@f SV. 225. (Posamezna Številka 8 vinarjev.) <---- ftftaja vsak dan, tudi ob nedcfiih In praznikih, ob 5 ijutr^j. UBct Sv. FraočiSu AsiSkega ft. 70, L ntfstr. — Vri •»« 7*80 • a nedeljsko Udaj« m ašm htm • « • • • , „ M ca pel tate................ . V Trsta, v »rado. 18. avgusta 1917 Letnik X2.li. Posameina Številke .Edinosti* se prodajajo po 8 vinari«« »astarele Številka po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirckostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikof-....... po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih xa- *li, * I j............ P° 20 vin- Oglasi v tekstu lista do pet vrst . . K °0 -J vsaka nadaljna vrsti..........• . . . . ^ £ ^ Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. ln»u Iatnl oddelek •Edinosti". Naročnini In reklamacije se nosilko upravi lista. Plaiuje se isključno 1! upravi .Edinosti- — Plača in toži se v Trstu. Uprtiat '"Jf^^J «Welek se nahajata v ulici Sv. FrančiSk* Aslikega it 20. — Poštnohranlliiični račun «t. '41.651 Zvezna armadna poročila. AVSTRIJSKO. DIJNAJ, 14. (Kor) tradno se razglaša: 14 avgusta 1V17. Vzhodno bojišče. — Zapadno p3nciu v Romuniji pridobile naše čete v nnpadu vnovič na ozemlju. Južno oi-«o2ke doline >n zapadno Ocne je sovražnik zaman poizkuša! z močnimi protHunkl doseči izpremembo bojnega položaja. Italijansko bojišče. — Naši letalci so sestrelili 4 naJatJoa sovražna ie-tala »talijansko letalsko brodovi© je me-ta! > bombe na Jesenice. Ogrožene napra ve ao ostale nepoškodovane. Balkansko b o i i š č e. — Nespremenjeno Načelnik generalnega Štaba* NEMŠKO. 3JIROI IN. 14. (Kot.) Veliki glavni stan 14. avgusta 1917. ___ „ Zapadno bojišče. — Prlpravlja- fo «?e močili napadi zveznih armad. — Arkada kraljeviča Ruprehta: Topovski boj ti a bojišču v Flandriji je bil menjajoče se vročen. Ob obali, severovzhodno in vzhodni Vperna le dosegel-zvečer zopet veliko š.-ditost. Nasilna poizvedovanja nasprotnikov so se razbila brezuspešno pred odseki našega obrambnega pasu. Jugozapad-ro VVestboeka smo pregnali Angleže iz nekaterih delov gozda. V Artoisu je bojno delovanje povsod narastlo, predvsem rta obeh straneh Lensa in ob Scarpl. Tudi na te] fronti se je izjalovilo več angleških sunkov. Tekom akcije saških in bavarskih uapadnih oddelkov pri Neufchatelu je bilo yjetih več Portugalcev. — Armada nemškega cesarjeviča: Na fronti ob Aisnj in v zapadni Šampanji znatno povečanje topovskega ognja. Na Cornilletu, južno Nau-roy, so Francozi dvakrat brezuspešno napadli naše dne 10. t. m. tamkaj osvojene postojanke. Na severni fronti VerdunP ste bili artiljeriji tekom dneva le z neznatnimi presledki v ostrem, trajno narašča-Sočetn boju. Francozi so v tem bojnem odseku zbrali zopet močne sile, posebno dosti artiljerije. — Armada vojvode Albrehta: Nad Mozo in Mozelo so bili sovražni sunki pri Flirey odbiti V lotarin-ški nižini in v Sundgau je bil istotako topovski ogenj živahnejši kakor sicer. — V številnih zračnih bojih je bilo sestreljenih 9 sovražnih letalcev in 2 privezna balona. Nadporočnik Dostler Je dne 12. t m. sestrelil 23. in 24. nasprotnika. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nobenih večjih bojnih dejanj. — Armada nadvojvode Jožefa: Južno odseka TrotuSa je skušal sovražnik z močnimi protinapadi ogrožati našo pridobitev na ozemlju. Tudi južno dolin Ol-toza ki Casinu je izvršil srdite napade, ki so bili vsi odbiti. — Mackensenova ar-, ma^a: Pr Panclu je prišlo do novih bojev, pri katerih je doživel sovražnik v brezuspešnih napadih iako težke izgube. Med dolinama Sušite in Pi^ne so potisnile naše čete žilavo branečega se sovražnika proti severozapadu v gorovje. Ob dolnjem Se-retu so bili boji v predozemlju za nas Ugodni; privedeni so bili ujetniki in plen. V izlivnem ozemlju Donave je oživelo topovsko delovanje. Macedonska fronta. — Nič novega. BEROLIN, 14. (Kot.) Veliki glavni stan. 14. avgusta 1917, zvečer. V Flandriji in ob Mozl topovski boj menjajoče se sile. — V Romuniji se je priče! sovražnik v gorskem kotu med Trotusu-loni. Putno in Seretom pod pritiskom naših napadov umikati. Prvi generalni KvartirmojsteF3 Di. Ludendorff. TURSKO. CARIGRAD. 13. (Kor.) Iz glavnega stana s© poroča: Perzija; Naše čete prodirajo proti Banani. — Kavkaška fronta: 32 mož močen sovražen oddelek je zašel v našo zasedo. 15 vojakov Je bilo ubitih, ostali ranjeni. "Na nekaterih točkah fronte slab pehoten in topovski ogenj. — Sinaj-ska fronta: Dve sovražni stotniji, ki ste prodirali v noči 12. t. m. proti naši črti PODIISTFK t^iliionar, ki ie izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Chavetie- flauibal pa je nadaljeval: — Zato pa vendar nikakor nisem hudoben človek, zlasti ne proti 'Jamam. Nasprotno, če imam kako napako, imam pač to. da sem pregalanten----Toda kaj pomaga to? Postanem pač nervozen, kakor se mi zazdi, da hoče kdo kaj splesti proti meni____ali proti mojim ljudem. Kapitan je besede ali proti mojim ljudem poudaril tako krepko, da ni bilo mogoče dvomiti o njih namenu. Pomenjale so grožnjo in resno nevarnost za tiste, ki bi se drznili napasti Avroro. — Tudi tebe s tvojo sirovo močjo bomo znali ugnati, — si je mislila markiza, kateri se je vrnila hladnokrvnost, da kapi-tanove besede niso prav nič več vplivale vzhodno naše skupine pri Gazi, He bili odbiti. — Sovražna letala so vnovič napadla Smirno, En mož hi dve ženski ste bil ubiti, ena ženska In dva otroka ranjena; stvarna škoda nI bila povzročena. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Rusko poročilo. 11. avgusta. — Delna ofenziva sovraž nika, ki se je pričela dne 9. t. m. v smeri Brodov v okolišu Dubzarkova, se Je kan Čala s popolnim neuspehom sovražnika, k je bi! odbit z velikimi izgubami. V ozemlju izvirka Dobre se je sovražniku posrečilo, potisniti naše čete nekoliko nazaj. — Romunska fronta: Jugozapadno Ocne so se 10. t. m. ves dan nadaljevali srditi boji Sovražnik je izvršil vrsto energičnih napadov in je ob dnevnem svitu prisilil romunske čete, da so se umaknile _ 5 vrst proti vzhodu na višinsko črto zapadno Ocne—Grocescl. Tekom 10. t m. je so vražnik nadaljeval ofenzivo zapadno proge Focsani—Mereoesti m proti večeru prisilil naše čete, da so se umaknile on stran Sušite. Vzhodno železnice so bltt vsi napadi odbiti. Napravili smo okoli 300 ujetnikov. Boj se nadaljuje. Pozno zvečer so prešle naše čete v protinapad m preko-ročile mestoma južni breg Sušite. 12. avgusta. — Zapadna fronta: Živahno sovražno topovsko delovanje v okolišu mesta Zbarača in Voločinska. V okolišu Husjatina so naši izvidniki prekoračili Zbruč in vdrli v takozvani avstrijski Hu-sjatin, kjer so ujeli po boju z ročnimi granatami 21 Nemcev in uplenili 2 strojnici. Na ostali fronti pehotno streljanje. — Romunska fronta: V okolišu izvirkov Dobre in severno Doftlena se nadaljuje boj premenljfvo srečo. Zapadno Ocne in G rose sci so se vršili dne 11. t. m. ves dan jako srditi* boji. Avstroogrske in nemške 5ete so napravile ponovno trdovratne napade, posebno proti Ocni m so koncem dneva prisilile Romune, da so se umaknili proti Ocnl, Pochnile in Moskonele kakor tu-di zapadno Grosesci. V smeri Focsani so izvršili Nemci in Avstrijci dne 11. t. m. ob progi Focsani—Merecesci srdit napad. Naše in romunske čete so kljub številni sovražni premoči trdovratno branile postojanke hi izvršile protinapade, tekom katerih so ujele do 1200 Nemcev. Radi noči in krepkega sunka Nemcev na Velo-ni, Meresesci in Finceni pa so se morale končno umakniti. V okolišu izliva reke Buzeu so prešle naše čete v protinapad in so se polastile dela sovražne postojanke, pri,, čemer so napravile ujetnike in uplenile 4 topove in 8 strojnic. POLOŽAJ NA BOJIŠČIH. BŽROLIN, 13. (Kor.) Wolffov urad poroča: Po izgubonosnem Izjalovilenju napadov dne 10. in 11. t. m. je bojno delovanje v Flandriji;, dne 12. t. m. ponehalo. Angleški rušilci so bili dne 12. t. m. ob eni popoldne napadeni in pregnani od nemških letal. Zdi se, da nameravajo Francozi nenadomestljivo katedralo v St. Quentinu x>polnoma porušiti. Na fronti ob Aisni so ioživeli Francozi jako občuten krvav poraz. Veliki napadi na obeh straneh ceste Soissons—Laon se je razbil v obrambnem gnju in v boju iz bližine. — V zapadni VloidaViji so izvrševali Rusi in Romuni obupne poizkuse, da bi vrgli zaveznike lazaj. Vedno znova so poizkušali dospeti ia s krvjo napojena strma pobočja Mgr. Casinului. Istotako brezuspešni so bili njihovi napadi zapadno izliva Slanica pri steklarni kakor tudi severno samostana Lepše. Vsi ti napadi niso zamogli zadržati neprestanega napredovanja zaveznikov, ki so dosegli med Oitozom in Trotusom nove napredke in se ustalili z naskokom ra obvladujočih višinah južno Tirgul Ocne. Zavezniki so zavzeli vas Clibicesti med Susito in Ocno in vasi Valeni, Pan-ciu in Guceo na severnem bregu Sušite. Vsi poizkusi sovražnikov, da bi z divjimi protinapadi iz Maracenija proti jugu in zapadu zadržali prodiranje zaveznikov, so se izjalovili ob velikih izgubah. Ujetniki so izpovedali, da je bilo pri tem napadu nič inanj kakor 10 ruskih polkov.. Z istim uspehom so bili preprečeni razbremenilni poizkusi med izlivom Putne in Donavo. Kapitan pa je nadaljeval kar najljubez-niveje! 4 — Toda tu brbljam kot sraka o dobrih starih časih, namesto da bi se bavil s sedanjostjo.....Torej da čujem. O čem ste govorili pravkar. P&govor je moral biti zanimiv, kajti bili ste obe precej razvneli____posebno vi, gospa markiza____ Bilo vas je videti, kot da se hočete razjeziti. Gcspa de Brageron je bila zelo pre-Jrzna. Vkljub grožnjam, ki so bile skrite v Hanibalovih besedah, se »ni prestrašila in je odgovorila: — Prišla sem v imenu gospoda de. Loze rila prosit roke gospice Brichetove. — Mislil sem si to, — je dejal kapitan sam pri sebi, — ta prokleta čarovnica nam hoče svojega Lozerila natovoriti na hrbet. Posmejal se je prijazno. — O, kako se človek večkrat moti v ljudeh! — je dejal, obrnjen k markizi. — Vedno sem smatraj de Lozerila za do- DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 13. (Kor.) Wolffov urad poroča: Eden naših podvodnikov j« potopil v Biskajskem za'livu in Atlantskem morju zopet 29.000 ton. Med potopljenimi ladja mi se nahaja neki težko obložen parnik, najbrže last Wilson-Linie, dalje neki parnik približno 10.000 toflb Revolucija v Rusiji. Kronstadt v rokah boljševlkov. AMSTERDAM, 14. (Kor.) ^Handels-blad« poroča iz Stockhohna, da i-e Kron-statfit v rokah 20.000 mornarjev, ki so pristaši boljševikov. Vlada blokira mesto in upa, da Je zasede v 4—5 tednih. Lakota na Finskem. STOCKHOLM, 13. (Kor.) Listi poročajo iz Haparande: Lakota na Finskem stalno narašča. Izprememba v angleškem kabinetu. LONDON, 13. (Kor.) Uradno se poroča: Minister Barnes je bil mesto Hender-sona odposlan kot zastopnik delavstva v vojni ka-bmet Angleška vlada prod stockholmskj konferenci. LONDON, 13. (Kor.) ^ spodnji zbornici je zakladni kancelar Bonar Law izjavil da je za osebe, ki stanujejo v kraljestvu, po zakonu nedopustno, da bi brez* dovoljenja vlade konferirali s sovražnimi podaniki. Vlada je sklenila, da ne podeli nobenega dovoljenja za udeležbo na tej konferenci. Združene države. Francija in Italija, s katerimi Je arrgleška vlada razpravljala o predmetu, so sklenile isto. Vojne odredbe Amerike. WASHlNGTON, 13. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Poroča se, da bo naroJina armada, ki bo izbrana z žrebanjem, poklicana pod orožje meseca septembra. Naknafrii nabori v Italiji. RIM, 13. (Kor.) Uradni list vsebuje od-ledbo glede naknadnih naborov za nesposobne letnikov 1874—1899. Cesar na Semmeringu. DUNAJ, 11. (Kor.) Cesar se je danes popol'ine v spremstvu krilnega pobočnika fcorvetnega kapitana pl. Schonta odpeljaJ na Semmering, da obišče tamkaj na zdravljenju se nahajajoče višje vojaške voditelje, ter si je dal ob tej priliki predstaviti tudi Jjruge bolne častnike. Cesar se je ob 6 povrnil v grad. 30 letni vladarski jubilej Ferdinanda, kralja Bolgarov. DUNAJ, 14. (Kor.) Stavnost v .spomin 30 letnega vladanja Ferdinanda, carja Bolgarov, se je pričela danes dopoldne z vojaško slavnostjo. V votivni cerkvi se je vršila slovesna služba božja, ki so ji prisostvovali vsi službe prosti višji oficirji, odposlanstva čet, generaliteta itd. Daritev je izvršil ob veliki asistenci škof dr. Bje-iik. Službi božji je prisostvoval tudi bolgarski poslanik-Tošev. DUNAJ, 14. (Kor.) Cesarska dvojica je sprejela danes bolgarskega polkovnika Tantilova, ki je dodeljen osebi Njegovega Veličanstva, v posebni avdijenci, da mu izreče čestitke povOiom vladarskega jubileja bolgarskega kralja Ferdinanda. — Cesar je podelil pri tej priliki polkovniku red železne krone IL razreda z vojno dekoracijo. GROF CZERNIN V BEROLINU. BEROLIN, 14. (Kor.) Minister za vna-nje stvari, grof Czernin, je prispel semkaj, da vrne kancelarju dr. Michaelisu njegov obisk. Minister se je podal v spremstvu veleposlanika princa Hohenlohe in njegovih ožjih spremljevalcev v hotel \dlon. Kmalu nato je minister posetil kancelar ja, ki ga je povabil na zajutrek. Popoldne so se vršile konference z vodilnimi osebnostmi. Zvečer je pripravil princ Hohenlohe pojedino, na katero so bi# povabljeni tudi kancelar, državna tajnika pl. Kuehlmanji in Helfferich in podtajnik pl. Stumm. Molitve za mir na švedskem. STOCKHOLM, 13. (Kor.) Kralj je podpisal oklic, da naj se 26. avgusta vrši poseben spokorni in moiHveni dan za mir v državi in na svetu. vršenega lopova; toda nikdar bi ne bil mislil, da je tepec. .Markiza ga Je začudeno pocledala. — Da, tepec! — je ponovil Hanibal popolnoma mirno. — Kako? On, igralec, pretepač, razuzdanec, rokovniač in poleg tega slej%r pri igri, je tako neumen, da bi hodil semkaj po košarico? Glejte, pravzaprav je storil čisto prav, da je poveril vam to neumno posredovanje. Kajti če bi bil prišel sam osebno, bi se bil izpostavil nevarnosti. da ga Brichet, ki je vedno mislil na to, da bi dal svojo hčer kakemu poštenjaku, vrže skozi vrata. In obrnivši se nato k Avrori, je nadaljeval Hanibal vprašujoče: — Kako, dete moje? Kaj nisi skušala pojasniti gospe markizi, kako nespameten je korak, ki ga je storila za tega lopov-skega de Lozerila? To bi bila morala pojasniti gospe____tako izlepa---- v l^pih besedah____kakor sem storil jaz pravkar. Itn zatožni Klopi. Dan a j, 13. avgusta. Kakor je čitateljem znano, je cesar Ka-rol izdal poseben ukaz za vzhodno Galicijo, kako se imajo ravnati vojna sodišča, posebno kar se tiče smrtnih obsodb; predvsem hoče cesar preprečiti hitre izvršitve smrtnih obsodb ter dati obsojencem priliko, da -se morda še rešilo itd. V tukajšnjih politiških in parlamentarnih krogih je zbudil cesarjev velikodušni ukaz še posebno pozornost, — ker nekako razveljavlja znani taini odlok bivšega domobranskega ministra barona Georgi-ja na vojna sodišča, — ali razveljavlja ga, kakor se zdi, Ie za vzhodno Galicijo, za druge dežele pa naj bi veljal še vedno? Zato bo ena prvih akcij poslanske zbornice, da da prepreči vpliv tistega Odloka v celi državi. Tudi je že dozorel sklep, da se postavi baron Georgi na zatožno klop v smislu veljavnih zakonov o odgovornosti ministrov. V take syrhe imamo posebno — državno sodišče, v katero volite* člane obe zbornici. S to idejo o odgovornosti ministra Georgija so se bavile že nekatere parlamentarne skupine, med temi posebno socijalni demokratje. Kakor se čuje, bo tak predlog tudi podan v eni prvih jesenskih sej. — Parlamentarne stranke, ki. hočejo izzvati v poslanski zbornici sklep za obtožbo bivšega ministra Georgija, stoje na tem stališču: Sodniki SQ; neodvisni, neodstavljivi, ne-premestijivi, ako niso sami zagrešili kaj kaznivega, kar se more ugotoviti pa le potom disciplinarnega postopanja. Kdor-koli bi hotel vplivati na sodnika z ozirom na njegovo nalogo, njegovo vest in njegovo — prisego, zakrivi sam zločin, ki se mora kaznovati. Najmanj pa sme zakriviti tak zločin — minister, ki je odgovoren za to, da se zakoni izvršujejo, in je za to, da nadzoruje izvrševanje zakonov. Domobranski minister pač nima nikake pravice. da bi smel vplivati na stfistvo, odpravljal na lastno pest neodvisnost sodnikov in Jim celo grozil s — prestavljanjem kdo ve kam, morda celo iz sodne službe na fronto. — Nihče, in tudi minister ne, nima pravice zahtevati od sodnika, da mora soditi z vso strogostjo, kajti soditi mora le — z vse pravičnostjo. Nihče ne sme sodnikom groziti, ako bodo ti sodili — po svoji vesti. Najmanj pa bi se imel vtikati v take posle domobranski minister, ko gre v teh slučajih le za — civilne osebe, ki so bile padle v vojaške roke le vsled kršenja ustavet in kršenja veljavnih zakonov. • Po odpravi cesarskih naredeb in zlasti po objavljenju Georgijevega fermana prihaja v poslanske kroge čedalje več dokazov, da so bili sodniki v mnogih slučajih pravi — mučeniki za svoje prepričanje, za svojo vest, za svc*jo službeno prisego. Vse to pa so razmere, ki jih' urejena ustavna država ne sme trpeti. Zato hočejo parlamentarne stranke — ako se že vsi ministri iz dobe § 14. ne postavijo na zatožno klop — da se ta konkretni in kričeči slučaj spravi v zbornici v razgovor in izzove sklep za obtožbo, da se — dobro po nemško povedano — »statuira eksem-pelj«. ■ _ le enkrat o Kriškem „dogovoru". Naš včerajšnji članek o kriškem »dogovoru« >e bil predmet različnim in tudi povsem krivim tolmačenjem. Ko smo še enkrat prečitali pazno ta članek, smo uvideli, da res ne izraža popolnoma jasno in točno naših misli, ker nismo dovolj točno ločili svojih trditev od nazorov, katere pripisujemo ententi, in to radi tega, ker s^no predomnevali, da je naše tozadevno stališče, že tolikokrat povdarjeno v našem listu, našim čitateljem že itak dovolj znano, da bodo znali sami ločiti, kar je našega, od onega, kar pripisujemo ententnirn silam, posebno Italiji. V pojasnilo našega stališča n2j služijo sledeče vrste. Pri čitanju Kriškega »dogovora« smo takoj pogrešali jasno določbo gledč razmerja napram Italiji. Nahajamo sicer zahtevo po svobodnem in odprtem Jadranskem morju, katera zahteva-je brez dvoma naperjena proti laškim aspiracijam na nadvladje v tem morju; no, o zapadni meji predlagane jugoslovanske di2ave molči dogovor popolnoma. Ta molk je tem bolj značilen, ko vendar vsi vemo, da je Italija napovedala vojno z jasno določenim ciljem, da osvoji do sedaj še »neodrešene« dežele, in mei temi seveda v prvi vrsti Trst. Ravno-tako nam je znano, da se laške aspiracije ne omejujejo na samo tržaško mesto, *emveč da zahtevajo Italijani pod imenom Trst vse naše Goriško tja gori do Rom-oona in Trigfava; da„ tudi lep tfel Notranjske, približno do Logatca, vso Istro m vse tiste istrske in dalmatinske otoke, ki jih iz strategiČnih razlogov smatrajo potrebnim za svoje gospodstvo nad Adrijo. Zdelo se nam Jc nemogoče, da bi »dogovor« molčal o teh aspi racijah, ako bi bili pogodbeniki imeli resen namen, ca reklamirajo za bodočo svojo državo te skoraj izključno jugoslovanske dežele, v katerih se nahaja Ie na 'obali nekaj več ali manj poitaiijančenih mest in mestec, nki otokom v jugoslovanskem morju, »Dogovor«, ki ima menda namen napram ententnirn velevlastim natančno določiti srbske aspiracije, bi bil gotovo, tako smo si mislili, tudi v tem oziru zavzel odločno in jasno stališče, ako hi bili pogodbeni res želeli te brezdvomno jugoslovanske pokrajine ohraniti namerovani jugoslovanski državi. Ugibali smo o razlogih tega molka in smo se potem spomnili nekih vesti, ki so poročale, a se je ravno giedć teh pokrajin ze dosegel sporazum med Pašičem in laško vlado. Da se pri tem Lahi niso odpovedali svojim aspiraciiam na naše.primorske kraje, lahko sklepamo iz srditosti, s katero se še vedno zaganjajo v soško ironto. Sklepali smo torej, da se je v »dogovoru« rabil stavek o kompaktnosti jugoslovanskega prebivalstva kot pogoj za pripadnost k bodoči državi le zato, da se s tem nekako opraviči dejstvo, da so se pogodbeniki tem deželam že odrekli na korist Italije. Proti takemu stališču smo hoteli seveda vložiti najslovesnejši protest, kajti na Primorskem priznavamo edino le furlansko ravnino za kompaktno italijanski teritorij, dočim smo smatrali in smatramo tudi danes vse ostalo Primorsko za kompaktno slovansko ozemlje, na katerega slovanskem značaju vne menjajo nič že zgoraj omenjena, več ali manj poitalijančena cbalna mesta. Se pred 30 teti so z ozirom na poitalijančena obalna mesta razglašali Dalmacijo za italijansko provincijo; danes morajo tudi najhujši Lahi priznati slovanski značaj te jugoslovanske dežele in za to svojih aspifhcij ne opirajo več na narodno načelo, temveč na strategrčne potrebe. Kakor ne moremo nikdar privoliti v to, da se nam od trže Dalmacija, tako seveda tudi dobrovolrno nikdar ne dopustimo*- da se naše Primorsko izroči na milost in nemilost Italiji. Nasproti »dogovoru«, ki ravno o tem vprašanju na razumljiv način molči, sklicujemo se mi z vso odločnostjo na deklaracijo »Jugoslovanskega kluba« od 30f maja t. 1. in naglašamo s vso jasnostjo, da spada v okvir te deklaracije tudi naše Primorsko, Izključivšl edino le furlansko ravnino. Mislimo, da smo s tem dovolj jasno označili svoje stališče in tako razpršili 'dvome, ki so se bili pojavili pri nekaterih naših čitateljih. Psulelo nas I Pod tem naslovom piše sarajevski »Hrvatski Dnevnik« — glasilo bosanskih katolikov, ki je še nedolgo temu odločno nagibalo na frankovsko stran, kar daje njegovim izvajanjem tem večo pomembnost: Psujejo nas tisti, ki bi mogli biti hvaležni radi neštevilnih zaslug, ki smo si jih pridobili dosedaj. Ne čudimo se pohlepnemu Italijanu, ki se srdi na svoje boine tovariše, ker vidi pri njih neko naklonjenost napram naši monarhiji, temu »ognjišču evropskega nezadovoljstva«, ki ga treba — po mnenju italijanske gospode — raz-kopati, da bo enkrat mir v Evropi. Italijan bije proti nam srdito vojno, a istočasno ima v okviru avstro-ogrske monarhije prilično število"zaveznikov. Proti komu? V prvi vrsti proti Jugoslovanom, ki so uvedli celo žilavo akcijo, da se ujedilnijo in tako razbijejo »osvobojevalne« načrte italijanske. V drugi vrsti proti ostalim Slovanom, ki podpirajo naše težnje. Mi se £udimo »bratom« onkraj Drave (Madja-roin) in nemškim nacijonalcem, ki kriče proti nam na vsa usta, češ, da se pripravljamo v London ali Pariz, da Jih prodamo »osvoboditeljem«. V par tednih izerpijo ti naši sodomačini vse bogatstvo svojega jezfka, psujoč nas. Naš materinski jezik je tudi obilen, morda obilneji od njihovega, ali nam ne treba, da bi se poslužili tega- izobilja: hočemo biti kratki v govoru, a žilavi na delu, kajti dovolj smo že govorili — zastonj! Gliiho-nemom nočemo šepetati, ampak pokazati jim hočemo z vidno akcijo, kaj da hočemo! Sedaj vidimo, da so naši stari nadeli Germanu,ime, ki mu pristoja: »Nemec«! Kajti res je bil nem za vse naše opravičene želje in ostaja nem tudi nadalje. Madjarom se ni toliko čuditi, ker jih poznamo že od prej. Vendar nismo verovali, da so tako zaslepljeni, kakor vidimo sedaj po njihovem govorjenju in pisanju, ki bi bilo morda primerno v čas^asirskih, babilonskih in rimskih despotov; ali danes— ni! Tako eni kot drugi: Nemci in Madjari apelirajo na svojo prelito kri. Pozabljajo pa, da smo t^idi mi prelili potoke krvi, pak jo prelivamo tudi sedaj v obrambo vseskupne monarhije — ne pa za ohranitev hegemonije kogarslbodi in za svoje polsuženjstvo. Će bomo tehtali mrtva tri^ ?lran IL „EDINOST44 štev. 225. V Trstu, dne 15. avgus:a 1917. p!a, potegnejo krajši konec. naši hegemonijsti precej volne z vnanjimi sovražniki? Menda ništio ne voiovi, ne konji ustvarjeni le za plug in za tovore, marveč razumna bitja, obdarjena z umom in svobodno voljo. Ugodno je, ko čujemo, kako Siovan z naskokom zavzemlje sovražnikove položnic, in mesto za mestom, ter zastavlja tako svojo glavo za svoje sodomačine drugega rodu in plemena; ali, ko smo mi zaklicali, da treba nagraditi nase junake, ali bolje rečeno: povrniti jim, kar fim Itak pripada, tedaj nam odgovarjajo, da je to čimprejšo ustanovitev »Narodnega sveta« za vse Slovenske pokrajine na pravični trebne korake, da se »Narodni svet« čimprej ustanovi.« Pisali smo resnico! Tako lahko trdimo vsakomur v obraz, ko smo v včerajšnji domači vesti pod naslovom »Tqjprodiio nad vlad je« navedli, da je voditelj staro-mestnega redarstvenega komisarijata volksratovec, „ ' Evo dokaza: Redarska postaja v Miljah je bila naročena na nsš list Edinost« pred vojno ___________ __________ ______m med vojno. In ljudje so čitali naš list, nemoralno, ako se zahteva od države na- kakor ga ejta vsak drugi človek, m so grada za zvesto vršenje svoje dolžnosti, i imeli tupravico za to, saj menaa v naši da ni možno izpremeniti sedanjega polo- Avstriji še vendar ni pogoj za vstop v žiila ker to da bi bilo na škodo države, državllo službo, da bi se moral doticnik ako bi prenehala hegemonija dveh ple- - reči svoj- narodnosti m svojemu jeziku, men Ko je ententa vrgla v svet ono kn- ^^ bi vse * vo4;no! Sedaj nam predbacujejo Ma-ian m remški nacijonalci, da s svojimi izjavami t di iramo entento in da delamo na razsulo monartiiie. Odgovor jim dajemo na boiiščih in dt na. Kdo je kriv na tem, če bo sedania napetost ententi v prilog.-1 Nw-razumljiva trdovratnost in omejenost nt r^ki. posebno pa madjarskih ra'jikal- cev! Na> na^ psuiejo. kolikor jim je drago: io le druži vseh nas, ker se nam ravno sedai nudi priirka. da izpoznavamo svojo Zato, bratje«, psujte brez par-* a kaiti s tem nam napravljate tem o uslugo, nego pa da nas tu pa tam i v c hinavski r>mUostuiete in nam mečete ka- j dari nichi gelescn werden« — »ta vele-izdajniškl hujskaški list se ne sme čitati«. In na to je redarska postaja v Miljah, — odpovedala ntš Ust. Prosimo torej: ah srno pisali-resnico ali je nismo pisaJi? Ali naj morda molčimo, če tak-Ie človek, ki bog ve odkod ga je prinesel volksratovski veter meli naš narod, proglaša za veleizdajniško glasilo primorskih Slovencev, ki že 42. leto bije z vso odločnostjo najsrditejši boj ne samo za svoj narod, temveč obenem tudi za avstrijsko 'državno misel na teh vročih obmejnih tleh? Vprašali bi le, kdo je več storil za državo in državno misel posebno v sedanjih težkih vojnih časih: naš list ali pa vsi taki in podobni Kriizemanni, ki proglašajo naš list za — veleizdaini&ki hujskaški list? Pisali smo resnico! Kakor nekdaj v Rusiii. Iz Rocola nam morda ostalemu tr- ------------ . , . - 5 I sporočajo: Kakor ----- ko prazno frazo! \ asa odkrita mržnja — žaškcmu občinstvu ni znano, si je c. kr. naša sic^ga in rešitev v edinstvu!_ redarstvo po hvalevrednem posredovanju a i, svojega poveljništva na nekaki zadruzni Ec^flS VCSli« podlagi — deleži so bili menda po 10 K — fc* ^ , , „ .. vzelo v navem zemljišče, na katerem naj Nemške ladje - v rokah sovražnikov. ^JeluvaU) različno zelenjavo itd. za porabo. Stvar se je uredila žnikov, iztnrienejših v obdeluje tVO n v ^kih čolnov. Matanović. bivši črnogorski mi-umrl t. m. v nekem dunajskem riju . Star ie bil šele 47 let. — i kratko urafino poročilo. — »Bos-Po p . . i sosed je za prehod zahteval, 'da mu roca o pokojniku na- s škropiti tudi njegovo zemljišče, hnosti: Matanovic je bil eden kar ^ tudi g0;jL In ta Samar sedaj kupču- je s svojimi pridelki, da je veselje. Po cele vrste ženik čaka na njegove paradižnike, in Sainar prodaja kot pravcati trgovec z zelenjavo in povrtnino. Seveda je to tista zmernava in povrtnina. ki so mu jo pri^e-k:!: redarji, ki so določeni samo za obde-lavanje svojega zadružnega zemljišča. Ti delalo, njihovi tovariši opravljajo zato težjo službo, dobiček pa ima nadzornik pač .lige. ;:iejših črnogorskih — držav-Hil je evropski izobražen, največ - i.l-.A v Franciji. Skoro do avstrijske cije Čmegore ie bil kraljevski de-\ iJ:iri:o.i in I on don u (Izmenjava je r trebi). K»> je pa Avstrija za-čn ro. ie imenovala tamkaj za-v!;:ja njega in Jovo Popovića za na. -a bi se degovarjala o miru. Ali taj m priMu. k*r mora po črn o-; s ar! Lepe stvari ^ lc in mogoče -i ustavi dati tak mandat le kraij, ki k sc Z;1J 0 pvjkrKati poveljni- 1 pa takrat zc — »Ubol« iz Crnegore'"- " i Italije na Francosko. \ sleci znanih ro\ je bilo veliko Črnogorcev v Av- intcrjiiranifi in konfiniranih, med te-j,, udi Jovo Matanović. ie zaio. i šivu. Ali ne bi bilo bolje, da bi tak-le Sa-irar, ki zna tako dobro izkoriščati delovne j n?oči. ki ga nič ne stanejo, in jih o vze-ma JO aro v rugim, šel obdelavat polia še kam dru-jgani, n. pr. v — Albanijo! ! Kaj pfše'o evakuiranci! Več evakuiran-i cev iz okolice Pule priobčuje v »Hrvat-svo'e' s^em listu« pismevv katerem ganljivo pri-* j poveduieio, kako hrepene po povratku v Ali čujejo tudi, kako izveš in a povratku > j>EsJi:iost« vabi jdborr.ikov namestnike in z; ^nlk^^^cft^ dela proti Sar^,S•a•r„^adS^5Cr„n'•-v^a:rancev. češ, da »hm, hrane! Hudo < ;, ,0 (Joiki'Jiic ! ie. ako se *!išiir> taki glasovi — da bi 0''!iUo':a«v 'a-r je vclotu- -,cu ba-!moglo biti človeško srce tako zlobno na-uEc lomk podeBlkcmteddi?«" bednem« m uttotzmmm narodu. 1 . r-.--. . . I, . ..Ip 1 Oni sicer niso pcr.zkusan vsega te«ga. ven- _______HBP J< žef o v e\cnsko trobojnico. >■ ta-k;> i;;•>Prisrčnostjo! Sprejeta ;e sledeča resolucija: Slovenci, sta-i 'otnačini in goriški begunci. z!irani ! a zaui -li-iri sestanku dne 5. if^Kta 1917. v \ . ; »c ^pri Mozirju, izrekajo poslancu ' V rsiovšeku za njegovo poročilo toplo i . .vl 'brujejo u tanovitev in delo-vanjc JBOskivajisicep kluba v držav-: z1 >ru iii pozivajo, naj neomajno vs^ri!ia na u (J;;k!a! aciie z dne 30. r:-i[i t. vsebuje nravi politični cilj Jugoslovanov." V ?vrho združitve in i ; c \ icli iiai*04»«iih sli odobruksnio in ki vF j[m -]e,y edino tolažbo to, da so njih bratje v (juntersdorfu inie'.i svojo hrvat skr> šolo. dite med narod. Dvajset vas pumenja dvajset tečaiev in v dveii mesecih vasili počitnic ste vrnili 400 našim ljudem vid.' Pripovedujte narodu o preteklosti, razla-| gajte mu izkušnje, ki nas vse čakajo v bodočnosti, seznanjajte ga % dolžnostjo, Ma v sedanjosti dela za bolišo narodno bodočnost, in pobudili boste v njem nezlom-; liivo vero v vsevkupno narodno energijo. Na kmetih spoznate bolje narodne potrebe, stopite v stik z narodovo dušo, naučite se boljše narodne govorice, najdbe vsakovrstnega gradha, jezikovnega, glasbenega tn foiklorističmega. Culi boste, kaj tare narod, in sjJtenali boste, da v Trst Via Cassti di Rlsparmio štsu. 5 (Lastno poslopje) Kapital In rezerva K 13;2C0,005.- Filijalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9; Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Vlose na knjazice 31j0c vl°fl® od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni tiavek piačuje banka od svojega, vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi če i na5fn/ . i_______muz. in nmHoIo - vr, 'rtne nn Obrj ; \a ije in nakaznice na vsa tu-In inozemska frzišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirfe, rente, bli-gaciie, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, oromese itd. L)aje predujme na vrednosme papirje in bla.o ležeče v javnih skl-.discih. b.fe deposits. — Prodaja srečk razredne loter.je. Z i varovanje vsakovrstnih pap; j.v proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezp'ačn \ Stavbni kredi', renib urs krediti. — Borzna naročila.---inkaso.--Mcuja'nica — — L^^ptimnic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676, Brzojavi: JADRANSKA. ===== Ura & k c ure : od 9eo1 jsc^oldrjc B5& aeanri' „Težaška posojilnica in hranilnica ^ re^irirovana zatiruga z om?j2nim> poroštvom TTeST - Piazza uaila tz,-apma li. 2, t. na=S. - TStSV (v lastni hi>:> - J ^o gbvnth slopaiiiah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 XJ% na menice po 6*/. na zastave In amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICA. HRANILNE VLOGE od č« tudi ni a4 in j Lit obrestuj« po Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. RKotsi daTeirplsčuje zavod san: — Vlaja s« Ijhka po e« ► terono. — OCDAJA DOMAČE NABIRALNIKfcj H«AXIL.\t PUŠICE-k Poštno cr* i-nićr.v niču TELI.FON št. 052 Ima varnostno Cf.iito tS tfe deposits) za sliratn»t<» vr "Inost niu lis.iu, dt.ku:»ieL.to^ iu raznih «lru^ih Treiiu-jt, popalito?^*. v pr no prot; ulomu u poiarj. urejeno p<> najuoveja. v u>Uua ter j« od.lai.i strankam v naj--m p.O nainiii'trt