teto LXXVM St. m tJREDNT^TVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCIN1 JEVA ULICA 8 — TELEFON: 31-2* Sl-M. ».14, M-» te 31-2« — Izhaja mk dan opoldne — Mesečna naročnina 11 lir — Račun pri postno ček. navodu: Ljubljana 10.351 Heftige Dttrchbruchsvcrsticfae der Bolsche-wisten in erbittertetn Ringen abgeschlagett Westlich Smolensk verloicn Sow jets fiber 50 Panzer—In 24 Stiin-den 102 Sowjetflu^7euge bei 5 Eigenverlusten abgeschossen — Starke britisch-nordamerikanisch e Angriffe in Suditalien zusam- mengebrochen Aus dem Fuhrerhauptquartier, 14. okt. I>NB. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt: Nordlich de« Asmvsohen Me^re« und am nalttleren Dnjepr »etzte der Frind pestem mn den blsherigen Srhvverpunkten seine heftigcn Durehbruohsver«»iiehe fort. Sle tvurdrn in erbittertetn Ringen abgesehla-gen, cinige brtliehe Einhruohe abgerlegelt. An der Pripjrt-Miindung und im Ran m von Gomol ?»ra**hten narh Atnvehr feind-Mcher Vorstosse oijreno Gegenanjrriffo Ge-Iandrge\vinn. Starke frimlliche Angriffr im Raum \restlich Smnlensk scheiterten \viedenun tintfr bcsond^rs hohen Vorliist«*n der Sowjets, die da bei iiber 50 Panzer ver-loren. IMe Taift\vaffp hatte durch \viederholten *rirkungsvolhm Einsatr starker Kampf-vnd Nahkampf fliegerverbande an die«em Abwehrerfolg besonderen Antnil. An der iibrigen Ostfront aiieh «iid\re«t-Hch Wel?ki je Luki h^rrvhte mir ortl'ehe Karnpftatigkešt. Bel verjreblirhen felndliclien Loftanprrit fen gegen ein eigenes Geleit in den Ge wameni dea hohen N ordena wurden voi Jagd- und Zerst6rer>ert»anden 28 un von den Sicherunfrsfalirzeugen der Kriejrs marine 4 der angreifenden Flugzeuge ah g-eochossen. Inage*amt verloren die So w jot in den let z ten 24 Stunden an der Ostfron 102 Flugzeuge. Fiinf eigene Flugzcug gingen verloren. In Suditalien grlffen starke britiscli nordamerikaniNche Krafte gestero im Vol rurno-Absehnitt und nordwestlieh Bene vento an. Die Angriffe brarhen im sušam mengefassten Afmehrfeuer oder im Ge gtmstoss zusammon. Stellenweise sine noch harte Kampfe im Gange. Leiehte deutsche Kam pf flugzeuge er-zielten im Golf von Neapel auf einem grossen feindlichen Kriegsschiffe einen Mhweren Treffer. VVenlge feindliche Stor-flugzeuge \varfon gestern iiber \vestdeut-schem Gebiet plan los elnige Bomben. Violenti tentativi di rompere il fronte bolsehevichi respinti in lotta aceanita ' Dal Quartier generale del Fiihrer, 14. ot-fobre. DNB, II Comando Supremo tedesco fcomunica: Al nord del Mar d'Asov e al medlo Dnje. per continuava ieri Q nemico i suoi tentativi di rompere il fronte sni punti df pravita verificatisi f i nora. Es»st furono re-apinti dopo la lotta aceanita, alcune locali lirecce so no sta te asseragliato. AUa foee del Pripjet e nella zona di Go-Bnel portarono propri contrattacchi dopo fcver pa ruto le *pinte nemiehe guadagno di terreno. Forti attacehi nendei nella zona albovest dl Smolensk sono nuovamente falliti eon •pecialmente alte perdite dei sovietlci ehe Vi perdettero oltre 50 earri armati. La Luftvvaffe parteeipo eon ripetuti im-pegni effieaei di forti reparti degli aerei di comhattJmento e da lotta da vicino a qnesto sucoeisHo difensivo. Al rimaneiite fronte orientaJe, anehe a Sndovest di Veliki je Luki. si *e gnala »oltan. to 1 orale attiv*ta eombatti\-a. Durante invani attacchi aerei del nemico eontro un propri o oonvoglio nelle acque delPalto nord i" reparti di eaeeia e di ae-roslluranti ne banno abbattuto 28 «d i b »-telli di sicurerza della marira di guerra 4 attaecanti velivoli. Complessivamente i sovietici perdettero da ran te le ultime 24 ore sul fronte orientale 102 veJivoli. Ctn-qtie prcpii aerei sono stati perduti. Nell'ltalla meridionale attaeearono forti forze britanno-nordamerieane ieri nel set-tore di Volturno e al nordovest di Beneven-to. Gli attaeehi sono falliti nel fuoco difen-sivo e eoncentrato oppure nel contrattacco. Su aleuni punti perdurano aneora dure lot-te. Leggeri aerei da oorabattimento germa, niči banno nel golf o di Napoli piazzato su una grande nave da guerra nemira un gra-ve colpo. Aleuni aerei di disturbo nemici gettarono ieri »opra 1'ovest di Germania senza piano alcune bombe. Pokopane sanje Angloameričanov Ganljivo angleško tarnanje zaradi izgube Dodekaneških 2ene\'a. 13. okt DNB. Po mneniu komentatorja »Sunoav Timefia« bi an£lo-amcn>ki napad na Balkan lahke, naiboije pcmagal Sovjetom :n jih vojaSko razbremenil. Toda ni Še dogorel čas /n takšne operacije. Vendar na se dajo že danes naslutiti prvi koraki, ki naj pripravijo ta napad Med njimi se pripisuje posebna važnost postopni prepodirv nemških čet z Dodekanc-^kih otokov. Dck'cr fto namreč ti otoki v nemških rokah, predstavljajo v primeru Kuloč-h operacij proti Balkanu oćit bo nevarnost z boka. Rodos se je že zdavnaj 0 kapitulacijo 30.000 na njem Sp nahajajočih ■talijanskih vojakov 7000 Nemcem izmuznil »veznikom. To razočaranje ic vsaj pripomo- glo, da smo si drznili zasesti tri manj:e otuke v Dodckancški skupini Hoteli &mo zasesti otoke Kos, Leros in Sami* Iz vojaških vidikov gledano, je bil med temi otoki za An£!o-americane najvarnejši otok Kos. k' ima dubra letališča. Pred približno 12 dnevi pa so ta otok nepričakovano napadli Nemci in to * premočnimi padalskimi četami m drug;mi bojnimi močmi, katerih izhodišče sta bla otok Rodos in Solun. Tudi v tem primeru fle Ita hjani takoj udali Nemcem, ang'e^ke čete pa« ki so se obupno upirale, so vendar morale končno izprazniti letališče, pristanišče in mesto ter se zateči v gore. Ta sen je torej tudi pokopan. Problemi na moskovski konferenci Docela različna naziranja med zavezniki dajejo kaj malo upanja na uspeh Madrid, 14. okt. DNT3. Član britanskega zgornjega drma lord Strabolgri se bavi v posebnem članku argentinskega lista »Ra-Fon< z bližnjo morkevsko konferenco. Dejstvo, tako piše med drugam, da se bo Hull Xljub svoji v'scki starosti udeležil konference, nam kaže. da bi Bela hša rada izboljšala svoje odnose s Kremi jem. Kako daleč bo pri tem VVashinglon lahko šel. je seveda vprašanje, ker si narod v USA ne ieli pretesr.e zveze s Sovjeti. Roosevelt in njegrevi sodelavci pa se bodo morali zaradi bližu j1 h predsedniških volitev predvsem ozirati na javno mnenje. Velik del Severno-iameričanev. tako nadaljuje Straboigfi, pa gleda na Sovjetsko zvezo s prav takim nezaupanjem kot so gledali nanjo Angleži pred letem 1932. Zaradi tega je tudi nastal prepad med Sovjeti in Zedirjenimf državami, ki ga poskuša sedaj Dovvning Street premostiti. Vplivni ljudje v Ameriki so že vedno mnenja, da se r- vojna sila zaveznikov močneje poudariti v Aziji, v nadaljevanju članka navaja Strabolgi vprašanja, o katerih se bo verjetno razpravljalo na moskovski konfererci. To so: dru#a fronta, bodočnost baltsfcih držav, poljski problem, balkanska vpraSanje in določitev vplivnih področij v Iranu. Po mnenju lorda Strabolgija so vsa ta vprašanja zaenkrat Se nerazčiščena in je kaj malo verjetno, da bi jih mogli reš'ti v Mcskvi. "Neuspeh moskovske kenfererce pa bi imel lahko najtežje posledice. Boljševičko rovarjenje v Severni Afriki Pariz. 14. okt. DXB. O prod ranju sovjetskega vpliva v Severni Afriki poroča francoska poročevalska družba iz Tangerja. Poročilo pravi, da bo Severna Afrka oforečena s prihodom nekake sovražni letali. Izgubljenih je bilo 5 lastnih letal. V juzii Italiji so včeraj močne anTl:š\o-ameriske sile napadale v odseku Volturna in severno-zapadno od Berrev« nta. Napadi so propadli v strnjenem o* -"imbrem o^nju ali v protisunku. Ponekod se hudi boji nadaljujejo. Nemška lahka bojna letala s > v n^.-p lj. skem zalivu težko zade'a vel ko sovrvžio vojno ladjo. Manjše število sovražnih moti'nh letal je odvrglo včeraj nad zapafn'm nemškim ozemljem brezciljno nekaj bomb. ukrepi nemške delovne fronte za povečanje vojne proizvodnje Povečanje delavnih uspehov inozemskih delavcev Berlin, 14. ckt. NDZ. Obšrna uporaba tujih delovnih sil v nemsk;h obratih zahteva zaradi potrebe po čim večjem uspehu nemške vojaške proizvodnje, da pride tudi vsak posamezni inezemski delavec na ono mesto, ki rajbolj odgovarja njegovim sposobnostim in njegovemu znanju. Poteg" površne izbire, ki naj vsaj v glavnem prepreči napačno zapos.itev, sta potrebna še obsežen pcuk in strokovna izobrazba. Zaradi tega ;e nemška delovna fronta pričela ustaravljati izobraževalne skupine za tujerodce. ki poslujejo po načelih samouprave. V vseh nemških pokrajnah bodo te dni pričeli poslovati zavodi franceskih delavcev za strokovno izobrazbo, nazvan' »poklicne izpopolnjevalnice francoskih de- lavcev v Nemčiji«. Pcdobn: zavedi se pripravljajo tudi za druge narodnosti. S tem bo zmožnim in sposobnim irozemsk:.m delavcem dan^i pril'ka, da se izvežbajo za vodje skupin in kolon. N:ve ukrepe vsepovsod živahno pozdravljajo, ker omogočajo večji zaslužek. Tujerodni preddelavci in voditelji skupn, ki so za ty svo;e mesto že usposobljeni, so odgovorni nemškemu obratovedji za obuaSanje in uspeh inozemskih delavcev. Njih dolž~cst je tudi, da skrbe zi svoje podrejene. SI čno bo strokovno izobražena v nemških obrath tudi tujerodna mlad'na. ali pa se bo vsaj mogla privaditi na zanje najprikladnejše delovne metode. Neodvisnost v okvira vzhodnoazijskega področja blagostanja Izjava predsednika fJHpinricega izvršnega odbora ob glasitvi filipinske neodvisnosti DOBRE KNJIGE Tokio, 14. okt. DNB. (Vzhodnoazijska služba). V posebnem intervjuju z japonskim dopisnikom agencije Domej je na predvečer proklamacije filipinske neodvisnosti poudaril Jerga Vargas. predsednik filipinskega izvršnega odbera. vso politično, gospodarsko in kulturno odgovornost ne-odvisn:h Filipinov na veliko-vzhodnoazij-skem področju blagostanja, ki jo zahteva moderni pojem suverenega naroda. Mnenja smo, da moramo postav:ti našo neodvisnost v skupro območje blagostanja z vsemi ostalimi naredi Velike vzhodne Azije, je izjavil Jorge Vargas in podčrtal, da pomeni neodvisnest Filipinov v vellkoaz'jskem pedročju blagcst^nja vt ^stvo lastne usode v skladu 3 tradicijo in z ustanovami domače dežele. Sožitje z ostalimi narodi jamči vsakemu narodovemu prpadn'ku razvoj njegove narodne zavesti, brez katere bi bila neodvisnost brezpomembna. Vargas je zaključ 1: Japonsko cesarstvo je pust;lo Fi-lpincem popolno svobzdo pri izdelavi njihove ustave in pri izb'.ri vlaje, ki skupno jasno izražat3 naš narodni značaj in naša stoletna stremljenja. k f Utgbtati neodvisnosti Tokio, 14. okt. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Iz £onana poročajo: Ob prJik- progla sitve filipinske neodvisnosti je izjavil borec za indijsko svobodo Chandra Bose da čestita Filipincem k njihovi sijajni bodočnosti ter poudaril, da mdiiskj narod, ki pa ie svoboda Filipincev navdušila. ne bo prei m'rcval. do kler ne bo dosegel tudi indijske nenctvisncfttt. Državni predsednik Burme, or Ba Maw. ie naslovil prvemu predsedniku filipinske republike Laureiiu pozdravno brzojavko, v kateri poudarja svoj trden sklep, da bo skupaj s Filipinci pomagal pn izvojevanju veliko-vzhodne azijske zmage. Tuui mand/urski minist^ki predsednik je čestital filipinski republiki k njenemu zopet-nemu rojstvu. Kako so nekoč Američani pcstopali s Filipinci Pariz, 14. okt. DNB. Ob priliki proglasitve filipinske neodvisnosti poroča *Mrt-•tin? v nekem svojem člr.nku o grozodejstvih, ki so jih počenjali Yankcji pri zasedbi filipinskih otokov in ki jih je ožigosal takratni tisk. ^Matin« posnema iz fran-cT-skega lista ^Journal des vcyages« dne 17. avgusta 1902 poročilo o tem, kako so ameriške čete perinile nekemu domačemu poglavarju v usta srrlo razbite steklenice in mu po tem lijaku neprestano vlivale vodo. da bi s to torturo izsilile priznanje tega ubc^ega človeka. Sicer pa je del poveljnik okupacijskih čet. general Smith, itak povelje svojim četam, naj ne delajo nikakih ujetnikov, temveč naj vse prebivalstvo, stare nad deset let, enostavno postrele. »Matin* še nadalje poroča o takratnem sramotnem postopanju Američanov. Njihove čete so n. pr. obesile nekega župana z glavo navzdol. Ujete Filipince so uporabljali kot strelske tarče in jih puščali, da so med groznimi mukami izkrvaveli. List k temu pripominja, da vse te stvari dok? -*u je jo. kako vredni zavezniki katvnških in viniških morilcev so Angloameričani. Preizkusna doba za izdajalca BadoglTa Ženeva, 14. okt. DNB. Badcgbevo vojno napoved Nemčiji so v Londo'u popolnoma mirno sprejeli, brez dvoma zato ker se zavedajo njene popolne brezprnembnosti. Uradni krogi le še enkrat potrjujejo, da Italija ne bo postala niti zavezmk. nit* član združen'h naredov. V brit?nsk-ih vladnih krogih, tako poroča;'o, poudarjajo, da se razmerje med Ar gleameričan: in Italijo z vojno napovedjo ne bo prav nič spremen*lo. Italiji so dovcl'li rekako »preizkusno dobo*. Nihče več m verjame Lizbona, 14. okt. DNB. V spodnji zbornici je izjavil neoiv:sni poslarec delavske stranke Mac Gcvern: »Ali zares misli Church'11, da ima pred sebo; takšne bedake. kater:m lahko solj pamet s pravljico, da bodo ljudje Badoglievega kova osvobodili Italijo fašizma? Škotski državni tajn'k je po pravici r?kel o Bs.do^l"u. da ga moramo prištevat' ^k največjim prekletim pedležem* na svetu. Angleži prodiralo Pclitika Argentine bo ostala Stockhotm. 14. okt. DNB. Na sovjetsko kritiko, da prodirajo Angleži in Amerikanci v južni Italiji s >polžcvo* brzino odgovarjajo angieš!:! vojni dopisniki. <"a > tega krivo stalno deževje na bregovih Volturna. General »vreme« mora zopet pomagati. riga, 13. okt. DNB Razen argentins.ke?a finanCneea mnistra Santamarina sta odstopila tudi mirrster za lavna de'a pcdadnv.ral Ga-lindez ;n prosvetni mms-ter general Anvd. Ruenos Aires, 14. okt. DNB. Uradno poročilo argentinske vlade se bavi z nedavno c b javi jeni m odstop: m treh ministrov in pripominja, da to dejanje, pa naj mu pr'psujejo Že kakršen koli političen pomen, nkakor ne bo motilo vladne enotnosti. S temi ostavkami so obratno hoteli še bolj podkrepiti dosedanjo politično orientacijo vlade, ki jo je predsednik dr. Rami-rez že večkrat pojasn'1. Vedno cMtatnejSe pomanjkanje kavčuka v Angliji Stockholm, 14. okt. DNB. Po poročilih nekega strokovnega britanskega liflti za petrolejsko induiftrijo je posta1 a kritična oskrba Anglije s kavčukom; zaloge naravnega kevčuka bodo namreč ob koncu tega letr. znašale samo še 142.000 ton. Baruchov odbor ni mogel iz\'esti svojega programa za zvišanje produkcije, tako da moramo računati z nadaljnjim poslabšan jem kavčukove preskrbe. Huli na peti v Evropo 1'igo. 13. okt DNB. Po r.ekem Reuterje-vem poročilu je pristal amer>kj zunanji minister Hull na svaji poti v Evropo na Tetali-libču v Na tal u (Brjzil'.ja). Zatemnitev ie obvezna od 18. do 6. ure! ,S srpom in kladivom1 Gospod Dnian Sernec, bhši minister in ban, bi »e bil fte pred rt-kaj tednt gotovo hudo razburil, če bi mu kdo očital, da je komunist ali se je vsaj postavil |tod komunistično komando. otrel>en vendarle se kak dokaz o tem. mu ga js> dal s--daj gospod Se me c sam v svoji famozni osmrtnici za pokojnim dr. Brecljem. Končni jo je namreč z izjavo, di» si ho »tudi slovenski narod s kir livom in srpom sam koval svojo usedo«. kladivo in srp sta grb ko-minterne, simbola nednarodn komunizma. Inž. Sernec j? torej s I "::d beoe4av* mi izpovedal, če ne BVOja p i» iibio^t, pa \*saj s*\ojo pe.pclno podrejen st konum'/.-mu in s tem znova ^trdi! /»> znano dejstvo, da je OF popolnoma in izključno komunistična ziideva. Program nove hrvatske vlade Zagreb, 14. okt. DNB. Hrvatsko zunanjo politiko vodijo načela, ki določajo ž v-ljenje hrvatskega nar da v evrepski skupnosti narodov, je izjavil ravn Čelj hrvatskega tlakOVAOga in i»rcpaga"dnega urada KovaČič časopisnim zastopnikom ob eOOt l-vi nove hivatske vlade. Zunan epol t čne smernice, ki jih je delečil Poglavnik dr. Ante Pavelič. so se naslanjale predvsem na voljo narodi in na prevzete obveznosti hrvatske države. Z osvoboditvijo jadralskega ozemlja, ki smo jo izvedli ramo ob rani: z Velko Nemčijo, jo bila ta neizpreme-njena politika Hrvatske Se bel j ojačena. Kako ropajo Angleži na Sic! lip Stockhoim, 14. ckt. DNB. Po ragle&ib in ameriških poročilih *»o zdaj poir^ranč:.' glavni hrana sicilslc. prebivalstva, klliub temu pa je A M GOT nakupi! ve!:ke množine poinaratv in jih takoj poalal v Anglijo. Zato se je v tnrek britanski min&ter za prebrana !ord Woo!tca lahko pob aha 1, kot poroča Keutcr. da so pripeljali v angleške luke s Sicilije 84 milijonov pomaranč, ki j h bodo razdelili mlad m. Minister je tudi objavil, da ho na Siciliji uredili tovarne za prlo(ib;vanje pooiaiancncpi soka, kj bo prav tako šel v Ane!:io. Izgledi za kasnejše debave lim<-n in pomaranč so »zelo dohr«. Množina sadja, ki ga ima na razpolago s'cilijansko prebivalstvu, fe torej ponovno znatno zmanjšuje. »Povečan'*" otoški živil v južni Italiji Bern. 14. okt. DNB. -Corriere drlla sera« javlja, da je bil v zasede~ih krajih južne Italije znižan obrok kruha na dnevnih 75 gramev. Prebivalstvo je zelo raz^karano ker so sovražnki chljubovali več 2 vil Ln zv sanje krušnih obrokov. Lakota tudi na Kcrzlki Stockholm. 14. oitt. DNB. Iz poročil lcn. donskega ^Neu-s Chroiiicla - povzemajo, da vlada po ajigloamei IBcJ saneđbl ot^k/* Korzika tamkaj huda lakota. „Stoj'mo pred najhujšo gospodarsko Kr'zo" Stockholm, 14. okt. DNB. V Zedinje.nlh državah bo izbruhnila največja gospodarska kriza, ki jo je kdaj kclj doživela kaka država, če ne bomo po vojni tako naložili privatnega kapitala, da bodo vsi zaposleni, je po vesteh newyorškeg"a dopisnika lista »Svenska Dagrbladet* ugotovil v svojem porecilu demokratski senator Mahdnv. član senatove komisije za povojna vprašanja. Ce nam to ne bo uspelo, ugotavlja Mahdnv, bo vse povojno gospodarsko življfnje stalo pod vladnim vplivom, ali pa ga bodo obvladali veliki privatni monopoli. Med vojno se je položaj tako razvil, da nekaj sto velepodietij dobiva levji delež vseh vojnih dobičkov. S koncentracijo oboroževalne industrije na vzhodu so posebno nezadovoljni poslovni krogri na ameriški zapadni obali. Amerika se koče polastiti peraiiskega petroleja Stockholm, 14. okt. DNB. Notranji minister Ickea. pooblaščenec za oskrbo z gorivom, je objavil novo organizacijo ameriške oskrbe z. oljem. Amerike rezerve olja v inozemstvu bodo odslej v večji meri pri-tegnjere. đa se tako stedi s petrolejskim i vrelci v notranj »ti Zedinjenih držav. Predvsem se bodo sedaj izkcrlščali močneje petre le j ski vrelci v Iranu in v Iraku. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Petek 15. oktcbra 1043 Stev. 331 J Pogovor s trafikantom Ljubljana. 15. oktobra. Zdaj 6e nekatera kadilci ztlo radi obračajo z raznimi vprašan:; kar na trafikante; pregovor pravi, oa en nc^-ec lahko vpraša več. kakor mu mere oogcvoriti devet modrijanov. Trafikant bi pa lahk.5 deja!. da lahko en sam kad:lec vpraša več kako«- mu morejo od2->vo> riti vsi trafikanti. kaj šele nekadilec! Tega se je zaveda! tuo- reporter, ko se je obrnii na trafikanta z naslednjim: vprašanje: »Zakaj 90 zdaj trafike tako pogosto zaprte?« je vprasai reporter. »Dokler ima trafikant kaj zaloge, prodaja, ko pa je blago razpnmdano pa zapre tra fiko« »Al' zdaj gre tobak bolj v denar kakor prejšnje čase?a »Najbrž niste kadilec, da tega ne veste. Marali bi pa tua- veder, da zarad- reda tra fikanti ne razprodajo v splošnem nič več tobaka kakcT so ga prejšnje čase. ker prejemajo določen^ količine blaga. Scer pa je bila količina bla^a celo za 20°/o zmanjšana, kakor ste čitali « »Zakai pa jc bčlo torej prejšnje čase dovolj bla'ja v trafkah?« »Saj sem vam vendar že povedal, zakaj; prejšnje čase -hj kupovali tobak samo kadilci. Morda mislite, da so pomanjkanja tobaka v Ljubljan' kr vi traf:kanti? Ko so ljudje one 8. septembra navalil- na traf'ke.. j h je večina hotela kupiti po nekaj sto boljših cigaret in še nekaj sto cigaret slabše vrste, da bo za zamenjavo. Tako smo opazili, da So dam ce Z živordeeirm usbrcami kupovale tobak za pipo in »klobase« za žvečenje. Mnogi kupo-valci sploh niso poznal- vrst in cen tobaka, ker pač prejšnje čase niso bili naši odjemalci.« »ToTej imate trafikanti konjunkturo: slišal sem. da so že mnogi obogateli s prodajo tobaka.« Trafikantu je vzelo sapo ter je obmolknil. Končno je vendar spregovoril: »Pa menda niste tudi vj tako prismuknjeni? j Menda nc boste še trdili, da smo trafikanti lastniki vil, da se prevažamo z avtomobili-zahajamo v letovišča in imamo bančne račune? Ce hočete vedeti, koliko zaslužimo, prav lahko sami izračunate. Recimo, da traf kant prejme za . Trafikant je moral presedeti v zatohli tesni trafik dan za dnem nad polovico dneva, kajti prodajal je rud: časnike. Koliko pa je zaslužil s to pro dajo. si tud; lahko izračunate.« »Nekater trafikanti pa vendar morajo zaslužiti mnogo več na mesec, kakor trdite. Menda zaslužijo po 6000 in več na mesec.« »Rec imo. da znaša kosmat; zaslužek nekaterih večjih trafik 6000 lir. Toda to še ve-dm, ni čsti zaslužek Večje trafike imajo tudi večje režijske stroške. Pomislite samo. koliko znaša najemn-na za lokal! Ko bom zvedel za kakšnega bogatega trafikanta v Ljubljani, vam ga bom predstavil, da ga boste intervjuvali in fotografirali njegov avtomobil. Zdaj pa imamo samo enega »motoriziranega« trafikanta ^epastega invalida, k- se vozi s trik očesom ter berači članarino med svojimi tovariši« »Zakaj ne uredite prodajo tobaka tako. da bi bili zadovoljni vsi vav odjemalci?« »Dragi gospod, res mnogo vprašujete in ne morem reč . da so ta vprašanja modra. Trafika je vendar javna prodajalnica in trafikant ne sme zavrniti kupca, saj uma strogo dodeljenih odjemalcev. Pcstreči mora pač vsakomur, kdor že pride in ackler ima kaj blaga. S^cer pa traf;kant ne more vedeti, kdaj bo prišel njegov stalni odjemalec po dve cigareti in ali bo sploh prišel Oprostite, res imam dovolj tako neumnih vprašanj !a LJUBLJANSKI KINEMATOGRAF KINO tJNION releffoa rt-t\ Najsijajnejša kmetska borka — Dve url burnega smeha! GREŠNA VAS Strah hinavskih občinskih svetnikov pred razkrinkan jem njihovih >grehov«. V glavnih vlogah: Hansi Knoteek. Joc Stockel, Josef Eichheim Predstave dnevno ob: 15.30 in 17.30 uri lil M C) MATICA Telefon 42-41 Ljubka veseloigra o ženski prebrisanosti. — Prijetno presenečenje: Pavla VVesselv — Prvič v filmski komediji! Moderna zgodba o mladem zakonu, hišnih prijateljih in domnevni nezve- stobi Marij Predstave dnevno ob 15. in 17.30 uri; ob nedeljah ob 10.30, 13.3©, 15.30, 17.30 DNEVNE VESTI — Iz »Službenega lista«. »Službeni list Sefa pokrajinske uprave v Ljubljani« št. 82, z dno 13. oktobra 1943 oirJSKvlja določitev čas*a za zatemnitev in prenos carinskih p >-slov v pristojnost finančne direkcije. — Z Gorenjskega. V Šofji Loki je bila vpisana v trgovinski register delniška družba Elektrarna škcfja Loka in okolioa z glavnico 250.000 mark. Ust i iio vitel ji nove družbe fo: Franc Hemrihar st.. Stanko Heinrihar. Franc Dolenc, Jožef Celar in Pavel Hafner. Člani upravnega sveta pa so Franc Heinrihar st. kot predsednik ter Fr. Dolenc in Pavel Hafner kot člana. — Spodnješ.t a jor^ke novice. Pod vlak je prišel 6Iotni Emil G.>lcž iz Slivnice pri Celju. Na srečo je odnesel otrok le pošlcoibe na glavi. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Poškodbe je dobil po vsem telesu pil padcu s kolosa na cesti me 1 A rjo vnsjo m Žalcem 32!otni A. A. šmajde iz Liboj. Trtjoveljčani so posadili letos okoli 10.000 murv, v vsem trboveljskem okrožni pa je bUo pooajjensh nad 30.000 murv. Tako so položeni temelji za razvoj svilarstva, v omenjenem okrožju. Mnogo smis^ za to gospedarsko panogo so pokazaJi tudi posestniki ptuf^^cega okrožja. — Planmska smrtna nesreča pri Osoj-skem .jezeru. Pri neki skali v višini Sv. Urbana pri Osoiskem jezeru so našli truplo deželnega nameščenca Valterja Herzoga iz Beljaka, ki je žel prejšnji teden na planine. — Justifikacija dvojnega, morilca. Pred posebnim sodiščem v Celovcu je bil obsojen na smrt 231etni Josip Struger zaradi umora žene in otroka. Jiistifilc^cija je bila že izvršena, IZ LJUBLJANE —lj Pravoslavna cerkvena občina javlja: Učenci in učenke pravoslavne vero:zpove 1 i imajo v nedeljo. 17. t. m. ob 10. uri Prizivanje sv. Duha. Ravnatelji in upravitelji šol so naprošeni, ca. o tem obveste svoje učence. —lj Od dne do dne hladneje. Nenavadno hitro se je ohladilo, tako da se še nismo mogli navaditi neprietnega hladu. Prejšnji teden je znašala najvišja, cinevna. temperatura še po 20° in najnižja temperatura, je bila celo precej višja kakor je zdaj najvišja. Včeraj je najvišja dnevna temperatura dosegla saano 8.4°. Kazen tega je še vlažno da je hlad tem bolj občuten. Včeraj je skoraj ves dan rostilo. Davi je bilo zopet zelo hladno. Današnja najnižja tempe atura je znašala 4.2° ter je bila malo nižja kn kor včeraj. Zračni tlaik popušča počasi že četrti dan. Ne bomo se smeli čuditi, če bo čez noč zapadel sneg. —lj Slikarska razstava: Slikar Gorjup Rudolf razstavlja prvič samostojno svoja dela v šelenbuT"govi ulici, v prostorih bivše konf. trgovine Pavlin. Razstava se bo o.l-prla v nedeljo 17. oktobra ob 10.30 dopoldne. Oficielne otvoritve ne bo. Vabila se ne bodo razpošiljala. Vsi ljubitelji umetnosti ste prisrčno vabljeni! —lj Otvoritev operne sezone. Opera bo začela letošnjo sezono v soboto 16. t. m. z uprizoritvijo Smetanove »Prodane neveste« kot predstave izven abonmaja. V glavnih partijah: Vidalijeva, Čuden, Banovec. Lup-sa. Dirgent: M. Zebre, rež'ser: C. Debevec, koreograf: P. Golovin. Ob začetku nove gledališke sezone Ljubljana, 15. oktobra Sroči je dramsko gledališče začelo z novim razdobjem svojega rednega dela. Podobno bc v sobe to opera uvedla svoj novi ciklus opernih predstav. Podpisovanje abonmajev je že večinoma zaključeno. Kolikor vemo. je uspeh zelo povolen. Narodno gledališče lahko računa tudi letos na velik obisk in s tem na stalen d:tok potrebnih gmotnih sredstev. Po obisku predstav v predsezoni sodimo, da bodo dobro obiskane tudi predstava ki j h uprava ne bo vključila v abonmaje. Obisk je v veliki meri odvisen od kako. vestnega repertoarja. Ker je občinstvo pokazalo toliko zaupanja v svoje gledališče, ga getovo uprava, kar se tiče kakovosti, ne bo razočarala. Ker bosta letos tako opera kakor drama izbirali avtorje, igre in komponste svobodne je kak3r lani, uporno, da se glede kakovosti konec sezone ne bomo smeli pritoževati. To velja za resnejše in lahketnejše. zabavne igre. opere in epe-rete. Bolj kakor druga nas danes v zvezi z začetkom sezone v drami in operi zanima naslednje važno vprašanje. Ni še dolgo, kar je v Ljubljani delovalo poleg Narodnega gledališča precej d'letantskih odrov, čeprav niso bile njihove predstave na višini uprizoritev profesionalnega gledališča, so bile skoro vedno dobro ob'skane in največkrat razprodane. Ljubljančani smo pokazali veliko zanimanje za igre. Ljubezen do iger se ni omejevala samo na ljudi, ki imajo kaj več pod palcem in lahko žrtvujejo visoko vstopnino. K igram so radi zahajali tudi delavci, splošno preprosti ljudje, ki so morali pri izdatkih za tako imenovane kulturne potrebe štediti z vsakim novčićem. O poslanstvu gledališč in njihovih dolžnosti do moralne, narodne in kulturne vzgoje najširših ljudskih plasti ne bomo obširneje govorili. Oder je v rokah ljud'*, ki se zavedajo svoje cdgov rnosti in naloge, močno vzgojno sredstvo. Z besedo, ki se glasi z njegovih desk. se neopazno in nevsiljivo približamo najbolj skriti- sicer ma-lckdaj dostopni notranjosti- zlasti preprostega človeka. Zato more oder bolj kakor marsikatera druga kulturna institucija ugodno ali neugodno vplivati na poslušalca. Vstopnina k predstavam v abonmaju in izven Narodnega gledališča je za mnoge manj premožne sloje tako visoka, da si rednega obiska ne morejo privoščiti. Cenejših sedežev je premalo na razpolago. Ker so na drugi strani diletantski odri prenehali z delom, je socialno Šibkejši Človek ostal brez možnosti biti deležen prijetne in lto- r'stne zabave, ki mu jo lahko nudi dober oder. V darih razmerah ne bo mogoče oživeti nekdanjih diletantskih igralskih družin. Nedvomno je zato, da mora Narodno gledališče, ki je državna in od države podpirana ustanova, ta položaj upoštevati in prevzeti vsaj del dolžnosti in funkcij, ki so jih prej opravljali diletantski odri. Potrebne so ljudske predstave. To pa ne v smislu nižje kakovostne ravni, temveč v pomenu splošne dostopnosti, škoda je, da uprava Na/cdnega gledališča ni mislila na to izredno važno kulturno dolžnost in razpisala v drami in operi vsaj po en abonma po izredno znižanih cenah, ki bi bil dostopen samo delavcem in njihovim družinam z nižjimi dohodki. Lahko pa bi bila rezervirala po enega ali dva dneva v tednu v isti namen brez abonmaja. Res je. da bi morda potem dohodki ne bili tako visoki, prepričani pa smo, da bi taka kulturna politika našla zašlo m bo tudi na odločilnih mestih. Narodno gledališče naj bo tudi v tem pogledu res narodno, ljudsko. Njegove predstave morajo biti dostopne vsem slojem in ne samo nekaterim. Tel. 27_30 KINO SLOGA Tel. 27-30 TERRA-Fllm poln dramatičnega dejanja govori k srcu vsakogar, ki ga vidi. ter mora navdušiti tudi najbolj razvajeno občinstvo: VEČNI ZVOK Večni zvok gosli prepaja ta film ter s čudovito usodo vodi življenje nadarjenega godbenika. — V glavn h vlogah: Olga Tsohechova, Elfriede Datzig, Rudolf Prack. Režija: Gunther Rittau. Predstave ob 15. in 17. uri, v nedeljo pa še ob 10.30. — Dnevna predprodaja vstopnic od 11.-12. ure. —lj Prijave za abonma. Abonenti zamudniki, ki bi se ev. še želeli priglasiti za novo sezono, se sprejemajo v pisarni računskega oddelka v Drami od 10.—12. in od 15.—17. ure. —lj »Razposajene!« ao zbirka nevsiljivih vzgojnih pesmic za otroke, ki jih je spesnil Cvetko Golar in učinkovito ilustriral Ed° Deržaj. Knjiga je pravkar izšla kot 5. zveze!: »Police za male« pri Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. —lj Na II. ženski realni gimnaziji v Ljubljani se bo začel pouk za razrede II.— VI. v ponedeljek 18. oktobra. Učenke teh razredov naj se zberejo v ponedeljek 18. oktobra ob % 13. uri popoldne v avli meščanske šole na Viču, kjer se jim odkažejo učilnice. _ Prenos carinskih poslov v pristojnost finančne direkcije Šef pokrajinske uprave je izoal naslednjo odredba ki je objavljena v Službenem hstu 13. t. m. in je na dan objave stopila v veljavo. Naredba visokega komosariata o prenosu carinskih poslov iz pristojnosti finančnega ravnateljstva v pristojnost ravnateljstva pokrajinske carinske službe z dne 11. junija 1943 štev. 68 se v celoti razveljavlja in se hkrati vzpostavlja prejšnje pravno stanje. Finančni direktor se pooblašča, da poskrbi vse potrebno za izvršitev prednjega člena. Naredba o trgovini z zeljem in repo Smatrajoč za potrebno urediti trgovino Z zeljem in repo. je šef pokrajinske uprave v Ljubljani na podlagi člena 3. kr ukaza z dne 3 maja 1941. izdal naslednjo naredbo: Nakup in prodaja zelja in repe (sveže in kisle) sta v Ljubljani dovoljena edino tvrd-kam, kj imajo obrtno pooblastilo in dobe za to še odobrenje Prevoda. Vse v Ljubljano uvoženo zelje in vsa uvožena repa se morata oddajati samo tvrdkam. ki jih določi Prevoo po tej naredbi. Pridelovalci pa smejo to blago tudi sami prodajati, toda edino na trgu. Trošarinski organi mestne občine ljubljanske so dolžni nadzirati izvajanje tega predpisa. Cena za sveže zelje pri pridelovalcu je oxr ločena na 1 liro za kg, za svežo repo pa na 0 55 lire za kg. Prodajne cene na drobno se ravnajo po maksimalnem ceniku, ki ga odo-bruje pokrajinska uprava (1.50 lire za zelje "n 0.75 lire za repo). Pokrajinski prehranjevalni zavod se pooblašča, da izda nadaljnje izvršilne predpise k tej nareobi in po potrebi odredi zaporo teh predmetov. Prekrški te naredbe, kakor tudi izvršilnih predpisov, ki se izdajo na osnovi te naredbe, se kaznujejo z denarno globo do 5000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. V težjih primerih se lahko združita obe kazni Razen tega se v vsakem primeru odredi tudi zaplemba blaga Ta naredba stopi z današnjim dnem v veljavo. Ljubljana, dne 12. oktobra 1943. Predsednik: RUPNIK. Novice z domačega knjižnega trga Tudi letos ni bila slaba »letina« na naši kulturni njivi; knjižna žetev je bila v premeri z vojnimi razmerami celo obilna. Se vedno izhajajo slovenske knjige zelo pogosto; skoraj sleherni teden lahko govorimo «> kakšnem dogodku na našem knjižnem trgu Začele so cele delovati nekatere nove založbe Tako se je nedavno predstavila s svojima prvima izdajama knjigarna Jožeta Žužka: v založbi »Klas« je :z.;!o prvo napoveoano delo, knjiga B. Magajne »Oživeli i Srazi«. založba >Mu-renček« (tudi v okrilju tc knjigarne) pa je založila otroško knjižico, slikanico »Mojca Po-krajculja« (koroško ljuo>ko pravljico). Obe knjigi sta za sedanje razmere vprav razkošno opremljen'. Tak>nih s'ovcnskih knjig smo bili pri nas vajeni prejšnje čase. »O živeli obrazi« je precej obsežna zbirka številnih del znanega pisatelja Bog Magajne. k: si je pridobil s svojim posebnim slogom ugled samoniklega umetnika; Magajna ima svoj krog privržencev. N j epova dela. ki So izhajala v leposlovnih revijah, so budila vselej pozornost in tudi na literarnih večerih je imel Magajna številne poslušalce. Zoaj so njegova najznačilnejša dela. ki sc nastala od leta 1924. do 1940.. zbrana v eni najlepših knjig, kar jih je v zadnjih letih izšlo pri nas. Vrednost knjige je tem večja, ker jo je opremil s številnimi slikami — reproducirane so na posebnem papirju — akad slikar Riko Dc-benjak Zdi se, da sta se v tej knjigi zumžila ova zelo sorodna umetnika. Knjigu vsebuje sedem legend in 15 pesmi v prozi. kakoT imenuje pisatelj svoje delo Iz vseh teh legend z motivom Marije in dejanjem med našimi ljudmi v naših krajih d^ha nežna poezija, ki je našla v pisateljevem samoniklem slogu čist rzraz. MoTda bo kdo v teh legendah videl celo čistejše umetnine ka-koT V »pesmih v prozi«, ki so prav za prav le novelice. a formalno izbrušene ter pesniško dognane. Jezik Magajne zveni mehko, lirična in je tu in tam malo obložen, razbohoten. (Ne v umetniškem, temveč zgolj v jezikovnem pogledu moti kakšna malenkost, ki jo je je morda spregledal korektor, n. pr. plave oči, str. 200.) Pisatelja ne moremo uvrstiti med realiste. V nekaterb črticah je ustvaril tudi simbolične osebe. V uvodu črtice »2iva« pravi, da so »osebe dostikrat le sredstvo, da nam je mogoče oblikovati ideje« m eta »so meje resničnosti šele onkraj pravljic«. Ali je to nadrealizem alj romantika, ekspresionizem ali kar koli že, čitatelj ne bo razglabljal. N0" dvom no bo pa občutil čar p< nebnega pripovedovanja Magajne in v likih žensk je tudi nekaj sorodnosti s Cankarjem. Magajni sm nikdar povsem ne posreči, ko govori o ženski, da bi ostal cinik, temveč išče tudi v nni vučjem blatu lepoto človeške duše, — Ntktš blažilnega veje iz tc knjige zdaj. ko <*: radi sramujemo mehkejših čustev. Roman »Dobre knjige« za mesec oktober Prihodnje dni bc izšel nov: roman »D«'bre knjige*, ki ga bodo naročniki gotovo 7 veseljem pozdravili. Bo to »DEDIŠČINA GOZDA«, delo noraij&kega pisatelja 7rvgie Gulbranssena. Istega pisca čudovito lepi roman »In večno šume gozdovi« je pred it toni dn: izšel tudi v »Dobri knjigi* ;n jc čitajočemu občinstvu take ugajal, da jc bil ie • nekaj tednih razprodan. Prepričani smo. da bc /ela splošno priznanje tud' »Dedidčint gozda« »Mojca Pokrajculja« je lep dar rui^m otrokom; prisrčne so ilustracije ing. arh Mar je Vogelnikove. Zdi se nam pa. da pravljici manjka globlje v/gojne note; v nji ne zmaguje pravica. tcniveO se u velja v jo zvijači it, lima\ ščina in naM!mLadje« zelo poživilo in usmerilo k nadaljnj'm izda.am r> -ljudne znanstvene knjižnice *Svctc. Opozorilo Pokrajinska uprava razglaša: Nabiralno akcijo za domobrance smejo Izvrševati samo osebe, pooblaščene s posebnim pooblastilom, opremljenim s podpi. som g. šefa pokrajinske uprave. BELE2NICA KOLEDAR Danes: Petek, 15. oktobra; Tereziji Ve-lika<, A vrelija. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Premetena Marijana. Kino Sloga: Večni zvok. Kino Union: Grešna vas. DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Komotar, Vič. Tržaška cesta. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 16. okt. ob 16.: Kovarstvo in ljubezen. Red Prvi. Nedelja 17. okt. ob 14.: V Ljubljano jo dajmo! Izven. Cene od 13 L navzdol, ob 17.: Cvetje v jesem. Izven. Cene od 22 L navzdol. OPERA Sobota. 16. okt. ob 16.: Prodana nevesta. Otvoritev operne sezone. Izven. Cene od 32 L navzdol. Nedelja, 17. okt. ob 16.: Madame ButterOv. Izven. Cene od 32 L navzdol. RADIO LJUBLJANA PETEK, 15. OKTOBRA 8.30—9.00: Jutranji pozdrav. 9.00—9.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.20—12.30: Uvod. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Zabavni koncert. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Popoldanski koncert. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Zabavni koncert. 17.45—18 00: Iz novib pesnitev. 19.00—19.30: Koncert šramla LJubljana. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v ital. Napoved programa za naslednji dan. 19.45—20.CO: Mala medigra. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Glasba velikih mojstrov; izvaja Radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanec. 21.00 do 22.00: Pisana glasba. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. i zamorski RLORTTČARNA nP A J KU Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vas klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča RUDOLF PAJK LJUBU ANA. SV. PETRA CESTA ST. 38 MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 'Nasproti hotela Union) Genoveva Fox: 10 DEKLE Z MEJE Roman Samo Polly, mali Billy Ide m najmlajši so spali. Izabela je bedela kakor lisice in sove. Kolikorkrat je kak pes zalajal ali tudi le zarenčal, se je vzravnala in pogledala skozi režo, in časih se ji je zdelo, kakor da vidi zunaj, kjer sta se v gozdu nedoločno prelivali svetloba in senca, temne, prežeče in plazeče se postave Indijancev. Mahoma je zatrdila osemletna Idova Hana, da za svinjakom prav gotovo čepi divjak. Tedaj so vsi planili pokonci, a seveda so se morali prepričati, da ni »Indijanec« nič drugega kakor senca trte, ki je v sapi nihala sem ter tja. Oddahnili so se in znova legli počivat. Izabela je baš hotela zadremati, kajti bila je prav tako trudna kakor razburjena, ko je Jeff za vzdignil takšno tuljenje, da jo je kar zona oblila. Z visokim, zateg-njenim glasom mu je takoj odgovoril Tuttlov hišni čuvaj, in ostali cucki iz soseščine so se pridružili, tako da so si ženske plašno pritiskale roke na usta in prisluškovale v temo. Morda so psi slutili razburjenost ljudi: vendar, kdo je mogel vedeti, ali ne čutijo že ostrega duha div- jaških oglednikov, ki se plazijo okrog vogalov! Celo slama v skednju je čudno neznano šumastla pod nogami,. in enkrat je zunaj prasnila suha vejica, takisto, kakor da bi jo nekdo po neprevidnosti pohodil. Izabeli so se razširile oči, in se tesneje se je prižela k razpoki. »Leži pri miru. Bela, in zaspi že,« ji je šepnila mati. »Moški straži jo rn ne po- . trebujejo tvoje pomoči. Ce bi bilo kaj na- I robe, nam že povedo.« Skušala je ležati pri miru in zaspati, a si je kar preveč prizadevala, da bi ji uspelo, čim bolj je upirala vse misli v to. da bi mirovala, tem nujnejša je postajala njena želja, da bi ae premaknila. Nikakor ni mogla najti zložne lege, dasi se je spet m spet premetavala z ene strani na drugo. Samo še en obrat, da iztegne roko! Oh, tako je bUo Se slabše. Nu, torej spet drugače! Zdaj pa z nogami ni bilo vse v redu — in tako je slo naprej in naprej. Le kako je mogla mati mirno ležati, ko je vendar tudi ona bedela? Eh, samo še enkrat pogleda skozi režo. Oče je stal baš pod njo. nem in čuječ, pripravljen za hitro dejanje, če bi bilo potreba. Pogled nanje je vendar že zbudil v dekletu občutek varnosti. Legla Je nazaj In ss pogres-nila v spanje, sama ne vedoč, kako. Ko je spet odprla od, se ji je zdelo, da je minil samo trenutek. Mesec je bil za- šel. Namesto pravljične svetlobe, ki je delala prej vse tako skrivnostno in strašno, je zdaj svetil zunaj belj dan. Globa-nja v senu, kjer je ležala mati, je bila prazna. Izmed vseh, kar jih je bilo prenočilo na senu, sta bili ostali samo še ona m Polly. Iz hiše je dišalo po pečeni svinjini. Na dvorišču so sedeli trudni moški okrog surove mize, ki so jo bili nalašč v ta namen zbili iz deska. Mati in gospa Idova sta nosili iz kuhinje mrzlo nasoljeno meso, krompir in koruzni kruh. Gospa Allenova in gospa Baker jeva sta stali za skednjem m se ozirali po kakem znamenju, da je nevarnost blizu, medtem ko so moški počivali in jedli. Izabela se je spustila po nakopičenem senu nizdol in skočila na hrapava tla skednja, ki so jo za trenutek zbodla v bose podplate. Izprhala si je seno iz obleke in poravnala krilo, koder je bilo najbolj pomečkano. Kako čudno je bilo vstajati takole oblečena. Lase je imela tako zmršene, da se je morala srdito boriti z njimi, preden so ji spet gladko ležali oba. kraj preče. Ko se je počesala ter si umila obraz In roke, je bila tudi Polly že vstala in prišla za njo, čakaje, da ji poščetka kodrasto glavico. Nato je Izabela pomagala pospravljati s mize in jo pogrinjati ss otroke in ženske. Kako so Najbolj divje plese prirodn'h nartniov nahajamo pri zamorcih centralne Afrike, v osrčju tc/ko pnx.liniih in obsežnih pragozaov« Ti plesi so pri vsakem plemenu dol« .ceni in se večinoma de4e v plese za nrn^ke in pVdS za ženske. Oboj: nekako posnema i o opravla prvih in drugih. Možje črnci nuva-znajo nr,bcne£a dela. Lenarijo ves dni {ci :ih k delu seveda ne priganja bclokožcc) tn *s tfOCJstvujejO le v vojni. Zato posnCinsJG tudi njihovi plesi večinoma le boj. D\a črnca, k»i sta v plemenu znana kot posebni v »talen: rana« za ples. tvorita cen trum p'esa. OpfCnV Ijena s popolno bojno opremo, to je z Živo> barvnimi maskami na t»Ia\ i, x mojjoOnim: per-janicam:, odeta v kc 2e zverj in opasana »k! najrazličnejših kc-vinskih obroče v, okrojjVh plošč in zapestnic, z dolgim ofaaJBtuni kopjem v desnici in 9 podolgovatim šč tom, bed lesenim ali spletenim, v levici — tako opremljena plešeta ta dva prcdp!esa!ca v središču kakega večjega prostora plefc, ki sliči u\<;boju ali borb: petelinov. Vsi drugi možje ali vi 1 sčaki, ki pa so brez opreme, ju obkmisjfc v velikem loku ter v strnjeni tisti izvaja 10 komplicirane plesne figure in t<» vsi s čudo* vito enakostjo. Pri tem pride predvsem \ po štev udarjanje nog ob poteptano in bobosčo zemljo, vihtenje rok in zvijanje telesa, poseo-no v bokih. (Iz tega «0 nastale mf^lern« »girls«.) Ker pa se morajo ti plesi popolnoma držati takta, spremlja plesalce posebmt l \• ko pleme ima izbrance, ki opravljajo to »godbo«. Goobo tvorijo bob;n narejeni \7 izda -benih lesenih kosov, prepetih z živalskimi kožami, kovinske palice, ki tvorijo, udarjaj« ^ ■ druga ob drugo, zvonke glasove, primitivne piščalke in tudi kosti. Zanimiv je postanek teh plesov, ki pa se ne da lahko ug(.t<.viti. Kna možnost bi bila posnemanje hoja, drug* pa — rx>sneTnanje opic. l>ognano jc namreč, da opice, živeče v pragozdovih vedno v velikih skupinah, uprizarjajo V nočeh ob luninem svitu na kaki jasi v gozdu čudne plceo v dolgih vrstah. Pri tem tolčejo nckatere epice takt s primitivnimi •bobni, to je z veli kimi odpadlimi vejami, ali z gorjačo udriha jo po vla/ni in steptani bobneči zemlji. 1. 1 bobnenje večkrat čujejo v prago/oo\;h raziskovalne ekspedicije, ki si sprva niso znalo razlagati teh čudnih pojavov, d<;k!er ni h la nekaterim dana prilika, da so si ogledal tc opičje plesne večere iz zatUja. Dognati le sedaj samo nc da. ali posnemajo primitivni zamorski rodovi s svojim plesom boj ali pa opice ... Vsakdanje opravilo, skrb za dom in pre hrano, pripada zamorski ženi, kakor sploh pri vseh primitivnih prirodnih plemenih, kjer postane žena, čim dobi moža, njegova sužnja. In tako plesi zamork večinoma posnemajo nekatera domača opravila, tako n. pr. kretanje pri karnenitem ročnem mlinu, al: pa kretnje pri tolčenju z dolgimi lesenimi bati. I katerimi obdelujejo nekatere po!jcke pridelke ali sadeže v pokončnih sodih, kar nekako sliči tirolskim pripravam za obdelovanje mleka v maslo itd. Zaradi tega temelje plesi zamork, ki se plešejo prav tako v dolgih vrstah ali krogih na ritmičnem tresenju, v cepetanju z nogami in hitrem vihtenju rok. Ne smemo pa si domišljati, da je življenje zarnork, ki morajo opravljati vsa u'ela. posebno suženjska ali bedno. Nasprotno — dasi-ravno pripada njim vse delo in imajo možje nad njimi neomejeno oblast, — ne zaostajajo zamorske žene mnogo za evropskim, v svojih navadah in običajih seveda. Lcpotičje in sploh skrb za to, da bi »ugajale«, nima pri njih skoraj nobenih meja. Kovinski okraski, ki si jih nadenejo do skrajnosti, kratki lasje z raznim dekorjem in vitka postava — to je njihov ponos. In ta ponos je včasih tako velik, da se ne ozrejo za nobenim moškim, če ni v svojem življenju ubil vsaj enega rivala ali če ni njegov vrat okrasen z dolgo vrvico nanizanih zob divjih zveri. Raziskovalci pripovedujejo celo, da pri njih ni nepoznano Koketiranje m oa polagajo veliko važnost na — barvo svoje kože. — Urejuje — Redattore: Rudolf Ostan — Ftir »Naroda« tiskana Ju Ob« aJ» Fnr den InseratenteU verantwortUcs — Za patore: <