Poštnina plačana v gotovini. Štev. 75. LETO UL Posamezna številka Din 1'—. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. ■odvzeti političen lisi. Uredništvo: Simon Gregorčičeva ulica St. 1.'?. TELEFON ŠTEV. 552. Upravništvo: Kongresni trg št. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po t Pismenim vprašanjem naj se priloži zn a za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.68;!. Demisija vlade. Pc dolgem obotavljanju je g. Nikola Pašič končno vendarle pedal demisijo celokupne vlade in konzultacije so še pričele. Kdo bo poverjen s sestavo nove ! a e 111 kako bo ta izglodala, je danes se negotovo. Jasno ko beli dan pa je, ateia morajo biti temeljna načela pri sestavi nove vlade. Prva in glavna dolžnost nove vlade je, da je vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev, da je prava vlada — sporazuma. Polno znakov je, ki govore, da bo ta pogoj tudi dosežen. Na Sušaku je St. Radič že po-vdaril, da pridejo v novo vlado tudi Slovenci in enako je tudi SLS že izjavila svojo pripravljenost, da vstopi v vlado, ki bo pomenila resničen sporazum. Odločitev SLS samo pozdravljamo in se nadejamo, da ne bodo nobeni malenkostni oziri preprečili vstop SLS v vlado. Zakaj histerična krivda SLS bi bila, če bi iz strahu pred volilci, iz demagoških ozirov povzročila, da tudi v novi vladi ne bi bili Slovenci tako zastopani, kakor treba. Ena največjih napak prejšnje vlade je bila ravno ta, da v njej ni bilo Slovencev in ta napaka mora sedaj biti odstranjena. Druga temeljna naloga nove vlade je, likvidira afere, vsled katerih je iz-kriza vlade, Še nikdar ni bila r ana tako ugodna prilika za boj proti skupščina ^akor ravno sedaj, če bi naša i S-T *“ * m • ! 1 , l)led Zgodovino svoie solmvde nikdar ^ ZaJajT H Mam hipu, ko vidi ljudstvo, da se ki »uje tudi najmogočnejšega, če ie njegova £***“»»• v MS h^u TS 7-11. ‘ C1^6 lec' '' Sakdo bo vedel, da je von v veljavi in ’ V kat6ri "e bi bil° Nikole Popoldne je kralj sprejel Svetozarja Pribiceviea, k, mu ,e razložil svoje sta-hsče napram edanjenui položaju. Pribi- čevic je izjavi* ;>ri lej- priliki, da ni bil cd nikegar pozvan v;.lili razgovore z radikali in da ni tudi nikogar pooblastil za to. Ob pol 7. je bil prejet dr. Kulovec, ki je kTalju pojasnil stališče SLS in mu izjavil, da je njegova stranka za politiko iskrenega sporazuma. Od 7. do pol 8. je bil v avdienci dr. Spalio. Ta je izjavil kralju, da je 011 za vsako kombinacijo, ki ne bi pomenila nadaljevanje sedanjega režima. Opazilo se je, da je bil sprejet od kra-l,i i y avdienci tudi poveljnik mesta Beo-a ?Ljudska tiskarna , v Mariboru. Ob čitanju doslej izišlih Ogrisov ih spisov sem dobil vedno vtis, da ima ta avtor redko sposobnost, dotipati se, in to po znanstveni metodi, skoro do metafizičnega spoznanja predmeta, ki ga ravno obdeluje. Njegova znanstvena metoda je tako potauko analitična, da materijo, ki se drži predmeta, takorekoc zdrobi in odlušči ter pride na ta način do kvint-sence, ki ju poprime sintetično in postavi v dovolj jasni in umljivi obliki pred čitatelja. Za tako raziskavanje seveda ne zadoščajo navadne znanstvene metode same, temveč je potrebno razen njih še pravo življensko doživetje in leto daje delu ono nedopovedljive obilež-je, individualistično noto, posebnost, ki nam vzbuja mik do dotičnega dela in mu daje posebno vrednost. Tako delo nam podaja avtor v svoji najnovejši knjigi: Politične stranke. Vedel sem doslej, da je avtor vesten in resen znanstvenik, ki nikdar ne podaja potvorjenega zlata v obliki kakih modernih znanstvenih senzacij, toda ob prebiranju te knjige sem prišel do novega spoznanja: avtor prevladuje silno širo-,ko polje, kakršno je ravno politično, z vso suverenostjo. In viri, ki jih navaja, njih dolga vrsta nam spričuje načitanost in strokovnjaško e rud itn ost avtorjevo. Kaj vse ni bilo že pisano o tein predmetu? Orijentirati se v teh .skoro neprodor-nih goščavah, v teh različnih in tako nasprotujočih naziranjih, izluščiti le pristno in kleno zrnje ter /grad'ti iz solidnega gradiva novo, individualistično stavbo, — tako delo zasluži vso pozornost in upoštevanje. Avtor je razdelil snov te svoje knjige na tri poglavja, ld nosijo sledeče naslove: 1. Sociologija političnega strankar- stva, 2. Idejna in tehnična organizacija politične stranke in 3. Funkcije političnih strank v pravotvornem procesu. — Osnovno vprašanje te knjige je, kakor avtor sam navaja v predgovoru, sledeče: S kakšno socialnotehničuo funkcijo je včlanjena politična stranka v celotno socialno dogajanje, iz kakšnega vidika je mogoče sintetično nmeti tako mnogovrstne in si dozdevno nasprotujoče pojave strankarstva, in kakšne so zakonitosti, po katerih se uravnavajo socialni odnosi v stranki sami, med njo in državo ter v medstrankarskih stikih? Iz teh navedb je raavidno, kakšno nalogo si je avtor nadel ter da je^to prva knjiga v našem jeziku, ki obširno in strokovnjaško obravnava za naše razmere nadvse aktualno snov, s katero imamo opravka, vsakdo nas in vsak dan. Ne da se tajiti, da smo pri nas v strankarsko-in državnopolitičuih vprašanjih mnogokrat še precej »zeleni«, da je naše znanje in pojmovanje tega predmeta, zlasti o pomenu in zvanju države čestokrat šolsko, da, suženjsko in to celo pri naših prosvitljencih. Ta nemoč in neznanje nas upravičuje le toliko, ker smo v lastno državnost šele pravkar vstopili in ker doslej nismo imeli prilike voditi državnih poslov na svojo roko. Zato tembolj priznavam knjigi potrebnost in važnosfe*^^ želim, da bi se sleherni naš člov^ učil in premišljeval o tem prednie,tu' 11 ^ morem mimo, ne da bi omenil n;'emh hib, ki jih je treba pr* ev- d'""1 lzdaj.' od. treniti, zato, da bo knjiga pnstopnej-ša širšim množicam. Sem mnenja, da je osnova, na kateri temelji vsa zgradba knjige, prešibko, preozko obrazložena, prelapidama in prezgoščena. Pojmi o kavzalni, finalni in normativni racionalnosti so tako važni, da jih je treba precej obširneje in podrobneje razgrniti in osvetliti. Le tedaj bi bilo mogoče širši publiki prodreti v loparski napad na železniško postajo Prestranek, FAŠIST IN 2 ROPARJA' UBITA, S FINANCARJI RANJENI, ROPARJI ODNESLI 240.000 LIR. se pozivu odzvala Jpr jela streljati. Oborožena tsla bila vsak z dvema Bamokre-,onia in eno avstrijsko vojaško puško. Ko ja je Del Fiume opazil, se je obrnil, hoteč zbežati. Obenem je oddal na roparje 'dva strela ter zaklical: »Vojaki, na pomoč!« V tern trenutku je padel mrtev na tla. Eden od roparjev ga je pogodil v hrbet, krogla mu je prebila srce in pljuča. Ko je to videl njegov tovariš, vojak Brunelli, se je vrgel na tla ter tako fingiral, da je zadet. Medtem so otvo-vstal. To bi ga j rili ogenj ostali vojaki in financarji in | razvilo se je med njimi na eni in roparji razbojnikov je oddal proti njemu nemu- j na drugi strani besno streljanje. Prvi tri- doma dva strela, ki pa nista zadela ni- j je roparji so se umikali medtem proti V petek zvečer, ko so revidirali uradniki na železniški postaji Prestranek (na zasedenem ozemlju, kakih 7 km od Postojne) dnevni račun, so se pojavili v pisarni nenadoma trije banditi. Namerili so na navzoče vsak dva samokresa. Eden od banditov je zakričal: . Roke kvišku, kdor se gane, bo ubit!« V pisarni so se nahajali postajenačel-nik Angelini, trije drugi železniški uradniki in dva trgovska zastopnika. V sniit-nem strahu so navzoči ubogali. Eden od ujili je v razburjenosti bilo kmalu stalo življenje, kajti eden od kogar ter sta bila oddana najbrže samo v podkrepitev grožnje. Nato je pobral eden od banditov ves denar v znesku 240.000 lir, od katerih je ležalo 40.000 na mizi, 200.000 pa je bilo odstranjeni!) v bi; ' • ■...................... ' reki Pivki. Prišedši na breg, so se ivrgli po vojaško na tla ter nadaljevali streljanje, toda ni trajalo 'dolgo in dva od njih sta se zvrnila smrtno zadeta v reko, nakar so zbežali ostali trije, med njimi oni. gajni, v kateri je tičal ključ. Pred- I ki je nosil plen, v gozd na Javorniku. no »o roparji odšli so ukazali navzočim, Ja pied potekom 10 minut ne sme nihče klicati na pomoč, sicer stopijo v akcijo številni roparski tovariši, ki čakajo za vsak slučaj zunaj, nato so se hitro odstranili ter zaklenili vrata. Kljub grožnji je planil neposredno po njihovem odhodu uradnik Toniolo skozi druga vrata na prosto /ter zakričal na ves glas na pomoč. V bližnjem, kakih 800 m oddaljenem poslopju se je nahajala vojaška in finančna straža. Na Toniolov ldlc je prihitelo iz poslopja več vojakov in iinancarjev, na čelu jinl fašist Del Fiume. Fašist in eden od vojakov sta bila najbolj urna. Ne vedoč, da se nahajata v bližini diva druga do zob oborožena bandita, sta stekla za napadalci, ki so se m no obrnili ter zaklicali tovarišema, da naj krijeta njihov umik. »Branilca« sta Vojaki in financarji so jih zasledovali, toda, ker je nastala noč, so izgubili sled. Od zasledovalcev so obležali na bojišču trije ne posebno težko ranjeni financarji. Ko so uvideli vojaki in financarji, da je nadaljnje zasledovanje v temi zaman, so se vrnili. Potegnili so ubita bandita iz vode, ki je bila rde.fa od njiju krvi. Skušali so dognati njiju identiteto, kar se jim pa ni posrečilo. Pri enem od njih so našli avstrijsko vojaško knjižico, vozni red, na katerem so bili podčrtani vlaki proge Rakek—Postojna — ter italijanske in jugoslovenske novčanice. Italijanski listi bi radi speljali zadevo na poltično polje in trdijo, da so bili bri-ganti naši ljudje, kar je pa popolnoma izključeno: klasična dežela brigantstva je Italija, v Sloveniji pa je bilo roparstvo iztrebljeno že pred 100 leti. Že 1921. leta je bil v Beogradu osno- | van Aero-Klub kraljevine SHS, kateri je ! Prevzel nalogo, da pomaga ustvarjati domačo industrijo za zrakoplovsilvo. V l6liu 4 let je klub tako napredoval, da državi^p** ’blizu la00l) članov v celi • Vo vseh- .večjih mestih ima svoje , 'oje Mesne in Glavne Odbore Aero-Kluba. Mesni Odbor Aero-Kluba jo bd osnovan tudi v Ljubljani, kjer ;e s pocetka lepo napredoval, ali je'njegovo e o\ anje pied 1 in pol letom popolnoma utihnilo. Do sedaj se Aero-Klub res ni mogel pohvaliti z uspehi, ki bi bili v korist vsej javnosti, to pa zato, ker je bil klub še v razvoju in še ni irflel tega ugleda, kakor ga ima danes, ko je faktor, s katerim je treba računati ter se analogno temu upošteva pri državnih faktorjih. Aero-Klub je danes že tudi elan mednarodne aeronauticke zveze v Parizu. Že leto dni pripravlja Aero-Klub tla za ustvaritev prve zrakoplovne linije v naši kraljevini. Uspel je, da je dobil od kompetentnih faktorjev za uresničenje te njegove ideje mandat, nakar se je lotil z vso energijo praktične izvedbe na-irta. Res pa je tudi že skrajni čas, da se Judi mi v tem pogledu malo zganemo, kajti vsi naši sosedje so nas glede *wiatike že daleč prekosili. Vsepovsod okrog naše države se spleta vedno ožje omrežje zračnih prog. Z zračnimi proga- mi pa se ne omogoča samo udobnejše in hitrejše potovanje, temveč ustvarja tudi ogromna rezerva izvežbanih pilotov in letal, ki se izpremeni v slučaju kakega resnejšega konflikta lahko hitro v strašno vojno orožje. In če bi ostali mi še nadalje v tem oziru tako brezbrižni kot dosedaj, bi se lahko zgodilo, da bi nas obsipa\ali ob izbruhu vojne današnji luksuzni potniški parniki z 'bombami in strupenimi plini, mi pa bi mori!ti trpeti, ne da bi se mogli braniti — ker ne bi imeli enakih sredstev, da bi se zoperstavili. Jasno je torej, da je treba rodoljubno akcijo Aero-Kluba z veseljem pozdraviti ter jo podpirati, dft pride do zaželjenega uspeha. Za skromen začetek se misli osnovati zračni promet z aeroplani med Beogradom in Zagrebom. Zračna prometna linija bi se pa vsako leto razširjala,.tako, da ni izključeno, da bomo že prihodnjo pomlad (1927) lahko prav komodno potovali v treh do treh in pol urah po zraku iz Ljubljane preko Zagreba v Beograd. Aero-Klub je sestavil društvena pravila, ki jih je minister trgovine tudi že potrdil. Osnovni kapital društva znaša za sedaj 6,000.000 Din. Razdeljen je na 24.000 akcij po 250 Din; Če bo pa potrebno, se razpiše še druga emisija akcij v istem iznosu, tako da se »glavnica podvoji. PrviUe in s pridom vživati razglede in j 'Slede te stavbe celokupnega politične-življenja. Prirodno-vzročna racionalnost je obenem mitološki kompleks, meječ neposredno na metafizični svet, finalna racionalnost je obenem individualistična in egoistična, ki korenini v pri-rodnc-vzorčnem kompleksu, normativna racionalnost pa >je obenem filozofsko-mišljenski kompleks, katerega nosilec je mikrokosmos, osebnost človekova. To so tri razdobja, da, trije svete vi v človeškem življenju, katerih vsak je tako va-,žen in zase oddeljen, čeravno prehajajoč in se.zlivajoč ob periferijah z ostalima, fla bi bilo treba le za njih precizno definicijo najmanj tolikšnega obsega, kolikor ga zavzema vsa predmetna knjiga. Moj drugi pomislek je, ker postavlja avtor svojo zgradbo v glavnem le na medanski princip. Zavest moči je ali ‘socialnega ali pa individualnega izvora in °ba ta dva vira sla v življeuskem raz-v°iu nujno potrebna, ker bi brez njih r>e bilo nikakega odpora, ne gibanja in nikakega razvoja. Brez socialne zavesti moči bi ne bilo naravco-vzročne ali mitološke ■ zajed n iške tvorbe v človeški družbi in brez individualne zavesti moči, rekel bi, brez revolucionarnosti, bi ne bil mogoč finalni kompleks in brez tega ne normativni ozir. osebnostni. 1 oda smoter in cilj vsega dogajanja v človeški družbi pa vendarle ni edino močan-ski princip, kakor meni avtor, temveč zakonitost. Zakonitost pronica vse življe-™J,U 7SO ntttLlm- Človeška družba pre- ; aiuziJ« f**-’ \zema to zakonitost ali naravnost od Bo-p,a, ah si jo išče sama v živem življenju, po doživetju, odklanjajoč, vsak pouk od zunanje strani. Vedno gre za zakonitost, zavest meči je le posrednik ali nosilec hr.lenja v nje dosego. Res je moč glavni p;gej v dosego pravnega reda v državi, toda ta moč ni essentiale države. Zato država ni in ne more biti sama sebi namen, temveč namen njen je le dosega zakonitosti. Kaj je zakonitost, to je poglavje zase. Eno je gotovo, da zakonitost v materijelnem svetu ni stalen pojem, V Beogradu, Zagrebu, Novem Sadu, j Skoplju in drugih mestih je vzbudila akcija za ustanovitev zračne proge veliko zanimanje. Do sedaj se je prijavilo iz najuglednejših finančnih krogov že nad 150 oseb, ki reflektirajo na akcije. Pričakovati je, da tudi Ljubljana ne zaostane za imenovanimi mesti, to pa tembolj z ozirom na to, da bo šla tudi zračna proga Praga—Dunaj—Gradec—Trst, ki jo nameravajo vzpostaviti neke inozemske družbe za zračni promet, preko Ljubljane. Nalogo, da pridobi ustanovitelje iz Ljubljane, je prevzel, kolikor je znano, min. n. r. Ivan Hribar. Ko bodo prijavljeni reflektanti iz vse države, se razpiše vpis akcij, ki se bodo glasile na ime, s čemur bo zajamčeno, da se ne bedo mogle prodajati tujcem ter ostane'tako družba za zračni promet v Jugoslaviji izključno v naših rokah. ^ Anton Rodošek. JUBILEJ P. H. SATTNERJA. Pevski. zbor slovenskega učiteljstva proslavi s svojim prvim koncertom 75-letnico moža, ki je vse svoje življenje žrtvoval slovenski pesmi, ki je oplodil na-šo pevsko umetnost tako, kot nihče pred njim, moža, ki je prodrl 1 po svojih Cerkvenik i po svojih svetnih skladbah tako globoko v slovenski narod, kot do danes še ne izlepa kdo; ta mož je p. H. Sattner. Od priprostih popevkov do klasične, tudi v tujini znane Misse Serafike, od pri-proste šolarske pesmic« do simfonične pesnitve, oratorija i opere, vse to je njegovo polje, on je prehodil vso to pot, vse to je bilo izklesano v njegovi delavnici. P. H. Sattner je bil rojen 29. novembra 1851 v Kandiji pri Novem mestu, kjer je obiskoval osnovno šolo in prve razrede gimnazije. Že v letih svOje prve mladosti se je približal glasbi, ki ji je ostal do danes neomajno zvest, ki ji je žrtvoval vse svoje življenje, ves prosti čas. 2e mali deček je vstopil v cerkveni pevski zbor. Minilo je nepretrganih 60 let, kar deluje na polju cerkvene glasbe, sprva neznaten altist, se je razvil v 5. šoli v tenorista, prevzel kmalu orgljanje in vodstvo na koru, ki ga je obdržal povsod, kamor ga je zanesla useda. Ravno letos mineva 25 let, k%r je ustanovil v Ljubljani na frančiškanskem koru mešani cerkveni zbor, Ivi je gotovo eden najboljših v naši državi in tudi daleč preko meja. Znal je združiti v zboi;u najboljše pevce odlične osebnosti. Kdor je začel pri njem peti, se ni več ločil od zbora. Taktirko zna voditi tako, kot malo kdo. V cerkvenem frančiškanskem zboru je proizvajal že več prvovrstnih del, med drugimi svoj oratorij »Vnebovzetje«. Zbor je sodeloval tudi celoten pri Bachovem Pasijonu, ki ga je vodil na frančiškanskem koru dr. Čerin. P. H. Sattner je deloval in še deluje tudi kot pedagog. Že leta 1874 je prevzel pouk petja na gimnaziji v Novem mestu. Poleg tega je pa poučeval, kjer je bil in še poučuje svoje sobrate v potrebnem cerkvenem petju. V Novem mestu je bilo glasbeno življenje v njegovem času posebno živahno, dijaki so imeli na primer kar tri zbore. A manjkalo je sloven-st.ih primernih pesmi. Tu je začel p. Hu-golin skladati. Iz te dobe so njegovi mešani zbori: Gori, gori na planine, Po zimi iz šole, Studeenoku, V petju oglasimo | in dr., lci jih je izdala leta 1888 Glasbe- temveč tekoč, vedno se izpreminjajoč v smeri čimvečjega izpopolnjevanja. No-1 silec tega hotenja pa je človek-gospod. Vsa borba gre za človeka, ki najprnvič-nejše jemlje in deli gospodarske, socialne in kulturne dobrine. To je kulturni pojem, ki se osredotočuje v normativnem kompleksu. Končno moram ugotoviti še neko posebnost, ki žai;ko osvetljuje naše razmere pri izdajanju znanstvenih del. Avtor je založil knjigo sam, knjigo, obstoječo i,/- 17 tiskanih pol. To je ob naši malo-številnosti naravnost neverjetna požrtvovalnost. Sem mnenja, da bi bila dolžnost vlade/ take izdaje podpreti, ker sicer preti avtorju nevarnost, da gospodarsko Propade. Zato želimo knjigi, ne le iz naslova niene znanstvene vrednosti, ampak tudi iz gmotnega stališča, da si jo nabavi vsak, prav vsak izobraženec. • O. A. M. na Matica in so deloma tudi v Mohorjevi pesmarici. To so klasične pesmi tepe nedolžne mladinske dobe, ki so in bodo ostale večno lepe. V tej dobi je nastalo tudi več moških zborov, med njimi >Po-bratimija , še vedno kakor nekdaj ljubki, klasični »Nikar, nikar se me ne boj<: in dr. Od teh malih začetkov' je korakal mož vso pot napredka mimo samospevov, mešanih in moških zborov, do zbirke štirih^ koncertnih zborov, ki jih je izdala Glasbena Matica leta 1908., med katerimi je najlepši O nevihti . Glasbena Matica ga je proizvajala iz rokopisa z izrednim uspehom. Sattner ni ostal pri vokalni glasbi, lotil se je tudi orkestra. Gregorčič mu je bil vir za njegove velike simfonične pesnitve; Jeftejeva prisega je prva med njimi (1911), ki je prodrla po vsej Sloveniji. Peli so jo celo v Beogradu in v Ameriki (ponovno). Sledile so Oljki« (1914), »Soči« (1918), »V pepelnični noči« (leta 1921). Leta 1911. je dovršil svoj veliki oratorij »Vnebovzetje«, ki je ob proizvajanju štirikrat prenapolnil unionsko dvorano. Njegovo najnovejše delo je opera Tajda«, ki jo bomo slišali v operi prihodnjo jesen; a to ni zadnje njegovo delo. Listi še vedno poročajo o skladbah, ki vro iz njegovega neizčrpijivega vira. Sattner je gotovo naš najplodovitejši skladatelj, ki je utrl in ugladil slovenski pesmi pot na kvišku. On živi vse svoje življenje samo slovenski pesmi, zato ga bo naša pesem slavila, dokler bodo Slovenci prepevali. k i\ Vojni minister general Syrovy rm—onnmm ZABAVNO POTOVANJE PO JADRANSKEM IN SREDOZEMSKEM MORJU. Malo jih je, ki se veselijo sreče, posedovati lastno jahto ter se z isto po morju voziti, obale obiskovati in si s tem svoje utrujene živce okrepčati. -Cosulich-Lini-ja v Trstu pa nudi vsakomur priliko, da se te dobrote posluži. Ta družba je to leto določila enega svojih najlepših parnikov in sicer Stella d’ Italia« z 13000 tonsko tonažo, 450 čevljev dolžine in 60 čevljev širine z hitrostjo od 17 milj na uro, z dvema vijakoma in dvema dimnikoma, ki je z svojo belobarvno zunanjostjo zelo pri-vlačljiv. V notranjosti tega parnika je vsa oprava razkošno izvršena, sprejme 360 udeležencev 1. razreda v kajitah z 1, 2, 3 in 4 posteljami, kopalnicami in toaletami, ba-zin za plavanje, 2 tuksuriozne jedilne dvorane, kadilnice, plesna dvorana, veranda, kavarna itd. Postrežba sploh enaka prvovrstnemu plavajočemu hotelu, v kateremu so za duševno razvedrilo gostov najsposobnejši godci. Za letošnje poletje in jesen je na programu devet razvedrilnih potovanj, trajajoče vsako po dva do tri tedne. Odhod in prihod je Trst, obiskujejo se pa mesta: Korfu, Korint, Atene, Dardanele, Carigrad, Smirna, Nauplia, Capri,Civitavec'-ehia, Aiacio, Hyree, Cannes, N izza, Mo-naco, Genua, Katacolo, Vilefranche, Barcelona, Palma, Cagliari, Malta, Algir, Malaga, Kotor, Dubrovnik, Zara, Venedig, Brioni, Split itd. Priglasi se knjižijo in pojasnila se dajejo pri glavnem zast. >J. G. D ra š kovic*, Zagreb, cesta B 3; interesentom v Sloveniji pri zastopstvu »Simon Kmetec, Ljub-1 ljana, Kolodvorska idica 30« in pri MM-j jalah »Cosulich-Linije« v Beogradu, Spli-| tu, Gružu, Šibeniku, Metkoviču, Cetinju, i Sušaku, Pančevu. Štev. 75. :' t; m wrm?fw^«ammnmK Dnevne vesti. KALDRMINA« ZA LJUBLJANO. Državna uprava pobira tia carinarnah določene zneske pod naslovom »kaldr-minec, ki naj služi kot prispevek za popravo in vzdrževanje cest, ki vodijo do carinam. Kakor znano, so tudi Miklošičevo cesto v Ljubljani asfaltirali na račun »kaldnnine :, ki se je je bilo nabralo do lanskega leta nad 2 milijona dinarjev. Od tega denarja pa je izplačala državna uprava mestni občini šele 1 milijon, ostanek se pa brani izplačati z znanim izgovorom »nema pare«. Tako utegnemo doživeti, da bo ljubljanska občina morala prevzeti primanjkljaj, ki ga ji zadržuje vlada, na svoja ramena, tako da bodo ljubljanski davkoplačevalci asfaltiranje Miklošičeve ceste dvakrat plačali, enkrat v obliki prvič pobrane '>kaldnni-ne«, drugič pa na občinskih dokladah. Državna uprava si gotovo misli, da tudi v Ljubljani ni treba lepih cest, če jih nima Beograd, kjer so celo slovite Te-racije (središče mesta) tako razrite, da je naravnost čudno, te se kakšen Slovenec vrne iz Beograda brez polomljenih nog. — »Uradni list« št. 30 z dne 31. t. m. priobčuje: Zakon o Obrtni banki, uredbo o volilnih predpisih za ljubljansko trgovsko zbornice, uredbo o razdelitvi države na 10 inšpekcij dela, 8 inšpekcij parnih kotlov in dve inšpekciji dela plovitbe, odločbi o taksah za pregledovanje in žigosanje namiznih tehtnic ter naredijo vel. župana 1 j ubij. oblasti glede izdajanja omejenih stavbnoobrtnih koncesij. — Hišni posestniki pri Pašicu. Te dni so predložili zastopniki hišnih posestnikov iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Osijeka, Novega Sada, Splita in dingih krajev ministrskemu predsedniku spomenico v kateri zahtevajo, da se zakon o zaščiti najemnikov s 1. novembrom ukine. V spomenici odločno protestirajo zo-ker utesnitev lastninske pravice, izjavljajo, da jim je obljubil minister za socialno politiko v nekem govoru v parlamentu, da je sedaj veljavni zakon o zaščiti najemnikov zadnji te vrste, dočim se vrše priprave za to, da bi se veljavnost zakona potom dopolnilnega predloga prclongirala. Hišni posestniki se obračajo na ministrskega predsednika s prošnjo, da bi jih podpiral ter ne bi dopustil, da bi se stanovanjsko vprašanje nagloma rešilo, ne da bi se po preje še enkrat temeljito proučilo. Nikola Pašič je izjavil, da obdrži problem v evidenci. — Začetek kongresa ruskih emigrantov. Te dni je pričel v Parizu kongres ruskih emigrantov. Kongresa se udeležuje 400 delegatov različnih emi-grantovakih organizacij. — Tretji delavski kongres na Grškem. Te dni se je pričel v Atenah 3. kongres grških delavcev. Kongresa se udeležuje okrog 350 delegatov raznih delavskih organizacij. — Dolga seja angleške spodnje zbornice. Angleška spodnja zbornica je imela te dni sejo, ki je trajala od 2. popoldne do drugega dneva ob 5. popoldne. To je druga najdaljša seja, kar jih pozna zgodovina angleškega parlamenta. — Razpisana mesta. Veliki župaui ljubljanske oblasti razpisuje službena mesta sanitetnih referentov za sreze: Radovljico- .Laško in Krško. Prošnje je vložiti do ‘25. aprila pri vel. županu ljubljanske oblasti. — Umrl je dne 5. t. .m. v Središču ob Dravi Jakob Klemenčič, veleposestnik, občinski odbornik itd. Pokojnik je bil vrl narodnjak in dober gospodar, ki se je vedno zanimal za vsa aktualna vprašanja. Užival je splošen ugled ter bit splošno priljubljen, kar dokazuje dejstvo, da je bil ne samo dolgoleten občinski odbornik, temveč tudi funkcionar vseh važnejših kulturnih, gospodarskih itd. društev v svojem okraju. Bodi mu ohranjen časten spomin. . — Velik požar v Manilli. le dni je izbruhnil v Manilli velik požar, ki je uničil večji del mestnega okraja, v katerem stanujejo domačini. Okrog 3000 oseb je brez strehe. — Bučele — morilke. V vasi Bonne v Alžiru je prevrnil te dni neki voz po naključju čebelnjak. Razjarjene bučele so konja tako opikale, da sta poginila. Napadle «o tudi gručo otrok na bližnjem vrtu, ki so jih takisto opikale tako, da m bilo vsled otekline nobenega od njih več spoznati ter jim je rešila samo pravočasna zdravniška pomoč življenje. — Junaška smrt roparja. Iz Prizrena poročajo: Neka orožniška patrulja je izvedela te dni, da zahaja v samotno hišo vdove Angeline Lukič v tamkajšnjih krajih glascviti roparski poglavar Sibiu Vu-kašinovič. Po noči so orožniki hišo obkolili ter zaklicali Angelini, naj pozove Vukašinovica naj se uda. Sibin je zakričal iz hiše: Živega me ne dobite v roke! Imam dovolj municije, da vas bom Ugnal v kozji rog. ; Po teh besedah se je razvilo besno streljanje. Kmalu nato je vrgel \ ukašinovič med orožnike dve oombi, ki sta sicer eksplodirali, vendar po niste napravili nobene škode, nakar se je boj nadaljeval. Ko se je prikazala na nebu jutranja zarja, so zagledali orožniki na oknu belo zastavo. Zato so nehali streljati. Sibin je stopil k oknu ter jih prosil, naj ne store Angelini ničesar, češ, da je nedolžna. Nato se je umaknil V ukašinovič zopet v sobo, objel svojo ljubico, jo poljubil ter si 'pognal kroglo v prsi. Ko so čuii orožniki strel, so udrli v hišo. Ko jih je težko ranjeni ropar zagledal, je zgrabil zopet za revolver ter hotel nanje streljati. Eden od orožnikov ga je prehitel ter ga ustrelil v glavo. V ukašinovič' je obležal na mestu mrtev. — Umor 73 letne starke. Te dni je prišla hči vdove posestnika Marija Steinerjeva iz Kasez v Žalec k distriklneinu zdiavniku po mrtvaški list za neko 73 letno občinsko ubogo, ki je stanovala že 20 let pri Steinerjevi. Ker je bil distrikt-ui zdravnik bolan, je poslal k umrli svojega namestnika. Zdravnik se ni malo začudil, ko je ugotovil na truplu znake nasilstva. Naznanil je zadevo oblasti, ki je uvedla preiskavo ter našla v hlevu, kjer je starka navadno prenočevala, krvavo sekiro in sledove krvi na tleh. Sodna obdukcija je ugotovila, da gre za umor. Z zvezi s tem so bili aretirani ru-dai Kokol, ki je bil znan kot njen ljubimec, njena hči in njen sin. Kokol se je v zadnjem času s svojo staro ljubico pogosto prepiral ter se opetovano izrazil, da mora izginiti s sveta. — Strašna babjevernost. Iz Bruslja poročajo o neverjetni historiji, ki bi bila kmalu veljala neko gospo življenje. Sin nekega peka je bil že dalje časa bo-lan. Prijatelji rodbine — spiritisti so izjavili, da bi bilo fanta mogoče ozdraviti samo ua ta način, da bi se pograbilo in žrtvovalo prvo žensko, ki se jo sreča na pokopališču. Rodbina se je pedala na pokopališče. Kmalu je prišla mimo soproga nekega zdravnika. Pograbili so jo ter jo vlekli s silo v pekarno, kjer so jo hoteli pobasati v peč ter jo živo speči. K sreči se je obrnilo bolniku v ■onem tre-uotku zdravje na bolje, vsled česar so prismojeni spiritisti žensko izpustili. — Oče prisostvoval usmrčenju svojega sina. V Milledgevillu v Ameriki je bil obsojen nedavno na smrt študent Ted Coggershall, obdolžen umora nekega profesorja. Oče in brat obsojenega sta prosila za dovoljenje, da smeta usmrčenju osebno prisostvovati. Prodno je sedel študent na električni stol, je zaklical svojemu očetu: »Nedolžen sem .. • Zbogom, papa. Ne žaluj, saj se vidiva zopet^ Oče je odgovoril sinu: »Da sinko vidiva se zopet in hodila bova zopet skupaj na lov na divjačino in ribe.« Nato se je obrnil oče proti publiki ter zaklical: Poglejte ga, nedolžen je kot takrat, ko se je rodil. — Ted je umrl mirno smehljajoč se in s cigareto v ustih. _ Strašno maščevanje. Beograjsko ape-lačijsko sodišče je obravnavalo te dni neko zadevo, ki spominja na turške čase. — Kmet Dragomir Ovčarevič iz Jablanice je imel, dasi oženjen, več let razmerje z vdovo Kristino Vujadinovič iz Surejevice. — Njegovi ženi je bila stvar znana in delala je svojemu možu neprestano scene. Najbolj jo je jezilo, da se je vdovica javno ponašala z ljubeznijo njenega moža ter tla se je opetovano izrazila, da je on ne mara več, ker je stara, sitna »škatlju -Po naključju se je vrnil kmet te dni k svoji ženi. Kakor je bila sicer žena radi i tega vesela, ji njena maščevalnost vendar ni dala miru. Kovala je zoper svojo kon-! kurentinjo temne načrte, za katere je pri-' dobila tudi svojega moža in svojega očeta. ! sporazumno so določili dan maščevanja. S Kmet Dragomir je vedel, kdaj hodi Kristina, ki je bila čez dan zaposlena v Jablanici, domov. Počakal jo je v bližnjem gozdu. Ko je prišla ter ga stavila na odgovor, zakaj jo je zapustil, in ga prosila, da naj se vrne k njej, je izzval kmet prepir ter jel svojo ljubico tepsti. Na njen krik je prihitela iz goščave njegova žena in njen oče. Vsi trije so navalili na nesrečno ženo, jo slekli do nagega in zvezali. Nato so zakurili ogenj, razbelili škarje ter jeli Kristino ščipati in žgati po najobčutljivejših mestih. Ko je bilo vse njeno telo ena sama rana, so odnehali ter jo vrgli v grmovje. Od bolečin je tulila nesrečnica ves čas kot.zver, toda čul je ni nihče. Šele drugi dan jo je našel neki kmet ter jo prepeljal v bolnico. Dasi težko poškodovana, je ozdravila. Vložila je ovadbo. Prvoinštaučno sodišče je obsodilo vsakega od njenih mučilcev na šest mesecev ječe. Druga instanca je zvišala kazen za Milanovca in njegovo ženo na tri leta težke ječe, dočim jo je odnesel Vukič zopet poceni, dobil je šest mesecev ječe. — Kratka krila na Grškem zopet dovoljena. Iz Aten poročajo: Tu je bila izdana policijska naredba, ki objavlja, da je dekret ministrskega predsednika Pangalosa, s katerim je bilo ženskam prepovedano nositi krativa krila, ukinjen. — Konec sveta se bliža. V Trbovljah in Hrastniku razširjajo delavke ilustrirane knjige z naslovom »Znamenja našega časa«, v katerih prorokuje neznan slepar na podlagi citatov iz Svetega pisma skorajšen konec sveta. Razširjeval-ke kolportirajo tudi druge pobožne knjige, s katerimi mešajo naivnim ljudem možgane. Oblast je zaplenila že več takih knjižic. Kljub temu se pojavljajo med ljudstvom vedno nove. — Koncert v Kranju. V soboto dne 10. aprila točno ob pol 9. uri zvečer priredita kranjski čitalniški pevski zbor in orkester po daljšem presledku v novi čitalniški dvorani Narodnega doma koncert z izbranim vzporedom. Orkester izvaja zanimive glasbene točke, moški in mešani zbor pa nastopi skoro s samimi najnovejšimi skladbami. Na koncertnem vzporedu je tudi po ena francoska’ in češka skladba za vijolino s spretnije-vanjern klavirja. Po koncertu je v istem prostoru prosta zabava. O Li N/KO CIKORIJO Ljubljana. I— Velika noč. Prazne kavarne, prazne gostilne, prenapolnjeni vlaki in krasno prijetnohladno vreme, to nam je podarila letošnja .Velika noč. Kdor je le mogel, je hitel ven, daleč iz dolgočasnega mesta, in zlasti oba popoldneva so se vile dolge procesije svežega zraka in oddiha željnih Ljubljančanov na vse stra-' tli iz mesta, ki je ostalo popolnoma opu-I stošeno. Doma so ostali samo dojenčki : in betežni starci, po kavarnah pa-so stregli natakarji samo najbolj strastnim kvartopircem. Okoliški gostilničarji so prišli letos prav zelo na svoj račun glede pijače, velikonočnega »žegina« pa so prinesli ljudje toliko s seboj, da so se tudi kokoši na dvoriščih dovolj uazobale in tudi psički so imeli dovolj obirati. Tako je bilo vsaj enkrat pozabljeno vsakodnevno trpljenje in ljudje so se brez skrbi veselili toplega spomladanskega soln-ca, zelenih travnikov in prebujajočega se mladega cvetja. 1— Zaprte tvornice. Kemična tovarna na Selu je o orat usta vila. Kakor se govori, bo ustavila svoj obrat tudi tvorni-ca za klej. Obrati pa ne bodo ustavljeni za daljšo dobo, ampak le začasno, dokler ne bodo delavci dovolj mehki za znižanje mezd. Dečji dan. Dne 7. aprila, t. j. v sredo po Veliki noči se vrši »Dečji dan«, novost za naše kraje. Na ta dan lx>do sadili v Ljubljani dečki višjih razredov osnovne in vsi dečki meščanske sole smrekove sadike. Pod vodstvom uprav' teljev in svojih učiteljev gre en e na Grad, drugi v Tivoli, tretji Pa ' ' e| e’ kjer bodo pogozdili v to določeno zemlp-šče. Obleka bodi navadna delavniska. Namen tega dne je dvojen: gospodarski in vzgojen. Otroke je treba navajati, da spoštujejo in ljubijo naravo in nasade, ki rastejo nam vsem v korist in zabavo da se vadijo negovati koristne rastline, ljubiti delo in vzbujati zaupanje vase. »De- čji dan je odredilo ministrstvu' po vsej državi. V slučaju deževnega vremena se vrši pogozdovanje naslednjo soboto. Sta-riši in interesentje se vljudno vabijo k pogozdovanju. Maribor. m Mariborski borzi dela, ki bi se po nared bi ministra za socialno politiko morala ukiniti s 1. -aprilom je zasiguffl11 obstoj Delavska zbornica v Ljubljani mestna občina mariborska sta prevzeli vzdrževanje iste. m Seja Zveze za tujski promet v Sloveniji se je vršila v sredo 31. marca t. !• v Mariboru v prostorih velikega župau stva. Sklep je bil: da se občnemu zboru, ki se vrši 21. maja t. 1. v Ljubljani pred- | loži pravilnik v izpremeinbo. Ustanovita naj se namreč za Slovenijo dve podzve-zi in to: mariborska in ljubljanska, ki naj bi imeli svoj avtonomen proračun in delokrog. Samo propaganda se bi izvrševala Iz centrale za obe oblastvi. Ustanovi se tudi informacijska pisarna. PRIMORJE. Zaplemba listov. . Istarska Uiječ« od 25. t. m. je bila zaplenjena radi uvodni- J ka »Naši mladi iu članka Starom sta-zom novom suagom«. Istctako so bile za- jj plenjene »Novice . V vzroku je uredili- j štvo do sedaj še na nejasnem. Fišistovski simlakat kamnosekov v Nabrežini. V nedeljo 22. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor fašistovskega sin-dakata kamnosekov v Nabrežini. V odbor so bili izvoljeni izključno samo Italijani kakor izhaja iz sledečega sepuima: Antonio Pertot, Mora Kuigi, Cesare Ani- | leto, Fabris Luigi, Jurza Luigi, Juvza Ernesto, Cimador Luigi, Marega Emilio. Slučaj Športno izobraževalnega društva Snežnik« v Sv. Petru na Krasu. Društvu so že več mesecev delali največje sitnosti pri izvrševanju društvenega programa, tako so načelniku tamburaškega odseka zabranili dostop na kolodvor, kamor mora redno vsak dan kot uradnik velike lesne tvrdke. 22. t. m. pa je di-rektorij fašja pozval v svoje prostore tri odbornike omenjenega društva in od njih zahteval, da skličejo občni zbor, kj»r naj sestav ijo prošnjo za pristop društva k fašistovski politični organizacij'-Prepovedana dramatičua jn-c^tava v Vipavi. Komisar Diaz v Gorici je prepovedal predstavo Finžgaijeve igre Veriga- v Vipavi, z motivacijo, da je igra subversivna in iredentovska. Cernu se "govori v igri samo o verigi in zopet o verige, je vzkliknil. . . Prepoved koncerta. Glasbeni večer domačega orkestra na lok, ki se je imel vršiti v soboto 28. t- m. na Opčinah,_ je oblast prepovedala z motivacijo, da je to storila radi tega, ker je dvorana, kjer bi se moral vršiti koncert, v zvezi z i^os i no. . | t |1rrrTJ.- r, T , ittH— • ******* ~~ Književnost. Mirko Pretnar: V pri»*a,ul- 192(3. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena broširani knji-, |)in 24.—, v ce'° platno vezani l>>" S2-, poštnimi Din 1.50. V času, ko so zbirke čiste lirike prava redkost, je izšla knjiga »V pristanu ■ • pesmi mladega lirika, ki je že kot so-truduik Lj. Zvona in Doma in sveta vzbujal pozornost. Ta knjiga nas spet Pc' vede nazaj v pristan tihe poezije, kak '1 je vzklila v dotiki z našo zemljo in ob , dihu našega neba. To je čisti odmev res-:' ničnih liričnih doživetij, ki jim je tuje vsako hlastanje po duhovnih prenapetostih in neiskrenostih. Prav tako kot vsebina, ki ji je glavna snov nežna erotika in globoko občutenje utripov narave, Je tudi oblika zaokroženo mirna in ubran ■ • Sploh je ta zbirka prelep pozdrav d0:i: ' v ine, ki ga pošilja avtor iz Pariza, kaejj živi že tretje leto. Zbirko toplo priporočamo vsem tistiH-\{[ so v naših praktičnih časih vendar K' še žejni prave umetnosti in radi vza«‘eJ° v roko tudi po opremi lepo knj'^’- .vi S1MS1 I DR. .1ANEZ KV. KREK. ,,nižani Ta knjiga se dobiva sedaj 35 bro-ceni, in sicer stane vea» Več. Knjiga <*-šivan '25 Din, po I*0*1'ijuo oblike, opis Kve-sega na 188 straneh (l865—1892) in izbrane kove mladostne pt>sebn0 pozornost zasluži-spise iz tega -a ,e( 1888_1892, ki nam J° <- «-1 vpogled v miselnost izrednega kvase tri priloge slik na boljšem aJ iuTshke nam kažejo kraje, kjer je ,«£ živel Krek svoja leta preddokto^K^ ga se naroča pri Novi zabolzni Kongresni trg U>- RADIO-KINO. Radiofonija. DUNAJSKI PROGRAM. - RAZNO. Dobil sem vprašanje, kaj je s tistim žvižganjem na dolžino dunajskih poši-ljalcev, ki je podobno Mcrsejevim znamenjem, a vendar ga ni mogoče razbrati. 1 akili amaterjev, ki si tega pojava niso anali raztolmačiti, je mnogo, zlasti je takih mnogo, ker nimajo dnevne literature o raidiofoaiiji. Ne morem si mislili pravega amaterja, ki ne prejema vedno vsaj eno revijo. Za naše kraje so najpriprav-»ejše dunajske revije, ki jih je že cela v>'sta in so jako dobre. Tisto tipično žvižganje v slušalki prihaja od valov, ki prenašajo — slike, predhodnice radiokina najbližje bodočnosti. Mala Avstrija je tudi v tem oziru lep vzgled vsem svojim sosedom, velikim iu malim. Pozvala je na Dunaj slovečega Francoza prof. Belina, da na tukajšnji pošiljalni postaji napravi oddelek za pošiljanje — slik. Omenjal sem že v nekem svojem pi-•>mu, da je to vprašanje že povoljno re-seuo; gre le še za izpopolnitve tega ko-o»a nega izuma. Danes pošiljajo po zra-vu slike vsake vrste, slike dokumentov, opije, dopisov, odtise prstov, časopisne c anke itd. Da, posrečilo se je že prenašati slike gibajočih se predmetov, torej: -vino! Le še malo časa nas loči od dobe, ko bomo imeli doma kino, ki ga bodo ' eliki pošiljalci; imeli bomo operne ali dramske predstave itd. ter bomo slišali m videli morda bolje nego na prvih sedežih v gledališčih. Cujemo že zdaj bolje! Prof. Belin je prišel na Dunaj in že pri prvih poskušnjah popolnoma uspel. Svojo pošiijalno napravo je postavil v prvem pošiljalcu (Stubenring); od tu je je pošljal slike v eter po velikem pošiljala! zunaj na Rosenhuglu (do tje je običajna telefonska zveza), a po anteni na strehi prvega pošiljalca je njegova sprejemna aparatura lovila valove iz eterja, iz katerih so nastajale slike po odposlanih originalih. Uspeh popoln. Na to so pošiljali v Gradec, a iz Belinovega zavoda v Parizu so poslali poročilo in dokaze, da so tam popolnoma dovršeno sprejeli dunajske slike. Prof. Belin je odšel na povabilo tudi v Budimpešto, da tam postavi pošiijalno postajo za slike. Pripovedujem te zanimivosti za vzgled rojakom v Jugoslaviji, da vidite, kako neizmerno napreduje svet v vaši najbližji bližini. Lani smo čitali, da je vlada naročila na račun reparacij 6 velikih pošiljaluih postaj, —a nič ni čuti, kaj je s tem naročilom! Radiofonija pri vas ni niti še v povojih! Saj je malomarnost za tolik napredek naravnost v nebo kričeča. Pred kratkim je bila v Ženevi zopet konferenca odposlancev vseh evropskih postaj, da končno določijo dolžine valov in se ujedinijo v raznih važnih skupnih interesih. Iz Jugoslavije ni bilo nikogar; družbo nam delajo edino še Rumunija, Bolgarija in Grška!! Tu so se določile dolžine za Dunaj Rosenhiigel 581, Stu-beuring 582 in pol, za Gradec 402, pa tudi že za bodoče vmesne postaje Celovec, Inomost in Solnograd. Program dunajske postaje je že razširjen na predstave iz — državne opere. Prvi večer smo slišali Wagnerjevo opero »Meistersinger von Niirnberg«. Za zdaj bomo imeli dve operi na mesec, za kar plača družba operi — 200,000.000 Ka. Dosedanje prenose smo slišali divno, čisto in moeno tako, da na prvih sedežih ne moreš slišati boljše. S knjigo v roki je užitek popolen! Pošiljal ec Gradec ima za seboj tudi že enoletni jubilej. Poleg dunajskega programa ima Gradec tudi jako lepo družbo lastnih umetnikov in sotrudnikov. Kdo v Sloveniji more s svojim aparatom loviti graške pošiljatve? S kakšnim uspehom 1 Zakaj ni nič poročil v listih? Ali je revščina v tem pogledu res tako velika, ali pa je kriva tudi indolenca amaterjev, da nič ne izvemo o vsem tem? Iz Slovenije izvemo sploh premalo! Kaj je z Rimom? Kje ga slišite in kako? Ču-jemo ga tudi na Dunaju! A. G. Šport ther ie prepl,va'v Sturm. Publika, katere je bilo v obeh dneh izredno veliko, je prišla na svoj račun. i 1 Prvi dan: SC’ Sturm : SK Ilirija 1:1. •iija nastopi v običajni postavi s svo-jnn novim trenerjem g. Zankl-om kot odnjim krilcem. Gradčani so bili iziba-ailciraaio, hitro in gibčno moštvo; imeli •so več od igre, toda kljub temu se jim ni posrečilo izravnati preje kakor minuto pred koncem drugega polčasa. Posebno je ugajala leva zveza, obe kl ili in oba branilca. Tekme je vodil g. Kramaršič. Drugi dan: SK Ilirija : SC Sturm 1:2. Ilirija izmenja svoje desno krilo: na mesto Janeza pride Herman. Obe moštvi sta predvedli boljšo igro kakor prvi dan in -sta bili ta dan popolnoma enakovredni. - ko ne bi Ilirija zastrelila enajstmetrovki bi številčni rezultat tem odgovarjal. Rezultat ob koncu prvega polčasa 1:0 za U'iim; edini gol za Ilirijo pade po Oma-u’ Sodil g. Fink precej nesigumo. ^denittcher rekordira dalje. Radema- torek v Newyorku 500 y v 6:56.7 (amerik. rekord, prej 7:03.6) in 500 m v 7:35.4 (svet. rekord, prej 7:40.8). Mednarodna rokoborba v Bologni, ki se je te dni končala, izkazuje sledeče rezultate: v 'bantanteži (do 53.524 kg) je zmagal A. Magyar (Budapešta), v peresni teži (do 57.152 kg) Tasnady (Budapešta), v lahki teži (do 61.235 lig) Matura (Budapešta), v lahki srednji teži (do 72.574 kg) Dunajčan Ludovik Šesta, v težki srednji teži (do 79.378 kg) Grup-pioni (Bologna) in v težki teži (čez 79.378 kg) Donati (Bologna). Ob enem se je odločila tudi tekma za prehodno darilo »Coppa Herion«, ki ga je branil in dobil klub i-Sempre avanii . Boji za to darilo so se izvojevali v dveh kategorijah, v lahki in težki teži. V prvo so se združili zmagovalci in na drugem mestu placirani iz bantam-, peresne- in lahke teže, v drugo pa iz lahke srednje-, težke srednje- in težke teže. V teh bojih se je posebno odlikoval Dunajčan Šesta. Najlažji v drugi kategoriji je vr- gel v 50 sek. Malossija (druzega za Grup-pionijem) ter v 6:20 zmagovalca v težki srednji teži Gruppionija. Slednjič je nastopil v odločilnem boju z zmagovalcem v težki teži Donatijem. Dunajčan s svojimi 68 kg je izgledal kakor David proti 107 kg težkemu Golijatu Donatiju. Vzlic v eliki razliki na teži je Dunajčan pogumno napadal ter vrgel Italijana z narani-nim kolebom (tour de bras) trikrat na ila. Šesta sam ni prišel v tem neenakem boju nikdar parterre. V veliko začudenje Šeste in cele publike, pa je bil proglašen zmagovalcem po točkah — Donati. Za Italijana sta glasovala inadjarski in italijanski sodnik, za Dunajčana pa samo Belgijec. Svetovni rekorder Gliick je zopet v krasni formi. Prošlo nedeljo je v treningu potegnil z levico 75 kg, z desnico prosto sunil 95 kg, pravilno tezno dvignil 95 kg, obojeročno potegnil 102 in pol kilograma in obojeročno prosto sunil 130. S prostim dvigom je tudi spravil ni prsa ročko 140 kg, pa je ni mogel suniti. Glasovita tenis - igralka Suzana Len-glen je dobila od nekega amerik. mana-gerja ponudbo, da napravi trimesečno turnejo po Zedinjenih državah. Ponudil ji je kot nagrado 12.000 funtov šterlingov (300.000 zlatih kron); za to bi se morala Suzana zavezati, da nastopi vsak večer za 10 min. na revijskem odru. Toda bo-žanstvena Suzana je to ponudbo odbila, ker bi s tem izgubila kvalifikacijo kot amaterka. Njena koukurentinja Amerikanka Helen Wills se poda iz Italije v Pariš, kjer se udeleži velikonočnega turnirja. HUDOŽESTVENIKI V MARIBORU. Sedaj se vrača v domovino še zadnja skupina članov Moskovskega lmdožest-venega teatra — in prav je tako! Na zadnjik dveh mariborskih predstavah se je že jasno videlo, kako daleč so že od onega, kar predstavljajo. Oni, ki so oprostili gledališče vseh ostankov pseudo-klasič-nega teatra in uvedli vanj idejo naturalizma in umetniške resnice, si morajo že sami pomagati s celo najnavadnejšuni efekti. Res je med njimi še nekaj velikih umetnikov, kot Pavlov, Vyrobov, Križanovska, večina se pa — bodisi izmučena ali z novimi izpopolnjena — ne zaveda več, da morajo podati ljudi in njihovo dnševno stanje tako natauko, da se njihova igra ne občuti več kot vloga, ampak kot resničen doživljaj — ampak je prišla — še deloma v okvirju čisto umetniškega in odrskega — do proste umetniško ustvarjajoče igre. Ostrovskega komedija »Uboštvo iu sramota« in še bolj Tolstojeva drama »Živi mrtvec« sta nam to jasno dokazala. D. Ljubljanski Zvon. Vsebina zvezka za mesee april: 1. Dr. Stanko Vurnik: Umetnost in družba ter umetnostna politika. 2. Srečko Kosovel: Izmučenost. 3. Juš Kozak: Šentpeter. (Konec.) 4. R. Maister: Dva Križa. 5. Vladimir Levstik: Oblodovci. (Konec.) 6. Srečko Kosovel: Sonet. 7. Vinko Košak: Naš čas. 8. Dr. Fran Bradač: Prizor iv Aristophanovih Vitezov. 9. France Bevk: Beg pred senco. (Dalje prihodnjič.) 10, Pavel Golia: Vera. 11. Dr. N. Preobraženski: Nova Rusija. 8. Ivan Bu-nin; Iv. Bunin: Tovariš Čuvar. 12. Književna poročila: Slovenska dela: Daniel de Foe-Vladimir Levskik. Robinson Grušče (A. Debeljak.) — Lovro Kuhar. Povesti (Kocjan). — G. Mazzini — A. Gradnik, Dolžnosti človeka. (Konec. — A. Budal.) — Srbsko - hrvatska dela: Dra-giša Vasic, Devetstotreča (J. Šega). — Milan Vukasovič, Kroz život (A. Debeljak). — Tuja dela: Tesniere, Les for-mes du dual en Slovene in Atlas lingui-stique pour servir a 1’etude du dual en Slovfene (J. A. G.). — 13. Kronika: Domači pregled: Jubilej Srbskega Književnega Glasnika« (Fran Albrecht). — Tri razstave naraščaja (F. Mesesnel). — Inozemski pregled: Književne nagrade na Francoskem 1. 1925. (A. D.) Blaznost italijanskega m cionalizma. Češke Slovo« piše: Poleg drakoničnih vladnih odredb glede rabe jezika in šolstva, kar je \zbudilo v nemškem parlamentu velik vihar in odkrito protiitalijansko kampanjo — tisk poziva Nemce, da bojkotirajo Italijo — je nastopal v boju proti nemški manjšini na Južnem Tirolskem še futuristični pesnik Marinetti, ki je ustanovil posebno »Stražo na BrennerjuH Ta nacionalistična organizacija se baha, da v desetih latih ne bo v Gornjem Adižju niti sledu sedanjega nemštva. Njih bojni duh kaže najlepše 10 pravil, ki so ravndkar izšla v ultrafoštetovskih listih a pripombo: zelo važino. Desetero praril »Straže na Brenneruc <»e glasi: 1. Italija je boija. 2. 9tari Rimljani so prednjačili vsem narodom sveta — današnji Italijan je nedosegljiv (morda v figariji, op. ured. »C. Slova«). 3. Brenner ni cilj, temveč izhodišče (razumi: novih bojev. op. ur. »Č. S.«). 4. Zadnji Italijan je enak 1000 tujcesn. 5. Italijanščina je najkrasnejši jezik sveta. 6. Italijanski izdelki so najlepši. 7. Italijanski kraji so najkrasnejši. Krasoto italijanske pokrajine morejo razumeti saimo italijanske, to je ienialne oči. 8. Italijan ima vse pravice, zato si obdrži monopol ustvarjajočega genija. 9. Vse, kar je bilo iznajdeno, so iznašli Italijani. 10. Zato mora visak tuijec stopiti v Italijo s »svetim 'spoštovanjem*. Še bolj kruto in cinično postopajo Italijani proti polmilijonski slovanski manjšimi, ki nima za mejo tako močne opore, kakor tirolska nemška manjSkna. Na sodišču in v uradih se razpravlja le v italijanskem jeziku, v občinah gospodarijo italijanski komisarji, v šolah se ne morejo učiti v materinem jeziku niti v posebnih urah in ne smejo -niti svojih otrok krstiti s slovanskimi iniani. Vse to zato, da bi spoznali dobrote tesočletne latinske kulture, katero jim vtepa v glavo italijanski narod z neprimerno večjim odstotkom analfabetov. NaSi turisti, ki dosedaj vsled samih potovanj po tujini nriso mogli spoznati krasot lastne domovine, bi se morali zamisliti zlasti nad 4. točko pireje citiranih desetih pravil in ne nosiiti denarja v kraje, katerih le-polta glasom točke 7. pravil itak ne morejo razumeti.« Objavljamo ta članek »Češkega Slova« v dokaz, da smo branili le svoje nacionalne interese, ko smo nastopili proti '»Narodnim listom in da pni tem nismo pozabili, da so Kr fina rovi .demokratk k sreči taka manjšimi ko njegovi mladinski bratci v Sloveniji. POMEN VELIKE NOČI. Krščanskemu svetu oznanjajo velikonočni zvonovi vstajenje. Veliko noč pa praznujejo tudi milijoni nekristjanov in praznovali so jo že davno, predno je eksistirala krščanska cerkev. — Nemško ime Cteteni nas spominja na Ostaro, ki je sestra Donarja, boga, ki razbije s svojim velikanskim kladivom led ter osvobodi potoke in reke zimskih spon. Brat in sestra sta otroka Vodana, vtelešenega blagoslova, prihajajočega iz neba, solnca. dežja, vetrov in matere zemlje, ki so jo častili pod raznimi imeni kot Erda, Herthn, Gerda, Frig-ga in Nerthus. Pod temi imeni znači pri nekaterih plemenih vtelešeno spomlad. Oonar 51 London: Morski vrag. ui ,. asukfll ie kolo in gledal sem, kako se je kompas-ist počasi zasukal na SSZ, nekolikokrat zanihal in ^ uravnal. Popravil sem odejo pod pazduho in se pripravljal, < a In odšel naprej, kar sean zapazil neko premikanje in ozrl sem se proti koncu ladiije Mišičasta roka, od katere je kapljala voda, se ie močno oprijemala -ograje. Poleg nje se je v temi prikazala druga loka. Ves zavzet, sem strmel tja. Kakšnega o biskovalca n morskih globin so imele videti moje «ui? Najsi je bilo karkoli, vedel sem, da nekaj pleza vrvi lnizinoniera na krov. Prikazala se je glava, vsa • ^u, zatem oči in obraz Wolfa Larsena. Desno lice Je ^ilo rdeče od krvi, ki je tekla iz rane na glavi. jj. Urno je skočil čez ograjo, se vzravnal pokonci, se 1(1 ozrl po mornarju pri krmilnem kolesu, kako.; la j* hotel prepričati, kdo da je in da se mu ni nič S|..1 njega. Morska voda je curljala od njega, je tekla po krovu, da sem bil ves zmeden. Ko je op,) iproti meni, sem se zdrznil iu se nagiboma umak-1 nazaj, kajti v njegovih očeh sem videl nekaj, kar ‘ znanjalo smrt. k- je dejal z zamolklim glas mi. * 'Je pa je prvi mornar?« Zmajal sem zg lavo. Johansenk je zaklical tiho. -Johansenht >Kje pa je?« je vprašal Harrisoua. Mladi mornar se je bil v tem po vsej priliki umiril in odgovoril je s precej trdim glasom: Ne vem, gospod. Pred malo časa sem ga \ idel iti naprej. Tudi jaz sem šel. Videl si pa, da nisem prišel nazaj odtod, kamor sem bil sel. Ali mi moreš to pojasniti?« »Pasti ste morali v morje, gospod. Ali naj ga grem iskat v niedkrovje? sem ga vprašal. WoM Larsen je odkimal. Ne bi ga našel, Klada. Pojdi z menoj. Pusti tisto odejo; naj leži, kjer je. ^el sem za njim. Sredi ladje se nikdo ni ganil. '. ! Prokleti lovci, je dejal kapitan. Prevec so rejeni in leni, da bi bili na straži.« Na spodnjem koncu, ladije pa sva našla tri mornarje, ki so spali. Prevalil jih je in jim pogledal v obraz. Bili so straža na krovu; navada na ladiji je bila da je ob lepem vremenu smela straža spati, razen častnika, krmarja in opazovalca. »Kdo je opazovalec? je vprašal. •Jaz, gospod, se je oglasil Holyoak, eden visoko-morskih mornarjev, z rahlo tresočim glasom. »Pravkar sem malo zadremal, gospod. Obžalujem, vendar se ue bo več prigodilo.« Ali si kaj slišal ali videl na krovu? -Ne, gospod, sem — —.« Wolf Larsen je zaničljivo zarentačil in se obrnil od mornarja, ki si je začuden mel oči, ker je tako brez škode prišel iz stiske. »Sedaj pa le tiho, me je opozoril Wolf Larsen še-l>etaje, ko je zvil telo v dve gubi in se pripravil, da bi se podal v sprednji spodnji del ladije. Srce mi je trepetalo, ko sem iniu sledil. Niti misliti nisem utegnil na to, kaj se je zgodilo in kaj se bo zgodilo. Kri je bila prelita in Wolf Larsen ni splezal brez vzroka s tako rano na glavi čez ograjo na ladiji. Povrh tega so pogrešali .Tohansena. Topot sem se prvikrat podal v ta notranji del ladije; ne bom tako kmalu pozabil utiša, ki ga je naredil name, ko sem stal notri ob vznožju lestvice. Ta prostor je bil zgrajen v sprednjem koncu ladije in je imel obliko trikotnika; ob treh straneh njegovih so bila nameščena ležišča za mornarje v dvojni legi, vsega skupaj dvanajst. Prostor ni bil večji od navadne spalne sobe in vendar so bili mornarji natrpani v njem, jedli, spali in preži%reli v njem tudi ostale ure. Moja spalnica doma ni bila velika, a vendar bi vanjo šlo cel tucat takih prostorov, tudi dvajset, če bi vpošteval višino stropa. (Dalje prih.) Načelstvo IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllll^^HllllllltllllllillllllllllllllllllU^ f' i UI1VSKO POSEP;>I*'!ŠKI IN ŠPBD«- S CIJSKi t;UMEAU S L]UBL]ANA, »olodvorska 3 ali Thor je prvi prolagoii.iot pomladi. On pošilja na zemljo dež, ki pripravlja zemljo za rodovitnost. Njegova rdeča brada in njegove blesketajoče se oči so simbolj bliska, njegovo kladivo, njegov ropotajoči voz, v katerega so vpreženi kozli ter njegovo ime Domu- ga označuje kot poosebljeni grom. Debeli četrtek« je njegov praznik, dan germanskega boga pomladnih neviht, ki pripravlja svoji sestri Ostari pot. Ostara je poosebljenje na vzhodu \ shajajoče luči, jutranje zarje in rodovitnosti. V tej -svoji lastnosti si je izbrala kot simbol svojega delovanja zajca. — Pri negermanskih narodih, Romanih in Slovanih je ime krščanskega praznika vstajenja v zvezi s hebrejskim »passah«. Nehote pridemo na mi-sel, da »pada praznik med najstarejše pesniške tvorbe človeškega duha sploh. Pri nekaterih narodih je pozabljen, pri drugih pretvorjen, zopet pri drugih ohranjen z imenom vred. — Med babilonskimi hieroglifi -so našli epo-s »Istarina pot v -pekel«. Epos opisuje, kako gre kraljica I Istar v kraljestvo smrti ter ostane tam vjeta. j Tedaj postane pusto in žalostno na zemlji in j ljubezen izgine iz nje. — (Da se vrne ljube-! zen, veselje in življenje, zapovedo bogovi, da ! se Istar izpusti, da se more vrniti na zern-| Ijo.) KAKO JE REŠILA MIŠ ČLOVEŠKI ROD. (Pripovedka Tunguzov.) ! . k Nekoč sta se srečala miš in netopir. Dobro bi bilo,« je menil netopir, »ako bi vsi ljudje na svetu pomrli. Vseh skupaj ne morem trpeti!« - Ne, to bi bilo slabo,« ugovarja hišna ! miš. »Če vsi ljudje pomro, kje naj potem najdem hrane? Naj živijo in rastejo in naj ne poginejo! Ali netopir je ostal pri svojem; tako je vzplamtel med njima strasten prepir. Dolge sta se prepirala in kregala. Končno sta sklenila boriti se v dvoboju. Če zmaga netopir, se mora iztrebiti ves elo-\ veški -rod z zemlje. Ako pa zmaga miš, petem ne smejo ljudje osati samo pri življenju, nego se morajo ra&ploditi čez ves širni svet. Kakor, da bi bilo to od njiju odvisno... Dvoboj se je pričel. Dolgo, dolgo sla se berila. Skoro bi zmagal netopir. Ponovno je že prevrnil miš na hrbet. Ali ta je stala na zadnjih nogah in se je s svojim dolgim repom opirala na tla. V tem trdnem položaju je navalila na netopirja, ki ni imel ničesar, na kar bi se opiral. — Repa sploh nima, — in tako ni vzdržal navala svoje protivnice — ter se je prevrnil na tla. In miš je Izšla kot zmagovalka iz boja. In zato je ostalo človeštvo na svetu. ; Vsaj tako je pripovedala pra - prastara miš svojim vnukinjam in vnukom. Raznovrstno pomladansko obleko nudi najceneje JOS. ROJINA, Ljubljana Aleksandrova c. 3. Hranilnica In posojilnica ° •?-di>če ob D.- asl Javlja luž. o vest, da je preminul njen velez :služni in delavni član načelstva In t.jn:’ / d Prostovoljno gasilno društvo Središče ob Dravi javlja žalostno vest, da je njegov ustanovni član, dolgoletni načelnik in častni načelnik tovariš Načelstvo. VSAKDO si lahko izboljša svojo eksistenco s pravilno uporabo najboljših ŠIVALNIH STROJEV in Adle „Gritzner## ter as nedosežnim« pletilnimi strop Te si nabavi pod ugodnimi pogoji tJClittO pri tv dki r; ;> 'u > UBIGD". JOSIP PETEL1NC, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi le o. vseh jezikih, kupuje in prodaja po ugodnih cenah nt ikvar iat n; i g a r n a 9 n L naličila Sta trg. št. 34 IVSALI <55 K' -od Sejm&ka restavracija tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi jo a j finejši In najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. ZAHTEVAJTE PONUDBO I Cena oglasom do 211 vsaka mu!-L Postranski zaslužek Damam in gospodom se nud i lep zaslužek z raz--[. juni-j ja do 5. julija. Krasen pa-! viljon je opremljen s ku-i biujo. Odda se tudi vinotoč” (lep paviljon, na vinskem oddelku velesejma). Ponudbe je vložiti pisme-' uo do 15. aprila L 1. na »Urad Ljubljanskega vele--.i-jma. ki daje tudi vse .informacije. trafiki f ljubljanske-: - i i na eejnuecu ja velesejma se oddasta , ^ riiikorii letošnje vele-i f i oj; sejmsko prireditve od 28. junija do 5. ju-lija. Paviljona sta opremljena. Tuloma Tehnično Srt higijenično najmoder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji- Pisarn.-t: Ljubljana, Dunaisko cesta št. la, II. nadstropje. je pri uradu vele- j s sejma. | =5 Sobo .primerno za vsakogar. — j_______ Pojasnila proti znamki 1 l e?« ••••<** dinarja. Propagandna re-j 8» r.fcduJU aSO klamna družba 7, o. z.,-strešno opeko imajo stal-Ljubljana, Šelen-burgova no v zalogi Združene ope-ulica 7/11. : karne d. d. v Ljubljani. Gospodična v starosti 30 let si želi živahne korespondence z go-spodom iste starosti, ženi- s separatnim vhodom išče _ mlad gospod uradnik, —j | Ponudbe na upravo lista S H pod i-šoha«. Strefeptska in stonog: .Linja z vežlet-; g no prakso želi službe za j ~ tev ni izključena. — Po- i takoj. Ponudbe na upravo ' .------ nudbe na upravo lista pod |lista pod o ; ^■u||(!|i!||Hli1,i||!,,||,,,,,,,,,,|!,|,|1||||,|iii,||li,|,|||i||||H|||||||||||llll1lll||»dlimilillllllllHIIIIUinBIIHinil»llj!jW »< Vctofca pomlad«. pistka. Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR - Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever. V® V veleposestnik i. t. d. Vsakovrstne knjige v Jakob Klemenčič veleposestnik, občinski odbornik, četnik gasilnega društva i. i. d. I Pogreb idagega pokojnika se vrši v ponedeljek dne 5. t. m. ob 3. uri popoldne na tukajšnje pokopališče. Zvestega in požrtvovalnega sodelavca ohranimo v hvaležnem sponvnu. Središče ob Dravi, dne 3. aprila 1926 dne 3. t. m. preminul. Našega vsestransko priljubljenega in spoštovanega tovariša spremimo v ponedeljek dne 5. t. m. ob 3. uri popoldne k večnemu počitku. Ohranimo Ti tovariški spomin. Središče ob Dravi, dne^. aprila 1926.