MEJNIKI Na drugem mestu zaključujemo članek g.Frana Erjavca o srbsko -hrvatski razmejitvi, kar je dejansko bistvo vsega tega spora.Na sp]oš no se s temeljnimi argumenti avtorja strinjamo. Öe damo ob stran nekatere njegove točke - kot na primer proti = slovje,da bi bila NDH brez slovenskega in srbskega pristanka najbrž nemogoča,in kasneje,da Hrvatom Srbi in Slovenci nimajo pravice bra = . niti novo NDH,če se zanjo izjavijo, odnosno neznanko, če je večina mlajšega rodu na Hrvatskem za Jugoslavijo - ostane še vednö v vsej svoji veličini ali grozoti vprašanje: kako potegniti mejo med Hrvati in Srbi, pa naj se eni in drugi odločijo za popolno ločitev ali pa za gotovo obliko skupne zveze. Vsa teža tega vprašanja je v tem, da jim bodo mejo določili drugi, ako se oba naroda ne bosta sporazumela , in zedinila na njej. Koliko veljajo v takšni mednarodni arbitraži zgodovinski, etnični, politični in bogve kakšni dokazi še, vemo Slo= venci dokaj dobro, ko smo po prvi svetovni vojni izgubili Koroško(gL. letošnji "Zbornik Svobodne Slovenije") in ko so po drugi svetovni vojni odločili usodo Trsta. K^r se je eno in drugo dogajalo takore = koč na pragu Hrvatske in Srbije, upamo, da bi jim to opozorilo zado= stovalo. Taka mednarodna arbitraža bo nujna, če bi se Hrvatje in 'Srbi ne mogli zediniti na mirni rešitvi vprašanja In bi klicali raz= sodnika, ali pa, če bi se eden ali drugi odločil za nasilno reševa = nje in poskušal uveljaviti 'svojo voljo z mečem. Nobena Europa - komu nistična ali demokratična - ne bo več dovoljevala takih pokoljev,kot so bili možni v teku druge svetovne vojne. Ker je postavljanje skrajnih zahtev za enega in drugega dvorezen meč, - če zahtevajo Hrvatje mejo na Drini, jo pač z isto pravico zah tevajo Srbi na Kolpi, - je torej edina pametna rešitev - kompromis. V vsakem kompromisu se pojavi nov činitelj: bosansko-hercegovski mu= slimnni. Premnogi znaki govore, in to priznavajo celo skrajni nacionali= sti na obeh straneh, da je Bosna-Hercegovina nedeljiva,ker razdelje= ne nočejo njeni prebivalci,ki so prvi poklicani,da odločajo c safcl. Zato se je laste kot celoto skrajneži pri Srbih in pri Hrvatih. A kot rečeno, po tej skrajni poti ni rešitve, razmejitve. Možna je samo v arbitraži ali v kompromisu - da popustijo i Srbi i Hrvatje. Kajti zadovoljitev nacionalističnih interesov v celoti je danes nemo goča stvar. Absolutne suverenosti ni več. Gospodarski in geopolitič= ni interesi^se na mednarodnem poprišču danes že tako prepletajo, da ne more nihče več misliti samo nase, ampak da mora predvsem žara ^ i sebe - misliti tudi na soseda. In v tej dejstvu leži giba lo vsega srbsko-hrvatskega vprašanja za bodočnost, ne pa v kratkovid nem nacionalističnem samoograjevanju. Ge je to rečeno premalo konkret no, potem se poslužimo pač famoznih dr.Mačkovih besed Vlahu Raiču : "...ne vidim niti meglenih obrisov,kaj bi pripadlo od porušene Jugo= slavije Srbom, kaj Madžarom,kaj Italijanom in kaj bi končno ostalo Hrvatom." Isto naj priredijo tudi Srbi zase,vsaj kar 3e tiče Prečanov. * . • Ne vidimo drugačnega kompromisa, vsaj v načelu,če že dopuščamo odstop v podrobnostih, kompromisa, ki bi zadovoljil prebivalce Bosne in Hercegovine kot je njena samouprava. Tako je urejeno tudi v današ nji Jugoslaviji. Take rešitve si ni izsmilil Tito. B0sna-Hercegovina je več ali manj stara zaključena enota,ki jo je komunistični režim z dokajšnjim uspehom praktično obnovil. G.Erjavec se dalje v svojem članku večkrat dotakne "federativne Jugoslavije". Mi ne bi šli tako daleč. Ne vidimo potrebe tako se orne jevati, tem manj, če bi "federativna" preprečila pomirjonje duhov. Iz psiholoških in tudi političnih razlogov je potrebno priznati i Srbom i Hrvatom i Slovencem, pa po vsej logiki zaradi že omenjenih okoliščin tudi Bosancem-Hercegovcem pravico do lastne države. (Vpra= šanje Macedonije puščamo to pot ob strani.) Iz tega izhodišča,ki je formalno uresničeno že v današnji Jugoslaviji, pridemo nato do bistva: koliko oblasti bodo te -države voljne odstopiti skupni zvezi, koliko pa si je bodo hotele pridržati zase. Tako torej ne bo šlo to liko za obliko kot predvsem za vsebino. Sporazum o vsebini bo potem nagnil tehtnico v korist ene ali druge definicije ali nobene ali pa bo določil nekaj čisto novega. Naj se potem pravniki pričkajo,kako bi tako zvezo tudi pravno imenovali, če je to treba - kot so se men= da prepirali okoli Nemške zveze. Važno ni oblika, važna je vsebina. Morda bomo imeli federacijo ali pa nekak jugoslovanski Commonwealth. Ali pa nekaj med obema. G.Erjavec je dalje omenil dva psihološka momenta,ki da sta bila odločilna za usodo prve Jugoslavije: stoletna hrvatska težnja,da po= rušijo habsburško državo, in stoletna srbska,da zgradijo svojo last= no. Tako razpoloženje,ki da je prevevalo tri hrvatske generacije, da je potem tudi v tolikšni meri odločilo hrvatski odnos do Jugoslavije. Morda je taka opredelitev točna. Neki hrvatski politik je ta psiholo ški problem postavil drugače: gre za dva kompleksa. Medtem ko je za= radi preteklosti preveval Hrvate (in tudi Slovence) manjvrednostni kompleks, je preveval Srbe kompleks superiornosti, kar je našlo svoj višek v zaključku prve svetovne vojne in odločilo razmerje sil v bo= doči skupni državi. Tudi taka opredelitev utegne vsaj delno držati. Naj bo že eno ali drugo, razvoj v domovini gotovo tekom zadnjih 15 let prehaja v novo razdobje» - ko ne bo pri novih rodovih mogoče več govoriti o takih psiholoških činitel j ih. In tam se odloča usoda naših bodočih odnosov. Tam odraščajo no= vi ljudje, neobremenjeni s preteklostjo, rastejo brez nas. Tega naj' ne bi emigranti in izseljenci nikdar ne pozabili. Ali ne postaja za= to vsa emigrantska politika dejansko že prepir .'.okoli oslove sonce? STARO IN NOVO Dr.Stojanovideve misli,obj avlj ene proti koncu današnje števil®, se nam zdijo tako stvarne,da bi zaslužile kar moč široko objavo v našem svobodnem tisku.Veseli smo jih tem bolj,ker smo že dalj časa opozjapjali na^to vprašanje in zdaj vidimo, da so tudi drugi prišli do enakih zaključkov. - Gotovo je,da se bo svet razvijal naprej v prav cu evolucije ali revolucij e, na katerega emigranti ne moremo nič vpli vati.Vsaj v svetovnem okviru ne. Zato je dr.Stojanovičevo opozorilo koristno v toliko, da bodo begunci v napirej lahko računali z možnim razvojem. Ta mora imeti nujno odsev tudi v domovini.In ga tudi ima . Ko pa je predavatelj govoril o jugoslovanski emigraciji,je pa stvar drugačna.To vprašanje' moremo rešiti le mi. Toda ali ni tudi ta problem v malem odraz svetovnega problema,kot ga je pokazal dr.Sto= janovid? Ali se mar ne oklepa tudi takoimenovani vodilni sloj jugo = slovanske emigracije starih časov kot to delajo drugod po svetu? Ali ---•----------------------------•-- se ni čas enih in drugih ustavil KLIC TRIGLAVA nekje med letoma 1939.in 1945«? 57,Totland Road Novi rod, ki odrašča v emigraci= LEICESTER ji,naj tega nikar ne pozabi. Po= Izhaja l.in 3» Pon edel jek v mesecu, vratka na s-taro ni. .. IC IGL/.VA I ^tc-v. l'o. £tr ari,3.: Ff^,' c.Kj.VtC: (WcidcJijrvu.r»jc) Srvut&ko vpraäanje oofetojä , o te i ai aobcao^a. ctvona, tod« v prav c/ia.ki mc ri in oo^i’i oocfco ji tacxi tr osico vprašanje, a ža iss zgornje $0. je raz. vi ci no »c- sta obe rešljivi iziti južno le v okviru Jugoslavije, ni.toicor pa ne izven nje.Po vseh fioseounjih izaašnjar. 00 c.nca vsak priznal, da nora oiti vihovni postulat vsake ga na* oca ta, ča doec .c tvojo lastno ervavnost ali ya ou je najmanj voe zcružoa v eni državi, Kjer ti poten - a. o sc ocu-ožuje v državi ea:/j - prej ali r.lcj prav gotovo uetvar-i tuci pripadaj oži rsu politični pobožaj. Favno etnični značaj oze= sija .t c. d iiolpo in Drino nar. je pa najglasnejša priča, da jc zor užit c v rsen 'rva tov lin sevcau tudi vseh Pubov) nočna k a.-.o v skupni drčavi, Ju,vo..iaviji in da gro potem, pralciižno eu~o zato, kako ja ta cr -avnu skupnost urejena na znotraj. Po ve. h izkušnja! od i.l-puS. dalje n*;v.x c8 laiiKO Mirno trdimo, da so vsa "mednarocna” in "ustavna" jamstva naročnin manjšin gole kr >e ;>apirja brez res « nične praktične- vrecnoeti, pač je pa v večnaroc.ni dišavi vsa .e'ra narodu prej a-li slej dana aožnott, d** si zagotovi vse. svoje uaS-ocine piavice, ker ostane v ;\jih naiocnostni 01 oole-n ic noti naje, večkrat celo zgolj upravno, tehnično vprašanje, točia so zunanje politični iste. c si vse.: v naj v ovoj« jedru J dc itič/ij . Iz vse-C& poveduns. a ..udi nujno sledi, ca morejo doseči Jrvatjc (in ena co tudi seveda Slovenci in Sroi) ra.aktimalno nero ovojih nacionalnih aspiracij s«* .c v Jugoslavi ji, a vse. vcleiirvats vo in vele sr osice eepai atistiŠne demagogije vod) jo nujno le v nesrečo, Slovence oa najorž celo v aa. ocuc r trt. V tem nogic u so Hrvatje menda &e Čisto pozabili, ca so morali plačati svojo sramotno 'D t z izgubo slcoro vsega morja. Gre torej danes zato, kako rešiti srosko-hrvatako vprašanje v Jugoslaviji? Političnih in narodnostnih svoboščin, ki s Irvatom po vsej pravici gredo in ki jim jih jc prva Jugoslavija v svoji kratkovidni zaslepljenosti odrekala, sem rc vsej načelno dotaknil že zgoraj. Veh ji;;1 nima nihče pravice tratiti, dokler so te v skladu z drž.-vno celotnostjo na zunaj in ne ogrožajo naravni.j nravic diugih.Pou doiii sc;i pa že, da se temu danes solen nihče no upira ii du gre le za nekako teh hično izvedoo tega načela. T-oda tuci tu trči --o radi etnične neenotnosti ozemlja ‘bed Kolpo in Drino takoj Ha teritorialni oroolc . Sami oalstaši federativne Jus oOsiuvije od vsaJ-.i prili i rudi ovore, da s o* ejemajo načelo sroško, 'hrvats/e in slovenske državno pravne i.ndivicaaiaoati ( inopi dodajajo še acedoae.o;, toda ta -^u izjavljanja so vcr-.;a^or PuOoO preveč oiafconiču~ in jih jc. :C( očo prantično -.= llicirati sa-io na £ lov ene o z jas 10 označeni--;- ceri torijem, do'im jc za Srne in «k vate taka uriaicivna or. ulacija nerabna *-.*vno iz razloga, er vsaj približne me jc me c Srbi. in “rvati ki-a.ko in .alo ai. Na kateri teritorij n^j se n «..reč anliciz «* -hrvataku dr'av no pravna poždei» ju? Vu stojimo torej pj-ed istim oroolenoPi kot pri obnovi h*vateke in nrorke dr= ■a nosvi izven Jugoslavije, vendar obstoji ogro ;na razlikn v ten, da jc tu osnov hi praolem v o viru i..te cu .ave, torej v Jugoslaviji, rešljiv, izven Jagoßravi* jo -pa nc. i.eta l-pp» so orinc ■‘avle, dr.tio5ek in D.Cvet' ovič na tvojo post in c c 10 °rcz vednouti vlače sa i rešili"’ to vprašanje tako, da so »osno in herce .ovino 'tratko in malo razdelili, ne ca oi sc opion ozirali .-.a prizadeto prebivalstvo , zlurti n« šroe in nuslimunc. Glede siuulimaaov so se ti 'reševalci 1 celo izrečno joetavili na omejeno ■ jraticovid.no stališče, oc ca jili c ploh ni, čeprav :;o sc po držali ravno musaimani kot politično eden naj ..onstrauctivnejših skupin Ju;,oslova a°v (f.nogi spravljajo v zvezo s te '‘reševanjea'1 celo •••.isteriozao s>:»rt dr.spa = hc). Toda talca prouidenoki-atična in diletantska, 'rešitev'' še vedno ni zacovolje vula Šovinistične hrvateke megalomanije, Srbe in aualimone je ou upravičeno do okraj nosti ogorčila. Čeprav so po k7.11I.I :.'4l. Hrvatje neprespano šostavljeJi žnt ■Opoj za svoje «ocelovaije v osrednji vlači zahtevo p.o p4 iznonju te ju famoznega "Sporazusia , je vendarle več kot jasno, da ga ne moreta sprejeti noben Srb in no :Je 1 musliman in je zato tploh vsa . razgovor na cazrih pzečpoL .avk&h or.več. P. šitov BibsKO-hrvacskcga v irašanja na osnovi ior ;ule o slovenski, nrvat= 0 i in ez ouki (ter najbrž šc aaccooaaki) 0* š ..vnopravni indiviclualnos ti je torej v ^ veuken primem «ploh nemogoč ir ga jc trtoa zaco piojccirati na čisto ter it o« ^lulno osnovo, .caj vi u i toa so na .; La oj izrazito poj—vi ired oč. ii etnično m;c* 3fiU)° oženijo mcc: Drino in Kolpo, oziroma trikot, ki ina za .5 ,.zo na ju. u ncJ oliko podaljšano Drino in sta vrh Karlovec na olni in ki obseda tudi vso ausiiiB«« ju L':; slovanskega ct ii.5nee.-a rjOKoler. ju. V o jc pu prioližno oženijo •sosno-lercogovi--ac s ootatLO.i Idke. ?u, v •osni-HKrcc,.ovinit loži torej canet jeoro erOsuo-hrv«takc0a vpraša nje, .;i pa nikakor ni zgolj si 5ano-hrvateko, tercv'eS tuci oainentno .-Jiueliaaasico vprašanje, čeprav so naslikani z olj ve.- r SKOpoi it ičn a in ne c c.nična individuuls noct. i4ed hrvatsko Slavonijo in sr osmi:» -reaouj jo’ 5c nekako .o, oče xiotegnid vsaj , rioližno nar odnoetno ;.:ejo, tudi eroduja in južna Dalmacija sta irc.ee j hrvateko ko. nakrmi, dočim jo voc ose olje ne.cdanje Vojne krajine (severna Dalnacija, ju* žnovzhodni del lirvatakeoa ?.i«orja, .biku in širok pas ra e ko sevox nosapadne in severne ooccnske. oje) narodnost .io tu o nešmo, a v osni-vo_ ce ovini pride Ic hrvutekenu in s a Or -.e a e. a , aentu še ja .o .ioč^: nusli ;anski, du je .. ooj ktivnes • u vi tika čisto n... .ouočo pritožiti to ose iljc. 'oocisi Sr noti in še ino^o aanj .. r vacom. L o ose Ije. pa u- tvori le nc :uj okrajev tenveč doo: o četrtino zploh. vse du .ÜC .I u vije. Da ja or e riti ci ; okra v iona Jur;o.';l«vija ox nimr-nu sa.-.io fedci a. istišno,o tem r.v-o ßi 'dano c ••.•eaca n ■ j «»c n-. : prav vri in ni ».lezoča o ten op! on nobena deoa ta več. 'ode. iz sgoi ajšnjia isvajacij jo :icnaa jasno ra. vic no - kakor se'., že ou d uril - da je Föderalist j 5ni princi c čiste ne o^ooc oazirati ZLolj na etnično (noi-odnoetno; nučelo. keoonodno pot-cono je o ono vili nx vat oko drž uvnopr av.no es Mulca i i ena'.-o tudi erb...ko, tatu vs«Jca izred njih kore oose^uti le bolj i.l i aianj froapa' tno hrv ut o, osii’oaa cr jc o uustdnostno ose Ije, nobena iz-ifd njih pa nii-ia pravice lastiti si t)i es ,:r is tanku ne-pocaočno jnizadete-a ia eoivalsava ondi tecv, 'vt.r ni njeno, to jc sveraj osnače ic,,-. ozc.nlja in oe^ur središče ter pretežni oči tv or J josna-aeicc. ovi.ia, V srne '•.o-hi-vutsaor: sporu torej niku-a ac zoro ici le za sadevoljivo rešitev hrvalskcgu vorašanja, temveč vr.aj v c n umi ne ri taci sa rešitev icsono..o-nerco,vovs a,ja v praštrnja, da' 5c več s sr os co-hrvute i spor jc. objektivno x "Ijiv s jloh oa o s rešitvijo dpncneko-horccjovekcLU v pr a» ' šunju, i vključuje ob- ac;» luči nkli..unsico vpr..š.ulije. •- o. k1- V pričanje kosii-hec c or-ovi as hrvatje te p stavili z<.. ztvo po iocui-Hercegovini u-vič ob okupaciji Jo* sne-Hercegovine 1.1. ?'> in zutc ob nje ni unekeiji 1.1 - v farno snih po-a j a* njin aed t.r.kačJco-i in D.Cvc t ovičer. so zahtevali in dooili navzlic oporčenezn u odooru prizadete L'u prebival is tva njen .recejšnji col, do .Icr ai..ta o te - Hitler in j .uanol.ini voc dodelila . itova J.. ,.oc.i «vija jc z c upsarcno anomalijo po-pravila, a d unč c sonet kriči s kor c v:.; hrvaimku e'.i';/u.cija, ca ’ores :osno-.ior cc ge vi ne ni'.•:irvc tske.vo~c zu. tevc -.o 5 jej utemeljujejo s historičnimi in na roo lottni- i cap.;.; Grili, o c a.tOiih jc na vsak kratko in nulo ncrcs.vjčen. / zj.odoyiu'tikiri pravo 1 jr. defxnitiviio pomcc-a že ._'>oro pice c v e sto leci francoska revolucija, ^ d«, '.ce tvori to le še -s^s-ni anhnro rise .. koca aico 'o J a tudi upoštevali, oten 04 i cli osno-kierec. ovino najvcč pravic ftr bi ter LadVri i 'urici, s. -'trvatje ckoro prav nobenih, najti v njej jc ic v z-.-čct u 'tlV.etoi. nat let v-adal hrv .i' :o-( ,..l v...d tr.ci vclikaš ...•laden 'uoič, a so , a .0 £ a c i r-.ci -je, ovc br csoosir «beci in nrcj-irajivosli hitro ugnali. V ve.: j z-_,o--dcvj.nl st.-, pa bos »a in ilei'cc,- e Vinu tvorili v aj politi čno-upr-.vno eci ico züsc. eako šibki .co ru vaas ..i 'a. och-ostni ar^uve »ti. koči' jc )iao srbu o i-te v besni.- 'ere. gov .i -r c v:c r-r iiu.no žc v r.rci nje , vek , je bilo pa hrvat e'-, o še v c- n. :.elovico ?rr. tekle gu a.olotja s lun ne oz.ia no in še. tedaj c cj o joecnjs'i 'zi.. .oiici (i’ruučišl:ai;i/ iti »i o jie ..ai z J. cinico, te r oč s 00* £•» n a 'o čiri 4 ico. -čer s avtonte .i os - :c. ot ično c-. . tai, ec taci iVroii niso delili, ra n an-odnos bi a, temveč vcouo s o.'j po verah* ‘rvo sadov io uporabno sta» treti o je occtavii sna »cniti ooecreki. fruhčišlan 1,1 .Jukič (iGl -j. p/j, ki ua vaja za sr c-:f i.»o >re rcklc^u .-telet ja v ios ti-1 cj c p ovj ni : jravoslavii o o .• i /l • •"'••.•'• •, . -.cli -c ,.ov .--p. ' i - '.atoli, ov j.': >*ODO. ‘/-a ne• u o tri oe. elletja no- sncjc pa Navaja za... :l hrv ul. j . -i zgodo via .ur 1r. iaič v :os il-.»-rccgov». i j.ruvoci av ■•in 6A6.6'/3, :-.cli a ov ' 'M.p9 i.. karo.li'ov 20/.Up, o o ».i ).rci ji bo.- . - c. c , o vi / c 3,1. •••.« ac j. l.,. .»rava livazija kuto* 11'.ov vrrvuwcv , ut; .ov, cev, o » ^. ov, brovc _c v, cl'.ov il.dr. j $ ("oči- » :ejc ‘Snon-o anali .ubov izsc-ilo v "učijo 3..: .r. tej Sroov v .a bije. .\..ko sc j« versko razmer jc v bos »i-.! rcc,oviri v teke zub - jo Četrti p,- .eklogu etol«. tja aoltoliko 6prcOwf.m c vališ tike iz dobe avstro-ogrske uprave naslednje številke: leta pravoslavnih auoli..iaaov 1379 493.761 448.613 lv.a> 571.230 492.710 13» 673.246 >43v6>2 1510 32>.4lö 612.157 1921 32;'.i5-j >80.24/ katolikov 209,>91 255./^3 »4.142 4>4.061 44>.914 Iz teh številk je razvidno, ca je narastlo v oznaSeneK razdobju število pravoslavnih Srbov od 42,a na 44/j, katoiišnih .»r v atov od lP>,t na 24,v, a število auelimantov je padlo, od >>V. na >!,>. iiekalco utrdilo te je potun, eooehsko-nereegoveko versko (narodnostno)raa morje v doni Ougoslavije in jc izkazovala statietiea iz 1,1931 pravoslavnih l,02o.l>9 (44.^), oiunlina ov yii.009 (>!,-) in k^toliicov 54y.9..;l (24;i), Zadnja statistiki- Titovo Jugoelavijc ne navaja veš raz .'-o.r ju po verah, tenvoo že sarao po narodnosti in te naa povedo, da je bilo v Bosni-Jlerce. ovini: leta 1948 Srbov 1,1>9.210 ali 44.4;5 Hrvatov 6l4.125 ali 24.0,v 1 te o or- e c' e 1 j e n ih iusiimunov V >3.403 ali >0.7. Vseh o e tal ih 2; .>41 ali 0.9, j leta 1953 1,2».000 ali 44.1/a 662. '00 ali 23.3,-. •351.000 ali >1.3,/ 24.000 ali 1.3,0 o govore torej sune t;tatictiae., I: nji1: vidimo, da so predvojno in po vojno narodnostno- rnzaerje v pooa±- .-ereegovini ni bistvo..o spremenilo, toda 'ri terr jc treba vae -.akoi. upoštevata, tudi strašne medvojne hrvatoke po o^je unsen-ßko-horoegovG-in t-rbov, .:i 00 nečvouno močno zavili njih številčni uapredekJfcr nosa tš tut», tike dalje povedo, da je nui-avai pr ir as tok Hrvatov najmun jši,zuto mir no lahko trdimo, da je priča, ov ati v Joeni-rc. ccgovini v dogledni oodočno-nti -aouolut.no srbsko večino. Rišanič jc v zagrebškem ;,Vijoetriiku’' nedavno trdil,da tvorijo celo že sedaj 47.1,. .'deri oistvoaih znakov narodnosti je taci jezik. Glede tega nočem citiraš ti trditev Šafariku, '.opitai ja in raznih drugih domačih in tujih slavnscič aih veljakov in zgodovinar jev (bunke ja, L.Lcgcr d, A.Roueja, Denisa i.dr.), temveč samo dve taki ne s orni avtoriteti, kakršni -sta iklošič in Jugič. i.ilelošič na= vaja v s «/o ji pri-f.or juini slovnici kot zapucint nru. ne golu-ajinc loko Kotorsko , buorovnik, iferccgovlao, ''.osno im ccl .lavonije, a Ja. ič označuje vsaj aosensko isrcegovekt muslimane .jezir ovne za erbe. le zgornja zgodovinska, vcrr.ka in jezikovna dejstva na« torej zabost -o te. Sejo, da oi imeli na iosno« .er c c ge vino največ pravic broi, -Jrvati pa. prav nobe nih i i da je njihov vrišč. po"m^ji ia Drini” Čisto navueten acgalo aneki inoeria ližem. Toda »s poriul is.c... je 5c pri ve likih narodih 5'ocljiv «a -ijc same in ec^ v c c a nevaren z., cruge ode, a mi majhnih uurodiii, ,;a.6'.v: booenyko-hercc. ovi ih 'u. li maaov izjavilo za dr-bc. /1.991, za -a vate 2>.29>, a ostali tyd8.4 '->) za nurodhoet.no neopredeljen». Ju goalovahe. Iz te ..a vjdiiro, da nagibu pr ibližno trikrat več ausli lanov k Sroo« nego k Hrvi tov:, a ogromna večina (90. ) sc že ves čas do današnjega dne noče iz ßtrc-n 6. \LJC i'V.IQl/'V? Sccv.l 6 j/, juvlj.~ii e zu 2x-.o.e ■ \ ac : 7rv-.tc, tc "Vo-S vatr^jajo doeicdno na tcra, da so 3c Ja/;0£lova:ii* ko oc < • .•• v :> . ..j .-K.xi1.. ov, k.i so sc jjod vojno la« oronivirali z ustaši , ‘ ‘ j. i -’c/iutAko/i'1, . ror;laaa aa* »frvate, je to seveda ■Ji,cz;jo:ie-ibi.o. . .v-**.i pa-'i nj.' .'ü'o-,.«ri5a= li. Ja cir.i .3 . -j.-ni so oa cc lo aunajsJi prohrvatüki 'Bocant ki ?o= f"ledi lu 0.^.0 jesen trdilit da an je. celo čj.000 oobanoi ia katoii.cov iajuvilo zu a be, a uci uo sros.'o--nelinaicKO /pJi^i^no codelovanjc datira že izzu okupa cijc 1.1')70. K«l:o -ni coiioo voon teh .dejstev drznejo .Irvati rekla iiruti Boq.no-le-j. ce, .cva no z;..£e, jc človeka res nci ozirnl jivo. ueli.-aai, ,o vrniti svoji orvotui ce. i, not: je -nenda ja vse с, a povedane ti a jasno, d- j fo. aia o slovcnn.i, hrva.ts.ri in sr ot i državnosti v okviru Jug os o avije, LĆdejt ..tivne Jugoslavije, pr-Jetično nr rabnu in Zato gola fx ala, temveč more',, in mora-.-.o govoriti le o u c dir. vi državna pravnega pojožaja Slovenije, rv.x'kc, rosnec govinc, rbij (in ccc onijc) v ooroči Jugo = si.'vi j j . Vse kaže, d- st noč a. i < p ogavn do tega spoznanja tuci lolitično ta.vo sterilna in oko .tc icla eeigi acija, toči l je ta ideja v domovini še v polnem živ Ijt-nju in L. o za e o naj bi S taci . cs nične mu sr us o-hi vatslceau : portizumu bližje , nego f o bili k-.da. koli zadnjih dvajset let. Vra govoričenja o V.cji na Drini” pa s-tacrsm Je za i- pei tinr.ntno provo ...cijo, glede katere bi bil že Zut nji čas, da c- ji javno uprejo vsi uvidevni Hrvatje, ki odklanjajo zlonamerno zastrup = EVOLUCIJA IN REVOLUCIJA (Od posebnega dopisnika) V zaeetku januarja je, predaval v Londonu dr .Vlast iniir Stojanovič o "Evoluciji in revoluciji v današnjem svetu". Ta petinštiridesetlet ni Srb, ki je 1.1949. pobegnil iz Jugoslavije, je pred vojno diplomi ral na pariški "Ecole Libre des Sciences Politiques". Za časa sovražne okupacije je bil deportiran v Nemčijo. 3edaj je uslužben na pariškem Radiu. Kot politično neodvisen sodeluje v "Zvezi demokratič nih Srbov,Hrvatov in •Slovencev". V predavanju, ki ga posnemam v kratkem izvlečku, je predavatelj izrazil te-le misli: - Z zaskrbljenostjo moramo ugotoviti, da ima naša politična emi;A^ gracija na Zahodu zmeraj manj možnosti, da se jo sliši in da raz loži svoje teze, a še manj, da svoje teze prepričevalno uvel javi v-'r ‘ Skpatka - vsak dan imamo manj prijateljev. In kolikor jih imamo, jih ; imamo na podlagi obzirov do naše preteklosti in v obliki skoraj neke vrste miloščine. [vao-: ; • ■ Kje je vzrok temu upadanju našega vpliva? Zaustavil se bom samo ob enem, za katerega se mi zdi, da vsebuje vse ostale, je dejal pre= davatelj. Öe je namreč logično, da problem JugosIavije pri vseh na ■ stopih postavljamo na prvo mesto, potem zaradi tega ni prav njč lo = gično, da ga postavljamo povsem izven okvirja ostalih svetovnih pro= blemov. To pomeni, da seveda moramo postaviti naš ploblem na prvo me ato, a samo na prvo mesto v splošnem svetovnem okvirju in ne izven n j ega. !u. ■■ .. . ■■■- . Zato, ker imamo.navado postavljati svoje prčblome izven tega sve tovnega okvirja, • zelo pogosto ne razumemo politike posameznih vele = sil in držav, . posameznih politiČriiji. strank in osebnosti v deželah, v” katerih živimo. .h ^ Nočemo namreč razumeti, da preživlja svet, ki nas obdaja, resno’ socialno revolucijo, ki je pomembnejša od vseh ostalih vprašanj, in da. je prav od njenega razvoja odvisna rešitev vseh teh vprašanj.. ■o:;0 Ta socialna, revolucija pravzaprav določa stališča posameznih ;■ vlad, strank in državnikov. Se zmeraj so ljudje, ki mislijo, da:laiko lis bil a jo med ohranitvijo nespremen j ene , sedanje družbene strukture in njeno korenito spremembo, a vsak dan večje je Število politikov ii sploh ljudi, ki se zavedajo, da pravzaprav te izbire ni.več; zaVeda= jo se, da imamo izbirati med spremembo, ki naj se izvode z evolucijo in med spremembo z revolucijo. Mnogim je celo jasno, •• da je taka dru=! ga izbira morda še mogoča danes, a da ni nikjer zapisano, 'da-* bo ostala mogoča tudi jutri. u;. ■; '-'i > Predavatelj je obširno obravnaval problem zapostavljenih slojev' in zamudniških narodov in skušal obrazložiti, zakaj je veliko poli = '; tikov v svobodnih in demokratičnih državah prišlo do spoznanja 'da je treba podpreti evolucijo; nič Čudnega da ni, da so le-ti v konflik tu s tistimi, ki še zmeraj menijo, da je mogoče ohraniti današnji ka pitalistični sistem nedotaknjen. V tej zvezi je dr.VI*3 to j rno vič poudaril daljnovidnost britanskih politikov, ki da so prvi razumeli si= (Zaključek članka s prejšnjih strani:) Ijenje vodnjakov.Še drastičnejše je'pa povedal to sam Strossmayer.Ko je 1.1876. poslal fra G.Martič na Dunaj protest,da bi Srbija dobila: Bosno in Her cegovino, j e pisal Strossmayer Račkemu: "Martič bi zaslužil. -, vrv,ki mu ne bi ušla,če bi zmagali naši Šrbi." In dve leti pozneje je spet pisal istemu Račkemu: "Naši ljudje so se zagledali v Bosno in Hercegovino kot štorklja v jajce, pozabili pa so, da govori vsa no = tranja logika proti temu." tuacijo in napravili vse, đa bi zmanjšali ljudsko nezadovoljstvo in na pameten naSin, brez hudih pretresov, izvedli temeljne reforme v družbeni strukturi. Pristavil je, da so prišli do podobnih zaključkov tudi Američani in to celo mnogi doslej najnaČelnejši predstavniki ka pitalizma. H koncu je pripomnil, da je prav ta borba med ljudmi,ki ho čejo preprečiti prevlado doktrinarno zastarelega komunizma s pravo = časnimi reformami, in med ljudmi, ki togo vztrajajo pri socialnem status quo - vzrok sedanjega položaja v Franciji. Govoreč o politiki jugoslovanske emigracije•j e predavatelj opo= zarjal, kako-napačno in pogubno da je, da velik del emigracije uvršča med nasprotnike ali celo med komuniste vse javne delavce na Zahodu,ki se zavzemajo za globoke socialne reforme in za evolucijo in ki ae ne morejo zadovoljiti z ustaljenim obstoječim stanjem. Huda napaka da je, obrekovati, recimo, Attleeja, Stevensona,Guya Molleta ali Mendes -Prancea kot pomagače komunizma in s tem tako rekoč potiskati te vplivne osebnosti in celo njihove močne stranke v naročje Tita,proti kateremu pravimo da se bojujemo. S takim ravnanjem slabimo svoje akci je v tujini; rako ravnanje nam res daje videz ljudi, ki samo žalujejo za svojimi izgubljenimi osebnimi položaji. V tej okoliščini je v poglavitni meri vzrok, meni predavatelj,da ima naša emigracija tako malo prijateljev v demokratičnih deželah; v nadaljevanju take emigrantske politike je nevarnost, o kateri bi mora li reano razmišljati - preden ne bo prepozno. Namesto, da bi pri pred stavnikih naprednih gibanj v državah, kjer smo gostje, obtoževali ju= göslovanski komunistični režim, ker ni zmožen dvigniti življenjskega standarda naših narodov in. še posebej rastočega števila delavstva, premnogi med nami lahkomiselno napadajo te predstavnike velikih poli= tičnih grupacij v,zahodnem svetu in s tem potrjujejo Titovo propagan= do, ki ponavlja, da smo samo ostanki razlaščene buržoazije in strmo = glavljenega vladajočega razreda iz bivše kraljevine Jugoslavije. Predavanje g.dr.Vlastimirja Stojanoviča je bilo zelo dobro obi = skano in je zbudilo veliko zanimanja in diskusij. ----;------- . r-; PISMA UREDNIKU Od novega begunca: G.urednik! V roke mi je prišel Vaš list. M0ram pri zn n-ti, da kot novinec v tej emigrantski sredini gledam okoli sebe po= polnoma z drugačnimi očmi, kot pa to delajo stari emigranti. To cep = Ijenje na toliko frakcij, ta bolna ambicija, da hoče biti vsakdo po povratku v domovino minister,itd! Cas je vendar rekel svoje. Deset let je preteklo in bil bi že čas, da se emigracija strne in ustvari skupen program s ciljem, da se vrne v domovino. To zahteva precejšen napor.Toda upam, da bi bilo možno doseči uspeh tudi v tem pogledu, če bi se ne oziralo preveč na staro gardo, ki je prenehala biti pomembna kot aktivna sila. Ostala je kot primer, po kateri poti mora hoditi mlajša generacija, da bi se izognila tistim napakam, ki so jih stori= li očetje. Časopisi, tudi Klic Triglava, so preveč referatni. Morali bi prevzeti nekoliko bolj aktivno vlogo, napraviti kompromis z zade = vo, da v domovini vladajo komunisti. Bolj bi bilo treba analizirati razvoj v domovini, takoj zagrabiti trzavice,ki od časa do časa nasta= jajo v monolitni partiji, propagirati dvostrankarsko upravljanje drža ve, razčlenjevati francoske slabosti,ki so nastale zaradi tolikih strank, poudarjati, da mora biti tudi demokracija nekako omejena, ker sicer vodi v anarhijo in slabi pozitivne napore poedincev, ki jih živ Ijenje samo od časa do časa privleče na položaj in preko njih poskuša doseči napredek v takem narodu...- Potrebno bo nekoliko mesecev, d'a se bom podrobneje’ spoznal s stanjem posameznih frakcij v emigraciji in da bom med tem uredil svoje zadeve. -r - MM MM ■ MM MM MM MM MM MM« MM .MM M M MM« MM MMM MM MM MM MM MMM MHM MM MM 1 1 ■ MM« M M MM. M»!. MM. MM. «M« • -M ■ — l MM - ■ . . ■! I MM - - MM —M— 1 " 1 . I MM MM >^M MM M«. MM "“M MM MM MM ■ «« MM M«« MM «MM MM« «M« .^MMMM M««««M «M«* ^«M M«M ■ - «M. MM MM MM MM MM MM MM MM MM MM «MM «MM MM «M MM MM MM MM mM MM MM MM MM MM MM «M« jmM MM MMM MM —— -M MM «M. «mm -M MM MM MM MM MM MM MM —M MM MM - I B MM MM —■ MM MM . — MM M^M MM« —«MM MMM «MM MM MM «MM ««M MM «M. NAROČNINA za KLIC TRIGLAVA : 24/- za celo leto, 6/- za četrt leta. v FRAN ERJAVEC: Pred leti sem hotel v Rimu v razgovoru z nekim jako znanim bivšim srbskim ministrom načeti tudi vprašanje srbsko-hrvatskega spora,a me je hitro zavrnil, češ naj se Slovenci v to ne vtikamo, ker da je to "interna" srbsko-hrvatska za= deva, ki jo bodo rešili oni sami med seboj in se nas Slovencev ne tiče. Verjet= no je, da bi dobil podoben odgovor tudi od kakega hrvatskega politika. Takega stališča Slovenci seveda ne moremo sprejeti. Srbsko-hrvatsko vpra= šnnje je eno izmed fundamentalnih vprašanj samega obstoja Jugoslavije, na kate= rem smo Slovenci vprav živijensko interesirani, zato se tiče nas vprav isti me= ri kot Srbov in Hrvatov samih. Glede na to tudi ni le naša pravica, temveč celo naša dolžnost, da se "vanj vtikamo" in prepričan sem, da je slovenska politika v prvi Jugoslaviji hudo grešila, ker se s tem vprašanjem skoro sploh ni bavila. Tudi naš današnji "zgovorni molk" je le znak, da se slovenska politika ne zave= da svojih osnovnih dolžnosti ali pa da jih sploh ni spesobna obravnavati. Srbsko-hrvatska bratenja in sovražnosti se niso začela šele v Jugoslaviji, temveč segajo že vsaj dve sto-let nazaj in bi bilo jako koristno in poučno, ako bi nam jih resen in objektiven zgodovinar čim prej izčrpno opisal in analiziral. Mi vsi bi se lahko j.z take razprave mnogo naučili, razjasnili bi se mnogi nespo razumi in prepričan sem, da bi tudi mnogo pripomogla k stvarnejšemu obravnava = nju naših današnjih vprašanj. Kajti kakor se "obravnava" to vprašanje danes, po menja na srbski strani največkrat le veliko ignoranco, a na hrvatski strani že pravo kulturno sramoto, ki ne more voditi drugam kot v pogubo nas vseh. Toda mi Slovenci v skupno pogubo nočemo in ne smemo, zato moramo napeti vse sile in uporabiti vsako priliko, ne da se ponujamo za razsodnike, temveč da sku samo aktivno posredovati (in isto velja tudi za bosenske muslimane). To je pa mo goče le tedaj, ako nastopamo dobronamerno, vendar absolutno objektivno, brez o= žira na levo in na desno. Tudi ostra stvarna kritika je pri ljudeh,ki jih strast še ni popolnoma zaslepila, vedno konstruktivna. Ni danes moj namen, da bi se bavil s celotnim vprašanjem zapletenih srb = sko-hrvatskih odnošajev s slovenskega vidika. Ugotavljam le, da nosijo za tako tragično zaostritev medsebojnih odnošajev v prvi Jugoslaviji dovolj krivde obo= ji, Srbi in Hrvatje. Ako bi hotel govoriti konkretnejše, bi zlasti za prva leta prve Jugoslavije pripisoval večino krivde nesrečnemu demagoškemu značaju pokoj= nega St.Radiča, kratkovidnemu političnemu fanatizmu prečanskih slovensko-hrvat= ßko-srbskih "demokratov" in popolnemu srbijanskemu nepoznanju slovenskih in hr= vatskih teženj in problemov. Po vsej priliki bo politična zgodovina ugotovila, da so vsilili nesrečno obliko prve Jugoslavije prečanski "demokrati", a krivda Srbijancev je v tem, da so jo osvojili in bili potem skoro do konca njeni nositelji. Res je, da so lah= ko prvi in drugi z močnimi argumenti zagovarjali svoje tedanje načelno stališče (nikakor pa ne svojih metod!!), toda zgodovina je že nedvomno dokazala, da so bili v usodni zmoti in da je imela prav slovensko-hrvatska opozicija. Toda vsa naša tragika obstoji v tem, da ta hrvatska opozicija ni bila konstruktivna, tem več defetistična in sterilna, ki je nujno vodila v zločinsko ustaštvo in končno v katastrofo nas vseh. Hrvatje so pokojnemu dr.Korošcu, nesporno legitimnemu političnemu predsta vitelju Slovencev, radi očitali, da "hodi mimo Zagreba v Beograd". Tö je bilo tu di res, toda krivde za to pač ne nosimo le Slovenci (dr.Korošec), temveč vsaj v enaki meri tudi Hrvatje sami, ki so Slovence dosledno naravnost briskirali in so našim interesom le prevečkrat celo očitno nasprotovali. Navzlic temu pa mirno lahko trdim, da smo Slovenci v prvi Jugoslaviji pač obsojali demagoške, pusto= lovske in destruktivne hrvatske politične metode, toplo pa simpatizirali z nji= hovim federalističnim načelom ter se divili njihovi vsenarodni kompaktnosti. Do bro se n.pr. še spominjam, kako je celo pokojni dr.Kulovec neštetokrat ostro in glasno obsojal skoro dosledno dr.Koroščevo ignoriranje Hrvatov. S tem hočem pred 'rsem povdariti, da je bila slovenska politika v prvi Jugoslaviji resda dokaj ste rilna, vendar navzlic drugačnemu zunanjemu videzu nikakor ne enostranska ali ce lo kratkovidno sebična, kakor ji zlasti Hrvatje večkrat radi očitajo. Hrvatje zavzemajo polovico slovenske narodne meje, zato imamo Slovenci pač hajvečji interes živeti z njimi v čim boljšem razmerju, toda vrhovni kriterij za MEJA NA DRINI to razmerje pa so in ostanejo vendarle naši lastni življenski interesi in ne hr vatska politična pustolovstva, Mi bomo iskreno podpirali prav vsa hrvatska pri= zadevanja za ustvaritev take Jugoslavije, ki ni na znotraj zadovoljila vse, na zunaj pa vendarle tvorila močno obrambo naše celine, z vso odločnostjo se bomo pa postavili proti vsem hrvatskim poskusom razbijanja Jugoslavije, ker bi pome= njalo to tudi našo narodno smrt. V tem pogledu naj si bodo Hrvatje na jasnem en krat za vselej. Ako trdijo Hrvatje, da je proti njihovi volji Jugoslavija nerao= goča, potem jim lahko odgovorimo, da je brez slovenskega in srbskega pristanka najbrž nemogoča tudi kakršna koli nova - NDH. Vprašanje političnih pravic Ako analiziramo srbsko-hrvatsko vprašanje z današnjega vidika, potem gre za dvoje: 1. za politične pravice, ki naj jih uživajo Hrvatje, in 2. za teritorij, na katerem naj uživajo te pravice* Kar se tiče političnih pravic vlada danes med Hrvati precejšnja konfuzija. Treba je pri tem vsekakor razlikovati tudi različne predele Hrvatske. Dalmacija in po vsej priliki tudi Hrvatsko Primorje sta po večini za federativno Jugosla= vijo, dočim je v hrvatskih severnih in zapadnih predelih po verodostojnih objek tivnih poročilih večina mlajšega rodu prav tako za Jugoslavijo, večina starejše ga rodu pa za hrvatsko samostojnost izven Jugoslavije. V emigraciji, kjer tvori jo ustaši močno večino, so ti seveda za obnovitev NDH in pod pritiskom ustašev je sanjo tudi velik del HSS pod vodstvom njenega glavnega tajnika dr.Krnjeviča, dočim se pa izjavlja predsednik HSS, dr.Maček, v vseh zasebnih razgovorih nedvo umno za Jugoslavijo. Po tolikih letih sterilnega molka ter defetistične demago= gije njegovih političnih aktivistov je v svojem znanem pismu V.Raiču končno tu= di sam javno povedal, da ne veruje v obnovo NDH. Tenka plast treznih Hrvatov,zla sti med intelektualci, se tega hrvatskega političnega delirija ne udeležuje in gleda očividno vsaj jako skeptično na ustaško-Krnjevičevo gonjo. Iz navedenih dejstev moremo ugotoviti, da o kaki "enodušni volji hrvatske ga naroda", kgkor se je izražala zadnjih petnajst let prve Jugoslavije, nikakor ni mogoče več govoriti. Na splošno bi se morda večina Hrvatov danes še izjavila za NDH in proti Jugoslaviji, nobenega dvoma pa ni, da se ta večina od leta do le ta bolj maje. Vsi Hrvatje pa seveda upravičeno odklanjajo "vidovdansko", "šesto januarsko" ali kako podobno Jugoslavijo. Toda to poslednje sploh ni aktualno,kaj ti proti navedenim oblikam prve Jugoslavije nismo bili - vkljub vsej breznaöel= nosti slovenske politike v Beogradu - s Hrvati vred tudi Slovenci, temveč so da nes proti njim tudi vsi resni in trezni Srbi, tako da pomenjajo neprestana obto ževanja prve Jugoslavije že pravo - donkihotsko borbo z mlini na veter, Ako eliminiramo oni del Hrvatov, ki sploh odklanja kakršno koli Jugoslavi jo, potem bi menda mogel trditi, da gleda obsega političnih pravic, ki naj jih uživajo Hrvatje v novi Jugoslaviji, vsaj načelno nismo z njimi popolnoma soli s darni le Slovenci, temveč čudi vsaj velika večina Srbov, tako da za iskren in bratski sporazum sploh ne more biti nobenih nepremostljivih načelnih ovir. Vsekakor je pa treba poudariti važen psihološki moment: Hrvatje so se nad sto let borili proti tuji (habsburški) državi za svoje elementarne svoboščine in je nosila zato tudi njihova borba nujno protidržavni, destruktivni značaj, do= čim so Srbi poldrugo stoletje z neizmernimi žrtvami sami proti volji Evrope gra dili in dogradili svojo državno samostojnost. Hrvatom je pomenjala država neka= ko ječo in zatiralca, Srbom pa najvišjo dobrino. Ta tradicija, v kateri so bile vzgojene tri hrvatske generacije, ni mogla biti 1,1918 presekana čez noč in ta= ko Hrvatje žal tudi v Jugoslaviji niso znali ločiti države od njene zgrešene no tranje ureditve in od njenih režimov, a Srbi so bili prisiljeni braniti državo pred hrvatsko destruktivnostjo, čeprav s čisto napačnimi sredstvi. V tej diskre panci tiči sploh vsa naša skupna tragedija, a prepričan sem, da je revolucija do končno udušila anomalije te tradicije ter izločila njene nositelje in da bo no= vo Jugoslavijo mogel zgraditi le čisto nov, od preteklosti neobremenjen rod z no vimi izkušnjami, pogledi in sredstvi. Samo ta bo - neobremenjen od anahronistiČ nega kompleksa preteklosti - mogel ustvariti tako Jugoslavijo, ki bo pustila nje nim narodom in pokrajinam vse, kar že po svoji naravi in po elementarnih nače = lih demokracije pripada le njim samim, a da bo pustila tudi celotnosti toliko ko bežijo,kot je nujno in neobhodno potrebno v interesu našii narodov in pokrajin samih. Vprašanje razmejitve Glede na položaj, kakršen vlada v osrednjem delu Jugoslavije, je pa z vpra šanjem političnih pravic in svoboščin posameznih naših narodov v neločljivi zve zi tudi teritorialno vprašanje. Da, v našem konkretnem primeru stopa to celo na prvo mesto. Že pri graditvi nove Jugoslavije bo nastopilo to takoj v vsej svoji aktualnosti, a če bi se Srbi in Hrvatje izjavili proti obnovitvi Jugoslavije,po tem bi tvorilo teritorialno vprašanje sploh jedro vse nastale krize. Ako samo pomislimo na državo, potem je samo po sebi umevno, da si predeta vimo istočasno z njo tudi njene meje. Cim se pa dotaknemo tega vprašanja, se v hipu zrušijo vse teze hrvatskih in velesrbskih ekstremistov. Pri Slovencih bi bi lo to vprašanje teoretično jako lahko: naše narodnostne meje so jasne in spcr bi nastal le glede nekaterih perifernih predelov (Trsta, koroške Slovenije, čabar= skega okraja). Seveda je pa to zgolj teorija, kajti globoko sera prepričan,da bi nas Slovencev v primeru razpada Jugoslavije sploh nihče ne spraševal, temveč bi nam določili meje "veliki zavezniki" izključno le z vidikov svojih lastnih nepo srednih političnih računov. Te meje bi bile pa danes po vsej priliki še mnogo , mnogo slabše nego so bile 1.1919-20, radi česar smatram tudi vsa govoričenja o "borbi za suvereno slovensko državo" za brezvestno igračkanje neodgovornih ele= mentov s samim našim narodnim obstojem. Drugo je pri Srbih in Hrvatih. Ker sezavzema pri Srbih za obnovitev Srbi= je izven Jugoslavije le nekaj političnih pustolovcev (DraškoviČ) in političnih zločincev (Jevdjevič), dočim stoje vsi ostali Srbi na stališču Jugoslavije,se mi s Srbi ni treba baviti in prihajajo praktično v poštev le Hrvatje, kjer veči na po vsej priliki vsaj danes še vedno sanja o obnovitvi NDH izven Jugoslavije. Torej - kje naj teko meje te nove NDH? Na to vprašanje nam Hrvatje gladko odgovarjajo, da na vzhodu seveda na Drini, glede jugovzhoda pa pogledujejo neko liko sramežljivejše v Sandžak in proti Kosovski Mitroviči. Neprizadet opazovalec, ki ima vsaj nekaj najosnovnejših pojmov o etnični sestavi tega ozemlja med Kol= po in Drino, bi ne mogel verjeti lastnim ušesom in očem, ako bi takih "zahtev" ne slišal in ne bral dan za dnem in to od hrvatskih predstaviteljev, ki se vsaj sami smatrajo za resne. Objektivno dejstvo je najprej to, da je ozemlje med Kolpo in Drino etnič= no tako pomešano, da bi ga ne mogel "pravičnoM razmejiti niti sam bog. Ako zah= tevajo hrvatski šovinisti mejo na Drini, potem lahko zahtevajo še z večjo pravi co velesrbi mejo na Kolpi, ker živi na tem ozemlju precej več Srbov nego Hrva = tov. Tako bi torej Srbija mejila na samo Slovenijo in bi tvorili lahko Slovenci s Srbi Jugoslavijo tudi - brez Hrvatov. 0 Bosni in Hercegovini bom govoril spo= daj, toda še v sami Hrvatski je namreč med severnozapadno Bosno in Slovenijo ce la^vrsta okrajev (Bihač, Slunj, Vojnič, Virgin most, Glina) z absolutno srbsko večino, a manjše srbske naselbine segajo skoro prav do slovenske meje. Dobro se zavedam reakcije, ki jo bo vzbudila ta ugotovitev med hrvatskimi šovinisti, toda treba jo je povedati, da se pokaže vsa absurdnost velehrvatskih in velesrbskih sanjarij. Treba je iti še dalje: po vseh zločinstvih, ki jih je zagrešila sramotna NDH nad Srbi, bi res rad poznal tudi najbolj zmernega Srba , ki bi mogel kdaj pristati na to, da bi prišlo 1.95 milij. njegovih rojakov še kdaj pod oblast takih hrvatskih "zapadnjakov", kakršni se nam predstavljajo Še danes dan za dnem v hrvatskem emigrantskem tisku, dočim jih doma k sreči kroti Tito,. Jasno, tudi noben Hrvat ne bi mogel pristati na mejo na Kolpi. Absolutno neizogibni rezultat takega spora za državno mejo bi bil torej nov pokolj, stra= hotnejši nego je bil 1 .'1941-43, kajti tedaj bi ne mogli Hrvatje več nemoteno kla ti golorokih Srbov ter srbskih žena in otrok, temveč bi nujno nastopilo 7,5 mi» lij. Srbov proti 3.9 milij. Hrvatov. Izid takega boja bi Hrvatje verjetno pomni li stoletja, ako - bi ga civilizirana Evropa sploh dopustila. Ne meje nove NDH in ne Velike Srbije ne bi določali Hrvatje in Srbi po svojih poželenjih, temveč bi jih določali "veliki zavezniki" po svojih lastnih interesih in političnih špe kulacicah. Da bi pri tem Hrvatje ne odrezali najbolje, je več kot jasno, saj ni majo danes na vsem božjem svetu niti enega resničnega prijatelja, pač pa marši» koga, ki preži na njih ozemlje in ki je "velikim zaveznikom" precej bližji kot pa Hrvatje. V vsakem primeru bi pa razen tega ostalo nekaj stotisoč Hrvatov še vedno v Veliki Srbiji in nekaj stotisoč Srbov v novi NDH. Tak bi bil neizbežni rezultat že samega porajanja nove NDH, oziroma razbijanja Jugoslavije. Da bi od= nesli pri vsem tem svoje rane tudi mi Slovenci, je umljivo samo po sebi, zato nam veleva že sam naš lastni slovenski nacionalni interes, da storimo vse, kar je v človeški moči, da do tega vsega ne pride. Načelo državnopravne individualnosti Hrvatsko vprašanje obstoji, o tem ni nobenega dvoma, toda v prav enaki me ri in obliki obstoji tudi srbsko vprašanje, a že iz zgornjega je razvidno,da sta obe rešljivi izključno le v okviru Jugoslavije, nikakor pa ne izven nje.Po vseh dosedanjih izkušnjah bo menda vsak priznal, da mora biti vrhovni postulat vsake ga naroda ta, da doseže svojo lastno državnost ali pa da je najmanj ves združen v eni državi, kjer si potem - ako ne odločuje v državi sam - prej ali slej prav gotovo ustvari tudi pripadajoči mu politični položaj. Ravno etnični značaj oze^ mlja med Kolpo in Drino nam je pa najglasnejša priča, da je družitev vseh Hrva= tov (in seveda tudi vseh Srbov) možna samo v skupni državi, Jugoslaviji, in da gre potem praktično samo zato, kako je ta državna skupnost urejena na znotraj. Po vseh izkušnjah od 1.1918 dalje namreč lahko mirno trdimo, da so vsa "mednarodna" in "ustanvna" jamstva narodnih manjših gole krpe papirja brez res= nične praktične vrednosti, peč je pa v večnarodni državi vsakemu narodu prej ali slej dana možnost, da si zagotovi vse svoje narodne pravice, ker ostane v njih narodnostni problem le notranje, večkrat celo zgolj upravno, tehnično vprašanje) dočim so zunanjepolitični interesi vsem vsaj v svojem jedru identični. Iz vsega povedanega tudi nujno sledi, da morejo doseči Hrvatje (in enako tudi seveda Slo venci in Srbi) maksimalno mero svojih nacionalnih aspiracij samo v Jugoslaviji, a vee velehrvatske in velesrbske separatistične demagogije vodijo nujno le v ne srečo, Slovence pa najbrž celo v narodno smrt. V tem pogledu so Hrvatje menda že čisto pozabili, da so morali plačati svojo sramotno NDH z izgubo skoro vsega mo rja. ^re torej danes zato., kako rešiti srbsko-hrvatsko vprašanje v Jugoslaviji? Političnih in narodnostnih svoboščin, ki Hrvatom po vsej pravici gredo in ki jim jih je prva Jugoslavija v svoji kratkovidni zaslepljenosti odrekala, sem se vsaj načelno dotaknil že zgoraj. Teh jim nima nihče pravice kratiti, dokler so te v skladu z državno celotnostjo na zunaj in ne ogrožajo naravnih pravic drugih.Pou daril sem pa že, da se temu danes sploh nihče ne upira in da gre le za nekako tehnično izvedbo tega načela. Toda tudi tu trčimo radi etnične neenotnosti ozem Ija med Kolpo in Drino takoj na teritorialni problem. Sami pristaši federativne Jugoslavije ob vsaki priliki radi govore, da sprejemajo načelo srbske, hrvatske in slovenske državnopravne individualnosti (mnogi dodajajo še macedonsko), toda taka izjavljanja so vsekakor mnogo preveč platonična in jih je mogoče praktično aplicirati samo na Slovence z jasno označenim teritorijem, dočim je za Srbe in Hrvate taka primitivna formulacija nerabna ravno iz razloga, ker vsaj približne meje med Srbi in nrvati kratko in malo ni. Na kateri teritorij naj se namreč aplicira hrvatska državnopravna pozici= ja? Tu stojimo torej pred istim problemom kot pri obnovi hrvatske in srbske dr= žavnosti izven Jugoslavije, vendar obstoji ogromna razlika v tem,da je ta osnov ni problem v okviru iste države, torej v Jugoslaviji, rešljiv, izven Jugoslavi= je pa ne. Leta 1939* so princ Pavle, dr.Maček in D.Cvetkovič na svojo pest in celo brez vednosti vlade sami "rešili" to vprašanje tako, da so Bosno in Hercegovino kratko in malo razdelili, ne da bi se sploh ozirali na prizadeto prebivalstvo , zlasti na Srbe in muslimane. Glede muslimanov so se ti "reševalci" celo izrečno postavili na omejeno kratkovidno stališče, kot da jih sploh ni, čeprav so se po kazali ravno muslimani kot politično eden najkonstruktivnejših skupin ^ugoslova nov (mnogi spravljajo v zvezo s tem "reševanjem" celo misteriozno smrt dr.Spa = he). Toda taka^protidemokratična in diletantska "rešitev" še vedno ni zadovolje vala šovinistične hrvatske megalomanije, Srbe in muslimane je pa upravičeno do skrajnosti ogorčila. Čeprav so po 27* IH.19^'1* Hrvatje neprestano postavljali kat pogoj za svoje sodelovanje v osrednji vladi zahtevo po priznanju tega famoznega "sporazuma", je vendarle več kot jasno, da ga ne moreta sprejeti noben Srb inro ben musliman in je zato sploh vsak razgovor na takih predpostavkah odveč. Rešitev srbsko-hrvatskega vprašanja na osnovi formule o slovenski, hrvat= ski in srbski (ter najbrž še macedonski) državnopravni individualnosti je torej v vsakem primeru sploh nemogoč in ga je treba zato projecirati na čisto terito= rialno osnovo, kajti pri tem se nam takoj izrazito pojavi pred očmi etnično me= šano ozemlje med Drino in Kolpo, oziroma trikot, ki ima za bazo na jugu nekoljko podaljšano Drino in za vrh Karlovec na Kolpi in ki obsega tudi vse muslimane ju goslovanskega etničnega pokolenja, To je pa približno ozemlje Bosne-Hercegovine z dodatkom Like. Tu, v Bosni-Hercegovini, leži torej danes jedro srbsko-hrvatskega vpraša= nja, ki pa nikakor ni zgolj srbsko-hrvatsko, temveč tudi eminentno muslimansko vprašanje, čeprav so muslimani zgolj verskopolitična in ne etnična individual = nost* Med hrvatsko Slavonijo in srbskim Sremom je še nekako mogoče potegniti vsaj približno narodnostno mejo, tudi srednja in južna Dalmacija sta precej hrvatsko kompaktni, dočim je vse ozemlje nekdanje Vojne krajine (severna Dalmacija, juž= novzhodni del Hrvatskega Primorja, Lika in širok pas preko severnozapadne in se verne bosenske meje) narodnostno tako mešano, a v Bosni-Hercegovini pride k hr= vatskemu in srbskemu elementu še jako močan muslimanski, da je z objektivnegavi dika čisto nemogoče prisoditi to ozemlje bodisi Srbom in še mnogo manj Hrvatom. To ozemlje pa ne tvori le nekaj okrajev temveč dobro četrtino sploh vse Jugosla vije. Da more biti demokratična Jugoslavija organizirana samo federalistično, o tem smo si danes menda na jasnem prav vsi in ni mogoča o tem sploh nobena deba= ta več. Toda iz zgorajšnjih izvajanj je menda jasno razvidno - kakor sem že pou daril - da je federalistični princip čisto nemogoče bazirati zgolj na etnično (narodnostno) načelo). Neobhodno potrebno je obnoviti hrvatsko državnopravno e= dinico in enako tudi srbsko, toda vsaka izmed njih more obsegati le bolj ali manj kompaktno hrvatsko, oziroma srbsko narodnostno ozemlje, nobena izmed njih pa ni ma pravice lastiti si brez pristanka neposredno prizadetega prebivalstva tudi te ga, kar ni njeno, to je zgoraj označenega ozemlja in čegar središče ter pretež= ni del tvori Bosna-Hercegovina, V srbsko-hrvatskem sporu torej nikakor ne more iti le za zadovoljivo rešitev hrvatskega vprašanja, temveč vsaj v enaki meri tu di za rešitev bosensko-hercegovskega vprašanja, da še več: srbsko-hrvatski spor je objektivno rešljiv sploh samo z rešitvijo bosensko-hercegovskega vprašanja , ki vključuje obenem tudi muslimansko vprašanje. Vprašanje Bosne-Hercegovine Hrvatje so postavili zahtevo po Bosni-Hercegovini prvič ob okupaciji Bo = sne-Hercegovine I.I878 in zatem ob njeni aneksiji 1.1908, a v famoznih pogaja = njih med dr,Mačkom in D.Cvetkovičem so zahtevali in dobili navzlic ogorčenanu od poru prizadetega prebivalstva njen precejšnji del, dokler nista potem Hitler in Mussolini vse dodelila NDH. Titova Jugoslavija je to absurdno anomalijo popravi la, a danes zopet kriči skoro vsa hrvatska emigracija, da Mbrez Bosne-Hercegovi ne ni Hrvatske". Svoje zahteve po njej utemeljujejo s historičnimi in narodnost nimi argumenti, od katerih je pa vsak kratko in malo neresničen. Z zgodovinskim pravom je definitvno pomedla že skoro pred dve sto letifran coska revolucija, a danes tvori le še - smešni anahronizem. Toda ako bi ga tudi upoštevali, potem bi imeli na Bosno-Hercegovino največ pravic Srbi ter Madžari in Turki, a Hrvatje skoro prav nobenih, kajti v njej je le v začetku XIV.stol. par let vladal hrvatsko-dalmatinski velikaš Mladen Šubič, a so ga Bosanci radi nje= gove brezobzirnosti in prepirljivosti hitro pognali. V vsej zgodovini sta pa Bo sna in Hercegovina tvorili vsaj politično-upravno edinico zase« Enako šibki so tudi hrvatski narodnostni argumenti, Dočim je bilo srbsko ime v Bosni-Hercegovini krepko afirmirano že v srednjem veku, je bilo pa hrvat= sko še v drugo polovico^preteklega stoletja sploh nepoznano in še tedaj celo bo senski katoliki (frančiškani) sami niti niso pisali z latinico, temveč z bosen= ako cirilico. Ker so avtohtoni Bosanci etnično enotni, se tudi nikoli niso de= lili po narodnostih, temveč vedno zgolj po verah. Prvo zadevno uporabno stati= stiko je. sestavil znameniti bosenski frančiškan I.F.Jukič (I818-I857), ki nava ja za sredino preteklega stoletja v Bosni-Hercegovini: pravoslavnih okoli 740 tisoč, muslimanov 415,000 in katolikov 190.000. Za nekako tri desetletja pozne je pa navaja znani hrvatski zgodovinar V.Klaič v Bosni-Hercegovini pravoslavnih 646.678, muslimanov 480.596 in katolikov 207.119» Po okupaciji Bosne-Hercegovine I.I878. se je začela prava invazija kato= likov (Hrvatov, Madžarov, Nemcev, Poljakov, Slovencev, Čehov i.dr.);docim se je mnogo muslimanov izselilo v Turčijo in precej Srbov v Srbijo. Tako se je versko razmerje v Bosni-Hercegovini v teku zadnje četrtine preteklega stoletja nekoli= ko spremenilo in šele izza avstro-ogrske uprave se začenjajo tudi vedno zaneslji vejše statistike. Šele v tej dobi se je začelo za katolike srbsko-hrvatskega je zika uvajati tudi ime "Hrvati” in pohrvatilo se je tudi mnogo katoliških prišle kov drugih narodnosti, dočim so bili pravoslavni vedno istovetni s Srbi.Pod tem vidikom izkazujejo potem statistike iz dobe avstro-ogrske uprave naslednje šte= vilke : leta pravoslavnih muslimanov katolikov 1879 495.761 448.613 209.391 I885 571.250 492.710 255.788 1895 673.246 548.632 334.142 1910 825.418 612.137 434.061 1921 829.162 588.24? 443.914 Iz teh številk je razvidno, da je narastlo v označenem razdobju število pravoslavnih Srbov od kZ/o na 44-^, katoliških Hrvatov od l8;ž na 24^, a število muslimanov je padlo od 39% na 31%* Nekako utrdilo se je potem bosensko-hercegovsko versko(narodnostno) raz= merje v dobi Jugoslavije in je izkazovala statistika iz 1.1931 pravoslavnih en milijon 28.139 (44%), muslimanov 718.069 (31%) in katolikov 547.931 (24%). Zad= nja statistika Titove Jugoslavije ne navaja več razmerja po verah, temveč že sa mo po narodnosti in te nam povedo, da je bilo v Bosni-Hercegovini: leta 1953 44.4% 1,255.000 ali 44.1% 24.0% 662.000 ali 23.3% Srbov Hrvatov Neopredeljenih muslimanov Vseh ostalih leta 1948 1,139.210 ali 614.123 788.403 23.541 ali ali 50.7% 0.9% 891.000 ali 31.3% 24.000 ali 1.3% Tako govore torej suhe statistike. Iz njih vidimo, da se predvojno in po= vojno narodnostno razmerje v Bosni-Hercegovini ni bistveno spremenilo, toda pri tem je treba vsekakor upoštevati tudi strašne medvojne hrvatske pokolje bosen = sko-hercegovskih Srbov, ki so nedvomno močno zavrli njih številčni napredek.Ker nam statistike dalje povedo, da je naravni prirastek Hrvatov najmanjši,zato mir no lahko trdimo, da je pričakovati v Bosni-Hercegovini v dogledni bodočnosti -absolutno srbsko večino. Bičanič je v zagrebškem "Vijestniku” nedavno trdil, da tvorijo celo že sedaj 47.1%. Eden bistvenih znakov narodnosti je tudi jezik. Glede tega nočem citirati trditev Safarika, Kopitarja in raznih drugih domačih in tujih slavističnih vejja kov in zgodovinarjev (Rankeja, L.Logera, A.Boueja, Denisa i.dr.), temveč sam o dve taki nesporni avtoriteti, kakršni sta Miklošič in Jagič. Miklošič navaja v svoji primerjalni slovnici kot zapadne srbske pokrajine Boko Kotorsko, Dubrov « nik, Hercegovino, Bosno in del Slavonije, a Jagič iznačuje vsaj bosensko-herce= govske muslimane jezikovno za Srbe. Že zgornja zgodovinska, verska in jezikovna dejstva nam torej zadostno ka žejo, da bi imeli na Bosno-Hercegovino največ pravic Srbi, Hrvati pa prav nobe= nih in da je njihov vrišč po "meji na Drini" čisto navaden megalomanski imperia ližem. Toda imperializem je še pri velikih narodih škodljiv za nje same in seve da nevaren za druge narode, a pri majhnih narodih, kakršni so Hrvatje, je pa -smešen. ^ Rešitev v federativni Jugoslaviji Ker je torej Hrvatov (katolikOv) v Bosni-Hercegovini najmanj, niti četrti na prebivalstva, posegajo po precej drznem sredstvu in proglašajo kratko in ma= lo še bosensko-hercegovske muslimane za Hrvate. V svojem zaslepljenem šovinizmu se očividno ne zavedajo ne neresnosti takega početja, kajti tudi v tem pogledu govore prav vsa objektivna dejstva proti njim. Omenil sem že, da smatra bosen s sko-hercegovske muslimane sam veliki hrvatski slavist Jagič za Srbe, a ljudsko štetje iz 1.1948,, prvo, ki je tudi narodnostno ločilo Srbe od Hrvatov,nam pove, da se je od 885.689 bosensko-hercegovskih muslimanov izjavilo za Srbe 71.991,za Hrvate 25.295, a ostali (788.403) za narodnostno neopredeljene Jugoslovane. Iz tega vidimo, da nagiba približno trikrat vec muslimanov k Srbom nego k Hrvatom, a ogromna večina (90/0 se že ves čas do današnjega dne noče izjavljati ne za Sr be in ne za Hrvate, temveč vztrajajo dosledno na tem, da so le Jugoslovani. Ako se danes v emigraciji nekaj muslimanov, ki so se med vojno kompromitirali z u = staši ali z hitlerjanskimi "Schutzkori“, proglaša za Hrvate, je to seveda brez= pomembno. S takimi "Hrvati" Hrvati pač ne bodo nikogar prepričali* Na drugi stra ni so pa celo dunajski muslimanski prohrvatski "Bosanski Pogledi" lansko jesen trdili, da se je celo 23*000 bosanskih katolikov izjavilo za Srbe, a tesno srb= sko-muslimansko politično sodelovanje datira že izza okupacije I.I878. Kako si spričo vseh teh dejstev drznejo Hrvati reklamirati Bosno-Hercegovino zase,ječlo veku res nerazumljivo. Muslimani, ki tvorijo približno tretjino Bosne-Hercegovine, stoje iz po = polnoma razumljivih razlogov že vsa leta Jugoslavije na stališču nedeljivosti in avtonomije (federacije) Bosne-Hercegovine. Čeprav so tudi oni številčno prešib= ki, da bi imeli pruvico diktirati bodoči politični položaj Bosne-Hercegovine,je pa v danih okoliščinah njihovo stališče edino realna in konstruktivna rešitev na rodnostnega in teritorialnega problema ozemlja med Kolpo in Drino. S tako reši= tvijo se ne prizadene krivice nikomur in neznosni srbsko-hrvatski spor, ki že nad 30 let težko obremenjuje vso Jugoslavijo, bi bil lokaliziran, a vse doseda= nje izkušnje nas močno nagibajo k mišljenju, da tudi vsaj v glavnem rešen in to na edino možen način. Dejstvo je namreč tako, da je vladala med bosensko-herce= govskimi Srbi, Hrvati in muslimani skoro vedno velika toleranca in da so zanaša li spore tja navadno le prenapeteži in politični špekulanti od zunaj. Kakor pri povedujejo verodostojni informatorji, se vzdržuje ta toleranca tudi danes »navzlic vsem krvavim medvojnim dogodkom. Znak velike srbske politične zrelosti in uvidevnosti je, da ne goje niti oni, ki bi imeli vsekakor največ pravice na Bosno-Hercegovino, v tem pogledu no benih revindikacij več in da pristajajo že tudi oni na posebni državnopravni po ložaj Bosne-Hercegovine, seveda le v federativni Jugoslaviji, a zgoraj navedeni "Bosanski Pogledi" trdijo, da se je 86.000 Srbov celo izrečno izjavilo za "Bo= sance". S tem bi bilo pa to mučno vprašanje dokončno rešeno, saj bi bilo za ta= ko rešitev nad 75%vsega prebivalstva, obenem pa za vsakega pametnega človeka re šen že tudi jako velik del srbsko-hrvatskega spora sploh. Odprto bi ostalo lese vprašanje 12 hrvatskih okrajev z absolutno srbsko večino ob severnozapadni bo = senski meji. Prepričan sem, da bi ne bilo pretežko rešiti tudi tega vprašanja , ako ostanejo Hrvatje v Jugoslaviji, Če se pa izjavijo proti njej, potem jih bo= do Srbi seveda po vsej pravici zahtevali zase. Vsak narod ima pravico do samoodločbe, tudi Hrvatje. Ako se oni izjavijo za novo NDH, potem jim tega ne bomo .imeli pravice braniti ne Slovenci in ne Src bi, toda z vso pravico bi se Srbi seveda odločno uprli, da bi prišlo v kakršno koli novo NDH, katero koli ozemlje, ki etnično ni njihovo. Slovenci smo in bomo vedno radi podprli vse pravične hrvatske težnje, toda če bi hoteli Hrvati v ka= kršni koli obliki uveljavljati svoj šovinizem in megalomanijo, potem bo naše me sto ob boku Srbo in ne Hrvatov. Hrvatje se namreč jako, jako motijo, ako raieli= jo, da bi bili ob morebitni likvidaciji Jugoslavije oni tisti, ki bi imeli v ro kah škarje in bi rezali platno po svoji mili volji. Kakor sem že dejal, vsaj Slo venci in Srbi nimamo pravic^ b^mjlti Hrvatom tudi obnovitve njihove NDH, na nji hovem resničnem narodnostnemAne “pa seveda na namišljenem); toda vsem tistim Hr= vatom, ki streme za tem, bi bilo treba samo svetovati, naj pogledajo na zemlje= vid; kakšno geografsko karikaturo bi predstavljala njihova nova NDH, pa jih mo= ra miniti veselje še nadalje zatrjevati, da "odklanjajo kakršno koli Jugoslavi= jo". K sreči se pa število takih zaslepljenih fanatikov očividno manjša in ne = dvoumno je sedaj odklonil istovetenje z njimi tudi dr.Maček. Ako sc hočem povrniti na koncu k svoji prvotni tezi, potem je menda iz vse ga povedanega jasno, da je formula o slovenski, hrvatski in srbski državnosti v okviru Jugoslavije, federativne Jugoslavije, praktično nerabna in zato gola fra za, temveč moremo in moramo govoriti le o ureditvi državnopravnega položaja Slo venije, Hrvatske, Bosne-Hercegovine, Srbije (in Macedonije) v bodoči Jugoslavi= ji. Vse kaže, da se počasi dokopava do tega spoznanja tudi politično tako ste = rilna in okostenela emigracija, dočim je ta ideja v domovini že v polnem življe nju in smo zato najbrž tudi resničnemu srbsko-hrvatskemu sporazumu bližje, nego smo bili kadar koli zadnjih dvajset let. Vsa govoričenja o "meji na Drini" pa smatram le za impertinentno provokacijo, glede katere bi bil že zadnji čas, da se ji^uprejo vsi uvidevni ^rvatje, ki odklanjajo zlonamerno zastrupi jen je vodrjja kov. Se drastičnejše je pa povedal to sam Strossmayer. h-o je I.I876. poslal fra G.Martič na Dunaj protest, da bi Srbija dobila Bosno-Hercegovino, je pisal Stres smayer Račkemu: "Martič bi zaslužil vrv, ki mu ne bi ušla, če bi zmagali nasißr bi." In dve leti pozneje je spet pisal istemu Račkemu: "Naši ljudje so se zagle dali v Bosno in Hercegovino kot štorklja v jajce, pozabili pa so, da govori vsa notranja lo.gika proti temu." Napisano za "Klic Triglava" in "Radikala", (*) OOOOOOOOOOOOO —- f (+) Ponatis iz 182. in 183.štev.Klica Triglava