V gntovfnL
6* tiia|a 1941
Dte
FBEDMSTVO EM UPRAVNlsTVO: I^TBUAVA, KNAJFLJEVA ULICA ST. 5. — TELEFON: 31-tt, Sl-tS, $1-24, Sl-*5 in 31-26. — Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina 10.— EHn, v lnoiaenn»tvti 25— Din.
u nemških bomb
Nemška letala rušijo pomorska in letalska oporišča na otoku — Uspešne operacije v
Afr5vi — Odbit napad Angležev v odseku pri Alagiju
Afriki
d lavni stan OlK>rož«»nih Sil jc dne 5. maja oh*a\i' naslednje 834. službeno vojno poročilo:
V noči na 4. maj so skupine nemškega letr.i Ki oh stara v zaporednih valo\ih napadlo pomorska in letalska oporišča na Ma.ll i. Povzročile so požare in eksplozije ter hudo poškodovale važne vojaške naprave. V letalskih spopadih v ozračju nad Malto so nemška letala včeraj sestrelila dva
sovražna lovea.
V severni Afriki se nadaljujejo nase operacije na odseku pri Tobruku.    Letala »o
raiova bombardirala ntijuae objekte te trdnjave.
V Vzhodni Afriki so naše popumne ćete na odseku pri Alagiu oMhile neki napad sovražnika, ki so mu bMe priz^dejane znat-ne Izgub**. Med mrtveci je bilo tudi mnogo Židov iz Palestine.
Usp
Letalska kaziva |?r©t^ AngSiji
ešnl nspaši na letališča — Mr*o$o letal uničenih
Zahvala z otoka Zante
Run, 6. maja. s. Neki potomec Italijan skega pesnika Uga Foscola, ki je rojen na otoku Zanthe. je poslal Duceju brzojavko v kateri izjavlja svoje in .svoje rodbine zadoščenje nad dejstvom, da na otoku, ki hra ni še živa izročila benečanske dobe, odslej vihra italiianska zastava.
Berlin, 6. maja. s. Nekaj nemških bombnikov je včeraj v nizkih poletih s topovi in strojnicami hudo napadlo letališče v Lvmpneju in do^erjlo pomembne uspehe. Poškodovani so bili 4 lovci tipa Spitfire. ki so se baš spuščali na letal šče Tudi neko nadaljnje letalo na vzletišču je bilo hudo zadeto. Neki avto za prevažanje nafte se je vnel. Prav tako so nastali požari v raznih  vojaških objektih.
Neka druga skupina nemških letal je z višine 30 m napadla letališče v Manstonu. Tam je več bomb udarilo sredi med 12 letal tipa Spitfire na vzletišču. Druse bombe so treščile v skupino bombnikov B     ol - Blenheim. ki so se vneli.
Pri včerajšnjih napadih kakor tudi v pretekli noči je prišlo tudi do nekaj letalskih spopadov, v katerih je bil sestreljen neki angleški bombnik, drugi pa hudo poškodovan v neposredni bližini južno-vzhodne obrle. V bližini Hulla so nemška letala s težko bombo zadela 400 tonsko tovorno ladjo, ki je bila hudo poškodovana.
Liverpool ponovno huda bombardiran
NVu '"<•/';. o. maja. d. Associated Press poroča iz Londona: L.iverpool in okolica sta bil-: v nedelj > zvečer in v ponedeljek zju-tr i znova napadena od nemškega letalstva Napad jebil jako hud. Dopisnik >New York Timesa*. James Macdonald, poroča.
da je tudi London imel letalski alarm. Neka draga pokrajina v Angliji je bila takisto napadena. Tudi v vzhodni Angliji je pad. nekoliko bomb. Nad jugovzhodno obalo je bil sestreljen en Messerschmitt. V teku bojev sta bili uničeni dve britanski letali.
Llazdefanja v vojni Industriji
Berlin, 6. maja. ir. V poslednjih dveh nočeh so skupine nemških bombnikov po sobno Intenzivno bombardiiale Liverpool, Bolfast in Barrow. V teh treh mestih so Angleži v zadnjem času zbrali mnogo svojih ladij, a koncentrirali tudi velik del ovoje vojne industrije. Posebno mnogo je tod tovarn orožja in letalskih potrebščin. Na-padj so bil* Izredno učinkoviti in v vseh ' treh mestih so posebno v skladiščih, volne ter med tanki bencina nastali tako veliki požari, da je bilo nemškim letalcem pri poznejših letalih delo zelo olajšano.
V berlinskih krogih pripominjajo, da je bilo v zadnjih treh mesecih razen onih angleških in Angležem služečih ladij, o katerih so bili podatki glede njihove potopitve že objavljeni, poškedovanih najmanj še okrog 560 parnikov. Ta okoliščina povzroča angleškim ladjedelnicam velike težave, ker se okrog njih zbirajo poškodovane ladje v vedno večjem števiiu, tako da jih niti z daleka ne bo mogoče sproti popravljati.
Ureditev v Grčiji
IzslvoBSt nemških v©jaških uspehov
Dtriin, 5.  maja. s.    Glede na metode
nemške »bliskovite vojne«, je agencija D-.D prt j\ '.a. iz poučenega vojaškega vira naslednje podrobnosti: Tajna bliskovitih nemških uspehov ima svoj izvor v versaj-ski mirovno pogodbi. Nemčija je bila že pred pričetkom sedanje vojne jačja od svojih nasprotnikov, čeprav se je pričela oboroževati pozneje kakor oni. Maginoto-va linija je bila že zgrajena, ko je Nemčija šele pričela ustvarjati svojo vojsko in izdelovati svoje orožje. Nemško topništvo je moralo spričo tega biti zgrajeno tako. da je bilo pozneje sposobno razde-jati Maginotovo črto. Drugi so že imeli svoje oojne vozove. Nemški so morali biti spričo tega boljši. Enostavno izdelovanje letal bi ne bilo imelo nikakega smisla. Nemška letala so   morala   biti hitrejša,
varnejša in številnejša. Drugi so imeli že
svojo pehoto. Nemška je morala biti spričo tega bolj specializirana in tehnično bolje opremljena, kakor pehota vseh možnih sovražnikov. V nemški vojski so celi polki, v katerih nima niti en vojak pušKo, marveč rabi sleherni človek specializirano orožje, ki se v marsikaterem primeru ne more drugače označiti kakor tajno orožje. S tem specialnim orožjem je mogoče pio-dreti tam, kjer v svetovni vojni včasih nista zadostovala niti dva regimenta. To velja zlasti za osvajanje utrjenih postojank. Za zavzetje kake utrdbe je danes dovolj že 6 do 8 specialistov. Glavno načelo Nemčije pa je v sedanji vojni, da se čim bolj očuvajo ljudje in da je zmerom dovo'j sredstev na razpolago.
Berlin, 6. maja. s. V sporazumu s pri stojnimi nemškimi vojaškimi oblastmi ie bilo ukrenjeno. da se vse žito. ki je bilo na zalogi po skladiščih v Pireju. takoj aa na razpolago civilnemu probivalstvu. Demobilizacija vojske v Grčiji se bo na vso načine pospešila, tako da se bodo mogli bivši bojevniki, posebno pa oni iz kmečkih alojev. čim prej vrniti domov Nadilj? so bili Izdani tudi že ukrepi, da bi se takoj popravile vse ceste in javna poslopja, ki so bMa poškodovana Končno so oblasti tudi določile novo razmerje med grško in nemško valuto. V bodoče bo 1 mai ka veljala 50 drahem.
Berlin. 6. maja. ir. Iz Aten poročajo, da se obnova normalnega življenja v Grčiji z vso naglico nadaljuje. Grško ozemlje je sedaj že očiščeno poslednjih ostankov Angležev. Avstralcev in Novozelandcev Ponekod se je delo v tovarnah in večjih delavnicah že jče!o.
V kretski kletki
Solun, 6. maja. s. Zavezniške oborožene sile na Kreti so sedaj pod poveljstvom novo zelandskega generala Frevberga. poveljnika novozelandskega ekspedicijskega zbora. Spričo te vesti je grški ministrski predsednik v izgnanstvu izdal proglas, v Katerem pravi, da bi se bolje nadaljevala borba, ki smo jo pričeli skupno z našo mogočno angleško zaveznico, sta kralj Jurij in njegova vlada sklenila postaviti zavezniške Čete na Kreti pod skupno poveljstvo. Za poveljnika oboroženih sil na otoku je bil imenovan general Frevberg.
Toda proglas nič ne pove, da zavezniške oborožene sile na otoku niso nič drugega, kakor slab skupek avstralskih, novozelandskih in angleških oddelkov, ki jim ni uspelo, da bi o pravem času zbežali v iSgipt in so tako ostali v kretski kletki.
Zlato — gonilna sila vojnih firajskačev
Budimpešta, C. maja. s. List >Virradat« poroča v članku z naslovom »Amerika in zlato«, da je Amerika edina država, katere ekonomsko življenje sloni na zlatih rezervah. Tri četrtine vsega zlata na svetu imajo Zedinjene države. Ko bo os zmagala, bodo ameriške zlate rezerve izgubile svojo vrednost in ameriški miljarderji bodo izgubili večji del svojega premoženja. Zaradi tega se tira ameriški narod v vojno, katere noče. Zaradi tega so demokracije pripravljene žrtvovati ameriško kri, ker se boje za svoje premoženje in ker nočejo žrtvovati svojega zlata.
Irak proglaša sveto
vojno proti Angliji
Odrejena je bila splošna mobilizacija — Strnjen odpor zoper sramotno angleško varuštvo
Carigrad, 6. maja. »Popolo dl Trieste< poroča iz Jeruzalema, da je bila v Iraku proglašena splošna mobilizacija. V mero-oajnih krogih Iraka nagLašajo, da država lahko mobilizira do 300.000 mož in da je v stanju upreti se britskemu napadu, ne da bi potrebovala tuje pomoči. Samo po sebi umevno je. da je v političnih itrc^h v Teheranu spopad med Irakom in Anglijo vzbudil silno pozornost. Listi pi;našajo izraze simpatije za iraško ljudstvo, ki se je lotijo orožja, da bi izgnalo britanske čete i-5 dežele. Obenem naglašajo. da je vse iraško ljudstvo strnjeno oko!t svojih voditeljev, ki so ^e vjcugnlli zoper sramotno angleško varuštvo. Irask. radio poroča, da muslimanske verske združbe že propove-dujejo v svojih mošejah sveto vojno. Javni govorniki poudarjajo, da se je vojna zoper Veliko Britanijo, sovražnico arabskega sveta št. 1, končno vendarle začela. V Bagdad so prišli različni poglavarji plemen iz vseh ir; ških provinc ter so ponudili vladi svoje usluge. V mestu je odrejena zatemnitev in so pomnoženi ukrepi za protiletalsko obrambo. Predsednik iraške vlade je izdal proglas na narod, v katerem naglasa, da se je ura bopl^c približala. Vsak naj vzame svojo puško, svojo pištolo in če teh orožij nima. kakršnokoli drugo orožje. Gre za sveto vojno in za iraški narod, ki se ne bo uklonil ponižavanju tujcev.
Bejrut. 6. maja. s. Doznalo se je iz Bagdada, da je iraški ministrski predsednik imel v radiu govor, da izrazi svojo zado-voljnost in zahvalo narodu in iraškim oboroženim četam, za njih ljubezen do domovine, dokazano že od vsega početka, odkar je izbruhnil konflikt z Anglijo. Iraška vlada — je dodal — je trdno odločena, da bo storila vse, kar je mogoče, da obvaruje čast in neodvisnost države.
Letalsko in vojaško oporišče Angležev Habanieh, kamor se je zatekla tudi angleška kolonija, je čedalje bolj obkoljeno od iraških čet, ki vzdržujejo neprenehoma topniški ogenj na to oporišče. V letalskem boju so iraški lovci apstrejili angleftki apa-
rat tipa >WelHngton«. V nedeljo zjutraj so angleška letala preletela prvič Bagdad in metala bombe. Eden napadajočih aparatov je bil sestreljen od protiletalske obrambe. Iraške oblasti so prepovedale prebivalstvu gibanje po javnih ulicah od 22.30 do 4.'JO in so odredile zatemnitev mestnega središča. Ka proglas splošne mobilizacije je veliko število iraških državljanov odpotovalo iz Libanona in iz Sirije, da stopijo v domovini pod orožje.
Uspešne operacije
Bejrut. 6. maja. ir. Vrhovno poveljni-štvo iraške vojske je v pretekli noči objavilo službeno poročilo, v katerem pravi, da sta bili včeraj sestreljeni dve angleški transportni letali. 37 ljudi, ki je potovalo z njima, je bilo ubitih. Med hindujskimi četami na angleški strani se je pričel pojavljati odpor proti angleškim poveljnikom Angleška letala so včeraj bombardirala neko iraško vojaško bolnišnico, čeprav je bila rdeča luna na nji vidna daleč naokrog.
Carigrad, 6. maja. s. Iz Bagdada poročajo, da so iraške letalske sile bombardirale in hudo poškodovale letališče v Senel-sefanu. Učinke bomb so posneli na fotografske plošče. Letališče v Habani eh u je že prešlo v Iraške roke. Basra je popolnoma obkoljena od iraških čet. ki zmagovito nadaljujejo svoje operacije. Tudi petrolejska polja pri Handiki Odkinu in pri Kirkuku so že pod iraško oblastjo.
Pokret med Arabci
Bejrut, 6. maja. s. V Bagdadu je bila snoči v notranjem ministrstvu daljša konferenca z glavnimi poglavarji posameznih plemen, ki so se stavila na razpolago predsedniku vlade Kavlaniju. Ta plemena 90 dala vladi na razpolago tudi vse svoje orožje, strelivo in drugo upremo ter znatne vsote denarja. Palestinski veliki muftt ki se trenutno mudi v Bagdadu, je izdal proglas na palestinske Arabce, v katerem jih poziva, naj ooc^fcijejo v bori*
Angliji, ki jo je označil za pravo sovražnico vseh Arabcev.
Iz Egipta prihajajo vesti, da je prišlo tam v zvezi z dogodki v Iraku po raznih krajih do spopadov med arabsko mladino in policijo. Manifestacije simpatij za Irak se množe. Vodja omladinske stranke v Egiptu Eisr el Fatat je brzojavil iraškemu ministrskemu predsedniku, da je pripravljen staviti mu na razpolago svoje premoženje in življenje za borbo, ki naj da svobodo vsemu arabskemu svetu.
„Sarajevo druge svetovne vojne44
Budimpešta, 6. maja. Dnevnik • Sozakc piše o Iraku in pravi, da je ta dežela »Sarajevo druge svetovne vojne«, v kolikor se tiče arabskega vprašanja. Čeprav Irak nima več kot tri in pol milijona prebivalcev, bo incident imel velik pomen, ker ima razen soda s smodnikom v svojih rokah tudi dve vžigalni vrvici, s katerim lahko vrže v zrak Angliio. ki je mislila, da je v tem predelu popolnoma varna. Prva vžigalna vrvica je naperjena proti petrolejskim vrelcem, ki so za oskrbovanje angleške armade nadvse važni in brez katerih bi bila samo dvomljiva ameriška pomoč v nekakšno tolažbo. Druga vrvica je pa v rokah Arabcev, katerih stremljenja so slična stremljenju revolucionarjev v Iraku.
Hujskanje Židov
Bevrut, 6. maja. s. Po vesteh iz Bagdada je prišlo do spopadov med ljudstvom in neko skupino Židov, ki je širila letake s pozivom na upor proti vladi. židje so bili razkrinkani ter so zbežali v bližnje trgovine, kjer so jih izsledili in pretepli. Med njimi je več ranjenih. Iraške oblasti so uvedle nadzorstvo nad angleškimi bankami v državi.
Turčija se ne bo vmešavala
Carigrad, 6. maja. d. »United Press« poroča, da je turška vlada hotela prvotno posredovati v sporu med Anglijo in Irakom. Zaradi nepomirljivega zadržanja obeh strani pa je morala opustiti to misel. Ker turško-iraška pogodba ne vsebuje nikakih vojaških klavzul, Turčija ni obvezana, da pomaga Iraku.
Carigrad, 4. maja rr. V Srrrp m Je posebej v Libanonu posta is io nemri HMIP bol) 6e5čL Posebno v Al epu m Damasku je prišlo znova do hudih spopadov s pdv cijoi Samo v Ak-pu j« bilo včeraj ubitih 7 Ijmdk m 20
Dan vojske
Dan 1'ojske bodo vse vojaške gar-nizije dne 9. maja proslavile s kratkimi svečanostmi, ki bodo imele letos resen vojaški značaj, kakor je v skladu z običaji in tradicijami \rojske.
Vsa Italija bo na dan Vojske posvetila svojo misel in s\oja čust\*a spominom in slavi italijanske vojaške tradicije. Kratki nagovori oddelkom Voj ske o tem prazniku, častne straže ob spomenikih  padlih   izročitve vojaških odlikovanf   bodo \*sebina manifestacij tega dne Spričo svojega globokega du hovnega pomena pa bodo zavreli značaj svetih opravil   Kaiti vojaki morajo v poveličevanju onih. ki so dopri nesli nai\'išie žrtve in ki so se prav posebno  odlikovali  z   junaškimi deia nH nri izDofnrevanju svoje slavne dolž nostr  prepoznati in občutiti hvaležnost domovine
V f.Juhljani bo slovesnost $e prav nosebno slovesna   LJubljana ie glavno mesto naimlatše Italijanske Pokrajine in dan Vojsko bo prva nacionalna sve čanost ki se bo tu praznovale šele šest
dni  po  priki hičitvi h Kraljevini
Zaradi  teaa  se   bo   dpn   T *o fske tu praznoval 7 voiaškn re\:ir> 1 hihiianske garniziie   Ta obred hnipvnikov   ta re vila čet. ki hodn nasfor»'!p v vse i svoji
veličini, bo prisrčen pozdrav, ki ga bodo oddelki garnizije izrekli prebivalstvu. Podrobni program revije bo objavljen prihodnji četrtek. 1'ojaška revija se bo, kakor je običajno, izvedla v dveh presledkih Najprej bo Poveljnik II. Armije Ekscclenca Ambrosio s svojim spremst\'om pregledal čete. ki bodo razvrščene po Dunajski cesti, nato bo Ekscelenca zavzela mesto na določenem prostoru na Rleiweisovi cesti sredi pred tribunami, ki bodo postavljene za oblasti" in povabljence Mimo njega bodo v paradnem maršu defilirali nato regimenti in ostali oddelki, ki bodo sodelovali pri rc\'iii
Prebivalstvo hn lahko prisostvovalo "eviji   \'7cJolž   vse   poti   pa   n ct\'ođ;lih
i. re>
*'seh H a) f lanskih mestih *€ prebivalstvo, ki ljubi 9vofe vojaki 7 živim zanimanjem udele*uie vojarkfh revij ter ar?f:v>':ra in po rimsko nosdravija <tare polk ovne zastave često r^7*rga-ne \' bitkpli in mno^"krri odlikovan* ? nafvi^fimi voia*kimi odfikov#ifl *a
junr~7:r>   ntji inr    k-   SO   Hfl   po'-:i do-vrv//> v  Jn/rjer? času srov'", ohstoia    Voi**&ks   revija   ;e zmco'n prašnih in obenem predstava moči in »n slave
Vlszk obisk na magistratu
Ljubljana, 6. maja. V soboto je ljubljanski župan dr. Jure Adlešič obiskal v palači Kr. Civilnega Komisariato Nj. Eksc. Generala Armadnega Zbora poveljnika Maria Robottija. Danes dopoldne ob 9. je pa Nj. Eksc. General Armadnepa Zbora Poveljnik Mario Kobotti vrnil obiks v
mestni hiši. Visckftga gosta je sprejel župan dr. Jure Adlešič z načelniki mestnih uradov in ga najprej pozdravil v slovenščini, potem pa v i*ali.i.^MŠfjrv. Visoki gost se je zahvali! za pozdravne besede, nakar si \r v spremstvu 'župana ogledal mestno hišo.
Uradni razglasi
Vzpostavitev in nadzorstvo tiska na zasedenem slovenskem ozemlju
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, glede na umestnost, da se na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, sodelovanje krajevnega tiska pri delu italijanskih oblastev za mir in obnovo uredi in spravi v skladnost, odreja:
Člen 1. Uvaja se cenzura časnikov, revij in periodnega tiska vebče. namenjenih kakor koli razpečavanju. Sef-ured-niki in odgovorni uredniki tega tiska morajo vložiti do vštetega 10. maja 1941-XIX pri tiskovnem uradu Kr. Civilnega Ko-misariata za zasedeno slovensko ozemlje prijavo z vsemi podatki na posebnem obrazcu, ki ga dobe prizadeti pri tem uradu.
Člen 2. Tudi vsaka sprememba v sestavi organov upravništva in uredništva, ki bi nastala pozneje, se mora prijaviti istemu uradu v treh dneh.
Člen 3. Spolnitev dolžnosti, ki jih določata prednja člena 1. in 2., se dokaže edinole s posebnim potrdilom, ki ga izda tiskovni urad prizadetim o vsaki vloženi prijavi.
Cl?n 4. Dnevniki in ves drugi v čl. 1. omenjeni periodni tisk kakor tudi priložnostne publikacije spadajo pod predhodni vizum Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje. V tem pogledu so šef-uredrvki. izdajatelji in odgovorni poslovodje solidarno zavezani, predložiti tiskovnemu uradu Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje pred začetkom tiska krtačne odtiske tiskovin v dveh primerkih, podpisanih po odgovornem organu. Enega teh primerkov z odobri^venim vizumom vrne tiskovni ur^d vložite!iu. ki ga mora shraniti.
Člen 5 Krši+elji te naredbe zaoadejo z zakonom določenim knzenskim odredbam, nadalinie izdajanje zadevne periodne tiskovine ?e ustavi, vsi 'zvodi. ki so morda že v prometu ali pa so šele natisnjeni, se zaplenijo.
Člen 6. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko 07emlie.
Liubljana. 2  maja. 1941-XIX.
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilfo Grazioli.
Preosnova ratficoddajne službe
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, ugotavljajoč, da je vodilo liubljansko prosvetno društvo »Prosvetna Zveza«, kot koncesionar bivše jugoslovanske države, radijsko oddajo po ljubljanski radiopostaji, upoštevajoč, da je vsa ra-diiska oddaja v Italiji poverjena uranovi ■°.E. I. A. R« (Italijanske Radijske Oddajne Postaje), smatrajoč, da ie nujno potrebno obnoviti delovanje ljubljanske radijske oddajne postaje, odreja:
Člen 1. Prosvetna Zveza ustavi s L majem 1941-XIX vsako radiooddajno poslovanje.
Člen 2. Z istim dnem prevzame posle ljubljanske radijske oddajne postaje in vobče vso radijsko oddajo na slovenskem ozemlju, zasedenem po Italijanski Vojski, »E. I. A. R.«, ki prevzame od tega dne dalje rudi vse stroške za napravo in poslovanje ljubljanske radijske oddajne posta-
Člen 3. Naročnina, ki so plačevali r>
ročniki doslej, se bo, kolikor ni določeno v poznejšem čl. 5.. odvajala v dobro ustanove   »E. I. A. R.«.
Člen 4. »Prosvetna Zvem < da lK*arWl »E. I« A. R.- na razpolago tista $VO't naprave, ki bi j h ta rahtevals d-> k zavaruje poslovanje ljubljanske radijska r 1-dajne postaje S 4rm spojeni stro.'ki ob-remeniuiejo »E I A R.«
Člen 5. Gornje določbe se ne tir^io *n nimajo vpliva na uredtev razmerja ?I prednje koncerne, ki jo je dala 'Prometni Zvezi« bivša pugo^ovOTiflka r1-"--prav tako tudi ne raamerje med ♦ -jansko državo in »E. T. A R.« £»!r-»r» morebitne razširitve koncesije na iJovemko ozemlje, zasc^^n po ItaMJa^slil v>ic,';. ;n tudi ne na ureditev r-^merja med »E. T. A. R.« in ^Prosvetno Zvezo«.
Ljubljana,   1.   maja 19-tl-XIX.
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli
Kr. Civilni Komisar za črno goro obiskal Kotor
Cetinje, 6. maja. s. Kr. Civilni Kom:-.ir Ekscelenca Mazzolini je obiskal Kotor in okolico. Kr. Civilni Komisar se je razgo-varjal z glavnimi osebnostmi Crne 20:e o različnih aktualnih vprašanjih. Povsod ga je ljudstvo sprejelo s toplimi izrazi simpatije. Krajevni predstavniki so n,u izrazili radost ljudstva spričo te^a, da ie zdaj pod zaščito Italije. V kratkem bodo imenovani delegati Kr. Civilnega Komesarijata v glavnih kraj:h Crne gore. Ker je Kr. Civilni Komisar prevzel od italijanske vlade poverjene mu oblasti, ie prenehal delovati začasno Črnogorski upravni odbor, ki so ga postavile italijanske vojaške oblasti v prvih dneh okupacije. Kr. Civilni Komisar Mazzolini ie imenoval sosvet petih črnogorskih stro-kovniakov z raznih področ:i uprave. Minister za promet Fkscelenca Host Venturi je dospel na Cetinje.
Nemški predlogi Rusiji in Turčiji
2eneva, 6. maja. d. Diplomatski dopisnik >Sunday Dispachc javlja, • da je nemški poslanik v Moskvi grof von der Schulen-burg prispel z novimi predlogi v sovjetsko prestolnico. Sovjetska zveza naj bi zopet začela z odpošiljanjem dobav v Nemčijo ter skušala doseči pri Turčiji, da bi se odpovedala pogodbi z Anglijo. Razen tega so baje iz Berlina stavili Moskvi in Ankari ponudbo pogodbe med tremi državami, kt bi vsebovala tudi poseren garancijski pakt za Turčijo. Kakor pravi omenjeni dopisnik, vsebujejo predlogi tudi načrt za pakt o medsebojni pomoči med Rusijo m Nemčijo. Turčijo bi bilo treba pozvati, da bi dovolila Nemčiji plovbo v turških teritorialnih vodah.
Kolera v Indiji
Moskva. 4. maja. d. Po tukajšnjih informacijah je v Bengaliji v Indiji nastala epidemija kolere. Doslej je obolelo že nad 3000 oseb. 1335 oseb je že umrlo. Tudi iz drugih delov Indije poročajo o mnogih obolenjih na koleri in črnih kozah.
faserirajte v „SL Narodu"!
Stran 3
»SLOVENSKI NAROD«, torek. 6. maja 1911
fitor. 101
Za obstoj našega čipkarstva
Ljubljana, 6. maia Nase ženske domače obrti so pomembna gospodarska stroka v skromnih slovenskih razmerah. Poseben pomen pa ima strokovno usposobljeno čipkarstvo. ki je že cela stoletja zelo razvito v nekaterih krajih, zlasti v okolici 2irov in Idrije. Nase ženske domače obrti so pod strokovnim vodstvom Državnega osrednjega urad za ženski domači obrt v Ljubljani. Ta zavod ne daje !e dobre strokovne izobrazbe številnim ž>nam in dekletom v svojih stalnih šolah in tečajih, temveč tudi skrbi za dobro prodajo izdelkov in dolga leta vodi smotrno, zelo uspešno propagando po svetu. Zavod ima 7 stalnih šol in v tej sezoni je bilo še 38 tečajev v raznih krajih v Sloveniji. Pod področje Civilnega Komisariata v Ljubljani spadjo zdaj 4 stalne šole: v Ljubljani, Horjulu. Polhogradcu in Fari pri Kočevju, med tem ko so 3 stalne šole v krajih, ki so jih zasedle nemške čete: v 2ireh, Železnikih in Prevaljah.
Zdaj so začasno pretrgane zveze med podružnicami in centralo v Ljubljani, a bilo bi zelo potrebno, da bi bile zopet obnovljene. Upoštevati je treba, da so Ženske domače obrti zaposlovale več tisoč žen in deklet v Sloveniji in da smo njihove izdelke
izvažali v številne evropske države, včasih pa tudi v Ameriko. Nemčija je vedno zelo cenila nase čipke, pa tudi v drugih drž a van so naši izdelki konkurirali celo s slovitimi
belgijskimi (bruseljskimi) čipkami. Zdaj, ko Belgija ne more izvažati svojih čipk, bi naše blago lahko našlo mnogo več odjemalcev. Tudi v Italiji uživa naš osrednji zavod za ženski domači obrt lep ugled, zato j smemo še tem bolj pričakovati, da bodo nove oblasti pokazale zanj vse razumevanje. Naj omenimo, da je ugledna italijanska stanovska organizacija Federazione Nazionale Fascista delgi Artigiani odlikovala na obrtni razstavi v Berlinu 1. 1938 izdelke, ki jih je naš zavod razstavil, s posebno lepim odlikovanjem. Na ozemlju, ki je bilo že prej pod italijansko oblastjo, v Idriji in okolici, je čipkarstvo posebno dobro razvito in koristno bo medsebojno sodelovanje pod smotrno organizacijo vseh krajev, kjer se ljudje preživljajo z domačimi obrtmi.
Osrednji zavod nadaljuje marljivo svoje delo in pouk v njegovih šolah je reden. Posluje tudi njegov poslovni oddelek. Za Izdelke zavoda so se začeli zanimati tudi Italijani,  ki prihajajo v Ljubljano.
Slana je napravila veliko škodo
Na Barju je znašala davi najnižja temperatura — 2° C
Ljubljana, 6. maia. Pred dnevi so se že začele poletne nevihte in v nekaterih krajih je padala debela toča; veliko škodo je napravilo zlasti v Šiški na sadnem drevju. Dva dni po toči je snežilo, včeraj in davi je pa padla močna slana. Takšno vreme je v maju nekaj posebnega tudi pri nas, kjer so vremenski prevrati zaradi bližine meri a in planin pogosti.
Izredno se je ohladilo preteklo noč. Zvečer 5e je pooblačilo, zato smo upali, da ne bo slane,  a kmalu se je zopet zj.isnilo in
proti jutru je pritisnil hud mraz. Davi je bilo znatno hladneje kakor včeraj zjutraj. Izredno nizka minimalna temperatura je b:la celo sredi mesta, saj je znašala le 1.5°. Na periferiji je pa davi, pred soir.čnim
vzhodom, celo zmrzovalo. Na Barju je znašala minimalna temperatura —2*, dočim je bila včeraj za 2* višja. Davi je bilo le malo megleno, da je kmalu posijalo soln-ce in zato je škoda po slani tem večja: če bi se ogrelo počasneje, bi slana ne »posmo. dila« tako zelo cvetočega drevja. Kakor kaže, je slana napravila največ škode na hruškah, ki jih zdaj največ cvete, precej škode je pa tudi na mnogih jablanah. Vendar zdaj še ni mogoče točno presoditi, kako velika je škoda.
Zdaj, ko je po toči in snegu padla ?e huda slana, bo menda vremenskih presenečenj konec. Nebo se je zjasnilo in dobili smo krasno pomladno vreme, le da je precej hladno. Nekaj dni bo še nevarnost slane, če bo ponoči jasno.
mmm o nezaposlenosti
pri nas
Ljubljana, 6. maja
Nove oblasti se živo zanimajo za vsa vprašanja prebivalstva Ljubljanske pokrajine in zato je tudi Javna borza dela razbila, naj se ji prijavi jo vsi nezaposleni. Razumljivo je. da so številni delavci in na-r • nci izgubili delo i-aradi nenadnih sprememb; pri tem moramo upoštevati predvsem, da se ie v našo pokrajino preselilo zadnje čase mnogo naših ljudi iz Srbije, Hrvatske in s Štajerskega. Prejšnje me-
ce je bilo zaposlenih mnogo sczonsluh delavcev pii utrjevalnih delih. Potem so bili mobilizirani, po polomu pa seveda niso vedeli, kje si naj zopet poiščejo delo. Nekateri industrijski obrati so se začasno ustavili, kakor n. pr. papirniški v Goriča.-nah, in številna podjetja so skrčila obratovanje, n. pr. grafična v Ljubljani. Stavbna sezona se še ni razmahnila. Nekatera podjetja so porabila sirovine, zopet druga so Izgubila stare odjemalce v pokrajini.h, ki so zdaj pod drugo oblastjo. Skratka, bilo je mno^o sprememb, ki so pomnožile Število nezawosleiuh.
Toda pretirane so domneve, da se je število nezaposlenih zadnje čase povečalo do i -:i e<±ne množice, kakršne smo poznali v letih velike gospodarske krizo. Posebno zna-( lino pa je, da je bilo že prej pri nas mnego več nezaposlenih kakor smo v splošnem sodili. Zdaj se namroč oglašajo na borzi uela tudi številni nezaposleni, ki so brez dela Že več mesecev in doslej niso bili registrirani. Prejšnje čase namreč niso pričakovali nobene pomoči od borze dela ter se niso prijavljali, zdaj pa upajo, da bodo oobili bodisi delo ali podporo.
V začetku aprila je bilo pri ljubljanski borzi prijavljenih okrog 4000 nezaposlenih. Do konca meseca se je število prijavljenih nezaposlenih zmanjšalo na 1300. Upoštevati je treba, da so bili v to število všteti tudi nezaposleni iz dolenjskih krajev in z Gorenjskega z Medvodami vred. če računamo, da je prijavljenih od prejšnjih tednov okrog 1300 nezaposlenih in da se bodo številni nezaposleni prijavljali v enakem število, kakor so se začeli včeraj, približno teden dni, bo registriranih skupno 3000 delavcev in nameščencev. Poznavalci razmer sodijo, da to število pri sedanjih razmerah, to se pravi, če se ne bo nudila
nobena nova možnost zaposlitve, ne bo mnogo prekoračeno. Zato je upanje, la, bo
lahko pretežna večina nezaposlenih dob*.a zaposlitev pri javnih delih.
Med nezaposlenimi kvalificiranimi delavci se prijavljajo predvsem kovinarji in gra-fičarji. Dobro so pa še vedno zaposleni mizarji. Posebno mnogo dela imajo čevljarji, pa tudi krojačev je zelo malo nezaposlenih. Precej se prijavlja zasebnih nameščencev, vendar jih pa doslej še ni bilo toliko, kakor bi pričakovali po vesteh o veliki nezaposlenosti med inteligenco, ki se seli k nam. — Prvi dan se je prijavilo na borzi dela okrog 400 nezaposlenih.
Zlata Gjungjenac v operi
Ljubljana, 6. maja V soboto je vladalo v operi izredno čustvo sreče in vseobcega zadovoljstva: gospa Zlata je zopet pela svojo slavno Travi at o ! Raznesle so se strašne govorice o tragediji izjemno priljubljene beograjske, a še zmerom predvsem naše, ljubljanske operne umetnice. Pa jo je zagledalo zveste ebčinst \ o pred seboj zdravo, čilo in veselo nasmejano. Ko se je dvignil zastor, je za-grmelo po operi viharno, brezkončno ploskanje. Prisrčno izražanje simpatij in spoštovanja je ginilo popularno pevko do dna duše in ji ostane pač neizbrisno v spominu kot eden najkresnejših doživljajev v vsi njeni umetniški karieri. Tolika ljubezen občinstva je najlepše, najbolj dragoceno, kai si sploh more želeti umetnik! — Gospa Zlata je bila zopet pevski in igralski odlična, topla in ginljivo pristna Violeta, ki je po vseh dejanjih žela uprav premiersko navdušeno priznanje in prejela seveda tudi cvetje.
Poleg nie je bil Izvrsten oče Germont naš vrli Janko in pa Franci v partiji Alfred. Vobče je bila predstava pod taktirko N. fitritofa prav dobra. Med občinstvom je bilo po ložah in v parterju mnogo Častnikov, ki so Gjungjenčevi in vsem solistom živahno ploskali. Gledališče je bilo prav dobro zasedeno. Fr. G.
DNEVNE VESTI
— Vsi brezposelni delavci in nameščenci se opozarjajo, da se v smislu prvotnega razglasa prijavijo pri Javni borzi dela v
Ljubljani najkasneje do 8. maja, ker sicer ne bodo deležni nobenih ugodnosti s strani oblasti, niti s strani zasebnih dobrodelnih ustanov.
—i Iz odvetniške službe. Advokat v Ljubljani dr. Josip Grabiovic je 22. aprila umrl. Za začasnega prevzemnika njegove pis ime je postavljen advokat v Ljubljani dr. Bogdan žužek. Advokatu v Gornjem gradu dr. Ernestu Rosini je bila dovoljena takojšnja preselitev pisarne v Logatec.
— Sodni tolmač za italijanski jezik. Ape-lacijsko sodišče v Ljubljani je imenovalo odvetnika v Ljubljani dr. Frana Skaborneta za stalnega sodnega tolmača za italijanski jezik na sedežu okrožnega sodišča v Ljubljani.
— Erjavec Fr.: Pouk kmetijstva v ljudski solL Izdaja Kmetijska zbornica v Ljubljani, 1941. Str. 48, cena 8 din. — Slovenci smo vso povojno dobo vse preveč brezbrižno in lahkomiselno gledali na visoko kmetijsko pasivnost Slovenije, kar se nam že in se nam bo še bolj otepalo. Bili smo tako brezbrižni, da spada danes Sir- "*ija med kmetijsko najbolj zaostale de. ' Evropi. Zato je bila med nekateri..u dobrimi določbami našega dosedanjega Ijudskošol-skega zakona gotovo najumestnejša ta, da se uvede pouk kmetijstva kot poseben predmet tudi v šole. Zal je pa naše šolstvu posvečalo temu predmetu vse premalo patnje, med nekaterimi šolniki je bilo pa opaziti celo odpor proti temu pouku. V pričujočem delu razpravlja šol. nadzornik Erjavec podrobno o tem vprašanju in prepričevalno dokazuje, da je pouk kmetijstva v šoli več ko umesten že iz pedagoških razlogov, iz narodno gospodarskih pa neobhodno potreben- To nam glasno k n žejo tudi prezanimivi grafikoni, s katerih vidimo naše veliko kmetijsko zaostalost Navaja tudi primeren učni načrt zanj. Po delcu, ki je dos'ej edino te vrste na našem knjižnem trgu. bo moral poseči pač vsak šolnik, zanimalo bo pa tudi vse druge, ki se v kakršnikoli obliki bavijo z našim kmečkim vprašanjem, zato ga vsem toplo priporočamo.
— Se vedno se igrajo s strelivom. Poročali smo že o številnih nesrečah, ki so se dogodile zaradi lahkomiselnosti preprostih ljudi zadnje čase; na deželi je še tu in tam precej zavrženega vojaškega streliva, ki ga ljudje pobirajo, raznašajo in silno neprevidno ravnajo z njim. Številne nesreče jih še vedno niso izučile. V ljubljansko bolnico je bila zopet prepeljana cela vrsta žrtev lastne neprevidnosti, ranjenih ob eksplozijah streliva. Iz Pij a ve gorice so pripeljali 33 letnega posestnika Janeza Serjaka, ki je bil ranjen od drobcev granate po obrazu. S Plešivca so pa prepeljali 40 letnega posestnika Ignaca Se-miča in njegovo 33 letno ženo Franjo: oba sta resno ranjena od granate. Od vojaške patrone je bil ranjen J. Fojar, 31 letni posestnikov sin iz Notranjih goric. — V bolnico so prepeljali še Janeza P oren to, 37-letnega posestnika iz Zavoglja, ki ga je nekdo zabodel z nožem v hrbet Iz Blagovice so prepeljali komaj leto dni starega posestnikovega sina Fr. Ziberta, ki si je zlomil nogo.
J-    Iz Ltobltaae
—lj PHiavite spremembe v številu družinskih članov! Ce še niste prijavili spre-memb v številu članov, nastalih po 1. januarju, storite to takoj na mestnem pre-skrbovalnem uradu. Odjaviti morate tudi začasno odsotne, če odsotnost traja nad 14 dni; odjave so obvezne. Sprejema jih mestni preskrbovalni urad v II. nadstropju Mestnega doma dopoldne,
—lj V mestnih skladišč h 110.000 kg bele moke. Poročali .smo že, da se je Kr. Civilni Komisariat zavrel z veliko skrbjo za preskrbo Ljubljane z moko. Včeraj je bilo v mestnih skladiščih že 110.000 kg enotne moke. Pekom so razdelili 17.C00 kg, gostinskim podjetjem pa 3000 kg moke
— lj Opozarjamo na samostojni violinski koncert, katerega bo izvajal naš rojak violinist Uroš Prevoršek v petek 9. t. m. ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. Glasbena Matica liublianska je povabila violinista Prevorška. da bo izvajal samostojni violinski koncert predvsem tudi zato. ker je izšel Uroš Prevoršek iz naših glasbenih zavodov, iz šole Glasbene Matice in iz ljubljanskega drž. konservatorija. Zadnja tri leta je užival violinski pouk v moistrski šoli znamenitega violinskega pedagoga A. Poltror.'e-ria v Milanu Sestava koncertnega sporeda mu da dovolj pril;ke. da pokaže svojo umetnost Na sporedu so dela Beethovna Paganfni?a Skerianca. Sama Hubada in Prevorška Pri ki n vir ju bo skladatelj L. M Skerianc. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice.
— li Predsedstvo snrHppjra kluba Ilirija r>bve<ča vse člane uoravn^ga odbora, da se bo vršila plenarna seja dane? ob 19.45 v klubovem tajništvu.
—lj Tečaj nerrsšči ie (dnevni in večerni oddelki! prične danes. Interesenti se zberejo ob 7. 7verer na zavodu rndi dogovora učnih ur. Informacije daje in spre1*wa prijave Trr'ovFko učilisrJe Christofo' zavod T iubljana, Domobranska c. 1 fon 43-82. (—)
—lj Za tečaj italijanščine se snre;emajo prijave še danes. Oddelki ob s *7 li 1 _>T. zvečer Treovskr učilišče Christofov učni zavod. Ljubljana. Domobranska cesta 15. telefon 43-82. (—)
—lj Prva obsodba v imenu nove oblasti. Ljubljansko okrožno sodišče je izreklo v petek prve obsodbe v imenu nove oblasti. Ker statistika kaže, da imajo sodišča največ opravka s tatovi, je bilo po verjetnostnem računu sklepati, da bo prvi, ki bo pred kazenskim senatom obsojen po novem, grešnik proti paragrafom, ki ščitijo javno in zasebno imovino. Tako se je tudi res zgodilo. Brezposelni mesarski pomočnik Franc Kovačič se je moral zagovarjati, ker je na ljubljanskem tovornem koio-lodvoru lani v oktobru izmaknil iz skladišča 40 praznih vreč in okrog 100 baterij za električne svetilke. Sodil ga je kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana BreLiha. Obtoženi France je priznal, da je ukradel v obtožnici navedene stvari. P-azprava je bila zaradi tega kratka. Državni tožilec g. Bogdan Lendovšek je predlagal kazen po § 316. k. z. Senat je obtoženca obsodil na podlagi oblasti, podeljene  od   Vrhovnega   poveljstva italijanskin
oboroženih sil, na 5 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za leto dni Stroški kazenskega postopanja so neizterljivi, povprečnine je bil obsojenec oproščen, ker je brezposeln in nima niti pare premoženja.
li Beograda so se Javl!I
Vsem pcizvedovalcem, ki stanujejo 'zven T ' me, sporoča Rdeči križ v L-ubliani, e naslednji njihovi sorodniki javili i. .ograda. \\«c:n onim poizvedovalcem pa, ki stanujejo v Ljubljani, bodo vsa pisma in poizvedovalne pole, dospela iz Beograda ali drugih krajev, dostavljena n« dom. Javili so se:
Ahačič Cirila, dr. Aranick; Fedor. Sanic Radomir, Barčič Julij in Marija, Batlč J\im
sti. Bizjakova Mara. Bombek Ivan;.. Buj> dič Miodrag. inž.. Dančevič Danilo. Dolent Vladimir, Furlan Marija. Gobec Elz.a. I Fani in Lado, Kaifež Vanda. Klančar Frančiška, Knežević Mara Angelina. Kotar An i Kožuh Ivanka.    Legat Helena.     Len. j Ivan. Mačkovšek Franjo, žena Mira in s m Andro. Mesno r Dana. Metlika Oskar, • Mežan  Franc   Miklavc  Julka. Mila:  \ t Manojlo,  O"   _-^a  Slavka.   Peric Darml:;.. Perovšek Julka. dr.. Perlot Vladimir. Priv. pek Mirni in Silva, Prodanović Ruža. Prlic Zivojin. Spužic Vladimir, prof. dr.. Sv< Malči, Slajpnh Lojze, Slokar Antonija, Tibet Jelka, Zaje Martin, Zore Ivan in Tončka, Zerjal Metoda.
Rdeči križ v Ljubljani opozarja tvoje« pogreSancev, naj ne nasedajo ponudbam nepoklicanih oseb, ki za denar ponujajo svoje usluge in pri tem izrabljajo ime Rde.
česa križa. Rdeči križ vrši svojo posredovalno službo brezplačno, objavlja sprejete podatke po časopisju in daje Informacij« v pisarnah na Gosposvetskl cesti št.. 2 m na Miklošičevi cesti št. 22b. Samo te objave so verodostojne.
cCotntea
K O T. E O A K Danes:   Torek,   6.   maja:   Janer. P^n#»-dikta.
DANAŠNJE PKIKEDITAF. Ktno Matica: Večne melodije. Kino Slosja: Frankensteinov sin. Kino Union: Boj za Himalajo.
naiRNT LEKARN K Danes:   Mr.   Leustek,   Resljeva   cesta 1, Bahovec. Kongresni trg  12 in Nada Ko-
motar, Vič, Tržaška cesta.
Naš? «!e*to!išce
DRAMA:
Začetek ob 19. uri
Torek. 6.: Komedija zmešnjav. Red P—*-mierski.
Sreda, 7.: Trideset sekund ljubezni. Red Sreda.
Četrtek, 8.: Komedija zmešnjav. Rod \.
OPEKA:
Začetek ob 19 uri
Torek. 6.: Madame Butterflv. Rrd Torek. Gostovanje sopranirtke Zlate Giuu-p;enčeve.
Sreda, 7.: Traviatn. Izven. Goste Zlate Gjunpjenčeve. Četrtek,  8.:   Faust.  Red Četrtek.
MALH OGLA
RAzno
Beseda 50 par. Davek posebej. NajmaniSi zneaeK 3.— din
REKONVALESCENTOM
je poživljajoča in krepilna pijača le »AMBROŽEVA MEDICA«
ki jo dobite le v MEDARNL Ljubljana, Židovska 6.     13. T.
MREŽE ZA POSTELJE
dobite najceneje v Komenskega ul. 34. — Izdelovanje posteljnih žičnih vložkov. 782
MF0RMAC
male oglase
v
,Slov. Narodu41
ker so najcenej&J
V*
&
13
Beseda L— din, davek posebej Najmanjši znesek 15.— din
IŠČEM MOTORNO KOLO
znamke DKW 200 cem, Štev. 96S039, evid. št. 2-4712, ki je bilo oddano komandi 37. peš. puka v Vel. Laščah. Najditelj naj sporoči proti dobri nagradi na: Mally Jernej. Sp. Log 7. pošta Nemška Loka pri Kočevju. 817
iooo Drv
nagrade dam onemu, ki mi najde kobilo fukso z žlorom 1358. F. šerko. Cerknica pri Rakeku.
S10
ISĆEM KONJA FIKSA
žig 525. zvezda, zadnja bela noga nad kopitom bela, za levim krečetom siva lisa., s komatom
in vozom (biro). Lepa nagrada. Šuštar, Ljubljana, Dolenjska c.
827
DVE STANOVANJI
v cetru mesta, prvo trisobno, prosto 16. maja, drugo štiri-sobno. prosto 1. junija (ena soba vhod s hodnika). Informacije: Prečna ul. 4. 822
DVOSOBNO STANOVANJE
s kopalnico oddam v St. Vidu blizu tramvaja.   Ponudbe pod
šifro »Nova vila*. 825
BAKER
medenino, svinec, staro ielezje in gumo plača najbolje METALI A«:, Gosposvetska c. 16 — tel. 32-88. 823
POHIŠTVO
Prodam več kosov kuhinjskega
pohištva in vsa popravila. Vsakovrstne stole — najceneje: ZORMAN — Breg 14. 828
Beseda Mi par   Davek po C hej Naimnniš' Kueapa N 1lr
PARCELO
na koncu Marmontove ulico n<l-dam za obdelavo. - Pojarnil.i: Soška ul. 7. &J3
SLUŽBE
tJeseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši mesoM s— din
MIZARSKEGA POMOČNIKA
za pohištvo sprejme za takoj Bitene Ivan, mizarstvo, Gosposka ul. 10. 824
KLIŠEJE
MOultAFIKA
ŠYFiTI>ANAM
Cicrre Mael:
41
■ 1
Roman
Dvoboj med Romainom in Reneem, ki ju je vezalo iskreno prijateljstvo in ki bi se moralo v kratkem utrditi še z novo vezjo, je mogel povzročiti samo strašen škandal. Kaiko bi mogel potem misliti na ženitev s Hermino? Ali bi mogla gospod in gospa La J?ougeraye sprejeti za moža svoje nečakinje njega, ki bi ga javno mnenje označilo kot ljubčka njune hčere, kar bi njun lastni zet prav s tem dvobojem potrdil?
Se nikoli ni zla usoda s toliko trdovratnostjo preganjala nedolžnih ljudi. A če je že Rene zakrivil nesrečo, ki ga je zadela tako nepričakovano — in kako neznatna je bila njegova krivda pri tem — je bila Hermina vendar samo žrtev, ki je zaslužila največje obžalovanje.
Ni se varala, ko je pogledala svojemu ženinu v mračno obličje. Ob tem pogledu je prestrašeno vzkliknila:
— Dvoboj se vam obeta, Rene, dvoboj z Romainom de Quelernom.
Ren^ ie seveda taiil. toda to mu ni nič ooma-£alo Hernrrna je takoi spoznala, da njegov »ne« ni t?sen in ur<*pr!gevaleri ob^n^m ie pa srxrzr>ala. da bi pri teb dveh možeh.*uža1**ruh v rpunem oo-no?ii n;?ps*r n* opravila Tn d->bro ve^o?. d« se jno^i v nori^bn'ri T*A.€&š£\  HHofefn se njihove ča-
sti, nikoli ne uklonijo, se je s polnim zaupanjem zatekla k božji pravičnosti in svoji lastni energiji. Njena prva skrb je bila pohiteti v Quelernovo rodbino.
Ko je Jeanne videla, kako prihaja Hermina vsa drhteča in razburjena, je takoj spoznala, da se je zgodilo nekaj važnega. Jeanne jo je obJ2la in Š2 preden je mogla vsa zasopla Hermina odložiti klobuk, jo je vprašala:
— Kaj je? Govori! Povej hitro, saj vid;š. kav.o sem prestrašena.
Hermina je nekaj časa lovila sapo, potem je pa odgovorila:
— Dvoboj sta si napovedala.
— Kdo? ... Romain ... in Rene?
— Da.
Globoka tišina je zavladala med mladima ženama.
— O jaz nesrečni ca!
S tem vzklikom se je zgrudila Jeanne v naslanjač in si zakrila obraz z rokami.
Strašna vest jo je bila tako potrla, da trenutno sama ni vedela, kaj se godi z njo, da-li se boi i za Renea ali za Rornaina. Hermina je pa molče stala o red nio. Slednjič je dejala:
— Tu solze nič ne pomagajo Jeanne. reSirt morava tista dva, ki tu ljubiva. Do tega dvoboja ne more in ne sme priti.
Kakor, da jo ie prešinila električna iskra, je Jeanne hitro vstala.
— Ne. ne more priti in ne priđe!
— Kal m*»lis storiti? — je vprašala Hermina.
— Kaj vem? Trenutno sploh ne morem nvsliti. Vem samo toliko, da ne bom dopustila, da bi prišlo do tega strašnega dvoboja, čeprav bi morala planiti mod nasprotnika, ko bi že prekrižala meče.
Nervozno drhteč po vsem telesu je iela tekati po sobi. Le tu pa tam so ji solze pritekle iz cči. Sklepala je roke ali pa jih razprostirala v praznino.
— Pomiri so, — jo je tolažila Hermina. rrzbur-iena prav tako kakor Jeanne. — Moliva, kajti nuno je nama potrebna božja pomoč v tej veliki stiski.
V naglici se je oblekla in si zakrila obraz z gostim pajčolanom, da bi skrila rdeče »bjokane oči in izraz strahu na svojem obrazu.
S Hermino sta odhiteli v cerkev. Kjer sta postavili blagoslovljene sveče na oltar Matere božje in sv. Ane. Potem sta pokleknili k ograji in se zatopili v dolgo, vročo molitev, med katero sta drhte-M od silne razburjenosti.
Ura ie bila šest. ko sta odšli iz cerkve.
— Pojdi z menoj, — je dejala Jeanne Hermini. Dekle ji je sledilo. Toda srce je Hermini močno
-itrioalo. Po glasu, r>o izrazu »in kretnjah ie spoznala, da se pripravlja Jeanne na nekaj važnega. Tn ni se zmotila.
Jeanni je nenadoma Sinila v glavo nova misel, kakor šine navadno Hudem v hudi stiski kot dobrodošlo rešilno sredstvo.
— Ali se je že vrnil gospod? — je vprašala ko ;e pn*S!a domov.
— T>a. miloalrVa — je odgovorila komornica.
— In ... kai dela?
— Odšel je zopet gori v svojo sobo, od koder ga še ni bilo na spregled.
Jeanne se ni zadrževala z novimi vprašanji. Odhitela je po stopnicah gori, Hermina pa za njo. Začutila je, kako ji je sestrična zasadila nohte v mehko dlan.
Ko sta prišli v Romainovo predsobo, se je Jeanne ustavila. Moči so ji bile odpovedale in saoa ji je zastala. Bilo ji je, kakor da se bo zdaj zdaj onesvestila. Henauria jo je morala podpreti
— Kaj hočeš storiti? — je vprašala HerTnina znova.
Nenadoma jo je obšel strah. Ustrašila se jr tesja, da je njena sestrična preveč razburjena. Vedela je, da je vedno nagnjena k uporabi nasilnih sredstev.
Zelo vljudno ie torej ponovila svoje vprašanje.
— Kaj nameravaš storiti?
— Molči! — je odgovorila Jeanne kratko — Molči, in ne vprašuj me! Moram zbrati nove mnčJ.
Zopet se je naslonila na steno, da bi n-1 nad'a
Ko se ji je vrnila prisotnost duha. je enortfičr» potrkala na vrata moževe sobo
Romain ni zaklical »prosto . Sam ie odprl vrat .
Jeanne je obstala na pragu kakor okamenela.
Romain de Quelem se ji je umaknil, kajti zagledal je bil za njenim hrbtom Hennino Jeann~ je zbrala ves pogum in stopila dva koraka naprej.
Naprej pa ni mogla. V glavi se ji je zvrtalo, opotekla se je in zakrilila z rokami do zraku B^a bi padla, če bi je ne bil prestregel Romain.
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran fl Z* upravo in inaeratni del lista Oton Chrtatof // Vsi v Ljubljani