Poštnina pfoč&mi t gihuM, Leto UtVIL, ŠL 208 Ljubljana, petek 14- septembra 1034 Cena Dfa L- Izbaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Inseratl do SO petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Df UPRAVNISTVO LJUBLJANA« Buafljeva nBca it. 5 r Telefon: 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126 Podrniniee: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanske cesta, telefon st- 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossznayerjeva ulica l, telefon St_ 65, podraznica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon 5t. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. RAZGOVORI ZUNANJIH MINISTROV MALE ANTANTE Na svoji včerajšnji seji je stalni svet Male prejšnje stališče glede posplošenja zaščite antante obnovil svoje narodnih manjšin Ženeva, 14. sept. r. Za snoči sklicani sestanek zastopnikov balkanskega sporazuma je bil v zadnjem trenutku odpovedan zaradi njihove zaposlenosti, zato pa se je popoldne začelo v prostorih ru-munske delegacije zasedanje stalnega sveta Male antante. Zunanji minister Jevtić, dr. Beneš in Titulescu, ki so se sestali ob 5. popoldne, so ob tej priliki proučili razvoj splošnega evropskega položaja po poslednjem sestanku v Bukarešti, pri čemer so izmenjali svoje informacije o vseh perečih vprašan jih. Stalni svet je razpravljal tudi o sedanjih problemih Društva narodov, v kolikor se tičejo držav Male antante, Vprašanje sprejema Rusije v Društvo narodov je obrazložil svojima tovarišema dr. Beneš, ki je kot predsednik sveta DN eden izmed najbolj aktivnih sodelavcev v tozadevnih pogajanjih in ki je kot tak tudi najbolje poučen o njem. Stalni svet Male antante se je bavil nadalje z včerajšnjo izjavo poljskega zunanjega ministra Becka v skupščini Društva narodov, v kateri je zahteval posplo-šenje manjšinske zaščite in napovedal, da Poljska ne bo sodelovala v mednarodnih ustanovah DN za kontrolo nad manjšin- sko zaščito, ako ne bo sprejet njen predlog. Svet Male antante je predvsem razpravljal o posledicah, ki hi mogle nastati na podlagi te poljske izjave za države, ki so dolžne izpolnjevati pogodbo o manjšinski zaščiti. Po seji se je moglo zvedeti, da je stalni svet Male antante ostal dosleden na svojem stališču, ki ga je Mala antanta zavzela že svojeas glede zaščite narodnih manjšin. Stalni svet Male antante' je mnenja, da posplošen je manjšinske ščite ni proti interesom držav, ki jih stopa, m da bi bilo celo dobro in primerno, če bi se ta zaščita razširila tudi na države, ki niso imele doslej nobenih obveznosti To svoje stališče je Mala antanta že javno in jasno obrazložila na madridskem sestanku sveta Društva narodov in da ga sedaj samo ponovno poudarja. To pa ne pomeni, da bi države Male antante zanikale svoje obveznosti, ki že obstoje in ki jih hočejo tudi nadalje izpolnjevati. Stalni svet Male antante je razpravljal tudi o avstrijskem vprašanju in o izjavi kancelarja Schuschnigga v skupščini DN. Zunanji ministri Male antante se pri tej priliki niso bavili s prizadevanji nekaterih delegatov velesil za ustva- ritev novega protokola za jamstvo neodvisnosti Avstrije, ker Mala antanta še ni bila obveščena od nobene strani, da se ta protokol pripravlja, in ker tudi ni bila pozvana, naj bi pri njem sodelovala. Če se bo to zgodilo, bo pač zavzela stališče, na katerem bodo zavarovani interesi vseh treh držav. Po končani seji >e g. Beneš ob 19-30 izjavil mnogoštevilnim novinarjem, da se bo posvetovanje zunanjih ministrov danes nadaljevalo in da bo tudi danes izšel komunike. JugosJovenski zunanji minister Bogoljub Jevtić je pa s svoje strani izjavil novinarjem, da so trije zunanji ministri Male antante razpravljali o perečih manjšinskih vprašanjih m da se sme že sedaj reci. da vztraja Mala antanta v teh vprašanjih še nadalje na svojih že prej poudarjenih stališčih. Glede posplošenja manjšinskega vprašanja se Mala antanta drži sklepov, sprejetih v Madridu. Teh sklepov ne misli izpre-minjati in tudi ne preklicevati sprejetih obveznosti. Razen tega so zunanji ministri Male antante razpravljali tudi o vstopu Rusije v Društvo narodov tn o avstrijski neodvisnosti. Prihodnja seja sveta Male antante bo danes ob 3. popoldne. Interparlamentarna trgovinska konferenca Izjava tajnika mednarodne parlamentarne trgovinske konference o njenih ciljih in deln Beograd, 14- septembra, p. V Beograd so pričele p riba ia ti delegacije posameznic držav na mednarodna parlamentarno trgovsko konferenco, ki bo od 16. do 19. t m V sredo so prispeli angleški delegati, včeraj pa tam* francoske delegacije La-r»rd. ki je že obiskal urad konference v našem senatu. Včeraj je prispel tuvati z vašimi delegati, ki so se udeležili naših konferenc- femed nifh se spominjam poseb-no gg. Marka Trrfkovica in Koste Stoja-novića. Prvič >mo se srečali i 1916. na konferenci v francoskem senatu. Vaši delegati so aktivno delali na našiti konferencah in so vselej pokazali veliko kompetemeo in obširne poglede -na vsa vprašanja, o katerih smo razpravljali. V Parizu sem se srečal tudi z d«r. Mflenkom Vesnićem, pa tudi po vojni so bfte naše zveze prisrčne in živahne. Na beograjski konferenci se bodo proučevale predvsem tri skupine predlogov. Prvi predlogi se tičejo gospodarske rekonstrukcije-, drogi valutnih vprašanj, o katerih bo govoril predvsem znani fnančni strokovnjak Paui Renaud, tretja skupina predlogov pa se tiče industrijske svojine. Tega problema se bomo v Beogradu le dotaknili, v glavnem pa ga bodo obravnavali na prihodnji konferenci v Haagu. V vrsti mednarodnih ustanov ima mednarodna parlamentarna trgovska konferenca za trgovska vprašanja svojo posebno psihognomijo. Ustanovljena je bila v času vojne na pobudo angleškega parlamenta. VeHkega romen-a je postaja zlasti po vojni. naših razprav smo izločili politiko, ker hočemo služiti zgolj gospodarskim interesom narodov. Posebne važnosti so postaje te konference zaradi neskončne krize in rekonstrukcije mednarodnega gospodarstva. Konferenca bo otvor jena v nedeljo dopoldne. Prvi bo zasedal odbor za agrarna vpra<šajija. Na dnevnem redu njegovih posvetovanj bo vprašanje, kako povečati kupno moč kmečkega prebivalstva. Ob 10. bo seja konferenčnega vodstva, ob 11. pa seja odfoora za gospodarsko rekonstrukcijo Evrope. Konferenco bo otvori] minister dr. Dra-gotin Kojič, ki bo govoril v imenu nače vlade, pozdravni govor pa bo imel predsednik naše Narodne skupščine, več dni v našem Primorjo. Vanča Miha jlov pobegnil v I ura jo Sofija, 13 septembra g. Voditelj make-donstvujuščih, Vanča Mihajlov, za katerim je bolgarska vlada izdala tiralico, je v preteku noči pobegnil iz Bolgarije. Mihajlov je v spremstvu svoje žene in dveh telesnih stražnikov pobegnil v okraju Bur-gas ob črnem morjn z avtomobilom preko meje v Turčijo. Na gozdnatem in goratem te renti mm je bil beg zelo olajšan. Kakor znano, je žena Mihajlova l. 1926. v dunajskem dvornem gledališču ustrelila voditelja makedonskih revolucionarjev Panico. Podaljšanje obsednega stanja v Rumuniji Bukarešta, 13. septembra. AA Ministrski svet je sklenil podaljšati še za 6 mesecev izredno stanje, proglašeno v nekaterih rum unskih mestih po umoru predsednika vlade Jona Duce. Obenem bodo ostale še dalje v veljavi določbe o tiskovni cenzuri. Jutri bosta odloka o tem predložena kraltu Karolu v podpis. Predsednik h imunske vlade Tatarescu je demantira! glasove, da bi se pripravlja, la kakršnakoli rekonstrukcija rum unske vlade. Napredovanje v sodra skržbi Beograd, 14. septembra, p. V sodni shii-bi sta napredovala v TU. skupino 1. stopnje apelacijski sodnik dr. Milko Gaber in državni tožilec m/2 Viljem Lavrenčak, v TU. skupino 2. stopnje apelacijski sodnik TVfl dr. Gašo Stojković, starešina sreake-ga sodišča TVfl Jakob Jerman, vsi iz Ljubljane, starešina sreskega sodišča IV/1 Anton Kacjan v Novem mestu, starešina »reškega sodišča TV/1 Ivan Trmkatis v Ljutomeru in starešina zreškega sodišča IV/1 Fran Kampera, na Vranskem. Pravilnik o cepffenfu koz Beograd. 14. septembra. AA. Ministrstvo za socialno politiko ni narodno zdravje je na podlagi zakona o nadzorstvu nad zdravili biološkega izvira iwiak> pravilnik o nadzorstvu nad cepivi zoper črne kose. Po tem pravilniku je izdelovalec cepiva proti črnim kozam dolžan preizkusiti jakost in neškodljivost vsake serije cepil. Pod serijo se po tem pravilniku razume vsa količina cepiva, ki se dobi od ene cepljene živali, Izbera metode za proučevanje vinilen nnosti in neškodljivosti živalske ltefe se prepušča tede*ov*lea. Ssdetavatoe je dolžan poslati državnemu nadzornemu uradu vsako serijo cepiva v svrho preočit-ve neškodljivosti in dognanja števila ia vrste klic ki se nahajajo v cepivu. Jirstfflkacfja na Dunaju Dunaju 14. septembra. w. Preiti sod je obsodil Ivana Fleisoberja. ki je na Semme-ringu umoril nekega inženjerja in dve ženski, čijih trupli je nato cmečestil, na smrt na vesela. Fleieoher je bil obešen včeraj popoldne. Spor v rum unski kmetski stranki Bukarešta, 14. sept. č. Na včerajšnji seji izvršnega odbora narodne kmečke stranke so pozvali bivšega ministrskega predsednika in predsednika stranke dr. Manta, naj raspusti gardo, ki je bila uetaoovljena za njegovo osebno varstvo. Glede na to »ahtevo sodijo dobro poučeni politični kro-ri, da se bo spor med pristaši dr. Mania in Vajde Voevoda še bolj poostril. Obiski državnikov Rim, 13. septembra, w. Kakor je sedaj gotovo, pričakujejo prihod francoskega zunanjega ministra Barthouja v Rim za 15. oktobra. Po tukajšnjih informacijah bo Barthou ostal v Rimu več dni. Njegovemu razgovoru z Mussolini jem bo prisostvoval tudi francoski poslanik pri K viri na lu de Chambrun. Pariz, 13. septembra. AA. »Journal des Debats« poroča iz Berlina, da bo po informacijah tamošnjih diplomatskih krogov prišel italijanski državni podtajnik za zunanje zadeve Suvioh ob konec meseca v Berlin. Avtomobilska nesreča Berlin. 14. septembra. AA. Avtomobil s 6 osebami, ki je hotel prehiteti v berlinskem predmestju Friedenau neki avtobus, je trčil v tramvajski voz iz nasprotne smeri. Dve osebi sta bili ubiti, štiri hudo ranjene. Promet je bil prekinjen eno uro. Povrate* princa Jurija v Anglijo London, 13. septembra. AA. Včeraj je prispel iz Pariza z letalom angleški princ Juri>. V letam je bilo še 12 drugih potnikov. Princ Jurij je odpotoval nocoj v Bahno-rad k svojim staršem. Princesa Marina, ki ea je spremljala do Pariza, bo ostala v francoski prestolnici s svojimi starši še nekaj dni Pot nadškofa dr. Šarića v Ameriko Sarajevo, 13. septembra, n. Nadškof dr Asrić je v nedeljo odpotoval v Ameriko. Potoval je preko Zagreba v Trst, kjer se je vkrcal na paroik »Oceamo«. ki je že od-phil proti Buenos Airesu. Dr. Šarič bo prepotoval Južno in Severno Ameriko. Mednarodne lahkoatletske tekme Grkov in Madžarov ni bilo — Rezultati so bili najboljši, kar smo jih doslej doživeli v Ljubljani Ljubljana, *4. septembra Na letnem telovadiscu Lfubljansk. Sokola se je predsnočnjim navzlic deževnemu vremenu zbralo precej gledalcev, ki eo z velikim zanimanjem sledili mednarodnemu lahkoatletskemj meetinjru, na katerem so startali nekateri najboljši atleti na Balkanu. Napovedanih Grkov in Madžarov ni brki, menda so se prestrašili slabeea vremena. Doseženi rezultati so bili, vpoštevajoč razmočen teren, izredno dobri in najboljši, kar smo jih doslej doživeli v Ljubljani. Z velikim zanimanjem se je zlasti pričakoval dvoboj med najhitrejšim Balkancem Bauer-jerm in KovaČičem, ki ea je odločil zase Bauer v času. enakem hisofilovenskenr i rekordu. V skoku ob palici je nastopil edino balkanski prvak in rekorder Bolgar Dojčev, Id je f) svojo kraeno tehniko radi-vil vse navzoče. Prav dobri rezultati so bili pri skoku v višino, kjer so ljjbjjanski atleti pokazali velik napredek. Na 800 m je presenetil z odličnim rezultatom mladi Žorga. ki je daleč za seboj pustil favorizirana Romuna Pooovicija in svojega klub-rtketra tovariša Krevsa. Kagbolj je hladno vreme vplivalo na rezultate v metu krogle. Niti eden od tekmovalcev ni dosegel svoje običajne forme in se je celo zmagovala i, balkanskemu prvaku Kovačevieii posrečil samo en met oreko 14 m. Enourni tek ie zaradi slabega vremena odpadel in se bo ta točka vršila drevi. V me*j kladiva ie balkanski prvak in rekorder Stepisnik za razred nadkriljeval vse ostale in njegov rezultat glede na spolzka tla prav dober. Prireditvi je med dTutrirni prisostvoval tudi dr. A mošt Brile j v zastopstvu pokro-vi+elts tekmovanje župana dr. Puca. Razsvetljava ie nekoliko motila in je za tovrstna tekmovanja prešibka Zlasti se je to opazilo pri metu kladiva, ker se orodja v zralcj sploh ni videlo. Tehnični rezv1,-|; so bili: V dveh predtekih so se tekmovalci plasirali za finale na 100 m. Najboljši čas Je dosegel Bauer z 11 sekundami. Presenetil je Mariborčan Muhleisen (Rapid) z dobrim časom 11.3, Kovačič in Cerar pa sta tekla 11.8. Skok ob palici Nastopil je samo Bolgar Dojčev, ljubijansik atleti so se menda ustrašili premočne konkurence. Dojčev je začel pri 3.40 m in zaključil propagandne skoke pri 3.70 m ,kar je doslej najboljBi rezultat, dosežen na ljubljanskih tleh. Met kladiva. Stepisnik je bil zaradi spolzkega zaletisča nesiguren in sta bila oba prva meta neveljavna. Od njih je hal posebno prvi izvrsten in je le malo zaostajal za njegovim balkanskim rekordom. Zadnji trije poizkusi so bili vsi čez 40 m. Bogomir Kramar 70 letnik Ljubljana, 14. septembra. V svojem rojstnem kraju Skofji Loki je te dni praznoval svojo 70 letnico nad-nčitelj v p. g. Bogomir Kramar, ki Rezultat: 1. Stepisnik (Ilirija) 45.10 m, 2. Jeglič (I) 35.03 m. 3. Korče (Primorje} 3030 m. 100 m finale: prvi start neveljaven ln uspeb sele drugi. Bauer je takoj na vodstvu in reže kot siguren prvi vrvico, dober meter pred Kovačičem, ki se je približal sele v finišu. 1. Bauer (Pančevo) 10.7 izenačen jugo slovenski rekord, 2. Kovačič (Primorje ^ 10.9, 3. Oerar (P) 11.5, 4. Mtlhleisen (Rapid), 5. sueteršič (P), 6. Sterian (Romunija). Skok v višino; skakači so začeh pn 1.50 m. kjer smo še nedavno že konCaJi. 1. Martini (P) 1.80 m, 2. Marek fP) l.TO m, 3. Svetek (I) 1.65 m, 4. Slanina (P). Martini je do 1.70 skakal v dolgih hlačati. T^k 800 m: 1. žorga Aleš (P) 2:00.6!, 2. Popovici (Romunija) 2:04.2, 3. Kreve (P) 2:04.8. 4. Krause (Romunija). Žorga vodi od starta do cilja. Krevs skuša zaman prehiteti Romuna. Met krogle: 1. Kovačevič (OoncoKfca) 14.13 m. 2. Jeglič (I) 12.32 m, S. Havalec (Romunija) 11.87 m, 4. Marek (P) 1"L70 m, 5. Stepisnik (I) 11-57 m, 6. Serse (P) 10.99 m Rezultati drug6** dne Snoči se je med narodm latakosGe^ski m i ti ne ASK Primorja nadaljevaL Na letnem telovadiscu Ljjblianakega Sokola se je zbralo zopet precerj gledalcev in prijateljev lahke atletike. Rezultati snočnjega mrtroga rviso izpolnili pričakovanj. Med veemi tofiloa,mi ie ibl cotovo najbolj zanimiv dvoboj Ko^očič -Bauer. Mladi Primerjaš je snofii anpet dokazal, da je na 300 m nesporno naš najboljši tekmovalec in da ni kos. Rezultati so bili naslednji: Tek 200 m: Kovačič (Prrm) Ba*er (Pančevo) 23.3 na prea. Muhleisen (Rarriri. Maribor) 24.4. Tek 400 m: Žorga Aleks CPrmru) 5R, Muhleisen (Rar>id) 54.2, Rrauee (Ruuru5ifia> 54.3. Popovici (Rumunija). Tek 1500 m: Krevs (Prim.) 4r28.7, Oster-man (Ilirija) 4:33.8, Srakar (Prinv) 4:34- Enourni tek: Bručan (II.) lft-620 m, OaU (Rim.) 16.111 m. Švedska staleta 400 krat 900 kraj 300 krat 100: Prvi gostje v postavi F\>novici, Muhleisen, Sterian, Bauer v času 2:0Ri*, Primorje v postavi Zorga Aleks, Zorga Fric. Kovačič, feu5ter?Hč v času 2:OS.9. Met diska: Havaletz (Rum.) 41.41 m, Dojčev (Bolg.) 39.46, .Sbepižmik (IV) 9B-5R. Kova cev i ć 3o-88 Met kopia: Kovačević 46.24, Orebek (II.) 45.70, Svigelj 44.36. Skok v daljavo: Stepišsrik (II.) 6-97, Martini (Pri-m.) 6.26, Korče (Prim-) 5.96. Troskok: Martini (Prim,) 12-26, Kores 12.25, Oražem (n.) 11.96. še vedno krepko in požrtvovalno deluje v javnem življenju, zlasti pa pri organizaciji m napredku našega gasilstva. V domači Skofji loki je hodil tudi v šolo, nato je pa šel v Ljubljano na realko in končno napravil maturo na tedanjem učiteljišču. Prav zabavno anekdoto bi lahko povedal o Fricovi maturi iz petja in orglanja, saj je vendar delal maturo še v onih časih, ko so morali učitelji opravljati še službo organista in celo mežnarja. AH Fric ni imel preveč natančnega posluha in tudi z orglami ter petjem ni bil med umetniki, zaupal je pa v srečo in svoj nenadkriljrv humor, ki ga ni nikdar zapustil v življenju. Ko so kandidata poklicali pred harmonij, ie kar tebi . nič. meni nič zaigral »Sveto, sveto ..«, ki se ga jc prej na-pilil na pamet, zraven je pa zapel s tako pretresljivim glasom, da je bil izptt takoj končan z. uspehom. Korajžno je nastopil, kakor največji umetnik, da je vsem imponira!! In tudi pozneje je vedno zmagoval s svojim humorjem celo najtežje nadloge tedanjega učitelja. Najprej je služboval v Poljanah nad Skofjo Loko, že drugo leto se je pa vrni i v svojo preljubo Skofjo Loko, kjer je nepretrgoma služboval polnih 37 let m učil skoraj tri generacije. Bil je v resnici izvrsten učitelj in vzgojitelj, saj ga imajo vsi njegovi učen ci še danes radi in za svojega najboljšega prijatelja. L 194T7 je postal nadučttelj škofjeloške deške šole. a ko je dopolnil 61. leto, je bil z drugimi učitelji teh let vpokojen, kakor je zahtevala naredba. Nad vse ljubeznivi in vedno do skrajnosti skromni učitelj Fric je bil pa od svojih mladih let tudi med prvimi delavci na narodnem in humanitarnem polju. 2e kot učiteljiščnik je pričel igrati na či-talniškem odru ter se je izkazal za izredno talentiranega m vsestranskega igralca, zlasti pa za najboljšega komika, ki je slovel po vsej Gorenjski in tudi v Ljubljani. Se celo kot čarovnik je nastopal s svojim že pokojnim prijateljem Za ne tom Hočevarjem, ki ga je poznala kot najzabavnej-šega človeka vsa Slovenija. Jubilantov humor ni nikdar zajedljiv in žaJjrv, saj ima Fric tudi mehko m dobro srce, da je že 42. leto tudi član škofjeloškega gasilnega društva, ki mu je vso to dolgo dobo tudi na jpo žrtvo val nejši in najvesrnejši tajnik, poleg tega je pa tudi tajnik gasilske župe. Nikdo ne bo oporekal, da ima Bogomir Kramar prav velik delež pri napredku našega gasilstva, ki je daleč pred gasilci v drugih pokrajinah države. Kakršen je jubilant sam, taka je tudi vsa njegova družina, saj je tudi njegova soproga še vedno mladostna, m je z njo skozi najtesnejše razmere pripeljal otroke do dobrega kruha. Rihard je ugleden trgovec v Škofi i Loki, dve hčerki sta pa že poročeni, a vsi so bili vedno n a jpo žrtvo val-nejši sotrudniki pri Sokolu. Z njimi m s svojimi vnuki ter neštetimi prjatetji naj se še dolga leta veseli srečnih m zdravih dni! PristofKtfte Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 14. septembra 1934 Ste v ?rs Pomeniti & m v londonskih klubih O princu Juriju, Dollfussu, Hindenburgu, Papenu, Goringu in Gobbelsn Londonsko javnost je presenetila vest o zaroki najmlajšega sina angleškega kralja princa Jurija z grško princeso Marino. Kakor prestolonaslednik princ Wale€ki, ie tndi princ Jurij zelo popularen, saj je lep mladenič, izboren plesalec in pravi športnik. Vsemu Lom-donti je bilo znano njegovo prijateljstvo % mlado damo iz visoke angleške družbe, s katero sta bila vedno skupaj. Skoraj vsak dan sta obedovala v „Embassy Clubu*, večere sta pa preživljala v najelegantnejš h restavracijah. Kralj ca je sicer svojemu sinu to pr jateljstvo odločno odsvetovala, toda princ se za to ni zmenil in še pred odhodom plavolase lepotice na rivijero so ju videli na terasi neke londonske kavarne. Pričakovalo se je, da bo princ poslan na oficijelno potovanje v kolonije m v Avstralijo, namestu tega je pa prišla zaroka s princeso Marino. Letni dohodki princa Jurija znašajo 10.000 funtov šterlingov in bodo povišani za 5.000, ko se princ oženi. Veliko pozornost je vzbudila v Londonu tudi vest o umoru avstrijske j a kancelaria Dollfussa in v zvezi s tem odkritje, da je bil otrok ljubezni. Stari štajerski kmet Habernau^er je namreč vložil te dni prošnjo na avstrijsko vlado, naj bi mu priznali kot ilegi-t»mnemu očetu avstrijskega kance-larja skromno pokojnino. Ta nepričakovana prošnja je vrgla jarko luč ne samo na davno vaško dramo, temveč še mnogo bolj na življenje, osebnost in usodo nes[ečnega Doli-fussa. Znano je bilo, da je bil Doll-fass vzgojen pri gornještajerskem kmetu Schmutzu. Javnost pa ni vedela, da je nosil pokojni avstrijski kancelar dekliško ime svoje matere. Dolffussova mati se je kot mlado dekle, ki jo je zapustil ljubček, preselila k Schmutzu, ki se je z njo poročil. Neprestano je obžalovala svojo nepremišljenost in njen kes se je prenesel v obliki globokega verskega čuta tudi na njenega sina. Namenjen ie bil v samostan, pa mu je svetovna vojna prekrižala račun. Od zgodnje mladost' je vedno govoril l materjo o svojem poreklu in udal se je v svojo usodo v trdni veri, da bo s svojim življenjem odkupil materin greh. V tem tiči tudi pravi vzrok njegovega osebnega junaštva med vojno, ki mu je prineslo lepo karijero, med katero je odklanjal vsako poli-eijsko telesno stražo. S tem so pa Kako je Batfa obdavčen Od obrtniških organizacij smo prejeli: Pred tednom dni so naši dnevni časopisi, pa tudi drugi strokovni listi razen obrtniških, prinesli velik inserat tvrdke Bafa, kjer tvrdfca nasproti javnoeti trdi, da je plačala na račun davkov drŽavi v preteklem letu 12,210.421 Din. Dalje poudarja, koliko je plačala Se na račun uslužbenske-ga davka In trdi, da hoče postati največji davkoplačevalec itd. Razumljivo je, da je ta kričeča reklama prrzadela predvsem naše čevljarje, pa tudi vse naše obrtništvo, ki čuti, da more le združeno in v medsebojni povezanosti uspesaio braniti svoje Interese. Kakor nalašč je bila ta reklama izdana v času, ko so se v Ljubljani vršili veliki obrtniški abori, na katerih so protestirali proti vsemu, kar opropašča naže obrtništvo, posebno pa nase čevljarje in krojače. čevljarski obrtniki so bili zaradi gornjih trditev zelo ogorčeni in »o si preskrbeli uradne podatke o obdavčenju Bat'e. Tvrdka Bat'a trdi, da je plačala državi v letu 1933. preko 12 milijonov dinarjev na račun davkov. Kakšni davki so tu vse vračunani tu ni povedano. Uradni podatki pa se glase, da ima tvrđka Bafa po raznih krajih naše države razen sedeža (v Borovem) še 127 podružnic in da ima skupnega predpisa na direktnem davku v letu 1933. znesek 163.317 Dki. Nadalje je razvidno rz uradnih podatkov, da je tvrdka Bata v znanem kraju na Gorenjskem, kjer proda po izjavi poslovodje za preko 500.000 Din letno, obdavčena po razdelitvi savske fin. direkcije v Zagrebu (odsjek za neposredne poreze — broj 37.865-11!) za to podružnico z vsoto 65.32 Din. To sta dve ur&dsji ugotovitvi, ki dovolj jasno izpričujeta vtaino obdavčitve tvrdke Bat'a Ce pa je tvrdka Bat'a plačala znatnejše vsote za rasoe druge davščine, tedaj se mora zavedati, da je mali čevljarski obrtnik moral to prav tako plačati, toda samo s to razliko, da je njegov predpis pridobnmske#a davka samo neprimerno višji in torej doprinaaa čevljarski obrtnik na davkih razmeroma mnogo riifr vsote. Baš zaradi tega pa protestirajo čevljarski obrtniki, ki jih je mnogo tteoč, s pomočniki ki svojci proti tvrđld Bafa. Ta protest je gotovo upravičen, 6e je obdavčenje največje obrtniške konkurenee tako nizko. Temu protestu čevljarjev se pridružujejo v enotni fronti vei obrtniki - rokodelci, ker se zavedajo, da pošteno plačajo državi davščine in da docela zadovoljujejo svoje odjemalce In smejo kot važen gosTvodarslri faktor zahtevati od drla ve xa Ščite. Tembolj je čevljarsko m ostalo obrtništvo opravičeno poleg •adeHe eksistence zahtevati tudi zaščrto v pogled« plačevanja davščin. To J* «W°r IssUHssJsi, W « « »J pojasne ne tudi skrivnostne besede, ki j>h je izgovorila Dolifussova mati, ko so ji pri pogrebu izražali sožalje. Dejala je: »Sama sem kriva, saj sem vedno vedela, da bo moral mlad u-mretir Pokojni maršal Hindenburg, junak Nemčije in Hitlerjeve „tretje države44 nI bil Čistokrven arijec, če se držimo Rosenbergove rasne teorije. Ce bi nemška cenzura dopustila to vest, bi vzbudila v Nemčiji tem večje presenečenje, ker je točna. Maršalov oče si je bil izbral v začetku svoje vojaške karijere v Prusiji za garnizi-jo Poznanj, ker je živela tam njegova sestra omožena z dr. Edvardom Kohnom. Njen mož je bil rojen v Londonu in pozneje je sprejel Cohan van Baien. Pa tudi Hindenburgova mati ie imela med svojimi predniki Žide iz trgovske rodbine Berger. V Londonu se pa mnogo govori tudi o še živečih prvakih Hitlerjeve Nemčije. Tako je znano, da Papen, ki je bil prvi inicijator velike manifestacije v Koblenzu, na svečanost ni prišel. Govorilo se je sicer o dipio-matični bolezni bivšega podkancelar-ja, toda resnica je ta, da sta mu 30. junija dva Goringova pristaša izbila dva zoba, da je moral dan za dnem hoditi z gradu Vaudrevange pri Sar-reelouisu, kjer je preživljal dopust, k zobozdravniku v ISaarbrucku. Ne samo v Londonu, temveč tudi drugod po svetu je znano, da se Goring in dr. Gobbels ne razumeta posebno dobro. Ne samo da sta drug na drugega ljubosumna, temveč se naravnost sovražita. Po nedavni avtomobilski nesreči so Goringa odpeljali v njegovo vilo, kjer ga je drugo jutro dr. Gobbels sicer posetil je pa komaj prikrival svoje občutke, ko je dejal: „Ubogi Goring, kako težka nesreča je vas doletela. Sprejmite moje sožalje! Sicer ste pa mlad in krepak in tako upamo, da si boste kmalu opomogli." Goring je najbrž ohranil ta bratski poset v hvaležnem spominu, kajti čim je zvedel za izid plebiscita o Hitlerju, je poklical tele-fonično ministra propagande dr. Gob-beisa in mu dejal: „Ubogi Gobbels! Ta preklicani plebiscit! Kako težka nesreča je vas zadela! Sprejmite moje sožalje. Sicer ste pa mlad in tako upamo, da si boste kmalu opomogli !* javnost dobro zapomni ter v skupni borbi pomaga domačemu obrtniku - rokodelcu do povrnitve vsaj znosnih eksistenčnih pogojev. s Od odličnejša obrtniškega voditelja smo prejeli še naslednji dopis: Beograjsko >Na-rodno blagostanje*, ki ima dobre zveze e tvrdko Bat'a (njen 'urednik in solaatnik I prof. Bajkić je v upravi družbe), je v zadnji številki objavilo slavospev temu podjel-ju, v katerem ee dotika tudi vprašanja obdavčenja in piavi med drugim! >Prilično število pobesnelih proti mikov Bafe trdi. da ie tvrdka plačala za davke 163.000 Din. V računa tzsrube in dobička za l. 1933-, ki ie objavljen v skladu z zakonom o delniških družbah, pa stoji, da suiasajo plačani davki in dajatve 15 milijonov Din. Pa tudi potem ko je podal direktor Bat'e izjavo preko vseh iueoslovenskjh listov o točnem znesku plačanih davkov v lanskem letu, eden od razgrajačev ponovno trdil, da so trditve direktorja Bat'e laž in da je resnica, da znašajo skupno plačan? davki 163000 Din Francozi piavijo. da ni boli srluheea človeka od one««* ki noče poslušati.c Spor jzlede višine obdavčenja tvrdke Bafe, ki zavzema, kakor vidimo iz gornjih vrstic, vedno veČHi obseg, bi se dal po našem mnenju takoj resiti. Če bi hotela tvrdka Bata jasno in specificirano navesti, koliko plača davka no posameznih davčnih vrstah. eovoritno o davku na splošno, mislimo običajno le pridcbnino ali družbeni d*vek z dokladasni, ker so le tu možne razlike, saj «0 ostale davščine in dajatve (poslovni davek, takse, trošarine itd.) za me enake. Tjdi naš čevljar plača n. pr. vaako leto prav znatne zneske poslovnega davka v sami nakupni eeaii za ooije m čevljarske potrebščine. Ce bd tvrdka Bat'a specificirala ono sporno postavko 12 miKjonov Dki, bi se takoj pokazalo, koliko gre tu za posredne davke (poekrvoj davek, takse trošarin-?) m koliko v resnici plača pravega pridobitnega davka. Iz bilance, ki jo objavlja >Na-rodno blagostanje*, je jasno razvidno, da gre prj postavki 12 milijonov za davke in sa dajatve. Pri izkupičku za prodane izdelke v visini 170 milijonov Din pa lahko racu namo že na sam poslovni davek skupaj z luksuznim davkom 8 do 9 milijonov Din C? je tvrdki Bat "a dejansko na tem, da se nesporno razjasni vprašanje njenih davčnih dajatev, nai torei čim prej obiavi specificiran izkaz onih davkov in dajatev, ki tvorijo tolikokrat citirano postavko 12 milijonov. NEKAJ ZA VSE Čim počasneje vlečemo dim iz smotke ali cigarete, tem manj nikotina nam pride v telo. ZA SMEH IN KRATEK CAS >Kaj je odrasel človek ?c vOdraseJ človek je človek, ki je nehaj rasti zgoraj tu spodaj in začne raatl v ar* Metlika v radin Ljubljana, 14. septembra. Ma lokat ena slovenska pokrajina ima tako zgovorne, marljive in neumorne propa-gatorje, kakor Bela Krajina, ki amo jo komaj pred dobrima dvema letoma * odkrili« in ki je v tem ktatkem času postala tako popularna, da bi se mogel redkokate-ri kraj pohvaliti s takimi uspehi v tako kratkem času. Naši javnosti ao zdaj znana njena stremljenja, čuvstvovanja in potrebe. Izredno mnogo je k temu pripomogel nas* tisk. ki j« o belokranjskih dogodkih vedno vestno poročal. Da bi Belo Krajino zlasti sedaj v jeseni, ko onstran Gorjancev zore vinogradi m vriska peem od jutra do mraka, se bolj propagiral, se je eden najmarljivejiih njenih propagatorjev urednik g. Vladimir Regallv odločil za niz predavanj, ki naj med nami potom radia vzbu-de zanimanje in željo po obisku belokranjskih vinskih goric m njenih lepih zidanic. Po zadnjem uvodnem predavanju o Beli Krajini, ki ga je imel nedavno v našem radiu in v katerem je podal splošni pregled belokranjskih razmer, nastopi danes ob IS. uri z novim predavanjem, ▼ katerem bo predvsem obravnaval ožje metliške razmere, opisal mestece samo in vso prelepo okolico, ki nudi mnogo priložnosti za ljubke izlete v veselo naravo in še bolj vesele vinograde, ki vsakega tujca radi sprejmejo vase kot svojega najboljšega prijatelja. Marsikoga bo sedaj jeseni, ko je v planinah že hladno, zanimalo, kam naj bi se napotil na nedeljski izlet, kateri grič v okolici Metlike bi s*, zbral 'n h ka-'tremu i!u*"eku s? oapot ! da spozna Belo Krajino in življenje v v;noc»-adih zlasti v jeseni, ko trta bogati) obrodi m povrne svojim gospodarjem trde žuije pri spomladanskem delu Prihodnji teden bo «?. Regallv predaval v radiu tudi o Črnom'ju it, njegovi cko-lizri, kakor tudi dr^vh najvažnejših krajih Bele Krajine, ki prhajaio v postev za z-1 etnike, a to so predvsem Vinica, Stari trg ob Kolpi in Semič. Važno za vinogradnike Letošnja zgodnja vegetacija obeta prav dobro vinsko kapljico, če bodo pustili vinogradniki grozdje pravilno dozoreti in se ne bodo sami oškodovali s prezgodnjo trgatvijo, saj je naraščanje sladkorja v grozdju proti koncu zorenja zelo znatno 'n znaša ob lepem sončnem vremenu lahko 2.5 kg dnevno na vsakih 1000 kg grozd ia. Zato naj puste vinogradniki grozdje čim dalje na trti, kar ie najboljše in najcenejše sla j en je. Kraljevska banska uprava letos ne bo izdala splošnega dovoljenja za sla-jenje. Da pa ugodi želji onih vinogradnikov, ki so občutno trpeli zaradi toče in drugih vremenskih nezgod. daje sledeča pojasnila glede slajenja letošnjih manjvrednih mostov s sladkorjem: 1. Vinogradniki. katerih vinogradi so tako občutno trpeli zaradi toče tn drugih vremenskih nezgod, da je slajenje mošta nujno potrebno. naj vložijo tozadevne prošnje po obrazcu C (predvidenem v ČL 4, točke 4. pravilnika za izvrševanje zakona o vinu), in sicer vinogradniki iz srezov bivše ljubljanske oblasti na kletarskega nadzornika v Ljubljani, vroogradniki iz bivše mariborske oblasti pa na pomočnika kletarskega nadzornika v Mariboru. 2. Zaradi enostavnosti poslovanja naj po toči prizadete občine zberejo prošnje ter jih skupno pošljejo pristojnemu kletarske-mu nadzorniku s svojo izjavo o resničnosti v prošnjah navedenih podatkov. 3. Kletarski nadzornik bo. upoštevajoč v prošnji navedene razloge odločil, da-li se prošnji ugodi ali ne rn o tem obvestil prosilca preko občine. Prošnje morajo biti kolkovane z 5 Din, 4. Da bi se nabava sladkorja za slajenje moštva omogočila tudi siromašnim, od toče prizadetim vinogradnikom, je kraljevska banska uprava zaprosila finančno ministrstvo za dodelitev trošarine prostega sladkorja za vinogradnike, ki so občutno trpeli od toče. V slučaju, da bo finančno ministrstvo dalo v ta namen trošarine prosti sladkor za slajenje, o čemer še ni re5i-tve. bodo vinogradniki, ki so vložili prošnje za slajenje po obrazcu C o tozadevnem odloku obveščeni preko svojih občin in pozvani, da izpolnijo še posebne prijave kolkovane s 25 Din za dodelitev trošarine prostega sladkorja. Razdelitev tega sladkorja se bo izvršila predvidoma na podoben način kakor lansko leto, s posredovanjem Kmetijske družbe. Vinogradniki in občine se opozarjajo, da vlagajo prošnje za slajenje le v nujnih slučajih, ker bodo sicer odbite. Podjeten slepar Ljubljana, 14. septembra, Na Tvrševi cesti je ustavil stražnik v torek zvečer nekega moškega, ki je peljal kolo ob strani. Ko ga. je legitimiral, je spoznal, da ima pred seboj starega znanca- ljubljanske policije Antona Rinarja, ki je izgnan iz Ljubljane. Rihar je potoval po vsej Sloveniji kot zastopnik tvrdke >Merkator«, ki že več let ne obstoji, ter je znal pregovoriti mnogo ljudi, da so se naročili na razne alike, na katere je jemal napfiačila, seveda jih pa naročniki niso nikoli dobin. Zaradi sleparij ga zasledujejo okrajna sodišča v Mariboru, Ljubljani, v I*revaljah. v Krškem, Kamniku in še druge oblasti, ki se jim je Rihar dolgo spretno izmikati. Mož je bil zaradi goljufije in sličnih deliktov kaznovan že petnajstkrat, enkrat celo na osem let ječe. Vse to ga pa ae ni izpametovalo. Kolo, ki so ga dobili pri njem mu je > posodil prijatelj«, katerega imena pa ne ve. Najbrž je tudi kolo ukradel. Na vprašanje, zakaj ima ves potolčen nos. je dejal, da je padel s kolesa, zdi se pa, da so ga nekoliko pred aretacijo v neki gostilni pošteno nabun-kali. Zdaj je moral stari grešnik zopet v zapor. 7. t, m, se je oglasil pri gospe Elizabeti Mergenthalerjevi, soprogi tovarnarja na Zaloški cesti neki približno 30-letni moški in ji predložil listek, na katerem je bilo napisano, da želi podpisani (mesar Pavel Košenina) na račun kož. ki jih bo poslal, 1000 Din Ker je bil na listku spretno ponarejen sag >PaveJ Kosenina. d. z o. *•« je bila gospa prepričana, da po-trebuje g. Kosenina denar m je neznancu izročila 1000 Din. Ko je pa naslednjega dne Koaenino vprašata, če je res on poslal hlapca po denar, je ta presenečen odgovoril, da mu o tem ni ničesar znano, čez dva dni se je pa neznanec zopet pojavil pri Mergentnalerjevfh, To pot se pa nI upal v niso, temveč je gospe kar skozi okno pomolil listek, na katerem je »tvrdka Kosenina« zopet prosila za 2000 Din na račun kos. Gospa je stopila k telefonu in pozvala policijo, a medtem je neznanec odnesel pete. V sredo je pa policijski stražnik v Kralja Petra parku aretiral brezposelnega delavca Jurja P., rojenega 1. 1806 v Mekinjah m Franceta O., rojenega L 1905, v Govovion ter pristojnega v Idrijo SAMO SK DANES MARIJA v kateri igra glavno vlogo ljubka Annabella Predstave ob 4M 7% in 9% uri zvečer Kot dopolnilo nova barvane Silly-simfonija »KRALJ NEPTUN« ELITNI KINO MATICA _ Novi člani upravnega odbora Mestne hranilnice. Na zadnji občinski seji, ki se je vršila v torek zvečer v mestni posvetovalnici pod predsedstvom župana g. dr. Lipolda, je bil izvoljen naslednji upravni odbor Mestne hranilnice: Franjo Bureš, Jakob Lah, dr. Vinko Rapotec, Josrp Petejan, dr. Karel Kieser in dr. Rudolf Juvan. _ Državna nižja gozdarska 8ola v Mariboru prične z rednim poukom 24. t m. Kandidati, ki bodo na novo sprejeti in pa gojenci, ki prestopajo v II. razred dveletne šole. naj se zglase v zavodu 23. septembra. Na tej šoli se bodo vršili popravni izpiti 22. septembra t. 1. — Tečaj za konserviranje sadja in zelenjave. Opozarjamo vse zlasti gospodinje, na dvodnevni tečaj za konserviranje sadja in zelenjave, ki se bo vrSil 21. m 22. septembra na banovinski vinarski in sad- 1 jarski šoli v Mariboru. Tečaj, ki bo teoretičen in praktičen, se bo vršil vsakokrat od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Prijave sprejema do 20. . m. ravnateljstvo ome-iijer e šole. — Razne tatvine. Mariborska policijska kronika beleži več drznih tatvin, zaninv-vo pa je, da so vsi storilci doslej neznani. Nekdo je odpeljal tkalcu Tomažu Lupši s Pobrežja kolo znamke *Puch«. katerega je pustil na dvorišču ženske bolnice v Vinarski ulici. Ukradeno kolo je črno pleskano z evid štev. 78123 in tov. ste v. 75236 ter je vredno S00 Din. Tragično pri tem je dejstvo, da si je Lupša kolo izposodil. — Trgovcu Stanku Markoviču v Gosposki ulici je dolgoprstnež ukradel s podstreSja Q Isrednješolskih knjig v vrednosti 530 Din. Vse knjige imajo na mnogih listih žigosani črki M. S., s čimer bi bilo možno tatu razkrinkati. Istega dne ie bilo ukradeno mehaniku Alfredu Marinu na Masarvkovi cesti iz delavnice 1200 Din vTedno rezervno avtomobilsko kolo. — Na državni nižji gozdarski Soli v Mariboru prične šolsko leto 1°34—1935 dne 24 septembra t. I Oni kandidati, ki bodo na novo sprejeti, kakor tud^ gojenci, I ki prestopajo v TT razred dve'erne šole. naj se zglase v zavodu dne 2.1 septembra t 1. Popravni izpiti te bodo vršili 22. septembra t. 1. v Italijo, ker sta bila osumljena sleparije pri Mergenthalerju. Oba sta bila prepeljana na policijo, kjer so Me: gen tnale r j ev; Franceta spoznali za prinašalca dopisov Delavca sta seveda sprva trdovratno tajila sleparijo naposled se je pa Jurij udal in dejanje priznal a France še vedno krivdo zanika V me3tu se je pojavil tudi specijalist in ljubitelj tujih kaktej. Odnesel je inž. Jaxu v enem mesecu 18 kaktej v vrednosti 600 Din z njegovega vrta v Rožni dolini. Policija je ljubitelja ki je neki brez posemi ključavničar, aretirala v hipu, ko je ukradene kakteje nonujaJ v neki cvetličarni na prodaj. KOLEDAR Danes; Petek, 14. septembra; katoličani: Pov. sv. križa, DANAŠNJE PRIREDITVE JCino Matica: Manja — AnabeLla. Kino Ideal: Milijonarjeva prijatelrica. KTJsro DVOR: Sin prerije. ZKS> »VeJeturistc ob 14JO v kinu Matici. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9 in dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6. Da tu pa tam ie vedno gledajo iz nas cesarska kraljevi spomini, smo že povedali. Sicer pa tega ni treba posebej praviti, saj vsi dobro vemo, kako je bilo in kako je zdaj. Poženi ovce i dobre paše na gciičavo ali nasprotno. pa bo kozei pastir in pastir kozel. To je filozofija brez sistema, ni pa brez pomena. Vsaka stvar ima pa tak pomen, kakršnega fi prisodiš. Zapodi kozla iz zelnika, pa ti bo gledal nazaj. Torej gledanje nazaj v cesarsko kraljeve čase je predmet našega spodtikanja in ogorčenja. Gleda pa lahko človek različno. Eni miže gledajo, drugi imajo na steiaj odprte oči, pa ne vidijo, tretji p/e-dajo na desno a vidijo na levo, največ je pa takih, ki vse življenje gledajo, pa ne vidijo. Težko je torej točno povedati, kako je s tem preklicanim gledanjem tja daleč nazaj v dobre stare čase. Morja ta aH oni res gleda, pa vidi samo temo, pa še jok in škripanje z zobmi. Kdo bi mu zameriL Noben pošten kristjan ne. Če samo gleda in nima nobenega poželenja, nima na vesti niti najmanjšega greha. A če ga ima. mu ga velikodušno odpustimo po znanem francoskem izreku. ker njegovo gledanje razumemo. V roke je nam prišel akt naše Javne bolnice Iz leta 1928 in sicer »Auszug aus dem Geburts- und Tauf-Buche des Latt-desspitals in Laibach... Seelsorgeamt im Landes Spitale zu Laibach« je pa za nameček, da si bomo bolje zapomnili, kako smo urad ovali v letu Gospodovem 1928. torej še polnih deset let po pogrebu »des k. u. k. SubordinationsgefuhVs«. Gospodarske vesti = Carina na turistično - propagandni material. Finančni minister ?e odredil, da se ne pobira carina na turistično propagandni material iz V-#ke Britanije. Nemčije in bei-ffijeko - lukaembjrške carinske unkie, pod poeojem. da nevarnosti za njih življenje, če ne nastanejo komplikacije. tev 208 SLOVENSKI NAROD«, 14. 1934 8tran »- Jutri premiera zgodovinskega velefilma i HENRIK VIII. IN NJEGOVIH 6 ŽENA Rezervirajte si vstopnice! ELITNI KINO MATICA DNEVNE VESTI » Avstrijski državni praznik je odslej 1. maj. Avstrijski konzulat v Ljubljani objavlja, da j« po nartHlihi avstrijske zvezna vlade z dne 27. aprila v trajen spo- min na raiz«la£ ustave 1934. zvezne države Avstrije proglašen 1. maj vsakega leta 2a državni praznik, obenem je 12. november kot tak odpravljen. — KonkurzJ in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 21. avgusta do lO. septembra statistiko konkirrzov in prisilnih poravnav (številke v oklepaju se nanašajo na isto razdoblje lanskega leta). Konkurzov fje bilo otvor j enih v dravski banovini 1 (2), v savski 1 (2). v primorski 2 (1), v drinski 1 (1), v zetskd (1). v dunavski 1 (4), v moravski 1 (1), v Beogradu. Zemunu in Pančevu 1 (S). Razglašenih prisilnih poravnav izven konkursa je bilo v dravski banovini 5, v savski 5 (1), v primorski 3, v drinski 2, v dunavski 2 (1), v vardarski 1. v Beogradu, Zemunu in Pančevu 4 (1). končanih kon_ kurznih postopanj v dravski banovini 3 (2i, v savski 2 (5), v drinski 1 (5), v zet-ski 1 (1), v dunavski 4 (12), v moravski 2 (2), v vardarski 2 (1), v Beogradu, Zemunu in Pančevu 1. Potrjenih prisilnih poravnav je bilo v dravski banovini 7 (2), v savski 3 (2), v primorski 1, v zetski (2), v dunavski 1 (2) in v vardarski (1). Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesju, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni uporabi naravne »Fran z Josefove« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, preden ležemo spat. Specialni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Bolgarski pravniki v Dubrovniku. V sredo zvečer so prispeli v Dubrovnik bolgarski pravniki v apremstvu naših pravnikov. V pristanišču jih je pričakoval poseben odbor . dubrovniSKih pravnikov s sokolsko godbo in jih prisrčno sprejel. Tudj v Dubrovniku je prišlo do izraza bolgarsko-jugoslo vensko pri j at el jstvo. — Velika, nku odletelo z avtomobila in obležala nezavestna na cesti, dočim sta oetala zdravnik in šofer nepoškodovana- Ponesrečeni ZajrebSanki je njdil prvo pomoč zdravnik dr. Schwarz. nato ao jo pa prepeljali v Leonišče v Ljubljano, kjer eo ucotovili. da ima počeno lobanjo, nevarno poškodbo na nosi in rano na roki. V Leonišču Pri Al raku« na Rimski cesti. Na dnevnem redu bo med drugim razgovor o občinskih molitvah v LJubljani. Poročali bodo tudi delegat je sreskega odbora, «r- Okrajna organizacija JNS za 11. in 12. volišče dvorskega okraja prosi vse svoje odbornike, da se zanesljivo udeleže važne odiborove seje, ki se bo vršila drevi ob 20. v restavraciji »Zvezda«. •j— Jadranska straža poziva vse svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži proslav tedna Rdečega križa od 16. do 22. t. m. V Ljubljani bo v nedeljo 16- t- m. ob 9. svečana služba božja za padle borce, nato sprevod k spomeniku kralja Petra. Ob 11. bo zaključek prireditve s prenosom govora Nj. Vis kneza Pavla po radia na Kongresnem trgu. Z Jesenic — Športne prireditve. V nedeljo, dne 16. t. m, se vrši na igrišču »Bratstva« revanžna nogometna tekma za pokal ljubljanskega nogometnega podsaveza med starima domačima rivaloma SK > Bratstvo* ln SK >Enakost«. Tekma obeta biti zelo zanimiva, ker so igrači obeh klubov v zelo dobri formi, kar se je opažalo pri nedeljski pokalni tekmi na igrišču Enakosti«, ki je končala z zmago »Bratstva« v razmerju 2:0, ne pa 2:5, kot je poročal tiskarski škrat. Istega dne ob 14. uri se vrši na igrišču »Bratstva« predtekma med I. moštvom GSK »Gorenjec« in rezervo »Bratstva«. — Mestna javna razsvetljava. Pred kratkim je dala mestna občina namestiti na Gosposvetski cesti tri velike električne svetilke, ki zelo močno razsvetljujejo cesto. Nadaljne tri se bodo namestile v bližini Mesarjeve restavracije in na obeh konceh Trga kralja Aleksandra. Potrebna bi bila boljša razsvetljava na Prešernovi in Cankarjevi cesti, najbolj potrebno pa bi bilo napeljati elekrično luč na Kralja Petra cesto med Herman ovo gostilno ln graščino, kjer je pod gostim kostanjevim drevjem tema kot r kozjem rogu. Med prekmurskimi Slovenci kraflnl 15 let po osvobojeni »▼i slabo Pri Radencih prebrodimo Moro m si Slovenski Krajini. V novejši dobi po tovni vojni sta knjiga m časopis ustveri-la za pokrajino oaoetraa Mure novo imenovanje: Prekmurje. Toda narod Je konservativen in kljub vsemu pozna m govori samo: Slovenska Krajina. Tujca, nevajenega zgolj ravnine, nekako čudno dirne neizmerna ravan, ki se začne v njo v tapija ti takoj pri prehodu čas Muro. Kakor bi te nebeški svod pritiskal k tlom, k materi zemlji. Nehote ae obračaš in oko išče zelene Slovenske gorice, ki so te spremljale na Murskem polju. Na Peten j-cih smo. Ime je znano po petanjski slatini. Pokrajina postaja enolična Jelše, bresti, jagnedi. Vmes zelene, sočne livade, tako mehke, da bi jih kar pobožal. Čez vso aem-leč v neznano zemljo, morda je Rusija takšna. Kakor da bi čutil in dihal minula stoletja. Hodimo dalj časa po mehkih Despotih. Vendar v neizvestnosti, da ne bf zašli, se vračamo nazaj na cesto. Srečujemo lju-Ijo pa je razlita tiha melanholija, da ti stiska srce. Imaš občutek, da hodiš nekje daći i. Vsi pozdravljajo, deca odrasli: »Falen bojdi Jezus Kristus!« in »Dober den!« Prvi so katoliki, drugi protestanti. Tudi v tem se ločijo. Moški se tudi odkrivajo. Petanjci so važni v naši kulturni zgodovini. Semkaj so pribeiali in našli v Madžarski zavetje štajerski in kranjski protestantovski pre-dikanti, ko jih je bil leta 1598. nestrpni ver ski fanatik in škof Hren izgnal. Tukai so potem imeli svoje cerkvene shode. Leta 1601 poroča protestantovski pridigar na Petanjcih. Hans Walter, da »se je zbralo minule binkoštne praznike mnogo ljudi s Koroškega, pa celo iz Ljubljane k njegovim pridigam.« Mure. v LMS, lS69z »Žalost kljuje srce m dušo, vsled česar gorka rosa orje brazde po licih, ker prejas-no vidim, globoko čutim, da že zija na lik lakotnemu pozoju grobno žrelo, da pogolta mile nam bratove, ter spremeni v Čucoše in kanase, ako skoro ne vstanejo na silno delo omikani narodnjaki, in se v kratkem ne obrno politiške razmere na ugodnejšo plat. Najnovejša doba kaže gazilna konjska kopita, kremplje morivno zasekava v nežno osrčje jihovega krasnega golča in cestne narodnosti.« Na Tišini smo in si odpočivamo v gostilni žokš. Domači sin je zagrebški medici-nec. Streže nam ter v mehki prekmurščini pripoveduje o svojih študijah in domačih razmerah Pozneje se družba poveča. K omizju prisedejo tišinski školnik in dve učiteljici. školnik je domačin, učiteljici pa sikomu Sibirija. Narod je soli naklonjen, zlasti starejši ljudje dobro cenijo razliko med sedanjo narodno slovensko in predvojno, madžarsko šolo. V Madžarski slovenščina ni imela nobene veljave, ne v šoli ne v uradu, komaj še nekoliko v cerkvi. Narodnostne razmere v Slovenski Krajini iz Haloz. Popolnoma sta zadovoljni Tako dobivajo tudi »prišleki« trdna tla v Slovenski Krajini, ki je bila še pred leti mar-so bile do osvobojenja žalostne, da, brezupne. Tako je zapisal veliki narodnjak, jezikoslovec in politik, Božidar Raič. ki je sam mnogo potoval po zemlji on os t ran Slovenščina je bila izključena iz šole. Majhna izjema in samo nekaj časa je bila slovenska učna knjiga, ki jo je v prekmur-ščino prevel učitelj meščanske šole v Dolnji Lendavi. Murkovič, rodom štajerski Slovenec. Učitelji marsikje slovenske narodnosti, so bili odločnega madžarskega mišljenja, ponekod, na žalost, tudi duhovščina Madžarska vlada je sicer zelo skrbela za razvoj šolstva tudi v Slovenski Krajini Toda njen prvi namen je bil ta, da bi že koliko zna deca madžarski. Po takih večjih in manjših uspehih so se ravnale tudi nagrade s« učiteljstvo, ki so znašale 300 do 300 kron. kar so bile v predvojni dobi pač čedne vsote. — Da slovenščina v Slovenski Krajini ni imela mesta niti v uradih, smo že omenili. In čeprav je ru in tam kak uradnik znal slovenski, vendsr se nt upal in hotel s strankami govoriti v njihovem ji je pogosto uspelo, dasiravno ne v tolikem obsegu, kakor so si želeli. Šolski nadzorniki se o priliki nadzorovanja niso prepričali, niti se hoteli prepričati, koliko so materinem jeziku, temveč se je posluževal tolmača. Madžarski šovinizem je preganjal vsako, tudi najmanjše slovensko narodno gibanje. Tsko n. pr. so bile na indeksu celo nežno deco raznarodili in pomadžarili. To otroci napredovali v poedinih predmetih. Njihova skrb je bila, da so dognali, ali in knjige »Družbe sv Mohorja«, češ da so madžarski državi sovražne in nevarne. Tudi cerkvena višja oblast je večkrat in marsikje zatirala slovenski katekizem v šoli. Velike zasluge za razvoj slovenske narodne zavesti in slovenskega jezika v Slovenski Krajini si je pridobil v zadnjih desetletjih pred svetovno vojno tišinski dekan, kanonik in šolski nadzornik dr. Ivan Ivanoczv. Neustrašen je učil in pisal. »da Sloven tudi mi naturalsko pravico na svoj jezik i ka ga ne sme zavrečti nikdar i za nikoga volo ne. Ar Či je ednok Bog razne jezike i narode nastavo, tak tudi to iče, naj se vsaki narod po svojem jeziki razvija i Boga diči.* Tsko je Ivsnoczv učil svoje rojake, odpravil iz šole madžarski katekizem in uvedel slovenskega. Tudi je sam poučeval verouk v slovenskem jeziku. To je bil za tisto dobo pogumen, da, naravnost drzen čin. V zvezi z župnikom Ivanom Bašo je ustanovil leta 1903. za prekmurske Slovence »Kalendar«, ki je prinašal raznovrstno vsebino: nabožno in poučno, šolsko ln gospodarsko. Značilno ss ono je bilo, da se noben pisatelj člankov ni podpisal. Priporočal ga je tako-le: »Da je društvo »amo te mogoče nastaviti, či zadosta kotrig (članov) se najde: oporni namo vas z vrejiim srcom se dobre Slovence vogerske naše domovine, ne zamudite to dobro priliko, i t era se vam ponuja po skrbUvosti i darovi t nosti vrloga višeanjega pastira. & se oni skrbijo za veš iezik i njega obdržanje, vaša dužnost je nji bogati. S siromaštvom se nišče nemore v6 zgučatu ar nega tak velikoga siromaka. *cJjV *dnom leti *dno korono ne bi mogao alduvati (žrtvovati) za svoio dušo Nesmi biti M edne poštene katoličanske famitie slovenske, štere nebi postala kotriga toga dobroga Bogi i vtekomi spemetnoml eVo-yejrf nrijetnoga drOitva.* (CP LZ 1904. A. T.: Slovenci na Ogrskem.) Ps niti Ivsnoczv bi se ae mogel toUko pro- sto gibati ako na bi imel na svoji strani tako tpliiaegs zaščitnika. To je bil rojen Madžar, s polten ia pravičen mož, so m bo teljaki škof dr. tatvin Vilmo* kateremu je pripadala Slovenska Krajina Razposlal jt celo slovenskim duhovnikom okrožnico, sseor v madžarskem jeziku, v kateri ie as« vajah »Sloveoei na Ogrskem ohranijo naj svoj stari jezik. Ta jezik je treba braniti m gojiti. Popisuje nsj se vse, kar je v Slovenski Krajini zgodovinskega, n. pr. stare cerkve, narodni običaji, narodne noše, cerkvene in šolske stvari. Izključuje se politika tn divji nacionalizem.« Seveda so madžarski listi strastno napadali škofa, ki je dovolil ustanovitev književne družbe in jo. dasiravno sam Madžar, celo priporočal. — Ivanoczvjeva skrb je bila, da bi se šolalo čim več Slovencev in da bi narod v Slovenski Krajini dobil duhovnike, ki bi čutili z njim. Pokazal je Slovencem. »kak so je lObili, ka so vso svojo zemelsko vrednost, št ero so si meć SI ovenča mi spravili, Slovencom nazajdali.« (Kalendar 1914). — Dr. Fr, Ivsnoczv, eden izmed najbolj zaslužnih voditeljev prekmurskih Slovencev, je mnogo prerano umr! leta 1913. Narod je globoko žaloval za njim: »Žao nam je /i, ka so te dober pop te goreči vučiteo pravice, te veliki lubiteo slovenskega ludstva tak rano mogli oditi od nas.« Posestnik Kuhar iz Rankovcev nas vozi po glavni cesti proti Soboti ter nam zgovoren pripoveduje o prekmurskih in do-jnačih razmerah. Toži o slabi letini, zima in deževje je škodovalo posevku. Pridelek bi zs življenje in prehrano še zadostoval, a kje je potrebna gotovina za davke, obleko in obutev ter za ostale nujne potrebščine? Živina pa nima nikakšne cene. Tež *o je danes kmetu. So vasi, kjer vsi posestniki skupaj ne premorejo niti sto dinarjev gotovine. Iste tožbe na obeh bregovih Mure. Pa nam pripoveduje o sebi, ki je služil vso svetovno vojno kot madžarski honved v bojih v Rumuniji in na južnem Tirolskem Po končani vojni je prišel domov. Pa še ni bilo miru. Prišli so Tkalčevi boljševiki. Prav za hišo so mu postavili top. In je moral bežati z družino. Vrstili so se zeleni, beli in rdeči gardisti. Taka anarhija je trajala nad pol leta. dokler nt nazadnje 12 avgusta 1919 vkorakala jugo-slovenska vojska ter napravila mir in red. O, potem se je dalo živeti! Prišle so dobre letine in si je pozidal novo hišo. Sedaj pa je zopet hudo, da Bog pomagaj! — Vozimo se po široki, gladki cesti. Svet je odprt in visi proti jugovzhodu. Tako se Slovenska krajina naravno deli na tri dele. Severni in vzhodni rob ravnine je Gorič-na zemlja Ljudje tamkaj pravijo, da je pri njih zrak dober zemlja pa slaba. Na Goričkem je narod dobrovoljen živahen in šaljiv, kakor sploh prebivalci hribovitih, vinorodnih krajev. Zlasti na južnem Goričkem okoli Dolnje Lendave popolnoma prevladujejo vinske gorice. Od časa do časa se pokažeta med jelševjem najvišja, ko, kjer so prebivalci goriškega, hribovitega ozemlja. Tam so vinorodni kraji, večji gozdovi, tudi obdelana, a manj rodovit-očem vidna gorička vrhova, Bodonci in sv. Sebeščan v Pečarovcih. Zgornji, severni del ravnine se imenuje Ravćnsko, ki je precej rodovitno in obsega zemljo od Cankove do Sobote pa do Beltincev. Pa se vozimo tod od Rankćvcev proti Vešči-ci, skozi K'jpšince in Črnelavce. Polja kažejo sama strnišča Žetev je začetkom julija že povsod opravljena, ponekod je bila letos že koncem junija Koruza stoji tako visoko da bi se lahko skril vanjo konj z jezdecem vred. Krompir obeta dobro letino. Sadja pa ni videti nikjer. Gospodar Kuhar nam kaže versko mešane in deloma popolnoma protestantov-ske vasi. Protestanti pravijo katolikom: papinci; katoliki protestantom pa: evange-ličani ali trdi. To zaradi tega, ker so trdi po svojem značaju, pa tudi po svojem verskem izražanju. »Trdi grad je naš Bog.« (Eine feste Burg — —.) Protestanti so navadno zelo premožni. Družine štejejo po enega ali kvečjemu po dva otroka, da ostane posestvo skupaj. To jim nalagajo tudi njihovi družinski običaji. Protestan-tovske vasi navadno nimajo cerkve. Samo stolp, ki pa ie večinoma prizidan k šoli, pa tudi h kakšni hiši ali gostilni. S katoliki žive v prav dobrem in strpnem razmerju. Marsikje hodijo protestanti ob nedeljah in praznikih v katoliško cerkev k službi božji, ako je njihova cerkev predaleč in praznujejo s katoliki vred njihove praznike, celo Marijina Pripovedujejo tudi, da so protestanti pred leti celo dajali katoliškim župnikom bero in hodili na njihova božja pota. Sicer ps navadno ne prestopajo v katoliško cerkev V protestan-tovskih hišah ne vise nabožne, pač pa slike Luthra in Melanchtona. V Crnelavcih se vozimo mimo lesenih kolib, kjer so ci- J[ani stalno naseljeni, dočim v južnem deli naše banovine prebivajo samo v šotorih in taborijo na prostem. — Tretji, naj-rodovitnejši del Slovenske krajine, se imenuje Dolinsko. Središči sta Turnišče in Čremovci. Po tej razdelitvi se loči tudi govor. V Slovenski krajini jo Še vedno živ spomin na pokojnega bogojanskega plebano — še, Ivana Bašo. Kakor bi še danes hodil med narodom, ki je zanj živel, delal, trpel in mnogo prerano umrl. Pa slišiš še vedno, po treh letih njegove prezgodnje smrti: »Naš plebanoš Baša«. Kjerkoli si, kamorkoli prideš, povsod: Baša. Sam zrasel iz domače zemlje, ji je dajal nazaj, kar je od nje prejel. Osebnost župnika Baše sta ustvarjali naravnost in preprostost. Bil je zvezan z zemljo in ljudmi, enako blizu otroku kakor odraslemu človeku. Z otrokom je znal govoriti o vsem na način, da se je otrok čutil dvignjenega in upoštevanega. V občevanju t narodom je bil bogo-jsnski plebsnoi enak ns cesti kakor na prižnici in v »spovednici«, ki je pa niti imel ni. Zakaj spovedova! je v sazristiji, kjer je sedel na stolu ob klečalniku in se pomenkoval, kakor bi se slučajno srečal s človekom, ki mu je prišel zaupat in potožit svoje gospodarske, družinske ln dušne težave. Bašs je bil svojim ljudem vest in merilo: dobro so delali v njegovi nevidni senci, slo jih je peklo zarad! njegovega poglede Nikoli n! bil glasen ds bi gs slišal svet, a njegovega imena so se bali madžarski notarii in učitelji da al niso drznili izvajati vsega, kar se jim je zahotelo. Najbolje je to občutil narod ob vojnih rekviracijah, ko je Baša diktiral notarju, koliko sme zapisati. Bil mu je poosebljena zaslomba. Kdor je vsaj zaslutil ravnotežje njegove osebnosti, je uravnal svoje življenje po naravni poti. ki jo jc hodil on. Zakaj Baša je gledal ns tek dogodkov s mirom, ki ni bil brezčumost. marveč spoznanje, da človek ne sme utoniti v malenkostih bežnih dogajanj, temveč mora vršiti svoje delo sam iz sebe. Zato se >e znal postaviti po robu, če je bilo treba, vsej župniji, pa celo stanovskim tovarišem in oblsstem. v ksterikoH obliki, a brez hrupa, z mirnim delom po lastnem prevdarku. — Trajen spomenik si je sam postavil z bogojanskim »prstom božjim«, ki gleda na njegovo tako zelo ljubljeno Slovensko krajino in slovenski narod. Sobota, kakor jo pozna ln govori naiod v Slovenski Krajini, ima Še vedno videz in značaj madžarskega provincijalnegs mesta Ob širokih cestah so vrstijo nizke pritlične hiše. Poleg poedinih advokatskih, zdravniških, trgovskih in obrtniških slovenskih imen, številna madžarska.,. Sredi zapuščenega parka sameva nekdanji Szaparvjev grad, ki je pač gledal v Madžarski lepše čase in sprejemal bolj pestre uniforme. V parku nadzirajo varuško deco, na klopeh posedajo brezposelni, mestna gospoda se izgublja z racketi po zaraslih potih na oo-vidno tenišče tam nekje za graščino. Grajski inventar je razprodan, tako tudi starinska knjižnica in bogate zbirke. Prejasna grofovska rodbina je v Madžarski. Skozi visoka okna se sklanjajo povsem domači obrazi. Mar bi prenesle ta pogled premi-lostne gospe grofice?... Kar tri konfesije imajo v Soboti dostojne božje hrame: katoliška, luteranska tn židovska. In že se ču-jejo glasovi tudi o nameravani pravoslavni cerkvi. — V Soboti imajo prve štiri razrede državne realne gimnazije, ki se nahaja v poslopju nekdanje madžarske meščanske šole. S to gimnazijo je večen križ Bila je že dovoljena popolna gimnazija, a pozneje zopet ukinjena. So pa vsi pogoji za samostojno popolno gimnazijo, saj je ta imela v preteklem letu do 300 dijakov, za prvi razred se jih je pa letos vpisalo okrog sto. Teritorij te gimnazije je pač zelo obsežen: vsa Slovenska Krajina in še Mursko polje tja do Slovenskih goric. Baš te počitnice so bili dijaki pridno na delu. Peš in na kolesih so zbirali podpise prebivalstva in županstev za razširjenje gimnazije. Ponekod so jih nezaupni, zlasti pa zelo zadolženi kmetje odklanjali. Prekmurski kmet živi skromno, v premnogih primerih naravnost slabo. Zemlja je bila poprej last raznih madžarskih grofovskih rodbin: Szaparv, Szechenvi, Batthanvi Grofje so odšli, veleposestva pa so_ razdeljena med domaće prebivalstvo. Težaki, ki so bili poprej zaposleni na veleposestvih, so postali odveć. Saj so katoliške rodbine itak same dovolj bogato oblagodarjene z otroci In Slovenska Krajina spada med najbolj obljudene dele naše države. Se hodijo domačini kot sezonski delavci v Francijo, Nemčijo in ostale države, pa tudi v tem pogledu je zaradi svetovne krize ved no slabše. Pa tudi v tujini živi prekmurski kmet zelo skromno ln niso samo pocdmi primeri, ko se vrača domov s tisočaki prihranjenega denarja- Doma pa je bila letos borna žetev in pesem mlatilne^a stroja kratka. Iz Kranja — Dobitki letošnje tombole. Glavni dobitek letošnje tombole, elegantni moderni Citroen avto je že razstavljen v razstavnem paviljonu na Glavnem trgu. Množice radovednežev se zbirajo pred paviljonom in občudujejo razkošni dobitek. — Vedno je bila kranjska tombola največja prireditev te vrste v državi. Letošnja tombola pa bo prekosila po vrednosti dobitkov vse dosedanje prireditve. Poleg avtomobila so razstavljeni tudi drugi veliki dobitki, moderna spalnica, več koles itd. Število dobitkov je vsak dan večje. Radovedneži že ugibajo, kdo bo zadel avtomobil. Dosedaj se je vedno zgodilo, da so prišli vsi veliki in glavni dobitki v roke potrebnih, sreča je bila vedno pravično naklonjena. Po vseh kranjskih trgovinah prodajajo tablice za tombolo, ki bodo do nedelje po 4 Dm. v nedeljo, na dan prireditve, pa po 5 Din. Ker je dovoljena polovična vožnia na železnici, bo gotovo obisk od vseh strani ogromen. — Prebrisan tat. Kranjski orožniki so aretirali 201etnega Antona K. iz Spodnjega Bitnja, ki je ukradel v sredo svojemu sosedu posestniku Janezu Starmanu iz nezaklenjene omare v spalnici 1500 Din, ki jih je imel skranjene v žepu v suknjiču. Tat je kot sosed oškodovanega dobro poznal domače razmere pri Starmanovih. Vedel je. kdaj so bili vsi domači na polju in da so bila zadnja hišna vrata nezaklenjena. Ukradel je samo papirnati denar, srebrni drobiž pa je previdno pustil v žepu m je mislil, da Starman tako tatvine ne bo opazil. Toda slučaj je hotel da sta ga opazila od daleč posestnik Starman m njegova služkinja, ki sta se vračala s polja, kako je hitel od Starmanove proti domači hiši. Spoznala sta ga po obleki. Anton je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine in je rta slabem glasa, ker se boji dela. Iz Ptuja — Pogrešano dekle. Pred dnevi je pri-ia»vil poseetnik Golob Jurij iz Brstje na ptujski orožni3ki postali, da sta ee s?la*»ila proti večeru pn njem dva živinska trgovea, ki sta kupila eno živin če, nato g« pa zaprosila za vodnika proti Hrvatski, ter jima je bila pot neznana. Golob vesel dobre kupčije, je dal za vodni -ca svojo 20 letno hčer Terezijo, ki pa s« ni vrnils domov. Takoj drugi dan po prijavi, ko so orožniki že poizvedovali za njo, pa ee je hči nenadoma pojavila doma čila in zdrava ter Izpovedala, da je zaradi teme morala prenočevati pri dobrih ljudeh. Seveda ie bilo doma veselje, ker ao se starši že bali. da je postala žrtev neznanega zločinca. »ČJemu se pudraš. tetka?« »Da bom lepša, seveda.« »•Potem pa najbrže nimaš pravega pudra?« (Sondagnisse Strix) 2777 V 130 kilometerskem tempu »Vidiš, zdaj pa lahko rečemo, da smo videli tudi poševni storp v PisiU (Mocca) 2779 •Samo še trenutek potrpljenja, Joe. menf ae hoče napraviti posnetek tefla prizora!« CJodge) H5LOVKNSEI NAROD«, dne 14. septembra 1934 -tov 208 du Terrail: 121 Lepa Židovka Roman. — Povejte, kaj mislite, gospa? — Poznam nekoga, ki bi morda tudi zasnubil mojo vnukinjo, dekle, ki še ne ve, kaj je ljubezen. — Ah, gospa grofica, ne vzbujajte mi praznih nad! — je vzkliknil Gode-froy povesenih oči. — Sramežljivi mladenič, torej vas moram sama zasnubiti za svojo vnukinjo. — Kaj pa markiz de Mathalin ? — Boste že videli. — A Fi-lrpina? — Ah, uboga Filipina, ki misli, da je zaljubljena, bo doživela hudo razoča-ranje. Toda v tem primeru ne gre za ljubezen, užaljeno bo samo samoljubje. — In mi obljubite... ? — Vaša žena bo! Godefj»y in grofica sta govorila še ceio uro. Prej obupani mladenič je bil zdaj v sedmih nebesih. In vendar se markiz de Mathalin še ni bil odrekel pravici do roke Filipine de GenouiKhac. XXXIII. PLAČILO Naslednjega dne, ko je objavil »Me-morial bordelais« vest, da je prišel stari Žid Samuel zaradi poloma bank v Lojjdonu, Amsterdamu in Benetkah na boben, markiz de Mathalin ni več dvomil o resničnosti te vesti, saj ni mogel shititi. da je dobrodušni plemič d'Ar-naul^drago plačal objavo te vesti. Takoj je sedel k pisalni mizici, napisal pismo m ga poslal po svojem slugi v palačo grofice de Blossac. Pismo e« je gtesilo: »Mada me, hvaležen bi vam bil, če bi smatrali, da mojega včerajšnjega koraka sploh ni bilo. Nikoli ne boste zvedeli, kako zelo trpim, da moram odkloniti zvezo, ki je bila najslajše hrepenenje mojega srca in življega. Uklonim se pritisku razmer, sem pod vplivom močnejše sile, ki njena tajna ne pripada meni. Morda bo kdaj odstranjena ta ovira. Tedaj se vrnem in prosil vas bom, da mi daste drugačno ime, kakor je ime vašega vdanega služabnika markiza Jaquesa de Mathalin.« -Po prečkanju tega pisma, ki ga je bik zelo vesela, je poslala grofica de Blossac po Godefroya, ki je bil izgubil že vsako nado. Potem je pa dala poklicati svojo vnukinjo. * Filipina je prihitela vsa srečna. — Hčerka moja, — je dejala grofica. — pripravi se na posebno neprijetno novico. ""'Dekle je prebledelo in vprašalo: — Ali gre za markiza? — Da, ljuba Filipina, ta mož te m vreden. — Dokaze hočem imeti, babica! — je vzkliknila Filipina. Grofica je vzela z mize »Memorial bordelais«, pomolila je list svoji vnukinji in ji pokazala članek, ki ga je bil I napisal d'Arnault. — No, siromašni smo, vse smo izgubili, — je dejaJo dekle z drhtečim glasom. — toda kaj ima markiz "oprsf-v4ti s tem? — Zdaj pa prečrtaj pismo markiza de Mathalm. Filipina je hlastno segla po pismu in ga brž prečrtala. Potem ga je rnofče izpustila iz rok, prebledela je, toda nobena solza ji ni zalila oči. — Markiz se je torej podlo igral z menoj? — je zasepetala končno. Ponosno je dvignila glavo in pripomnila : — Oprostite, babica, da nisem že prej poslirsahi vaših nasvetov. Ta mož sploh nima srca in ne zasluži nobenega sočutja. — Prav praviš, draga F!lipina! — Ne poznam ga več, zame je mrtev. In zardeti moram, če se spomnim, da sem hotela postati njegova žena. Se enkrat vas prosim, odpustite mi! Zdaj vidim, da ste imeli prav, zdaj sem spoznala, da mi ni govorilo o ljubezni pravo srce. temveč samo domišljija. — Objemi me, draga hči, — je dejala grofica; — najdeš moža, glej moža, ki je boljši od vseh markizov sveta. — Ah. babica, dovoli mi, da si malo oddahnem, ne govori mi še o možitvi. Saj sem komaj ušla veliki nevarnosti. — Zgodi se tvoia volja, drago dete, toda kadar se bo resnično oglasilo tvoje srce, mi boš morala zaupati svoje hrepenenje. — Obljubim vam to! Filipina je odšla, saj je bila potrebna samote in počitka. Kmalu je prišel h grofici Godefrov. — No? — Je vprašal. — Odgovorim vam lahko v treh besedah. — je dejala grofica; Filipina je svobodna. D'Arnault je bil preveč zadovoljen, da jo je tako imenitno zagodel markizu, da bi dolgo molčal o tem. Komaj je zvedel, da je markiz preklical svojo besedo, je povedal vsem svojim prijateljem in znancem, da stari Žid Samuel ni prišel na boben, temveč da je bila ta vest samo past. v katero se je dal markiz ujeti kot tepec. Pri pogrebu ubogega polkovnika de Cesac se je govorilo samo o tem. Za deset let postarani kapitan Mousegur je bil v žalni obleki kot pravi oče nesrečnega mrtvega častnika. Ko so se pogrebci vračali s pokopališča, je začel nekdo praviti, kaj se je zgodilo z markizom de Mađialin. Komaj je kapitan de Mousegur zaslišal markizovo ime, se je ustavil. — Ali so tega človeka res izpustili? — Da. gospod kapitan. — On je kriv, da sem se sezanil z Merotto. On je kriv smrti mojega polkovnika. Ce bi ne bil ta pustolovec iskal prepira z nama, bi se ne bila seznanila s podlo žensko, zmožno vsakega zločina. To mi bo markiz drago plačal. Zagotavljam vas. da se v prihodnjem dvoboju ne bo bil za prazen nič. kakor je njegova navada. Kapitanu Mouseguru ni do življenja in svojega polkovnika bo osvetli, pa naj se zgodi karkoli. Ne pozabite, da je danes otvoritev >e ZKD. Kakor vam je že znano, nas bo zabaval Otto "VVallburg s svojim neumornim humorjem in nerodnostjo. Na programu je. kakor ste že obveščeni, filmska borka »Veleturistc Predstava se začne točno ob pol treh popoldne. Vstopnina za predstavo 3.50, 5.50, 6.50 Din. Komur je do zabave in sm<=ha, naj ne op za hi na to predstavo. Otto Waltt>urg bo zabaval vse in vsakega. NAROČAJTC 00* m e s e e n a NAROČNINA DIN 12.- Mi 1S€2f€2 vseh vrsi enobarvne m večbarvne izdeluje kiisarna Voronov še ni opešal Zlobni jeziki so začeli obrekovati znanega pomlajeval ca prof. Voronova, ees, da se je kot 60 letni samec poročil z mlado lepotico, da bi kronal svojo pomlajeval no prakso in teorijo, toda na pomoč so mu morali priskočiti njegovi učenci, ki naj bi ga bili pomladili. Zato se je baje vozil neprestano vozil iz Solnograda na Dunaj in nazaj. Inozemski listi so pri-občevali tudi slike, ki naj bi prikazale Voronova v smešni luči kot izmozga-nega in onemoglega starca, potrebnega pomladitve. Vse zlobne vesti so pa zdaj ovrže-iz najzaneslivejšega vira, ki pravi, da je Voronov fizično in duševno povsem svež in da hoče še bolj poglobiti svoje strokovne študije. V kratkem odpotuje s svojo ženo v Indijo, kjer namerava urediti veliko opičjo farmo, da bi imel po povratku v Evropo na razpolago dovolj opičjih žlez za pomlajevanje starih ljudi. Starci in starke torej lahko mirno zro v bodočnost, kajti krepkih šimpanzev bo kmalu toliko, da se bo lahko dal pomladiti vsak, kdor ima dovolj denaria. Pomlajevanje je namreč precej drago. Ameriška reklama Amerika je dežela reklame in če je bila reklama potrebna v času konjunkture, je tem bolj potrebna zdaj ko tudi petični ljudje neradi kupujejo. Težko je pripraviti človeka do tega, da se odloči za večji nakup. To dobro vedo ameriški trgovci in se po tem tudi ravnajo. V Grandparku v Chicagu občudujejo zdaj ljudje električno reklamo neke petrolejske družbe v obliki ogromne goroče baklje, visoke 45 m. i a svetlobna reklama je torej visoka tako kakor 14 nadstropna niča. Črke besedila so visoke po 6 m in tehtajo skupaj 80 ton. Ogrodje vgromne baklje tehta 120 ton, za svetlobo pa skrbi 8000 žarnic in 750 neonovib cevi. Za elekrični tok se porabi blizu 20.000 m žice. ..Ta ogromna svetlobna reklama stoji sredi Grandparka in še ^vrdi daleč naokrog. Upokojenci lahko zvečer mimo sede po parku na klopeh in čitajo novine, saj imajo naravnost idealno razsvetljavo. Le zaljubljenci se zdaj tega parka izogibljejo in neki ogorčeni mladenič je nedavno izjavil, da bi morala oblast odstraniti to grdobijo. češ, da je luč tako močna, da človeka kar oči bole. Seveda ga je pa bolelo v prvi vrsti srce. Koroška Slovenija Dežela Koroška ima obliko pravokotnika, ki je približno dvakrat tako dolg, kakor je širok. Dolžina sre od vzhoda proti zahodu. Koroško dežeflo delimo na zeornjo in spodnjo Koroško. Delitev se vrši vprek (n-^ po dol pero), m sicer v sredini dežele, tam. kjer sto Beljak. Po dolgem pa delimo Koroško deželo na severni in na južni del Severni je močno eorat. Naspepše ravnane so pa v južnem deta. In prav v tem prebivalo naši brat}?: koroški Slovenci. Koroška Slovenija se izliva v Dravo reka Žila in kjer stoji meje prava zakladnica. Ne le, da je plodonosna, temveč je toda izredno lepa. Ako se po-vrprieš na ke*erofaoH poro. sodiš, da i trmi pod eeboi naikrasnej&i park, po katerasn so agave in kakti (to so hribčki) in po katerem je mnogo bazenov s krasno zeleno vodo (jezera). Vas ta park pa obdaja krog in kroc v*>di>© »elena živa meja. obrobne sore. ki obkrožajo koroške ravnine. Ravnine, po katerih prebivajo kraški Slovenci, so (od vzhoda proti zahodu): 1. Pod-juna ali Jjnska dolin«; 2. Rož ali Rožna dolina: 3. Celovška ravnina in 4. Zilska do- Podjuna se začne na vzhodu tam, kjer priteče na levem brecn v slavno koroško reko Dravo Labošnira. in se razprostira na 2apa-d«i do rek* Borovnic?, ki priteče v Dravo na nameščeni večji in manjši zeleni grmiči, desnem bresu izpod gore Košute. Od ta pa vo je pa prav ob tem največjem pritoku Drave Zilska dolina. Razen tega še prebivajo koroški Slovenci v Kanalski dolini, ki se razprostira jjžno od Zilske doline in sega Od Trbiža na vzhodu, pa do Pontablja na zahodu. Kanalsko dolino so oridelili na mirovni konferenci Italiji. Gosposvetsko polje je mafhna dolina, k! se razprostira ob reki Glini, med Krnsko goro na severni in Sentmagdal^-nsko sroro na vrata je spadala h Koroški tudi Mežiška dolina. Leži vzhodno od Podftin'2, h kateri v ■sirarn srm'shi hidi spada in se imenuje taki po reki Mezi, ki priteče v Dravo na desnem bregu izpod gore Pece. To dolinico so prisodili na mirovni konfirenci brezpogojno nam. Tu so bogati svinčeni rudniki in Angleži so bili pri odločanju o usodi teh krajev lezi-ček na tehtnici. Koroška Slovenija je izrecno poljedelska dežela. Na njenem ozemlju uspevajo ist? kulturne razstline, kakor v dravski banovini. Uspeval bi. kakor so pokazali poizkusi, tudi hmelj. Le za pravi kostanj in pa za v1n-južni strani. Leži severno od Celovra, ob slovensko - nemški jezikovni meji. Do pre-sko trto ie podnebje ie premrzlo. Vendar, do vojne so se pečali v ružnem delu Pod june celo z vinogradništvom. Uspeva pa na slovanskem Koroškem r?lo dobro sadje, posebno jabolka in hruške in je Korošcem sad jedo pritoka reke Žile v Dravo pri mestu Be-riaku ee razprostira Rož ali Rožna dolina. Severno od Rožtr* doline je Celovška ravnina. Od Beljaka in iztoka reke ZHe v Dra-sko. od tamkajšnjega potoka Cvilovca. Tako imenujejo koroški ^ovpnci ponekod Celovec ie dandanes. Namei. ki nimajo pravega hv raza za glagol >cviliti<, so prestavib' cviljenje na >kUgen<, kar pomeni: tožiti, stokati, in narodih* iz Cvilovca >Klag*nfur4«. Karantanija je pred tisoč leti obsegala v**o koroško deželo in razen tega še skoraj vso ostalo Slovenijo (bivšo Štajersko in blvia Kranjsko"), današnjo srednjo in zgornjo Štajersko, vzhodni del Tirolske, eolnograški Lungav in jugovzhodni d,jtl Nižje Avetrij^. Slovenci niso prebivali samo v današnji koroški Sloveniji, temveč so prebivali in g»v spodarili tudi po ostali, dandanes pouemčV-ni koroški deželi in vrh tega po vseh zgo vec (<>moštt) zadostno nadomestilo za vino Ime glavnega mesta. Celovca, ie sloven-raj riavedenih deželah in pokrajinah. Karan tanija je imela svoje vojvode, ki i i H je umeščal na Gosposvetskem polju fImenski kmet v slovenskem jeziku. Dendan-es pa je koroških Slovencev po krvi in im^u le še kakih devetdeset tisoč. Potisnjeni so na zgo raj naštete ravnin* in doline. T*- pokra fine so lepe in rodovitne, pa tudi niso kar maih-ne. Podrnna je približno tako velika, kakor rfribljaneka ravan od Vrtmrke do Kamnika, pa od Iga gor do Preddvora pod gorenjskimi planinami. Rož je skupaj s Celovško ravnino tudi narmani tako ve«lik. Zilska dolina oa ie s Kanalsko dolino približno taka, kakor je naš gorenjski kot od Radovljice do Kranjske gore z Bohm>em vred Iz Novega mesta — Čolne kradejo. Te dni je opazil učitelj g. S. K-, da mu je neznani uzmovič odpeljal od njegovega pristana ob Krki, lep. nov dvosedežni sandolino. Ker je bila Krka mirna, je bilo nemogoče, da bj se čom odtrgal sam z močno verigo. Domneva g.K., da je moral odpeljati nekdo čoln, je bila pravilna, zakaj ko >e Šel z drugim čolnom ne zasledovanje proti vasi Mnčkovec, je opazil na jezu sle*iov? minija. s katerim ie bil čoln prepleekan. V mlinu pod Mačkovc^m pa je deial mlinar, da ie Čoln priplaval po Krki. katerega je on spravil, V resnici je bil čotn spravljen precej daleč od Krke sr^di vasi na nekem podu- Bržkone si je uznvovi> spotoma premislil Ln zapustil čoin. — Mesto je zopet oživelo po trumah dolarjev, ki so prišli v velikem števita nadaljevati svoje študije na tukajšnjih šolah. Vse šole, osnovna, gintinazrja itd- imaso veliko število učencev, menda pa prekaša upf> z*lo zelo napredujoča meščanska šola, ki Št«»ji> šteje letos 235 učencev in uč>nk. V I. razred je bilo vpisanih 92 učencev in uc^nk v II. razred 60, v III. razred 51 in v IV. razred 32. Z naraščajočim številom učencev seveda narašča tudi potreba prostorov, tak-> da je že letos nujno, da dobi šola svoj oddelek. Istobako pa eo potrebne tudi nov«* učne moči, da ne bo aopot trpel pouk, pri čemer so prikrajšani 'icenci, kot učitelji Napredujoča šola pa je najlepši me men to onim, ki so bili tako proti usbano\ntvi meščanske šole v mestu in so deloma šr> danes. — Na starem pokopališču vedno bolj pi** kopava-jo e robove čim bolj **e bliža kon<=v roka, ko bodo preuredili prostor pokopališča v park, ki bo pač najlepši okras rnestn Za ta del mesta so že pripravljeni načrti, ki pa se bodo seveda uresničili ob radostnih denarnih razmerah. Ob Ljubljanski cesti je zidovje že deloma podrto radi prenosa spo men i kov, isto tako pa tjdi na strani nad sejmiščem. Dobro bd bilo, da bi nekatera spomenike nad grobovi, ki jih nihčo več n-oskrbmie, pregledal strokovnjak, da bi ugotovil, kaj bi se dalo spraviti v muzej. — Iiprem«>mba fnnkeije. Pri drusteu >Soča< je odstopil dosedanji predsednik trgovec z- Turk. Posle predsednika pa ?e začasno prevzel dosedanji podpreds^inik. ravnnateli meščanske šole g- A. M^rvi^ CELEGA OCVRTEGA PIŠČANCA nudi vsak dan gostilna Mev-želj, preje Plankar, Ljubljana, Dolenjska cesta. — Lep izpre-hod. — Izborna vina. 2812 DANES VSI H KALENTJ na Glince na sveže morske ribe in dobro vince! 2811 SAMOSTOJEN VRTNAR plača 500.- Din tistemu, ki mu najde stalno službo vrtnarja. — V stroki vsestransko verziran. — Naslov v upravi > Slovenskega Narodac. 2S10 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim slad kor jena vtcun&n — se dobi na malo in veliko v LEKARNI DR G. PICCOLl LJUBLJANA, Dunajska c, ft PISALNI STROJ dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe z navedbo cene in znamka na upravo »Slov. Naroda« pod »Pisalni stroje. Ce oddajate ali *S2ete stanovanje mlatujtg w »Slovenskem Na rodu«. — Beseda 0-50 PUMPABCE modne alače, najboljši oaicup _A. PRESKER, LJUBLJANA, S*. Petra cesta 671 DifaSke sobe oglašajte v »Slovenskem Naroda«. — Beseda 0-50 PRVOVRSTNA MASERKA išče namešcenje. — Tumpach, Zagreb, Ljubljanska 13/1. OOKOLAĐO ZA KUHO in jelo najboljše vrste V* kg samo E>in 8.50. — M. Kovačič, Miklošičeva cesta 32. 2789 HRANILNE VLOGE kupujemo in prodajamo. — Poslovni zavod d. d. Zagreb, Praška ulica 6/n. SPALNICE moderne, iz orehove korenine, pleskane, in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Komenske-ga ulica št. 34. 54/T ZAVESE vam najlepša napravi po izoin olaga specijalni oddelek za zavese — BUD. SEVER, Ljubljana, Marijin trg & — tidor tupi oiago pri meni, mu )ib ia-s'otovtm brezplačno i wi 14> OGLAŠUJTE v malib oglasili v »Slovenskem Narodu« velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za man ogla* Din 5.-, davek Din 2.-. Mah oglasi ae plačujejo takoj; pc )OŠti lahkO V maniir«^ — 2s odgovore malih oglasov treba priložiti znamko Sve$e motbke %i$e danes v gostilni »PRI KMETU«, Gosposvetaka cesta štev. &. Brancini, orade, ribom, cipli, tunj, lokarde, skombri, sardele in girice. — Izborna dalmatinska in domaća vina; izvrstna kabin ja. — Danes polenovka v omaki, — Se priporoča _6LME STOJIC AKVIZITERJA m naMranje inaeratav takoj sprejmemo. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Dober zeetasek«. Priznanje neke zaročenke 'Moški pričakuje toMkoJ! Kaj fe pravzaprav najprivlacaejie pd vsaki ženi? Lahko imate krasne postave, lahko ste dobro oblečeni, imate prikupi ji v značaj ni sta lahko dobra gospodmja. — Cm pa W&s polt ni cista, gladka in lepa, najbrž« na boste imeli nikdar možnosti, da bi pokazali vse svoje drug© vrline možu Vaših sanj. Moškega pridobi najprej lepa polt. Kadar pripovedujem svojim prijateljicam, kako je popolnoma enostavno imeti svežo, belo in mehko kozo, s« mi vse čudijo. Leta m leta že imam zaupanje v kremo Tokaion, bele barve, ki ni mastna. Ta krema beli kožo, jo osvežuje in je popolnoma brez vsak« nevarnosti. Odstranjuje razširjen« znojnice, rajedalce m gube, U so posledice otruje-nosti pri tem pa čisti in popravlja tudi najtemnejšo in najbolj raskavo kožo. Prepričana sem, da bo sijajen uspeh kreme Tokaion, bele barve, pomagal vsaki ženi, da si osvoji moškega, za katerim hrep«ni. Urejuje: Josip — Za — Za — Mm 9 Lise^«.