261. številka Ljubljana, v četrtek 13. novembra. XXIII. leto, 1890. liha j a vsak dan ivetrr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poRti prejeman za a vstro-ogers ke dežele za vne leto lf> {»Id., za pol leta 8 gld., za četrt lota 4 gld., c* )>yh'i\ tueuec l gla. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa M po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več. kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednistvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah flt. 12. Upravni fitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. , Majhen narod! Premnogokrat čujejo in čitajo se j a d i kovanj a in vzdihi: „Slovenci smo majhen narod! Povsod nas prezirajo!" Istina je, da nesmo velik narod, istina, da nas prezirajo, da ae naš glas ne devlje na tehtnico in se mnogokrat niti ne pošteva, a vse to še ne opravičuje rečenega jadikovanja, kajti sami smo krivi, če čutimo, kal'o majhni da smo, sami se moramo na prsi tolči, da nemarno veče veljave in vsaj nekoliko uspeha. O nas velja prislovica: Kakor si postiljaš, tako bodeš ležal. Bilo je in jih je še jednako malih in še manjših narodov, nego smo mi Slovenci, a znali so si pridobiti ugled in veljavo pred svetom, priborili so si priznanje svojih pravic in častno mesto v zgodovini. Neso gledali na število svoje, marveč dosledno in z železno vstrajnostjo poganjali so se za svoje smotre, za svojo korist, borili se zanje z britkim orožjem v roki, dokler ni bilo popolnega uspeha, dokler si neso privojevali svojih pravic, samostalnosti svoje. Tako vidimo v starem veku helenske rodove, tako n. pr. v današnji dobi junaške Črnogorce, ki o sebi lahko reku: Malo nas je, a smo ljudi, mal narod, a narod junakov. Vse drugače pa je v nas. Tisočletno robstvo utisnilo je našemu značaju svoj pečat, pokvarilo nam duha, da se ne moremo dvigniti do pravega narodnega zanosa, da smo malodušni in neodločni, kakor da bi še vedno čutili robsko verigo okolu vratu. In kadarkoli se le malo otresemo tega rob-skega duha, potegne zopet neugodna nam sapica s kake strani, začne se širiti oportunstvo in mi smo ob belem dnevu s slepoto udarjeni, da ne pojmimo niti tega, česar nam treba in da se niti od naših sosedov Nemcev in Italijanov nečemo učiti. In vendar nam poslednji dajo jako jasna napotila. Vzemimo le v roko „Tagespošto", ali kakšno drugo jednako glasilo in čitali bodemo v njem natečaje za razne službe v tem ali onem nemškem mestu ali trgu. Vsekdar pa je v natečaji izrecno povedano, da mora prosilec biti „deutscher Na t i on ali t a t". Slovenec in Slovan sploh je že „a priori" izključen, zanj v Nemcih ni kruha. Iz naravnega nagona ohraniti samega sebe, moramo tudi mi posnemati ta vzgled in ravnati se po Tugomerovih besedah: „Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen", katere, žal, cesto navajamo, katerih pa še nismo vsprejeli kot glavno pravilo v svojem političnem delovanji. To glavno pravilo mora postati meso in kri, kajti življenje je boj in v tem boji zmaga naposled le ono pleme, katero je krepkeje, katero ima več vstrajnosti in energije, katero postopa po geslu „Svoji k svojim" in odbija klin s klinom. Tako zvana „Monroe-đoktrin" uči, da Amerika pripada Američanom, v naščini pa slove to pravilo: Slovenija Slovencem! In tega nam se je dosledno držati. Zato zmatramo za kričečo hibo, ako se kader-koli daje tujcu prednost pred domačinom, ako se odlična javna služba podeli osebi, ki se v javnih listih ponaša s svojimi prispevki za nemški šulferajn in je že s tem pokazala, da je nam sovražna. „Schulverein" in „Siidmark" lomastita že po naši zemlji z namenom, da nas potujčita, uničita, mi pa jemljemo v službo te zloglasne dvojice pristaše! Pri oknih in vratih usiljuje se nam nemščina, nekater-niki mej nami pa vender z Nemci vred glasujejo za zloglasnih 600 gld. za neobligatni pouk nemščine! To so žalostne prikazni in kadar se pojavljajo, je vselej umesten izrek, da smo majhen narod, umestna pa tudi trditev, da se s takimi čini sami še pomanjšujemo, da je Slovenec res od jako mehkega lesa, ker še takrat ni trd, kadar bi imel braniti pravice jezika in naroda svojega in ker se še ni dokopal do izpoznanja, da je narodnostno uprašanje eminentno krušno uprašanje. Zaradi tega hrepeneče pričakujemo one dobe, ko tacih dogodkov ne bode več v nas, ko bodemo v s i kot pogumni in odločni boritelji stali na braniku in uspešno odbijali vse naskoke, ko bodemo v svojem delovanji tvrdi, neizprosni, jekleni, v svojih sklepih soglasni in v vseh svojih dejanjih dosledni. Takrat bodemo lahko s ponosom rekli, da nas sicer ni veliko, da pa navzlic temu nesmo več preziran in — majhen narod! Dokler pa tega ni in je naša organizacija tako slaba, da nekaterniki vlečejo zdaj sem, zdaj tja, kakor ladij a brez kompasa, bodemo pa še vedno vzdihali: Slovenci smo — majhen narod! Deželni zbor kranjski. (IX. seja, dne 11. novembra leta 1 890.) (Konec.) PobI. Hribar je pred glasovanjem Se prav izborno govoril o važnem uprašanji, ki ga poročevalec ni omenil, to je električna razsvetljava, ki je ceneja od plina in je luč sedanjega časa. Mnoga mesta imajo že splošno električno razsvetljavo upe-Ijano (TemeŠvar, Žižkov, Trident itd.) Kapital, ki ga investiramo v gledališče mora biti varen, varnost pa je pri električni razsvetljavi mnogo večja. S številkami jasno dokazuje po proračunu firme Kfižek, ki prevzame odgovornost, da bi v okroglih številkah za 150 večerov plinova svečava veljala 4200 gld., električna pa samo 2700. Iustalacija za plin je proračunjena na 7000 gld., za elektriko na 30.000 gld. (po računih najdražje firme Kfižek.) Razloček pa se pokrije s prihranitvami. Tudi pri zavarovalni premiji je znatna razlika pri elektriki, ker vse zavarovalnice so sklenile izdatno znižati premijo pri glediščih z elektriko razsvetljenih. Če se računa, da bode gledališče za 200.000 gld. zavarovano, bila bi premija pri plinovi svečavi 2400 gld., pri električni" pa samo 1600 gld., torej 800 gld. razločka. Ker se elektrotehnične firme prizadevajo, da Be sklene postava, da vsa gledališča morajo biti električno razsvetljena, je mogoče, da v kratkem bode treba sprememb, ki bi veljale mnogo denarja. V Brnu, Pragi itd. niti za rezervo nemajo več plinove svečave. Predlaga naslednjo resolucijo: Deželni odbor se pooblašča, da za slučaj, ko bi po natančnem preudarku prišel do prepričanja, da bi to bilo v korist za finančno gospodarstvo gledališkega zaklada, upelje v deželno gledališče mesto projektovane plinove električno osvetljavo. Ker je bila žalibog ta resolucija po izjavi dež. glavarja premalo podprta, padla ie, kar je prav obžalovati. Posl. dr. Tavčar izreka svoje začudenje, da finančni odsek ni izrekel tudi od svoje strani zahvale hranilnici, ki je podpirala gledališko zgradbo. Ker je gledališče važen zavod za narod slovenski, pripomogla je hranilnica hote ali nehote* tudi narodni stvari, in zato se čuti zavezanega, staviti LISTEK. Tedenske drobtinice. (Sv. Martin in naši krčinarji; „Selbstiuoi^vetter"; Narodni in Sokolski dom; „inonuinontalviertel"; Glasbena matica; Celjska nemška trdnjava in novi topovi; lov na kozla; čudna trojica; ruski carjovič v Ljubljani.) Sveti Martin, ki vino krsti, pogledal nas je skozi modro okence iz nebes, privoščil uam je vsaj jeden na pol solnčen in jasen dan. Sicer bodo pa letos mestu njega menda naši krčmarji pošteno opravljali posel krščenja, ker vinska kapljica, katero nam je rodilo letošnje izredno »uho leto, bode pač dobra in močna, a premalo je bode za toliko žejnih grl. Kaj je tedaj bolj naravno, nego da se krsti. Vodovod imamo tudi in tako se bode poskušal kemični proces, kako se ujemata pristna vinska tekočina in pa ona, katero nam podaja naš vodovod. Bode li ta kemični proces se izvršil v zado-voljnost vinopivcev, o tem bi se drznil močno dvomiti. Skrajni čas pa je zares, da so se zaprle prej tako dolgo trdovratne zabite nebeške zatvornice, ter nehale obsipati nas s tekočimi dobrotami, ki bo v podobi snega in dežja padale na nas. Ta neprestana moča združena z znano našo Ljubljansko meglo rodila sta že neiznosni „Selbstmordwett3r", kakor ga je imenovala neka nervoznoBti podvržena gospa, katera pa k sreči ni Angleškinja, inače bi se bilo bati, da se ga iznebi zares po radikalnem angleškem načinu. Saj celo na bolj trdne živce upliva v blizu jednakem smislu. Bodočo spomlad utegne živahno življenje nastati okolo stavbišča novega deželnega gledališča. Ker so se že vse naše monumentalne zgradbe nesli« na oni sicer malo ekscentralni del mesta, navajam deželni muzej, deželno gledališče, hranilnično poslopje, in bode ta del mesta postal zares naš „mo-numentalviertel11 sprijaznil bi se prav lahko z mislijo, da postavimo tudi naš „Narodni dom" tam gori. Lep in obsežen prostor bil bi na razpolaganje, nasproti gledališču za sedanjim provijantnim maga mazinom, na katerega prostoru se bode v morda v nedaljni bodočnosti zgradil gotovo nov del mesta, ker tega vender ne verjamem, da bi do sodnjega dne baš tam morali peči vojaški komin Še manj pa sem preverjen, da bode vojaška bolnica mogla še dolgo vrsto let stati v sredini mesta, posebno, če se bode na drugo strau mesto vedno bolj razširjalo. Šteti bo torej dnevi teh dveh sicer jako koristnih zavodov, katera pa bodeta prav lahko se zgradila kje drugod, mesto pa bode pridobilo toli potrebnega prostora, da se razširja baš okolu najnovejega in najlepšega dela mesta. Če bode padlo par kostanjevih dreves Lattermanovega drevoreda v žrtev, ne bode baš taka nesreča, saj nam jih bo ostalo še dovolj in bode prihodnji vihar imel temmanj posla z njih uničevanjem, če v Ameriki prestavljajo kar cele hiše, ne bode tudi nam tako težavno, prestaviti morda par kostanjevih dreves na drugo mesto, kjer bodo potrebni zaradi harmonije z ostalimi nepoškodovanimi. Na vsak način pa se bode pričel graditi prihodnje leto tam gori ali „Sokolski dom" ali pa, kar bi še bolje želel skupni „Narodni dom". To uprašanje postalo je zdaj nekako tako zrelo, da tudi odbor Narodnega doma bode moral nekaj ukreniti, ako neće, da zanimanje, katero se je tako požrto-valno kazalo za ta zavod dolgo vrsto let, ne zaspi popolnoma. Videli boste, gospoda, kako bode zopet oživelo to zanimanje, ko bode storjen prvi korak, predlog: Naj se kranjski hranilnici, ki je pripomogla, da se že letos gradi dež. gledališče izreče zahvala. Predlog se vsprejme. Poročevalec baron Schvvegel razlaga, zakaj v finančnemu odseku ni bilo ugodno muenje za električno razsvetljavo. Sicer pa od izreka privatno svoje mnenje in obžaluje, da se stvar ni mogla rešiti ugodno, nadeja se pa, da se hode stvar vender še dala drugače rešiti. Dež. predsednik baron Winkler omenja, da vlada ni kriva zamude v potrjenji postave zaradi mej mej občinama Ljubljansko in tiskarsko, da od njene strani ni zadržka, da se postava potrdi, Če se pogodita obe stranki v tem uprašanji.. Potem se je vršilo glasovanje, kakor smo že naznanili. Posl. Murni k poroča o prošnji strokovne šole za lesno obrt v Kočevji za podporo. Ker Šola napreduje in je prošnja utemeljena dovoli se po predlogu finančnega odseka 250 gld. podpore. Posl. baron Schvvegel poroča o prošnji preiskovalca starin Jem. PeČnika na Krškem za nagrado. Ker ima mož zasluge za to stroko in je vse svoje najdene stvari izročal muzeju predlaga fin. odsek: Naj se dovoli dež. odboru kredit 200 gld., katerega sme uporabiti v to, da nakupi od g Pečnika starin po njih vrednostih. Predlog se vsprejme. Posl. Vi šn i kar poroča o popravi ceste mej Verčičem in Črnomljem in o preložitvi strme Se-miške okrajne ceste ter nje uvrstitve do Črnomlja mej deželne ceste. Po nasvetih dež. odbora predlaga finančni odsek : 1. Da se odobri preložitev navedene ceste mej Verčičem in onim mestom, kjer se odcepi čez Semič držeča okrajna cesta, po načrtu c. kr. iužeuerju Wiezniekega, katerega pa je treba pre-narediti glede proi ačuujenih stroškov ; deželnemu odboru pa se naroča, da o tej zadevi dalje postopa ter prihodnjemu dež. zboru zopet poroča, oziroma predloži načrt deželnega zakona in stavi primerni nasvet o izvršitvi zgradbe. 2. Dalje se naroča dež. odboru, naj izvrši potrebne preiskave, če mogoče po svojih tehuikih, v svrho poizvedbe ugodnejše črte. 3 Dež. odbor sme metliškemu cestnemu odboru nakazati donesek 250 gld., da pripravi tehniški operat za preložitev strme*Semiške okrajne cese. 4. Prošnja cestuega odbora metliškega glede* uvrstitve ceste, ki naj bi se preložila v njenem nadaljevanji mimo Krupe čez Stransko vas do Črnomlja, mej deželne ceste se pa odkloni. Posl. Drag oš podpira predloge in izreka željo, da se kaj stori za te kraje, posebno, ker ne bodo deležni dobrot železnice. Vsi predlogi bili so vsprejeti. Posl. dr. Vošnjak poroča o prošnji Ivane Saurau, vdove okrožnega zdravnika, za miloščino. Prošnja se odkloni, a naavetuje, da jo uvažuje okrajni zdravniški svet v Radovljici. Prošnja županstva v Iškivasi za podporo za zgradbo šole izroči se dež. odboru. Posl. dr. Tavčar poroča o prošnji podobčine Kašelj, da se most v zgornjem Kašlji uvrsti mej objekte okrajnih cest. Občina se pritožuje, da je breme postalo ueznosno. Prošnja izroči se dež. odboru v daljno preiska vanje. Posl. Krsn ik poroča o preložitvi okrajne cente od Dunajske državne ceste pri Prevojah, oziroma ko bode zapela prva motika pri zgradbi od vseh tako željno pričakovanega našega ideala 1 Pokažite torej malo več eneržije ter se združite složuo v našem narodnem geslu: Naprej! Da bode naša tako vrlo napredujoča „Glas-bena matica" v par letih potrebovala tudi prostor-nejib, bolj primernih prostorov, nego so oni, katere ji je iz naklonjenosti prepustil v zadregi, v kateri bo je nahajala, vrli njeni sedanji g. predsednik, to je tako jasna stvar, da o njej niti ni treba govoriti. Ali bodemo res mogli dolgo izhajati v sedanjih prostorih in gledati, kako se nemška muza širi in košati v svoji novi palači, naša pa naj ostane večoa pepelka? Tudi iz tega velevažnega uzroka je živo potrebno, da stvar našega narodnega doma pride konečno v tok in začenja dobivati kake konkretno lice. Čitalnica, Sokol in Glasbena matica, vsi trije potrebujejo tako nujno dostojnih prostorov, da bi bil pravi narodni greh, odtezati jim jih še nadalje. Zatorej se prav za trdno nadejam, da se bode to pereče uprašanje skoraj rešilo ugodno. Celjska nemška trdnjava naročila si te dni par novih Krupovib topov, katere so ulili v znani nemški hiši, v Še bolj nemškem Gradei. Trudili Lukovcih Da Moravče ter predlaga: Dež. odbor se pooblašča, da za napravo {[tehniškega načrta sme porabiti 400 gld. ter da skrbi, da bode operat v pravem času gotov, ter dn po pregledu operata postopa v zmislu zakona in dež. zboru v prihodnjem zborovanji dalje poroča in stavi o izvršitvi zgradbe primerne nasvete. Posl. GraBselli predlaga konec seje, ker ima odsek za dolenjske Železnice takoj se;o in je pri prihodnji točki dnevnega reda se nadejati daljnega razgovora. — Sklep seje se vsprejme. Dež. glavar naznanja še nekatere novo došle prošnje katere se izroće dotičnim odsekom. Ob 1 a2 uri se sklene seja. Prihodnja seja bode v petek 14. t. m. ob 10. uri zjutraj. Govor deželnega poslanca Ivana Hribarja v seji kranjskega deželnega zbora dm; 31. oktobra 1890. (Po Btenografičnem zapisniku.) Visoki deželni zbor! Kakor se razvidi iz proračuna normalno-šolskega zaklada naraščajo troški za ljudsko šolstvo od leta do leta rapidno. Ne spadam mej one, ki trde, da so troški za ljudsko šolo brezplodni; temveč priznavam celo potrebo, da storimo kolikor mogoče, da se popolnuje in povzdiguje naše ljudsko šolstvo. Ako pa dovoljujemo tako veliko doplačilo za normalno šolski zaklad, moramo tudi skrbeti, da se varuje deželnemu zboru gotova ingerenca na ljudsko šolstvo. To ingerenco pogrešamo dosedaj popolnoma. Opozarjam visoko zbornico le na neki sklep, ki je bil storjen pred dvema letoma, ki pa dosedaj ni bil izpeljan od visoke deželne vlade. Kakor vam je vsem znano, izdal je deželni šolski svet dne 5. februvarija 1. 1887. ukaz, kateri je pozneje dne 24. decembra 1. 1887. dopolnil, ukaz namreč, da se ima upeljati obligatni pouk nemščine na vseh tro- in čveterorazrednih ljudskih šolah na Kranjskem. Deželni zbor je v svoji seji dne 19. januvarija I. 1888. proti temu ukazu se oglasil, češ, daje deželni šolski svet, ker ni bil zaslišal faktorjev, ki imajo vzdrževati šole, ravnal popolnoma proti jasnemu smislu šolskega zakona. Zaradi tega sklenil je visoki deželni zbor dne 19. januvarija 1. 1888. resolucijo, katera se je glasila, da se imajo udeležiti obligatnoga pouka nemščine na tro- in četveroraz-rednih ljudskih šolah le oni otroci, katerih stariši izrecno ne izjavijo, da tega ne žele. Gospoda moja! Ta resolucija sama na sebi je, kakor sem imel priliko naglašati že lanskega leta, jako krotke naravi; ta resolucija je pa tudi po mojem prepričanji ravno tako v jasnem protislovji s šolskim zakonom, kakor oni ukaz deželnega šolskega sveta; kajti po zakonu se nikdo ne sme siliti, da bi se moral poučevati v drugem deželnem jeziku. Tukaj pa je implicite. izrečeno nekako silenje, ker bi se sicer bilo moralo reči: „le oni otroci naj se udeleže pouka nemščine, katerih stariši to izrecno zahtevajo." Tako določilo bi bilo v smislu šolskega zakona; če se pa otroci silijo, da se uče nemščine in je starišem le na prosto voljo dano, da protestujejo proti temu, kar zakon sam ne dopušča, tedaj je to flagrantno prestopanje zakona. Pa vender deželni šolski svet, respektivno visoka deželna vlada ni odgovorila ničesar deželnemu odboru glede resolucije z dne 19. januvarija 1. 1888., dasiravno smo lani odgovor urgovali. Vsaj v poročilu deželnega odbora ne nahajamo tacega odgovora, in ker se mi je držati tega poročila, zaradi tega odgovor — ko bi bil v tem tudi došel — za-me ne eksistuje. Obžalovati je to, kajti tako ravnanje deželne vlade izpodkopuje veljavnost deželnega zbora in je obrneno proti dostojanstvu te visoke zbornice. bo se gioer nekateri slovenski poštenjaki, kateri so obsojeni, da morajo pohajati v ono nemško h.šo in tam tratiti čas, ne da bi od tega imeli kaj husni, da zahranijo ulivanje teh tojiov, a zaman bil je njih ttud. Topa sta bo ulila in Celjski nemški mogotci streljali bodo ž njima odslej po nevarnih Slovencih. Kogar hode zadela kroglja iz teh topov, prebila mu bode tako luknjo v žep, da bodo petdeBetaki kar sipali se iz njega, ali pa ga bode pohabila tako, da 10 dnij ne bode mogel stopiti na dau, če namreč ne bode žep imel „podfutrau" s petdesetaki. Če se bode pa Celjska trdnjava s tacim dvomljivim orožjem ubranila konečni svoji usodi, to je stvar, o katerej naB bode poučila bodočnost. Na vsak način pa nam priča to ojačevanje Celjskih nemških nasipov, da strah pred Slovenci ni podobeu onemu, o katerem pravijo, da je v sredi votel, ob kraji pa ga nič ni, kajti po vrabcih ne strelja se s topovi — rekel je nekdaj grof Andras^v. Pristavil bi, da za tako streljanje potrebne so večje tiče, n. pr. sokoli. Tudi v Ljubljani imeli smo te dni čuden lov v deželnem dvorci. Ustrelil je tam nekdo brez puške kapitalnega „kozla", katerega bode, kakor čujem preparator našega deželnega muzeja iz hvaležnosti A poglejmo, kako je nastal ukaz deželnega šolskega svžta z dne 5. februvarija 1. 1887. Leta 1879. in sicer dne 26. oktobra obrnil se je deželni odbor do deželnega šolskega sveta s prošnjo, naj se n pelje obligatorični pouk nemščine po ljudskih šolah na Kranjskem in potem je deželni šolski svet o tem v svoji seji dne 17. juni;a 1. 1881. sklepal ter je želji deželnega odbora tudi ustregel. Leta 1887. poiskal je deželni šolski svet oni sklep iz leta 1881. in vzel ga je za podlago svojemu ukazu. -Utegnilo bi se torej trditi, da je šla stvar pravilnim potom in da deželni šolski svet ni ničesar druzega ukrenil, nego to, kar je postalo sklep 1. 1881. Ali tu je treba preudariti, kake so bile razmere 1. 1879. in 1881. in kakošne so bile razmere 1. 1887.. ko je deželni šolski svet zopet izdal oni ukaz. Leta 1879. imela je v deželnem zboru večino ona stranka, ki zastopa manjšino prebivalstva v deželi naši, in katere tendenca je bila vedno, da se je ponemčevalo prebivalstvo kolikor le mogoče. Leta 1881. je bila ista večina v deželnem zboru in v deželnem šolskem svetu. Leta 1887. pa je bila stvar drugačna. Tedaj je imela večino v deželnem zboru, v deželnem odboru in upam vsaj — dasiravno nisem prepričan o tem — da tudi v deželnem šolskem svetu stranka, ki reprezentuje večino deželnega prebivalstva. Pričakovalo bi se torej bilo po vsej pravici, da se bode sklical deželni šolski svet v posvetovanje, predno se v njegovem imenu izda tak načelno važen ukaz, in da se bode visoka deželna vlada tudi ozirala na sklep, kateri bi bili storili v njem avtonomni zastopniki strank«,', ki ima sedaj večino v deželnem zboru, stranke, katera jedina je opravičena govoriti v imenu naroda. Akoravno pa so se razmere od 1. 1879. in 1881. sem tako radikalno spremenile, vender deželni šolski svet 1. 1887. ni sklical seje, da bi se bilo v plenumu sklepalo o onem ukazu, ampak za hrbtom avtonomnih članov, in ne da bi se bili ti zaslišali, zgodilo se je, da je izdal deželni šolski svet ona dva ukaza. Leta 1881. torej, ko je bila v večini sedanja manjšina, se je sklepalo v plenumu: 1. 1 8 8 7. p a, k o s m o imeli že večino mi, sepani potrebno zdelo deželni vladi, da bi bila o tem dala sklepati avtonomnim članom šolskega sveta, temveč izdal so je brez njihove vednosti dotični „ferman". Tako postopanje zdi se mi jako čudno. Naš deželni šolski svet podoben je nekako bogu Janus-u, samo z razločkom, da je Janus kazal prijazno lice na obe strani, deželni šolski svet pa kaže le na jedno stran prijazno smehljajoče avtonomno lice, na drugo stran pa namrgođen obraz z nagubančenim čelom, v kateri eta utisnjeni črki „c. k." Ze večkrat in tudi v tej visokoj zbornici smo videli, da nam vselej, kadar zahtevamo nekoliko večje pravice glede ljudskega .šolstva za-se, vlada pravi: „to spada deželnemu šolskemu svetu, ki je c. kr. oblastvo" ; kadar pa pravimo, da nimamo zaupanja do deželnega šolskega sveta, se nam od strani iste visoke deželne vladi deželni šolski svet nasproti stavlja kot „avtonomni urad," češ do njega morate vender imeti zaupanje. In če pride zopet deželni .zbor z zahtevo, da se ozir jemlje na njegove sklepe, pravi se: „deželni šolski svet je c. kr. oblastvo, in ima torej odločevati pravico v lastnem delokrogu." To je pač čudno ravnanje ki zaslužuje, da se javno ožigosa. I tekli bodete morebiti, da je odveč , ako se oglašam proti potrebi nemškega jezika na ljudskih šolah. Oglašam pa se vendar in stojim v tem oziru na istem stališči, na katerem so stali o svojem času izkušeni voditelji naroda slovenskega in še celo tudi današnji častiti gospod poročevalec. In to je po mojem mnenji tudi jedino pravilno stališče. Kaj pa je naloga ljudskega šolstva ? Da se uče jeziki ? 0 tem poučuje nas najbolj zakon sam in sicer § 1 zakona z dne 14. maja 1. 1869-, ka-teroga si dovoljujem prečitati in kateri se glasi: (bere:) „Ljudski šoli je naloga , odrejati otroke, da za povekšauo plaćo „našopal", da 8e bode razstavil v večni spomin slovenske radikalnosti, s katero se je nekdaj dičil omenjeni strelec. Premišljevati sem začel, kako čudno se vender včasi snidejo ljudje, kako čudna, sicer le triperesua detela je zrasla na oui livadi, na kateri je bil ustreljen gori imenovani koze). To je pač res čudna trojica, tako polna skrivnosti in neumljivih tajnoBti, da bi bilo teško raz-vozljati jih, dokaz pa mi je, kako opravičene so večne tožbe naših Nemcev, kako bo jim slabo godi, kako jih povsodi zatirajo ti slovenski trinogi. Končno naj še konštatujera, da Ljubljančani neso prav čisto nič radovedni. Ko se je pretekle dni vozil skozi Ljubljano ruski carjevič, mislil bi bil človek, da bode radovednost gnala vse na kolo dvor, da bode vsaj toliko ljudij, kakor pri kaki mestni poroki. A ženske neso se pokazale radovedne, moški pa še tem manj in bilo nas je primerno malo — radovednežev, kateri pa v petih minutah, katere se je mudil vlak v Ljubljauski megli tudi nesmo videli mnogo več, nego oni, kateri so lopo flegmatično ostali doma. Ahasver II. Priloga „Slovenskemn Narodn" St. 261 13. novembra 1890. bodo nravni in pobožni, razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih se znanostmi in vednostmi potrebnimi, da se lahko dalje omikajo za življenje, in postavljati jim pravo dno, da bodo enkrat prida ljudje in državljani." Tu v tem paragrafu ni nikakoršnega govora o drugem jezikovnem pouku, kakor o pouku materinega jezika. O tem nam je pojasnilo tudi ukaz ministra za uk in bogočastje z dne 20. avgusta 1. 1870. Naj mi Jiode dovoljeno prečitati § 51 tega ukaza, ki se glasi: (bere:) „Smoter jezikovega uka je: prav razumevati, kar se od druzih sliši v materinem jeziku , potem tudi zmožnost, ustno in pismeno svoje misli dobro in gladko pripovedovati; . . . ." To je torej minister smatral kot okvir za jezikovni pouk na ljudskih šolah in to je jedino prava naloga ljudske šole, do te dobe, da se otroci nauče materinega jezika in potem drugih znanostij v zmislu zakona z dne 14. maja 1. 1869. Reklo se bode morebiti, da je nemški jezik v naši deželi potreben. Ugovarjam temu. Ue v drugih deželah ni potreben, zakaj se pa smatra, da je pri nas potreben? Morebiti zato ker so pri nas take razmere, da slovenskemu narodu ni še dano enakopravnost, kakor mu gre po zakonu. Slovenski jezik bi moral biti vpeljan tudi v uradih in potem bi naš kmet nikdar več ne izrekel tiste želje, katero moremo tu in tam čuti, ko kmet vidi, kako veljavo ima nemški jezik pri c. k. oblastvih. Sam sem imel priliko prepričati se v nekem davkarskem uradu, kako različno se postopa s strankami. Prišel je kmet v davkarijo in se z davkarsko knjižico v roki ponižno približal uradniku, ki je imel sprejeti denar. Ali kaj se zgodi? Uradnik zarenči nad njim kakor lev v menažeriji, če ga kdo moli v počitku. V istem času pa je vstopil gospod, ki je nemško govoril. Uradnik mu je prišel nasproti, podal mu roko in prijazno je ž njim govoril. Ali je potemtakem čudno, če kmet, ki vidi, da tako postopajo po uradih, da se protežuje človek, ki se poslužuje nemškega jezika, začne misliti, da je oni, ki zna govoriti nemški, več kakor oni, ki zna samo slovenski ? Zato najdete tu in tam na kmetih misel, da naj se otroci uče nemškega jezika, da bodo potem „znali govoriti z gospodo". To je gotovo nenaravno. Dajte slovenskemu jeziku one pravice, katere smemo za htevati, in prišlo bode do tega, da bode tudi gospod govoril slovenski in nikdar več ne bodete čuli, da bi kmet izrekel željo, naj se njegovi otroci uče nemškega jezika Potem bode prišla tudi naša dežela do onega spoznanja in prepričanja, katero nahajate že davno na Hrvatskem, Madjarskem, Poljskem in Češkem, da je ljudska šola le za to, da se otroci izobražujejo za življenje in ne za to, da se nauče nemškega jezika. Pri tej priliki mi bodi dovoljeno, da se ozrem še na neke besede, ketere sem v svoje začudenje slišal v finančnem odseku. Tam je prečastiti gospod deželni predsednik izrekel med drugimi tudi besede: „Avstrijci smo, zato nam je potreben nemški jezik." Gospoda moja! te besede spekle so me v dno srca, ob jednem pa tudi silno iznenadile. Od kedaj pa je nemški jezik znak, od kedaj pa je nemški jezik obiležje avstrijskega patriotizma? Bilo bi pač žalostno, kobi prišlo kedaj do tega, ali prepričan sem, ker dosedaj še ni prišlo, da tudi nikdar prišlo ne bode, kajti to bi značilo propad Avstrije, zakaj nikdar ne bode mogoče prisiliti vse narode, nemškega jezika se naučiti in s tem pokazati avstrijski patriotizem. Ali morebiti mi bode kdo odgovoril: „znanje nemškega jezika je za nas dejanska potreba." Za-nikavam odločno tudi to. Kje pa imate to veljavo nemškega jezika na Ogerskem, na Hrvatskem? In ti deželi: Ogerska in Hrvatska, ali ne spadate tudi v Avstrijo ? In kje nahajate to veljavo nemškega jezika na Gališkem , kjer je notranji uradni jezik tudi poljski!? Ako bi bi! nemški jezik obiležje avstrijskega patriotizma, nikdar bi ne bila smela dovoliti nobena avstrijska vlada takih izjem; nikdar ne bi bila smela dopustiti nobena avstrijska vlada, da se dene nemški jezik tako ob veljavo, ko se je to zgodilo v Galiciji, na Madjarskem in na Hrvatskem. Ker pa hvala Bogu v višjih krogih doslej ni bilo prepričanja, da bi se nemščini na ljubo morali zatirati v s i drugi jeziki, zato se pušča nekaterim narodom, svobodno se razvijati, ker to gotovo bolje koristi državi, kakor napenjanje otrok v ljudskih šolah s poukom nemškega jezika. Dolžnost mi je pa tudi pri današnji priliki kot poslancu mesta Ljubljanskega ozirati se na šolske razmere v Ljubljani. Olajšal mi je to nalogo naš mestni šolski svet v Ljubljani s krasnim poročilom o tukajšnih javnih in privatnih ljudskih šolah, katero je letos izdal. To poročilo je jako poučno in zanimivo, in hvaležni moramo biti vsi, ki se pečamo s šolskimi zadevami, da nam je sestavil to poročilo okrajni šolski nadzornik gospod profesor Leveč. Posebno zanimivo in poučno je to poročilo glede dveh šol, kateri nam je visoko ministerstvo oziroma sam deželni šolski svet ukzaal ustanoviti. Prosim Vas, vzemite to poročilo, kdor je ima pri eebi, in odprite stran 23. in bodete našli tam, da je bilo koncem šolskega leta 1889/90 na mestni nemški dvorazredni deški šoli samo 4 pravih nemških otrok in 10G tacih, ki so govorili nemški in slovenski jezik, torej pravih Slovencev. Na mestni nemški štirirazredni šoli jo bilo 78 nemških deklic, v tem ko ste bili 102 slovenski. Te številke govore jasno, da nemške šole v Ljubljani niso bile potrebne in da bi bila zadostovala že samo jedno- ali dvorazredna nemška šola za deklice. Poročilo pa je zanimivo tudi še v drugem oziru Vzemite letno poročilo nemške dvorazredne deške šole in preglejte si imenik učencev. Našli bodete, da jih je iz skupnega števila 110 stanovalo 24 zunaj Ljubljane: v Šiški, Mostah, Šmartinu, Selu in Vodmatu. Da so ti učenci sinovi slovenskih starišev ni dvomiti, kakor je tudi gotovo, da nista Nemca ona dva „ Kozla", ki sta — ne vem kako — iz Komende zašla v to šolo. Ker se za šolo godne otroke iz Vodmata, Sela, Šmartina in Most vzdržuje posabna ljudska šola pri Sv. Petru in ker ima tudi Šiška svojo šolo, opravičen je mestni šolski svet — in tudi dolžnost njegova je — da zabrani ustop v nemško šolo vsem otrokom iz teh vasij. Se bolj zanimivo je to poročilo glede štiri-razredne nemške dekliške šole. V vseh štirih razredih izkazane so samo učenke iz Ljubljane in iz drugih oddaljenih krajev; iz Sela, Most, Šiške izkazane ni niti jedne; toda izkaz, kateri je dodan poročilu na strani 24. — izkaz glede stanovanja učenk — kaže nam interesantni faktum, da je to šolo obiskovalo 19 deklic, ki so stanovale zunaj Ljubljane. Odkod torej to protislovje? Stvar je čisto jasna. Ravnateljica je jednostavno zatajila, da so nekatere deklice iz Vodmata, Sela, Most ali Šiške — zapisavši v program mesto pravega stanovališča Ljubljano samo zato, da ohrani šolo v sedanjem obsegu, ker ve, da so za imenovane vasi posebne šole in bi se otroci ne smeli sprejemati v to šolo. Glejte, gospoda moja ! taka je potreba za nemške šole v Ljubljani, pa vender deželni šolski svet tako hiti, da bi vstvarjal definitivna učiteljska mesta na obeh šolah. Dekliška šola se je zopet letos razširila za jeden razred, če se je imela kedaj kaka slovenska šola razširiti, čakalo se je 5 let, da se je pokazalo, če je učencev v potrebnem številu in potem še le se je zistemovalo mesto učitelja. Pri prvi in drugi mestni deški šoli vidimo dokaz za to. Tam se bode predlagalo za prihodnje leto 1200 gld., namreč za <» pomočne učitelje po 400 gld. in vender je dokazano, da so dotične paralelke, na katerih bodo poučevali ti pomožni učitelji, že davno prenapolnjene in ker nastaja potreba celo za nove paralelke, gotovo je, da se ne bodo več opustile. In vendar tu deželni šolski svet ne zistemizuje stalnih učiteljskih mest! Nimam sicer ničesar proti takemu postopanju, kajti po zakonu mora se res 5 let čakati, da se pokaže povprečni letni uspeh. Ali deželni šolski svet imel bi jednako deliti solnce senco. Če torej teko, kakor sem naznanil, postopa glede slovenskih šol, moral bi postopati ravno tako tudi glede nemških šol. Zato pa je čudna tista na-glost, s katero ustanavlja deželni šolski svet vsako leto definitivna mesta na nemških šolah, ne da bi bilo zakonitega dokaza za njihovo potrebo. Meni bode to dalo povod, da bodem stavil poseben predlog, kadar pridemo do dotične točke proračuna; za sedaj pa le izražam, da bi slovenski narod, kateri zavzima 90 °/0 vsega prebivalstva dežele Kranjske, zasluževal od deželnega šolskega sveta več ozira, ko doslej; zlasti da bi se le-ta moral bolje ozirati na sklepe, kateri se store v tej visokej zbornici. Govor deželnega poslanca Luke Svetca v seji kranjskega deželnega zbora dne 11. novembra 1890. (Po stenograričnem zapisniku.) Slavni zbor! Moj predlog je v rokah in torej je častiti gospodi znano, kaj da predlagam. Predlagam uamreč napravo pravne akademije, oziroma juridične lakultete in napravo nadsodišča v Ljubljani Dovolite mi, da ta svoj predlog tudi na kratko utrdim. Namen mojemu predlogu je, pospeševati narodno ravnopravnost, katera je z državno osnovno postavo slovenskemu narodu zagotovl|eua; zakaj znano je, da se ta osnovna postava, kar se tiče nas Sloveucev, ne izvršuje, in znano je, da po Koroškem in Štajerskem, po Piimorskera iu tudi še sem in tje pri nas pišejo zapisnike s slovenskimi strankami nemški ali laški in da se izdajejo odloki in sodbe slovenskim strankam v uemškem ali laškem jeziku. Zahteva, da se pravica vrši vsakemu narodu v njegovem jeziku je pač tako sama po sebi razumljiva, da se je le čuditi, da v Avstriji, katera se ponaša, da je pravna drža.a, ustavna država, ta pravica še ni uresničena. Kaj je pač uzrok temu, da se proti slovenskemu narodu ustavna postava, slovesno po cesarju potrjena, ne izvršuje? V prvi vrsti je uzrok pač slaba volja naše državne vlade, pomanjkanje eneržije v tem oziru. Moja gospoda! Več kot 20 let je dotična ustavna postava v moči in vender sem in tje v slo-veuskih pokrajinah rekel bi še čisto nič ni izpol-uiena. Nedavno, moja gospoda, se je šolski nadzornik Komljauec obsodil iu sicer obsodil zato, ker on neki v 4 letih, kar je bil nadzornik, enega ukaza deželnega šolskega sveta ni izvršil. Ali moja gospoda, kaj porečete sedaj o naših ministrih, kateri 20 let ne izvršijo slovusno potrjene osnovne državne postave? (Klici na levi: „dobro, dobro!") In ali imajo naši ministri kak izgovor, ne izvršiti te postave ? Čisto nobenega uzroka. Včasih se je trdilo, kakor da bi osnovna postava o narodni ravnopravnosti zahtevala še kakih izvršilnih postav, ali ta misel se je že davno ovrgla. Naša osnovna postava o narodni ravnopravnosti bda je po postavi z dne 21. decembra leta 1867., pravomoćna precej po razglasitvi, in se je imela precej po razglasitvi izvrševati in kakor osnovna državna postava mora ta postava prešiniti vse državno življenje, po njej 8e mora ravnati postavo-dajatvo in VHa državna uprava. In če bi bila tej osnovni post .vi nasprotujoča kaka druga postava iz prejšujib časov, gospoda moja, vsaj poznamo izrek starih Uiinljauov: „Lex posterior derogat priori" — po tisti postavi bi morala taka nasprotujoča postava sama ob sebi priti ob veljavo. Torej čisto nobenega izgovora nemajo naši ministri, da ne izvrše državne osnovne postavo. Iti kaj so nasledki tega, gospoda moja ? Prvi nasledek je ta, da nam pomanjkuje zmožnih uradnikov. Tožba je splošna in sami ministri se pritožujejo, da na Koroškem, na Štajarskem nimajo dosti slovenščine zmožnih uradnikov. Mogoče, da je to resnica, ali gospoda moja, kdo je kriv temu, ali ni sama državna vlada kriva, ker ne uravna šolstva v zmislu državne osnovne postave? In Še neko drugo napako moram omeniti pri tej priložnosti. Postava se ne izvršuje, ker je nje izvršilo položeno večinoma v roke nemških in laških uradnikov To je neka glavna napaka, zakaj nemški in laški uradniki so proti nam Slovanom tako slabo razpoloženi, imajo toliko predsodkov, da jim, rekel bi, skoraj ni mogoče nam pravičnim biti. Ako torej državna vlada hoće jedenkrat, da one postave postanejo resnica, se mora izvršilo izročiti slovenskim rokam, ki razumejo Slovana (Klici na lovi: „Dobro, dobro!") in zatorej ravno predlagam jaz, da se napravi v Ljubljani juridična fakulteta, da se vzgajajo slovenščine zmožni uradniki in da se napravi višje sodišče za slovenske pokrajine, ker Hedaj imamo dve nailsndišći, jedno v Gradci iu drugo v Trstu; povsodi premagujejo ali Nemci ali Lahi, Slovenci pa so povsodi v manjšini. In nasledek je, da se ne skrbi za slovenski juridični naraščaj za slovenske pokrajine, in po drugi strani, da se ne gleda na to, ali se v pravosodji narodna ravnopravnost zastran Sloveucev izvršuje. Naša dolžnost je torej, gospoda moja, da priganjamo viado n.t to, naj stori bvojo postavno in ustuvuo dolžnost. Sedauja naša grofa Taaffeja vlada je precej s pričetkom razglasila svoj program, da hoče spravo narediti mej avstrijskimi narodi. Ali uprašam Vas, gospoda moja, je-li sprava mogoča brez pravice? Je-li mogoče, da se sporazumimo mej seboj, ako se Jed nem (I vse dovoljuje, drugemu pa najprimitiv-neje pravice kratijo? Na tej podlagi je Bprava nemogoča in jaz se le čudim, kako se more o spravi govoriti, mej tem, ko se vse neprestano dela, da bi se sjirava onemogočila In, gospoda moja, mar to, kar zahtevamo, ni postavno ? Pri neki priložnosti se je tukaj v zbornici omenjalo, da dobivamo toliko koncesij od ministerstva, da jih kar že komaj prenašamo, pa še. nismo zadovoljni in še vedno novih zahtevamo. Vender, kar smo prejeli, to ni nobena konce sija, to so le drobtinice naše pravice (Klici na levi: Dobro, dobro, tako je !), to moramo zahtevati po svoji dolžnosti do naroda in do države. (Odobravanje na levi.) Vera, da se mi bode ugovarjalo, vi Slovenci hočete juridično fakulteto, hočete nadsodišče, katero bi večinoma slovensko uradovalo, ali vaš jezik za to Še ni goden, vaš jezik še ni dosti razvit za to. — Moja gospoda, to se je našemu jeziku že mnogokrat ugovarjalo, tudi takrat, ko se je hotela slovenščina upeljati v gimnazije, iu vrh tega se je takrat tudi reklo, nemate profesorjev in učnih knjig. Ali ko je prišlo dovoljenje, našli so se profesorji in našle so se knjige, in prepričan sem, naj se le dovoli Slovencem rabiti svoj jezik kjerkoli, v Šolah in uradih, in bodo se našle vse potrebščine iu tudi možje, kateri bodo to izvrševali. Jezik naš se lepo, čudovito lepo razvija. Primerjajmo naš sedanji jezik, kakor se rabi v knjigah, kakor se rabi v javnem življenji in pri uradih, in primerjajmo ga z nemškim jezikom, ako posežemo za dobro stoletje nazaj, v čas slavne cesarice Marije Terezije. Oglejmo si nemške postave in ukaze iz tistega časa. Moja gospoda, ako se primeri naš sedanji jezik s tistim nemškim jezikom, mora se reči, da je naš jezik res klasičen jezik proti uemščini tistega časa. (Odobravanje na levi.) In jezik, ki se je razvil na tako lep način, kljubu temu, da je bil tako zametavan in zatiran, ima prihodnjost in je vreden, da stopi v vrsto drugih izobraženih jezikov. Porečete mi tudi zastran uradnikov, da neso zmožni slovenščine itd. Resnica je, mnogo jih je, ki neso dosti zmožni, še več pa takih, ki nečejo zmožni biti. Nasproti pa imamo tudi uradnike, kateri sjioštujejo postavo, ki se drže svoje prisege, katero so prisegli kot uradniki, da bodo osnovne državne postave nataučuo spolnovali Imamo uradnike, ki dandanašnji slovenski uradujejo in tako lepo pišejo, da se mora človek kar čuditi. — Možje, ki se morebiti materinega jezika v Šoli še učili neso, ki so vse, kar znajo, z lastnim trudom si prilastili in so takorekoč samouki, ti možje pišejo tako, da se njih pisava sme preu svetom pokazati To so možje, pred katerimi se moui klobuk sneti, na katere smeta narod in država ponosna biti. Ali, moja gospoda, jaz pridem še na neke druge zadržke naše narodne ravnopravnosti, in ti* zadržki so grda navada naših nasprutnikov, pri vsuki priložnosti obsipati nas z denuncijaoijami. Komaj ka) dosežemo ali kaj zahtevamo, že *4 usipajo na nas denuncijacije, kakor ploha. Ni dolgo tega, kar ste sami čitali v „Novi Pieši", da nas je nek prijatelj počastil s celim uvodnim člankom, v katerem je kar mrgolelo takih denuncijacij. Ker so pa te denuncijacije take, da nam sem in tja delajo zapreke, ker se od ljudi;, ne dosti poučenih, verjamejo, zatorej dovolite, da v kratkem odgovarjam na te denuncijacije. Tak o na primer s" nam očita panslavizem Definicije te besede seveda ne poznam, veuder pa jaz mislim, da se misli 8 tem reči, da vsi Slovani delamo na to, da bi se združili v jedno veliko slovansko državo. Moja gospoda, ali ima ta reč kaj verjetnosti r Pomislite, da še mi avstrijski Slovani se ne moremo sporazumeti za skupni program. To bi gotovo bilo nam vsem na korist in tudi državi. Ali dosedaj se nam Slovanom še znotraj dižave ni posreC lo sporazumljenje za skupni program in mislite li, da bi to laglje bilo sporazumeti se z vsemi mnogobrojnim! slovanskimi narodi, z vsemi slovanskimi državami? Kdor to pomisli, bode rad priznal, mislim jaz, da je to samo fantom ali fautazija, s katero se strašijo nevedni ljudje, s katero se strašijo, rekel bi, politični otroci. Drugo, kar se nam očita in kar je bilo tudi v „PrešiM brati, jo to, da mi hočemo napraviti veliko jugoslovansko kraljestvo. Tistega člankarja, ko bi ga poznal, bi jaz naprosil, naj napravi načrt, kako bi se dala ta ideja uresničiti, naj pove sred Btva, s katerimi bi se dala napraviti velika jugoslovanska skupina zoper voljo Avstrije. In, mislim, ko bi ga za ušesa prijel, ue vedel hi odgovora, in ko bi le količkaj poštenja imel v sebi, rudečica bi ga od same sramote oblila zastran tega, kar po svetu pisari. Velika jugoslovanska skupina bi se s privoljenjem Avstrije najbrže dala narediti in morebiti bi bila tudi jako koristna. (Klici na levi: Dobro, dobro.') Mnogo stoletij so branili Slovani južne in za padne meje avstrijske proti Romanom in azijatskim barbarom (poslanec Hribar: „in proti Nemcem leta 18661"). Ali ne mislite, da bi taka skupina bila tudi zdaj močna bramba proti jugu in zapadu, proti vzhodu in zahodu? (Odobravanje na levi.) Bog ve, če naši vladni krogi tega ne bodo še jedenkia. sprevideli in sami v roke vzeli naprave take jugoslovanske skupine. Očita se nam nadalje rusizem, ali moja go spoda, Peterburg in Moskva sta daleč in gravitirati v Peterburg in v Moskvo, to mislim bi bilo posebno za uas Slovence jako težavna reč, tako težavna, da se mi zdi, da tisti, ki trdi, da je ta gravitacija mogoča, da se sam sebi smeje in le norčuje s tem, kateremu kaj tacega na iiob obeša. Ali moja gospoda, kakor sta Peterburg in Moskva daleč, veliko bližje je pa Berolin (ves1 lost na levi in klici: „Dobro, dobro 1") in od Berolina moja gospdda veje nekaj Časa neka sapa, katera se mi zdi, da je za našo državo jako nezdrava (odobravanje na levi, poslanec Hribar: „Resnica" !) Sicer nečem doJžiti upniške vlade, ampak delujejo na Nemškem tudi drugi faktorji, časniki, društva druge take moči. Moja gospoda, to dela, da je ta sapa, ki veje od Berolina, pač pri vsem tem, če je tudi vlada ne podpira, za našo državo venderle nevarna. Kaj pa so nasledki tega? Mi vidimo, da ta sapa napihuje nekatere Nemce tako, da postajejo proti Slovencem in sploh proti Slovanom od dne do dne nestrpl ji veji, neznosueji, kakor so to pokazali žalostni dogodki v Celji in Ojiavi. Ta sajia daje tudi nekaterim Nemcem pogum, da očitno demon tro jejo v velikonemškem pomenu, da slave in povzdigujejo vse, kar pride iz Prusi e. Naša Avstrija, naša dinastija, to jim je že bolj zadaj. Jaz bi želel, da se naj slavni vladi tudi take demonstracije naznanjajo Demonstracije, ki so obr-nene proti nam Slovencem, te so bi rekel celo or ganizovane in sicer tako dobro organizovane, da njih žice vodijo noter v kabinetno pisarno Njegu Velečastva. kakor smo imeli pred par leti žalostno skušnjo. Želel bi, da bi tisti ljudje (Poslanec dr. Tavčar: „Renegati" I), ki vodijo tiste žice v kabinetno pisarno, da bi tudi ne pozabili opomniti velikih krogov na demonstraeje velikouemške, katere so bolj nevarne, ker je Berolin blizu, Peterburga in Moskva pa daleč. (Odobravanje na levi.) Neka sapa iz Berolina dela na tu, da bi se Gialajtanija kolikor mogoče pouemčila in ialibog tem težnjam se ne nasprotuje tako kakor bi bilo za Avstrijo dobro. Mislite si, moja gospoda, da se jionemčijo Slovenci, da se ponemčijo Čehi. Čislaj tauija postane nemška. Mislite-li, da je potem za Avstrijo zraven sjedinjene Nemške še kaj prostora, da se potem Avstrija more držati na itrani Nemčije kot samostalna, posebna država? Moja gospoda, iz tega je razvidno, da, ako se mi upiramo ponemčevanju, vršimo svojo patnjotičuo dolžnost do Avstrije. Zakaj recimo, da se Čehi in Slovenci ponemčijo, da postane sloveuski in češki element, kateri se mora pač reči, da je pravi na- ravni avstrijski element, recimo, da iz tega elementa postanejo renegat je, n«j mislite-li, da bi se silno lahko ponovilo leto 1848, ko je nastala resolucija na Dunaji za Veliko Nemčijo in na Ogerikem za samostalni ma^var orszag? Mar ne vidite, kako na primer na Ogerskem na vso moč delajo na to, da se magvar ors?iig pripravi za samostalno državo; da se nudi i vso močjo zatirajo tisti elementi, ki ho leta 1848. in 1841). borili se za Avstrijo ? (Odo bravanje na levi; poslanec Hribar: „Res je" !) Ne mislite li, da se ti dogodki od leta 1848 in 1840. lahko ponovijo, zlasti če pridejo zraven vnanii uplivi, ter se zopet oglasi na Ogeiskem Kossuth II. in na Dunaji kdo drugi, ki je vnet za Veliko Nemčijo, in ali ne mislite, da je potem mogoče, da po nemčevanje Slovanov, katero se sedaj od zgoraj celo, kakor je podoba, podpira, naredi, da bo rinis Austriae, finis naše slavne dinastije? To moja gospo la, moramo pomisliti in zatorej je naša dolžnost upirati se na vso moč ponemče vanju Slovencev in sploh Slovanov v Avstii j i In gledati na to, da ti pravi avstrijski elementi ohranijo in utrdijo. Delajmo vsi na tO in jaz rečem, Avstrija nam hode jedenkrat za to hvaležna. (Odobravanje na levi ) Ker torej moj predlog meri ravno na to, da se slovenski element ohrani, okrepča in utrdi, zato se nadejam, da bodt našel podporo od cele slavne zbornice (veselost na levi; poslanec dr. Tavčar: -Gotovo" 1) in jaz ga najtoplejše priporočam. V formalnem oziru pa priporočam, da se izroči upravnemu odseku. (Živahno odobravanje na levi, govorniku so častita.) Po] i licu i razgled. ftiotr«iiije dežele. V Ljubljani, 13 novembra Deželni zbori. Načrt zakona, b katerim bi se bile uvele direktno volitve v kmetskih občinah za dolenjeavstrijski deželni zbor, ni dobil najvišjega potrjenja. Deželni zbor hoče baje letos znova skleniti podoben zakon v nadi, da se bode seduj vlada udala. Liberalna večina je odločno za direktne volitve, konservativci se pa upirajo taki Bpremembi volilnega reda, ker se boje, da bi potem duhovščina imela manj upliva na volitve. Sleski deželni zbor dovolil je 30 gld. letne podpore češkemu društvu „Radhošt", dasi je Šolski odsek naBvetoval, da se prošnja odbije. Veleposestniki in poslanec Demel glasovali so s Slovani. Slovanski poslanci mislijo v kratkem interpelovati vlado, če še hoče nadalje puščati v Šieziji sedanje stanje, ki nasprotuje osnovnim zakonom. Čeakonemška sprava. Vlada še nikakor ne misli sjirave pustiti v nemar, temveč hoče porabiti ves svoj upliv, da se rešijo vsaj nekatere predloge Da v sedanjem za sedanji deželni zbor zakona o preosnovi deželnega kulturnega soveta ne bode rešil, to še nikakor ne bode ostrašilo vlade. Sklicati hoče deželni zbor znova po božiči, da nadaljuje svojo delo. Da se je grof Taaffe z isto odločnostjo lotil izvedenja narodne jednakopravnosti, kakor se je izvršitve Duna skih dogovorov, gotovo bi že bil davno konec narodnih boiev v Avstriji. Sprememba poslovneija retla tlržavneaa zbora. Omenili smo že, da se je vlada odločno potegnila za to, da se omeji svoboda govora v Dunajskem mestnem zastopu. Časopisi pa vedo povedati, da hoče vlada tudi zbornici poslancev priporočati, da spremeni svoj poslovni red v jednakera zmislu. Pričakovati je torej, da bodo iz državnega zbora kmalu izključevali poslance za nekaj sej, če ne bodo znali dovolj brzdati jezika. Shod nemških zaupnikov na Moravshem je pokazal, daje žejako hudo nasprotje mej nemškimi liberalci in nemškimi nacijonalci. Poslednji so posebno hudo napadali liberalne vodje in jim očitali kaj neprijetne stvari. Ta razkol se bode vsekako v kratkem pokazal tudi v deželnem zboru. % »miij«* države. It ustja in Avstrija. Skoro vsi liati z veseljem koustatujejo, da je carjevič na Dunaji bil tako sijajno vsprejet in vidijo v tem približanje Avstrije k Rusiji. Izražajo celo nado, da se bodeta ti dve državi sjiorazumeli tudi o orijentski politiki. Celo „Graždanin", ki ima zveze z dvornimi krogi, naglasa, da je želeti, da se sporazumeta Rusija in Avstrija. „Novosti" naglašajo, da Rusija rada priznava, da ima tudi Avstrija in terese na Balkanu Srbska skupščina snide se danes. Kakor se misli, bode skupščina zopet izbrala Panira predsednikom in Katica prvini podpredsednikom. Liberalci so jako nevoljni, da niso mogli pri volitvah dobiti večjih uspehov. Včeraj so imeli posvetovanje, bi se li udeležili zborovanja. Kaj so sklenili ne vemo še sedaj. Anali ja hi Šrira. Castionija, ki je nekda umoril tesinskega državnega svetnika Itossv-ja, Anglija ne bode izročila Švici, ker je bil svetnik umorjen ob ustaji in je tor* j zločin brez vsake dvojbe političen. Predvčeraj so v Londonu Castionija izpustili iz ječe. Dopisi. % >olran jsl*i slovenbkemu narodu po svojih močeh glede vzgoje in izobraževanja slovenske ženske mladine pomagal, — z ustanovnim pismom od 17. nov. 1888 — volil kapital 50.000 gld., da so napravi iz obrestij tega kapitala 10 ustanov po 200 gld. na leto zt pridna dijakinje slovenske višje dekliške šole. S tem veledušnim činom rodoljubnega g. J. Gor upa postal je odnošaj glede denarstvenega vprašanja veliko ugodoeji. Ker se pa takrat še ni vedelo, bode li dežela sama obdržala darilo g. Gorupa ali pa bode to poslopje mestu Ljubljanskemu prepustila, je šolski odsek menil, da ne kaže že zdaj delati podrobnega načrta. Kadar bode to doguano, potem se sestavi podroben načrt po izgledu drugih jednakih dekliških šol. Poročevalec navaja sklepe, katere je mestni odbor v seji 4. junija o tej zadevi vsprejel kateri se glase: 1.) da meBtni zastop priznava nujno potrebo da se ustanovi v Ljubljani višja dekliška šola s slovenskim učnim jezikom in 2.) da sklene obrniti se do dež. odbora z vprašanjem, bode li dežela pridržala od veledušnega domoljuba g. J. Gorupa podarjena bolniška poslopja, in bode ustanovila višjo dekliško Šolo, ali pa prepustila ta po slopja Ljubljanskemu mestu. Deželni zbor je sklenil: 1.) Da naj se z g. Gorupom in z mestno občino Ljubljansko obravnava o posveti sedanjih bolniških poslopij za višjo dekliško šolo, da se pojasnijo vsa dotična vprašauja ter Bklene primerna pogodba katero potrditi si pridržuje dež. zbor in 2 ) da naj stopi v dogovor z mestom Ljubljanskim, uli bi taisto in pod katerimi uveti hotelo prevzeti ustanovitev višje dekliške šole. Deželni zbor izraža, da je pripravljen s primernim letnim doneskom podpirati tak učni, od mesta Ljubljanskega ustanovljeni zavod. Deželni odbor nazuanjujoč te sklepe, vprašal je, ali bode mesto Ljubljansko ustanovilo višjo dekliško šolo, v katerem slučaji po besedah ustanovnega pisma bolniška poslopja njemu pripadajo. Deželni odbor je mestnemu magistratu še sporočil — da je g. Josip Goru p njemu prijavil, da bode sklenil pogodbo, z dež. odborom zaradi bolniškega poslopja in k istemu spadajočega sveta še le tedaj, ko se reši uprašanje glede ustanovitve dekliške šole v Ljubljani. Predno pa je to mogoče, treba je ustanoviti načela, kako bi bilo to šolo oživotvoriti, kak učni načrt se ji da. Dež. odbor skleuil je torej sklicati enketo, katera bi se bavila s tem uprašanjem. En-keta obstoječa iz zastopnikov c. kr. dež. šolskega sveta, c. kr. mestnega šolskega sveta, mestne oo-čine Ljubljanske in dež. odbora zborovala je dne 28. avgusta t. 1. Obravnavalo se je o sledečih uprašanjih: 1. Kako bode osnovana višja dekliška šola? Koliko razredov ? Koliko učnih moči j ? 2. Kakšno omiko morajo izkazati učenke za vsprejem v to šolo ? 3. Ako se nižja dekliška šola priklopi ljudski šoli po organizaciji meščanskih šol, kje naj bi se učenke poučevale v praktičnih predmetih, ročnih ženskih delih in gospodinjstvu in ali bi za te predmete treba bilo še četrtega leta. K tej enketi povabljen je bil tudi g. J. G o r u p, ki pa je bil zadržan udeležiti se je — pač jej je poslal pismo, iz katerega se razvidi, da g. Gor up n e misli na to, da bi se ustanovil kak licej ali zavod, kakor jih imajo v velikih m -stih, ampak zavod, na katerem naj bi se deklice po dovršeni ljudski šoli pridobivale višjo omike, kakeršna se zahteva v boljših krogih. Iz zapisnika omenjene eukete povzame se, da se je enketa izrekla za tri raz red no meščansko šolo pod moškim vodstvom, na kateri bi poučevali: 1. Ravnatelj, 3 učitelji, 1 učiteljica za ženska ročna dela. Razen teh potrebovali bi se še pomočni učitelji za fraucoski in laški jezik, ter za petje in telovadbo, ako bi od rednih učiteljev ne bil nihče sposobeu za te stroke. Približni troški za tako š.lb znašali bi 6200 gld. Glede omike, .ki bi morale deklice imeti, da se vsprejmejo v to šolo, je enketa sklenila, da se zahteva: 121etna starost in vsprejemni izpit, ali pa dovršena petrazredna ljudska šola. Glede predmetov, ki naj bi se na tej šoli poučevali, je enketa sklenila, da se poučujejo sledeči predmeti: 1. leto: Krščanski nauk, slovenščina, nemščina, zemljepis, zgodovina, prirodopis, prirodoslovje, računstvo, geometrično risanje, prostoročno risanje, lepopis, petje, ženska ročna dela, telovadba. Za 2. in 3. leto pa še gospodinjstvo, to pa ne obligatno. Italijanščina in francoščina po vseh treh razredih pa ue obligatno. Deželni odbor pa pravi v dopisu: „Ker se je pri enketi želja izrekla, da bi se višja dekliška šola osnovala v zvezi s petrazredno mestno dekliško šolo s slovenskim učnim jezikom tako, da bi obe šoli imeli jednega voditelja, in ker po obstoječih zakonitih določilih naprava in vzdrževanje meščanskih šol itak pripada posamičnim šolskim okrajem, je deželni odbor mnenja, da bi se namera, katero je imel g. Gor up pred očmi dala najložje uresničiti, ako stolno mesto Ljubljansko prevzame ustanovitev uapominane šolo, dežela pa j > primerno podpira, kakor je sklenil deželni zbor. V tem slučaji bi tudi bolniško poslopje pripadlo stolnemu mestu. Šolski in tinančni odsek posvetovala sta se o tej zadevi, pa se ne strinjata z nasvetovano šolo s pedagogičnega in finančnega stališča. Spedagogičnegi stališča ne, ker take šole, v katero naj bi deklice z 12 letom hodile, ne potrebujemo, take šole že imamo. Mi imamo sedaj 8razredne ljudske šole, in ko bi se od teh 8 višji razredi odtrgali, na mestu njih pa se ustanovila meščanska šola z 3 razredi, bi ue bili glede odgoje deklic nič na boljšem. Posebno s finančnega stališča se ne strinjata odseka z nasveti enkete. Šola, ki se namerava, ni namenjena samo deklicam Ljubljanskim — namenjena je tudi deklicam z dežele, pa ne samo kranjske, ampak tudi sosednih slovenskih pokrajin, torej naj bremena ne nosi samo Ljubljana, marveč opravičena je nada, da jo tudi dežela podpira. Ko bi se pa v Ljubljani ustanovila meščanska šola, bi prišlo mesto Ljubljansko v veliko zadrego, ker bi jo moralo samo vzdrževati — kajti po obstoječih zakonitih določilih naprava in vzdrževanje raeščau-s k i h šol pripada posamičnim šolskim okrajem. Razen tega bi se pa našim nemškim nasprotuikom prej ali slej zazdelo zahtevati tudi nemško „Biirger-Bchule" za deklice nemške narodnosti. Združena odseka šolski in finančni sta torej glede na to odločno proti temu, da bi se ustanovila v Ljubljani meščanska šola. Priznata pa odseka potrebo in korist višje dekliške šole ter imata pred očmi, da je prava vzgoja ženstva najvišje imenitnosti za vsak narod v duševnem in gmotnem oziru, kajti povsod, kjer se nahajajo v narodnem duhu osnovane višje dekliške šole, najdemo naobraženo in za svojo narodnost naudušeno ženstvo — iu ko jiostane tako izobražena ženska — gospodinja — mati, je duša celi obitelji. (Konec prih.j Domače stvari. — (Ustanovitev mestne višje dekliške šole) je gospodom pri „Slovenci" skrajno neljuba, zato v včerajšnji številki mestnim očetom očitajo, da neso varčni, niti dobri gospodarji, češ : dobri gospodarji ne delajo vedno novih dolgov. S tem so se „Slovencevi" gospodje le osmešili, ker neso povedali, od kod naj bi se bil brez dolgov vzel denar za vojašnico, vodovod, šole in za druge nujne investicije. Mestno gospodarstvo je izborno, to priznavajo celo naši politični nasprotniki, le oni gospodje nečejo 'priznati, ki še neso preboleli poloma nekdanje „Mlekarske zadruge*. — (Imenovanje.) Notarjem v Tržiči (Mon-falcone) imenovan je notarski kandidat Emil Can-dellari iz Trsta. — (Martinova beseda), katero je Šišenska čitalnica priredila vsa ko leto, izostane letos, v znak žalovanja po umršem odborniku in pevovodji gosp. Franu Govekarji. — (Veselica pevskega društva „Velesila" v Škednji) preteklo nedeljo obnesla se je prav dobro in je bila zelo obiskana, posebno tudi od domačega prostega občinstva. Pevski zbor, ki je mej prvimi v okolici Tržaški, pel je tri zbore in izvršil prav sijajno svojo nalogo. Donela mu je pa tudi glasna pohvala od vsega navzočega občinstva. Jednako dobro obnesli sta se deklamacija „Pevčeva kletev" in igra „ŽupanovaMicika", v kateri so vsi sodeljujoči prav povoljno izvrševali svoje naloge. Kakor povzamemo „Edinosti" bili sta dve so-trudnici uradno pozvani na magistrat, kjer so nanji uplivali, da bi se odpovedali, a ostali sta trdni in se nesta prestrašili. Tudi tamošnji župnik obnašal se je jako breztaktno ter zapisal na vabilo, katero se mu je doposlalo: „Jo non acetto tali in-viti" (Ne sprejemljem tacih povabil). Tako postopanje obsoja se samo ob sebi. — (Akad. društvo „Slovenija") sklenilo je devetdesetletnico rojstva našega pesnika-prvaka, dr. Fr. PreŠirna, proslaviti dne 3. dec. 1890 s slavnostnim koncertom. Že sedaj zagotovljeno je sodelovanje odličnih umetnikov, slovanskega pevskega društva in tamburaškega zbora akad. društva „Zvonimir" ; tako da se je nadejati lepega duševnega užitka. Kakor je „Slovenija" na Dunaji mnogokrat slavila spomin ljubljenca slovenskega naroda, ter vsekdar združevala pri tacih slavnostih najod-lionejše občinstvo, Slovence in Slovane, bivajoče v prestolnici, kakor se je vsekdar praznoval ta spomin kakor na Dunaji, tako tudi v domovini, tako upati je tudi letos, da so bodo vsi slovanski rodovi združili v proslavo našega prvega pesnika, da ta slav-nost ne bode le vredna družica onim prošlih let, temveč da jih bode še nadkrilila. — („P o potnik".) Časopis za učitelje in prijatelje šole. Glasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev v Ljubljani" ima v 21. štev. nastopno vsebino : Kako bode šolski pouk to, kar bi naj bil : vzgojevalni pouk? — Temperament glede na vzgojo otrok. (France S. Lekše.) — Iz deželnih zborov. — Slovstvo. — Družbe sv. Cirila in Metoda redna V. velika skupščina. — Pisma iz Gradca. — Društveni vesbnik. — Dopisi in druge vesti. — Razno-ternosti. — Razpisi natečajev. — (Vabilo) k prvemu občnemu zboru „Liti j s k eg a učiteljskega d ruš t v a" dne 1 9. t. m. ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopji v Litiji z nastopnim usporedom: a) Nagovor zač. predsednika ; b) poročilo o delovanji začasnega odbora; c) volitev društvenega odbora; (/) pojedini nasveti. Upamo, da se tolikanj zaželenega prvega zborovanja učiteljskega društva za „litijski šolski okraj" udeleže gospodje tovariši, gospice tovarišice (sosebno iz bližnje okolice ter Oni, ki so ob železnici), kakor tudi drugi razumniki slovenski v prav obilnem številu. Po geslu j)reuzvišenega vladarja: „Viribos unitis" naj novo društvo krepko deluje v prid šolstva in naroda! Tedaj na snidenje 19. t. m. v Litiji! Zač. odbor. — (Učiteljske službe.) V Kranjskem šolskem okraji se razpisujejo: L. služba učitelja voditelja v Velesovem z dohodki III. plačilnega razreda v stalno ali začasno umeščenje; 2. služba učitelja voditelja v Olševku z dohodki IV. plačilnega razreda v stalno umeščenje; 3. služba učitelja voditelja pri Sv. Ani nad Tržićem z dohodki IV. plačilnega razreda v stalno ali začasno umeščenje ; 4. tretja učiteljska služba na štirirazrednici v Tržiči z dohodki III. plačilnega razreda v stalno umeščenje. Obrok za prošnje do dne 25. novembra. Telegramu „Stiav^nskeraiui Narodu": Palermo 12. novembra. Orispi semkaj došel. Priredile so se mu velike ovacije. Zvečer bil je banket njemu na čast. Rini 12. novembra. ' Kralj in kraljica povrneta se dne 14. t. m. iz Monze semkaj. Pariz 12. novembra. Dvoboj mej De-rouledom in Laguerreom bil blizu Namurja. Laguerre lahko ranjen. London 12. novembra. Angleška križarska ladija „Serpent" potopila se je pri predgorji Villano. (Španjska.) Pariz 13. novembra. Kalnokv zvečer proti Dunaju odpotoval. Palermo 13. novembra. Pri banketu, njemu na čast prirejenem, rekel Crispi, da so nasprotniki njegovi skušali črniti in pačiti njegov značaj, njegovo naravo in celo dejanja njegova, na kar se pa ni oziral, kajti politik, čćgar vest je čista čez ovire, mora, ne brigaj o č se za psovke, naravnost, proti cilju, katerega hoče doseči. Ko bi prišli za Italijo težavni časi, bode za obrambo domovine in kralja tvegal življenje. Madrid 13. novembra. Po semkaj došlih poročilih bilo je 276 osob na krovu angleške križarske ladije „Serpent". Od teh osob so samo tri pri vasi Camarinas priplavale h kraju. Bazne vesti. * (Dolgo potovanje poštne dopisnice.) Dne 12. septembra 1887. leta je v Sobie-slavu na Češkem bila na pošto oddana dopisnica, ki je prišla v Budejevice še le dne 25. oktobra letošnjega leta. Potrebovala je 1128 dnij ali 27.0*27 ur, za vsak meter blizu štiri minute, to je toliko časa kakor polž, predno je došla na odmenjeni kraj. * (Zdravilna moč elektrike.) V Parizu je doktor Fort ozdravil z elektriko devetnajstletno deklico, katerej se je bil uhod v želodec tako zožil vsled nek<- pekoče tekočine, da ni mogla jesti. Zdravil jo je sedem tednov. Bolnica je mej zdravljenjem shujšala za 35 funtov. * (Demantna poroka.) V Stockerau-u je te dni bila demantna poroka tamošnjega meščana in bivšega oskrbnika grofa Maksimilijana Brins-Fnuenfeldskega Hansa. Povodom trga redkega jubileja, dala je občina 100 gold. razdeliti mej ubožce. * (Redek grobni spomenik) dal je svojim starišem postaviti nek prebivalec mesta Saint Hilaire na Francoskem. Spomenik ima podobo Eliff-lovega stolpa in je sedem metrov visok. V prvem nadstropji je podoba svetega Josipa in mej glavnima stebroma je marmorna plošča, na kateri sta imeni pokojnikov. * (I) a n pred poroko umrl.) Te dni imela se je poročiti bogata dvajsetletna hči Bero-linskega dr. zdravilstva P., katera sinje zaradi svoje lepote in izobraženosti. Vzeti jo je imel bogat in mlad Antvverpenski bankir. Naznanil jej je bil dan, kdaj se pripelje v Berolin. Lepa nevesta se je baš pripravljala, da pojde na kolodvor čakat ženina, ko jej prinese pismonoša list, v katerem pišejo ženi-novi stariši, da je ženina zadel mrtvoud, ko se je odpravljal v Berolin. * (SI uš a t h 1 j i c e zdravilstva na C u -riškem vseučilišči.) Nedavno hoteli sta dve slušateljici zdravilstva v Curihu delati prvi državni izpit. Obe sta bili Avstrijanki in sta tudi pohajali po predpisanem redu vseučilišče. Imeli sta maturi-tetni spričevali avstrijskih gimnazij. Vseučiliščni senat je pa spoznal, da dotični maturitetni spričevali ne zadoščata in ju ni pustil k izpitu. Jedna se je takoj oglasila, da je pripravljena ponavljati izpit na kaki švicarski gimnaziji in je res maturo v Švici napravila z odliko, potem pa še 1. državni izpit zdravilstva. * (Napoleonova listnica.) V časopisu „Volhin" citati je, da je na neki podoljski graščini listnica, katero je izgubil Napoleon L, idoč čez Be-rezino. Od najditelja je bil listnico kupil ruski polkovnik grof Dunin, in papirje, ki so bili v njej, izročil vladi. Od grofa Dunina bi bil to listnico rad kupil Napoleon III., ponujal je zanjo 1000 polimper-jalov, pa jo grof ni hotel dati. Sedaj ima listnico neka podoljska pomeščica. * (Človekoljubne ženitbene ponudbe.) Indijanski glavar v Severni Ameriki objavil je v „Prairie Journal", da da 1000 konj onemu belemu možu, ki je na dobrem glasu in vzame v zakon hčer njegovo. Naseliti se mora ženin v indijanskem ozemlji in biti izurjen v kmetijstvu, da bode učil Indijance zemljo obdelovati. Konji so vredni 80.000 dolarjev. Mlada Indijanka je srednje velikosti, lepe postave in obraza, ima črne oči in lepe lase. Priljudna in prijnzna je. I SVET 'O'OOO w' O- v:'J >j prinaša v 2 1. številki naslednjo vsebino: Nevaren praecedens ? — Narodnostni princip pa narodna avtonomija. (Konec.) — <) Slovencih V Rusiji. — Ruske drobtinice. — Bratje med soboj. (Dalje.) — Dopis iz Trsta. — Pogled po slovanskem svetu: a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. ^Slovanski Svet" izhaja po dvakrat na mesec, vselej to. in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju „slovanskega sveta" v Trst. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta l gld. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja*. celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno l gld. 80 kr., četrtletno 00 kr. Jmumu nor i; za vnc leto gl 0 7. zjutraj 7315 mm. 0-8° C brezv. megla 3 2. popol. 7318 mm. 3 4° C si. zah. obl. 0-00 mm. 9. zvečer 734-0 mm. 3 6'C brezv. obl. Srednja temperatura 2-6", za 1-8° pod normalom. ID-a.2^.3osls:a. borza dne 13. novembra t. I. (Izvirno telcgratično porrčilo.) včeraj .... gld. — gld. daiiHH 8865 88 80 108 — 101-45 f»86 — 3U4-— 115-65 9 14 M5 56 62'/, —■ kr. 50 , 40 „ 60 . Papirna renta.....gld. S8-75 Srebrna renta.....» 8 S 90 Zlata renta......„ 107-75 5u/0 marčna renta .... „ 10160 Akciju narodno banke . . „ 984 — Kreditne akcije.....„ 304 25 London........„115 60 Srebro........ „ — Napol......... „ 914 — l C. kr. cekini . . . , . „ f> 47 — „ Nemško marke..... „ 56-621/, — . 4% državno Hrečko iz I. 1854 25) gld. 132 gld Državne »ročke iz I. 1864 10O . 181 n Ogerska zlata renta 4°/0.......102 a Ogerska papirna renta 5»/0......99 , Dunava reg. srečke 5°/u . . . 100 gld. 121 „ Zemlj. obe. avatr. 4V«7o **•*• Uiti • . 114 „ Kreditne srečke......100 gld. 184 „ Kudoltbvo srečko..... 10 „ 19 „ Akcije anglo-avstr. banko . . 120 „ 164 , Tramway-društ. volj. 170 gld. a. v. . . . — „ — „ Posestvo obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij, mlina, vse v dobrem stanu, dalje polje, travniki in zaraščen gozd proda se iz proste volje. — Več se izve v Gorenjih Gameljnih h. št. 8. (837—2) 75 40 pripravljena od Iekarja GABR. PICCOLl-ja v LJubljani, Je zelo upllvno zdravilo, kt krepča želodec, člati, odpravlja zlato žilo in odganja gliste. Sestavljena je iz zdravilnih, v rastlinstvo »padajočih snovij ter ni nikako drastično učinkujoče, marveč lahko, delovanje organov urejajoče zdravilo, katero organizmu kar nič ne škoduje, če se prav delj časa rabi. Esenco za želodec pošilja izde-lovatelj proti poštnemu povzetju v ikatljab po 13 stekleničic za gld. 1*86:, po 24 za gld. 260; po 36 za gld. 384; po 44 za gld. 426; po 65 za gld. 5-26; po 110 za gld. 1030; po 550 ta 50 gld. V steklenicah po 10 kr. Ljubljani, v drugih lekarnah po skoro v vseh tu- in inozemskih v lekarni Piccoli v 15 kr., prodaja se lekarnah. (712—9) na Nanosu. Trg* Vipava daje dne 7. decembra 1S90. 1. ob 1. uri popoludnc v občinski pisarni /a tri leta V liajeilt a) 800 oral obsegajočo planino Ravnik, h) 600 oral veliko planino Vrlovše pod pogoji, ležečimi v občinskem uradu vsakomur na ogled. Najemnik mora si dobiti ali poroka ali pa na vsaktero planin vsaj 150 gld. kavcije položiti. Županstvo občine Vipava dne 8. novembra 1890. ,845—1) Karol Maver. RAZGLAS, S tem se otvori XV. kralj, ogerska DRŽAVNA DOBRODEJNA LOTERIJA kater«' čisti ilonettek tte \ najvišjega nklepa Njega vet*, in kralj. upotttoIJHkeiea Vele- čaNtvn z S £ 3 I > rt tc 2 o 200 dob. a 50 gld. = 10.000 gld. 6500 B a 10 „ = 65.000 „ v gotovini. a 1000 „ = 5000 a 500 , mm 5000 a 100 „ = 5000 Žrebanje bode neprekl|ivI|lvo dne io. deeeinbra 1890. Srbeli u velja — gld. nvHtr. velj. Srečke dobivajo se: Pri loterijski direkciji v Budimpešti (Pešta, Glavni carinski urad, polnadstropjo), — pri vs.-h loterijskih, solnih in davčnih uradih, — skoro pri vseh poštnih uradih, pri „Mereurji" na Dunaji in pri organih, nastavljenih v vseh mestih in večjin solih za prodajo srečk. V Budimpešti, dne 1. oktobra 1890. (798—2) Kralj, ogerska loterijska direkcija. Razpis ustanov Povodom praznovanja štiridesetletnice vladanja Nj. Velečastva cesarja Frana Josipa I. ustanovila je trgovska in obrtniška zbornica 8 ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske. Te ustanove se s tem za leto 1890 razpisujejo. Prošnje naj se podpisani zbornici do 2S. novembra t. 1. pošljejo, priloži naj se jim pa od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj bil obrtnik, da zdaj zaradi one-moglosti ne more več delati in da je ubog. V Ljubljani, dne 10. novembra 18 9 0. (843—2) Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. 55 zavarovalno društvo ta življenje v Londonu. Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogerako: Dunaj, i, Giselastrasse i Pešta, Franz-Josefsplatz št. 1, v hiši društva. št. 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dnč 30.junija 1889 ........... frank. 10G,578.B2896 Letni dohodki na premijah in obrestih dno 30. junija 1889 ... „ 19,328.518*86 Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848).................. „ 219,930.701-87 V poslednjej dvanajstmesečuej poslovalnej perijodi uložilo seje pri društvu za.................. „ 49,069.600'— novih ponudb, vsled česur znaša skupni znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah........... n 1.610,827.280'— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri *Cjru.i Izdajatelj in odgovorili urednik: Drugotni Hribu r. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne". 1994