ih. »tima. i u«]* i v*. i mm mz. xlv. leio. .Slovtnski Narod" velja v I Jdblfuiii aa dom dostavljen: v upcavmiitvu pfejeaaa: cek> leto.......K 24— cek> ieto.......K 22-— poi leta........12-— pol teta........U — Četrt leta ....•• 9 6*— četrt leta.......5'50 oa mesec .•••.. » 2*— na mesec . . . • . . 1*90 Dopisi nai se fra nki rajo. Rokopiai se ne vraĆijo. Credaittro: KbjUIot* vllea M. I (v priUićiu levov telefon tt 34. inierati veijajo: petero&topna Detit vnta za enkrat no 14 vin., za dvakrat po 12 vol, za tri kn t ali većkrat no 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pn večjih insercifah po dogovoru. UpravniStvu na i se posiljato naroćmne, rek amaaje inserati itd. to e administrativne stvan -------------- r>aiaii»fi tterllka v«l|a 10 vtaariftv. -------------- Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskara««* tolcton *t SS. .Slovenski Narod* velja po pošti: u AvstroOgrsko: za Nemčijo: ćelo leto ......K 25*— cdo leto....... K 30-— polleta . ...*.. . 13*— ... , a x i četrt leta....... 6*50 za Amenko m vse druge dežele: na mesec . • . . . 2*30 ćelo leto...... K 35*— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upra¥Biitro spodaj, dvorišče levo), KnaHoTa ulica: ŠL 5 telefon st.85 Državni zbor. Težave budgetnega provizorija. — Konstitucijonalni nazori Stiirgkh-Heinoldovega kabineta. — Nagi upor-tunizem. — Za Čast in ugled Sokoi-stva. — Nemska zavist in klerikalna nevošćljivost. — Sejno porobilo. D u n a j, 2. juiija. Zbornica je končala danes specijalno razpravo o proračunskem provizoriju, ki se je bila včeraj pri-Čela ter ga je nato odobrila v drugem branju. Toda ne v onem obsegu. kakor je to sklenil in priporocal proračunski odsek. Odpadli so: II. odstavek § 2., ki pooblašča vlado, prekoračiti v »nujnih slučajih< ćelo one kredite, ki so fiksirani v rednem proračunu za tekoce leto (takozvani Schraiflov predlog). III. odstavek, ki omejuje subvencijo podonavski paroplovbeni družbi in § 5-, ki nalaga in pooblašča vlado, da srne v slučaju slabe krom-pirjeve in koruzne letine suspendirati žganjarski kontingent in bonifikacije (Diamantov predlog). Propadel je tuđi takozvani Tomschikov predlog, ki je hotel nakloniti železničarjem 17 milijonov. Drugi odstavek § 2. je pa-del, ker so si stranke vendarle pre-rnislile, dati vladi plein pouvoir v roke, ter tako parlamentu odvzeti na-ravnost vso kontrolo in vso moč nad sredstvi države. Tretii odstavek § 2., ter § 5. sta bila odklonjena pod pritiskom vlade. Tomschikov predlog je propadel. ker je vlada izjavila, da bi tvori! sankcijsko oviro . . . Čudno, da se je parlament vdal takemu pritisku. »Sankcijska ovim« pri budgetnem zakonu je najnovejši bluff in menda še ni bilo vlade, ki bi bila prišla na to originalno misel. Pravilno je danes poslanec Ellenbo-gen poudarjal. da je vlada »prezrla« značaj budgetnega zakona kot for-rralnega zakona, da je nadalje prezr-la in ž njo žal tuđi parlamnet. da je budget eminentno in edinole politični zakon, pri katerem ni drugega. kakor alternativa: ali ga sprejme parlament, ali ne. In če ga parlament ne sprejme, oziroma ne sprejme tako, kakor to hoče vlada, potem preostaja le ena in edino konstificijonalna kon-sekv°nca: da vlada deniisiiofifra. 2al. da popušča naš parlam nt z naravnost neverjetno lahkomiš'je-nestjo v najprimitivnejših in naite- meljnejših konstitucijonalnih princi-pih. Ce se je že moralo preprečiti, da nastane nenapravljen spor med državnim zborom in vlado, tedaj bi se bilo moralo zgoditi to vsaj na način, ki bi bil jasno kazal, da si parlament nikakor noče ustvariti nevarnega prejudica za bodočnost. Tuđi opor-tunizem potrebuje časih, da se pri-merno obleče in da se mu postavijo mejniki . . . Sicer pa glasovanje za vlado ni bilo nič kaj razveseljivo. Pri § 1 so zahtevali kršćanski socijalisti konstatacijo glasov in na prvi hip se ie zjeiu, da je paragraf in ž njim ćeli budget že propadel. Zapisnikarji pa so konstatirali, da ie bil § 1. z 212 proti 151 glasovi sprejet . . . Dvakrat se je vršilo poimensko glasovanje in navzlic dejstvu. da je zbornica dobro obiskana, so bili rezultati precej borni. Zelo mnogo po-slancev se je namreč absentiralo, nemški radikalci so izostali, poljske klopi so bile napol prazne, češke vrste prav redke . . . Vedno očitneie postaja propadanje Sturgkh - Heinoldovega kabineta. Vsled klubovega sklepa je bil peslanec dr. Ravnihar dolžan, voti-rati § 1«, za ostale določbe pa si je izgovoril. da se absentira. Taktika slovenskih klerikalcev je bila kaj čudna. Glasovali so proti § 1. budgetnega provizorija, kakor je bil dr. Susteršič Hrvatom svoj čas obljubil. Dr. Šusteršič sam pa se je absenti-ral Pri naslednjih glasovanjih so se klerikalci ponovno absentirali- Kako razpoloženje vlada sicer v parlamentu, dokazuje to. da se pred-sedništvo ni upalo izvršiti danes tuđi III. branja, ker je za takoj^njo resi-tev tega potrebna V-. večina. Bud-getni provizorij bo tore! Sele jutri odobren. V zbornici je vladala sicer danes jako nervozna atmosfera. Sobotni dogodVi v Pragi so izzvali pri »de-janjskih popravskih-, priljubljeni tej priložnosti za razne btirne n^stone, jako oštre nastope med češkimi in nemškimi poslanci. \z miljeia vsako-dnevne^a snora med Nemci in (^ehi — je rešil afero poslanec R* bar. BiH je srečna m^sel. da se oglasi pri tej priliki slovanski, nečeški poslanec, ki srne zahtevati, da se mu prizna velika mera objektivnosti in ki je rnogel kot očividec podat nnjvero-dostojneiso ^1^'ko onih rnnlfnkostnih dogodkov, ki so jih Nemci napihnili v pravi roparski roman. Dr. Rybaf se je s svojim nastopom oddolžil tuđi češki gostoijubnosti kot slovenski Sokol, zaeno pa je z vso ostrostjo poudaril jedro ćele afere. Bleda zavist nad prekrasno uspelim zletom, grda, nevoščljiva \eza nad dejstvom, da je te dni gledal ves kulturni svet z občudovanjem na kraljevsko Pra-go, da so ćelo N mci iz Rajha. ki so posebe prišli gledati naše vrste, morali priznati, da se sokolski vzgoji ne da najti ničesar podobnega, da je končno sama avstrijska vlada u\ dt_-la velikanski narodno- in liudsko-vzgojevalni pomen slovanskega So-kolstva, ter poslala v Prago civilne in vojaske zastopnike, to so pravi povodi nemškega razburjenja! Kri-čanje in tuljenje nemških radikalcev je dokazovalo, da je zadel dr. Rvbaf v živo. S ponosom je smel tuđi konstatirati dejstvo, da so sokolske slav-nosti končale tuđi v nravstvenem oziru brez vsakega madeža. »Pri-merjajte naše trezne in disciplinirane vrste z uspehi Vaših shodov, gleite Vaše piiane. po cestah se opotekajo-če junake po končanem »delu« in razumeli bodete. zakaj ostajamo na-pram vsem Vašim provokacijam in izbruhom hladni in mirni!« Burno odobravanje je govornika opetovano prekinilo ?n na koncu nje-govesra govora so ga obkolili napredni Jugoslovani in zlasti češki poslanci vseh struj ter mu iskreno ča-stitali, načelnik Enotnega češkega kluba posl. Fiedler se je dr. Rvbafu zahvalil za pogumno in izvrstno obrano češkega in vsega slovanskega Sokolstva. Prizori med Rvbafevim govorom so bili velezanimivi. V hrupnem in burnem odobravanju so se združili poslanci vseh slovanskih narodov, bila je prava slika slovanske solidarnosti. Le naši klerikalci so nemi če-peli na svojih sedezih. ^>kakor zmok-le slepice« (mokre kokoši) se je karakteristično in drastično izjavil češki poslanec... Tuđi v njihovem srcu grize zavist, tuđi njihovi obrazi so zeleneli jeze nad krasnimi uspehi praških dni in posebno nad zmagami in triiimfi slnvenskecra Sokolstva. ki ga črtijo. obrekujejo, preganjajo. če morejo. še bolj kakor to dela naš dedni nasprotnik ... Izmed ostalih covornikov je vz-hudil pozornosti tuđi dr. Sesardić. ki si je bil preskrbel iz hrvaške konti-skačne prakse nebroj naravnost ne-verjetnih slučajev in dokumentov, katere je začuđeni zbornici producirah V naslednjem podajemo sejno poročilo. Predsednik dr. Sylvester je ob enajstih otvoril sejo ter je najprvo sporočil zbornici žalostno vest, da je umri poljedelski minister dr. Albin Bršf. Nato so prešli na dnevni red ter nadaljevali specialno debato o pro-računskem provizoriju. Posl. dr. pl. G e n t i 1 i se je pri-toževal. da toliko časa odlasajo z italijansko pravno fakulteto. Posl. dr. K o r o š e č je predloži! izpreminjevalni predlog k mino-ritetnemu votumu posl. Diamanda, po katerem naj se dovoli davčna oprostitev za žganje, ki ga izdelujejo iz lastnih tvarin za domačo vporabo, tuđi za Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko. Po govoru posl. Stolzelja je bila debata zaključena in za generalna govornika sta Mla izvoljena posl. Leo pro, posl. Marek kontra. Posl. S t f i b r n y se je v stvar-nem popravku bavil z dogodki pri sokolskih slavnostih v Pragi. Neza- slišana drznost nemških dijakov je bila, da so ti predrli navzlic policijski prepovedi s čepicami in trikolorami sokolski sprevod. Čehi protestiralo proti temu, da bi se vsled produkcij par pouličnjakov in vsled malodušnosti oblasti nagrmadillo toliko ne-tiva, ki ogrožuie s svojo eksplozijo ćelo državo. Iz pobalinstev se ne srne napravljati Čine nemškonacio-nalnih mučenikov (Nemci vpijejo: Nezaslišana drznost, nesramnost.) Wolf: Kar vi pravite, je popol-noma navadno pobalinstvo! (Obrne se k Stfibrnvju:) Ali ste pa tuđi sli-šali. kar sem vam rekel? Stfibrny: Vi me ne morete razžaliti! H a r 11: Lepe predpriprave so to za nemško - češko poravnavo! S tribr ny: Mi nimamo interesa na takem miru. mi nismo pri tem udeleženi. B u r i v a 1 se je tuđi predvsem bavil z izgredi v Pragi in je izjavil, da da vse to vtisk, da so Nemci na-meravali to storiti. Kalina je tuđi nastopil proti postopanju nemških dijakov. Dr. Rvbar: Kakor pobalini so se obnašali! S t f i b r n y: Da, pobalini so to, pa ne dijaki! (Nemci kriče: Nesramnost!) Iro: Ce Čehi vidijo dijaško če-pico, postanejo že vznemirjeni! Dr. R y b a f je nato temeljito pojasnil postopanje nemških dijakov-provokaterjev v Pragi. L 6 s s 1 je skušal protestirati proti opravičenim pritožbam čeških in slovenskih poslancev. Baron Fuchs je nato konšta-tiral, da dr. Weisskirchner nima 20.000 K ministrske penz-ije, temveč samo 8000 K. Nato so sledili še faktični po-pravki poslancev dr. Sesardića, dr. Erlerja, Abrama in Gasserja in pa končni govor minoritetnega poroče-valca dr. Diamanda. Poročevalec dr. Steiwender je v svojem zaključnem govoru pro-sil, naj se manjšinski predlog posl. Diamanda odkloni. Izjavil se je tuđi proti predlogu posl. Tomschika. Proračunski provizorij je bil nato v tretjem branju sprejet. Razpra-va je bila nato prekinjena in seja zaključena. Govor posl. dr. Vladimirja Ravniharja v poslanski zbornici dne 27. junija 1912. (Po stenografičnem zapisniku.) Svoj govor je začel v sloven-ščini, nato je nadatjeval: Visoka zbornica! V tej zbornici so uvedli hvalevredni, ali pa tuđi ne-hvalevredni običaj, da pri razpravi o državnem proračunu, pri razpravi o kreditih, ki se naj dovolijo vladi, govore o splošnem političnem položaju, o politiki v ožjem zmislu. Deloma opravičeno; kajti pri tej priliki bi lah-ko postavili na dnevni red vprašanje zaupanja ali nezaupanja napram vladi, ki ravno zahteva te kredite. V preteklosti, ko so parlamentarične običaje nekoliko bolj respektirali kakor dandanes, je bilo tuđi tako, da je vlada sama spojila z glasovanjem, oziroma protiglasovanjem vprašanje zaupanja. LISTEK. Lepi striček. (Bel - Ami.) Francoski spisal Guy de Man-passant — Prevel Oton Župa n č i č. Drugi deL (Dalje.) In kadar je moral domov, da je lel dinirat h gospe Walterjevi, je so-vražil zakrknjeno staro metreso, spominjajoč se mlade, s katero se je pravkar razstal, ki mu je utešila hrepenenje in pogasila plamen v travi kraj vode. Naposled je menil, da se je ravnateljice malone odkrižal; saj ji je bil jasno, skorajda surovo izjavil svoj trdni sklep, da hoče prekiniti, kar ti prejme v uredništvu brzojavko, ki ga je klicala ob dveh v me de Constantinople. Spotoma jo je Še enkrat preČital: »Danes moram na vsak način s teboj govoriti. Važna, zelo vaina stvar. Čakaj me ob dveh rue de Constantinople. Veliko uslugo ti utegnem napraviti. Do smrti Tvoja Virginija.« Premišljeval je: »Kaj mi neki že zopet hoče ta stara sova? Stavim, da mi nima ničesar povedati. Zopet mi bo trobila in trobila, da me ljubi. Ampak pogledati pa le moram. Piše mi o zelo važni stvari in o veliki uslugi, morda je pa res. Pa Klotilda, ki priđe ob štirih! Prvo moram od-praviti najpozneje ob treh. Prokleto, da se le ne bi srečali! To ti je križ z babami! In pomislil je, da mu edino njegova žena ne dela nikdar preglavic. Živi sama zase. videti je, da ga zelo Ijuhi — ob urah. določenih za Ijube-zen, zakaj tega pa pri n]i bog ne za-deni, da bi se mešal strogi red vsak-danjih opravkov pri hiši. Zložno je korakal proti svoji sobi v rue de Constantinople in se Iju-til sam pri sebi na ravnateljico: »A, lepo jo pozdravim, ako mi nima ničesar povedati! RovtaršČina bo proti mojim besedam salonska. Najprej ji razložim, da ne storiin več niti koraka k nji.« In stonil je v sobo, da bi čakal gospe VValterjeve. Prišla je skoraj takoj, komaj ga je zagledala, je vzkliknila: »O, torej si dobil mojo brzojavko! Kakšne sreće!« Hudo se je držal: »I, našel sem jo v uredništvu, ravno ko sem hotel v zbornico. Kaj hočes zopet od mene?« Odvihnila si je bila pajčolan, da bi ga poljubila, in se mu bližala plaha in ponizna, kakor psića, ki je bila že večkrat tepena. »Kako si trd z menoj . . Kako neprijazno govoriš . .. Kaj sem ti storila? Ne moreš si misliti, kaj pre-stajam radi tebe!« Zagodrnjal je: »Ali boš že zopet začela?« Stala je prav tik njega, cričaku-je nasmeha ali kretnje, da bi se mu vrgla v naročje. Mrmrala je: »Mar se me ne bi bil lotil. ko delaš tako z menoj; pu-stil bi me bil mirno in srečno, kakor sem bila. Ali se spominjaš. Kaj si mi rekel v cerkvi, in kako si me si!oma spravil v to hišo?In sedaj govoriš tako z menoj! Tako me pozdraviš! Moj bog, moj bog, kako me mučiš!« Trdo je udaril z nogo ob tla: »A. tak molči mi že! Meni je tega že dovolj! Niti minuto ne morem govoriti s teboj, pa mi že začneš staro pesem. Saj bi res mislil, da sem te zapeljal v trinajstem letu m da si bila nedolžna kakor anzel. Ne, dra^a moja, le golo resnico jrovoiiva. jaz nisem zapeljal nedoletnice. Ti si se mi vdala v zreli, razumni starosti. Hvala ti lepa, jako sem ti hvaležen, a kdo bi me prisilil, da se te držim do smrti za krilo? Ti imaš moža in jaz imam ženo. Ne jaz, ne ti, uobeden ni prost. Dovolila sva si šalo, ka] komu mar, in sedaj je konec.« Oporekla mu je: »O, kako si trd. Kako si surov in nesramen! Ne, mlado dekie nisem bila več, a nikdar prej nisem ljubila, nikdar greSJa.. .c Presekal ji je besedo* »To si mi že dvajsetkrat povećala, vem. \ imela si že dva otroka... torej nisem bil jaz prvi...« Odmaknila se je: »O, Georges, da te ni sram!...« Pritisnila si je roke na prs'i, du-šila se, in vzdihi so se ji trgali :z grla. Ko je videl, da prihajajo solze, je vzel svoj klobuk s kamina: »A, cmerila se boš! Potem pa zbogom! K taki predstavi si me po-vabila?« Stopila je predenj, da mu zabrani pot, potegnila naglo robec iz žepa in si otrla z brzo kretnjo oči. Vso voljo je zbrala, da bi dobila krepkost v glasu, in s presekano ihto je sprego-vorila: »Saj ne ... prišla sem, da bi... da bi ti povedala novico . . . politično novico . . . povedati sem ti hotela sredstvo, kako si lahko zaslužiš pet-deset tisoč frankov ... ali še več... če hočeš.« Hipoma se je malo omehčal in je prašal: »Kako to? Kaj mi hočeš povedati?« »Po naključju sem ujela snoči par besed mojega moža in Laroche-vih. Sicer se ništa meni nasproti kdo-vekaj skrivala. A Walter je priporo-čal ministru, naj tebi ne razodene tajnosti, češ, da bi ti vse izblebetal.« Du Roy Je bil položil svoj klobuk na stoL Zelo pozorno je priča-kovaL v »Torej — kaj je?« »Polastiti se hočejo Maroka.« »Beži no! Pri Larocheu sem zajtrkoval in ta mi je namere kabineta malo ne narekoval.« »Ne, dragi moj, naplahtali so te, ker se boje, da bi prišle njih spletke na dan.« »Sedi,« je rekel Georges. Sam je sedel v naslanjao. Ona si je pritegnila podnožnik ter je počeni-la nanj, mlađemu možu med kolena. In z laskavim glasom je začela; »Ker mislim vedno nate, pazim sedaj na vse, kar se šepeče okrog mene.« In začela mu je potihoma raz-kladati, kako je že nekaj časa slutila, da snujo nekaj brez njegove ved-nosti, da ga hočejo pač izrabiti, a se boje njegovega tekemstva. Dejala je: »Saj veš, kadar člo-vek ljubi, postane pretkan.« Snoči se ji je naposled zjasnilo. Velika kupčija, prav velika kupčija, ki jo na skrivnem pripravljajo. Sedaj se je smehljala, vesela svoje spretnosti. Razvnemala se je, ko je govorila — žena financijejeva, vajena gledati, kako se pripravljajo borzne spletke, vrednostno gibanje, vstaja-nje in padanje kurzov, ki uniči v dveurni špekulaciji na tisoče malih meščanov, majih rentirjev, ki so naložili svoje prihranke y papirjih, za katere Jamčijo s svojimi imeni spo-štovani in ugledni možje, politiki in bankirji. Stran 2. SLOVENSKI NAROD. ___________________________149 §tev. Ta običaj so, kakor se vidi, opustili, kaj ti vlada sploh ne stavila tega vprašanja zaupanja, temveĆ pravi: »Meni je popolnoma vseeno, Če glasujete, ali ne glasujete za proračun, vaše negativno glasovanje me ne bo dovedlo tlo tega, da bi se morda umaknila, temveč jaz vas bom do-mov poslala ter si votirala proračun s poniočjo § 14.« Dejansko torej vlada absolutizem, gospodje. (Medklici.) Pokrit absolutizem sicer, toda ravno zarad i tega tembolj nevaren. To pokrivalo so privzdignili sele pred kratkim in le za par trenotkov, zgodio se je to od njegove ekscelence gospoda ministra za notranje stvari. Navzlic temu pa hočem porabiti to priliko, da izpregovorim o politični konstelaciji in o stališču slovenskega naroda, in to tembolj. ker stopa ju-goslovansko vprašanje vedno bolj v ospredje in ker je postala takorekoč potreba, da se kakor hitro mogoče resi to vprašanje. (Prav res!) Napač-*io bi bilo, biti gluh in šlep za to konstelacijo in namenoma ne slišati in ne videti. Dogodki tu spodai se vrste mah na mah. Mogoče bi bilo, da dogodki nas prehite. ali pa nas prese* netijo. zato: Caveant consules! Ravno sedaj se vrši posvetova-nje o jugoslovanskem vprašanju v odseku za bosanske zadeve. Sicer priđe bosanska predloga precej pozno pred avstrijski parlament. Dne 5. oktobra bo štiri leta, odkar smo anektirali Bosno in Hercegovino, oziroma odkar je, bolje rečeno. Njega VeiiCanstvo razširilo svoje suverenitetne pravice na Bosno in Hercegovino, in sele danes pridejo avstrijski narodi, ali. kakor T>i <=e zop:t hr-1: --^v"; - ' . ..v-stnjska kraijestva in kronovine v položaj, da k temu reccio definitivno >da«. Poleg drugih krivcev nosi gotovo tuđi avstrijski parlament sam krivdo za to zakasnitev. Če izpusti-mo v tako važnem slučaju pristoječo nam vodilno vlogo lahkomiselno iz rok, potenu gospoda moja. se ne smemo čuditi, da se je že mnogokrat nam očitana brezpomembnost parlamenta uresničila. (Resnično1) Samo med tem časom trajajočim zamotanim razmeram na Ogrskem se imamo zahvaliti, da nas Ogrska v tem vprašanju ni že zdavna prekršila, kar tem raje stori z izredno hitro-stio takrat. če gre. kakor v tem slučaju, za ustavna in državnopravna. Ogrsko občutno zadevajoža vpra-šania. Toda niti danes ne bi bi!i prišli do takozvanih bosanskih predlog. če bi nas ne bil slučaj takorekoč k temu prisilil. Mislim namreč. da so dale prvi povod za rešitev bosanskih predlog od Madžarov ustvarjene skrajno nemoralne razmere na Hr-vaskem in to z vso pravico. Brutalna sila je uvedla na Hrva-Škem režim moderne pravice - sile 7. devizo: »Moč gre pred pravico.« Pravica in ustava se teptata z noga-mi. ker hočejo prosto voljo celera naroda ukloniti pod tuj jarem. (Živahni medklici.) ^Und bist du nicht \villig, so brauch ich Ge\valt.« Sramotno je za monarhijo kot takozvano pravno državo, da moreio vladati v eni njeni deželi take razmere. kakr-šne vladaio na Hrvaskem. Skandalozno je za ćelo Evrono. da more evropska sila v tem stoletju tuđi samo trpeti, da se poslužujejo tako zavr-ženih. v azijskih, mongolskih kneže-vinah n?*vadnlh sredstev. da uklonijo narod protiustavni volji prepotent-ncga in ustavolomnega kornpaciscen-ta. Toda gospodie se motijo. ne bodo dosegli s proklamiranim izfemrnm stanjem svojega namena. Castnega mirovanja hrvn^ke^a naroda ne sme- mo napačno tolmačiti. Miren je v prvi vrstL ker noče napraviti svojim zatiraleem usluge, ter se ne da po-streljiti, kakor stekli psi. Ravno ta mir pa je dokaz, da imamo pred te-boj narod, ki ima za seboj dobo vret-ja. ki ne vzplamti danes v strasti, jutri na poljubila pete svojim zatiralcem, imamo pred seboj narod, ki mirno pregleda svoj položaj, ga pre-sodi, potem pa v pnmernem trenot-ku — dela. (Dobro!) Da ne bo glede izraza »delatic kakega dvoma, ie treba takoj dostaviti, da si pod tem »delanjem* ne mislim ničesar proti-pravnega in nezakonitega, ali ćelo nasilnega. marveč samo smotreno in skupno delovanje v zmislu hrvaške ustave. To delovanje naj napravi aktivno najvišja oblast v kraljevini, sabor, in ta oblast, ki zastopa srbski in hrvaški narod v kraljevini Hrvaški, naj potem opozori ogrskega kompa-ciscenta hrvaskega kraijestva na protipostavnost in protizakonitost njegovega postopanja. Brezdvomno gre tuđi saboru pravica, da odpove pogodbo, ki jo krši drugra stranka na nečuven in popolnoma mongolski način. Saj je v bistvu samo boj za avto-nomijo, ki se tu boiuje. (Medklic.) Združeni hrvaški narod, zaveda-joč se svoje lastne moči in velikosti, morda še ni bil nikdar tako moćan* kakor v teh dneh brutalnega zatiranja. Združil se je. okrenil se ie in po-stal je pameten. Ne potom časonisja, ki o grozrtem kršenju krivic hrva-škega naroda niti risati ni smelo, ne na shodih. ki se sploh nišo smeli pri-rejati, temveč edinole vsled velikega zločina javne nasilnosti, ki in ie za-krivi! viteški pravnuk Atile na hrva-škem narodu, zločin, vsled katerega je spoznal cei narod, od aristokrata do zadnjega delavca, da Je ime1 na svoji strani kršite!ja pogodbe, ki ga je smatral za poŠtenega r>og:>dbeni-ka. da je podal roko zatiralcu in tla-čitelju. ki ga je smatral za prijatelja, da je le prekanjen. površno z evropsko kuUuro namaran Azijat, đočim so upali zidati na zvestobo enako-rodnega kompaciscenta. (Dobro! dobro!) Razlicni Ctivaji naj se torej ne bahajo. da je mir. ki vlada med hrva-šknn narodom, njihova zasluga. Ni rjihova zasluga ta mir. temveč zasluga visoke kulture hrvaškega naroda, znamenje velike politične raz-sodnosti in previdnosti, zaradi katere jo lahlco zavidajo Madžari pa tuđi drugi merodajni faktorjL Kajti le popolnemu poman »kan ju politične previdnosti ;n razsodnosti moramo pripisovati. Če se monarhu le svetuje k takemu nepravilnemu činu, ki se je do^rodil na Hrv-askem. Seveda ne moremo ni-esar predbacivati monarhu, kajti jasno je. da je bil v tem slučaju monarh nrstifi-ciran: ne samo. da so ga pustili v neiasnem o faktičnih razmerah na Hrvaškem. temveč so mu te razmere ćelo v nanačni luči slikali. DrueaČe bi se sploh ne moglo zgoditi, da bi ta strogo konstitucvonalni vladar pod-pisal ta 7namen-ti dekret, s katenm se v direktnem nasnrotstvn z u^tavo ustanavlja komisariiat, diktatura. Na drugi strani ie sicer resnično, da se je proti madžarskim aspira^s-iam približno do leta 1868. še nekol -ko nasprotovalo. In tedai so postajali slabi, tedaj se je začelo vse drobiti, kos za kosom skupne idej? ^o prepuščali, ustanovio letn duaHzrra je postalo rojstno leto popolne sam -stoinosti in neodvisnosfi madžarske države, habsburški dinastiji so le milostno priznali personalno unijo, toda tuđi le proti odpovedi, do pre-klica. Po mojem mnetihi ni već daleč £**, ko bodo oni, ki so pred časom blagoslavljali dualizem, še preklinjali nesrečfii trenottk, ko to rastrgali monarhiio. Dvornim, da se bo dala še zalepiti razpoka; razpoka ie postala sčasoma prepad, nepremostljiv prepad. (Medklici.) (Dalje prihodnjlfc) Bosanski soc. imohratje. Dne 30. junija se je začei v Sarajevu IV. kongres bosanskih socijalnih demokratov, katerega se je udeležilo tuđi mnogo zastopnikov s Hrvaškega in iz Avstrije. Kongres je sprejel ceio vrsto izjav in resolucij, ter izrekel ogrskemu proletarijatu svoje simpatije, izrekel je nadalie tuđi svoje ogorčenje nad izjemnim stanjem na hrvaškem in končno sprejel več predlogov. Kongres je zahteval revizijo ustave za Bosno in Hercegovino ter popolnoma avtonomen deželni 7hor, uvedbo obč'nske, okraj-ne in okrožne avtonomije, splošno, enako, tajno, direktno in proporcijo-nalno volilno pravico za sabor in druge korporacije, nov moderni tiskovni zakon in izpremembo dru-Štvenega zborovalnegra zakona. Na včerajšnjem shodu so sk'enili socijalni demokratje, da ne zapuste pota. na kater^m so sedai ter nada-liujejo svoje delovanje za kulturno zedinjenje Jugoslovanov. Zato hočejo izdajati podučen socijalističen časopis v latinici in ćirilici. Popoldne se je vršil zopet velik shod z dnevnim redom: Položaj Jugoslovanov in balkanskih narodov ter socijalni demokratje. Govorila sta državna poslanca Skaret in Kopač. Ustaia v Sličniji. »Sabah« poroča o boju med tur-Škimi četami in Malisori med Ska-drom in Alepo. Malisori so bili baje premagani in je bil kaimakam iz Ale-pa usmrćen. Iz severne Albanije po-ročajo, da četaški vodja Isa Boljeti-nac resno ogroža mesto Mitrovico. Mada mu baje ponuja 50(10 funtov, če odneha. on pa je te judeževe gro-še odklonil. Na svoji trdnjavi je zbral nad 400 dobro oberoženih Albancev ter preprečuje nadaljno gradbo čest *z Mitrovice v Novi pazar in Dja-kovo. >Silah« poroča, da so zahtevali voditelji vstaje v Bitolju sledeče: 1. Sultan Mohamed se odstavi in sultanski prestol zasede Jussuf Izzedin efendi. 2. Parlament se razpusti in skli-Če se narodna skupščina. 3. Varstvo osebne in moralične svobode Otomanov. 4. Uvedejo se zakoni, odgovaria-joči šegam in narodnim potrebam države. 5. Sedanji kabinet se odstavi in voditelji Tavid. Talaar in Halib beg ne smeio nikdar več nastopiti v jav-nem življenju. 6. Obstoječi spori med narodi se poravnaio 7. Sultan mora obdržati suverenitetne pravice nad Albini to. •'!" t^-ga člena je razvidni, da fcroži med Albanci še vedno vest. da h°če sultan prodati Albanijo kaki tuji velesili.) K Odstavitev in kaznovanie ne-zmnžnih funkcijonarjev mladotur-škega knmiteja. 9. Razousti se komite za enot-nost in napredek. 10. Avtonomija za upravo Albanije. 11. Popolna, neomejena svo-boda. V Carigrad je dospel včerai vi-šii poveljnik turskih čet v Smirni. ludi tamošnji častniki zahtevajo izpremembo v vladi. Vlada je sklenila, raz4eliti potom filijalk Agrarne banke med albanske kmete 25.000 funtov. Štajersko. Kooec klerikalac gospodinfske ^ole na Teharjih. Opozarjamo mari-borsko >-Stražo« na sledečo dogod-bico, ki se kolportira od nekaterih celjskih klerikalcev o koncu klerikalne gospodinjske sole na Teharjih. (Ta dogodbica osvet!juje gospodarske talente nekaterih vodilnih klerikalnih glav v Celju v kar najlepši luči.) Glasi se: »Prodaja poslopja je delala Katoliškemu podpornemu društvu naravno precej skrbi in težav. Nekega dne je zato, kakor pravi go-vorica, g. vikar Gorišek z nemalim veseljem povedal teharskemu nad-učiteiju g. ^ahu, da je prodal tehar-sko gospodinjsko solo nekemu Kosu. Sakerlot, pravi ta. jaz sem jo pa že prodal KorošČevemu svaku, davčne-rnu asistentu Schuschi. Kaj bo sedaj iz tega? I, to — da morata v špano-viji kupiti, če sta kaj požrtvovalna klerikalca. — K sreči pa do te špano-vije ne pri 'er nimata pravice za društvo pr< .ni niti g. Gorišek, niti g. Šah. Kako bi pa stvar izgledala, če bi hotel vsak odbornik društva prodajati na Iastno roko kakor bi hotel? O razveljavljenju neke kupne pf-'/odhe. ki ie ^fn!o fOf) K. pa prihod-njič ...« Mi smo že enkrat izjavili, da nas ta klerikalna polomija na Teharjih preveč ne zanima. Zato tuđi sedaj prepuščamo »Straži*, da napise sama komentar. Zdi se nam, da bo konec te klerikalne gospodinjske sole na Teharjih prav žalosten. Iz Štnarja pri Jelšah nam poro-čajo: Dne 23. junija je umrla pri Sv. ^tefanu krčmarica Marija Marcen. Govorilo se je, da jo je njen mož za-davil. vsled česar so tega tuđi orož-niki prijeli. No, sodniiska komisija je dognala, da je Marijo Marcen zadel mrtvoud in je bilo torej sumničenje njenega moža neopravičeno. Iz Podsrede nam poroča jo: V nedelfo popoldne je udarila strela v hiso kovača Grmovška. Električna iskra je svignila pri enem hišnern ogln v sobo, ubila na v kotu viseči sliki lipo. odtrgala sobici sv. Jozefa glavo potem pa zopet svignila v zemlio ne dabi napravila večjo škodo. Čudno pri tem ie. da si je strela poiskala tako nizek objekt, kajti Grrnovškova hiša leži najnižje od vseh rnš v trgu. Od Sv. Križa pri Slatini nam po-ročajo: Ker podružnica c. kr. štaj. kmetijske družbe v Rogatcu nikakor ne odgovarja svojemu namenu in se tuđi ni nadejati, da bi začela v do-glednem času misliti na svojo nalo-go, smo hoteli ustanoviti za naš okoliš novo podružnico. Priglasili smo ustanovitev pri glavnem družbinem odboru v Gradcu — a ta je na veliko naše začudenje sklenil, da ni za ustanovitev naše podružnice, temveč nam priporoča, naj se pridružimo stari rogaski podružnici, ki nič ne dela in sedaj nima niti načelnika! Mi že vemo. za katerim grmom zajec tiči: nemskutarska podružnica v Rogatcu se boji nove slovenske pri Sv. Križu, ki bi delala! Ali ie naloga osrednjega odbora štajerske kmetijske družbe podpirati na Sp. Stajer-skem leno in gnjilo nemškutarijo? — K temu pripominja uredništvo, da vladajo v Celju ravno take razmere. Tu obstoja še stara nemskutarska podružnica, ki nič ne dela, slovenskih članov iz okolice pa tuđi ne sprejema. Tuđi tu bo treba za okoli* co nove podružnice. Od Sv. Križa pri Rogaški Slatini. Minuli so od L aprila trije meseci, a o kaki stavbi nove Sole ni duha ne sluha. Vidi se, kako resno je vzel okr. šolski svet sklep, s katerim se je ukazalo krajnemu šol. svetu začeti s stavbo 1. aprila, Vse miruje. Nikdo se ne zmeni za ubogo deco, ki mora v tolikem številu sedeti v teh zaduhlih prostorih. Učitelja niti ne omenim; kaj mari merodajnim gospodom, ki sede v prostornih, zračnih pisarnah za učitelja, ki se trudi na dan s 170 otroci. Saj do njih ne priđe slab zrak, ne priđe prah, ki ga mora v preobilici pozirati učitelj. Ja pa je tega tako že vajen! Ni dosti, da se nikdo ne pobriga za stavbo nove sole. Ko bi bile le na tej normalne razmere! Ali kaksna je ta šola v sa-nitarnem in stavbnem oziru, to je nečuveno! O kaki higijeni sploh ni mogoče govoriti. Tla v razredih; v najzakotnejši beznici ne najdeš ta-kih. Stranišča — pod vso kritiko! Hodniki; gorje, če bi izbruhnil ogenj; iz teh ozkih. temnih hodnikov se ne resi nikdo! Kako se v drugem nad-stropju vse maje in zibije! Kdo bo odgovoren pri eventualni nesreći? — Kako je pri današnjih strogih sanitarnih in stavbnih predpisih sploh še mogoče. da je nastanjena v takem poslopju šola! Seveda. ko pa niko-gar ni! Ampak, kako dolgo bo to še trajalo?! Iz Celja. V četrtek 4. julija zve-cer t. j. na predvečer Cirila in Metoda zažgejo celjski Slovenci običajni kres na gradu. Pričakuje se prav obilne udeležbe. Svira polnoštevilna narodna godba, nadalje tamburaški zbor delavskega društva in poje pev-ski zbor delavskega društva. Po krešu v Skalni kleti koncert. Samoumor. Včeraj smo poročali 0 južnoželezniškem uradniku Perku, ki je v Celju izvršil samoumor. Mož se pa pravilno piše Berg. Drobne novice. Iz P t u j a po-ročajo: V nedeljo popoldne smo imeli v mestu in okolici jako hudo ne-vihto. Strela je udarila v več poslo-pij na starem gradu, ne da bi napravila kako škodo. V Krčevini je udarila strela v hišo posestnika Vrečarja in tega lahko ranila. Vžgalo se k sreči ni. Na cesti proti Vurberku je udarila strela v 281etno kmečko hčerko Marijo Horvat in jo na mestu ubila« Bila je na potu k večernicam.. — Iz Velenia poročajo: V nedeljo do-poldne smo imeli hudo ploho. Potoki so kar hipoma narasli in bilo se je ba-ti. da preplavi voda ćelo železnico. Na poljih je mnogo škode. — I z C e- 1 j a. V nedeljo dopoldne je padel pri ložniškem mostu z železniškega stroja kurjač Reinisch. Dobil je na glavi in drugod tako težke poškodbe. da je malo upanja na ozdravljenje. — Iz Gradca. Tu so pričeli v ponede-ljek stavkati steklarski pomočniki. Povod so mezdne diference z moj-stri. — I z C e I j a. Te dni so pripe-lja.li v celjsko bolnišnico devetletne-ga Joti iz Bosne v Trst. odkoder se je odpeljal z vlakom na Dunaj. Tržaska porota. Včeraj se je pricela obravnava proti 53!etnemu delavcu Petru Pavanu iz Rovinja. Pavan »e napadel dne 29, septembra I. I. svojo svakinjo Angelo Paliaga na stopnjicah njenega stanovanja z nožem in ji zadal 12 vbodljajev, iz-med katerih sta bila dva smrtna. — Svakinja je vsled teh ran tuđi umrla. — Obtožen pa je Pavan tuđi, da je že dva dni pred zločinom grozil sva-kinji, da jo bo zaklal. Pavan prizna umor, zanika pa, da bi ji bil preje z umorom grozil. Obtoženec je bil delj časa v Ameriki. S pokojno ženo je imel štiri otroke. in sicer dva doma, dva pa v Ameriki. Dva otroka mu je odgajala svakinja. Ko se je vrnil po smrti svoje žene iz Amerike, je bil večkra bolan in je imel večkrat silne bolečine v glavi. Umor je izvr-šil med prepirom s svojo svakinjo, bil je takrat popolnoma razburjen in v takem duševnem razpoloženju. da se zločina sploh ne zaveda. Po izvr-šenem zločinu je šel Pavan domov, zaprl se je v svojo sobo in čakal mirno, da ga aretirajo. Obtoženec je med zaslišavanjem glasno jokal in z* lo obžaloval svoje dejanje. Priče so iz-povedale, da se je Pavan. odkar je prišel kot vdovec iz Amerike, res večkrat zelo čudno in sumljivo obnašal. Njegova soseda je videla, kako je Pavan svojo svakinjo napadel. Bil je popolnoma divii in je udarial z nožem proti svoji žrtvi kot norec. Obtoženec je dvoril svoji svakinji in ii ponujal Ijubezen, toda ona ga je do-sledno zavračala. Njegovi soietniki so izpovedali. da se je ohnašal obtoženec v ječi kot hi bil blažen. Ko je prisel mož umorjene v dvorano, je hotel skočiti na obtoženca. ki mu je umoril ženo. in komai so stražniki uhranili, da se ni izvršil pred poroto u boj. Obtoženca so med zasl'šava-niem moža umorjene odpeljali iz dvorane. Mož je izpovedal mnogo o ža-lostnih družinskih razmerah obto-ženčeve družine. Nato je hila obravnava prekinjena in se nadaljuje da-nes. Umri je nenadoma na Opčini ve-letržec z ogljem Emil Weiss star 45 !et. Pokojni je hil v trgovskih krogih dobro znan in je bil tuđi sodnik-lajik ri tržaškem trgovskem in pomor-skem sodišču. Nov pastor v Trstu. Včeraj so stovesno štalirali v evangeljski obči-ni v Trstu v novi cerkvi novega pa-storja Otona Kuhneja. Slovesnost je vodil senior iz Gorice Wilhelm A. Schmidt. Zaradi nenravnosti so aretirali včeraj v Trstu S^letnega delavca Alojzija Kreča iz Kamnika in so ga izročili deželnemu sodisču. Kreč se »e pregresil nad 2 devetletnima de-klicama. Iznenađeni tatovi. Včeraj se je vrnil tržaški trgovec Tončič s svojo soprogo iz Zagreba. Ko sta vstopila v stanovanje, sta naletela na več vlo-milcev, ki so kradli po stanovanju.Iznenađeni vlomilci so pobegnili v pod-strešje in odtod skozi stresna okna na streho. TonČič je takoj poklical policijo. Močan voj stražnikov je ob-stopil cei hišni kompleks in pričel se je živahen lov za tatovi. Nabrala se je velika množica občinstva, ki je ra-dovedna zasledovala divji obupen lov po strehah. Obleganje je trajalo pozno v noč. Vsi tatovi so ušli in od-nesli s sabo plen. Ukradli so več-jo vsoto denarja, lepo zbirko srebr-nega starega denarja in veliko druge zlatnine in srebrnine. O vlomileih nimaio Še nohene sledi. V luščilnici za riž v Trstu se je podrl velik kun žakljev riža in padel na dva delavca. Ponesrečenca so sicer takoj potegnili ven, kljub temu sta se tako težko poškodovala, da so jih morali odpeljati v bolnišnico. Samomor ubijalca v ječi. Kakor smo včeraj porocali so aretirali včeraj v Tržiču mornarja Jakoba Fontano, ker je med prepirom zaklal svojega tovariša Pezzo. Ko je priše! danes zjutraj ječar v ječo, je našel Fontano na oknu ohešenega. Bil je že mrtev, obesil se je na hlačni pas. Stavkat? so pričeli v Zadru pe-kovski pomočniki. Zahtevajo 4<>'T povišanje plače, Burno delo in ne-deljski počitek. V stavko so stopili. se predno so bila pogajanja z deloda-jalci končana. V morski hospic v Gradežu se je danes zjutraj s postnim vlakom ob 5. odpeljalo 4,^ otrok. V hospicu ostane-jo šest tednov. Oskrhovalne stro^ke prevze! je za ?6 otrok dereini odbor kr.. x". . za lu otrok tnestni magistrat liublfanski, za 6 otrok »deželno pomožno društvo za bolne na plju-čih«. za 2 otroka pa Elizahetna ntro-ška bolnišnica. En otrok. ki se je nekoliko poškodoval na nogi. priđe sele čez par dni v Gradež. Kozel v zeliu. Kaplan don Rossi v Roveretu ie hil ohsojen v 6m *sečni zapor. ker je oskrunil tekom dveh let kot katehet več šolskih deklic v kle-rikalnem IJtidskem domu. Kanlan ie seveda pri ohravnavi vse tajil, toda prizadete priče so mu njegova umazana dejanja tako nepohito dokazale, da mu rtiso vsc niegovc laži ni' pomagale in je moral kaplan umolkniti. SHOl) zaDPDitoi DarodBo-r.apiedDe manke v nedelfo, 7. julija ob 10. dop. ▼ veliki dvorani „Mestnega doma1' Xa dnevnem redu so referat- o sploš-nem političnem položaju deželni klerikalni politiki in njenih posledicah, o organizaciji stranice po deželi in o :: narodnem skladu :: Vstop je dovoljen le vabljenim članom, zato je pnnesti vabilo s sebot1 Ako bi kdo umed zaupnikov ne dobil vabila, naj piSe ronj izvrSevalnemu odboru narodno- ripr^dne strankt v Liubljan: ali pa se udcle': shoda :: v soremstvu vabljenega zaupn ka:: Dnevna vesti. -r Originalen čiovek je vseka-kor podjetnik Lončarie. Ni mu zado-sti, da ga klerikalci pri oddaii različ-nih del na več kot sumljiv način pro-težirajo, po vsi sili hoće tuđi imeti, naj ga župan dr. Tavčar podpira vsai v tem oziru. da se ne bo javno pisalo o Lončaričevem početju z deiavci in o Lončaričevih koncesijah. Vsa Bela Krajina je razburjena proti Lon-caricu; v Crnomlju in v Novem me-stu bi Lončarič lahko tožil vsakega drugega človeka zaradi žaljenja na časti, tako govore o njem. Zdaj pa piše še to napredno in socijalno - demokratično časopisje o teh razmerah. Ti naprednjaki in socijalni de-mokratje nimajo nič rešpekta pred Lončaričevim denarnim žakliem in se potegujejo za delavce in obrtnike v Beli Krajini, se potegujejo za pravico in ne za Lončaričev profit. Strašno! Lončarič ie seveda ogorčen in zahteva, naj mu pomaga — ljubljanski župan. V svoji bistroumnosti misli, da je dolžnost Ijuhljanskega župana, z vsem svojim vplivom skrbe-ti. da bo Lončarič nemoteno ribaril. In ker se je s svojim pismom na župana samo osmešil, je zdaj poskusil svojo slabo stvar braniti na drug način. V klerikalnem moniterju razgia-ša, da je pravi dobrotnik človeštva. Se izkrvavel bo same dobrote in svoje delavce plačuje tako sijajno, da bolj ni mogoče. £e cfcanke plačuje bolje, kakor pa liberalci svoje delavce in komptoariste. In proti taki plemeniti duši se ti nehvaležni de-lavci puntalo. Res, svet Je grozno pokvarjen in veriame Lončaričevim manevrom s številkami ravno tako, kakor Lampetovim manevrom z mi-lijoni. Brezpogojno pa veriame vsa javnost »Slovencu«, da bi bil on prvi, ki bi Lončariča prijel, Če bi kaj napačnega storil. To pa, to! O tem pa ni dvoma! »Slovenec« bi bil prvi, ki bi Lončariča prijel. To pa tako drži, da človeku kar sapa zastane. Ker je pa Lončarič sedai tako sijajno dokaza!, kako onginalen mož da je in ker javni interes ne more čakati, da bo »Slovenec« prišel do spozna-nja, kdaj Lončarič kaj napačnega stori, borno ta čas še mi opravljali to dolžnost in v javrtem interesu po-svečali Lončariču zasluženo pozornost. + Blamaža kranjskega deželne-ga odbora. Vozniki na Notranjskem so naravno prijatelji dobrega zasluž-ka in živa duša jim tega ne zameri. Naravno je tuđi, da nišo bili nič veseli, ko je veletržec z lesom gosp. Žagar v Markovcu sklenil, da si nabavi avtomobil in da bo les vozil z avtomobilom na postajo Rakek Vozniki imajo pravico, da skušajo zaslužiti kolikor rnorejo, gosp. 2agar pa ima ravno tako pravico, da skuša zaslužiti kolikor more in tuđi pri stro-ških za prevažanje lesa na Rakek. V to nasprotje je posegel deželni odbor in je posegla tuđi vlada. Deželni odbor ni dovolil porabe cesta za vožnjo z avtomobilDm, vlada je pa po-rabo dovolila, češ, da deželni odbor nima v tej stvari nič odločevati. Proti temu se je deželni odbor pritožil na upravno sodišče, a njegova pri-tožba je bila zavrnjena z utemeljitvi-jo, da spada stvar pred državno sodišče. Mada ie torej zmagala. Stvar bi hila naposled samo konflikt uprav-nega značaja, da ni upoštevati še ne-kaj drugega. Tišti deželni odbor, ki hoče uporabo javne ceste za vožnjo z avtomobiiom prepovedati velik mu obrtniku, ki rabi avtomohil za svojo kupčijo, tišti deželni odbor ima sam kar dva luksus - avtomobila — kl sta popolnoma nepotrebna in samo kazeta, kako hrezobrazno izrabljajo klerikalci deželni denar za svoj » privatno zabavo — in se vozijo z njima po vseh cestah! 4- Iz južnoželezniske službe. Adjunkti so postali asistenti Anton N e j e d 1 y v L^tiji, Andrej M a s e 1 j v Zalogu, Iv.K a f o v o v v Sentpetru in Ivan A d a m i č v Ljubljani. Urad-niški aspirant Maitin Derenda v Zagorju je irneno^n za provizorič-nega asistenta. i! + Iz železnišife službe. Zelezni-.ski zdravnik gosp. dr. Fr. 111 n e r je dobil naslov in značaj inspektorja. — Naše gimnazije prenapolnie-ne. Prejeli smo nastopni dopis: Kakor sem cul, se je za 1. razred I. c. kr. drž. gimnazije že sedaj javilo 161 učencev, za isti razred II. drž. gimnazije pa le 00. Clovek M mislil, da bo tu višja šolska oblast posegla vmes in učence enakomerno razde-lila na oba zavoda. Potem hi bilo mogoče na oheh gimnazijah prirediti razrede s 35. ali največ 40. učenci. Toda nič takega se ne zgodi; učenci vstanejo na zavodu, za katerega so se javili. Posledica je. da imamo na ?. drz. gimnaziji v nižjih razredih po navadi maksimalno po zakonu še do-voHeno število .SO učencev, da, prav-7,aprav še več, ker je prišteti priva-^istke, ki redno zahafajo v posame^-ne razrede, kako naj se pri takih razmerah vspešno vrsi pouk? Profe-sorii niti nimajo prilike, da bi do dobra izpoznali svoje učence. To velia posebno za nekatere važneiše predmete, za katere pa ie le pičlo Število ur na raznolago. kakor n. pr. za matematiko in fiziko. Od ene konfercn-ce do druee ie profesorju na razpoln-eo kakih f) do 8 ur. V tem času naj razlaga ohsežno predpisano gradivo, naj kaže eksperimente itd. in nai iz-praša vseh 50 učencev. To ie ahso-'utno nemogoče in radi tega je tuđi izključeno, da bi se med profesorjem in dijaki razvil oni stik, ki je potre-hen, da se mladina z veseljem uči in da dobro napreduje. Kajti učenci nižjih razredov so pač po večini Še otroci. ki ne poznajo resnosti življenja. Videč. da pridejo v semestru le dva — do trikrat na vrsto postanejo lahkomisljeni in se polenijo, kar se hridko maščuie, če ne takoj, pa v visjih razredih. Krute posledice teh razmer čutimo mi starši. Velike prednosti razredov z manjšim števi-lom učencev pač ni treba poudarjati napram našim pedagogom. Stvar ra je resna. ker trpi pod temi razmera-mi kvaliteta naše srednješolske mladine sploh. Odpomoč hi hila po moji sodbi lahka, ker sta obe gimnaziji enaki. imata isti učni nacrt in skoraj bi rekel tuđi iste nrofesorje, kajti marsikdo izmed profesorjev, ki je bil prej na I. drž. gimnaziji priđe na H. gimnazijo in obratno. Od staršev bi pa gotovo nikdo ne protestira!, če se n$egovega sina, ki misli stoprav vstopiti v srednjo solo, prestavi na drugo gimnazijo in če priđe vsled tega v razred z manjšim številom učencev. kar Jamči za toliko bolfši uspeh. Višje Solske oblasti naj bi res-no pretresale ta predlog. Doslej se menda za te razmere sploh nišo zanimale, da, trpele so ćelo take smešno-sti, kakor je ta, da dijakov, ki so nastanjeni v Marijanišču, ne puste več na II. c. kr. drž. gimnazijo, češ, da je prenapredna. Naše državne gimnazije nišo ne napredne, ne klerikalne, pač pa take, kakor to določa učni nacrt. Dijak iz gorenjskega okoliša nikakor ne srne na ljubljansko gimnazijo, temveč mora na ono v Kra-nju, v Ljubljani pa se trpi, da dijaki iz Marijanišča ne hodijo v zavod, ki jim leži takorekoč pred nosom, pač pa skozi ćelo mesto na I. c. kr. drž. gimnazijo, ki postane tako še bolj prenapolnjena. — Cvetlice za veselico za Narodni sklad so obljubile nadalje pri-spevati vrle rodoljuhkinje iz Rateč planinske cvetke) ter iz Krašnje. Prosimo prav nujno še enkrat vse, ki mislijo poslati kaj cvetlic, da to takoj sporoče ter da pošljejo cvetke precej, da jih dobi odbor v soboto, ker posta voznih pošiljatev ne dostavlja v nedeljo. Naslov: Odbor za prireditev veselice za Narodni sklad v Ljubljani. — Veselica na Čast zaupmkom narodno-napredne stranke dne 7. ju-Ufa je prava demokratična prireditev. Demokratična predvsem zato, ker so zaupniki narodno-napredne stranke zastopniki vseh stanov, nišo nobena kasta, ker so možje iz ljudstva, prožeti načel enakosti, bratstva in svobode. Demokratična je pa nrireditev tuđi, ker prirediteljice in nrireditelji istotako pripadajo najraz-ličnejšim stanovom. Sodelovala bo hči in žena priprostega narodnega delavca, obrtnika, trgovca, trgov-skega pomoćnika, uradnika, kateri vsi sami bodo vse svoje moči posvetili čim lepšemu uspehu priredit-ve. Demokratična te veselica tuđi zato. ker se ne bo nikogar odiralo, Vstopnina je nizka — samo 40 vinar-jev — istotako se bodo jedi in pijace, in druge reci orodajale po čisto navadnih cenah. Na veselici nai vlada čisto reprisiljena zabava, tako da ho vsak lahko prepričan, da se za mal denar dobro ima. — Sodelovanje na veselici za Narodni sklad dne 7. julija. V petek P. juliia ob 8. zvečer je v salonu re-stavracije pri Perlesu sestanek vseh moškth sodelovalcev. Ker je potre-hen velik aparat, prosimo gospode, ki bi še želeli sodelovati. da pridejo na ta sestanek. da se bo natanko do-ločilo. kakšen posel bo vsak prevzel. — Veselica za Narodni sklad dne 7. juHia se vrsi ob vsakem vremenu. Ako hi bilo slabo vreme. ho veselica v vseh prostorih Narodnega doma. kamor gre par tisoč oseb. Vendar upaimo. da borno rajali pod milim nehom v svitu solnčnem ter pozneje tisočev zvezd. — Tekmovanie vin na veselici za Narodni sklad. Požrtvovalnost slovenskih vinotržeev in gostilničar-iev se je pokazala za to prireditev v izredni meri. kajti došlo je že toliko in tako velikih pošiljatev vina, da ho paviljon za vinsko poskušnjo največ-ji. Da ho dobrota vina prišla popolnoma do veljave, treba je, da vino nekoliko nočiva, zato prosimo one, ki še mishio poslati svoje blago, da +o store prav precej. Naslov na odbor za nrireditev veselice za Narodni sklad v Liubljani. — Požrtvovalnost zavednih Li-tilčanov. Iz Litije se piše odboru za prireditev veselice za Narodni sklad, ki je prejel že lepo denarno pošiljatev od tam: Zopet nabiramo za Narodni sklad v denar ju. Gospe in gospodične so obljubile prispevati za ta dan (t. j. 7. julii) obilo cvetlic. Ob-liuhilo se nam je tuđi drugih darll. Vsa čast in hvala gospe Jos. Stei-nerievi, ki je imela toliko truda in pota ter tako neumorno nahirala pri-spevke. Obila zasluga in hvala gre tuđi gospe Drag. Robavsovi. — V slogi je moč in če bi vsi kraji bili tako agilni kot je ravno Litija, dosežemo uspehe, na katere niti ne mislimo. Zavedni Litijčani so nam za vzor v oožrtvovalnosti. — Predprodafa vstootiic za veselico za Narodni sklad dne 7. fuliia. Vstopnice za to veselico se prodajajo v trafiki gdčne. Dolenc v Prešernovi ulici, gospe ČeŠark v Selenburgovi ulici in gospe Fuchsove na Marije Terezije cesti. Ker bo naval na blagajne na dan veselice čisto gotovo velik, naj si vsak preje nabavi to vstopnico, ki stane samo 40 vinarjev. — Za veselico v prid »Narodne-mu skladu« dne 7. julija je med za-vednim narodnim ženstvom v Šmart-nem pri Litiji veliko zanimanje. Cvet-ja za veselico poštjejo gospe: Ant. Razborškova, Ivanka Debelakova, Julija SlavinČeva, Karla Robavsova, Marija Zoretova. Klementina Watza-kova, Franja F.rmanova, A. Planin-škova. gdčna. Pavla Vozlova, Helena Mandeljeva, Justina Tomazinova, Malči in Tonči IzgorSkova. Pavla Hauptmanova in Frania Vrbajsova. — Nailepsi in najbogatejši uspeh žele rodoljubne Šmarčanke. — Deki ■*] sto« plaCilo! Solsko kto se biiia koncu. Navadno je bilo treba vedno drezati, predno so dobile učiteljice ženskih ročnih del pla-čilo. Ali je upati, da bo letos deželna blagajna prej plalača? Marsikateri učitelj, kojega soproga poučuje ženska ročna dela, bi rad napravil kak izlet, da si odpočije in pridobi teles-nih in duševnih moči za bodoče šol-sko leto. Koliko jih pa je, ki so si v pretečenem šolskem letu s prahom napolnili pljuča ali si na kak drug način pokvarili zdravje. One kronice jim kaj lahko služijo, da si poiščeio leka. Kdaj bodo gospodje pri polni mizi spoznali, da bi brez napora ljud-skega učitelja še zdaj ostali kozji pa-stirji v kakih hribih? Ćuki na Vrhniki. Čuki so samo imenoma telovadna organizacija. — Klerikalci so ustvarili čukarijo, da bi imeli med mladino več agitatorjev in da bi oškodovali slovensko So-kolstvo, ne marajo pa, da bi se Čuki telesno in umstveno razvijali. Naravno je torej, da je telovadba pri Čukih zadnja stvar. Sokolu je telovadba prva stvar in uspeh sokolske-ga dela je pokazala sijajna zmaga pri tekmi v Pragi. Kako malo važnosti polagajo pri Čukih na telovadbo, to je pokazal zlet na Vrhniki. Proste vaje so delali jako slabo, o orodni telovadbi pa še govora ni. Sprevod je bil podoben velikemu pogrebu; vse je bilo tiho in mirno, nobenega navdušenja ni bilo, vse je bilo prisiljeno. Marsikdo se je z začudenjem vpraševal, kako da se dajo ti fantje tako izrabljati za klerikalne namene, ko jim čnkalada niti telesno, niti umstveno nič ne koristi in ko vidijo, da se ljudje iz njih vendar samo norca delajo. Resnici na ljubo bodi pove-dano, da se glede obnašanja Čukov na Vrhniki ne sliši posebnih pritožb. Najbolj nedostojno se je vsekakor obnašal deželni odbornik dr. Pegan. Najprej se je na Vrhniki učil voziti z avtomobilom, na potu s telovadišča pa je neprestano izzival ljudi in je zmerjal z »barabo« vsakega, kdor ga ni pozdravil. Obnašal se ie tako. ker ga var uje poslanska imuniteta! Med drugimi je na cesti napadel dva mirno idoča naprednjaka. Ko ju ie dohi-tel, je zakrulil: »Na zdar — kdor ne odzdravi je baraba.« Eden omenjenih gospodov se je obrnil in je dr. Pega-nu rekel, naj ne nadleguje mirnih ljudi. Tedaj je pa dr. Pegan začel vpiti kakor žganjar: »Proklet osu, ke za uh te bom usekal.« Napreden gospod se je obvladal in ie rekel: »No, gospod doktor, le pritisnite — ampak potem bova zaropotala . . .« Te energične besede so bile izrečene tako, da je dr. Pegana kar hitro mi-nila korajža in da jo je klavrno od-kuril. Kakor rečeno, se tako nedostojno in nespodobno, kakor dr. Pegan, ni obnašal noben drugi Čuk. Dr. Pegan dela res čast klerikalni stranki v vsakem oziru! Fanatična ženska. V Kranju je šel dne 1. julija neki gospod pet minut predpoldnem na izprehod čez graben. Pripekalo je solnee in da bi se gospod ubranil solčnih žarkov. je bil prisiljen pomakniti klobuk na čelo. Tedaj je začelo zvoniti poldne. Ravno takrat je tega gospoda sreča-la kmečka ženska in ga kar nahruli-la: »Klobuk dol — poldne zvoni!« — Taka predrznost! Gospod je babnico zavrnil, češ. naj naprej moli, češ, če bo ona molila ho on klobuk snel. Babi seveda ni bilo za molitev, marveč je le obsula gospoda s kietvami in z besedami. ki jih seveda ni mogoče natisniti. Takim babam je treba pre-skrheti par dni sodnijskega ričeta, da si ohlade svoj fanatizem, ki je seveda sad duhovskega hujskanja. Iz Mokronoga. V sredini trga je ob groznem požaru zgorel tuđi most, ki spada v področje klerikalnega cestnega odbora. Zgorele so vse ograje, a most je ostal do danes v istem stanju; nikdo se ne zmeni za popravo, če tuđi je most zdaj iako nevaren. Tukaišnja c. kr. žandarmerija je napravila ovadbo na višjo oblast, a vse spi in spi. Ali čakajo človeške žrtve? Ali čakajo. da se prebrne voznik v jarek? Luči ni, ograje ni! Cakajte torej. da bodete imeli mrtveca v mrtvašnici, potem hode čas, da se vse naredi! Mogoče da je moto: Prej smrt, potem pa takoj popravilo! Most rabi ves trg in vsa okolica, a cestni odbor misli holj na lov in druge stvari, nego za člo-vesko varnost. Ako možje niste zmožni, potem pa dajte raje vajeti iz rok, za katere vlecete plačilo. ^ Elektroradiogra! »Ideal«. Vče-rajšnji nastop spevokomika med pre-mori pri večernih predstavah je obi-skovalce kar najbolje zadovoljil in so se jako pohvalno izražali o njegovih izvajanjih. Gosp. Modic ima pri-jeten glas in Čist, lahko umljiv izgovor. Tuđi danes in jutri nastopi pri večernih predstavah, in je pričako-vati obilega obiska. Slike na sporedu so jako krasne in čiste, posebno drama »Zgrešena špekulacija«. Pri]eta vtihotapca. Dne 23. m. m. je bila uradniku gosp. Poljšaku na Sv. Petra cesti iz kuhinje ukradena ura budilka in nekaj prtičev, dne 25. pa v niši na starem pokopališču pri Stran *- SLOVENSKI NAROD. - 149 štev. Ani Prestlievi med tenu ko je ta bolna ležala v drugi sobi, ćela moževa obleka in 18 K denarja. Policija je poizvedela, da sta tatvini izvršila 32Ietni mestni ubožec Adolf Perko in v Zeleni jami stanujoči dninar Ivan Iskra iz Đohinjske Bistrice, oba Že zaradi raznih nepoštenosti že več-krat predkaznovana. Pri Iskri so dobili rudi neko žensko obleko. koje lastmca je še neznana in naj se čim-preje zglasi pri policijskem uradu, nek urar je pa oddal nikljasto uro, katero mu je Perko prodal in vseka-kor izvira iz nepoštene provenience. Oba malopridneža je policija izsledi-la v neki gost i Ini na Starem trgu in aretovala. Pri sebi sta še imela ukraden suknjič in telovnik in še več drugega obtežilnega materijala. Oba so izročili deželnemu sodišču. Srebrna poroka. Jutri obhaja g. Fran Krapeš, lastnik »Narodne kavarne«, s svojo soprogo srebrno poroko. Zavednemu naprednjaku in njegovi gospe soprogi najiskrenejse čestitke. Živcla! Nasilni vojakL Ko je danes ponori prišel z neke kavarne na Starem trgu delavec Vinko Zore. so ga na trgu brez povoda vojaki zače-li pretepavati in suvati z nogami. Ko Je to opazil kavamar, je takoj prihitel napadane u na pomoć. Trije napadal-ci so zbežali proti Trnovem, enega ie pa policijski stražnik ujel ter odve-del v osrednjo polieijsko strainico. kamor je prišla ponj vojaška pa-trulia. Nesreča. Ko je včeraj 161etni po-sestnikov sin Rudoll Mesar iz Dobra-ve pri Radečah obiral češnje, je pa-del 6 m visoko raz drevo ter si pri tvm zWr:! *evo r :n -. -r' '" *^ rokah in po celetn životu silno poško-dovaL Prepeljali so ga v deželno bolnico. Ukradena je bila včeraj dopoldne na Vodnikovem trgu posestnici Frančiški Doiničarjevi iz !>martnega crna vrečica, v kateri je bilo za 7 K jaje. Delavsko gibanje. Včeraj se je z iužnega kolodvora odpeljalo v Amc-riko 14 Macedoncev. 10 Macedon-cev in 39 Sloveneev. nazaj je prišlo pa 12 Hrvatov. izgvbUeno in naideno. Mvarski vajenec Ivan Jegrišnik je izgubil rjavo denarnico. v kateri ie imei eez 8 K denarja. — Kočarica Terezija 2a-garieva je izgubila prost bankovec za 10 K. — Sedlar gosp. Jožef Kohler je našel moški suknjič. katerega dobi izgtibitelj na Punajski cesti št. 19. — Trafikantka Marija Ojstriševa je našla zavitek likanega perila. katero se dobi na Poljanski cesti št. 38. Promenadni koncert Slovenske Filharmonije* se vrši ob ugodnem vremenu jutri od pol 7. do pol S. ure zvečer v Zvezdi. — Spored: 1 Sup-r>e: »Lepa Galatea*«, uvertura. 2. Schubert: «Pri morju«. 3. Donizetti: sekstet iz opere ^Lucia di Lammer-mor«. 4. Ziehrer: valček iz op. »Lju-fcezni valček«. 5. a) Sattner: »Za dom med boini grom*, pesem: b) DvoFak: >Slovanski ples 4.«. 6. Bizet: »Car-men-fragmente. Važno trn perutninorejce. Kdor hoče imeti red v kokoŠnjakih. ima se-daj priliko si za male novce oskrbeti: zaklopna gnezda, lesene in plehnate tružice za krmo. da ne gre krma v kvar. napajalnike, v katerih ostane voda vedno čista, razne fino in praktično izdelane kurnike. kakor tuđi ta-ke za opitanje perutnine (velike važnosti osobito za gostilničarje. da opita žival v osmih do 14 dneh) in razne druge, za vzorno rejo perutnine praktične in neobhodno potrebne predmete. Ograia za perutnino in vrtove v raznih demenzijah. Ročna že-leznica 4^0 m dolga. s tremi vozovi. Prodaja se do 15. t. m. radi opustitve podietto v »Perutninskem zavodu^ v Jiški. Dalfe bode dne 5. t. m. cei dan prosto voljna javna dražba tei?a zavoda, kateri je parceliran na 22 par-cel (med tem so stanovanjske hiše, gospodarska poslopja in stavbne parcele. Interesenti nai ne zamude ugodne prilike, ker so cene skrajno nizko stavljene. — Olej inserat! Razne stvari. * Cez Atlantski Ocean. Zrako-koplov »Akron^, ki je bil namenjen za polet čez Atlantski Ocean je v visini 600 m eksplodirat. Inženir Sani-man in 6 mož je bilo ubitih. * Iz gora. Vse iskanje za izgubljenim turistom dr. Tomberjem ie ostalo brezuspešno. Rešilna ekspedicija vojakov-lovcev in orožnikov, ki je odŠla iz Išla, se še ni vrnila. Vsled tega ni izkljuceno. da so morda dr. Tauberia našli nonesrečenega. * Klub, v katerem se ne govori. V Londonu so ustanovili posebno originalen klub. Ta klub sestoji iz samih gluhonemiru Članov šteje nad 200, med temi je gospa 60. Klub ima krasne prostore v veliki palači. Tuđi uslužbenci kluba so gluhonemi. Pri električnih zvoncih imajo rdeče svetilke, ki se vžgo. kadar se kliče po zvoncih. Predsednik je gluhec Wiisoo, ki je uiivaJ v angleškem in- dustrijskem svetu sloveče ime, ker njemu gre zahvala za gradnjo želez- niškega sistema okoli Smirne. * Ne v Ih te. Z južnega Ogrskega prihajajo poročila o hudih nevihtah. Tuđi iz Bosne poročajo o velikih na-livih. Dolina Vrbas je preplavljena. Pri povodnji v čerlenki je bilo 500 hiš razdejanih. Škode je nad 2 mili-jona kron. Nad mestom Jagrom je divjala huda nevihta, ter je strela udarila v verando neke vile, ubila hišnega gospodarja, njegovo ženu in 4 otroke pa samo omamila. Strela je udarila še v drugo nišo in zadela ne-kega poštnega uradnika, ki je zblaz-nel. * Ponarejene bilance. Policija v Berolinu je snoči aretirala imetnike berolinske mešetarske firme Leopold Peiser in dr. Leopolda Peiserja in Maksa Hirschberga. Prijeli so jih na ovadbo nekega komanditista, ter so izkazali, da so bile bilance omenjene firme v zadnjem letu potvorjene. Kljub temu je firma izplačala dividendo, med tem, ko je v resnici kapital 700.000 mark izgubljen. Poleg tega dolže lastnika firme, da sta tuđi nekatere depote porabila. * Umori. Iz Prage poročajo: V Zahordih so vlomilci umorili 731et-nega vaŠkega pastir ja Jožef a Dvo-raka. Njegovo vrnkinjo so s sekiro težko ranili. — Iz Perolina poročajo: V nedeljo je ustrelil trgovec Kobelt vojo ljubico, poročeno ženo Ano Sehoneburg. ko je porabil njene pri-hranke. Morilec je skušal pohegniti. Ko je pa videl. da ne more pohegniti. je šel v svojo sobo ter si pognal dve krogli v glavo. Ranil se je smrtno-nevamo. Nesreća na straži. Pesec Jakob Valenčič, 97. pešpolka 15. stot-nije je stal 28. pr. m. na straži pri skladišču streliva. Ko ga priđe po-veljnik straže korporal Tumpič vizi-tirat, ga ta ustavi, na kar ga korporal posvari, da ni pravilno tako ustavljati vizitirajoče predpostavije-ne in mu sam pokaže, kako se mora to izvršiti. Pri tem se mu puška sproži in kroglja predere nesrečne-mu Valenčiču trebuh. Prepeljali so i^a v vojaško bolnico in Ie malo je upati. da okreva. — Pobegnil je od imenovanega polka in stotnije pred 14 dne vi pešec A. Rebec. Odnesel je nadporočniku Riku 2600 K. Dosedaj ga še nišo dobili. I * Avstrijsko zrakoplovstvo. De- lavni odsek centralnega komiteja za ustanovitev avstriiske zrakoplovne flotile je imel pod predsedstvom Maksa Egona Fiirstenberga sejo. v kateri je naznanil predsednik. da je izjavil princ Ferdinand Lobkowitz. da je pripravljen prevzeti podpred-sedstvo- Nato so sklenili po referatu načelnika državrtega poslanca Denka zaprositi predsednika dunajske tr-govske zbornice, vit. Schollerja. da pozove po okrožnicah druge trgov-ske zbornice, da podpirajo težnje ve-likega komiteja. Tuđi notranje mini-strstvo je to akcijo zelo pospešilo ter je izdalo odredbo na vse deželne šefe in upravne centrale vseh kronovin, v kateri jim priporoča, da dela central-nega komiteja kolikor mogoče podpirajo. * Oklofutani korni povetjnik. Iz Szatmarja poročajo: V četrtek zvečer je prišel korni komandant Sveto-zar Borcević de Buina. Zvečer se j vršil njemu na čast v hotelu »Panno nia^ banket. Korni komandant, ki i-h\\ sele pred kratkim imenovan, rx tuje, da se predstavi polkom, ki so pod njegovim poveljništvom. V sre-do je bil v Munkaču. kjer se je pred-stavil vsem častnikom. P>ial je vsa-kemu častniku roko. Ie podpoikovni-ka. ki je poročil svojo gospodinjo, je isrnoriral. Po inspekciji je podpolkov-niku tuđi snoroč^l. nai ne priđe k banketu. Podpolkovnik je vse to pove-dal svoji družini. Osemnajstletna hči podpolkovnikova je prišla zvečer v častniško kazino ter oklofutala kor-nega poveljnika. Govori se, da bo podpolkovnik Hertl na zahtevo kor-nega poveljnika vpokojen. Neki hu-zarski nadporočnik je v dvorani in-sultiral podpolkovnikovo hčer. Nadporočnik je bil zaradi tega oproščen pred vojnim sodiščem, kateremu je predsedoval korni poveljrrik Borcević. — Ta-le afera hčerke podpol-kovnika Hartla in kornega poveljnika v Košicah bo prišla rudi še pred sodišče. Hčerka podpolkovnika Hartla. ki je oklofutala kornega poveljnika, je v preisKavi. Gospodična Hartl se je pa obrnila potom kabi-netne pisarne na cesarja, ter mu ori-sala ćeli dogodek. kakor se je izvršil. Gospodična Hartl je vposlala tuđi budimpeštanskim časopisom opis ce-lega dogodka. Opisala je zgodovino svojih staršev. ki sta se ljubila, ven-dar pa ni moglo priti do poroke vsled čudnih predsodkov v častniŠkih krogih. Opisala ie nadalje, kako je korni poveljnik zasledoval njenega očeta. tako, da ie moral ta konćno zaprositi za vpokojitev. Nato pravi: Vedela sem, kje gosnodje večerjajo, in šla sem tja ter prosila generala, da mu smem nekaj povedati.Brez ugovo-vora ie vstal in šel z mana Ker me ni poznal, sem mu povedala, da sem nezakonska hči podpolkovnika Hartla. Nato sem ga vprašala, ali je to zadnja beseda, da mora iti moi oče v pokoj. Odgovoril mi je: da- Se en-krat sem ga vprašala in dobila isti odgovor. Nato sem, ne da bi izpre-govorila kako besedo, njega eksce-lenco oklofutala. Končno sem mu rekla, da izve lahko za moj naslov pri vsakem častniku in da nai me toži. Častniki in civilisti so bili priče tega nastopa. * Značilen klerikalni odlok proti abstinenci. Slavna bavarska klerikalna vlada se je zopet izkazala. Naučni minister Knilling je namreč izdal na okrožne urade in šolske oblasti odlok, ki zavzema stališče proti redu Guttempierjev, ki hoće započeti iz Heidelberga gibanje med f.olsko mladino za ustanovitev zdrž-nih društev. Gutemplerji so po redovnih načelih organizirano zdržno društvo, ki je razŠirjeno po vsem svetu in prepoveduje svojim članom užrvanje opojnih pijač. Popolna zdrž-nost od alkohola jim ni namen sam zase, ampak sredstvo za nravno spo-polnitev in nravno povzdigo ljudi. Ta red je hotel uvesti obsežno agitacijo za ustanovitev zdržnih društev med šolsko mladino, staro deset do šestnajst let. Naučni minister je pri-znal važnost »vzgoje mladine k zmernosti, zlasti v uživanju alkoholnih pijač«. Modro pa je menil, da vzbuja resne pomisleke, ali naj bi se šolska mladina kratkomalo prepustila mednarodni organizaciji. »To je tem pomembnejše, ker je poverjena mladinskim ložam medverskega Outtemplerskega reda posebna na-l«jga, da v mladini ne utrdi načel ab-stinence, ampak jo vzgaja tuđi v medverski morali, katere načela so Ijubezen do bližnjega in čut dolžno-sti.<* In potem sledi famozni poziv na šolske oblasti, naj uradno preprečijo sfeherno agitacijo v šolah za imenovano društvo, zlasti če bi se predrz-nilo agitirati učiteljsko osobje. Da hoče minister preprečiti propagando v Soli. bi bilo Še razumljivo, ampak nadvse modra pa je utemeljitev: gre namreč za nevarnost, ki baje obsto-ja v tem. ker gre za organizacijo, ki ima za svoj cilj moralo na podlagi ^ljubezni do bližnjega« in »čut dolž-nosti«. žxxxzxxxx Dne 7. juli ja 1912 velikanska ljudska veselica ki jo prirede m test zmapnikMi amreteo ma-prtta« strah« v prid Narodnetnu skladu li«Miaask« bi •tolišansk« ftspt u nm dirkiinoi vri Tivoli i Lirtljani. Svira Sloveaska FUkaiaf II« ls LimM|aae !■ drttfttrra« ffAi lx Kraa[a. 25 pavUfOMv sa ▼!■•, piT«, ledilm, slaMfte*, kamara«, iaaipaBjec, ovatlle«, mtmtm\9w§ :i Bi^aialmlo«, t«kakam« ML u ^»etje- — DPles. ▼ mralra uMtalta *wmU kakr-ia^a šm mi MU ▼ L|«M|aal. - K#mlte« l»l«fratlrui«, «ri«mji|« wnMmfilmwww ■•▼•!*•#• sistMu mMmmm9 komita! aut#pL Zacetek ob 4. pop. — Vstopnina 40 v. Telefonsko in brzojavno poručila. DRŽAVNI ZBOR. Proračunski provizorij. — Kazenski proces za deželno brambo in armado. Dunaj, 3. julija. Zbornica je začetkom današnje seje sprejela proračunski provizorij tuđi v tretjem branju, ter nato začela razpravo o ka-zenskem procesu za deželno brambo in armado. Rrazprava ie bila zelo enostavna, ker se je vršila debata o obeh zakonih naenkrat, in to vsled tega, ker je predsedstvo združilo generalno in specijalno debato. Kot referent je govorit poslanec Isopescul, nakar je govorilo več rumunskih go-vornikov. Debata je bila zelo kratka in proti drugi uri popoldne sta bila te izvoljena oba generalna govornika. Kazenska procesa za armado in sa deželno brambo bosta sprejeta še v današnji seji. V parlamentaričnih krogih računajo s tem, da bo zadnja seja v petek. Heiootd Ui pokoinl BriL DnaaL 3 julija. Zatrjujejo, da bo prevzel rainister Heinold začasno posle pokojnega r>oljedelskega ministra Brata. V čeških krogih vlada velika nezadovoljnost, ker so Cehi mnenja, da bi moral prevzeti agende poljedeU skega ministra minister Trnka. Poljakl in Rusini. Dunaj, 3. julija. Namestnik mini-strskega predsednika Heinold je iz-ročil danes dopoldne osnutek cesar-jevega lastnoročnega pisma, ki bo prihodnje dne razglašeno Rusinom. Poljski klub se je danes dopoldne se-stal k seji, ki se še vedno vrši, ter se je razvila zelo razvneta debata, Poljedelski minister. Dunaj, 3. julija. Včeraj popoldne se je vršil v zbornici ministrski svet. Kakor govore v dobro informiranih krogih, mesto poljedelskega ministra sedaj ne bo zasedeno, mar-več bo vodil njegove agende notra-nji minister in namestnik minrstrske-ga predsednika baron Heinold. Odsek za državne nastavljence. Dunaj, 3. julija. Odsek za državne nastavljence je soglasno sprejel sklep, da se izvede uradniška reforma teh uveljavi službena pragmatika z vzvratno močjo od 1. julija. Dokler pa pragmatika ne stopi v veljavo, naj se prizna uradnikom draginjska doklada kakor od 1. januarja do 1. julija. Poslanec Kalina je konstatiral, da Je mogoče to izvesti na podlagi rednih državnih prejemkov. Končno je r ■'* •■■!•■ '7rr\-.-.y - i:> i/- 7n nieno stališče napram službeni pragmatiki naj-ostrejšo grajo z 19 proti 7 glasovi. Za ureditev aktivitetnih doklad je bil izvoljen poseben subkomite. Nemški Nationalverband se kruši. Dunaj, 3. julija. V zvezi nem-ških alpskih poslancev so nastale velike diference. Poslanec Dobemigg je kot predsednik odstopil. Poslanec Markhl je iz zveze izstopil- Ostali alpski poslanci hočejo ustanoviti svoj posebni klub. Vsled tega se je tuđi v nemškem Nationalverbandu konstelacija izpremenila ter preneha nemški Nationalverband v svoji sedanji organizaciji ter se ustanovi nova zveza pod imenom Nemško nacijo-nalni klub. Praški izgred!. Dunaj, 3. julija. Minister Heinold bo najbrže se danes odgovoril na interpelacijo nemškega Nationalver-banda zaradi praških dogodkov. Poslanca Kalina in dr. Rvbar sta bila kot člana odbora Vsesokol-ske zveze pri ministru, ter sta ga opozorila, da vsebuje nemska interpelacija vse polno netočnosti in laži. Zaradi nadaljnih informacij sta mu oba vsak čas na razpolago. Minister Heinold mu je izjavil, da ima obsirno porocilo in da lahko izjavi, da so se slovanski Sokoli vzorno obnašali. Oba delegata vsesokolske zveze sta na to zahtevala, da minister Heinold to tuđi v svojem odgovoru izrecno poudarja. Trgovska pogodba z Bdgarsko. Dunaj, 3. julija. Ker zbornici na Punaju in v Budimpešti še ništa kon-čali trgovske pogodbe z Bolgarsko, je Avstrija, kakor je to običajno, po- Idaljšala veljavnost največjih ugodnosti do 31. decembra 1912. Vodno - gospodarski odsek. Dunaj, 3. julija. V vodnogospo-darskem odseku so začeli danes Rusini z oštro obstrukcijo. Anvžev pogreb. Praga, 3. julija. Pogreb umrlega urednika »Narodnih Listov«, dež. poslanca Anvža je bil velikanski. Udeležili so se ga načelniki vseh javnih oblasti, zastopniki vseh strank in brezštevilnih korporacij in društev ter nedogledna množica ob-Činstva. Pri pogrebu so bili zastopa-ni tuđi uredništvo »Slov. Naroda«, »Društvo slov. časnikarjev« in *Branibor«. iCeško-nemška sprava. Praga, 3. julija. »Narodni Politika« poroča, da ie češko - nemska sprava že toliko perfektna, da je računati s tem, da se češki deželni zbor sestane 12. t. m. Strela. Inomost, 3. julija. V blizini Inni-chena je udarila strela v stotnijo tirolskih lovcev. Ćela stotnija je padla na tla. En vojak je bil na me-stu mrtev, drugi je smrtno ranjen. Nabori na Ogrskem. Budimpešta, 3. julija. Nabori na Ogrskem se vrše na podlagi novega brambnega zakona v dobi 15. avgust in 15. september- Sirah za smodaišolce. Zmmmt 3. julija. Danes ponoći so tu aretirali dva kot ženski preoble-čena moža, ter sumijo, da sta name-ravala izvršiti atentat na zemunske Novi srbski ministri. Belgrad, 3. julija. Za ministrske-ga predsednika in ministra za notranje zadeve je imenoval kralj Marka Trifkovića, za finančnega in stavb-nega ministra Mihaela Ilica, za ministra za zunanje zadeve sek. šefe Jovana Jovanovića; vsi drugi ministri obdrže svoje portfelje. Bivši ministrski predsednik Milovanović je baje zapustil memoare o aneksijski krizi. V Albaniji. Carigrad, 3. julija. »Tanin« pri-občuje dopis iz Bitolja ki pravi, da je preiskava dognala, da obstoja v Bitolju tajni komite z imenom »Hifzi Vavan« t. j. obramba domovine, ki je delal med armado propagando. Carigrad, 3. julija. Položaj je sedaj toliko jasen, da so častniki izjavili, da soglašajo s tem, da se vojska ne sme zlorabljati za politične cilje. Obenem pa so častniki tuđi izjavili, da se ne bodo udeleževali zasledo-vanja tovarišev. Carigrad, 3. julija. Iz Erzeruma in Smirne prihajajo poročila o vedno rastoči nezadovoljnosti častnikov. Neki visoki častnik, ki je bil še nedavno v ozki zvezi s komitejem, za-trjuje, da se pripravljajo zelo resni dogodki, o katerih se sedaj Še ne sme govoriti. Ciperski otočani in Angleška. Atene, 3. julija. Iz Cipra poroča-jo: Ker je angleška vlada zavrgla za-hteve ciperskih otočanov in izdala parolo, da naj se ne postavijo novi mandati za nadomestne volitve poslancev grške narodnosti, marveč naj se volijo stari poslanci, se je konflikt med prebivalstvom in an-gleško vlado bistveno poostril. Sestanek carja in nemškega cesarja. Berolin, 3. julija. Iz Petrograda poročajo, da se pripisuje v političnih krogih sestanku carja z nemškim ce-sarjem, ki se vrši jutri, velika politična važnost. Zatrjujejo, da hoče pre-govoriti nemški cesar carja, da se približa trozvezi ter zapusti triple-entento. * I Berolin, 3. julija. Listi poročajo, da priđe pri sestanku med carjem in nemškim cesarjem do sklepa glede zaroke pruskega princa Adalberta z najstarejso carjevo hčerko, Veliko kneginjo Olgo. italijanski senat in kolonijamo mini-strstvo. Rim, 3. julija. Pred sprejetjem zakonskega nacrta glede ustanovit-ve kolonijalnega ministrstva je govo-ril ministrski predsednik Giolitti ter poudarjal, da je neobhodno potrebno vsled »zavzetja« (?) Libije, da začne s kolonijalno politiko. Najprej bo treba nadrobno preštudirati razmere v pokrajinah, nad katerimi je proglasila Italija svojo suvereniteto. Nato se je ministrski predsednik toplo zahvalil zbornici za odobrenje dekreta gle^e suverenitete in za priznanje volilne reforme. Predsednik zbornice Manfredi je izrekel članom zbornice in mini-strskemu predsedniku zahvalo ter izjavil da prepušča senat med počit-nicami skrb za ćelo Italijo hrabrosti vojakov, modrosti vlade, krepostim kralja in velikemu duhu moža, ki je prvi svetovalec krone. Nato se je senat odgodil za ne-določen čas. Volilna reforma na Francoskem. Pariz, 3. julija. Zbornica je sprejela člen I. volilne reforme s 510 proti 17 glasovi, ter določa ta člen, da se volijo poslanci po strankarskih listah. Kitajsko posojilo. Pariz, 3. junija. Oficijalni organ kitajske vlade v Pekingu pravi, da so pogoji prizadetih velesil glede ki-tajskega posojila sploh nesprejem-ljivi. Vsled tega je smatrati ves projekt posojila za ponesrečen« Ciklon v Kanadi. London, 3. julija. Veliki ciklon, ki je razsajal v Kanadi, je zahteval 400 človeških žrtev. 3000 ljudi je brez strehe. Škode je nad 10 milijonov do-larjev. Volilni boj v Severni A me riki. Baltimore, 3. julija. Tuđi 42. glasovanje je bilo brezuspešno. Vilson je dobil 494, Clark 430 glasov. Raz-položenje je zelo bojevito. 1TALUANSKO - TURSKA VOJNA. V AfrikL Tripdis, 3. julija. V ćeli okolici utrdb pri Sidi Saidu vlada mir. Itali-jansko vojaštvo je te dni rekognosci-ralo kakih 5 km v okrožju ter so na-leteli pri Sidi Sultani na več čet Be-duinov in turskih vojakov. Bospodarstio. — C. kr. priv. splošna prometna banka, podružnica Ljubljana, prele J. C, Mayer. Stanje denarni vlog dne » 2& iumia 191$: 74*399.661 kron. 149. žtev.__________________________________________________SLOVENSKI NAROD._________________________________________________ Stam 5. I Narodna obramba. Družbi sv. Cirila in Metoda — TiC nečitljivo — iz Ljubna 6K 87 v, abranih v veseli družbi v Radmtrju ^ri »Pošti*. Odč. Tilka Fiink, učite-ca v St. Petru na M. s., je poslala : K. ki jih je nabrala na gostiji na--ndnega para Pepce Mešiček in Ju-ia Vreeko. V Sodražici se je pred-•ivljala otroška igra -»Cista vest* c 23. junija; denarni uspeh za vužbo 43 K 66 v. Pri »Slavčevi* ve-.eliei na Gradu dne 23. junija se je abralo v družbenc nabiralnike 7 K .1 v. Anton Aškerčev »kamen« je a^an. kar se je nabralo več. kot * K. vknjižilo se je kot dar. O. Ant. erćuh, živinozdravnik v Braslov-2i. je ocslai 10 K mesto venca na rsto tovariša zivinozdravnika rok. :. Jos. Zupančiča v 2alcu. O. poštar \!h Lichtenegger v Braslovčah se ni io£el udeležiti pogreba umrlega pri- !ja Ant. firibernika, učitelja v fc-:sncvcih pri Slov. Bistrici zato je -^sial Družbi 5 K. Hvala! Ciril Metodova družba je imela era 1911 brez volil in prehodnih zne-*kov za 45.^91 K 74 v manj dohodio*, kakor leta 1910. Opozarja se na ■-> deistvo vse podružnice, pa tuđi -«? Ciril Metodove prijatelje. Pruž-a je priložila s posebnim oklicem Slovenskemu Braniku« štev. 7. — vo)o pošrno položnico. Naj nobeden laročnik. ki dobi list v roke. ne za-TŽe položnice, ampak dopošlje irazbi po možnosti kak prispevek. Vsak, tuđi »mal dar. domu na oltar ! Društveno naznanila. Požn\ uvaiiia Kti>pa je i^u?t>a Ala-Hja FranzL ki je knjižnici Gospodar-\ega naprednega društva za šent-akobski okraj naklonila spet okoli -"' knjig. Društvo ji izreka tem potom vnjo najiskrenejšo zahvalo, proseč ^ še nadaline naklonjenosti. Naj bi ji iedili v skrbi za izobrazbo ljudstva 4: drugi rodoljubi sentiakobskega ■jja. Šicer je pa treba poudariti. da e vsa rodbina gosp. Franzla tako po nvovalna in rodoljubna, da je lanko a vzgled temu in onemu Ne le z be-eđami, tuđi v dejanjih je treba pokazati Ijubezen do bližnjega in do — da. Podporno fn pra> ovarstveno iraštvo državnih sIur, poduradnikov m pomožmii slug za Kranjsko v Ljub- ;3fif naznanja svojim članom in to- '"šern sdJoN. da bo v soboto. dne 6. * 1912 ob S. zvečer v društveni -■:: v gostifni pri tovarišu Zupanči- :■; na Sv. Jakoba trgu mesećai šesta- ^ek. h kateremu se vsi člani in ne- Mni vljudno vabijo. Tovariši, kateri A se k društvu priela^ili in še svoiih rispevkov nišo vplačali. se prosilo, ia se tega sestanka gotovo udeleže. c h se na vabijo vsi stanovski ko- ^ - udeležbi tega prijateljskega se- Prosveta. Slovo Hinka Nučiča v deželnem i'edališcu. Cenjene redne giedališke 'v:nva!ce vliudno opozariamo. da : jutri, dne 4. imBa, maš rojak reži- er Hinko Nučič po !21etnem umetni- -im delovaniu na liubljanskem ^*u, poslavlja od domaćega odra in avnega občinstva. Pranričani smo, ia se slavno občinstvo zaveda sve je :''.7>^; do priljubljenega isrralca, - pohiti v trumah v naš Talijin rarn, da mu izkaže zadnjikrat čast " ^voie simpatije na poti, ki ga vodi 7 njegove ljubTjene domovine dalje 'S' cilja in popolnosti... Jutri- Zave-a se dvigne. vidimo ga. čujemo ga, —n z njim. izrazimo svoje razpo- :.;e in — žt ga zagrne zavesa, -'a toči za vedno od nas, njega, ki je * sel pred na šimi očmi. njega, ki je vzor igralea. — Zatorei kf^Čemo retovano vsem njegovim priiate-*m in znancem: »Na svidenje jutri zledališču!« —M,— Pred prodaja vstopnic za Nučtče- slo%o se vrši v trafiki go^pe Ce-■■•"'*. c. Loze ie dobiti ceie ali pa ^amezne ložne sedeže. V ćelo ložo ft lahko pet oseb in na ta način so -^e V fam zelo nizke. Kdor vzamc ■*fo ložo, mu ni treba plaćati nika-^ posebne vstopnine. Predprodaja vr$i zelo hitro in opozarjamo ce- losedanje abonente, da si za- - o svoja mesta že v predpro- ■a';. da ne bo jutri zvečer preoozno. Vprizori se izvrstna italijanska "sna Q. Oiacose »Tristl a mori« ^■i»a liubezen). Sodel»jj-jo poleg "^n. Nučiča dame: Danilova " BukUkova ter gg.: Povhe, - J k š e k in Danilo. Vsi sodelu-"-■-i <*> prevzeli svoje vloge iz pmeb- • naklonjenosti in kolegijalnosti do i bivšega kolfga. Začetek __-ave točno ob pol 9. zvečer. ^M\ fist obsega 8 stru1. Ii^dajatelj in micnvorni urednik: Valentin Kopitar. 4«Uima ia tlak »Narodne tiakarm*«. Darila. Upravniitvu naših Hstov so poslali: Za CirU-Metodovo družbo: Ivan Kelc, nadučitelj v Novi Stifti pri (iornjem gradu, 12 K 66 v, nabrano ob 351etnici Ivana Kelca in 301etnici učiteljevanja Fr. Kocbeka pri dru-štvenem zborovanju v Novi Stifti- — »Vse za mili naš rod,< keglaški klub »Sloga < pri »«Novem svetu« v Ljubljani, 12 K, mesto venca gosp. Fran ; Čudnu strelski klub »Centrum« v Ljubljani. 10 K. mesto venca gosp. Fran Čudnu in gospa Mihaela šega v Ljubljani 32 kron, na poslovilnem večeru rodotjubnega žel. uradnika gospoda nadrevidenta I. OomiKka zlo-žili ljubljanski uradniki Južne želez-nice (k tej slavnosti je prispeval go-spod 1. Pirnat sam 10 kron). Skupaj 66 kroo 66 vinariev. Za »Narodni sklad« keglaški klub Sloga« pri Novem ^vetu v Ljubljani 12 kron mesto venca gosp. F. Čudnu. Za »Domovino« strelski klub ^Ccntruim v Ljubliani 10 K mesto venca gosp. Fran Čudnu. I Živeli nabiralci in darovalci! * Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani imela je meseca junija 1912 leta sledeče prispevke i. s.: I. Prispevki iz nabiralnlkov: (Jostilna Kavalar, Kdteče 6 K 70 vin.; trnovsko župnišce, tu 11 K; Kakove, tu Z K 77 v; ž. podr. ^>t. Pa-vcl - Prebold i. s.: ^ribar 10 K 05 v, Vidmar 1 K 44 v, skupaj 11 K 49 v; J. Gnzold, Račje 3 K; gost. M. Kern, CerKiie tn K; Fr. Vuga, Orobelno 10 kron; Z. Pecikar, Devin i. s.: J. Ur-dih 6 K 51 v, A. Trčon 48 v, J. Trčon 55 v. skupaj 7 K 54 v; m. podr. Maribor i. s.: Narodni dom 21 K, Meden 9 K, Vrtnik 2 K, skupaj 32 K; Jos. Tušak, Sv. Anton 4 K 56 v; podr. Vransko i. s.: Turnšek 114 K. Konig 3 K 32 v, £entah 5 K, skupaj 122 K 32 v; J. Korže. Slov. Gradec i. s.: Narodni dom 3 K 30 v. Iv. Kac 62 v, , skupaj 3 K 92 v; pri Kajzru. Podlju-belj 3 K: J. Rus. Lukovica 14 K; i nabiralniki v Ljubljani i. s.: Mrzlikar 1 K 39 v; Avg. Za je 2 K 75 v: hotel ^trukelj 60 v: Pirnat 90 v: Pavšek 1 K 08 v; Drašček 1 K 48 v; Cad 3 krone 4^ v: Trpinc 35 v; Mrak 1 K 38 v; Zabukovec 4 K 35 v; Tenentc 3 K 30 v; pri Sodčku 1 K 55 v; Kav-čič 26_v; Babič 3 K 34 v: Plankar 2 kroni /? v; Cešnovar 42 v; ?arc 1 K 2n v; Beli Kranjec 74 v; pod Skalco 1 K 28 v; nri Levu 1 K 18 v; Novi svet 3 K 40 v; Zlata kaplja 5f> v; kavama Austria 3 K 40 v; Cinkole 42 vin.: Vo!kar 6 K 6O v: pri Koinvra-tarju 6 K 70 v: pri Fajmoštru 1 K 44 vin.; Matjan 4O \ ; M. Amt, Sežana 6 K; L. Svetec, Litija i. s.: v pisarni 1 K 23 v, na domu 68 v, skupaj 1 K 91 v; podružnica na Pohonu 1 K 19 vin.; Iv. Recelj, št. Jernej 17 K 67 v: podružnica Sodrazica i. s.: Fajdicra 35 K. Krze 2 K 2O v, £e*a 1 K. Bar-tel 1 K S0 v, E)robnič 2 K 80 v\ skupa i 42 K SO v: srost. Bauman. Št. lij 4 K: podružnica Bazovica i. s.: gost. pri Lipi 16 K, dru^tena sro^tiina 12 K V> v. sco^tilna Orcrič 1 K 04 v. skupni 29 K S4 v: eostilna Zidarič - Bogin•.. ^enpolaj H K 20 v: m. podr. Rado -Ifica i. s.: Lectar S K 22 v. Bastel .''» kron 48 v. skupaj 28 K 70 v: trafi j Dolenc. tu 1 K 88 v: gostilna pri R -%u. tu 25 K: A. Priversek. Muta kron: gostilna Božič, Sežana 7 K 61 v: gostiina Fabjan, tu 42 v; Jos. Mrhar. Dolenja vas 10 K 80 v; Skol-nik. Vinica 12 K 62 v; Vida Picek, Ribnica i. s.: tr^. Picek S K 40 v, M. Pocibol 40 v, J. Kiun 4 K, C. T^odboj 7 K 10 v, M. Ooderer 5 K. A. Arko 90 v. Lovšin 6 K 50 v, M. Klun 2 K 20 v. skupaj 31 K 50 v; srostilna Ra-bič, Limbuš 10 K; K. Urbančič, BaC 7 K 5T» v; m. podr. Celje i. s.: Narodni dom 2 K. Beli vol 3 K 98 v. Confi-denti 3 K *3 v, dr. Hra^ovec t K 22 vin^ skunaj 11 K (13 v: Jns. Komlja-nec. Ptuj, i. s.: Citalnica 6 K 30 \% Mahorič 8 K. Muršcc 1 K 07 v, Zu-pančič 5O v. skupaj 15 K 87 v; gost. Muha, Lokev I K; F. Hartmanova. Vei. Lasče i. s.: Somrak 12 K 30 v, Kavčič 6 K 50 v, (jostilna Pucel] 6 kron 20 vin., Gruden 5 kron 76 vin., Kočevar Lenčkova 2 K 20 \\ Srpan 2 K, Hočevar. Padarjeva 1 K 60 v. Dolsak 1 K 50 v. skupaj 50 K; Fran Benkovič, Blajfovica 16 K 3S v; Drag. Oregorič, Trst 4 K 60 v: Kri-stančič, Višnjevik 6 K 54 v: pevsko društvo »Slavec*. tu 7 K 21 v: M. Hmelj. Radečc 7K 80 v: gostilna Conžek. ?iška 4 K; dr. E. Dcrcani, Gorica 20 K. U. Prispevkl podružnlc: Kranjsko: Gorenjska dolina 12 K; Ilirska Bistrica, m. 81 K 37 v; Ilirska Bistrica ž. 81 K 37 v; Crno-melj ž. 10 K 61 v; Ljubljana šentpe-terska ž. 685 K 81 v; Ljubljana šent-peterska m. 94 K; Novo mesto Ž. 255 kron -+- 33.5 K = 590 K: Radovijica m.lK4f)v; Postojna ž. 129 K; Velika dolina 247 K 90 v; Kranl ž. 150 K; Men«e$ 108 K 73 v; Kranj m. 200 K 30 v; Sodražk* 43 K 66 v; skapfll 2436 K 1S v. Štajersko: M. Ormož 23 K +■ 11 K 12 v == 34 K U v; Limbuš 20 K; m. podr. Maribor 13 K; Vransko 99 K; Ribnica na Pohorju 10 K; Kapele pri Brežicah 10 K 90 v; Po-lenšak 6K; Ormož ž. 50K; Mozirje ž. 38 K 40 v; Maribor ž. 50 K; Celje m. 100 K; skupa! 431 K 42 v. Koroško: 0. Primorsko: Miren 20 K; Rojan 300 K; Gorica ž. 331 K; Bazovica 100 K; Klance 216 K 67 v; Tol-min 79 K 62 v; skupa] 1047 K 29 v. III. Prispevkl od dnižbenega blaga: Maks Zalokar, tu, od družbenih drož 66 K; Iv. Perdan, tu, od družbenih vžigalic 2419 K 20 v; skupaj 2485 K 20 v. IV. Zbirke časopisov: vSlov. Narod«, tu 233 K 10 v; »Dan«, tu 2 K; »Narodni list«, Celje 311 K 81 v; skupaj 546 K 91 v. V. Prispevki Slovencev v Ameriki: Podružnica v New Yorku (L. Andoljšek) v pokritje družb. deficita 200 K. VI. Prispevki za obrambni sklad: Občni zbor m. in ž. šenpeterske podružnice, tu 42 K; L. Petovar, Ivanjkovci 5 K; podružnica Rojan 400 K; ž. podr. Trst kamen Milke Mankočeve 200 K; podružnica Bazovica 100 K; kamen: Colnar, Cvetnič in Kobal, tu 202 K 83 v; omizje sam-cev pri Zlati kaplji, tu 7 K 40 v; Jan-ko Bleiv^^eis - Trsteniški, tu 5 K; R. Oswald, Jesenice 10 K; M. Lj. Novak, Gradec 8 K; Jos. Bernik, mi-zarskii pomoćnik, Čikago 200 K; učiteljsko društvo za goriški okraj, Finž^arjev kamen 200 K: Iv. Krajee, Novo mesto 100 K: Iv. Skerij, Novo mesto 70 K; m. podružnica Novo mesto 51 K: obrambni kamen pesni-ka A. Aškerca i. s.: družba pri Mraku, tu 45 K; na svatovščini Konrada Brezovška, nabral R. T. 14 K, sku-raj 59 K (po »Slov. Narodu^); dr. Iv. Fermevc, Ptuj 20 K: podružnica Planina 200 K; slovenski visokošolci v Prasri 50 K; pogrebno društvo pri Sv. M. Magd. Sp. v Trstu 50 K; omizje C. M. Skala pri Golobčku, tu za Anton Aškerčev kamen 156 K 58 vin.; Fr. Oset, Trbovlje 5 K. VII. Razni prispevki: Ivan Celešnik, tu dvokronačo 2 K: na poroki Josipa Drofenig in Em. Lamnrecht v Kumemi 30 K: R. Tanci, Knittelfeld 3 K; r.a odbodnici K. Prudiča v Krškem 20 K 40 v; dr. Iv. Dimnik, Krško v spomin na dr. Brenčiča 15 K mesto venca t J. Rot-nerja. darovali v Ptuju i. s.: dr. F. Jurtela, dr. A. Brumen, dr. Bela Stu-hec, Franc Toplak po 5 K, skupaj 20 kron; J. Zarnik, Krtina ob svoji poroki 7. £ospodič. M. Alešovo 15 K; Anđela Kernova, Cerklje ob svoji poroki dar 10 K: R. Gorčeva Vel. Loka nabrala 5 K 60 v; Tv. Trpin, tu, v britki spomin lanskega sv. Metar-da, dar 2 K. rodoljub Iv. Celešnik, tu, mesto venca t A. Aškerca 10 K; prva slovenska tovarna ij?ralnih kart 50 K; Mara Tavčarjeva, Semič. nabrala 21 K; vesela družba pri Zdol-Šeku, Ponikva 5 K: Stanka Blažono-va in drugi Mozirje, mesto venca + A. Aškerca 13 K; J. Rakovščak. Sv. Lucija ob Soči, nabral med uči-teljstvom mesto venca pok. J. Veli-konja 17 K: neimenovan. Gorica 1000 K: dr. Tominšek. tu, zadeva Košenina - Hribar 20 K; Jos. Kodre, Vransko. mesto venca t Jos. Zupančiča 10 K: A. Hudovernik, tu. nabral nar. davka 20 K; županstvo Zagorje 20 K; M. Ferličeva. Opatija, nabrala 6 K; F. FĐnk, St. Peter, nabrala na svatbi Mesiček - Vrečko 5 K; vese-ia družba v Radmirju pri ^Pošti ljani te imela meseca junija 1912. stedeČi promet: L ffrtj—Mi a) Redni prejemki: ___ 1.) PrisprvM iz nflbkalnikov 707 K 69 I 2.) Pii«p«vki podružnic i. s. a) Kranjska 2436 K 15* t>) Štajerska 431 „ 20 w č) Koroika — H —- * đ) Primorska 1047 „ 29 „ Skupaj .... 3914 K 86 v 3.) Razni prispevki . . . 61S5 K 35 v Skupaj . . . . 10607 K 90 v b) Izrednf prejemki: 4. Prispcvki za obramb sklad 2141 K 81 t Skopaj . . . 12949 K 71 v a) Redni Izdatki: pla^e, rerrrunc- raoje učitelj- skemu osobju, razni računi itd 13893 K 14 v | *) Iziećni iidatki: naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad 2141 K 81 v Skaptj . 16034 K 95 v tore) pi !■■■!> 1^1 . . 3085 K 24 v Opo m b a : Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakijivt glavnica kOlko čam, dlilriif m doMicjo vpUćaMi tmakk 200.000 kim. V L^U^mL, 4m 1. )«UM 1912. | Umrli so v Ljubljani: Dne 30. junija: Helena Vidmar, delavkina hči, 4 mesece. Dne 1. julija: Fran čuden, urar in posestnik, 50 let, Sodna ulica 6. — Lucija Wolf, krojačeva vdova, 81 let, Japljeva ulica 2. — Silva Rih-ter, trgovčeva hči, 11 mesecev, Cerkvena ulica 15. Dne 2. julija: Josip Ocvirk, mesar in posestnik, 49 let, Poljanska cesta 51. — Valentin Starin, voznik, 36 let, Radeckega cesta 11. Bastlrjemo domaC« idraTilo. Vcdno večja povpraševanja po ,Moll >OTtai Ima Cdifca« iffaaif« In soli" dokazuje]o usešp-ni vpliv tega zdravila, zlasti korist ne ga kot bolesti utečujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 2"— Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo le-karnar A. MOLL, c in kr dvorni založnik nai AuAt«, Tachlanb— 9. V zaloeah po deželi je izrecno zali te vati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in pod-pisom. 4 22 J^^r^l^KM^^^r^^^^ stva in ino-WW £^^^ ^L —^^^^ **^ zemstva pri- j ^'^IS^^^E^^^ Za poročajo ^^WPWP*^ * to tlvilo C9tt tol|eYan|v, drlakl, trtTMMmn terfn Itd. 1 I § MOJ STARI nazor je in ostane, da proti prhljaju, prezgodnjemu osivenju in izpadanju las kakor sploh za racionalno nego-vanje las ni boljšega sredstva nego svetovnoznani Bay-rum s ko- ■ - ' -- - - - •■-- en konjiček tvrakc Bergmann cSl Co-, Dečin n. L. V steklenicah po K 2-— in 4*—, se dobiva po vseh lekarnah, drogerijah, :: parfumerijari in brivnicah. :: ^———^■■ Z Odolom negovati jj usta je naravnost _ $ dobrota. Gnitje v S \ ustih, ki zobe po- ft 1 agom a razniši, se X zanesljivo ustavi in ^TJ:1^--.-.-1--::---.-!--?^ po vsakem izplak- [^ ^;:;^SgOž njenju z Odoiom se '-; "7S»Wlr? po vseh ustih raz- v i OJff/Sfm prostira poživljajo- ; ;' /Jj^l*™™^] :: ča svežost. ;: ■• h i^^^l^ Proti prabajem, lnskinam in izpadanju las deluje najboljate primana TanDO chiniD tinttnra za la.se katera okrepdu|e lasllče, odstranjuje I uske in preprefiuje Izpadanje las. 1 alekleBl«« m n«T«dom 1 krom«. Raspo&ilja *e x obratno poito ne manj kot dve »teklenicL Zaloga vaah pre»zkušan!h zdravi!, medlc. mll, medicina), vin, špedjali tat, najfina|a4h parfumov, klrurgišklh obvaz, sveiih mineralnih vod Kd. Del lekoraa Milana Lensteko f Liabtjaal Rnlina cssta it, I. poleg nowo*frr^]cnc^z Fran Joicfovega iobli. mostu. 17 V laf lafcami dabhral« »aTarlla tndi 6Uai aalBiaMia »lagala faiaa *alaxalcet c kr. tobataa tatai'ua la okr. aolnlake Magala* ▼ 14aU|aBL ĐtČooni oaloft. (Ba&U4im damatn ptipococo Jilo&u&e 33a Skof-%?at$c& p*0rv4fen+* <3a&o iudi vene* i ' .*. dom* tmgotovtfen*. .*• ! Borzna porodila. LirtUaaskm n Kreditna banka v Ljobljanl11« DraUl kim Inajskc Hrte & jalija 1912 ■alaftkaal paalrjl. Dt**nl iu«wif 4*/, ma^cvfl renta .... 8760 8780 42«/# srebnu renta .... 9040 90*60 4Vt avitr. kronska rento . . 87 60 87 80 4Vt ogr. „ . . 8760 87 80 4% kranisko deželno potopio 9225 93*25 4«/, k.o.čeike dež. banke . 9060 9160 Sreaka. Srećke U 1.1860 •/. . . 434 - 446 ~ „ M „1864.....602— 614 — " ttate......28O-- 292— „ »aneljske !. Izdaje . 272— 284 — m ogrske faipotečne . . 236 — 248 — dan. komunalne . 490*— 502'— „ avttr. kreditne . . . 484— 496 — r. Unbljantke .... 6525 7125 M avstr. rdeč. križa . . 51— 57 — ;: Shn-"..-;:: »- %■- ^ turike......23630 239 60 BalMlaa. LJuMJamke kreditne banke . 446— 448 — Avstr. kreditne^« zavoda . . 644*— 645*— Dunajake tančne družbe . . 528 50 . 529 50 Južne že!exn!ce..... 95*85 9685 Državne železnice .... 719*40 72040 Alplne-Montan..... 989-— 990— Cc§kc iladkorn« dražbe . . 34S*— 348 — Zivnostentke banke. • # . 287*50 282'— Valata. CeMnl.....; ; . 1139 11*42 Marke........117-90 118-10 Prankl........95-65* 9S-976 Lire.........R 94 70 94 90 Rablil.........i 253-25 254-25 Žitne oono v Budimpešti. Dne 3. julija 1912. Tirmin( Pšenica za oktober 1912. . za 50 kg 11*49 PSenica za april 1913 . . za 50 kg 1178 Rž za oktober 1912 . . . za 50 kg 937 Oves za oktober 1912 .. za 50 kg 939 Koniza za iulij 1912 . . . za 50 kg 876 Koruza za avgust 1912 . . za 50 kg 8 82 Koruza za april 1Q13 . . . za 50 kg 7*57 ' Ef a ktl« Trdno. Meteorolosićno noročllo. Vtttea sad norjen S0»*2 Sictfflji mtm\ tlak M*7t «« ~ Čas stMJei 5« ' S oparo- ££ |- Vetrovi j Mebo •^ "°Ja i mm Ž5_________' 2 2. pop.' 730*9 I 25-9 Ip.m.jjzah'del. jasno „ 9. zv. 732-5 i 19-0 i si. szah. oblačno, 3. ! 7. zj. 735-1 170 ! sr. jvzh. j Srednja včerajšnja temperatura 22*0*, norm. 192° Padavina v 24 urah CK) mm. I Zahvala. I ^M Za presrčne dokaze sožalja po- ^m ■ vodom smrti iskrenoljubljenega dob- H ^1 rega očeta, starega očeta, tasta, brata ^m ^m in strica, gospoda ^m I Ignaca Fabianiča I ^M c kr. oroi. siraimojstra v. p. ^M ^H kakor tuđi za časteče mnogobrojno ^M ^H spremstvo rainega k večnemu po*- ^h H čitku izrekamo tem potom vsem so- H H rod ni kom, prijateljem, znancem in H ^1 drugim udeležnikom ter darovalcem ^1 ^M prekrasnih vancev naiskrenejšo za- ^H ^M hvala. ^m ^M Bog plačaj! ^| H Sp. Siska, 3. julija 1912. H I taloioči ostali. I Lepi stanovanje solnčnato obstoječe iz treh sob in pritiklin, 2206 se oida mini stanki za novembrof tcnum ali ie s 1. oktobrom v Vrhovčevi ulici Št. 9. v Ljubljani. I I v slovenskera jeziku. I I ■ I L zvezek: I I KaTimtM sakoB I ■ o hudodeistvih, pregreških I ■ in prestopkih z dne 27. ■ ■ maja 1862 St 117 drž.zak. ■ I z dodanim I ■ ti SaTOT^Ep BafcOHOM I I z dne 17. dec 1862 št d I ■ z. ex 1863 hi drugim i no- ■ ■ vejšimi zakoni kazensko- ■ ■ pravnega obsega. I I V platmo wwma • K| I ■ po poM lIMfk. I LI Jfarota kijljinia LI Stran & SLOVENSKI NAROD. 149 štev. Lep lokal opremljen z dobro ohranjenimi stela-žami iz hrastovega lesa sposoben za Tsako trgovino, y lcpem kraju na Do* lenjskern, ležeče ob đria^ni cesti, se takoj odda. V kraja je fara, c. kr. državni uradi in ima stoj kolodvor. V tem lokalu se je ie nad 30 let izvrše vala dobro iđo-£a specerijska in manufakturna trgo vina. — Eventualno se prodajo navedene stelaže ter dobro obranjena modema kočija, koleselj, nekaj vozov in konjska ==: oprava. =zzzz. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. a Prva domaća tovarna n omar za led Simona Praprotnika y tjubljani, Jenkova ulica 7. rftr^r—^ Prevzemajo se vsa v NrR ^Dl stavbno in pohištveno Pfu jftQr| mizarstvo spadajoća Iffci |-----> dela, katera se toćno llfViJ^TS in po najntijih cenah ^1^j~»rgy :: izvršiijejo. :: fetika zaloga w\MM ukrooliti mu. Muško branite drostvo i Gradca r*. Mm M O- X- O5«bni I^redit ■tiiksn. protoiija, rijiljn, ipikijacn itt ob najugodnejSih pogojih. — Predstroškov ni. — VeČ v prospektih. Hranilne vloge. ti fsakifar i immm arsiojan jk.....41,1.. ft SI im ripmi a Mfei Hrt I NM pi S Slanje vlog: \......K 4,500 000 Jamstvo deležev:.....K S^OO.OOO Pojasnila daješ Josip Košem, Ljubljana. Krakovski nasip 22, ^Ai ^^^^^^^ImL ^aa^b^ ■■ a^aa^a^ vat aaal 1 s^ aaai aV ^^^m^^^m H piHM^HH ^Pa«a» ■ ^i^b^bi *ai ^v J- aw |aai t« BnaiBiBaH. Kupim dobro obranjen oodbeai ntint za gostilne. Ponudbe z navedbo cene na Igitaoa Kalana, gostilai&arja v Carknem, Goritk*. 2339 Moderno 2245 stanovanje s 4 oziroma 5 soba mi in drugtmi pritiklinami so mšŠM *« »VfMttV It* Poljanska cesta U. 22. Hitirskeia kiiiiiata Spi*CJfHC 2176 Mttr Bilntnit i lirtljat i EE3EE11 53 Drva mehka in trda, (suha); radi pomajn-kanja prostora znižane cene. Dosta-vijo se na zahtevanje tuđi na dom. Ptraa taaja SCAMCTTI, m skla-a tUMosft đritaumosja kolodvora.:: Voditi« elairatof ja ^ a^^^v vrtiloi a^BHH^T H^b\I kakor tuđi ^la^B^BBT^». ■B^f> trpatfalko flaaHa% pJ^^BI sa vodo, rotni ia ■■^BBL^BBL^Bj I ^^ra_ strojni obrat, aa^BBa^BBa IHpaatt m^tarla ^^HB ■T ^^H ^^^K na veter, topli ^^^^^^|^BBj đ BaH xrak, plin, petro- ^^^^aaHBaBJ ar Bal 'e' 'n b°ncin Bh^^bIsBbTj aj fa^3 Isdduje oajceneje ■VJfeBCaVjBVa Crsovski lokal prostoren, z veČjimi izložbenimi okni Uie ali takoj prevzame dunajska tvorniška firma ta ustanovi tev trgovine na drobno — Najboliša lega za nadrobno prodaio: Glavni trg ali Stntarjeva ulica. — Pismene ponudbe z navedbo cene in event. skico pod ,V0I*WlrtS 5000* na Dunaj, Postamt 88. Službe želi izprašan kurjač in strojnik, izučen tudil kleparstva in ključavni&arstva, izvežban I tuđi nekoliko pri elektrotehniških stro-1 jih. Nastop takoj — Naslov pove I uprav. »Slov. Naroda«. 22931 Antikvaričnol se kupiš I Jupčičs I Zbroni ;pi;i HL, VIII. in XL ZV. — Ponudbe na I „Narodno knjigarno^l w Ljubljani. I C kr. avstrijEke m rnmanii Cez trnje Undina. *m mK K Um. , mta gospodarstvo. ao sreće. ** *»« ^^ rooovmc nenalja. 8^^^^ s^ v^d«. z^ tmmm. kroA. E l-t© *•%. E 2*ti, ^^1 najljubeznivejših franeoskih piša- plsa r emcc" • po*4o 20 v w&. To je najpopo!nejše in najtemeljitejše Zelo zanimiv rorcan, poln interesantaega P01^1- kl 1° * "etovna kntU. uvr,tiU VCe^animiv zgodovinski rom« iz ea5a kat jm je spisal o,^. gSS.1« ^kegUTdorVei^na Sa^ dejanja. ""^ ncsmrtna đeU- rokovnjaSkega gibanja na Kranjskem. rodnogospodarskem polju, zlasti za vsa- kega posojllničarja. Hhen *m<>\\ V »iMIl lllUl. ^™ '" Mi litai KOtltanOVe Klare. laHnhlinni hnnrin nueu smen. ,j—----7W smigpetKii graparsaka. ■JKni'iSu tmiUllllBlU Kopilllll. Spisal Uooid Andrcjcv. B p^/tš M ¥ VOft. ^^Tl|r M ^ ^^^ K %m^ % u%m , po4to 20 ¥ Y0Ć. Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. PreJoM Vhdimir ^stfk. To ]e ginljiv roman ix IJubljaoske io ^ t#«. Ozadje tega romana je 2godovinsko. Com liroi. E f-, ¥.fc k 150, C*mm kroA. E 1*40, vol E 1-41, prelcklosti, slika življenje iz tedanjih Ta mična ljubeienska povest se je ob- Dcjanje se vrši v Ljubljani in njeni • po**© *0 ▼ ▼•*- ■ »OŠto 20 v FOĆ. mak>me§čanskih in gosposkfli krogOV, činstvu prav posebno prikupila. Dejanje okolici v Casih Napoleonove Ilirije, v Kđoi se noče Drav od srca n» ., ., . . ,___, u trai7*»diia dekteta ki ie vzraslo v StU- se ^51 za ^16* zadnje avstrijsko-turške krogih francoskth in domaćih aristo- . .. ■*•**,.. . - - V tem „odlomku najdene^a rokopUa« ^t^tiH „^ J J^^dLto • vo*ske- ki K> ic vodil ^^ Evgen- V kimtov, med katere je stopilo slovensko smcJat»> naJ člta to knjigo, ki JC polna so popisane strahote vojne in iz nj« aeruovsKin uncu, ■ je polica««* ▼ povesti je popisano, kako izvrši straho- dekle, ki v svetosti svoje Ijubezni do- drastične komike in prešernega hu- porajjjc^e se pijanosti krvi in biaznosti aristokratske kroge Gospodskih ulftc peten ćlovek občudovanja vredna junaštva, prinese plemenite Žrtve, dokler se na- morja. in to poplaćalo 5 svojo Zivljensko srećo. samo da bi se opral pred tista, ld )o ljubi. posled tuđi njej ne nasrne je sreča Ljubljana o Prešerncva ulica 7 # Ljubljana 149 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 7. Ieliko dunajsko podjetjc iUe za t»ko|*a|i na stop O¥ensko - nem&kega orespoDdeflta audbc pod šifro „delniška đruifca" upravuištTO »Slov. Naroda« 2333 V nObeili Škodelici ne srne manjkati pravi : Franckov : kavini pridatek, on daje kavi slast, moč in lepo barvo. — 708—1L Kakovost vsebuje: izdatnost, okusnost in nizko ceno. Z Tovarna v Zagrebu. n Stara, dobro vpellana trgovina z maonfaktirnJE ozlrama mešantm Hagom se odda. »• Pojasnila daje pisama drja. B. Vodnika, Ljubljana, Sodna uL 10. Prva gorenjslca 'AI5J košarlške obrt v Radovljici. (Izdelki državnih učnih delavnic). Moderno pleteno pohištvo, vrtna zaslo-nila. popotne in kupejske kolare, cvetlična in stojala za dela. obsežni senčni stoli zaklopni stoli, vlaknaste preproge, ko-palni čeviji. Vse porabnostno in luksusno košarištvo. Ilustrovani cenovnik zastonj. fbčinsko predstojništvo v Bos. Dubici Stev. 749,1912 dne 30. junija 1912 Oglas sejma. Dfeie «e na sf>!ošno znanr, da b© Z9H :, dne 12., 13. in 14. julija t. I. == ie[ik lelBi avinski Ib kramarski semeoj Na semenj se pri žene lahko vsakri-na živina toda s predpisanim potnim :;t, da ne izvira iz okuienih krajer. Župan: Šerlć I. r. k^B ■■■■■ ■■■■ ■■■ BS3SSJS HHHB ■■■ P V tem, ko se p. t obćinstvu najtopleje zahvaljujem za dosedaj J ■ izkazano zau parije, vljndno naznan am, ča bom tuđi vnapre) vodila ■ I trgovino z deltkatesami I I in izdelovalnico salam ■ H ter se potrudila p. t. občinstvu kar na boij-e in najceneje postreći. H E Priporočam posebno gg, trgovcem restavraterjem in gostihrčarjem _ H izvTstne domaće in ogrske salame, prasko, gra>ko in domačo H E šunko, različae vrste sira, na;boljse kranjske klobase in drugo. H H Z odličnim spoštovanjem 2206 H j I FT. BUZZOI^IXI I E lastnica twrdke I« Buzzolini w Ljubljani. 5 I f V* Xespodbitna |^k BJ" ^^ Cfc I ^Ll ^^ sniea je, da so U mm mm mm 1 III V* r.: amerikanski kosi lm atroji eno- in čvovprein, — najbolji in najvišje delozmožnoot Ue%±rirxir New-Ideall9IS i •e odhkujejo od dnj. . gib MtenMT slasti : mimd M^clec* **> '»^*-htft resanja in neraz-V«S«M« trp«tno»ti Vsi • Jil«l ći deli pn j »Đ««iMK New - Ideal pAI«H ali koraai m »Deering New - Ideal !91-« kosiloice ima to WFStWBS rnsmlcn S moj ■ firmo V« dru^ »F>c«nng« kovilm »troji, ki jih ponujajo rasne rvrdke, so ■**-. rcjfega modela ali — i pooaredbe I Kupite tirej samo »Deering New - IdeaU „ 191S« koatlatce, Vi M dobnrjjo pristn« *4toB* !• pri zaioimku sa Knun:*fco |i^ ^-^. • T" • 1_ 1 * .__^2 Marije Tcre- Fr. Stupica v Ljubljani zijC ccst* i p inmf IH mu Bit«* rfm MjMifl nan- #*im $m m Mtaiw. }: Iznl ie prvi id edioi sioveoski : i zabeleni koledar: za leto 1913. , Neobhodno potreben bankam, hranilni-cam, posojilntcam, gg. odvetnikom, no-tarjem. trgovcem in vsaki pisarni Obsega 372 stiani v 8° in je trrežno vezan — Cena K 190, s pošto 30 vinarjev več. - Dobiva se pn založniku 2274 ! Hinko Saxu w Idriji { ^C^ «—* £9 T^ *fc-t 9 X U C? • Naročite si »Slovenski Ilustrovani Tednik« in zado-volini Sodete, ker to '" nsl- ^•li z&niimiv in zabačen .'. časopis s slikami. .*. Tapetnik Dragotin Puc Ljubljana, Marije Terezije cesta stev. 16 na dvorišču, lero 3856 se priporoća za vsa v to stroko ?pada-joča dela Velika izber zgotovljenih : divanov : otomanov in moirocev. J(a prodaj je m 1.000 m zeiišta, travnikov, g07dovt njiv, vrtov, parkov, stavbišč in pašnikov, na katerih stoji čez 50 objektov, to je vilt hiš s saloni, balkoni in gospodarski poslopji v Ljub-:-: ljani, okolici in na dežell. :-: Vse skupaj z navedenimi poslopji se proda po 15 m2 1.1. peteajst wl-•V aariOT 1 k^aimlai motor. .*• Katan^ne informacije daje 2300 Ju. Plaikar. Lurtlja«, Drteniska tena 53. G. kr. $* piiv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu Ustanovljena leta 1831. 0^~ Jamstveni zakladi znašaio nad 416 milfjonov krao. ~W Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje. meseca junija 1912 f od januari a 1912 Vloiilo se je ponudb ili. 1957 ! 13195 za zavarovano vsoto . .11. K 15,11831776 j K 105f55L050'20 lzgotovljenih polic je bilo . 1 • 1682 H 11514 za zararovano vsoto . . : . K 13,146 93092 ' K 94,050.68318 Naznanjene škode znašajo. . . K 752.845*87 , K 5,235,467"74 __________________________________________________i____________________ | Krasna umetniika reprodukcija v »e£ barvah ^\ATII\ITi; diROHARJEVE SLIKE PRIMOŽA TRUB AR JA Hi USTANOV.TELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI mi B«drt Visoka 66 cm in iiroka 55 cm je naj- J^kS SOJ lepit okra« v«ake ilovenske hlie. Ta L^B W/f^L reprodukcija je »ploh najlepža in naj- SA^ \SgMk dOTrieneJA« kmr \%kk taaao SlpTencL BkVii mSEm Cena s po&to kron 3-20 ĆU HflROCHA KHJIGURHfl IZ^l. ^ Št. 4:92/pr. 2280 Podpisani deželnl odbor razpisuje 1) v Cer kl] ah pri Kranju, 5) v LOfjatCU, s sedežem v Planini, 2) v Fari v Kočevskem okraju, s se- 6) v LoŽn v LogaŠkem okraju, dežem na Petrinji, 7) na Raki v Krškem okraju, 3) na Gro sapi j em v Ljubljanskem okr. 8) v Žnženiberkn v NovomeŠkem 4) v IdliJI. okraju. S temi službamt je 7-druzena za kraje pod 1, 4, 5, 7 in 8 letna plača 1400 K, za kraje pod 2, 3 in 6 pa 1600 K, potem za vse kraje letna aktivi-tetna doklada 200 K in dve starostni dolci adi (petletnici) po 100 K. Zdravnik v Fari dobiva rudi 2000 K pavšala za uradna pota v Osilnico in Banjo Loko, zdravnik v Iđriji 600 K priboljška, 400 K za opravila v tam-icajšnji okrožni bolnici in 480 K za uradna pota v Žire, zdravnik v ItOffatCU (Planini) 500 K prispevka k plači od občine Planine, zdravnik v ^aiemberkn 400 K stanarine in eventualno 800 K za uradne dni v Ambnisu, Ajdovcu in na Smuki. Zdravnik na Raki ima naturalno stanovanje z vrtom in vinogradom za brezplačno zdravljenje ubožeev v občini Raki. Prosiici za razpisane službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 20. julija i- I. z dokazili o starosti, upravičenju do izvrše van ja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, telesni sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika. Deielnl odbor kranjski v Ljabljanl, ! dne 22. iuniia 1912. ^Sj^^l " TEHN1ČN1 BIRO IN STAVBNO PODJETJE :: **wt*^ ~ "^ JJSB*M Mesljeva cesta it. 26 (poUg pliname) 1ZDMLUJE: Me&jeva cesta st. 20 {poleg pliname) m^i^iiMM Beton ♦ železobeton StroTcovna izvrSitev Vodovodi * eleJc- moderne apnenice. ^WK>(^^■^^SiI * mostove * »trope * vseh vrst načrtov * trične centrale * tur- * * * ^jg^j^^fej^^BJJI dvorane ♦ zazidke prevzetje zgrađb ♦ hine * mVtni * žage + ObisJc stroicovnih ^^Jl7žriANA^^I ••::; turbin. ::::: : tehtučna tnnenja. ;;;; opekarne in ;::: inzenirjev na željo. St«« S.________________________________________________ SLOVENSKI HAKOD.___________________________________________________149 Stev, 1 Priporočamo naSim %£% Mlfil IN^UTI PIIfADI lA *■•* iz 6digie slovenske g n gospodinjam z [č=ijj IVU Lili 3IV V/ VtllVv/KlJU l^^l tovarne y Ljubljani Za s?ojo parno figo iščem kurjača Z;lasi naj se direktno pri Martia« ▼OFBftlNi posestniku ▼ lškivasi p Stu-daec-Ig pod Ljubijano 2371 ZH2Z Najbolji* in na) zdrave) Sa —— barva1 za lose in brado je dr. Drallea „MERIL", k; daje sirim in pordečelim Lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in crna v steklenicah x navodilom po 2 K. velike po 4 K, pri v Stefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo it- 1. Poulične ftminke m pm4*r najtiacje po zmernih cenah. | Prva naiTBtja Mii tunika i. zlatnine io srebrni H. Suttner, Ljubljana. Mntii in ti. 25. uvri nloia I & I Itsini tu !l. 25, naspioii ratavza. Nudim svojo veliko ^^ J >p%k i^^^. ^ene ^rez konku-izbiro draguljev, ^^S PT^^^^^ rence- p- n- odle-zlatnine9 srebrnine W\^jfF^ \\Xrm ty*^2^ma^cem se PTlPoro~ in vseh v stroko spa- "^ *'*% i4 \*jtw ^-m^^ cam za vsa zadevna dajočih predinetov. ] ^i*jr \ s naročita« :: J. Zamljen ievliarskl mojster v Llablfanl, Gradišće 4 izvršuje vsa ćevljarska deia do najfi. ncjše izvršitve in priporoča svojo lalogo storjenih čevljev. Izdelnie tuđi prave gorske in telovadske ievlfe. Za naročila z dežele zadostuje kot mera iprposlan čevelj. 245 O99am svojo najbolje idočo gostilno na Dunajo, katera ima več prometa kot največjih 5 ljubljanskih gostilen na račun pod zclo ugo&nimi pogojl. Samo najboij zmožni in z dobrimi spri-čevali ^ostilničarji se smejo obrniti na A. Kajfež v Kočevju, 2349 Na proda] je radi opustitve podjetja pod jako ugodnimi pogoji stanovanjsKa la šl. 7) v Ig. li in slavila po nadrobni parcelaciji s poslop i na perutninartkem saveta trdke Krapi & Ditrich ▼ Zg Ši*ki. Ponudbe se sprejemajo na prosiovohm lava! drmibi ĆM* 5« {ullj* L L #fe 9« Hfi dopoldae in nadalievaje ob 3 uri popoldoe na licu mesta. Parcelaciski nacrt in natančneji pogoji so na vpogled v pt satni c kr oo-tarja g. AlekftUtfrm HvtfOTersik v Ljublani. 2046 Zastopstvo le prvovrstnih to- I varen in priznano naiboljših ^ ^:__. . ^^* koles „KINTA44 modeli 1912 Karei čomernik & Ko. Ljubljana, Dunajska cesta 9—12. — _ Spcrialia trgorina % kolesi, motorji, itio- ^^ mobili in posameznimi ieli. ^^ Mekanićna dclavnica prvega rairtia za \ ;a v *c strok- <^p2; ■■ !a će a ;n rocravi'a Garaža za avtomobilc. Zaloga pnevma-^^^^^_ ti kov za avtomobiie, motorje m kolesa ?*5^£^0 Popravila pnevmatlkov rotom H^V vulkanrziranja Bencin in oljo za 5^^—*• vse vporabe. lxpo»ojevalnica ko- ^^k«- los. Sola za vožnje z vsenv - - ^3/ žili Interesentom ,mo s stro^ ■'"..o^ nimi i>oiasni!i brezclačno na razpobco Kupi se vodna moi sa SO 100 konjskih siL | Vodna sila je lahko že uporabljena alt tuđi ne. Kupi se even. tuđi zraven stojeće poslopje (mlin, žaga itd) Od zeleznice ne srne biti već kot 3,'4 ure , orJHaliena — Ponurji naj se pod šifro HT#tea meč 350M na upravništvo »51 uv. Naroda* in sicer se naj navede j \s skupna cena m k]e leži ponuđeno. 2352 DV Velik« lalog* najmodernejilh slamnlhov. *^| KI0DUK6 lVenpice v najnovejših fasonah in v veliki izberi IVAN SOKLIĆ. 5)9" Prlstnl Panaina-ftlamnikt od 9 K do 90 K. "^M ^vw.v 14 dni! 14 dm! /££}& ^Rozpiodo]o@ zaostalih slamnikov vseh vrst po čudovito nizkih cenah, samo v modnem salonu Stuchly-]fiaschke, Židovska ulica i\. 3. Anton Baiec umetni in trgovski vrtnar oamtja d. p. l tKnstfi, ia se nkija nje^t t cvetlični salon Pod Trančo. ^ Velika zalooa sih h. » zdelĐTBDje šopKov, mm, trakoi itdf Okusno delo in zmerne cene Znnanfa naročila točno. VrTnarija na Tržalki cesti šl. 34. ■■■■^----------------------------— I. C. Mayer, Ljubljana. blagovne zaloge vsled prezldave lokalov volneno blago za dame In gospode, svileno blago, platno za obleke, batistl, zeUrl, barhentl, tepnl robci, "*—***ltf PFtl L ta da ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^_BBB^^_BB-a^^BBBB^BBBBBBaBB^BBBBB«Ba_BBBBaBaaBB»aas^B^B_BBaB^BB_B