Izdaja Britanska obveščevalna služba. — Cena mesečno: za tuzemstJvo 2 S, v inozemstvo 5 S. — Posamezna številka 5U grošev Leto V. CELOVEC, 25. novembra 1949 Številka 47 menjalni tečaj šilinga Osnovna vrednost šilinga: 14,40 šilingov za 1 dolar Življenjski stroški se ne bodo-zvišali - S 1. januarjem znižanje nekaterih davkov za 20 odstotkov Zvezni kancler dr. ing. Figi, podkancler dr. Schärf in finančni minister aj si urednik tudi ne domišlja, da je pri nas kaj posebnega dosegel s svojimi pismi. Tudi on nam ni prišel pomagat, ko .smo v poletju težko delali, sedaj pa naj bo vesel, da smo mu vesti od celega leta skupaj kar na njegovo pisalno mizo spravili in se mu ni treba mučiti po naših blatnih potih. Da imajo ženske še polne roke dela, nam ni treba posebej pripovedovati, to bralci že tako sami vedo. Tovsta repa, lepa rona (pesa), tažke kap'sove glave — katere pa ne smete z našimi zamenjati — vse to je dalo in še daje obilo dela. „Hrušek“, to je krompirja je letos bilo kot že dolgo vrsto let ne. Toda pri nas že skoraj tako izgleda, da jih bodemo morali kar sami pojesti. Grozna bolezen razsaja že celo poletje. Ni nas več veliko, ki imamo še kak repič v hlevu. Zato bo predelava krompirja v maščobo letos skozi svinjski želodec le v zelo omejenem obsegu možna in bo za časom kislih kumaric sledil čas kislega zelja. Sicer so oni, ki so jim zboleli „ko-čeji“ in so jih jim odpeljali, dobili nekako odškodnino, toda ta ne bo zadostovala, da bi si mogli kupiti vso potrebno mast in pa goveje, meso. Seveda moramo tudi omeniti, da smo se za volitve zanimah, saj smo državljani. Pozimi bomo imeli ob dolgih večerih pač časa dosti premišljevati o delu, ki naj bi ga opravili naši poslanci in o politiki na splošno. O tem bi sicer že sedaj marsikaj radi napisali in bi tudi marsikaj' mogli napisati, toda prihranimo si to raje za poznejši čas. Bomo vsaj imeli spet vzrok pisati. Da pa pridejo tudi oni, ki vedno kaj novega radi slišijo, do svojih pravic, pa povemo, da imamo sedaj v Škofičah kar dva organista. Organistove posle opravlja večinoma še kar stari nas Štefan, ko pa Toni pridno na delo hodi. Je nadvse podjeten in bi najraje sezidal hišo kar s petdesetimi nadstropji. To pa nam še ni nič povedal, za koga tako skrbi! — V cerkvi pa imamo še tretji zbor, ki je najmočnejši in tako pride samo ob zadnjih nedeljah v mesecu do prave veljave. To so zlasti naši šolarji, ki se kar dobro postavijo, če so le Volje in če so v cerkvi. Naš g. nadučitelj se je ponesrečil pri vožnji z motociklom in leži že precej časa v sanatoriju, nadomestuje ga učiteljica gena. Mačk. S „knofiji" pa orje učiteljica gdčna. Liaunigg. O ta mladina. naj bi doživela lepše čase! Naj ne oi hodila po sicer izhojenih, toda večkrat slabih potih. — Na občini ,smo doživeli znatne izpremembe. Kdor pa razmer pri nas ne pozna, ta ne bo tako hitro spoznal razlike. Kajti prejšnji župan se je imenoval ravno tako kot sedanji: Ko-peinig. Morda pa ob prihodnjih volitvah doživimo še tretjo spremembo, „Havžvamo“ kar dobro, medsebojna pomoč vse premore. Krme za živali je dovolj, pa tudi hrane za ljudi. Drv imamo tudi dovolj, saj je prejšnjo zimo v gozdovih precej drevja polomilo. Le to ne vemo, kdaj in kako bo naš g. župnik svoja drva spravil raz Turja. Pa tudi to bo nekako šlo, saj je tudi druga leta šlo. Krstov smo imeli doma malo, komaj deset, večina malčkov hočejo že kar sedaj biti meščani; nimamo namreč babice. — Poroke smo imeli štiri. Pa še od teh sta šla dva para izven fare, eden na Klopce: Tomaž Martič in Terezija Re-sei; drugi pa je odšel v Hodiše: Janez Orač in Mili Žlebnik. Želimo jim tudi tam obilo božjega blagoslova! Doma pa sta ostala Franc Smolej in Cecilija Spendier ter Andrej Sellak in Franca Gabalier. Tudi tema paroma naj Bog nakloni milost in blagoslov! Kdaj pa se bodo spomnili še oni, ki imajo polovico za celoto? Upamo, da so v radiu poslušali p. Lombardija in so tako spoznali, koliko je njih sedanji „zakon“ vreden. Umrli pa so pri nas Šimen Humnik, mizar v Holbičah. star 69 let; Anton Langsteiner, star 80 let; Terezija Hanse, stara 37 let; Voranc Hafner, star 69 let, in pa Jožef Anderwald iz Paprač. Huda in težka je bila ločitev, edino vera na zopetno snidenje nas tolaži. — Povedati pa moramo zlasti Holanom, da je bilo pokopališče pri nas lepše pospravljeno kakor pa tam. Vse je bilo v cvetju, ljudi pa toliko kot še nikoli. Pevci so zapeh pesem, ki je razodevala ljubezen do rajnih. Sneg pa pokriva sedaj ves ta kras in naš ponos. Glasen opomin je to za nas, da se ne smemo zadovoljiti z minljivim vencem, da moramo biti sveče, ki dogorevajo v čast božjo in da se moramo potegovati za nestrohlji-vim vencem čednosti. Nismo mogli biti brez tega, tudi pri nas smo morali proslaviti „praznik žet-te — Erntedankfest“. Kako bi mogla biti lepa taka proslava, toda kaj je bilo? Ples v jutro. Komu so se „zahvaljevali“ in kdo jim more biti za to hvaležen? Premalo so se spomnili, od kod vsi darovi in pridelki zemlje! Tako smo spet povedali nekaj vesti iz naših krajev. Pa še ne vseh, še se bomo oglasili. ŠT. LENART PRI SEDMIH STUDENCIH Dnevi tečejo in že se bliža kruta zima. Poljedelske pridelke smo vse pospravili pod streho, saj je bila jesen izredno lepa, da že dolgo ne pomnimo take. Sedaj imamo za pisanje nekoliko več časa in tako spet lahko kaj napišemo. Med tem časom smo bili v Celovcu, kjer smo peli v radiu. Sedaj se spet pripravljamo za novo oddajo in upamo, da bo tudi ta, tako dobra uspela, kot je prejšnja. — Povedati moramo tudi, da je bil naš radniški trio v Celovcu in vsi smo lahko z občudovanjem poslušali, kako lepo znajo igrati pri nas. Tudi naša vesela druščina je bila z njimi in prikazali so nam, kaj vse zmorejo, če hočejo. Posebno lepo ubrano sta peli Majeričeva Tresca in Kvančnikova Marica. Prav nič nista zaostajali za ostalimi dueti, ki jih včasih slišimo v radiu. Upajmo, da se bodo skoro vsi kaj hitro spet oglasili. Seveda ni šlo vse tako lepo, kot bi si Klemen habjan: J E R C E VI ©MIOTII (Izviren roman) 35. Deset tisoč brez obresti. Ko so spustili Vorenca v grob, je. tudi Uleš stopil iz vrste in spustil prst na krsto. Potlej se je nerodno prekrižal. Ko je dvignil glavo, se je ujel z Aleše-vimi očmi. Kakor da se jih je ustrašil. 3e poiskal Minčin pogled. Njene obve-kane oči so ga še bolj zmedle. Za Jer čem veka ... < Sam jo je mahnil po pogrebu na Zgornje Duplje in odšel po bližnjici proti svoji brvi. Obvekane Minčine oči so šle za njim. Bližnjica je bila zglodana od zadnjega dežja. Oprano kamenje se je belilo kakor kosti. S frate je Uleš gledal proti svoji hiši. Kekaj temnega leži na njej. Kakor da je šel oblak čez sonce in zdaj marogaste sence plešejo po belem zidu. Črepinjah mrzlo strmi v Globel. Noč po Jerčevem pokopu je Uleš slabo prespal. Vso noč so prihajale Minči-ne oči in Aleševa košata postava. Potlej so se Uleševe misli zadrgnile okoli desetih tisočakov. Kakor se je mučil. da bi se jih znebil, nič ni pomagalo. Jzza tisočakov je gledal Vorenčev obraz s povešeno ustnico. ^ Koj zjutraj se je Uleš zgubil v mlin. Klopotanje sit. ropotanje, cviljenje vreten. vse mu je delo nekam dobro. Na pamet je računal. Najmanj osem tisočakov obresti bi že moral plačati od onih po krivem pridobljenih tisočakov. Uleš se je ves zgrnil vase. Vorenc Jerc bi jih moral dobiti. Zdaj ne bo več vstal. Naj jih zanese Jerčev-ki? Vsa vas bi s prstom kazala nanj. Uleševe misli same uidejo na pravo pot. Aleš je tudi Jerčev. * Teran in Uleš sta komaj zmagovala delo. Uleševka je dolgo molčala. Nazadnje je nekoč pri južini le kolcnila. „Hlapca bo treba, da ti bo pomagal v mlinu.“ „Dobro bi bilo,“ je krehnil Uleš. Potlej sta oba molčala. Kakor brž je Uleš dvignil polzo in so zahrumeli kamni, se je spet utrnila misel kakor vsak dan. Aleš je tudi Jerčev. * Božič v Globeli je bil tako težak, da bi Uleš raje videl, ko bi ga to leto ne bilo. Na Štefana je Uleševka popoldne odšla k Tancarju. Uleš ji ni branil. Strmel je za njo, ko je šla čez brv proti Dupljam na kolodvor. Nekaj časa je sam postopal po hiši, potlej se je spustil v Podtabor. Ni imel obstanka. Pozno zvečer se je Uleševka vrnila. Uleš je ravno sam večerjal. Tudi Uleševka je prigniznila. Uleš je čakal na ženine besede. „Minca ti vošči praznike.“ In čez čas. ..In Aleš tudi." Uleš počasi momlja potico in z nožem. s katerim je odrezaval kuhano svinjino, bobna po mizi. Uleševka tehta besede. Misel jo stiska pri srcu, da se vsa trese. „Minca prosi, ko bi smela priti domov.“ Kar same so se ji izvile besede na mizo. Nož v Uleševi roki obstane kakor prestrašen. Nič ni rekla Minca. Toda Uleševka pozna moža kakor samo sebe. Kar ni Mince, je Uleš tak, da ga ni več moči spoznati. Zakaj bi ne poskusila. Beseda ni konj. Potlej nož v Uleševi roki spet zabo-bna po mizi. „Vrata so bila odprta, ko je odšla in so odprta, če bo prišla.“ „Pa Aleš?“ zabode Uleševka. Čuti, da jo v grlu duši. „Sama si rekla, da bi potreboval... no, mlinarja.“ Uleševka je čutila, da ni upal reči hlapca. Potlej se je v Uleševki nenadoma razvezal vek. „No, no,“ se je čudno davil Uleš, vstal izza mize in odšel skozi vrata, * Koj drugi dan je Uleševka spet odšla k Tancarju. Aleš se je kar ustrašil. „Se je kaj zgodilo, mama?“ „Veliko,“ je šlo Uleševki na vek. Stopila sta v hišo. Minca je sedela za mizo. Kar stresla se je, ko je zagledala obvekano mater. „Križani Jezus, mama, kaj pa je?“ „Domov pojdi, Minca, oba pojdita. Ata je rekel, da kar pridita.“ Aleš je prestregel Minco, ki je oma- človek mislil. Marsikatero pikro, in neumestno opazko so slišali pevci doma* Toda to naših pevcev ne bo potrlo in ostrašilo, ostali bodo, kar so bili do sedaj, pa naj bo to komu prav ali ne. _ Tudi novo „taberno“ smo odprli in sicer na Strmcu pri znani Arihovi družini. SeVeda bo hudo tako daleč iti pit, toda sedaj pozimi bo že šlo, ker se bomo sh smučat in tako se bomo lahko pogreli in pokrepčali pri naših starih znancih. Mraz pritiska iz vseh kotov in tako so morali tudi naši mizarji uteči pred njim; preselili so se od Čepoldovih h Kauharju, kjer je nekoliko bolj toplo« Res je to čudno, da naš mizarski mojster ne dobi dovoljenja za gradnjo delavnice in tudi hiše. Tudi smrt ne počiva. Ugrabila nam je komaj tri dni starega^ fantka Krobatha Karla. K sreči so ga še prej krstili, tako da je sedaj srečen med angelci v nebesih. ' Družina ima sedaj enega pri« prošnjika več pri Bogu. Prizadeti družini naše iskreno sožalje! Poleg tega imamo še marsikatero slavje v naši fari. Tako sta pred kratkim praznovala zlato poroko Špitzarje-va iz Ločila. V Radni vasi pa obhaja naš stari znanec in krojač g. Dermutz j35. obletnico, odkar je stopil s svojo ženo pred oltar. Obema paroma želimo k njunemu jubileju vse najboljše; naj ju ljubi Bog ohrani še mnogo let! Naše terice so končale^ s svojim de* lom v slovo so si še privoščile„da so poslale „rog’lco“ našemu najmlajšemu učitelju. V zahvalo je moral ta olajšati svojo denarnico, ko je moral tericam preskrbeti godca in pijače. No, sicer pa ta lahko da, saj nima za nikogar, skrbeti, so si mislile terice.' \ , ' CELOVEC ' Kakor znano, se zdravi preč. g. stolni župnik kanonik dr. Rudolf Bliiml pod vodstvom strokovno izurjenih zdravnikov v Lainzu blizu Dunaja. Zdravstveno stanje gospoda kanonika je sedaj že mnogo boljše, kakor pa je bilo v Celovcu. Skrbne sestre strežejo bolniku s skrbjo, kakor je večja skoraj težko mogoča. Kljub temu da g. kanonik že boljše izgleda in se tudi dobro počuti, še nekaj tednov ne bo mogel zapustiti bolnice. Zelo važno in razveseljivo pri tem je? da so končno zdravniki res ugotovili pravo bolezen in je zato omogočeno tudi pravilno in pospešeno zdravljenje. — Vsem številnim znancem in prijateljem gospoda stolnega župnika priporočamo, da se ga spominjajo v molitvi. hnila proti peči. Ko se je zavedla, je z nasmehom dahnila: „Po Robežnieo pojdi, Aleš.“ Še pred poldnem je pri Tancarju za-vekalo. In je bila res punčka. Dober teden prezgodaj. Uleš je moral počakati. 75* Prišli so dva dni pred Svečnico. Pripeljal jih je Tancar. Aleš je bil vseskozi nemiren. Ko so zavili na Črepinjek, je stisnil fanta k sebi. „Domu gremo, Alešek." Otrok je začudeno strmel v hišo, ki je ležala na dnu grape. Ko je zapeljal Tancar na dvorišče, je Uleševka že stala na pragu. S solznimi očmi je Minci vzela najmanjšega in ga prekrižala. Koj za Uleševko se je prikazal iz mli-na Uleš. Čutil je, kako se mu šibe noge v kolenih. Aleš mu je stopil nasproti. „Dober dan. ata.“ Ni mislil, da mu bo rekel tako. Kar same so se zvalile besede z jezika. Potlej mu je segla v roko še Minca, Nič ni mogla reči, samo vekala je. „No, no,“ je mežikal Uleš in brez besede segel v roko še Tancarju. Potlej se je sklonil k Alešku in ga vzel v naročje. „No, pa pojdimo!“ Šele čez čas se je Aleš vrnil na dvorišče, razkomatal Tancarjevega konja in ga zapeljal v hlev. Ko se je razgledoval po dvorišču, je prikobalil še Alešek. „Ata.“ Aleš je stopil proti njemu in skupaj sta zakoračila nazaj v hišo. Konec. %/l4/d(d wd . (MAUSER KAREL) V prihodnji številki bomo pričeli objavljati nov roman Karla Mauserja, našim bralcem že dobro znanega mladega slovenskega pisatelja — „Mrtvi rod“. Je to kmečki roman, ki obravnava zgodbo rodu, ki umira. Pisan je zelo preprosto' in prepleten z lepimi ziljskimi izrazi. Vsebina je sledeča: „Mrtvi rod“ je roman koroškega človeka, ki je še pred nedavnim živel, roman gruntarja. ki jih je bilo nekdaj še veliko, človek, ves zraščen z zemljo, ne vidi drugega v življenju kakor bogatijo. Ljubezen se mu je zganila samo v prvi mladosti, koj nato je prišla kri rodov, strast po zemlji. Zemlja je bila pred ljubeznijo. Stari Podlipnik je v mladosti sam čutil, da Podlipnikov rod trhleni. Prav zato je nemara v mladosti padel, a je greh zabrisal in se oženil po ukazu rodu. Iz preračunanega zakona se rodi en sam sin — Foltej. Bil je po materi premehak, da bi se očetu uprl. V očetu je bil spet glas rodu, ki je kazal v Čajno h gruntarju Pečniku. V Folteju pa se je drugič oglasilo umiranje rodu in je v grehu šel za očetom. le da je bajtarsko Mojco iz Melvič hotel oženiti. Stari Podlipnik je strl njegov upor in ga oženil z gruntarsko. V zakonu, ni bilo otrok, Podlipnikov rod je stal pred smrtjo. Edini Podlipnikov otrok, otrok starega Podlipnika, je hodil kakor bebec po dohni in budil vest starega Podlipnika. Ko je po šestih letih mlada Podlipni-ca zanosila, je v starem Podlipniku vstalo upanje, da bo rod ozelenel. Na porodu sta umrla žena in otrok. Starega Podlipnika je zlomilo, mladi je vedel, da Podlipnikov rod ne potrebuje več zemlje, temveč samo še ljubezni. Nezakonski Foltejev sin je prišel z materjo na zemljo, in ko je stari Podlipnik videl še rojstvo drugega Podlipnika, je vedel, da je rod rešen, da ima spet poganjke. Nori stric, sin starega Pod-lipnika. pa je pri Podlipniku našel, po čemer je žejalo nekoč njegovo mater: mir in ljubezen. Najboljše modno blago 'in perilo Celovec - Klagenfurt Burggasse J. ANOUILH: V petek 18. novembra nas je celovško mestno gledališče seznanilo z enim izmed del priljubljenega francoskega dramatika Jean Anouilh-a. katerega umetniška dela uprizarjajo na vseh svetovnih odrih. Spoznali smo pretresljivo dramo, ki nosi simbolični naslov: „Potnik brez prtljage“ („Der Passagier ohne Gepäck“). Pisatelj psihološko obravnava usodni problem človeka, ki je izgubil v vojni spomin in kot tak tragično spozna svojo nekdanjo mladost, polno nebrzdanega življenja. Kot mož „brez imena“ spozna slabosti človeške družbe, katero odkrije tudi v lastni družini in jo vsled tega odkloni. Zgodba je življenjsko zrela in s svojo pretresljivostjo vzbuja skoraj grozo, a je vendar za razumne ljudi razumljiva. Zato je vsaka oseba, ki nastopa, vsak dogodek, ki se pojavi, bolj čustvena kot snovna vrednota in kot taka umetnino gradi. V vsej igri ni ničesar, kar bi mogli imenovati postransko, čeprav tvori snovno jedro osrednji lik Gaston — potnik brez prtljage, ki s svojo borbo nudi možnost in prijemališče za razplet povesti. Vse osebe so živo podane, značaji dobro očrtani ,potek dogajanja sicer dramatično razgiban — a verjetno zgrajen. Tudi reševanje posameznih vlog je bilo zadovoljivo. Glavno vlogo Gastona je predstavil Horak, ki je z vso pretresljivostjo in popolnostjo začrtal človeka, polnega notranjih bojev. Prav tako je pokazala gospodična Agnes Busch odlično igro v vlogi Valentine. Njenega moža je predstavljal Martin Hirthe. ki je v vlogi in podajanju pokazal tenko- C Gledališče Začetek predstav ob 20 00 29. nov.; Orlov. Opereta. 30. nov.: Divji lovec. Opera. 1. dec.: Orlov. Opereta. 2. dec.: Družinski privesek (Familienanschluß). Burka. 3. dec.: Orlov. Opereta. 4. dec.: Orlov. Opereta. 5. dec.: Kino predstava. BOROVLJE V zadnji številki „Koroške Kronike“ smo poročali, da je zaradi slabih cestnih razmer ukinjen avtobusni promet na progi Borovlje—Sele in na progi Borovlje—Podljubelj. Ceste na označenih progah so bile namreč zasnežene. Poštna uprava sedaj sporoča, da je do nadaljnjega avtobusni promet na označenih avtobusnih progah spet vzpostavljen.’ OTVORITEV ZOBNE PRAKSE Dentist Emil P e r /, naznanja cenje-njemu občinstvu, da je otvoril zobno prakso v Železni Kapli (Eisen-kappel) št. 167. — Ordinira dnevno od 8—12 in od 14—17 ure. &U& (Pdnikitutiez * BELJAK - Villach Poročna in darüne-sliko ter sUfcejMrkgki- Nov naslov: macjje. Izvrševanje foto amaterskih del. Postgasse 3, Tel. 49-36 Ufa, etnafte, Iomm fitnesi, KT PETER DE CILLIA FiLDKIRCHEN - Telefon 73 in pri podružnici: Celovec-Klagenfurt, St.-Veiter Straße 35 - Tel. 28-38 čutečega moža. Omeniti moramo še elegantno igro Elfriede Roth, žal pa je motila njena premladostna maska. Ljubka kot vedno je bila tudi Ingold Platzer v vlogi Juliette. Vso pohvalo moramo izreči tudi gospodu Willi Dunkl-u, ki je uprizoritev pripravil do popolne izgrajenosti in tako pripomogel, da je delo doseglo velik uspeh na odru. Obisk te predstave, tudi mladini, priporočamo! -ka IZPOD DOMAČE LIPE (Nadaljevanje s 7. strani.) ŠT. JAKOB V ROŽU Svatne, naša lepa podružnica pod Karavankami, rojstni kraj Miklove Zale, že skoraj petsto let niso doživele kaj takega kot v nedeljo 13. novembra. Od tedaj, ko sta se tam poročila Miklova Zala in Serajnikov Mirko. No, tudi Miklova poroka pred dvemi leti je bila imenitna. toda sedaj — pomislite — so se poročili v svatniški cerkvi trije pari naenkrat in sicer trije bratranci. Pa še taki fantje, da vsem trem nevestam lahko čestitamo. In vsi so iz zavednih, vernih kmečkih hiš, tako da lahko upamo, da bodo tudi izročili svojim naslednikom, kar so njim zapustili naši značajni predniki. Kdo so torej naši slavljenci ? Prvi ženin, Jožef Storni k. je posestnik v Lešah in za življenjsko družico si je izbral Leopoldino Lesjak iz Sva-ten. Za priči sta bila Franc Obilčnik, župan iz Leš, in Gregor Gabriel, p. d. Petrič iz Leš. Drugi ženin je Janko K a j ž n i k, p. d. Gornji Strelec, posestnik v Svat-nah. Ker so poti sedaj tako slabe, ni hodil drugam iskat neveste ,ampak si jo je izbral v domači vasi: Ano Gabriel. p. d. Dobernikovo. Tudi tema poročencema je bil za pričo g. župan Franc Obilčnik, družbo mu je delal še Janez Fugger, p. d. Mikulov iz Hodnine. Tretji ženin je pa županov sin Franc Obilčnik, p. d. Lipejev v Lešah. Tudi ta si je za nevesto izbral tako. katere dobre lastnosti in pridnost je imel od blizu priliko več let spoznavati: Francko Ferm. Bog že ve, zakaj je dopustil .da je morala Fermova družina od doma, kot Egiptovski Jožef. Zato, da je sedaj Francka dobila v Lešah pri Lipeju drugi, še lepši dom. škoda le, če Francka ne bo več prepevala pri cerkvenem zboru, da bi jo vsi slišali, tako pa jo bo samo mož poslušal. Za priči pri tej poroki sta bila Franc Kajž-nik, p. d. Mlinarič iz Breznice in Andrej Bereinig, p. d. Žofran iz Tešinje. Vse tri pare je poročil preč. g. dekan Franc Šenk. Tudi „ohcet“ So praznovali vsi skupaj in je bilo prav prijetno. Posebna godba je skrbela za veselje in rajanje. (Bolj pozno zvečer pa smo doživeli še prav zanimiv ples, toda ne med latdevoiie testenine, domači kakovostni proizvod ’JUUUkAj KONIG-PECILNI PRAŠEK! Pogača kot švicarski sir? Ne! Švicarski sir ima velike in male luknje. Močnata jed pa mora biti drobno luknjičava in rahla. V König-pecilnem prašku so pa snovi, ki testo rahljajo in dvigajo, tako porazdeljene, da učinkujejo povsod enakomerno. Iz tisočev mehurčkov nastanejo potem tisoči luknjic, pogača je lahka kot pero in jo je užitek gledati in jesti. Zato '.a prihodnjo močnato jed ne kupite „kateri koli“ pecilni prašek. „König“ je pecilni prašek rahlih pogač in kolačev, kajti: König je najvažnejši dodatek za peko! !■»> ■ «■'*"« ■ ** svati, kjer so nekateri dobili bolj čudne obraze.) Vsem trem parom kar največ zemeljskega in božjega blagoslova v zakonu želimo! Svatnam pa čestitamo k taki slovesnosti! Omenimo naj še poroko, katera se je vršila prejšnjo nedeljo in je pomembna ne samo za poročenca, ampak za vso faro in vso Koroško. Saj je ženin J a n-koJanežič. naslednik velikih kulturnih in gospodarskih delavcev, znanih Janežičevih. Tudi Janko sam se vedno bolj uveljavlja pri vseh naših gospodarskih in prosvetnih društvih in tako nadaljuje pomembno delo svojih prednikov. Nevesto si je poiskal v Veliki vasi: A v g u s t o Sc h ü 11 e 1 k o p f, p. d. Pokovo. Kot priči sta bila oba strica Jakob Janežič in Janko Schüttelkopf. Poročil ju je v Veliki vasi g. dekan Šenk, poročno mašo pa je imel g. Tevžej Nagele, župnik v Mariji na Zilji. Ker je dobil Janko tako pridno in dobro ženo, katera bo podpirala tri vogle pri hiši. se ho Janko, tako upamo in želimo, še bolj lahko posvetil delu za splošno korist. Janku in Gusti iskreno čestitamo in sreče, zdravje in blagoslova želimo! Hvala Bogu. da si naši fantje in dekliči ustvarijo nove družine, zakaj najboljši so že izmučeni in legajo k večnemu počitku. 9. novembra smo pokopali Krav carjevega očeta iz Št. Petra. Bil je tista trdna korenina, ki stoji globoko v svoji zemlji in črpa moč iz vere in ga noben vihar ne odtrga od poštenja in cerkve in njenega nauka. 40 let je bil cerkveni ključar. Najlepše pri njem pa je bila njegova dobrota, prijaznost in vedna pripravljenost, vsakemu pomogati. Takih značajnih, dobrih, vernih in zavednih mož potrebujemo. Naj nam jih Kravcarjev oče izprosi pri Bogu! Kravcarjev! družini naše sožalje! MIINIIIIIIIIIIIIIIUlinilllllllllllllllliiinilllllllllM JUuUa StlmitU Prodaja - popravila žarnice Vaša strokovna trgovina CELOVEC - Klagenfurt BahnhofstraRe 22 - Telefon 29-48 MEDNO VELIKA IZBIRA ORIENTALSKIH IN PERZIJSKIH PREPROG, na roko vozlanih in žametnih (velournih) preprog ter tekačev. Blago za pohištvo, zavese, pregrinjala za mize in divane. Popusti za preprodajalce, hotele in gostilne. — Plačilne olajšave. — Da-jemo v to stroko spadajoče nasvete za opremo sob, po želji tudi na licu mesta. Strokovna trgovina za preproge, pohištveno blago in zavese §§ DIR. JOSEF RADLMAYR W beljak-villach it TRGOVINA NA DROBNO: POSTGASSE 3 TELEFON 47-67 - 4447 „Koroška Kronika« Izhaja vsak petek — Cena za naročnike mesečno: za tuzemstvo 2 S, v inozemstvo 5 S — Uredništvo lista |e v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/ — Tel 3631/02. — Uprava ia oglasni oddelek v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1- Tel. 3651/96. — Mesečno naročnino je treba plačati v naprej! — Rokopisi se ne vračajo. Tiska: Tiskarna „Carinthia" v Celovcu.