PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 212 (13.745)
Trst, četrtek, 20. septembra 1990
Diktator Sadam zaplenil imovino podjetij, ki so poslovale v Iraku
Husein in Arafat se trudita za preprečitev zalivskega spopada
Tajnik OZN De Cuellar bi se vrnil v Bagdad, a le ob jasnih iraških jamstvih Tudi v Teheranu ne varčujejo z napori pri preprečevanju morebitnega spopada
AMMAN, TEHERAN — Arabske države so se znova konkretno angažirale za rešitev zalivske krize brez prelivanja krvi. Voditelj palestinske organizacije PLO Arafat, ki je Včeraj prispel iz Bagdada v Aman, je ponovno nanizal vrsto Predlogov za izhod iz zapletenega položaja. Jordanski kralj Husein pa se je medtem podal v Rabat, kjer se je srečal z maroškim kraljem Hasanom II. in alžirskim predsednikom Bendžedidom.
Arafat je včeraj dejal, da bi bil iraški predsednik Sadam naklonjen pogajanju za mirno rešitev zalivske krize, če bi 2a sogovornika imel generalnega tajnika OZN De Cuellarja ali kralja Savdske Arabije Fahda. Irak, je med drugim dejal Arafat, ki se je v torek srečal z iraškim diktatorjem, bi bil Pripravljen se pogajati glede umika iraških vojaških čet z Zasedenega kuvajtskega ozemlja ter glede obnovitve odstranjene kuvajtske vlade, ki naj bi jo vodil kaki član družine al Sabah. Sadam vsekakor ostro odklanja morebitno vrnitev na vodstvo Kuvajta odstavljenega emirja Džaberja al Sabaha. Kar zadeva usodo ugrabljenih zahodnjakov, je še dodal Arafat, bi iraški voditelj lahko izpustil vse osebe, vendar le v primeru, če bi mu OZN zagotovila, da ne bodo ameriške vojaške enote napadle Iraka.
Arafat je navedel tudi Sadamove namene glede morebitne invazije Savdske Arabije s strani Iraka. Dejal je, da iraško vodstvo sploh ne misli napasti bližnje države. OZN naj bi si prevzele nalogo, je še nadaljeval, da bi organiziralo srečanje med Sadamom in kraljem Fahdom, ki naj bi se Pogovorila o bodočnosti arabskega sveta.
Iraški diktator Sadam je medtem ponovno stopil v
NADALJEVANJE NA 2. STRANI	Dolga vrsta Iračanov pokorno čaka pred trgovino v Bagdadu.	(AP)
V sredo se sestane vladni vrh
Stranke večine o gospodarski in zalivski krizi
RIM — Ministrski predsednik Andreotti je napovedal, da bo prihodnjo sredo sklical vrh vladne večine, na katerem bo govor predvsem o gospodarskem manevru in zalivski krizi. Tajniki vladnih strank so napoved ugodno ocenili, čeprav menijo, da se stališča posameznih strank glede posedanjih ukrepov proti Iraku in italijanske strategije v Zalivu bistveno ne razlikujejo.
V zvezi z gospodarskim manevrom je tajnik PSDI Carig-lia opozoril na nevarnost neusklajenosti vladnih ukrepov, kar je po njegovem mnenju znak, da je trdnost sedanje vladne večine še pod vprašajem. Republikanci pa na ta račun zahtevajo sprejen* energetskega načrta ministra Bat-taglie, ki po njihovi oceni najbolj ustreza nastalemu položaju. Republikanci bodo zato v sredo iznesli svoja stališča o novih davčnih ukrepih, za katere menijo, da so neizbežni, še zlasti, ker jih vojna v Zalivu vedno bolj pogojuje.
Liberalec Altissimo je prav tako z zadovoljstvom sprejel napoved o sklicanju vrha, na katerem bo njegova stranka zahtevala odločno sanacijo državnega proračuna, saj ima reševanje gospodarske krize prioriteten pomen. Liberalci pa bodo zahtevali tudi pojasnila glede italijanske strategije v Zalivu.
Andreottijev predlog so podprli tudi socialisti, ki so po včerajšnjem zasedanju strankinega tajništva izdali sporočilo, v katerem se med drugim zavzemajo za diplomatsko rešitev zalivske krize. PSI meni, da da bi bilo treba omogočiti in spodbuditi nove pobude v okviru OZN, saj so dosedanji politično-diplomatski premiki že ubrali pravo pot.
Minister Battaglia predstavil svoj energetsko-davčni načrt
Bencin podražili za 15 lir Na vrsti še drugi poviški?
RIM — Minister za industrijo je sinoči podpisi odlok o novi podražitvi bencina. Od polnoči cena bencina super narasla za 15 lir, kar poceni, da bomo liter goriva plačevali po 1575 lir, Poviški pa veljajo tudi za bencin z nižjim števi-jom oktanov. Slednji bo po novem stal 1525 lir (iter. Za 13 lir se je podražil bencin za uporabo v ^ttietijstvu. Cena tega goriva je tako poskočila ^ 710 lir liter.
Ministrstvo za industrijo je javilo, da so bili Poviški nujni, saj je šlo le za prilagajanje italijan-skih cen ostalim evropskim državam. Ministrski Poseg se tokrat navezuje na naftni šok, ki ga je Povzročila in ga še pogojuje zalivska kriza, vpra-Sahje tekočega goriva pa je tudi sicer v središču Pozornosti ministra Battaglie. Prav včeraj je na-•hreč predstavil kolegom načrt o energetskem Mrčevanju, pri tem pa je predvidel tudi vrsto 'skalnih »kazni«, ki bi morale prepričati državo 111 državljane, naj varčujejo z energijo.
Načrt ministra Battaglie predvideva še niz Poviškov cen bencina, nafte in metana. Bencin bi podražili za 60 lir, nafto za 50 lir, metan pa 35 lir. Tudi električni tok bi morali podražiti 15 do 25 lir, vse to pa naj bi se državi »obrestovalo« v letnem znesku 4.985 milijard lir dodat-
nih dohodkov, obenem pa naj bi Italija prihranila kar 10 milijonov ton nafte v prihodnjih petih letih.
V »energetsko-fiskalnem« načrtu ministra Battaglie je namreč veliko prostora za nove fiskalne grabeže, predvideva pa tudi nekaj razvojnih planov za varčevanje z energijo. Tako bomo morali iz lastnega žepa potegniti denar, s katerim bomo državi plačali višje stroške pri predelavi naftnih derivatov, metana in elektrike, država pa bi morala del teh dohodkov vložiti v raziskavo za alternativne energetske vire ter v načrtovanje take energije, ki jo je mogoče večkrat izkoristiti (kot lahko na primer vodo za hlajenje nekaterih industrijskih proizvodnih verig izkoristimo pri hišnem ogrevanju).
S tem paketom posegov naj bi do leta 1995 privarčevali približno 5 odstotkov celotne energetske porabe, kar pomeni približno 8 milijonov ton nafte oziroma več kot lanskoletni uvoz nafte iz Iraka in Kuvajta. Italijanom pa bi minister rad uredil tudi prevozno filozofijo, saj je v načrtu omenil tudi možnost davčnih olajšav pri nakupu avtomobila z manj kot 1.200 kubiki, dizel vozila z manj kot 1.400 kubiki in motornih koles do 125 kubikov.
V Sovjetski zvezi se zaostruje politični spopad
Ruska federacija izrekla nezaupnico premieru Rižkovu
MOSKVA — Vrhovni sovjet Ruske federacije je na včerajšnjem plenarnem zasedanju po večurni razpravi sprejel osnutek sklepa o nezaupnici zvezni vladi. Poslanci so sklep sprejeli z absolutno večino, štirje so bili proti, 18 se jih je vzdržalo. Poslanci so se hkrati dogovorili naj posebna skupina podrobneje formulira besedilo sklepa, ki ga namerava ruski parlament poslati zveznemu.
Iz poslanskih klopi ruskega parlamenta je bilo že doslej slišati ostre kritike na račun zvezne vlade in njenega predsednika Nikolaja Rižkova. Odstop je nekajkrat javno omenjal tudi predsednik Rusije Boris Jelcin. Konflikt pristojnosti med zveznim parlamentom in parlamentom Ruske federacije se je zlasti zaostril, ko je ruski potrdil osnutek »500 dni« akademika Stanislava Šatalina, ki naj služi kot osnova ekonomskega prestrukturiranja ruske federacije. Predsednik ruske vlade Ivan Silajev pa je že tudi napovedal, da bo njegova vlada omenjeni program začela uresničevati s prvim oktobrom.
V vseh dosedanjih ostrih razpravah o modelu gospodarske reforme o prehodu k trgu pa je prav Nikolaj Rižkov nekajkrat poudaril, da vlada SZ programa akademika Šatalina namerava uresničevati in da stoji zgolj za programom v katerega verjame.
Vrhovni sovjet Sovjetske zveze je včeraj o različnih ekonomskih osnutkih razpravljal za zaprtimi vrati, z delom v komitejih in komisijah.
Protestna akcija uslužbencev carin povzroča težave na mejnih prehodih na Tržaškem in Goriškem
NA 5. in 8. STRANI
□ □ □
Tudi na Tržaškem in Goriškem težave ob novem šolskem letu
NA 4. IN 8. STRANI
Evropski nogometni pokali: Štiri zmage italijanskih ekip
Roma. Dinamo je igralo neodločeno z Atalanto
NA 10. STRANI
ZKS-SDP kritična do besedila nove ustave o pravicah italijanske in madžarske manjšine
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Predsednik poslanskega kluba ZKS -Stranke demokratične prenove Milan Potrč je včeraj na tiskovni konferenci načeloma pozitivno ocenil osnutek nove slovenske ustave, s katero se sedaj ukvarja ustavna komisija slovenskega parlamenta. Vendar je izrekel tudi nekaj resnih pripomb, ki bodo piršle do izraza v nadaljnji ustavni razpravi.
Na prvem mestu je sporno vprašanje v premabuli, ko se ustava začenja s besedami: »Zavedajoč se svetosti življenja in človeškega dostojanjstva...« Vprašljiv je izraz »svetost«, saj ima lahko religiozen prizvok in je iz njega mogoče izpeljati nesprejemljive načelne ustavne definicije. Bistvo problema je v že doseženem raziskovanju med verskim in posvetnim v laičnosti družbe.
Potrč je imel več tehtnih pripomb k besedilu, ki določa pravice manjšin. Ni namreč dopustno, da nova slovenska ustava zmanjšuje obseg manjšinske zaščite, čeprav je to lahko zgolj posledica teženj, da se besedilo drastično skrajša. Sedaj je zaščita omejena na kulturna, folklorna in jezi-
kovna vprašanja, ni pa več omenjenih gospodarskih in političnih vprašanj v prejšnji slovenski ustavi.
Člen 63 obravnava posebne pravice italijanske in madžarske narodne manjšine in se glasi:
»Italijanom in Madžarom je kot pripadnikom avtohtonih narodnih manjšin v Republiki Sloveniji zajamčena pravica, da svobodno uporabljajo svoj jezik, izražajo in razvijajo svojo nacionalno kulturo ter v ta namen ustanavljajo organizacije in uporabljajo svoje narodne simbole.
Z zakonom se določi način uresničevanja pravic italijanske oziroma madžarske manjšine ter območja, kjer avtohtono živijo skupaj s pripadniki slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodne manjšine, ter tiste pravice, ki jih pripadniki narodnih manjšin uresničujejo tudi zunaj teh območij.
Pravice pripadnikov italijanske in madžarske narodne manjšine so zajamčene ne glede na njihovo število.
Pripadniki italijanske ih madžarske narodne manjšine lahko ustanovijo na območjih, kjer ti narodnosti živita svoje, samoupravne narodnostne skupnosti. Republika Sloveni-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Neurejene politične razmere ovirajo Markovičeve napore
Zvezno predsedstvo za dogovor o reševanju nacionalnih sporov
Pojav lahko prepreči le trdna politična volja
Zaskrbljujoče ocene o agresivnosti mafije
LJUBLJANA — Iz Beograda poročajo, da je predsednik vlade Ante Markovič včeraj domačim in tujim novinarjem napovedal, da bo vlada na današnji seji uvedla izvozne premije, v višini 3,5 milijarde dinarjev, s katerimi bo pomagala izvoznikom, ker še nadalje vztraja pri sedanjem tečaju dinarja.
Markovič je dejal, da bo jugoslovanski izvoz letos dosegel 30 milijard dolarjev, od tega za delež turizma štiri milijarde in je valutni rekord v jugoslovanski zgodovini.
Reformska prizadevanja vlade je močno prizadela zalivska kriza, zaradi katere bo imela Jugoslavija okrog 1.200 milijona dolarjev izgub, zaradi suše pa 2 tisoč milijonov dolarjev. Toda največja izguba je zaradi neurejenih političnih razmer, političnega tveganja, zaradi česar so se ustavile tuje investicije, Jugoslavija pa izgublja kredit v tujini in doma. Te izgube ni mogoče finančno oceniti, vendar gre za hudo breme in nevarnost za Markovičevo reformo.
O političnem položaju je zvezno predsedstvo včeraj poslalo informacijo zvezni skupščini, v kateri pravi, da so opravili posvetovanje z vsemi republikami in da so povsod za ohranitev Jugoslavije: v Sloveniji in Hrvaški za konfede-rativni model, drugje so za federacijo. Niso pa se posvetovali na Kosovu, ker jim to ni uspelo.
Zvezno predsedstvo ponovno poudarja nujnost dogovorjenega in demokratičnega načina reševanja krize, sicer grozi nevarnost zaradi zaostrenih mednacionalnih odnosov. To pa je tudi najbolj pozitivni del zaključkov zveznega predsedstva, kot je pozitivno dejstvo, da se zavzema za vsemož-
ne opcije in ne izpušča nobene, niti naj slabše, da bi Jugoslavija razpadla na šest samostojnih držav.
Bistvo problema je prav v demokratičnosti procesa. V Sloveniji in Hrvaški so že opravili demokratične volitve, nekaj podobnega se pripravlja v BiH in Makedoniji. V Srbiji pa je položaj skrajno nejasen in stara boljševiška partija se trmasto oklepa oblasti.
To se je pokazalo tudi včeraj na neuspelem sestanku predsednika srbske skupščine Sokoloviča s predstavniki združene srbske opozicije. Sokolovič je zagovarjal novo srbsko ustavo in volilni zakon, ki ga bodo sprejeli čez dober teden, češ da je nova srbska ustava »najbolj demokratična ustava v Evropi«. Opozicija je bila povsem drugačnega mnenja, saj bi imel po tej ustavi v resnici vso oblast predsednik Miloševič, predvsem pa zahteva okroglo mizo med oblastjo in strankami, da se dogovore o ustavi, načinu volitev in o njihovem razpisu. Zahtevajo, da na okrogli miši sodeluje predsednik Miloševič. Po slabi uri in pol neuspešnega razgovora so prostore skupščine zapustili predstavniki vseh strank, razen socialistične Miloševičeve stranke in Romov. Očitno se odnosi v Srbiji zaostrujejo, vedno več je pretepov, spopadov in nacionalističnih groženj, tudi med srbskimi strankami in med oblastjo. Zanimive so nekatere zadnje preiskave javnega mnenja, po katerih ima že največ možnosti za izvolitev za predsednika princ Tomislav, sledi pisatelj Dobriča Cosič, na tretjem mestu je Miloševič, na zadnjem pa Vuk Draškovič.
BOGO SAMSA
RIM — Naraščajoči kriminal na jugu Italije in vsaj navidezna inertnost vlade do tega pojava, je razumljivo spet v središču splošne pozornosti. Vladna protimafijska komisija je izdala dokument, v katerem analizira vzroke, ki spodbujajo neprekinjeni ciklus mafije in njeno skoraj popolno brezvladje. Mafija, piše v dokumentu, se širi kot oljni madež tudi v deželah, kjer tega problema doslej ni bilo čutiti in privlačuje tudi drobni kriminal. Slednji namreč nima nobene alternative: ali se »pobrati« z mafijo in pristane na njeno igro, ali pa je obsojen na popoln propad.
Poleg tega, da naraščanje organiziranega kriminala izkrivlja družbeno sliko, ustvarja pravo strategijo proti civilni družbi, institucijam in politiki. V njej ni več starih pravil o ohranjanju teritorija, temveč prevladuje zahteva po vsestranski razširitvi nezakonitih dejavnosti za vsako ceno. Analiza se nato podrobneje loteva posameznih stvarnosti na Siciliji in v Kalabriji, na rešetu pa je tokrat tudi Apulija, ki je doslej veljala za nekakšno nedotaknjeno oazo.
Kako zaustaviti pojav, je vprašanje, ki so si ga zastavili poleg protimafij-ske komisije tudi sodniki, policija, karabinjerji. Strinjajo se, da so vsi ukrepi sicer dobrodošli in hvalevredni, strinjajo pa se tudi s trditvijo, da manjka prava politična volja. Polemike med raznimi vladnimi predstavništvi in organi javnega reda poniknejo, ko je govor o mafiji, česar ni bilo mogoče trditi, ko je državo pretresal politični terorizem. Predstavnik združenja sodnikov Cicala je zato prepričan, da bi morali pristojni organi izdelati skupno strategijo, kjer ne bi bilo prostora za očitke in nevoščljivost. Cicala pa je tudi prepričan, da takih čustev že zdavnaj ni več, čeprav marsikdo natolcuje, da je okrepitvi mafije botrovala prav neorganiziranost oblasti
Zahteve po odstopih pristojnih ministrov in predstavnikov institucij so torej odveč. Potrebna so sredstva, ne samo denarna, s katerimi bo mogoče zajeziti organizirani kriminal, nujna je vsestranska podpora sodnikom, potrebna pa je predvsem odločnost pri izrekanju kazni kriminalcem.
Tudi v Makedoniji iščejo pretveze
da bi sprožili nacionalne spore
PRILEP — Izvršni svet skupščine občine Prilep je od makedonskega predsednika zahteval, naj državnemu predsedstvu predlaga uvedbo izrednega stanja v mekedonskih občinah Kičevo, Kruševo, Makedonski brod in Prilep. Prilepska mestna vlada namreč meni, da je nasilna zaustavitev dotoka vode iz območnega vodovoda Studenščica ogrozila politično varnostni položaj v omenjenih občinah, normalno življenje in delovanje tamkajšnjega gospodarstva. Mestni izvršni svet je hkrati sklenil, da bo jutri pred makedonskim sobranjem v Skopju pripravil protestno zborovanje prebivalcev Prilepa, (dd)
Zelenbaba v sporu z vodstvo SDS Ruši se enotnost kninskih Srbov?
•	Husein in Arafat
ospredje svetovnih dogodkov, saj je včeraj sklenil zapleniti vsa imetja v Iraku tistih držav, ki so podobno ravnale z iraškim in kuvajtskim kapitalom v svetu. Gre za 519 podjetij in družb iz 30 držav, ki so delovale v Kuvajtu ali Iraku. Sadam je, po mnenju belgijskega zunanjega ministra Eys-kensa, zaplenil le svoje dolgove, ker drugega nima in je zaradi osemletne zalivske vojne dobesedno pred stečajem.
Včeraj se je iz New Yorka oglasil generalni tajnik OZN De Cuellar, ki je med televizijskim intervjujem za postajo ABC dejal, da je z velikim zanimanjem analiziral realno možnost pogajanj v Bagdadu s predsednikom Sadamom. Dodal je še, da bi v Irak odpotoval le v primeru, če bi ga povabil sam Sadam, ki naj bi mu že vnaprej zagotovil, da ne bo obisk popolnoma brezupešen. De Cuellar se torej ogreva za ponoven obisk Iraka vendar brez vsakega posredovanja palestinske organizacije PLO. Pri srcu mu je predvsem uspešnost srečanja. Ne bi se namreč želel ponovno vrniti domov, ne da bi karkoli dosegel, kot se je že zgodilo 2. septembra, ko se je brezu-pešno pogovarjal z iraškim zunanjim ministrom Azizom.
Tudi jordanski kralj Husein se je včeraj po krajši dvotedenski pavzi, ko se je nekako umaknil s prizorišča zalivske krize, namenil v Rabat, kjer se je srečal z maroškim kraljem Hasanom II. in alžirskim predsednikom Bendže-didom. Gre nedvomno za manjši posvet tistih držav, ki obsojajo invazijo Kuvajta, a ne podpirajo ameriške vojaške prisotnosti v Zalivu.
Tudi Teheran je postal včeraj važno diplomatsko središče. V pričakovanju, na sobotni prihod sirskega predsednika Asada, sta se včeraj tam mudila sovjetski zunanji podminister Belono-gov in zunanji minister emirata Oman Bin Alavi. Oba sta se srečala z iranskim zunanjim ministrom Velajatijem. Belonogov je izročil Velajatiju poseben dopis ministra Ševardnadzeja. Iranska tiskovna agencija Ima je sporočila, da so si bili vsi edini glede potrebe po čimhitrejši rešitvi krize.
Val ugibanj in polemik je včeraj sprožila vest, da bo SZ dala na razpolago ZDA tovorno ladjo, s katero naj bi nato peljali ameriške vojake v zalivske države. Vest je posredoval generalni štab enot Nato v Bruslju. V popoldanskih urah je vest povzročila pravi kaos, zato se je javil glasnik sovjetskega zunanjega ministra Gerasi-mov in vest odločno dematiral. V nasprotnem primeru bi šlo za prvo tovrstno pomoč po 2. svetovni vojni.
•	ZKS-SDP
ja lahko pooblasti te skupnosti za opravljanje določenih nalog iz pristojnosti države.
Varianta: Ta člen se črta s predlogom, da se ta vprašanja uredijo z ustavnim zakonom.«
V ustavi se ponovno uporablja sporna terminologija »narodna manjšina«, medtem ko je bil dosedaj v rabi izraz »narodnost« kot širši pojem.
Na naše vprašanje je Miran Potrč pojasnil, da je v osnutku ustave omenjena skrb za Slovence v tujini in da celoten manjšinski kompleks ne bi smel biti sporen, saj je več predstavnikov Demosa - zadnji je bil Dimitrij Rupel - izjavilo, da se raven zaščite ne
bo znižala, temveč ostala vsaj enaka. Enako velja za sodelovanje strokovnjakov iz vrst slovenske manjšine v Italiji in Avstriji pri oblikovanju določil, ki jih neposredno zanimajo. Doslej tega ni bilo, ker je osnutek izdelala ožja skupina strokovnjakov, kar je povsem logično in naravno. Sedaj je na vrsti ustavna komisija, ki je o ustavi že začela razpravljati, sledile pa bodo širše razprave, ko bo možnost za kaj takega.
Usoda Slovencev izven meja Slovenije je omenjena v četrtem členu osnutka, ki se glasi: »Republika Slovenija varuje temeljne človekove pravice in državljanske svoboščine kot izhodiščne in osrednje prvine ustavne ureditve ter pravne in socialne države. Varuje samostojnost slovenskega naroda, ozemeljsko celovitost, enotnost in nedeljivost države. Čuti se odgovorno za usodo Slovencev, ki živijo izven njenih meja, in pospešuje njihove stike z domovino. Varuje pravice narodnih manjšin in etničnih skupin, skrbi za ohranjanje naravnega in kulturnega bogastva ter ustvarja možnosti za skladen in enakomeren civilizacijski in kulturen razvoj Slovenije.«
Na tiskovni konferenci so poleg drugih vprašanj obravnavali še priprave na kongres, ki bo 27. in 28. oktobra v Novi Gorici. Nekaj predkongresnih sestankov je že bilo, obravnavali so programske načrte, statut in sorodna vprašanja. V ospredju razprav sta seveda tudi ime in novi znak stranke. Doslej tekmujeta dva naziva: »Stranka demorkatične prenove« in »Demokratična levica Slovenije«. Včeraj pa so sporočili, da se je pojavil še tretji predlog, ki se glasi: »Socialdemokratska prenove Slovenije«, v kratici SDP.
Tajnica Sonja Lokar je povedala, da se je na vseh dosedanjih sestankih ustvarilo popolno soglasje, da mora iz imena izginiti ZKS (Zveza komunistov Slovenije), toda o novem imenu so dokaj različna mnenja, a doslej se je večina odločila za Stranko demokratične prenove. Kako bo z novim socialde-mokratsko-prenoviteljskim predlogom, seveda še ne morejo reči nič določenega, toda prepričana je, da se bo izbiralo prav med tem nazivom in da ima socialdemokratski predlog veliko možnosti, da na kongresu uspe.
Glede simbola pa tudi ni več dvomov, da bo ohranjena prenoviteljska rumena zvezda na modri podlagi, toda na dosedanjih zborovanjih je bil dokaj soglasno podprt predlog, da mora biti v znaku nekaj rdečega, kot to velja za vse stranke evropske levice. Torej je končna podoba simbola še vedno neizoblikovana.
V utemeljitvi novega imena stranke je rečeno: »Rešitev ima delno kontinuiteto s sedanjim imenom, ki se je v volitvah uveljavilo. Ohranja "prenovi-teljstvo", hkrati pa pove smer programske prenove in uvršča stranko v okviru sodobno reformistične evropske levice. S tem ko se opušča v nazivu ' stranka", se poudarja element gibanja. S tem nazivom se SDP Slovenije tudi spominja izvora naše stranke s konca prejšnjega stoletja. Poimenovanje stranke v Socialdemokratsko prenovo (SDP) Slovenije pa je tesno (posledično) povezano z razpravo o programski opredelitvi stranke. Pomislek je lahko tudi v tem, da je že v slovenskem strankarskem prostoru registrirano (podobno) ime, kar bi lahko pripeljalo do neljubih nesoglasij. Vendar so tudi v tujini, ne samo v Sloveniji in Jugoslaviji, primeri, ko je registriranih več strank s podobnim imenom.«
KNIN — V Kninu je bila predsinoč-njim za zaprtimi vrati seja izvršilnega odbora Srbske demokratske stranke. Takoj po začetku seje je iz dvorane stopil dr. Dušan Zelenbaba, zastopnik v hrvaškem saboru in podpredsednik Srbske demokratske stranke, ki je novinarjem, zbranim pred dvorano povedal, da je nepreklicno odstopil z vseh
funkcij v Srbski demokratski stranki. Kot razlog je navedel nestrinjanje z delom vodstva stranke. Še naprej pa bo opravljal funkcijo saborskega zastopnika. Zelenbaba je tudi navedel, da se bo svoji funkciji v Saboru odpovedal le v primeru, da bi to izrecno zahtevali njegovi volilci.
IRA že spet na pohodu?
LONDON — V atentatu sta bila včeraj težko ranjena sir Peter Terry. bivši britanski guverner na Gibraltarju, in njegova žena. Terry je 63-letni general Air Forca, vodil pa je gibral-tarsko oporišče leta 1988, ko so v akcF ji usnjenih čelad umrli trije teroristi IRA. Malo za tem se je sir Terry vrnil domov in odšel v pokoj, ni pa imel telesne straže.
Prav zaradi akcij usnjenih čelad so presikovalci trdno prepričani, da )e IRA plačala ostrostrelca, ki je streljal na Terryja in ženo z ostrostrelsko puško. Neznanec je streljal s precejšnje razdalje, najbrž s kakega drevesa ah stanovanja v neposredni bližini Terry-jevega doma v Milfordu pri Staffordu v Midlandsih. Atentator, ki je imej morda ob sebi še pomočnika, je ranil sira Terryja v glavo in noge, ženo pa v oko. Zaradi tega so obema skušali pU' magati s kirurškim posegom, zdravniki pa ne vedo, če bo sir Terry preživel zahtevno operacijo.
CTE
PETLETNE ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI
•	CTE so italijanski državni efekti v ECU (Euroapean Currency Unit) in sicer v denarni enoti, ki jo sestavljajo devize držav članic Evropske gospodarske skupnosti.
•	CTE se koristijo od 26. septembra 1990 in zapadejo 26. septembra 1995.
•	Obresti in kapital CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU dva delovna dneva pred zapadlostjo.
•	Za zadolžnice, ki so hranjene na centralnih računih Bance dTtalia, obresti in kapital se lahko vplača tudi v ECU.
•	CTE nudijo letno 11,90% bruto obresti plačane posticipirano.
•	Zadolžnice se nudijo po emisijski ceni v ECU 100%.
•	Zadolžnice privatniki lahko rezervirajo
pri okencih Banca dTtalia in pri kreditnih zavodih do 20. septembra do 13.30.
•	CTE so dodeljene po marginalnem sistemu (asta marginale) po ponudbi, ki je sestavljena s seštevkom emisijske cene in zneskom »pravice do podpisa (diritto di sottoscrizione)«. Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ECU-ja ah mnogokratniku.
#	Cena, ki bo iznesena na dražbi, bo objavljena v časopisju.
•	Dodeljene zakladnice je treba vplačati 26. septembra v lirah ah v ECU po ceni izneseni na dražbi brez plačila kakršnihkoli provizij. Znesek izplačila v lirah je določen na podlagi razmerja lira/ECU z dne 21. septembra.
#	Zadolžnice so na razpolago najmanj po 5000 ECU.
V rezervacijo do 20. septembra
Najvišji letni donos
Bruto
Neto
11,89%
10,40%
Sežana (zadnja v Sloveniji) ima novo upravo
Iztok Bandelj sestavil novo tehnokratsko vlado
SEŽANA Po skoraj petmesečnih prizadevanjih je tudi Sežana kot zadnja slovenska občina dobila svojo vlado. Kot je na skupščini zagotovil njen predsednik Iztok Bandelj, bo 9-članski kabinet, v katerem bodo štirje člani profesionalci, nadstrankarski in tehnokratski. Zato se je tudi predsednik sam do nadaljnjega odpovedal delovanju v socialistični stranki, ki ji sicer pripada.
V primerjavi s prejšnjima dvema Poiskusoma oblikovanja občinske vlade so včerajšnje volitve potekale brez zapletov, predsednik in člani IS pa so bili izvoljeni s precejšnjo večino. Tako je poklicni predsednik Iztok Bandelj od 73 prisotnih delegatov dobil 66 glasov, podpredsednik Jure Repič (odgovoren za področje industrije) 63, Darij
Milan Kučan sprejel prireditelje Kazelj
, LJUBLJANA — Ob pripravah na vseljudsko zborovanje ob 45-letnici zmage nad nacifašizmom in osvoboditve, ki bo v nedeljo, 23. septembra, ob 15. uri v Kazljah pri Sežani, je predsednik predsedstva republike Slovenije tov. Milan Kučan včeraj v Ljubljani sprejel delegacijo pripravljalnega odbora borčevskih organizacij v Pri-■ morske, ki jo je vodil Emil Škrlj. V razgovoru so ugotovili, da so vse primorske občine sprejele vseljudsko zborovanje kot svoje in se s polno zavzetostjo vključile v priprave.
Škerjanc (gospodarstvo in družbeno planiranje - poklicno) 61, Davorin Terčon (obča uprava in proračun-poklic-no) 61, Vladimir Mljač (urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve-poklicno) 58, Martin Jerina (obrt) 64, Viljem Borjančič (turizem) 65, Vido Sorta (kmetijstvo) 63 in Anton Krt (komunalne naloge in KS) 60 glasov. Na pripombo odbornikov, da za precej pomembnih področij (družbena dejavnost, obramba, notranje zadeve...) v IS ni odgovornega človeka, je Iztok Bandelj odgovoril, da se bodo z vsemi temami iz programa IS v bodoče več ukvarjali tudi pristojni odbori, nekatere službe pa se bodo kmalu preuredile v skladu z reorganizacijo uprave v vsej republiki.
Skupščina je potrdila tudi predstojnike občinskih upravnih organov. Tako je Darij Škerjanc postal predsednik komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, Davorin Terčon načelnik oddelka za občo upravo, družbene dejavnosti in proračun, Vladimir Mljač predsednik komiteja za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve, Sonja Turk, direktorica uprave za družbene prihodke in Maks Pavšič, načelnik oddelka za inšpekcijske službe.
Razprava o pooblastilih IS v zvezi s proračunom pa je pokazala, da bo morala nova vlada čimprej predložiti skupščini natančno poročilo o gospodarjenju s proračunskim denarjem in poteku nekaterih občinskih naložb, hkrati pa bo moralo čimbolj varčno in premišljeno pripravljati predloge, ki bodo kakorkoli zadevali obveznosti gospodarstva in davkoplačevalcev.
JANEZ ODAR
Zelene s prostora Alpe-Jadran zbližujejo številna vprašanja
CELOVEC — Zaprtje jedrske elektrarne v Krškem najkasneje do leta 1995 je bil glavni pogoj Zelenih Slovenije za sodelovanje v DEMOSu in novi slovenski vladi. Zahteva je bila sprejeta tudi v vladno izjavo, njena neuresničitev pa bi bila takojšnji povod za ukinitev sodelovanja z DEMO-Som.
To je v zvezi z vprašanjem JE Krško povedal dr. Dušan Plut, član predsedstva republike Slovenije in bivši vodja Zelenih Slovenije (zdaj je član njihovega predsedstva), preteklo soboto v Šentprimožu na srečanju Zelenih iz treh dežel. Zahtevo predstavnikov koroške in avstrijske zelenoalternativne liste po takojšnjem zaprtju JE je Plut opredelil kot kratkoročno komaj izvedljivo - »...razen če pride do resnih pripetljajev« - in v sedanjih razmerah nerealistično. Glede elektrarne (jeza) na Golici (Choralpe) pa je dr. Plut dejal, da se bo slovenska vlada ne glede na že sklenjeno mednarodno pogodbo z Avstrijo uprla proti obratovanju elektrarne, če ne bo prišlo do določenih sprememb. Nevzdržno je namreč, da naj dobi avstrijska stran 80 odstotkov pridobljenega električnega toka, slovenska stran pa naj ima 100-odstot-ni varnostni riziko (kritične geološke ekspertize so bile pred leti »spregledane«!) in negativne spremembi za okolico.
Veliko pozornosti pa je na srečanju vzbudila Plutova napoved, da bodo Zeleni Slovenije v primeru razpada Jugoslavije, pa tudi v primeru uvedbe konfederativnega državnega sistema postavili zahtevo po popolni demilitarizaciji slovenskega ozemlja. To bi pomenilo, da Slovenci tudi ne bi usta-
navljali lastne vojske, za kar pa bi bile potrebne ustrezne garancije suverenosti slovenskih meja s strani sosednjih držav (zlasti s strani Italije), je poudaril dr. Dušan Plut.
Srečanja Zelenih iz treh dežel so se udeležili predstavniki zelenih strank in skupin iz Koroške (med drugim Ingrid Zablatnik, Jože Messner, Sepp Brugger, Hubert Budai), Slovenije (Dušan Plut, Božidar Flajšman, Aleksandra Pretnar, Franci Feltrin) in Fur-lanije-Julijske krajine, Trsta in Gorice (Barbara Gruden, Marko Marinčič, Paolo Gersina). Prišel je tudi predstavnik Zelene akcije Josip Horvat iz Zagreba; navzoči sta bili kandidatki ZAL za jesenske državnozborske volitve Terezija Stoisic in Marijana Grandic; med zainteresiranimi obiskovalci srečanja
pa je bilo videti vrsto osebnosti iz političnega, kulturnega in znanstvenega življenja na Koroškem. Spored je bil že neke vrste odgovor na skupni problem - pomanjkljiv informacijski tok, premajhno medsebojno politično informiranje in kontaktiranje: vsaka skupina je podala v kratkih referatih pregled nad svojimi posameznimi dejavnostmi in tudi težavami, s katerimi se srečuje v svoji deželi oz. regiji.
V razpravi so bila obravnavana nekatera ključna vprašanja - na primer odnosi posameznih zelenih grupacij do narodnostne problematike in multikulturnosti ter možnosti sodelovanja in usklajanja politike v nekaterih konkretnih vprašanjih (Krško, Golica, Kosovo). Slovenski udeleženci so ob tej priložnosti razčistili nekatere nesporazume in odprta vprašanja v zvezi s KOKS - dr. Plut je s tem v zvezi napovedal neke vrste hearing za vse manjšinske predstavnike pri predsedstvu Slovenije. V središču pozornosti so bili prav gotovo Plutova izvajanja o resnosti trenutne politične in državne krize ter nacionalnih trenj v Jugoslaviji (»usoda Jugoslavije bo odločena v Bosni in Hercegovini...«). Barbara Gruden je informirala o regionalno različnih izhodiščih za manjšinsko zaščito in politiko slovenske manjšine.
Terezija Stoisic, glavni kandidat na listi zelenih za izvolitev v dunajski parlament na bližnjih parlamentarnih volitvah pa je navzoče seznanila z osnovami novega manjšinskega programa Zelene alternativne liste.
IGOR SCHELLANDER
Sporazum med Agipom in koprskim Istrabenzom
Restavratorski center v Manziolijevi palači
KOPER — Predstavniki koprskega Istrabenza so minuli teden v Rimu z italijansko naftno družbo Agip podpis-‘i t.i. pogodbo o namerah. Ta predvi-tisva skupna vlaganja v posamezne Projekte ter ustanovitev mešanega Podjetja za distribucijo naftnih derivatov. Podpisali pa so tudi pogodbo o Zagotavljanju naftnih derivatov za oskrbo^ ladij, ki pristajajo v koprski I-uki. Že od prihodnjega meseca na-Proj bodo torej ladjarji gorivo za ladje sPet lahko kupovali tudi v Kopru. Go-fivo bodo dobivali po svetovnih ce-aah, v Koper pa bo s posebnim tankerjem prihajalo iz Agipovih skladišč v Trstu. Vsekakor gre za zanimiv poje! in ponovno obogatitev ponudbe v !-uki Koper, še zlasti pomembno za t. *• linijske ladjarje.
Kot nam je povedal direktor Istrabenza Janko Kosmina, naj bi z Agi-P°in že do konca tega leta oblikovali Zelo konkretne predlgoe o skupnih vlaganjih v posamezne projekte in o Ustanovitvi mešanega podjetja. Na posameznih bencinskih servisih - morebiti že celo na najnovejšem, ki ga grabijo ob štiripasovnici na Istrski cesti v Kopru - naj bi se Istrabenz in Agip Pejavljala skupaj. Seveda s ponudbo ba ravni zahodnoevropskih velikih benzinskih servisov na avtocestah. Kot Pravi Kosmina bodo skupaj z Agipom iažje prodirali tudi v druge dele Slo-Venije in ne bili več omejeni bolj ali {banj na Primorsko, enakopravno pa bodo lahko konkurirali tudi z intere-?onti za lokacije servisov oziroma baz, bodo nastale ob novih avtocestah. ^9ip pa ni edini italijanski partner, s
katerim je letos Istrabenz začel tesneje poslovno sodelovati.
V tem letu so namreč z več tujimi partnerji imeli pogovore o možnostih za ustanovitev nove mešane firme za maloprodajo in grosistično prodajo tehničnih plinov. Najboljši sogovornik pri'tem je bila firma Said iz Bermaga in tako je delavski svet Istrazbenza pred dnevi sklenil, da tej firmi prodajo 49 odstotkov obrata za prodajo oziroma izdelavo tehničnih plinov. Obrat je bil ocenjen na 13,5 milijona DEM, torej bo Istrabenz od partnerja dobil nekaj več kot 6,5 milijona DEM t. i. svežega kapitala, ostalo pa bo njegov delež pri ustanovitvi nove firme. Dejavnost le-te se v primerjavi s sedanjo spreminja v toliko, da bo s pomočjo italijanskega partnerja v Sloveniji in Jugoslaviji obogatena ponudba tehnologije pri uporabi tehničnih plinov. Tako v prehrambeni industriji kot v livrstvu, pa še drugod namreč po oceni italijanskih partnerjev, v Sloveniji in Jugoslaviji večinoma uporabljamo tehnologijo, ki so jo na zahodu imeli že pred dvajsetimi leti in jo že opuščajo. Nova ponudba, nove možnosti na tem področju pa so očitno bile tudi izziv za italijanskega partnerja, da se je odločil vložiti kapital v mešano podjetje z Istrabenzom. Novo podjetje bo pričelo delovati 1. januarja 1991. leta in je - kot pravijo v Istrabenzu -le eden od načinov transformacije družbene lastnine v kapitla, s katerim bo gospodarjenje bržčas zahtevnejše in donosnejše.
DUŠAN GRČA
Ko morje ne cveti...
PORTOROŽ — Republiški sekretar za turizem in gostinstvo Ingo Peš je, kot kaže, dobil nalogo, da pomaga zbrati 166 milijonov lir, kolikor naj bi znašal delež Slovenije za izpolnitev mednarodne pogodbe o sofinanciranju programa propagandnih (informacijskih in promotivnih) aktivnosti v zvezi z zaščito Severnega Jadrana. O tem so štiri dežele članice skupnosti Alpe-Jadran (Slovenija, Hrvaška, Venelo in Furlanija-Julijska krajina) podpisala protokol že decembra lani. Vendar se je pri zbiranju tega denarja zdaj zataknilo na Obali. Na včerajšnji seji izvršilnega odbora Obalnok-raške turistične poslovne skupnosti so namreč ugotovili, da ta skupnost preprosto nima 26-tih milijonov lir, oziroma 250 tisoč dinarjev, kolikor bi znašal prispevek te regije za plačilo slovenskega deleža. Menili so, da bi denar za to morali najti v republiškem proračunu. To so utemeljili tudi s tem, ker je turistično gospodarstvo (zaradi številnih zunanjih okoliščin) tik pred zlomom in zato, ker od morja, oziroma obmorskega turizma nimajo koristi samo tukajšnji hotelirji. Da pa ne bi v celoti zavrnili pripravljenosti na sodelovanju, so predlagali, da bi se tega vprašanja lotili tudi na obalnem izvršnem svetu. B. Š.
IZOLA — Posebna italijansko-ju-goslovanska delovna skupina je pred dnevi izdelala skupni program prenove znamenite izolske Manziolijeve palače, kulturnozgodovinskega spomenika iz 15. stoletja. Na začetek zahtevnih prenovitvenih del bo potrebno počakati le še na žegenj, ki ga morata dati vladi obeh republik. V prenovljeni Manziolijevi palači bo deloval restavratorski center, v njej pa bo svoje prostore dobila tudi skupnost Italijanov iz Izole.
Koordinator jugoslovanske strani mešane delovne skupine, ki bo tudi nadzirala sam potek prenove, je Marjan Kolarič, ki je dejal, da ves projekt izhaja že iz sporazuma med bivšima vladnima predsednikoma Gorio in Mi-kuličem. Na podlagi podpisanega sporazuma se je italijanska stran obvezala, da bo za prenovo namenila nekaj več kot tri milijarde lir nevračljivih sredstev, naša stran pa je morala zagotoviti nadomestna stanovanja za šest družin, ki so prebivale v omenjeni stavbi, denar za komunalno opremo in seveda gradbenike, ki bodo izvajali prenovo. Vsi ti pogoji so sedaj izpolnjeni, tako da računajo, da bodo že z začetkom prihodnjega leta začeli z obnovo, dela pa naj bi zaključili leta 1993.
Marjan Kolarič je še povedal, da bo restavratorski center dopolnjeval program šolanja in usposabljanja predvsem srednjih strokovnih kadrov, ki so neizogibno potrebni pri vsakem konservatorskem in restavratorskem posegu na stavbnih objektih (zidarjev, tesarjev, kamnosekov, štukaterjev,...). S
tem bi se med prvimi odzvali tudi pozivu UNESCA, ki že vrsto let opozarja na pomanjkanje omenjenega kadra. Poleg šolanja naj bi center postal stičišče vseh tistih strokovnjakov z obeh strani meje, ki se ukvarjajo z restavratorskimi in konservatorskimi deli kulturnih spomenikov, iz vrst teh strokovnjakov pa bi center dobil tudi stalni predavateljski kader. Italijansko zunanje ministrstvo je na primer že poverilo nadzor nad prenovo desetim različnim strokovnjakom, ki na univerzi v Reggio Calabrii predavajo varstvo in ohranitev stavbne dediščine. Poleg šolanja in usposabljanja kadrov bo restavratorski center Manzioli, kot se bo uradno imenoval, nudil vso potrebno dokumentacijo in svetovanje za prenove tako zaščitenih stavb kot tudi starejših stavb, ki niso zaščitene. Z denarjem, ki ga bo namenila Italija, bodo iz naše sosednje republike uvozili tudi vso specialno opremo za izvedbo gradbenih del in didaktične pripomočke za kasnejše delovanje restavratorskega centra.
Kot je še dodal Marjan Kolarič, naj bi restavratorski center Manzioli izšolal predvsem kadre, s pomočjo katerih bi v Istri in Dalmaciji pospešili prepotrebno prenovo številnih kulturnozgodovinskih spomenikov, center pa bo tudi vzorčni primer italijanske »šole« na tem področju. S posebnimi tečaji bo center začel delovati že med samo prenovo, prvi kadri se bodo torej usposobili s praktičnim delom, ki ga bodo izvajali pod nadzorstvom strokovnjakov.
IZTOK UMER
V koprski Luki imajo novo mostovno dvigalo
, KOPER - V začetku tedna so v ^°prski Luki delavci Voest Alpine Linza, mariborske Hidromonta-Tr ter seveda Luke in posebnega Plavajočega dvigala Ursus iz Trsta najnovejše mostovno dvigalo v j®rhiinalu za razsute tovore v Luki froper montirali najtežji in najzah-avnejši del novega dvigala. Gre ,a nekaj deset ton težko »roko«, s atero se bo zmogljivost v ome-j tenem terminalu znatno poveča-ra' Zdaj v Kopru na terminalu za azsute tovore dnevno pretovorijo P,0 12 tisoč ton boksita, premoga i železove rude, po novem pa bo (T Pretovor dosegel 20 do 25 tisoč • 11 dnevno, odvisno od tehnologi-jTn ladij samih. Za novo mostov-Šj .. vigalo bodo v Luki morali odstri1 0^ro9 80 milijonov TAS, s m ritvami pa ga bodo dobavitelju f.Teern Voest Alpine) plačali v qa{1n letih. Za Luko je novo dvi-p0 ° Pomemben posel, saj si tako 1^ ,ečujejo zmogljivosti, partnerju, Hm je izdelal dvigalo pa bodo
osnovno sredstvo izplačali s storit- ***¥*"' vami, kar pomeni, da imajo žago-tovljeno tudi delo. Avstriji nemreč zaupajo morski poti do Kopra in nato transportu do njih. V koprski Luki promet v terminalu za razsute tovore v celotnem prometu pomeni vsega tretjino prometa in ta delež naj bi se ohranil tudi v bodoče. Avstrijski partner bo prek Luke Koper uvažal od 900 tisoč do 1 milijon ton železove rude in premoga, ostalo pa bo promet za madžarsko in ČŠFR.
V koprski luki so prepričani, da bodo do konca leta presegli plan, saj so do danes pretovorili že 3.958 ton blaga, približno 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Tudi v prihodnjih mesecih bodo pretovoriti več kot so planirali, saj se jim obeta veliko dela pri uvozu okrog 350 tisoč ton koruze za Jugoslavijo, pa tudi desetine ton žita na Madžarsko.
D. G.
Nov del vodovoda
KOPER — Vsako leto decembra so v zadnjih treh letih na Obali začeli z gradnjo enega odseka magistralnega vodovoda od Kopra do Izole, vodovoda, ki se navezuje v Kaldaniji na Istrski vodovod. In tudi letos bo tako. Decembra naj bi namreč začeli graditi še zadnji odsek tega magistralnega vodovoda in sicer odsek od Kopra proti Izoli. Vsak dosedanji odsek vodovoda je bil po svoje zahteven gradbeni in montažerski podvig, zadnji pa tudi nekaj posebnega. Gre za vodovodni odsek, ki ga bodo gradili 18 mesecev, ki bo dolg šest kilometrov, trenutno pa je vrednost del ocenjena na 28 milijonov dolarjev. Seveda bodo ob vodovodu naredili še več t.i. spremljajočih objektov.
Posebnost na tem odseku od odcep-nega jaška Semedela do Pivola in Livad je nedvomno predor, dolg 1700 metrov, ki ga bodo uredili v 12 mese-cih	D. G.
Vključno z malčki iz občinskih in državnih otroških vrtcev
Na slovenskih šolah na Tržaškem je letos vpisanih 2.634 dijakov
S seje upravnega odbora Glasbene matice
Slovenski oktet bo začel abonmajsko sezono GM
Šolska poslopja niso več mrka in tiha: od včeraj odmevaj aj o v njih otroški živžav, mladostniški smeh, pa tudi zvonec, ki bo naslednjih 200 dni odmerjal šolski mladini, pa tudi šolnikom, čas učenja in sprostitve.
V včerajšnji številki dnevnika smo že objavili podatek, da obiskuje prve letnike oziroma razrede slovenskih šol vseh vrst in stopenj (vključno z občinskimi in državnimi vrtci) 672 otrok, danes pa imamo na razpolago globalne podatke o slovenski šolski populaciji na Tržaškem. Slovenske državne vrtce bo obiskovalo 308 otrok, občinske 148, osnovne šole 744, nižje srednje šole 561, višje srednje šole pa 873. Skupno je torej v slovenskih šolah na Tržaškem 2.634 učencev oz. dijakov. Če ta podatek primerjamo s skupnim številom otrok, ki so bili vpisani v lanskem šolskem letu, lahko ugotovimo, da jih je letos 119 manj, v primerjavi s predlanskim pa 230 manj. Pri tem je zanimivo, da je osip enakomerno porazdeljen med osnovnimi, nižjimi in višjimi šolami, v vrtcih pa je razlika v tem triletju res minimalna.
Za novo šolsko leto je na slovenskih šolah zanimivo, da ni zabeležiti običajnih težav s prostori ali drugimi podobnimi pomanjkljivostmi, ki so prejšnja leta (spomnimo naj na osnovno in nižjo srednjo šolo 'na Katinari ter na lonjerski otroški vrtec) hudo zagrenila začetek pouka. Za osnovne šole je pozitivna novost, da sta bila imenovana nova didaktična ravnatelja Jožko Baša (prevzel je ravnateljstvo pri Sv. Ivanu) in Ksenija Dobrila, ki bo vodila dolinsko ravnateljstvo. Na nekaterih nižjih in višjih srednjih šolah pa so izjema težave, ki nastajajo zaradi zavlačevanja pri imenovanju začasnih suplentov. Za tržaške Slovence pa je glavna značilnost letošnjega leta in tudi najhujši udarec, ki ga je ureditev slovenske šole doživela v zadnjih letih, ukinitev nižje srednje šole F. Erjavec v Rojanu. V naši razpredelnici smo res zabeležili devet nižjih srednjih šol, v resnici pa jih je pravno priznanih le šest.	^ p
Na sliki (foto Magajna) šolska mladina na trgu pri Sv. Ivanu po včerajšnji šolski maši.
NOVO ŠOLSKO LETO		
NA SLOVENSKIH NIŽJIH		
SREDNJIH ŠOLAH		
ŠOLA	1. raz.	skupno
I. Cankar	25	101
S.C. in M.	14	40
Katinara	9	28
F. Levstik	19	71
F. Erjavec	11	44
S. Kosovel	34	112
S. Gregorčič	38	92
L Gruden	18	58
Križ	4	15
SKUPNO	172	561
Prvi dan pouka na italijanski osnovni šoli Petitti di Roreto
Ali ni to izigravanje občanov?
Začetek šolskega leta je za marsikatere italijanske šole stekel s problemi in težavami najrazličnejših vrst, kar še enkrat dokazuje, kako nefunkcionalno in daleč od interesov državljanov (predvsem najmlajših) deluje birokratski aparat javne uprave. Najbolj eklatanten je primer osnovne šole Petitti di Roreto v Ulici Modiano 5, kjer se okrog sto osnovnošolcev in njihovih staršev na prvi dan pouka včeraj ni srečalo z učitelji, ampak s... karabinjerji. Starši so se že konec šolskega leta ostro protivili sklepu Občine, da šolo iz vile Sartorio premesti v poslopje kake druge osnovne šole. Svoj odločni protest so podprli tudi z gladovno stavko in s stalno prisotnostjo pred občinsko palačo na Trgu Unita. Po raznih pogajanjih so se takrat domenili, da bo šola ostala, kjer je.
Težko je opisati njihovo začudenje, ko so včeraj odkrili, da je šlo le za prazne obljube. Šola je bila namreč zaprta, vrata zaklenjena in zastražena, na njih pa je pisalo, da so jo premestili v poslopje kjadinske šole v Ul. San Pasguale. Na skrbništvu in Občini se branijo, da so starši bili obveščeni. Kako? S priporočenim pismom, ki ga je skrbništvo odposlalo 18. septembra, torej dan pred poukom! Otroci šole Petitti di Roreto res ne bodo pozabili začetka šolskega leta, zaupanje njihovih staršev v javne inštitucije pa je bržkone dokončno šlo po gobe.
Koncertna abonmajska sezona 1990/91 Glasbene matice bo obsegala v Trstu osem koncertov in v Gorici enega z verjetnostjo dveh, začela pa se bo v torek, 16. oktobra, z gostovanjem Slovenskega okteta iz Ljubljane. Celotni program sezone, za katerega si umetniško vodstvo GM pridržuje možnost kakšnih sprememb glede datumov, je na seji upravnega odbora GM, ki je bila v ponedeljek, najavil ravnatelj prof. Svetka Grgič, ki je tudi pojasnil, da so tesno odmerjena finančna sredstva narekovala skrajšanje sezone za en koncert, je pa zato po drugi strani zagotovljena visoka kakovost nastopajočih.
Po otvoritvenem koncertu z nastopom Slovenskega okteta v Kulturnem domu, ki se tako po daljši odsotnosti, med katero je žel vejike uspehe na številnih turnejah po evropskih in iz-venevropskih državah, vrača v Trst, kjer je pred dolgimi leti, seveda v drugačni sestavi, tudi začel svojo koncertno pot, bo naslednji koncert že 24. oktobra, ko bodo v cerkvi sv. Antona Novega nastopili orkester, zbor in solisti iz češkoslovaškega mesta Kro-meriž. Tretji koncert v sezoni bo v katedrali Sv. Justa, kjer bo 8. novembra nastopil znani slovenski organist Humbert Bergant. Gost četrtega koncerta naj bi bil konec novembra zagrebški godalni kvartet Klima, vendar točen datum še ni določen, kakor je tudi možnost, da bi kvartet Klima gostoval šele sredi januarja. V decembru, točno 20., bomo v Kulturnem domu spet lahko poslušali vrhunsko slovensko pianistko Dubravko Tom-šič-Srebotnjak. Prvega februarja se bo našemu koncertnemu občinstvu predstavil komorni orkester Sloverticum iz Ljubljane, ki ga sestavljajo člani orkestra Slovenske filharmonije. Celoten koncert bo posvečen Mozartu. Sedmi koncert bo 21. februarja izpolnil tržaški italijanski pevski zbor Cappella Civica z mladim dirigentom Marcom Sofianopulom, sezono pa bo 7. marca sklenil veliki orkester Slovenske filharmonije s solistom, našim violinskim virtuozom Črtomirom Šiškov iče m.
V	Gorici bo v januarju koncertiral tržaški pihalni trio Cesar-Marcossi-Urdan, skoraj gotovo pa tudi odlični jazz orkester iz Ljubljane, Green Town Jazz band.
V	zvezi s koncertno sezono je bilo na seji upravnega odbora GM še govora- o abonmajski kampanji, ki naj ob potrditvi starih pritegne še nove abonente, zlasti iz vrst staršev gojencev glasbene šole GM. Nikakor se namreč ne bi smelo dogajati, da bi bili veliki napori vodstva GM za ohranjanje koncertne sezone »poplačani« z nezadostnim odzivom občinstva.
Na seji upravnega odbora je tekla beseda tudi o potrjevanju prejšnjih in prijavljanju na novo vpisanih gojencev v osrednjo in podružnične šole GM. Samo v tržaški pokrajini se je do ponedeljka na novo vpisalo 45 gojencev, največ v osrednji in podružnični
šoli na Opčinah, vpis pa je potrdilo že 340 starih gojencev, vendar se potrjevanje vpisov še nadaljuje in bo po izkušnjah iz prejšnjih let v bistvu doseglo lanske številke. V tej zvezi je bilo tudi rečeno, da je treba težiti h okrepitvi Dekliškega zbora GM, ki šteje zdaj nekaj čez 30 pevk, predvsem pa otroškega zbora, v katerega naj bi se skorajda obvezno in pedagoških razglasov vključevali tudi mladi gojenci inštrumentalnih razredov. Upravni odbor je ta predlog soglasno sprejel. Vodstvo otroškega zbora bo z oktobrom prevzela mlada pedagoginja Tamara Stanese.
Predsednik upravnega odbora GM Adrijan Semen je člane odbora seznanil, poleg tega kar je že bilo objavljeno, še z nekaterimi detalji z obiska delegacije GM pri ministrih g. Dularju in g. Capudru ter pri predsedniku republike Slovenije Milanu Kučanu v Ljubljani. Predsednik Semen je ponovil, da sta odgovorna predstavnika slovenske vlade sicer dala z nekaterimi odtenki določene obljube o nadaljnji podpori matične Slovenije naši glasbeni ustanovi, da bo lahko še naprej izpolnjevala svojo izredno dragoceno pedagoško in kulturno poslanstvo v korist celotne slovenske skupnosti v Italiji, da pa se iz nekaterih izjav da tudi razbrati, da je prihodnost Glasbene matice v tej prehodni fazi do morebitnega sprejema globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji in v tem okviru podržavljanja njene glasbene šole, vendarle negotova, saj so proračunska sredstva za njeno delovanje zagotovljena le do konca letošnjega leta. Upravni odbor je zato izrazil veliko zaskrbljenost, kako bo s pedagoško dejavnostjo šole GM v prihodnjem letu in menil, da se morajo za ugodno rešitev vprašanja zavzeti tudi vse politične sile v svojih stikih s sogovorniki v Sloveniji, obenem pa tudi v stikih z italijanskimi političnimi in državnimi dejavniki.
Na koncu, in tudi v tej zvezi, je upravni odbor GM razpravljal še o raznih tekočih pedagoških in kadrovskih vprašanjih, (jk)
Lep uspeh mladih pianistov GM na natečaju v Osimu
Še en uspeh gojencev glasbene šole Glasbene matice. Od 13. do 16. t. m. je bil v Osimu 23. vsedržavni natečaj za »Pokal pianistov Italije«. Tega zelo odmevnega natečaja sta se udeležila tudi gojenca klavirske šole Glasbene matice iz razreda prof. Aleksandra Rojca, Jana Radovič in Marko Sancin.
Nastopala sta v kategoriji M za dva klavirja do 18. leta starosti in osvojila odlično Tretje mesto med precejšnjim številom nastopajočih. Čestitke mladima gojencema in njunemu pedagogu-
(jk)
Prisrčna svečanost pred pisateljevo hišo v Ljubljani
Barkovljanski otroci na proslavi ob odkritju plošče Finžgarju
Med poletno prakso so dijaki Stefana pridobili veliko dragocenih izkušenj
Skupina učencev osnovne šole F. S. Finžgar iz Barkovelj je bila v ponedeljek v Ljubljani na kratki, a zelo prisrčni svečanosti, ko so na hiši v Finžgarjev! ulici, kjer je pisatelj živel od leta 1936 do 1962, odkrili spominsko ploščo. Naši učenci so bili zelo veseli, da so bili s svojimi učiteljicami povabljeni na to slovesnost (saj so, poleg šole v Lescah edina slovenska šola poimenovana po tem pisatelju).
Organizator slovesnosti je bil član republiškega sveta Slovenije Ivan Martelanc, ki je po svojih starših po rodu iz Barkovelj. Slavnostni govornik je bil znani slovenski pesnik Tone Pavček, medtem ko je ploščo odkril ter imel tudi slavnostni govor predsednik Akademije znanosti in umetnosti dr. Janez Milčinski.
Poleg barkovljanskih učencev so se slovesnosti udeležili tudi učenci šole Finžgar iz Lesc. Dva od njih sta tudi nastopila z recitacijami.
Barkovljanski učenci so med slovesnostjo poklonili šop nageljnov pisateljevi nečakinji Zdravki Bogataj, ki je
obljubila, da bo cvetje odnesla na stričev grob, istočasno pa je obljubila, da bo že v kratkem obiskala našo šolo in ji poklonila nekaj Finžgarjevih knjig.
Slovesnost je bila preprosta, a zelo prisrčna. »Za našo šolo je na seminarju za šolnike v Trstu izvedela prof. Vilfana Lukas. Ker je bila v pripravljalnem odboru za to proslavo, se ji je zdelo umestno in primerno, da so bili na proslavo povabljeni tudi barkovljanski šolarji,« nam je po telefonu povedala učiteljica Vera Poljšak.
»Lepo nam je bilo v Ljubljani in zelo lepo so nas sprejeli. Naši učenci so bili oblečeni v barkovljansko nošo in to je dajalo slovesnosti še poseben čar in pečat.«
Ker je bilo vreme lepo in sončno, so si Barkovljani ogledali še park Tivoli, kjer so se otroci še naigrali do odhoda vlaka. In ko so se ravno pripeljali domov, je ljubljanska televizija oddajala reportažo iz te lepe proslave. Tako so se še utegnili videti na ekranih.
NEVA LUKEŠ
Tudi v letošnjem poletnem času so se dijaki poklicnega zavoda Jožef Stefan mudili na poletni praksi v tovarnah, laboratorijih in bankah, ki omogočajo dijakom, da preverijo oziroma dopolnijo znanje, ki so ga osvojili v teku šolskega leta. Aldo Pahor, dijak II. RTV razreda, je obdobje delovne prakse opravil v Geofizičnem observatoriju pri Briščikih. Ukvarjal se je z računalniki in svojo delovno prakso ocenil kot nadvse pozitivno. V II. RTV razredu so se delovne prakse udeležili tudi Damjan Križmančič, Iztok Čuk, Dimitri Radetti in Marco Emili. Tudi zanje je bila vključitev v delovno okolje zanimiva in vzgojna.
Izkušnja na delu pri tvrdki C.P.S. v Gabrovcu, pri podjetju Siscom na Opčinah in tovarni Mipot v Krminu je seznanila posamezne dijake s proizvodnim delom in jim omogočila uporabo računalnikov ter drugih visoko tehnoloških pripomočkov. Erik Husu, dijak III. RTV razreda, je bil na poletni praksi v podjetju MIT, ki izdeluje elektronske komponente. »Bil sem zelo lepo sprejet, saj sem imel obču-
GOETOI/3
ZALJUBLJENI V NEMŠČINO
Z GOETHEJEM V SRCU SPOZNAŠ NEMŠKI JEZIK
TRST — Ul. del Coroneo 15 — Tel. (040) 732057
Tečaji s posebnim urnikom (13.00 - 14.30), jutranji intenzivni tečaji, normalni večerni tečaji, tečaji za otroke, tečaji za komercialni jezik.
Vpisovanje od 24. septembra do 5. oktobra 1990 (razen ob sobotah) od 10. do 14. in od 16. do 19.30.
GOETHE-
INSTITUT
tek, da so z menoj ravnali kot z dolgoletnim delavcem. Sam direktor mi je podrobno obrazložil proizvodno dejavnost tovarne ter mi dodelil delo. V treh tednih sem se marsičesa izučil, tudi v stvareh, ki v šoli niso prihajale v poštev«, nam je povedal Erik.
Igor Gabrovec, Massimo Gašperini in Erik Vodopovec, dijaki IV. T.E.E.I. razreda, so se udeležili poletne prakse pri tovarni Electra. Zaposleni so bili v električni montaži in v mehanični delavnici. Dijaki so se s precejšnjo težavo prilagodili tako osemurnemu delovnemu času kot serijski proizvodnji, »ki delavcu ne daje veliko zadoščenj. Vendar je bila ta izkušnja vseeno dragocena, saj pripravi dijaka na bodoč-
nost izven šole«, so nam dejali. Elda Jercog (III. BIO K.O.) je bila v juliju
(IV. T.K.I.) se ie udeležila poletne prakse na medna" rodnem centru UNESCO v Ljubljani-Tu je najprej spoznala delovanje pnJT skega kromatografa, nato pa je od bU" zu spremljala zanimivo raziskavo prisotnosti strupenih organskih sno v vodi podtalnici. Nadvse uspešna J bila tudi poletna praksa dijakov, ki ’ bili zaposleni v računalniškem centi openske Hranilnice in posojilnice.
Na sliki: poletna praksa v računa niškem centru openske Hranilni in posojilnice.
Znova kolone tovornjakov v Sežani in pri Fernetičih
Protestna »bela stavka« carinikov spet povzroča hude težave na meji
Danes se v Trstu sestane posebni odbor
O sodelovanju dežel Zahoda in Vzhoda
Tako imenovana bela stavka carinikov povzroča spet zelo hude težave tovornemu prometu skozi italijansko-jugoslovansko mejo pri Fernetičih. Največ težav vsekakor za sedaj beležijo na tovornem postajališču v Sežani, kjer je včeraj čakalo na prehod meje yeč sto tovornjakov, zlasti iz Turčije in iz drugih vzhodnih držav, precej evidenčnih tablic pa je bilo tudi iz Jugoslavije, Italije in Francije. Italijanski cariniki enostavno ne delajo nadurnega dela in zelo birokratsko izvajajo notranje pravilnike, ki urejujejo carinsko službo. Delovni urnik pa v skladu z zakonskimi predpisi zaključujejo ob 14. uri, medtem ko carine v skoraj vseh drugih državah poslujejo 24 ur na 24. Gre za nerešeno vprašanje, ki se vleče že nekaj let, za rešitev katerega Pa dejansko manjka prava politična volja pristojnih teles, predvsem ministrstva za finance. Ob vsaki protestni akciji carinikov dosledno prihajajo iz kima zagotovila in obveze, da bo problem rešen, dejansko pa gre le za Prazne obljube, katerih negativne posledice prenašajo predvsem gospodarski delavci, v prvi osebi avtoprevozniki in špediterji.
Najhujše je za kamione, ki prihajajo iz Jugoslavije in ki morajo obvezno skozi italijansko carino. Šoferji, ki na lastni koži največ trpijo za posledicami »bele stavke«, morajo čakati pred mejo tudi po več kot dva dni, v glavnem seveda v tovornjakih. Protestna akcija carinikov povzroča hude težave tudi poslovanju tovornega postajališča na Fernetičih, posebo špediterjem in avtoprevozniškim podjetjim. Gospodarski delavci so naveličani obljub Politikov in ministrov, tudi zato, ker bo »bela stavka« carinikov trajala kar dva tedna. V tem primeru bi bile gospodarske posledice naravnost katas-trofalne. Protest carinikov enotno podpirajo vse sindikalne organizacije uslužbencev tega sektorja, od zveze pGlL-CISL-UIL do avtonomnih sindikatov SALFI, DIRSTAT in CISAL. Če he bo prišlo do novosti, ki jih v tem
trenutku ni videti na obzorju, bodo sindikati proglasili splošno stavko carinikov 4., 8. in 9. oktobra.
Predstavnik tržaških špediterskih družb De Nicolo je v izjavi za tisk poudaril, da se gospodarski delavci, pr-dvsem pa tukajšnji špediterji, čutijo opeharjene zaradi nespoštovanja sprejetih obvez in svojčas podpisanih sporazumov. Od vsepovsod je slišati gesla
o gospodarskem preporodu tržaške stvarnosti - je še podčrtal De Nicolo -ki pa ne pomenijo ničesar, če pristojna telesa ne bodo znala učinkovito premostiti težav, ki se žal redno pojavljajo na italijansko-jugoslovanski meji.
Na sliki (foto Križmančič) poplava čakajočih tovornjakov na tovorne-nem postajališču pri Fernetičih.
Danes se bo v tržaškem hotelu Sa-voia sestal Odbor za sodelovanje med Vzhodom in Zahodom. Srečanje bo prvič v Italiji, sledilo pa bo sestanku, ki je bil pred nedavnim v Poznanu na Poljskem.
Odbor je nastal po velikih političnih preobratih v vzhodnih državah. Namen tega mednarodnega organizma je povezovanje evropskih držav, tako zahodnih kot vzhodnih, da bi skupno reševali velika gospodarska vprašanja, ki bremenijo predvsem Vzhod. Organizem želi biti operativno telo in zato so izbrali formulo, da so v njem kot zastopnice posameznih držav predvsem dežele, ki imajo skupne interese. Italijo zastopa tako prav Furla-nija-Julijska krajina, ki je že po svoji naravni legi obrnjena proti Vzhodu.
Kooperacija bo potekala na različnih ravneh, y bistvu pa bodo zahodne države pomagale vzhodnim predvsem na ravni gospodarske reorganizacije in usposabljanju menedžerskih kadrov. Med konkretnimi predlogi velja omeniti ustanovitev novih centrov BIG, ki bodo imeli nalogo, da načrtujejo in "rojevajo" nova podjetja. Nadalje nameravajo šolati vrsto mladih podjetnikov, ki bodo lahko vodili gos-
podarsko rast nekdanjih real-socialis-tičnih držav. Predvidene so tudi izmenjave na tehnološkem področju, ki je na Vzhodu dokaj zaostalo in ovira rast proizvodnje.
Današnemu srečanju bo predsedoval deželni odbornik za stike s tujino Gi-anfranco Carbone, delegacije pa bodo obiskale tržaški center BIG in Mednarodni center za teoretsko fiziko v Mi-ramaru.
Pripravljalni tečaj SSŠ za učitelje
Sindikat slovenske šole organizira za učitelje, ki se bodo udeležili izrednega in rednega natečaja za prosta mesta na slovenskih osnovnih šolah, pripravljalni tečaj z naslednjim programom:
V torek, 25. septembra, bo redaval psihopedagog Vilijem čuka o bioloških ritmih otroka:
27. septembra in 1. oktobra bo didaktična ravnateljica Miroslava Braini govorila o reformi osnovne šole, novih vzgojnih modelih in novih učnih načrtih;
3. in 4. oktobra bo Stanka Čuk od IRRSAE predavala o načrtovanju, preverjanju in ocenjevanju.
Sledila bodo še predavanja o bistvenih problemih šolske psihologije pri sodobnem pouku, ki jih bo izvedel nadzornik v pokoju Egidij Košuta, ter predavanja o šolski zakonodaji v drugi polovici oktobra.
Prijave sprejema Sindikat slovenske šole danes od 11.00 do 12.00, v petek od 16.00 do 17.00.
Sindikat slovenske šole nudi tudi vse informacije in obrazce za prošnje v slovenščini, ki so potrebni za udeležbo na rednih natečajih za vzgojiteljice in učitelje.
f
Varnostna meja industrijskih obratov na Tržaškem
Nadaljuje se delo posebnega deželnega tehničnega odbora za ugotavljanje varnosti industrijskih obratov na Tržaškem. Naloga skupine je ugotoviti, kakšno nevarnost lahko predstavljajo za okolje obstoječi obrati in tisti, ki so v načrtu, odbor pa naj bi tudi določil "varnostne meje" za ozmelje, kot je Tržaško, ki je gosto naseljeno in to najbolj tam, kjer je veliko industrijskih obratov.
Odbor je podal že prve rezultate raziskav, ki pa so še vedno bolj splošnega značaja. Odbor se je doslej srečal s tržaško in miljsko občinsko upravo, s predstavniki EZIT in APT, s sindikati CGIL, CISL in UIL, s predstavniki Confin-dustrije in Pokrajinskim združenjem industrijcev ter s predstavniki naravovarstvenih organizacij, predvsem WWF in Ligo za okolje.
Sestankov se je udeležil tudi deželni odbornik Carbone, ki je naglasil, da je prvi cilj, ki si ga tehnična skupina
zastavlja, ta, da bi določili varnostno mejo, preko katere ni mogoče iti. Kot model naj bi služil Tržačan srednje velikosti, ki je telesno zdrav in ki živi na področjih, kjer je potencialno največ nevarnosti. Gre seveda za statistične ugotovitve, saj je jasno, da je povprečen Tržačan že itak izpostavljen določenim nevarnostim, ki gredo od možnosti raznih nesreč pa do bolezni. Industrijski obrati bi v bistvu ne smeli bistveno povečati možnosti obolenj in nesreč. Govor je o statistični možnosti ena na milijon, kar je seveda zelo nizko število. Naj zapišemo, da je to od enkrat do desetkrat (glede na področje) manjša možnost, kot jo imajo ljudje, da umrejo zaradi naravne katastrofe in kar od 100 do 1.000 krat manjšo nevarnost, ki jo predstavljajo za osebe srednje starosti najrazličnejše bolezni. Skratka, "varnostna meja" bi morala biti zelo ostra, kar pomeni, da bi industrijski obrati ne smeli predstavljati za Tržačane dodatne nevarnosti.
Drevi srečanje KPI o novem zakonu v zvezi z reformo krajevnih uprav
Komunistični svetovalci v rajonskem svetu za Vzhodni Kras prirejajo jutri ob 20.30 na novem sedežu sekcije KPI za Opčine in Bane na Proseški ulici št.109 srečanje o novem zakonu o reformi krajevnih uprav.
Zakon, ki je bil odobren 8. junija letos, vnaša velike spremembe v organizacijo, delo in ustroj vseh krajevnih uprav. Zakon odpira tudi možnosti za drugačne in bolj tesne stike med občani in javnimi ustanovami, ki so tradicionalno "odmaknjene" od navadnih ljudi. Škrata, upravljanje javnih stvari gre
prevečkrat mimo volje in tudi interesov občanov, zato bi bilo treba odpreti nove poti, ki bi omogočile širše sodelovanje pri odločanju.
V tem duhu sklicujejo svetovalci KPI srečanje z organizacijami in združenji na Vzhodnem Krasu, na katerem bodo obrazložili vsebino reforme, nato pa bo govor o tem, kako naj bi zapisane zakone tudi v praksi izvajali, saj se navadno težave začnejo prav v tej fazi.
Uvodno besedo na srečanju bo imel načelnik svetovalske skupine KPI v tržaškem občinskem svetu Maurizio Pessato.
Na sedežu Mednarodnega inštituta za človekove pravice
Predstavili knjigo o deontologiji zdravnika
Včeraj so na sedežu Mednarodnega študijskega inštituta za človekove pravice predstavili knjigo Zdravnik pred človekovimi pravicami. Knjiga je sad interdisciplinarne raziskave, pri kateri so sodelovali strokovnjaki evropskega nivoja. V prvem delu knjige so zaobjeti vsi mednarodni pravni akti, ki zadevajo deontologijo zdravnikov, v drugem je poudarek na splošnih moralnih in etičnih vidikih zdravniškega poklica v luči nauka katoliške, židovske in muslimanske vere, v tretjem delu pa so obravnavane razne mejne situacije, s katerimi se zdravnik lahko sreča pri opravljanju poklica. Knjiga je dokaj zajetna, saj obsega približno 1500 strani.
Na predstavitvi šobili prisotni rektor Tržaške univerze Bor-ruso, deželni odbornik za zdravstvo Brancati ter podprefekt in izredni komisar tržaške KZE Mazzurco.
Ravnatelj inštituta Guido Gerin je v uvodnem govoru poudaril, da je pokroviteljstvo nad raziskavo prevzel Evropski svet. Dejal je, da bo to delo zelo verjetno postalo podlaga za evropsko zdravniško deontologijo.
Odbornik Brancati je menil, da bo knjiga dobrodošlo čtivo tudi za javne upravitelje, ki imajo odgovornost, da prebivalstvu zagotovijo ustrezne zdravstvene usluge. Rektor Borruso je pohvalil delo inštituta, ki z »evropsko širino odpira nove možnosti za znanstveni razvoj tržaškega vseučelišča«. Predstavnik znanstvenega odbora za zdravstvo pri Evropskem svetu profesor Massue je dejal, da so s to knjigo želeli nuditi vsem zdravnikom potrebno znanje, da ne bi pri delu prestopili meje zakona. Avtorica prvega dela raziskave profesorica mednarodnega prava Michelangela Scarabino je menila, da so mednarodnopravna določila (zakoni EGS, konvencije Evropskega sveta, itd.) na področju zdravstvene deontologije boljša, bolj točna in popolna od raznih državnih 'zakonodaj, in dodala, da bi se zdravniki v moralno in etično spornih primerih lahko posluževali mednarodnega prava. Sicer pa je razložila, da sta tako Evropski svet kot Evropski parlament že izdala direktive, ki obvezujejo vse države članice, da prilagodijo državno zakonodajo evropskim normam. Žal nobena država še ni izpolnila teh obvez.
Stavka »Piccola« zaradi šibitve dnevnikove vloge
Tržaški dnevnik »II Piccolo«, ki bi j ral vsebovati novo televizijsko pri-/No, danes ni izšel. Prav uvedba »Ma-9azine TV« je bila poglavitni, vendar ve edini razlog, da so včeraj stavkali Uslužbenci dnevnika, se pravi no-'harji, tiskarji in uradniki. Solidar-0stn° izjavo so tržaškim kolegom po-pah novinarji dnevnika »Corriere di etdenone«, ki sodi v isto založniško mupo. Včeraj popoldne so se stavkajo-ji zbrali na skupni skupščini v gleda-cu Miela Reina, na kateri so raz-j! ?vljali o položaju na dnevniku in v Zacini 9rupi Monti, v katero poleg tr-Sna- ga in nekaj manjših časopisov ^dita še »II Resto di Carlino« iz Bo-9he in »La Nazione« iz Firenc, včerajšnja stavka ni prišla iznenada, fj, s° jo uslužbenci dnevnika napove-lev - 0 so zvedeli za uvedbo nove te-'zijske priloge, ki je ne bodo pri-ilu t - li v Trstu, kot tudi niso prejšnje im ■ rane priloge, ki se je prav tako jUnovaia Magazine. Z njo je skupina imela samo izgubo, je na vče-dež i' skupščini poudaril predsednik Urjlnega sindikata novinarjev in so :	Pri »Piccolu« Fulvio Gon, zato
hje° nekaj številkah ukinili. Uvaja-ZaW°Ve skupne priloge, zaradi katere Pravhu ukinia prejšnjo, ki so jo pri-Pod* .v Trstu, je ponoven dokaz, so skUš stavkajoči, da grupa Monti Čimbolj »poenotiti« svoje dnev-obja'f. tem da v vedno večjem številu p0JSavuai° skupne strani. S tem seveda lja; ^uzpi dnevniki postopoma izgub-kvJaj.SVoi° specifično podobo, njihova Vr-čiim S Paba, istočasno pa se z vse stran- uvaianjem skupnih prilog ali Posbk rnanjša število delovnih mest, še Dej v časopisih »na periferiji«.
Prvi tečaj MEB za izvedence v mednarodnem poslovanju
Ladja »Palladio« pripeljala k nam nove skupine prišlekov iz Albanije
Nad 200 albanskih državljanov je priplulo včeraj v Trst z ladjo »Palladio«, ki vsakih deset dni prispe v naše mesto iz albanskega pristanišča Drač. Velika večina tokratnih prišlekov iz Albanije ima turistični vizum za vstop v Italijo, vendar pa ne razpolaga z nikakršnimi finančnimi sredstvi in namerava zaprositi za politični azil. Tokrat je bilo na krovu ladje »Palladio« vsega 225 Albancev, od tega 18 voznikov tovornjakov, ki se bodo predvidoma vrnili domov.
V našem mestu se je v zadnjem času naselilo okrog 50 albanskih prišlekov, katerim je treba dodati še 30, ki so prišli k nam z ladjo »Palladio« pred desetimi dnevi. Prejšnjič je namreč ladja pripeljala 255 albanskih državljanov, od katerih se jih je precej številčna skupina ustavila v Trstu. Vendar pa je tržaška Občina sporočila, da jih nima več kam namestiti, zato se bo včerajšnja množična skupina morala odpraviti drugam.
Nekateri so odpotovali že včeraj in se pretežno usmerili proti Rimu, Milanu ali Padovi, nekaj pa jih je odšlo tudi v Avstrijo in Nemčijo. Tako množične prihode v Trst je treba pripisati predvsem dejstvu, da albanski državljani veliko lažje kot v preteklosti dobijo vizum za potovanje v tujino. Na zadnjih vožnjah ladje »Palladio« večino potnikov tvorijo prav albanski državljani, ki se nameravajo zateči v Italijo ali kakšno drugo državo.
Takšni množični prihodi seveda postavljajo precej vprašanj javnim upravam in raznim ustanovam v mestih, v katera se tuji, v tem primeru albanski državljani nameravajo naseliti. V prvi vrsti jim je treba priskrbeti stanovanje oziroma najpotrebnejše za prvo silo, nato pa se postavlja veliko zahtevnejše vprašanje zaposlitve. Za večino je sicer Trst oziroma Italija šele prvo zatočišče na poti iz domovine v zahodne države.
Na Krasu karabinjerji spet prestregli tuje državljane, ki so ilegalno prešli mejo
Jutri ob 15.30 bodo na sedežu poslovnega centra BIG v Ul. Flavia uradno odprli prostore, kjer bo letos, potekal prvi tečaj za uposabljanje izvedencev v mednarodnem poslovanju ("Master in International Business" — MIB). Gre za dveletni podiplomski študij, ki bo nudil menedžerjem vse potrebne informacije za boljše poznavanje gospodarskih značilnosti in za-
Konec meseca v Grljanu
Mednarodni posvet o ribogojnistvu
Italijanska zveza za morsko ri-bogojništvo bo priredila 29. in 30. septembra v Grljanu mednarodni posvet z naslovom »Alpe-Jadran, EGS, vzhodne države z ribogoj-ništvom proti letu 2000«. Na posvetu bo prvič prisotna delegacija sovjetskih strokovnjakov iz Se-vastopola. Prisotni bodo tudi italijanski in jugoslovanski znanstveniki. Na znanstvenem srečanju bodo posebej razpravljali o uporabi obalnega pasu Furlanije-Julijske krajine za ribogojništvo, o rabi posebnih podvodnih kletk in o perspektivah gojenja brancinov in orad. Sovjetski biologi bodo spregovorili o ribogojništvu v Črnem morju in o nekaterih biokemijskih in ekotehnoloških postopkih, ki jih uporabljajo v Sovjetski zvezi. Posvet se bo zaključil z okroglo mizo o racionalizaciji gojenja školjk v Tržaškem zalivu.
konitosti v raznih svetovnih državah. Letos se je v tečaj vpisalo 30 diplomiranih oseb iz dežele FJK in iz številnih italijanskih mest. Lekcije se bodo pričele v ponedeljek, 24. septembra.
Pri uradni otvoritvi tega tečaja za usposabljanje podjetnikov bodo navzoči predsednik Konzorcija MIB Car-lo Burgi, tržaški župan Franco Richet-ti, rektorja Univerz s Trsta in Vidma Giacomo Borruso in Franco Frilli ter predsednik Dežele FJK Adriano Bia-sutti. Treba je povedati, da se je zamisel za tak tečaj mednarodnega podjetništva porodila v univerzitetnih krogih. Znanstveni direktor tega podiplomskega tečaja bo prof. Vladimir Nanut, ki bo na jutrišnjem srečanju prisotnim razložil potek lekcij, predmete in posebnosti učnega načrta. Vpisani bodo pobliže spoznali gospodarske in tržne značilnosti EGS, ZDA, azijskih držav, posebno pozornost pa bodo posvetili tudi prebujajočim se ekonomijam evropskega Vzhoda. Ni naključje, da se je ta tečaj, ki je prvi v Italiji, rodil prav v naši Deželi. Furla-nija-Julijska krajina je že zaradi svoje geografske lege primeren kraj za tečaj o podjetništvu na mednarodni ravni.
Vpisani bodo imeli 450 kvadratnih metrov prostora za lekcije. Na razpolago je deset večjih učilnic, ki so razporejene v dveh nadstropjih. Posebej je treba opozoriti na t.i. dvorano "exe-cutive", kjer bodo potekali krajši tečaji, namenjeni podjetnikom in vodjem raznih podjetij. Treba je še povedati, da so sedež novega tečaja MIB pred kratkim prenovili in ga opremili z raznimi tehnološkimi pripomočki, ki so potrebni za boljšo pripravo bodočih menadžerjev.
Karabinjerji postaje v Nabrežini so na tržaškem Krasu prestregli skupino 15 oseb, ki so ilegalno prešle italijansko-ju-goslovansko mejo. Od teh je bilo pet jugoslovanskih državljanov, štirje so bili Maročani, medtem ko je bilo ostalih šest Romunov.
Samo nekateri so imeli potne liste, vendar pa večina ni razpolagala z zadostnimi finančnimi sredstvi, s katerimi bi se lahko vsaj začasno preživljala. Zato so agenti vse pospremili na obmejno železniško postajo na Opčinah in jih dejansko predali jugoslovanskih varnostnim organom.
Pri enem jugoslovanskem državljanu, ki je spal v nekem postajališču kamper-jev in rulotk, so odkrili več ur, glede katerih je sam priznal, da jih je ukradel. Zato so ga agenti prijavili sodnim oblastem, vendar ga niso aretirali.
Ob izgubi Amalije Bersende izreka globoko sožalje svojcem
KD F. Venturini
_________gledališča______________
ROSSETTI
Danes zjutraj bo v fojerju gledališča Rossetti predstavitev gledališke sezone 1990/91, ki se bo pričela 6. novembra s Pirandellovim HENRIKOM IV v interpretaciji G. Bosettija.
VERDI
Simfonična sezona 1990/91 - Pri blagajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih. Urnik: od 9. do 13.00 in od 16. do 19. ure. Ob ponedeljkih zaprto.
Nocoj ob 20.30 bo ponovitev koncerta zbora Gledališča Verdi iz Trsta pod vodstvom dirigenta Ine Meisters v cerkvi Santa Maria Maggiore v Medunu pri Pordenonu.
Simfonična sezona 1990/91 - Danes
ob 20. uri (red A) bo nastopila baletna skupina BALLETS DE MONTE GARLO. Na sporedu skladbe Mahlerja, Shoenberr ga in Stravinskega. Dirigent David Gar-forth, pri klavirju. Natascia Kersevan; igra orkester gledališča Verdi. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča.
Jutri, 21. t. m., ponovitev za red B.
LA CONTRADA-
Gledališče Cristallo
Pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti lahko še danes potrdite star abonma, od petka dalje pa bodo v teku vpisovanja novih abonmajev.
koncerti
Devinski grad
V	soboto, 22. t. m., ob 15. uri se bo zaključila tretja izvedba mednarodnega glasbenega natečaja ' Castello di Duino", ki je letos namenjen violončelu. Udeležencev je 42 in prihajajo iz ZDA, Sovjetske zveze in Japonske.
Jutri, 21. t. m., ob 20.30 bo v okviru glasbenega natečaja nastopil oboist Mal-com Andrew.
Gledališče MIELA REINA
Jutri, 21. t. m. , ob 20.30 bo v sklopu koncertne sezone 1990 na sporedu koncert oboista MALCOMA ANDREWA, dobitnika 1. nagrade natečaja "Devinski grad 1989". Na programu skladbe Mozarta, Milhauda, Brittena, Boria in Kalivode.
Repentabrska cerkev
V	nedeljo, 23. t. m., ob 18. uri bo v repentabrski cerkvi drugi glasbeni popoldan stare ih sodobne glasbe, ki jih prireja GALLUS CONSORT v sodelovanju s tržaškim deželnim sedežem RAI in tržaško pokrajino. Na sporedu bo glasba 18. stoletja iz furlanskih glasbenih arhivov v izvedbi GALLUSA CONSORT, katerega sestavljajo Miloš Pahor (prečna in kljunasta flavta), Erika Slama (prečna flavta), Dina Slama (Čembalo) in Irena Pahor (viola da gamba).
Glasbeni september
Nocoj ob 20.30 bo v Evangeličanski luteranski cerkvi koncert posvečen mladim glasbenikom s pianistko Reano De Luca, ki bo izvajala sonate Beethovna in Mozarta.
Terasa Ausonia
Jutri, 21. t. m., ob 22. uri bo na sporedu zaključni večer glasbenega natečaja »Musiča & Amicizia«.
razstave
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki
spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-13.00, ob četrtkih in petkih
10.00-	22.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in
17.00-	20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled, razstava »Načrti za cesarja«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in
17.00-	19.00.
Na gradu sv. Justa bo razstava ruskega slikarja, kostumista in designerja Er-teja odprta do konca septembra. Urnik: od 10. do 19. ure.
V	galeriji Cartesius je do 3. oktobra na ogled razstava slikarja Giovannija DUIZA.
V	pritličnih prostorih TKB v Ul. F.
Filzi 10 je na ogled razstava akvarelov JOŽETA ŠAJNA.
Grad sv. Justa (Bastione fiorito) - Na
gradu bo do 14. oktobra na ogled antološka razstava del slikarja Santa TOMAI-NA po rodu iz Kalabrije. Na razstavi sodelujejo še slikarji in kiparji E. Cafiero, F. Ferzini, G. Graneris in R. Tigelli. Urnik vsak dan od 10. do 13. in od 15. do 18. ure.
V	Miramarskem parku (Konjušnica)
je odprta razstava risb na platnu slikarke Miele REINA. Slike se nanašajo na obdobje 1956 - 1961, v galeriji Torbandena pa razstava risb na papirju iz istega obdobja. Razstavi bosta na ogled do konca oktobra po sledečem urniku: v Miramarskem parku vsak dan od 10. do 18. ure; v galeriji Torbandena vsak dan od 10. do 13. ter od 16. do 20. ure, ob praznikih samo zjutraj.
izleti
Ogled razstav o Langobardih - Klub prijateljstva, ki se zbira v Ul. Donizetti 3 v Trstu prireja v petek, 28. t. m., celodnevni izlet za starejše občane v Čedad in Passariano na ogled razstav o Langobardih. Vpisovanje v trgovini Fortunato v Ul. Paganini 2 v Trstu, tel. 60542, do 22. t. m.
SPDT prireja avtomobilski izlet na Bavški Grintavec 22. (popoldne) in 23. t. m. Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 267304).
DRUŠTVO
SLOVENCEV
MILJSKE
OBČINE
in ZBOR JADRAN
vabita
vse pevce in mlade ljubitelje zborovskega petja na sestanek, ki bo jutri, 21. t. m„ ob 20. uri na sedežu v Miljah - Ul. D'Annunzio 62.
razne prireditve
Primotor Klub Trst - Gorica prireja 22., 23. in 24. t. m. 3-DNEVNI KLUBSKI PRAZNIK V PREBENEGU. V treh dneh si boste lahko ogledali zanimive fotografije in stare motorje. Z glasbo, dobro založenimi kioski in odlično ponudbo piva se boste s Primotor klubom lahko tri dni zabavali in sprostili. V soboto, 22. t. m., ob 19. uri bo igral ansambel E poi, nedeljo, 23. t. m., ob 17. uri rock koncert DDZ, nato za večerni ples z ansamblom Map-ped show. V ponedeljek, 24. t. m. bo za ples in zabavo igral ansambel Kalifornija.
šolske vesti
Sklad Mitja Čuk bo organiziral v šolskem letu 1990/91 od oktobra dalje izpopolnjevalni tečaj 70 ur pod vodstvom strokovnjakov, namenjen šolnikom in vsem, ki se poklicno ukvarjajo z mladino, posebej z razvojno moteno in z otroki, ki imajo učne težave. Informacije in prijave po telefonu št. 212289 ali osebno v uradu, Proseška ul. 131-133, Opčine, od danes, 20. do 28. t. m. med 9. in 12. uro.
Slovenski visokošolski sklad "Sergij Tončič" v Trstu razpisuje v akademskem letu 1990/91 štipendije oz. podpore namenjene rednemu študiju ali izredni raziskavi ali izrednemu študijskemu potovanju v tujini. Pogoji so naslednji: 1. prosilci so lahko visokošolski študenti slovenske narodnosti s stalim bivališčem v deželi Furlaniji-Julijski krajini; 2. imeti morajo dober šolski uspeh: vsaj 42/60 kot oceno zrelostnega izpita ali vsaj dve tretjini opravljenih izpitov s srednjo oceno 24/30, ako so univerzitetni študenti ter 3. pripadati družini s skromnimi finančnimi dohodki. Lastnoročne prošnje s kratnikm curriculum, opremlejne z družinskim listom prosilca in kopijo zadnje družinske davčne prijave, nasloviti do 31. oktobra 1990 na: Visokošolski sklad "S. Tončič", pisarni rag. Boris Kuret, Ul. Genova 13, Trst. Informacije na tel. št. 742405 ali 365260.
Sindikat slovenske šole organizira s prihodnjim tednom tečaj za nestalne učitelje, ki se bodo udeležili izrednega in rednega natečaja, ki bo v kratkem razpisan. Prijave sprejema SSŠ - Ul. Carducci 8/II nadstr., tel. 370301, ob torkih in četrtkih med 11. in 12. uro in ob sredah in petkih med 16. in 17. uro.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 20. septembra 1990
SUZANA
Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.08 - Dolžina dneva 12.19 - Luna vzide ob 8.21 in zatone ob 19.16.
Jutri, PETEK, 21. septembra 1990
MATEJ
PLIMOVANJE DANES: ob 4.32 naj-nižja -45 cm, ob 10.48 najvišja 53 cm, ob 17.07 najnižja -46 cm, ob 23.06 najvišja 34 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20 stopinj, zračni tlak 1018,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 60-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 21,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Daniele Crisman, Ele-na Crisman, Azad Cristina Matofi, Fabri-zia Sahar, Ermes Elleri, Elisabetta Balbi, Giovanna Ursini.
UMRLI SO: 57-letni Sergio Cobau, 65-letni Libero Bergamas, 15-letni Roberto Braico, 75-letna Giustina Coronica vd. t Tuli, 67-letni Marcellino Pilloh, 76-letna Erna Dorlighieri, 80-letna Anita Tuzzi vd. Perisan, 88-letna Natalia Pečenko vd. Elefante, 80-letna Santa Cernivani vd. Giovannini, 93-letna Rosa Chermaz, 81-letna Elena Bohyny, 76-letna Anna Sre-bout, 76-letni Mario Goina, 73-letni Piet-ro Degrassi.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. septembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112; Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
Zveza slovenskih kulturnih društev v Trstu sporoča, da bodo uradi odprti po
starem, običajnem urniku in sicer od ponedeljka do petka od 8.30 do 13.00 in popoldne od 15.30 do 18. ure.
50-letniki z Opčin, od Banov in Fer-lugov so vabljeni jutri, 21. t. m., ob 20. uri v Prosvetni dom na Opčinah na pripravo skupnega praznovanja.
Godbeno društvo Prosek vabi v glasbeno šolo novo godbenike. Vpisovanje in informacije vsak torek in petek od 20. do 21. ure v Soščevi hiši.
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši
je v septembru zaprta zaradi preureditve knjižnega fonda,
TPPZ Pinko Tomažič - sezona 1990/91 - Bliža se 20. obletnica ansambla in 50. obletnica vstaje proti nacifašizmu. Predstavniki pokrajinskega odbora VZPI in odbora TPPZ P. Tomažič so obiskali predstavnike republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. Pogovarjali so se o pripravah na 50. obletnico vstaje slovenskega naroda. Danes, 20. t. m., ob 20.30 bo v obnovljenih prostorih TPPZ P. Tomažič prva odborova seja. Jutri, 21. t. m„ ob 20.30 pa bo vaja celotnega ansambla. Vabljeni tudi novi pevci!
Godbena šola V. Parma obvešča, da je v teku vpisovanje novih godbenikov za leto 1990/91. Vpisovanje se vrši pri Danjelu Malalanu v baru v Trebčah vsak dan od 17. do 19. ure razen ob petkih, sobotah in nedeljah.
Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta v ponedeljek, 24. t. m. s sledečim urnikom: od 8. do 13. ure ter od 14. do 19. ure. Nadalje sporoča novi delovni urnik: torek, sreda, četrtek in petek, od 8. do 13. ure in od 14. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure.	r
Odbor skupnosti borcev 19. SNOUB »S. Kosovel« vabi vse borce svoje brigade, da se 23. t. m. udeležijo rednega volilnega zbora brigade, ki bo v Kazljah (v lovski koči) ob 11. uri, da bomo svoje delo lahko opravili pred proslavo ob 45-letnici zmage nad fašizmom, ki bo istega dne v Kazljah ob 15. uri in na kateri bo slavnostni govornik predsednik predsedstva Republike Slovenije, Milan Kučan.
Sekcija VZPI-ANPI Opčine, Bani in Ferlugi vabi borce, aktiviste in vaščane na vseljudsko zborovanje ob 45. obletnici zmage nad fašizmom, ki bo v nedeljo, 23. t. m., ob 15. uri v Kazljah pri Sežani (Lovska koča). Slavnostni govornik bo predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan.
Sekcija VZPI-ANPI Bazovica vabi borce, aktiviste in vaščane na vseljudsko zborovanje ob 45. obletnici zmage nad fašizmom, ki bo v nedeljo, 23. t. m., ob 15. uri v Kazljah pri Sežani (Lovska koča). Slavnostni govornik bo predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan.
Sekcija VZPI-ANPI Zgonik vabi borce, aktiviste in vaščane na vseljudsko zborovanje ob 45. obletnici zmage nad fašizmom, ki bo v nedeljo, 23. t. m., ob 15. uri v Kazljah pri Sežani. Slavnostni govornik bo predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan.
Predsedstvo in pokrajinski odbor ANPI iz Trsta pozivata vse borce in člane sekcij, da se v nedeljo, 23. t. m. množično udeležijo manifestacije ob 45. obletnici zmage nad fašizmom, ki bo v Kazljah ob 15. uri.
Sklad Mitja Čuk prireja tudi letos popoldanske lekcije v pomoč šolskemu delu učencev in dijakov. Vpisovanje vsak dan ( razen ob sobotah) od danes, 20. do 28. t. m. med 9. in 12. uro na sedežu Sklada, Proseška ul. 131 - 133, Opčine.
Nadaljevalni in ponovitveni tečaj akopresure, refleksologije in šiatsu, ki ga vodi prof. Helena Bizjak bo v soboto, 22. t. m., ob 14. uri in v nedeljo, 23. t. m. dopoldne v Domu A. Sirka v Križu.
Jutri, 21. t. m., ob 20. uri pri Grande Fraternita Universale, Ul. S. Lazzaro 5, bo predaval psihiater Boris Kariš o psiholoških in duhovnih razvojnih faktorjih. Sledili bodo seminarji.
Društvo Kardiopatikov Srveet Heart -
Dolce Cuore Trst naznanja, da poteka tečaj telovadbe za kardiopatike. Vpišejo se lahko bivajoči v občinah: Devin-Nabre-žina, Repentabor, Zgonik, Dolina in bivajoči v okoliških vaseh Bazovica, Padriče, Trebče, Opčine, Prosek, Kontovel in Križ, Vpisovanje v tajništvu društva, Ul. Massimo D' Azeglio 21/c, tel. 724646 ob ponedeljkih in četrtkih od 9.30 do 11.30, ali telefonsko pri g. Luigiju Padovanu, tel. 211463 v večernih urah.
Sekcija VZPI-ANPI Devln-Nabrežina
vabi borce, aktiviste in vaščane na vseljudsko zborovanje ob 45. obletnici zmage nad fašizmom, ki bo v nedeljo, 23. t. m., ob 15. uri v Kazljah pri Sežani.
Jesen skozi gib: od 2. do 6. oktobra t. 1. plesni seminar za vzgojitelje, mentorje otroških skupin, kulturne delavce... Vodja Igor Jelen iz Studia za ples iz Celja. Povezava likovne, gibalne, plesne dejavnosti, videoposnetki, ogled plesne predstave soba 3-6-6. Informacije in prijave: ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767303) od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure ter od 16. do 18. ure.
Jesen skozi gib: plesne delavnice za otroke. Vsako soboto popoldne od 13. oktobra do 24. novembra 1990. Vodi Igor Jelen - Studio za ples iz Celja. I. delavnica - starost od 6. do 8. leta, II. delavnica -starost od 9. do 12. leta ter III. delavnica - starost od 13. do 18. leta (plesni trening in jazz balet). Informacije in prijave: ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20. tel. 767303 od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure ter od 16. do 18. ure.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
kino
ARISTON - 17.45, 22.15 Mr. & Mrs. Brid-ge, r. James Ivory.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Pretty Wo-man, r. Garry Marshall.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.00 L'-africana, r. Margarethe Von Trotta, i. Stefania Sandrelli.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 La časa 7,
srh., □
NAZIONALE II - 16.20, 22.00 Marina, un vulcano di piacere, porn., □ □
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Soggetti proibiti, i. Charles Bronson, □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Ragazzi fuori, r. Marco Risi, □
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Ancora 48 ore, i. Eddie Murphy.
MIGNON - 15.30, 22.15 L'albero del male.
EDEN - 15.30, 22.00 Scontri bestiali in Italia, porn., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Senti chi parla, i. John Travolta, Kristie Alley.
LUMIERE - 17.00, 22.15 Pepi, Luci, Boom e le altre ragazze del gruppo, r. Pedro Almodovar, O
ALCIONE - 17.00, 22.10 Tempi migliori, i. Robin VVilliams, Kurt Russel.
RADIO - 15.30, 21.30 I sapori del piacere, porn., □ D
Prepovedano mladini pod 14. letom □
- 18. letom □ □
Ob rojstvu malega
MARKA
želi Robiju in Rosandi veliko srečnih dni
Konzorcij Grmada
Družino Gantar je osrečil mali MARKO Iskrene čestitke
ŠD Polet
Družini Gantar se je pridružil novorojenček
MARKO
ŠZ Jadran iskreno čestita.
Martini in Ivani se je pridružil
MARKO
S srečnima staršema Rosando in Robijem se veselita
Jana in Veronika
Ob rojstvu sina
MARKA
voščimo vse najboljše Rosandi in Robiju
sodelavci podjetij Activa S.r.l. in Vega S.r.l.
Privekal je mali
MARKO
Sestricama Ivani in Martini ter staršema Rosandi in Robiju čestitajo
četrtkovi košarkarji
Ob rojstvu malega
MARKA
iskreno čestita srečni družinici
SKD Vigred iz Šempolaja
čestitke
Včeraj je diplomiral na ljubljanski univerzi iz specialne psihologije in specialne pedagogike - MVO - FUL-VIO DOVGAN. Čestitajo mu papa, mama in vsi ostali.
Danes praznuje okroglo obletnico dragi brat BOGDAN, 23. t. m. pa bosta praznovala še žena MAGDA in sin PAVEL. Vse najboljše in še na mnoga zd/ava leta jim kliče sestra Majda z družino.
ARIANNI BOGATEČ - državni prvakinji v razredu Europa - iskreno čestitajo svojci.
Težko je na kratko opisati življenjsko pot in številne dosežke odvetnika BOGDANA BERDONA, še posebej zato, ker še vedno s svojim neizčrpnim zagonom in doslednostjo nadaljuje s plodnim odvetniškim in političnim delom. Ob njegovi 60-letnici mu iz srca kličejo še na mnoga leta Ivan, Nadja in Katja.
___________prispevki_________________
Ob 1. obletnici smrti Guerrina Savija daruje družina Savi 100.000 lir za dekliški zbor Vesna in 100.000 lir za moški zbor Vesna.
Ob 5. obletnici smrti drage mame in none Johance Švab iz Križa darujeta Mari in Loredana 50.000 lir za MPZ Vesna.
V	spomin na strica Pepija Guština darujeta Katja in Sergij ob obletnici poroke 100.000 lir za ŠK Kras.
Ob isti priliki darujeta Janko in Rozeta 50.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Jožefa Pahorja daruje družina Ivana Antoniča 50.000 lir za dekliški zbor Devin in 50.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade.	^
V	spomin na Ketija darujeta Majda in Srečko Sedmak (Dolenc) 50.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
V	spomin na pok. Marka Tenceja - Ketija darujeta Grozdana in Milko Bole
20.000	lir za vzdževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Maria Lepore darujeta Cveto Marc in žena Marija
30.000	lir za vzdrževanje cerkve v Dolini-
V	spomin na Pepija Lovriho daruje žena Marija 50.000 lir za dolinski cerkveni zbor.
V	spomin na Marka Tenzeja darujejo Ivanka, Alenka in Danica 30.000 lir za SD Primorje.
Namesto cvetja na grob Marina Starza daruje Norči z družino 50.000 lir za ŠD Kontovel.	«
V	spomin na Marijo Danev daruje Lojzka Cijak 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na Marina Starza darujejo Marčela Štoka 20.000 lir, Bruno in Ivanka Štoka 20.000 lir in Eta Sedmak 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Ide Pertot daruje Irenka Mihelič ,50.000 lir za SKD .I-Gruden.
Ob obletnici smrti Slavka Širce darujeta Slavka in Bruno (Slivno) 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na gospo Stano Puntar darujejo uslužbenci pekarne Čok - Križnič
70.000	lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
__________mali oglasi_______________
MLADA mucka išče zatočišče pri ljubitelju živali. Tel. 213856.
OSMICO je odprl Milko Purič v Repnu št. 15.
INŠTRUIRAM angleščino in španščino ali pa pomagam učencem pri domačih nalogah in jih lahko spremljam v šolo. Tel. 309956 - Klavdija.
IŠČEM mladega fanta (delavca) za delo v kamnolomu. Telefonirati od 19. ure dalje na št. 327215.
UGODNO prodam domače belo vino in teran. Telefonirati od 19. ure dalje na
* št. 327215.
PRODAM alfo 75 letnik '87 v odličnem stanju. Zainteresirani naj telefonirajo na št. 229501 od 19. ure dalje.
PISARNA išče uradnico z vsaj petletno prakso tajniškega dela. Pisati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montec-chi 6, 34137 Trst, pod šifro »Tajnica«.
IŠČEM knjige za peti razred DTTZ Žig3 Zois. Tel. 829963.
DNE 15. t. m. se je izgubila v okolici Padrič mačka stara štiri leta, bele barve z rdečimi in sivimi lisami ter žele; nimi očmi. Odgovarja na ime Miki-Kdor jo vidi je naprošen, da tel. na š*-226682 ali 226355.
IŠČEM knjige za tretji razred DTTZ Žiga Zois. Telefonirati od 10. do 12. ure na št. 225219.
PRODAM prvovrstno grozdje vrste merlot. Tel. na št. (0481) 78005.
PRODAM domač krompir. Tel. na š1-200882 ob mri kosila ali večerje.
DIATONIČNI HARMONIKI (novi) znamk SITAR H-E-A in TOLAR ClS-FIS-H prodam. Tel. (040) 200377.
PRODAM rabljene plastične zaboje za grozdje. Tel. na št. 229112 od 8. do l2-
ure.
PRODAM fiat uno 60 SL, pet vrat, v odličnem stanju. Tel. 229224.
INŠTRUKTORJA za matematiko, fizik0 in angleščino za nižjo srednjo šolo i»' čemo. Pismene ponudbe poslati na up' ravo Primorskega dnevnika, Ul. MoO' tecchi 6 34137 Trst, pod geslom "Matematika".
PARKIRNI PROSTOR za lastno uporabo ali za investicijo - agencija Riviera, te>-(040) 224426 vam brezplačno nudi vse informacije in sprejema ponudbe za nakup ene ali več enot.
IZREDNA priložnost! Zaradi potovanj3 prodam avto Lancia Beta, letnik pregledan. Tel. v večernih urah na ’1 380486.
DAJEM v najem opremljeno hišo ha Proseku. Tel. 225519 v večernih urah
RESNI univerzitetni študentje '^eL opremljeno stanovanje v centru Trs za dobo enega leta. Tel. na št. 4474 zjutraj do 9. ure, *
menjalnica				19. 9. 1990	
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING	BANKOVč' trst
Ameriški dolar ...	:. 1162,25	1145.	Japonski jen 		8,482	8.
Nemška marka ...	..	748,35	740.	Švicarski frank		900,25	893- ' 104,9°
Francoski frank ..	..	223,53	220.	Avstrijski šiling		106,330	
Holandski florint	..	663,71	650.	Norveška krona		193,15	190- '
Belgijski frank ...	..	36,373	35.	Švedska krona		203,45	200 '
Funt šterling		.. 2213,15	2175.	Portugalski eskudo .	8,427	7.^
Irski šterling 		.. 2008,25	1965.	Španska peseta 		11,914	11-
Danska krona ....	196,33	191.	Avstralski dolar		965,90	900.
Grška drahma ....	7,600	7,—	Jugoslov. dinar 		—	100.
Kanadski dolar ...	.. 1003,80	970.	ECU		1552.	
					
					

• t
PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA ŠT- 24
slikovna križanka z našim književnikom
Upešno v novem šolsekm letu
Že četrto šolsko leto smo z vami (prva priloga Minikrižkra-ža je namreč izšla 20. 9. 1987). Kljub velikim, predvsem finančnim težavam, s katerimi se ubada naš dnevnik, pa vseeno nismo pozabili na naše mlade bralce in predvsem ugankarske privržence, ki jih je kar precej. Zaradi finančnih težav bomo s prilogo izhajali vsaki drugi mesec.
Vsem našim mladim bralcem želimo veliko uspeha v novem šolskem letu!
UREDNIŠTVO
u
mn
Ugani, kaj predslavlajo spodnje sličice in besede vodoravno in navpično razporedi v lik. Če jih boš vse pravilno razporedil, boš v sivih poljih dobi! ime in priimek našega mladega književnika.
*
f*\

lArbnd: wn. rAntem [
kvizi uganke w rebusi •*- križanke m- anagrami •*- puzzle wr slikovne križanke m-
Ime
jugo-
slovanskega
asa
Stojkoviča
□	Nenad
□	Dragan
□	Predrag
Katero je glavno mesto Iraka
□	Teheran
□	Bagdad
□	Damask
Ime našega
pesnika
Pregarca
□	Dušan
□	David
□	Aleksij
;>_____<' j
V katerem mestu ^ v Leningradu SZ je sloviti	^ v Moskvi
muzej Ermitaž	□ v Kijevu
Ime bivšega nabrežinskega župana Brezigarja?
□ Bojan . □ Igor -Jf □ Andrej
□ Konrad
zahodnonemskega smučarja	^ Lothar
Bittnerja	□ Armin
Kdor je pravilno odgovoril na vseh šest vprašanj, si zasluži oceno odlično, kdor na 5 vprašanj je njegova ocena 8, kdor na 4 vprašanja -7, kdor na 3 vprašanja 6. Točen odgovor na samo 2 vprašanji, pa je ocena nezadostna.
slikovna križanka za minipoliglote

T	2	N	3	4		K
	A		6		7	
E		9			10	
	11			12		E '
13				14	15	
16			17		18	19
A		20		0		
S pomočjo že vpisanih črk in črnih polj razporedi v lik slikam odgovarjajoče besede v angleščini, oziroma v italijanščini, kot je navedeno v oklepaju ob risbicah.

/\vl$>no6}£č>ha-CK/truoJcCi,
'*>»• I SZ iPT44077)
15CW*>) b~ \Jl%(rn)
Ltm.mi.
NffkPLJA M
m


minlkrižkraž
slikovna križanka
LOV
NA
RIBE
KNOCH
OUT
MAKARSKA
POSUŠENA
TRAVA
DRUGE
KOŠNJE
ZELENICE
V
PUŠČAVI
ZAKLJUČEK
MOLITVE
DRUGO IME TROJNE
JEZERO NA FINSKEM
PREBIVALKE
IRSKE
ORODJA
ZA
KRESANJE
TUJE
MOŠKO
OSEBNO
IME
HITER
UMIK
RIJEKA
SASSARI
NOČNI
LOKAL
ZRN.
ŠPANIJA
BROOKLTN
NA
KONCU
POSODA
ZA
KAVO
NEAPELJ
AFRIŠKA
DRŽAVA
(GL. M. DAKAR)
ANGL.
NOG.
REPREZENTANT
(GARY)
IME
TOLSTOJEVE
JUNAKINJE
KARENINE
NE. Ml NE VI
KRILO
RIMSKE
LEGIJE
ZORANA
ZEMLJA
slovarček
ANIS — latinsko ime za janež.
ARE — švedski smučarski center.
CAMUS — francoski pisatelj, ki je prikazoval bivanje kot absurd, zavračal je meščanska moralna merila, izhod pa iskal v prenovljenem humanizmu, ki naj temelji na uporu, akciji in solidarnosti. Avtor številnih slovitih del kot: »Kuga«, »Tujec«, »Kaligula«, »Nesporazum«. Leta 1957 je prejel Nobelovo nagrado. (Albert, 1913 — 1960)
ČERIN — znani slovenski kolesar, ki je nastopal tudi na italijanskem Giru. (Primož)
DAC — davek v stari Avstriji.
ELIDA — grška pokrajina v sever-nozahodnem delu Peloponeza, znana po vinogradništvu in oljkah (tudi Elis).
ENDURO — vrsta tekem z motorji.
IDE — pri Rimljanih 13. ali 15. dan v meseceu.
LINEKER — angleški nogometni reprezentant, član Tottenhama, ki je že igral tudi za Barcelono. (Gary)
LOIK — nogometaš slavne ekipe Torina in italijanske državne reprezentance. Umrl je v nesreči pri Supergi z vsem Torinom leta 1949.
LSD — dietilamid lizergove kisline; sintetično dobljena spojina, ki povzroča halucinacije.
SADAT — bivši egiptovski politik (Anvar).
kombinacijska križanka
2	ČRKI: AŽ, KO, NK, OR, TN
3	ČRKE: ČAS, MOČ, ODA,
OLE, REA
4	ČRKE: EGON, LEOV, ODOR,
ONEK, RINA, SIRK
5	ČRK: OATES, OHRID, RAJNA,
VOKAL
6	ČRK: NANTES
7	ČRK: MITINGI, OREBRJE,
VOLUHAR
9 ČRK: OROŽENINA
Razporedi v lik vodoravno in navpično zgornje besede. Če jih boš pravilno razporedil, boš v sivih poljih navpično dobil ime slovitega letoviščarskega kraja v Jugoslaviji na sliki.

minikrižkraž
slikovna križanka z ruskim književnikom
Ugani, kaj predstavljajo sličice in odgovarjajoče besede razporedi vodoravno in navpično v lik, v katerem so že črna pot ja in nekaj vpisanih črk. Če boš vse besede pravilno razporedil v lik, boš v sivih poljih navpično dobi! priimek ruskega književnika na sliki, ki mu je ime Lev.
NAVPIČNO
kombinacijska križanka - naša vas
					A I
					
					A
					
			K		T
O					
					
					
						
Če boš v lik pravilno razporedil vse spodnje besede, boš v sivih poljih navpično dobi! ime naše vasi.
2	črki: AM, AR, TA
3	črke: IOR, RIO
4	črke: BALE, LAMA, LOPA, MATI, NANA
5	črk: ARENA, AVALA, OVIRA, TARAS,
6	črk: ALENKA, ARAMIS, COPATA, MILENA, SOBANA
mimkrižkraž

igra z računalnikom
10 PR INT"PR ITISNI GUMB"
120 GETA*
130 IFA*=""THEN120 143 PRINT
145 PRINT"POČAKAJ"
148 PRINT
150 Q=TI + INT <60+301*RND <0)> 160 GETAS
170 IFA$<>""THEN340 180 IFTI<QTHEN160 200 P0KE54285,0 202 P0KE54296,15 205 P0KE54278,240 207 P0KE54277,16 210 P0KE54273,100 212 P0KE54276,33 220 X=TI 240 GETA*
250 IFA*=""THEN240 270 R =TI 280 P0KE54276,0 290 P0KE54296,0 310 PR INT"TVOJ R. CAS JE" 320 PRINT<R-X)/60;"SEKUND" 330 STOP
340 PRINT"PREHITRO"
350 STOP READV.
minikrlzkraž
■MB

■
odvzemanje črk
Spodaj imaš razne risbice. Ugani, kaj predstavlja prva risbica, potem pa druga v isti vrstici in si zapiši obe besedi. Druga beseda je sestavljena iz enakih črk kot prva, razen ene črke, ki jo vpiši v prazen kvadratek ob strani.
Če boš v kvadratke izpisa! vse črke , boš navpično (v kvadratkih) lahko bral ime evropskega velemesta na sliki.
slikovna križanka
		ZRAČNA PLAST OKROG ZEMEUSKE OBLE	MODENA	UMIKANJE	MAMIN . LJUBLJENEC
FRANCOSKI PISATEU (ALBERT)					
NAJMLAJŠI DELCI TELESA					
REINHOLO MESSNER			VEZNIK RIMSKI DNEVI		
BIVŠI NOGOMETAŠ SLAVNEGA TORINO					HH/miUŽKMŽ za m
SPOJINA. KI POVZROČA HALUCINACIJE				KITAJSKA	PHUTEŽ. VRSTA SOZ Z VOJAŠKIMI POTREBŠČINAMI
UČINEK. POSLEDICA					
VVERNER EGK			ITALIJA. ROMUNIJA LATINSKI VEZNIK		
FILMSKA IGRALKA PAPAS					
VRAG. HUDIČ					
mimtarižtoaž
rešitve iz te številke
NASLOVNA STRAN Slikovna križanka z našim književnikom
Moka - v - ikona - Po - r - š - stol - akut - rinit - snop - sapnik. Na sliki = Miran Košuta.
STRAN 2
Naši in drugi slikovni kvizi
1. Dragan, 2. Bagdad, 3. Aleksij, 4. v Leningradu, 5. Bojan, 6. Armin.
Slikovna križanka za minipoliglote
1. tenda, 2. eagles, 3. disk, 4. AR, 5. knee, 6. iron, 7. or, 8. eggs, 9. ganci, 10. re, 11. lake, 12. EN, 13.V ten 13.N tea, 14. no, 15. oil, 16. esca, 17. as, 18. in, 20. isola.
STRAN 3 Slikovna križanka
Skala - Kanin - Irina - B - trase - ribolov -k.o. - otava - amen - oaze - Inari - kresila -Lin - Rl - bar - yn - skodela - NA - Senegal. Na sliki = Brooklyn.
Kombinacijska križanka
Vokal - moč - oroženina - ole - Oates - Dubrovnik - Ohrid - TN - rajna - Egon - Rea -Sirk. Na sliki = Dubrovnik.
STRAN 4
Slikovna križanka z ruskim književnikom
T - pomol - omara - a - I - datum - skala - a -t - loja - oko - ura - je - kres. Na sliki = Tolstoj.
Kombinacijska križanka - naša vas
Sobana - Avala - Milena - arena - Ta - k - t -o - lama - Rio - ar - copata - Aramis. Na sliki = Samatorca.
STRAN 6 Odvzemanje črk
Stol — sto = L; torta — trta = o; trni — tri = n; drog — rog = d; oje — je = o; okno — oko = n. Rešitev = London.
Slikovna križanka
Camus - atomi - R. M. - in - Loik - LSD - efekt
-	W. E. - IR - Irene - satan. Na sliki = Carl Lewis.
STRAN 8
Slikovna križanka z jugoslovanskimi košarkarskimi asi
Pater - Elida - Čerin - mati - M. V. - DP - dan
-	Nepal - reorganizacija - atrakcija - sod -žreb - jaga - Are - Eol - Mia - RK - Vid - N. V.
-	lan - Karpati - iver - Sadat - E. V. - či -Celje - teta - Dino - CK - rac - Radja - Ade -NU - napoved - orangutani - osa - Senna. Na slikah = Dražen Petrovič, Vlade Divac, Dino Radja.
MINIKRIŽKRAŽEVI SODELAVCI
V tej številki so sodelovali:
Mario Magajna, Mitja Malalan, Ilustrator: Liana Drašček
slikovna križanka z jugoslovanskimi košarkarskimi asi
VAS V SOVODENJSKI OBČINI ALI OGREVALNA NAPRAVA
DOMOVINA
ALEMANOV
VLADA ALI OBLAST TIRANA
TUJE
ŽENSKO
IME
RANO.
ZGODAJ
ZRELO
SADJE
DUHOVNI
OČE
GRŠKA
POKRAJINA
(TUDI
ELIS)
ZNANI
SLOVENSKI
KOLESAR
(PRIMOŽ)
NAJLJUBSA OSEBA
DAVEK V STARI AVSTRIJI
ERIČ
CLAPTON
MONICA
vini
PISANJE
ZRN.
PORTUGALSKA
ROPARSKA
PTICA
JUGOSLOVANSKI
OTOK
DEL TEDNA
GARI
KASPAROV
HRIBOVITA AZ. DEŽELA
NAŠA
VAS
PONOVNA
ORGANIZACIJA
PRIVLAČNOST.
LASTNOST
ATRAKTIVNEGA
GLAVNO
MESTO
GANE
POSODA ZA VINO
ŽREBANJE
SLOVITI AM. BOKSAR (ROCKT)
LOV NA DIVJAČINO
VEZNIK
ŠVEDSKI
SMUČARSKI
CENTER
GRŠKI
BOG
VETROV
FILM.
IGRALKA
FARROW
LECCE
RDEČI
KRIŽ
VPRAŠALNI
ZAIMEK
MOŠKO IME
POŠTA. TELEGRAF IN TELEFON
NOVAK
VLADO
INDUSTRIJSKA
RASTLINA
ČEŠKO
GOROVJE
PLAST. LEGA. VRSTA
BIVŠI EG. POLITIK
ELDA
VILER
TROHICA. TRŠČICA
VRSTA TEKME Z MOTORJI
SREDIŠČE
ARMENIJE
SRBOHRVAŠKA IN NAŠA CERKEV
MESTO V SLOVENIJI
DOKTOR
MAMINA
SESTRA
VRSTA
ZELENJAVE
CENTRALNI
KOMITE
RACMAN
IT. PEVKA OXA
PREMOŽENJA
NEVEST
UUBK. MOŠKO IME
AGRIGENTO
AVSTR.
SMUČAR
(HANS)
DIAPOZITIV
KAR SE NAPOVE
NUORO
IGRALNA
KARTA
VELIKE
OPICE
NADLEŽNA ŽUŽELKA. KI PIČI
BRAZILSKI
PILOT
(ATRTON)
■z^p


	

Zanimivost iz Sydneya
Sklttd TtlltjC CUka	jelka cvelbar
Svojevrsten muzej
V soboto bodo v Sydneyu odprli prenovljen muzej okostnjakov. Obiskovalce bo na vhodu sprejemala svojevrstna prikazen, ki je seveda v sozvočju z »vsebino« samega muzeja
O težavah otrok v šoli
Vsak sedmi otrok, tako pravijo statistike, ima težave v šoli. In vendar se prav gotovo ni znižal v zadnjih letih nivo splošnega inteligenčnega kvocienta in prav gotovo se ni povišal odstotek tistih, ki jih splošno označujemo, »da niso za šolo«.
Torej je treba iskati vzroke za te učne težave drugje. Ker nastajajo učne težave predvsem v šoli, bo seveda prva pod drobnogledom ravno organizacija šole: pripravljenost učnega osebja, zathevnost zadanih nalog, objektivne okoliščine, v katerih šola deluje. Recimo: lepo je pripravljati vrsto učiteljev na gibalno vzgojo, vendar pomisliti bi bilo treba tudi vsaj na telovadnice, ki jih po osnovnih šolah ni. Lepo je pripravljati vrsto učiteljev na poučevanje tujega jezika, upoštevati pa bi bilo treba tudi dejstvo, da zopet ni pravih prostorov in ustrezne opreme za moderni pristop k jeziku. Skratka: tudi relorme, ki so to zgolj zaradi delovne sile, ki je nimaš kje zaposliti, se predvsem v šoli ne morejo izkazati kot pozitivne, če ne izhajajo iz potreb otrok.
Zato menimo, da bo sama šola, kot neustrezna struktura, kljub vrsti razprav, diskusij in okroglih miz, še vrsto let pravo gojišče za učne težave otrok, dokler ti v njej ne bodo našli sebi primernega mesta. Sklad »Mitja Čuk« bo letos priredil izpopolnjevalni tečaj z namenom, da prispeva k ustreznejšemu pristopu do otrok in mladine. S pomočjo priznanih strokovnjakov bo skušal pomagati pri reševanju učnih težav otrok. Tečaj bo trajal celo šolsko leto in bo namenjen vsem, ki se ukvarjajo i vzgojo otrok, posebej tistim, ki se zanimajo za razvojne težave kot tudi za prave prizadetosti.
Tajnica Skladovega odbora g. Stanka Čuk, nam je povedala, da bo tečaj obsegal približno 70 ur, namenjen bo tudi razvijanju pravega pristopa do staršev, načinu razgovora z njimi in zbiranju koristnih informacij o otroko-
vem okolju. Odvijal se bo ob petkih in sobotah v prostorih Prosvetnega doma na Očinah.
»Tečaj bo vodila g. Branka Juršič iz Ljubljane, katere delo je splošno priznano, saj je načelnik oddelka za spoznavanje in pomoč avtističnim osebam.«
Tečaj se bo začel v oktobru in bo trajal do aprila: »Vsem obiskovalcem bomo ob koncu izročili potrdilo o obiskovanju in skripta s predelano vsebino. Tistim, ki se bodo odločili za pisanje seminarskih nalog, pa bomo izdali tudi posebno potrdilo o uspehu.«
Ker za tečaj ni bilo mogoče dobiti pokrovitelja: »Morda bi imeli več sreče, ko bi branili barve kakega športnega društva...«, bo za tečaj potrebno plačati vpisnino.
»Vse podatke pa lahko interesenti dobijo do 28. 9. 1990 na tajništvu Sklada med 9.in 12. uro.«
Poleg tega tečaja pa Sklad prireja že vrsto let popoldanske lekcije v pomoč osnovnošolcem, predvsem pa srednješolcem in nekaterim višješol-cem.
Cinzia Pečar, ki se že četrto leto udejstvuje na tem področju, pravi: »Začeli smo pred štirimi leti. Morali smo po prostore v najem in lekcije so se odvijale v Marijanišču na Opčinah dvakrat tedensko. »Situacija se je nekoliko izboljšala, ko je Sklad prišel do svojega sedeža. »Da, izboljšalo se je, v kolikor je pomenilo, da ni treba iskati prostor drugod, vendar se je kaj kmalu pokazalo, da je zaradi vzporednih številnih dejavnosti Sklada prostora še vedno premalo.«
Tudi zato, ker so pritlični prostori na Skladovnem sedežu v Proseški ulici nujno potrebni popravil, kajti ležijo petnajst centimetrov pod cestnim tlakom in glede na to, da stara hiša ne pozna izolacije, so prevlažni in nezdravi.
»Žal, ne moremo teh prostorov takoj sanirati,« je ugotovitev predsednice
Jelke Cvelbar, »kajti kljub neštetim potem, ki smo jih opravili, ni pravega izgleda, da bomo v kratkem dobili sredstva ali vsaj nadomestne prostore.« Upanje pa ne umre: »Skušali bomo z lastnimi sredstvi prilagoditi najnujnejše, pomislili pa smo celo na to, da bi zopet šli k nam v najem«. Glavni namen in vodilo je pri tem seveda, da bi ne osiromašili delovanje Slada in bi kontinuirano nudili otrokom in mladostnikom - prizadetim ali ne - potrebno pomoč.
■Cinzia Pečar pa je nadaljevala: »Tudi letos bomo zato organizirali popoldanske lekcije v pomoč, se lahko prijavi do 28. 9. 90 v našem uradu.«
Pomoč je predvidena v obliki skupinskih lekcij po tri ure tedensko, ali v obliki individualne obravnave, po dogovoru.
Katere pa so težave, s katerimi se najpogosteje srečujejo otroci in posredno popoldanski inštruktor?
»V glavnem gre za metodo učenja. Dijaki se ne znajo učiti. Velik problem sta tehnika branja in izražanja, ki ju na osnovni šoli niso osvojili.«
S tem se morajo ukvarjati na lekcijah, pri izražanju posebej zaradi velikega narečnega vpliva.
»Tako delamo veliko obnov, pripovedujemo s svojimi besedami prebrani tekst in podobno.«
Pomembno je tudi preverjanje znanja, predvsem slovnice. »Problemi izhajajo tudi iz dejstva, da učenci ne poznajo dovolj svojega materinega jezika. Pri tujem jeziku se ti problemi povečajo, potencirajo. Velikokrat moramo najprej v slovenščini razčistiti, kaj je samostalnik, katere so funkcije glagola.«
Cinzia pa meni tudi, na podlagi izkušenj, da bremenijo dijake velikokrat družinski problemi. Eden izmed teh je, da doma ne morejo govoriti, ker ne najdejo dialoga s starši. Zato se odprejo inštruktorju, če jih razume in jih z razumevanjem posluša.
liiiiiiiiiii!	i		današnji televizijski in radijski sporedi	
rai 1______________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Pravljica: Obuti maček
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Film: Gli ijomini voglio-no vivere (dram., It. 1962, r. Leonide Moguy, i. Jacgueline Huet), vmes (11.55) kratke vesti
12.30	Nanizanka: Provaci an-cora Harry
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Ciao fortuna
14.15	Dok.: Kvarkov svet
15.00	Rubrika: Primissima
15.30	Italijanske kronike
16.00	Mladinska oddaja: Aspettando Big!
17.00	Z razstave Civilta delle Macchine (iz Turina)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Aspetta e
ved...RAI!
15.45	Nad.: Santa Barbara
19-40 Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.40	Film: L'avventura del Poseidon (dram., ZDA 1972, r. Ronald Neame,
i. Gene Hackman, Ernest Borgnine)
22.35	Dnevnik
22.45	TV film: La neve nel bicchiere (zadnji del)
0-20 Dnevnik in vreme
CANALE5
8.00	Nanizanke: Simon Tem-plar, 9.00 Alfred Hitchcock, 9.30 Diamonds -Affari di famiglia
10.30	Film: L'uomo del sud (pust., ZDA 1945, r. Jean Renoir, i. Betty Field, Zachary Scott)
12.30	Nanizanka: Due come noi - II mandante miste-rioso
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-pie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro, 16.30 Čara TV
16.55	Kvizi: Doppio slalom (vodi Paolo Bonolis),
17.25	Babilonia, 17.50 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e mari-
20.30	Variete: Bellezze al ba-gno 2 (vodijo Marco Co-lumbro, Sabina Stilo in
5 Francesco Salvi)
3-15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1-00 Nanizanka: Marcus Wel-by M.D.
RAI 2______________
8.15	Nan.: Lassie, 8.40 Ho sposato tutta la famiglia
9.30	Dok.: Bazilika sv. Petra
10.00	Film: lo sono un evaso (dram., ZDA 1932, r. Mervyn Le Roy)
11.30	Nanizanka: II brivido delllmprevisto
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik
13.30	Rubrika o gospodarstvu
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nan.: Saranno famosi
15.15	Variete: Ghibli
16.05	Nan.: Mr. Belvedere
16.30	Film: I due compari (kom., It. 1955, i. Aldo Fabrizi)
18.00	Praznik roza nageljna
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	TV film: Naso di cane (r. Pasguale Sguitieri, i. Nigel Courk, 1. del)
22.00	Dnevnik - nocoj
22.15	Rubrika: Eurogol
23.00	TV film: Stelle in fiam-me (dok.)
24.00	Dnevnik in horoskop 0.25 Film: Femmina (kom.,
Fr. 1967, r. G. Lautner, i. M. Dare)
^ RAI 3___________________
11.30	Rally
12.00	Dok.: Meridiana - Življenje živali, Peking, II bel mangiare, Dežele v ogledalu
14.00	Deželne vesti
14.30	Dok.: Mali založniki,
15.00	Neukrotljive ženske it. zgodovine - Sv. Katerina Sienska
15.30	DP v jahanju
16.45	Film: Singapore intrigo internazionale (krim., ZDA 1954, r. Robert Al-drich, i. Dan Duryea)
18.15	Poletje Magazine 3
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci
20.00	Variete: Prove tecniche ore 20.00
20.30	Film: 1855. La grande rapina al treno (pust., ZDA 1978, r. M. Crichton, i. Sean Connery, Donald Sutherland)
22.20	Večerni dnevnik
22.25	Aktualno: Lo spettacolo in confidenza - Paolo Villaggio
23.20	Oddaja o kulturi: Fuori orario, vmes (24.00) nočni dnevnik
[ fr" TV Slovenija 1	|
9.00	Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams
9.20	Šolska TV: dok. Otrok in šola, 9.50 izobraž. oddaja Kruh skozi stoletja,
10.25	tečaj angleščine za najmlajše Muzzy in Gondoland
10.35	Mozaik. Mostovi
11.05	Nanizanka: Zakon v Los Angelesu (pon.)
11.50	Video strani
14.55	Mozaik. Mostovi (pon.),
15.25	Žarišče (pon.)
15.55	Nanizanka: Ljubezen pa taka (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Šolska TV (pon.)
18.20	Spored za otroke in mlade: Prometna varnost, 18.40 nanizanka Čudežna leta
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Mihajlo Lomonosov (7. del)
21.25	Tednik
22.30	Dnevnik in vreme
22.50	Nočni program Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Ljubezen pa taka I
[HiP) TV Koper______________
13.00	Nogometna rubrika: Tutto mercoledi
14.00	Nogomet: Kaiserslau-tern-Sampdoria
15.45	Rubrika: Bordo Ring
16.45' Wrestling Spotlight
17.30	Nogortiet - Pokal UEFA: Zaglebie Lubin-Bologna
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Rubrika: Tuttocalcio
20.30	Rubrika: Veliki tenis
22.15	TVD Novice
22.30	Tednik: Gol d Europa
23.30	Rubrika: Bordo Ring
24.30	Veliki tenis (pon.)
|	TV Slovenija 2
17.30	Studio Ljubljana
19.00	Nanizanka: 'Alo, 'alo
19.30	Dnevnik imŽarišče
20.30	Dok.: Slovenija
20.50	Koncert nagrajencev 19. tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije
21-00 Dokumentarec: Afera prisluškovanja
21.30	Večerni gost: Drago Habjan
22.05	Videogodba
22.50	Nogomet U 18: SZ-Ju-goslavija
23.20	Nogomet: evropski goli
Bere 4________________
8.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.30 Andrea Celeste, 10.00 Amandoti,
10.30	Aspettando il do-mani, 11.00 Cosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.35	Nadaljevanka: Sentieri
15.40	Nanizanka: Falcon Crest
- Lo scambio
16.45	Nadaljevanka: La valle dei pini
17.20	Nanizanka:	General
Hospital
17.55	Nad.: Febbre d amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi)
19.30	Nanizanka: Dynasty
20.30	Film: I guattro del Texas (vestern, ZDA 1983, r. Robert Aldrich, i. Frank Sinatra, Dean Martin, Anita Ekberg, Uršula An-dress)
22.35	Tednik: Kronika (vodi Emilio Fede)
23.20	Nanizanki: China Beach,
1.25	Mannix - La scatola maledetta
ITALIA 1______________
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Nanizanke: Webster,
9.00	Arnold, 9.30 La pic-cola grande Neli, 10.00 Amore in šoffitta, 10.30 La famiglia Brady, 11.00 Strega per amore, 11.30 Tre nipoti e un maggior-domo, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Benson,
13.00	La famiglia Brad-ford, 14.00 Happy Days,
14.30	Compagni di scuo-la, 15.00 Supercar
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke in nanizanka Balliamo e cantiamo con Licia
18.00	Nanizanke:	Batman,
18.30	Tarzan, 19.30 Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Film: Triade chiama Ca-nale 6 (krim., ZDA 1981, r. S. Carver, i. Chuck Nor-ris)
22.30	Aktualno: Born In The USA - Mesta rock glasbe
23.15	Rubrika: Grand Prix 0.30 Nanizanke: Chips, 1.30 Benson, 2.00 Apparta-mento in tre
I OPEON____________________
8,30	Nanizanke: Arthur, 9.30 Laredo, 10.30 Collabora-tors, 11.30 Le spie
12.30	Filmi in risanke
15.00	Nan.: Captain Power
15.30	Film: L ultima neve di primavera (dram., It. 1973, r. R.Del Balzo)
17.00	Nanizanki: Zufall, 18.00 Galactica
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: Antologia di Toto (kom., Fr. 1978, r. J.L. Commolli, i. Toto, D. Fo)
22.45	Film: Le sei mogli di Bar-bablu (kom., It. 1950, r. C.L. Bragaglia, i. Toto)
24.00	Nanizanka: Night Heat
TMC____________________
8.30	Nan.:Get Smart, 9.00Pet-rocelli, 10.00 Condo
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Tajnosti in skrivnosti
13.00	Športne vesti, dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Ragazze alla fines-tra (kom., ZDA 1952, r. H.Levin, i. M.Loy)
16.40	Aktualno: Ženska TV
18.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
19.00	TV film: Tra il buio e la luce (4. del)
20.00	Vesti: TMČ News
20.30	Film: Una canaglia a tut-
to gas (pust., ZDA 1980, i. Burt Reynolds)
22.20	Morski planet
23.20	Film: La tua pelle o la mia (vojni, ZDA 1965, r.-i. Frank Sinatra)
1.20	Nanizanka: Urr uomo chiamato Sloane
TELEFRIULI____________
10.00	Nadaljevanka: Un uomo due donne
11.00	Medicinska rubrika
11.30	Nad.: Vite rubate
12.30	Rubrika
13.05	Nad.: Capriccio e passio-ne, 13.40 Potere, 14.20 Un uomo due donne
15.30	Nan.:L'albero delle mele
16.00	Risanke
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Nanizanka: Si e giovani solo due volte
19.30	Dnevnik in rubrika
20.30	Variete: Un di di fieste
22.30	Nočne vesti
23.00	Nan.: Storie straordina-rie’ di Edgar Allan Poe
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna kronika; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Ekologija danes za boljši jutri; 8.25 Evergreeni; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Ukradeni mesec (L. Aške-nazy, 3. del); 9.35 Instrumentalni solisti;
10.00	Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Rock zvezde; 12.00 Dobrodošlo poletje!; 12.30 Orkestri; 12.40 Z naših festivalov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Stari časi družabnosti; 16.45 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden ruskih skladateljev; 18.00 Jugoslavija 1941-1945; 18.30 Soft mušic; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba,- 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Priljubljene melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambli;
20.00	Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije;
7.30	Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem;
17.30	Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okoli sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinski svet: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Pisali so nam...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program -glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Cest la vie; 18.00 Vedeževal-ka; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Bo morda za šolo Franceta Bevka v Gorici zadnje?
Za dijake, učence in šolnike včeraj začelo novo šolsko leto
Pred ukinitvijo dveh v Gorici in Gradišču?
Ena turistična ustanova na območju Brd in Krasa
Šolsko leto na Goriškem se je začelo dokaj rutinsko, pa čeprav z običajnimi težavami, na katere" smo se že tako navadili, da jih sploh ne ocenjujemo kot takšne. Pa vendar.
Tudi na slovenskih šolah, od osnovnih do višjih srednjih, so včeraj imeli celodnevni pouk, čeravno je ta potekal nekako bolj »ležerno«, tako kot je pač v navadi prvi dan šolskega leta.
Začetek nove šolske sezone je bil nekaj posebnega za vse malčke, ki so prvič prestopili šolski prag. Slovenskih prvošolčkov na Goriškem je letos 49, od teh 33 v goriškem, 16 pa v do-berdobskem didaktičnem ravnateljstvu. Ta podatek nas sili k razmišljanju o bodočnosti naše šole, o njeni vsebini ter o vprašanju zapiranja učilnic oziroma šolskih stvab. Na žalost so te težavne dokaj akutne.
Ravnateljica goriškega didaktičnega ravnateljstva Mirka Braini-Saksida nam je s tem v zvezi povedala, da se je letošnje šolsko leto z organizacijskega in prostorskega vidika začelo kar normalno. Največje vprašanje predstavlja osnovna šola Franceta Bevka v Ul. Svevo, kjer imajo samo štiri učence, ki obiskujejo 5. razred. Zaradi specifičnosti problema obstaja nevarnost, da bodo naslednje leto, če ne bo primernega vpisa v prvi razred, šolo zaprli. Pri tem pa velja povedati, da se je letos v 1. razred osnovne šole Otona Župančiča v Ul. Brolo vpisalo kar 14 učencev, del katerih prihaja iz južnega dela mesta. V tem primeru pa bi bilo smiselno, tudi z učnega in pedagoškega vidika, da bi polovica teh
malčkov obiskovala 1. razred v Ul. Svevo in s tem bi se tudi vprašanje zaprtja šole začasno rešilo.
Med drugimi težavami goriških osnovnih šol bi omenili vprašanje prevoza otrok iz južnega dela mesta v šolo Otona Župančiča ter prostorsko dotrajanost učilnic na šoli Frana Erjavca v Štandrežu.
Z vprašanji morebitnega zapiranja šol se ukvarjajo tudi na doberdobskem didaktičnem ravnateljstvu. Kot nam je povedala ravnateljica Nataša Pavlin-Petarin, je položaj najbolj akuten v
Rupi in v Romjanu. Na obeh šolah je vse manj otrok in jasno je, da obstaja nevarnost, da bodo morali že s prihodnjim šolskim letom ukrepati v smeri, ki si jo nihče ne želi.
Ravnateljica nam je še povedala, da so povsod uvedli modularni sistem pouka, čeravno so bili prisiljeni ta pro-ram v manjših šolah uresničiti tako, a so po dve šolski enoti združili skupaj (Rupa-Vrh in Jamlje-Romjan).
Na sliki (foto Pavšič) štiričlanska sestava 5. razreda osnovne šole Franceta Bevka v Gorici.
Že več časa je govor, da bi Deželna uprava rada ukinila vrsto letoviščar-skih in turističnih ustanov. Razlog naj bi bil varčevanje. V poštev naj bi prišle vse tiste ustanove, ki svoje delo opravljalo na nižinskem in gričevnatem ozemlju (npr. Gorica, Gradišče, Videm). Ostale naj bi le letoviščarske ustanove v krajih ob morju (Trst, Gra-dež, Lignano) in tiste v goratih predelih. Čeprav se je o stvari govorilo že -precej časa, je do izdelave zakonskega osnutka prišlo šele pred kratkim in vse kaže, da bodo na Deželi kaj kmalu o tem razpravljali.
Čisto razumljivo je, da so s to namero deželne vlade pri nas v Gorici in v Gradišču sila nezadovoljni. Letoviš-čarski ustanovi igrata pomembno vlogo. To velja še zlasti v Gradišču, kjer tamkajšnja ustanova upravlja deželno enoteko La Serenissima, stavbo nekdanjih beneških providurjev, v kateri je enoteka, so pravkar preuredili. Zaradi tega so se v Gorici sestali zastopniki obeh letoviščarskih ustanov skupno z župani občin v trikotniku Gorica - Krmin - Gradišče in še dlje do Redi-puglie (sem sodita tudi občini Sovod-nje in Steverjan). Letoviščarska ustanova v Gradišču ima namreč pristojnost tudi nad občino Poljan - Redi-puglia, ki je, zaradi kostnice padlih med 1. vojno, turistično pomemben kraj.
Župani so izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi nameravane ukinitve dveh letoviščarskih ustanov. Poudarili so turistični pomen, ki ga imajo Gorica, Krmin, Gradišče ob Soči ter Poljan -
Redipuglia, kot tudi Brda in Kras. Zahtevajo ustanovitev ene same letoviščarske ustanove v katero bi bili zaobjeti vsi kraji na tem območju. Predsedniku deželne vlade Biasuttiju in odborniku za turizem Francescuttu so poslali pismi z zahtevo, da se sedanji osnutek zakona spremeni tako, da se sprejme njih zahteva po ustanovitvi ene velike turistične ustanove, ki naj bi zaobjemala vse turistično pomembne kraje na Goriškem z izjemo Grade-ža.
Sodelovanje med aeroklubi
-Predsednik goriškega Aero cluba Nardin je te dni imel v gosteh kolege s Koroške, Štajerske in Slovenije. Srečanja so se udeležili predsedniki aeroklubov iz Wolfsberga Petshenig, Gradca Nettwall in Nove Gorice Murovec in razpravljali o povezovanju med manjšimi letališči na območju dežel Alpe - Jadran. O vlogi in delovanju teh letališče ter o njihovih turističnih, športnih in didaktičnih dejavnostih bodo januarja razpravljali na posvetu v Gorici. Govor bo tudi o možni -uporabi letališč za civilno zaščito. Junija nameravajo prirediti letalski raid dežel Alpe - Jadran, je napovedal goriški predstavnik. Novosti napovedujeo tudi v Novi gorici, kjer želijo ponovno urediti pristajališče na nekdanjem avstrijskem vojaškem letališču na Ajševici.
Jutri na pobudo kulturno-političnega krožka »Frontiera aperta«
Javna razprava o sodelovanju med Gorico in Novo Gorico
Kulturno-politični krožek »Frontiera aperta«, ki ga vodi goriški deželni odbornik Mario Brancati iz vrst KD, prireja jutri ob 17. uri v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice (Ul. Crispi) javno srečanje na temo Gorica in Nova Gorica: konfrontacija med mestoma. Razgovor bo vodil sam Brancati, z uvodnimi poročili pa bodo sodelovali vladni podtajnik za šport in turizem Luciano Rebulla, goriški župan Antonio Scarano, senator KPI Nereo Battello, predsednik koordinacijskega odbora bprčevskih združenj Luigi Stanta in direktor sociološkega inštituta ISIG Alberto Gasparini. Organizatorji napovedujejo, da se bo Razprave udeležil tudi novogoriški župan Sergij Pelhan, ki je s svojimi predlogi o višji kakovosti sodelovanja med Gorico in Novo Gorico pravzaprav izzval jutrišnjo razpravo.
Zbor Hrast poje v Grgarju
V Grgarju, v tamkajšnjem Kulturnem domu, bo jutri, 21. septembra, ob 20. uri, srečanje pevcev iz Doberdoba in Big Ben Hit kvarteta. V goste pridejo člani mešanega pevskega zbora Hrast iz Doberdoba, ki jih vodi Hilarij Lavrenčič. Zbor bo kmalu odpotoval na tekmovanje v Belgijo. S programom, ki so ga naštudirali za to priložnost, bodo nastopili tudi v Grgarju.
Doma in v tujini z uspehom-nastopa vokalna skupina Big Ben Hit kvartet. Tudi pevci te skupine nastopijo jutri v Grgarju s programom umetnih in narodnih pesmi.
Vodil jih bo Janez Povše
Gledališka srečanja v Štandrežu
Prosvetno društvo Štandrež prireja Gledališka srečanja z naslovom Igralec -oder - občinstvo, ki jih bo vodil Janez Povše. Srečanja so namenjena vsem, ki ljubijo gledališče, vršila se bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu. Prvo tako srečanje bo jutri, 21. septembra, ob 20.30, drugo pa v torek, 25. septembra, ob 20.30.
Zaenkrat le manjše težave zaradi protesta carinikov
Cariniki na mejnih prehodih so ponovno oklicali sindikalno akcijo za rešitev že kroničnih problemov, ki bremenijo delovanje carinske službe. S podobnim protestom so italijanski cariniki že lani zahtevali okrepitev orga-nikov in preureditev carinske uprave. Takrat so od vlade dosegli nekaj pozitivnih odgovorov in odlok o preureditvi carinske uprave. Senatna komisija za finance pa je pred kratkim odobrila zakonski usnutek, ki spreminja lanski odlok, in s tem povzročila ponoven protest osebja.
Od ponedeljka dalje se osebje carinske uprave tudi na Goriškem strogo drži delovnega urnika in ne opravlja nadurnega dela. To pomeni, da carinska služba deluje samo v dopoldanskem času, kar pa zaradi naraščajočega blagovnega prometa ni dovolj, da bi bili kos potrebam. Doslej ta protest še ni povzročil posebnih težav na mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu, kjer še ni opaziti velikega števila tovornjakov, ki bi čakali na carinjenje. Vrste in čakanje so sicer nekoliko daljši kot navadno, so nam povedali pri carinski upravi, do pravih zastojev pa bo najbrž prišlo šele v prihodnjih dneh. Protest carinikov naj bi namreč trajal celih petnajst dni, nato pa napovedujejo v oktobru še tri celodnevne stavke. Stavkali naj bi v dneh 4., 8. in 9. oktobra. Če v prihod-
njih dneh ne bo prišlo do sporazuma in preklica protestne akcije, je torej na meji pričakovati precejšnje težave.
Tečaja slovenščine in klekljanja pri društvu Jadro
Tudi letos je društvo Jadro iz Ronk uresničilo dvotedenski poletni tečaj slovenščine za dijake iz Laškega. Skupino desetih mladih je v društvenih prostorih v Romjanu vodila učiteljica Egle Frandolič iz Ronk in povedati je treba, da so prireditelji z uspehom tečaja povsem zadovoljni.
Društvo Jadro pa bo odslej skrb za poglobitev znanja materinega jezika posvetilo odraslim in bo v ta namen organiziralo šestmesečni tečaj slovenščine, ki naj bi se začel oktobra meseca. Vsi, ki bi se radi udeležili tečaja, se lahko zglasijo kar pri odbornikih društva, ki bodo postregli tudi z ostalimi podrobnostimi.
Odborniki kulturno-rekreacijskega društva iz Laškega obenem sporočajo, da bodo tudi letos, tokrat že četrtič, pripravili šestmesečni tečaj klekljanja. Tudi v tem primeru podrobnejša pojasnila nudijo društveni odborniki.
Pomembna vloga grofovske družine v zgodovini Goriške
Grof G. Coronini je umrl na Dunaju
Na Dunaju je konec prejšnjega tedna, 13. septembra, umrl v 85. letu starosti goriški grof Giugli-elmo Coronini. V avstrijsko prestolnico je iz Gorice z vlakom odpotoval tri dni prej. Znancu, s katerim se je pred odhodom pogovoril na goriški postaji, je dejal: "Grem na svojo zadnjo pot.'1. Na Dunaju je šel v Hotel de France, kjer je običajno bival. Našli so ga mrtvega v hotelski postelji. Vest je z italijanskega konzulata na Dunaju šele v torek prišla v Gorico. Njegovi daljni sorodniki, ki živijo v Gradcu, v Londonu in v Grčiji ter tudi v Gorici, bodo poskrbeli, da njegove posmrtne ostanke prenesejo v Gorico, saj bodo grofa tu pokopali.
Pokojni grof je zadnja leta živel sam v dvorcu sredi Coroninijevega parka na Drevoredu 20. septembra. Pred šestimi leti je umrla njegova sestra baronica Nicoletta, ki je, dokler je le mogla in kljub visoki 'starosti, vsako nedeljo hodila k maši v Kromberk na jugoslovansko stran. Baroni Coronini so namreč pred priključitvijo imeli veliko posest v Kromberku, na njej je delalo veliko kmetov. Njihov je bil tudi grad, v katerem je sedaj Goriški muzej.
Še pred dvema tednoma, proti večeru, je grof Guglielmo Coronini telefoniral podpisanemu na dom. Hotel je vedeti ali odgovarjajo resnici vesti, da bodo v Sloveniji po vojni odvzeto posest vrnili prejšnjim lastnikom. Dejal mi je, da so mu vest posredovali nekateri njegovi bivši kmetje iz Kromberka. Povedal mi je še, da če bi do tega prišlo, bi si zemlje ne želel dobiti nazaj, zanimal ga je le krom-berški grad. Povedal sem mu, da, kar mi je znano,
se v Sloveniji šele začenja govoriti o povračilu nacionaliziranih posesti in da bo morala slovenska skupščina sprejeti ustrezne zakone. Potem sva se še dalj časa, kot marsikdaj prej, po telefonu pogovarjala o nekaterih vprašanjih stare goriške zgodovine. Vsakokrat, ko sem bil v zagati, sem ga vprašal za pojasnilo o kakem dogodku in vsakokrat mi je prijazno in izčrpno odgovoril.
Pokojni grof Guglielmo Coronini je bil kulturno zelo razgledan. Bil je odlični poznavalec stare goriške zgodovine kot tudi strokovnjak na področju likovnih umetnosti. Dal je pobudo in pomagal pri ureditvi nekaterih velikih razstav goriške umetnosti (med zadnjimi bi omenil veliko razstavo o dobi Marije Terezije) ter sodeloval pri ureditvi katalogov. V italijanskih in mednarodnih krogih so bila nekatera njegova dela zelo cenjena. Takoj po vojni so ga imenovali za člana italijanske državne komisije, ki je ugotavljala, katere umetnine so Nemci med zadnjo vojno odnesli iz Italije. Že več let je zbiral dokumente o goriški zgodovini in nameraval napisati obsežno delo. Ker je v družinskem arhivu imel veliko dokumentov, na stežaj so mu tudi bila odprta vrata v vse dunajske arhive, je bilo pričakovati, da bo njegovo delo najbolj popolno in pomembno o zgodovini Goriške. Brez dvoma je veliko tega materiala zbranega. Brez dvoma je pokojnik že veliko napisal. Kako je s tem njegovim podvigom, bomo izvedeli šele takrat, ko bo nekomu uspelo pregledati njegovo bogato zapuščino.
V zgodovini Goriške so grofje Coronini dolga stoletja igrali zelo pomembno vlogo. Njih rodbina izhaja še iz časov svetega rimskega cesarstva, saj so bili v grofe povzdignjeni že takrat. BiH so vedno prisotni v vodenju Goriške grofije. Omenjeni so v zgodovini goriških deželnih stanov. Na dunajskem dvoru so bili vedno med najbolj priljubljenimi dvorjani, nekateri med njimi so bili čislani ožji svetovalci Habsburžanov. Eden od Coroninijev je bil na čelu goriškega deželnega zbora tja do konca prejšnjega stoletja. Jasno je, da so v času političnih sprememb na dogajanja gledali s konservativnega zornega kota. Ker so svoje posesti imeli ne le v Gorici, marveč tudi v Kromberku in v Šempetru (pa čeprav je v teh dveh primerih šlo za že čisto ločeni družini), pa še kje drugje na slovenskem ozemlju, je bjlo razumljivo, da so od blizu spremljali razvoj slovenskega narodnega preporoda pri nas.
Coroninijevi so bili zelo navezani na svojo avstrijsko preteklost, zaradi tega so imeli dobre stike z Nemci, ki so naše kraje zasedli in vladali med drugo svetovno vojno, med leti 1943 in 1945. Te dobre stike so večkrat izkoristili tudi zato, da so številne ljudi iz slovenskih krajev, še zlasti iz tistih, v katerih so imeli posest, rešili iz zaporov ter internacije, takrat ko so jih prijeli nemški vojaki. Prav zaradi tega so številni nekdanji njihovi koloni iz Kromberka prišli pred šestimi leti na pogreb grofice Nicolette in brez dvoma se bo to ponovilo tudi tokrat, na pogrebu grofa Guglielmo.
MARKO VVALTRITSCH
razna obvestila
Knjižnica Damira Feigla je odprta ob delavnikih od 10. do 12. in od 13. do 17. ure. Ob četrtkih je knjižnica odprta samo popoldne.
Radio Trst A bo danes ob 12. uri v oddaji Dobrodošlo poletje (hobby in prosti čas) prenašal pogovor Vilija Prinčiča s Tomažem Devetakom pustolovskem potovanju po Kanadi.
Jutri ob 8.10 bo Radio Trst A prenašal ponovitev oddaje Zdenka Vogriča iz serije Poti, zanimivosti in lepote naše dežele. Tokrat bo govor o centru mesta Gorica.
Združenje "Cuore amico" obvešča interesente, da so v centru za bolezni srca in ožilja v goriški splošni bolnišnici po poletnem premoru obnovili rehabilitacijo za srčne bolnike. Rehabilitacijska in preventivna telovadba je vsak torek in četrtek od 9.30 do 11. ure.
Godba na pihala Kras iz Doberdoba vabi vse ljubitelje glasbe naj se prijavijo za novo tečajno sezono 1990/91. Poleg Doberdoba se bo ob zadostnem vpisu tečaj odvijal tudi v Dolu in Jamljah. Vpisovanje in pojasnila pri predsedniku godbe Franku Ferfolji, tel. 78077.
SDZPI obvešča, da je do jutri v teku vpisovanje v sledeče tečaje: dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za kuharje (!• letnik 1000 ur letno); dveletni poklicni tečaj za prodajalce (2. letnik 1000 ur letno); tečaj angleščine 120 ur; tečaj strojepisja 150 ur; tečaj bančne tehnike 30 ur; tečaj za vodilno osebje v podjetjih 30 ur (pogoj za vpis opravljena višja srednja šola); tečaj za upravljanje osebja - plače in ostale obveznosti 80 ur; tečaj fitopato-logije 30 ur. Vpisovanje in informacije na sedežu zavoda v Gorici, Ul. Croce 3 (tel-81826), od 10. do 13. ure.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja 27. t. m. enodnevni izlet k pobratenemu društvu upokojencev v Trbovlju. Vpisovanje (do zasedbe mest) samo danes, 20. t. m., od 10. do 12. ure na sedežu in pri poverjenikih.
Slovensko planinsko društvo Gorica obvešča, da bo za nedeljski izlet na Sevnico odhod ob 6.30 iz Gorice (na Kornu) in ob 6.40 iz Štandreža (na trgu).,
______________kino_________________
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Cnccia o ottobre rosso«..
VERDI 17.30-22.00 »Pretty woman«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Esperienze ero-tiche di giovani donne«. Prep. ml. P°d 18. letom.
rri	V
Trzic
COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Godimenti cat' nali«. Prep. ml. pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30 »Maščevanje Nerdsov«, 20.30 (revija Pula P° Puli) »Do konca in naprej«.
SVOBODA Šempeter 20.30 »Človek izza rešetk«.
DESKLE 20.00 »Porno lutka«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italija 89, tel 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Rosselli 23, te'
410340.
VZGAJATI OTROKE ZA BOLJŠI JUTRI. Ne vem, iz čigavega zgodovinskega spomina sem si izposodila to ideološko paradigmo, morda iz Titove Jugoslavije, čeprav ne bi priseg-ta, da je nismo uporabljali svojčas tudi v Italiji, ki »titoistična« res ni bila. Kakorkoli naj bo že z njenim ozadjem, je geslo mikaven izziv za razmislek ob začetku novega šolskega leta. Postaviti ga je treba le v tukajšnjo stvarnost. Hic et nune.
VZGAJATI.
V osnovnih šolah se bo letos zgodila revolucija. Zakon je odredil, da so za osnovnošolce primernejše modularne oblike pouka, da je razredni učitelj, tista Cankarjeva pojava, ki je materinsko (ali mačehovsko) delila dobro in zlo tudi pet let, preživela. Sicer večini teh šolnikov še ni znano, kako naj slovenske učne načrte izpeljejo, saj mora dekret o priredbi slovenskih programov še podpisati predsednik Cossiga. Zaenkrat so člani vsedržavnega šolskega sveta ovrgli v besedilu slovensko zgodovino ali zgodovino slovenskega ljudstva, vnesli Pa so oznako »zgodovina krajevnega Prebivalstva«. Poleg tega pa se marsikateri šolnik tudi sprašuje (to sicer ni velik problem, saj ga bo - kot doslej -reševal po lastni presoji), v kakšen subjekt naj vzgaja zaupanega mu otroka, ki ima pač značilnost, da govori slovensko in da izhaja iz slovenske zgodovinsko-kulturne sredine, kjer Prešerna primerjamo s Petrarco. v duhomornega povprečneža, ki zna pisati-brati-računati, v simpatičnega Srednjeevropejca, ki se zna prepričljivo sukati pred mikrofoni, v aktivnega m čutečega ter vedno lojalnega državljana (po možnosti slovenske narodnosti), v pasivnega Slovenca, ki mu je slovenska šola deveta briga, čeprav sam uči v njej, svoje otroke pa Pošilja v italijansko? V zelenega, v vsesplošno ljubečega, v gorečneža, v kljubovalnega, v tistega, ki mu je politična spletka alfa in omega vsega, uli v onega, ki naj bi ob podpori tihe večine bil prepričan, da je politika Umazana stvar ali celo žival, iz katere delamo slastne pršute?
Vzgajati res ni lahko. Učiti je bržkone lažje, čeprav manjkajo primerni slovenski učbeniki, premalo je skrbi -tako trdijo profesorji - za slovensko strokovno izrazoslovje, premalo je ažurniranja. Drugega zaenkrat niso Povedali, ker so šolniki, kot vsi drugi Slovenci, zapeti, molčeči, zasebni in s čirom na želodcu. Vendar izpopolnjevanje v Ljubljani je vendarle povzročilo nekaj slabe krvi, ki je privrela na dan tudi v časopisju. Nekaj z dodeljevanjem štipendij ni v redu, tisti, ki r^žejo hlebec, pa se še niso oglasili. Tako ne vemo, če res obstaja neki Protokol, pravilniku podoben, ali če Pna prste vmes barantanje ne vem kakšne narave.
Se o vzgoji, ki menda kali narod. V Sloveniji je v teh dneh v ospredju Vprašanje, kako »dezideologizirati« solo, ali z drugimi besedami: kaj naj Pomeni prehod od »tovariša« na »gos-Poda učitelja«. Kako torej preiti iz ene same ideologije (sistema vrednot) na Večideološko ustrojeni šolski sistem, Ki bo pri vzgoji mladine upošteval Vse elemente pluralizma. Mi, ki živi-
h beležnice šolskega kronista
Povozi te čas ali pa...
mo v tako imenovani pluralistični družbi že več kot 40 let (mimogrede, ob vsaki priliki je treba opozoriti: še vedno čakamo na zaščitni zakon), imamo tudi podobne skomine, čeprav šo bolj v demokracijo zavite.
Poleg emblematičnega vprašanja, kako uresničiti neobveznost verouka v pluralistični in seveda nekonfesionalni šoli, imamo kot Slovenci na Tržaškem še eno ideološko ost. Gre za politično neravnovesje, zlasti izrazito je na vodstvenih mestih višjih srednjih šolah, ki ima korenine v času ameriške uprave. Ne bomo se skrivali za prstom, kot pravi italijanski rek: oblast slovenskih šol so »alleati« izročili slovenskim katoliškim krogom, ki so vsa ta leta mirno razpolagali z njo. Ni, da bi tem ravnateljem naprtili krivde za ne vem kakšne napake, ugotavljam le, da so imeli vajeti v rokah. Da na slovenskih ravnateljstvih ni (bilo) pluralizma.
Ni (bilo), ker bržkone drži trditev tudi rojanskega očeta, sicer razgledanega in pogumnega mladega človeka, da je slovenska šola zemlja brez gospodarja (v smislu, da se nihče ne zanima zanjo). Naša impotenca (isti oče govori o ležernosti in diletantstvu) je tolikšna, da nam upravni in morda celo nezakoniti sklepi javnih oblasti krojijo kožo, »ne beli ne rdeči« pa ne naredijo ustreznih korakov. Iz tega lo-
gično sledi, da se z odločitvami, spremembami, ukinjanji, združevanji, premestitvami in bolj ali manj vidnimi pritiski morajo, hočeš-nočeš, spopadati v prvi vrsti ravnatelji. Če imajo domiselne ideje, je dobro, če pa je obratno, joj nam...
Druga beseda izbrane paradigme: OTROCI.
Tu ni kaj slepomišiti. Otrok je vedno manj. Ni jih pobral vrag, ampak sodobni način življenja, v katerem je asimilacija le eden od dejavnikov. V tem smislu je nazoren primer, ki ga je pred časom povedala šentjakobska didaktična ravnateljica. Na osnovni šoli pri Sv. Ani bi se lahko izognili enorazrednici, če bi starši iz bližnje okolice bili pripravljeni, da svoje otroke dvakrat na dan vozijo v drugo, nekaj kilometrov oddaljeno četrt. To se seveda ni zgodilo. Gre za objektiven primer, kako pred nacionalno zavzetostjo zmagajo dandanes prometni zastoji, delovni urniki, čas kosila itd. Toda očitati tem staršem, da niso občutljivi za probleme slovenske šole, nima verjetno nihče pravice, saj je biblijski izziv, naj prvi vrže kamen tisti, ki je brez greha, še kako aktualen. Koliko Slovencev obiskuje predstave v Kulturnem domu, koliko jih bere slovenski tisk in posluša slovenski radio, koliko jih vlaga prošnje v slovenščini, čeprav imajo do tega vso
pravico (podatek: deset šolnikov na petdeset)? Zakaj nekako v zasedi in zaprtih oči čakamo na Maccanicov zakon, ko smo že pred njegovim dejanskim izvajanjem? Ali ni potiskanje slovenskih šol za kraške obronke (priključevanje rojanske šole proseški) povsem skladno z napovedano »zaščito«, ki nas priznava le na planoti? Misel gre na Koroško, kjer slovenska in avstrijska mati stradata, da bi podprli zahtevo po dvojezični šoli. Seveda imata solidarnost svojega družbenopolitičnega zaledja, ki pa pri nas ždi. Tu pa tam malo pomiga, tako da pokaže, da je še nekaj sile v njem, potem pa se spet zvrne v zimski spanec. Tudi koroški bratje so izziv, mi pa se tolažimo, da smo trezni ljudje in da se ne borimo z mlini na veter...
Vzgajati otroke ZA BOLJŠI JUTRI.
Boljši jutri. Zelo vznemirljivo vprašanje: kakšen bo ta jutri, ki naj bi bil boljši? Rožnat, črn, siv? Občinski svetovalec MSI Giacomelli na javnih zborovanjih že nekaj časa trdi, da je slovenska manjšina v krizi identitete, kar naj bi dokazovalo visoko število otrok iz mešanih zakonov v slovenskih šolah. Sam verjame v vračevsko predvidevanje, »da bodo v enem desetletju vsi Italijani«. Tudi te besede so izziv, ampak samo za to, da se naučimo novih pedagoških in didaktičnih pristopov.
Normalno je, tako zatrjujejo vsi sociologi, da ima pritisk dominantne večine katastrofalne posledice za manjšine. Če k temu prištejemo še padec števila rojstev, nas od ameriških Indijancev loči le korak. Se bo vrli Iztok pojavil v stripu Slataperje-vega barbarsko-junaškega in malce udarjenega Slovana?
Spet slišim odmev žive besede staršev rojanske nižje srednje šole Fran Erjavec: »Če že trdimo, da ne sprejemamo krivic, da se hočemo boriti, ko nas koljejo, moramo dati iz sebe vse, kar imamo. Vsakdo naj opravi svoje delo dobro, po možnosti odlično. Vemo, da se kot Slovenci moramo dvakrat več potruditi, to velja za vsako stvar. Začenši od otroka, ki se mu pri treh letih zafrkljivo smejejo, ker je italijanskemu prijatelju zabičal: "Se non končaš, ti butto un kamen". Če res hočemo ostati, kar smo, se moramo zagrizeno in resno spopadati s problemi. Tako, da pametno in učinkovito branimo vsaj to, kar že imamo. Tisti, ki le govoričijo, pa naj se umaknejo.« Spet slišim odmev, tokrat govori profesorica s klasičnega liceja: »Ob novem šolskem letu si želim, da ne bi bilo treba toliko energij vlagati v to, kar že imamo, ampak jih izkoristiti za nove pomembne podvige«....
JUTRI
Za jutri je možnih več alternativ: najbolj črna, rožnato-tolažilna, lahko pa se sploh izgubimo v kozarcu vode.
Prva varianta:
Ko ne bo več otrok, ne bo niti našega jutri. Naš jutri bo njihov, Mazzinijev, Andreottijev, Sgarbijev. Če naj parafraziram epilog predzadnje številke Mladine, bomo umrli vsi. Tudi gospodarska podjetja s slovenskim predznakom. Primorski dnevnik bo papir za alternativno uporabo, ker bodo takrat drevesa državni spomenik. Tudi poeti bodo umrli, direktorji bodo šli po gobe, zvrnili se bodo politiki, morda bo ostala kaka arhaična oblika nogometnega društva.
Druga varianta:
Šolniki so pridni in navdušeni za poklic, nekoliko osamljeni, vendar ljubijo otroke. Ravnatelji spoštujejo predpise in okrožnice in imajo vedno pred seboj korist naroda. Sindikat slovenske šole je marljiv, aktiven in zvit, a vsega vendarle ne zmore, tudi zato, ker ne pove vsega,' kar bi zmogel. Politiki imajo res dosti opravkov, sicer so že vložili interpelacije za pozitivno rešitev vprašanja, novinarji pa kot vedno radi streljajo mimo, še posebno če ne zadenejo kozla.
Tretja varianta:
Prosta po vicu, ki mi ga je povedal ravnatelj Pečenko, da bi nazorno orisal težave birokratov in ne v interpretaciji, kaj je ukinjanje šole. Tako se glasi: Duhovnik je v dvomu, če greši, ker med molitvijo kadi. Gre k benediktincu, vpraša ga, kaj je z grehom, in brezmadežni mož mu reče: »Seveda, greh je, da kadiš med molitvijo. Takrat moraš misliti le na Boga in ne na posvetne stvari«. Pa gre duhovnik še do jezuita, ta je ponavadi bolj iznajdljiv. In res, tako mu posveti: »Greh je, če kadiš, kadar moliš. Če pa moliš, kadar kadiš, ne grešiš: za pogovor z Bogom je vsak čas primeren!«.
NADJA FILIPČIČ
Prireditev je bila prejšnji teden v štivanski cerkvi
Uspel koncert pianista Igorja Lazka
. Prejšnji petek je bil v štivanski cerkvi koncert Pianista Igorja Lazka. Bil je uvodni koncert ciklusa “Note del Timavo«, ki ga je organizirala sesljanska s°la Punto musicale.
> Ruski pianist Igor Lazko je tržaškemu občinstvu dobro znan, saj nam skoraj vsako leto privošči nepozabnih koncertov, bodisi solističnih, kot Udi v komornih zasedbah, najpogosteje z violinis-om črtomirom Šiškovičem. Tokrat se nam je pred-tavii z recitalom, ki je obsegal skladbe štirih obdo-j;1! glasbene zgodovine: baroka z Bachovo Partito, Klasike z Beethovnovo Waldstein-Sonato, romantike .Brahmsovimi Intermezzi in sodobnega obdobja z 'dessiaenovo Suito.
Prva na vrsti je bila Bachova Partita št. 6 v e-^0lu. Bach je napisal šest partit za klavir in jih zbral li Purvem delu zbirke Clavieriibung, posvečene vsem lubiteljem glasbe, zlasti pa študentom kot pripomo-2~K pri učenju. Gotovo je pričujoča Partita ena iz-kjd najbolj zahtevnih iz celotne zbirke. Že začetna Uvertura v francoskem stilu priča o monumental-osti celotne skladbe, saj se v trodelni obliki, med j °dom in zaključkom, razvije stroga fuga. Napetost foškega stila v Ouverturi - za katerega sta tako a«lna punktirani ritem in hitri dvaintridesetinski uhodi, je prišel do izraza kljub dejstvu, da si je p 0rjd pianist postaviti kompromis med preostrim v ^tiranjem, ki bi izvedbo zameglil zaradi odmeva lap®rRvi in premlahavim ritmom, ki bi francoski stil Uko izmaličil. Fuga je izzvenela mirno, skoro her-jp	kar ji je dajalo še poseben občutek veličine
iti ftltrati poslušalca usmerila v ponižno občudovanje Sp Ra Privedla do tihega razmišljanja ob intimnem ločilu, ki je gotovo prodrlo v srce vsakogar, c-ri, dila ie izvedba Beethovnove sonate št. 21 v Zlgk^u op. 53 »Waldstein«. Za skladbo so značilni laL J1 dinamični kontrasti. Zaradi odmeva v cerkvi si , zamislimo, kako je moral pianist v kratkem tnQr sPremeniti običajni način igre (marsikje se je c(a ?! odpovedati pedalu, preobširnemu legatu,...), le Dl te kontraste lahko bolj prikazal občinstvu.
Zato se je tudi toliko bolj usmeril na prikaz detajlov mikrostrukture skladbe (vodenje posameznih glasov, neobičajni harmonski razvezi), ki jih po navadi v izvedbi poprečnih glasbenikov prekrije bobneča tema, ki nastopi istočasno. Skoraj odveč je poudariti dejstvo, da je bil Lazko kos katerikoli tehnični težavi sonate, ki predstavlja pravi višek v.klavirski virtuoznosti s svojimi trilčki z melodijo v isti roki, glis-sandom v oktavah, križanjem rok...
Po odmoru smo lahko poslušali tri Brahmsove Intermezze op. 117. Izvedba zahteva dosti manjši prostor, saj je sporočilo intimno - osebno, zato je bila akustika cerkve zelo primerna, kajti ni niti zdaleč pokvarila še tako delikatnih melodijskih linij; nasprotno: pianist je mojstrsko izkoristil eho in poslušalcu pričaral občutek pravljičnosti ter s prikazom neskončne palete barv poslušalca ponesel v svet sanj, kar je povsem v skladu z mottom, ki ga je Brahms postavil na začetek prvega Intermezza: Spi sladko moj otrok, spi sladko in lepo!
Poslušalci smo doživeli prijetno presenečenje, ko je napovedovalka izjavila, da bo pianist zaigral Mes-siaenovo skladbo namesto Chopinove Balade. Prijetno presenečenje? Morda ne za vse. Na žalost je namreč nekaj neolikanih poslušalcev zapustilo cerkev že po prvih akordih skladbe. Neolikanih zato, ker je bila to druga izvedba skladbe v Italiji (v četrtek, 13. sept., je bila prva), zato ker je ta zadnja Messiaenova skladba za klavir (1985) in zato, ker sodi Messiaen med najboljše sodobne skladatelje in muzikologe (estetov); razvil je zelo oseben glasbeni stil, ki ga je vredno spoznati in spoštovati. Res je, da take vrste’ skladb gotovo niso takoj komunikativne kot npr. Chopinove, tudi niso namenjene potešenju čustev; poslušalec se mora ob takih skladbah zamisliti in uživati ob dejstvu, da ima vsak akord nek točno določen pomen, torej da ni postavljen tja kar tako, nesmiselno. Uživati onora ob vprašanjih, ki se mu porodijo ob poslušanju: zakaj je postavil skladatelj tisto noto tja?, kaj naj bi pomenila sosledica teh to-
nov, ta ritem?, zakaj je skladatelj ponovno uporabil ta element tu in ne kje drugje? Ta vprašanja poslušalca nadlegujejo, dokler ne najde rešitve - sam, ali v analizi skladbe, morda skladatelj^, samega. Raven torej, na katero učinkuje taka skladba, se premakne iz duševne na umsko in poslušalec je potešen šele, ko najde odgovor z razumom in ne s čustvi. Lazko je izvajal prvi, drugi in četrti stavek iz suite Petites esguisses doiseaux. Skladba pravzaprav prikazuje petje različnih ptičev. Messiaen se je zelo zanimal za ornitologijo in sam zbral na stotine različnih »melodij«. Tako smo v petek lahko poslušali petje taščice (La rouge Gorge), črnega kosa (Le Merle noir) ih cikavta (La Grive musicienne).
Tudi ta koncert je torej uspel, kar še enkrat dokazuje interpretacijske sposobnosti ruskega mojstra Igorja Lazka.	MARKO OZBIČ
Pahorjev roman v francoščini
Slovenska književnost si, kljub mnogim dobrim željam in mislim, le s težavo utira pot v druga jezikovna okolja Evrope in sveta, tako da je vsak prevod vreden poudarka.
Za naš prostor velja to še posebej, zato je prevod »Nekropole« Borisa Pahorja (izšla je leta 1967 pri založbah Obzorja in ZTT) v francoščino vsekakor dogodek.
Pahor je za francosko izdajo sicer spremenil svojemu delu naslov, saj je svojo prozo imenoval »Pčlerin parmi les ombres« (Romar med sencami). Knjiga je v prevodu Andree LUck-Gaye izšla pri pariški založbi 'Editions de la Table Ronde.
Zahvala po Bevkovi proslavi
Odbor za praznovanje 100-letnice rojstva Franceta Bevka se po izvedbi osrednjega dogodka, »Shoda Slovencev«, ki se je odvil v nedeljo, 16. septembra v Zakojci in ki je po odzivu in vzdušju presegel pričakovanja, še posebej zahvaljuje skupinam in izvajalcem zamejskega kulturnega prostora. Zahvaljuje se režiserju in scenaristu Janezu Povšetu, Zvezi slovenskih kulturnih društev in Zvezi slovenske katoliške prosvete, Godbi na pihala Kras iz Doberdoba, njenemu pfedsed-niku Franku Ferfolji in dirigentu Stojanu Ristovskemu, članom Gledališke skupine Gorica Barbari Rustji, Kristini Ožbot in Ivu Cotiču, Mešanemu pevskemu zboru iz Podgore pod vodstvom Mirka Špacapana ter Dramskemu odseku PD iz Standreža oziroma režiserki Miri Štrukelj.
Nadalje Folklorni skupini osnovne šole France Bevk z Opčin, voditeljici Anki Kocjančič ter Dragi Lupine, skupini športnoritmične gimnastike Bor iz Trsta, Olgi in Poljanki Pavletič, kakor tudi vsem staršem, ki so požrtvovalno pomagali pri izvedbi nastopa. Še posebna zahvala gre dramskemu umetniku Stanetu Raztresenu za občuten nastop v osrednjem delu prireditve. Pomemben delež so opravili tudi novinarji najrazličnejših uredništev, ki so ali bodo poročali o dogodku, kakor tudi seveda vsi prisotni, ki so s svojo udeležbo bistveno dopolnili učinek in smisel praznovanja.
ODBOR ZA PRAZNOVANJE 100-LETNICE ROJSTVA FRANCETA BEVKA
POKAL PRVAKOV Napoli - Ujpest Dosza 3:0 (2:0)
STRELCA: Baroni v 35. min., Mara-dona v 43. in 76. min.
NAPOLI: Galli, Rizzardi, Francini, Crippa, Alemao, Baroni (Mauro), Cor-radini, De Napoli, Careca, Maradona, Silenzi (Venturin).
UJPEST DOSZA: Brockhauser, G. Szabo, Kosa, Szlezak, Kecskes, Varga (Balasz), Miovecz, Fitos, Huszarik, Es-zenyi, Bacsi (Oroszki).
SODNIK: Gdthals (Bel.)
KOTI: 7:3 za Napoli. GLEDALCEV:
50.000.
NEAPELJ — Napoli je z izdatno zmago' odgovoril na kritike, ki so se usule na društvo po nedeljskem domačem porazu proti Cagliariju. Tokrat je v njegovih vrstah zaigral Maradona, ki je bil gotovo najbojši mož na igrišču. Ob izteku prvega polčasa je — potem ko je Baroni povedel — z atraktivnim golom podvojil, v drugem pa je izkoristil grobo napako nasprotnikovega vratarja in dosegel še tretji zadetek. Po tej zmagi je Napoli dejansko že v osmini finale tega tekmovanja.
Crvena zvezda -Grasshoppers	1:1 (1:1)
STRELCA: Kozle v 15. min., Binič v 45. min.
CRVENA ZVEZDA: Stojanovič, Radinovič, Marovič, Jugovič, Belodedič, Vasilijevič, Prosinečki, Stošič, Pančev, Savičevič, Binič.
GRASSHOPPERS: Brunner, Maier, Genterle, Gren, Koller, Gretarson, Wi-ederger, Sutter, Kozle, Bikel, Pevisen-te.
SODNIK: Longhi (Italija).
GLEDALCEV: 60.000.
BEOGRAD Proti vsakemu pričakovanju je švicarski prvak Grasshoppers izenačil v Beogradu proti favorizirani Crveni zvezdi, po prikazani igri in po zapravljenih priložnostih pa bi •lahko tudi zmagal. Švicarji so bili v prvem polčasu boljši nasprotnik, zaustavili so beograjska asa Savičeviča in Prosinečkega in z dobro kolektivno igro spravii domačine v velike težave. Beograjčani se morajo zahvaliti Stojanoviču, da so lahko zaključili prvi polčas z enim samim golom na grbi, saj je vratar večkrat rešil svoja vrata. Crvena zvezda je izenačila v zadnji minuti prvega dela z Biničem, ki je z glavo preusmeril v gol podajo Pančeva s krila.
V drugem polčasu so gostje le nadzorovali igro in zlahka prišli do zaže-Ijenega rezultata.
Po tekmi je trener Crvene zvezde Ljubomir Petrovič izjavil, da so pač njegovi nogometaši po šestih zaporednih prvenstvenih zmagah podcenjevali nasprotnika, kar so tudi drago plačali. Po njegovem mnenju so storili največjo napako, ker so se preveč posluževali solo akcij, namesto da bi pritisnili na nasprotnika s kombinirano igro.
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV Sliven - Juventus	0:2 (0:1)
STRELCA: Schillaci v 26. min., Bag-gio v 88. min. iz 11-m.
SLIVEN: Jorgov, Kirilov, Kitey, Tin-čev, Parušev, Vasilev (Iliev), Kelenov, Penev (Stefanov), Letčkov, Vandev, Valkov.
JUVENTUS: Tacconi, Napoli, Juho Cesar, Fortunato (Galia), De Marchi, De Agostini, Hassler, Marocchi, Casi-raghi (Di Canio), Baggio, Schillaci.
SODNIK: Van Swieten (Nizozemska).
KOTI: 3:3. GLEDALCEV: 15.000.
SLIVEN — Juventus je začel svojo letošnjo evropsko avanturo v znamenju »svetovnih strelcev« Schillacija in
POKAL PRVAKOV		
Šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma
C. zvezda (Jug.) - Grasshoppers (Švi.)	1:1	3.10.
Olympique (Fr.) - Dinamo Tirana (Alb.)	5:1	3.10.
Tirol (Av.) - Kuusysi Lahti (Fin.)	5:0	3.10.
Lillestrbm (Nor.) - Bruges (Bel.)	1:1	3.10.
Spada Praga (ČSFR) - Spartak (SZ)	0:2	3.10.
Napoli (It.) - Ujpest Dosza (Madž.)	3:0	3.10.
Malmb (Šve.) - Besiktas (Tur.)	3:2	3.10.
Dinamo (Rom.) - St. Patricks (S. Irska)	4:0	3.10.
Union (Luks.) - Dinamo Dresden (NDR)	1:3	3.10.
Porto (Pori.) - Portdown (Irska)	5:0	3.10.
Odense (Dan.) - Real Madrid (Šp.)	1:4	3.10.
Lech Poznan (Pol.) - Panathfnaikos (Gr)	3:0	3.10.
La Valletta (Malta) - Rangers (Škotska)	0:4	3.10.
Hapoel (Ciper) - Bayern (ZRN)	2:3	3.10.
Akuceyri (Isl.) - CSKA Sofija (Bol.)	1:0	3.10.
Milan je prost.		
POKAL POK. ZMAGOVALCEV		
šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma
Legia (Pol.) - Hesperange (Luks.)	3:0	3.10.
Trabzonspor (Tur.) - Barcelona (Šp.)	1:0	3.10.
Viking Stavanger (Nor.) - Liege (Bel.)	0:2	3.10.
Sliven (Bdi.) - Juventus (It.)	0:2	3.10.
Manchester United (Ang.) - Pecs' (Madž.)	2:0	3.10.
Kuopio (Fin.) - Dinamo (SZ)	2:2	3.10.
Dinamo Schvverin (NDR) - Austria (Avs.)	0:2	3.10.
Shema (Malta) - Dukla Praga (ČSFR)	1:2	3.10.
Famagusta (Cip.) - Aberdeen (Škot.)	0:2	3.10.
Montpellier (Fr.) - PSV Eindhoven (Niz)	danes	3.10.
Olympiakos (Gr.) - Flamurtari (Alb.)	3:1	3.10.
Glentoran (Irska) - Steaua (Rom.)	4:1	3.10.
Wrexham (VVales) - Lindby (Dan.)	0:0	3.10.
Estrela (Pori.) - Neuchatel (Švi.)	1:1	3.10.
Reykjavik (Isl.) - Djurgarden (Šve.)	3:0	3.10.
Kaiserslautern (ZRN) - Sampdoria (It.)	1:0	3.10.
POKAL UEFA		
Dvaintridesetina finala	1. tekma	2. tekma
Brondby (Dan.) - Eintracht (ZRN)	5:0	3.10.
Dnjepr (SZ) - Hearts (Škotska)	1:1	3.10.
Derry City (S. Irska) - Arnhem (Niz.)	0:1	2.10.
MTK Budimpešta (Madž.) - Luzern (švi.)	1:1	2.10.
Sporting (Pori.) - Malines (Bel.)	1:0	3.10.
Lausanne (Švi.) - Real Sociedad (Šp.)	3:2	2.10.
Avenir Beggen (Luks.) - Inter (ČSFR)	2:1	3.10.
Borussia (ZRN) - Chemnitzer (NDR)	2:0	2.10.
Norrkdping (Šve.) - Kdln (ZRN)	0:0	3.10.
Hafnafjordur (Is.) - Dundee U. (Škot.)	1:3	3.10.
Antverpen (Bel.) - Ferencvaros (Madž.)	danes	2.10.
Zaglebie Lublin (Pol.) - Bologna (It.)	0:1	3.10.
Glenavon (S. Irska) - Bordeaux (Fr.)	0:0	2.10.
Aston Villa (Angl.) - Banik (ČSFR)	3:1	3.10.
Torpedo Moskva (SZ) - Gdteborg (Šve.)	4:1	3.10.
Magdeburg (NDR) - Rovaniemi (Fin.)	0:0	3.10.
Vajla (Dan.) - Admira VVacker (Avs.)	0:1	2.10.
Bayer Leverkusen (ZRN) - Twente (Niz.)	1:0	3.10.
Černomorec (SZ) - Rosenberg (Nor.)	3:1	3.10.
Katovvice (Pol.) - Palloseura (Fin.)	3:0	3.10.
Heraklis Solun (Gr.) - Valencia (Šp.)	0:0	3.10.
Anderlecht (Bel.) - Petrolul (Rom.)	2:0	3.10.
Atalanta (It.) - Dinamo Zagreb (Jug.)	0:0	3.10.
Slavija Sofija (Bol.) - Omonia (Cip.)	2:1	3.10.
Roma (It.) - Benfica (Pori.)	1:0	3.10.
Roda (Niz.) - Monaco (Fr.)	1:3	3.10.
Sevilla (Šp.) - Paok Solun (Gr.)	0:0	3.10.
Partizan Tirana (Al.) - Craiova (Rom.)	0:1	3.10.
Temišvar (Rom.) - Ati. Madrid (Šp.)	2:0	3.10.
Rapid Dunaj (Avs.) - Inter (It.)	2:1	3.10.
Fehnerbache (Tur.) - Vitoria (Pori.)	3:0	3.10.
Hibernians (Malta) - Partizan (Jug.)	0:3	3.10.
Baggia. Potem ko se je nogometna Italija |e spraševala, kaj se dogaja najboljšemu strelcu svetovnega prvenstva, ki na uradnih tekmah že dalj časa ni zabil gola, ji je sicilski Toto včeraj končno- odgovoril na svoj način: sredi prvega polčasa je z glavo preusmeril v mrežo točen predložek Casi-raghija z desnega krila, v predzadnji minuti pa ga je moral nasprotni vratar zrušiti v kazenskem prostoru, da ga je lahko zaustavil. Enajstmetrovko je Baggio zanesljivo realiziral.
Bolgari so, bili le v prvih 20 minutah enakovredni renomiranim Italijanom. • Po prvem golu so imeli črno-beli še vrsto drugih priložnosti, tako da je njihova zmaga zaslužena, prehod v drugo kolo pa dejansko že zagotovljen. Kljub porazu so navijači Slivna proslavili prihod Juventusa v mesto z velikim slavjem pred in po tekmi, med tekmo pa so se lahko okrepčali v stadionskem baru, ki je poimenovan — glej naključje — prav po Schillaciju.
Kaiserslautern - Sampdoria 1:0
(0:0)
STRELEC: Kuntz v 75. min.
KAISERSLAUTERN: Hermann, Fri-edmann, Dooley, Scherr, Kadlec, Lelle, Hotič, Roos, Kranz (Hoffman), Haber, Kuntz.
SAMPDORIA: Pagliuca, Lanna, Bo-netti, Pari, Vierchowod, Katanec, Mik-hailičenko, Cerezo (Invernizzi), Vialli, Mancini, Dossena (Lombardo).
SODNIK: Blankenstein (Niz.)
KOTI: 12:1 za Kaiserslautern. IZKLJUČENA: Bonetti v 66. min. in Lanna v 80. min. GLEDALCEV: 32.000.
KAISERSLAUTERN — Sampdoria je izgubila na gostovanju n ZRN z minimalno razliko, kar je, glede na dogodke na igrišču — uspeh. Sampdoria
v prvem polčasu sicer ni igrala slabo, povsem pa je popustila v drugem polčasu. Ključni trenutek srečanja je bila izključitev Bonettija. Po njegovem prisilnem odhodu z igrišča so domačini zagospodarili na igrišču. Četrt ure pred koncem so povedli s Kuntzem po dobro izvedenem kotu, kmalu zatem pa so imeli še nekaj stoodstotnih priložnosti. Zadnjih deset minut so odigrali cela v devetih, ker je sodnik zaradi dvojnega opomina izključil Lan-no. Varovanci trenerja Boškova imajo sicer še velike možnosti za uvrstitev v osmino finala, na domačem terenu pa bodo morali zaigrati bolje kot sinoči.
POKAL UEFA
Atalanta - Dinamo	0:0
ATALANTA: Ferron, Contratto, Pas-ciullo, Bonacina, Bigliardi, Progna, Bordin, Catelli, Perrone (Rizzolo), De Patre, Caniggia.
DINAMO: Ladič, Petrovič, Zidan, Panadič, Lipovac, Person, Gonzales, Mladenovič, Šuker (Istvanovič), Bo-ban, Šalja (Medford).
SODNIK: Mikkelsen (Danska).
KOTI: 8:5 za Atalanto. GLEDALCEV
25.000.
BERGAMO — Zagrebški Dinamo se vrača iz Bergama z zasluženo točko v žepu in ima na povratni tekmi na Maksimiru lepe možnosti za uvrstitev v drugo kolo pokala UEFA. Nogometaši trenerja Kužeta so zaigrali proti okrnjeni Atalanti zelo pametno in preudarno. Vrnitev Bobana v ekipo po diskvalifikaciji je blagodejno učinkovala na vso ekipo, ki je imela v napadalcu Šukerju in v branilcu Panadiču svoja stebra. Šuker je bil predvsem v drugem polčasu stalno trn v peti italijanske ekipe, Panadič pa je odlično pokrival najnevarnejšega domačega napadalca Caniggio.
Atalanta je bila v prvem polčasu nekajkrat nevarna, poznala pa se ji je odsotnost dveh ključnih igralcev: diskvalificiranega Stromberga in poškodovanega Evairja. V drugem delu je imela Atalanta sicer terensko premoč, največ priložnosti pa je imel prav Dinamo: dvakrat s Šukerjem, nato-s Petrovičem (žoga, ki jo je streljal proti vratom, je poplesovala na sami gol črti in nato končala izven kazenskega prostora) in — v zadnji minuti — s Kostaričanom Medfordom, ki je popolnoma sam pred vratarjem iz zelo ugodnega položaja streljal visoko nad prečko.
Če so se Dinamovi nogometaši dobro odrezali na igrišču, pa ni mogoče isto trditi o nekaterih njegovih navijačih. Že nekaj ur pred začetkom tekme je namreč začela skupina občutno vinjenih Zagrebčanov razgrajati na trgu pred stadionom. Na kraju so posegli organi javne varnosti, proti katerim so razboriteži začeli metati kamenje in druge predmete. Enega od karabinjerjev je ranil kamen, na srečo le lažje. Sele po nekaterih ostrejših posegih se je razgrajanje poleglo. Nadaljevalo se je nato na stadionu. V drugem polčasu so začele po nevarni akciji Dinama začele leteti na igrišče petarde, ogenj pa je zajel tudi nekaj zastav, ki so bile razobešene na ograji. Sodnik je moral prekiniti tekmo za nekaj minut in jo je nadaljeval le potem, ko so se hrvaški navijači umirili.
Roma - Benfica	1:0 (1:0)
STRELEC: Carnevale v 1. min.
ROMA: Peruzzi, Berthold, Nela, Pia-centini, Aldair, Comi, Desideri, Salsa-no, Voller, Giannini (Gerolin), Carnevale.
BENFICA: Silvino, Paulo Madeira, Veloso, William, Schwarz, Thern, Vi-
tor Paneira, Sousa (Pacheco), Rui Agu-as, Valdo, Isaias (Lima).
SODNIK: Rhdthlisberger (Švi.)
KOTI: 8:3 za Benfico. GLEDALCEV:
59.000.
RIM — Romi je zadostovalo le 50 sekund, da je spravila na kolena portugalsko Benfico. In to prav s kolenom, s katerim je Carnevale preusmeril v vrata nemočnega Silvina predložek z leve v kazenski prostor nasprotnikov.
Kljub porazu se je Erikssonova Benfica dobro predstavila na Olimpicu, o čemer priča tudi razmerje ,v kotih Predvsem v drugem polčasu so imeli gostje terensko premoč in so nekajkrat močno ogrozili Peruzzija. Zmaga je kljub temu ostala domačinom, ki pa se bodo morali v Lizboni močno potruditi, da bodo obdržali minimalno prednost.
Zaglebie Lublin - Bologna 0:1
(0:0)
STRELEC: Bonini v 80. min.
ZAGLEBIE LUBLIN: Bako, Chwalis-zewski, Kuwaja, Pietrzikowski (Cilin-ski), Wojcik, Szewczyk, Godlewskt Zejer, Gora, Marciniak, Machay.
BOLOGNA: Cusin, .Villa, Cabrini, Iliev Negro, Tricella, Mariani, Bonini, Waas, Detari, Verga.
SODNIK: Šorensen (Danska).
KOTI: 8:5 za Bologno. GLEDALCEV: 15.000.
LUBLIN —1 Bologna je zadnjič nastopila v tekmovanjih za evropski pokal leta 1974, ko jo je v prvem kolu pokala pokalnih zmagovalcev izločila varšavska Givardia. Po 16 letih se je ekipa trenerja Scoglia vrnila na Poljsko in se z dobro igro oddolžila za takratni poraz.
Zmaga v gosteh z res lepim golom izvrstnega Boninija deset minut pred koncem je pretrgala serijo porazov rdeče-modrih v italijanskem prvenstvu (proti Piši in Interju) in italijanskem pokalu (proti drugoligašu Reggh ani). Za uspeh sa.poleg strelca' najbolj zaslužni Detari, »stari« Cabrini in Waas, medtem ko je znova razočaral Iliev. Bologna je v bistvu že v prvih minutah zagospodarila na sredini igrišča in ni dovolila domačinom, da bi jo presenetili. Z zmago, ki jo je trener Scoglio »posvetil« več kot tisoč prisotnim navijačem Bologne, so si rdeče-modri praktično zagotovili naredova-nje v šestnajstino finala, saj je poljska ekipa res skromna.
Rapid Dunaj - Inter 2:1 (0:1)
STRELCI: Matthaus v 5. min., Pfef-fenberger v 54. min. in Keglevits v 71-min.
RAPID: Konsel, Hauptmann (We-ber), Poiger, peci, Schottel, Kienast, Keglevits, Reisinger, Pfeffenberget (Wurz), Herzog, Fjortoft.
INTER: Zenga, Bergomi, Brehme, Berti, Ferri, Battistini, Binachi, Man-dorlini, Klinsmann, Matthaus (Pizzi), Serena (Baresi).
SODNIK: Ouinion (Francija).
KOTI: 7:3, GLEDALCEV: 15.000.
DUNAJ — Inter res ni blestel, še manj pa njegovi najvijači, ki so se zunaj stadiona pretepali z avstrijskimi prenapateži (16 ranjenih), nato pa na stopniščih še s policisti (pričakujejo se sankcije UEFA proti milanskemu klubu). Avstrijci so s požrtvovalno (in grobo)1 igro nadoknadili tehnični zaostanek, a Inter je po zadetku Matthausa (ki si je v 24. minuti v dvoboju z nasprotnikom poškodoval koleno in zapustil igrišče) igral vse preveč obrambno in Zenga je dvakrat klonil. ' 76. min. je Brehme zgrešil 11-metrov-ko, ki jo je sodnik dosodil, ker je avstrijski branilec igral z roko.
Kritične reakcije na imenovanje Atlante
Zakulisja tokijskega sklepa
TOK JO — Zastopstvo Atlante je v isti dvorani hotela Takanawa, v kateri je v torek predsednik MOK Juan Antonio Samaranch sporočil izid glasovanja, priredilo sprejem, na katerem je proslavljalo izboritev pravice, da leta 1996 organizira 26. olimpijske igre.
Tudi 24 ur po spornem glasovanju Grčija ni požrla grenke pilule. Minis- • trski predsednik Costantine Mitsota-kis je odpovedal srečanje s časnikarji in se ni udeležil sprejema Atlante. Zanimivo je, da se bo pred odhodom iz japonske prestolnice sešel z avstralskim premierom Bobom Hawkejem, ki prav tako ni skrival razočaranja nad izločitvjo Melbourna. Po mnenju mnogih članov MOK je bila kandidatura Melbourna najbolj utemeljena. Melbourne je že napovedal, da bo obnovil kandidaturo za leto 2.000. V Avstraliji so bili prepričani, da jim bo MOK poveril izvedbo iger, saj je bila južna polobla doslej le enkrat gostitelj iger. Svoja upanja so utemeljevali tudi na osnovi preprostega razmišljanja: ker bodo igre 1992. leta v Evropi (Barcelona) naj bi Grčija ne imela nobenih možnosti, Atlanta pa tudi naj bi ne bila primeren sedež, kajti ZDA so bile
gostitlejice iger šele pred 12 leti (Los Angeles), že tako pa so jih priredile že petkrat. Razmišljanje je dokaj logično, a očitno so se Avstralci ušteli.
Predsednik MOK Samaranch je tudi včeraj vztrajno molčal, izjavo pa je napovedal za konec zasedanja olimpijskega odbora. Mnogi so takoj po objavi sklepa članov MOK ocenili, da je Samaranch ob Atenah eden glavnih poražencev glasovanja. Toda zdaj se utira tudi drugačna razlaga in sicer ta, da je Samaranch konec koncev rad žrtvoval Atene na oltar zamisli (za katero se baje močno ogreva), da bi igre leta 2.000 poverili združenemu Berlinu, zato pa naj bi se morale igre leta 1996 nujno odvijati zunaj Evrope.
Kaj pa Beograd? Kandidaturi tega mesta je bilo že od vsega začetka usojen klavrn propad. Res je, da je bil Beograd kar se tiče objektov dokaj na dobrem, toda tudi ni dvoma, da so imeli bogatejši kandidati še dovolj časa, da postavijo na noge dvorane, igrišča in olimpijsko naselje. Za trditev, da je bil Beograd med vsemi kandidati najbolj varno mesto, pa najmanj kar lahko rečemo (glede na dogajanja v državi) je to, da je dokaj sporna...
Balleriniju dirka od Pariza do Bruslja
Nov uspeh Italijanov
BRUSLEJ — Uspešna sezona italijanskega kolesarstva se nadaljuje, a hkrati se utrjuje zavest, da so azzurri na japonskem SP zamudili enkratno priložnost za osvojitev zlate kolajne. V seznam italijanskih zmagovalcev letošnjih pomembnih dirk se je namreč včeraj vpisal tudi Franco Ballerini, dobitnik dirke od Pariza do Bruslja.
26-letni Ballerini, šestouvrščeni na SP, je bil med dirko zelo aktiven, saj je v zadnjih 50 km sodeloval pri vseh poskusih bega. Napadalna taktika se mu je obrestovala, Na ta način si je namreč, skupno z Belgijcema Nija-mom in Derniešem, nabral 30" prednosti. Dvajset km pred koncem sta Ballerini Nijdam zgrešila smer, a Italijan je zbral še toliko moči, da je Der-niesa dohitel na eni od kratkih vzpetin, ki so označevala zadnje kilometre proge. V Sprintu je Ballerini zmagal brez težav.
Škoru dve koli
MILAN — V zvezi s pokalnimi tekmami z dne 12. in 13. septembra je športni sodnik nogometne zveze za dve koli diskvalificiral igralca Torina Škora in Udineseja Oddija. S prepovedjo igranja za eno kolo pa so bili
kaznovani: Maiellaro (Bari), De Trizio (Messina) in Rizzardi (Napoli).
Kar se tiče nedeljskih tekem je bil za dve koli diskvalificiran Alemao (Napoli), za eno pa Marino (Lecce) in Cavallo (Piša). V B ligi si je kolo kazni prislužil Vincioni od Reggiane.
Reprezentanca ZDA v evropskih pokalih?
COLORADO SPRINGS — Novemu predsedniku ameriške nogometne zveze Alanu Rothenbergu gotovo ne primanjkuje idej. Sklenil je prositi, ali bi se smela nogometna reprezentanca ZDA (ta država bo, kot znano, gostila prihodnje svetovno prvenstvo) v prihodnjih sezonah udeležiti mehiškega oziroma brazilskega prvoligaškega prvenstva oziroma ali bi smela nastopiti v evropskih nogometnih pokalih. Mehiški nogometni funkcionarji so se baje ugodno izrekli, Rothenberg pa je dejal: »Želimo ustvariti složno skupino igralcev, ki naj ji načeljuje usposobljen strokovnjak, moštvo pa naj bi se kalilo v kakovostnem prvenstvu.«
Očitno je, da se ambiciozni Američani na svojem mundialu nočejo izkazati samo kot dobri organizatorji...
Mladinsko jadralno DP laser
D. Toscano (Čupa) dobil prvo regato
Mladinsko državno prvenstvo v razredu laser se je za Čupinega ja"' ralca Danija Toscana začelo res izvr' stno. V kategoriji manjših plovil ra' dial je namreč v drugi regati (PrV‘! so odpovedali) osvojil prvo mesto konkurenci 45 jader, zelo dobro Pa se je odrezal tudi Igor Marušič, ki J pristal na 9. mestu. Slabši je bil na| stop Marka Tomšiča, ki je zased® šele 24. mesto. Tudi v kategord standard je nastopilo 45 tekmova*' cev, člana Čupe Adriano Ferfolja 1 Aleks Domeniš pa sta zasedla oziroma 29 mesto.
Včerajšnja preizkušnja je bila za, radi spremenljivih vetra (do 3 m/se14' in toka tehnično zelo zahtevna.
Danes je na vrsti tretje regata. Bojkot Iraka?
Hladen sprejem za iraške športnike
PEKING — Te dni se v kitajske^ glavnem mestu vneto pripravljajo azijske igre, ki se bodo začele v s°^0. to. Medtem ko so na pripravah 04 v. ritvene slovesnosti udeleženci z aP*^a. zom pozdravili prihod .kuvajtskega stopstva, pa so bili iraški športniki ležni zelo hladnega sprejema.
Danes v Kulturnem domu v Gorici
Jadran TKB drevi s Pall. Pordenone
Jadranovec Dean Oberdan
Danes bosta v telovadnici Kulturnega doma v Gorici zanimivi tekmi finalnega košarkarskega turnirja Alpe-Jadran za drugo in tretjeligaše.
V	prvem srečanju (19.00) se bo Jadran TKB pomeril z ekipo Pall. Pordenone, ki ga drugo leto zaporedoma vodi ljubljanski strokovnjak in bivši pomočnik jugoslovanske državne reprezentance Janez Drvarič. Pall. Pordenone bo tudi letos nastopil v prvenstvu B-2 lige. Verjetno je ostala Jad-ranovim navijačem v spominu lanska prvenstvena tekma s Pordenončami, ko so jadranovci doma izgubili po dveh podaljških. Bilo je to eno najbolj dramatičnih tekem lanskega prvenstva naših košarkarjev.
V	drugem današnjem srečanju (ob 20.45) med Postojno (1. B liga) in Oderzom (B-2 liga) je nesporni favorit postonjsko moštvo. Naj omenimo, da bosta finalni tekmi za 3. in 1. mesto v sredo, 26. t. m.
Atletsko prvenstvo za kadete
Zadovoljiv obračun
Od deželnega posamičnega atletskega prvenstva za kadete, ki je bilo pred kratkim v našem mestu, AD Bor ni v nobenem primeru računalo na najvišja mesta, to je na naslove deželnih prvakov, pokazalo pa se je, da so bili naši kadeti sposobi tudi za tak podvig. Bera je vsekakor zelo solidna: dve drugi mesti in eno četrto.
Srebrni medalji sta osvojila Maks Černigoj v metu kopja s 33,86 m in Federico Celfi s 150 cm v skoku v višino, zelo dober četrti pa je bil novi obetavni atlet društva Marko Sestan z 48,4" na 300 m ovire.
Istočasno je v Gorici tekmoval tudi Igor Sedmak, ki je na mednarodnem mitingu zmagal v troskoku z zelo solidnim rezultatom 15,20 m in se tako oddolžil za slabih 658 cm na tekmi v Trstu, ko je sicer nastopil z temperaturo. Claudia Coslovich, ki je na državnem absolutnem prvenstvu sredi preteklega tedna v Pescari dosegla skromen skromen rezultat 43,62 m in osvo-
jila šele 12. mesto, je tokrat v Gorici šlo še slabše. Rezultat 40,88 m govori o tem, da se bo Claudia morala kar potolažiti z rezultatsko (ne pa sicer!) slabo sezono, ki ni optimalno reagirala na svoj prvi resen kopjaški trening.
(I. P.)
Fabio Ruzzier drugi v Pragi
V bližini Prage, v kraju Češka Lipa, se je konec prejšnjega tedna odvijalo mednarodno tekmovanje v hitri hoji za »5. Kristalni Pokal Češke Lipe«. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dneva in sicer so v soboto, 15. t. m., atleti startali na 20 km dolgi progi, medtem pa ko so se naslednji dan pomerili na 5 km dolgem tekmovanju, tokrat na stezi. Tekmovanja se je udeležil tudi naš hitrohodec Fabio Ruzzier, ki se je na daljši, 20 km progi uvrstil na odlično drugo mesto, na 5 km dolgi progi pa je bil tretji.
J. Hafner (Adria Rešim) odličen
Kolesarji lonjerskega kluba Adria Rešim so tudi pretekli konec tedna proslavili m bili med protagonisti amaterskih dirk v naši deželi. Med glavnimi je bil spet Jože Hafner, ki je odnesel bodisi v Krminu kot v Oualsu absolutno zmago v izredno ostri konkurenci, obakrat po dolgem samotnem begu. V Krminu je zmagoslavje lonjerske-9a kluba dopolnil Jakovčič z zmago v svoji kategoriji, ki je tudi naslednjega dne bil v oporo svojemu klubskemu tovarišu skupno s Kunaverjem, ki je v končnem naletu osvojil 3. mesto, Jakovčič pa četrto. Zmagoslavje belomodrih sta dopolnila Samec in Vižintin in pripomogla k osvojitvi prvega mesta na ekipni lestvici.
Slabše pa se je obnesel Poropat, ki se je na polovici dirke zapletel v padec, zlomil kolo in bil prisiljen odstopiti. V nedeljo pa bodo lonjerski dirkači spet nastopali v Gorici in morda nadaljevali s pozitivno serijo štirih zmag v štirih dirkah. (R. Pečar)
V nedeljo se bo pričela prva nogometna amaterska liga
Standrežci za napredovanje
V	nedeljo se bo začelo nogometno prvenstvo 1. amaterske lige, v katerem bo sodelovala tudi štandreška postava Ju-ventine Radenska. Lanskoletni nihajoči potek prvenstva Štandrežcev se je končal uspešno, saj so si že pred zadnjim kolom zagotovili obstanek, kar je bil tudi njihov glavni cilj. Kakšni pa so iz-gledi za letošnji trud v prvi amaterski ligi?
V	vodstvu Juventine, kakor tudi med samimi igralci, velja prepričanje, da si bo letos ekipa brez večjih težav zagotovila napredovanje v promocijsko ligo. Vedeti je namreč treba, da je letošnje prvenstvo prehodnega značaja, saj se v amaterskih ligah pripravljajo na velike spremembe, ki se bodo uresničile v naslednji sezoni z uvedbo dodatnega prvenstva »eccellenza«. Zaradi navedenega bo v promocijsko prvenstvo napredovalo kar 13, oziroma 14 ekip iz 1. AL. Jasno je, da se Štandrežcem ponuja enkratna priložnost, da si zagotovijo mesto v višji ligi.
Prepričanje v uspeh ni iz trte izvito. Dejstvo je, da si je vodstvo štandreškega kluba precej prizadevalo, da je primerno okrepilo ekipo. Skrb je posvetilo predvsem obrambi, ki je v lanski sezoni pokazala dokajšnje negotovosti in je prejela celo kopico odvečnih zadetkov. S prihodom vratarja Pascolata (bil je član državne amaterske reprezentance) je Ju-ventina zadela v črno in si zagotovila enega najboljših vratarjev iz deželne nogometne amaterske stvarnosti. Še vač: od Cormoneseje (promocijska liga) je prišel branilec Capotorto, ki je že na srečanjih za deželni pokal potrdil njegovo odločnost in gotovost. Obrambno vrsto pa bo letos sestavljal tudi Nadali, ki prihaja iz vrst Pro Gofizie (meddeželna liga) in je dodatno jamstvo kar zadeva solidnost štandreške obrambe.
Ob tem ne smemo pozabiti na Marka Černigoja, gotovo enega boljših slovenskih igralcev na Goriškem, ki si je zaradi nogometnega znanja »zaslužil« nastop v kakovostnem prvenstvu. Novi trener Bruno Čampi pa je že na dosedanjih srečanjih pokazal, da zaupa najmlajšim in je zato iz mladinske združene ekipe poklical kar štiri šestnajstletnike, ki veliko obetajo. To so Marušič, Devetak, Peršolja in Peteani, ki bodo sestavljali skupino dvajsetih igralcev, ki bodo na razpolago trenerju za letošnje prvenstvo. Očitno se je dogovor združevanja mladinskih ekip izkazal za pozitivnega in prvi rezultati so že na dlani.
Kaj pa mislijo neposredni interesenti o letošnjem prvenstvu? Kapetan ekipe Massimo Tabaj je mnenja, da bo prvenstvo zahtevnejše od lanskega, saj se je večina ekip okrepila in skoraj vsi računajo na napredovanje. O Juventini pa je povedal, da je s prihodom novih igralcev močnejša od lanske postave, čeravno obstajajo še določene težave v napadu, ki jih bodo skušali kompenzirati z boljšo igro v obrambi.
Prvo tekmo boste odigrali na domačem igrišču (stadion Baiamonti) proti Pro Avianu. Kaj meniš o nedeljskem nasprotniku?
»Resnici na ljubo moram povedati, da nisem najboljše seznanjen s stvarnostjo našega nedeljskega nasprotnika. Ekipa je lani dobila prvenstvo 2. amaterske lige in že zaradi tega lahko računamo, da bo prežeta z dokajšnjo borbenostjo in željo, da bi na najboljši način začela novo prvenstvo. Pro Aviano pa poznam iz prejšnjih let, ko je nastopal celo v
meddeželni ligi in povedati moram, da je takrat predstavljal trd oreh za vsakega nasprotnika.«
Tudi predsednik Juventine Lado Mar-chi je mnenja, da je ekipa letos solidriej-ša in da bo znala svojim navijačem pripraviti marsikatero presenečenje. »Predvsem v obrambi,« je ugotovil, »smo se znatno okrepili in prihod vratarja Pascolata nam daje zagotovilo, da smo zabeležili enega največjih uspehov na kupoprodajni borzi, saj gre za igralca, ki je pred tremi leti celo branil barve državne reprezentance.«
Da razpolaga Juventina z odlično obrambo In dobro vezno vrsto ni nobenega dvoma, kaj pa napad?
»Pomanjkanje pravega sredinskega napadalca jasno predstavlja handikap, ki ga je tudi težko odstraniti. Celo poletje smo se trudili, da bi dobili primernega napadalca, ki bi rešil našo sterilnost. Dejstvo pa je, da takih igralcev je zelo malo in za tiste, ki so na razpolago, je treba odšteti astronomske vsote, ki presegajo zmogljivosti društva, kakršno je naše. Sicer tudi glede tega vprašanja ne gre obupati, saj se rok za nakup igralcev zaključi oktobra in obstaja celo možnost, da nam bo uspel veliki met. Težave z napadalci pa narekujejo tudi našemu društvu, da posebno pozornost posveti naraščaju. Tako izbiro smo tudi storili in dejstvo, da kar štiri mladi fantje, ki so izšli iz združene ekipe, bodo igrali v članski postavi, gre posebej pozdraviti. S tem v zvezi bi dodal, da bomo letos razpolagali z odlično postavo mladincev (naraščajniki), ki se bo potegovala za najvišja mesta v prvenstvu, kar tudi priča o skrbi, ki jo kažemo do naraščaja.«
Letošnje prvenstvo se obeta dokaj kakovostno. Kdo so glavni favoriti za končno zmago in kaj meniš o Pro Avianu?
»Res je, da se je večina ekip okrepila, kar bo tudi od nas zahtevalo največjo zbranost in odločnost. O favoritih je težko govoriti, čeravno menim, da imajo Trivignano (lani je igral v promocijski ligi), San Canzian in Tamai največ možnosti za končni uspeh. O Pro Avianu nimam preveč informacij. Vem, da je pred nekaj leti nastopil v višjih ligah, kar priča, da gre za ekipo z določeno izkušenostjo.«
David Klanjšček je lani imel v marsičem prav, ko je ocenjeval možnosti Juventine. Zato smo ga tudi tokrat vprašali, kako ocenjuje prvenstvo in kaj meni o Juventini.
»Kot so že drugi povedali se letošnje prvenstvo obeta izredno zahtevno in to tudi zaradi prisotnosti treh tržaških ekip (Fortitudo, Costalunga in Ponziana). Res pa je, da smo se tudi mi primerno ojačili, tako da lahko mirne duše zatrdim, da razpolagamo z najboljšo obrambo prvenstva. Glede napada, o katerem v zadnjem času teče precej besed, bi rekel, da ni lahko dobiti primernega strelca, še posebno ne na Goriškem, kjer je takih igralcev izredno malo. Sicer ne vidim v tem tako velikega problema. Razpolagamo z vrsto igralcev, ki se dobro znajdejo v nasprotnih kazenskih prostorih in tudi možnost izbire različnih taktičnih variant nam dovoljuje, da se prilagajamo nasprotniku in njegovi igri.
Sam prihod trenerja Bruna Campija pa gre pozdraviti kot pomembno dejstvo, saj nam je že po prvih tednih skupnega dela posredoval svoj pogled na nagomet-no stvarnost, ki ne sme biti prežeta s preveliko dramatizacijo dogodkov in mora sloneti predvsem na resnem delu. Veliko skrb, ki jo je Čampi posvetil fizičnemu delu, bo svoje sadove gotovo rodila v teku prvenstva, ko bo treba celih devetdeset miniut igrati na določenem nivoju. Ob tem bi rad nekaj besed izrekel v obrambo napadalca Andalora, ki je večkrat pod kritiko. Osebno imam vanj veliko zaupanje in prepričan sem, da se bo v tem prvenstvu izkazal. Ne smemo namreč pozabiti, da si je pred dvema letoma, na prvem srečanju, zlomil nogo in eno leto sploh ni igral. O samem prvenstvu pa bi rekel, da je naš cilj napredovanje, saj se nam letos ponuja enkratna priložnost, da se prebijemo v promocijsko ligo. Ce tega ne dosežemo je boljše, da vsi skupaj obesimo nogometne čevlje na klin. Nedopustno bi namreč bilo, da bi se kaj takega primerilo, potem ko se je društvo toliko prizadevalo, da je sestavilo zares kakovostno postavo.«
SEZNAM IGRALCEV
VRATARJA: Pascolat in Cettolo.
BRANILCI: Capotorto, Chizzolini, Krpan, Nadali, Travagin, Trevisan, Marušič, Peršolja.
VEZNI IGRALCI: Bastiani, Tabaj, Cingerli, Kavs, Peteani, Maso, Černigoj-
NAPADALCI: Andaloro, Klanjšček, Del Negro, Devetak.
SPORED TEKEM JUVENTINE
1. kolo: JUVENTINA - Pro Aviano (23. 9. 90 - povratno kolo 20. 1. 91),- 2. kolo: Trivignano - JUVENTINA (30. 9. 90 - 27.
1.	91); 3. kolo: JUVENTINA - Pro Cervig-nano (7. 10. 90 - 3. 2. 91); 4. kolo: JUVENTINA - Percoto (14. 10. 90 - 10. 2. 91); 5. kolo: Ruda - JUVENTINA (21. 10. 90 - 17.
2.	91); 6. kolo: JUVENTINA - Cordenone-se ( 28. 10. 90 - 24. 2. 90); 7. kolo: Fortitudo - JUVENTINA (4. 11. 90 - 3. 3. 91); 8. kolo: JUVENTINA - Pro Fiumicello (11. 11. 90 - 10. 3. 91); 9. kolo: San Canzian -JUVENTINA (18. 11. 90 - 17. 3. 91); 10. kolo: JUVENTINA - Ponziana (25. 11. 90 - 24. 3. 91); 11. kolo: Tamai - JUVENTINA (2. 12. 90 - 7. 4. 91); 12. kolo: JUVENTINA - Costalunga (9. 12. 90 - 14. 4. 91); 13. kolo: Lauzacco - JUVENTINA (16. 12. 90 - 21. 4. 91); 14. kolo: Sangiorgina -JUVENTINA (6. 1. 91 - 5. 5. 91); 15. kolo: JUVENTINA - Aguileia (13. 1. 91 - 12. 5. 91).
RUDI PAVŠIČ
iz planinskega sveta - iz planinskega sveta - iz planinskega sveta
ALPINISTI ŽE POSTAVILI VIŠINSKI TABOR 2
Prejšnji teden smo poročali, da so člani odprave »Alpe Adria Sagarmat-1*0 expedition 1990«, srečno prispeli v °azni tabor pod Everestom po šestdnevni nagli hoji in vasi Mri in tridnevnem počitku za aklimatizacijo v Zamahe Bazarju. Bazni tabor so do-segli prejšnjo soboto, 8. septembra, in si okolico podrobno ogledali. Sporoči-‘‘ so, da so imeli srečo in da ni bilo
nobenih velikih težav pri prečkanju ledenega slapu, zato so se takoj lotili dela in že naslednji dan postavili Prvi višinski tabor. V naslednjih dneh so nadaljevali z delom in pred štirimi dnevi že postavili višinski tabor 2 v 'fišini 6.400 metrov. Tja že nosijo potrebno opremo in hrano, ki je redno, skupaj s šerpami in nosači, prispela v Pozni tabor. Oglasil se je namreč za-jdsni vodja odprave Andrej Štremfelj, k' je povedal, da se vsi člani v redu Počutijo in se med seboj dobro razumejo pri skupinskem delu postavljala višinskih taborov potem, ko so Ppremili pot čez ledeni slap.
Včeraj sta v bazni tabor prispela ‘Udi Silvo Karo in Janez Jeglič, prav oko člana odprave na Everest, ki sta t. septembra dosegla vrh Bhagiratija ‘‘ v indijski Himalaji. Pridružila sta e odpravi in tudi sama začela s pri-Pravami za naskok na Everest.
JEGLIČ IN KARO NA BHAGIRATIJU III
o,PPa slovenska priznana alpinista, ‘v° Karo in Janez Jeglič, sta 7. se-Ičrnbra ob 9.15 osvojila 6454 metrov izi Bhdgirati III in s tem potrdila Vrh,no vrst0 dosežkov slovenskega mjPskega alpinizma doma in v sve-ski .glič in Karo sta odpotovala v »Alln* otpinistov, članov odprave I9ooe Adria Sagarmatha expedition Odli h ‘n se ustavila v New Delhiju, Koder sta se v družbi zdravnice
Mojce Zajc odpeljala do Gangatarija in nato z nosači pešačila še dva dni pod zahodno steno gore, ki sta jo mislila osvojiti. Po dveh poskusih vstopa v 1600 metrov visoko steno, ki sta se izjalovila zaradi slabega vremena, sta Jeglič in Karo končno 2. septembra uspešno začela svoj podvig v steni in kljub poslabšanju vremena nadaljevala v čistem alpskem stilu vzpon do vrha, ki sta ga dosegla 7. septembra, potem ko sta pet dni prenočevala v steni. Med vzponom na vrh sta morala premosfiti več tehničnih težav A4, VIII v prosti skali in naklonino 85' v ledu. Menda je zahodna stena Bhagiratija III tehnično najbolj zahtevna smer v indijski Himalaji. Se isti dan sta Jeglič in Karo sestopila po severovzhodni strani in v nedeljo 9. septembra prispela v New Delhi, odkoder sta se takoj odpeljala v Kathmandu, da dohitita člane odprave, ki se pripravlja na naskok na Everest.
REINHOLD MESSNER V KRANJU
Dvorana kina Center v Kranju je bila premajhna za vse alpiniste, ljubitelje gora in radovedneže, ki so se zbrali, da v svoji sredi pozdravijo slovitega »gorskega kralja« Reinholda Messnerja, ki je ob tej priložnosti segel v roko trenutno največjemu alpinistu na svetu Tomu Česnu. Messner je prišel na obisk k slovenskim alpinistom in širši publiki prikazal vrsto 200 diapozitivov s svojih najbolj tveganih podvigov na osemtisočake in z nedavnega 92-dnevnega pohoda po Antarktiki. Povedal je, da ima v prihodnjih letih v načrtu prečkanje puščave Gobi.
IZLET NA BAVŠKI GRINTAVEC
Še je čas za prijave za izlet na Bovški Grintovec v soboto, 22., in nedeljo, 23. septembra, ki ga prireja SPDT.
Udeleženci se bodo peljali z avtomobili do vasi Soče. Vsekakor daje vsa potrebna pojasnila vodja izleta Mario Milič, ki odgovarja na telefonsko številko 229258.
NA UČKI
Prejšnjo nedeljo, 16. septembra, je bil uspeli planinski pohod na Učko, ki ga vsako leto prireja Planinsko društvo »Kamenjak« z Reke. Pohoda se je udeležila tudi desetina planincev, članov SPDT, ki so s pohoda odnesli prijetne vtise, čeprav jim vreme ni bilo preveč naklonjeno.
POROKA
V PLANINSKIH VRSTAH
Vse odbornike in člane SPDT je razveselila vest, da se je v nedeljo, 16. septembra, poročila dolgoletna pridna planinka in odbornica mladinskega odseka Adriana Margon. Srečni novoporočenki in njenemu izvoljencu Robertu Glavini iz srca čestita vsa vesela planinska družba in želi, da bi jima bilo skupno življenje posuto s samimi planikami, slečem in sviščem in da ni čimprej poskrbela za rod mladih planincev.
FINANČNO BREME ODPRAVE NA EVEREST
Priprave in organizacija alpinistične odprave na Everest so zahtevale od SPDT veliko finančno breme. Kljub podpori javnih ustanov in posameznih sponsorjev mora društvo premoščati precejšnje težave za plačilo odprtih računov in dolgov. SPDT se zato obrača na svoje člane, prijatelje in somišljenike s prošnjo, da bi z denarnimi prispevki omogočili društvu, da bi se čimprej rešilo finančnih obvez.
(L. A.)
DEŽ OVIRAL TEKMO V KRANJU
Tekma v športnem plezanju Rock Master '90 je bila zaradi dežja s sobo-
te prenesena na nedeljo. Smer je bila dolga 13,5 m. Pri moških je zmagal Jean Baptiste Tribout, ki pa ni priplezal do vrha. Drugi je bil Bojan Leskovšek (AAO), tretji pa Nejc Zaplotnik (AO Kranj), sin istoimenskega alpinista, ki je pred leti preminil v Himalaji. Pri ženskah je zmagala Corin-ne Labrune, druga je bila Nataša Stritih (AO Kranj), tretja pa Damjana Klemenčič (Plezalni klub Škofja Loka). Zadnja dva tekmovalca nista mogla nastopiti zaradi dežja, a so tekmo vseeno proglasili za veljavno. Gledalcev je bilo okrog 1500.
JAPONSKI ALPINISTI NA ŠIŠA PANGMI
Kar 25 članov od 32-članske uprave akademskega alpinističnega kluba iz Kiota je v avgustu osvojilo vrh Šiša Pangme, ki je edini osemtisočak povsem na ozemlju Tibeta. Na vrh so se povzpeli tudi starejši 60 in 59-letni alpinisti.
PODVIG MLADEGA ALPINISTA
Petnajstletni Ljubljančan Stanko Židan je v ZRN v Frankenjuri splezal med drugimi tudi smer Target X-/X, za katero je potreboval devet dni študija, ter več smeri 7c na vpogled.
DOMAČE VESTI
Za veliki šmaren je Angelo Kermec s soplezalcem Mariom Šchiemerjem prepelezal Tone delle Genziane v Pe-ralbi po direktni smeri Mario Novelli, 400 m V, mestoma V/-, v treh urah in pol. Konec avgusta pa sta se podala na Monte Cavallo v Karnijskih Alpah, kjer sta v smeri Di Marco-Di Marco plezala varianto Masi lis, 450 m, V+, v 4 urah in pol. Kermec meni, da je varianta ocenjena prenizko, kajti težave so mestoma VI-/VI. (J. B.)
obvestila
SHINKAIKARATE KLUB obvešča, da so se pričeli treningi v občinski telovadnici na Proseku, Ul. S. Nazario, in to začasno ob torkih in četrtkih od 18. do 21. ure, razdeljeni po starosti in stopnjah. Za informacije tel. na št. 327342.
ŠD POLET
-	KOTALKARSKA SEKCIJA obvešča, da so odprta vpisovanja za nove tečajnike (letnike 1983/84) in tudi za druge ljubitelje kotalkanja. Interesenti naj se javijo na Poleto-vem kotalkališču od 18. do 20. ure vsak dan, razen sobote in nedelje, (tel. 211758).
ŠD MLADINA
obvešča, da se nadaljujejo skupni treningi smučarjev in rolkarjev ob sredah ob 18. uri. Zbirališče na igrišču Doma A. Sirk. Ker je v polnem teku prvi test, je zaželena polna udeležba.
OK VAL IN NAŠ PRAPOR obveščata, da je v teku vpisovanje za tečaj miniodbojke (letniki 1980/81/82/83). Vpisovanje sprejemajo na tajništvu (Giorgio Corva) vsak dan med 13.30 in 15.00. Telefon 521420.
SK DEVIN
organizira ob Oktoberiestu štiridnevni izlet v Salzburg in Miinchen od 21. do 24. t. m. Za vpisovanje in informacije Jordan Purič - tel. 327196 in Bruno Škerk tel. 200236.
ŠD KONTOVEL
-	ODBOJKARSKI ODSEK sporoča, da bo prvi trening miniodbojke in superminiodbojke v ponedeljek, 24. t. m. ob 16. uri v telovadnici ob društvenem športnem igrišču na Kontovelu. Vabljene nove in dosedanje odbojkarice.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
četrtek, 20. septembra 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
M
V moskovskem generalštabu so se na slovesnosti zbrali generali vzhodnega bloka
Vojaški predstavniki Vzhodne Nemčije so se poslovili od Varšavskega pakta
MOSKVA — Tretji oktober, to je zgodovinski datum združitve Vzhodne in Zahodne Nemčije, že močno trka na duri. Včeraj je bila v moskovskem generalštabu Varšavskega pakta slovesnost, na kateri so se vzhodnonemški vojaški predstavniki uradno poslovili. Nova Nemčija je namreč sklenila, da se bo opredelila za pakt Nato, zato je bila odpoved Varšavskemu paktu obvezna.
Sovjetska tiskovna agencija Tass je poročala o poteku včerajšnje slovesnosti na moskovskem generalštabu. Osrednji govor je imel general Petr Lušev, ki je podčrtal pomembnost in napore vzhodnega pakta, ki je bil v petintridesetih letih obstoja dober garant za mir in stabilnost v Evropi. Lušev je med drugim poudaril izjemen doprinos vzhodnonemških vojaških sil za čimsmotrnejšo obrabno politiko ter za razvoj prijatejstva in sodelovanja med državami, ki so članice Varšavskega pakta.
Med slovesnostjo so posegli še številni politični in vojaški možje. Vsem je bila skupna misel, da bi sedanje dobre odnose med predstavniki Vzhodne Nemčije in ostalimi članicami pakta še naprej ohranili v korist okrepitve miru.
Vzhodnonemški vojaki torej uradno zapuščajo Varšavski pakt, sovjetski vojaki, ki so nastanjeni na ozemlju Vzhodne Nemčije pa se bodo počasi vračali domov. Tu naj bi ostali še tri, štiri leta, dokler ne bo uspelo sovjetskim vojaškim oblastem poskrbeti za 380 tisoč vojakov, ki so sedaj nastanjeni na omenjenem nemškem ozemlju.
Preteklega 12. septembra so se v Moskvi sestali zunanji ministri obeh Nemčij ter zmagovalcev druge svetovne vojne (ZDA, Sovjetska zveza, Francija in Velika Britanija), ti. skupina dva plus štiri, ki je med drugim vzela v pretres tudi odhod sovjetskih vojakov iz Vzhodne Nemčije. Nemški kancler Kohl je s tem v zvezi sporazumno s sovjetskim ministrom Ševardnadze-jem namenil kar 15 milijard nemških mark za selitev sovjetskih vojakov z nemškega ozemlja. Pomembna je tudi vest, da pripravljata največja svetovna vojaška pakta, Nato in Varšavski, skupno resolucijo, ki naj bi nudila pravo osnovo za nadaljnje tesnejše sodelovanje med paktoma. To pomeni, da bosta vojaški združenji po odpravi hladne vojne medsebojno sodelovale za ohranitev svetovnega miru in čim-plodnejšo skhpno rast.
Združitev obeh Nemčij pa najbolj skrbi italijansko kmetijsko združenje. Njeni predstavniki namreč trdijo, da bodo lahko izdatki za združitev - samo naslednje leto naj bi presegli kar 2 tisoč milijard lir - močno preizkušali bilanco ES.
Včeraj se je v Berlinu predzadnjič sestala tudi vzhodnonemška vlada, ki je med drugim odredila takojšnje zaprtje republiške palače zaradi hlapov azbesta, ki pronicajo iz okuženih sten.
Na sliki (Foto AP): tudi znak vzhodnonemške vlade bo postal del evropske zgodovine. Sam uradnik vlade je poskrbel za njegov prenos v bližnji berlinski muzej.
Ko še ni znan datum volitev in ni ustreznega zakona
V Srbiji že krožijo imena tekmecev
Slobodana Miloševiča
BEOGRAD — V Srbiji še niso sprejeli zakona o izvolitvi predsednika, prav tako pa še ni znano kdaj bodo volitve, zato pa je tako imenovana javnost že sestavila pisan seznam najrazličnejših kandidatov za šefa države. Čeprav njegova kandidatura še ni bila uradno napovedana, je na prvem mestu sedanji predsednik Slobodan Miloševič.
Zelo odmevna je bila prva uradna kandidatura iz vrst demokratske stranke, ki se je nepričakovano opredelila za princa Tomislava Karadjordjeviča, 62-letnega farmarja iz Velike Britanije, ki še nima jugoslovanskega potnega lista, niti državljanstva. S tem je demokratska stranka želela prevzeti pobudo znotraj bloka združene srbske opozicije.
S to potezo so nedvomno hoteli pritegniti naklonjenost volilcev, ki bi se sicer lahko opredeljevali med Miloševičem in vedno bolj priljubljenim Vukom Draškovičem, voditeljem srbskega gibanja obnove. Seveda se Draškovič že vidi ha predsedniškem prestolu in te ambicije niti niso brez podlage, če upoštevamo razpoloženja njegovih privržencev in celo političnih nasprotnikov.
V Srbiji pa je vedno več neznank glede neke druge osebnosti, ki se še vedno noče dokončno opredeliti glede strankarske pripadnosti in političnih ambicij. Gre za Dobriča Cosiča, s katerim bi se rada povezala tako pozicijo, kot opozicija. Pozicija ga namreč že vidi na čelu bodočega parlamenta Srbije, opozicija pa si ga želi na sedanjem Miloševičevem položaju. Zato je iz zrenjaninskega odbora zveze reformnih sil že prišel uraden predlog s Cosičevo kandidaturo. Ne glede na to koliko resnice in realnih možnostih je v omejenih kombinacijah, pa le-te zgolj dokazujejo, da je Cosič zanje osebnost, ki bi lahko razrešila volilno zmešnjavo v Srbiji. Na koncu moramo omeniti še enega politika, s katerim si Miloševič za zdaj »deli« privrženost potencialnih volilcev. Vodja Srbov na Hrvaškem Jovan Baškovič je že napovedal udeležbo srbske demokratske stranke na večstrankarskih volitvah v Srbiji. Njegova lastna kandidatura je sicer še predmet ugibanj, vendar pa je njegova priljubljenost v Srbiji nedvomna.
Seveda je ob vseh predsedniških kandidatih trenutno težko uganjevati ali se bo opozicija lahko produktivno organizirala v dokaj kratkem času in tako ogrozila kandidata številka ena, Slobodana Miloševiča, (dd)
Eksplozija plinovoda v bližini Medicine
BOLOGNA — Nekaj kilometrov od Fossatona pri Medicini v bolonjski pokrajini je včeraj zjutraj malo po sedmi uri odjeknila silna eksplozija.
Na kraju eksplozije so se dvignili tudi do 30 metrov visoki ognjeni zublji, krajevno prebivalstvo pa se je razbežalo po bližnjih poljih. Čeprav so mnogi ugibali, če ni šlo morda za močan potres, so že nekaj minut po eksploziji ugotovili,’ da je preplah povzročila okvara v plinovodu družbe Snam. Plinovod dovaja v Severno Italijo plin, ki ga črpajo pri Ravenni.
V cevi, ki teče dva metra pod zemljo, je zazijala poldrugi meter dolga luknja, iz katere so uhajale velike količine plina. Eksplozija je pustila za seboj globoko sled v zemlji, ogenj pa je oplazil nekatere osebe, ki so živele v neki bližnji kmečki domačiji. Osebe, med katerimi je tudi 10-letni otrok, so bile le lažje
ranjene, domačija, ki sta jo delili družini Zienna in Maisto pa je popolnoma uničena.
Na kraj eksplozije so prihiteli gasilci iz bližnjih krajev. Pri gašenju so se krepko namučili in porabili vodo iz trinajstih avtocistern. Gasilci so se morali tudi boriti s časom, saj je obstajala nevarnost, da bi ogenj zajel še dva rezervoarja plina za hišno ogrevanje. V poldrugi uri so gasilci zaključili svoje zahtevno delo, nato pa so prizorišče nesreče pregledali karabinjerji in tehniki družbe Snam.
Slednji so ugotovili, da gre za skrajno redek primer okvare, vendar so priznali, da je treba nesrečo pripisati naključju ne pa atentatu. Eksplozijo naj bi povzročile iskre, ki so nastajale zaradi trenja nekaterih kovinskih delov. Tehniki Snam so vsekakor zagotovili, da ne bo zaradi nesreče prišlo do težav z dobavo plina za domačo uporabo.
Napetost med Mohawki in oblastjo se ponovno nevarno stopnjuje
MONTREAL — Spor med potomci indijanskega plemena Mohawk in kanadskimi oblastmi, ki jim hočejo razlastiti zemljo, se verjetno še ne bo zgladil. Po desetih tednih bolj ali manj ostrih protestnih akcij je včeraj prišlo do pravega spopada med Mo-hawki in vojsko, ki je s helikopterji prišla v indijanski rezervat Kahnawa-ke v Ouebecu. Domačini so najprej dvignili cestne zapore, ko pa so jih vojaki podrli, je prišlo do nevarnega prerivanja in suvanja, v katerem sta bili dve ženski huje poškodovani. Vojaki so se branili s puškinimi kopiti, uporabili pa so tudi solzivec (na sliki).
Podatki o številu ranjenih so protislovni: oblasti poročajo, da se je v bolnišnico zateklo sedem vojakov, zdravstveno osebje iz rezervata pa trdi, da so med ranjenci samo Indijanci. Predstavniki Mohawkov pa so kljub vsemu potrdili, da se ne bodo odrekli pridobljenim pravicam: zemlje, na kateri naj bi zgradili elitno igrišče golfa ne bodo odstopili za nobeno ceno.
Brez Rockyjev zato pa z Rauli
RIM — Revija Prospettive nel mon-do je poskrbela za novo skico italijanskega sodobnega življenja.
Tokrat je pregledala krstne liste v nekaterih italijanskih velemestih in tako ugotovila, da se je v imenovanju otrok v zadnjem letu nekaj le spremenilo.
Pravzaprav ni jasno, kako je Prospettive nel mondo ugotovila, da so se mnogi odločili za ime Silvio izključno zaradi Berlusconija. Po tej logiki so tudi Giovanniji vezani na Agnellija, ne pa na apostola.
Sicer pa je dojenčkom ženskega spola menda usojeno, da se imenujejo kot junakinje televizijskih nanizank, na primer Celeste in Veronica. Na slabšem so v Ravenni, kjer se na matičnem uradu čudijo preštevilnim Ivanom, Borisom in Raulom. V Milanu so ugotovili, da so privekali na svet nekateri Lotharji (po nogometašu Mat-thausu), v Neaplju pa... uganite za koga so se odločili? Za Diega, seveda! Gennari in Pasguali so menda že stvar kolektivne zgodovine in prav nič v skladu s sodobnim časom. Še dobro, da so Sandokane ugnali razni Pierluigi in Gianfranci!
San Gennaro tudi letos ni razočaral vernikov
Neapeljski kardinal drži v rokah ampulo z utekočinjeno
krvjo mestnega zavetnika	(Telefoto AP)
V Nevadi bo javno hišo upravljala zvezna vlada
RENO (NEVADA) — Razvpito javno hišo Mustang Ranch, ki je več let razveseljevala prebivalce Rena in daljne okolice, bo odslej upravljala vladna oblast. Lastnik Joe Conforte se je namreč znašel pod pravcato goro dolgov in neplačanih davkov, zato je oblast iz Nevade odločila, da Mustang Ranch zarubi.
Joe Conforte se je že nekaj mesecev trudil, da bi vsaj za silo zgladil spore s strogo ameriško davkarijo, vendar mu to ni uspelo. Zaradi njegove potratnosti pa je sedaj na cesti 105 deklet in na desetine drugih uslužbencev. Zadevo je na pooblastilo vlade vzela v roke podjetna gospa Jerri Coppa, ki je v preteklosti že rešila zle usode neki drugi manjši bordel v Nevadi. Z Mustang Ranchem pa zadeva ne bo tako lahka, saj ga je bivši lastnik Conforte prijavil tudi kot delniško družbo, v prvih letih poslovanja pa so njegove delnice prednjačile v nevadski borzi.
Dolgočasila se je
TERAMO — Nekega tovornjakarja je zamikalo, da bi se pobliže spoznal z dekletom na poziv, pa je poskusil. Poklical je na naslov, ki mu ga je priporočil znanec in se dogovoril za uro obiska. Ko je le-ta napočila, pa ga bi skorajda kap. Za vrati ga je pričakala s skromnimi krpicami pokrita in z dragocenim ustnikom med prsti... lastna soproga, ki ni bila nič manj presenečena od presenečenega obiskovalca.
Ljubezenska noč se je končala, prav za prav začela, s krepkimi zaušnicami, ki so zdolgočaseno tovornjakarjevo gospo spravile v bolnišnico.
Zamikal ga je »zlati« tovor
VICENZA - Priložnost dela tatu, pravi pregovor in to je na lastni koži okusil tudi voznik nekega podjetja, ki z blindiranimi vozili prevaža denar in druge dragocenosti. Predsinočnjim so nul naročili, naj odpelje na varno nič manj kot 400 kilogramov zlata, 31-letni šofer Diego Righi pa )e brž pomislil, da bi mu vsaj nekaj dragocenih palic prišlo še kako prav.
S prijateljem sta sestavila načrt, kako bi vozilo in mamljivi tovor izginila neznano kam. Podjetni Righi je odpeljal kombi, vendar ni nikoli prispel na cilj, to pa je močno vznemirilo tako prevozno podjetje kot stranko, ki je naročila prevoz. Že isto noč so Righija začeli iskati s helikopterji, vendar brez uspeha. Včeraj pa se je fant skesal. Telefoniral je delodajalcu in povedal, kje se skriva. Slednji je obvestil policijo, ki je poleg nesojenega tatu našla tudi ves dragoceni plen. Sedemnajst od 25 zlatih palic je Righi sicer že zakopa) v jašek za hišo, vendar so jih možje postave našli brez večjih težav.