Din<• ■K HEŠ «B 13B8 .H krompir, tako jedilni kot semenski, je pomembna gorenjska poljščina. Tako kot pretekla leta je tudi letos sorazmerno dobro obrodil, čeprav ga je dolgo pestila suša. Izkopavanje krompirja je ^ Gorenjskem v glavnem strojno. Posebno v ravnini se vedno bolj uveljavljajo kobajni za ruvanje krompirja, (jk) — Foto: F. Perdan Leto XXIX. Številka 63 .»tanovitelji: občinske konference SZDL in ^nice» Kranj, Radovljica, Škofja Loka Ur I1*.1* ~ IzdaJa Cp Glas Kranj. Glavni e<»nik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 13. 8. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Gasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Potrošnja narašča prekomerno Tudi gorenjskemu zdravstvu preti izguba v T?ko kot je polletna bilanca v vec,ni zdravstvenih regij v Slo-. n>ji pokazala primanjkljaj, po-~. kažejo, da gorenjska fdra vstvena skupnost pri tem ni izjema. Celotni dohodek v cik*^U ^e D*' v Prv*n se8tih mese-jj*1 celo nekaj večji od planira-B 8», saj se je nateklo v sklad od jnspevka iz OD družbenega in 8 8eonega sektorja nekaj več ®d8tev od planiranih. Vendar Pa višek natečenih sredstev ki .akor ne bo obliž za razpoke, V(J?n je v plan porabe napravila d* Potrošnja v zdravstvu, saj Unj^Deni dogovor o porabi na Ue družbenih dejavnosti ft t*°Voljuje porabo nad planom Slu*Kenega dohodka- Tako Je stv č druŽDeneKa knjigovod-ion JranJ že blokirala 6»9 mi,J-v 8|,i n' k* 80 se preveč natekla sin °* regijske zdravstvene *i}Pnosti. 8t'k Z Plfin8ke okvire pa so v še-l^j . Mesecih pogledali tudi izdat-U *n sicer za 2 odstotka. Če malo 8» ODneje pogledamo izdatke j. za zdravstveno varstvo, le- 80 večji od planiranih za 3,5 —-s Slavje **a Poreznu _pOREZEN - V nedeljo, 15. *vKusta, bo na 1622 metrov je8°kem Poreznu veliko slav-dop 8kovalci, ki bodo v ne-pj° prispeli na ta vrh, bodo bn spomin vseh padlih l^jjCev, ki so padli na tem dročju v zadnji sovražni p'enzivi v marcu leta 1945. ^Pravljalni odbor še posebej vabi na proslavo vse prežita borce XIX. slovenske l ^odnoosvobodilne udarne rer?ade Srecka Kosovela, Go-ko ega vojnega področja s 8k?jJandanti mest in partizanko 8traž» inženirskega bataci £a XXXI. divizije, borce in 81 .*viste iz ostalih partizanki al .enot» pripadnike terito-ft.alr»ih enot, tabornike, pla- '£ce in mladino, h^ *etek proslave bo v nede-!_ °b 11. uri. Na Porezen je (i* |°če Priti iz Selske doline rj Železnikov prek Davče), iz «j,pkna in še iz nekaterih dru-\t "smeri. Planinsko društvo t-erkna bo v domu narod-b 8a heroja Andreja Žvana-%k P,8a na Poreznu za vse obi-ly °Valce pripravilo okrepčilo. to« voljo pa bodo tudi spo- pn8ke značke. ^ ^reditelji zagotavljajo, da jjj v nedeljo na »prometnih b* * proti Poreznu tudi s ^j^etom vse v najlepšen 4oP Obiskovalci iz Selšk« ^j*1 ne bodo svoja vozila par V»„ * pri lovski koči ob 40 °žJu Porezna. Od tu pa je b-o-V^ha še slabo uro zmerne ^lioje. x -jg odstotka, je najbolj opazno večanje izdatkov za zdravila: v prvem polletju so izdatki za zdravila presegli planirano vsoto za 7,5 odstotka, kar pomeni, da so zavarovanci v šestih mesecih »pojedli« sedemmesečno porabo zdravil. Tudi za nekatere druge postavke je značilen višji odstotek za ambulantno in dispanzersko zdravljenje, specialistično in tudi bolniško. Pri tem je razmerje med bolnišničnim zdravljenjem v regiji in izven regije za sedaj ugodnejše, saj se v primerjavi s prejšnjimi leti odliv sredstev za bolnišnično zdravljenje izven regije zmanjšuje. Primerjava med občinami kaže, da je potrošnja v zdravstvu najbolj poskočila v kranjski občini in radovljiški, nekaj manj, a še vedno dosti čez planirano polletno potrošnjo, pa v tržiški in škofjeloški, najmanj pa so odstotek planirane potrošnje prekoračili v jeseniški občini; tu je tudi zabeležen izreden padec stroškov za boleznine in nadomestil za primer nesreče na delu, čeprav je ta občinska zdravstvena skupnost še lani v tej vrsti zdravstvene potrošnje prednjačila. Nobene posebne spremembe v tej potrošnji pa ni v tržiški občini, ki je bila tudi lani pri vrhu izplačil za boleznine in nesreče ob delu. V celoti pa so stroški za boleznine v gorenjski zdravstveni regiji v prvem polletju še pod planom, čeprav je stalež v zadnjih treh mesecih tega obdobja močno porasel in je le zaradi nizkega staleža v prvem tromesečju ostal v polletju še v planskih okvirih. Pričakovanja, da bi izvajalci zdravstvenega varstva lahko regulirali preveliko potrošnjo Glas neuvrščenih prek Iskre Združeno podjetje Iskra, največji jugoslovanski proizvajalec telekomunikacijske opreme, je za peto konferenco neuvrščenih v Colombu pripravilo večkanal-no telegrafsko napravo sistema VTG FM 20 za neposreden prenos informacij iz Colomba. Naprava, s pomočje katere se bodo od 16. avgusta dalje vesti s petega vrha v Sri Lanki vsak dan stekale v Beograd, omogoča istočasen prenos petih telegrafskih zvez in telefoto po enem telefonskem kanalu. Naprava je bila izdelana in pripravljena v rekordnem času in sicer v enem mesecu. To opremo proizvaja ZP Iskra že od 1969. leta in jo danes uporablja večina PTT podjetij v Jugoslaviji; poslužujejo pa se je tudi v elektrogospodarstvu. Vso opremo so razvili Iskrini strokovnjaki in jo tudi sami izdelali. M. K. zdravil, se vsaj v prvem polletju niso izpolnila. Če bodo stroški za zdravila naraščali še naprej, bo skupščina zdravstvene skupnosti na podlagi sklepa sprejetega v juniju morala ob tričetrtletju z rebalansom finančnega načrta stroške za zdravila pokriti iz drugih postavk. Obenem pa naj bi skupščina dala tudi odgovor na vprašanje, kje so vzroki, da kljub ukrepom za racionalizacijo potrošnje v zdravstvu, sprejetih že lani septembra in letos maja, potrošnja tako visoko preskakuje načrtovane okvire. Pri tem je treba omeniti, da sedanji izračuni temelje še na lanskih dogovorjenih cenah; po pogodbah med izvajalci zdravstvenega varstva in zdravstveno skupnostjo, ki bodo z veljavnostjo od 1. januarja letos podpisane se. ta mesec, bodo cene \erjetno nekoliko drugačne — proračun bo pokazal za koliko bo potem letošnjo potrošnjo treba popraviti — seveda navzgor. Obeta se torej nič kaj rožnata situacija v zdravstvu, še posebej zato, ker na osnovi enotnih izhodišč zdravstvo letos ne more povečati obseg dela za več kot 25 odstotkov lanskega plana. Zdravstvene usluge, ki bi te okvire prekoračile, bi ostale neplačane, kot se je deloma lani že zgodilo. L. M. MARIJAN BRECELJ OBISKAL SEJEM - Kranj, 12. avgusta - Predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marijan Brecelj je dopoldne z ženo obiskai XXVI. mednarodni gorenjski sejem. V spremstvu direktorja Gorenjskega sejma Alojza Okorna sije ogledal razstavne paviljone. Še posebno se je zanimat za dosežke naše pohištvene industrije in gradbeništva. Sicer pa sije po podatkih uprave Gorenjskega sejma do srede ogledalo letošnji sejem okrog 80.000 obiskovalcev. Še posebno popraševanje je na sejmu po barvnih televizorjih, beli tehniki in pohištvu; primanjkuje pa avtomobilov in kmetijskih strojev. Po nepopolnih podatkih je znašal promet na sejmu v šestih dneh okrog 60 milijonov dinarjev. Dobro tibiskan je tudi zabaviščni prostor. Posebno najmlajši so leseli vttženj z električnimi avtomobilčki v Luna parku, s katerim s<> .se /(-/<» prvič na sejmu predstavili domači prireditelji. Na sliki: Predsednik slovenske skupščine dj'.Marijan Brecelj na sejmu. — Foto: F. Perdan Sezonska razprodaja • Sezonska razprodaja KRANJ konfekcije, pletenin, majic in usnjene galanterije — otroške, ženske in moške 20—50 % V Globusu, blagovnici Kokra na Titovem trgu, prodajalni Tekstil, Gorenje in Mojca Kranj ter Slon Ziri od 15. avgusta do 19. septembra 1976 Še prosta mesta na TSŠ Kranj — Čeprav je bilo junija veliko učencev odklonjenih pri vpisu v srednje šole, je prostih mesl še precej. Te dni smo /vedeli, da vpisujejo tudi še na Tehnični tekstilni šoli v Kranju. V tkalskem in predilskem oddelku imajo še približno 20 prostih mest. Poklica tkalski in predli-ski tehnik sta zanimiva predvsem za fante. Om«-ni«'nih fehntlov tudi močno primanjkuje, zato vsak, ki se odloči za šolanje v teh oddelkih, lahko dobi tudi štipendijo. Stipendije za šolanje v tkalskem in predilskem oddelku so med drugim razpisali v kranjskih tovarnah IBI in v Tekst ilindusu, vendar jih do sedaj še niso uspeli podeliti, ker ni interesentov. -Ib XXVI. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 6. DO 16. AVGUSTA 51 Naročnik: r Traktorji za Indijo Industrija traktorjev in strojev iz Beograda bo do konca letošnjega leta dobavila Indiji 6000 traktorjev v vrednosti 21 milijonov dolarjev. To je samo del načrtovanih dobav v države v razvoju, katerih vrednost bi letos morala doseči 30 do 40 milijonov dinarjev. Sejalniki, •traktorji, rahljalniki, plugi itd. bodo na podlagi sklenjenih pogodb »odpotovali« v 21 azijskih, afriških in latinskoameriških držav, kjer imetijske mehanizacije izredno primanjkuje 970 študentov na titograjski univerzi Na vseh fakultetah univerze Veljko Vlahovič v Titogradu je vpis za šolsko leto 1976/77 od 5. avgusta do 5. septembra. Če se bo prijavilo več študentov kot predvidevajo, bodo kandidati morali opraviti sprejemne izpite, ki bodo od 10. do 15. septembra. Po sedanjem načrtu naj bi ekonomska fakulteta sprejela 200 rednih in 100 izrednih študentov, pravna 200 rednih ob 150 izrednih, tehnične 260 rednih in 60 izrednih študentov. Dobro z žitnih polj V Vojvodini in Slavoniji so z žetvijo končali, drugod pa so pospravili večino pšenice. Odkup poteka brez zastojev, dobri novici pa sta tudi, da je kvaliteta letošnjega pridelka odlična in da so se po rodnosti posebno izkazale domače sorte. Uspeh alpinistov Ljubljanska alpinista -Janez (iradišar in Ogot Hercog sta se vrnila is Francije, kjer sfa preplezala novo smer v ledenih višinah Pomte Helene V Grandes dorasses. Stena je po svoji težavnosti znana po vsem svetu. T o je eden naših največjih uspehov V Z a lunini h A Ifmh. Uspeh slovenskih glasbenikov Na letošnjih 27. dubrov niSkih poletnih igrah so slovenski glasbeniki s svojimi nastopi pri kritiki in obči usti it /)oželi velik uspeh. Na pri cm mestu je vsekakor pianistka Dubravka Tomšič, pa tudi Mitjo Gregorčič, Anton Nunut in Uroš Lajoiie so se dobro odrezali. 180 Titovih štipendistov štipendisti Titovega sklada iz Makedonije so izpolnili pri čakoianja. Od 115 štipendi stol' lani niti eden ni izgubi/ šo/s/.ega letu. Letos bodo po delili 180 novih štipendij, ki bodo (i 15(1 dinarjev večje kot so t>ilr luni. So pa letošnja />>■ rila ca dodelitev štipendij .s/ m.' •>/ kol so bila lani. Prazne sobe 1 .u'"1' ilalmutinske'nbuleje še okoli štirideset tisoč prostih ležišč :a gintte. Sap eč jih je r kam pili m privatnih sobah. Vnuku težišče puhivni zit hotel dnevno izgubo od 220 do 290 dinarjet'. Zato so ponekod že začeli zniževati vette, o. avgustu dalje pa bodo cene nižje ,>'<• za l'i ods/o/koi. Odškodnine za zamude Osmtte/. norega zakona o obveznmtih in pogodbah predvideva, da bo lahko vsak potnik zahteval odškodnino za zamudo, ki znaša icc kot eno uro. Prevoznikova blagajna naj bi ostala nedofak njena le v primeru, če bo zamudo poi z ročila tretja oseba ali lišju ni In. esenice Na Jesenicah zaključujejo z javno razpravo osnutka zakuha <> združenem delu. Ugotavljajo, da w <» njem razpravljali v organ i/a< ijah združenega dela. DO krajevnih in drugih skupnostih in da je bila razprava plodna in bogal«1 Razpravo o osnutku zakona o združenem delu so v jeseniški občini ludi zelo dobro pripravili, lako. da je bilo precej tehtnih pripomb na osnutek. ^ ^ Kranj Skupina delegatov za področje gospodarstva in zbora občin kranjske občine je konec minulega meseca na skupnem sestanku razpravljala tudi o programu ukrepov in akcij za postopno vračanje delavcev z dela iz tujine in za njihovo ponovno vključevanje v zaposlitev v domovini. Predstavnik Zavoda za zaposlovanje je pojasnil, da je na Gorenjskem trenutno le 522 nezaposlenih ali 0,7 odstotka od vseh zaposlenih. V letošnjem prvem polletju se je v tujini zaposlilo 5 oseb, vrnilo pa še jih je 38, od tega v kranjsko občino 12. Šest od slednjih še čaka na zaposlitev. Povedal je tudi, da na Gorenjskem lahko zaposlimo vse, ki se vračajo iz tujine, saj se je v minulih desetih letih z Gorenjske zaposlilo v tujini .'3224 oseb, od tega iz kranjske občine 1040. Več kot 50 odstotkov le-teh pa je iz drugih republik, a so bili pred odhodom v tujino zaposleni na Gorenjskem. Zaposlitev zanje na Gorenjskem je bila torej le odskočna deska za odhod v tujino. A. 2. Radovljica Namestnik predsednika izvršnega sveta radovljiške občinske skupščine Mihael Kozinc je v petek, 6. avgusta, sklical 57. redno sejo izvršnega sveta. Na seji so obravnavali in odločali o premoženjsko pravnih zadevah, o predlogu odloka o obveznem fluorografiranju, o soglasju za zaposlitev nad 5 do 7 delavcev pri samostojnih obrtnikih in o predlogu stališč glede obstoja kamnolomov v Lipniški dolini. V ponedeljek, 9. avgusta, pa so se v Radovljici sestali predstavniki tistih organizacij in temeljnih organizacij združenega dela, kjer se akcija za vpis posojila za ceste sploh še ni začela, nadalje predstavniki večjih organizacij združenega dela in predstavniki krajevnih skupnosti. Dogovorili so se, da je treba akcijo za vpis posojila za ceste povsod poživiti. A. Z. Krajevni praznik in 35-letnica streljanja talcev Letos 24. avgusta mineva že 35 let, ko so nemški okupatorji sredi vasi Ljubno ustrelili 5 talcev — domačinov iz Ljubnega in Posavca. Ljubno je bila ena izmed prvih vasi na Gorenjskem in v Sloveniji sploh, ki jo je okupator hotel pokoriti s streljanjem talcev. Dva dni prej so ge stapovci pobrali domačine po obrt nih delavnicah, v nedeljo pa so jil pripeljali nazaj i/, begunjskih zaporov in jih. privezane h kolom, pred gasilskim domom post relili. Komaj 4 mesece po zasedbi naših krajev so Nemci pokazali svoj pravi namen: s terorjem ustrahovati naš narod. »Randitendori'<> Ljubno so imeli zelo na piki, saj je prva skupina Ljuhenčanov odšla v partizane takoj ob napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo. Posledica streljanja talcev je bila, da je odšla \ partizane nova skupina. '/, naiaščan jeni terorja je naraščal tudi odpor m padali so novi talci, padali so borci in v taboriščih umirali internirane!. Na spomeniku v Ljubnem je vklesanih -H) imen vaščanov i/. Ljubnega. Posavca in Praproš. Naselje Oloče. ki je tudi sestavni del KS Ljubno, ima imena svojih H padlih vklesana na spomeniku na Dobravi. Izmed okrog 7IM) prebivalcev omenjenih štirih naselij v začetku vojne je ^ padlih za svobodo velika žrtev. KS in družbenopolitične organizacije Ljubnega, Oio«'. Posavca in Praproš so pripravile obsežen program praznovanja. Prireditve se bodo vrstile od četrtka,. 19. avgusta, osrednja proslava pa bo v soboto. 21. avgusta, ob 19.30 pri domu Partizana ali ob slabem vremenu v njem. F. Cvenkel Spomenik padlim za stubodo 1 Ljubnem. . vklesanimi 40 imeni 1. Ljubnega. Posaiea in Praproš -Foto: F Cienke/ Poziv udeležencem stavk! Prihodnji mesec bo v Savskem logu v Kranju osrednja slovenska proslava v počastitev 40-letnice stavk tekstilnih in gradbenih delavcev. Ker bi radi čimveč /.vedeli o štrajkih od neposrednih udeležencev in spomine objavili v Glasu, prosimo vse, ki so sodelovali v štrajkih, da sporočijo v naše uredništvo točen naslov in v kateri tovarni so delali. Veseli bomo tudi naslovov kmetov in obrtnikov, ki so pomagali /.hirati hrano za delavce. Naš naslov je: ČP G las. Kranj, l'lica Mode Pijadeja I Sovjetski gost v Radovljici j Radovljica 1'ivi sckretai KI' Azerhejdžana m kandidat za člana poli (biroja KI' /SSL Vlijev Gajdai 1/ Hakuja, ki je bil / duplino na od dihu v Sloveniji, te 28 m julija mudil t udi v radov 11 is|s 1 ol> Komisija za medsebojna razmerja trgovskega podjetja Peks Škofja Loka objavlja na podlagi 8. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu podjetja Peks naslednja prosta učna mesta: 1. slaščičarja v obratu slaščičarna 2. več natakarjev v poslovalnici Homan Kandidati morajo imeti končano osemletk0. Kandidati naj pismene vloge skupaj z zaključnim spričevalo1*1 8. razreda pošljejo v 15 dneh od dneva objave na nasl°V Proizvodno trgovsko podjetje Peks Škofja Loka, Kidričeva C 53» splošna služba. OZD Elim Jesenice, Hrušica proda po sklepu DS sledeča osnovna sredstva: - tovorni avto IMV austin tip SB kamioncJ: 1500 kg - 5 oseb letnik izdelave 1971' Ocenjena vrednost 15.500 din. Avto je registriran za leto 1976, vend»r brez tehničnega pregleda. ^ - elektro motor RK tip OR 93 N4, 13,5 380 V, 1460 obratov/min. Ocenjena vrednost 1800 din. - - elektro motor AEG 3,7 KW, 380/220 V, 57» obratov na min. Ocenjena vrednost 40u din. Ogled predmetov bo v torek, 24. avgusta 1976. Interesenti naj P^^L svoje ponudbe do 25. avgusta 1976. Odpiranje ponudb družben sektorja bo 25. avgusta 1970 ob 9. uri. ostalih ponudb pa ob 10. uri. i--^ Premalo kmetov v Zvezi komunistov Lani smo ob pospešenem sprejemanju v Zvezo komunistov Slovenije sprejeli v partijsko organizacijo le 12 kmetov. Že ta Podatek je bil dovolj,' da je predsedstvo ČK ZKS terjalo učinkovitejše sprejemanje kmetov v Zvezo komunistov. Opozorilo Predsedstva slovenske ZK pa ni bilo prvo. Enaka zahteva je bila Postavljena tudi na '5. seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. . V Sloveniji so občine, v katerih Je več kot tisoč kmetov, kot na Primer Ljuhljana-Šiška, Šentjur ln Vrhnika, pa v Zvezi komunistov ni nobenega kmeta. Izstopajo le občine Koper, Nova Gorica lr» Sežana, medtem ko je v nekaterih izrazito kmetijskih slovenskih občinah med kmetijskimi Proizvajalci le nekaj deset komunistov. Nič čudnega ni, če Slovenja v tem pogledu zaostaja za drugimi republikami in pokraj* nami. »Gorenjska slika« na tem podaju ni drugačna. Le redki zasebni kmetovalci imajo članske ,2kaznice Zveze komunistov Složnije. Zato ne kaže preslišati "Pozoiila predsedstva CK ZKS. "a je treba tem vprašanjem po* svetiti večjo pozornost tudi v bližnji razpravi o kmetijski politiki. 0 tem ne smejo razpravljati Je osnovne organizacije ZK po krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, ki delujejo v kmetijstvu, temveč tudi občinske konference ZKS. Spreje Rl&nje v ZKS se ne sme spreme niti v »vabljenje ali novačenje«, temveč se mora začenjati v družbenopolitičnih organizacijah, organih samoupravljanja v kme-ti)skih organizacijah združenega oela in obratih za kooperacijo, št Posebno pa v društvih in interes ruh dejavnostih, ki. jih iia pode Ze'ju ni malo. Ugotavljati in spoznavati je treba, kateri kmetjt ^aslužij0 sprejem v Zvezo komu-i nistov in kdo je to že dokazal in i dokazuje z vsakdanjim, delom ter Ponašanjem. Postopek za sprejem Je pogosto predolg. Napak pa tudi ne bi bjlo, če bi posamezne komu niste zadolžili za delo na tem Področju. -jk PLAMEN GRADI NOV OBJEKT - Slovenske železarne - Tovarna vijakov Plamen v Kropi gradi ob tovarni nov objekt, v katerem bodo v pritličju garaže, elektro delavnica, mehanična delavnica Ln mizarska delavnica. V prvem nadstropju pa bodo pisarniški prostori. Gradnja bo veljala prek 3 milijone dinarjev. — C. R. — Foto: F. Perdan Stanovanja za upokojence Jesenice — V jeseniški občini je okoli 42(X) upokojencev, od tega jih je slaba polovica starostno upokojenih, po četrtino pa jih je ali invalidsko upokojenih ali družinskih upokojencev. V Sloveniji pride upokojenec na J aktivne zavarovance in tudi v jeseniški občini na tri aktivne zavarovance en upokojenec. V prihodnjem obdobju se bo število upokojencev povečalo, računajo, da bo starostnih upokojencev vsako leto več za J odstotke, invalidskih in družinskih upokojencev pa za okoli 4 odstotke. Tako bo predvidoma v letu 1980 v občini Jesenice okoli 5100 do 5200 upokojencev, od tega 2400 starostnih, 1200 invalidskih in nekaj manj kot 1000 družinskih. /© ljubljanska banka Popravek Razpis osnovne šole A. T. Linharta Radovljica *a delovno mesto UČITELJA ZE-ZG yelja za določen čas in ne za nedoločen kot je bilo pomotoma objavljeno v torek, 10. avgusta 1976. Nov obrat Knjigoveznice in tiskarne v Radovljici Radovljica — Praznik radovljiške občine je 41-članski delovni kolektiv Knjigoveznice in tiskarne Radovljica počastil s svečano otvoritvijo novega objekta v podaljšku stare knjigoveznice, v katerem je obrat tiskarne, ročne in strojne stavnice s sodobnimi stroji, pomožnimi in sanitarnimi prostori v skupni površini 350 kvadratnih metrov. Na terasi na vrhu objekta so dobili tudi okrog 180 kvadratnih metrov parkirnih površin. Vsa dela je do marca kvalitetno opravilo SGP Gorenje Radovljica. Dela so veljala 2,5 milijona dinarjev, ki jih je kolektiv zagotovil iz lastnih sredstev. Svečana otvoritev je bila v soboto, 7. avgusta, dopoldne, ko so si tudi občani lahko ogledali vse obrate podjetja. JR Blago si lahko nabavite tudi na potrošniška posojila do d milijone S din /. 10 'i pologom brez porokov. Nlercator Obiskovalci Gorenjskega sejma! Ko se odločate za nakup strojev za gospodinjstvo, £V aparata v črno-beli ali barvni tehniki, peči, Stedil-nika, ^gospodinjskega strojna, potem si oglejte razstavljeno blago, ki ga razstavlja in prodaja po konkurenčnih cenah s posebni-sejemskimi popusti Mer-cator v svojem razstavnem Prostoru v hali C. Vsem pa priporočamo ogled in nakup dnevne sobe priznane tovarne DIP Otočac, katero razstavljamo v hali B. Izredno ugodna in nizka cena, kvaliteta izdelave in ugodnost hitre dobave so porok vašega zadovoljstva. potrošniki, v času sejma pri nakupu {>laga bele tehnike, TV aparatov in pohištva v naši blagovnici v Tržiču enaki Popusti in ugodnosti kot na samem <*ejmu. jjjercator vas pričakuje! Na svidenje pri Mercatorju! podružnica Kranj enota škofja Loka objavlja prosto delovno mesto blagajnika dinarsko valutne blagajne v Ekspozituri Gorenja vas Pogoji ekonomska srednja šola leta delovnih izkušenj. ali gimnazija in tri Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom Rok za sprejem pismenih prijav z življenjepisom m dokazili o izobrazbi je 8 dni po objavi. Prijave sprejema oddelek splošnih poslov v Ljubljanski banki, podružnici Kranj, enoti Škofja Loka Med pravicami, ki jih imajo zavarovanci, je daleč najbolj pomembna pravica do pokojnine. Tako so v minulih letih izplačali na Jesenicah upokojencem za 81 milijonov dinarjev na leto in tudi v prihodnje bodo morali prilagoditi pokojnine spremembam v življenjskih stroških ter na ta način zadržati realno vrednost pokojnin. Posebno pozornost bodo morali v prihodnjem obdobju posvetiti reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev. Zdaj so oblikovali pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja stanovanjski sklad. JO odstotkov vrednosti tega sklada namenijo za solidarnostno stanovanjsko gradnjo, ostali del pa za gradnjo in za nakup stanovanj za upokojence. S predvidenimi sredstvi bi lahko letno zgradili ali kupili 14 manjših stanovanj za upokojence. Ena pomembnih nalog skupnosti bo v prihodnje tudi skrb za rehabilitacijo in zaposlovali ji- delovnih invalidov. Pri tem je občina Jesenice že danes ena izmed najbolj uspešnih v Sloveniji, saj ima zaposlene vse delovne invalide. I). S. Dražje znamke Od 7. avgusta veljajo nove poštne tarife za navadne pisemske pošiljke in dopisnice v notranjem prometu. Za navadna pisma do 20 gramov teže je potrebna znamka za 1,5 dinarja, od 20 do 50 gramov znamka za 2 dinarja, za običajna pisma z več kot 50 grami teže, za vsakih nadaljnjih 50 gramov še znamka za 0,25 dinarja. Dopisnica velja 1 dinar. -lh Gorenjska brigada na Brkine V torek, 10. avgusta, so gorenjski brigadirji odšli na republiško mladinsko delovno akcijo Brkini 70, kjer bodo ostali do 28. avgusta. Tudi ta brigada nosi ime Jeseniško-hohinjski odred, sestavlja pa jo devetnajst brigadirjev z Jesenic, devet iz Škofje Loke, deset iz Kranja, devet iz Tržiča in šest iz Radovljice. Nosilec brigade je olninska konferenca ZSMS Jesenice, pokrovitelj pa Splošno gradbeno podjet je Sava Jesenice. J. R. V Kropi 33 novih stanovanj Kropa — Gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice je začelo graditi maja leta 1975 v Kropi stanovanjski blok. v katerem bo X\ stanovanj. Zgrajen bo oktobra letos. Stanovanjska površina 10 dvosobnih stanovanj s kabinetom, osmih dvosobnih stanovanj, desetih garsonjer, dveh enosobnih stanovanj, dveh dvosobnih mansardnih stanovanj in enega enosobnega stanovanja bo znašala 1095 kvadratnih metrov. Gradnjo novega bloka financirajo Plamen, stanovanjska zadruga Iskra in stanovanjska skupnost Radovljica. V bloku bodo tudi poslovni prostori PTT iz Kranja. Predračun za stanovanjsko poslopje brez zunanje ureditve znaša 9,067.137 dinarjev, po dokončanju vseh del pa bodo stroški dosegli i(),294.02J dinarjev, ('ena kvadratnega metra je le 6070 dinarjev, kar priča o ustreznosti projekta ter dobrem sodelovanju med investitorjem in izvajalcem del. Z dograditvijo tega stanovanjskega bloka, lanskim popravilom trgovskega lokala, načrtovano izgradnjo gasilskega doma in športnega igrišča bo del Krope nad sindikalnim domom urejen. C. R. Celodnevna šola že letos SOVODENJ - Na celodnevno šolo so se v Škofji Loki začeli pripravljati že več kot pred letom dni. Odločili sb se, da na celodnevni pouk ne bodo prešli na kateri od petih centralnih šol, temveč, da bodo začeli novo organizacijo pouka uvajati postopoma na podružničnih šolah. Vse te šole so namreč izredno prostorne in jih bo treba za potrebe celodnevne šole le obnoviti. Predlagali so, naj bi najprej začeli s celodnevnim poukom na šoli v Javorjah ali na Sovodnju in končno so se odločili za slednjo. Ta teden so šolo v Sovodnju začeli obnavljati. Obnovili bodo vse učilnice, napeljali centralno ogrevanje in nov vodovod, uredili kuhinjo in igralnice ter sanitarije. Ta dela bodo škofjeloško Kovinotehna iz Celja — blagovnica »Fužinar« z Jesenic - je že stalni gost na vsakoletnih gorenjskih sejmih. Za letošnji XXVI.poletni gorenjski sejem pa so člani tega delovnega kolektiva za obiskovalce sejma pripravili še posebna presenečenja. Zato na letošnjem XXVI. gorenjskem sejmu v Kranju velja obiskati njihov paviljon. Kajti vsak obiskovalec sejma si lahko pri nakupu pri Jeseničanih prihrani lep kupček denarja. Tudi pri mešalcih za beton, kar več vrst jih imajo na izbiro, namreč nudijo pri celjski Kovinotehm, blagovnici »Fužino>\ i. da/en popust. — Foto: F. Perdan izobraževalno skupnost veljala 1,5 milijona dinarjev. Ker pa dela zaradi nepredvidene zakasnitve začetka del ne bodo končana do začetka šolskega leta, bodo učence mesec ali dva vozili na centralno šolo v Gorenji vasi. Šola na Sovodnju je štiriraz-redna in jo obiskuje približno 40 otrok. Precej je med njimi še kmečkih otrok iz okoliških hribov in vasi, vse več pa je tudi otrok iz delavskih družin, saj se kraj v zadnjem času hitro industrijsko razvija. Na šoli poučujeta dva učitelja, ki pa dela v celodnevni šoli najbrž ne bosta zmogla sama. Zato bodo zaposlili še vzgojiteljico. Zamisel, da bi na Sovodnju kot prvi v občini prešli na celodnevni pouk, so podprli tudi krajani. Obnova šole je to poletje že druga velika naložba v tem majhnem kraju na koncu Poljanske doline. Pred dobrim mesecem so začeli graditi tudi nove prostore tovarne Termopol — največje delovne organizacije na Sovodnju. L. B. 215 novih stanovanj Delavci gradbenega podjetja Me-grad, TOZI) Gradles Medvode gradijo v novi stanovanjski soseski MeS 7 v Preski dva stanovanjska stolpiča z. 215 stanovanji, ki bosta vseljiva v juniju, oziroma v novembru prihodnjega leta. Kvadratni meter stanovanjske površine bo veljal 6080 dinarjev. Prednost pri nakupu so imele temeljne organizacije združenega dela iz Medvod, vendar so odkupile le četrtino stanovanj. Podpisan je bil samoupravni sporazum o usmerjeni gradnji v soseski, ki bo prvo tovrstno urejeno naselje, saj bodo v drugi fazi zgradili tudi vrtec in trgovino, vse ceste in parkirne prostore asfaltirali, celotno naselje pa bo imelo centralno ogrevanje. -fr Polovica strokovnih kadrov se šola naprej Na Gorenjskem je 14 različnih oddelkov štiriletnih srednjih šol. v katerih je letos diplomiralo :((•_> dijakov. vetldai pa je .">8 diplomantov doma i/, drugih slovenskih krajev; na sredlijih Šolah i/.veii gorenjske regije pa je letos diplomiralo fte III diplomantov Tako naj hi celotno število diplomantov / Gorenjske letos bilo okoli I7i) Predpostavlja se. da bi se tudi diplomanti, ki so se šolah izven regije, ker jih par gorenjske šole niso mogle sprejeti, želeli zaposliti na gorenjskem področju. Število potreb po delavcih s srednjo strokovno izobrazbo, podatke zbira služba skupnosti za zaposlovanje Kranj, pa za letošnje leto kaže. da so organizacije združenega dela i:t zasebni sektor prijavile 7">() delavcev več kot v letu 1975). V gospodarstvu družbenega sektorja tako predvidevajo 2-odstotno letno rast zaposlenih (skoraj 1400 novih delavcev), v negospodarstvu pa se je pokazala potreba po približno 200 novih delavcih. Ob upoštevanju zasebnega sektorja bi za realizacijo srednjeročnega programa potrebovali v občini nekaj manj kot 1600 dodatnih delavcev, kar predstavlja 2,2-odstotno letno rast zaposlenosti. Ugotavljajo, da bodo potrebni predvsem notranji strukturni premiki prebivalstva, ker z. naravnim prirastom predvidevajo le 180 na novo zaposlenih (priselju jejo se predvsem aktivni prebivalci, odseljujejo pa družine). Ugodna starost-i na struktura v prihodnjih letih naj bi omogočila 300 več zaposlenih moških in 500 več zaposlenih žensk. Tako bo odstotek zaposlenih žensk višji. Dotok delavcev iz drugih republik bo še vedno pomemben vir novih zaposlenih, vendar pa postopoma že računajo na nekoliko manjši priliv ali celo na vračanje delavcev, ki so v občini že zaposleni, predvsem zaradi večjih potreb gospodarstva v njihovih republikah. Zato niso predvideli več kot 250 novih stalno naseljenih delavcev, saj je znana njihova precejšnja fluktuacija. S pospešeno gradnjo družinskih in samskih stanovanj bi tudi ta pereč problem omilili. Tako bo na Jesenicah leta 1980 primanjkovalo kljub izdatnemu povečanju na novo zaposlenih še vedno okoli 270 zaposlenih. Zato bodo predvsem poskrbeli za zaposlovanje žensk, tistih, ki po 24. letu starosti zdaj še niso zaposlene ter v skladu z. možnostmi ustrezno prilagajali tudi delovna mesta. Pomemben ukrep za izhod iz nezavidljivega položaja pa bi bilo tudi prizadevanje, da bi bile priselitve v občino večje kot izselitve. D. S. Cestni problemi Jesenice — V jeseniški občini je najpomembnejša cestna povezava magistralna cesta, ki poteka skozi gornjesavsko dolino in prek vse jeseniške občine. Prav zdaj je v rekonstrukciji, v temeljiti obnovi, kajti bila je preozka in že preveč dotrajana. Magistralna cesta povezuje s sosednjima državama Italijo in Avstrijo, na njej poteka ves promet od potniškega, tovornega, lokalnega, tranzitnega, turističnega in regionalnega. Promet vsako leto narašča in zato je zanimiv podatek, da je bila leta 1970 na glavni cesti Jesenice — Ljubljana povprečna dnevna obremenitev 49J7 vozil, v letu 1973 pa že 0168 vozil. Izgradnja predora skozi Karavanke, ki se načrtuje v naslednjem petletnem obdobju, je izrednega gospodarskega pomena ne le za jeseniško ol>čino. Gorenjsko, temveč za vso Jugoslavijo. Izgradnja predora je predvidena tudi v srednjeročnem programu rekonstrukcij in gradenj republiške cestne mreže za obdobje 1970 do 1980. Predor naj bi dokončali v letu 1982 med Hrušico in Mojstrano, dolg naj bi bil okoli 7 kilometrov, širok 9 metrov in z dvema pasovoma, zagotovil pa naj bi promet 18(X) motornih vozil dnevno v vsaki smeri. Čeprav financiranje predora še ni dokončno določeno, naj bi denar zbrali iz sredstev mednarodnega finančnega konzorcija, ob pomoči mednarodne banke za obnovo in razvoj ter i/, sredstev evropske investicijske banke. Republiška skupnost za ceste pa je v svojem srednjei(xmem programu predvidela na jeseniškem območju še novo obvoznico pri Podkorenu, ki naj bi jo dokončali še letos, ureditev magistralne ceste Mojstrana —Kranjska gora, manjše rekonstrukcije in razširitev ceste Podkoren — Rateče — državna meja in Mojstrana —Jesenice, modernizacijo makadamske ceste Kranjska gora —Vršič, rekonstrukcijo makadamske ceste Javornik —Gorje, obnovo ceste Žirovnica —Begunje, rekonstrukcijo ceste zahodno od Jesenic na obvoznici Hrušica ter ce"ste M ojstrana — V rata. V prihodnjem obdobju naj bi uredili tudi avtobusna postajališča, »črne t(x^ke« ter parkirišča, občinska skupščina pa bo poskrbela v okviru svojih finančnih možnosti še za ostale ceste in poti na jeseniškem območju, D. S. Najbolj iskani poklici Iz glasila 2ELEZQR NOVA HLADNA VALJARNA PRED OTVORITVIJO Na Beli pri Jesenicah, piše jeseniški Zelezar. glasilo delovnega kolektiva jeseniške železarne, končujejo z zadnjimi gradbenimi deli pri izgradnji nove hladne valjarne. Začeli so jo graditi pred štiridesetimi meseci, zdaj pa opravljajo zadnja dela. Pripravljalna dela za začetek proizvodnje so zelo obsežna, najpomembnejše naloge pa so vsekakor v kadrovanju delovne sile, v nabavi pomožnega materiala in orodij ter v izdelavi interne dokumentacije Tudi samoupravna orga". .iranost obrata poteka po predvidenem programu, saj bodo v kratkem ustanovili štiri samoupravne delovne skupine ob sedanji, ki je že organizi rana. Ko bodo vse naprave testirane, bodo na Beli začeli s poskusno proizvodnjo. Naložba v hladno valjamo ji ena največjih naložb jeseniške želez.irne nasploh. Omogočila bo. da bo z lese nit prihajalo Še več kvalitetnih jekel na domači in na tuji lig Dokaj stalna gospodarska struktura gorenjske regije potrebuje tudi iz leta v leto dokaj stalno strukturo delavcev. Prav zato že nekaj let ostaja bistveno nespremenjena lista poklicev, ki predstavlja za gospodarstvo skoraj kronično pomanjkanje. Služba zavoda za zaposlovanje Kranj ugotavlja v analizi, ki jo je pripravila Joži Puhar-Kranjc. da gospodarstvo v zadnjih štirih letih neprestano javlja potrebe po tehle poklicih ozkega profila: gozdarski delavci, gradbeni delavci, talilci pri SM pečeh, talilci pri plavžih, pomožni gostinski delavci, šivalei gornjih delov obutve in drugi delavci. Tudi lista poklicev širokega profila velja tako za letos kot z manjšimi spremembami že nekaj let nazaj. Najbolj iskani poklici so natakar, kuhar, ključavničar, tesar, zidal, prodajalec, strojni ključavničar, strugar itd Na novo pa so letos bolj iskani poklici kot so izvlačilci žičnih profilov, krojači ženskih oblek, gasilci in dimnikarski delavci. V skupim iskanih poklicev profila tehnik pa predu jači jo: ekonomski tehnik, st rnjni rebri" -,: ;" 1 sestra, administrativni tehnik, miličnik, gradbeni tehnik, programer itd. Med poklici z višjo strokovno izobrazbo pa so med najbolj iskanimi ekonomisti, razredni učitelji, ekonomist i-komercialist i. višji upravni delavci, višje medicinske sestre itd. Iskani poklici z. visoko strokovno izobrazbo pa so tile: dipl. ekonomist, dipl. pravnik, dipl. ing. elektrotehnike, dipl st rojni ing., itd. Ze bežen pregled najbolj iskanih poklicev daje videz, da so v gorenjskem gospodarstvu najholi iskani poklici raznih tehničnih smeri, uporabni v neposredni blagovni proizvodnji, njeni pripravi in vodenju! Seveda pa so še vedno močno pomembni tudi poklici, če sodimo le po po-praševaniu. ki sodelujejo pri menjavi blaga, finančnem poslovanju ter normativnem urejanju odnosov, Sein lahko štejemo še poklice pomembne v turizmu in prometu Meti ostalimi sicer nekaj manj iskanimi poklici pa izstopajo medic uiski poklic i ter področje vzgoje m izobraževan i i Lfch Zamrzovalne skrinje lahko kupite na sejmu od 6. do 16. avgusta Delavci Cestnega podjetja Kranj so tudi na drugem delu rekonstrukcij* magistralne ceste položili asfalt. - Foto: Blenkuš TZE " * Kranj Kmetovalci! V nedeljo, 15. avgusta 1976, bodo demonstracije z novim silaznim kombajnom SIP Šempeter. Pričetek demonstracij bo ob 9. uri dopoldan. Zbirališče — Kranj, Jezerska cesta 92 a (po domače pri Krču). Pridite in si oglejte sami, kako dela ta stroj. Posredujemo prodajo naslednjih karamboliranih vozil: 1. osebni avto ZASTAVA 101 leto izdelave 1974, prevoženih 77.400 km, začetna cena 22.000 din. 2. osebni avto ZASTAVA 101 leto izdelave 1973, prevoženih 41.000 km, začetna cena 18.000 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 18. avgusta 1976, do 12. ure. Zavarovalnica Sava PE Kranj Obiščite nas na Gorenjskem sejmu K Veletrgovina ŽIVILA Kranj Zastopamo priznane proizvajalce špecerijskega blaga in pijač ŽITO KOESTLIN PODRAVKA FRUCTAL ALKO — MIRNA — DANA — GROČKA — MARKETING Lfch Škofja Loka Posebno pa vam priporočamo obisk paviljona »Planika« na zabaviščnem prostoru, kjer točimo prvovrstno Union pivo Veletrgovina ŽIVIL.A Kranj K Poslužujte se tudi storitev, ki vam jih nudimo v številnih prodajalnah in gostinskih obratih na Gorenjskem ter v centralnem skladišču Naklo. Veletrgovina Živila Kranj TOZD VELEPRODAJA TOZD MALOPRODAJA TOZD SLAŠČIČARNA-KAVARNA Kranjski likovniki v Prešernovi hiši Razstava domačih likovnih delav-c?v ob letošnjem občinskem prazniku, pomeni po razmerno dolgem Presledku pomembno prezentacijo ?°sežkov naših kranjskih slikarjev Hi kiparjev. I £e se ozremo dve desetletji nazaj, 'fthko ugotovimo pomemben napredek v razvoju likovnega življenja v na&em mestu. Ugotavljamo ga po Ve»ikem porastu števila likovnih Ustvarjalcev pa tudi po deležu, ki ga p*a Kranj v likovnih prizadevanjih °renjske in ostale Slovenije. Raznolikost likovnega izraza, ki ^Ka od realističnih tendenc preko v abstraktnost obrnjenih hotenj na n°va pota sodobnega likovnega izra-*a> je^ na kranjski razstavi dobro •dna in nam dokazuje kako spontano se razvijajo ustvarjalne tendence v naši likovni sredini in kako 86 močnejša postaja želja po večji Povezanosti med ustvarjalci, želja R° 8kupnih nastopih ne samo v g rar»ju, temveč tudi zunaj meja na- e8a mesta in našega regionalnega Prostora. Na razstavi je zastopanih 14 slikarjev in 3 kiparji. Boris Sajovic se nam to pot predstavlja s plastično okrepljenima ženskima aktoma, ki pripadata obdobju iskanja in poudarjanja voluminoznosti v kiparjevi mali plastiki. Ta usmerjenost se v zadnjem času umika bolj lahkotni, lirično občuteni figuraliki in še posebej drobni živalski plastiki. Pri Jožetu Erženu moramo omeniti oblikovno in izrazno privlačni portret po renesančnem vzoru v emajlirani terakoti in lastni portret v ka-rarskem marmorju, ki ga zaradi njegove enostavne pa vendar psihološko prepričljive zasnove lahko uvrstimo med kiparjeva najboljša dela. Doro Novšak-Cimerma-novo poznamo že izpred let po njeni impresivni upodobitvi Jakopiča. Njen Milan Vidmar, s katerim se to pot srečujemo na razstavi, je zasnovan kot portret monumentalnih mer. Tako kot Jakopičeva je bila tudi Vidmarjeva razgibana fiziogno-mija za Novšakovo privlačna tema. Enkratnost upodobljenčevega izraza ?~ razstavi kranjskih likovnikov se je predstavilo 14 slikarjev in 3 kiparji, .uradi odsotnosti so izpadla dela Milana Gogale, Franca Feldina in Borisa pauriča, kipa jih kranjsko občinstvo pozna iz vrste preteklih predstavitev. -*<>*<>■■ F. Perdan Otvoritev razstav in koncert V Kranju bo drevi ob 18. uri v galeriji v Prešernovi hiši otvoritev razstave grafičnih de) Velimirja Matejiča iz Beograda. . V galeriji v Mestni hiši pa bo ob 18.30 otvoritev male retrospektivne razstave del akademskega slikarja Aladina Lanca iz Kamnika. , Ob 19. uri bo v Renesančni dvorani koncert, katerega program bodo izvajali: Marinka Keber, mezzosopran, Franc Avsenek, viola in ^eon Engelmen, klavir. P. L. Razstava mehiških mask V nedeljo so v muzeju na gradu Goričane odprli razstavo mehiških rnask iz zbirke ing. Viktor Jose Moya, katero sta omogočila Narodni ar»tropološki muzej iz Mehike in mehiška ambasada v Jugoslaviji, Posredoval pa Zvezni zavod za mednarodno sodelovanje na kulturnem n tehničnem področju skupaj s kulturno skupnostjo Slovenije. Raz-tava sodi v cikel razstav o neuvrščenih deželah ter je že prepotovala obršen del Evrope, pri nas pa jo bodo predstavili še v Zagrebu in ^etinju. Razstava bo odprta do konca avgusta. Gorenjski muzej v Kranju -fr 2 v Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturno-godovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi £a razstavlja akademski kipar iz Kamnika ALADIN LANC. V 2. nad-p5°PJu Mestne hiše pa si lahko ogledate etnološko razstavo KMEČKO GOSPODARSTVO V GORNJESAVSKI DOLINI. V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ. V Sa,enji iste stavbe pa razstavlja grafična dela VELIMIR MATEIĆ iz c«muna. ftpV baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka NARODNOOSVOBODILNA BORBA NA GORENJSKEM in republiška ?lalna zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI. V galerijskem prostoru JV*.stavbe pa si lahko ogledate razstavo PARTIZANSKA GRAFIKA, Jo je posredoval Muzej ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani. n . Razstavne zbirke oziroma razstave so odprte vsak dan razen po-•edeljka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. fcfr,Y kasarni Stane Žagar v Kranju je stalno odprt MUZEJ PRE-^RNOVE BRIGADE. H V Stari Fužini je odprta stalna razstava PLANSARSKA KULTU-lQA V BOHINJU. Zbirka je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do iy. ure. *iznanja najboljšim fotoamater jem Čl^dovljica - Ob lepi udeležbi Ijev (.)v foto-kino klubov in prijate-fcUst. e f°toBrafije so v petek, 6. av-gfa»a.' zvečer v dvorani radovljiške 'ne svečano odprli drugo go-v()vJs^° razstavo barvnih diapoz.it i-1^*. prireditev je bila posvečena 30-^l'Cl Zveze organizacij za tehnično ^irleUr° m prazniku radovljiške ob-' ^od pokroviteljstvom Trgov-f^.a Podjetja Murka Lesce pa je Mt>vp J)r'Pravil r"oto-kino klub b(jr° oceni žirije je pripravljalni od-*VtoOCl ''m Podloženih posnetkov 59 W,p?y izbral za razstavo 155 naj-Ujh, e.J8ih barvnih diapozitivov, v ^)r,tvi je sledil kulturni program, >W erem se je predstavil mladinski *Uv»?i zbwr KU,) Nun«"*- Pred-tolJ?1*1 pokrovitelja je nato podelil °bč| ^PJa w4» .------- Dragica Zuguitz: »Neizkušenost brigadirjev na druIbeno/>o/itič/ieni področju.« Dragica Zugvvitz je (udi predsednica brigadne konference. Kako torej poteka samoupravno življenje v brigadi oziroma koliko aktivni so na tem področju gorenjski brigadirji? »V pravilih organiziranja ZSMS je zapisano, da je brigadna Konferenca osnovna celica samoupravljanja. To je v bistvu enako kot zbor delavcev v tovarni. Ob prihodu smo na seji brigadne konference sprejeli red za naselje, kjer je točno zapisano, kaj brigadir sme in kaj ne. Moram reči, da večjih problemov nimamo, nekajkratno manjše kršenje discipline med najboljšimi brigadirji. Življenje na tej delovni akciji se precej razlikuje od drugih akcij in sicer zaradi bližine meje. Prav zato je disciplina zelo stroga, budnost pa prisotna na vsakem koraku. Gorenjski brigadirji se v samoupravne odnose v naši brigadi zelo uspešno vključujejo. Redno se udeležujejo brigadnih konferenc, kjer se razpravlja o vseh najpomembnejših vprašanjih, sodelujejo pa tudi v razpravah. Ob tem moram reči, da so vsi brigadirji na družbenopolitičnem področju še precej neizkušeni,, s takšno zavzetostjo pa bodo že s te akcije odnesli precej koristnega znanja.« Komandant brigade Jeseniško-bohinjski odred v Posočju je Mile Zrnič. Z delom vseh brigadirjev je izredno zadovoljen, saj vestno in odgovorno izpolnjujejo naloge. Miro Zagradišnik: »Kljub slabemu začetku uspeh tudi pri interesnih dejavnostih.« »Delovišče te akcije je raztreseno daleč naokoli, tudi do dvajset kilometrov daleč se vozijo brigadirji. Tudi samo delo je precej naporno, to ve vsak, kdor gradi ali obnavlja hišo. V začetku sem imel občutek, da domačini brigadirjem ne zaupajo preveč. Morda zato, ker niso vajeni tega. Sedaj je vse drugače, saj vsak hvali njihovo prizadevnost in marljivost. Nekateri v šali pravijo, da je prenekateri brigadir zgrešil poklic, saj je odličen zidar, prekrivač strehe ali mešalec malte. Treba je omeniti, da so se naši brigadirji zelo približali delovnim sposobnostim vojvodinske brigade, v kateri so strokovnjaki za gradbena področja.« V opoldanskih urah so /ateni gorenjski brigadirji dočakali obisk / Jesenic. Člani odbora Jesiaiiško-bohinjskega odreda so bili zelo zadovoljni, ko so izvedeli da brigada, ki nosi ime po tem slavnem parti/an skem odredu, dosega tako dobre iv zultate. Tudi predstavnik občinskih družbenopolitičnih organizacij so pohvalili prizadevnost brigadirjev in izrazili upanje, da bodo brigadirji tudi po prihodu iz brigade ostali aktivni mladimi ter da se bodi* vključevali v družbenopolitične to kove v občini O interesnih delavnostih gorenjskih brigadirjev pa sum* se na koncu pogovarjali z Mirom Zagradišnikoin, BRIGADIRJI so pripravili STENSKI ČASOPIS o junaškem Jeseniškob° hinjskem odredu Predsednica OK ZSMS Jesenice Angelca Murko-Pleš predaja prapor komandantu brigade Miletu Zrniču ob odhodu na akcijo ki je v biigadi referent za informiranje. »Delo komisij za interesne dejavnosti v začetku ni najbolje zaživelo. Vzrok je bil.po eni strani premajhna zainteresiranost, kot objektivni vzroki pa obsežna dela na delovišču in slabo vreme. Z napori in prizadevanji najaktivnejših brigadirjev je tudi to področje postalo uspešno. Tako smo pripravili več stenskih časopisov, na katerih smo predstavili junaški partizanski odred, po katerem nosi naša brigada ime, Železarno Jesenice, Gorenjsko in podobno. Ob tabornem ognju smo izvedli kulturni program, na katerem so sodelovali tudi člani kulturne skupine Jutro z Jesenic, ki so nas prišli obiskat. Komisija za informiranje je izdala bilten, v katerem so najrazličnejši sestavki in pesmice o brigadirskem življenju. Z urejanjem tega biltena smo imeli ves čas težave, ker je bil pokvarjen ciklostilni stroj, pa nismo mogli razmnoževati že gotovih matric. Sicer pa je med brigadirji pestro tudi na športnem področju, kjer se udeležujejo raznih tekmovanj v okviru celotne akcije. Zelo uspešno je sodelovanje z vojaki iz Tolmina. V naši brigadi deluje tudi aktiv ZK, ustanovili pa smo še marksistični krožek, v katerega je vključenih dvanajst brigadirjev.« V nedeljo, 8. avgusta, se je gorenjska brigada Jeseniško-bohinjski odred vrnila iz Posočja. Brigadirji so bili vedrih in nasmejanih obrazov kot še nikoli in tudi upravičeno. Brigada je postala dvakrat udarna, značko udarnika je prejelo 23 brigadirjev, dvakratni udarnik pa je bil komandant brigade Mile Zrnič. P°" leg tega je brigada prejela priznanj* za interesne dejavnosti ter več Pf?' znanj in pohval komandanta akcij, Posočje 76. S tem je brigada Jeseniško-bohinjski odred postala n8-!' uspešnejša letošnja gorenjska bri-gada doslej. V poprečju vseh dni Je bila norma presežena za 104 odstotke, na udarni dan pa za 159 odstotkov. Pokrovitelj gorenjske brigade v Posočju je bila Železarna Jesenic^ ki je veliko pripomogla k takšnem11 uspehu. Brigadirjem je prispeva'8, opremo, športne rekvizite in ostaj0' kar se potrebuje na delovni akciji- Kot so ob povratku povedali brigadirji, jim bo najbolj ostal v sp011^ nu zadnji dan, ko so se poslavljali o domačinov. Marsikateremu se J orosilo oko, močan stisk roke pa J pomenil več kot tisoč besed zahva'?' Ob slovesu so brigadirjem v gumbu}' ce zataknili nageljne z besedami- brigadirji, še pridite! Tekst in fotografije: J.Rabič LESNINA - MEBLO RAZSTAVA POHIŠTVA MEBLO V SAM LESNINA - PRIMSKOUO ■ ::-:*$$m* nife$00 0£ OD ~. 0 r goloq ~~ m A OZ o b « vs iao b siios Lqsai d ~~ POLEG IZDELKOV MEBLA PA VAM LESNINA NUDI BOGATO 1201110 LASTNEGA POHIŠTVA KRANJ — PRIMSKOVO najnovejši izdelki pohištva — kuhinja BREST — kuhinja Orhideja variant —- sistem TRIGLAV v novi izvedbi itd. *— zavese, preproge 3 — 5 % sejemski popust dostava na dom, montaža OPEKA KOŠAKI — odlična kvaliteta — hiter dobavni rok 5 °/o POPUST — kotli in radiatorji — stavbeno pohištvo — betonsko železo in drug gradbeni material ugoden nakup gospodinjskih strojev in TV aparatov • TV color seleetomatic 2.750,- POPUSTA • hladilne skrinje LTH l-a 1 o % POPUSTA Na Gorenjskem sejmu v Kranju do 16. avgusta 1976 v paviljonu murka fl °6lejte, kako lep krompir, doma pridelan!« dvajset let na tržnici , V sredo je bil tržni dan na kranj-Kl ^žnici bolj kratek. Že zgodaj poredne so prodajalci med prvimi de-^vnimi kapljami hiteli pospravljati 8v°je blago. Za spoznanje počasnejši j° bili morda tisti, ki imajo nad svo-j° st,ojnico razpet velik sončnik, vsi ru£i. posebno pa še prodajalke se-|/enJa in mlevskih izdelkov, pa so l0rali pospraviti, če so hoteli obva- {ijVaM Pred močo svoje blago. Kup-deže .VerJetno tekla še naprej kljub de8 bi jr^.Vnirn kapljam, če bi kranjska ku*11*8 'mela streho: tako pa je iz-tff? ..e^» kar ga je bilo, nastal le v ju-anJih in dopoldanskih urah. lTUc" semenje imam — bi morda lovilec? Zdaj se seje, veste.« 8emV°Je vrečke z moko in raznim ral nJem ter nekaj zelenjave je mola rvPov.ezati in pospraviti tudi Pav-trj ?elJ iz Vogelj, ki že vrsto let ob in t dnevm prodaja med drugim r,a /^Jim stebrom obokanega vhoda Vinico. trmj68 ?e ze*° dolgo prodajam na let/ ' m*8l»m» da b° kar ze dvajset *a npo^eti Se kar gre, pozimi pa je ja*. 8» ki 8e preživljamo a proda-*>aviem na tonici, kar hudo. Če 8e lečeš nase še toliko obleke, *araH^az Pregrize skoznjo, roke Hi{ . mraza otekajo. Skratka, prodn| prijetno. Če je sneg, se ^et ogrejemo, ko ga od- ToDavamo okoli svojih stojnic. rtiiJJ0 P°!etje pa je tako hitro 0 najeva je ena izmed prodajalk Pric} » ki večino tega, kar prodaja, kar • a Sama- Krpo zemlje ima, ki jo lujeJe najbolj mogoče skrbno obde-tako #t ' sania> pokojnine nima, da dobesedno živi od dela svo- jih rok. Zdaj ima 52 let, zdravje je še ne zapušča in pravi, da raje ne misli, kaj bo čez leta. Dokler pa lahko s svojim traktorjem obdela svojo zemljo, ni vzroka za pretirano zaskrbljenost. Podjetna kot je, je pred kakimi šestimi leti naredila št' vozniški izpit in zdaj to, kar prodaja, naloži v »fička«. Pred leti je bilo malo drugače, saj je vso robo naložila v cesarje in z njimi natovorila svoj moped. »Malo so me miličniki spraševali, če imam še kje kakšen cekar, no, pa sem vedno srečno pripeljala na trg.« Ko sva se tako pogovarjali, so se kupci ustavljali ob stojnici, kupovali krompir, ki ga Oseljeva prodaja malo ceneje od drugih, ki le prepro-dajajo, drugi so spet hoteli čebulo, pa česen in ajdovo moko. marsikdo je opazil tudi zelo lepo kašo. »Treba je imeti dobro robo,« pravi Osel jeva, »potem se kaj proda, pa še malo ceneje je treba prodajati kakšno blago, pa gre. Sicer pa en tržni dan ni enak drugemu. Včasih kupci samo sprašujejo pa gredo naprej, drugič spet je vrsta pred stojnico.« Potem je Oseljeva spet prodala krompir, stehtala ga je na sosednji stojnici, ker ima tržnica premalo tehtnic za vse, in dodala še enega »za dobro vago«, kar je nenapisano pravilo dobre prodaje na tržnici. Celo krompirje treba zdaj oprati in ga takega ponuditi kupcu, pravi Oseljeva, ki tako kot še nekateri prodajalci na trgu kupuje papirnate vrečke in jih seveda ne zaračunava kupcem. L. M. Na hitro je treba pojesti grul/a/ ali dva kar stoje, da kup, i ne čakajo, Foto: F. Perdan - Srečanje z zamejskimi Slovenci — planinci na Vršiču k\h T0r8anizaciji Planinskega dru-^8t 686,1 ice je bilo v nedeljo, H. av-tratj?'. Pri Erjavčevi koči na Vršiču HijjJ^onalno, letošnje že peto pla-Vfcj*° srečanje z zamejskimi Slo-lo hj1* srečanje bi tokrat sicer mora-Se V ^edadu, vendar je tamkaj-^*ni n°Voustanovljeno slovensko Ške !*]8ko društvo zaprosilo jesenima nce' naJ bodo zaradi maj-Potresa v teh krajih letos oni P^torji. <% ovodnem pozdravu je več kot "^fj-Voeležencem spregovoril pretl-^°-e? tT^ninskega društva Jesenice ^arii osnJek' ki Je med drugitn P«>-J*kov .Pomembnost zbliževanja ro-"ker,, 12 2amejstva tudi na planin-favjj Področju, hkrati pa je obsodil ^ n- u avstrijske vlade do manjši. ,.a Koroškem. Sledili so pozdrav- ov ori nred«l nvnikov planinskih društev i/ zamejstva in sicer i/. Gorice, Celovca, Čedada in Trsta. To lepo planinsko manifestacijo mi s kulturnim programom popestrili člani godbe na pihala Jeseniški žele zarji, tamburaški or kes tel t/ Bohinjske Bistrice in harmonikarji i/ zamejskih planinskih društev Popoldan se je nadaljevalo t o\ .Hiško srečanje planincev', člani Gorske reševalne službe z leseni« pa mi pri kazali reševanje •onesret Planinsko društvo Jesenice pobud-nik teh srečanj / zamejskimi siovi n ci, ki so od leta UM L' vsako leto v drugem planinskem svetu Prvo i*re čanje je bilo leta If'VL na Golici tem na Ojstrniku, leta i * * r I na B luščeči planini, lam pa je bilo četrt-u srečanje v ( !ori< i I. Kahji Športna in življenjska forma Vse prizadevanje športnikov je v tem, da bi s treniranjem, zdravim načinom življenja, najustreznejšo prehrano in ob pomoči ostalih zavestnih dejavnikov dosegli in pridobili kar najboljšo formo. Znano je, da je športna forma najvišja stopnja trenira-nosti. Ta se kaže v popolnosti tehnike, ko športnik z lahkoto in tako rekoč igraje izvaja zapletene gimnastične, atletske ali druge športne prvine, ko si je po načelu, da vaja dela mojstra in da primerno delo razvija organe, okrepil mišice, organizem in zavest. Pa ne samo pod vplivom vaje, tudi pov vplivom moralne trdnosti je pot do športne forme, ki jo spremlja odlična kondicija, dobro počutje in izrazita težnja po tekmovanju. Treniranost in forma se dopolnjujeta in sta neločljivi. Forma je posledica trenirano-sti, in čim višja je kakovost na ravni športnikov, tem krajša je pot do športne forme. Danes trenerji že dovolj dobro poznajo načine in metode treniranja, natančno ugotavljajo stanje trenirano-sti, tehnično znanje in taktično zrelost športnikov. Težje pa je načrtovati obdobje kar najboljše forme, posebno da bi se ta skladala s časom najodgovornejših tekmovanj. Znano je, da športniki ne morejo biti trajno v odlični formi in kar »na tekočem traku« dosegati vrhunske storitve, saj človek ni mehanizem ali robot. Športna forma niha po vzpenjajoči in padajoči krivulji. Njen višek je v tekmovalni sezoni, v obdobju največjih športnih storitev, to je v mladosti — v razcvetu življenjskih zmogljivosti. Prav v mladosti je človek najbolj hiter, spreten, krepak in vzdržljiv. Prenaglemu zatonu zmogljivosti se je možno zoperstaviti z zmernim življenjem, s pravilnim in smotrnim delom, treningom, z učinkovitimi oblikami aktivnega odmora in s primerno sprostitvijo. Športna forma je kratkotrajna, tako kot so kratkotrajni rekordi. Tekmovalec se pripravlja na tekme z velikim naporom, da bi bil kar najboljši, pa ga čas kmalu preraste. Prihajajo novi mlajši in boljši tekmeci, ki spodrinejo znane ase. Kako neizprosna in očitna je dialektika v športu, ko gre za boj, za dvig kakovosti, konkurenco, nenehno potrjevanje rezultatov in trajno menjanje rodov. Športno formo bi lahko primerjali z življenjsko oziroma s formo na drugih manj športnih področjih udejstvovanja, ko prav tako tekmujemo, ustvarjamo in dosežemo svoj življenjski cilj. Življenjska forma temelji na popolnem zdravju, razvitih sposobnostih in živčni moči. To je čas, ko zapustimo bolj ali manj opazno sled v družbenem in človeškem delu. To je obdobje uspehov, ustvarjalnega zagona, novatorstva in izumiteljstva, v katerem ni čutiti ne zagrenjenosti, ne malodušja, niti potrtosti ali navideznih obolenj. Tudi življenjska forma temelji na kondiciji in razvitih delovnih navadah. Čeprav je nihče ne načrtuje, jo je potrebno krepiti in negovati, da bi bili čim dlje v življenjski formi. JožeAžman kino Kranj CENTER 13, avgusta »Ved. barviti film NOVA DKZK I.A oh Iti. in 19. uri 14. avgusta S ved. Imrv. film NOVA DEŽELA <>l> 16. in 1». uri. premiera Franc Imrv filma STARA PUŠKA ob 22. uri 16. avgusta domari barvni mladinski film PRISTAVA V MALEM RITI' ob KI, uiisved barv. film NOVA DKŽKI.A oh 15 in ih. uri. premiera jap. barv (S filma VOJNA IN LJUDJE ob 21. uri 1«. avgusta frane; barv. film STARA PUŠKA ob 1«., 18. in 20. uri 17. avgusta »rane. barv. film STARA PUŠKA ob 16., IH. in 20. uri • IH. avgusta frane. barv film STARA PUŠKA ob i H.. IH. in 20. uri 1». avgusta anter barv. film NAPAD NA ROMELA ob Iti., im. iiiC'O. uri 20. avgusta jap barv ('S lilm VOJNA l\ UUDJK ob |6. in 1!» uri Kranj STORŽlC 13. avgusta amci barv film ŽELENO SON-CE ob IH. m 20. uri 14. avgusta bani ban lilm OSTROSTRELEC Z AŽURNE OBALE ob I«., IS in 2tl uri 16. avgusta ital ;in^l ban lilm SCARA MOUCHKVA VELIKA PUSTOLOVŠČINA ob ii. uri. amci barv. (S lilm UPOH SUŽNJEV ob Ki. m im uri. premiera aiigl barV. Filma KNOOKI CHARLV ob 20. uri Hi. avgusta angl barv lilm knooki ( ii. .: UMORU ob ih m 20 uri 16. avgusta amer, barv. lilm VITEZI RULETE ob 15. uri. amer, barv. film POKOCH.O O UMORI' ob 17. un. ob |«, uri nastopa arti Stična skupina KKI.I.NKR i/ Prage 16. avgusta amer barv. CS film t POR SUZ NJKV ob ih. uri, ob 20. uri nastopa skupina KKI.I.NKR i/, Prage 17. avgusta amer barv film ZKI.KNO SON CE ob ih. uri, ob 20. uri nastopa skupina KKI.I.NKR iz Prage IH. avgusta amer. barv lilm ZKI.KNO SON CE ob ih. in 20. Uli 19. avgusta amci barv film AI.ICK NK ZIV I VKC TUKAJ ob ih m 20. uri 20. avgusta amci. barv. film AI.ICK NK ZIV I VKC TUKAJ ob ih. uri, nemški barv lilm OROIJK ob 20. uri Plavanje za trim značko Radovljica — Zve/.a telesnokul-turnih organizacij in občinski »vet zveze sindikatov Radovljica organizirata v okviru programa množičnih akcij ta mesec plavanje za t rini značko. Akcija bo potekala od 11. do 14. avgusta na kopališčih v Radovljici, Kropi in na Bledu v Grajskem kopališču. Organizatorji so letos določili tudi norme, ki jih morajo doseči plavalci za pridobitev značke Seveda pa so norme in dolžine prog različne za različne starostne kategorij«'. M. Faganel Ptujska kulturna srečanja Kot že nekaj let nazaj so preti dnevi stekla četrta ptujska kulturna srečanja. Začeli so jih z otvoritvijo vinarskega muzeja v bivši grajski žitnici, ki je prvi te vrste pri nas. Program kulturnih prireditev se bo vrstil ves avgust in september. Kar tri dni, od liO. do 22. avgusta, bo že tradicionalni ptujski festival domače glasbe. Obiskovalci bodo imeli priložnost prisluhnili tudi številnim koncertom in gledališkim predstavam, za katere vlada med občani veliko zanimanje. Razen tega .1 bodo lahko ogledali številne raz-itave in folklorne prireditve. Med . mi bodo nn ti k ti i nriteenili ljubi- telje kulturnih ustvaritev nastop folklorne skupine i/. Obreza, večer posavskih, slovenskih in jugoslovanskih plesov, razstave slikarske kolonije Petovio 75 in razstava slikarjev amaterjev iz Čakovca, Koprivnice, Krapine, Ptuja in VNtraždina. Pokrovitelj srečanj je tudi letos Kreditna banka Maribor s podružnico v Ptuju, ki prispeva največ denarja v ta namen. Vsekakor je peščica zanesenjakov v ptujski kulturni skupnosti naložila na svoja pleča veliko dela in skrbi, da je organizirala tudi letos tako obsežen in kvaliteten program kulturnih prireditev tn.i- Sora SKOPJA LOKA 13 avgusta hane. film M A N K K K N K A IN MINISTER ob ih. m 20. uri 14. avgusta amer barv. film SUPKR POLICAJA ob ih. in 20 uri i"), avgusta .amer. barv tilm SUPER POLICAJA ob ih in 20, uri 17. avgusta ital film KRVAVI BRATJE ob 20. uri ih. avgusta ital lilm KRVAVI BRATJE oh i h. in 20 un 19. avgusta nemški film MOJ PRIJATELJ HKINTJK ob 20. uri 20. avgusta nemški lilm MOJ PRIJATELJ HKINTJK ob |8. in 20. uri Obtoorje ŽELEZNIKI 13. avmista amci lilm SIPKK POLK AJ A ob 20 uri ii avgusl.i tram lilm MANEKENKA MINISTER oh20 on 15. avgnsia ital film Zl. vTO IN UHISKV ob l h. m 20. uri Iti avgufttaaniet film UlJCA BREZ ZAKONA ob 20. m i 20 avgusta amer lilm ULICA BREZ ZAKONA ob 20. uri Jesenice RADIO 13. av fjisia »ng! In i v lilm l n< »j i.kv TKOCKKCA ob l" un 14 m i> avgusi.i amer ban lilm MISTKR MAJESTY ob 19 m i 16 m 17 .'vgusi.i »mer ban lilm i.ACOM-BK LIH ' iK N ob ih „. . 211 avgusta frane ban film'KAM S TRUPLOM ob 19 ni! J Menice PLAV Z it m i'i avgust n »mer ban film i.ACoM BK l.l C| K N ob 20. uri !d in 17 avgusta iiie.ci barv. lilm MISTKR MAJKSTN ob 20. uri 19 avgust« angl b.nv tilm UBOJ I.KV TKO< KKCA oh 20 uri Dovje — Mojstrana ii avgUHta am. i b.-ov lilm AKCIJA ZA ATENTAT uh 19 '.n on 15 avgust h amer ban film MOZ Z V'ZH<>-l »A ob irr.it> un Kranjska gora !l avgusta amci ban film Ml >Ž. Z VZHODA ob 20 uri 15, avgust h angl |»rv. lilm CKOJ LEV TKOCKKCA ob 20 m i ih avgusta amei ban lilm I.ACOMKK LUCI EN oh 20. un Alpinistične novice CIHULOVA BREZ BIVAKA Podatki o smeri, ki sta jo leta 19tif> v Široki peči prepletata češkoslovaška alpinista Josel Cibula in Slavek Stehlik so bili tako ekstremni, t ml av cev. ki sojo v nedeljo Združili z delovno akcijo sa zavarovanje poti preko sever ne stene na Križ. De vet udeležencev delovne akcije je pritrdilo preko ion m jeklene vrvi. Zavarovali so vsa kritična mesta, tako da J» pol sedaj le prehodna tudi za planince. Potrebne pa bodo še manjše dopolnitve in popri v ki Cepi.iv je bila pot obveznost udeležencev lanskoletne odprave na Kavkaz. Rf te delovne akcije udeležil en sam čjjn. Prihodnji teden, s pri-četkom 14 H., pawu.<:jo kranjski alpinisti tabor v Zahodnih^luhicib v mogočnih ostenjih nam Skiveneem Rt kako domače V išcve skupine bo r.opet odmevala sloveti- i ska beseda. Pra* i<. da večkrat obiščemo povsem naše gore v sosednji Italiji >aj je slovenska beseda pod njimi daics vhc boli redka • F Šter Paprika s česnom Potrebujemo: mesnato papriko za vlaganje, olje, sol, česen, kis za vlaganje. Paprike očistimo, operemo in zbrišemo s krpo. V široki kozici segrejemo olje ter na njem z vseh strani popečemo papriko, da se kožica zgrbanči. Kozarec s širokim vratom za vlaganje postavimo zavit v prtič na toplo, nato pa vanj polagamo še tople paprike: vsako posolimo, kozarec pa pokrivamo s krpo, da se ne ohlaja. Vsako plast'paprik potresemo s sesekljanim česnom. Ko je kozarec poln, zavremo vodo, malo solimo in okisamo s kisom za vlaganje. Vse skupaj vrelo polijemo čez paprike in takoj zavežemo s celofanskim papirjem. Kozarec mora stati na deski ali na zganjenem prtiču, da ne poči. Nato kozarec toplo zavijemo v odejo ali kaj drugega, da se počasi čez noč ohlaja. Shranimo na suhem in temnem prostoru. Slabost na potovanju Če ste prepričani, da vam je med vožnjo v avtobusu ali v avtomobilu slabo, potem najkasneje uro, preden sedete v vozilo, použijte tableto proti slabosti. Mislite na to tudi takrat, kadar stopate v letalo, saj se vas slabost lahko loti tu, čeprav se v vozilih na zemlji počutite popolnoma dobro. Če se je slabost že za-čelai tableto pa ste pozabili vzeti, je za kakršno koli »post« jemanje prepozno. Menda pa so za te reči tudi svečke, ki se lahko vzamejo v takem )rimeru, predpiše pa jih zdravnik. Voznik ne bi smel jemati tablet zoper slabost, ker zmanjšujejo možnost reagiranja. Ne ustvarjajte panike že pred potovanjem; posebno ne pred otroci. Ce boste nenehno govorili o tem ali spraševali otroke, če jim je že slabo, vas ne bodo hoteli razočarati v tem pričakovanju in bodo krepko povraćali. Govorite raje kaj povsem drugega, tudi sami boste pri tem, če ste sicer k slabostim nagnjeni, pozabili na to nevšečnost in morda potovanje prestali čisto v redu. Važno je, da smo pred potovanjem dobro na-spani. Med vožnjo ni dobro brati; ne kaditi, ne piti alkohola ali prave kave, skratka nič takega, kar draži želodec. Tudi v hrani ni dobro pretiravati, niti ni treba stradati. Obroki naj bodo majhni, a lahko prebavljivi. Gobe Gobarska mrzlica se je že začela in zdaj sredi avgusta že kar hudo razsaja. Ker gobarji navadno iskanje gob ne vzamejo kot rekreacijo in hojo po čistem gozdnem zraku, ampak se jim gre, da je košara polna, se kaj rado zgodi, da med nabranimi gobami tudi kakšna ne sodi med užitne. Resda je strupenih in neužitnih gob vsaj desetkrat manj kot užitnih, vendar pa dosti gob ločijo le poznavalci. Med gobarji naj torej velja pravilo, da velja nabirati le gobe, ki jih dobro poznajo, sicer nastopijo prej ali slej težave. Ce se vse konča le z manjšimi prebavnimi motnjami, imamo še srečo. Vendar pa sk -aj,vsako leto kdo použije strupeno gobo, navadno je to zelena mušnica, posledice pa so zelo hude, tudi smrtne. Ce že hočemo torej nabirati več vrst gob, se poprej prepričajmo s knjigami ali skupaj s poznavalcem o užitnosti. Preveč poguma pa škoduje! Za gobe vemo, da so hitro pokvarljivo živilo: zato jih pripravimo vedno še isti dan ali naslednji dan, če so spravljene na hladnem. Pogrevanje gobjih jedi ima običajno neljube posledice. Prav tako pazimo, da uporabimo le mlade gobe, stara goba je lahko neužitna. Na to pomislimo, kadar dobimo prebavne motnje, potem ko smo jedli gobe. Lažja oblika motenj v črevesju se navadno pojavi že po kakšnih štirih urah. Običajno se slabost v enem dnevu poleže. Upoštevajmo tudi, da gobe niso ravno lahko prebavljiva jed ter jih občutljivi ljudje ne prenesejo v večjih količinah. Drugače pa moramo ukrepati, to je pomisliti na najhujše, če se po zaužiti gobovi jedi slabo počutje pojavi kasno — po šestih do dvanajstih urah ali še kasneje. Velja, da je stanje tem bolj resno, čim kasneje občutimo slabost. Ukrepati moramo že pri prvih še rahlih znakih zastrupi jenja, ki niti niso posebno izraziti. Ne čakajmo, da bodo izraziti šele postali, pač pa takoj, če le sumimo, da je bolnik jedel gobe, po-iščimo zdravnika. Pri hudih zastrupitvah navadno po nekajdnevnih motnjah nastopi olajšanje, ki pa mu sledi končni navadno usodni udarec. Na napakah se redi Včasih se trudimo, da bi izgubili kilogram ali dva maščobnih blazinic, ki nikakor nočejo izginiti, pa tudi kazalec na tehtnici trmasto kaže vedno isto težo ali raje še malo večjo kot manjšo. Pri tem pa se včasih niti ne zavedamo, da se pravzaprav prehranjujemo tako, da neprestano ohranjamo določeno število kalorij, seveda dosti preveč kot bi jih sicer telo potrebovalo. Višek kalorij se nam spreminja v maščobno rezervo, ki se seveda pozna tako na zunaj kot tudi na tehtnici. Kakšne so torej največje napake, ki jih delamo v prehrani? Alkohol: Požirek alkoholne pijače pred obedom vzbuja tek, razen tega pa je v vsakem požirku alkoholne pijače visoko število kalorij. Zamenjajmo raje to pijačo s slatino. Poobedek: Sladoled, puding ali torta po kosilu res ni kaj slabega, če seveda izvzamemo kalorije. Ce že moramo kaj vzeti, potem raje sadje. Sladkor: Štiri kave ali več ria dan sladkane z žlico sladkorja: seštevek kalorij je kar precejšen. Polovico napitkov pijmo sladkanih s saharinom. Maščobe: Kruh z maslom, masten sir, salama vsebujejo veliko maščob, zato raje zmernost pri teh živilih. Slane palčiće: Ob gledanju televizije nam roka kar sama sega v posodice 8 slanimi lešniki, bobi paličicami, raznimi smokiji in podobno kalorično hrano. Nevede pojemo vse, kar pa sploh nismo nameravali. Stradanje: Stradanje, izpuščanje obrokov nikamor ne vodi: po takšnem mučenju samega sebe nas popade volčja lakota, tako da na primer ob večernem obroku použijemo hrane za tri. Iz preprostega stebričastega vzorca kvačkan pulover za pozno poletje: rokava so širša in v zapestju stisnjena, izrez je raven, le črta ob izrezu je druge barve. Enostranska prehrana: Povsem napačno je jesti le eno vrsto hrane, na primer jajca ali riž ali kaj dru-gega v želji, da bi shujšali. rW vsakega po malo pa zdravje ne trpelo. Odlašanje: Ne recite nikoli — se danes jem izdatno, jutri bom stradal. Hrana je resda važna, ni pa najvažnejša stvar v našem življenju, d? bi se morali pretirano ukvarjat1 z njo. marta odgovarja Bojana iz Kranja — V pismu prilagam košček blaga, iz katerega bi rada imela preprosto obleko za poletje. Stara sem 17 let, visoka 165 cm, težka pa 56 kg. C Marta — Obleka je oprijetega kroja z zadrgo zadaj. Ima ozke naramnice, dolžina pokriva kolena; ob spodnjem robu so volance. Od pasu navzdol se obleka zvonasto širi. Svetal zgled iz škofjeloške občine Zamenjava učbenikov — prihranek denarja in časa Vsaka šola nekaj stane. Tako pravi star slovenski pregovor. Dodali bi lahko, da je posebno draga naša osnovna šola. In še en slovenski pregovor: da je vsaka šola težka — tudi osnovna. Tega se v teh dneh najbrž zavedajo starši, ko iščejo učbenike po knjigarnah in papirnicah. Morda se spomnijo nanj tudi tisti, ki so pred leti tako toplo pozdravili zamisel, da bi šolarji organizirano zamenjavali učbenike. In pa tudi sindikalni delavci, ki so na kongresu pred slabima dvema letoma v Celju, med sklepi zapisali tudi to, da bodo že v nekaj letih omogočili vsem učencem brezplačne učbenike. Kajti nismo tako bogata družba, da bi si lahko privoščila vsako leto vse šolske knjige nove, medtem ko lanske romajo v predale in potem še čisto v redu in uporabne najbrž iz prepolnih stanovanj in knjižnih polic v smetnjake. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Slednji sklep je le še črka na papirju, medtem ko so zamisel b zamenjavi šolskih knjig ponekod že začeli uresničevati. Ponekod manj uspešno, slabo organizirano in zato z velikimi težavami, v škofjeloški občini, zlasti na osnovni šoli v Gorenji vasi in osnovni šoli v Žireh pa z velikim uspehom v zadovoljstvo staršev in učiteljev. Zakaj so tam uspeli, v kranjski, radovljiški in jeseniški občini pa to zamisel skušajo uresničiti le posamezni .navdušenci! So res starši tisti, ki nočejo, da bi otroci imeli stare učbenike? Tako je namreč slišati na šolah. »Z zamenjavo učbenikov smo na naši šoli začeli med prvimi, če ne celo prvi,« je dejal ravnatelj osnovne šole dr. Ivan Tavčar v Gorenji vasi Boris Klemenčič. »Najprej smo pozvali starše, da bi otro- kom dovolili, da darujejo učbenike šoli. Odziv je bil že prvo leto zelo dober, saj je več kot dve tretjini šolarjev to naredilo. Že naslednje leto pa je akcija v celoti uspela.« »Zahteva zamenjava učbenikov veliko dodatnega dela?« »Mislim, da je uspešnost akcije odvisna predvsem od organizacije dela. Pri nas v vseh razredih razredniki ob koncu .Šolskega leta učbenike poberejo, jih sortirajo in razdelijo po kabinetih. Na nižji stopnji pa je stvar še bolj enostavna, ker vse ostanejo lepo v razredu. V začetku šolskega leta pa razrednik naredi seznam koliko in katere učbenike kdo potrebuje, potem jih učitelji posameznih predmetov razdelijo. Pa je stvar opravljena.« »Koliko časa je za to potrebno? Znano je namreč, da akcija ni uspešna tudi zato, ker naj bi zahtevala preveč dela.« »Ob koncu šolskega leta ima res razrednik nekoliko več dela, ko mora zbrati knjige, vendar jih posortirajo in razdelijo po kabinetih učenci sami. Praktično je akcija ob koncu šole izvedena v . enem, kvečjemu v dveh dnevih, v začetku šolskega leta pa vsak učitelj prvo šolsko uro razdeli učbenike. Menim, da ugovori proti zamenjavi, ker naj bi zahtevala veliko dodatnega dela in časa, niso upravičeni.« »Učbeniki se iz leta v leto menjajo. Nekateri pa se tudi raztrgajo. Kako in kdo kupuje nove?« »Učbenike, ki izidejo na novo bo šoli kupila občinska izobraževalna skupnost. Knjižni fond pa obnavljamo tako, da starši za obrabo knjig plačajo po 15 odstotkov vrednosti za razred. S tem zberemo toliko denarja, da lahko vsako leto kupimo nove učbenike namesto obrabljenih.« »Torej je prihranek precejšen?« »Starši plačajo le 15 odstotkov od vrednosti učbenikov za določen raz- red. V nižjih razredih res prihranijo le nekaj več kot 100 dinarjev, v višjih pa že več kot 500 dinarjev. Poleg tega pa so starši zelo hvaležni tudi zato, ker nimajo potov zaradi nakupa knjig. Naš šolski okoliš je zelo velik in večina hribovit. Po učbenike pa je bilo treba v Škofjo Loko, Kranj ali v Ljubljano.« »Še vedno pa morajo po zvezke in druge potrebščine?« »Tudi nakup zvezkov in drugih stvari, ki jih potrebujejo v šoli organiziramo. Dogovorimo se s podjetjem Tobak, da pridejo prodajat na šolo. Dobra stran tega je tudi v tem, da učenci kupijo res samo takšne zvezke, kot jih potrebujejo.« Tako je v Gorenji vasi in v Žireh, pa v Škofji Loki in mogoče še kje. Vendar ponekod tudi slabše organizirano. Na avtobusni postaji v Škof- ji Loki smo se pogovarjali s Slavko Vavpotič, ki je pravkar hitela v Kranj, da bi za svoja šolarja nakupila vse za začetek pouka. »Nekaj knjig sta moja šolarja, obiskujeta sedmi in peti razred, dobila v šoli, vseh pa ne. Zato moram pohiteti, da bom vse kar manjka, čimprej kupila. Sedaj še ni vrst in tudi izbira je večja. Zelo pa bi bila vesela, če bi prav vse dobili v šoli. Otroka obiskujeta osnovno šolo Petra Kavčiča v Škofji Loki.« Anica Kožuh je mati štirih s0^j; jev in je tudi doma v Škofji » 0 »Trije otroci hodijo še v o81!0^' šolo, eden pa na srednjo šolo v bj ^ ljano. Z učbeniki nimam velik0 j,, žav. Nekatere so pustili v }° $t bodo jeseni dobili druge, kar je P g. manjkalo pa so dobili oziroma f£ ^ njali s prijatelji. Tudi starejši-^ hodi v srednjo šolo, si sam P0lj ?i pri nakupu šolskih knjig. Ne* jih izposodi pri prijateljih aH P* $f menja. Najbolje pa je seveda, ^ vse dobi v šoli, tako da poleg dr ^ ga, jeseni ni treba še za učbenu* ^ tati po trgovinah. Pa še stanej0 liko.« Zamenjava učbenikov tor J ^ orje ledino. Vendar akcija bi bila odvisna le od dobre šolnikov, temveč naj bi se v- p vključili tudi starši. Nanjo J»«* opozarjali na roditeljskih se kih, v šolskih svetih, na J\ družbenopolitičnih organi* jjt In to že takoj v začetku potem vse do konca šois ^ leta. Le tako bo prihodnje zajela že več, če ne vse šole. ; \ L. Bogataj Petek, 13. avgusta 1976 nagradna križanka od vsepovsod za smel Glas — 9. stran 1 - 2 3 4 5 B 7 i 1 9 10 11 12 iT 14 15 16 17 18 1 ^0 21 22 23 _ T 25 26 ■ 30 27 28 29 31 32 33 ■38 34 35 36 37 39 40 41 42 t I43 44 45 ■ 46 4/ 49 " ■ 53 54 55 56 57 Rešitev nagradne križanke z dne 6. avgusta: 1. kaos, 5. načrt, 9. lopa, 13. advokat, 15. aerobat, 17. lesnika, 18. stenica, 19. Ni, 20. pilotka, 22. Si, 23. moka, 25. Tonka, 26. atek, 28. amaro, 30. sto« 31. Stina, 32. JI, 33. ena, 35. kar, 36. TP, 37. anali, 39. Vadim, 41. alka, 43. Ervin, 45. jeka, 48. bat, 49. Knjinjan, 51. car, 52. Amerika, 54. apoteka, 56. Koro-tan, 57. Kersnik Izžrebani reševalci: prejeli smo 94 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Jaroslav Go-gala, 64000 Kranj, Cesta talcev 71; 2. nagrado (40 din) Veronika Glavač, 64000 Kranj, Jama 19; 3. nagrado (30 din) Franjo Golež, 64000 Kranj, Planina 38. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 17. avgusta, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 50 din, 2. 40 din, 3. 30 din ah f°ira^no: 1- PreProsta popotna torba ali vreča za čez ramo, 7. radijski 16 lf evizijski napovedovalec, 13. glinasta piščal ovalne oblike, 15. strigalica, ^ '. 08> primerek, 17. močna alkoholna pijača, 19. močen, navadno kratko-. aJen dež, 20. ime zagrebške pevke popevk Štefok, 21. složnost, vzajemnost, ot'^lmaka boginja plodnosti, 25. ameriško moško ime, Arthur, 27. v Odiseji °k čarovnice Kirke, 28. ograjen nasad okoli hiše, 29. ime slovenske pevke jj^Pevk Kohontove, 31. reka v severni Italiji, Adige, 33. slog, žanr, 34. sever, izv s!ovenske narodne junakinje Pregarčeve, 37. napad, naskok, 38. žoga en igrišča, 40. tropska rastlina z mesnatimi, bodičastimi listi, 42. velika ko°r sl.8; riba, tuna, 43. glavno mesto Irana, ob južnem vznožju Elbrusa, 46. roški narodni ples, 47. oslov glas, 48. pogovorni izraz za kilogram, 49. §D^m°gla> zanemarjena žival, zlasti konj, 51. Simon Bolivar, 52. zimsko nin c.er»ter nad Cerkljami, 54. semitsko ljudstvo v Jordaniji, tudi okam-ohl ne^^ pradavnih mehkužcev, 56. v medicini latinski izraz za oslabelost, niaPnost, 57. privrženec kake sekte. ^•vpicno: 1. krajši naziv za letovišče in pristanišče v razvejanem zalivu rnogorskega primorja, B ... Kotorska, 2. pravoslavna sveta podoba, 3. kdor ]Qj7 Prv° pomoč, 4. pisana tropska papiga, 5. francoski pisatelj, nobelovec d * ^ndr^, 6. Alfred Nobel, 7. avtomobilska oznaka za Split, 8. antična žava na severovzhodu Male Azije, po katerem je dobilo ime Pontsko go-vJe> 9. hrvaška industrija nafte, 10. koloradski hrošč, 11. Združena arabska Publika, 12. pretep, 14. operni spev, 15. zasmojnina, zažgana reč, 18. mejna eka^med Bosno in Hrvatsko, ki se izliva v Savo, 22. del tedna, 23. plod, : sPretna ukana, prevara, 28. začetek gorenja, 30. stopnje pridevnikov ali j^slovov, ki nimajo primerjave, 32. popularni škotski junak, roman škotskega gfsnika in pisatelja VValterja Scotta, 33. škotska rodovina, ki je bila na nil?fSk-em m na angleškem prestolu, 34. francoski književnik, avtor popular-da ^JJ^on"romanov, Eugčne, 36. zbirka starih perzijskih mitoloških in legen-redW 8Pisov, 37. hribovita grška pokrajina z glavnim mestom Atene, 38. ^pko moško ime, 39. kar ima trmasti, 41. zdravilna rastlina, navadni slez, Av P-^a filozofska šola eleatov, 45. mednarodne avtomobilske oznake za striJo, republiko Madagaskar in Švedsko, 48. poglavar, vladar, zlasti pri ,. ongolih, 50. četrti rimski kralj, ki je dal zgraditi pristanišče Ostio, 53. kra-,Ca za Vojni odsek, 55. Ivan Tavčar. Žrebanje nagradnih kuponov za križanko 1. avgusta . . V uredništvo smo prejeli kar 536 nagradnih kuponov skandinavske Krjžanke. Med reševalce smo razdelili deset nagrad, in sicer je žreb do-očil prvo nagrado (200 din) NikuZabretu, 61230 Domžale, Cankarjeva 10; 2. do 3. nagrado (po 100 din) bosta dobila Zdravko Škantar, 04^65 Stara Fužina, Boh. jezero in Stanka Pustavrh, 64220 Škofja ^°ka, Cesta talcev 16; 4. do 10. nagrado (po 50 din) pa bodo prejeli: JJatjaž Leber, 64000 Kranj, Cankarjeva 19, Stane Polak, 64220 **ofja Loka, Mestni trg 22, Dragica Lapanja, 64290 Tržič, Ročev-^ca 29, Čop Cvetka, 64270 Jesenice, Viktorja Kejžarja ul. 37, Matjaž £°lc, 64000 Kranj, C. Staneta Žagarja 61, Milko Kunstelj, 64000 *ranj, Prešernova 4 in Sevšek Zdenka, 63320 Velenje, Šaleška Ce8ta II. št. 6. Nagrade bomo poslali po pošti. ^ Pa še to: Geslo v križanki se je glasilo: OBČINSKI PRAZNIK -pRVl AVGUST - KRANJ - JESENICE ŠAHOVSKI KROŽEK Kralj je tudi bojevnik tlejaljj n' nemočna figura, obsojena na ne-tudj s ća^anje izhoda borbe. Lahko se »natn 8rtl Dran' a'» sodeluje v napadu, celo v Ija. jfm napadu na nasprotnikovega kra-»obnOrf.v*'oma razvije svoje igralne spo-*t»vn « Se,e v končnici, ko se razredči v»o figur v igri. y "'OKraH*1 na 8,iki ritj8. ,h trdnjav na liniji f in njihov ?.a. poUe H. Beli je to izkoristil na "*netljiv način. 1. Dh6 x f8 + ! Kg8 x f8 2. Tf2 x f7 + Kf8 - g8 3. Sd5 - e7 + Kg8 - h8 4. Tf7 - f8 + Kh8 - g7 5. Tfl - f7 + Kg7 - h6 6. Se7 - g8 + Kh6 - g5 Do tu so se stvari odvijale samotočno. Toda kaj sedaj? Beli je vprašanje rešil tako, da je zaposlil fte svojega kralja. ■mfc': m M i .....a ■ A 1 ■: mi 'aH 1:1 jfc* mu ž & ■ H 1 7. Kgl - h2! Sedaj preti 8. h3-h4 + 9. Lg2- f3 mat. 7........ De5 x e2 Kg5-g4 Dama sicer veže lovca na kralja, toda ne za dolgo. 8. h3 - h4 + Kg5 - g4 9. Tf7 - f4 + Kg4 - h5 10. Kh2 - h3! Ponovna poteza s kraljem, tokrat Se agre sivnejša. 10........ g6 - g5 11. g3 - g4 + črni se je vdal S. Bavdck Da ne boste zadnji dan pred solo stali v vrsti za nakup šolske torbe za vašega šolarja, naj vas opozorimo, da vas že zdaj čaka bogata izbira modernih in klasičnih šolskih torb na Kokrinem oddelku papirnice v GLOBUSU. Praktične in domiselno oblikovane so. Cena: od 110 do 180 din Črte in karo so nova kombinacija pri posteljnini, ki so jo izdelali v celjski METKI. Take prevleke za odejo in blazino ter rjuhe iz mešanice bombaža in sintetike se v zeleni, oranžni in modri barvi dobe v Murkini MODI v Radovljici. Cena: 425,40 din Če bi rade bluzo iz tankega batista povsem po vaši želji, poglejte v TEKSTILINDUSOVO prodajalno v hotelu CREINA v Kranju, kjer vas čaka bogata izbira tovrstnih blag iz kvalitetnega 100 % bombaža. Predstavljamo vam artikel Mimoza. Cena: 19,38 din za meter Dostikrat je za nedelavnost našega šolarja krivo prav dejstvo, da nima v stanovanju svojega kotička, kjer bi le on lahko razpolagal s prostorom, predalom itd. Privoščimo mu svojo delovno mizo. V ZARJINI DOMOPREMI na Jesenicah imajo zelo praktične Unile-sove pisalne mizice: pokrov se dvigne, da je pripraven za risanje in po-dcnj otrok lahko spravi vse svoje knjige in zvezke s torbo vred. Barve: bela z modro in rdečo kombinacijo Cena: 900 din Iz dalnje in bližnje preteklosti NAKLEGA IN NJEGOVIH VASI (10. zapis) VALVAZOR O DUPLJAH Kaj pravi stari »kranjski zgodo-vinopisec« Janez Vajkard Valvazor o naši vasi in njenem gradiču? To nas bo gotovo vse zanimalo, posebno tudi zato, ker imam priložnost pokazati -v sliki dupljanski gradič takšen, kot ga je videl Valvazor sam. Pogledal sem v enajsto knjigo mogočne njegove Slave vojvodine Kranjske, ki je izšla leta 1689. Na strani 123 sem poleg bakroreza dupljanskega gradu med drugim prebral nekaj Valvazorjevega čtiva: Nemško krajevno ime Dupplach — izvira iz ljudske oznake Duplve. Potemtakem je vas starejša kot gradič (Schlosslein) z istim imenom. Ljudsko (t. j. slovensko!). ime prihaja od velike podzemske jame v bližini. Jama, iz katere teče močan izvir, je podobna nekakemu duplu, torej gnezdu nekaterih ptičev v starih, trhlih drevesih. Okoli dupljanskega gradiča se širijo njive in sadovnjaki. Sadjereja je sploh razširjena v teh krajih. Stari Valvazor je imel navado, da je za vsak grad, ki ga je opisoval, približno določil situacijo glede na sosedne kraje. Približno pravim zato, ker je pisec Slave vojvodine Kranjske meril le s celimi miljami. Seveda so to bile nemške geografske milje t. j. 7 km in 420 m. Tako je določil lego dupljanskega gradiča takole: 5 milj od Ljubljane, 1 milja od Kranja, prav toliko pa tudi od Tržiča. Od ceste, ki je že tedaj vodila iz Kranja proti Tržiču, pravi da je dupljanski gradič oddaljen le streljaj (Musguetten Schuss). — No, ker sem že pri mušketi, povem, da je bila to težka starinska puška (od 16. stoletja naprej) z zaži-galno vrvico in posebnim podstavkom. Vojaki oboroženi s takimi puškami so se imenovali mušketirje. Ime samo pa je italijanskega izvora (moscetto). Posebno nagnjenje je imel Valvazor — sam plemič, baron — do naštevanja grajskih lastnikov, vselej le plemičev ali vsaj gospodov .. . Vse ostalo je bilo zanj le »germain Volk«, prosto ljudstvo ... Tako je tudi za dupljanski gradič napisal nekaj lastniških podatkov. Vendar le za krajše obdobje: , Gradič v Dupljah je najprej, še pred nedavnim, pripadal gospodu Crabatu (Crobath?); za njim pa je prešel v lastništvo ovdovele gospe Possarelli. Od Crabata ga je kupila. Njena hčerka se je kmalu nato poročila z gospodom Henrikom Julijem vitezom plemenitim VVerneck. Dupljanski gradič je bil poslej njegov. Ko pa je mož iznenada umrl — bil je brez potomcev — je dupijanska posest pripadla spet nazaj, na rodbino Possarelli. Le ta gospoduje v gradiču še danes (t. j. v Valvazorjevem času, v drugi polovici 17. stoletja). Gospod z Verneka (nemško: VVerneck) so morali že prej obubožati. Saj je bil njihov grad Vernek (ob Savi, na levem bregu, 4 milje vzhodno od Ljubljane), v Valvazorjevem času že popolna razvalina. Kaže, da so se verneški gospodje v onem času preselili v sosedni grad Pogonik (nem: Pogankh), ki pa je stal na desnem bregu Save. Grad, ki so ga razrušili partizani (ker se je v njem naselila nemška vojaška posadka), je stal nad velikim okljukom Save in železniškim predorom. Tri milje vzhodno od Ljubljane, po Valva- zorjevo! JUTRIŠNJA PODOBA GRADIČA Slišal sem, da je prav v teh dneh dupljanski gradič (čeprav se mu na splošno pravi »grad«) dobil novega gospodarja. Takega, ki ima rad zgodovino in ki ceni starine. Menda bo gradič dobil v bodoče spet* svojo prvotno podobo. Vsekakor bo Dupljam obnovljena stara stavba v ponos. Prav tako kot jim je v čast vrsta častitljivih kmečkih hiš s pobožnimi baročnimi freskami na pročeljih. Da omenim le Kuharjevo hišo v Spodnjih Dupljah (št. 69) ter Boltarjevo in Arhovo v Zgornjih Dupljah (št. 6 in 42). Vsekakor pa so tudi sodobne hiše (na primer št. 23, 40 in 42 v Zgornjih Dupljah) lepe, polne cvetja in očitno skrbnih gospodarjev. — Lahko rečem — saj sem doslej videl precej slovenskih krajev — da so Duplje kar vzorna gorenjska vas. Srečni ljudje, ki so jim Duplje domač kraj! c.z. Gostišče Trnove v starem mlinu ob Tržiški Bistrici (Sp. Duplje št. 4). Nad veznimi vrati je vklesana letnica 1863 in črki IT Trnove), pred hišo so naslonjeni slikoviti mlinski kamni. TE DNI PO SVETU Deviški pas za moža V Cagliariu na Sardiniji je sodnik za razporoke obravnaval svojevrsten primer. Nekdanja lepotica je tožila moža, da jo mož trpinči in da je življenje z njim pravi pekel. Mož Livio pa je trdil, da se samo brani. Žena namreč na njegovi glavi lomi ponve in palice, ga muči z ljubosumjem in ga »nasploh« zapostavlja. Sodnika je zanimalo, kaj pomeni ta »nasploh« in je začel vrtati v Livia. Možakar je nekaj časa okleval, potem pa je spustil hlače in sodnik je imel kaj videti. Livio je nosil okrog pasu kovinske hlače in zaklep, kakršnega so v srednjem veku pripenjali vitezi svojim ženam in jim pomagali k zvestobi, ko so se oni klatili po turnirjih in vojnah. Ključ za to zadevo je bil seveda v ženinem žepu. Sodnik je zakon razvezal po ženini krivdi. Kača za blagajno Blagajničarki May Parnson so ukazali, da mora svojega ljubljenca — udava puščati doma. Blagajničarka je namreč svojo 1,3 metra dolgo kačo nosila s sabo v službo in jo je med delom za blagajno na bencinski črpalki pestovala v naročju. Seveda pa to ni bilo v veselje kupcem, ki so zahtevali, da kača izgine iz blagajne. Parnsonova je v obrambo povedala, da ni imela srca, da bi kačo toliko časa pustila doma v zaprti posodi, ker bi se čutila preveč osamljeno. H W > O Ph P H Pomoč za ženo Evangeličanski pastor, kije širil božjo besedo v ugandskih vaseh, seje zaljubil v hčerko vaškega poglavarja. Prosil ga je, če mu jo da za ženo. »Lahko, je dejal poglavar, a vredna je štiri krave.« Pastor je bil seveda brez denarja, zato se je obrnil na versko ločino v Zahodni Nemčiji, ki ga je tudi poslala v Afriko, da bi mu pomagali. Tam so takoj razumeli njegovo stisko. Organizirali so nabiralno akcijo in pastor je dobil ženo, poglavar pa štiri krave. RADIO 14 .»00 8.08 9.05 9.35 10.15 11.0.1 12.10 i _> .30 12.10 l J.30 14.05 15.30 I 5.45 n; i;-i ;.(»."> 17:45 18.05 1!» 10 19.50 20.00 21.00 21.30 23.05 1.03 2.UH 3.03 4.0.5 SOBOTA 1 )ohro jutro (I lasbena matineja Pionirski Klinik počilniški pozdravi Kdaj. kam. kako in po čeni Sedem dni na radiu dodala v ritmu Kmetijski nasveti Veseli domači napevi Priporočajo vam S pesmijo in plesom po Jugoslaviji tilaslieni interme/zo Vrtiljak S knjižnega trga (i remo v kino Zabav al vas bo . . . Polet m divert i men t o M mui e / ansamblom lVčoZgur Lahko noč. ol rovi Sobot na glasbena panorama /a prijel no razvedrilo Oddaja /a naše izseljence S pesmijo in plesom \ no\i t eden Zvoki iz naših krajev Clasbena skrinja K oncert po polnoči Lahke note velikih orkest rov Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 I/, partitur velikih zabavnih orkest rov 13.33 Popevke brez besed 14.00 /. vami in za vas 10.00 Naš podlistek -H. K ostanek: Tri črtite Ki. 1"» Z majhnimi zabavnimi ansambli Ki.4(i Glasbeni rastno 17.40 Svet in mi 17 .51 i S pevcem Krunoslav oni S labincem 18.01) Vročih slo kilovatov 18.40 Partiture lahke glasite Tretji program 19.05 Iz slovenske zborovske tradicije 19.30 VeČeVll« promenada z violinistom Jnsefom Stikom 20..C) I »vignjena zavesa 20.55 I/ oper in glasbenih dram 22.1 •"> Sobot 11 i nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 15 NEDELJA .").oo Dobro pit ro H.o7 Radijska igri 8.38 ».05 9.7)5 10.07) 1 1.00 1.1.20 13.45 14.05 10.00 19.40 19.50 20.00 22.20 2:i.05 2:t.l5 za ol roke Skladbe za mladino Še pomnite tovariši Vojaki dober dan Koncert iz naših krajev Turistični napotki za poste iz tujine Naši poslušalci čest itajo in pozdravljajo Nedeljska reportaža Obisk pri orkestru K ing Murv Nedeljsko popoldne Zabavna radijska igra Glasbene razglednice Lahko noč, otroci V nedeljo zvečer Skupni program JKT Literarni nokt urno V lučeh semaforjev Drugi program 8.oo Kadio Ljubljana II. program 8.03 Zvoki za nedeljsko jutro 9..15 Mladina sebi in vam 10.05 S Plesnim orkest rom KTV Ljubljana in vokalnimi solisti 10.35 Naši kraji in ljudje 10.5(1 Cocktail melodij 1 1.33 Melodije po pošti 13.18 lz musicalov in glasbenih revij 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz. starega gramofona 15.00 Nedelja na valu 202 18.30 Večerni poročevalec Tretji program 19.05 Izbrali smo za vas 20.35 Naši znanstveniki pred mikrofonom 20.50 Polet ni koncert domačih in t u jih izvajalcev 23.00 Za nas muzicira jo 2.1.55 lz slovenske poezije 16 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.15 10.15 I 1.0.1 12.10 12.30 12.40 13.3(1 14.05 14.30 15.30 15.45 PONEDELJEK Dobro jutro O lasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb Pesmice na potepu Vedre melodije Kdaj. kam. kako in po čem Turističn napotki za I nje goste Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkest ri K met ijski nasvet i Pihalne godb«- na koncert nem odru Priporočaj« vam Pojo amaterski zbori Naši poslušal« i čest itajo in pozdravljajo (i lasb«-ni inlermezzo V rtiljak 17.00 18.00 18.25 19.40 19.50 20.00 20.30 22.20 23.06 23.15 ,.aba\ itirii orkestrom KTV Ljubljana Studio ob 17.00 Pri skladatelju Karlu Pahorju Zvočni signali M inute z Veselimi planšarji Lahko noč, otroci Ce bi globus zaigral Operni koncert Popevk«' z jugoslovanskih st udiev Literarni nokt urno Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 1- 1.00 Iz partitur velikih zabavnih orkest rov (3.33 Zvoki iz studia 14 14.00 Z vami in za vas Ki.00 Kulturni mozaik 16,30 Na valu kritike 10.40 Glaabeni sferen st udio Tretji program 19.05 Sprehodi po tuji zborovski literat uri 19.45 Za ljubitelje stare glasbe 20.35 Znanost in družba 20.50 Sezimo v našo diskoteko 2- 1.55 Iz slovenske poezije 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.35 1 1.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 10.45 17.00 18.00 19.50 20.00 20.30 21.45 22.20 23.05 23.15 Dobro jut i o (Ilasbena matineja Počitniško popotovanje od strani do strani Lahke note Slovenske ljudske pesmi v zborovski m solistični izvedbi Turistični napotki za tuje goste Promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam Iz dela glasbene mladine Slovenije Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Spomini in pisma Studio ob 17.00 K oncert po željah poslušalcev Lahko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra-Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe Literarni nokt urno Popevke s«- vrši jo Drugi program 8.00 Torek n.i valu 20:! 13.00 Iz pari u ui velikih zabavnih orkest rov 13.33 S solisti m ansambli JKT 14.00 Z vami in za vas Ki.00 Pet minut humorja 10.05 M oderni odmevi 10.40 Glasbeni sfere«) st udio Tretji program 19.05 Glasovi časa 19.20 Recital tenorista Oiuseppa di Štefana 20.00 Pianist Christoph Ks« benba« h igra Bartoka 20.35 Sodobni literarni portret 20.55 Casalsnv festival 1975 22.00 V svetu opernih prediger 23.00 1'et concertinov 2-1.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori 9.25 S slovenskimi zabavnimi ansambli 9.40 Zapojmo pesem 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Urednikov dnevnik 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe NDK vam igrajo 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čest itajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Loto vrtiljak 10.45 Sprehodi . instrumentov 17. Studio ob 17.00 18.00 Iz repertoarja zborov jugoslovanskih radijskih postaj ■ 18.25 Poje mezzosopranist ka Kuža Pospiš 19.50 Lahko noč. otroci 20.00 Koncert iz našega st udia 22.20 S festivalov lazza 23.15 Kevjja jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program Mio Sreda na valu 202 1 i I. V ritmu Latinske A mei ike I 1 on / vami m /a vas !5 10 Pop integral ", 40 i il.isbeni sH-k-o si udi'> 1 retji program 19.05 V s\«-tu variacij 20.0(1 Ansanrbel Iva Pet ric'n 20.35 Vidiki sodobne tunel nosi i 22.10 Razgledi posodobili glasbi 23.00 Iz slovenske poezije 19 4.30 8.08 9.115 9.20 9.40 10.35 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.20 15.30 15.45 10.45 17.00 18.00 19.50 20.00 21.00 21.40 23.20 3.30 ČETRTEK ! )ohio jut ro (i lasbena mat ineja Počit Miško popotovanje o/l sfrani do-ši rani Glasovi v nt m u M ladi koiircii aut i i urist ičin napol ki /a naše goste iz t ujine l ganite pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij K met i jski nasvet i ()<1 vasi do v asi Priporočajo vam Glasbena pravljica Predstavljamo vam slovenske male vokalne ansamble (i lasbeni intermezzo Vrtiljak Naš gosi Studio ob I 7.00 Popoldanski simfonični koncert Lahko noč,otroci Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Lepe melodij« V gosteh pri tujih radijskih postajah Naš nocojšnji gost Kdvin Fliser Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.33 Glasbeni drobiž od tu in tam , 14.00 Z vami in za vas 10.10 O lasbeni stereo studio Tretji program 19.05 Vprašanja telesne kulture 19.10 Večerni rončertino 20.00 Zborovska tradicija predklasičnih dob 20.35 Mednarodna radijska univerza 20.15 S VII. festivala baročne glasbe v Mariboru 1975 22.00 Velike partiture 22.15 Izbor iz domače in I uje glasbene literature 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro N.0N (ilasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od 9.20 9.40 I 1.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.3.) 15.45 10.-15 19.0O 20.00 21.15 22.20 23.15 00.05 1.03 2.03 3.03 4.03 si i ani do si rani Parada orkest rov S lovenske utnet ne pesmi Turistični napotki za naše goste iz tujine Po talijinih poteh Revija orkest rov in solistov Kmetijski nasveti S pihalnimi godbami Priporočajo vam M ladi na poje Naši poslušalci čest itajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo V rtiljak Z ansamblom K racija Puharja Studio ob 17.00 (i lasbena lirika Lucijana Marije Skerjanca Lahko noč. otroci Top pops 20 (hldaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Jazz pied polnočjo Ples po enih Melodije na našem valu Koncert po polnoči Majhni ansambli na tekočem traku Paleta akordov Drugi program 8.00 Pelek na valu 202 13.33 Zvoki dežel oh mediteranu 14.00 Z vami in za vas 10.00 Pet minut humorja 10.05 Vodomet melodij 10.40 Glasbeni stereo studio Tretji program 19.05 Od premiere do premiere 19.53 Miniatur«- iz jugoslovanske solist ične glasbe 20.35 Iz jugoslovanskih 22.00 V nočnih urah 23.30 Iz jugoslovanske operne literature 23.55 lz slovenske poeziji' JESENICE Solata 13,30 din, korenček 7,60 din, česen 22 din, čebula 10,80 din, fižol 15,60 do 20,80 dm, pesa 5,20 din, kumare 6,50 din, paradižnik 11,W din, paprika 16,80 din, )abolka 12 din, hruške U din, grozdje 16,80 din, limone 16 din, ajdova moka 18,80 din, koruzna moka 5,77 dir, kaša 12,10 din, surovo maslo 61,70 din, smetana 27,8» din, skuta 17,3(1 din, sladko zelje 4,20 d>n-jajčka 1,05 do 1,87 din. krompir 5,60 din Tr$lC Solata 10 din, korenček 12 din, česen 20 do 25 din. čebula 10 din, fižol 14 din, pesa 10 din, kumare 8 din, paradižnik 10 do 12 din, paprika J" din. slive 14 din, jabolka 10 do 19 din, hruške H din, grozdje 15 do 18 din, limone 18 din, ajdova moka 25 din, koruzna moka 12 din, kaša 20 din, surovo maslo 69 din, sladko zelje 6 do 7 din. kislo zelje 8 din, jajčka 1,60 do 1,80 din, krompir 6 do 8 din POROČILI SO SE V KRANJU Uršič Ivan in Žontar Milena, Kruh Drago in Jeraj Cirila, Sušnik Drago in Kos Marija, Anči-mer Martin in Krzar Silva, Grošelj Drago m Pangeršič Martina UMRLI SO V KRANJU Mesesnel Viktor, roj. 1911, Košnik Vida, roj-1898, Maček Frančiška, roj. 1908. Marčun Marija, roj. 1903. Jerman Ana. roj. 1898, OcepeK Marija, roj. 1900, Cimpreman Jakob, roj. I"9"' Bukovšek Josip, roj. 1911 i .' ,; — AH je res hodil dopoldne naokrog nekdo, ki je prodaja* slone? TELEVIZIJA 19. 1)5 Obzornik 25 Disnevev svet — serijski film, H 15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Preprosto živ ljenje — celovečerni filtri 21.15 T V dnevnik' 22.00 Prodali so jih milijon: Albert 11 ammohd, M ichel l.egrand. H 22.45 <>25 Oddajniki II. T V mreže ] M-.45 Sedem dni 19.05 Groi .Vlontct risto 19.30 TV dnevnik 20 00 Monitor: upokojenci 20.35 2-1 Ur 21.00 (.lasbena oddaja 21.30 Glasb« L. Armstronga TV Zagreb - I. program 17.45 t V dnevnik 18.05 TV koledar 1K.15 Posnetek predstave s festivala <>' roka v Šibeniku 19 (0 TV dnevnik 20.00 Vaš šlager sezone - tet rospekl IV a 21.05 Tudi to je Ipibezen — celovečerni film 22.55 TV dnevnik 15 NEDELJA 8.55 Poročila 9.00 Za nedeljsko dobro nit ro 9.30 9.50 10.45 1 1.25 I 1.30 12.15 14.30 15.00 10.00 I 7.55 19.15 19.20 19.30 19.55 20.00 20.55 21.00 21.30 21.35 22.10 (i25 Pticcini, barvna nadaljevanka otroška matineja Mozaik K met i jska oddaja Poročila Morda vas zanima (Toni Gašperič) Veseli tobogan — Bohinj Igre brez meja, barvna oddaja Okrogli svet Poročila Tarantela -celovečerni film Risanka Cikcak TV dnevnik Propagandna oddaja Na vrat na nos, barvna nadaljevanka Barvna propagandna oddaja Skrivnost i Jadrana Glasbena medigra Šport m pregled TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.30 Zabavno glasbena oddaja 21.00 24 ur 21.20 Prost oi na soncu — celovečerni film T V Zagreb — I. program 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored l l.oo Narodna glasba 11.30 K indijska oddaja 12.15 Jugoslavija dober dan 10.0(1 Festival mladih Srbije 17.30 TV dnevnik 17.45 Trije mušketirji celovečerni lilm 19.30 TV dnevnik 20.05 Beograjske z.god 21.15 Dokumenta'!..i oddaja 21.35 Spori ni pregled 22.10 TV dnevnik 16 17.45 18.00 18.30 18.35 18.45 19.15 19.20 19.30 19.55 20.00 21.05 21.10 21.50 PONEDELJEK Obzornik Figole Fagote I ii mlaihnske ig|;< Mozaik Odločamo M ladi za mlade R isanka Cikcak TV dnevnik Propagandni -»'t Tako so izvedeli za skrivnost -barvna TV dram Propagandna odi K uit urne diagon Mozaik kratkega filma 2.10 Poročila Oddajniki II. TV mrcJc 17.15 TV dnevnik (7.35 TV koledar 17.45 Pravljice iz lil! kar jevega \ti/ i«' k 18.15 Branje 18.45 M ladi za ml.nt. 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Feljton 21.(K) 24 ur 21.20 Beg iz »redtšča zemlje — mi lilm Brez besed 'I \ Zagteb -- I. program m ! LV < Inevnik 20.0:1 Oti.viiri.teV i mferem v • pni rščenih \ • 'oK'n'hu 1 i >dpi' i krog. dram« v;!« TV ... ."■ I .m ama : \ din vnik , 1 > Obzornik soo i rapollo HH 33. it roška oddaja 18.4!.' Mozaik i > 1 .judska innetnoši in obrt lil 15 Risanka .■ 19.20 ( ikcak 19.3i> TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Propagandna oddaja 20.55 K met |e. bombe in oblast, TV nadaljevanka 22 20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mrežo 17.15 IV dnevnik Ii .35 TV koledar l. 15 Pionirji Jugoslavije 18 15 Izobraževalna oddaja 18.45 I .judska innet nosi in obrt 19 30 TV dnev mk 20.00 TV drama 20 10 24 ur 21 00 Zabavno glasbena oddaja :' i io S\ et, ki izginja TV Zagreb — I. program ;9.30 I V dnevnik 20.00 Akt milna oddaja 20.50 V senci1 volkov — serijski tilm 'I io TV dnevnik 22 00 Koncert z. dubrov niskih polet nih prireditev I 7 40 5 Skrivnost i morja Bret besed TV Zagreb - I. program 19.30 TV dnevnik, 20.00 Na vrat na nos 20.50 Romantična in klasična umetnost 21.15 Portreti 21.55 TV dnevnik 19 18.05 Obzornik 18.25 Krivokljun in žgolička, barvni film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Najvažnejši dan življenja, barvna nadaljevanka 21.10 Kam in kako na oddih 21.20 Četrtkovi razgl««1' 21.50 Serenada, glasbeno- baletna oddaja 22.15 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.45 TV dnevnik 18.15 Ekspedicije T hora Haverdahla.lH del 19.30 TV dnevnik 20.00 Pesem 21.10 Krog 21.55 Poezija T V Zagreb - I. progr«"" 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Malenkosti, ki pomenijo življenje. celovečerni film 22.20 TV dnevnik — Vi samo popravite semafor, promet pa prepustite meni! 20 18.00 Obzornik 18.15 CatchCandv, serijski barvni f"''11 18.45 Ročk koncert 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 K ako pa kaj oče-'. TV nadaljevanka 20.30 Albert Einstein. dokumentarna oddaja 21.35 Helena, sodobna ženska, serijski barvni film 22.25 TV dnevnik Oddajniki II. TVm«-e*e 17.45 TV dnevnik 18.15 Brigadirski TV studio 18.45 Glasbeni studio 19.05 Kulturni pregib 19.30 TV dnevnik 20.00 Okrogla miza 21.15 Orkestrske suite. 4. del TV Zagreb - I. progT»fl1 19.30 TV dnevnik 20.00 Poletni nasm«'"-zabavno glasbena oddaja .. 21.05 R van, serijski W> 21.55 TV dnevnik 22.15 Dokumentarna reportaža Petek, 13. avgusta 1976 nHffl^^^HIIHS^^B^B^^^^H 23. festival jugoslovanskega igranega filma v Pulju Barvni filmi brezbarvnih tem ^jaJveč nagrad Slovencem — Nagrada za režijo debitantu Goranu Paskaljeviču — Poprečje je sivo, ne črno ne belo tip * Se PonuJa kronistu in kritič-„ spremljevalcu letošnjega ju-608lovanskega festivala igranega kot** V ^esPaz'anov' arer|i v Pulju Glas 11. stran uvodna in temeljna informa ^Ja? To vprašanje si pisec tega spisa *&stavlja posebej zato, ker ga letoš-■JJ1 Puljski festival ni ne presenetil, T navdušil, ne pretresel; ter mu "enem tudi ni ponudil nikakršne ,eš»tve in pomoči v razmišljanju, *am in v katero smer naj bi krenil bodoče jugoslovanski film. Skrom-j bera šestnajstih filmov, ki so 2Polnjevali pogoje za uvrstitev v jreno, je še bolj skromna, če odpi-jemo §e dva filma, ki nekako nista °aila med letošnje. Prvi je nastal p Beogradu, ima naslov Poznate »vla Plešo? in je bil posnet že pred ^f"a letoma. Drugi je zmontiran rp'um z materiali, ki so predstavljali pY nadaljevanko Salaš v malem S,tu jn ima tudi takšen naslov. a.k° je bilo pred nami vsega štiri-■ aJst pravih novosti. Med njimi ni p,1'0, denimo, niti enega filma iz °sne in Hercegovine, od koder je £reu leti prihajalo kakšno leto tudi P° Pet filmov. Ta podatek sem zapi-al zgolj zato, da bi bralcu pojasnil , etlavadno stanje v naši produktivni K,nematografiji. PRED TREMI LETI... "1: Po letu 1972 so v javnost pričela Izhajati sporočila o idejnih nesprejemljivostih, ki so se zasejala v našo k'nisko produkcijo. Mnenja, kdaj j.0,J, kdaj manj polemično zastavna, so prihajala od vsepovsod, od rUŽbenopolitičnih organizacij do Jj0sarneznikov, ki so jih zapisali v n.evnem časopisju in revialnem ti- sku. Bila 80 izjemno ostro postavljena in največkrat tudi dovolj točna. Tedaj je jugoslovanska produktivna kinematografija doživela nekaj, kar se ji pred tem ni dogajalo; zelo široka javnost s celo vrsto družbenopolitičnih dejavnikov se je pričela zanimati za naš film. V tistem času se je veliko govorilo o »črnem filmu« in »črnem valu« v naši produktivni kinematografiji. Govorilo se je kajpada kdaj tudi povsem napamet in se obsodilo tudi kaj, kar je bilo manj črno kot kaj drugega. No, v celoti in posplošeno vzeto je bil ta prepih več kot nujen v našem filmu. Nekateri filmi so šli že tako daleč, da so.bili ne samo »črni«, ampak naravnost pravo popačenje naše družbe in razmer v nji. Zakaj je bilo temu tako, bo pač morala znanstveno raziskati kar kakšna skupina, v kateri bi morali biti strokovnjaki za filmsko zgodovino, sociologi in nemara tudi politologi. Ko je bila jugoslovanskemu filmu izrečena ostra in kritična presoja, ko so bile kritične pripombe realizirane v praksi tako, da se pred nami niso več pojavljali filmi na idejno dvomljivih pozicijah, ko se je okrepila tudi zavest filmskih ustvarjalcev samih, da živijo v družbi, ki ni eno-plastna, ampak živ organizem z mnogimi odtenki, so se dotlej upravičene kritike umaknile. A zdi se, da je organizem produktivne kinematografije zapleten in tako razvejan, da iz upravičeno kritičnih presoj ni mogel nenadoma kreniti v novo in drugačno pot. In kaže, da te poti v dv>tf, treh letih še ni našel. Letošnji festival je zagotovo potrdilo tej trditvi. Hcer^na:. Urbane in Jože Horvat v filmu Boštjana Hladnika Bele trave po doši*ryu Branka Som na in v produkciji Viba filma iz Ljubljane. Film je kino*/ ° ^u^u vrsto kritičnih pripomb zaradi svoje nedorečenosti in neizde- o.«V V<».Q? j*}' Mitnica, znan po vrsti svojih prejšnjih filmov Dogodek, Muha, kga te bom, je posnel film Kmečki punt. Nekatere šibkosti i scenariju filtt! ' nia je zamenjala Mimičina natančnost in zre/ost. Izredno zanintii 'Poln ustvarjalnih hotenj! TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ t r i g I a v ,blefte halje i» ol?IC NAVKLJUB NAGRADAM ... ...ki jih je žirija podelila in ki je v Pulju pač zato, ker jih mora podeliti, navkljub temu da so jih prejeli največ in predvsem najdragocenejše Slovenci, je ostalo v ustih ob koncu festivala veliko grenkobe in kaj malo optimističnih besed. Idealist režiserja Igorja Pretnarja je bil kat trikrat zlat in to je po dolgih U tih pravo zmagoslavje slovenskega filma v jugoslovanskem merilu. Toda ob Idealistu sta bila v Pulju še dva slovenska filma. Prvi, Bele Trave Boštjana Hladnika, je šel mimo kritičnih spremljevalcev skoraj neopazno. Drugi, Med strahom in dolžnostjo Vojka Duletiča, pa je naletel na zelo različna in raznorodna mnenja. Ob Idealistovem uspehu in Duletičevi ekskluzivnosti in iskateljstvu pa se mi zdi za podobo jugoslovanskega filma značilen prav Hladnikov film. Ta se je od slovenskih filmov edini ukvarjal s problematiko današnjih dni, tega časa in te družbe, ki jo živimo. In tu, na prav nič spolzkih tleh, mu je močno spodrsnilo. Od scenarija do režije se je ekipa, ki je ustvarjala ta film, nespretno sprehajala, se zaletavala zdaj sem zdaj tja, in včasih padala tako nerodno, da se gledalec sprašuje, kako je mogoče, da je v filmu najti napake, ki jih ustvarjalcem nikakor ne bi prisodili. In tu, ob sodobni tematiki in kritičnem preverjanju našega skupnega sveta, je slovenski film našel stik • z ostalo jugoslovansko filmsko proizvodnjo. Prav v ničemer se ne razlikuje od podobnih poskusov v ostalih republiških filmskih centrih. Okorelost v scenariju, nespretnost v dramaturških izpeljavah, nedomišlje-nost v režijskih rešitvah, poenostavljanje, ki spominja na hudo preproščino, to so opombe, ki jih lahko pripišemo skoraj vsem poskusom sodobnega filma v letošnjem Pulju. Težko je reči, kaj je temu vzrok. Formul v umetnosti ni in če so, so zagotovo hudo poenostavljanje. Zategadelj jih nihče ne more predpisati in. če bi jih že hotel, bi storil medvedjo uslugo našemu filmu. Toda ko gledalec gleda film Poznate Pavla Plešo?, kjer so kot realizator ji pdd-pisani kar štirje režiserji, se mu zazdi, da se skozi jugoslovanski film vendarle vlečejo nekakšne formule, ki filme med seboj nenavadno izenačil jejo. Še najbolj nenavadno se zdi, da je iz jugoslovanskega filma skoraj izginil dober scenarij, /. izvrstnimi dialogi, ki smo ga nekoč že imeli, in ki je spretno znal uporabljati specifičnosti filma in njegove dramaturgije. NOVA IMENA BI . . . ... v jugoslovanskem filmu ne pomenila samo drugih ljudi. Pomenila bi mnogo več. Najprej to, da bi /. njimi vred izginilo marsikaj, kar se je v naš lilm prikradlo kol manira in slabost. In novih imen v Pulju ni bilo veliko. Trije debitant je* so se pojav ili med režiserji in ko je žirija, ki podeljuje memorialno nagrado »Kokau Kako-njac«, debitantsko nagrado podelila Goranu Paskaljeviču /a lilm Tu vaj plaže'v zimskem obdobju, je svojo odločitev sprejela enoglasno, To je storila zato, ker preprosto ostali debi tati t je niso prinesli \ naš film ničesar novega. Le Paskaljeviču je uspelo, da je ob sodobni tematiki uspel napravili film, ki je gledljiv. ne preveč inovatorski, a vseskozi tekoč in prijeten, / vrsto dobi'ih igralskih kreacij. Sicer pa je tudi uradna žirija nagradila ta film / Zlato Areno za režijo in tako nedvoumno potrdila njegovo v-rednost Kakšna naj bi bila potem nova iniei.a'.' Podobna Paskaljeviču ali Val r»»slav u Mimici, ki je / izjemno zti*lo*t ju in velikim profesionalnim znanjem posnel Kmečki punt in zanj ludi prejel Veliko bronasto Areno'' Bila naj bi mlada, s Paska-IjevMivo sve/ino in /. M i miče vo piv cizno^iio. / veliko mero individualne udgov Jp • potrebščine, • £ šolske torbe, CD_ _q otroška o" O jesensko-zimska U" ""g) konfekcija, C • perilo, trikotaža ^ za šolarje eg;i dela. Temeljilo so obnovili pode. stene, streho in ograjo, dom picple skali in /.boljšali preskrbo / vodo Kmalu ajdova paša Janko Dolinar je na Koroški Beli prizadeven in vnet čebelar. Povedal je, da tu sedaj čebelatita samo še dva, pred leti pa jih je bilo šest. Po njegovem mnenju je temu vzrok, ker se mnogi boje čebel, a to povsem neupravičeno, in ker imajo drugod dovolj ali preveč dela. Janko Dolinar, že od mladosti čebelar, je dejal, da čebele niso koristne samo za med, vosek, matični mleček in mlečni prah, pač pa so nujno potrebne tudi za opra-ševanje sadnega drevja. Da bi čebelarstvo bolj napredovalo, je mišljenja, da bi ga morali bolj modernizirati. Kar zadeva letošnjo sezono je bila spomladi in nekaj časa v suši srednje dobra, slabše pa je postalo koncem julija in v začetku avgusta, ko je nastopilo hladno vreme. Povedal je, da čebel ne prevaža, ker za to nima dobrih možnosti, kdor pa gre z njimi za medom, ga zagotovo povsod nekaj dobi. Janko Dolinar pred svojim čclu-l nj a k oni V kratkem bo nastopila sezona paše na ajdi. Svoj čas je veliko čebelarjev vozilo svoje »muhe., na to pašo, Vedo povedati, da je ajda svoj čas, ko je bila gnojena samo - hlevskim gnojem, zelo medila Ajdov med je /elo dober /a pre/inntev čebel, /elo pa je nevaren, da se čebele med sel M »j ropajo. To zaradi posebno močnega vonja, ki čebele /vabi tudi v tuj panj. V talcem pri-ilieru je treba čebele takoj odpeljali sicer se med seboj pokoljejo in uniči jo. Prav tako pa je /a čebel|i rop odgovoren lastnik roparic. ki moia svoje čebele takoj odstraniti ni praviloma t udi škodo povrnili. H H Regulacija Prešnice Polok Prešniea ob nalivih močmi naraste ter dela obilo preplavit oko liškim prebivalcem Ker je tudi nova stanovanjska soseska MeS 7 na lem območju, je regulacija vse I •■ > 11 nujna. Po načrtih naj bi strugo Prešnice preusmerili in speljali mimo gasjl nega doma in Tekstilne lovaim v reko Smo. Dela naj bi po pred računu veljala S, 1 milijona dinai|ev. tretjino denarja naj In prispevali medvoške temeljne organizacije združenega dela. tretjino vodna skupnost L juhi jana-Sav a. tretjino pa bodoči stanovalci >oseske. sn |e Znesek že vračunan v ceno slano vanj. li Izlet za goste v Bohinju Turistično društvo Bohinj-jezero vsak teden v svojih tedenskih turističnih informacijah priporoča za domače in tuje goste v Bohinju tudi izlet. Tokrat, ker je vreme spremenljivo, priporočajo enega krajših izletov prek Srednje vasi do planote Uskovnica. Od Bohinjskega jezera se peljete skozi Staro Fužino do Srednje vasi. Ta vas je bila skoraj popolnoma obnovljena po požaru leta H>4f). Mimo lepe cerkvice se začnete vzpenjati po poti na Uskovnico. Hoja po poti skozi gozd traja okrog 2 uri. Z nje se odpira lep pogled na Zgornjo bohinjsko dolino. Planota Uskovnica je podolgovata planina z mnogimi plan-šarskimi hišicami in dišečimi seno-žetmi. Tam je tudi planinski dom, ki je dobro oskrbovan in kjtjr se lahko okrepčate in prenočite. Z Uskovnice pa lahko naredite še daljše izlete na Konjščico, Velo polje. Pokljuko in na Triglav. A. Z. JAVORJE — Folklorna skupina iz Juvorij v Poljanski dolini se vse bolj uveljavlja. Mladi javorski plesalci so se zbrali skupaj pred nekaj več kot petimi leti. Takrat je bilo med folkloristi še tudi več starejših članov. Javorcev in okoličanov, ki so mlada dekleta in fante začeli vpeljevati v »skrivnosti« starih plesov. Ju-vorci so imeli v petih letih veliko na stripov. 1'deleževali so se folklornih festivalov v Bohinju in po drugih slovenskih krajih, nastopali so po mnogih prireditvah t bližnji in dalj ni okolici, ; velikim uspehom pa so gostovali tudi v s Škof jo Loko po bratem občini Medicina v Italiji. Zadnja leta se je folklorna skupina sicer nekoliko pomladila. rendat ztito njeni uspehi niso nič manjši Številni gledalci so ; nai dušenjem pozdravili /udi nedavni nastop javorski h fg larjev« na Starem vrhu. lavorci so namreč stalni gostje na tej zamiri n i I u rističn o-etnografski prire diln.l igt - Foto. -I (loeekar ŠKOFJA LOKA - Ciril Biček iz Škofje Loke je imel v ponedeljek, 9. avgust<*> zares neverjetno »gobarsko« srečo. Čeprav ni odšel nabirat gob, šel je lov, kar je njegov konjiček, pa je že v zgodnjih jutranjih urah na lepi sonc* gozdni jasi »odkril« petnajst na kupu zraščenih jurčkov z zares lepimi črnit*1 klobuki. V neposredni bližini te gobje »družine« pa je Ciril našel še pet skup°l zraščenih gob. »Šel sem na srnjaka,« pripoveduje Ciril. »Ker pa srnjaka * bilo, sem se pač moral zadovoljiti z gobarsko trofejo'. Kje sem gobe na&&" Ne, te skrivnosti vam pa ne morem izdati! Samo to lahko povem, da je bilo škofjeloških hribih. Z gobarsko bero sem bil zares zadovoljen. Gobe sp'o/> zelo rad nabiram. In tudi poznam jih več vrst. Zato so gobe na naše^ domačem jedilnem listu prav zares velikokrat, (jg) — Foto: F. Perdan Med avtokampi na Goreujnkem je dobro poznan meti domačimi m tupim tu risti tudi kamp V Zaki na Bledu Letos je ta kamp dokaj d»b n ohisKun Sprejme lahko I6IM)gosh,i I AmhroŽit kredit do 30.000 din prodaja za devize; dobava na dom 0D NJE Sejemska hala Savski log Kranj v času XXVI. Gorenjskega sejma od 6. do 16. avgusta 1976 L J mali oglasi • mali oglasi jjjjli oglas lahko oddaste pri nafti malo-°l>Mni službi pri GLASU v Kranju in H vseh poštah na Gorenjskem. Cena **lega oglasa je 20 din za 10 besed, p'*ka nadaljnja beseda pa stane 3 din. r*v tako lahko oddajate osmrtnice in •■ovale. Po želji te objavljamo za do-***nih so din tudi s fotografijo. Naroč- **' imajo pri malih oglasih, osmrtni-*** in zahvalah 25 % popust. Letna na-r°*nina znaša 140 din, polletna 70 din. 7** informacije dobite na telefon »te-23-341. Turistično društvo Škofja Loka •prejema male oglase vsak delovnik V^J*1 >■ do 12. in od 18. do 19. ure. l>rO(Jam .^am 7 tednov stare čistokrvne ^mske OVČARJE, odličnih staršev. T^SelJ Janez, Ročevnica 48, 64290 rt>c 4959 j prodam delovnega VOLA. Dol-aJ. Podbrezje 96 4960 0B\f°dam skoraj nov ŠOTOR za 4 "sebe. Telefon 064-61-730 4964 npfpdam 10 kub. m suhih trdih ftl, ;•■ D°linar Valentin, Sv. Duh 33, ^fJaLoka 4969 HlOndam 8radbeno elektro OMA-l 9 z vtičnimi dozami ter varoval-*-*|»- Stare, Mandelčeva 2, Kranj prodam črno-beli TV Iskra, 2 leti ^ar. Bogataj, Mrakova 1, 3. nadstr. ^anj 5005 0Prodam belo dolgo POROČNO VoLEKO št. 36. Štros, Mencingerja L Kranj 5006 ceneje prodam večjo količino »lrešne OPEKE TRAJANKA (tem-a£ Naslov v oglasnem oddelku, .'elo poceni prodam dobro ohra-•|Jeno trajno žarečo PEC francoske glamke GODIN. Kern Anton, Zg. °»tnje 170, za gostilno Strahinc Jfrodam SLAMOREZNICO EPP-^ 900 s puhalnikom in verigo, do-'° ohranjeno. Bobnar Janez, Sred-nJa vas 41, Šenčur 5009 oANKINE, punte, deske rabljene, ^ceni prodam. Grad 28, Cerklje Prodam delovnega VOLA, težkega ?, I50 kg. Simnic Janez, Z"°m 50, ttled 5034 . Prodam mrežasto stajico, previ-Jaino mizo z banjo, značke in pletil-J? stroj REGINA. Gril, Gubčeva 1, *ra*»j, telefon 26-754 5011 9 Jrodam nov betonski MEŠALEC dvigalom. Tekstilna 5, Kranj 5012 prodam sežanski MARMOR za tbl°Ko. Stražišče, Delavska 31 a, Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in IZRUVAC za krompir LANZ. Suha 38, Kranj 5030 Prodam krotkega mirnega KONJA, čistokrvnega Haflingerja ali menjam za mlado KRAVO za zakol. Šenčur, Pipanova 40 5031 Prodam KRAVO s teletom. Zg. Otok 4, Radovljica 5032 Prodam tri KRAVE po izbiri, vse po prvem teletu, tudi zamenjam za BIKA ali jalovo TELICO. Češnji-ca 16, Podnart 5033 Prodam PSlCKO, nemško ovčar-ko, staro 4 mesece. Gostilna Sajovic, Cerklje 26 5035 Prodam mlado KRAVO, devet mesecev brejo. Zaloše 6, Podnart 'xranj 5013 Prodam TELIČKO, eno leto in Po' staro. Šenčur, Mlakarjeva 43 Prodam PUNTE, hankine, strešno .peko bobrovec in špičak. Stranj 3«, Naklo 5015 TnM°darn OBRAČALNIK MARA-KRa\14° /a kosilnico BCS 127 in jU| V° Po tretjem teletu. Gole, Vi-gICa 15 nad Gor jam i 5016 prodam malo rabljeno PEC za OVi i no kurjavo - 18.(HH) kal. W,,Vsak dan (>{1 19. ure dalje. Mo-Vlado, Skalca 10, Kranj 5017 iat, r,odarn skoraj nov globok itali-CSo, VOZIČEK, temno rjav. Tele-°*22-946 5018 Uu.^darn 4(K) kg OLJA HI) 40, po ng*01*! ceni. Tršan, Hraše 14, Smled-p 5019 STtI(Adarn P° ugodni ceni Si VALNI Krf J BAGAT. Drulovka 45/h, >J 5020 p,ra!!0darn KOSTRUNA. Pintar jrc' Sp. Besnica 107, Pesnica 5021 dr,j adi selitve ugodno prodam leto 3 Ku/ r° t«rmoakumulacijsko PEC ki • w 'n dve POSTELJI z jogi vlož-p n°čnimi omaricami. Tel. 24-125 0i,tP°»*ni prodam drva od starega p**}*. Zeni, Sp. Besnica 156 5023 HoSarn brejo jahalno KOBILO Mart m, £(>Pret >i HaaV- KONJA, 10 let starega, U^LNIK in GRABLJE za fe,?°NCE 3. Kalan Janez, Zapori1-Vodice Vm'.l^cm z okovjem Marcer FD, b 9iva peta. Gradnikova 75, stan. 1, r?0vljica 5026 Smledniška 32, 5024 TRAKTOR ZETOR. OB-seno apo-5025 FOTOAPARAT H*CA elektro G L 35 z vsem C ~w^m po u8°dni ceni ter SMUCl Vodarn VOLA za rejo in KRA-j> «g. Besnica 24 5027 Mop°darn SLAMOREZNICO TE <>hr .8 puhalnikom in verigo, dobro p^Jeno. Povije 2, Golnik 5028 ^alci am PRAŠIČKE. Strahinj 20, :K1° 5029 lpu*im CP Glas, Kranj, Ulica M ose U«k $«» L Stavek: GP Gorenjski ^JUd t'H'4: Združeno podjetje t*fi *ta pravica, Ljubljana, Kopi-UoJeva 2. — Naslov uredniAtva in l[ »»ta: Kranj, M ose Pijadeja bi,^ Tekoči račun pri SDK v Kra-\if 'tevilka 51500-601-12594 - Te-^rtuf Klavni urednik, odgovorni »tv in uPrava 23-341, uredni- 0»|° 21-835, novinarji 21-860, maloga.??'1' j,, naročniški oddelek Poli ~ Naročnina: letna 140 din, '"ja. — Oproščeno prometne-navka po pristojnem mnenju 421-1/72. KZ NAKLO bo prodajala v sredo — 18. avgusta, od 8. do 10. ure v vzrejališču v Podbrezjah 10 tednov stare jarčke in petelinčke Cena: 40 din in 15 din Istočasno lahko kupite tudi krmilnike za piščance. Cena: 150 din. Valilnica KZ Naklo Prodam NAGROBNI SPOMENIK. Ahačič Janez, Bistrica 05. Tržič 5008 Prodam enoosni TRAKTOR MAČEK s prikolico, deferencialom in menjalnikom. Bertoncelj Janez. Podblica 28, Zg. Besnica 5099 Prodam namizni levi ŠTEDILNIK, kombiniran, nerjaveč. Breg ob Kokri 22, Preddvor. Ogled popoldan od 15. ure dalje. 5100 Prodam SPALNICO. Silar Marica, Levstikova 3, Kranj 5101 GRADITELJI! Ugodno prodam gradbeno BARAKO. Tel. 064-23-155 5102 Prodam električni BRIVNIK z garancijo. Reševa 5, Kranj 5103 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Sp. Duplje 100 5104 Prodam suhe smrekove PLOHE. Vidic, Ovsiše 34, Podnart 5127 vozila Prodam motorno KOLO ČZ 250, registriran do 23. 7. 1977 in ELEKTROMOTOR 10 kilovatov. Triler, Puštal 103, Škofja Loka 5073 Prodam 250 kom pregradnega BLOKA 29 X 25 X 8 in večje število punt in bankin. Poljanska c. 53, Škofja Loka 5074 Prodam KRAVO po izbiri. Gorenja vas, Reteče 40, Škofja Loka 5075 KRAVO mlado simentalko, visoko brejo prodam. Papirnica 9, Škofja Loka 5075 Prodam mlado KRAVO pred tretjo telitvijo ali jalovko z mlekom. Peternelj, Gorenja Zetina 4, Poljane nad Škofjo Loko 5077 Poceni prodam dobro ohranjeno strešno opeko BOHN-KIKINDA in slemenjake. Mavri, Potočnikova 1, Škofja Loka 5078 Prodam kombinirano PEC. Struž-nikova 4, Šenčur 5079 Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Habjan, Breznica 11, Škofja Loka 5080 Prodam ŠTEDILNIK Gorenje. 1 grelci na plin, 2 na elektriko. Telefon 064-61-937 5081 Prodam malo rabljen TROSILNIK hlevskega gnoja KRPAN 30, ležeči valji. Čuden, Gorjuše 46, Boh. Bistrica 5082 Prodam termoakumulacijsko PEC 5 KW, po zelo ugodni ceni, za gretje 60 kv. m. Zavec-, Ludvik, H rastje 39, Kranj 5083 Prodam KRAVO po teletu. B<>-bovekb, Kranj 5084 Prodani PLOHE in DESKE. Zalog 32, Cerklje 5085 Prodam KOSILNICO Reform. Rogelj Peter, Lenart 1, Cerklje 5086 Prodam KALUP za stebre s kle-mami 30 X .'15, višina 3,50 metra. Preša, Cerklje 193 5087 Prodam dva PRAŠIČA po 130 kg težka za zakol. Zalog 39, Cerkl je 5088 Prodam KRAVO ki bo kmalu telila, dva PRAŠIČA po 70 kg in klaftro bukovih DRVA. Štefan ja gora 28; Cerklje 5089 Čistokrvno NEMŠKO OVČAR-KO. staro 7 tednov in eno 4 leta. prodam. Gričar, Doslovce 19, Žirovnica 5091 Prodam OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK s košarico, zložljiv, pelje se tudi po stopnicah. Sedež se da vgraditi v avto; varnostni AVTO-SEDEZ za otroka (ADAC atest) tapeciran z mizico; FILMSKO KAMERO Super 8 Vashica objektiv 6xZoom; FOTOAPARAT Voigt-lauder vitorel I) s svetlomcrom ter AGFA Pocket na kasete. Tel. 25-514 5091 Prodani SPALNICO. Potočnik, 31. div. 46. Ogled vsak dan popoldan 5092 Poceni prodani rabljeno SPALNICO. Drempetič Francka, Gospo-svetska 13, K ranj 5093 IZREDNA PRILOŽNOST. Prodam solo KITARO s kovčkom, bas kitaro, pedal za jakost in vab-vab predal. Vse skupaj za 2500 din. Benedik Vinko, Gorenjesavska 43, Kranj 5094 Prodam voz ZAPRAVLJ1VČEK v dobrem stanju in lahek GUMI VOZ. Staneta Žagarja 49, K ranj 5095 Prodani PRIKOLICO /a čoln. H rastje 68, Kranj 5096 Prodani TRA VERZE I profil 100 X 200. dolžine 5.0 m - 9 kom. Ztl. Duplie -v :)<)97 Prodam prevrnjeno ZASTAVO 750, letnik 1971. Ogled pri Božiču. Lipnica 3, Kamna Gorica 5128 Prodam SIMCO 1300 special. Tro-jarjeva 18 a, Kranj 4982 Prodam AMI 8, letnik 1971, zelene barve. Kozamernik, Kranj, Moša Pi-jade 44/6 5037 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, registriran do julija 77. Ogled v soboto. Mišic, Oldhamska 1, Kranj 5038 Prodam ohranjenega SPAČKA 2 CV 4, letnik 1970. Aljančič, Cirče 6, Kranj 5039 FORD CORTINA 1200 cem, letnik 1966, ugodno prodam. Bizjak Marjan, Sorlijeva 31, Kranj, telefon 23-184 5040 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, ŠKODO, letnik 1967 in OPEL REKORD 1900, letnik 1965 po delih. Čadež Vinko, Hotavlje 62, Gorenja vas nad Škofjo Loko 5041 Prodam FIAT 850 v dobrem stanju, možnost ogleda vsak dan. Frčej Janko, Višelnica 8, Zg. Gorje 5042 Prodam FIAT 126. Naslov v ogl. oddelku. 5043 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 850, registrirano. Gole Cveto, Višelnica 15, Zg. Gorje nad Bledom 5044 Prodam ŠKODO, letnik 1967. Tel. 26-208 5045 Ugodno prodam karambolirano SIMCO 1000 LS in kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Anton Šolar, Ljubno 69, Podnart 5040 FIAT 850 COUPE, letnik 1969, registriran do januarja 1977, dobro ohranjen, prodam. Ogled vsak dan popoldne. Pogačar, Bobovek 27, K ranj 5047 Prodam karambolirano ŠKODO, novi tip, radijski SPREJEMNIK Blaupunkt s podstavkom za vgradnjo v škodo, žepni elektronski RAČUNALNIK C om odore ter moped T 12. Repe, Zg. Gorje 64 a 5048 Prodani tovorni avto STAYER diesel 4,5 tone za 25.(KM) din in osebni avto FIAT 110. Lesce. Alpska 48 50-19 MENJALNIK, 4 kom VRAT, prednjo PREMO in druge rezervne dele za ŠKODO I(HK) MB prodam. Telefon 22-207 5050 Prodam FIAT 850, potreben manjšega popravila. C. JLA 2H, K ranj Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Zgornja Dobrava 21, Kanina gorica 5105 Prodani ŠKODO 1000 MB po delili. Ljubno 15. Podnart 5106 Prodam poceni osebni avto VVV, dobro ohranjen, letnik I96.r). Jelov-čan. Gorenja Zetina 3. Poljane nad Škofjo Loko 5107 Prodam Al ISTI N 1100. letnik 1907. Valič Božo, Podlubnik 53. Škofja Lok« 5108 ZASTAVO 750 DE LUXE. prevoženih ii.ooo km, prodani. V ceni 22.000 din so vračunane dodatne štiri zimske gume, prtljažnik in dodatna oprema. Ponudbe na naslov: Dr. Torkar. Hrast je 74, Kranj 5109 Prodam MOPED T 12. 60 kub. c. Črnivec IH. Brezje 5110 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1969, registriran do maja 1977. Krničar Darko. Gradnikova 107, Radovljica 51 li Prodam ZASTAVO 750. letnik 1971. K lanc 15, K omenda 5112 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1969, v dobrem stanju. Kuhar. Valjavčeva 13, tel. 25-128 5113 Prodam KOMBI OKTAVIJA. letnik 1902 (samo »mašino«) Ogled ob delavnikih, Aljančič Franc. Kovor 9, Tržič Prodam TACNUS 15 M. letnik 1968, po delih. Praprotnik Maks, Loka H. Tržič Prodam ŠKODO, letnik 1967. Informacije po telefonu 47-143 popoldne — sobota, nedelja celi dan. Ore-har Janez, Naklo 131 5114 kupim Kupim suha BUKOVA DRVA Ponudbe poslati na Šorec Anton. Kranj, C. Koktškega odreda 1/1 5051 Kupim malo rabljen TRAKTOR PASQCAL1 V zameno lahko nudim KOSILNICO AKW - frezo. pr.k Ijučkoni in prikolico, ali pa v celoti z gotovino. Sp. Gorje 6, Zg. Gorje 5052 Kupim klavirsko HARMONIKO 80/90 basno. Kankelj, Otoki 2, Železniki 5115 Kupim rabljena VRATA za garažo in korita za KOZOLEC, po možnosti betonska. Grad 43, Cerklje Kupim nerjaveč namizni levi ŠTEDILNIK. Naslov v oglasnem oddelku. 5117 stanovanja Opremljeno SOBO s kopalnico, poseben vhod, v Kranju oddam poštenemu dekletu (Slovenki). Naslov v oglasnem oddelku 5053 Fakultetno izobraženi dekleti iščeta STANOVANJE, opremljeno ali neopremljeno, v Kranju. Ponudbe pod šifro »Predplačilo« ali na telefon 061-341-461 v petek in ponedeljek od 16. do 18. ure 5054 Oddam SOBO dvema mirnima študentoma. Pelko, Likozarjeva 15, Kranj 5055 Oddam SOBO v Kranju dekletu na tel. 77-314 in na Golniku zakoncema na tel. 50-334 5056 Predstavnik Volksvvagna za Jugoslavijo išče manjšo HIŠO ali trosob-no komfortno STANOVANJE za dobo 3 let, po možnosti z garažo in telefonom, v okolici Kranja. Ponudbe poslati na hotel CREINA, gospod Cuckuk Georg, tel. 23-650 5057 Neopremljeno STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju in okolici išče mlad uslužbenec. Ponudbe pod »Avgust« 5058 posesti Naprodaj je stanovanjska HIŠA z lokalom v centru Radovljice, Linhartov trg 16. Poizve se na naslov od 16. 8. 1976 do 19. 8. 76 od 9. do 13. ure 4991 Prodam staro HIŠO z vrtom, potrebno adaptacije, možna je tudi nadomestna gradnja. Ponudbe pod »Okolica Kranja« 5059 Prodam manjšo HIŠO, primerno za vikend ali stanovanje. Poizve se: Brezje 42 5060 Vseljivo STANOVANJE prodani. Ponudbe pod »50 kv. m« 5061 STANOVANJE s telefonom, vrtom, garažo v centru Kranja zamenjam na Bledu, Zasipu, Radovljici za staro hišo. Naslov v oglasnem oddelku. 5062 Prodani ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 5063 Iščem ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Tel. 24-744. Naslov v oglasnem oddelku. 5118 Kupim novejšo HIŠO v okolici Kranja, eventuelno tudi zamenjani s hišo v Ljubljani. Ponudbe pod »Dogovor« 5119 zaposlitve KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA razpisuje za šolsko leto 1976/77 naslednje štipendije: 1. dve štipendiji za kmetijsko srednjo šolo 2. dve štipendiji za ekonomsko srednjo šolo Prednost imajo učenci višjih letnikov. Prošnje z zaključnim spričevalom sprejema kadrovska služba zadruge do 21. t.m. VAJENCA sprejmem. Ključavničarstvo, Jalen, Huje 23, Kranj 5064* MIZARSKEGA POMOČNIKA zaposlim takoj in VAJENCA vzamem v uk. Mizarstvo, Jezeršek Stane. Zg. Bitnje 97 5065 Za svojega 3-letnega sina iščem celodnevno VARSTVO za 5 dni v tednu — takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 5066 OBRTNIKI! RAČUNOVOĐE I NJA z izkušnjami v vodenju poslovnih knjig vam vodi dvojno knjigovodstvo tek(*V in zakonito. Oglasite se pod »Vestna« 5067 Sprejmem mesto ČISTILKE. Ponudbe pod »Brez dohodkov« 5068 Takoj sprejmem dva VAJENCA za mizarsko obrt. Ovsenik Alojz, Kranj. Jezerska l()8/c 6069 Prevzamem vsa zidarska dela. Naročila v soboto in nedeljo. Gasi Idriz, C. Staneta Žagarja 20, Kranj 5120 Prevzamem vsa zidarska dela. Obrtnik Ješarevič Meho, Zeleška c. 12, Bled. NaroČila v soboto in nedeljo 5121 prireditve GASILSKO DRUŠTVO GORICE pri Golniku priredi v nedeljo. 22. avgusta 1976. ob 14. uri VELIKO TOMBOLO. Glavni dobitki: ZASTAVA 750 de luxe, zastava 750 standard, bik, ponv express, štedilnik, pralni stroj, televizor, hladilna skrinja, moško kolo, ponv kolo in še več sto drugih dobitkov. Dobiček namenjen za nabavo gasilske opreme in orodja. Pridite v Gorice — sreča vas čaka. 4995 RIBIŠKA DRUŽINA ZlRI prireja 15. 8. 1970, ob 14. uri VELIKO TOMBOLO. Po končani tomboli VESELICA. Zabaval vas bo ansambel PLANIKA iz Kranja. Vabljeni! GASILSKO DRUŠTVO PREDDVOR vabi na sklepno prireditev praznovanja HO-let niče delovanja društva v nedeljo, 15. H. 1970. Ob 14. uri sprevod gasilcev, nato čitanje društvene kronike, zatem pa velika. VRTNA VESELICA s srečelovom in kegljanjem za jarca Za razvedrilo bo skrbel ansambel Lojzeta Slaka s pevci. Vabijo predd\orski gasilci! .">o~ i r,|) GOLNIK pnr.di s nedeljo. |."» 8. 1976, ob 16. uri veliko VRTNO VESELICO. Igra ansambel JEV-ŠEK. 5122 V hotelu KAZINA na Jezerskem bo v soboto, 14. 8. 1976, ob 20. uri PLES. Igra ansambel JEVSEK. MLADINSKI AKTIV LADJA -SENICA prireja v sodelovanju s SZDL VELIKO VRTNO VESELICO, v soboto 14. 8. 1976. Piičetek ob 19. uri pri domu družbenih organizacij na Senici pri Medvodah. Pred pričetkom prireditve bo tekmovanje v snemanju vencev na konjih. Zabaval vas bo ansambel TRGOVCI. Vljudno vabljeni! 5124 obvestila Hitro in solidno POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon 064-60-801 4792 ZŠAM TRŽIČ organizira dopolnilni tečaj za inštruktorje B, C, D in E kategorije voznikov motornih vozil za tuste, ki bodo jeseni ali pozimi opravljali preskusni izpit iz cestno prometnih predpisov za podaljšanje instruktorskega dovoljenja za naslednja tri leta. Tečaj bo v začetku septembra. Večerno šolo za pridobitev strokovne usposobljenosti poklicnih voznikov Č in E kategorije pa bo organiziralo v začetku oktobra in to samo za kandidate, ki izpolnjujejo pogoje. Informacije daje in prijave sprejema tajnik Jože Gorica n, Tržič, Ročevnica 36. 4913 MIZARJI - CIMPERMANI! Izdelam vam priključek za izdelavo stenskih in fasadnih oblog, ki se montira na dehelinko. Cankarjeva 27, Kamnik 499;; ROLETE: lesene, plastične in >.a-luzije, naročite pri SPILERJEVIH, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 75-010 , 2417 IZREJ)NA PRILOŽNOST! Kvalitetno, poceni dobite v enem dnevu fotografije za vse legitimacije. Razvijam vse vrste filmov in izdehi|eni fotografije. Foto ZlVULOVIČ, 1 avgusta 5, K ranj. telefon 22-091 .'{924 GRADITELJI! Za gradnjo vaše hiše vam preskrbini vse vrste zidne OPEKE Ljubljanskih opekarn in STREŠNIK novoteks. Andrej Smo-lej, Kranj, Oprešnikova 15 (na Klancu), tel. 25-579 3982 Na domu strojno čistini vse vrste talnih oblog (tapison, itison, floleks, preproge). Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj 5072 najdeno Našel sem OČALA v Valjavčevi ulici Kranj. Malešič Janez, Valjavčeva 14, Kranj 5125 ostalo KREDIT do 25.000 din dam za 10 % manjšo vrednost v gotovini. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod šifro »Obresti« 5126 loterija S. j: 72(1 saoao 030760 ;144!»4<) 1 H14()l :<0o2HI 706011 512(121 188(12 90722 82342 487142 t.\ I7K8.I 4289U 784«.} B013S 4977.1 27.l.r»4.t 58H1 l.S 4 67534 i:»(i872.,J.c> 1 (MM) 78876 6.000 89066 KIIMM) «8277.r, 10 (MM) 1« 20 ;i« 30 7:w:*« «(M) 87688 800 589".« 800 07 20 97 20 257 «0 247 100 22.17 :«M) 22607 800 27227 l.(MM) 7:12587 1()(MM) «8 20 58 50 7478 KM) 2278 51 M) 04788 8(M) 81858 1 (MM) 85148 l.(MM) 07788 6.000 554«18 10 IMMI .(4089 (.(M) ."><). 179 608 01 149 8IM) 51H79 1 IMMI .ju; t1«) | M IMMI ZAHVALA Ob nenadni smrti naše drage žene, hčerke, mame in stare mame Jožice Šemrov se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom, kolektivoma KT Podnart in Gorenjski tisk, upokojencem, zdravstvenemu osebju ZD Radovljica in Splošne bolnice Jesenice, tabornikom »Kokrškega odreda« Kranj, dijakom Pedagoške gimnazije Kranj in pevcem. Lepa hvala tudi duhovniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat lepa hvala. Žalujoči: mož Marjan, mama Terezija, hčerki Zdenka in Tatjana z možem ter vnukinja Helenca Gobovce, 10. avgusta 1976 ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi našega dragega ata, starega ata, brata, strica in bratranca Josipa Bukovšaka se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in vence, nam izrekli ustno ali pismeno sožalje, nas tolažili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala pevcem za odpete žalostinke in g. župniku za opravljen obred. Vsi njegovi! Kranj, 12. avgusta 1976 ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage /ene in matere Frančiške Maček Prekove mame iz Velesovega se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so jo spremili na njeni Zadnji poti, vsem, ki so darovali vence.in cvetje ter izrekli sožalje. kolek tivu Slaščičarne-kavarnc. šoferjem in sindikatu Merkurja, sova-ščanom za izkazano pomoč, pevcem za pesmi v slovo ter ^. župniku Rantu za obred in lepe poslovilne besede. Posebna zahvala tudi dr. Debevi n iz Ljubljane. Žalujoči: mož, sin. hčerke / družinami in ostalo sorodsi v o Velesovo. I I HVgUKtH 1970 ZAHVALA Ob težki izgubi naše zlate mame Anice Brudar se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki soji poklonili verne in < vetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči otroci: Tone z družino. Milcnka z družino m Darinka z Diano. K ran j. I<>. avgušj a J976 nesreče Prekratka razdalja V ponedeljek, 9. avgusta, ob II.40 se je na regionalni cesti med Kranjem in Golnikom v vasi Mlaka pripetila prometna nezgoda zaradi prekratke varnostne razdalje in nepazljivosti. Darko Gjuran (roj. 1960) iz Tenetiš je peljal zadnji v skupini štirih kolesarjev od Kokrice proti Tenetišam. Na Mlaki je zapeljal na neutrjeno bankino in padel. Takrat sta iz smeri Golnik pripeljala voznika motornih koles Ladislav Škri-njar (roj. 1957) z Jesenic in Boris Lipovšček (roj. 1957) tudi z Jesenic. Voznik Škrinjar je zmanjšal hitrost, ko je videl padec kolesarja pred seboj, vanj pa se je zaradi prekratke varnostne razdalje in nepazljivosti zaletel voznik Lipovšček, ki je vozil za njim. Oba sta padla, v nesreči pa si je sopotnik Tomislav Kranjec z Jesenic zlomil ključnico. Nezgoda pri izogibanju V ponedeljek, 9. avgusta, ob 18. uri se je na regionalni cesti na Jezerskem pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Agata Polajnar (roj. 1949) z Zg. Jezerskega je peljala od hotela proti Kokri po klancu navzdol. Ko je dohitela Marijo Dobrun (roj. 1901) z Zg. Jezerskega, ki je hodila po desni strani ceste, je zapeljala s ceste, da se je pešakinji izognila; pri tem pa je avtomobil z odbijačem zadel v skalo, da se je prevrnil na bok, obenem pa je zadel še Dobrunovo, da je padla in se hudo ranila. Padel z motorjem V ponedeljek, 9. avgusta, se je v Kranju, v križišču Oldhamske ceste in Ceste Staneta Žagarja pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Said Suljanovič (roj. 1953) z Zlatega polja je peljal proti mostu čez Kokro. Ko je videl, da izven prehoda za pešce neka ženska prečka cesto, je zaviral, pri tem pa ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo in je padel ter nezavesten obležal. Neprevidno čez cesto V ponedeljek, 9. avgusta, ob 20. uri se je na Kidričevi cesti v Škofji Loki pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Hafner (roj. 1947) je opazil, da cesto izven prehoda za pešce prečka Frančiška Lebec (roj. 1895) iz Škofje Loke, zato je zaviral in se umikal, vendar nesreče ni mogel preprečiti. V nesreči ranjeno Lebecovo so prepeljali na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. Umrl v bolnišnici V ponedeljek, 9. avgusta, je v ljubljanski bolnišnici za posledicami prometne nesreče umrl Djuro Novak (roj. 1928) iz Kranja. Novak se je ponesrečil 4. avgusta popoldne v Cirčah, ko ga je zadel osebni avtomobil. Nezgoda pri prehitevanju V sredo, 11. avgusta, nekaj pred 14. uro se je na regionalni cesti med Kranjem in Jezerskim v Hotemažah pripetila prometna nezgoda. Voznik vojaškega terenskega vozila Vahid Džinovič (roj. 1956) je v blagem desnem in nepreglednem ovinku hotel prehiteti tovorni avtomobil; ko je bil že vzporedno z njim, je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Jovan Račič (roj. 1945) iz Kranja. Voznik Bačič je zaviral in zapeljal skrajno desno, vendar trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči so bile lažje ranjene štiri osebe. Škode na vozilih je za 35.000 din. L. M ZAHVALA Ob nepričakovani i/gubi dragega moža. očeta in >laiegn očel T 1/1 T 1_ a Leopolda Jereba Podčrtarjevega ata se iskreno zahvaljujemo sosedom, vsem sorodnikom, prijateljem in /namem rečeno sožalje. podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji pol i.' Nadin kakorkoli pripomogli ZH lep pogrebni obred t,i> nudeno pomoč, i/-ša bv ala v sem. ki so Žalujoči: žena Francka, sinovi Franci, Polde, -Janko. hčerki M.uua in lani / sorodstvo (ii ii/inanu lei osi alo Pod jelovo brdo, Hot avlje. Lazeč, K i in i Av-t i ali|a. Il.avgiisln 1970 AVTOBUS S CESTE - V sredo, 11. avgusta, nekaj pred 14. uro 8e>^ Cesti Toneta Tomšiča na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. V°z/]n. avtobusa Jože Vegnuti (roj. 1926) s Kokrice je peljal proti Koroški Beli. Y n. gem klancu navzdol je nekoliko pospešil, da bi laže prevozil vzpon proti Str ži, pri tem pa je delno sekal ovinek. Tedaj je iz nasprotne smeri po ^arfu navzdol pripeljal voznik osebnega avtomobila Viktor Volčini (roj. ^ L. Jesenic, ki tudi ni vozil povsem skrajno desno in vozili sta trčili. Pred txW njem je avtobus močno odvil v desno, da je zapeljal na makadamsko ba*1* no, ki se je pod težo avtobusa vdrla ter se je zato avtobus prevrnil in obstal ^ strehi. V nesreči je bilo laže ranjenih 11 potnikov iz avtobusa, škode ^ vozilih pa je za več kot 100.000 din. - L. M. - Foto: D. Sedej TOZD za PTT promet Radovljica, o. sub.o. sprejme za nedoločen čas štiri dostavljače za pošte: Bled, Radovljica in Zgornje Gorjet s 3-mesečno poskusno dobo. Zaželeno je, da imajo kandidati dokončano osemletko in vozniški izP1* A kategorije. Interesenti naj se zglase osebno pri vodstvu TOZD za PTT pr°" met Radovljica, Kranjska c. 1. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. Kranj, Primskovo — komunalna cona objavlja naslednja prosta delovna in učn* mesta v TOZD Komunala administratorja — obračunovalca Pogoj: ekonomska ali upravno administrativna šola in najmanj dve leti prakse v TOZD Obrt administratorja — fakturista Pogoj: ekonomska ali upravno-administrativna šola in najmanj eno leto prakse več KV pleskarjev več KV pečarjev več K V steklarjev Pogoj: poklicna Šola ustrezne stroke, eno učno mesto za poklic mižat Pogoj: končana osemletka v TOZD Gradnje eno učno mesto za poklic kamnosek dve učni mesti za poklic zidar Pogoj: končana osemletka Kandidati za navedena prosta delovna in učna mesta naj naslovijo prošnjo na KOGP Kranj, odbor za medsebojna razmefl* ustrezne TOZD, Kranj Primskovo — komunalna cona. Objava velja do zasedbe delovnih in učnih mest. Q Obvestilo Obveščamo lastnike gozdov, ki imajo gozdove na obm0*^ Skupščine občine Tržič, da bodo priglasitve sodelovanja v g0*, ni proizvodnji (prijava sečnje, gozdnogojitvenih del itd«) proizvodno leto 1977 po naslednjem razporedu: 16. in 23. avgusta 1976 od 7. do 13. ure v pisarni TOZD Gozd*r' stva Tržič 17. avgusta 1976 od 8. do 13. ure v restavraciji Živila v Podbu bel ju. Gozdno gospodarstvo Kranj obrat za kooperacijo gozdarstva organizacijska enota Tržič Pogovor tedna Branko Mežnar: Leto odločitve Podljubelj — Gledalci nedeljskega tekmovanja v motokrosu v Radovljici s« V ka-JeRoriji motorjev s prostornino 12.r> kubičnih centimetrov priča zanimivemu dvoboju iiiiiI "enutno našima najboljšima tekmovalcema v tej kategoriji Dragom Predanom i/. Orehove Vas' in Brankom Mežnarjeni iz Tržiča. Drago je bil najboljši v prvi vožnji. Branko pa je Premočno zmagal v drugi vožnji in obdržal vodilni položaj v borbi za državno prvensivo J't*j kategoriji. P() kuhič-'n centimetrov, je letos presedlal v močnejšo 125-kuhično kategorijo. Po štirih dirkah vodi Za državno prvenstvo. Njegov KTM. pridobljen z največjo muko in pomočjo Avtomoto Uruštva Tržič in prijatelja Henduliča, ga po zmožnostih uboga, vendar zaostaja za Preda-v°y.° .vam'»ho, ki velja okrog treh starih milijonov in je skupaj z voznikom veliki up Orehove Branko Mežnar pa je brez dvoma eden največjih tržiških motokrosističnih talentov! »To bi morali pri društvu bolj upoštevati,« pripoveduje Branko Mežnar »Dokazal em, da sem talent in da se vame splača vlagati. Ne morem do 25^ ali 27. leta, dokler ameravam voziti v tej kategoriji in z osvojitvijo mednarodne licence lahko tekmo-ati tudi na tujem, voziti na stroju, ki se lahko ob drzni vožnji sesede! Letošnje leto **me leto odločitve. Kdor mi bo ponudil boljše pogoje in možnosti uveljavljanja, in .e^a bom tekmoval, pa naj bo to moj sedanji klub ali katerikoli drugi. Načrtov volje kaj doseči ne nameravam skrivati!« uv eV l''7<> je za Branka Mežnaija prelomno. Do osvojil ve državnega naslova in pravice kr< aV''' Sl" "a ,lli''m ve<' daleč. Za uspešno zastopanje Tržiča m ti|ego\ega molo-jjn'^"''čnega slovesa doma in za uveljavitev na tujem pa niso dovolj le kvalitete in talent, ki ra"ko ima. Še ne dvajset let m Pndljuheljčan polrebu|c še veliko \ei •I Košmek J Vodni smučarji v Belgiji torek Pre- i*1 v Belgijo odpotovala državna re- ETjl tanca v smučanju na vodi. ki se bo ude "a prvenstva Grupe II - Kvrope. Afrike m Športno sodelovanje Neuvrščenih Al*' n vii r,Ja> Liberija, Senegal in Jugosla-v sk|H° pr'Pravi,e dokument, ki ga bodo 8trslc U 8 Pr'Poroc''«m zadnjega mini-dr4 heKa sestanka biroja neuvrščenih dPjay .Predložili 5. konferenci šefov 'oiju\V v'ac* neuvrsc«>n'n držav v Co-*a W f>ro8ram načrtuje več ukrepov Hjm.r*P'tev sodelovanja med neuvršče-tnrj1 j*r*avami pri sportu in telesni kul-pPjj". "° sodbi omenjenih držav morata j>r 1 dlesna kultura in šport v razvojni Pm am V8a'lt' države. pa)a konferenca v Colombu bo sklepih «? '>re<'logu, d& bi ena od neuvršče-USL. ".ržav skrbela za sodelovanje in bj SKJpVanie dela na tem področju, da teje K''cevali konference o športu in lti|>ni kulturi v neuvrščenih državah, v aijSe sestajale vsake štiri leta in da bi k0n ',r(*kem športnem centru priredili neu*fre8 o« temo »športno sodelovanje Voj^^enih in drugih držav v raz-navl*' '^°'tunlent predvideva tudi usta-Uje ^"je športnih centrov, ohlikova-te|es Pn*'ga sklada za razvoj športa in po^j n.e kulture v neuvrščenih državah, stPo. JevanJe štipendij /a izobraževanje HjL ^vnjakov in izmenjavanje šport-ekip. 8eb K peti konferenci posveča po-8o n° Pozornost demokratizaciji odno-»o V 8vetovnem športnem gibanju, ki Hj_Za zdaj preveč odsev neenakoprav-p0..°dnosov, tako gospodarskih kot ran" <'raJ*' le deležno tudi formi- 8arn rn°nopolov in osebnosti, ki lahko 8Ui * °d,wcaJo o vsem ter šport kori-Uvr" v politične namene. Po sodbi ni-r0d nin držav kaže sprejeti medna-iii ° listino o športu in telesni kulturi U 8e odločiti za skupne akcije v med-vk|,0dn'n športnih organizacijah Jutno /, olimpijskim komitejem Mediterana, ki bo v petek, soboto m nedeljo na jezeru Vilvorde blizu Bruslja Pod vodstvom Miklavža Mušica so na pot odšli pionirji Va-lant, Bogataj in Pleško (vsi Klan), pionirka Husjakova (CHK Zagrebi m mladine. .Masu (Olimpijal. Za zahtevne nastope so se vsi zelo vestno pripravljali in lahko pričakujemo solidne uvrstitve na sicer zelo kvalitet nem tekmovanju. "'' Cilj: obstanek v ligi Škofja Loka — KoKometaši Jelovice iz Škofje Loke so letos dosegli zares izjemen uspeh. Premočno so zmagali v tekmovanju v slovenski rokometni ligi in se tako uvrstili v višji tekmovalni rang — v II. zvezno rokometno ligo. »Z novim pokroviteljem našega rokometnega kluba — Jelovico — smo izredno zadovoljni,« pravi trener loških rokomet ašev Igor Stupnišek. Takega mnenja pa so tudi vsi člani zmagovalne ekipe. »S kolektivom Jelovice nam je uspelo vzpostaviti zares dobre odnose,« pravijo. »Ob koncu tekmovalne sezone je nas, zmagovalce, sprejel direktor podjetja Tine Kokelj. Na srečanju nas je seznanil s samoupravnimi organi v tem znanem škofjeloškem delovnem kolektivu. Se s posebnim zanimanjem pa smo si ogledali tudi proizvodne prostore in proces proizvodnje. V Jelovici smo bili skoraj vsi prvič!« RokometaAi Jelovice so prepričani, da se bodo sedanji odnosi z jelovškim kolektivom še izboljšali in utrdili. Članom kolektiva Jelovice SO namreč rokometaši že izročili brezplačne vstopnice za ogled njihovih tekem. Tako se bo število gledalcev na njihovih tekmah, na kvalitetnih tekmah v II. zvezni rokometni ligi, na škofjeloškem igrišču v Puštalu, zagotovo še povečalo. Navijači pa bodo prav gotovo pripomogli tudi k marsikateri zmagi Skofjeločanov. Seveda pa bodo rukometaši Jelovice, tako pravijo, kolektivu Jelovice pomagali tudi pri pripravi raznih tekmovanj v okviru podjetja in pri pripravi rekreacije za delavce. »Nočemo biti le rokometaši, ampak pravi športniki,« pristavljajo ob tem škofjeloški rokometaši. »Kaj pričakujemo od letošnje tekmovalne sezone v II. zvezni rokometni ligi? Posebnih ambicij nimamo,« pravijo člani rokometnega kluba Jelovica iz Škofje Loke. »Priprave so letos seveda v primerjavi s preteklimi leti mnogo bolj načrtne in zahtevne,« pristavlja Igor Stupnišek. »Seveda tudi težav ni malo. Naši igralci so v glavnem delavci. Le eden je študent. Treba pa je povedati, da so vsi pravi amaterji. Igralci med rednimi pripravami koristijo svoj redni letni dopust. Seveda pa so nekoliko prikrajšani tudi pri svojih osebnih dohodkih. Gre res za veliko požrtvovalnost tekmovalcev.« Rokometaši Jelovice izredno tesno sodelujejo tudi z vsemi športnimi — kajpada predvsem rokometnimi — kolektivi iz bližnje okolice. Predvsem je tesno sodelovanje z rokometnim k ljubom Alples iz Železnikov. »Posebnih okrepitev za novo tekmovalno sezono si nismo privoščili,« pravi trener Igor Stupnišek. »Zanašali se bomo predvsem na lastne moči. Kajti imamo dovolj mladega naraščaja. In to kvalitetnega!« Treba pa je povedati, da ima rokometni klub Jelovica poleg perspektivne mladinske ekipe tudi kar tri rokometne krožke po osnovnih šolah v Škofji Loki. Poleg moških članskih, mladinskih in pionirskih ekip pa se lepa bodočnost obeta tudi rokometašicam — dekletom Jelovice. »Naš cilj je torej obstanek v II. zvezni rokometni ligi,« pravijo rokometaši Jelovice. »Trudili se bomo za čimboljšo uvrstitev. Seveda pričakujemo tudi veliko podporo naših navijačev. Kajti v veliki meri bodo naši uspehi odvisni prav od njih. In nikar naj ne bodo razočarani, če bomo od časa do časa .zapravili' tudi točke na domačem igrišču. Kajti boj v višjem tekmovalnem razredu bo zagrizen in trd. Zato tudi tesni porazi doma ne bodo pomenili neuspeha.« Prve tekme v pripravljalnem obdobju so pev-kazale. da rokometaši Jelovice i/. Škofje Loke med »počitnicami« niso lenarili. Pokazali so, da so že dobro pripravljeni na prvenstvo v 11. zvezni rokomet ni ligi. J. Govekar Deset let VSK ELAN Vodno smučarski klub Klan Begunje letos praznuje I (I-letnico delovanji. V začetku je deloval v okviru športnega društva pri sindikalni podružnici, pred tremi leti pa se je osamosvojil. Delo v klubu so usmerili na rekreacijsko in tekmovalno področje. Za člane društva vsjiko Prvi poraz Triglava Šibenik — Zimski ha/en hotela Ivan, Solaris : Triglav 12:7 (4:1, 3:2, 3:0, 2:4), gledalcev 300, sodnik Klarič (Split). Triglav: Vidic, Z Malavašič 2, Kodek 1, Svare, Batderman I. Kuhar 1, Velikan je I. ('ahč. Svegelj, M. Malavašič, N;uli/;ir I V prvem »velikem« derbiju za letošnji flrugoiigaški naslo\ in uvrstitev v prvo /.ve/.no li^n je moštvo kranjskega Triglava v Šibeniku prvič moralo položiti otočje. Pomlajena ekipa Solarisa jili je popolnoma nadigrala v pivi m tretji rclitmi. V /adnji pa so Kranjčani le poka/ali svojo vrednost, toda /a Več kol tilila-žitev pora/a ni bilo ettsa Zc v soboto nodo morali triglavaiii v goste. V Herceg Novetu st' bodo pomerili / domačim Kuinboijein. v nedeljo pa bodo gostje d jenov trke Kevijere. t'e hočejo res letos postati prvoligaš, morajo i/ gostovanja prinesti vse ^tni I očke, Ipamo. da jim bo uspelo ilh Okrog 2500jeseniških žeiezarjeu se ieino uaeiezuje športnin tekmovanj v najrazličnejših disciplinah. — Foto: J. Rabič Jeseniški železarji za množično športno rekreacijo Večji poudarek interesnim skupinam v KS — Letos nov rekord v množičnosti — Akcija za vsebinsko bogatejši letni oddih delavcev leto organizirajo rekreacijsko kampiranje na morju, v Tunaricah pri Labinu, dočitn so aktivni tekmovalci vključeni v strokovne priprave za zahtevne nastope, tako doma kot v tujini. Ni: jezeru v Mostah imajo postavljeno slalom progo in skakalnico, na voljo pa imajo tudi že delno usposobljeni drVištveni dom. vlečne čolne, opremo in obleke S tovarno Klan so podpisati družbeni .dogovor. po katerem jim le-ta daje denar za dom.iiV prireditve in udeležbo tekmovalcev glede na pomembnost tekmovanja in dosežene uspehe Kkipa Klana je številnim naslovom držav mli prvakov dodala še letošnjega; razen tega pa so posamezniki osvojili še 10 naslovov prvakov Letos so uspešno izvedli tekmovanje »sneg-voda«. kar dokazuje, da imajo na voljo sposobne organizatorje, zato upravičeno pričakujejo, da budu naslednic leto organizatorji državnega prvenstva. To bi bila velika vzpodbuda za na-dalnje delo. obt nem pa velika propaganda za ta atraktivni spori ii;i Gorenjskem, saj bi radi V svoU« v isi. \ klin. ib * iinvci mladine. -Ir V o5(K)-članskem kolektivu Železarne Jesenice namenjajo posebno skrb športni rekreaciji zaposlenih. Kljub moderni tehnologiji so pod plavži, v martinarni in v nekaterih drugih obratih še vedno težki delovni pogoji in kdor dela tam, po H-urnem delavniku razen počitka potrebuje tudi zdravo rekreacijo, ki mu vlije novih moči. Skratka, rekreacija je potrebna vsakomur, kajti le telesno zdrav in utrjen delavec je kos vsakdanjim naporom. Pri izvršnem odboru sindikata železarne deluje komisija za športno rekreacijo, ki organizira najrazličnejša športna tekmovanja, planinske pohode, srečanja, rekreativne dejavnosti; skratka komisija dela na tem. da se v športne in rekreacijske dejavnosti vključuje čimveč delavcev. »Letno organiziramo tekmovanja v štirinajstih športnih panogah«, pravi Janez Jenko, športni referent Železarne. »To so medobratna prvenstva, ki so razdeljena na zimske in letne športe. Razen tega komisija organizira medkolektivna tekmovanja, predvsem v okviru slovenskih železarn, sodeluje pa tudi pri izvedbi raznih planinskih pohodov, tečajev in podobno. Na vseh srečanjih zunaj kolektiva športniki Železarne domala povsod poberejo najvišje lovorike.« Kako pa je organizirana ostala rekreacija? »Ta se vrši predvsem v interesnih skupinah, ki so šele v razvoju. V teh skupinah se združujejo delavci, ki jih veseli določena športna panoga. Tako imamo sedaj interesne skupine za kegljanje na asfaltu, tenis, rekreacijsko vadbo v telovadnici, odbojko, plavanje in drsanje. Ta rekreacija poteka v športnih objektih, kjer za organiziran potek rekreacije skrbijo vodje interesnih skupin oziroma obratni športni referenti. V prihodnje nameravamo interesne skupine razširiti v krajevne skupnosti, predvsem izven mesta Jesenic. Zavedati se je treba, da delavec največ prostega časa preživi v svoji krajevni skupnosti. Iz izvenmestnih krajev pa se na delo v Železarno vozi kar dve tretjini delavcev. Za zdaj je tukaj največji problem materialna osnova, ker primanjkuje ustreznih športnih objektov. Železarna se po svojih močeh trudi, da bi bili objekti čim h: t reje zgrajeni, zato tudi krajevnim skupnostim finančno pomaga. Sofinancirala je več TRIM stez, smučarsko vlečnico v Podmežakli in na Kresu, plastično skakalnico v Zabrez-nici, ki se bo začela graditi itd.« Kolikšno zanimanje vlada za šport in rekreacijo med delavci? »Komisija si prizadeva, da se v sleherno športno panogo vključuje čim več delavcev. Moram reči, da so rezultati iz leta v leto bolj vzpodbudni. Leta 1974 se je tekmovanj udeležilo 1400 delavcev, lani tisoč več, letos pa pri polletnem pregledu kaže, da bo dosežen nov rekord. Številke kažejo, da je delo komisije na pravi poti, tako da rekreacija resnično zajema vedno več delavcev. Hkrati z uspehi tudi kritično obravnavamo posamezne napake in pomanjkljivosti, ki nas spremljajo pri delu. Tako ugotavljamo, da sedanje organizirane in vodene oblike rekreacije v naših TOZD še vedno zajemajo premalo delavcev. Največji problem v dosedanjih oblikah dela je po eni strani ozek športnore-kreativni profil in neosveščenost delavcev, po drugi strani pa še vedno preveč kampanjski način dela.« Katerim akcijam nameravate v prihodnje dati prednost? »Glavni poudarek nameravamo dati organiziranemu in vsebinsko bolj popolnemu letnemu oddihu delavcev. Čeprav je športna rekreacija med dopusti eno izmed ključnih vprašanj, to vprašanje vse preveč zanemarjamo in izkoriščanje prostega časa prepuščamo samoiniciativnosti posameznikov. V naših počitniških domovih v Crikvenici in v Biogradu na moru se sicer že razvija rekreacija, vendar premalo organizirano. V prihodnje bo potrebno zgraditi več športnorekreativnih objektov in poskrbeti za animatorje rekreacije v počitniških domovih. Tako nameravamo med dopusti organizirati v počitniških domovih plavalne tečaje za odrasle neplavalce in otroke. Prepričan sem, da bo odziv dober, kajti neplavalci bodo po uspešno zaključenem tečaju združili na dopustu koristno in prijetno. Razgovori o bolj popolnem ietnem oddihu železarjev že potekaj^, predvsem ob veliki podpori sindikata, tako da je pričakovati, da bo do uresničitve teh načrtov prišlo že prihodnje poletje.« J Rabič a Samopostrežna restavracij Kranj, Stritarjeva 5 izpisuje na podlagi 13. člena samoupravnega sporazuma o urejanju medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu delovno mesto Računovodje **ogoji: j* VS izobrazba in 3 leta prakse na ustreznem delovnem mestu; 2- SS izobrazba in 8 let prakse na ustreznem delovnem mestu. Pismene vloge z dokazili sprejemamo do 25. avgusta 1976. r Dolgih sedem let smo morali čakati. Na daljnem severu, glavnem mestu Norveške Oslu je tako spet zadonela jugoslovanska himna. Igrala je na čast novemu evropskemu mladinskemu prvaku na 1500 m kravi Kranjčanu Borutu Petriču. Mladi Kranjčan je v tej najdaljši moški plavalni disciplini prepričljivo obračunal s preostalimi sedmimi konkurenti za zlato. Sicer pa je na letošnjem šestem evropskem mladinskem prvenstvu v Oslu v obeh konkurencah nastopilo 332 plavalcev in plavalk iz triindvajsetih evropskih držav. Najlepši trenutek za nas Jugoslovane. Ob zvokih naše himne se na drog vije jugoslovanska trobojnica. Na podiju za podelitev treh odličij pa stojijo — tretje uvrščeni predstavnik Sovjetske zveze Selivanov, prvak Borut Petrič in drugi Italijan Bracaglia. (dh) ftotu: Stane Trbovc - DELO v. Po sedmih »sušnih« letih spet zlato KRANJ — Po sedmih »sušnih« letih jugoslovanskega plavanja na evropski sceni smo v glavnem mestu Norveške Oslu dobili največ kar smo si lahko potihem nadejali. Po letu 1969, koje na Dunaju Nenad Miloš na 100 m hrbtno osvojil ta laskavi evropski naslov, smo na šestem prvenstvu mladincev starega kontinenta spet osvojili naslov prvaka in še dve drugi mesti. Vse to pa je zasluga še ne petnajst let starega Kranjčana Boruta Petriča, ki je obenem še največja nada jugoslovanksega plavanja. Naslov prvaka na 1500 m kravi je Borut osvojil v velikem stilu, saj je najnevarnejšega konkurenta Italijana Bracaglia pri 1200 metrih tako izčrpal, da se ta ni mogel več dokopati do zlata. Za nameček pa je Petrič v Oslu osvojil še dve drugi mesti in v vseh treh disciplinah - 1500 in 400 m kravi ter 200 m delfin — krepko popravil svoje absolutne državne rekorde, obenem pa je bil z zlato in dvemi srebrnimi odličji še najuspešnejši udeleženec šestega evropskega prvenstva med mladinci. V svoji standardni disciplini pa je s časom 16!00,39 od organizatorjev dobil še posebno priznanje, vikinško plastiko, saj je ta rezultat najvrednejši po točkah. Torej s prvenstva se je jugoslovanski tabor vrnil uspešno kot še nikoli doslej. Ne sumu Petrič, temveč tudi ostali so plavali in dosegli tisto, kar smo od njih pričakovali. Ce torej pogledamo uvrstitve naših: prvo mesto Petriča na 1500 m kravi (16:00,39), ter dve njegovi drugi mesti na 400 m kravi (4:04,02) in na 200 m delfin (2:08,91), ter peto in šesto mesto Popoviča na 100 m (1:02,90) in 200 m hrbtno (2:16,90), deveto Mitro-viča na 100 m prsno (1:12,24), dvanajsto Kodičeve na 200 m prsno (2:52,93), dveh petnajstih Milečkega na 400 (4:30,30) in 1500 m kravi (17:51,20), šestnajsti mesti Blažičeve na 200 m hrbtno (2:31,07) in Duvnjakove na 100 m prsno (2:54,11), dveh sedemnaj stih Stembergerjeve na 200 m prsno (9:56,39) in Krstičeve na 800 m kravi (9:56,39), dvajseto Blažičeve na 100 m hrbtno (1:13,38) ter še dvaindvajseto Krstičeve na 400 m kravi (4:52,59) lahko smelo gledamo v slovensko in nenazadnje še jugoslovansko plavalno bodočnost. Za vsemi temi namreč raste nov rod še mlajših plavalnih talentov ki naj bi nadomestili vrzel, ki ne sme nastati. Vsekakor pa bo treba v bodoče še bolj zagrizeno delati in Se bolj poskrbeti za vzgojo mladega plavalnega rodu Čimpreje je treba razmisliti o slovenskih in jugoslovanskih plavalnih centrih, iz katerih bomo črpali še več Pet-ričev in drugih, ki so bili v Oslu kot ena sama družina in vzor samim sebi. Torej plavati bo treba in še plavati! D. Humer Kropa je pretekli teden slavila pomemben jubilej. Podjetje UKO, ki združuje kovače, cizererje in graverje, nadaljevalce slavne kroparske kovaške tradicije, je v soboto proslavilo 20. obletnico obstoja. Jubilej je še bolj pomemben, ker je umetnokovinsko podjetje vzniklo iz skromnih začetkov, danes pa kroparski kovači žanjejo priznanja doma in po svetu. Kroparski svečniki, lestenci, svetilke, stojala, pepelniki, laterne, karnise in podobni izdelki so ročno delo kovačev,eizererjev in graverjev, stoječimi za posebnimi napravami in pripravami, ješami, ognjišči in nakovali. Njihovo vsakdanje delo je vihtenje najmanj dva kilograma težkih kladiv, vodenje rezil in prenašanje hru»~>a ter vročine, ki je še posebno neznosna in nevarna poleti. Vendar kroparski kovači vztrajajo. Pravijo, da iz tega poklica skorajda ni poti nazaj. Nič čudnega ni, da je med 46-članskim kolektivom veliko takih, ki vztrajajo v Kropi že toliko let, kolikor živi UKO. Ob dvajsetletnem jubileju Umetnokovinske obrti Kropa smo tri zaposlene prosili za sodelovanje v današnji rubriki in se jim za prijaznost ter razumevanje najlepše zahvaljujemo. Francka Štalc iz Krope, cizererka, rojena leta 1937: »Moje delo je oblikovanje bakrenih pladnjev, metuljev, pepelnikov in drugih umetno-kovinskih izdelkov. Opravilo fizično sicer ni težko, vendar terja obilo natančnosti in smisla za oblikovanje ter lepoto. Večja napaka se ne da več popraviti. V podjetju, ki se je za razliko od preteklih let letos še bolj uveljavilo na tujem, predvsem v ZRN, sem zadovoljna in zaslužim okrog .'$000 dinarjev. Merilo za osebni dohodek je norma, ki za ročno in natančno delo ni vedno najprimernejša, saj je naglica lahko vsak hip škodljiva, razen tega pa delovna sposobnost z leti popušča. Korenine moje odločitve za ta poklic so zrasle že v osnovni šoli, kjer sem bila članica krožka za oblikovanje. Leta 1954 sem se zaposlila v Plamenu, dve leti kasneje postala delavka v UKO, pred tem pa sem končala kroparsko umetnokovinsko šolo.« Franc Kordež iz Krope, kovač, rojen leta 1936: »Kovačija me je že od malega privlačila. Imel sem talent za oblikovanje in risanje, razen tega pa je bilo p"d tetom 1950, ko je UKO nastal, Vjfcliko povpraševanje po umet-noko vaškem poklicu. Končal sem kroparsko strokovno šolo in se leta 1950 zaposlil v uniet-nokovinski obrti. Kovaštvo je težak poklic. Od delavca ne terja le fizične napore, temveč mora imeti kroparski umetni kovač tudi* obilico posluha in žilice za natančnost, oblikovanje ter umetniški izgled izdelka. Naš najhujši sovražnik je vročina, ki se ji skušamo posebno poleti z dobro razporeditvijo dela izogniti, in ropot kovaškega ,norca'. Letošnje leto je po moje najuspešnejše v zgodovini podjetja, posebno kar se izvoza tiče. Letni plan bo že sedaj dosežen, izdelki pa gredo dobro v promet tudi v našem razstavnem prostoru v Kropi. Naročniki postajajo boljši plačniki, k čemur veliko prispeva nov zakon o poravnavi ohveznosti med uporabniki družbenih sredstev.« Marjan Fikfak iz Radovljice, kovač, rojen leta 1952: »V otroških letih me je zanimalo delo umetnega kovača. Večkrat sem obiskal Kropo. Po končani osnovni šoli zato nisem dolgo premišljeval. Vpisal sem se na radovljiško poklicno šolo, kjer sem se eno leto učil za ključavničarja, potem pa dve leti spoznaval umetno kovaštvo. Z leti sem spoznaval, da mora imeti kovač, katerega glavna orodja so kladivo, klešče in nakovalo, obilo veselja do dela, predvsem pa znanje in občutek za pravšnje udarce s kladivom. Z leti pridobivaš ,grif in se navadiš vihteti najmanj dva kilograma težko kladivo. Želim, da bi UKO tudi v prihodnje gospodaril tako kot letos. Dosti naročil in dela imamo. Za osem ur dela prej me m nekaj več kot 3000 dinarjev, presežena norma in dodatne ure pa navržejo nekaj več denarja.« J. Košnjek J Tudi živilske trgovine ob sobotah zaprte? Kranj — 1. julija je začel veljati samoupravni sporazum, s katerim so uredili delovni čas ob sobotah v trgovinah z industrijskim blagom. Te trgovine so od takrat dalje ob sobotah popoldne zaprte. Še vedno pa velja nespremenjen delovni čas v trgovinah z živili. Priprave na uvedbo novega delov Predlagajo, da bi bila vsako nega časa v trgovinah so v Kranju nedeljo od 7. do 11. ure dežurna začeli že spomladi leta 1974, takoj. samopostrežna trgovina Delika- ko je bil ustanovljen občinski odbor sindikata delavcev trgovine. Imenovana je bila komisija, ki je pripravila predlog družbenega dogovora, akcijski program in utemeljitev akcije za proste sobote. Vse to gradivo so že pred jesenjo 1974 poslali vsem temeljnim organizacijam združenega dela, ki imajo svoje prodajalne na območju kranjske občine. Novembra 1974 je bila razprava sklenjena in vse je kazalo, da bo družbeni dogovor o novem delovnem času podpisan. Čeprav so se v Kranju prvi na Gorenjskem začeli pripravljati na uvedbo novega delovnega časa v trgovinah, bodo akcijo sklenili zadnji. V razpravo leta 1974 namreč niso vključili potrošnikov in je zato občinska skupščina takrat zavrnila podpis družbenega dogovora. Hkrati pa je zahtevala, da se izboljša preskrba z živili, predvsem z mlekom in kruhom in, da se uredi dežurna služba v živilskih trgovinah. Tudi pri dežurstvu se je zataknilo. Živilske trgovine se niso mogle sporazumeti in tako se je podpis zavlekel za več kot leto in pol. Vlekel seje tako dolgo, da so delavci, ki delajo v trgovinab z industrijskim blagom za svoje trgovine sami podpisali družbeni dogovor in že imajo sobotne popoldneve proste. Morda je prav to pospešilo prizadevanja prodajalcev v živilskih trgovinah, da so izdelali predlog dežurnih trgovin. tesa na Maistrovem trgu. Vse sobote od 7. do 19.30 bosta dežurali samopostrežni trgovini Delikatesa in Prodajalna mesa na Maistrovem trgu. Od 7. do 17. ure pa tudi prodajalna mesa v Šorlijevi ulici. Poleg teh trgovin, ki bodo dežurne vsako soboto, naj bi bile izmenično odprte' še naslednje prodajalne: vsako soboto prodajalne Vodovodni stolp v Ulici Moše Pijadeja, Pri Petrčku na Titovem trgu in Mercator na cesti JLA. Vsako drugo soboto prodajalne Pri mostu v Vodopiv-čevi ulici, Oskrba na Cesti Ko-krškega odreda in Emona Mar-ket na Delavski cesti v Stražišču. Vsako tretjo soboto samopostrežna trgovina na Planini in prodajalna Pri nebotičniku v Stošičevi ulici, vsako četrto soboto Prehrana na Cesti Staneta Žagarja in samopostrežna na Planini in vsako peto soboto v mesecu prodajalna v Globusu in prodajalna Na klancu. O predlogu dežurstva bo razpravljala še občinska skupščina. O njem pa bodo zadnjo besedo izrekli potrošniki, kajti predlog bo te dni prišel v javno razpravo v krajevne skupnosti. Ce se bodo z njim strinjali, bodo tudi delavci v trgovinah z živili imeli sobotne popoldneve že konec prihodnjega meseca proste. L. Bogataj Gorenjska za ceste Od zadnjega poročila o vpisu posojila za ceste na Gorenjskem, ki smo ga objavili v Glasu v petek, 6. avgusta, sta se znesek in odstotek precej spremenila predvsem v dveh občinah. V minulem tednu so namreč tudi v radovljiški in tržiški občini presegli predvideno vsoto posojila. Tako zdaj že v vseh gorenjskih občinah, kjer akcija teče naprej, zbirajo oziroma vpisujejo sredstva za reševanje »domačih« potreb. Občinski štab za vpis posojila za ceste v kranjski občini je včeraj, 12. avgusta, zabeležil znesek, s katerim so delovni liudje in občani že za 27,2 odstotka presegli predvideno vsoto. ' V škofjeloški občini so zabeležili 10.981 vpisnikov. Od t >ga je vpisalo posojilo 11 organizacij oziroma temeljnih organizacij združenega dela iz skupine C in 540 občanov iz krajevnih skupnosti. Skupaj z zaposlenimi v delovnih organizacijah so vpisali za 20,459.853 dinarjev posojila. Tako so v občini presegli predvideno vsoto za 18,36 odstotka. Po podatkih občinskega štaba v jeseniški občini je do včeraj 11.512 vpisnikov vpisalo 20.200 HM dimu ŽELEZNIKI - Tudi Železniki bodo dobili novo moderno trgovsko hišo. Na Češnjici jo gradi ZP ABC - Veletrgovina- Loka. Delavci SGP Tehnik iz Skofie Loke so začeli graditi trgovino v zadnjih dneh aprila letos, otvoritev za Železnike prepotrebnega objekta pa naj bi bila v januarju prihodnjega leta. Po sedanjih izračunih bo nova trgovska hiša škofjeloške Veletrgovine veljala 12,000.000 din. Investitor je Veletrgovina Loka iz Škofje Loke. V spodnjih prostorih bo samopostrežna trgovina z mesnico ter ekspozitura Ljubljanske banke, v prvem nadstropju pa trgovina z izdelki iz tekstila, gospodinjskimi stroji in drugim materialom, (jgj — Foto: F. Perdan Polovica kolektivov se še ni odzvala 320.000 dinarjev. Najbolj uspešno je akcija potekala v tržiški občini, kjer so osnovne organizacije sindikata ali delovni kolektivi zbrali 65 odstotkov predvidene vsote ali 17,5 milijona dinarjev. V poprečju so na zaposlenega prispevali v Kranju 23,50 dinarja, v Radovljici 18 dinarjev, na Jesenicah 19 dinarjev, v Tržiču 31 dinarjev in v Škofji Loki 24 dinarjev. Večina organizacij, ki je denar nakazala, je upoštevala priporočilo odbora za nakup aparata, da naj na zaposlenega prispevajo po 50 dinarjev. Razlika je nastala zato, ker se skoraj polovica organizacij ni vključila v akcijo, oziroma še ni nakazala denarja. Pri odboru za nakup aparata so se že odločili, da bodo kupili dva aparata in sicer bo eden na Jesenicah, drugi pa v Kranju. Aparat velja okoli 600.000 dinarjev, vendar je k temu treba prišteti strošek za še nekatere dodatne aparature in opremo, tako da je za vsakega potrebno računati najmanj milijon dinarjev. Zato je hitrost urejanja obeh ambulant odvisna predvsem od tega, kako bo akcija potekala v prihodnje in kako se bo odzvala še druga polovica delovnih kolektivov. Zato je odbor za nakup rentgenskega aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki že pred mesecem ponovno pozval vse delovne kolektive, da se akciji čimprej priključijo, saj bo le tako lahko uspela. Še posebej je za izvedbo akcije zadolžil občinske sindikalne svete, ki jim je tudi posredoval natančen pregled zbranega denarja in poimenske sezname darovalcev v občini. L. Bogataj Če bi denar nakazale vse temeljne organizacije združenega dela na Gorenjskem, bi lahko akcijo zbiranja prispevkov za nakup rentgenskega aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki že sklenili. Vendar je še približno polovica kolektivov, ki Še niso izpolnili svoje obveznosti. Precej je tudi takšnih delovnih organizacij oziroma osnovnih organizacij sindikata, ki ob 8. marcu žena niso obdarili, ker bodo denar darovali odboru za nakup aparata, pa tega še do danes niso naredili. Do konca preteklega meseca se je nateklo na žiro račun odbora nekaj več kot 1.650.000 dinarjev. V Kranju so zbrali slabo polovico predvidene vsote, kar znaša 675.000, v Radovljici 36 odstotkov predvidenega denarja ali 210.000 dinarjev, na Jesenicah 38 odstotkov ali 275.000 dinarjev in v Škofji Loki 48 odstotkov ali jev. Predvidena vsota je tako presežena za 5,93 odstotka. Kot rečeno se je močno povečal znesek vpisane vsote v tržiški občini. Štab za vpis posojila je zabeležil 5224 vpisnikov, vpisana vsota pa znaša 7,925.456 dinarjev ali 4,2 odstotka več kot je bilo predvideno. Predvideno vsoto pa so prvič v dosedanji akciji presegli tudi v radovljiški občini. Zabeležili so 9001 vpisnika in znesek 15,557.100 dinarjev. Vpisani znesek je tako za 2,47 odstotka večji .od predvide-nega*, *. *, *, a. e, *. ... .. A.Ž. Nedavno tega prijoče k meni deklic z zgornjega konca Gorenjske. Mislil sem si, spet ena jokica v srčnih težavah, pa se je izkazalo, da ima poleg resnih čustvenih problemov tudi za pest čisto oprijemljivih, stvarnih neprijetnosti. Ko sem ji dopovedal, da ima vsak svojih pet minut in da se niti približno ne splača spuščati potokov solz zaradi fanta, ki je nedovzeten za njene srčne izbruhe, sva pomirjena prešla v realnost. Pred nedavnim je kupila spačku podobno škatlo in jo peljala na prvi servis Citroena v Radovljico. Po običajnem pregledu Je stopila do mojstra ter ga vsa navdušena vprašala: »Kakšen je to avto, moja DIANA?« Pa se ni usul pričakovani plaz priporočil in nasvetov, mojster je le zanič-Ijivo pripomnil: »To sploh .m avto!« Opla, zdaj pa sem že jaz malo debelo pogledal, deklica objokanega, ki je dal šest milijonov za tisto škatlo avtomobilsko. Na koncu sem jo tako pozabaval, da se je smehljala in odslej s solzami veselja sprejema prijetne za-frkantske na račun DIANE, sani pa bi le priporočil tistemu mojstru na radovljiškem zasebnern servisu, naj se vzdrži nesramnih osebnih misli in ugotovitev. Ce pa hoče še vnaprej skrbeti za stranke kot takorekoč zastopnik koprskega Cimosa, kjer še najbrž danes mislijo, da DIANA je avto in to mislijo presneto resno — naj se pogovori z njimi. Zaradi mene lahko pride med njimi na koncV tudi do kompromisa, da DIAN^ je in ni avto, njihova stvar. %° zdaj pa enostavno ni na mestu< da se stranki, ki je kolikor tolik" navdušena nad novim avtomobilom (pa če to je ali ni!), odrezav" odvrne, da DIANA sploh ni avto-Lastniki novih avtomobilov občutljiva kategorija občanov ij1 če so ženskega spola povrh, posebno. Veste, mojster, čeprav J? bilo dekle ven iz tira tudi zaradi njenega nasploh slabega razp0' loženja, dvomim, da bi si Ja* dopustil, da mi zinete kaj podobnega. Če nič drugega, postavil0 se je v bran za tovarno, ki bi J° morali dostojno zastopati in zagovarjati predvsem vi. • •• Zadnjič sem zavil v samopostrežno pri Vodovodnem stolp11 v Kranju, kupit salamo, kruh & sir. Prodajalka za pultom, črnin las in žvenketajočega se okra*}0" me je sicer postregla, a mije zagrenila tisti dan. Strahotno )e, tarnala, bridko vzdihovala na» kruto usodo svojega nap ornetJa delavnika, klicala ta zgornje in ta spodnje vrage, tako strahotno težki) je bilo revici. Sprva sem bi. osupel, da sama vase, a dovol) glasno, razklada svoje tegobe ij1 bridkosti, nazadnje pa se mije ze tako zasmilila, da bi nad krvoločno nesramnim naporom trgovskega delavnika najraje zajokaj, še sam. Ze sem jo hotel stisnu1 v objem tolažbe, ko je nenadoma spet priklicala ta spodnje huam ke in z rokami tako zažvenke; tala, da sem se ustrašil, da najmanj že prihajajo. Ucvrl sem J0.' a ne morem si kaj, da ji ne bi P1'1' poročil: ljubica, brž stran, ven izza pulta, zakaj bi bila v tem, peklenskem poklicu še vnapreJ v nadlogo sebi in drugim. • •• .Marinka B. iz Cerkeljje 27.juUJa* popPa--nico Citadelo. Obljubili so, da) jo bodo pripeljali domov ' 4. avgusta, ko pa je 5. avgusta vedno v pričakovanju zaželene ' kupljene spalnice povprašala P. telefonu, kje se je izgubila, J dobila kar se da nedvounje.-odgovor, edino spalnico smo da na Gorenjski sejem. Se mi ufaj zdi, kako je z nj<>-Ko hodim po sejmih raznih s°r' me navsezadnje že zabava, ko n vsakem, kolikor toliko užitne' pohištvenem komadu frfota nos prodajalca: prodano. Pa se mislil, da se vse to proda na se{g mih, zdaj pa mi je jasno, da * vse to proda že kakšno leto PrJ() v poslovalnicah. Svojo spaimc greste seveda lahko gledat, J preizkušat in upam, da si b(>s-a premislili. Jaz bi jih že posla{ " v tri in se odločil za resnej&P prodajalca. >