Izhaja vsak četrtek. Cena: Letno Din 32'—,
iiolletno Din 16'—, četrt-etno Din 8'—, inozemstvo Din 64-—
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
.TV
Uredništvo in upravnišivo: Maribor, Koroška c. 5
Telefon interurban 113
Cena inseratom: četo stran Din 1400'—» pol stra> ni Din 700'-, četrt stran Din 350--. Mali oglasi b» sedaDinl'-, stalnim popust
Ob desetletnici naše države.
Sedanje leto, posebno zadnje njegovo tromesečje, je doba raznih znamenitih desetletnic. Praznovanje teh desetletnic nam kliče v spomin vele-važne dogodke, ki so se doigrali pred desetimi leti. Svetovna vojna, ki je trajala štiri leta, je početkom jeseni 1918 bila končana. Za seboj je pustila razvaline, iz razvalin pa je vzni-klo novo življenje. Evropa je dobila novo obličje, novo življenje je zapla-lo po njenih starih žilah. Stara cesarstva so se zrušila. Iz ruševin ni nastal kaos, nista nastala zmeda in metež, marveč vznikle so nove oblike skupnega življenja, nove države. Razrušila se je stara avstro-ogrska monarhija. Njeno nasledstvo so prevzele nove narodnostne države, ki so nastale na njenem ozemlju. Med njimi je država Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Mi imamo lastno državo.
Srbsko-hrvatsko-slovenska država je povse naravna tvorba. Do političnega zedinjenja srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda je moralo pi'iti ter bi ttidi prišlo brez vojne, — svetovna vojna je" ta politični proces pospešila ter dovedla do končnega srečnega izida. Vsak narod, ki hoče kaj pomeniti na svetu, mora imeti svojo lastno državo. Narod brez lastne državnosti nima lastnega kulturnega življenja in tak narod je obsojen na smrt.
Jugoslovanski narodi srno v skupnosti mnogoštevilni, posamezni pa ne razpolagamo z velikim brojem ljudi. Poleg tega je zemlja, na kateri prebivamo in katero posedujemo kot svojo, radi svojega naravnega bogastva in radi svoje velike važnosti v prometnem in trgovinskem oziru predmet pohlepnih želja drugih močnejših narodov. Da nas ne bi večji narodi nasilno zajeli, smo se jugoslovanski narodi med seboj bratsko objeli in stvorili svojo lastno državo.
Kaj pomeni takšna država posebej za nas Slovence, ni treba posebno povdarjati ali pojasnjevati. Slovenski narod prebiva na ozemlju, ki se dotika nemškega, madžarskega in italijanskega ozemlja. Vsak teh treh narodov je prežal na slovensko zemljo ter steeoval svoje pohlepne prste po njej. Maloštevilnost našega naroda jim je dajala upe, da si bodo slovensko zemlio kmalu razdelili in
Slovence raznarodili. Celi Sloveniji je pretila usoda potujčene zemlje, ki v njej bi bil zatrt naš glas in tuji krog zveneli glasovi, tuj trg in grad, tuj ves kras, a naši samo grobovi, da se poslužim besed Simona Gregorčiča v pesmi »Na potujčeni zemlji«.
S tem, da smo se s Srbi in Hrvati zedinili v lastno državo, smo vsaj na tistih mejah, ki so jih nam priznate mirovne pogodbe in pogodbe z italijansko državo, postavili naše državne mejnike, ki so poverjeni obrambi ne samo Slovencev, marveč tudi Srbov in Hrvatov. Ustanovitev srbsko-hrvatsko-slovenske države je ime slovenskega naroda, ki je prej širnemu svetu bilo dosti neznano, zanesla po vsem svetu. Zastopniki velikih kulturnih narodov so se začeli zanimati za naš narod, proučevati njegove vrline ter hvaliti njegovo nadarjenost, delavnost, poštenost in kulturno sposobnost.
Cenimo to državo ter v bratski slogi skrbimo za njen napredek.
Država je organizirana zajednica skupnega življenja. Vsako življenje se razvija po gotovih zakonih. Tako tudi država kot organizirana oblika skupnega življenja. V življenju ni mira in zastoja, marveč gibanje, razvijanje in delovanje. Tako se tudi državno življenje giblje, razvije in napreduje. To bodi v uteho tistim, ki s sedanjo ureditvijo naše države niso povse zadovoljni. Tudi v naši državi se. notranje življenje razvija v duhu časa, dokler ne dobi oblike, ki bo zadovoljila vse državljane.
Kar se dostaje notranje organizacije novih držav, nastalih vsled svetovne vojne in po nji, je treba ugotoviti, da so vse v stanju razvoja ter da se še borijo za obliko, ki bi vsem državljanom bila po godu. To ne velja samo o naši državi, velja tudi o Rumuniji, o Poljski, o Avstriji in o Čehoslovaški. Naši državi se v tem oziru ne moremo čuditi, ker ona predstavlja politično zajednico, nastalo iz dežel in narodov, ki prej niso imeli skupnega življenja in ki se jako razlikujejo v kulturi, v načinu življenja, v običajih in šegah. Čas, ki celi vse rane, ima tudi to dobro lastnost, da premoščuje vse razlike in razdore.
Imamo v državi — in tudi v Slove-niii — stranke, ki ob državni deset-
letnici stojijo ob strani. Ustvarile so prečansko fronto, s katere spuščajo politične strelice proti Beogradu. —• Nočemo reči, da so to protidržavni elementi. Ako bi jih tako sodili, bi storili isto napako, katero so zagrešile te stranke, dokler so bile na vladi. Rajše jim prisojamo oznako politične nesposobnosti ali — boljše rečeno in — politične hudobnosti. Zaganjajo se v državno ureditev, ki je po njihovi krivdi takšna, kakršna je. Radičeva krivda je v tem, da s svojo stranko ni hotel sodelovati v ustavo« tvorni skupščini. Ako bi bil s svojimi poslanci prišel v Beograd, bi načrt centralistične ustave porušil že pri prvem glasovanju v ustavnem odboru. Krivda samostalnih demokratov in samostojnih kmetijcev jo še večja, ker so oni zahtevali takšno ustavo, kakor jo sedaj imamo ter so glasovali za njo. Zadeva jih torej popolna odgovornost za vse ustavne določbe in za vse posledice, ki izhajajo iz teh določb. Ako se danes jezijo in v svojem srdu zabavljajo, naj ne pozabijo, da bodo krivca najbolje pograbili, ako sebe zgrabijo za nos.
Mi pa ob desetletnici naše države izpovedamo svojo voljo za državo in * svojo ljubav do nje. Mi znamo svojo državo ceniti, če tudi ne prilr 'varno, da ni povse takšna, kakor sl j si ip želeli, ter da bi lahko bila boljša. Ih mi se nadejamo, da bo naša država potom notranjega razvoja postajala boljša ter da bo postala takšna, da bo v popolnem skladu z željami in zahtevami slovenskega ljudstva. — Jamstvo za to vidimo v tem, da ob desetletnici vodi državo kot predsednik vlade dr. Anton Korošec, voditelj slovenskega naroda. Mi Slovenci moramo v tej državi vršiti veliko nalogo. Ni to naloga zabavljanja, hujskanja in zmerjanja, kakor bi radi k temu naše ljudstvo zapeljali samo-stalni demokratje ter hrvatski in slo venski Radičevci. Slovenska naloga je v tem, da vplivamo posredovalno med Srbi in Hrvati, kadar se med njimi pojavijo razlike in nastanejo spori. Slovenska ljudska stranka se te naloge slovenstva dobro zaveda, in zato krepko dviga kvišku prapor bratske sloge in bratskega sporazuma. V tem znamenju obhajamo 1. december 1928: desetletnico naše države. Iskrena želja, ki te dni prevladuje v nas, je ta: v drugo desetletje svojega življenja naj stopi naša država v znamenju srbsko-hrvatsko-slovenske sloge. Bratski sporazum bo ustvaril to slos:o.
»Nov boj te je začel«, tako je otvo-11 razgovor gospodar.
»Nova vojska?« je vprašal sosed, ki se »i nič kaj razveselil, če je sliSal o vojni ali boju.
»Ni ta vojska krvava, pač pa je huda. In ni samo pri nas, pač pa je po celem svetu. In ni samo na državnih mejah, pač pa je v vsakem kraju.«
»No, potem nas bo pa kmalu konec In se bo svet podrl«, se je pošalil šaljivec. Gospodar pa je nadaljeval:
»Je to res toliko zlo, da ne vemo, kam bo to peljalo!«
»Pa kak boj je to«, je konečno ho-jtel pojasnila župan.
»To je boj, ki ga proglašajo nekateri med posameznimi stanovi in poudarjajo posebno še to, da je ta boj pied deželo in mestom. So nekateri ^>olitikastri, ki jim je boj med stanovi — edini politični cilj. To so posebno socijalisti, ki brez ozira na stanje drugih stanov povdarjajo samo pred pravice delavskega stanu. V Avstriji je ta političen boj privedel že tako daleč, da imata obe skupini že oborožene čete. Pri nas pa sedaj ta boj otvarjajo in to zaradi oblastnih skup ičin.
V oblastni skupščini tako v mariborski kot v ljubljanski ima SLS popolno večino. Naša stranka noče nobenega boja med stanovi, naša stran ka hoče, da se stanovi med seboj pod pirajo, da so drug drugemu pravični, ne pa sovražni. Naša stranka stoji pa tudi na tem stališču, da se mora pomagati najbolj tistemu, ki je trenutno najbolj pomoči potreben. Ozirati pa se je tudi na to, da se naj da pomoč tja, kjer se bo najpreje poznala, kjer bo najpreje — povrnjena. Dejstvo je, da je danes naš kmet naj bolj v gospodarski stiski. Vse, kar prodaja, je poceni, vse kar kupuje, je drago. Treba je kmetu pomagati, da bo več pridelal, da bo lahko prodal poceni in kljub temu shajal. Za zboljšanje kmetske zemlje in za dvig kmetijskih pridelkov in njih unov-čenje je treba predvsem skrbeti. Od tega ne bo imel koristi samo kmet, ampak vsi stanovi. Ali ne bo delavec tudi zadovoljen, če bo dobival poceni hrano? Ali ne bo trgovec in obrtnik zadovoljen, če bo kmet lahko kupoval pri njem svoje potrebščine, ki jih danes ne more! Ako je oblastna skup Bčina šla na to, da torej od te strani Začne reševati gospodarsko krizo, je Sla na edino pravo pot!«
»Kdo pa se temu protivi«, je defal župan In postal zelo borben.
»Zdaj, ko so začeli socijalisti boj zoper oblastno skupščino na eni stra ni, so ga začeli industrije! na drugi Strani. Pretekli teden so imeli v Mariboru zborovanje, kjer so dejali, da e oblastna skupščina zavzela proti ndustriji sovražno stališče. Kolikor Je meni znano, je ta očitek zelo krivičen! Mi vemo, da je treba pri nas industrijo vpeljati, da jo je treba šči-
titi, kolikor Je to le mogoče. Toda industrija je pri nas s carino tako zaščitena, kakor niti od delač ni zaščiten kmet. Poglejmo v katerokoli panogo industrije, moramo reči, da si Je znala ustvariti carinsko zaščito. Na primer omenimo le tovarne za blago, za obleke. Saj smo sa to za-Sčito. Toda ta zaščita dela draginjo kmetu in vsem delovnim slojem. Zato Je pravično, ako ista zaščitena industrija pripomore k večji kupni mo či ravno delovnim slojem! In to doseže s tem, ako pripomore ustvarjati v samoupravah!«
»Danes si pa zelo učen«, je d. Saljivec. »Povej to bolj po domače!«
»Naj ti bo«, je dejal gospodar. »Saj ta boj ni nič novega, le včasih bolj izbruhne kakor sicer.«
»Kakor Etna«, ga je prekinil ša-ljivec.
»Iz teh rimskih krajev ti lahko povem zgodbo, ki kaže na tak boj. Tudi v Rimu so se nekoč stanovi strašno spoprijeli med seboj. Šli so celo narazen stanovat. Tedaj jim je pameten mož povedal to-le priliko: Nekoč so se uprli posamezni udi telesa proli želodcu, češ, ta samo leži si di
V NAŠI DRŽAVI.
Zcper praznovanje 1. decembra sta
se oglasila Maček in Pribičevič, vsak po svojq in drugače. Maček 1. decem bra sploh ne priznava, Pribičevič ga mora priznati, ker je ravno on tedaj vodil Narodno veče v Zagrebu. Toda on svetuje, da se ne praznuje, vendar pri tem povdarja, da naj se posamezniki in tudi društva prostovoljno udeleže proslave, če že hočejo. To je bolj slab bojkot.
Nova vlada takoj po 1. drcembru, tako trdijo sedaj zopet nekateri ra-dičevski listi. Kaj je na stvari? Naša vlada je pripravljena takoj odstopiti, ako je mogoče postaviti novo, v katero bi šli tudi Hrvatje. Dokler pa Hrvatje stoje na takem stališču, da se sploh ne pogajajo, pa se vlada ne bo umaknila — generalu, kakor sedaj zopet zahteva Pribičevič. Na Vegovo zahtevo se ne bo nihče c 1.
Invalidom bo naša vlada i: h'.a vse zaostanke. Eden najhujši k dolgov, ki so jih zadnja leta napravile razne vlade, je gotovo dolg invalidom, katerim niso vlade izplačevale invalidnine po zakonu. Teh zaostankov se je nabralo do 80 milijonov dinarjev. Naša vlada je hotela to stvar takoj urediti, toda blagajne so bile prazne, ko je nastopil vlado g. dr. Korošec. Njegova prva skrb je bila, da se invalidom izplača te zaostanke. In sedaj se bo iz švedskega posojila res izplačala svota 80 milijonov Din invalidom. Zelo prav bi bilo, da se to zgodi pred božičem.
Vladina večina trdna, opozicija se krha! Kljub raznemu trenju v radikalni stranki je vladina večina trdna. Ni pa tako opozicija. Ta ima tež-
telesa, prebavlja in nič ne dela, mi drugi pa moiamo tako delati in se gibati! Uprimo se mu! In res so se uprli. Želodec ni več dobival hrane. In drugi udje so kmalu spoznali svojo usodno zmoto. Noge so opešale, roke so omahnile, glava je bolela. In tedaj so prenehali udje s svojim bojem in se poravnali z želodcem ter mu zopet dovajali hrane, on pa je nadalje krepil celo telo in vse udi;!«
»To so pa menda že razumeli«, je dejal šaljivec.
»To naj razumejo tudi naši, ki se ! upirajo temu, češ, da oblastna skupščina ščiti samo kmeta. Njemu, ki krepi vse druge stanove, ki jim dovaja živeža, njemu, ki peša, je treba prve pomoči. Te pomoči bodo posred no deležni vsi stanovi. SLS ni in ne bo hujskala stanu proti stanu, niti izkoriščala enega stanu, da bi s tem pomagala drugemu. Pač pa hoče slogo med stanovi, vzajemno oporo ene ga in drugega in to po položaju, v kakršnem se kdo nahaja. Zato so o-čitki izkoriščanja krivični!«
»Jaz bi se pa kar dal izkoriščati, če bi imel takole eno veliko tovarno«, je končal šaljivec.
ke boje med seboj. Zagrebški listi se že grizejo med sabo kot stekli psi. Posamezni gospodje že kar spodnašajo drug drugega. O nekaterih pa se celo sliši, da pojdejo kar na svojo roko v Beograd. Med temi, ki bi radi v Beograd, je tudi eden slovenskih radičevcev in sicer poslanec Urek, ki je baje rekel, da je poslanec zato, da dela, in ne, da je doma. Nekateri srbski listi celo pišejo, da bo Urek prestopil v SLS, ker ne odobrava sedanje radičevsko demokratske politike.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Bode v Bolgariji državljanska vojna? Poročila, ki prihajajo iz Bolgarije, ne prinašajo ničesar veselega. Pokolj med obema skupinama ma-kedonstvujočih je zavzel tak razr mah, da so v posameznih okrajih že prave vojne. Vlada seveda tega ne more dalje mirno gledati in bo posegla po orožju. S tem pa otvori — domačo vojno. V vladi sami pa sta tudi vedno bolj vidni dve struii. Najost-rejše nastopa general Vlkov, ki so ga enkrat žeh oteli vreči iz vlade, pa ni šlo. Kredit je Bolgarska izgubila. Posojilo, ki je bilo določeno za izplačilo, je izostalo.
Na Romunske — volitve! Na Rumunskem je nt i Maniujeva vlada razpisala volitve, ki se bodo vršile svobodno in je vsako nasilje, podkupovanje itd. strogo prepovedano. Sedanja vlada bo dobila večino, to je naprej gotovo. Samo to ni gotovo, če bodo bogati graščaki pustili vladati potem tej stranki. Graščakom ob strani stoje namreč tudi generali.
Češka deli avtonomijo. Češka republika hoče ustreči zahtevam posameznih pokrajin in jim dati začetek avtonomije. Tako bo Češka razdeljena na štiri dežele: Češko, Moravsko, Slovaško in Podkarpatsko. Za začetek teh dežel se vršijo sedaj volitve.
Povdariti pa je treba, da je delokrog teh dežel zaenkrat še precej omejen, je manjši, kakor ga imajo sedanje oblastne skupščine v Jugoslaviji. Njih delokrog se ne bo naenkrat na veliko določil, ampak se bo stopnje-ma razširjal. Ta razširitev Češke bo zadovoljila vse pokrajine. To je delo češko-slovaške ljudske stranke, naše posestrime na Češkem.
Tudi drugod zdivjani parlamenti Nekateri tako radi povdarjajo, da je le Balkan tako balkanski, -ker se vča sih v parlamentu kaj zgodi, kar bi bilo bolje, da se ne bi zgodilo. Pa so na Angleškem, kjer so sicer ljudje mirne krvi, pretekli teden tudi imeli v irskem parlamentu spopad in je
Adveni.
Advent je čas hrepenenja. Kako hrepenijo v tem času otroci, da bi prišel kmalu božič, ko bodo stavili jaslice, gledali božično drevo, šli k polnočnici, poslušali veselja polne božične pesmi.
Ali živi to adventno pričakovanje tudi v tebi? Si misliš morebiti malo z nevoljo, morebiti s težko žalostjo: »Saj nisem več otrok.« Res, nisi več otrok, a adventno hrepenenje mora živeti v srcu vsakega kristjana. Sv. evangelij prve adventne nedelje govori o koncu sveta, o prihodu Kristusovem, o poslednji sodbi, o življenju, ki bo potem. In ko govori Kristus o tem, pristavlja: »Kedar pa se bo to začelo goditi, poglejte in povzdignite svoje glave, ker se bliža vaše odrešenje.« Kaj ne, čudno! Če človek misli, govori o teh stvareh, se boji, se trese pred njim. A Kristus pravi: »Ko se 'bo približalo to, povzdignite svoje glave, veselite se!« In čb prav premislimo, je ta poziv Kristusov čisto upravičen. Saj bo to vendar tisti srečen trenutek, ko bo obrisal Bog solze iz naših oči, in ne bo več smrti, tudi ne več žalovanja, ne vpitja, ne bolečine, ko bo vse to minilo. Bo to oni trenutek, ko se človek kakor otrok svojega očeta oklene Boga, se zazre v njegov neskončno lepi obraz in začne vživati neizrekljivo srečo. To je presrečen cilj, ki ga je odločil Bog našemu zemeljskemu potovanju, našim težavam in bridkostim, našim bojem in vročim vojskam. In sedaj v adventu naj bi se zamislili v ta svoj cilj, naj bi se naša srca razveselila ob njem, zahre penela po njem!
O prvih kristjanih vemo, s kakim • odprtim srcem so poslušali te evan-geljske besede: »Povzdignite svoje glave, ker bliža se vaše odrešenje«, s kako tolažbo in veseljem so mislili na nje, kako so hrepeneli, da bi vendar kmalu prišlo. To mišljenje in hrepenenje tako lepo izražajo besede, ki jih je pisal sv. Pavel kristjanom v Filipih: »Naše življenje pa je v nebesih, odkoder tudi Zveličarja i pričakujemo, našega Gospoda Jezu- ; sa Kristusa.« Morda vsega, tega ne
skupščinska policija od sej izključene poslance ven nosila.
Fašizem divja s sekiro. Znamenje fašizma je snop palic in sekira v snop zasajena. To znamenje je pravilno, kajti fašizem bije naše ljudi v Italiji s celo vrsto raznih šib preganjanja in divja nad njimi s svojo sekiro. Naš list »Goriška Straža« nam je ustavil, urednika Kemperla je dal zapreti in našega poslanca Besednjaka pa je dal pod tako nadzorstvo, da ne more z nikomur govoriti in se sestati. Kako dolgo naj še bo trpljenje naših on kraj meje. Evropa se je včasih škan-dalizirala nad ravnanjem divjih narodov, kako da se nad fašizmom ne zgraža?
moreš prav umeti? Glej, oni so pač tako trdno verovali v to srečo, ki
j nam je obljubljena od Kristusa, oni so se v tej veri radi te sreče odpovedali razkošnemu uživanju, so se odpovedali grehu in strastem, zato so tako hrepeneli po tej sreči, so se je tako veselili, ker so jo smeli gotovo pričakovati. Njim so pač veljale besede: »Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo; blagor žalostnim, ker bodo oveseljeni, blagor njim, ki so čistega srca, ker bodo Boga gledali.« Tega »blagor«, ki jim je veljal, so se veselili, hrepeneli so, da bi se kmalu izpolnil nad njimi. Njihovo življenje je bilo veliko adventno hrepenenje.
In če ti pri misli na večnost ne čutiš veselja jn hrepenenja, če pri tej misli postajaš nemiren, otožen, če si jo izbiješ najrajši iz glave, ali ni to radi tega, ker si se preveč vmis-lil in vživel samo v ta svet, ker si se zakopal morda celo v grehe in strasti? Sv. pismo pravi, da je takim smisel na večnost tako silno bridka. Če bi bilo tako, potem ti pač zelo, zelo velja adventni klič sv. Cerkve: »Bratje, ura je, ko naj vstanemo iz spanja.« Vsako leto slišiš ta klic, Bog ve, koliko in kolikokrat ti je že donel, a ti se nisi zmenil za njega, si mislil, da tebi ta klic nima povedati ničesar, da tebi ne velja. Pa povej si enkrat čisto resno, ali si upaš mirno, da, z veseljem misliti na večnost? Če ne, je to gotovo znamenje, kako ti velja adventni klic: »Čas je, da vstanemo iz spanja.« Čas je, da vsta-neš iz prevelike navezanosti na zemeljsko. Nihče ti ne prepoveduj«, da ne smeš biti skrben in marljiv gospodar, da ti ni treba skrbeti za tvojo družino, a edino ti to ne sme biti, tvoj malik to ne sme postati. Čas je, da vstaneš enkrat iz svojih strasti in slabih navad, čas je, da vstaneš iz svoje mlačnostL
Da, vstani sedaj v adventu, dvigni se s svojim življenjem k Bogu, potem se bodeš tudi lahko sprjaznil z mislijo na večnost, potem bo tvoje srce zaslutilo nekaj adventnega hrepenenja, a zaslutilo tudi nekaj božične sreče.
#
, Mehika. Kakor znano, je bil dne 7.
I julija t. 1. umorjen novoizvoljeni ;
i predsednik mehikanski Obregon.
Morilca so dobili in zaprli, poleg njega pa tudi redovnico sestro Koncep-cion, o kateri so trdili, da je morilca napeljala k umoru. Pretekle dni se je vršila sodnijska"obravnava zoper oba. Toral je svoj zločin priznal in je bil obsojen k smrti. O redovnici Koncepcion pa so izpovedali morilec sam in vse druge priče, da je na u-moru popolnoma neprizadeta in nedolžna. Edino, kar se ji more očitati, je to, da se je nekoč pri nekem razgovoru z morilcem Toralom izrazila, da v Mehiki pač ne bo tako dolgo mirno, dokler bo Kaljes živ. A morilec sam je izjavil, da te besede redov niče niso najmanj vplivale na njega, da bi izvršil svoj zločin. A kljub temu so porotniki pod vplivom ulice redovnico proglasili krivim in je bila obsojna na 20 let ječe, na največjo kazen, ki je po mehikanskih postavah za žensko mogoča. Dejanje, ki ga je izvršil Toral, je na vsak način zločin in vse obsodbe vredno, ravno-tako pa je vse obsodbe vredno, če nasprotniki vere in Cerkve z vso pre drznostjo trdijo, da je bil ta zločin izvršen pod vplivom katoliške redov niče. Se pač ravnajo po načelu: »Le obrekuj, le laži, nekaj vedno ostane!
Novodobni Vincencij Pavalski. Kako vera Kristusova, če ji človek v resnici odpre svoje srce, še tudi danes rodi prelepe sadove, kaže sledeče: Na Kitajskem živi izpreobrnjenec Loh Pa Hong. Je zelo bogat, a vse svoje premoženje uporablja za to, da izvršuje dela krščanskega usmiljenja. Do sedaj je sezidal dve bolnici, v katerih ima zavetje in postrežbo 1500 zapuščenih starcev. Da bi lažje več dobrega storil, je ustanovil posebno društvo mož, ki ima nalogo, izvrševati vsa dela krščanskega usmiljenja. Vsako nedeljo po sv. maši obiščejo udje tega društva vsa bližnja sela, poučujejo ljudi v krščanskem nauku, obiščejo bolnike in jetnike v ječah. Posebno skrb obrača Loh Pa Hong na smrt obsojenim. Te skušajo on in njegovi tovariši pridobiti za krščansko vero in jih pred smrtjo krstiti. Tako se jim je posrečilo krstiti že 13.000 poganov, letošnje leto med drugim tudi 33 takih, ki so bili obsojeni na smrt.
Kaj pomeni dobra mati? Pred župnika stopi fantek s prošnjo: »Gos* pod, ko bi mi pomagali, da bi šel študirat za duhovnika.« Duhovnik malo pomisli: »Nadarjen, marljiv, nepo kvarjen, a zraven kakor živo srebro, poleg pri vsaki hudomušnosti.« Naposled pa vendar reče: »No, dobro, pa naj bo.« Fant odbrzi ves srečen domov, kmalu ve vsa vas, da bo »gospod«. Ljudje majajo z glavo, najbolj pa še gospod učitelj, češ, to živo srebro — pa duhovnik! Tečejo leta, nemirni hudomušnež poje novo mašo in sedaj je duhovnik, ki izvrstno deluje v svojem velikem poklicu. Pri neki priliki, ko so govorili o tem odličnem duhovniku, je učitelj vprašal župnika, kaj ga je nagnilo, da se je potegnil za fanta. Župnik je odgovoril: »Ker je imel tako dobro mater.«
Vsakemu naročniku in prijatelju „Slov. Gospodarja"!
Nikar ne misli, da letos še res nič nismo storili za »Slov. Gospodarja«! Prosili smo pismeno posamezne znane nam agitatorje, prosili naše politične, gospodarske, cerkvene organizacije, da naj posebno v tiskovnem tednu izvršijo agitacijo za »Slov. Gospodarja«! Nekateri so izvršili to prav vzorno, drugi tako, tako, tretji nič, kakor pač kdo uvi-deva važnost in pomen katoliškega tiska. Zahvaljujemo se pa sedaj javno vsem in bomo izvršili, kar smo obljubili.
Danes se javno obračamo na vas, na-|i naročniki in prijatelji. V tej številki, In v vsaki do Božiča, bo »Naročilni list« Ea »Slov. Gospodarja«. Ni velika naša prošnja in ne bo vam je težko izvršiti.
Samo enega novega naročnika naj nam vsak sedanji naročnik pridobi! — Tega mi ne moremo verjeti, da si ti ne bi upal pridobiti niti enega, ki bi plačal 9 Din za četrtleta, 16 Din za pol leta lili 32 Din za celo leto »SL/. Gospodarja«! Nič več ne prosimo, vsak samo enega novega naročnika pridobi!
V današnji številki dobite zato vsi naročniki položnico. Če je ne potrebujete zase, je uporabite za to, da pošljete naročnino za vsakega novega naročnika.
Letos smo morali pri »Slov, Gospodarju« nabaviti nov tiskarski stroj, ker |e stari opešal. Ta novi rotacijski stroj te vrši svoj posel. V načrtu imamo še nekaj drugega: Zboljšati tudi list sam, mu dajati med letom razne priloge v večji meri kot dosedaj. Toda vse to nam bo mogoče le, ako tudi naročniki in prijatelji »Slovenskega Gospodarja« storite svoje. Ustrezite samo s tem, da vsak dosedanji zvesti naročnik pridobi iamo enega novega, pa boste pripomogli, da se uresniči naš načrt!
Kaj povejte novim naročnikom!
Povejte jim predvsem, da dandanes fclovek ne more biti brez našega časopisa, kakor ne more biti brez hrane in pijače. — Povejte jim, da za naše kraje najboljši in najcenejši tednik je »Slovenski Gospodar«, ki stane celoletno 32 Din, polletno 16 Din ir. četrtletno 9 Din. — Povejte jim, da kdor ga zdaj V decembru naroči, se mu ves ta mesec iastonj pošilja. — Povejte jim, da bo v decemberskih številkah mnogo prilog, #lik, božična priloga in ličen koledar. —
Povejte jim, da je v »Slov, Gospodarju« naročilni list za njega, da ga boste kar napisali, pa je!
Naročniki in prijatelji, storite nam to ljubav! Vsako samo enega novega, pa vsak!
Položnice smo danes priložili in sicer vsem, tudi onim, ki so že plačali. Zakaj? Prosimo, berite posebno za-glavje »Vsakemu naročniku«.
Poročila SLS.
VSEM KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM SLS!
Občni zbori krajevnih organizacij SLS za leto 1929 so določeni in naj se vršijo
v nedeljo, dne 16. decembra 1928,
oziroma če ta dan ni mogoče,
v nedeljo, dne 23. decembra 1928. Natančnejša navodila bodo vsebovale posebne okrožnice, ki jih pošljemo vsem krajevnim organizacijam
Tajništvo SLS v Mariboru.
Shoda SLS se bosta vršila v nedeljo, dne 2. decembra in sicer po prvem sv. opravilu na Dolu pri Hrastniku, po poznem pa pri Sv. Jederti nad Laškim. Na shodu govorjo oblastni poslanci in drugi govorniki. — V nedeljo, dne 9. decembra, po prvem sv. opravilu se bo vršil shod SLS v Trbovljah. Na shodu govorij poslanci in drugi govorniki.
Slomškova sirotišnica v Slovenski Bistrici. »Ljubi moji otročiči, vaša sestrica naj bom! Nimam ateja in ne mame in ne vem, kje dom je moj.« Tako je pel naš veliki Slomšek, ko je gledal bedo nešteto zapuščenih sirot. Kako bi tožil šele, ko bi videl, kako je povečala kruta svetovna vojna to žalostno število. Gotovo je skrb za te obžalovanja vredne revčke, ki so često izpostavljeni duševni in telesni pogubi, ena izmed najplemeni-tejših dobrih del. Ker pa do sedaj obstoječa zavetišča ne zadoščajo, se na merava graditi v Slov. Bistrici nova Slomškova sirotišnica, kjer se bodo otroci preskrbeli z vsem potrebnim. Radi pomanjkanja denarnih sred-
Družinska pratika
za leto 1929
je izšla in se dobiva po vseh knjigarnah in trgovinah po celi Sloveniji v izredno lepi opremi in z zelo bogato vsebino. Cena komadu Din 5.— brez poftnine.
Zahtevajte povsod le to edino našo „Družinsko pratiho".
stev se priredi loterija, koje čisti dobiček je namenjen gradbi te stavbe. Zaupno trkamo na usmiljena srca, ker vemo, da böte rade volje podpirali to podjetje s tem, da böte pridno kupovali srečke. — Sv. Peter, dne 21. novembra 1928. Šolske sestre v, Sv. Petru pri Mariboru.
Mariborska porota. Za zimsko porotno zasedanje v Mariboru so razpisani sledeči slučaji: dne 10. decembra proti Rihardu Šobi radi umora, Ivanu Štrafeli radi uboja, Jos. Strm-šeku radi uboja; dne 11. decembra proti Mihaelu Novaku radi tatvine, proti Francu Krušniku radi uboja, Ani Brumnovi radi požiga; dne 12. decembra proti Štefanu in Neži Hor-vatovi radi požiga ter Marku Weiss radi poneverbe.
Požar v grabi pri Kammci. V petek, dne 23. novembra in sicer v noči je izbruhnil nenadoma požar na posestvu mariborskega posestnika in lesnega trgovca Josipa Felberja v ta-kozvani Kamniški grabi. Zgorel je del senika in strehe. Škoda znaša 4 tisoč Din. Le požrtvovalni pomoči mariborske in kamniške požarne brambe se je zahvaliti, da je bil požar omejen, ker sicer bi bil upepelil vsa poslopja. Požari v Kamniški grabi se zadnji čas zopet ponavljajo in radi tega vsi upravičeno sumijo, da podtika ogenj zlobna roka.
Prvo smukanje v letošnji zimi na Pohorju. Zadnjo deževno in precej hladno soboto je padlo po višjih pohorskih hribih 30 cm na debelo snega. Snežna odeja je bila tako ugodna, da so se lahko izletniki k Ruški koči v nedeljo, dne 25. novembra — smukali. Nedeljsko smukanje je bilo po pohorskih hribih v letošnjem zim skem času prvo.
BIVŠI UREDNIK MARIBORSKEGA LISTA »STRAŽA« OD FAŠISTOV ARETIRAN!
Čitateljem in naročnikom nekdanjega mariborskega lista »Straža« je gotovo še v živem spominu njegov predvojni urednik Polde Kemperle. V težkem medvojnem času je vodil znano čevljarsko zadrugo iz Mirne na Goriškem, ki se je bila preselila med vojno v Mozirje. Po sklenjenem miru se je preselil Kemperle. v svojo domovino, kjer je prevzel kot iskren rodoljub uredništvo krščanskega lista »Goriška Straža«. Že v zadnji šte vilki »Gospodarja« smo poročali, da so italijanski fašisti zatrli ta zadnji slovenski list na Goriškem in vtaknili tudi njegovega po celem Slovenskem Štajerskem znanega urednika Kemperla brez vsakega najmanjšega vzroka pod ključ. Aretacija gospoda Kemperla se je doigrala po poročilih italijanskega časopisja tako-le: V pondeljek, dne 19. novembra, so pri, jatelji iz Bovca povabili urednika u-stavljene »Goriške Straže« gospoda Leopolda Kemperla v avtomobil, da se z njimi pelje na sprehod. Avtomobilu je sledila politična policija goriških fašistov. Pri Sv. Luciji je družba pustila avto v neki gostilni in šla obiskat znance. Fašisti so med tem obstopili avtomobil in čakali, da se
■ kiSk ■ <
* i
družba vrne. Ko se je gospod Kem-perle vrnil, so ga takoj aretirali, češ, da se nahaja v avtomobilu 12.000 pa-tron.
Ta poročila fašističnega tiska v celoti potrjujejo, da je zadeva vprizor-jena po navodilih iz Rima in da so patroni podtaknjeni, da bi se proti časnikarju Kemperlu moglo postopati.
Radi podtaknjenih patronov se bo moral neustrašeni rodoljub Kemper-le zagovarjati pred izrednim sodiščem v Rimu, ki bo sodilo to zadnjo slovensko časnikarsko žrtev fašističnega nasilja po zakonu o zaščiti države.
Uboj. V nedeljo, dne 25. t. m., se je zgodil v Zgornji Pristavi -fara Sv.Vid pri Ptuju) žalosten dogodek. Med mirne fante, ki so se pri kozarcu vina dobro imeli, je pridivjal znani raz grajač Alojzij Sirovnik in najpoprej krčmarju grozil z velikim kuhinjskim nožem. Nato je planil v sobo med goste in nož zasadil v srce dobremu fantu Mihu Maleku iz Lanco-ve vasi. Fant je bil pri priči mrtev, saj je divjak prerezal srčno žilo in v srce napravil cel centimeter široko rano. Širovnika so orožniki odpeljali v zapor. Vsa okolica žaluje za dobrim fantom in se zgraža nad divjim zločinom. Kdo je tega zločina v prvi vrsti kriv? Preveč gostiln, preveč pijače, preveč veselic. Gostilne ne poznajo nobene policijske ure, tako da v naši okolici cele noči divjajo pijani mladeniči in kretijo trudnemu kmetu zaželjeni počitek. Najhuje je pa ob nedeljah; ni veliko manjkalo, da tudi v Šv. Vidu ni prišllo do poboja to nedeljo. Fantje, iztreznite se! Dobri Miha, počivaj v miru!
Cerkveni rop. V tabernakelj žup-njske cerkve na Teharjih je vlomil doslej neznani cerkveni ropar in odnesel dragocenejše dele monštrance in en ciborij.
Težka avtomobilska nesreča. Tovarnar usnja v Slovenjgradcu Štefan Savec in. njegova žena sta se peljala v pondeljek, dne 26. t. m., v Guštanj na sejem. Na avtomobilu sta imela usnje in je šofiral gospod Savec sam. Iz nepojasnjenega vzroka se je avtomobil prevrnil in oba smrtno nevarno poškodoval.
Sreča v nesreči. V torek, dne 20. t. m., zvečer se je vračala sodna komisija z avtomobilom g.Viranta s službenega ogleda v Celje. Avtomobil, ki ga je vodil gospod Virant sam, je zadel pri Petrovčah v tovorni vlak, ker se na železniškem prehodu ne nahaja nobena zapornica. Sreča v nesreči je bila, da se vlak ni premikal, ker bi se v tem primeru avtomobil popolnoma razbil in bi nesreča najbrže ne končala brez smrtnih žrtev.
Smrtna nesreča trboveljskega rudarja. V noči od petka, 23. nov., na soboto, dne 24. novembra, je smrtno ponesrečil trboveljski rudar Jožef Kolarič, ki je bil zaposlen pri premogovniku že 30 let. Nesreča se je zgodila na dnevnem kopu Dobrna^ kjer odstranjujejo vrhno plast zemlje, da bodo prišli do premoga. Na enem od hfumriftv ia hil zanosi en stroinik Jo-
žef Kolarič. V noči od petka na soboto, ko je Kolarič imel delo, se jo naenkrat vsula nanj ogromna plast zemlje, pomešana s kamenjem. Kolarič se je hotel še pravočasno umakniti z bagerjem, vendar pa je bilo že prepozno. Skočil je pod steno, katero pa je plaz prebil, ter med vozilne železne droge. Popolnoma zgnečenega so ga prepeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, toda tam je zdravnik za-mogel ugotoviti le smrt. Pokojni Kolarič zapušča ženo s štirimi, že deloma preskrbljenimi otroci.
Za en tir pojačena proga Zidani-most—Zagreb. Začetkom decembra bodo začeli graditi na progi Zidani-most—Zagreb še en tir poleg starega. Kmalu bomo imeli od Maribora do Beograda dvotirno železnico. — Zgraditev dvojnega tira po Sloveniji je zasluga Jugoslovanskega kluba in naše SLS.
PJe puščajte oirok samih! Iz Prek-murja nam poročajo ta-le pretresljiv slučaj: V Selu so se igračkali otroci s sežiganjem suhega dračja in vese-ljačili krog ognja. Ko je dogorel plamen so ostavili deca gorečo žerjavico in se odpravili vsak na svoj dom. Samevajoči žerjavici se je približala komaj triletna hčerkica nekega posestnika. Otrok je začel pobrskavati po žerjavici in pri tem nevarnem poslu se mu je vnela obleka. Naenkrat je bilo sirotle v plamenih in začelo vpiti na pomoč. Klicev ni slišal nik-do in dekletce je vzplamtelo v živo bakljo. Vsa opečena je padla v omed-levico in se zgrudila. Našli so otroka v groznih opeklinah, za katerimi je izdahnil dva dni po nesreči.
Smrtna žrtev našega vojnega letal stva. V Mostarju se je v četrtek, dne 22. novembra, pripetila letalska nesreča. Gledalci so opazili, kako se letalo v zraku prekucuje in ugotovili, da se je pokvaril motor in da se pilot trudi, da ne bi letalo padlo na mesto. Letalo je pričelo padati v smrtonosnih kolobarjih. Ljudje so bežali z ulic in se skrivali, vedoč„ da bi letalo lahko koga ubilo. Kljub vsemu pa je mogel pilot še nekoliko obvladati letalo in se mu je končno posrečilo pri stati zunaj mesta na nekem športnem igrišču. Tu se je letalo razbilo. Izpod letala so potegnili narednika-pilota Rado Dejanoviča, ki je dobil hude notranje poškodbe. Poleg njega je ležal nezavesten njegov spremljevalec Vasa Avdanovič, ki*se je pa kmalu osvestil.
Umrla — predno je dosegla leto — 100. V Bački v vasi Žabalj je umrla starka Rozalija Haršany, ki je bila stara 99 let. Rajna je umrla kot vdova vaškega pastirja, je imela 13 o-
trok, od katerih je ostala pri življc nju le še 601etna hčerka Mara.
Velika železniška nesreča. Na če-
hoslovaški železniški progi Praga— Znojm je trčil v četrtek, dne 22. nov. na postaji Linburg brzovlak ob tovornega. Obe lokomotivi in več vagonov brzovlaka je bilo močno poškodovanih. Železniška nesreča je zahte vala: 3 mrtve, 8 težko in 20 lažje ranjenih oseb.
Telefonska zveza med Čehoslova-ško in Ameriko. Novo telefonsko zve zo med Prago in New-Yorkom so o-tvorili v soboto, dne 24. nov.
Svetovne vremenske nesreče. Iz Čikage v Združenih državah Severne Amerike poročajo, da je ogromna reka Mississippi narasla in poplavila neizmerne obsege najbolj rodovitne zemlje. Škodo vsled poplave, ki je zahtevala, 18 smrtnih človeških žrtev, cenijo na 50 milijonov dolarjev. — V soboto, dne 24. novembra, je raz sajal nad Angleško zopet silovit vihar z neurjem. V razburkanem morskem valovju je utonilo več manjših ladij, večje so morale ostati na odprtem morju, ker niso mogle pristati v pristaniščih radi silovitosti viharja. — Istočasno kakor na Angleškem je divjal vihar tudi nad Severnim morjem in po Atlantskem oceanu. V znani nemški luki Hamburg pogrešajo 10 ribiških bark in 22 oseb. Na znanih Filipinskih otokih je uničil vihar v soboto več hiš.
Redka pokorščina. Dne 25. nov. je ponesrečil v Severnem morju Šved ski parnik »Gora«. Na obupne klice potapljajoče se ladje je prihitel ponesrečenim na pomoč holandski rešilni čoln. Kapitan valovom prepuščene ladje ni hotel v rešilni čoln in je prepovedal moštvu in ladijski posadki, da bi si otela življenje. Vsi pomorščaki so se pokorili zapovedi kapitana, le eden od matrozov je skočil v čoln in se rešil s potniki, kapitan in ostalo moštvo je utonilo z ladjo.
Kolumbova ladja. V prvih dneh prihodnjega leta spustijo v Cadixu na Španskem v morje karavelo (br-zojadrnico), ki bo zgrajena natančno po Kolumbovi karaveli »Santa Ma-ria«, s katero je leta 1492 odkril Ame riko. Ladja bo natančno tako velilia ter bo imela enake vrvi in jadra. Število in razvrstitev posadke, njena ob orožba in obleka bo enaka kakor na Kolumbovi jadrnici. Na krovu se bo vršil slavnosten obed španskemu kralju na čast; v ta namen izdelujejo sedaj zgodovinsko namizno posod-je in orodje. Pri ladijskih manevrih bodo uporabljali srednjeveško poveljevanje. Kralja bodo sprejeli po zgo-
Rusko - turška vojska
in vsa njena grozota se zrcali v lepem romanu, ki obsega tri skupaj
vezane knjige:
„SNUBITEV KNEZA ŠAMILA".
Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane 32 Din. vez. 42 Din*
i<>vinskih običajih. Karavela je namenjena za razstavo v Sevilli.
Žival, ki je tehtala 10.360 kg. Amerik anski raziskovalec Andrews je izsledil v azijski puščavi Gobi okostje jgromnega sesalca. Kakor kažejo ko ¿ti, je bila bogzna kedaj živeča žival dolga 7 in pol m, 5.20 m visoka in le amo vrat je bil ražpotegnjen na dol ino 3.60 m. Živalski orjak je moral htati 10 tisoč kg.
'BWgBFjar ■■	n i
JASLICE
no Din 3, 5, 5.50, 6.70, 8- 17, 18, 21, 30, j ¡¿5, 45, Si, i? papirja, zelo okusno iz- j delane! Velike lesene, umetniško rez j barsko delo, po 2940 in 40G0 Din dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Edor le more, naj si osebno ogleda našo zalogo v Mariboru in bo videl, da tako poceni in lepih jaslic ne dobi nikjer drugod.
Prosvetna zveza v Mariboru naznanja vsem društvom, da se vrši dne 30. t. m. po občnem zboru od pol gretje ure naprej v bančni dvorani radio tečaj, na katerem se bo predajalo o radio-vedi in tehniki radio-aparatov in se bo tudi lahko poslušalo razne oddajne postaje. — Zvečer ob 8. uri se vrši v bančni dvorani v čast vsem udeležencem slavlja 10-letnic družabni pozdravni večer. — Dne 1. decembra se naj zberejo vsa društva najpozneje do pol 10. ure na Slomškovem trgu na prostoru med stolnico in škofijsko palačo. Vsako društvo, odnosno zveza, naj ima svojega reditelja in vsi ti prejmejo od glavnega reditelja za razvrstitev in obhod potrebna navodila. Sestanek rediteljev ob četrt na deset pred glavnim vhodom v stolnico.
Studenci pri Maribora. Ljudski oder vpri-zori dne 1. decembra v gledališki dvorani Gačnik v Studencih Ivan Cankarjevo igro: »Hlapec Jenrej in njegova pravica.« Začetek točno ob pol 8. uri zvečer, konec ob pol desetih.
Mežiška dolina. Orlovska mladina v Črni uljudno vabi na proslavo desetletnice uje-dinjenja naroda, združeno s proslavo Marijinega praznika na dan 8. decembra popoldne. Bog živi!
SCleini jubilej Mariianske kongre-gacije pri oo. minoritih v Ptuju. Ob 301etnem jubileju, ki ga slavi dne 8. decembra dekliška Marijina družba v Ptuju, bo sledeči spored: Pred praznikom tridnevne duhovne vaje, vodil jih bo p.Krizostom Sekovanič. Na praznik Brezmadežne ob 6. uri zjutraj skupno sv. obhajilo in sklepni ?ovor. Ob pol deseti uri slovesen vhod v cerkev, nato slavnostni govor In blagoslovitev nove zastave, slovesna sv. maša. Popoldne ob dveh popoldanska pobožnost, nato pa slavnostna akademija v mestnem gledališču. Akademijo bodo posebno poživljale pestre žive slike iz Marijinega življenja. Načrt nove zastave je izdelala gospa H. Vurnikova iz Ljubljane, a izpeljava je delo čč. šolskih
sester v Mariboru. Zastava bo nekaj posebnega, čisto novega in okusnega, nekaj prav dekliškega. Isti dan bo blagoslovljena tudi nova slika Brezmadežne na Marijinem oltarju. Je delo frančiškana-slikarja p. Blaža. Zbiranje gostov ob 9. «m dopoldne v društveni sobi. Zlasti okoliške družbe iskreno vabljene! Ljubo bi nam bilo, ako pridete z zastavami!
Sv. Lenart v Slov. gor. Kat. prosvetno društvo »Zarja« sklicuje svoj redni občni zbor dne 2. decembra v društvenem domu ob treh popoldne. Vsi člani in prijatelji dru štva uljudno vabljeni!
Sv. Benedikt v Slov. gor. Naša društva proslavijo v nedeljo, dne 2. decembra, pop. po večernicah v Društvenem domu desetlet nico ujedinjenja z izbranim sporedom.
Središče cb Dravi. Prihodnjo sredo, dne 5. decembra, ob šestih zvečer, se vrši v t.uk. Društvenem domu Miklavžev večer s pest, rim sporedom. Starši orlovskega naraščaja se vabijo, da prinesejo zavitke z navedbo imena za svoje malčke v sredo od 1. do 4. ure popoldan v Društveni dom. Tam se bodo sprejemala darila tudi za drugo »veliko in malo deco«. Na veselo svidenje! Bog živi!
Sv. Križ pri Ljutomeru. Bralno društvo priredi v nedeljo, dne 2. decembra, v Slomškovi dvorani igro s petjem v petih dejanjih »Ne pričaj po' krivem«. Začetek ob 3. uri popoldne. Vabimo domače in tuje na pretresljivo primicijo, s katero se ta igra konča!
Gonijigrsd. Na splošno željo ljudstva po novi tukajšnje Kat. prosvetno društvo igro »Tihotapec« na prvo adventno nedeljo, dne 2. decembra, ob pol treh popoldne v prostorih pred kaplani jo. K obilni udeležbi vabi: odbor.
Vojnik. Tukajšnji orlovski odsek proslavi s sodelovanjem cerkvenega pevskega zbora desetletnico ujednjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v posojilniški dvorani v nedeljo, dne 2. decembra, ob treh popoldne. Bog živi!
Sv. Jurij ob jwžm žel. Dne 5. decembra, ob 6. uri zvečer priredi Kat. prosvetno društvo Miklavžev večer v Kat. domu. Natančni spored je na vabilih. Pridite starši z o-troci, ne bom vam žal!
Januš Goleč:
Po keprlvtriški . . .
Naj govorijo ter pišejo hrvatski ■veljaki še toliko o demokraciji ter pravi ljubezni jn skrbi za dobrobit seljaštva, jaz na vse to nisem naletel niti danes. Še vedno so najprej grofje, baroni, graščaki, bogatini, iz-obražejistvo po stopnjah in potem — dolgo — dolgo nič in le ob kakih zborovanjih ter shodih pride na vrsto — seljaštvo!
Po zagorskih mestih, trgih in vaseh ne vidiš, da bi sedel kmet skupaj z gospodo. Gospoda se :-;abava in politizira; seljak posluša in je srečen, ako ga gospon proslavlja na skupščinah (zborovanjih).
Moram posebno povdariti, da je hrvatsko izobraženstvo izredno gostoljubno celo danes v dobi bojkota napram nam Slovencem. Vsikdar sem bil dobrodošel med njimi in vsak moj obisk je bila prilika, da smo se tak onak malo pozabavali.
Pred kosilom ali večerjo smo seve najprej politizirali in prerešetali —
dnevne vesti. Ti pomenki so bili dostojni, nikdar žaljivi glede slovenske politike — čisto drugače nego beleži razmerje med Hrvati in Slovenci opoziciionalno časopisje. Ali je bilo to obnašanje napram meni — odkrito, je druga stvar. Slišal nisem kake zbadljivke.
Po običajni politiki: jed, pijača ter veseli — vsakdanji pogovori.
Moji sosedje so vedno pozorno gledali na kuče domačega (hišnega gospodarja), mu mežikali in mu šepetali s pripombami: Po koprivniški..
Sem cam pol Hrvata, vendar prvič nisem znal, kaj znači ta: po koprivniški . . . Vem iz zemljepisja, da je Koprivnica živahno hrvatsko mesto, koprivniška nazdravica mi je bila španska vas.
Gospon kuče domači se je dvignil, obrisal dostojanstveno, ošvignil s po gledom celo mešano družbo, obstal z očmi na meni ter začel:
»Jaz kot kuče domači imam danes izredno čast, da smem kot prvi pozdraviti v tem divnem, lepem kraju čislanega gosta iz sosedne — bratske nam Slovenije. Vidimo ga prvič v naši veseli sredini, že je osvojil srca nas vseh po svojem srcu in zunanjosti. Ne bom meril vpričo Vas glo-bočine njegove ljubezni do nas, ne povzdigoval njegovih vsem vidnih telesnih kreposti, ampak dvigam f.o čašo in mu izkažem kot kuče domači največjo čast, da ga pozdravim po koprivniški z gospico Zdravkico! Neka ga poživi veliki jugoslovanski bože!«
Vstal sem na to zdravico, izpil, ker mi je pošepnil prijatelj in obtičal nemo liki štor v koreninah radi nepo-znatega koprivniškega običaja. Pomagala mi je Zdravka iz zadrege, se mi približala in se še nisem prav zavedel, že sem bil objet ter poljub-ljen! To je torej Koprivnica — prijateljski objem in poljub! Sem se o-srčil, toliko sem že poznal zagorske običaje, da sem se zahvalil za divno napitnico kuče domačemu in nazdra vil tudi njemu po koprivniški s pre-divno Verico.
Vrata rajske Koprivnice so bila s tema dvema pozdravoma odprta na stežaj. Gostje so se dvigali eden za drugim, si kadili v najbolj divnih na pitnicah in jih pečatili s koprivniš-kim pozdravom, kojega je poživljal ter blagoslavljal veliki jugoslovanski bože.
Ko je objela Koprivnica po vrsti vse moške ter ženske in je držal veliki jugoslovanski bože razprostrte peruti nad vsemi, je predlagal kuče domači koprivniško himno:
Vužgi, vužgi,	•
vrag te skelio, kaj sem si ti jaz zamerio, nikome lepše kak je nam, samo, da je sečke (rezi: slame ter krme) kebilam (kobilam)!
Cela koprivniška se ponovi še enkrat od kraja med udarom z nogami in tleskom z rokami:
Ko smo navdušeno odpeli, smo izpraznili vsak svojo čašo Sledile so še med poživom velikffa jugoslo-
vanskega bože bratovščine, dokler tiismo bili vsi — ti!
Koprivnici in pobratimiji je sledila pred črno kavo še enkrat politika. Edravice so razgrele duhove in pred črno kavo je že zastopal vsak svoje fetališče. Črnokavnih političnih raz-ovorov se nisem hotel več udeleže-ati, da ne bi prekršil gostoljubnosti, sem pel rajši slavo hrvatskemu Ženstvu.
Po vseh koprivnicah, kar sem jih ioživel v najnovejšem času med brati Hrvati, smo se razšli vsikdar v največji bratski slogi in v trdni za vesti, koliko smo storili za mili nam narod in domovino, koja nam naj poživi veliki jugoslovanski bože!
Hriberski.
Orad „Dokstein".
Omenjeni grad je nekdaj stal pri Dravogradu, nadloga in šiba obsežnega področja, ki je segalo tudi še v pohorske hribe.
Pod pritiskom raznih graščakov, zlasti zadnjega Kometarja, so kmetje veliko trpeli. Stiskali so jih z desetino, tlačili so jih z roboto. Ne glede na težek položaj, v katerem so kmetje obupovali, kadar so se letine izjalovile, so ti mogotci ostali pri iz-tirjanju neizprosni in kruti. Grajski hlapci so jim izpred nosa iztrgali neusmiljeno borne pridelke, kmet siromak se ni imel kam pritožiti. Če se je količkaj upiral, je bil tepen ali pa vržen v podzemeljsko ječo. Prav izrecno hudo so postopali takrat s fanti, ki so jih takrat še lovili v vojake; takrat vojaščina še ni bila vsesplošna dolžnost. Zato so mračne pohorske šume dajale za nabor zrelim fantom kolikor toliko zavetje, kamor so ubežati pred vojaško suknjo. Nekaterim se je res posrečilo jo unesti, toda večinoma so jih prej ali slej polovili nalašč zato plačani grajski podrepniki.
Na posebnem zloglasu med tukajšnjim narodom je bil neki Kašner iz Vuzenice in njemu zvesti sodrug Poltnik. Gorje uskoku, ki sta ga u-jela. Slišal sem od starih ljudi, da je bil na »Dokšteinu« privezan k stehru in tepen kakor pes, nato pa hajdi k regimentu v Celje ali Maribor, ne da bi se smel doma posloviti.
To batinanje in kruto postopanje je še bolj podžigalo fante k pobegu. Strahu iim je dodajalo še dejstvo, da se pri vojakih ž njimi nič boljše ravmalo ne bo. V vojaški službi je vojak-obtoženec moral skozi šibe. Po dvajset ali še več vojakov se je vstopilo v vrsto s šviglom v roki. Obtoženi je moral skozi celo vrsto. Vsak vojak je potegnil po njem. Službeni rok se je raztezal skozi dobo 8 do 12 let. Iz teh ozirov je jasno, čemu so se fantje ogibali vojaščine na vse krip-Ije. Šele z letom 1848 se je uvedla vojaščina kot dolžnost. S tem se je o-krnila prej neomejna oblast gradov, prenehala je tlaka, kmetu je sinilo zlato solnce toliko zaželjene svobode .. .
Spomini jarma in krivic iz teh težkih časov se čimdalje bolj izgubljajo med zdajšnjimi rodovi. Le še kak starček ali ženica še ve kake odlomke iz te za kmetski stan tako mračne dobe. Najbolj se drže še med pohorskim narodom spomin na zloglasnega preganjalca fantov, hrusta Kašnerja. Največ se še govori o njegovi smrti.
Ko je umrl, ga naparajo, v hiši se je zbrala množica ljudi, kakor je običajno. Ob 11. uri se nenadoma otvo-rijo vrata in v sobo planejo štiri črni psi. Zbrani so malone od strahu sko-prneli. Do zadnjega izginejo vsi iz sobe vsak na svoj dom. Le nekaj mož se opogumi t<~- -i drzne skozi okno pogledati. kaJ o logaja. Psi se po-vspnejo na zadnje šape, obrnejo mi't vecu glavo k nogam, nakar mu jame j o v usta vlivati zlato in srebro. Baje ono krivično potom oderuštva od kmetov izžeto.
V tako črni luči je bil in je tu in tam še zapisan zloglasni Kašner med pohorskim narodom. Koliko je resnice na tem, sodi vsak sam.
Cene
in sefmska poročila,
Vrednost denarja. 1 dolar 56.89 Din, 1 šiling 8 Din, 1 nemška marka 13.56 Din, 1 og. pengo 9.91 Din, 1 švicarski frank 10.95 Din, 1 angleški funt 276 Din, 1 francoski frank 2.22 Din, 1 češka krona 1.68 Din, 1 italijanska lira 2.98 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo z dne 27. 11. 1928. Prignanih je bilo: 9 konj, 8 bikov, 99 volov, 292 krav in 10 telet, skupaj 418 komadov. Povprečne cene za različne živalske vr ste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 7.75 do 8 Din, poldebeli voli od 6.75 do 7 Din, plemenski voli 6 do 6.50 Din, biki za klanje 6 do 7 Din, klavne krave debele od 6.50 do 6.75 Din, plemenske krave 5.75 do 6 Din, krave za klobasarje od 3.50 do 4 Din, molzne krave od 5.50 dO 6 Din, breje krave od 5.50 do 6 Din, mlada živina od 7.75 do 8 Din. Prodalo se je 203 komadov, od teh za zvoz v Italijo 11 kor.iadov, v Avstrijo pa 28 komadov.
Mariborsko sejmsko pcročilo. Na svinjski sejem dne 23. novembra 1928 je bilo pripeljanih 260 svinj, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stavi komad 80 do 125 Din, 7 do 9 tednov stari '225 do 250 Din, 3 do 4 mesece 360 do 450 Din, 5 do 7 mesecev 400 do 500 Din, 8 do 10 mesečeve 580 do 700 Din, 1 leto stari 1000 clo 1400 Din, 1 kg žive teže 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže 16 do 18 Din. Prod1 :: je bilo 206 svinj.
Mariborski tržsl dan. Občinstvo mariborske okolice se opozarja, da bo tatedenski tržni dan v Mariboru v petek, dne 30. nov., ker se vrši v soboto, dne 1. decembra, velika jubilejna slavnost osvoboditve Maribora.
Cene lesu so ostale proti prejšnjemu tednu neizpremenjene.
Cene senu in slami na mariborskem trgu: 100 kg sena 130 do 165 Din, otava 130 do 140 Din, slama 60 do 75 Din.
Žitne cene. Dvig cene za pšenico se ni u-stavil, marveč dnevno še napreduje. Danes velja gornjebačka pšenica že 250 Din nakl. postaja, decembersko blago pa 255 Din na
istih postajah. Opažamo pa v naših krajih, da je povpraševanje odnehalo in da je kupčije vsak dan manj. Pšenica je nategnila nekoliko tudi cene za pšenično moko, tako da velja srednja bačka znamka 365 naklad, postaja. Položaj za koruzo je enako čvrst, vendar je ta predmet za naše kraje skoraj brez vsakega interesa. Na ponudbo je srem-ski krmilni ječmen 67-68 kg po 262.50 nakl. postaja, vendar brez kupca. Ostali produkti so nespremenjeni. — V Ljubljani notirajo: Deželni pridelki. (Vse samo ponudbe slov postaj, plačljivo 30 dni, dobava promptna): pšenica bačka 80 kg 2% 290—292.50, za dec. 292.50—295, za januar 300—302.50, rž 72—74 kg 295—297.50, oves bački ali slavonski 295 .—300, koruza popolnoma suha 365.50—370, laplatska ocarinjena Ljubljana 315.50—320, ječmen bački 315.50—320, moka 0 g vagon blago franko Ljubljana, plačljivo pri odjemu 430—435. Zaključek 2 vagona koruze.
Tendenca nespremenjena.
*
Gospodarska obvestila.
Kmetijska podružnica Maribor in
©koliš ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo, dne 9. decembra, ob 9. uri dopoldne v dvorani Vinarske in sadjarske šole. Poleg važnega predavanja višjega živinozdravnika gospoda Pirnata o pomenu najprimernejše živinske pasme sta na dnevnem redu tudi volitvi novega odbora in delegatov za skupščino. Vsak ud Kmetijske podružnice je dolžan, udeležiti se občnega zbora. Ako bi pa radi preslabe udeležbe bil nesklepčen, bi ne bil več možen drug občni zbor pred sestankom skupščine v Ljubljani, ki je določen za 28. decembra, in bi se naša podružnica ne mogla udeležiti volitve novih štajerskih odbornikov Kmetijske družbe. Zato je nujno potrebno, da na občnem zboru dne 9. decembra noben ud naše podružnice ne izostane!
Knjigovodski tečaj v Celju od 3. do inkl. 6. decembra priredi Zadružna zveza, pododbor v Mariboru, v prostorih nove palače Ljudske posojilnice v Celju. Vabljeni tajniki in člani načelstev in nadzorstev posojilnic!
Orglarska šola v Celju. Kakor lansko šolsko leto, tako se vrši tudi letos predavanje na celjski šoli o zadružništvu in knjigovodtsvu hranilnic in posoiilnic. Predavanja oskrbuje Zadružna zveza v Ljubljani. — Brez dvoma bodo udeleženci od predavanj odnesli mnogo koristi kot knjigovodje pri zadrugah.
Gospoemjski tešaj v Celju se vrši letos zopet v prostorih okoliške osnovne šole in se začne dne 10. decem-. bra. Pouk bo trajal deset tednov in je brezplačen. Dekleta, ki se želijo tečaja udeležiti, se naj prijavijo v dopoldanskih urah v pisarni, ali v 4. a razredu okoliške šole do dne 6. decembra.
Otvoritev mlekarsko skasrskega tečaja na obl. špecijalni kmet. šoli za mlekarstvo v škoijiloki. Uprava obl. špecijalne kmetijske šole za mlekarstvo v Škofjiloki javlja tem potom, da se otvori na tej šoli dne 10. januarja 1929 nov desetmesečni, odnosno
celoletni mlekarsko sirarski tečaj, Ki traja s sedemdnevnim presledkom :a katoliško Velikonoč in enomeseč-aimi šolskimi počitnicami v mesecu avgustu do 10. decembra 1929. — Strokovni pouk na tečaju je teoretičen in praktičen. Teoretični pouk oblega 15 predmetov, med njimi deset «trogo strokovnih predmetov (iz mle karstva) in iz splošne kmetijske stro ke. Prosilci izven ljubljanske oblasti plačujejo šolnino in vzdrževalnino ali sami ali pa so štipendisti svojih samoupravnih teles, odnosno ministrstva za poljedelstvo in vode. Ljubljanski oblastni odbor jih eventuelno tudi lahko oprosti od plačevanja šolnine (1000 Din). Sprejemni pogoji za vse prosilce za: 1. Državljanstvo S-HS. 2. Z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. (Prosilci z dokazano daljšo prakso v mlekarstvu, nadalje prosilci absolvent je kmetijskih šol in odlični učenci osnovnih šol uživajo prednost pri sprejemanju. 3. Starost nad 17 let in ne preko 25 let. 4. Moralna neoporečenost. 5. Pri nedo-letnih prosilcih dovoljenje staršev ali njih namestnikov. 6. Popolna fizična usposobljenost; pred vsem se zahteva, da prosilci ne bolehajo na tuberkulozi ali kateri drugi prenosljivi bolezni. Prosilci, ki se hočejo vzdrževati iz lastnih sredstev, naj vlože najkasneje do 29. dec. 1928 prošnjo za sprejem na mlekarsko sirarski tečaj neposredno pri upravi obl. špec. kmetijske šole za mlekarstvo v Škofjiloki. Prosilci pa, ki si obetajo podpor od samoupravnih oblasti, odnosno od ministrstva za poljedelstvo in vode, naj vlože prošnje za sprejem posredno preko svojih oblastnih odborov, odnosno ministrstva za poljedelstvo.
Brezvestna demagogija. V laškem okraju so pričeli v zadnjem času neki brezvestni demagogi z neumno in Jiudobno agitacijo proti naši stranki zaradi trgovinske pogodbe z Avstrijo. Ne bomo tukaj odgovarjali na splošne trditve nasprotnikov zaradi trgovinske pogodbe, saj je narodni poslanec Žebot v predzadnji številki »Slovenskega Gospodarja« že zadevo opisal. Hudobne in namenoma v škodo kmeta pa so trditve, da se bo pri enem volu zvišala carina za 1000 D ter da bo cena volom padla od dosedanje cene 8 Din na 6 Din «0 para. Zvišanje carine je malenkostna, še ni stopilo v veljavo in se bo zato živina izvažala tem bolj v druge države, na primer v Nemčijo, Švico itd. Agitacija brezvestnih ljudi je pa preračunana na to, da bi mesarji že sedaj dobili živino po najnižji ceni na škodo kmeta. Bo treba take brezvestne ljudi javno priobčiti, oziroma jih je dolžna kaznovati oblast, ker s svojim govorjenjem škodujejo ljudstvu, pred vsem kmetu.
Erjavec Fr.: »Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem«, Ljubljana 1928. Izdala in založila Prosv. zveza. Strani 336. Cena broširanemu izvodu 50 Din, vezanemu pa 70 Din. Dobi se knjiga v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
DELOVANJE DELEGACIJE PROIZVAJALCEV ČILSKEGA SOLITRA.
Že od leta 1919 obstoji v naši drž^ vi zasebni zavod pod imenom Delegacija proizvajalcev čilskega solitra, ki ima svoj sedež v Beogradu, Vuka Karadžiča ulica 6, podzastopstva pa v Osijeku, Zagrebu, Ljubljani in v Splitu.
Ta zavod se ne bavi z nikako trgovino, ampak ima nalogo, da poduči naše kmetovalce o veliki koristi, ki jim nudi uporaba najboljšega umetnega gnojila — čilskega solitra. To gnojilo se uporablja za gnojenje različnih kulturnih rastlin že okrog 100 let in je zato najstarejše umetno gno jilo na svetu, če izvzamemo mavec. Uporablja ga za gnojenje ves svet, ki ga vsega dobiva iz južnoameriške dr žave Čile. Tako ga je ta država izvozila v enem letu (od 1. julija 1927 do 30. junija 1928) 2,872.692 ton po 1000 kg, torej skoro 29 milijonov stotov. Ta številka nam dovolj jasno priča, kak pomen ima to gnojilo za svetovno kmetijsko produkcijo.
Tudi naša država je po vojni začela uporabljati to dušičnato gnojilo, četudi še v manjšj meri, vendar vsako leto več, kakor je razvidno iz teh-le številk: V letu 1920-21 je bilo pri nas uporabljenih le 10 vagonov po 100 stotov, leta 1921-22 pa 16 vagonov, leta 1922-23 že 40 vagonov, leta 1923-24 pa 60 vagonov, leta 1924-25 130 vagonov, leta 1925-26 164 vagonov, leta 1926-27 200 vagonov in 1. 1927-28 že 250 vagonov.
Te številke jasno pričajo, kako so se začeli kmetovalci zanimati za to dušičnato gnojilo in kako raste njegova uporaba.
Zanimivo je tudi dejstvo, da je nad polovico tvornic čilskega solitra v Čile v rokah dalmatinskih Hrvatov, ki zaposlujejo nad stotisoč naših ljudi. Že to dejstvo tvori nekako vez med našo državo in daljno amerikan sko pokrajino.
Namen delegacije proizvajalcev čilskega solitra je, podajati nasvete o uporabi tega gnojila in vseh drugih umetnih gnojil, nuditi potrebna navodila o pravilnem obdelovanju zemlje in o gnojenju in oskrbovanju vseh naših kulturnih rastlin. Povda-riti namreč treba, da nikakor ne zadostuje, le trositi umetna gnojila, ampak izvesti tudi vsa ona dela, ki so potrebna, da se more rastlina nemoteno razvijati in primerno prehranjevati.
Delegacija skuša torej med kmeto valci vzbuditi zanimanje za umno kmetovanje s podajanjem naukov in nasvetov, z brezplačno podelitvijo knjižic in letakov o gnojenju in kulturi rastlin itd. Njenemu strokovnemu delovanju se je v zvezi z enakim delom drugih sličnih zavodov in kmetijskih korporacij posrečilo zelo dvigniti uporabo vseh umetnih gnojil v državi. Tako je znašala skupna uporaba vseh vrst umetnih gnojil v letu 1925 — 4128 vagonov, v letu 1926 že 4885 vagonov in v letu 1927 celo 5348 vagonov. Te številke nam jasno govore, da vendar napredujemo.
Listnica uredništva.
Hajdina pri Ptuju: Osebna zadeva, je tožljiva in sploh ne spada v časopis. — S el n i c a ob Dravi: Pismo s svinčnikom in nerazumljivo. —■ G a j o v ci: Vaš dopis je preveč krajevnega značaja in bi hudo razburkal ljudi. — Slatina-Radenci, Pireši-c apri Žalcu, S Pohorja in članek o hmeljarjih prihodnjič.
Zakonski spor.	u se le spri
z ženo, prinese ona zajutrek, rekoč: »Na, kavo, sicer ie res hladna, toda v tvojem vročem telesu bo že zavrela!« — Mož: »Izgini! Imam tebe v želodcu.« — Žena: »Dobro, pa popij še kavo, saj veš, da žena in kava sta rada blizu skupaj!«
Vinska kupčija: Kupec: »Ali jamčite, da je to vino tudi pristno?« — Kmet: »Lahko, saj pravi sosed, da sem mu dal premalo vode!«
Na izprehodu. Dva profesorja sta se šetala po ulici. Prvi je dokazoval in navajal drugemu številke, koliko let je svet že stal pred Kristusovim rojstvom. Drugi je nikal z glavo in mu trditev izpodbijal. Prišedša blizu mestnega parka, reče drugi: »Kaj bi se pričkala, pustiva prazgodovino in vzemiva novejše čase. Se-li še spominjaš, ko je pred tremi leti stal tukaj cirkus, ravno na tvojem mestu je osel številke udarjal.« — Prvi profesor: »Res, spominjam se, tako približno na tvojem mestu pa je opica žlobudrala!«
Dobro opozorilo. Kmet, ki je čisto pozabil vrniti dolžno svoto, reče do-tičnemu sosedu: »Ti, sinoči se mi je sanjalo, da sem bil v nebesih!« — Drugi: »Čudno, jaz pa sem sanjal, da sem v peklu dolžnike izplačeval!«
Seseda: Prvi: »Ti, kovač Lužan je dobil premijo!« — Drugi: »Ni mogoče, saj je tako trapast!« — Prvi: »Praviš, da bi bil njegov bik modrej-ši, ki je na razstavi premijo potegnil!«
V gostilni. Stara ženica, ki ga je rada srkala, reče krčmarici: »Mati, ; : inesi še eno četrtinko, to je popil kruh i : j moram pa še jaz!«
Ke..: isn obisk, Mož je sedel za mizo in čakal kosila. Ženo, hitečo v sobo s skledo pred seboj, pa prestriže med vratmi sosedovo dekle, ki jo poprosi: »Neža, prosim, pojdite brž z menoj, materi je slabo!« — Gospodinja: »Brž grem, le hipec potrpi, da dam prasetu jesti!«
Pri čevljarju. Zalka: »Fric, čevlje mi boste pomerili!« — Čevljar: »Bo-dem, toda kakšne želiš: za delo močno usnje, za praznik fino robo, za ples iz teletine!« — Zalka: »Čemu cele litanije, seveda za ples, saj ste jih tudi vi nekdaj na plesu največ zbru-sili!« — Fric: »Dobro, dobro, sem jih, sem, zato pa jih za ples delam iz teletine, da se z družbo vjemajo!«

Nove knjige.
»Otrok.« Poglavja o vzgoji. Napisal Josip Vole, stolni kanonik, Ljubljana. Knjiga, potrebna kakor luč o-či, koristna in dobra kakor vsakdanji kruh! Saj se človek kar čudi, da imamoo tako važni, naravnost najvažnejši, res življenski nalogi, tako malo knjig, pravzaprav samo po raznih listih raztresene članke. Tudi po glavja te knjige so izšla prvotno v »Bogoljubu«. A tu so opiljena, sestavljena v celoto, povita v res lep šope*. Je to prvi del obširnega spisa o vzgoji in obravnava bolj temelje, da-si tretje poglavje sega že tudi globlje v nodrobnosti (naravni, nadnaravni pripomočki). Pisatelj se je za svoje delo temeljito pripravil ob slovečih domačih (n. pr. Slomšku) in tujih vzgojiteljih. Jezik jeklen, pa vendar preprost in lahko umljiv. Človek ga čita z naslado. Pisatelj, znan tudi kot urednik mladinskih listov »Vrtca« in »Angelčka«, in založba, prodajalna KTD, sta izvršila z izdajo te knjige res zaslužno delo. Prepričani pa smo, da bodo vzgojitelji in starši radi segli po njej. Vnanjost, v svoji preprostosti kaj lična, bo tudi ugajala. Cena broširani knjigi 25 Din, vezani 35 Din, poštnina 2 Din. Dobi se v Cirilovih knjigarnah v Mariboru.
Miklavž je tu! Ali že imate darilo za svoje mlade? Takoj naročite lepo povest »Odpoved nesrečne žene«! Tisoči so se jokali, ko so jo čitali. Stane samo 12 Din. Dobi se v Cirilovih knji garnah v Mariboru, v Slomškovi tiskovni zadrugi v Celju in pri pisatelju Fr. Kolencu, Sv. Miklavž pri Ormožu.
DOPISI
jiaše pri Peirovčah. Poročila se je dne 26. t. m. mladenka Mici Lešerjeva s posest nikom Anton Bergerjem iz Braslovč. Nevesti želimo na njeni novi življenski poti kar največ sreče, zadovoljnosti, veselja in bož-jga blagoslova! Da na svojem novem domu razširja lepo složno krščansko življenje. — Vsa čast pa vrlim fantom, da so opustili slabo navado, odkup neveste in so se le na predvečer prav prisrčno poslovili od nje.
Sv. Barbara v Slov. gor. Lepa slovesnost se nam bliža, ko bomo blagoslovili spomenik, postavljen v spomin vseh padlih vojakov tukajšnje župnije v nedeljo, dne 2. dec. Spomenik je umetniško delo mariborskega kamnoseka gospoda Rozmana na Pobrežju. Za postavitev spomenika si je pridobil naj-ve" zaslug gospod A. Hrastnik, kateri je to zadevo vzel v roke in ni prej miroval, dokler ni bilo delo končano. Vsem darovalcem denarnih prispevkov bodi v imenu padlih junakov izrečena najlepša zahvala. Z blago slovitvijo spomenika bomo tudi na dostojni način proslavili deseto obletnico našega u-jedinjenja v jugoslovansko državo.
Partinje pri Ptuju. Dne 22. t. m. je položila prerana smrt na mrtvaški oder mladeniča Janeza Majcena, kateri je izpolnil komaj 25 let. Pred 14 dnevi se je podal v bolnico na operacijo, upajoč, da se reši nadle-gajoče se nevidne bolezni, odkoder se je pa vrnil neozdravljiv ter se preselil v večnost. Pokojni Janez je bil vzoren mladenič, mirnega značaja, kar je pričal tudi polnoštevi-
len pogreb dne 24. t. m. Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje, njemu pa naj bo žemljica lahka!
Sv. Bolfenk v Slov. gor. Beležimo nov napredek v naši fari. Že v kratkem času bomo imeli z otvoritvijo nove trgovine četrto z mešanim blagom. Po celem okolišu se zdaj mnogo govori o tem novem trgovskem lokalu v ravnokar na novo dovršujoči stavbi ali zgradbi gospoda organista, ker namerava imeti gospod V. Zorko od sosednje ga Sv. Andraža nekako filijalko ali podružnico svoje trgovine. Kljub vsemu temu pa lahko beležimo, da stari denar in stari prijatelji so najboljši! O tem še bomo imeli priliko se prepričati. — Bolj iskreno pa bi radi pozdravili že toliko napovedani avtobusni promet Sv. Lenart—Ptuj. Družba, ki bo uvedla ta promet, je napravila že nekaj poskusnih voženj pretekle dni. Splošno je pa mnenje vseh, da se bo to podjetje prav gotovo rentiralo. Le drago se pač mnogim zdi, ker bo stalo 1 km vožnje 1 Din, torej od nas v Ptuj 13 Din. Pravijo, da bo marsikdo rajši peš šel, kot bi se poslužil avtobusa. Tudi pri pošti bi bila večja točnost, ker bi ista došla vsaki dan že okoli poldneva in ne proti večeru, kot dosedaj. Včasih, ko je vozil ubogi šimel od Sv. Andraža, je bilo mnogo nestrpnega čakanja na novice. Upamo, da bo v bodoče v tem pziru boljše! Čim prej se bo uvedel redni promet, tem bolje! Zdravi smo tudi vsi, ker že več mescev ni nihče umrl.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Dne 21. novembra je slavil svoj 60. rojstni dan med svojimi prijatelji in znanci Franjo Lajh, po Slovenskih goricah znani vodja romarjev na Ptujsko goro in oče okrajnega cestnega mojstra Franca Lajh v Mariboru. Prijatelji in romarji mu želimo: še na mnoga leta!
Sv. Jurij ob ŠSavniai. O priliki blagoslovitve novega križa na Završini in posvetitve Polakove in Ajlecove hiše so zbrani gostj darovali za novo bogoslovje 110 Din. Prsv. Srce Jzusovo jim bodi plačnik!
Sv. Jurij ob Ščavnici. V pondeljek, dne 19. t. m. je bil pokopan ob ogromni udeležbi ljudstva vrl mož, vzgleden oče, kmet v Dra-gotincih, podnačelnik gasilske župe šentjurske, član lovskega društva, zvest somišljenik SLS, načelnik kmetijske zadruge itd. Alojz Korošec iz Dragotinec. Pokojnik je bil bratranec ministrskega predsednika g. dr. Anton Korošca. Vrlemu možu trajen spomin! Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! — Na Kosejevem mlinu se je zgodila strašna nesreča. Mlinarjevi žena je iz neke Ttosode nalivala bencin. Iz neznanega vzroka je bencin eksplodiral, nesrečna žena je zadobila grozne opekline in bo težko ostala pri življenju — Pri Hauzerju v Sovjaku bi v četrtek, dne 22. noevmbra, skoraj izbruhnil požar, ki bi postal usodepoln za velik
del Sovjaka, ker se hiša tišči hiše. Pri Hauzerju se je namreč vnela lesena stena, ob kateri se nahaja štedilnik. Le srečnemu slu čaju in nagli pomoči se ima Hauzer zahvaliti, da ni bilo večje škode.
Sv. Miklavž pri Ormožu. Preteklo sredo se je v cerkvi sv. Miklavža čisto na tihem izvršila poroka Micike Janežič, nečakinje gospoda kanonika Janežiča, z g. Fraucem Alatič, zastopnikom »The Rex Co« v Zagrebu. Priči sta bila g. Josip Matelič, poslovodja »The Rex Co« iz Zagreba in nevestin svak. Na domu se je obhajala med sorodniki obeh poročencev zelo prijetna domača pojedina. Gostje pa niso mislili samo na zabavo, marveč so se spomnili tudi novega bogoslovja. Nabralo se je 130 Din. Ako se vzame, da so bile na gostiji zastopane samo tri družine, je to precej lepa svota. — Sv. Miklavž je dobil letos vina, kakor že dolgo vrsto let sem. Kakor pa so se vinogradi z ozirom na množino dobro izkazali, toliko slabša je letina, kar se tiče kakovosti mošta. Mnogo so zakrivili tudi vinograd niki sami, ker so začeli prezgodaj brati. Kdor je čakal preko 15. oktobra, dobi dobro kapljico. Najboljše vino pa dobijo »križniki«, ki so končali s trgatvijo šele okrog 10. novembra. Nekateri se pritožujejo nad tem, da imajo kislo vino. Je že res. Eno pa se mora priznati. »Kosti nima« in zato se bo dalo piti. Kupcev zadnji čas ni. Mošta se je prej mnogo prodalo, sedaj pa vse čaka, da se cene ustalijo. — Praznik ujedinjenja tudi Miklavž želi proslaviti kolikor mogoče slovesno. Priprave se vršijo že sedaj. Prav pridno se vadi zlasti šolska mladina, ki ta dan s posebnim nastopom hoče pokazati, kaj premorejo mlade moči. — Pripravljamo se tudi za praznik sv. Miklavža in sicer to tembolj, ker nas ta dan prvič obišče pre-svitli pomožni škof dr. Ivan Jožef Tomažič kot škof. Ob tej priliki se mu misli vsa žup nija pokloniti kot svojemu rojaku.
Noršinci pri Ljutomeru. Tukaj je dne 24. novembra umrl po kratki bolezni obče spoštovani posestnik Jožef Jelen, star 68 let. Kdo ni poznal v našem kraju orjaškega basista in njegove močne postave?! Pokojnik je bil zanesljiv narodni in verski steber. V najhujši nemškutarski dobi je ustanovil v svoji domači občini gasilno društvo, kojemu je načeloval mnogo let. Njemu gre zahvala, da ie bila njegova občina vedno zanesljiva postojanka. Vzgojen je bil v ljutomerski čitalnici, kjer je bil navdušen pevec. Njegov glas je segel v deveto vas. Pri pogrebu smo žal zapazili, da ga na njegovi zadnji poti ni spremljal niti eden uniformirani gasilec, kar nas zopet spominja na izrek: »Nehva-ležnost je plačilo sveta!« Naj mu bo domača gruda lahka!
Ljutomer. Glasbeno društvo v mestu vzdržuje močno godbo na pihala, ki pridno


© Naročilu! list.
K
gl ff)
g cHgitator:
iO
I p
{Op
Uprava
S ho. (gospodar0j a I
cMaribor
Jioroška cesta S
9T -

deluje. Društvo je otvorilo tudi že glasbeno šolo, goslarski pouk in mladinsko petje. Snuje tudi že orkester na lok, bo v našem mestu prav dobro došel. Ker še potrebuje v izpolnitev tega odseka nekaj godal, priredi društvo na Štefanovo, dne 26. decembra, v gostilniških prostorih g. Strasserja tombolo. Začetek takoj po večernicah. Odbor prosi vsa domača in bližnja društva, da ne priredijo ta dan nobenih drugih veselic, ker bo tudi pri tomboli svirala godba in sicer že na lok, kar bo nudilo dovolj zabave. Obljubljeni so tudi že prav lepi dobitki.
Pavlovci pri Ormožu. Prejšnji teden je na našem postajališču na vso moč zabavljal neki doktor iz Maribora in nek domačin mu je pridno pritrjeval. Jezil se je, da bil gospod župnik v cerkvi oznanil, da lobijo izkaznice za Maribor k proslavi etletnice — tudi pri župnem uradu. To ja je predrzno in da se uganja politika v cerkvi in tako naprej. Vsak pameten človek se je moral smejati temu. Tako, zdaj bo v pameti in ustih liberalnih doktorjev najbrž že to politika, ki ne spada v cerkev, če bo župnik oznanil, da se obhaja državni praznik n. pr. 1. decembra ali na Vidov chan?! Seveda, ker niso oni na vladi, pa z državo ni nič in se vsepovsodi čuje zabavljanje ravno pri liberalcih. Kako pa je bilo nekdaj, ko so bili oni na vrhu, kako so poželjivo pazili, kje bi mogli koga zaradi malenkosti ovaditi in zatožiti. Čudno je le, da možje takim zabavljačem verjamejo in jim pritrjujejo!
Folenšnk pri Piujn. Spoštovanje do naših rajnih na pokopališču pač zahteva, da t^e pred njihovimi grobovi spoštljivo odkrijemo, ne oziraje se, ali je bil rajni naš živ-ljenski prijatelj ali sovražnik. Kar smo pa videli na našem nolenskem pokopališču za Vse svete, je pa že več kot premore človeška strast. Namreč na grobovih, oziroma grobnih spomenikih Visenjakove žene in sestre iz Slomov je neki zlobnež poruval in izdrl vklesani spominski sliki. Da se najdejo še taki ostudni, brezvestni liudje, da niti teh spominkov rajnih ne pustijo na miru, je že dovolj žalostno. Ali še sploh tak človek ima količkaj vesti in poštenosti? Je prav težko! Drugače bi ne postal grobo-skrunitelj1
Sv. Kunignnda na Pohorja. Tukaj je u-mrl dne 20. novembra po daljšem hotehanju krčmar Franc Korošec, star 72 let. Po hišnem imenu I.ikuš je bil znan preko mej domače Jrurmije. Naj mu sveti večna luč!
Št. Ilj psi Velenju. Komaj je minila pri nas nalezljiva bolezen davica,katere žrtva je bila petletna deklica od Sredenšeka, se nam že zopet javlja, da razsaja v Šoštanju in Velenju škrlatica. Zato pazite starši na otrbke! Bog daj, da bi jo hitro udušili! —
J\aročnik:
Naša nova posojilnica se hitro dviga in raste in bode kras celi fari, dekaniji in okraju. — Tukajšnji šolski upravitelj Gradišnik je ustanovil zopet pomožno gospodinjsko-nadaljevalno šolo. Podučevale bodo gdč, učiteljici rečna dela in druge predmete. — Starši, kmetje, pošljite dekleta v šolo ter skrbite, da bodo pohajali šolo!
Sv. Križ na Slatini. Letos se vrši pravcata tekma med merodajnimi činitelji, kako bi čim prej in najbolj dvignili ljudsko pro-sveto. Križevski šolski upravitelj je začel s kmetsko-nadaljevalno šolo. Izbrani uka-željni fantje jo obiskujejo. Na Slatini so o-tvorili obrtno šolo za številen obrtni naraščaj. V novi čitalnici prireja Bralno društvo že drugič tečaj za pouk v nemščini, spi-sju, lepem vedenju in navadnem knjigo vodstvu za fante in dekleta posebej. Na Slatini se snuje gospodinjski tečaj. V društvih je tudi oživelo. Najagilnejše društvo Orel je dne 18. novembra vprizorilo »Miklo-vo Zalo«. Delavstvo hoče dostojno proslaviti sv. Barbaro. Dekleta se pripravljajo na svoj praznik dne 8. decembra z veliko vnemo. Igrale bodo v društvenem domu po večernicah Iirevhovo »Spokornico«. Na pobudo »Sloge« proslave vsa društva pri g. Čo-hu na Slatini dne 2. decembra ob petih popoldne desetletnico naše države. Dekleta romajo od hiše do hiše z »Misijonskimi koledarji« in bloki za novo bogoslovje. Koledarje so takoj razpečale, za bloke pa so pre jele dozdaj lepo svoto 2787 Din. Na posvetitvah se pobira za novo bogoslovje. Dne 25. novembra je gospod župan Roškar pri g. Fiihrerju dobil 100 Din, pri g. Perkoviču pa so v ta namen častilci božjega Srca zložili kar 150 Din. Posnemanja vredno! — V Maribor se pelje nad 200 oseb na slavje.
Sv. Rurtart nad Laškim. Ljudje nam pravijo, da smo v hribih; mi Ruperčani pa lahko trdimo, da smo še precej blizu planin, pred kratkim pa kar čisto v planinah: tako hladno je pihal in burjal »Zdovc« (severni veter), da smo par juter pričakovali v naravi bele zimske odeje. Pa, hvala Bogu, obrnilo se jp, sedaj imamo lepe solnčne dni, hitimo grabljat listje za zimo. Pa tudi dobre volje smo zmes, saj imamo v zadnjem času toliko porok, da že dolgo ne tako. Tako se je na Martinovo nedeljo poročila vrla družbenica Kristina Obrez z vnetim našim somišljenikom od Sv. Krištofa nad Laškim, mladeničem Vinkotom Zelez-nik. Na Svetini pa sta si podala roke za življensko pot Klinar Franc iz znane Turi-nove hiše in županova hči iz Podprečna, Terezija Horvat. Lapornikova Micka pa je šla kot nevesta na Štrekov dom, da bo Mi-" heta gospodinjila. Dal Bog, da bi bilo srečno! — Posebnega povdarka vredno je zabeležiti, da se vse poročne slavnosti vršijo v veselju in kratkočasno, a brez neprimerne,
dolgotrajne in drage zapravljivosti, ki je izvirala navadno iz baharije. — Tudi mi Ruperčani gremo naprej, a še bolj hitro bo šlo po novi csti, ki nas bo vezala z Sv. Juri jm ob južni žel. Da bi že le kmalu nilo!
Januš Goleč:
Dve sliki.
Pretežna večina Haloz je viničar-ska. Posestniki teh goric bivajo izven teh krajev. Obdelovanje vinogradov je v rokah viničarjev. Saj si niti predstavljati ne moremo daleč znanega vinorodnega vrha v Halozah, ki bi ne bil posejan z viničarija-mi, v katerih bivajo s svojimi družinami obdelovalci goric. Pravi vi-ničar živi z gospodarjevo gorico od zgodnje spomladi do trdne jeseni življenje negotovosti, upa, trepeta, veselja ali potrtosti radi neuspeha.
I.
Praznični dnevi so za družino vl-ničarja trgatev. Prihod gospodarjev je naznanjen že vnaprej. Sode je treba zapariti, posodo pomiti, prešo spraviti v red. Na jutro prihoda posestnika so viničarjevi snažno oblečeni in posebno še deca po možnosti v nedeljskih oblekcah. Gospodar v trgatev ne pride sam, z njim pride tuda dobra tetica na težko obloženem vozu.
Viničar opravi z gospodarjem, ki je vesel, ako mu je že naprej prerokovano, da bo nabral letos mnogo več kot lani.
Viničarka z otroci oblega tetičin voz, ki je za revno nerazvajeno dru-žinico poln vsega lepega ter dobrega. Deca zna že v naprej, kaj vse da so pripeljali seboj dobra in toliko zaže-ljena tetica.
Kar sta za mestno otročjad sv. Miklavž in božiček, to je za haloške vi-ničarske siromake začetek trgatve pri dobrem gospodarju.
Tetica uganejo prav dobro, kaj rabi viničar najpotrebnejše v nagrado za njegovo skrbno ter vestno vino-gradno delo.
Pri obdarovanju pridejo na vrsto predvsem nestrpni malčki, od kojih prejme vsak po eno oblekco ali čeveljčke. Mati je dobila zimsko ruto, oče nove hlače. Poleg daril še ta blažena zavest: sedaj bo v vinogradu par dni največja nedelja. Viničarjev Lojzek, Tunčika in Rezika bodo dobili dnevno od tetice belega kruha ter mesa!
Tako gre v prazničnem razpoloženju celo trgatev. In ob koncu še pocukajo tetica gospodarja in mu po-šepnejo:
»Nekaj mu še moraš dati (viničar-ju) pri živini ali v denarju, ker smo tako dobro nabrali. Bomo še drugo leto več, ako Bog da.«
Ako vprašaš ravnokar opisanega viničarja, kako dolgo je že pri tem gospodarju, ti bo odgovoril:
»Jaz sem že četrti ali tretji rod, Kaj bi si prebiral, saj dobim, kar m/ gre.«
II.
Imel som priliko, ogledati si praV i od blizu v Halozah drugo sliko raz-
J-^odpisani nopočam na nooo »Slon. (gospodar/a« za celo leto, ozir. za pol leta, za četrt leta (kar ne velja, prečrtaj!) cMoj natančen naslov:
Ime in priimek: ..............................................................____________________
Ji raj: __________________________________________________________________________________________________________
Pošta: .......................................................................................................
nerje z gospodarjem in viničarjem.
Bahačasto ponosni posestnik se je pripeljal v bogato založeni kripi na Irgatev. Viničar jevi so ga pričakali « trepetu. Znali so že v naprej, da .ae bo klet dobro pripravljena, kokoši preslabo poveznjene pod kurnik, m kričavo glasnih ter raztrganih o-trok je preveč.
In res! Viničarjeva družina se ored prihodom gospodarja ni upala niti nedeljsko obleči, ker sicer bi jo doletela obdolžitev, da se jim godi Dolje nego posestniku in so si boljšo obleko itak nakradli iz vinograda.
Strogi gospodar se je pripeljal sam orez radodarne tetice. Otročjad se je poskrila, ko je priropotal »bagerl« pred viničarijo.
Najpoprej sta bila ošteta viničar in njegova žena, ker bodo sosedje z manjšimi vinogradi nabrali več nego on. Slaba trgatev — ničvreden viničar! Drugo leto si bo moral poiskati drugega, ker ta je lenuharski lepoštenjak, žena redi preveč kur, deca oklati ter poje sadje, predno se je zavezalo v sad.
Ko se je gospodar izkričal ter ohladil prvo jezo nad viničarjevimi, si je razložil sam bogato obloženi voz in si znosil dobrote tega sveta v za-se oripravljeno sobico.
Med jedjo so gledali izstradani o-'roci, kako je slabo oglodane kosti metal psu, katerega si je pripeljal s ■seboj, da bi še kosti ne prišle kako v prid viničar ju.
Pri sklepu trgatve in ob slovesu odpoved viničar ju. Bo že dobil drugega, ki bo bolj gledal na gorice in z manjšo družino. Kar si ne prilasti samovoljno zanikerni viničar, to odnese gospodarju in mu izkoplje celo globoko izpod zemlje mnogobrojna in vedno gladna otročjad!
Ko sem vprašal tega viničarja, kako dolgo že sluzi temu gospodarju, mi je odgovoril, da eno leto. Pred njim jih je bilo že bogzna koliko. Vsak je odšel od tega posestnika kot tat in šuntar otročje požrešnosti!
Viničar mi je celo potožil, da je moral odpovedati »Slovenskega Gospodarja« na izrecno povelje gospodarja, ki je eden glavnih kolovodij Pucelj-Radičeve politike na Dravskem polju.
To sta dve sliki razmerja med gospodarjem in viničarjem v Halozah. Hvala Bogu je prva veliko bolj gosta nego druga, koje posnemovalci so brezsrčni bahači, ki so že davno skre gani s cerkvijo in poštenostjo dobrosrčnega Slovenca!
%
<S #
%
<f
#
A "a
€
•3
S %
¿s

J
€ €
KMETJE,
najboljše zamenjate in prešate olje v tovarni bučnega olja J. Hochmüller, Pod mostom št. 7, Maribor, Magda-lenska stran.	1379
Jetiko! ozdravi tudi pozimi strokovnjak (strokovn knjige!) dr. Pečnik, pljuini zavod (Privat Lungenheilanstal) Sečo-vo, žel. postaja Rogaška Slatina. Mrtvaške prte, trake za križe, okraske za krste dobite v trgovini F. Senčar, Mala Nedelja n Ljutomer.	1443
Glasovir, dober glas, in stolec, se proda: Maribor, Krekova 14 III, vrata 9. 1429 Trgovska oprava, pult, štelaže s predali, stojalo za petrolej. Na ogled: špedicija Mrkur, Maribor, Meljska 12.	1451
Poročevalce za trgovske informacije, točne in zanesljive iz vseh krajev bivše Štajerske in Prekmurja iščemo. Dober stalen postranski zaslužek. Pismene ponudbe na poštni predal 224, Ljubljana.	143? Odda se služba organista in cerkovnika n aBučah. Plača po dogovoru. Nastop takoj. 1446 Mizarskega vajenca sprejmem: Mihael Poš, mizar, Sv. Trojica v Slov. g. 1434 Dobro izvežban čevljarski pomočnik in vajenec se sprejmeta takoj. Hrana in stanovanje v hiši. I. Slemenik, čevljar, Slovenigradec. 1436 Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju n perilu: Fran Re-pič, sodar v Ljubljani, Kolizejska ul. 18. — Vajenec, ki je že nekoliko vešč tega dela, se istotam sprejm. 1440 Učenec ali učenka s potrebno šolsko izobrazbo, s sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. Vsa o-skrba v hiši proti majhnemu plačilu. Krošelj Ivan, Ljubljana, Kette-Murno-va cesta 15. Razpisuje se služba cerkovnika in organista v Šmartnem pri Šaleku. Nastop 1. januarja 1929. 1454 Dekle zdravo in čvrsto v starosti od 16 do 20 let se išče kot pomoč v večio kuhinjo. Ponudbam na »Slov. Gospodar« pod »Pridna« je priložiti šolska izpričevala in sliko. 1447
Manjše posestvo, pripravno za trgovino z lesom in mešanim blagom, iščem v najem. Ne predaleč od cerkve in šole. Pozneje tudi kupim. Ponudbe pod: »1929«, poštno ležeče, Oplotnica. 1430 Poceni prodam: 1 električni motor 5 k. s., kompleten, s števcem, napuščalni-kom itd. 220-380, 1 kompleten kotel za žganjekuho 86 1, 1 kompletno skoraj novo oprmo za par konj (Jaukgeschir), 1 pisalno mizo najnovejši sistem, 1 železno blagajno št. 2. Naslov v upravi lista	1450
Proda se poceni novo zgrajena pritlična hiša s 3 sobami, kuhinjo in kletjo, poleg njiva z 400 sadik hmelja, pripravno za kakšnega vpokojenca ali obrtnika. Pojasnila daje Žagar Miha, posestnik v Drešinjivasi, Petrovče. 1427 Krojaškega učenca, pridnega, iz okolice Maribora, se sprejme. Sluga-Tvette, krojaštvo, Dravska 8, Maribor. 1428 Prodam radi bolehnosti rodovitno posestvo, redi se lahko 3 krave, na željo tudi lep gozd, vse na lepem kraju, pol ure od kolodvora Ponikva. Naslov v uprav lista.	14:15
Lepo posestvo 38 oralov čtrt ure od postaje, v okolici Maribora se takoj proda s celim inventarjem. Naslov v u-pravi lista.	1439
Iz dveh posestev obstoječa kmetija v Plešivcu pri Šoštanju v skupni izmeri cirka 30 oralov se takoj proda za 60 tisoč Din. Ponudbe na notarsko pisarno v Šoštanju.	1438 Posestvo v Savinjski dolini na prodaj. Poslopja: hiša, gospodarsko poslopje, hmeljska sušilnica, kozolec, v e z opeko krito, 14 joh zemljišča, hmeljski nasadi, sadno drevje itd. Natančnejša pojasni;a: F. Turnšek, Polzela. 1448 Lapa ma"o posestvo se oroda: Gradiška št. 39, Pesnica. 1449 Iščem malo pc estvc v naiem z vinogradom. Na polovico pridelkov. Bližina Maribora. Naslov na upravo lista. 1453 ProSa se na prisilni dražbi dne 5. dec. 1928 pri okrajnem sodišču v Celju ob 9. uri dopoldne v sobi št. 4 lepo :;met-sko posestvo v Studencih pri Zgornji Ponikvi, p. Žalec. Najmanjši ponudek znaša Din 38.610.—. Posestvo meri 6 ha 38 a 73 m», od tega 1 ha 96 a in 70 m5 gozda. 1382
¡5 iii-3- aUl'UK
Dr. O. I.:	28
Črni križ pri- Hrasiovcu.
Zgodovinska povest.
Graščakinja, sodnik, pisar ter prisedniki so se vsedli k mizi.
Krvni sodnik Trenalc se dvigne ter prečita z zamolklim glasom, kar je Agata priznala.
Zbrana množica je molče poslušala, slišal se je tu in tam pritajen vzdih, kakor bi hotel reči dotični: To ni mogoče!
Trenak se je vsedel, bil j« bled v obrazu in gledal je topo pred se.
Zdajci vstane pisar ter glasno prečita sodbo.
Krvni sodnik vzame palčico, ki je ležala i,red njim na mizi, jo prelomi ter vrže oba kosa Agati pred noge.
V tem trenutku je priskočilo več oseb iz zbrane množice, ki so se začele pipati za kose, kajti les od take palčice ima čudodelno moč: z njim se preganja protin s tem, da se drgne z njim po bolnem delu telesa. Tudi se da ozdraviti živina, če jo muči mrčes. Nastalo je veliko prerivanje sem in tja, tako da je moral vmes birič. Nastal je zopet mir.
Oči vseh so uprte na Agato, bilo ji je videti, da silno trpi. * Ze je sklonila glavo, a zdajci se vzravna, bleda lica zadobijo živahnost., oči se ji zasvetijo, se vprejo na graščakinjo ter sodnika.
»Graščakinja, priča mi je Križani, katerega podobo držim v roki, da sem nedolžna, a umreti moram — ker vi to velite — največji zločin storite vi, a jaz nisem vaš sodnik, sodil vas bo Bog, ki je za vse pravičen. — Vam, gospod sodnik, odpustim, ker ste morali tako ravnati, a spomin na današnji dan bo za vas najhujša obsodba.«
Glasen jok je nastal med množico, že se je čulo mrmranje, slišali so se tudi pritajeni vzkliki: Rešimo jo!
V tem trenutku vzklikne graščakinja vsa bleda od jeze:
»Nesramnica, še zdaj se upa me žaliti, krvnik, stori svojo dolžnost, na morišče z njo!«
Nastal je šunder, prerivanje, že so se bližali hrabrejši, da bi iztrgali Agato iz krvnikovih rok, a na graščakinjino povelje so priskočili grajski hlapci ter obkolili Agato ter krvnika, ki je med tem zasedel s svojima pomočnikoma voz, na katerem je bila tudi Agata z zvezanimi rokami.
Sodnik Trenak se je vrnil s pisarjem v grad, graščakinja se je takoj podala v svoje prostore
o o a "7"0 »O
2
m
o- ,C6
- 2.w «J D) * > a e S
•S 15 S
»t/>	O. ®
«	£ «45
S"1	P
S a S
o	j S£
>T, C ^ g, i*«» > S « CS
, ai
S>
a F
t-
S «
o*
£ *■
< zs
o & -
" o
>V)
i
g? 1
si© 5
E£M o ¡¿.S
o 'S «S
<° T) JS ^
m ¡35-
a » i"
¿$3
»H«
S
g-C
Ogs >
CO
Is <0
5-4
«
»-•M
o
"O
iS to
H
¡¿a
ter gledala skoz okno na sprevod, ki se je pomikal po cesti proti Črnemu lesu, kjer je bilo rao-rišče.
Črni les je obširen gozd, ki se razteza tik pred trgom Sv. Lenarta po robu od Lormanja dalje do Navarde, kjer se začnejo zopet ob solnčni strani vinske gorice.
Gozd je zaraščen večinoma z iglatim drevjem, zato tudi ime. Ta gozd preseka cesta, ki vodi iz Maribora mimo hrastovške graščine proti Sv. Lenartu. Ko dospeš na vrh roba, se ti odpre pogled na trg, ki sanja zadaj za gozdom na enako visokem hribu.
Po tedanjih določbah se na smrt obsojene ženske niso smele obešati, usmrtitev se je izvr- j šila z obglavljenjem, le čarovnice so sežigali na grmadi ali žive ali pa po obglavljenju.
Morišče za ženske je bilo v Črnem lesu na vrhu roba, kjer se nagne pot proti Šent Lenartu. Vislice pa so stale v Šent Lenartu blizu potoka Velka, kjer so obešali na smrt obsojene moškega spola.
V Črnem lesu je bil tik ob potu prostor, kier ni bilo dreves. Sredi tega kraja je bil hlod, zabit v zemljo, pripravljen za obglavljenje obsojencev.
Žalostni sprevod je dospel na krai. določen
za izvršitev sodbe. Mnogoštevilna množica rado-vednih ljudi je bila že zbrana na tem mestu.
Krvnik in oba pomočnika so skočili raz voz, surovo sta dvignila hlapca Agato ter jo odvedla na morišče. Krvnik si je zavihal rokave ter se pripravil, da izvrši sodbo. Pomočnika sta privedla Agato do hloda, pokritega s črnim prtom, ter ji velela, da poklekne ter položi glavo na določeno mesto.
Množica je napeto zrla na celi prizor, slišal se je od tu in tam pritajen glas, da je sodba krivična.
Že sta hotela rabeljska pomočnika prijeti Agato, da bi jo prisilila poklekniti, ko se ta naenkrat vzravna in si kakor na čudežen način oprosti zvezane roke. Pomočnika priskočita, da bi jo zopet zvezala, a ona jih pogleda z velikimi svetlimi očmi, da nehote odstopita. Agata dvigne roke proti s črnimi oblaki zastrtemu nebu ter : zakliče z razločnim glasom:
»Ti pravični Sodnik nad nami, ti veš, da jaz trpim po nedolžnem in moram v smrt. Reši me, da ne konča moje telo na tako sramoten način na grmadi kot telo čarovnice, naj najde mir na tem mestu.«

Oglejte
si tndi Vi ogromno zalogo in čudovito nizke cene v veletrgovini STERMECEI, CELJE, in prepričali se boste, da je nakup za letošnji Božič tu najboljši vir, kjer dobite za mali denar vse kar želite.
Sukno	Predpasnike	Britve
Platno	Dežnike	Škarje
Barhent	Garniture	Brivne aparate
Svilo	Odeje	Lasostrižnike
Volno	Žimnice	Manikir - garni-
Cefir	Perje	ture
Flanela	Obrisače	Milo
Cvilh	Prte	Kremo
Pliš	Zastore	Parfum
Baržun	Preproge	Kosmetiko
Modrovina	Linoleum	Rezbarske po-
Hlačevina	Predpražnike	trebščine
Obleke	Predtiskanine	Violine
Plašče	Čipke	Tamburice
Suknje	Trake	Giiare
HlRče	Prejo	Harmonike
Bluze	Volno	Okarine
Krila	Svetiijke	Ogledala
Pletenine	Žoge	Jedilni pribor
Perilo	Rekete	Obešalnike
Telovnike	Sanke	Gladila
Puloverje	Fotoaparate	Mline za kavo
Nogavice	Torbice	Vage
Rokavice	Denarnice	Ključavnice
Srajce	Listnice	Samovar
Kravate	Aktovke	Kuhinjske po-
Robce	Kovčeke	trebščine
Naramnice	Nahrbtnike	Ure vse vrste
Kombineže	Igrače Nakit za božič-	Verižice Prstane
Čevlje	na drevesca	Obeske
Galoše	Glavnike	Budilke
Klobuke	Krtače	Uhane
Kožuhovina	Nože	Kolesa.
Naročite ilustrovani cenik!
I FRAN STRUPI, Celje
- —7 .TV^V^f,*-------
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cena in točna postrežba.
Na drobno in na debelo.
Na drobno in na debelo.
Novo otvorjeno Maribor, Stolna ulica 6
Parf umerija
Parfumerije, milo, toaletne potrebščine in pralna sredstva, vedno sortirana zaloga, praktična darila
j Pletene geste
iz lepe in trpežne volne za ženske 75 Din, za moške 95 Din, 85 cm dolge jopice 135 D, veste rožaste s svi-j Io 100 Din, bluze za zve-zati 55 Din, debeli in topli leibi 60 Din, kakor vse druge pletenine kupite najceneje v pletarni M. Vezjak, Maribor, Vetrinj-ska ulica 17.	1025
Ovčjo volno
Maribor, Stolna ulica 6 Pri Sladkorčku
kandite, bonboniere, čokolada in keksi, največja in najcenejša izbira vedno svežega blaga. Pripravna darila za Miklavževo in Božič.	1525
Novo otvorjeno
in stoječe hraste kupujemo proti takojšnjemu plačilu po najvišjih cenah BRATA BATI C, CELJE.	1394
cunje, staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše. A. Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. Iščem stalne nabiralce in nakupo-valce.	506
strokovno izvežban, oženjen, pošten, trezen, zanesljiv, se išče za večji vinograd in kmetijsko posestvo v bližini Poljčan. Vstop takoj ali vsaj do 1. februarja. Plača in drugi pripadki po dogovoru.	1440
Naslov v upravi.	Naslov v upravi.
LUNA
Efisporfna hiša Maribor Bfcndro^ 18
Dobroznana, najboljša in najcenejša tvr<jka za nakup galanterije, pletenine, kratkiga blaga ter igrač otročje nogavice od Din 6.— naprej, dam-ske nogavice od Din 7.— naprej, moške nogavice (sokni) od Din 6.— naprej, ovijalne jopice od Din 50.— naprej, moške jopice z rokavi od Din 85.— naprej, ženske jopice od Din 70.— naprej, otroške jopice od Din 50.— naprej, jopice za deklice od Din 60.— naprej. Lastni izdelki.	1444
Posebna razstava otročjih igrač ter boi.ic-nih okraskov.
s I ZOR I
*
o i Moške o&ieke žs za «jj Hratfei pouršnlki.. " i Dolgi pašniki . . ,
0> s (zimski dubl)
Din
D>n
Din
ss
A
•a Ü w
Kmetje pozor!
Vsi tisti kmetje, ki si hočete svoja gno jišča in jame za gnojnico primerno in strokovno urediti, se prosite tem potom, da si naročite temu primerne načrte za moderno napravo gnojišč in gnojiščnih jam, na podlagi katerih vam potem lahko vsak zidar napravi gnojišča in jame za gnojnico. Načrte dobite za zelo nizko ceno pri Dragotin Korošec, stavbeni podjetnik v Šmart-nem ob Pakič	1393
1 I
~ jj Usijaie BHkn e. \ firsthi površniki s kožuhom
Din

Din
Otroške lepe štofas. obleke	~
1269
kupite y msnufaiM in Sonfekoiishi frgovtoi
2
i
i e
-O o
M«
<0
tfi
Ivan Mastnak
iE	Celje YÚ
im Rralja Petra resta ÍU
;3
1 UM
I0
i N 3)
In glej, črni oblaki so se za trenutek razgrnili in skoz odprtino je poslalo solnce svoje svetle žarke skoz vejevje temnih smrek ter jih razlilo nad belo postavo Agate, ki se je sklonila na tla. Še enkrat dvigne glavo in z milim izrazom na ustnicah zašepeče: »Hvala ti dobrotijivi Oče, z Bogom moj Friderik, jaz grem v večni mir.«
Agata poklekne, nagne glavo na hlod, — krvnik zavihti ostro nabrušeno sekiro in zamahne — Agata je prestala svoje trpljenje.
Množica, ki je dosedaj gledala napeto, se je zganila, slišalo se je glasno ihtenje.
Nebo se je zopet zastrlo s črnimi oblaki, da bi solnce ne videlo te grozote in krivice, ki se je ravnokar zgodila nad ono, kateri je poslalo svoje zadnje ogrevajoče žarke življenja v slovo.
Zdajci se vidi, da se nekdo preriva med množico, ki hoče priti do Agate.
»Pustite me naprej,« zglasi se mož v črni obleki, ljudje se umaknejo, — pred mrtvo Agato je stal župnik Morenus.
Prišel je iz Šent Lenarta, ko so že privedli Agato na morišče, hotel ji je še spregovoriti zadnje tolažilne besede, a prišel je prepozno.
Že so hoteli rabeljski pomočniki zagrabiti mrtvo truplo, da bi ga sežgali na že pripravljeni grmadi, ko zakliče župnik Morenus z močnim glasom:
»Stojte, krvniki, nimate pravice do trupla.«
Krvnik Heller se razkorači, prezirljivo pogleda župnika in reče:
»Določen sem za izvršitev sodbe, tu mi nima nobeden ugovarjati in braniti.«
»Tvoj posel je odveč,« reče župnik ter se vzravna pred krvnikom, »zadosti je preganjanja, telo pripada zemlji. Sodba je bila krivična, gorje tistemu, ki jo je povzročil. Graščakinja je zakrivila njeno smrt, na njo pada zločin nazaj.«
»Tako je,« slišijo se vzkliki iz množice, »po krivem so obdolžili Agato in po nedolžnem uničili.«
»Izsiljena je bila ta sodba,« razburi se Filip Zirngast, »ali pa so bili podkupljeni vsi prised-niki. Za Jurija Kernbeis gotovo vem, ker drugače bi ne dobil pravice biti v trgu kovač.«
»Bo že tako,« pritrdita Jurij Pinterič ter Matija Eberl iz Šent Lenarta, »saj so imeli samo svoje uslužbence za prisednike.«
Najboljše iti najvarnejše naložite svoj denar pri
Posojilnici v Gornji Radgoni.
1372
Obrestna mera za navadne vloge ©•/•, za ve-zane po dogovoru. Nalagajte svoj odvisen denar pri domačem zavodu
L
m^mf.mnvmk'; 6itajte „Sloo. (gospodarja" !
| Flotama s m je m\M\ I
i Sest milijonov dinarjev, p
p	Š. 750.603 lahko zadenete z edino
m	srečko.	;,,-:]
>4	Priporočam Vam sortirane srečke po 10 če-
&	trtink, 10 polovic, 10 celili iz raznih serij.
^ Najugodnejša loterija sveta.
H	100.000 srečk.	50.009 dobitkov. >f|
fig Žrebanje X. razreda 28. in 29. novem-^	bra 1928.	pl
g	Cene srečk:	H _ Vi
^	po razredu D 70.— D 140.— D 280.— M Naročite takoj.
^ Po prejemu naročila pošljemo Vam origi-|nalne srečke z uradnim igralnim načrtom. Kg cS	Plača se po prejemu srečk. 3129 ŠjS*
||i	Naročila se naslovijo na
,y Ludtsiš FriEdiritLnn, Ilen!., Sazpies iz/j. ^
mmm


Hočete sere- ^. siti Vašega * &
tizma in prottna.
Trganje in bodenje v udih in sklepih, otekli udi, skrivljene roke in noge, trganje in bodenje v raznih delih telesa, celo slabost oči so večkrat posledice revmatizma in ko-stobolja, ki se mora odstraniti, ker drugače bolezen vedno bolj napreduje. Jaz Vam nudim zdravilno pitje, ki razkroji sečno kislino, pospešuje izmenjavo snovi in izločevanje, torej ne kako univerzalno ali tajno zdravilo, ampak en produkt, ki ga proizvaja narava sama za odrešenje bolehavega človeštva.
Vsakemu dam brezplačno za poskusi
Pišite mi takoj in Vi dobite od mojih po celem svetu nahajajočih se skladišč popolnoma br izplačno in franko en poskus obenem z podučljivo razpravo. Vi se boste sami prepričali o neškodljivosti tega sredstva in o njegovem hitrem delovanju.	831 AUGUST MSSZKE, BERLIN-WXLMER8»OBF, Bruchsalerstrasse No. 5.
Abt.: 24. III ■'
Velika izbira
mm umh
se dobi že cd 22 Din naprej samo pri
I. TRPINU
Maribor, Slami trg 17
mmmmmmmm
Zakaj kuoite V Celju manufakiurno blago -—i——I--—---—i— najceneje edino pri
Frans MmlM, Ciijf, Bosposha 10
Ker ima veliko tovarniško skladišče vsakovrstnega blaga. Ker ima trgovino v lastni hiši in ne plačuje
majamKine.
Ksr iaa veliki promet, vsled tega sveže blago. Ker ima lastno tovarno odej (koitrov). Ker ima lastno izdelovanje različnega parila. Ker ima poštene mere, dobro blago in nizke
CSES.
Ker ima zamisel »mali zaslužek, a veliki promet«.	961
Vsakomsr se izplača, da obišče pa če tudi od daleč strogo solidno in pošteno trgovino
« Morali, Cilje, Gosposke IS
Za trgovce poseben oddelek na debelo.
U
sss?	-¿¿mmaamm^sa^^imuM
železniških im avtomobilskih zvez Slovenije, veljaven oal 7. oktobra 1328, se dobi v obeh prodajalnah tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Cena Din 2.—.
»Meni se tudi tako zdi,« poseže vmes Nikolaj Kromzoes, ki je bil tedaj nekak zdravnik v trgu, »kaj takega obdolžiti nedolžno bitje, to je največji zločin, kazen naj zadene graščakinjo.«
»Tako je,« razhudi se Jakob Rogoz, kovač iz 3 nt Lenarta, mož orjaške postave z dolgo rujavo jrado in temnega pogleda, »mene so tudi po nedolžnem vtaknili v Mariboru v luknjo, ker sem zabavljal čez gospodo, pa še pride dan obračuna.«
Vznemirjenje je postajalo vedno hujše, slišali so se glasni klici: »Graščakinjo na grmado, ona je čarovnica in morilka.«
Zopet sta hotela prijeti pomočnika Agato, tudi trije grajski hlapci so hoteli poseči vmes, a v tem nastane krik:
»Ne pustimo nje, nedolžna je!«
Kovač Ro?4X)z .se je preril v ospredje, prijel enega pomočnika ter ga vrgel doli po robu, da se je postavil na glavo, drugega je potisnil v grmovje, krvniku pa urno izmaknil sekiro ter jo dvignil proti grajskim hlapcem, ki so ga hoteli obkoliti. Niso prišli rto tega, že so pogumni možje pograbili Majice, jih vrgli na tla, jim odvzeli n i	■ "■-nortili v beg.
; grmado in razmetali
naložena polena daleč okoli po lesu, da od celega kupa ni bilo v kratkem nobenega sledu.
Krvnik videč, da je napram razburjeni množiti brez vsake moči, je velel svojima pomočnikoma, da opustita vsak nadaljni odpor in odideta, kar so storili tudi grajski hlapci.
Župnik Morenus se je vzravnal med množico, ki se je že pomirila ter reče z močnim glasom:
»Naša dolžnost je, da izročimo Agatino truplo materi zemlji, pripravite vse potrebno, da nas graščakinja ne prehiti.«
Urno so izkopali "loboko jamo ter jo okrasili s smrekovimi vejemi. Župnik Morenus je opravil Agato iz Štraleka.
Utihnil je veliki zvon iz Šent Lenarta. Tudi pogrebni obred; ki " je zakrila hladna zemlja iz Šent Ruperta so se oglasili zvonovi — zvonili so plemiču Štefanu Nürnberger, ki je zatisnil isti dan oCi, ne da bi se zavedel.
Množica v Črnem lesu je deloma še ostala, ker so hoteli varovati grob.
Nebo se je še bolj stemnilo, kmalu so začele padati snežinke vedno gostejše in gostejše. V kratkem je zakrila bela odeja sveži grob, narava je položila bel plašč na gomilo one, ki je morala žrtvovati svoje življenje po nedolžnem.
	3 ,	«e
	»■5 s	« o
	er	M t
	Ul	j -- «B 2 a
	©j	če >
		S B
		1 at
	«M i MW f	
	tf	\v i l
	m	mm , i, G » u
	* i	3 « .j.
	i	_ A X «9
	j*\	
	Qj	o > t« _
		1 o£
	»t j * t	iH 1 a
		i O S
		ax ■H
	»a*	c r x 1
	Bi	•g
	C/5	H tt £
	Si'	i «S
M
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnem zavodu ki ©fcsioja že 64 let
ME5THB HBflHlLIilCfl
v Celju, Krekov trg(v lasini palagi pri k°iodv°ru>
illlllHIillliillllllllllllllillllilliiiffl
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarja nedofeiinih, ki
C vlagajo sodišča ter nalož-m cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo.
mini
Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice
še mesto Celje
MEBraHiMIHMMTViMIII IHIIIIIIII— II Ml ...........I
z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. — Vse prošnje rešuje brezplačno. 4
mmm^mmmmžM
Svetovnoznano fosfornokislo klajno apno
katero se je uporabljalo 1. 1901 do 1914 v naših krajih zelo pohvalno v vsakem gospodarstvu, priporočamo danes ta neprecenljiv preparat ponovno v nakup in uporabo, katerega bi se naj opetovano z uspe-_hom posluževali vsi naši ekonomi in kmetovalci.
Fosfornokislo klajno apno ima tri dobre lastnosti:
1. V prvi vrsti služi posebno pri svinjah proti rdeCici.
8. Je prvorazredno krmilno sredstvo, ki vpliva na rast pri reji konj, goved, teličkov. svinj in drobnice, posebno pri prašičkih. 8. Pridobljen gnoj Je znatno boljši, ker pridobi 100% na fosfornem zadržaju in se je izkazal že nekdaj kot zelo uporaben.
Pri vprežni živini, katera je po zimi izpostavljena mrazu in mokroti, je klajno apno posebno pri konjih zelo dobro sredstvo proti prehlajenju in proti drugim boleznim.
Pri prvem obroku se da na dan in glavo polno jedilno žlico fosfornokislega klajnega apna, na narahlo namočeni krmi. Pozneje preko dneva navadno hrano.	1290
Dobi se v zalogi moke I. MESTNEGA MLINA V CELJU z najboljšimi in najbolj poznanimi mlinskimi izdelki.
Maks Gmeinskf, Celje, Slomškov trg 1 (pri farni cerkvi)
Ha drobno! ŽgICZHIUsEI debel°'
Anton Brenčič
v Ptttj-ll
roča svojo bogato zalogo potrebščin za jesen "rimo in sicer: razne kotle, brzoparilnike, lito-lelezno, pločevinasto postekleno in pocinkano po-»odo, štedilnike, peči, plužno blago, podkove, vsake vrste žreblje za obutalo, nagrobne križe, stroje Sa meso in slanino rezati, slamorezne kose, sekire In žage vsake vrste ter sploh vse v železnino spadajoče predmete. Zastopstvo Lutz-ovih peči
za Sole, urade, gostilne itd.	806
Postrežba točna!
Znižane cene!
4.
Volneno, belo in pisano platno,
■ hlačevino, kambrike, delene, sraj- g
ioe, nogavice, kravate, dežnike itd. g
kupite najceneje pri tvrdki
j niojz DpflfeniH, ceijc
á
samo Glavni trg št. 9 samo
Vsakovrstni ostanki za polovično ceno.	557
mmmmmmm
I p
'is
Žlahtni kostanjev les
obeljen kakor tudi neobeljen. — Stalni nakup! 3 Najugodnejše cene! — Takojšnje plačilo! ž
ERNEST MARIMC, CELJE,
Zrinjskega ul. 4. — Tel.inierurb.ši.136
<0
%
é %
é
I €
KMETOVALCI!
Če hočete zvišati pridelke svoje zemlje, uporabljajte razen dragih vrst umetnih gnojil tndi najpopolnejše, hitro in sigurno učinkujoče dušično umetno gnojilo
Čilski sollter,
ki Je prikladen za vsako tlo in vsako rastlino.
Pojasnila o uporabi in knjižice o gnojenju g čilskim solitrom ter z drugim umetnimi gnojili, o pravilnem obdelovanja zemlje in o oskrbovanja rastlin nudi brezplačno	1319
Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra
Tavčarjeva nI. 1/II.LjllllIjaNa Tavčarjeva ul. l/II.
OTELETiii^ j£.
„BISSULIN" je popolnoma nerazdražljiv, Izvrzenje pri z njim zdravljenih brejih živali Še nisem opazil.	Stadttierarzt W H.
Prager Aroh. f. Tiermed. 1926, H. B. 11.
„BISSULIN" se dobi le na odredbo živinozdravnlka H. TROMMSDORFF, CHEM. FABRIK, AACHEN (Brošura) Knjižica s sliko bolezni brezplačno pri
463 zalogi: ,LYKOS* MR. K VOITC, ZAGREB, JURJEVSKA UL.8
Po re - h cenah
prodaja tvrd ka
F.Kon g,Celje
igrače, blato iz usnja in galanterijo. Velika izbira gramofono >n : -
1155
Pohištvo — Preprogej
pistBijnina, vložki, modrasi, zastort, posteljne ndeje,-pehistvena tfeaa i>a i. t. d , nfliboiše in nacsnse ppl I
MM FHEIS, MfiKlEOH, fiosposlia m. ZO [
Bmoiatni ceniki. imo Brezplačni ceniki.
mKmm^KmKmmmmmmmKmmmmmmmts^--
171 morate Vaše potrebščine v ob
*	■ kah, perilo, platna pri meni kril
Uj bodete kakor vse moje stranke ta» V1 dovoljni in stranka ostali
yj dobite pri meni najboljše blago po
*	1 najnižji ceni in si s tem prihra«j nlte denar
yj si lahko pri veliki izbiri izvolita
*	' po svojem oknsa
Uj ste zavarovani pred izkoriščeva-V 1 njem, ker so pri meni stalne ceno
Franc Kolerič
trgovina Apače


% €

Denar naložite
najboljše in najvarnejše pri
SpodireštajersM ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposha Jilica l z-zn z- Ulica lO.otstobpa
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po O °/0
na trimesečne odpovedi po
7%
a
9 >
> » > § %
-sr
Ifj
ZflBRUZHi! GOSPODARSKA B9NKR d.d.
....... "...... ' ' ....... 0
0
Podružnica Maribor ®
[ffij	Bi ii ii'w M»«...........................aaatMBBBSsa	[Sj
0 fafl
Ki
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred iraačiškanskn cerkvijo. — Izvršuje vse bančne posle naiku-lanineje. — Najvišje obrestovanje vlog na vknjižbo in v tekočem računu.
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije

CENIK
Veliki ilustrovani
dobite zastonj! Zahtevajte ga od Skladišča
JTleište* in It p vol ti
Tovarni glasbil, gramofonov In harmonik
R. LORGEH JBnribnr it. 106
Violine od Din 95 -. Ročne harmonike od Din 85"-. Tambtirice od Din 98.-. Gramofoni od 345'- dalje.	1281!
K51
v Slov. Gospodarju ima največji uspeh
a
Najvarnejše Iri nafbolfše naložite denar pri
i! 1 H •	ii| I 1
registrovani zadrugi z neomejeno zavezo
v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije
Stanje hranilnih vlog nad 69,000.000 Din. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000	Kmetiskl posestniki —
članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. Vsled	Ljudska posojilnica Je tega jamstva so hranilne vloge pri tem zavodu najbolj varno naložene.
Vaš zavod. Poslužujte se gal
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja vv Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč. no.vinar v Mariboru-