The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United, States of America. erikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage! glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagi; zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 138 CHICAGO, ILL., TOREK, 19. JULIJA — TUESDAY, JULY 19, 1932 letnik (vol.) xli NOVI ANGLO - FRANCOSKI PAKT JASNO KAŽE ZMA-GO FRANCOSKE DIPLOMACIJE. — ANGLIJA JE MORALA S FRANCIJO, ALI PA BI OSTALA IZOLIRANA. — NEMČIJA JE TAM, KJER JE BILA PRED KONFERENCO; NIČ NI PRIDOBILA. Ženeva, Švica. — Takoj, ko bila vržena v svet vest, da ste Anglija in Francija sklenili gentlemansko pogodbo" in pozneje "novi pakt", katerega so °bjavili tako v Parizu kot Londonu in kateri je dvignil vse križem sveta obilo komentiranja in Ugibanja, je danes spoznan kot Sad zmage francoske diplomacije. Nemški zastopniki so prvotno Mislili, da so dosegli veliko zrna-v Lausanne, ko se jim je reduciral vojni odškodninski dolg s 64 miljard na samo tri miljar-Toda, ko je prišla na daji Sentlemanska pogodba in p6-eueje novi pakt, ki dajeta Franci pravico odklonitve pogojev, ^ko se zadovoljivo ne reši vpra-Sauje vojnih dolgov z Ameriko, So sprevideli, da so v Lausanni posegli mesto Uspeha poraz. Hit-eriev tisk vehementno napada neniško delegacijo, ki je bila v aj^Me. Pravijo: "Francozi. so imeli v Lausanne diplomate, mi pa smo poslali tja lutke." Nepristranski politični opazovalci trdijo, da je Britanija gospodarsko primorana se nasloniti na Francijo. Prvič, angleški funt se ne bo v stanu dvigniti brez pomči francoskega franka. Drugič, Francija je že pletla Uiti, da sklene z Nemčijo gospodarsko in politično zvezo; v tem slučaju bi francosko - nemški vPliv zagospodoval po vsej Ev-f°Pi. Anglija bi v takem slučaju ostala izolirana, kar si ne želi. Tretj ič, da je Anglija prišla v trancski objem, je morala pridati na gentlemansko pogodbo m ua novi pakt radi stališča voj-nih dolgov. Kot kažejo zadnje izjave an-g'eških državnikov, je Anglijo ^alo sram pred ameriško javijo radi nristanka na novi Wkt s Francijo. Navajajo se po-^avki in razne izjave, a istina j^ane in je: Britanija je mora-rl s Francijo, ali pa bi ostala '.atUa osamliena na svojem otočju. NOVE ZVEZE V EVROPI NOVI MONOPLAN NA PREIZKUŠNJI sNova trozveza se snuje proti ' anglo - francoskemu spora-| zumu. — Zadeva je za en-| krat v tajnosti. —o— | London, Anglija. — Iz pol-i uradnih virov se poroča iz Ri-ima, da se snuje med nemškimi, i ruskimi in italijanskimi držav-i niki ideja trozveze. Ta trozveza, 1 pravi poročilo, naj bi bil nekak odgovor na politiko izigravanja , v Lausanne, kjer je Francija ponašala ves uspeh konference v svoj prid. I Kratka vest, ki naznanja no-' vo trozvezo, prihaja sicer iz pol-uradnih krogov, vendar je v svojem bistvu prav lahko resnična. Kajti Nemčija in Rusija ste obe užaljeni v Lausanni. Obe ste prihajali na konferenco, da se izvede temeljita revizija vojnih dolgov in versaillske mirovne pogodbe, ki naj bi Nemčijo rešile ogromnih obveznosti, ki jih nosi po vojni. Mesto tega so iih Francozi politično premotili, da so pristali na novo mirovno pogodbo, ki pa je ograjena z I več raznimi pridržki, ki so v ko-'rist Franciji in v škodo Nemčije. I Tako je. Na eni strani lete fraze o miru in prijateljstvu, za (hrbtom eden drugega pa kujejo nove zveze in pakte. To je dokaz. da je Evropa stara nepo-boljšliivka, katera se še zlepa ne bo poboljšala. Slika kaže kapitana V. Malloya, ki preizkuša nove vrste monoplan, ki se razlikuje od sedanjih. Goni ga močni motor in ima tri krilni propeler Monoplan prevozi po 20G milj na uro in pravijo, da je najhitrejši monoplan, ki so ga doslej izdelali. Iz Jugoslavije. SKORO 26,000 INOZEMSKIH DELAVCEV JE BILO ZAPOSLENIH V JUGOSLAVIJI; MED TEMI JE PO ŠTEVILU NAJVEČ ITALIJANSKIH DRŽAVLJANOV. _ NAD MLADINO SE PRITOŽUJEJO. — SMRTNA KOSA IN DRUGO IZ STAREGA KRAJA. nikamor. IRCI ZAHTEVAJO SVOBODO Irska delegacija, ki prihaja na gospodarsko konferenco v Kanado, zahteva neodvisnost. KR1ŽEMJVE TA — Chicago, 111. — V Diver-sey Parkway so igrali v petek večer baseball, ko se je pripravljalo k nevihti. Nenadoma se za-blisne in strela je udarila v grupo igralcev. Eden izmed njih je obležal na mestu mrtev, šest Quebec, Kanada. — Sean pa je oplazil udar več ali manj O'Kelly, podpredsednik irske in se nahajajo v bolnišnici, 'proste države in vodja irske de-J — Weimar, Nemčija. — 2u-legacije, je dospel v soboto v pan tukajšnjega mesta, Mueller, Quebec, kjer so ga sprejeli raz-^ je bil napaden na ulici od detli irski imigranti iz Kanade in monstrantov in javno pretepen, iz Združenih držav. O'Kelly iz-^ Vzrok: ker je občina ukinila objavlja : "Irska hoče in želi po- činsko podporo za brezposelne, polno gospodarsko in politično To je brezposelne delavce razje- Inozemski delavci v Jugoslaviji niso mogli spraviti Koncem meseca junija pri- [— Kriva je pijača, naša ljubljansko časopisje iz- j Žalostna so taka poročila o kaz,'da je bilo, na podlagi u- mladini, a ni vsa mladina ta-radnih podatkov ministerstva ka. Je poleg teh tudi veliko politike, koncem lanskega leta takih, kateri se družijo v raz-v Jugoslaviji zaposlenih skoro nih prosvetnih in ekonomskih 26.000 tujih državljanov. Po društvih, kjer svoj prosti čas številu- teh zaposlancev pred- uporabljajo da se česa nauče njači savska banovina, ki ob- in ne popivajo po raznih go-sega Hrvatsko. Tam je nam- stilnah in vinotočih. Z zdravo reč delalo 7.773 tujih delav- glavo vstajajo k dnevnemu de-cev. Takoj za njo je dravska lu in jim ni treba za svoja de-banovina (Slovenija) s 6,427 janja: odgovarjati pred sod-tujimi delavci. Najmanjše niki. število zaposlenih tujih držav- j -o- ljanov kaže primorska banovi- j Radovljica --|na (Dalmacija), kjer je bilo Mestna hranilnica v Radov- Predlog za pomožno podporo, zaposlenih le 342 tujcev. Raz- ljici je sezidala veliko po-posojila na domove in infla- vidno je torej, da ima poleg slopje v katerem bodo name- savske banovine, največ ino- ščeni vsi tukajšnji uradi. — Na zemcev zaposlenih Slovenija, naših cestah se tudi kmalu po- KONGRES ZAKLJUČEN cija sprejeta. Washington, D. C. — Dva-insedemdeseto kongresno in senatno . zasedanji v.Washingtonu relativno jih ima pa prav go- kaže napredek, ker je krajni tovo največ, saj ima savska cestni odbor sklenil, da kupi banoyina (Hrvatska), veliko cestni valjar in rušilec, s kate-je bilo uradno zaključeno v so- j več prebivalstva kakor Sloveni- rim bodo vrejevali okoliške boto. Težka vprašanja, kot dolo- ja< ceste, čitev za pomožno delo, posojila Kaj bo 7 ronusno armado? Washington, D. C- — Bonus-armada, katero tvorijo bivši veterani iz vseh raznih de-0v Združenih držav, in katerih, kakor se trdi, je še vedno nad 15,000 v Washingtonu, se še Vedno prizadevajo na vse nači-tle> da bi vplivali na kongres in ®enat glede izplačila bonusa. — toda administracija in zbornici stG gluhi na vse to prizadevanje ^eteranov iz razloga, ker gospodarsko stanje Zdr. držav za en-^at tega ne pripušča. Zasedale kongresa in senata bo mor-p že zaključeno, ko se bodo či-. e te-le vrstice. Vprašanje pa je> kaj bo z bonusno armado po-Kongresniki in senatorji °do odšli na svoje letne počitke- Ali se bodo veterani še da-Je Potikali tera8ah kakega doma, brez dela in ez vseh sredstev. Kam naj KP^UGFRJEVE SLEPARIJE ŠE VEDNO ODKRIVAJO I New York, N. R. — Velikanska sleparstva, ki jih je izvršil znani švedski izdelovatelj žvep-lenk, še niso popolna, marveč, jih odkrivajo naprej. Pri vsaki transakciji, taki ali taki, ki jo , je izvršil Kreuger, pride kaka j sleparija na dan. Te dni je javi-i ia Irving Trust Co. iz New Yor-! ka, da je našla, da je Kreuger ukradel za 50 milijonov dolarjev bondov od International Match Co. za časa, ko je bil njen predsednik. Zanimiva je tudi statistika na domove in inflacija, so bila! p0 državljanstvu teh tujih za- Zmotili so se sprejeta z raznimi popravki na'poslencev, med katerimi je I V bolnici usmiljenih bratov zadnji seji kongresa in senata. 16.621 italijanskih državljanov, v Kandiji leži Jože Kastelic, Najvažnejši zadnji zaključki čehoslovaških je 6.574; av- posestnikov sin iz Vinjega vrha svobodo in ne bo odjenjala, do-' zii0, <^a so demonstrirali in žu- >o: Odobritev svote $125,000.000 |Strijskih 4.850; madjarskih pri Črnomlju, katerega so neki kler je ne bo dobila Irska hoče pana pretepli r "" " za Home Loan Bank, ki bo po- ,1.722; nemških 1.382; poljskih .fantje ponoči pretepli, ko je zlasti trgovinsko svobodo z vse-_ Terre Haute, Ind. — Mrs. sojevala malim posestnikom, ki j 523; ostali so raznih drugih šel na domač hlev spat v mrvo, mi dominijoni in ako Anglija Libbie Georege iz Danville, 111., 80 Jim drugi viri zamrznili, — držav in dežel, ki skupaj se- ker so mislili, da se .je odkod namerava še v naprej nalagati je vozila avtomobil. Med vožnjo Kongres je odobril Glassovo šteti dvignejo število do priklatil kak postopač, na naš poljedelski izvoz visoke se je zaletela v njo čebela, ki jo predlogo, da se izda za en bilijon (25.931. Zdi se pa, tako za-, tarife, bomo mi odgovarjali ena- je pičila." To je povzročilo, da je dolarjev novega denarja v cir-, ključu je časopisje, da je ste-j Neurje ko za enako." '.imenovana izgubila vsled nervo- kulacijo. - Da se odškoduje. vilo inozemskih delavcev se ■ Dne 24, junija je nadvso 1 Irska delegacija izjavlja da-;ze kontrolo nad brzečim avto- farmarski odbor za 42 mihjonov rvečje, če se tem pristejejo se Bosno divja.o si no neurje m lie, da hoče povečati in pospeši- mobilom. ki je nri tem strmo- buš«ev žita in 500<000 bal.Rusi' katerih Je vehko S eV1]°' fevlhta" pmadet ti trgovske odnošaje, zlasti s rfavii v obcestni jarek. Eden se bombaža, ki ga je dal na razpo-,ki so postali jugoslovanski dr- kotor-varoski okraj. Kanado. Irska že sedaj kupuje ' je nri tem ubil in trije so močno Rdečemu križu.-Glassovo| zavijam, mnogo kanadskih izdelkov in jih p0§k0d0vani. |rezolucijo za odpoklic 18. a- -o- bo še več, ako bo Anglija nada-i „ . ... M . .. mendmenta pa je kongres pre- Mladma se zgublja Ijevala svojo carinsko 'politiko! ~ 7~ ložil za -iesensko »sedanje. Zagorje 26. jtimja. - Naproti Irski' pravi delegacija [Clarence McElrov.^ameriški le-. Prihodnji kongres se smde dnja leta se je pri nasi mladim ' talec, ki se je zgubil v Mehiki v D0 volitvah meseca decembra. opažala veliko večja -resnost, Mencinger, ključavničar star Blizu Če-linca je voda podrla most čez reko Josavko. Človeških žrtev ni. I -0- Smrtna kosa i Na Jesenicah je umrl Franc AMERIKA SE NAJBRŽE NE UDELEŽI GOSPODARSKE KONFERENCE Washington, D. C. — Iz razloga, ker evropske države kažejo odprto nagnjenje do revizije vojnih dolgov, ki jih Evropa dolguje Ameriki, se Združene države najbrže ne bodo uradno udeležile svetovne gospodarske konference, ki se bo vršila enkrat v jeseni v Londonu. Ta vest pa zlasti Angliji ne ugaja, ker slednja ve, da v svetovnem gospodarstvu se brez Zdr. držav 'ne da mnogo storiti. avstrija razglasi moratorij Dunaj, Avstrija. — Vladna administracija je razglasila v soboto moratorij v vsej državi za toliko časa, dokler ne dobi vlada posojila. Vlada ne bo izplačevala nobenih izplačil, dokler ne pride posojilo, ki ga je pragozdu in ki so ga 17 dni pogrešali. se je v soboto pojavil kakor je pa bilo to letos o pri- skoraj 54 let. — V celjski bol-liki vojaških naborov. Skoro niči je umrla Marija Koruno- GAJNE PRAZNE dnevi pretepov in surovosti že pri Prebolu stara 77 let. — V Chicago, 111. _ Illinoiška po- za nami, a temu žalibog ni ta- Celju je umrla Frančiška Pu- nri nekih indijanskih gozdarjih. CHICAŠKE RELIEFNE BLA- smo že mislili, da so žalostni va, žena kočarja iz Št. Pavla Baif ie hodil rteš 17 d"i no nre-j raščeni tropičui džungli. Niegovj sopotnik iz Honduras se je pri možna~ komisija, v katere rokah — Večina letošnjih nabor- klova, zasebnica stara 82 let. padcu letala ubil. je pomožna akcija po mestih, da nikov Je dala povod za zgra- . -o- - Washington, D. C,- Kon- preživlja brezposelne in revne, žanje. Neka mala skupina, je. Utopljenca so naši. da so vse pomožne bla- Pa hotela pokazati svoje ju- j V Savi malo nad krajem, izčrpane Komi- naštvo na najbolj divjaški na- kjer se stekata Bohinjka in konferenca. -o- glasovanje o vojni Pariz, Francija. — Leon Ab-rami, bivši vojni podtajnik v raz- gres je določil za leto 1933, da! javlja, Avstriji obljiubila Lausannska j Be porabi 60 milijah ■dolarjev ,gajne ]^em kričanjem in Dolinka, so našli že jako za vodna plovbena dela v Zdr.!sija je zaprosila za takojšnjo po- , . ,.v . .. v . , , državah. Od te svote bo dobila mod vlado Združenih držav, ali letvijo je izruvala pri mostic- padajoče moško truplo, za kapa bo morala že prihodnji teden kr nad rucimskimi apnenicam, terega domnevajo, da je naj- , ... v , t,; _„ 3v. razpelo m ga vrgla v na- brze Repovz, katerega je za- ustaviti vse pomožno delo, ki ga . j , • • i , . vrši v Chicagi in po državi. Tež- rastl° MedlJ°' katera ga -ie od" sul jeseni plaz laPora pn gra" ki časi in težki posli čakajo tudi Plavila.,v Savo, kjer so razpelo nji hidrocentrale pod vasjo ...... ,, , • „ . _ potegnili iz vode tamosnji pa- Zasip. administrativne oblasti vtem 1 * . . ■ ., , . santi, ki so se nad bogokletnim -o- država Illinois za plovbena dela '$3,738,000.00. I — Los Angeles, Calif. — V po washingtonskih in ulicah? Mnogi so gredo? Vlada bo primorana nekaj storiti, da potolaži vojne veterane v tej krizi. Franciji, je predlagal v senatski prv{ polovici meseca julija t. 1. zbornici sledeči dodatek k je bii0 v tem mestu 13 umorov, Briand - KeRoggovemu mirov- kar se še ne pomni. Oblasti so nemu paktu: Vsaka vojna napo- vznemirjene nad širjenjem u- ved se ima odločiti potom sploš- morov in si prizadevajo na vse nega glasovanja vseh državlja- načine omejiti zločinstvo. nov, vključivši žensk, mater, že- j .. . ,T Tr " . ,v T . I —New York, N. Y. — V pe- na, sester m hcera.Le, ako se na- ... ,, , , , ' ,, v. v. . 'tek je porastla zlata vloga v rod odloči z večino za vojno, se' J £ .icimamm . .. . , , v IZdr. državah za $16,190,000.00. lahko isto napove, drugače ne.„ . ,T , v. • .L,„m! Zlato je vloženo na kredit raz-— Na ta način, pravi Abrami, '____. . _ nih izvozov iz Zdr. držav. — Buffalo, N. Y. — Glasom stajtističnih poročil o produkciji se bo vojna popolnoma omejila in Briand - Kelloggov mirovni pakt bo dobil močne zobe, ki bo res v stanu preprečiti bodoče [cinka v Zdr. državah, pada pro-vojne. To je vrlo demokratično dukcija cinka v veliki meri. Ob-in lepo. Toda velike^rlave so tr- [enem tudi stalno pada cena cin-de buče; te bodo proti tej lepi jku in kakega okrevanja na polju I ideji. cinka ni na vidiku. oziru. Davčni dohodki vsled padanja obrata so vedno nižji, javne podpore pa zahtevajo več in več. Dva konca, ki ne "štimata" skupaj. -o- početjem mlečnozobežev zgra- Kap žali. Kakar poročajo dalje, je V bolnišnico se je namenil tamošnje orožništvo vsem že 60 letni gostilničar Ivan De-z?. petami, da prejmejo za-.kleva iz Zaloga in se je hotel služeno kazen, katero si bodo radi tega še poprej skopati v j gotovo zapomnili. — Z drugih — Chicago, 111. — Glasom krajev tudi poročajo o razrva-stavbinskih poročil, konstruk-|ni današnji mladini, tako na cijska dela še vedno padajo. Mrtvo je bilo doslej, a poroča se, da je še padlo za 15 odstotkov, kar se je delalo dosedaj v stavbin-skem oziru. Ljudje pač nimajo denarja in zato nihče ne gradi novih hiš. širite amer. slovenca! primer so v Kisovcu kvartali komaj šoli dorastli dečki, ki so se pri vinu stepli in je eden potegnil nož in jo ubral za ne- kopališču hotela Ljubljani, kjer ga srčna kap. -o- "Slon" v je zadela Strela Iz Dol pri Litiji poročajo da je naselju Veliki Gobi udarila srečnim tovarišem na cesto, [strela v domačijo Kristine Pod-kjer mu' razrezal meso in kite logar j eve. Zgorelo je vse po-pod komolcem. Po storjenem sestvo z vsem inventarjem, upi-dejanju je zbežal domov in se (lo konja, vola in nekaj druge skril pod posteljo odkoder ga živine. stsšfi i ŠMERIKSNSKI SLOVENEC AMERIKANSKI SLOVENEC fToi'ek, 19. julija 1932. Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-ieljkov in dnevov po praznikih. The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891. Issued daily, except Sunday, day and the day after holiday!. Moa- Izdaja m tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto Za pol leta Za četrt leta ..$5.00 2.50 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_________$6.00 Za pol leta______3.00 Za četrt leta____________1.75 Published By: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon CANAL 5544 Katoliški Slovenci v Ameriki! Ali slišite ta glas in klic, J svojimi družinami. Zakaj bi toki ga vam kliče vas stari znancc in prijatelj ".Amcnkanski'rgj GnkrRt SVOJG potoVEiijG H6 Slovenec"? — Ako ga slišite, tedaj na delo! Ako vam je ta;usmerili tako, da bi imeli od nje- l-'st pri srcu in vam je kaj na tem, da ostane kot dnevnik, te- j ga kako duhovno korist. _ Le daj na delo! Ako pa ne, potem vedite, da bo prej ali slej list t pohitimo v nedeljo 31. julija v primoran jenjati kot dnevnik. Johnstown v Pennsylvanijo, ra- in čigava krivda bo to? dovali se bomo na hribu gy T(J_ Odgovorite! ..$5.00 Subscription: For one year _________________ For half a year ................................ 2.50 For three months_____________1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_______$6.00 For half a year_______3.00 For three months___1.75 Onim pa, ki nimajo avtov ne prijateljev da bi se z njimi popeljali na prostor piknika pa naznanjamo, da je za njih tudi preskrbljeno. Ob 2:30 popoldne jih! bo prvič čakal trudk pred Delič-kovo dvorano in potem vsako režije, katere svetišče sem prvič uro. Dobili bodo vožnjo tja in obiskal lansko leto v Lisieuxu na ] nazaj brezplačno. Francoskem in vzel od tistega! Tudi "famozni" gulaž ki je v drama? kraja tudi sliko, kakor tudi sli-;navadi na piknikih slov. doma' ko hiše, kjer se je svetnica na-'letos ne bo izostal. Kuharice že hajala kot dete in se tam igra-1 prakticirajo s starokrajskimi re- j ukradeno' !a. Le pojdimo tja in veseli se' centi. I * Neuljudno pohvala — Kako se vam je kaj, dopadla nova Izvrstno. Posebno tatovi so sijani. Celo, kar govorijo, je Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR!—Številka poleg vašega naslova na lishi znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. ROMANJE TEREZIJI NA HRIB K SV. V JOHNSTOWN Cleveland, O. Obljuba dela dolg. — Kdo se ne spominja da smo se mi in da barska naselbina Johnstown v so se naši starši v stari domovi- Pennsylvaniji. Cesta štev. 422 ni večkrat zaobljubili potovati pelje tja preko Shardona itd. na eno ali drugo božjo pot; za Zadnje čase smo že precej sliša- Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at'te ali druge potrebe, bodsi da SO li 0 zgoraj imenovani naselbini Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. • i v i • t ^ i ! . . ... -------! iskali zdravja, ah odvrnitev ka-j in to je bil vzrok, da je radoved- tt i • t • kib nadlog in težav. livala vsem onim, ki so nas1 a*™ sedaj ie d0ba b0žje- v . . # potnih potovanj po naši domovi- culi m ki so nas razumeli lni> p« ^ ^čnih kraj.ih> kjer i so po hribčkih in holmih zgrajene bele cerkvice, iz katerih Da pa ne zajdem v tem dopi su predaleč, naj povem, kaj je drugi in vam ne bo žal bil pravzaprav namen tega do-1 a. Grdi pisa. — Nekako 106 milj od tu-' _l0_' 4 ima. Predzadnji teden smo naslovili na prvi strani poseben članek vsem naročnikom. Povedali s-rno tako, kakor je, namreč, da kriza, ki tepe ves svet, tudi nam ne prizanaša. Apelirali smo na vse one, ki so v stanu, da naj poravnajo svojo naročnino in isto obnove še v naprej. Gotovi del naročnikov nas je slišal in razumel in so s3 *e c'r i nekateri tudi po možnosti odzvali. Toda velik del jih je če, od katerih ni odziva, ne takega, ne takega. ' Mi radi verujemo, da so naročniki hudo prizadeti vsled Arize. Kako bi ne bili! Toda, da premnogi si ne morejo pc celo leto in še več niti dolarja utrgati za časopis, je tudi težko verjeti. Morda so taki slučaji, toda ne tako številni. Naj bo eno ali drugo, mi moramo odprto in javno povedati to-Ie resnico: Naše tiskovno podjetje ni kako milijonsko podjetje, da bi imelo za seboj kake bogate rezerve. Ne, vsi dohodki gredo sproti za stroške izdajanja lista, itd. Ti dohodki se pa vedno krčijo in vsled tega, vsled zastanka naročnikov na naročnini,' list prihaja v krizo. zvonikov se preko zelenih goz- nost tudi mene premagala in sem se podal tja še pozimi, ko je divjal velik sneženi vihar. Smola je bila takrat taka, da me je baš tistikrat zamedlo baš na sam hrib sv. Terezije, tako da nisem mogel z avtomobilom za par dni Sheboygan, Wis. V nedeljo smo imeli v naši fa-ri žegnanje. Sv. Rešnje Telo je bilo izpostavljeno med sv. mašo, pri kateri je g. župnik imel temu dnevu primeren govor. Pev- samo volje Slovencev in Slovenk še pričakujemo. Dobrodošli »vsi enako, tisti ki imajo še kaj cvenka v žepu kakor oni brez njega. Ne gre se samo zato, da pokažemo koliko dobička smo napravili, ampak koliko zavednosti in dobre volje še posedujemo. Vzemimo si za vzgled Nemce, Poljake n-'e ;v Preselil in druge narode, ki jih je kriza istre®ja v klet. prav tako oplazila kakor nas, a se ob svojih sličnih prireditvah Čuden najemnik. — Torej kdaj mi boste plačali najemnino ? — Čujte, gospa, če bi bil vedel, da ste tako radovedni, bi se ne bil nikoli preselil k vam. * * * Znižanje najemnine. — Ali ti je gospodar res znižal stanarino? — Ne stanarine, stanova-sem se se pod dov in travnikov sliši tako lepo prav nikamor. To me je precej ubrano zvonenje, ki privablja' užalilo in iz maščevanja sem ta romarje in jim lajša njihovo te- kraj filmal in ga tudi opisal žavno pot v hrib ter jih vzpod-Jprav tako, kakor je v resnici tabuja k molitvi. — Ako pohitimo1 krat bilo. — Na moj tedanji do-s svojimi mislimi nazaj v mladostna leta, se bo ta in oni spomnil, da ga je še kot otroka tam ci so lepo peli med službo božjo. Vidi se, da so se potrudili. HvaJ vendar zberejo skupaj še v vec-la jim lepa! Priznanja vredno. jem številu kakor kedaj poprej, je dejstvo, da se j t zbor v zad-jHudi časi zbližujejo druge, za-njem času tako pomnožil. Tako kaj bi tudi ne, nas Slovence? xt „,„x -ir— ]epge žvr-j Vsem na svidenje in dobrodošli na pikniku 24. julija kliče Pripravljalni odbor. --0- okoli vodila njegova verna mamica, ki je z globoko vernim srcem po kolenih drsela okoli oltarja z rožnim vencem v roki in s solzo v očeh. Kdo mi tega ne bo potrdil, da je ona takrat mo-hb za celo družino, ki jo je izročala Marijinemu varstvu? — Pa mi povej dragi čitatelj, če niso bili to tvoji najsrečnejši trenutki za te in za tvojo mamico! pis sem pa prav te dni prejel )dgovor, katerega je napisal brat Akurzij, ki piše: je prav, več Vas je, lepše zvr golite! Društvo sv. Cirila in Metoda se je udeležilo slovesnosti korporativnc. V. Kalan in I. June sta bila v svojem elementu. Pritrkavala sta, da jima je pot tekel po obra- precej oster odgovor, katerega zu" Ljudem 3e kar mehko Pri sr"( cu, kadar slišijo ubrano petje i svojih zvonov. (Bili so uliti v j PREHLAJENJE Med bolezni, ki so še najmanj ; — Povej mi, kje je mogoče na.j,ti V tem letu so prenehale poslovati kar tri odlcc'lne in ve-1 večje veselje, kakor ga je obču-.'ike banke, ki so oglašale v našem listu in listu precej poma- (tila tvoja mati tedaj in si ga sko-Sale. Vsled krize so tudi mnogi drugi jenjali oglašati v listu, ro gotovo občutil tudi ti, ko si z Vse to jemlje listu dohodke v veliki meri. !njo klečal v Marijinem svetišču. Vodstvo lista se trudi na vseh koncih in hrani, kjerkoli Res, zavidal bi človek še danes se da. Vsem, ki smo uposleni pri listu, in podjetju, je bila že' one ljudi in rekel, da srečnejših dvakrat občutno znižana plača. Toda vse to ne pomaga, ker svet še ni videl, ne poznal. _ dohodki se še vedno manjšajo. Mnogi list odpovedujejo, med- Sreča človeka se pač res drugje tudi napravil, ko pridem tja. — tem ko za list dolgujejo po več mesecev. Novih naročnikov v ne najde, kakor v mirnem srcu Obljubil sem namreč in napra-Zastopniki(ce; so čedalje manj aktivni, take in srce se pa tudi nikjer drugje vil bom po obljubi in potoval k Pri brivcu. — Gospod, lasje se vam nekam hitro redčijo. Ste že poskusili naše novo sredstvo zoper izpadanje las? — Sem, mislim pa, da mi ne izpadajo radi tega. sp -š V Prepozno. — Mlada zakon-,ca se sporečeta. — Že vem, i kaj stotiti, — pravi žena. Vrnem se k materi. — Prepozno, — zagodrnja mož, — davi se je vrnila tvoja ! mati k tvoji babici. "V ---1/H.I1.CIJ V Ll, , « ' \ n 1 XH OU Ot Ud J 11 idil J ! ft " jjt si nas prav krivično opisal. Ni domovim") Gorenjci pravijo, da raziskane, Spada tudi navadno | , " „ .. res, da vodi cesta samo do nas, 30 kar v devetih nebesih> kadar, prehlajenje, kar se človeku po ^ TT, T v ~ ceste vodi naprej v Pittsburgh. J™;'« ^ožnost slišati to staro-! pravici zdi ze!o čudno. PrehlPa. f^llZtfČl ' Ni res, da se pri nas nehajo hi.| ^sko 'naMjan ^ Dolenjci jenje je namreč tako pogosta in Z^^iZli^Tte^ še, nad nami, vrhu hriba se na- ,uzlvaJ? 'kukanje", Štajerci Pa, neprijetna bolezen, da bi se je ' ° tem? haja še najlepša vasica in pa tlJancenJe • bili morali zdravniki že krasen razgled. Le pridi sedaj k Goren^ so sploh umetniki v lotiti in jj priti do živeg nam, in čudil se boš. Saj si ob- Plavanju. Ko se je Rudolf se pa žal ni zgodilo ge]e ljubil/ da prideš in sedaj glej, Habsbunki poročil, so bili po-.vejšem času so si začeli ucem da ostaneš mož beseda". Tako vabliem zvonar^ 12 St- Ma*™a možje prizadevati, da bi našli '' nekako me je br. Akurzij okrta- ?? KranJuna DunaJ- da 80 P"', vzrok prehlajenia. V poročilu j — To so prazne čenče. Mo-davno ja gena je t)ila najprej črnO-laska, potem pa plavolaska, a v no" yndar nisem opazil nobene čil, ki je takrat bolan ležal men- ^li pri poročni slovesnosti.1 angleškega medicinskega zavoda da samo za to, da mu ni bilo tre- Tudi Ame™ani ljubijo naše Pozna ga. poznava se že Dagi prijatelj, 20 let in upam, ba odmetavati snega. Sneg sem zvonen.]e. pa kidal jaz in še dobro se spominjam, kako me je vihar obmetaval s snegom. Vse to lahko tudi s slikami dokažem, kar bom Je rečeno, da so ti poskusi zato da mi posodiš 1Q dolarjev ki . Tn t-rtrr In lrrt« ^ K M X --— 11____ t • i m t , i tako težki, ker nobena žival, kar ijv, T,,virin „„ Iz Iffi lin vas pozdravlja ^ rabi I]avadna Tine. DA BOSTE ZA GOTOVO TAM da za eksperimentiranje, ne reagira na bacil, ki povzroča pre-I hlajenje. Izmed vseh živali, kar J so jih doslej rabili za poskuse, j kaže menda samo šimnanz do- Milwaukee, Wis. Ali ste se že odločili, da obi- bro voljo, da bi si dal ,'cepiti" J ki dnevnik. fove ustanove, nam menda ni treba navajati. Bil je vsem na razpolago. Da, vsem in v vseh slučajih, ki so bili v korist narodu in našega slovenskega in katoliškega prepričanja. Ta list, "Amerikanski Slovenec", ki drje ledino na polju slovenskega časnikarstva že dolgih 41 let, je sedaj v potrebi. Prav resno potrebuje pomoči od vseh svojih naročnikov, prijateljev in somišljenikov. Kakšne? Take, da vsi, kateri morejo, svojo naročnino poravnajo, pridobijo listu kake nove oglase od trgovcev, pri katerih kupujejo, itd. Mnogo jih je še med nami, ki zmorejo, da bi si list naročili, če bi kdo prišel k njim in jih nagovoril. Pojdite k takim, 'ki jih poznate, in nagovorite jih, da se na list naroče. Kdor ,?daj pridobi novega naročnika, ta veliko pomaga. prehlajenje. V New Yorku se je posrečilo zdravnikom prenesti iz kataral-nih procesov pri ljudeh vzgojene bacile na šimpanza in mu tako naprtiti umetno prehlajenje. Ba- kulturah. Ti poskusi pa še niso končani. Delajo jih v Ameriki in Angliji na ljudeh, ki se dajo sami na razpolago, kajti s šimpan-zi so poskusi zelo dragi. Na uni- tej krizi ni. gre vedno bolj navzdol. ,.tako lepo ne umiri, kakor ravno sv. Tereziji wa božjo pot dne 31. ščete letošnji piknik Org. Sloven- L . - az"me se> da v takih razmerah ne bo mogoče do!go iz- na zgoraj omenjenih krajih v julija. - Takrat ni vreme nam skega Doma 24. julija na Gaz-hajati. Da to odprto m javno navajamo je vzrok to, ker že- prosti naravi, kjer se zbiraj« ne onim dopustilo, da bi mqgli vodovi farmi, hmo, da nas bodo naŠ! somišljeniki razumeli. ! kmečki ljudje in jim romarski oddaljeni videti slike, radi debe-i V glavnem je bilo že poroča- ... JS1 S° 1J**"1 ln tega bl naš' somišljeniki ne smeli poza- zvonovi zapojo najlepše melodi- lega snega. Namenjen sem pa se-' no kaj vse bo na tem pikniku bih. Katohski Slovenci v Ameriki bi ne smeli pozabiti, koli- je še preden se prikaže jutranja daj tja, kamor bom vzel nekaj Sedaj računamo samo še na zato deia m žrtev je bilo treba, da smo spravili na noge katoli- zarja. — Da, to so srečni dnevi slik, da jih tam pokažem kar na vednost in udeležbo naših roja--cil katarja se da gojiti v "raznih Kaj je storil katoliški dnevni za narod m nje- za 0ne, ki tam žive, ki žive sicer prostem, na vrtu ob cerkvi, bo- kov in rojakinj. v pomanjkanju, toda njih srca disi v soboto, ali v nedeljo večer, I Na starše tudi apeliramo, da se radujejo nedelj in praznikov ob obletnici ustanovitve. Ako bi puste svoje otroke, da se udele-in že pol leta naprej se vesele, se kdo hotel pridružiti temu rav- že parade ob 12:30 popoldne od ko bodo imeli priliko se udeležiti no zadosti dolgemu izletu z avto- zemljišča slovenskega doma. Ča- daljnega romanja na božjo pot. mobilom, se mu sedaj nudi lepa kal jih bo tam velik dekoriran verzi v Yali .se je podvrglo po-Morda se bo kdo nasmehnil, prilika. Lahko se priglasi, da po- truck, dobili bodo "uniformo" in j skusom 7 pogumnih mož, da se ko bo to bral in rekel, da je to tem potujemo skupaj. — Zakaj' "inštrumente", da bodo pomaga-"nedolžno veselje". Saj tudi je bi ne tudi mi tukaj, ki smo na- Ii muzicirati. Pustite jim ne-in to veselje je več vredno kakor sledniki naših dedov, katerim je dolžne veselje in zabave, milijoni, ki nikdar ne zadovolji- bilo potovanje na božjo pot ne-j Na avtomobiliste apeliramo, jo človeškega srca. Za to imamo kaj svečanega, zakaj bi, tudi mi da pomagajo povečati parado, le preveč zgledov in dnevni do- tukaj ne poskusili s takim roma- Vsakdo bo dobil eden brezplačni v . .... . CI ..».tj- , " " Igodki nam pričajo, da se ravno njem z istim blagim namenom, s napis na suknju. Določena je »ele ZT« f°VenC,k! .Nerad1' . Zr° PlŠem° ^^ bogatini skor° nikdar ne P°ču-i katerim 80 hodili na božJa P«ta'tudi ena čedna nagrada za one-d?m« £ 7 T i T "T/® ' PH "rCU in Vi" tij0 sreČne in zadovo,.ine' kljub naši dedje in naši očetje in ma- ga, ki bo svoj avto najboljše in ^r hrana " potreben' kakor mu Je Potrebna vsakda-1 vsemu bogastvu, ki ga poseduje-1 tere. Saj vendar tako radi sem | najprimernejše dekoriral ali o-_' _ 1 io. I in tja potujemo ali sami ali pa s1 premil z napisom. ----" ~~ r-,---1 - , , ----... ,, ———-—, ■ . ^ ____________ : — izključeno! i — Zakaj pa? — Ker te poznam že 20 let. « * * Slepo črevo. — Ljudje bi mogli prav dobro živeti tudi brez slepega črevesa. Ali ne mislite, g. sanitetni svetnik? — Ljudje že, toda kirurgi ne. V duhu časa. — Prijatelj® razgledujeta znamenitosti Pariza. Ustavita se pred veličastnim spomenikom. Prvi (čita) : Tu počiva zna meniti politik in. poštenjak. Drugi: Kako so mogli pokopati oba skupaj. V šoli. — Učitelj govori o ugotovi, v koliko povzroča pre-[letanju in vpraša Mihca: No, hlajenje prepih. Najprej so se- Mihec, kaj na primer kanarček deli nekaj časa v prijetno zakurjeni sobi, potem so pa morali stati skoraj celo uro na močnem prepihu, ki so ga napravili z e-lektričnimi ventilatorji. Poskus' more, jaz pa ne? — Okopati se v kozarcu vode, gospod učitelj. * * * I V gostilni. — Prvi akadc-so večkrat ponovili, toda prehla- mik: Natakar, jaz bi rad pla-dil se je samo en človek, kar pri- čal! ča, da prepiha pri prehlajenjuJ Drugi akademik: Prijatelj, ne zadene nobena krivda. nikar ne laži! TARZANOV SIN (88) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal:EDGAR RICE BURROUGHS Menem in Baynes sta prišla do neke razpa-f^jcce kolibe in sta ae skrila vanjo. Videla sta rataneno ravno prizor, kakor je udri skozi vi-r- ° veliki slon in izruval steber, na ka- l-em je bil privezan Korak. Baynes ni vedel, c'c. f?a je don tešil, marveč mislil je še, da ga bo Klen umoril. Ne tako Meriem, ta je poznala Jantarjevo zvestobo do Koraka še iz džungle, zato je vedela, da to pomeni za Koraka rešitev. V Šejkovi naselbini je nastala velika zmeda. Zamorci so se prestrašeni poskrili. Konji, osli in kamele, so se potrgale iz strahu pred slonom iz svojih ujzft in vrvi in so dirjale semintja po naselbini. Baynes in Meriem sta to izrabila. U-jela sta vsak ene^a konja in se hitro podala v beg. V naselbini sami pa je bilo vse zmešano iz dogodka, ki se je dogodil. Zamorci so mislili, da je tisti "beli hudobcc", kakor so nazivali Koraka. . • . . . gozdni bog in da ga spjoh ni. mogoče uničiti. Poskrili so se. Še le, ko so nekateri Arabi zapazili, da sta Meriem in Baynes vzela dva njih najboljša konja in z njima pobegnila so začeli klicati ekupaj zamorske vojnike in druge, da bi začeli zasledovanje za pobeglimi jetniki. Spustili so sc sicer en čas za njimi v dirko, toda Meriem in Baynes sta k sreči imela najboljša dirkača in v dobri tiri je izginila vsaka stcc za njima. , « £ f»,v'1 Kako se je gpdilo medtem časom Koraku? Veliki Tantor slon je bil dirjal z njim iz Šejka-ve "narelbine daleč v džunglo. Ko ga je prinesel v kraj, ki je bil slonu domač, ga je lepo položil na tla, stopil poleg njega in ga čuval. Korak pa je napenjal vtfe svoje moči. ni mogel iz obveze. Zamorci so ga silovito zadrgnili in zavezali z debelo vrvjo, da se niti gartiti ni mogel. Skoro dvajset ur je že bil tako privezan in slon Poleg njega. Kaj se je zgodilo potem? ^-OOOOOOOOOOO^XJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO) LEPOTA SLOVENIJE JE SLIKANA IN OPISANA V KNJIGI ' Goreiij ska' Tc> je knjiga, ki jo bo z velikim užitkom bral vsak Sloevuee, kaj šele sinovi in hčere prekrasne romantične Gorenjske, ki tvori najlepši del slovenske, kakor tudi jugoslovanske zemlje. Sinovi in ličere prelepe romantične Gorenjske, bodo v tej knjigi našli v besedi in sliki svoje mle rodne vasice, trge in mesta, svoja pestra gorenjska polja in livade in Svoje divne lepe gorenjske gore in planine. V knjigi je opisana zgodovina in sedanjost skoro vseh gorenjskih mest, trgov in vasi. Imd nad 250 pokrajinskih slik, ki predstavljaj0 gorenjska mesta, teste in vasi, pestra polja in livade in divne gorenjske gore in planine. PIŠITE PO NJO ŠE DANES! _ STANE-S POŠTNINO $2.00 KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 184D w. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. k OOOO OO OOO OOOO O O-O O O ooo O OOOOOOOOOOOOOOOO^-1 Torek, 19. julija 1932. AMEkIKANSKI SLOVENEC ^fstt a 24 25 26 27 28 29 30 TEDENSKI KOLEDAR Nedelja — Kristina. Ponedeljek — Jakob apostol. Torek — Ana, mati Marije: D. Sreda — Pantaleon. Četrtek — Viktor. Petek — Marta. Beatrika. Sobota — Abdon in Senen. "NAZAJ NA FARME!" — TA KLIC JIH JE ZVABIL IZ MESTA NA POLJE wmm Rev. J. C. Smoley: DESETA NEDELJA PO BINKOŠTIH m Tempelj v Jeruzalemu, v katerem sta molila farizej cestninar, nas spominja na besede sv. Pavla: "Ali ne veste, daj ste tempelj božji in da sv. Duh v vas prebiva?" Mi moramo misliti na duševni tempelj, našo dušo, kakoršna mora biti, da bo stanovanje Gospodovo? Odgovor na to nam da apostol sam, ko pravi, da mora biti postavljen na temelju apostolov in Prerokov in na vogelnem kamenu, ki je Kristus. Vogelni kamen tega duhovnega templja je torej Kristus, oziroma trdna, neomahljiva vera, da bomo našli žveličanje je poslal možu čoln na pomoč in; drugimi besedami, ad sir.: dobi-ga končno rešil. Nesrečnik, iz- li v roke novo sredstvo za sdrav-stradan, je napel vse svoje zad- ljenjfe krvnih bolezni, med dru-nje sile v borbi za življenje in gim malokrvnosti. Dosedanji po-tako mu je po eni uri smrtne ne- skusi so pokazali dobre rezulta-varnosti prinesel čuvaj rešitev, te pri vseh vrstah anemije, zla-Seveda je bila zaradi tega na- sti pa tiste, ki izvira cd pljučne tuberkuloze, raka, kroničnega zastrupljen j a itd. Poskusnim o-sebam so umetno zmanjšali število rdečih telesc v krvi in ko so pravi j ena ovadba. -o— ZASTRUPLJENJA Samo po sebi se razume, da je ... , , t ■ jih obsevali z ultravioletnimi pri vsakem zastrupljenju treba ____ takoj poklicati zdravnika. žarki, so se jim ta telesca sama , „ od sebe pomnožila. Seyderhelm njegovega prihoda ravnaj mo sledeče: ________ Propaaganda, ki so jo zač.sli nekaj tednov nazaj sirom Amerike, to je "nazaj na farme", se po več mestih uspešno izvršuje. Slika kaže obsežno farmo 1SS akrov v predmestju St. Louis, katero je dobilo v najem neko mestno pomožno dre:tvo, ter je isto razdelilo v parrcle ter dalo 445 družinam, vsaki svojo parcelo, c?a jo obdelujž, posadi razne poljske pridelke, itd. Na ta ^ačin vsaj za silo pomagajo brezposelnem. sdinole v Kristusu. Moramo verovati, da je on večni pastir, ^ taborno zveličani le, če se pridružimo njegovi čredi. Mora-I Smrtna nesreča moč, a vse njihovo prizadevanje, jejo. O tem se lahko prepričal m0 verovati, da je on vrata, in da bomo skozi ta vrata prišli v J y Trstu je pred par tedni po- da bi požar omejili je bilo za- vsak strasten kadilec sam, če ne-,. . . „ večno življenje; moramo verovati, da je on luč sveta, in da ndsrečil 34 letni Andrej Dodič man. Stanovanjska hiša je zgo- ha kaditi. Nekateri zdravniki!ln ^zgatl bomo v tej luči spoznali resnico; da je on trta, mi njegove iz Bazovice pri Trstu. Povozil ga rela do tal. K sreči je bila last- menijo, da povzročajo cigarete'!? p° Aeze' . nast°P1 zas iup? raka. Zdravniki ^ z gobami, se mora čimprej Pri zastrupljenju z lugom treba dati jesih, kislo vino, citrono, mleko. Po obilno zaužitem alkoholu toploto, na glavo pa mrzle obklade. Po zaužitem bencinu oz. petroleju treba dati mleko. Ce nastopi zastrupljenje z mesom, so potrebna odvajalna sredstva (ricinus) in klistir. Pri vpiku čebele je staviti na dotično mesto malo salmiaka ali pa kos sode. Pri ogljikovem oksidu (vrenju vina i. dr.) predvsem sveži zrak! Istotako pri zastrupljenju s plinom. Pogosta so zastrupi je-nja z lizolom. To se leči s sladkornim apnom in mlekom. Pri kačjem piku treba rano takoj Ujedeni ud v tej luči spoznali resnico Sadike, in da bomo obrodili dobri sad le, če bomo združeni je tovor, avtomobil. Še živega so niča zavarovana njim. . z reševalnim avtom pripeljali v Temelj tvorijo apostoli, to se pravi, mi moramo biti zvesti tržaško bolnico, kjer je pa kma-«1 pokorni otroci Cerkve, ki jo je Kristus postavil kot rešitelji- }u izdihnil za hudimi poškodba-co človeštva; te cerkve, kjer izvršujejo nasledniki apostolov mj. Pastirsko službo. j -o- Štiri stene tega poslopja so pa čednosti. Prva je krščan-' Požar ska modrost. Varovati nas mora pred usodo naše pramatere j ®Ve, ki je mislila, da ravna modro, ko je jedla prepovedan ' Ta modrost nas mora varovati pred krivimi preroki, ki Prihajajo k nam v ovčjih oblačilih, znotraj so pa grabežljivi volkovi; da ne bomo poslušali zmot sveta, ampak se vedno vPi-ašali: "Kaj je volja božja??" Druga čednost je pravičnost, da damo vsakem,-jr, kar je , Njegovega. Ta pravičnost vsebuje krščansko popolnost O j ^ ge na ^ av- Jožefu sv. Pismo ne pravi drugega, kakor: Eil je pravičen |oc F »ož. — In s tem je povedano vse. Dajte Bogu, kar je božje-' . v„ .. tPo . . . . yr i v , ____ , , lu, se je gasilcem posrečilo da so , v.-, ... m cesarju, kar je cesarjevega. Kar hočemo, da nam aru-i 'v ° . , . . . „ . navdušeno sprejeli. * store, to storimo tudi mi njim. Rozar omef' kl * . Tretja čednost je zmernost. Ne obstoji samo v tem, da ,skoro popolnoma uničil hiso Stn° zmerni v jedi in pijači, marveč da brzdamo svoja nagne-! 0 .." . in strasti. ' Tudi to je lepa čednost. j Rexo p°riraJO . Čgi^tii čednost je srčnost, in te potrebujemo, da nas ne i Aakor^se^ poroc^, ^ tteke^so j ROPARJI ODNESLI $2500.00 »odo ostrašile težave in preganjanja pri izvrševanju naših Pricel1 pa zavračajo mnenje, da bi vplivale cigarete izprati želodec s 0.1 odtsotno raztopnino hipermangana. Po-so tudi zastrupljenja z ; Nov sodnik v Ajdovščini antiseptično. i 1 Zadnje čase je rimsko pravo- Zakaj ljudje kade cigarete? i ^^ . . . I sodno ministerstvo izvršilo mno- Človek zahrepeni po kaji iz dol-j, cmmi kislmami- Tu Je tre" !go sprememb v sodnijski službi gega časa, iz prirojene želje po, pitl mlaSno vodo' dokler ne i v Julijski Krajini. Mnogo dose- posnemanju ali pa hoče biti od-!nastop! bljuvanje. Potem se vza- TT v. J „„ on . .. . danjih sodnikov je bilo preme- vastel, čeprav še ga drži še mle-[me S°da' ah pa olje' mleko m V noci od 21. na 22. junija je gčenih -n na njihoya megta SQ bi. ko pod noSQm Cim sc nayad. k&_ jajca v Matuljah iz neznanega vzroka imenovani novi veginoma iz diti, mu preide kaja v meso in nenadoma začelo goreti v hiši kovača Fran j a Melečkarja. O-: gen j se je z veliko naglico širil in kmalu je bila vsa hiša v pla-q'menih in malo je manjkalo, da ' se požar ni razširil še na ostale sosednje hiše. Po napornem de- JTI južne Italije, ki so vsi zvesti slu- kri, tako da se zelo težko odvadi, žabniki fašistov. Tudi dosedanji Prezident Herbert Hoover sma- sodnik v Ajdovščini je bil pre- tra cigarete celo za vir zločinov, meščen in na njegovo mesto je Londonsko društvo je prišlo po, . bil imenovan Dr. Josip Paris, daljši debati do zanimivega za-(^Sm C3SU senzacionalno odkri ki je dosedaj služboval v Bariju ldjučka. Slepci praviloma ne ka- ' in katerega so Ajdovski fašisti de in torej je del užitka pri ka- NOVO SREDSTVO PR MALOKRVNOST? Nemški učenjak prof. Richard } Seyderheim je napravil v zad- TO W ONO dolžnosti. Kaj nam pomagajo "vse druge čednosti, "če nima- ,mcsta' Pred ted,li 80 pl'ičeli p0' s temeljito renovacijo Chicago, ill. — Štirje ban- dirati stare hiše v starem mestu, diti so oropali urad družbe Maier & Company na iho srčnosti, možatosti, da ostanemo stanovitni? Končno pride na poslopje streha. In ta je največja vseh le majhen del aktiven, večji del je v inaktivni stopnji, ki se pa da aktivirati po obsevanju z ul-traivoletnimi žarki. Citagenin se da nadalje pridelati v obliki svoje poskuse še nadaljuje, ker heče svojo metodo izpopolniti tudi za zdravljenje zločeste (per-niciozne) malokrvnosti, najhuj-. še oblike te bolezni. "A I -0- MOŽGANSKA KAP Možgansko kap povzroči običajno to, da se kakšna majhna, poapnela žilica v možganih pretrga in se iz nje razlije kri v možgansko substanco ter jo delno uniči. Sila kapi se ravna pO važnosti in velikosti uničenega možganskega dela. Najboljše varstvo pred njo je dosledno higiensko življenje, ki obvaruje člov.eka pred poapnenjem žil.. Od 50. leta dalje se moramo čuvati vsega, kar bi utegnilo povečati krvni pritisk in pospeševati pretrganje žil: nezmernosti v jedi in pijači, prevelikih telesnih naporov, napenjanje, razburjanja, sončnih kopeli itd. Proti že poapnelim žilam se lahko zdravimo tudi z določenimi medikamenti, n. pr. z rodapuri-nom, jodokallijem in diureti-nom. 'raztopine, ki je uporabna za in-Na krovu ladje "Sappho", ki jeciranje. je plula ob algirskem obrežju, se, Seyderhslmovo odkritje je o- Na gromne važnosti, ker Ponižni se ne bo postavi,, "Gospod, 2ahvaiim ,™stu v primeri z.ostalimi bila^ Ko so p« y urad so na- ladjoseje rthbtapfl 26 « Jt, pomeni z v jugoslavijo Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku ILE DE FRANCE 9. julija (opoldne) 30. julija in 27. avgusta PARIS 29. junija, 22. julija La FAYETTE IG. julija ;r 2. septembra Nizke vozne cene v vse dele Jugoslavije Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente ureoek 306 N. Michigan Ave. Chicago, 111. m se ti, cla nisem tak, kakor so drugi ljudje." Ponižen človek ustnimi okraji, jetika ugonobi- merili puške in prisilil uradni- jrfj Manakrovig bo rekel iz globočine srca: "Gospod, bodi meni ubogemu iin še zlasti mla" ^ h stem z dvignenimi roka- prepeljati brezplačno Ko v "--all uuufcUl.u T^ , mi Prisilili SO h lacam 1 Vn rln mamo*;; a Pesniku usmiljen!" je hotel s''1!!!""11111111"1111111111"''1"""""!'!"!'!!!!!!!'"!!!!!!!!!!!:!!!!!.....wj||" W US">"'''• M:c^i:**^I1'»i*>i:»U111H■ Ultj»|UBUtlUWHWtraH^ so =; j dine. Dela so pričeli, kakor je mi. Prisilili so blagajnika, da ' mornarji potnika izsledili, so ga. | N?ii"tak temelj nekaj krasnega? Nekaj veličastnega? v ^ navadno z raznimi je odprl ™™*tno shrambo,,enostavno vrgli v morje. Da je | n« h. rtouJi« ^t H« "I v fašističnimi ceremonijami. pobrali $2o00.00 v gotovim in bila grozovitost še večja, je dalj _o__,nato v avtomobilu pobegnili I poveljnik manevrirati Še nekaj iz Renč neznanokam. ^ato pa naj bo naše največje veselje, da postavimo Bogu tak i tempelj. Tak tempelj, ki ga bomo postavili Bogu v našem sr-! ne bo trajal samo sto, ali tisočletja, marveč celo večnost, j del nebeškega templja, ki bo imel v sebi vse pravične in ^-voljene. Bog bo potem njihov Gospod, oni bodo njegovo i Judstvo, z njim bomo kraljevali na vekov veke. Zadnji torek je bilo omenjeno, da so v Renčah pri Gorici aretirali večje število renških fantov, radi polomljenih z ladjo,;! j da bi nesrečnik končno utonil v, g j borbi z valovi. Zločin bi bil ostal [ 1 prikrit, toda dogodek je z maj-j I Zagoneten napad O CIGARETAH V Londonu je zborovalo dru-!hnim daljnogledom opazoval ču-j| dreves, štvo za proučevanje grdih raz-j vaj morskega svetilnika. Mana- katere so fašisti zasadili v spo- vad in strasti. Na zborovanju se (krovič je bil brez denarja in de-min Mussolinijevemu bra^u Ar- je govorilo tudi o cigaretah. Ci-jla. Hotel se je peljati k prijate-naldu. Kar na lepem so osumili, garete so se razširile po krimski ,1 ju, da mu preskrbi delo. Lakč-da so oni izvrševalci te skrunitve vojni. V Evropo so prišle prej j ta ga je prisilila, da je prišel iz | činskih svetih pridržana pode- spomina. Kakor je bilo poroča- k°t v Ameriko. Toda zdaj Ame- skrivališča na ladji, ker je bil i X 4-.»4-«A UXi* violri i t m n i a In nn _ . . . . . iurli' ir mah" Drln vtn/^lrvi X . ¥ _ 1___i • Ji_________ " . 1 • i,. vvi-I« X« IZ NEODREŠENE DOMOVINE ^edavno so neznanci napadli Statu. Občinski sveti imajo le na- n0) so vge 0 Evgena Visentina " ~ ' , - iz u- Goriško bolnico .Vpraševali so ni, kadar se je šlo glede denarja 'patjega sela in Ignacija Vouka ga je napadel, pa ni nič in radi tega, so pričeli sedaj [z Trnova. Izročili so jih sodišču. . ''ektnega povedal. Karabiner-' naglo imenovati nove občinske Aretiran in izročen sodišču je ie dejal, da je po nesreči svete, kakor jih določa zakon, da bil tudi Teobald Pupin iz Dole-drugič pa da se je hotel tako uvedejo vsaj malo kontrole njega v Brdih, a je bil pozneje dm Usmrtiti. Očividno je torej, v občinske uprave. .izpuščen .Vsi štirje so bili areti- -o--rani pod pretvezo, da se niso prijavili k naboru. ! —o— PODPREDSEDNICA ZDR. DRŽAV ni hotel izdati svojih napa-"ftlcev. Novi občinski sveti >,, ;i goriški prefekturi je na-" Tien Pogumen slovenski kmet Elektromehaniku Otonu Lešniku se je V Dolenjih Brdih nedavno pripetila nesreča. Po- Htšna preiskava V Cerknem so napravili hišno igo dne 19. junija za- pravljal je električno napeljavo preiskavo pri posestniku Jakobu lsegel in ustoličil nove občin- in se pri tem po neprevidnosti Pcternelu in našli v hiši nekaj bi SV0te iz raznih krajev gori- dotaknil žice z visoko ilapetost-'orožja, vsled česar so Jakoba in «vete iz raznih krajev gori- dotaknil žice z visoko napetost-1 Pokrajine. V vsak občinski, jo. Nesrečnež je žico v hudem'njegovega 32 letnega sina Ivana K al in sicer za Ajdovščino, „ Je bilo imenovanih po šest , krču stisnil in nezavesten padel aretirali in ju odvedli v zapore. tKJ\ ^seh občinskih svetov je na tla. Na pomoč mu je prihitel Zatožena sta bila po nekem va- kmet Josip Simšič, ki je kljub ščanu. nevarnosti za lastno življenje z -o- golimi rokami pretrgal električ- Požar no žico in tako rešil Lešnika go- V Gaberju pri Štanjelu je na-tove smrti. Kmeta je tok sicer stal požar v hiši Amalije Vale-močno pretresel, k sreči se mu ševe. Vnele so se saje v dimniku, pa ni pripetilo nič hujšega. Gasilci so prihiteli takoj na po- nj Kanalu, Kobarid, Dole-\r.y Brdih, Rihemberg, Sv. Ar Ajdovščini, Šent Vid ^'Pavo, Trnovo, Tolmin, Vi-Vileš, Marijan in Romans. .v,,, 1 o zakonu je vsa oblast v ob- il mssmšMš Lesena keča, ki se nahaja v okraju Rdeče reke v Texa-eu. V tej koči se je narodil demokratski kandidat za podpredsednika Zdr. držav, John N. Garner. Ustanovljena 2. aprila 1894., inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, 3 sedežem v mestu Joliet, 111. POSLUJE ŽE 38 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago St., Joliet, 111. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA DO 33,000,000.00. SOLVENTNOST K^.K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima nad 24,000 članov in članic v odraslem oddelku in nad 12,000 članov in članic v mladinskem oddelku......... Skupno število krajevnih društev čez 200. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 38-letnega obstanka nad $4,000,000.00. Geslo K. S. K. Jednote je: "Vse za vero, dom in narodi" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in bogati podporni organizaciji, zavaruj se pri KRANJSKO-SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; $1500.00 in $2000.00 po-smrtnine. V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000.00 posmrtnine. CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na leden. Asesment primerno nizek. DVAJSET-LETNO ZAVAROVANJE: K.S.K.J. je prva slovenska podporna organizacija v Ameriki, kjer se člani(ice) lahko zavarujejo samo za 20 let,_proti primeroma nizkemu mesečnemu asesmentu. Po preteku 20 let ne plačujejo nič več posmrtninskega asesmenta. V slučaju smrti se takoj izplača njih posmrtnina. 70-LETNA STAROSTNA ZAVAROVALNINA: Vsak član(ica) K.S.K.J. ki doseže 70 let svoje starosti je u-pravičen(a) do 70 let starostne podpore oz. je prost asesmenta. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavapovan(a) pri K .S. K. Jedndti, kot pravi materi vdov in sirot. Če;še nisi član ali članica te mogočne organizacije, potrudi sc in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državadi bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej slovenski katoliški podpotrni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. let. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 NO. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. ;iiiiiiiiiii:iiiiiiiinia Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 19. julija 1932. Mlinarjev Janez SLOVENSKI JUNAK ALI UPLEMENITBA TEHARCANOV j Sestavil po narodni pripovedki iz srede petnajstega stoletja F. Kočevar V Celju je Marjetica hitro raznosila mleko po hišah, in predno je bilo končano prvo opravilo, sta bila naša prijatelja že zopet na Tehar-jih, kamor je potem prihajalo čedalje več ljudi na božjo pot. Kjer so božjepotniki, ondi tudi beračev ne manjka in tudi na Teharjih jih je bilo v izobilju. Sedeli in stali so v dolgi vrsti ob potu po celem hribu in prosili božjih darov. Podpirali so pri tem svoje prošnje na jako viden način: Tu je kazal eden grdo rano, da se je studilo človeku mimo gredočemu; ondi je imel drugi od božjasti zvite ude, tretji je položil preko ceste svoje berglje, da bi božjepotnike tembolj opozoril nase. Pod lipo v senci je ležal nekdo na vozičku že skovaj na pol mrtev, ki je pa vendar še jako pohlepno stegoval svoje suhe roke po zemeljskem blagu. Nedaleč od tega je čepela stara baba poleg svoje košare in prebirala jako pridno jagode zamazanega lesenega molka. Ona in njena soseda sta kričali, kar sta le mogli, vsaka je hotela biti glasnejša, da bi dobila več darov. Nekoliko od teh dveh je bilo videti slepega starčka, ki ga je njegova hči vodila za palico in nabirala darov. Janez je nalašč večkrat pregledal dolgo vrsto prosjakov, če ne bi našel onega razmršenca od danes zjutraj, toda ves trud je bil zastonj. Družina ga je že željno pričakovala. Janez pogleda po hiši, ako se ni po noči zgodila kje kaka nerodnost, pohvali to in graja ono, kakor se spodobi vrlemu gospodarju. Končno ukaže družini, naj gre k velikemu opravilu v cerkev, ter določi le enega izmed vseh za varuha doma, kal teremu naroči, na pohištvo in živino skrbno paziti in imeti vse dobro zaprto zaradi raznoprst-.nega tujega sveta, katerega se danes vse tere po vasi; nikomur se namreč ne da pogledati v notranjost, kakšnega duha je. Ko je določil vse to, se je podal za nekoliko časa k počitku. Bil je na vso moč utrujen. Dolgo mu ni bilo mogoče zaspati in ko se mu končno posreči, ga mučijo težke sanje. Janez je kmalu zopet kvišku, se obleče in gre v farno cerkev iskat tolažbe. Ze dolgo ali pa še nikdar ni molil tako pobožno, kakor danes. Precej časa je klečal pred velikim oltarjem in se priporočal varstvu Vse-gamogočnega. Končno vstane, se prekriža in gre venkaj. Niti Marjetice ni pogledal v cerkvi, čeprav je šel mimo klopi, kjer je ona opravljala svojo pobožnost. Iz farne cerkve se poda Janez k Sv. Ani, kjei- so se fantje dogovorili, da se snidejo. Tu je bilo še več ljudi kakor doli v vasi, tudi iz Celja je dospelo mnogo bož-jepotnikov semkaj. Razne družbe so se razprostrle posedši po zeleni travi, gizdalinsko o-pravljeni gospodiči so se klanjali našopirjen-kam, Celjankam, kakor bi bili ob pamet. Kako so se od teh razločevali priprosti Šentjurci, ki so ne daleč od Celjanov lepotarili svojim izvoljenim. Res, da niso znali gosposki govoriti in ne kvasiti neslanosti, toda obnašali so se modro in moško. Marsikak Janez se je sprehajal s svojo Miciko med obilnoštevilnimi kramarji, kjer sta si ogledala razno blago, poželjivim o-česom razpostavljeno na ogled. Še ne popolnoma dorasla mladina se je potikala najrajši okoli medičarjev. Pod lipama so se zbrali domačini; ondi je imela tudi Martinaška svoje ognjišče, kjer se je neprestano vrtila, kakor bi bila na škripcih. Sedaj je segla semkaj, sedaj tjakaj, kmalu zopet ondi kakor reč pokrila. Marjetica ji je po svoji moči vrlo pomagala, in če prav je stal Janez poleg nje, vendar ni ne juhe zasolila, ne pečenke zasmodila. Dvakrat ga je že nagovorila, pa še niti enega odgovora ni spravila iz njega. Silno zamišljen je gledal v vrelo juho, kako je gnala valove v velikem loncu. "Janez!" ga nagovori Marjetica že tretjič, — ali danes nič ne slišiš? Ali sem te morda razžalila, da mi niti odgovora ne daš!" "Godi se mi, kakor ujetniku, ki čaka na svojo obsodbo." "Kaj pa že zopet blodiš? Moj Bog, kaj pa naj storim, da ti preženem muhe, ki ti rojijo po glavi. Ako ni druzega vzroka, kakor ta, ki si mi ga zjutraj na poti razodel, bi moral pač biti vesel, da ti je določena ta čast!" V tem trenutku prišepa tisti berač k ognjišču, katerega sta naša znanca srečala zjutraj pri Sovodni in ponižno poprosi Marjetico, naj mu da kaj vbogajme, ker je silno lačen. Tri dni baje že ni imel v želodcu tople žlice. Janez ga ostro pogleda in berač povesi oči. To je bilo zadosti in je Janeza popolnoma prepričalo, da današnji berač ni nihče drugi, kakor sinočni ogleduh v meniški halji. Jeza ga zgrabi, da prebledi. Že ga je hotel zgrabiti, kar pride Šimkov Tone z drugimi fanti. "Dobro došli, da ste mi zdravi in dobre volje!" pozdravi Janez došle fante. "Saj sem vam pravil, da ga gotovo najdemo tukaj," vzklikne Tone. "Pozdravljen Janez! "Marjetica ti nam pa prinesi bokal vina in ko-puna nam nareži, saj brez tega tako ni življe-1 nja. Fantje, sedimo!" Fantje sedejo okoli ondi stoječe mize. Marjetica jim pa donaša vrč za vrčem sladkega vina. Pesem za pesmijo, zdravica za zdravico se je jela vrstiti. Berač, na kraju mize sedeč, povživa svojo juho, kakor da bi ga fantovsko veseličenje nič ne brigalo. Ko je pojedel, podpre si glavo z roko ter se potuhne, kakor bi dremal, pri vsem tem je pa jako pazil na vsak dih-j ljaj, ki se je temu ali onemu dvignil iz prsi. Še manj mu je ušla kaka beseda. Janez je Tonetu vse povedal, kar se mu je dozdevalo o beraču, na kar reče Tone, kakor nalašč bolj na glas: "Kaj ne, Janez, to je bila sinoči lepa komedija pri mlinu!" Berač to čuvši, počasi dvigne glavo in se dela, kakor bi se bil šele zdramil, vstane in hoče oditi ali v tem trenutku ga pa že zgrabi od zadaj Janezova roka. Berač se nerodno obrne in — brada mu odpade. Janez ga zasuče proti soncu in vzklikne: "Da, da, nisem se motil, si že pravi! Ali si pozabil, kaj sem ti svetoval sinoči, da se namreč varuj naših pesti,, če ti je ljuba zdrava koža!" Kdo ve, kaj bi bili fantje naredili z beračem ogleduhom, ko bi se ne bil v tem trenutku iz vasi zaslišal rog v znamenje, da se bo po pričela volitev načelnika. "Kaj hočemo sedaj ž njim? Pusti ga, Janez, naj gre svojo pot, ne onesnaži si svojih rok ž njim, požurimo se rajši, da pridemo o pravem času k volitvi." "Oho, tega ptiča ne pustim več iz rok!" se zasmeje Janez in odžene berača v blilnji svinjak, kjer ga zapre k pujskom. Rog na vasi se čuje vedno glasneje, trobente zapojo in grofov glasonoša napoveduje zbranim pričetek volitve. Fantje zgrabijo vsak za svoj klobuk in beže v vas. Čez malo časa so že v vasi. Za njima sta odšli Martinaška in Marjetica k Pengarju. Na vzvišenem mestu na vasi je stal grofov bogato opravljeni šotor, kraljevemu prestolu podoben. Na njen je bil napravljen grofov grb: tri zlate zvezde v modrem polju. (Dalje prih.) TISKARNA ► Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in (očn* postrežbo. Priporočamo, da pred* no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. DRUŠTVO SV. JERONIMA ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta, v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru Za nadaljna pojasnila se obrnite na spodaj podpisani društveni odbor: MIKE TOMŠIČ, predsednik, STANLEY SOBERL, tajnik, ANTON TOMŠIČ, blagajnik. MOL1TVENIKL ki jih ima v zalogi Knjigarna Am. Slovenca. SLOVENSKI MOLITVENIKI "BOGU KAR JE BOŽJEGA", priredil F. S. Finžgar, Zelo pripraven molitvenik za moške, zl. obreza.... 85c KAM GREŠ, trde platnice z zlato obrezo...................... 1.00 MCLITE BRATJE, velik tisk, zelo pripraven za starejše ljudi, vendar primerne oblike za moške za v žep. V usnje vezan z zlato obrezo............................ Rndera obrsza ................................................................ MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE: Umetno usnje trde platnice, zl. obreza.............. Umetno usnje vatirane plat., zl. obreza.............. Pristno šagren gladko usnje, zl. obr................... Pristno prešano šagren usnje, zl. obr............... V platno vez., zlata obreza...................................... V usnje vez., zlata obreza ...................................... Vatirane platnice, zlata obreza .............................. Bele koščene platnice, zl. obreza.......................... MARIJA VARHINJA: V platno vezan .......................................................... Fino usnje, vatirane platnice .................................. 1.25 85c 1.00 1.00 1.50 1.50 75c 1.00 1.25 1.25 75c 1.50 NEBESA NAŠ DOM: V platno vezan ...................................... Fino usnje, vatirane plat., zl. obreza.. OČE NAŠ: Vatirane platnice, zlata obreza.. Bele koščene platnice, zlata obreza.......... RAJSKI GLASOVI: V platno vezan ............................ SLAVA MARIJI, spisal Rev. K. Zakrajšek, debelejši tisk. Fino usnje vatirane plat., zlata obreza.................... 75c 1.50 75c 75c 75c SVETA URA: V platno vezan ................................ V fino usnje, zlata obreza .................................. SVETA POMLAD: Lepo vezan, zl. obreza.................. VEČNO ŽIVLJENJE, spisal Gregor Pečjak, doktor bogoslovja. Lepo vezan z zlato obrezo. Zelo praktičen molitvenik .................................................... VODITELJ V SREČNO VEČNOST: V platno vezan .................................................................................. ZDRAVA MARIJA, molitvenik lepe oblike izdelan in vezan na več načinov in stane: Mala oblika, zlata obreza ............................................ Večja oblika, zlata obreza ............................................ Bele koščene platnice, zlata obreza............................ Zlate platnice ................................................................. Vez., rdeča obreza .........................................-............... HRVATSKI MOLITVENIKI SLAVA BOGU, fine r.snjate vatirane platnice, zl. obr. UTJEHA STAROSTI, fino vezan, zlata obreza............ VRTIČ GOSPODINJI, usnjate vatirane platnice, zlata obreza, pripravne oblike za v žep.......................... Koščene platnice, zlata obreza .................................... ZVONČEC NEBEŠKI, fine usnjate platnice, zlata obreza .................................................................................. ANGLEŠKI MOLITVENIKI Tlite DEVOUT CHILD, (za otroke), male oblike.... Boljša vezava s sliko na platnicah ............................ IITTLE COMMUNICANTS PRAYER BOOK, (za otroke) ....................................................................... MANUAL OF CATHOLIC DEVOTIONS, (za ml-j še in starejše), zlata obreza ............1................. KEY OF HEAVEN, (za mlajše in starejše), v usnje vezan, zl. obrezp ........,................................................... V boljše usnje vezan, zlata obreza............................ Tino usnje, mehke vatirane platnice ........................ Koščene nlatnice. zlata obreza, z lepo sliko na platnicah ...................................................................... Koščene platnice s sliko na platnicah, znotraj na platnicah vdelan lep križ, lep molitvenik............ THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE, v fino usnje vezan, zlata obreza ......................'...................................... Usnje, rdeča obreza ....................................................... 1.50 85c 1.50 75c 1.25 75 r 85c 1.00 1.0C 1.50 75c 1.75 1.50 1.50 1.50 1.50 15c 25c 45c 1.00 75c 1.00 1.50 1.50 1.75 2.50 2.00 Ko naročate molitvenike, vedno omenite, kako vrsto vezavo želite, da bo tako mogoče po želji ustreči vašemu naročilu. Naročilom je .pridejati potrebni znesek v Money Orderu, bančnem draftu, v znamkah, ali v gotovini. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL ^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOA ^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO'j SRCE IN HRANA Ale- i bili razdelili dediščino po Jksandru Velikem. Ktesifon je bila rezidenca Partov, azijatskega plemena V nekem članku se bavi nemški privatni docent Fritz Koch s hrano bolnikov, ki trpijo zaradi. v . . . ' v . • i jezdecev, ki so zavladali Perzijo srčnih bolezni. To vprašanje ni,• v. ' . v , , , . ,, in razširili svojo moc do Tigrisa. tako preprosto, ker gre za to, da ^ v, , . se krvni obtok in s tem srce čimbolj razbremenita. Koch pravi, da pri tem ne odločuje toliko vr-, . . , \ , ,, , . , gen j m svetlino, ki je bila vera sta hrane, temveč množina, ki bi, ° \ ± .J Prevzeli so grško kulturo in Sa-sanidi, ki so jim sledili, so spet uvedli staro perzijsko vero v o- se morala omejiti, a nikakor ta , . . , , , . tt so napravili Ktesifon ko, da bi postala nezadostna. U- ___ poštevati je treba skrbno redil- no vrednost hrane in pa okus posameznega pacienta. Hrana mora biti lahko prebavljiva in ne sme vsebovati dražilnih snovi, v splošnem pa je priporočljivo češče nego normalno zauživanje Zaratustre. Susanidi so bili, ki za prestolnico svojega plemena. Povzdignili so jo v cvetoče mesto, domnevno v sredini prvega tisočletja pred našim štetjem. Ktesifon je imel svoje stavbe, med njimi je bil najslavnejši Kosranov lok, ki je deloma o- raznimi začimbami in mestnimi snovni za sol. /v,. . j , j \ i t hranjen se danes. Ta lok, (stin- do petkrat na dan), toda , ..,,,, , v , . . .v.v , i m iki je vhod obokano palačo, ki je v manjših obrokih. , , .,. . , _ . ... v _ . . , 'morala biti svojstvena po svoji Pri nekih srčnih motnjah se• . . , - . , , , , .arhitekturi m obsegu. Se večja mora pacient absolutno varovati v . , , vsake kuinjske soli v hrani. Ta Presenečenja pa so se odprla zadobi s tem deloma plehek o-1 ^Pediciji, ko je začela kopati , . . , , 'pod temelji te palace. Ugotovila kus, ki ga je treba izravnati z \ 1., , . ? x.„ nado lje' so p ni° se I zgradbe. Vse hiše so imele četve- __irokotne temelje in na vsakih šti- SLADKOR-PROTlf-MOŽGAN-1rih. st^rih je počivala kupola, cvt vapi ki je bila sredisce zgradbe. Ste- oK.1 KArl I . . . ... , v . i ne m stropi so bih okrašeni z Prof Karl Westphal iz Hano-, divnimi okraski, predstavljajo-vera je v zadnjem času začel u- čimi rozete, granatna jabolka in porabljati v primerih moganske' razne okriljene živali. Pod teme-kapi z mrtvoudnimi pojavi in- (lji hiš so odkrili tudi naprave za jekcije raztopine grozdnega centralno kurjavo. Ktesifon pa sladkorja v določeni koncentra-(je imel tudi stadion za borbe z ciji. Po teh injekcijah je opazo- živalmi. val nekaj krati znatno izboljša- -o- nje mrtvouda. Starejše metode, j kakor puščanje krvi itd., pa s tem ne postanejo odveč. Za pa- j Nem§ki raziskovald> ki s0 ciente, k, jim grozi kap, pnpo- ^.^.j. ^ mesecev pQ Atlan. SKRIVNOSTNA TIDA ATLAN- roča profesor majhne količine podana in hrano brez mesa in , masti. BRF.Z SMRTI NI ŽIVLJENJA, I Če bi smrt neprestano ne uničevala življenje v naravi in če bi , bitja, bodisi človeška, živalska ali rastlinska imela možnost več-.nega življenja, bi bilo to marsikomu sicer prav prijetna zavest, • ki pa ne bi trajala dolgo časa. j Večno življenje na zemlji bi se .zrušilo že ob prvem banalnem j dejstvu, ki bi sledilo iz njega: tiku na posebnem, strokovno o-premljenem parniku "Meteoru". so se vrnili v domovino. Nabrano gradivo jim je dovolilo nastopiti z novo teorijo o nahajališču skrivnostne šeste celine. Atlantida, kakor se navadno imenuje od Platonovih časov, Je postala žrtev neke prazgodovinske katastrofe in je morala ležati v bližini sedanjega Azor-skega otočja, ki so baje ostanki njenih najvišjih hribov, ki štrlijo nad morsko gladino. Dolg0 in natančno raziskovanje ocean- ob pomanjkanju prostora. Bitja ^ Azorske >skupi- bi se med seboj enostavno zmec- ■ znanstvenikom dovoli]o se. ,kala. Ne bi bilo niti potrebno, da , ... .. ., „ , , . At, f. Z t j- i j i x staviti zemljevid nekdanje At-hi število ljudi naraslo do kata- ]antide Izkazalo gg . da odgo. Istrofalne višine Še veliko prej Piat0novemu popisu in b, se zadušili od -preobilice ma- 'n^starejšim poznanim klasi«. I lih organizmov, ki se množijo v Zfim]jevidom. strahoviti potres-, taksni men, da si tega niti pred-jstavljati ne moremo, j Če bi iz vsakega rastlinskih semen vzklila nova rastlina, te- ki je povzročil pogibelj Atlantide, se je moral dgoditi okoli leta 9.500 pred Kr. , . ., .v i Narodopisna raziskovanja so daj bi vso zemljo v naikrajšem 'prepriča]a nemgke znanstvenike, času prekrila takšna goščava, da da moramo samo med Abesinci ne bi za ljudi m živali ostalo nič n dnJh tomc€V nrostora. Potomci ene ""'nekdanjih Atlantov. Tudi to be k, izleze milijone jajc, bi po ■ e r ^^ ^ nekaterih pokolenjih napoln h yedb. ^^ ^ vsa svetovna morja. Od f ™/"'reč oni del neverne Afrike, kjer najmanjših žuželk «e bi ostal ^ Abeg.nij kolonialno kubični centimeter zraku f^t. Atlantskega imperija- Z drugimi besedami: organske- F -o...... — Buenos Aires, Argentina- ga življenja ne bi bilo, če bi ne bilo smrti. _ Argentinska vlada je dovo- I Smrt je morda ^ozovl^ toda ,lila vsoto $250.000 za pokon-ineobhodno potreben pripomoček, 'gavanja kobjlic in d ^ da se ohrani vsaj del bitu. škodljivega mrčesa, ki letos * Argentini silno uničuje vs® poljske pridelke. Telefon pisarne: Central 0888 Tel. stanovanja Pullman STARA PERZIJSKA PRESTOLNICA Mezopotamija, matica orientalske kulture, nudi moderni arheologiji vedno nova presenečenja. Trenutno raziskuje deželo več evropskih odprav, ki jim gre v nrvi vrsti za odkritje starega Ktesifona. To mesto, čigar razvaline še štrle iz peska v puščavi in je stalo nasproti Selenceji ob Tigrisu. Selenceja pa je bila naselbina vojskovodij, ki so si FRANK R. DRASLER — SLOVENSKI ODVETNIK — Opravlja vsa odvetniška dela. CONWAY BUILDING 111 W. Washington S., Room 1601 CHICAGO, ILLINOIS. Chicago, 111. DR. ALLAN J. HRUBY •Specialist za pljučne in arcn* bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave Tel. Austin 2370, Chicago Urad: 3335 Weat 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zvefi. razen ared ob sredab 9 do 11 dop.; ob aobotat I dc 4 you. DENAR v Jugoslavijo in druge drža*4 ošiljam zanesljivo in točno P° dnevnem kurzu. Včeraj »1°° računali: 100 din ..................$ 2.25 250 din ..................$ 5.05 500 din ..................$ 9.50 $18.50 Za Za Za Za 1000 din Za 2500 din ..................$46.15 Za 5000 din ..................$91.50 Za 100 lir ........................$ 5.90 Za 500 lir ........................$27.00 Za 1000 lir ........................$53.25 Pri večjih svotah primere" popust. Money Order in pi»*1t' naslavljajte na: JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, Chicago, III.