAL PORTOROŽ z dependansarni SLOVENSKI DOM — RIVIERA — JADRANKA. Sodobf11 ureditev, slikovita terasa ob morju, ribja restavracija, nad 260 postelj. Hote! Jjiicdai/ ^ /y O-aisr^, Kopen najmoderneje urejen hotel: velika restavracijska terasa ob morju; kavarna, glasba, ples, nad 100 postelj. Ilir JCotel Galeb k o p i; R Izbrana istrska vina in istrske speclalit®1® v hrani, odlična postrežba, glasba, restavri' cijski vrt v muzejskem pgrjpi. Hote! Metropol P i n a n z depandanso »ROTONDA« in depandansami v »FIJESU«; kavarna, ribi restavracija, glasba, ples, kopališče, 220 postelj. HOTKI. PORTOROŽ ,HEDIOS“ z depandansami PIRAN, BRISTOL in ISTRA. Moderna ureditev; vrtna resta' racija VESNA; Kavarna in slaščičarna KEKEC; glasba; ples; nad 150 poS(| HOTEL TURI S T len Sv. Nikola)) Ankaran Odlični pogoji za razvedrilo: peščina, kopališke naprave, drevoredi, restavf3 cije, letne hišice, prostori za taborjenje. Restavracija in kavarna Jadran v PORTOROŽU nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan godb® na vrtu. V nočni kavarni dnevno, razen ponedeljka godba do 3 ure zjutraj' Obiščite gostilno Pri ribiču v Seči pri PORTOROŽU, kjer dobite vse ribje specialitete, kraški pršut, lična domača in istrska vina po zmernih cenah. vestnik SEDEŽ. TRST - ULICA PARIO PILZ1 ST. 10/1. TELEFON ST. 7S.«» SITtvTDSPOCARSKEGA ZDRUŽENJA! E Davčni odtegljaj od odpravninskili zneskov Ob odpustu pripadajo uslužbencu od-skodnina za odpovedni rok, dozoreli del ^ožične nagrade in izplačilo neizkoriščenega dopusta. Kot vsi drugi redni prejemki so tudi ti zneski podvrženi obdavčenju. Ker Pa v primeru pridobninskega davka ^at. C/2 direktni davčni zavezanec ni Uslužbenec sam, ampak delodajalec, lrna delodajalec pravico, da iznos dav-^a odtegne od pripadajočih prejemkov. ^ pogledu odtegljajev veljajo za odškodnino ob dopustu, odškodnino za odpovedni rok, za dozoreli del božične napade in za izplačilo neizkoriščenega čopusta sledeča praktična navodila: Osebje z uradniško kvalifikacijo a) odškodnina ob odpustu je prosta Pridobninskega davka, 6e količnik, ki Pa dobimo, ko znesek odškodnine delijo s številom let službovanja uslužbenca pri isti tvrdki ,ne doseže 20.000 'ir. Ce pa dobljeni količnik presega to vsoto, se odtegljaj računa tako, da od Celokupnega zneska odškodnine odštejmo najprej znesek, ki ga dobimo ta- ko, da znesek 20.000 lir pomnožimo s številom let službovanja; dobljena razlika je podvržena obdavčenju v izmeri 4,20°/o do zneska 60.000 lir pomnoženo s številom let službovanja; znesek odškodnine pa, ki presega tako dobljeni rezultat, je podvržen obdavčenju v izmeri 8,40°/o. Ako n. pr. uslužbencu po 10 letih službovanja pripada odškodnina ob odpustu v znesku 1,200.000 lir, se davčni odtegljaj računa tako: L. 20.000 x 10 let = L. 200.000 prosto davka; L. 60.000 x 10 let = L. 600.000 obdavčeno v izmeri 4,20%; L. 1,200.000 — L. 800.000 = '400.000 obdavčeno v izmeri 8,40%. b) morebitna odškodnina za odpovedni rok: ta znesek se prišteje k rednim prejemkom v dotični plačilni dobi; od tako dobljene vsote se odšteje tolikokrat po L. 20.000 kolikor mesecev tvori omenjeno plačilno dobo. Razlika je podvržena obdavčenju v izmeri 4,20% za zneske do 60.000 mesečno, v izmeri 8,40% za zneske nad 60.000 mesečno; c) dozoreli del božične nagrade: Če znaša mesečna plača manj kot 20.000, tudi dozoreli del ni podvržen obdavčenju; če pa znaša plača iznad 20.000, je dozoreli del božične nagrade v celoti podvržen obdavčenju; č) izplačilo neizkoriščenega dopusta: veljajo enaka pravila kot za dozoreli del božične nagrade. Osebje z delavsko kvalifikacijo Veljajo bistveno enaka pravila kot za osebje z uradniško kvalifikacijo. Upoštevati je treba le, da pri delavcih, ki so plačani na teden odnosno na 15 dni, znaša od davka oproščeni znesek prejemkov za tedensko plačo 5.000 lir ali za petnajstdnevno plačo 10.000 lir. Omeniti moramo še, da morajo biti vsi zneski izplačani ob dopustu registrirani v obvezni knjigi plač in mezd. OBVESTILO Obveščamo tiste, ki plačujejo davek na poslovni promet (IGE) in ki niso izpolnili predmetne prijave v predpisanem roku do 28. februarja, da to store nemudoma do 29. maja, ker bodo tako plačali globo znižano za 1/10. Vsi člani gostilničarji, ki niso še poravnali pristojbine za SIAE, naj se zglasijo v tajništvu združenja, kjer bodo prejeli potrebno potrdilo, s katerim morajo poravnati omenjeno, znižano ' pristojbino najkasneje do 15. junija. s if [O* bni111 cij9' 05 . ott lišče; lobu11 o GOSPODARSKI BODOČNOSTI Trsta Predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi je v razgovoru z urednikom tržaškega radia podal nekaj svojih misli o bodočem gospodarskem ražnju tržaškega pristanišča, tržaške tr-Sovine in industrije. Dejal je, da tudi 'fžaško gospodarstvo čuti posledice a-n>eriškega gospodarskega zastoja. Po-večanje in zboljšanje pristanišč, pristaniških naprav, železnic in cest bo podvojilo zmogljivost tržaškega pristanita. K temu bo prispevala zlasti graditev podobnega pomola VII. Trstu se obeta-io boljši časi v okviru evropskega enotnega tržišča. Industrializacija bi zago-kvila Trstu stalnejši gospodarski raz-Voj kakor sama trgovina in promet v Pristanišču. Zato je trgovinska zbornica izdelala podrobnejše načrte za pospeševanje industrije. V okviru evropske gospodarske skupnosti bo dana ntožnost za finansiranje industrije v Tr-stu tudi s kapitalom iz tujine. Govoreč 0 pomenu trgovine za tržaško gospodarstvo je predsednik naglasil, da pro-nčuje zbornica, kako bi se dala pospe-šiti trgovinska izmenjavna z jugoslovanskim obmejnim področjem in z Ju-loslavijo sploh, SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA sg je pritožil^ v pi-5mu na predsednika republjkg G. Dronchija, ker je generalni vladni ko-jhisar v Trstu prepovedal volilni shod italijanske komunistične stranke na klavnem trgu v Trstu, ker je hotel 'na "jem kandidat govoriti v slovenščini, komisarjev ukrep 'krši ‘italijansko usta-v9, ki jamči enakopravnost vsem državljanom. ITALIJANSKI PROFESORJI NA SLO, Venskih šolah? šolsko skrbništvo v Trstu je objavilo navodila glede nastavljanja profesorjev na slovenskih šotah. V njih je rečeno, da morajo pro-fesorji, ki hočejo poučevati na slovenskih šolah znati slovenski jezik. Edino ta poučevanje italijanskega jezika ni totrebpo zpanje slovenščine. Praktično temgni fp, da bodo odslej zri poučevale italijanščine na slovenskih šolah 'ahko nastavljali italijanske profesorje. Ta .navodila so toliko bolj neumestna, ker je med Slovenci dovolj profesorjev, ki so dovršili študije v Italiji in popolnoma obvladajo slovenščino. Tudi višji nadzorniki so morali priznati, da ie bil uspeh poučevanja slovenskih profesorjev odličen; saj so absolventi slovenskih šoj popolnoma obvladali snov, ki je bila predpisana za italijanski jetiki To je dokaz, da je bila učna metoda slovenskih profesorjev, ki bolje Poznajo svoje dijake in njihove sposob-Posti, pravilna. litet« .avl* >1 SADJE IN ZELENJAVA Češnje in jagode so na tržaškem trgu že dober teden. Češnje domače gredo po 140-200 lir (100-160 na debelo), vrsta vignola pa po 340-380 (270-300); istrske jagode se prodajajo po 180-300 (100 do 200); gozdne drobne jagode lahko kupiš na drobno po 500 lir kg; jabolka vrste delicious stanejo 280-320 ( 200 do 220), druge vrste 180-260 (120-180); pomaranče pojemajo in so 'zato tudi drage: 240-300 (180-220); limone slanc-jo 200-220 (160-180) lir kg. Cene zelenjavi so naslednje (v oklepaju cena na debelo); radič I. rez 280 do 360 ( 200-280), II. rez 100-220 ( 50-140); solata 120-180 (50-100); blede 80-120 (40 do 70); špinača 80-140 (40 80); grah 80, do 160 (45-120); bučke 160-240 (100 do 200); rdeča pesa 140-180 (100-140); kar-čofi 15-25 lir komad (10-15); krompir nov 65-120 (50-95); stari 38-70 (30-60); čebula nova 40-45 (30-35); česen .novi 55-75 ( 40-60); korenje. 160-180 (140-160) lir kg. -vtsocasi OTJimrr-saaigaKJeJOTOBtai-VAi, mi ■Mun35CL. NAŠE SOŽALJE DR. ING. JAROSLAV TUMA je nenadoma umrl v Turinu, kjer je postal glavni ravnatelj zavarovalnice la Reale Riassicurazioni S.p. A. Rajnega jg dohitela smrt, ko je prevzemal posle glavnega ravnatelja omenjene zavarovalnice. V Turin je odšel iz Trsta, kjer je bil ttslužben pri zavarovalnici Assicurazioni Generali kot so-ravnatelj v oddelku za pozavarovahje. Bilo mu je 59 let. Rodil se je v Gorici kot sin znanega slovenskega politika in odvetnika dr. Henrika Tume. Po dokončanem srednješolskem študiju si je pridobil akademski naslov na Visoki šoli za ladjedelstvo v Genovi. Posvetil se je zavarovalski široki in predvsem pozavarovanju. Deloval je v Milanu, Turinu, Pragi in Trstu. V Pragi je živel od leta 1935 do 1956, ko se je preselil v Trst. Iz zavarovalne stroke je napisal kar 6 knjig v angleškem jeziku: poleg tega je sodeloval v raznih švicarskih in angleških strokovnih revijah. V Ljubljani živijo še trije njegovi bratje — Branimir, Ostoj in Ivan, v Kranju pa sestra Ana. D JURO SALAJ, znani jugoslovanski sindikalist, je umrl v Lovranu. Bil je član izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Jugoslavije, Zveznega izvršnega sveti in predsedstva zveznega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije. PRI SESLJANU se je smrtno ponesrečil 36-1 etni Albin Legiša iz Devina, ko se je z motornim kolesom vozil proti domu. V Trstu sta umrla 69-let-ni Anton Kozlovič in Ivanka Gropajc. Izid volitev in Slovenci Izid nedeljskih volitev ne da niti približne slike o številčnem stanju Slovencev na Tržaškem in Goriškem. Volilen zakon ne omogoča Slovencem, da bi nastopili z lastnimi listami, pač pa sta komunistična in socialistična stranka imeli na svojih listah Slovence, prva M. Bernetičevo v Trstu in Fr. Kominca za Gorico, druga pa St. Bidovca na Tržaškem in Viljema Nanuta na Goriškem. Slovenci so glasovali razkropljeno, in sicer tudi za ne-odvisneže, ki so na tržaškem podeželju prejeli 724 glasov, za krščanske demokrate in tudi socialne demokrate. Dezorientifanost med slovenskimi volivci je bila toliko večja, ker so jim politična vodstva prepuščala na izbiro, da volijo »levičarske« ali »demokratske« kandidate, medtem ko sta se Katoliška skupnost na Tržaškem in Goriškem in Slovenska demokratska zveza v Gorici odločili za krščanske demokrate. Mnogo belih glasovnic na podeželju je dokaz zmedenost) med slovenskimi volivci. V podeželskih občinah imajo večino socialistične stranke. V Miljah so prejeli komunisti 4054 glasov, socialisti 316, socialni demokrati 490, krščanski demokrati pa 2.547; v Dolini: kom. 1875, socialisti 359 in socialni demokrati 43, kršč. demokrati 897 : v Repen taboru: kom. 121, socialisti 44, soc. dem. 7 in kršč. dem. 98; v Zgoniku kom 433, soc. 103, soc. dem. 38, kršč. dem. 216 ter v Nabrežini kom. 1172, soc. 512, sgc. t}em-24-1 in kršč. dem. 1229. V_ nekaterih podeželskih občinah kakor v Nabrežini in v Miljah, kjer je pr;cej priseljenih Istranov je italijansko socialno gibanje (neotTftilsti'.)/ prejelo precej glasov (v Nabrežini 312 in v Miljah 314). Slovenski volivci so oddali »referenčne glasove za Marijo Bernetičevo na komunistični listi 3429 glasov je za P. Kominca v Gorici 153; za St. Bidovca na socialistični li,sti 1494 v Trstu, a za Viljema Nanuta v Gorici 1700 glasov. Glasovi v Trstu: za krščansko demokracijo 67:610 (pri občinskih.- volitvah leta 1956 60.014), za komunistično stranko 42.751 (45,202). Italijansko socialno gibanje, (neofašisti) 33.363 (26.9.31), socialni demokrati 13.131 (13.678), socialisti 11.474 (10.864), republikanci in radikali' 6.937 (6.771), liberalci 7.111 (4.542), Tolloyevi neod-visneži (tržaška unija) 7-l!)l ih inčih pendentistična stranka (Glanpiccoll) 6.076, ljudski monarhisti 2.821 in narodni monarhisti 2.573 (5874). Pri zadnjih občinskih volitvah je bila lista indipendentistov razveljavljena; kaže, da so tedaj indipendeptis|i rpofino volili za. koinunistigmj stranko. Na izid volitev vpliva odločilno okolnost, da se je na Tržaško naselilo 50.000-55.000 istrskih beguncev, ki volijo predvsem za krščansko demokracijo Izvoz in uvoz domače in tuje valute Pred kratkim smo poročali, da so italijanske oblasti povišale od 30.000 na 50.000 lir znesek valute, ki jo sme devizni domačin nesti čez mejo pri potovanju v tujino, poleg tuje valute, ka tere višino bo oblast določila posebej. Z okrožnico št. 1136 z dne 7. maja je izdala Glavna carinska direkcija v tem pogledu naslednja pojasnila: Kdor stalno prebiva na italijanskem ozemlju (devizni domačin), sme nesti s seboj v tujino 50.000 lir v kakršnih koli bankovcih, tuje valute pa največ do vrednosti 300.000 lir. če potnik tuje valute ne nosi s seboj ali če je ima manj, kot je dovoljeno,- sme izvoziti v lirah toliko, da izvožena vrednost ne presega zneska 300.000 lir, skupaj torej največ 350.000 lir. Zakon'ta posest tuje valute se dokaže z zabeležbo na potnem listu ali s posebnim potrdilom banke, ki je valuto potniku prodala. Zabeležba in posebno potrdilo veljata sedem dni. Italijanskih kovancev se sme izvoziti sa mo »primerna« količina. Ta določbe seveda ne veljajo za potovanje v obmejnem prometu na podlagi videmskega sporazuma, pa tudi ne za potnike, ki prebivajo v obmejnih krajih in ki potujejo v sosedno državo; za te velja, da smejo izvoziti le primerno količino domače in tuje valute. Devizni tujci, to se pravi, osebe, ki imajo stalno bivališče v tujini, smejo izvoziti pri povratku iz Italije do 50.000 lir v bankovcih, tuje valute pa toliko, kolikor so je prijavile pri prihodu v Italijo in so prejele o tem uradno potrdilo. Uvoz italijanske in tuje valute, bodisi v bankovcih ali v kovancih, je popolnoma prosi. PRISTOJBINE ZA JUGOSLOVANSKE VIZUME. Jugoslovanski generalni konzulat v Trstu podeljuje naslednje vizume na potne liste za potovanja v Jugoslavijo: 1. tako imenovani izletni vizum za trodnevno bivanje velja 150 lir; 2. vizum za navadno potovanje, ki traja več kot 3 dni, stane 2.300 lir; 3. vizum za večkratni prehod meje, ki ga dovoljujejo navadno zaradi trgovinskih poslov, stane 4.200 lir; 4. pravi turistični vizum, to je za tujce, ki potujejo v Jugoslavijo kot turisti, stane 650 lir; 5. tranzitni vizum stane 650 lir,- dvojni tranzitni vizum, to je za povratek čgz Jugoslavijo stane 130Q IJp. IZ BRUSITA V MOSKVO Z LETALOM. Belgijska družba Sabcna bo 2. junija uvedla neposredno letalsko zvezo Bruselj - Moskva. Belgijpi bodo leteli enkrat pa teden, Poleg belgijske družbe bo ruska družba Aerflot vzdrževala lastno progo Moskva - Bruselj ,to di enkrat na teden. Od avgusta meseca dalje bodo proge podvojili. \itme EtEGO GIUSEPPE: Lo Stalo moderno — Una nuova teori.a ne! campo ii-nanziarig —• fascicolo 1 — Trst. Naš domačin Josip Flego, ki se je mnogo let kot industrijski podjetnik uspešno udejstvoval v praktičnem gospodarstvu, mnogo razmišlja tudi q novih teorijah, ki naj bi koristile človeštvu in poenostavile linančne odnose med državljanom in državo. O tem, njegovem prizadevanju govori pvičvtjoea brošura, ki govori. o »finančni avtonomiji države«-Brošura stane 100 lir in se lahko nabavi v vselj jržaških knjigarnah, in italijansko socialno gibanje. Za poslance bodo izvoljeni na Tržaškem: dva krščanska demokrata dr, €1. Bologna in prof. M- Sciplis, za komuni-§tg \J. Vidah (ki bo po dogovoru od-Stopil svoje mesto M. Bernetičevi, ako bo Izvoljen pri volitvah v senat), četrto poslansko mesto pripada po vsej verjetnosti dr. Q. Geiter Wondrichu kot kandidatu italijanskega socialne-gi gibanja. V sodobnem zdravilišču za jetične i“ Morda bo en mesec, odkar je začel vzbujati mojo pozornost miniaturni Avtobus podjetja Sergas, ki nenavadno hitro šviga po Videmski ulici. V za-cetku sem ptenil, da je to le nov avtobus na progi od openske postaje do Rumene hiše. Toda zakaj je tako maj-bpn in — čemur sem se še bolj čudil " zakaj je tako ozek? Ko sem zvedel, da ta nenavadni avtobus vozi po novi Drogi, ki gre iz Trsta na Trstenik in fialje do novega zdravilišča za pljučne bolezni, fef jg Zgrajen prav na vrhu 'Prstenika, ppd Napolgongvo cesto Qbe-'isk-Prosek, "mi je ta zadeva postala nekoliko bolj jasna. Cesta na Trstenik je zares strašansko strma in tudi tesna le prav zadosti, a vendar ne tako, da bi bili prisiljeni napraviti zanjo tako Dpnavadno ozko vozilo. Časnikarska f^pvetjnpsj;' mi ni dala miru, dokler 8i nisem tp gade?? osebno ogledal. Tako sem se nekega lepega jutra vkrcal v to zanimivo igračko, kar ss DU je dozdevala, ko sem jo primerjal ? blizu stoječim ošabno velikim ame-fjšj$ipi luksuznim avtom. Sirma in te-*na pot ‘pg Škornji Greti, vendar nikjer tako tesna vse do mbsjja nad železniško progo, kjer ne bi mogli skozi, Mtg bj bil naš avtobus le za nekaj centimetrov širši. Morali sp torej izmeriti tlrino mosta in po tej meri izdelati posebni voz za progo do sanatorija? Ko sem se vozil tja gor, slučajno ni bil ban obiskov v sanatoriju. In to je bila taoja sreča; kajti v takih dneh je taka gneča v miniaturnem avtobusu, da godN utr«)' J, gredo nekateri obiskovalci rajši z opensko železnico do Obeliska in potem od tam pe; navzdol do sanatorija. Jaz sem bil sicer že prej večkrat n.t Trsteniku in tudi tam na vrhti, kjer je zdaj sanatorij, še kot vojsk, ko smo šli iz rojanske vojašnice kar po hribu gor na malo Trsteniško planoto na vojaške vaje. Zdaj bo nova .avtobusna proga privabila tja ger tudi tiste, ki ne morejo peš ali se ne marajo potiti po strmi poti do enega od najlepših razgledov v tržaški okolici. Že pot do vrha je taka, da te vsega očrra. Kraški breg od Trstenika 'do devinskega gradu, ki se vedno bolj zgublja v jutranji megli in pod kraškim bregom morje, morje in .morje daleč v nedo-glednost, kjer se komaj vidno spaja z nebom. Občudoval sem naše morje že neštetokrat iz vseh mogočih razglednih točk od visokega Socerba do težkega IJevina, toda od nikjer se mi ni pokazalo v taki krasoti in tako veličastno in navidezno brezkončno kot s trsteniškega vrha. Zamaknjeno gledaš v daljavo, za teboj pa šumijo borovci svojo večno lepo pesem, pod teboj proti Bovedu pa te spominjajo hrasti na nekdanje čase, ko je hrasf, kraljeval po vsej tržaški okolici od kraškega roba do morja pod ščedno, Posebni zanimivost na t: sten iškem vrhu je ta, da se tam dotikata košček mesta in košček vasi. Mesto.z mestnim življenjem v njem predstavljata seveda sanatorij in pred njegovim vhodom nova sodobna moderna gostilna, ki pa še ni končana. Okoli gostilne je obširna ploščad, kjer bodo mize za goste. Zraven ploščadi, nekoliko nižje pa so že novi trtni nasadi na nekdanjem veleposestvu tržaških patrieijev, ki je zdaj lastnina gospe Raiča. Nasproti bodoči gostilni, na desni strani . ceste, ako prihajamo iz mesta, je stanovanjska hiša z balkonom, na katerem visi grb nekdanje patricijske rodbine Bonomo, za to hišo so hlevi in gospodarska poslopja. Prav v časuv ko sem si vse to ogledoval, je pastir .prignal s paše precejšnjo čfetio govejo živine, seštel sem 20 ali 21 glav, za čredo - pa je važno in zaposleno korakalo pet psov, ki so govedo spremili do hlevov, na kar so po končani službi p>rišli počivat v senco zraven ceste. Eden od njih me je najprej povohal in se na to zaupljivo vlegel k mojim nogam. Gradnjo sanatorija sem si ogledoval večkrat že pred leti, in sicer še ko so šele pripravljali teren pred približno šestimi leti; to ni bila posebno lahka naloga v začetku žleba med škalošam to in Trsienikom. Državni zavqd ga socialno skrbstvo je potrošil za tsrstenl-ški sanatorij dve milijardi lir. Ker so se začela pripravljalna dela za sanatorij -že pred sedmimi leti, torej v času anglo-ameriške vojne uprave, je skoraj gotovo, da je velik del teh stroškov šel na račun vojne uprave. Zavod ima kirurški oddelek z 48 posteljami in 8 navadnih medicinskih oddelkov s po 46 posteljami, skupaj torej 4 Ig postelj, Kirurški oddelek ni še pričel delovati, v ostalih oddelkih je bilo, ko sem obiskal sanatorij, 330 jetičnih bolnikov. Danes jih bo več, ker prihajajo vedno novi. Razen kirurškega oddelka, ki js ostal gačasno še pri Sv. Ivanu, so bili vsi jetični, ki so zavarovani pri Zavodu za socialno skrbstvo, toliko iz bolnišnice pri Sv. Ivanu, kolikor iz bolnišnice pri Sv. M-Magdaleni že prepeljani y trsteniški sanatorij. Za bolnike skrbi 191 oseb, in sicer 15 zdravnikov, 13 uradnikov, 27 nun-bol-ničark in 13-8 pomožnih oseb ter en kaplan. V zdravilišče peljeta dva vhoda, postranski na škališanti in glavni vhod na Trsteniku, nasproti že omenjeni gostilni. Takoj za tem vhodom stojita, kakor da bi bila na straži, dva visoka hrasta, eden je bil že lepo zelen, drugi pa popolnoma suh, kakor nekak simbol bolezni, proti kateri se v zavodu borijo. Na moje zadevno vprašanje so mi pojasnili, da je ta hrast umorila nafta, ki se je tam razlila in jo je zemlja vsrkala. Sanatorij je z vsem svojim območjem napravil name izredno ugoden vtis. Po mojem mnenju je to morda največja arhitektopsko-pokrajinska umetnina v našem mestu, ki si jo je vredno ogledati, in še posebno glede na to, da smo v Trstu tako ubogi v tem pogledu. žs samo glavno poslopje je impozantno, prekrasen park pred in pod njim, harmonično izpeljane ceste in poti po parku in gaju doli do železniškega mosta, — vse priča, da je arhitekt izvrstno izkoristil prirodne lepote pokrajine, Drago Godina Eden najbolj uspelih sejmov Mednarodni pomen lesneoo sejma v Ljubljani Ljubljana, konec maja Če katera dežela, ima gotovo Slovenija vse pogoje, da pokaže svetu svoje lesno bogastvo in vse iz tega izvirajoče panoge raznovrstnih izdelkov. Tako .naravno bogastvo je treba izkoristiti, obenem pa seveda nenehoma paziti, da ga nevešča roka z neodgovornim iztrebljanjem ne uniči. Manifestacija tega, od človeka v pravi smeri izkoriščanega naravnega daru je bil letošnji lesni sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 23. maja do 1. junija. V na novo preurejenem in povečanem Gospodarskem razstavišču nam je letošnji lesni sejem dajal vpogled v razne oblike uporabe lesa in nam nazorno prikazal velike koristi tega .naravnega daru za narodno gospodarstvo. Zato bo naše bralce gotovo zanimalo, če jim nekoliko obširneje prikažemo to tudi za druge dežele zanimivo razstavo. 156 domačih in tujih razstavljalcev je sodelovalo na tej do sedaj morda največji razstavi ljubljanskega Gospodarskega razstavišča; saj je bil razstavni prostor popolnoma zaseden. Tu je bila zbrana malone vsa jugoslovanska lesno - predelovalna industrija in strojegradnja. Po republikah navedeno je bilo iz Slovenije 44 razstavljalcev, iz Hr-vatske 39, iz Srbije 28 in iz Bosne in Hercegovine 9, skupno 120 domačih razstavljalcev. Iz tujine je bilo 36 razstavljalcev in sicer: 19 iz Zah. Nemčije, 11 iz Avstrije, 4 iz Italije in 2 z Nizozemskega, skupno 36 tujih razstavljalcev. To je res rekordno število in kaže, kako veliko zanimanje vlada tudi med inozemskimi tvrdkami za ta mednarodni lesni sejem. Na sejmu je bilo zastopanih okrog 30 področij mehanične oziroma kemične predelave lesa. Razstavljale! so razstavili predvsem končne proizvode: 79 jih je razstavilo pohištvo, 35 leseno galanterijo, 36 rezani les, 50 razstavljalcev, večinoma v sklopu s tujimi tvrdkami, pa je razstavilo razne stroje in orodja za potrebe lesne predelave. Posebno ta oddelek razstave je bil za strokovnjaka kakor za laika nad vse zanimiv in po obsežnosti naravnost impozanten. Pri nas nismo še na nobeni tovrstni razstavi videli toliko raznovrstnih strojev kakor prav na tej. Lahko že sedaj trdimo, da jih razstavljale! niso zastonj pripeljali tako daleč in bodo gotovo našli svoje kupce. Uprava Gospodarskega razstavišča je tudi določila dva dneva dopoldne za sklepanje trgovinskih poslov in pogodb z namenom, da bi sp ti posli kar bolj nemoteno odvijali. Lesno - predelovalna industrija je po zadnji svetovpi vojpi v Sloveniji dosegla noslptenc) visok napredek. Sedaj zaposluje ta industrija nad 16.000 delavcev in je takoj za tekstilno in kovinsko industrijo. Pri izvozu na prvem mestu in daje letr\Q 59%, skupnega narodnega dohodka. Slovenija je v prvi vrsti dežela listavcev in temu primerno je izvoz bukovega rezanega lesa ustvaril leta 1957 15,5, milijona dolarjev dohodka. Poglavitni kupci bukovega rezanega lesa so Italija, Vel. Britanija in dežele Srednjega in Bližnjega vzhoda, Vedno bolj pa se uveljavlja izvoz visoko vrednih primarnih predelav kot so furnir, vezane in lesopitne plošče, tanin, celuloza s papirjem in lesno oglje. Te proizvode izvaža Slovenija v razne države ' * : ODDELEK ORODNIH STROJEV: + s pripravo za odmetavanjt ostružkov ^ za predelavanja ODDELEK STROJEV IN PRITIKLIN: ^ mehanični orodni stroji ^ pritikline in opreme za orodne stroje ^ najrazličnejši stroji ^ ulivanje in stroji za topilnice ^ električne, elektronske, pneumatične, in hidravlične priprave ^ pomožni stroji ^ materiali in proizvodi za mehanične delavnice Za informacije obrnite se na: ENTE FIERA - MILANO Vio Domodossolo - Telefono 487636 (int. 56) telegrommi EIMU - Milano U. C. I. M. U. - MILANO Via Palestro 22 - Telefoni 700167 • 700353 telegrommi DOMU - Milano TRANS - TRIESTE' S. a r. 1, ?m"ST”-TRST V, C enota 3 - Tel- 38-82? 31-906 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vsa proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. Podjetje G. Vatovec Succ. TRST via Torrebianca 19-21 TRIESTE Telefon: 23-587, 37-561, priv. 26-736 Telegram: Giacomo Vatovec - Trieste Uvaža In Izvaža kolonialno blago In prehranjevalne artikle. Podjetje je specializirano za izvoz vseh vrst darilnih pošiljk Ribarič Ivan uvoz IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 Evrope, Sredozemlja in Bližnjega vzhoda. Izvoz končnih lesnih proizvodov je dosegel leta 1937 okrog 16,5 milijona dolarjev. Najbolj so izvažali pohištvo, zaboje, galanterijo, pletarske izdelke, parkete in druge gospodinjske potrebščine. Te kratke navedbe zmogljivosti lesne industrije Slovenije nam je dovolj podkrepil vprav letošnji lesni sejem s svojimi kvalitetnimi izdelki pohištva in drugih končnih izdelkov. Ti izdelki po svoji obliki in pestrosti barv ustrezajo docela zahtevam sodobnega človeka in prav zato so si tudi osvojili svetovni trg. Kar pa zadeva tako imenovano »suho robo«, t. j. predmete za vsakdanjo potrebo gospodinjstva, je ta dejavnost že stoletja tako rekoč privilegij naše dežele. Ta je bila domača obrt, ki je dajala našim ljudem kruha v hudih časih prejšnjih stoletij in se je ohranila do danes, čeprav je sedaj tudi ta že močno industrializirana. Kot posebnost na tej razstavi bi še omenil zložljive otroške garniture, ki jih je razstavila lesno-predelovatna industrija Podpeč. Ti izdelki so lični in zelo praktični. Poseben oddelek razstave je vseboval razne statistične preglede in grafikone lesnega gospodarstva Slovenije. V okviru sejma je bila tudi manjša razstava gozdarstva in razstava proizvodnje pohištva v raznih stoletjih na Slovenskem. Motel toplice BLED telefon št. 17 nudi svojim gostom prijeten oddih. 320 postelj — lastno kopališče — termalno kopališče — čolni — jadrnice — tenis. — Predsezonske cene od 1240 do 1840 din. V sezoni od • 1550 do 2330 din. Po (sedemdnevnem bivanju 10% popusta. Park Hotel - Hled vabi največje gostinsko podjetje Vas v isezoni 1958. Dancing - casino - bar - restavracija -prvorazredne sobe in kuhinja. Penzion v predsezoni od 930 din dalje do 1230 din. V juliju in avgustu od 1350 din dalje kio 1550 din. Tel. 338 Bled. Hotel Krim - Bled Telefon 415, (Gorenjska AMS 951-415, brzojavni naslov: KRIM BLED V vseh sobah tekoča topla in mrzla voda ter krasen razgled na jezero, Julijske Alpe in Karavanke. — Cene v predsezoni od din 750 do 900. V sezoni od din 950 do 1300. — Turistična taksa se računa posebej. 9 o £ -S >w S B S ■O* O $ Zdravilišče Rogaška Slatina s svojimi izvirki zdravilne vode »DONAT«, »STYRIA« in Rogaška 35 »TEM-PEL« Vam zajamči zdravljenje: zapeke, zlate žile, želodčnega katarja, čira na želodcu in dvanajsterniku, črevesnega katarja, jetrnih bolezni in žolča (zlatenica, ciroza), sladkorne bolezni, tolščavosti. Zdravljenje s pitjem zdravilne slatine, s kopanjem v zdravilnih kopelih in fizikalno terapijo. Zahtevajte votlo pri svojih trgovcih Znižane cene Vam nudi prvorazredni HOTEL »A« Kategorije SLOVENSKI DOM z depandansami v »Rogaški Slatini«. Uspešno zdravljenje jeter, živčevja obisti, diabetisa ter črevesnega katarja s svetovno znano Rogaško zdravilno slatino. Dnevni penzion v predsezoni in po sezoni od 650 do 950 din in v t ■ 'j sezoni od 800 do 1350 din. Telefon št. S. Najlepše in najceneje boste preživeli svoj letni dopust v ROGAŠKI SLATINI Hold Soča s svojimi depandansami. — Vam nudi ugodne pogoje Za Kasa vašega letovanja. Cene penziona v predsezoni in |po sezoni od din 570 do 800. Cene 'v sezoni (julij in avgust) od din 700 do 1100. — Skupno 165 postelj, hladna in topla tekoča voda in druge hotelske udobnosti. — Solidna postrežba, pristna kuhinja, odlični kraji in dobra vina. BOHINJ Biser slovenskih letovišč Vas vabi, da preživite svoj letni odmor v udobno opremljenih hotelih, kjer boste vsestransko dobro postreženi. Hotel ZLATOROG 100 postelj. Cene penzionu v sezoni (od 750 do 11050 (din. Izven sezone od 500 do 850 din. 60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 720 do 1000 din. Izven sezone od 500 do 765 din. Hotel POD VOGLOM 70 postelj. Cene v sezoni od 800 do 1250 din. Izven sezone bd 550 do 980 din. TRŽNI PREGLED Tržaški trg ICAVA TRST. Cene kave na mednarodnem trgu so ostale neizpremenjene razen indonezijskih vrst. Na italijanskem trgu se je povpraševanje po kavi omejilo zaradi nastopa vročine. Prekupčevalci so zelo previdni pri nakupovanju in sc omejujejo na majhne kupčije za sprotno rabo. Tudi na tržaškem trgu je zanimanje za kavo majhno. Cene kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v lirah za 1 kg foto.: Rio N.Y. 5 480-485; Rio N.Y. 3 500; Victoria 5 good to large bean 465; Santos extra prime good to large bean 720-740; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob.: Ecuador extra supe-rior .naravna 42-42,50 (nov pridelek proti vkrcanju v maju-juniju); Haiti naravna XXX 47; Kostarika 59-62; arabska kava, v šilingih za 50 kg cit. 325-330; afriška kava, v šilingih za cwt. cif.: Uganda oprana in prečiščena 308-310; Malesia AP-1 300-302; Malesia AP-2 263-264; indonezijska kava, v holandskih florintih za 50 kg cif. 370-380. Cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista, v lirah za 1 kg .neto ponovno pretehtano, f.co skladišče prodajalca: Uganda Robusta oprana in prečiščena 1340; id. Large bean 1365; EK-1 1340; Kongo.Robusta tipa »IB« 1350; Came-' run Robusta faq. 1340; Vicloria N.Y. 5 screen 19/20 1365; Minas N.Y. 2 screen 18/20 1460; Bahia prime screen 18/19 1430; Parana Fancy 1580; Santos extra prime good to large bean 1480; Santos extra prime fine cup 1480; Santos Fan-cy screen 17/18 1610-1650; Mexico naravna very fine quality 1440; Honduras naravna 1460; Moka dark bean 1150; Moka Hodeidah 1 1460-1490; Tanganika »AA« fine quality 1600; Kenya »A« large bean 1640; Haiti XX 1430;'Haiti XXX 1450; Haiti XXXXX 1450-1500; San Domingo Barabona 1600; Kostarika 1620-1650; Guatemala 1650; Portoriko 1640. KAKAO TRST. Povpraševainje po kakavu se je občutno povečalo. Cene so se dvignile. Na zvišanje cen je tudi vplivala politična napetost v Franciji, Sev. Afriki in na Bližnjem vzhodu. Tudi na italijanskem trgu je precejšnja živahnost. Cene na viru proizvodnje so .naslednje (v šilingih za 50 kg cif. italijanska pristanišča): Accra good proti vkrcanju v juniju-avgustu 388/9; id. proti vkrcanju v oktobru-decembru (nov pridelek ) 355; Lagos good 2/6-3 šilingov manj kot vrsta Accra. Nizozemski kakao v prahu stane 3,45 florintov za kg, proti takojšnjem vkrcanju f.co Chiasso. Italijanski trg Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki se, je zanimanje za jnehko pšenico zmanjšalo. Za trdo pšenico je večje zanimanje, zlasti na Siciliji; cene so krepke. Na trgu s koruzo prevladuje ponudba; zaradi /tega so cene nekoliko popustile. Na trgu iz rižem so se cene ohranile na Visokih kvotacijah, ker računajo, da bodo zaloge pošle do novega pridelka. Vino ne igre več tako od rok; cene padajo. Povečala se je potrošnja olivnega olja; cene so se okrepile. Povpraševanje po krmi se je znatno zmanjšalo zaradi razpoložljivosti sveže krme. živinorejci ne. prodajajo več toliko živine, ker imajo trenutno več krme na razpolago; zaradi tega so se cene klavne živine zvišale. Tudi prašiči za zakol so se podražili. Cene svežega sadja so zelo visoke; trg se razvija normalno. Od suhega sadja se lešniki in mandeljni prodajajo najbolje. POPER Zanimanje za poper je po nekajdnevnem zastoju zopet oživelo; zlasti povprašujejo po belem popru vrste Sara-wak. Kvotacije popra na viru proizvodnje so naslednje: Sarawak special črni London quality proti vkrcanju v juniju 177/6 šilingov za cwt. cif. Trst, id. tipa »Asta« 186, proti vkrcanju v juniju; Sa-rawak beli 290, proti vkrcanju v juliju-avgustu. ŽITARICE ROVIGO. Pšenica fina Polesine 7300 do 7400 lir stot, srednje vrste 7200 do 7250, navadna 7050-100; pšenična moka tipa »00« 9400-9800, tipa »0« 9000-9400, tipa »1« 8500-8900. koruzna moka 5900 do 6000; rumena koruza marano 5300 do 5400; bela koruza 4200-4400; oves 3800 do 4100; neoluščeni ječmen 4800-5000; rž 4700-4800; pšenični otrobi 3000-3100. VERCELLI. Neoluščeni riž: Pierrot 6600-7000; Balillone 6600-7200; Roncaro-lo 6600-7200; Ardizzone 6000-6600; G. Rossi 7900-8500; Maratelli 7600-8500; Rizzot-to 7400-8300; Razza 77 7500-8500; R. B. 7900-8900; Sesia 7600-8000; Arborio 8400 do 10.000. Oluščeni riž: navaden 10.300-10.000; Pierrot 12-12.300; Balillone 12.6000 do VALUTE V MILANU 20-5-58 29-5-58 Dinar (100) 80,— 81,- Funt šter. 6000,— 6000,- Napoleon 4900,— 4850,- Dolar 623,95 623,90 Franc. fr. (100) 133,— 127,— Švicarski fr. 145,70 145,65 Funt šter. pap. 1748,— 1748,- Avstrijski šil. 24,06 24.- Zlato (gram) 09,— 710,- . BANKOVCI \ CURIHU 27. maja 1958 ZDA (1 dol.) 4,28, Anglija (1 f. šter.) 11,96 Francija (100 fr.) 0,89 Italija (100 lir) 0,68 Avstrija (100 šil.) 16,52 ČSR (100 kr.) 11,50 Nemčija (100 DM) 102,20 Belgija (100 fr.) 8,59 Nizozemska (100 fl.) 113% Švedska (100 kr.) 82% Španija (100 pezet) 7,73 Argentina (100 pezov) 9,90 Egipt (1 f. šter.) 7,50 Jugoslavija (100 din) 0,69 13.000; Ardizzone 13.200-13.500; Maratelli 15-15.500; Rizzotto 14.700-15.500; Razza 14-15.700; R. B. 15.300-16.200; Arborio 18.500-19.500. ŽIVINA LUGO. živina za rejo: krave krajevne vrste 350440.000 lir par; breje krave 400-500.000 par; krave s teletom 420 do 650.000 par; voli 400-500.000; junci in junice 2-3 leta stari, 5 stotov težki 335 do 370.000 par; breje krave prvesnice 190-200.000 lir glava; junice 2 stota težke 85-100.000 lir glava; molzne krave 130-220.000 lir. Klavna živina: voli 6 stotov težki 320 do 360 lir kg; krave 6 stotov težke 310 do 350; junci 5 stotov težki 360-400; telički 490-560; prašički za rejo 410-460; suhi prašiči za rejo 360490; prašiči za pitanje 100-150 kg 305-315, nad 150 kg 315-330; vprežni konji 200-220 lir ali 110 do 130.000 lir glava; konji za zakol I. 250-260, II. 180-200; žrebeta za zakol 210-230; vprežni mezgi 100-110 lir kg ali 60-70.000 lir glava; mezgi za zakol 160 do 180 lir kg; vprežni osli 90-100 lir kg ali 50-60.000 lir glava; osli za zakol I. 180-200, II. 170-180; ovce 210-270; jagnjeta 450470 lir. KRMA ROVIGO. Seno novega pridelka 1200-1300 lir stot; seno v razsutem stanju lanskega pridelka 2700-2900; stlačeno seno lanskega pridelka 3300-3400; pšenična slama v razsutem stanju 400-500, stlačena ■ slama f.co kamion odhod 600 do 700 lir. FORLI. Koruzne pogače 4200-4300 lir stot, lanene pogače 5200-5300; kombinirana krma za živinorejo 5300-5500; kombinirana krma za kokošerejo 7700 do 7800 lir. MLEČNI IZDELKI LOD1. čajno maslo 680-700; maslo iz smetane iz Lombardije 600-610, krajevne vrste 630-640; maslo II. 550-570, maslo III. 520-530; emilijski sir majski proizvod 1956 735-775, majski proizv. 1957 635-685; grana majski proizv. 1956 705 do 750, zimski proizv. 1955-66 745-785; majski proizv. 1957 595-665; zimski proizvod 1956-57 655-595; grana svež 490 do 525, 30-60 dni star 515-545; sbrinz svež 510-530, postan 630-640; emmenthal svež 480-490, postan 540-610; provolone svež 430-450, postan 470-520; italico svež 390 do 400, postan 420440; crescenza svež 300-320, postan 360-390; gorgonzola svež 260-270, postan 500-540. Glede cen barvastih kovin niso na mednarodnem trgu v zadnjem tednu nastopile spremembe. Cene kave nekoliko nihajo, medtem ko je kakao zopet močno napredoval, čvrstejše so tudi cene kavčuka in volne. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 23. maja padla od 187 na 186% stotinke dolarja za bušel, proti takojšnji izročitvi; cena koruze je napredovala od 127 5/8 na 127 7/8 stotinke dolarja za funt. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v New Yorku v tednu do 23. maja napredovala od 3,45 na 3,47 stotinke dolarja za funt. Kava je v Nevv Yorku v pogodbi »M« proti izročitvi v maju napredovala od 54,95 na 55,01 stotinke dolarja za funt. V Braziliji se obeta izredno dobra letina, kakršne doslej sploh ne poznajo. Pridelek cenijo na 20 do 22 milijonov vreč; k temu je treba dodati 10 milijonov vreč, ki so zdaj v zalogah kot preostanek iz prejšnjih let. Tako bo imela Brazilija na razpolago 32 milijonov vreč, medtem ko svetovna potrošnja kave ne presega mnogo 37 milijonov vreč. Cene se držijo še tako visoko, ker južnoameriške države dogovorno ovirajo izvoz. Kakao se je zopet utrdil, v New Yorku se je cena dvignila od 43,55 na 44,15 stotinke dolarja za funt. V Londonu je cena presegla 400 funtov šterlingov za tono ter se je dvignila za 35 funtov v primerjavi s prejšnjim tednom. To napredovanje cene je treba spraviti v zvezo z izredno nizkim pridelkom v letih 1957/58. Na mednarodnem sestanku v Hamburgu, za katerega je dala pobudo FAO, so ocenili pridelek na 747.000 ton, to je za 154.000 ton manj kakor prejšnje leto. Svetovna potrošnja znaša kar 813.000 ton. Na zalogah je po splošnem domnevanju še vedno mnogo kakava, toda lastniki teh zalog prikrivajo dejanski položaj. VLAKNA Cena bombaža je v Nevv Yorku popustila od 36,55 na 36,20 stotinke dolarja za funt. Cena popušča, ker je zadnja ameriška cenitev napovedala obilen pridelek. Z druge strani nazaduje potrošnja. Ameriška bombažna potrošnja znaša vsak delovni dan okoli 29.400 bal, medtem ko je prejšnji mesec znašala 31.000 in aprila 1957 32.400 bal. V štiri-.desetih tednih sedanje sezone je znašala potrošnja v Ameriki 6,180.000 bal, v istem razdobju sezone 1956/57 pa 6.769.000 bal. Nazaduje tudi ameriški izvoz. Od začetka sezone so Američani izvozili 3,779.000 bal, medtem ko je lani v istem razdobju dosegel izvoz 5,388.000 ton. V Liverpoolu je cena ameriškega middlinga napredovala od 24,81 na 24,93 PERUTNINA MILAN. Živi piščanci extra 900, I. 800-850; živi madžarski piščanci 460; zaklani piščanci izbrani 1100; madžarski zmrznjeni piščanci 500-600; žive kokoši 700; inozemske zmrznjene kokoši 500-650; mladi golobi zaklani 800; zaklani golobi 850-1000; inozemski zmrznjeni purani 500-600; zaklane race 500 do 550; račke za rejo 250400 lir komad po teži; gosi za rejo 520-760 lir komad po teži; živi zajci 420450; zaklani zajci s kožo 500-580, zaklani brez kože 500 do 580; piščeta 100-120. Prvovrstna sveža jajca 23,50-25,50 lir kom.., navadna 21-22,50; inozemska sveža jajca 19-24 lir komad. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Dvakrat konc. paradižnikova mezga proizv. 1957 v škatlah 10 kg 170 lir kg, v škatlah 5 kg 175, v škatlah 1 kg 190, v škatlah 500 g 200, v tubah 200 g 56 lir tuba, v tubah 100 g 36. Trikrat konc. paradižnikova mezga v sodih 160, v škatlah 10 kg 185, v škatlah 5 kg 190; v škatlah 1 kg 200, v škatlah 500 g 210, v tubah 200 g 60 lir tuba, tubah 100 g 38. Olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 115 iir škatla, v škatlah 500 g 67,50 lir škatla. VINO CUNEO. Barolo 25-27.000 lir hi; Neb-biolo cTAlba 15-16.000, sladko vino Lange 12-14.000; Barbera 12-14.000; Freisa 13-15.000; moškat 15-16.000. ROVIGO. Črno vino krajevne proizvodnje 8-11 stop. Cabernet in Friularo 10-10.300; Raboso 9-9.500; Merlot 10 do 10.300; Clinton I. 8500-8700, (I. 7800 do 8000; belo vino Colli Euganei 12.500 do 13.000; moškat Colli Euganei 13.500 do 14.000 lir. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Mlad česen 140-160; karčofi 8-15 lir komad; korenje 150-180 lir kg; čebula 30-55; koromač 3040; cikorija 70-100; krompir Majestic 53-60; mlad krompir 70-85; fižol v stročju 320-380; grah 50-80 ;paradižniki iz Sicilije 130-280; peteršilj 80-110; zelena 60-100; špinača 3045; bučice 130-150; Jabolka Mor-genduft 150160, Delicious 170-250; hruške 220-250; limone navadne 120140; češnje 350400; rdeče pomaranče 170 do 200; jagode iz Ferrare 150180; nešplje navadne 80-100 lir. penija za funt. Volna suint je v tednu do 23. maja v New ,Yorku napredovala od 115 na 117,5 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi, v Londonu česana volna tipa 64's B od 103 na 105 penija za funt; v Roubaixu v Franciji od 1115 na 1130 frankov za kg. Posebno v Južni Afriki teži vlada za tem, da ostanejo cene visoke. Po podatkih gospodarskega odbora Britanske skupnosti je znašala svetovna proizvodnja vseh vlaken v sezoni 1956/57 28,3 milijona funtov. KAVČUK V New Yorku je cena kavčuka v tednu do 23. maja napredovala od 24,95 na 25,60 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v maju. V Londonu je bila kupčeva cena 22 (teden poprej 215/8 do 21%) penija za funt proti takojšnji izročitvi. Svetovna proizvodnja naravnega gumija je znašala v marcu 137.500 ton, potrošnja pa 157.500 ton (februarja 155.000 in marca leta 1957 167.500). Potrošnja v prvih treh mesecih je znašala 465.000 ter je presegla proizvodnjo za 65.000 ton. Proizvodnja sintetičnega gumija je v prvih treh mesecih tega leta dosegla 301.500 ton, to je 1000 ton več kakor v istem razdobju lanskega leta. Potrošnja je v tem času padla od 312 tisoč ton na 292.500 ton. KOVINE V New Yorku je cena bakra v tednu do 23. maja za malenkost napredovala, in sicer od 23,42 na 23,85 stotinke dolarja za funt. Stavke v čilskih rudnikih so prenehale. Družba Pheips Dodge je sklenila znižati mesečno proizvodnjo za 20°/o, to je za 3.500 ton. V 18 mesecih •je ta družba zmanjšala proizvodnjo bakra za 40%. Zaloge bakra so se v Ameriki povečale konec aprila na 251.000 ter so bile za 12.400 ton večje kakor marca meseca. Pri činu niso nastopile posebne spremembe, čeprav je prišlo na Srednjem vzhodu do novih političnih zapletljajev. Trgovci s cinkom in svincem še vedno čakajo, da se končno reši vprašanje povišanja carin v Združenih ameriških državah. Cena antimona Laredo je ostala neizpremenjena pri 29 stotinkah dolarja za funt, cena litega železa pri 66 dolarjih za tono, Bnf-falo pri 66,50, medtem ko je cena starega železa v Nevv Yorku napredovala od 32,67 na 34 dolarjev za tono. Živo srebro je 23. maja v Nevv Yorku stalo 229-232 (teden prej 228-231) dolarjev za steklenico. Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji 23. maja; cin, Duisburg 878-887 DM za 100 kg; svinec, osnova Nevv Yor-ku 106,32, osnova London 82,73-82,87; cink, osnova St. Louis 92,45, osnova London 70,62-70,77; elektrolitični baker za prevodnike 219,75-221,75; svinec v kablih 89-90; aluminij za prevodnike 232 do 235 nemških mark za 100 kg. V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 25.4. 15.5. 28. 5 Pšenica (stot. dol. za bušel) ■ • 2157, 220 — 1877, Koruza (stot. dol. za bušel) 1257, 126 7, 129.7, NEVV YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 23.75 23.75 24.25 Cin (stot. dol. za funt) . . 93.50 94,62 94 50 Svinec (stot. dol. za funt) . . 11.80 11.50 11.50 Cink (stot. dol. za funt) . . 10,— 10,- 11.25 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 26.10 26.10 26.10 Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74.- 74 — 74.- Bombaž (stot. dol. za funt) 35 95 36.43 36.30 Živo srebro (dol. za steklenico) . . 238,- 228,— 231.— Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . 52.50 51,— 50,- LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . • . . 1753/, 177,— 183— Cin (funl šter. za d. tono) . 730,- 7307, 7307» Cink (funt šter. za d. tono) ■ • 62.78 61.7, 61.7, Svinec (funt šter. za d. tono) • • 73.7« 72,— 71.78 SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) ■ ■ 500 90 502.- 468,— odberite že zdaj! V naših krajih gojimo precejšnje količine krompirja, ker nam daje ta rastlina na enoto površine velike količine hranljivih snovi, vsakemu kmetu je znano, da zaradi izrojevanja semena pada pridelek krompirja iz leta v leto. Izrojevanje povzročajo razni virusi in bolezni, katere širijo listne uši. Če hočemo v nižinah ohraniti dobre pridelke krompirja, moramo vsake dve ali tri leta menjat: seme. To. n« zadostuje. Ko se krompir razvija, moramo večkrat pregledati nasad in izločiti vse rastline, ki kažejo znake izrojevanja. Vse rastline, ki imajo zavite nitaste ali pegaste liste v obliki mozaika, so okužene po virusnih bolezni. Te rastline izkopljemo in zažgemo, ker se bolezen sicer širi od bolnih na zdrave rastline. Prvi pregled napravimo, še preden krompir cvete. Ko krompir ocvete pregledamo nasade večkrat in zatiramo vse glivične bolezni in škodljivce. Včasih je posebno težko opaziti znake mozaika, in to posebno pri pregledovanju nasada v sončnih urah; v tem času je mozaik težko vidljiv. Pri pregledovanju zadostuje, da zasenčimo rastlino, ker na zasenčenih listih lahko takoj opazimo znake mozaika. 8, v ljubljanskem po 9 in koprskem po 10. Tudi fižola i malo na prodaj • odkupovali ga po 40-70 dinarjev. Zarafi. pomanjkanja enobarvnega 1 žola so povsod dobro prodaja tudi mešanega. V ljubljanske' VELIKA POSOJILA gre za ceno prašičev žive teze. in soboškem okraju so ga Pia' FRANCOSKIM KMETOM Cene veljajo za gospodarske or- čeva]i po 55 dinarjev. Jajca s0 čeprav je bila lanska letina ganizacije, ki odkupujejo pra- odkupovali ’ v celjskem okraj" šiče ’ —’------ ' —" --------- J Za odkup mesna. gomolje. Le tako bomo lahko ohranili zdravo seme za prihodnje leto in bomo podaljšali dobo uporabljivosti semenskega krompirja. Kmet in vrtnar konec maja Na njivi: Okopavanje je posebno nujno v sušnih dneh za ohranitev vlage v zemlji. Okopavati moramo vse posevke in skrbeti za zatiranje bolezni in škodljivcev. Spoprijeti se bo treba s koloradskim hroščem. Tega škodljivca zatiramo ali s pripravki DDT ali z arzenati. Ne pozabimo, da zadostuje nemarnost enega samega kmeta, da prepreči uspeh zatiranja hrošča drugod. Paziti moramo tudi na pojav krompirjeve plesni. škropimo z modro galico tudi paradižnike. V vinogradu: Zatirati moramo listnega zavijača in trtno pršico. V tem času se pogosto pojavijo trtni molji, ki jih uspešno zatiramo z arzenskimi ali z drugimi primernimi škropivi. Poleg tega bomo odstranjevali zalistnike (bastardine) ter povezali z rafijo mladike, da jih veter ne polomi. Ob samem cvetenju ne smemo škropiti, ker utegne škropivo poškodovati občutljive cvetne organe in s tem preprečimo oploditev cvetov. Na sadnem drevju: Skrbno moramo zatirati listne uši. V tem času bomo zatirali še rdečega pajka, jabolčnega molja in škrlup. Najboljše zatremo tako bolezni kot škodljivce, če uporabljamo škropivo, ki vsebuje 0,2% ali drugo slično sintetično sredstvo, kateremu smo primešali 40 dekagramov apnenega arzenata in 10 dekagramov koloidnega žvepla. Na vrtu: Okopavamo in zalivamo rastline, sadimo cvetačo, zelje, glavnato solato, sejemo rdečo peso, peteršilj in druge zelenjadnice. Pinciramo (prikrajšamo) bučke, kumare in melone, da se rastlina pri premočni rasti ne izčrpa. Iz odpadkov zelenjadnih rastlin pripravljamo mešanec (kompost) tako, da odpadke mešamo na kupih z zemljo in zalivamo kup s stranišnico. Na travnikih: Večina trav je na naših travnikih že v cvetju in tako je napočil čas košnje. Na žalost so naši kmetje prisiljeni čakati na dež, da bi poživil rast na travnikih. Sena bo tudi letos malo. Trava je redka in slabe rasti. Ne smemo čakati predolgo s košnjo sicer, bomo spravljali le manjvredno krmo. VETER IN SUŠA Z dežele nam poročajo, da je zadnji veter napravil precejšnjo škodo na kmetijskih rastlinah, ki so ob nastopu prve vročine pognale z vso silo. Tudi na trtah je veter polomil mnogo mladja. Še večja škoda je morda v tem, da veter naglo izsuši namočeno zemljo. V nekaterih predelih je bilo zelo malo dežja. Kdor je n. pr. v zadnjem času sejal deteljo, ne more niti računati, da bo ob sedanjem suhem vremenu sploh pognala. Krompirju trenutno suša še ne škodi posebno. Dež bi bil tudi nujno potreben za razvoj krme, sicer bo sena malo. Koloradski hrošč je že na delu; škoda je, da ga vsi kmetje ne pobijajo dovolj vztrajno in da se ta nevarni škodljivec širi z njive na njivo. Seveda čuti tudi povrtnina pomanjkanje dežja. Na sadju se je v nekaterih predelih pojavilo mnogo mrčesa vseh vrst. Kaže, da bo na Tržaškem precej češenj pa tudi hrušk. Italijansko kme= tijstvo in enotni trg V kratkem bo v Stresi prva konferenca, na, kateyi se bodo baviii s kmetijskim vprašanjem v okviru Evropskega enotnega tržišča. V tej zvezi poudarjajo italijanski gospodarski listi, kakor »II Sole«, da bo morala italijanska gospodarska politika izkoristiti prehodni čas do dokončne uveljavitve enotnega gospodarstva v okvini Evropskega gospodarskega tržišča za to, da ustrezno organizira italijansko kme--tijstvo. Treba bo proučiti vse tih prašičev belih pasem je bila določena najvišja cena za kg žive teže 220 dinarjev za I. razred in 210 dinarjev za drugi; prašiči drugih pasem (črni) so za 10 dinarjev cenejši. , , . ■ . Za domače mastne pitane pra-ukrepe, ki so potrebni, da se giče bodQ lačevali 195 dinar. italijansko kmetijstvo pnlago- jev za b y razred m novim razmeram V ta na- 185 dinarjey drugega in 170 men bo treba izvesti globo e t;rejjega razreda; vsi drugi pra-preobrazbe v italijanskem giei s0 165 dinarjev Vedn0 kmetijstvu, m sicer glede proizvodnega načina pa tudi glede organizacije. Splošno prevladu' je mnenje, da kmetijstvo premalo donaša obdelovalcu zemlje in da je manj donosno kakor druge gospodarske panoge. Kmetu je treba zagotoviti večji zaslužek. Poleg tega je treba sestaviti jasen in enoten načrt za razvoj vsega kmetijstva v Italiji. Vsakovrstne VRE€)E Nove in rabljene — jutovo vlakno za tapetnike dobita pri tvrdki n a it<; o x u«o Zaloga in delavnica — TRST Ulica Fonderia 10, telefon 90-720 PREVOZNA IN SPEDICIJSKA TVRDKA Giorgio Vitturelli GORICA UL ai.FIKItl, 17/1 Tele!. S004/5404 TRST UL UIATUIU 2 Telaidn, 2 4 - ODI JUGOLINIJA RIJEKA - Poštni predal 379 Talagrami: Telefoni JOGOLIIUIJA RIJBHd 26-51, 26-52, 26 53 Teleprinter: JUGOLINE 02526 VZDRŽUJE REDNE BLAGOVNE IN PUTNIŠHE PROGE Z/NA JADRAN —SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D - A D R I A” Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZI - Telegrami: „N0RD-ADRIA" Trieste - Tel. 37-613, 29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca ddgli Abruzzi št. TRST, Ulica Cicernno 6 - Telefon 36 136 37-725 Telegram 1MPEXP6RT TRIESTE D V A Ž A: VSAR6VRSTEN LES, DRVA Z4 H0HJAV0, GRADBENI MATERIAL IZVAŽA: TEKSTIL, KDL6NIALND BLAGU IN RAZNOVRSTNE STROJE Operira po tržaškem in goriškem sporazumu Specializirana podjetje za vsakovrstne kompenzacije Itnfičicpact AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA M0RERI ST. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne preveze za tn in inozemstvo. — Pestrežba hitra. Cene ugodne G. IVI. COLOMBIN & FIGLIO UVOZ - IZVOZ MzUTOVINE in IZ»EEKOT Trst, Porto Industriale - Zaule TEL. 09-182 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE AUIOMOTOIt lAJPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO «« n«-Jvmsitna del« itajijeaakila, eemških, angleških in min«-riskik avtonjobilov tar fa.ada> dolor s* DIESEL matorje, pan»ne( iajelctojrjfi tar t*%lctarja miESTE-TRST, Via IhliaalS TELEFON 30-1957 -lfl-198 mm mednarodna špedicija in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176 Brzojav: Intereuropa Koper, Tek. rač. 60-JUB-19-T34 Jugobanka, Ljubljana Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene špedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse špediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi! Direkcije: Beograd Ul. M. Tita 7, tel. 31617, 32445 Zagreb: Smičiklasova 22 tel. 39758, 39691, telex 02 — 148 Rijeka: Ul. Blaža Poliča 2 tel, 2711, 3784, telex 025-15 Filialg: Ljubljana, Maribor, Sarajgvo in Jesenice. Izpostave: Nova Qorica, Kotoriba, Šutiotipa, Kozina, Pocjgprje, Sežana. d. d. mPORT - KXPORT Vseh vrst lesa, trdih goriv in strojev sa lesno Indnstrijo TRST - Sedež : ni. Cleerone S/Il - Telefon: ul. Clesraun 80SS14 - Sesia Legnamt 90716 Tuulka SIEiV JOŽEF uvoz IZVOg Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, jamski les in za kurjavo TRST — Riva Grumula 6-1 * Telefon 37-004 SPLOŠNA PLOVBA Sedež Piran dolge Predmet poslovanja; pomorski prevozi in obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 57,58 Komercialni oddelek; Ljubljana - Tel. 23=147 Telex: 031 85 Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana PRIZNANI] MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE L, A GORIZIANA G0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji sa pravoz blaga v Jugoslavijo TUKISTIČKI URED PUTNIK - ZAGREB ZAGREB - Praška, 5 - Telet 34-256 Dati če Vam sve turističke i saobračaj-ne informacije za pu to vanj a po Jugoslaviji. Želite-Ii upoznati Jugoslavijo? Za Vas priredjujemo velika kružna pu to vanj a po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita. Koristite naše brodove za ribarsko kr-starenje duž Dalmacije I a m & o _a o c > Oj ■on trgovini Magazzini Verbitz Piazza Ospedale, 3 boste našli najbogatejšo izbiro manufak-turnega blaga in tkanin najbolj priznanih tovarn; kotenine, volnene odeje, pregrinjala, damask za žimnice, volnene in bombažne pletenine, nogavice, srajce, dežnike in zavese. Vse po naj nižjih ceualii Po izredno nizkih cenuh prodajamo ženske konfekcije Gondrand“ TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTI PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIViNEf KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Protaoco) s hlevi sa počitek živih živali MOTO PARIUA MELILLO ALFREDO TRIESTErTRST, VIA A. CACCIA 3 - 10, TEL. 96032 Motorji „PAR!LM’’, ,.NSp??, ..MOTOBH’ Begata izbipa kolps in nadompatnih dplpv Specialna cppa za Uvoz