foitnlnt Leto (!.. štev. 48 (shaja ob « cfutraj. Sune eeloictM . 180 K ■MtiM .....■ n zased ®0 . ca nosemstv* . <0* V sreda dne 23. fetnuarfa 1921. Posamezna štev. 1 K OgtMf s» »t«» ■»«■ eafl ojjtfcs* 1o W i stolpca (58 a.®) >ShM 3 K Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Uredništvo* Miklošičev* cesta it Ig Telefon it 7Z Uoravni&tvof Sodna oliea it. 8» Telefon it. 38. B&Eun Ier. poit ček. itev.lim Ljubljana, 22. februarja. Zadnji čas se ničesar ni dogodilo, kar bi opravičevalo trditev, da je začela vlada ali država kulturni boj. Odkar gospod Verstovšek ni več poverjenik, gospod Vadnjal pa ne več predsednik višjega šolskega sveta, klerikalno časopisje vendarle neprestano kriči o kulturnem boju. V ta boj štejejo klerikalci tudi izpremem-bo v višjem šolskem svetu, ki obstoji v tem, da dobi v tej korporaciji enega zastopnika več učiteljstvo, enega pa kmetijstvo: Tudi smatrajo klerikalci za napad kulturnega boja, ker je minister prosvete Svetozar Pribičevič ponovil in izpopolnil naredbo svojega prednika o uvedbi sokolskega telovadnega sistema v šole, proti kateremu ni bilo v ostalem od klerikalne strani nobenega odpora, dokler ie bil poverjenik Verstovšek. Prav nič se ni zgodilo, kar bi za normalnega človeka moglo znaČiti kulturni boj in vendar ga vidijo klerikalci tudi v tem, da je poverjenik Ribnikar začasno zasegel v javni prid za kulturne namene klavnico, mesnico in skladišče v bodoči cerkvi sv. Jožefa ter da je njegova naredba o posegu po bankah slučajno zadela tudi klerikalno «Gospodarsko banko*. Klerikalci hočejo kulturni boj za vsako ceno in zato ta boj pripravljajo, refijo .in pospešujejo vsepovsod. Oznanjevanje kulturnega boja od strani klerikalcev značj neizmerno slabost klerikalne stranke. Doka-3Wje, da je klerikalna stranka s svojo javno gospodarsko politiko že do-igrala in da ie klerikalna politika doživela popoln fiasko. Kulturni boj je za klerikalno stranko pagat ultimo. Da je temu tako dokazuje tudi način klerikalnega boja v tem' vprašanju. Klerikalno časopisje vseh vrst neprestano apelira na verska čustva občinstva, neznane, a vsekako temne eksistence zb;rajo vernike, skrivaj, da jih fanatizirajo za verske ideale, ki so «ogroženi». Nastop klerikalnih amazonk na sobotnem shodu v Mestnem domu in njih blazno kričanje: «Do!i s antikristom! Vero si ne damo vzetK priča o globokostl kleri-ka ;iie kulturno - bojne subverzivne agitacije. In baš to je značilno, da so avantgarda klerikalne politike sedaj samo še ženske kot za kulturni boj najpripravnejše sredstvo. Z vso vnemo so se vrgli v zadnjem času na mladino veroučitelji, ki smatrajo za svojo špeajalno nalogo odvračati šolarje od Sokolstva. Včeraj so se vršile pri ljubljansk"h uršulinkah za deklice meščanske šole duhovne vaie, pri katerih je kate-net zaničeval Sokolstvo ter se končno povspel do trditve: «Za vas, ki ste pri Sokolu, je najboljše, da takoj skočite v Gruberjev kanal*. Ne vemo, ali bi se bolj čudili brezsrčnosti, krutosti in nemoralnosti katoliškega veroučitelja, ki se ne sramuje gnati 10 do I2letne deklice v samomor, ah pa predrznosti klerikalnega fanatika, ki se drzne v očigled ministrskim odredbam o sokolski telovadbi tako nastopiti napram oficijelno pridani telovadni organizaciji. Uršu-Imska samostanska šola je zasebna sola, ki uživa lepo državno podporo in se baš sedai zopet poteguje za pravico javnosti Ako bi minister posvete katehetu uršulinske šole milo za drago, ter odtegnil faprai zaničevanja vladnih naredb ter nemoralne vzgoje podporo ter pravico javnosti, bi bilo zopet vpitja da izziva vlada kulturni boj. Zadnje dni so bili v Beogradu zbrani vl? nov pri izvrševanju njihovih verskih . opravil, ako nista pri tem ogrožena (javni mir in morala. Nikogar se ne : sme siliti, da kaže javno svojo versko pripadnost, da sodeluje v verskoza-, konitih aktih, svečanostih, obredih in vajah, razven, v kolikor niso ti obredi uzakonjeni za osebe, ki so podkožne starišem, varuštvu in vojnim oblastim. Priznati se morajo vse veroizpovedi. Državljansko - politične pravice so neodvisne od veroizpovedi. Verske organizacije in njihovi členi ne smejo zlorabljati vere v po-ilitiene svrhe». Govornik naglasa, da re upreti nihče z izgovorom na svoje versko prepričanje. Končno se je načela debata o zlorabi vere v politične svrhe. Poslanec Avramovič( ze-mljoradnik) pripoveduje, kako je v neki pravoslavni cerkvi v Vojvodini ter v neki katoliški cerkvi v Sloveniji slišal strankarski politični govor duhovnika- Poslanec Šimrak je branil klerikalno duhovščino, češ naj se ljudje pritožujejo v 6lučaju kake zlorabe na škofa. Dr. Žerjav pa je pojasnil nato, da se vsa zloraba cerkve v strankarske svrhe vrši ravno na ukaz škofov, ki izdajajo v ta namen pastirske liste. Napram demokratski stilizaciji, da so to principi verske tolerance in i se zabranjuje zloraba vere v politic-prosi predsednika dr. Ninčiča, nai Im svrfae> povdarja poslanec Laza odredi pavzo, da se doseže v f&n j Markovič, da bi bilo najbolje pre-vnrašanju sporazum. -Klerikalec dr., P«stiti ovadbo tega kaznjivega čina šimrak je odgovarjal na izvajanja so- \ privatnim tožiteljem, preiskavo pa cialnega demokrata Divca, naglasu- i naj vodi sodnija. Končno se je stili- joč, da vera ni stvar srca, ampak * ° J ...... razuma. Musliman Hrasnica je izjavil, da morajo veroizpovedi samo-stalno izvrševati svoje posle ia sa-mostalno upravljati svoje zaklade^ Nikogar se ne sme siliti, da prisostvuje obredom drugih veroizpovedi Musliman Mehmed Maglajič je podpiral predlog predgovornika, nakar je predsednik dr. Ninčič zaključil se- ziral člen 13, tako, da se kaznujejo predsfavitelji veroizpovedi, ki bi v cerkvi ob priliki službenih izjav, ali kakorkoli vršeč svojo službo vpora-bili duhovniško oblast za. strankarske svrhe. Preganjanje se začne na zasebno ovadbo Preiskavo vodi in krivca kaznuje kazenska sodnija. Popoldne je bila še ožja seja poslancev radikalnega in demokratskega ter jo, ker ni bilo mogoče doseči v tako muslimanskega kluba, nakar je bil važnem vprašanju sporazuma. Pri-hodnia seja se bo vršila jutri dopoldne. Po seji so se nadaljevala medstrankarska posvetovanja in je pričakovati, da bo še tekom današniega dne dosežen sporazum glede defini-i fiv^e stijizacije tega člena. | Beograd. 22. febr. (Izv.) Ob 6. uri zvečer je bila seja ustavnega odbora ! prekinjena in so se sestali zastopniki demokratov, radikalne/, zemljorad-nikov, muslimanov in klerikalcev v ministrski sobi konstituante na sejo v svrho sporazuma. Po večurni razpravi so se zedinili glede člena 13 ustavnega načrta, ki obravnava svobodo vere in vesti, vse stranke razen klerikalcev. V vprašanju avtonomije veroizpovedi glede njihovega imetja končno redigiran člen 13. Došlo je tudi do načelnega sporazuma glede člena 14, ki govori o tisku ter glede člena 15 o šolstvu. Glede teh je sporazum največjih strank siguren. Beograd, 22. febr. (Izv.) Današnji dan pomeni vel;k korak naprej v ustavnem vprašanju. Najdelikatnejši problemi o veri in šolstvu so deloma že rešeni, deloma je sporazum v načelu dosežen. Demokrati in radikalci so se postavili na najširše stališ« verske strpnosti in s tem pridobili na svojo stran muslimane, ki so najbolj ljubosumni na svoje konfesi-jonalne interese. Tudi napram zem-Ijoradnikom se je položaj znatno iz-boIjšaL Vlada je z njihovimi zastopniki vodila ves dan pogajanja. Te Grof Sforza o luki Baroš. RIM, 22. febr. (Izv.) Poluradna korespondenca dnformatore della Stampa» izjavlja, da je vprašanje lake Baroš rešeno z rapallsko pogodbo. To je izjavil na merodajnem mesta minister za zunanje zadeve grof Sforza, ki je brez ovinkov priznal,' da pripade laka Baroš JagoslaviJL To je stališče italijanske vlade, katero je svoječasno odkrito priznal grot Storža v svojem pismu bivšemu jugoslovanskemu ministru zunanjih zadev Trumbiču. je večina pristala na koncesijo v tem , dni se vzame v pretres tudi agrarno smislu, da morejo upravljati veroiz- vprašanje, pri katerem obstojajo še povedi lastna premoženja po predpisih zakona, ki ima iziti. Daljša debata se je razvila glede vprašanja, jeli imajo verske družbe, ki imajo male težave; vendar nasprotja izgubljajo ostrino. Ako se jih posreči premagati, bo ustava sprejeta z veliko večino. V vprašanju razdelitve po- glavo izven države, pravo občevanje . krajin so muslimani pričeli popuščati, z njo direktno ali preko ministrstva I Trst svobodna luka. MILAN. 2?. febr. (Izv.) «Secole» javlja: Kot gotovo Je smatrati, da se italijanski kralj udeleži aneksilskih slavnosti v Trstu. Ob ti priliki bo iz- šel slavnostni dekret, s katerim se!50®- proglaša Trst za svobodno fuko. Ozemlje svobodne tržaške luke bo obsegalo irdustrijalno cono od Skednja do Milja, želemiško središče Na-brežino do ladjedelnic v Tržiču ob naroda, ali povdariti svoje rimskokatoliško sovraštvo do Beograda. V obeh slučajih je bil to protinaroden in zato tudi protidržaven akt Ako b? zaradi tega minister vere, ali minister prosvete pokazal našim škofom potrebno rezerviranost in manj zaupljivosti kot jo zaslužijo, bo zopet po klerikalnem gozdu razlegala pesem o kulturnem boju. Forsiranje kulturnega boja je dane alfa in nmega klerikalne politike. Edinole še s kulturnem bojem upa klerikalizem, da se politično zopet dvigne iz propada, v katerega ga je sunila svetovna vojna. Treznih politikov bodo klerikalci zaman iskali v tem boju za protivnike. Prepričali se bodo, da Jugoslavija ni Av-sirija. Klerikalnih izzivanj bo kmalu že preveč. Za prevroče kulturne bo ievnike bo treba — kakor smo videli — le par curkov mrzle vode in dozdevni kulturni boj bo izvojevan kot je bil pohojen od časovnega toka klerikalizem v politiki. 1 Pogafania s ssmijo-radniki in muslimani- Beograd, 22. februarja. (Izv.) Danes popoldne so se nadaljevali pregovori z zemljoradniki, pri katerih so se pretresale niihove 22 točke Od vseh 22 točk, ki so iih stavili zemljoradniki, ie samo ena v celoti sprejeta, in sicer o invalidih in vojnih sirotah. Zahteve zemljoradnikov o strokovnem predstavništvu, vezanih mandatih, socializaciji veleposestev. niso sprejete. Ostale točke so sprejete v načelu. Pojutrišnjem se nadalfuiejo-pogajania. Beograd, 22. februarja- (Izv.) Iz Sarajeva so došli v Beograd muslimanski poslanci, tako da je seda] cel ustavni odbor skupaj. Pričakuje se odgovor ministrskega predsednika Pašiča. ki proučuje ustavni načrt muslimanov. Ko dobe odgovor Pašiča, bodo muslimani sklicali klubovo sejo. Za vodstvo politike so dobili muslimanski poslanci proste roke od strani strankinega vodstva. Pašič jim bo dal odgovor najbrže že jutri. Kakor izgled^ bodo muslimani v načelnih vprašanjih popustili. Beograd, 22. febr. (Izv.) Centralni odbor jugoslovanske muslimanske organizacije je sklenil stopiti v vlado tudi za ceno izstopa nekaterih svojih članov, ki nagibajo k Narodnemu klubu, ako vlada ustreže muslimanom pri vprašanju čuvanja historičnih granic Bosne in Hercegovine. (Dr. Nikola Gjurgjeviča kot predsednika bosanske vlade odklanjajo, ker je zaupnik Terih Arnauto-viča in mož Stojana Protiča). Naia vojska zasedla Pag. Zagreb. 22. februarja. Včeraj ob 13. ie ob velikem navdušenju prebivalstva naša voiska zasedla otok Pag. r Jugoslovanski protest radi Reke. Rim, 22. febr. (Izv.) Giornale d' Italia javlja, da je jugoslovanski odpravnik poslov pred svojim odhodom iz Rima v Beograd protestiral pri italijanski vladi proti dejstvu, da se nahaja na Reki italijanska žendar-merija in vojska, kar se protivi določbam rapallske pogodbe. V slučaju, da smatra Italija prisotnost italijanske vojske na Reki iz varnostnih ozirov kot potrebno, tedaj mora Jugoslavija kot sopodpisnica rapallske pogodbe zahtevati, da pride na Reko za vzdrževanje reda in miru enako število jugoslovanske žendarmerije oziroma vojske. Sarania za Jugoslavijo Beograd, 22. februarja. Baranjci so :opet sprejeli odločno spomenico, ki jo iameravaj~ predložiti naši vladi. Ta nemorandum zahteva iz narodnopi-•nih. gospodarskih, zgodovinskih, zera-jgsisnih in strateških razlogov, da se 3aranja združi z Jugoslavijo. Konferenca nasled* stvenih drfav. LONDON,. 22. febr. (Izv.) Italijanski minister zunanjih zadev Sforza je izjavil dopisniku «Journa!a»: Namen konference nasledstvenih držav ni, da se vzpostavi neka nova konfederacija na razvalinah avjtro-ogrske monarhije, ampak da se najde pot. po kateri bi prišlo med nasledstvem-mi državami do trajnih prijateljskih odnošajev. Vse nasledstvene države so pa odločno proti temu. da bi se poskušalo doseči nekaj, kar bi le malo spominjalo na bivšo monarhiji Beograd, 22. febr. (Izv.) D?nes je ckonomsko-financijski komite ministrov začel oretresati m ožno carino. 8c!!ševiki zavzeli Tsftis. Carigrad, 22. febr. (Izv.) Močne boljševiške divizije so v zvezi z armenskimi delegati napadle Georgi-jance pri Chagalli; po krvavi borni so se Georgijanci umaknili do železniške proge Tiflis-Erivan. Oeorgijan-ska vlada se je preselila v Kontais. Carigrad, 22. febr. (Izv.) Boljševi-ki so zavzeli Tiflis. !oj med fašisti in so« cilaSisti v Stalili. RIM, 22. febr. (Izv.) Po vsej Italiji se vrše snopadi med fašisti in sodja-1 listi. Tako je bilo več spopadov v I Rimu, v Bariju, kjer so fašisti nabili 'komunističnega poslanca Bombacci-ja. nakar so socijalisti proglasili generalni štrajk. Borbe so bile tudi v Ferrari, Veroni, Bologni. Florencl. : Aiellu, Tarentu, Milanu in Potenzi. ! Povsod je bilo nekaj mrtvih in ra-! njenih. Plebiscit v £ernii Sle* žili. LONDON. 22. febr. Zavezniška konferenca je sklenila, da se plebiscit v Ocrnji Šleziji vrši 2.0. marca. An-, glija je prevzela protektorat nad plebiscitno cono in odpošlje v Šlezijo tri bataljone vojaštva. ?nterns€lfsi?!£la dve in pol. Dunaj, 22. februarja. (Izv.) Danes ie pričela mednarodna sorijalistična konferenca, ki je sklicana po bernski predkonferenci v sviiio ustanovitve nove internacijonale. Bcuer, Elleni» gen. Seitz in drugi avstrijski socijalisti so na konferenci obdani s francoskimi in angleškimi tovariši. Iz Nemčije so zastopani neodvisni socijalisti, večinskih ni na konferenco. vs!cd česar se more govoriti samo o delnem mednarodnem zebru. Kako bodo krstili svoj j internarijonalo. se še ne ve, kot četrto najbrže ne. Boljševiki ircniziia-jo dunajsko konferenco ia predlagaj® • njeni grupaciji ime inlemacijonala dve in pol. Cficljeino pripuščati so med drugimi zastopniki A'",trije, Nemčije, Francije. Cehosiovaške, Jugoslavije, Anglije, židovskega združenja. Srbe zastopata Topaiovič in Lapčevič, Slovence Eioin Kristan in dr. Korun. — Predsednik Francoz Longe je podelil ob otvoritvi konference besedo Fridriku Adlcrju, !.i ie uvodoma pozdravljat tovariše iz Srbije ter iz onih dežel, o katerih se je reklo, da niso vrč sorija-Ifsti Z Moskvo, pravi, cia ne bodo polemizirali; Rusiji hočejo pokazati, da io boljše razumejo, kaker Rusija nje; njenega kasarniškega tona se konferenca ne bo posluževala. V duhu Mana se hočejo združiti in zmagati. Tudi Francoz Longe je pozdravil predvsem zastopnike belgijskega in. srbskega naroda ki sta postala žrtev vojne 2li»-ko Topalovič se je zahvaljeval imenom srbskega proletarijata za pozdrave in poudaria. da so imeli socijalisti vedno zaupanje v dunajski proletarijat Tei izjavi so sledili „Živio" - klici. Praga, 22. februarja. (Izv.) Splošno zdravstveno stanje predsednika Masa-ryka je trajno ugodno. Temperatura zadnjih štirih dni je znašala največ 37-1° Bitie žile 76 do 84krat na minuto. Vse vesti o kaki operaciji so brez podlage Beograd, 22. februarja. (Izv.) * Beograd je prispela delegacija za rešitev vprašanja ukinjenja sekvestrov nad imetii avstrijskih podanikov. Danes dopoldne so imeli prvo sejo z našimi delegati. Beograd, 22. februarja. (Izv.) V odsotnosti ministra za trgovino in industrijo ga bo zastopal minister za šume in rude dr. Krfzman. Dr.P.Pcslofnlk! - : Sokolska ideja v službi države. Minister za prosveto je izdal na-! sti, gospodarske osamosvojitve, na fedbo, v kateri naroča vsem šolam v drugi strani pa klerikalizera z boje-Jugoslaviji, da vpeljejo telovadbo po i vito idejo za ojačenje cerkvene poli-sokolskem načinu in da vzgajajo j tične moči za duševno varuštvo pod mladino v sokolskem duhu — to je v ljubezni do naroda in naše nove domovine. Klerikalno časopisje je zagnalo proti temu velik vrišč, sam ljubljanski škof, predstavitelj vatikanske politike v Sloveniji, se je odpeljal v Beograd priporočit Orle in tožit Sokole Zmisel škofove spomenice, ki jo je oddal prosvetnemu ministru in zmi sel pisave klerikalnega časopisja obstoji v trditvi, da je država napov «-dala katoliškim S'ovcncem versko vojno, da je ver? znova v revarro-sti, ker jo ogroža s^obodomiselstvc in pravoslavje. vodstvom duhovniškega s+anu z geslom: «Vse za vero», z dodatkom «za dom, cesarja*, toliko časa, dokler dopuščata, da duhovščina duševno lahko vlada nad ljudstvom. Sokol je požrtvovalno nadaljeval zmagovito pot v boju za nacijonalno osvoboditev in je širil uspešno svoje misli iz mest v trge in večje vasi. V možganih znanih voditeljev kleri-kalizri- v Sloveniji in izdajalcev slovenskih in slovanskih nacijonalnih teženj šusteršiča in Lampeta, se te rodila pred 15 leti misel za irtanc-vitev telovadne organizacije Ork. Ta sestavni del klerikalne stranke v Slo- Jn takrat, kadar bi stanovalci organe poklicali na pomoč. Pri vseh hišnih preiskavah mora biti navzoč predstojnik občine in dva občana. Po izvršeni preiskavi mora oblast dati prebivalcem potrdilo o preiskavi in seznam stvari, katere je preiskovalna komisija odvzela. Oglejmo si stvar nekoliko bližje Iveniji, je prevzel nalogo, vzgajati Izven dvoma je, da je sokolski telovadni sestav znanstveno rtemeljen in da je v metodiškem in fizijoleškem pogledu na višku dovršenosti ir» popolnosti. Ta trditev je odprta na strokovno mnenje poklicanih zdravnikov in strokovnjakov. Sokolski telovadni setav, ki ga je pred 50 leti vpeljal in znanstveno vtemelji? n" Čr škem vseučiliški profesor dr. M Tyrš, j sokoli od nasprotnikov sokolske mi-skrbi za enakomerni vsetrancki raz- j <-»: ^ nemško-avstriiski državni mi-voj človeškega telesa. Mednarodne j c»; nevarni elementi. Kdo je klical in svetovne tekme v Parizu, Turinu, j hukksl ljudstvo na poboie pro-Luxenburgu, Londonu, Pragi itd., ki' ~ " ----- so se jih udeleževali češki in slovenski Sokoli z odličnim uspehom, so dokazale, da se noben drug telovadni sistem ne more kosati s sokolskim. Sokolska telovadba pa je dobila fudi svojo posebno narodnd in slovansko vzgojno vsebino. Sokol je bil ustanovljen v času, ko so bili mali slovanski narodi v sužnosti Nemcev in Madžarov, v času, ko sta klerikalcem m Vatikan zvesto podpirala Nemce, Madžare in politiko nemških grofov in baronov proti slovanskim političnim voditeljem, proti slovanskemu kmetu in meščanu. «Svoboda slovanskim narodom, združite se slovanski narod i», to je bil bojni klic Tyrševih naukov, ki je bil mišljen v prvi vrsti proti nacionalnemu in gospodarskemu imperializmu Germanov in Madžarov, v drugi vrsti pa je naperjen proti njihovi zvesti zaveznici, reakcijonarr • duševni in moralni politiki klerikati/rna. Ni narodnosti brez naprednrsf;. Ti dve ideji gresta vzporedno druga poleg druge in se vzajemno r-edpirata. Istočasno, ko iščejo odlični slovanski politiki zveze med posameznimi slovanskimi plemeni in osobito z zastopniki velikega ruskega naroda, uetvaria-jočideclogiio novega slovenstva, takrat ko slovanski časnikarji slutijo bodočo usodo Evrope in se zbirajo na kongresih v Pragi, Sofiji itd., posilil Sokolstvo svoje telovadne cele v Krakov, Lvov, Zagreb, nošilia svoje sokolske učitelje v Petrograd, Moskvo, Odeso, Tiflis, Beograd, da polagajo duševno zbližati Slovanstvo za enotne poglede in borbe v bodočnosti. V notranjem razvoj u naše preteklo- Politične heležhc T Občinske volitve v Vojvod. Iz Beograda poročajo: V odelj^nj" za Vojvodino se je vršila konferenca, na kateri so se določili glavni principi za predstej"*? občinske volitve v Vojvodini. .Volilni «:stem ostane isti kakor v Srbiji, samo s to razliko, da se uporabi za kmetske občine proporcionalni sistem, doum se v mrst-nih občinah pridrži <odo vršile že priboJnji 4- Krvavi ^fVr^ v Krotn-rtachn. Iz jvljsfo dne 21. februarja: javlja ^Slovenski Vychod», je danes dopoldne prišlo do nemirov delavcev v železnarnah v Krompachu Vzrok so prehranjevale razmere. Delavci so zlasti zaradi tega nezadovoljni, ker so dobili koruzno rreko. Pri nemirih je došlo do r«*silii. ki so zahtevale človeške žrtve. Fn inžcnjtr in višii ko-tarski sodnik, ki rta hotela delavce pomiriti, fta bila u^nrčena. Dva uradnika in 'rije ovožnilei so bili ranjeni, rr.6 trmi eden težko. Pri spe padu ?. orožniftvo-n sta bila dva de- x-f.fi 'i*., mn bvra "b'*3 in 117 ranjenih, med nu- jiSokolom v letu, 913. m m ,,. ? ^ , - > J Kdo i» ~v?l iz navdušenja za Avstr.- J{rc ,h u , ,:ofcštvo io ob z^etku svetovne voine «pro-. n . i01™; . stovoline strelce* nod orožje? So-! fr,Nevc,.'a, Plenica boljseviz-kotetvo "in n?oredni ^et ne more Presblro Orlovstvu videt; druzega kot politič-! J*™'20. februar.: Boljseviški "o najemniško armado kleriknlns | Krasin se ie n* poh v Lon- mladino v duhu nazadnjaštva, mednarodnega klerikalizma in avstrijskega suženjstva. Duševno naj bi odtujil slovensko mladino zmislu za svobodo in ljubezni do domovine. Za vlade teh ljudi so preganjali Sokole iz šol, razganjali sokolska društva, l'0"f«scirali sokolsko premoženje. Ob ■Voruhn vojne so bili denuncirani novo osvobojeno narod™ državo. vo^egagradiva Država varuje samo svoje sebeohra- j l^Tf^l J"™1'?- 0cihl° * nje^ne interes, <*c v navedbi pro- svetnpga ministra pnznava samoero;.} ^ V. °moc. 11 narodno telovadno in moralno vzgoj-! dobro Prosvefa. — Gostovanje ruske družbe v Mariboru. V petek se vr&i v mariborskem gledališču prvo gostovanje ruske igralske družbe pod vodstvom N. A. Bronskaje. Predstavljala ee bo Gogoljeva komedija »Zenitevc. — Redna profeanra za stavbo ladij in ladijskih strojev na tehniški visoki šoli v Pragi. Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani nas prosi za objavljen je tega poročila: Češka tehnika v Pragi u-stanavlja redno profesuro za stavbo la aij in ladijskih strojev, v slučaju potrebe •se bode pri pristojnih uradih posredovalo, da bi s® eventualno pozneje razdelila r.i dve profefto se pravi profesuro za 6tavN> ladij in prefesvrn ja stavbo ladijskih strojev. Gospe';« strokovnjaki, ki bi PC z ustanovitev stolice 'A "lo-anrko filolngijo na tem zavodu Za pr-^s-irja naše literature s srbo-hrvatskim in slovenskim jezikom je ime novan Milivoj S t a n o j e v 1 č, prej profesor na kalifomskl univerzi. Profesor Stanojevič udi ire«lnik slovanskega odseka enc.;':Ionedi;e » Vroeriksna*. Predavanja nr»'. Stanojeviča so za elementarni in višii tečaj dnevna in večerra. Univerz." Columbia je največji ameriški pro6vetr". — Nov! član! srbske kr. akademije. N« svojem zborovanj pretečeno so>»oto V srbska kr. -»Vad^tja z"?rosti iu umetnosti izvolil* z"«. re»*n% člana: general* Zivfea Pavlek"1 / a. komandanta divizijo v Montarr, Xikclo Vuliča. vseučiliškega prt,f«-?tfia v Beograda. Za dopisne člane ps ^ bili izvoljeni: profesor K u 1 j p a k i b v t^opiju, upravnik muzeja dr. S. T r a j k o v i č in vseučiliški oro fesor dr.T.G jorg je vid — oba v Beogradu. VEČJA OD NASUJA SOVRAŽNIKA, BODI NASA POŽRTVOVALNOST ZA TRPEČE BRATE! Softolsfti VEsfnfo. st ZIMSKO - ŠPORTNI MEETTNG V BOHINJU. V nedeljo je priredila »Športna zveza« velike drsalne In smuške tekme v Bohinju, ki so izpadle nad vse pričakovanje. Udeležba je bila tako s strani tekmovalcev, kakor s strani publike Jako številna. Ob pol 9. uri zjutraj so pričele na Bohinjskem jezeru drsalna tekme, katerih se js Udeležilo deset tekmovalcev. Prvenstvo v umetnem drsanju Je odnesel mg. Jaroš, (Concordia, Zagreb) ter si priboril s tem prvenstvo Jugoslavije za leto 1921. z 75 točkami. Tekmovalo se je v šestih likih in v prostem drsanju. Drugi je bil Vlad. Klinek, (Sp. kL Ilirija z 59 točkami, tretji Betetto (Sp ki. Ilirija) i 55 in pol točkami, četrti Vodišek, (Sp. kL Ilirija) z 42 točkami. Jugoslovansko prvenstvo juniorjev v umotnom drsanju je odnesel Pavel Schwab, (Sp. kL Celje) * 41 točkami, proti Rebolu, (Sp. kL Triglav, Kranj) z 19 točkamu Tretja tekma je bila tekma v teku na 500 m, kjer je zmagal Vlad. Klinek, (Sp. kL Ilirija) 1 min. 112 se t, drugi Deu, (Sp. kL Triglav) 1 min. 15.4 sek. Njim nevarni konkurent KavšeiC je na pol pota padel. Ob 10l uri dopoldan so .«! začele smučarske tekme na daljavo po brdih med jezerom in Bistrioo, in sicer tekme seniorjev In juniorjev na 5 km ter dam na 3 km. Udeležba je bila pri senlor-;"ih 10, med njimi mnogo Zagrebčanov, pri juniorjih 15 in pri damski 4 dame, med njimi 1 iz Moatara. Prvenstvo Jugoslavije in Slovenije za leto 1921. si je priboril Hlebanja, Bohinj, z 21 min. 49.2 sek, dra-o? strojnic in na stof^e ie večia svetinja jn širši pojem kot pa koristi po svo>ih idejah ir/en države .^H so stali na bojišču na eni strani za- stoječe klerikalne stranke, tfcpniki ideje narodnosti, napredno- ' (Konec prihodnjič). Definilivni ustavni predlog. člen 5. Nikogar se ne sme zapreti katero se bavi posebna komisija, ka-brez bistvene utemeljitve in brez teri se prepusti to vprašanje v raz-ražloga, ki je podkrepljen z odlo- sojo. kom kompetentne oblasti. O tem od- j Člen 10. Noben državljan ne mo-Icku se mora obvestiti oseba, ki je re biti izgnan iz države. Tudi v dr-zaprta, in sicer takrat, ko se aretira, žavi se ne more preganjati iz enega 'i pa takrat ni mogoče, pa najpozne- kraja v drugi, razun če tega za poje v roku 24 ur od časa aretacije, samezne primere ne predpisuje zaloti aretaciji je mesto za pritožbo kon. Brez sodnega odloka se ne mo-prisiojno sodišče. Rok za pritožbo re nihče iztirati iz kraja, kjer pre-znaša tri dni. Če v tem roku ne bi biva. bilo pritožbe, more oblast poslati) člen 11. Preiskave v stanovanjih sodišču rešitev v roku 24 ur. Sodišče se morejo vršiti samo v primerih, ki nora izreči svojo odločitev dva dni jih predvideva zakon in vedno na potem, ko je sprejelo rešenje. | način, ki ga predpisuje zakon. Poli-Člen 6. Nikogar ne more obsoditi tični organi morejo vršiti samo v rodišče, ki zanj ni pristojno. i primerih, ki jih predvideva zakon in Člen 7. Nihče ne more biti obso- vedno na način, ki ga predpisuje za-fsn, predno ni bil zaslišan in na za- kon. Politični organi morejo vstopiti tonit način pozvan, naj se brani. v stanovanje državljanov samo v služ-člen S. Kazen se do!oča po zako- benem poslu, kateri se more vršiti 3u, ki je predviden za prestopek, za samo na stanovanju dotičnega dr- rr_____ _____•__r ■: • X___1-____ rt___r: :__-__- katerega gre. Kazen se mora izvršiti tako, kakor jo predvideva zakon Člen 9. govori o smrtni kazni, s žavljana. Ponoči imajo politični organi vstop v privatna stanovanja samo v primerih najskrajnejše potrebe nadaifnte razorožitev v Vzhodni Pruski in Bavarski. 4- Likvidacij dunajske likv'*aei?-komisije. Kalcor poroča «Pravo Tidu*. se pri dunajski reparaciicki komisiji razptf^ta nalnrej jugoslovanska in češkoslovaška komisiia, Dotem pa fran^ka, angleška, itali- glavni kolodvor člana italijanske delegacije general Vacchelli in po1kov-r.ik OarbaHi. Na kolodvoru ju je oričakal ital;ianski delegat de Comel-li. General Maister je prispel v T.iub-liano ob 10. uri zvečer z zagrebškim vlakom. — Razmejitvena komisija je mednarodna d'p!omatična korpora-cija, ki naj vidi iz vsega našega vedenja, da smo kulturen narod ki se zna izogniti vsakemu nepremišljenemu koraku, ki bi bil v tem slučaiu vse obsodbe vreden. Ta komisija ima izvršiti na naši meji važno delo in sprejeti jo je treba z vso v med- na žumaliia klerikalne stranke proglasila Baltiča za najnevrednejšega človeka pod božjim solncem. * NEOSNOVAN NAPAD NA POVERJENIKA RIBNIKARJA. Današnji «S!ovenec*» napada poverjenika Ribnikarja, češ, da je pri invalidnem oddelku poverjeništva za socialno skrbstvo brez razpisa defini-tivno nastavil nekega demokratskega študenta. «Slovenčeva» notica ne odgovarja resnici, ker je omenjeni visokošolec vzet v službovanje le kot pomožna moč pod istimi pogoji, kot ie bil nastavljen njegov prednik, ki delku invalidnega oddelka opravlia namreč več dijakov začasno pomožna uradna dela. Notica, ki jo je prinesel današnji «Sloveneo izvira iz narodnem občevaniu običajno vljud-. jf b'1 bjdl^djia^ V statističnem^odnos tjo in obzirnostjo. ~ ~ " • PRAVO MNEN1E KT EPIK A L- | __________L. CFV O NOVEM DEZ. PREDSED-1 tenska in ameriška.' AgeVde raznu- \ NIIOJ. Pišejo nam: Klerikalni listi! tega urada samega. Za avtorje ni le ščenih sekn'1 bodo vodil? nadalje so obrizgali novega deželnega pred- j značilno, potvarjanje resnice, mar- sednika s svojo naibolj koncentrira- j več tudi njihovo naziranje o obalno strankarsko rmojnico. Po njihovi kanskih metodah*. Pomožni uradni-pisavi ga ni slabšega človeka na • ki invalidnega oddelka so v «Sloven-svetu nego je dr. Baltič. 7aniw'o j ni» dokazali, da ne spadajo v dr-Vas bo zato, kai pravijo klerikalni voditelji, kadar iskreno povorijo. Njihova sodba o drju BaltiČu je takrat oovsem drugačna. Evo vam dokaza: Dne 17. t m. se nas je vozila večja ________ družba od Jesenic proti Radovb""-' -r PRED PRIHODOM ČEŠKIH RaZgOVor v kupeiu se je zasukal tu- ske «Lidove Noviny» javljajo, da se v Varšavi pričakuje skorajšnji prihod konzulati dotičnih držav. -r Amerika in Jaoonska. Iz Londona poročaio: Zaupnik novega predsednika Združenih držav. Cor-min. sklep sporočil nemškemu zastopnika Beogradu Na ta način je verjetno, da Ge dogovor kmalu sklene. =* Prometna posvetovanja v PragL V Pragi se vršijo posvetovanja o novih ta rifnih postavkah za osebni in blagovm promet med Jugoslavijo in Češkoslovaško preko Avstrije. Posvetovanj se udelez i-jejo zastopniki iz Ljubljane in Zagreba. z Dunaja in češkoslovaških železnic. O mogoči se naj promet med obema drža vam z direktnimi listki t= Za izvršljivost razsodb praške borze v Jugoslaviji. Društvo češkoslovaških tekstilnih industrijcev je zaprosilo pravo sodno ministrstvo, da sklene z jugoslo vansko vlado dogovor, po katerem bi "lile razsodbe razsodi Sča praške borze izvrflji ve tudi v Jugoslaviji. = Draga moka v Češkoslovaški Dl. priliki razprav glede uvedbe proste trg> vine z žitom in moko, je minister za pre hrano p->dal nekatere številke, iz katerih so razvidne težkoče aprovizacija. Za moko iz tujine plača država 4217 milijonov čK. dočim konsumenti zanjo pbčajo sama 526 milj. ČK. V celoti plača država za domačo in tujo moko 5908 milj. čK, od konsumentov pa dobi refundirano sairo 1169 milj čK. kar pomeni, da država do plača 4734 milj. čK, da more prebivalstvo dobiti cenejšo moko. Ta deficit no rejo seveda zopet plačati samo državljani v obliki davkov, naklad itd. «= Proti 12 % Izvozni oddaj. Kakor znano, se je pariška konferenca med drugim odločila, da mora Nemči;a od Izvozne vrednosti oddati 12 %. To določilo ima očividen namen, oslabiti nemško Izvozno trgovino. Proti tej nameri silno protestira laško časopisje, Id vidi v tem nevarnost podražitve vseh predmetov, katere mora Itahja uvažati iz Nemčije. Nem- ški eksport hi te odstotke gotovo pit-valil na konsumente in tak» bi jih oe plačala Nemčija, ampak le tuje država. V, Italiji bi 6e zlasti podražila kemikalije, kalij in premog. Tudi nevtralne države tw po mnenju »Tribune« tako obremenitev, odločno odklonile. = Produkcija ln zaloge soB v republOd Poljski Bogastvo Poljske na soli je tako obsežno, da bi zadostovalo za nekoliko tisoč let Na poljskem teritoriju sta dve področji soli: eno na Poznanjskem in »a severozapadu republike, drugo važnejše ji v zakarpatski Galiciji in v devetih krajih vzhodne Galicije. Največja produkcija jc bila leta 1912. Izvoz soli iz Galieije je pred vojno znašal 54 odst. celega izvoza sploh. Za časa vojne je zlasti zakarpatska Galicija zvišala produkcijo za 300 odst. Ker je v Poljski izostal nvoz ruske soli in ker je v razvoju kemična industrija, se vt^o priprave za še večjo produkcijo solL Na vsem teritoriju republike se je do seda] produkcija zvišala za 40 odst. nasproti letu 191& = Kriza v papirni industrij. Po poročilu lista »Lidove Noviny« je v češki industriji papirja taka kriza, da se bo obrel v nekaterih tovarnah papirja zelo omejiJ v nekaterih pa popolnoma ustaviL 11») ilOO 1525 640 645 560 roo 9200 13 JO 805 1.'2 590 910 9250 1360 820 104 Borza 22. februarja Zagreb valute: dolar 146 do 147.m av6tr. krone 22 do 23- levi 170, rublji 5T< do 65 češke krone 175, franki 1050 do 1060, napoleondori 4SS do 498, marke 238 do S41, leji 194. itak lire 530 do 535. Devize: Berlin 243 do 245, Milan 546^0 do 54750, Newyork kabel 150. ček 148 do 149 Dunaj 2a90 do 21,05, Pariz 1085. Blagovna borza: pšenica franko Zagreb 8C0, koruza 410 do 430, koruza fran-ko Srem 350, oves franko Zagreb 400» moka nularica franko Kula v Bački 1525, št. 2 1425, št. 6 1325, otrobi franko Zagreb 30Q denar blago Banka za Primorje . s » J?20 __ Trcovsko-obrtna banka . . Hrvatska eskoniptna banka . la^o I4J0 Slavonia ......•• Rksploataciia drva . • . a Narodna banka . . . . » Jusoslavenska banka . . • Ljubljanska kreditna banka . Pra štediona...... Gutman........ Narodna šumska industrija . Poljedelska banka ... • Beograd, valute: dolar 36,50 do 37^0. funti 141 do 143 franki 254 do 255, lire 1B4 do 135. leji 48.50 do 49-50, levi 44 do 45, marke 60 do 60.50. češke krone 45 do 46. avstri "ske krone 5.70 do 5-90, napoleondori 123,60 do 124.50. Dunaj, devize: Zagreb 476 do 480, Berlin 1172 do 1178, Budimpešta 137 do 139. Milan 2577.50 do 2597.50, New York 714.50 do 718.50, Pra-ra 8S5.90 do 891.90, Curih 11800 do 11.850. Valute: dolar 708 do 712. marke 116S do 1175, funti 2760 do 2780. franc. franki 5150 do r190, dinarji 1898 do 1913, švie. franki 11.775 do 11825, čehoslov. krone 8S6 do 8S2, ogrske krone 136 do 138. Avstr. kronska renta . . * • majska renta ..... V*? Ogrska kronska renta .... "t V. avstrijsko volno posojilo . . '»ou Turške srečke....... Avstr. kred. zav. za trs. In ind. Anclobanka........J;®*' .................. .................. Avstro-Oerska banka .... *■ Rosanska zemaljska banka . . Zivnnstenska banka..... Državne železnico .... I.omba rde.......* Alpine-Montan...... Praška železna Industrija . * i*"^ — Trbove'iska premocokopna . a Leykam. panimi^ .... i V*™-Kranjska železna industrija . . Zenica-železo . . • • • • Praga, devize: 130.75 do 132.2R, Curih 1833.50 do 1386.50. Milan 292 io 294. Pariz 582.50 do 585.50. New York 79 do 80- Beosrrad 211 do 213. Dunaj 10.75 do 11.75 Zasreb 52J50 do 53.50. Bj-dimpešta 15.12 do 16.12. Valute: do lar 78 do 79. funti 310 do 312. franc. franki 579.50 do 582.59. dinarji 202 do 201. lire 289 do 291, švic. franki 1328.50 do 1331.50. Berlin, devize: Italija 221.25 do 221 75, London 237 do 237.50. New York 6033 do 60.77. Pariz 441.05 do 441-95. Švica 10TKU5 do 1CC&55. Dunaj 12.98 do 13.02. Pnura 76.15 do 7635, Budimpešta II.78 do 11.82. Curih, devize: Beriin 9.90. New Yorl: 604 London 23.47. Pariz 43.90, Milan 22.05. Praga 7.55. Budimpešta L15, Za~ tjreb 4.20. Bukarešta 8.10. Varšava 0.75, Dunaj 130, avstr. krone Oi*l Vremensko ooročllo. Lioh' ana V* m n.^l "l""an Dan ? L'i J s c r. e«1 g£ s . i " ? t =■] Velron Nebo ttbr febr !«br 7 ar 11, on iU uri 7*« 7iSS 7*3 C ->s 2 04 fl. MV. Tzb ONI vetra | « iaaoo i e •=reon a rjaai»a» »en.pera na I * aoraaln. Vrejnsntia n »po v ti: lepo eev. vreme ob S M luan oa 17 TI -čsrt Razna poroHla. ^ Beljak 21. februarja. Ravnateljstvo državnih železnic naznanja: Od torka, 22. februarja izostaneta do na daljnjega na progi Dunaj - Leoben--Trbiž brzovlaka št. 1101 in 1102, ki sta vozila trikrat na teden, na progi Salzburg - Beljak pa brzovlaka št. "805/704 in 703/804. Nasprotno pa vozilo od istega dne dalje zopet vsak dan brzovlaki ši 11 in 12 na progi St. Mihael - Celovec ter št. 211 in 212 na progi Št. Vid na Glini Beljak. Ukine se osebni promet pri vlaku št. "290 med Beljakom in Št. Vidom na Glini, kakor tudi postajanje vlaka št - 28! pri Sv. Martinu - Sittich. Berlin, 21. februarja. „Deutsche All- eemeine Zeitung" javlja iz Londona! Iada je na Irskem ustrelila šest oseb, baje vohunov, in je pri tem naznanila, da je pri hišnih preiskavah, ki so se izvršile v nedeljo ponoči, dobila precej dragocenih dokumentov iz glavnega stana republikanske armade. Varšava, 21. februarja. V razgovoru z zastopniki francoskega časopisja je izjavil ministrski predsednik Witos: Verjamem, da bo potovanje Pilsud-skega v Pariz vplivalo ugodno na pogajanja v Rigi. Glede poljsko - čeških odnošajev menim, da Poljska pripisuje prijateljskemu razmerju s sosednjo državo kar največjo važnost in ne namerava voditi nikake druge politike, kakor politike miru. t ..... London, 21. febr. Pri interviewu5 ii ga je dal grof Sforza po svojem prihodu v Pariz, je izjavil glede avstrijskega problema nastopno: Uspeh ko.iference v Porjorose je odvisen od i tega, kakšno stališče bodo posamez-' ne države zavzele napram konferenci. Mnoge države se bodo gotovo nad tem ali onim spodtikale, kar Italija dobro razume. Italijani, Jugoslo-veni in Čehoslovaki se vsi upirajo misli na preporod in obnovitev stnre avstrijsko-egrske organizacije. «Mi v Italiji se zavedamo nujnosti, da je treba kaj storiti v korist nasledstve-nim državam, pod katerimi je treba razumeti tudi Avstrijo. Mislim, da se ne varam, če trdim, da bi tak aran-gement Avstriji bolj pomagal, kakor cela vrsta diplomatičnih formul* je: dejal grof Sforza FRANK HELLER: prigode gospoda Coliina. (Prevod iz švedščine F J.) Pri šestintrideseti točki se mu je queue zdrsnil in krogla se je premaknila jedva za centimeter. «Prosim, sunite še enkrat*, ga je povabil vljudni komornik. «Izborno igrate.* «Hvala, toda drugič ne strnem nikdar. Sicer pa dobim partijo gotovo. Danes sem v pravem razpoloženju.* «To mi je drago*, je odgovoril Vivic. «Tem sijajnejša bo moja zmaga.* Komornik ni odgovoril. Queue je natrl na svoje zadovoljstvo, pogledal za trenutek na zeleno sukno, zopet namršil obrvi in sledil je kratek, močan nizek sunek. Krogla je zadela drugo, se vrnila, odletela okrog ce Ie mize, se odbila cd vseh štirih stranic in z matematično gotovostjo zadela tretjo kroglo ravno v sredini. «Petdeset», ie zašepatal marker. Komornik se je zravnal. »Izgubili ste, profesor*, je rekel. «In častno*, odgovori Filip. «Tako igrajo v Benetkah. Zaslužili ste si zirago, in kakor je dogovorjeno, In marker je začuden opazoval oba igralca. In začudenje je bilo opravičeno. Kajti Filip je igral dobro, če ne štejemo zadnjega sunka, celo prav dobro. Vivic pa kakor kakšen pariški biljnrni profesor. Debele črne obrvi sta se staknili, da je izgledalo, da si je Vivic obveza* čelo, žolte roke so nervozno planile nad zeleno sukno in sledil je kratek, močan sunek, tako repremišljen, kakor kaj. Toda krogle ro odletele in se zadele z matematično gotovostjo ter se postavile v pozicijo. Desetorico, dvajsetorico in tridesetorico je pustil Vivic za seboj in markerjev glas je prihajal vedno spoštljivejši. Enamšti-rideset, šestinštirideset, sedeminštiri-deset, oseminštirideset, devetinštirideset. Tu se ie Vrvic zravnal ob bilja-ra, petdesetič oirl s kredo svoj queue in vprašal Filipa: «Zal sva se 06 pozabila dogovoriti. Ali dovoBte zadnjo točko na prvi sunek, ali pa indirektno?* »Seveda*, odvrne Filip vljudno in se prikloni. «Siccr se mi pa zdi, da je položaj težaven.» «... marveč za čevljarjem Woer-zom iz Altom, aretiranim zaradi po-»Zagotavljam vam*, pravi Filip, «da govorim povsem resno. Dostaviti pa moram, da ne smete vprašati za velikim knezom Mihajlom Nikolajie-vičem Ruskim, marveč...* »Za kom pa?» vpraša Vivic grozeče. polne pijanosti, kravala, dejanskega nasprotovanja policiji in zaradi nespodobnega zmerjanja redarstva*, odgovori Filip in se nehote nasmeh- i 'ja- Gospod Vivic je nekaj minut gle-I dal Filipa in premišljal. Potem je j oblekel svojo suknjo. »Princ iz rodn (Romanov... v luknji? Če naj bo to šala, vas bo drago stala.* Ne razumem vas, gospod komornik, pravi Filip. »Saj veste, kakšno navadico ima veli! j knez, no, in potem se ni čuditi, da se je to prej ali slej pripetilo. Edino, čemur te čudim je to, da niso velikega knezi spoznali, potem ko ste naznanili policiji, da ga iščete in ko ste dali njegov popis. Toda epres tout, svojo vlogo je glu-mil sijajno. Stražniki, ki so aretirali, bodo prisegli, da takšnega gobca niso slišali v vseh letib svoje službe.* Vam povem sedaj naslov velikega kneza Sicer je pa že čas, ker bo nje-' govo carsko visočanstvo gotovo nestrpno, kje se nahaja.* | »In kje morem najti svojega visokega gospodarja?* vpraša Vivic in odstavi svoj queue. «V luknji policijske stražnice na Gansemarktu*, odgovori Filip mir-,no. i Prvič se je sedaj oživil žolti Vivi-cov obraz. »Kaj p? naj to pomeni?* se je zadri. «če se hočete šaliti, Vam povem, da je "ta šala jako nespodobna!* »V luknji, y luknji*, je mrmral Vivic. kakor omoten od udarca. »Za- ii je najboljši in najbolj informiran slovenski dnevnik! VlHfl izl,raE0' belo 3li rdeoe, doto Silili ali staro, po vrlo nizki ceni na malo ali veliko, pošilja v poslanih sodih Clglar, trgovina vina, Stubica, Hrvatsko, Zagorje 829 . o—? Sjn sveče, vino, prazne sode nudi U»»i najceneje Fr. Slro, Kraaj. io.a> Dbi. konces. zavod za pokončavanje p dgan, miši in mrčesa, Kolodvorska Ulica Št. 39. 415 52—16 rp »tara. tndi pokvarjena iiu^sju jo avoko'esa, šivalni, ni-S&lni ln razni stroji. F. BA.TJEI.. LJubljana Start trg 23. 274 12-5 ■ami m razni stroji. F, 5 A. T, LJubljana Start trg 23. 274 Obvestilo. 0b7e;čava cenj. odjemalce in p. n. občin stvo, tla »prejemava nova < ela in popravila po najnižjih cetnh Gotovi Č8v'ji v zalogi. TurlstovskJ čevlji domačega Izdelka. 522 £2 Aat. in Jož. Br&jer- Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1. ANONCNI ZAVOD LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje Štev. 5. Oglasni oddelek sprejema oglase vseh vrst v vseh listih » tu- tn Inozemstvu. Proračuni, nasveti, prestave xs*ton|. Niidl vsestransko obsežne ugodnosti. Oskrbi kllieja. Dopisuje v vseh Jezikih. Drago Beseijak R'w Ugodna prilika! ?J, Lepo posestvo na Plsio se z vsem potrelmim gospodarskim poslopjem in inventarjem ceno proda. Vprašanja s priloženo znamko zi o lgo»or pod «R 47» na An nini zavod DRAGO BE>EUAK, LjnbJana, Cankarjevo nabr. 6. V najem sb vzame gosttlao V LJubljani »U S p. SlfikL Vora8.inj.i p <1 R/5«» na Aoončoi s,vod 1>R GO BESELJAK, Lj ibljana, Cankar-R/oO je »o nab.ežje 6. 3'J? •ukanec vezalke, otroifce sesaljke ter razne £ glavnike za česanje priporoča - tvrdka Osvald Dofaeic Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. i03 62-49 e» debelo in na drobno, vse vrste moški, ženski in otročki, delavski kakor tudi naj hnejSi vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah se dobijo pri znani tvrdki AI.E3C©8L&T, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23. Tudi se pošilja pa sovzetiu po vssm Kraijsclva. Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče ka* kupiti Kdor išče službe itd. B — inseriraj v Jutru" g Prodaja in nakup posestev, posojila, trgovske izravnave, ameriške zadeva. Gospodarska pisarna dr. IV. ČERNE, Ljubljana, Miklošičeva cesta št 6, 47 telefon 37. 33712-2 Enodružinska hiša v najbližji okolici Ljubljane, z vrtom in vsemi pritiklinsmi se po ugodni ceni proda. Ponudbe na Anonini zarod DRAGO R/49 BESELJAK, Ljubljana, sns s-s Pozor, i&mM in Kapitalisti! Vrelci mineralnih vodi, s'oveči že t sredini preteklega stoleti3. v eni isjiepšili pokrajin Slovenije v polnem obrata (ktna produkcija l,OoO 00 litrov), pripravno za moderno zdravilišče, najngoJneje nap. ofiaj. Vpraianjs pod ..Ztatl R 52 vreleo" na Anonč. zav d DRAGO BEsELJAK. Ljubljana. 407 2-1 D. D. (prej Tiskarna Ig. pl. KIeinmayr A Fed. Bamberg) u Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16 se priporoča 33 23 za izdelovanje vseh tiskovin od po-setnic do najumetnejšega barvnega tiska, kakor tudi za natiskovanje listov, časopisov, trgovinskih in uradnih tiskovin. Vsa ta dela izvršuje kar najhitreje in po strogo strokovnih pravilih. Obenem priporoča svojo najbolje urejeno * ki Izvršuje knjigoveSfca dela od najpreprosteje do najfineje vrste. knjigoveznico, kaj niste prej povedali? Vas bo drago *tak>!» Filipu je postalo že nekoliko neugodno. Spomnil se je izza svoje mladeniške lektire na strašne opise o Tretjem oddelku in njenem strašnem predstojniku, baronu Friedrfchu. Ali naj si nakoplje na vrat sedaj še rusko policijo, ali mu švedska in danska še ne zadostujeta? Pha, si je mislil, ta tudi ne bo boljša. Uro pozneje sta Filip in Vivic zapustila policijo na Gansemarktu. V nj"uni sredi je bil dolgolas gospod, divjega pogleda, v sivi posvaljkani ob!°kL Pred komisarjem je Filip moral pripovedovati dogodke prejšnje noči, komornik je pokazal potrebne papirje in prisegel identičnost velikega kneza in nato so jim, četudi ne preveč milostno dovolili, da odidejo. Pri odhodu sta dva stražnika žalostno gledala za njimi. Filip je v njih spozn?! stražnike od davi in popolnoma odobraval niune občutke. Ko je veliki knez srkal večerni zrak, je končno dobil tudi zopet govorico. Dotlej je molčal kaokr riba, tudi med zaslišanjem pred policijskim komisarjem — in hripavo je sedaj izrekel eno samo besedico: »Piva!* Odšli so v bližnjo gostilno in pred točajno nizo si je veliki knez oddahnil z nekoliko vrčki svežega piva iz sodčka. Filip in komo.-nik sta ga spoštljivo gledala Po pefem vrčku je veliki knez zamrmral: «Hudiča, bil sem že ves mrtev po tej prokleti vodeni žlampi.* »Zakaj pa vaša visokost niste povedali, kdo ste?* »Pa mislite, da bi mi bil kdo verjel? Vivic, oprostite, vi ste oseL Sicer sem pa mislil, da me bodo izpustili še kot čevljarja Woerza. Pa kako, da ste rabili toliko časa, predno ste me našli?* »Visočanstvo*, je protestiral komornik, »saj niti nisem prav vedel, ali ste v Nemčiji, kaj še, ali ste v Hamburgu. Storil sem vse, kar je bilo v moji moči Pristanišče sem dal preiskati z mrežami, istotako veliko mrtvašnico, manjše fdCaJnc pri 3L Pauli ,.» »Vivic, vi ste pa res prijazen.. .» «... in še druge lokale, ki pridejo v poštev*, je nadaljeval Vivic, ne da bi se pustil motiti »Toda vse zaman. In vendar je ves čas nek^o vedel, kje se vaša visokost nahaja...* in pokazal Je s prstom na Filipa, ki ma je postalo nekoliko neugodno. Toda veliki knez si ga je smehljaje ogledal in pristavil: »Da, ta-.e! Fina numa* ra! Živahna zabava včeraj pri Schie-mannu, aj? Kje sva že prišla narazen?* (Dalj? prihodnjič.^ Narodno glecSalSste. Drama: Sreda 2S.febr.: Tucič: Golgota. Red Si Četrtek. 24. febr.: Jerome: Uiss Bob Red E. Opera: Sreda, 23. febr.: Baletni veger Go vanje moskovskega imperatorsk baleta. Izven. Četrtek, 24. febr.: Baletni VBČCT. Gosto, vanje moskovskega impera tenkega baleta. Izven. Lastnik in izdajatelj Konzorcij .Jutra*. Odgovorni urednik Vit. F. Jelene Ustanovna skupščina Saveza špediterje* Jugoslavije bo dne 27. februaria i I. ob dveh po» poldne v prostorih obrtnega zbora v Zagrebu Mažuraničev trg, s tem-le dnevnim redom: 1.) Pozdrav načelnika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Citanje in odobren je pravil. 4.) Volitev prvega odbora. 5.) Stališče saveza napram privrednemu sovetu, reviziji carine in reorganizaciji saobračaja. 6.) Eventual-nosti. Pristop Imajo vse protokolirane spe-diterske in carinske posredniške firme, a zastopati jih morejo lastniki, proku-risti aH direktorji s pooblastilom. Z i naprej prijavljene bodo pripravljena stanovanja. Vsa pojasnila in prijave daie in prejme „Nače!ništvo udruženja špediterjev in voznikov, Zagreb, firma S. W. Hoffmann, Preradovičev trg". Pisalne stroje Remiagtan nudi trrdka 385 8 -6 K. A. Kregar, Ljubljana. Ilirija-, Jorievo-pGipolin-ter Erdal - kremo, čevlie in ii&ilo (biks) nudi po najnižjih cenah tvrdka Osvald Dobe:c 370 Ljobljana, rv. J koba trg 9. 4-S Mesečno subo p^^rt&i N tSCe. Naslov pove uprava ?el najknlsutneje ter po a»jnitii dnevni ceni postreči vso »loveniio s pšeatoo, koruzo. Ječme-aon, o vsem. vsakovrstne moko, slanino, mastjo, svinjami, s karlovikim