66. Številka.
V Ljubljani, i ttlrtBk, Zl. marca
XLV. lelo.
.Slovenski Narod* wcJja:
v Linbiiani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24-—
pol leta.  ......   . 12 —
četrt leta....... 6 —
tia mcsee......to 2*—
v upravnistvu prejemaš:
celo lete.......K
pol leta .......   , H*—
četrt leta......, 5-50
na mesec.....„ 1-90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Oredmšr*©: BLnaflova ulica it. 5 (v pritličju levo), telefon št. 34.
■•delf« ta praznike.
Inserat) veljat©: peterostopna petit vesta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., 2» trikrat ali večk ai po 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrata 20 vin. Pri večjih »nsercijah po dogovoru.
Upravn&tvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to «e administrativne s+vari
—- Posamezne številka valja 10 vinar ev -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Naroena tlakama" telefon it Si.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ograko:
eelo lete...... K
pol leta • 13*—
četrt leta...... , 650
na mesec .  •  «  • . 2*30
za Nemčijo:
celo leto....... K 35*-
za Ameriko in vse drage dežele:
eelo teto ...      ... K 30*«
Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ah tnamka. IJaravnlstvo r Enaflova nlica st 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85
Državni zbor.
Kriza v Nationalverbandu. — Če-ško-nemške konference. — Zagrebška reciprociteta. — Službena pragmatika. — Reorganizacija Ednotnega češkega kluba. — Seja.
Dunaj, 20. marca.
Dogodek današnjega dne je ostra debata, ki se je dopoldne razvila v nemškem Nationalverbandu fn njena posledica: izstop poslanca WoIfa. Nemški klub se je imel danes odločiti za ali proti nadaljnemu prijateljstvu in zavezništvu s Polja -d — in sicer za ceno prvega branja takozvanih cestnih predlog. Nemški Nationalverband zlasti pa njega alpski člani je zavzemal v tej zadevi dosedaj stališče, da treba poprej ustvariti iunktirn med vodocestnimi predlogami, ki so izključno v korist severnim deželam, zlasti Galiciji in pa med primernimi koncesijami za južne dežele. Poljaki, zavezani svojim volilcem s sto in sto obljubami, pa so vztrajali na zahtevi, da pride vodocestna predloga ali brez prvega branja takoj v odsek, ali pa da se še pred Veliko nočjo vrši prvo branje. Spretno so izrabili težavni položaj nemškega Nationalverbanda, da je danes za ceno poljskega zavezništva, ki je predpogoj njegove privilegirane parlamentarne pozicije, resigniral na svoje pridržke in pomisleke ter dovolil, da postavi predsednik gališke kanale na dnevni ved prihodnjih sej.
Pri tej priliki so se pojavila azna nesoglasja in že stare diference, ki rušijo enotnost nemškega kluba z novo močjo. Cela vrsta nemških poslancev je s taktiko Verbanda ne-adovoljna. v mnogih točkah obsto-•ajo stvarna nasprotstva; stremljenje po nemškem nadvladju je pravzaprav edina vez, ki spaja nemške poslance v enotni zvezi. Še enkrat ve je danes posrečilo voditelju izvo-ievati zmago, toda reči se sme, da ic bila Pvrrhova. Eden vodilnih čia-iov je zapustil skupni klub. za enkrat seveda bolj teoretično-demon-strativno, kakor praktično.
Nationalverband je zveza posa-neznifa nemških frakcij in ne poslancev, izstop posameznika iz zveze ie torej le mogoč, ako zaeno iz->topi iz svojega ožjega kluba. Tega posL Wolf ni storil, zato se je popoldne že trdilo, da se spokorno vrača. Radikalni klub bo na svoji večerni seji sodil o koraku svojega načelni-
ka, verjetno je, da mu naroči, da svojo izjavo prekliče, ker bi sicer moral tudi izstopiti iz svojega ožjega kluba. Če pa Wolf tega ne stori, potem se že prihodnje dni izvrši razpad Nationalverbanda, ki je pa oči-vidno tudi sicer nevzdržljiv. Med treznimi in mirnejšimi elementi in med radikalnimi šovinisti neruske parlamentarne organizacije so na-s,?r< tja veJuo večja m *e se češ;o ne1 iška sprava res posreči, tt rti bode nastopila tudi v Nationalverbandu in sicer pri vprašanju o so.e bivanju s Čehi akutna kriza.
Cesko-nemške konference se nadaljujejo. Očividno se dela s polno paro za uspešno ureditev vsaj najsporneiših točk in z nekaterih trani se trdi, da bo zadeva — in sicer ugodno — še ta teden perfektna. Konvent senijorov je danes določil, da se vrši glasovanje o nujnosti Kornerjevega predloga v torek. Ta dan velja torej kot nekaka časovna meja: če bodo češko-nemška pogajanja končala do torka ugodno, bo posl. dr. Korner spremenil svoj predlog ter mu vzel ost. ki je bojno naperjena proti Nemcem in njihovemu zaupniku . . . Zbornica z napetostjo sledi vestem, ki le skromno potekajo iz salona notranjega ministra Heinolda. kjer se v navzočnosti kneza Thuna vršijo poskusi upraviti eno najbolj perečih in najvažnejših zadev avstrijske notranje politike.
Naučni minister liussarek se trudi dokončati pogajanja radi italijanske fakultete, ki zastavlja delovanje proračunskega odseka. Nahaja se tam v razpravi, toda Nemci in klerikalni Slovenci jo obstruirajo. Vlada jo hoče poriniti v posebni sub-komite, da osvobodi dnevni red bud-getnega odseka ter omogoči razpravo o še vedno nerešenem proračunu za 1912. Za to idejo so pridobljeni Nemci, in tudi dr. Korošec in dr. Šusteršič sta se sedaj izjavila za njo. Italijani pa se še vedno upirajo, ker dobro vedo, da je subkomite nekak grob ... V parlamentu se je zadnje dni govorilo, da so naši klerikalci zopet razvili vprašanje reciprocitete zagrebške univerze. Ta vest je neresnična — voditelji Slov.-hrv. kluba za to nimajo č;*sa in z ministrom Hussarekom se niso vršila tozadevno še nikaka pogajanja.
Važna parlamentarna akcija, ki je rodila v svojem poteku mnogo sporov in velika nasprotstva med vlado in zbornico se bliža koncu. V odseku za državne nastavljence je danes načelnik baron d' Elvert med
splošnim odobravanjem izjavil, da morajo biti poročila o službeni prag-matiki za državne uradnike vsaj do konca prihodnjega tedna gotova. Med odsekom in vlado so se kakor znano vršila v zadnjem času pogajanja, ki so stremela za tem, doseči med radikalnimi sklepi odseka in konservativnim stališčem vlade primeren kompromis. Največja nasprotstva so se pojavila glede koalicijskega prava, disciplinarnega postopanja vzvratne veljave od 1. januarja 1911, določb o državnih slugah in kvalifikačnega postopanja. Vlada se je upirala tudi zvišanim materijalnim zahtevam odseka ter je končno vstrajala na junktimu med pragmatiko in davčnimi predlogami. Nasprotstva so se sicer tekom pogajanj zmanjšala, toda niso bila odpravljena. Danes je poskusil posl. Zenker restituirati stare radikalne sklepe odseka brez ozira na kompromisno stališče, ki so ga zavzeli z vlado pogajajoči se referenti. Zen-kerjev predlog ni obveljal, temveč je odsek sklenil preiti v specijalno debato na podlagi resultatov kompromisnih pogajanj. Odsekovi sklepi in njegovo poročilo zbornici se bodo še vedno nahajali v precejšnem nasprotju z vladnim nazira-njem. Toda. ker prihajajo zadnji čas baš iz vrst uradniških organizacij čimdalje pogostejši pozivi, da naj zbornica sprejme službeno pragmatiko v oni obliki, v kateri bi jo hotela vlada predložiti v sankcijo je verjetno, da postane predloga vendar-le še zakon.
Drugo branje se bo seveda izvršilo šele po Veliki noči. Zbornica gre že 29. t. m. na počitnice, ima le še 6 sej, za kaiere so danes parlamentarni senijoniri določili mnogo gradiva. Cela vrsta važnih predlog, med njimi tudi loterijska, pride razventega brez prvega branja v kompetentne odseke, katerih javnost (seveda le za poslance) je z ozirom na važno gradivo zbornica danes sklenila.
Kmalu po Veliki noči, že 16. aprila prične zopet delo. Položaj izgleda precej nadebudno; Če se posreči češko-nemška sprava, je pričakovati velikih izprememb in sicer na boljše. Va?en korak je storil danes Jednotni češki klub. katerega parlamentarna komisija je sklenila predlagati plenumu kluba spremembo pravil v tem smislu, da bodo v bodoče lahko tudi člani gosposke zbornice J. č. ki. Baje pristopi veliki češki parlamentarni organizaciji vseh   18 čeških   članov gosposke
LISTEK.
Ocvirki fliant.
Spisal Rado Murni k.
Pred petimi leti je zakupila dc-etorica požrtvovalnih nedeljskih lovcev lovišče v Zali skali, dasi tam ni prav nobene divjačine. Obenem ^o si osnovali svoje glasilo. Njih Ocvirki Diane * izhajajo po enkrat na leto v sto izvodih. Ureduje jih sam Bibolaz, dični načelnik idealne nedeljske bratovščine.
Moj ljubeznivi prijatelj doktor Kljukec, ki se nikdar ne laže. akotu-di je strasten nedeljski lovec, mi je noslal najnovejši letnik ^Ocvirkov«. Da se seznanijo z njimi tudi širji Krogi, naj podam kratek posnetek njih bogate vsebine.
Brakada na veverice. Pretekli
mesec se je pritepla v zaloskalsko lovišče jako divja veverica. Prejko-ne se je priklatila iz hrvaških pragozdov. Takoj nam je zakipela lovka kri in prvo nedeljo smo priredili veliko brakado. Postreljali smo nanjo vse patrone. Kdo bi si mislil, da ima ta zver tako trdno življenje! Vendar bi jo bili lahko dobili, ako ne bi bila odšla precej v začetku
brakade polovica lovcev v bližnjo gostilnico. Tam so se krepčali, prebirali dnevnike in priredili brakado na zalo natakarico Filipino. Ta gospoda žalibog ne pozna nobene discipline! Njih rezgetanje in Filipini-no cviljenje je preplavilo veverico, vender se je posrečilo g. Pipopuhu, da jo je vsaj fotografiral, preden nam je ušla! Njena slika visi v našem društvenem lokalu pri Kašoliz« niku, ki toči izborno vino. Kdor misli, da hvalim njegovo krčmo zato, da bi dobil kak liter zastonj, je velik falot! — Zgagogoj.
Iz nedeljske malhe. Prijetne sanje. Ponoči po sv. Jožefu se mi je sanjalo, da sem ustrelil prekrasnega zajca. Notabene, zajec ni bil privezan! Lovski na zdar! (O sv. Jožefu ne smete streljati zajcev, tudi v sanjah ne, ker imajo tedaj dolgouhci že lovopusjt. Počakajte do 1. septembra! Želimo, da vam ostaneta lovska patrona Diana in Hubertus naklonjena tudi podnevi, ne pa samo v sanjah. Uredništvo Ocvirkov.)
Zverine na Kranjskem. Meseca julija pride v Ljubljano velika mene-žarija divjih levov, tigrov, medvedov, volkov, leopardov, hijen in take zverjadi. Zadnji dan bodo znižane cene. Na to opozarjamo vse preljube tovariše. Naj ne zamudi noben pravi nedeljski lovec te ugodne prilike ter naj si natančno ogleda vse
te.zverine, ki so dandanes tako redke na Kranjskem. Zatorej pozor! Zadnji dan vsi v menežarijo! — Bibolaz, načelnik.
Sraka mlade le imela. Zopet morem poročati veselo novico za vašo priljubljeno malho! V Praznem gozdu blizu Zale skale se je naselila krasna sraka, se veselo omo-žila, gnezdila in izvalila več zdravih mladičev. Marljivo in oprezno smo opazovali vsak dan šege in navade tega lepega ptiča. 2e smo se veselili, da bomo mogli prirediti nanje lov kakor na kljunače, toda prekmalu se je skujala stara sraka z mladiči vred. Komaj so bili godni, že so jo odkurili, ne da bi nam rekli ne bev, ne mev. Morda se vrnejo prihodnje leto? Na veselo svidenje pri Filipini! —Hahafin.
Odstrel divjačine v zaloskal-skem lovišču. Lani so ustrelili tukajšnji nedeljski lovci: pet vrabcev, dva srakoperja. dve podgani, tri miši in enega močerada — summa summarum zatorej tri kose divjačine več kakor predlanskim. Le tako naprej! Čestitamo prisrčno! — Mi-gomig.
Iz nedeljske mreže. Težka riba. Pet kilogramov težko ščuko <Esox , luctus L.) so lani med Šmarnimi mašami pojedli vrli Člani Nedeljske bratovščine, ki Je zakupila tudi ribolov v Blatnici. Vsem je jako aga- i
zbornice — velikanski prirastek v intelektualnem in moralnem oziru.
Današnja seja je bila slabo obiskana. Mnogo poslancev se je odpeljalo v Trst k jutršnjemu splav-Ijenju novega Tegetthofa.
Med deželnobrambnim ministrom Georgijem in posl. Klofačem se je izvršil oster dvoboj radi včerajšnjega govora voditelja čeških radikalcev. Nadaljevala se je tudi razprava o Kornerjevem nujnem predlogu. Generalni kontra govornik posl. Seliger se je v imenu nemških soc. demokratov izjavil proti nujnosti, v nadaljnem govoru pa podal značilne primere nemško-nacijonalne   justice   v takozvanem
Deutschbohmen.
v e
V naslednjem podajemo sejno poročilo:
Prvi je danes govoril domobranski minister G e o r g i, ki je odgovarjal na razna očitanja posl. Klofača v zadnji seji glede žaljenia Češkega naroda od strani oficirjev.
Potem je zbornica nadaljevala razpravo o brambni predlogi. Celj-ki poslanec M a r c k h I je s temnimi bojami slikal mednarodni položaj in se je na dolgo in na široko bavil s stališčem Madžarov glede brambne predloge. Češki soc. demokrat dr. S m e r a 1 je grajal vojaške razmere, zahteval odpravo parad, žigosal, da se pravica parlamenta smatra samo kot formalnost in protestiral, da se armada izrablja za politične in policijske namene. Nemški agrarec S e i d 1 je polemiziral s socijalnimi demokrati, na kar je bila razprava prekinjena.
Prišel je potern na razpravo Kornerjev predlog glede imenovanja sodnikov. Soc. demokrat Seliger je pojasnil stališče svoje stranke. Soc. demokratje ne sodijo sodnikov po njihovi narodnosti, nego po njihovih zmožnostih, predvsem če je sodnik neodvisen. Za češko zahtevajo poseben status za nemške in poseben status za češke sodnike, v srednjih šolah naj bodeta oba jezika obligatna, v nemških okrajih naj bodo sodniki Nemci, v čeških naj bodo Čehi, v jezikovno mešanih okrajih pa naj bodo nastavljeni češki in nemški sodniki. — Tudi razprava o Kornerjevem predlogu se je prekinila.
Na predlog soc. dem. Seitza je zbornica potem sklenila, kar se je dogovorilo v konventu senijorjev, da bodo odslej razprave vseh odsekov, izvzemši imunitetni odsek javne.
Koncem seje sta češka poslanca Brunar in Klofač odgovarjala domobranskemu ministru na njegova izvajanja začetkom seje.
Prihodnja seja bo jutri.
Dež. poslanec dr. V. Ruftovec o političnem položaju.
V Središču, 19. marca.
Xaj*odno-na prodni trg Središča ni le največji slovenski trg na Spodnjem Štajerskem, on je tudi največji volilni kraj slovenkega trškega dežel-»o-zborskega volilnega okraja. Zato imajo velike politične enuncijacije v Središču vedno nek poseben pomen. Isti dan, ko se je v Celju vršil glavni zbor vladajoče klerikalne stranke, se je vršil v Središču pod milim nebom pred občinsko hišo veličasten shod Narodno stranke, na katerem je govoril o političnem položaju na Spod. Štajerskem deželni poslanec dr. V. K n k o v e e. Obisk zborovanja je bil ogromen; bili so ne le vsi središki de-želnozborski voliiei razun malih izjem navzoči, ampak pozdravili smo * veseljem v svoji sredi tudi prijatelji in somišljenike iz v so h večjih občin ormoškega okraja. Presedovai je žn pan gosp. Josip Š i n k o.
Deželni    poslanec   dr. Kuko v e e , burno pozdravljen, je opisoval dogodke pri zadnjih pogajanjih z« delazmožnost   štajerskega deželnegrv zbora. Razmotrival je obširno znam« «tališca posameznih, v deželnem zboru zastopanih strank k tem pogaja njem in nadaljeval: Deželni zbori v sedanji obliki,   zlasti pa s sedanjim delokrogom,   so   nekaj zastarelega, skoro bi rekel, nepotrebnega. Napar no in docela neresnično je, ako hi skušali naie ljudstvo prepričati, d:j je njegov narodni in gospodarski ob *toj odvisen le od štajerskega dežel nega zl>ora. Naš položaj v deželi j« danes tak,   da si deželni poslanci v Gradcu ne bodo nikoli mogli pridobi ti posebnih lovorik. Zlasti ne, ako bo ostalo še dolgo pri sedanjem kurija! nem volilnem redu, ki jači uad V90 mero pozicijo nemštva v deželi. Da-velik   cilj   slovenske deželnozborskc politike bi bil boj za demokratičnim volilnim redom, za splošao in enakn volilno pravico tndi v deželni zbor -kajti takrat bi ljudstvo pometlo y največjimi    našimi    nasprotniki in sploh nasprotniki miru in reda v deželi.     Pa kakor stoji stvar danes in
jala velika riba, pa tudi KaŠolizni-kov cviček. Ribo so kupili prav poceni v Ljubljani, pa ne na ribjem trgu, marveč v kontraband od babni-ce, ki jo je ponujala od praga do praga. Siti so bili še drugi dan. S povodnim pozdravom Vaš vdani Migo-mig.
Nenavadna   ribiška potrpežljivost in vztrajnost.   Naš velecenjeni brat načelnik,   g. Bibolaz,   ni samo odličen nedeljski lovec, ampak tudi navdušen   nedeljski   ribič. Navzlic temu.  da je vestno   proučil že vse večje riboslovne špehe, se mu vendar ni posrečilo, da bi ujel kako luskino. Lani o pasjih dneh pa mu je bila sreča vsaj toliko mila, da je ujel na trnek tele predmete: pomečkan cilinder starega kopita; pošvedrano copato, ki je gotovo videla že boljše dni; razcefrano žensko ruto, ki tudi kmalu  ne bo za nobeno rabo več; obezo za brke. Kdor pogreša katero omenjenih   toaletnih stvari,   naj se oglasi nemudoma v našem uredništvu pri Kašolizniku, kjer so deponirane te reči.  Ako pomislimo,  da se vrača g. Bibolaz  navzlic vsej svoji temeljiti    teoretični izobraženosti vedno le prazen domov; ako pomislimo, da ne odneha, akotndi vidi, da se ne izplača ribariti po Blatnici — moramo dičnemu ribiču iz vsega srca čestitati, da ga je obdarila priroda s tako vzorno vztrajnostjo! Upa-
mo, da ujame neustrašeni g. Bibolar prav kmalu pravo ribo ali pa vsa i žabo! Ribiški na zdarl — Plešo-prask, upok. profesor.
Velikanski sulec ali sulač (Saf-mo Hucho L., der Huchen oder Rot fiseh) je meseca januarja razburjal Nedeljske bratovščine ribiško kri! Dolgo so ga lovili trnkarji in mre-žarji zastonj. Ko so ga pa ujeli, sn vešČaki dognali nepobitno, da ujeti sulec ali sulač ni nobena riba. ampak lesen kol. Bil je sulcu jako podoben. Tehtal je dvajset kilogramov. — Škoda! Upamo, da bo poslej sv. Peter, patron ribičev, bolj naklonjen Nedeljski bratovščini! Z mokrim pozdravom Vaš dr. Onga.
Osem metrov (!) dolga trakulja
(Taenia solium, der gemeine Band-wurm) se je ujel praktičnemu zdravniku g. Jazbecu na umetno nastavljene limanice. Veleposestnik g. Matic Mukec, srečni oče te lepe in redke živalce, jo je dal v špirit, da bi tam še dolgo plavala njemu na čast in poznim rodovom v poučno zabavo. Vi vat sequens! Lovski pozdrav! Dr. Onga. (Resni učenjaki ne prištevajo trakulje ribam; kljubu tema smo sprejeli to veselo novico v Mrežo, ker je velecenjeni g. Mukec naročen na dva izvoda Ocvirkov. Posebno iskreno čestitamo njemu in vsej njegovi zlahti k lepemu uspehu in jim želimo, da bi še mnogokrat
•
kafcorsne cilje zasleduje obstmirajo ča večina slovenskih deželnih poslancev, ni upati nikakih posebnih pridobitev in nastane zares zelo resno vprašanje: v kakem razmerju stoje stroški klerikalne obstrukcije % nje* ni m i eventualnimi uspehi ali mogočimi pridobitvami? Politike ne gre delati a srcem, temveč z glavo. Ne oenim previsoko političnih izjav ptujsko-ormoskega deželnega poslanca Orniga, ali pritrdil bi mu, da bodemo kake narocLno-politične zahteve težko dosegli. Gre torej »a gospodareče zadeve — in vprašanje je, če bi ne bil tu sporazum mogoč. Potek zadnjih pogajanj za delazmožnost štajerskega deželnega zbora potrjuje mojo saditev. Gospodarske škode, ki jih trpimo, so velike. Ne da bi se oziral na tjel Spodnji Štajer, že v ormoškem okraju samem se bridko občutijo posledice obstmkcije. Železniško vprašanje ne more nikamor naprej, okraj ;|« v denarnih stiskah, ker ni običajnih cestnih podpor. Ali imajo sploh klerikalci tako velike cilje pri svoji obstmkciji, da bi bili vredni vseh teh škod in žrtev? Troje stvari so izvirno zahtevali za ustav ljenje obstrukcije: 1. svojega zastopnika v deželnem šol-s&em svotu, 2. meščansko šolo in 3. radatno podporo za teharsko gospodinjsko šolo. Glede slednjih dveh zahtev so se šo dali končno pregovoriti, da bi se zadovoljili tudi i obljubami. Zahteve gledo meščanske, šole niao klerikalci niti resno jemali; to kaze že postopanje Benkovičevo, ki je proti Kukovčemu predlogu, da se »aj ustanovi poleg- žalske tudi trboveljska meščanska šola, zahteval, naj pride v Trbovlje spodnja realka. Na tftrugi strani so klerikalci prav dobro vedeli, da hoče dežela izročiti deško meščansko .šolo v Celju eeliskim Nemcem in tako za vedno preprečiti Ttjeno utrakviziranje ali poslovenjenje — pa niso proti temu niti z ma-■aioeem ganili. Kako nam naj da de-aelnozborska večina meščansko šolo, <«e pa večini slovenskih deželnih poslancev ni resno za njo? Glede prospo-dinjske šole na Teharjih pa ne ob-Htoji nobena življenska potreba po i!ijej pri našem prebivalstvu. Klerikalci jo bodo tudi opustili, ker ni bilo dosti za njo deželnega denarja. Njena ureditev tudi ni bila baš taka, da bi v strokovnem oziru mnogo nudila. Ostane se zahteva po razširjenju deželnega šolskega sveta. To so vzeli klerikalci naj resnejše, ker bi radi imeli vsaj nekaj komande nad uči-rfeeljstvom. V narodnem oziru bi bila m »pridobitev« brez pomena, ker bi deželni šolski svet pomnožil tudi xa več Nemcev. Ce se tedaj cilji klerikalne obstrukcije premotrijo resno In trezno, vidimo, da bi pridobili tspodnještajerski Slovenci koncem koncev i obstrukcijo edinole enega klerikalca v deželnem šolskem svetu. In to je veliko, veliko premalo.
Pa zdi se mi, da je pravi vzrok klerikalne obstrukcije le neko hrepenenje po velikih uspehih in dejanjih — hrepenenje, ki sicer napolnjuje nrsakega idealnega strankarja, ki pa i*** spada v praktično življenje in napravi lahko tam stranki in narodu velikansko škodo. Skrajni čas je, da ki vsi slovenski deželni poslanci iz položaja izvajali posledice in odložili svoje mandate, da bi povprašalo voli ls t vo po njegovem mnenju. Ker pa od klerikalnih poslancev tega ni pričakovati, zato naj vlada deželni zbor •rim prej razpusti, da se bo doseglo .jasnost in čisto mizo. Kar se naše estranke tiče. se ista razpusta ne boji; ni dvoma, da bi jo bodoči volilni boj 3c ojačil in okrepil.
»čakali tako izredno veselje v ožjem obiteljskem krogu! — Ur.)
Naprej, zastava rakov! Slovenski raki še vedno nazadujejo in žalostno kobacajo svojo pogubno rakovo pot. To ni prav. Skrajni čas je. da kaj storimo za to plemenito 2ival. Pomagajmo ji, da o petkih in drugih postnih dneh ne bomo otepali samo kisle repe pa fižola! Pokoncu zatorej, kar vas je rakarjev! Nikar ne obupajte, še utegnemo storiti kaj koristnega in pametnega. Ako izpolnimo vsak svojo dolžnost, smemo opati, da bo imel čez par let vsak Slovenec o petkih svojega raka v riiskru. Naprej, zastava rakov!
Naša nedeljska mreža je žalibog skoraj vedno tako prazna kakor kurji strah. Prav lepo prosimo cenjene sotrudnike, naj ne spe spanje pravičnega ribiča, marveč naj nam pridno pošiljajo rokopisov, zlasti pa živih rib in rakov! Radi bi jih znanstveno poskusili, če so za kaj. Moker pozdrav! Onga.
Vprašanja in odgovori. Ko sem
se peljal pretekli teden z avtomobilom v Radovljico, sem videl priletnega zajca; na glavi je imel tako rogovje kakor star jelen, samo da je bilo nekoliko manjše. Kaj pravite k temu ?
Odgovor: Pravimo, da ste se ga prav pošteno nalezli, preden ste zlezli v avtomobil. Le pazite, sicer dobite delirium tremens in boste vsak cas   videli  pikapolonice, Šuštarje,
Kar se tiče razdvojitve spodnje-in srednještajerskih nemških nacijo-nalcev, govornik ne veruje, da hi imela kake praktične posledice. Bes je, da bi se srednještajeraki Nemci radi a Slovane! poravnali, ker hudo občutijo posledice obstrukcije na lastni koži. Privolili eo v to, da dobe klerikalci svojega moža v deželnem šolskem svetu in raspravljati bi ae morda dalo s njimi kedaj tudi reano o ustanovitvi si o ven sk v meščanske šole. Ali Waatian vstraja na trmastem stališču, da naj gre raja vse v nič, kakor da bi Slovenci dobili le kako drobtinico v odškodnino za obstrukcijo. Z njim je potegnil Orni g, zastop nik tiste ptujske nemškutarije, ki se je pri zadnjih državnozborskih volitvah zvezala s Korošcem proti dr. Plo-ju. Korošec čuti, da je svojo deželno-zborsko politiko zavozil in bi se rad rešil iz zagate; a pot do rešitve sta mu zaprla v zahvalo za državnozbor-sko volilno pomoč Wastian in Ornig. Iz tega se vidi, kako nehvaležne in nenaravne so take nemško-slovenske politične zveze. Zato ostanemo slovenski naprednjaki tudi v bodoče sami, sami se bodetno borili proti vsemu, kar se nam zdi za narod škodljivega in sami bodemo tudi zmagovali. Pomniti je treba, da moč naša ni od-visna od števila volilcev, ki se lahko spremeni čez noč, moč naša in moč vsake stranke je odvisna od misl eih, za stranko se borečih, požrtvovalnih ljudi, odvisna od poštenosti njenih ciljev in od vstrajnosti in neouiahlji-vosti pristašev. Naše politično delo nam ne bo prineslo v doglednem času slave in lovorik, zato pa bodemo veliko pripomogli k dvignjenju in preporodu našega javnega življenja Po umazanih političnih sredstvih no bodemo posegli ne doma, ne na zunaj. Grda so, če se jih rabi proti narodnemu nasprotniku, še grša pa, ako se jih rabi proti lastnim rojakom. Nato se je govornik bavil z denuncijacija m i klerikalcev pri osrednji vladi, češ, da so slovenski naprednjaki sovražniki države in dinastije. Podkrepi jali so svoje denuncijacije s tem, da se naprednjaki kot zavedni Slovenci odločno borimo proti nemškim vsiljivcem na lastni zemlji, proti nemškemu uradništvu in državnikom, ki so nam kot narodu sovražni. Seveda smo prišli za to v veliko nemilost pri Nemcih ter vladi — klerikalci so to porabili in nas skušali eelo na ta podel naein uničiti in oškodovati. Govornik se je ukvarjal še s shodom županov v Ormožu in j>onem-čevanjem ormoškega okrajnega sodišča. Sklenil je ob velikem pritrjevanju zbranih volilcev. Govorili so še gg.: Sinko, dr. Sernec in urednik S p i n d 1 e r. nakar so zborovalei enoglasno sklenili sledeči resoluciji:
1. Na javnem shodu v Središču dne 19. marca zbrani volilei izjavljajo, da nasprotujejo brezplodni ob-s.trokciji klerikalnih poslancev v deželnem zboru in izrekajo svojemu poslancu dr. V. Kukovcu popolno zaupanje.
2. Protestirajo proti imenovanju dr. Pupacherja za okrajnega sodnika v Ormožu in sploh proti sistematičnemu nadaljnemu ponemee vanju c. kr. okr. sodišča v Ormožu.
Zopet izprememba na bonskem stolu?
Zagreb, 20. marca.
Te dni se je mudil v Zagrebu neki zaupnik ogrskega finančnega mi-
nistra Lukaesa, ki ima največ upanja, da postane Khuenov naslednik, ter se je zagovarjal z bivšim šefom naučne upravo dr. Iaidorjem Kr-š n j a v i m, ki je igral svoj čas vodilno vlogo v stranki prava skupno a dr. Josipom Frankom. Zaupnik je pose til KrŠnjavega, da izve za njegovo politično mišljenje in je baje z izidom svoje misije docela zadovoljen. Po Zagrebu kroži zelo verjetna vest, da je
Krinjavi prihodnji ban,
5e pride Lukacs do ministrskega predsedstva. Vsekakor govore vsi znaki za to, da se izvrši v kratkem zopet izprememba na banskem stolcu, dasiravno vse tozadevne vesti niso zelo verjetne, zlasti ne ona, ki ima v mislih bivšega bana barona Pavla It a neha.
Stavkarsho gibanje.
Avstrija.
Most, 20. marca.
Danes zjutraj je stavkalo že 8500 premogokopnih delavcev. Iz Moravske Ostrave poročajo, da se je tam sestavilo razsodišče, ki bo zborovalo jutri.
Nemčija.
Dortmund, 20. marca.
To noč so napadli trije stavku joči predsednika krščanskega kartela v liiinenu, ga vrgli na tla in ga neusmiljeno pretepli. Napadeni je oddal dva strela, nakar eso napadalci pobegnili. Eden izmed napadalcev je bil na mestu mrtev. Danes zjutraj je prišlo od 288.815 delavcev samo 189.471 delavcev na delo.
Kakor poročajo iz saarskega in moselskega revirja, je tam stavka že popolnoma ponehala. Vsi delavci so se vrnili na delo.
Angleško.
London, 20. marca.
Konfereiiea onih preinogrokop-nih delavcev, ki ne delajo v rovih, zlasti iz okoliša Vorkskire, je sporočila delavskemu voditelju Macdonal-du, da je sklenila priporočati svojim članom šele tedaj, da naj začno zopet z delom, če se prizna minimalna mezda tudi tem delavcem.
Angleški delavci so danes zjutraj začeli prerešetavati zakonsko predlogo o minimalni mezdi ter se splošno sodi, da se ne stavijo več zapreke, da bi končali delavci stavko. Zastopniki škotskih premogokopov so dobili brzojavno obvestilo, da so delavci pripravljeni pod gotovimi pogoji začeti v ponedeljek zopet z delom.
Nasproti temu poročilu pa poročajo i druge strani, da odklanjajo delavci vsak zakon, ki ne sprejme v svoje besedilo, da mora znašati minimalna mezda za odrasle 5 šilingov, za dečke pod 14 letom pa dva šilinga.
Italijansko - turška vojna.
Mirovno vprašanje.
Pariz, 20. marca.
»Journal des Debats« označuje italijanska mirovne pogoje kot nesprejemljive za Turčijo. Izvzeti se mora prva in najvažnejša točka: Pri-poznanjc i+alijanske suverenitete čez Tripol itanijo in Cirenajko. Glavna napak* Oiolltijevega kabineta je, da jc 5. novembra izdal aneksijski dekret. S tem se je sicer zadovoljilo sa-moljubje italijanskega naroda, vendar je pa to edina prava ovira, ki
©nemogočje, da se sklene mir. Ta dekret naj bi se izdal po osvojitvi dežele, ne pa pred tem. S proklamacijo aneksije sa je Turčija zavezala, da bo osvojila obe deželi. Turčija se bo podala le za slučaj »fait accornplija«. Dokler Italija ni faktično v posesti Libije, toliko časa, tudi ne more zahtevati, da ae prizna njena suvereniteta.
Carigrad, 20. marca.
Govori se, da je zunanji minister pri zadnjem diplomatičnem sprejemu napram nekaterim diplomatom izjavil, da Turčija ne more nikdar sprejeti italijanskih pogojev, ker bi bilo to onečaščenje otomanske armade.
Angleški poslanik je včeraj po~ setil zunanjega ministra. »Tanin« poroča, da je hotel poslanik porto pripraviti na predloge Italije. Po pose t u so se posvetovali zunanji minister, vojni minister in notranji minister o izjavah angleškega poslanika. »Tanin« smatra končni odstavek italijanskega odgovora, v katerem se pravi, da je Italija pripravljena presoditi protipredloge, ki bi jih velevlasti stavile v to svrho, da ostaneta Čast in ugled Turčije nedotaknjena, kot velepomeben in za Turčijo zadovoljiv List pravi, da se bodo velevlasti, predno spor oče porti predloge Italije, o tej zadevi posvetovale.
Boj pri Benghasiju.
K a h i r a, 20. marca.
Poročila, ki so došla direktno iz Tripolitanije, pravijo, da je neresnična vest, da bi bili Turki v nekem boju pri Benghasiju popolnoma poraženi ter izgubili več nego 1000 mož. Bil je le majhen spopad, v katerem so imeli Turki in Arabci 1*0 mrtvih m ranjenih.
Štajersko.
Iz Ljubne.ffa na Zg. Štajerskem
nam pišejo: Razmere na tukajšnji montanistični visoki šoli postajajo neznosne. Nemški slušatelji uganjajo na zavodu in po mestu Škandale, ki so jako malo vredni velikega kulturnega naroda. Ker je rektorat dovolil dvema slovanskima akademičnima društvoma društveni tabli v auli in ker je vzel v zaščito dva slušatelja, ki sta proti nekim zavratnim buršev-skim napadalcem pri sodniji izpovedala, so burši začeli proti njemu pravcato vojno. Bati se je napadov na slovanske in sploh nenemške slušatelje. Ako bi do česarkoli prišlo, prosimo že sedaj jugoslovansko parlamentarno zastopstvo primerne pomoči.
»Liberalci so barabe, konjeder-
c\U Na strankarskem shodu štajerske S. L. S., ali kakor se ob volitvah rada imenuje. Kmečke zveze, je govoril drž. in dež. poslanec, profesor bogoslovja, doktor Janez Ev. Krek. Možu še menda leže v kosteh zadnje deželnozborske volitve v Beli Krajini, kajti psoval in zmerjal je slovenske naprednjake včeraj v Celju z »barabami« in »konjederci«. Zatrjuje se nam od očividcev, da so tej sirovosti ploskali le duhovniki in nekateri navzoči zastopniki krŠčanskosoci-jalnega naraščaja — kmetje so pa strme gledali tega božjega namestnika, ki tako drzno gazi vsa načela krščanske morale in dostojnosti ter zmerja katolike in Slovence z »barabami« in »konjederci«. Dr. Krek je napravil s tem stranki, kateri na tako vnet in posnemanja vreden način služi, silno slabo uslugo. Pri nas na Štajerskem smo   marsikaj navajeni
od Nemcev in nemškutarjev, marsikatera ostra je padla tudi že v domačih političnih bojih, ali da bi nas Slovence zmerjal kak odličnejši nemški politik z »barabami« in »konjederci«
— tega še nismo doživeli. Tudi naši duhovniki in krščanskosocijalni mladeniči se še doslej niso povspeli do take stopinje politične posurovelosti.
V Celju se vse zgraža nad dr. Krekom in še celo klerikalni kmetje so ml zatrjevali, da tako prostaštvo najostreje obsojajo. Oovorjena še ni zadnja beseda o tej stvari — in dr. Krek naj bo prepričan, da bode njegova brezprimerna sirovost našla na Štajerskem in Kranjskem primeren odmev.
Iz Vojnika. Pri nas se bodo v kratkem vršile občinske volitve. Ne vemo, ali se naši vodilni krogi kaj zanimajo za nje ali ne? Kako je, g. Brezovnik? Vi ste denaren in vpliven mož in upamo, da nas v našem boju proti nemškutariji ne bodete pustili na cedilu. Pred tremi leti se ni nikdo lotil dela. Ali morebiti vam na ljubo? Radovedni smo, kako stališče bo zavzel novi župnik, o katerem se že pripoveduje, da postopa napram vojniški nemškutariji veliko, recimo, kulantnejše ko pokojni župnik. Na delo, na delo, nič gledati na kake groše ali zamere — to naj vpo-števata gg. Brezovnik in župnik. Pa brez zamere — nekatere ljudi se mora javno podrezati, na zasebno dobrohotno besedo ne dado ničesar.
Imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov se še letos ni izvršilo. Funkcijska doba jim je potekla že z 31, decembrom 1911 in bi torej ne smeli po pravem več izvrševati svoje službe. Vlada jih menda hoče po-državiti, zato stvar zavlačuje. Ali predno pride do podržavljenja, bi si morali odločujoči naši klerikalni politiki vendar ogledati te može, ki danes opravljajo na Sp. Štajerskem službo Šolskih nadzornikov. Menda bi našli, da je med njimi večina re-negatov in Nemcev, ki strastno sovražijo vse, kar je slovenskega in ovirajo napredek našega šolstva- Ti ljudje gotovo ne sodijo na svoja me-sta pri nas!
Iz Šmarja ori Jelšah. Okrajna učiteljska konferenca za šmarski okraj se vrši dne 7. avgusta t. I. Na razpravo se je postavilo kot edino točko »Vpliv gmotnem položaja učiteljskega na šolo* — proroč.: gg. Dobnik st., Čeh. Konferenčni predsednik pa je določil še dve temi: »V koliko se lahko uveljavi delovni princip v šoli po zdajšnib učnih načrtih« — poroč.: gg. Flere. M. Sumer, Rošker; in * Delovanje šole in učiteljstva pri oskrbi mladine«
— poroč.: gg. Kurbus, Frlinc, Fn Zidar.
Slovenski zdravniki! Po smrt blagega g. dr. G. Gorišeka se je izpraznilo mesto distriktnega zdravnika v Rušah. Rodoljubni domačini so se trudili, da*b! dobil to mesto Slovenec v roke ter bi se tako rešila narodna posest. Že so se veselili svojega uspeha, a nesreča je posegla vmes in njihov up je splaval po vodi.
V zadnjem trenotku so iskali zdravnika, ki bi bil prišel vsaj za par tednov v Ruše, dokler bi se ne našel slovenski zdravnik, ki bi se hotel stalno naseliti. Tudi to je bilo zaman. Ko je to Volksrat zvedel, je telegra-fiČno dobil nemškega zdravnika / Dunajskega Novega mesta. Ruše namreč brez zdravnika tudi par dni ne morejo biti, ker je domači zdravnik obenem železniški zdravnik in zdravnik dveh bolniških blagajn. Sedanji zdravnik je sicer vesten, prija-
vzroke so zamudili preiskati. Rienzi je ljubkovanje svoje žene vrnil r. ljubkovanjem in ko se je nagnil k njenemu lepemu obličju, je z njegovega čela izginil strogi in resni mrak.
»Kaj nisi šla danes nič z doma. Nina f «
»Ne! Vročina je bila neznosna. A družbe, Cola, mi vendar ni manjkalo. Polovica vseh rimskih inatron so je zbrala v palači.«
»Ah, to verjamem! A oni dečko, ali ni to nov obraz?«
»Tiho, Cola; prosim te, govori prijazno a njim. Pozneje ti vse povem. Angelo, stopi semkaj. Tu vidiš svojega novega gospodarja, rimskega tribuna.«
Angelo se je približal z neko pla-hostjo, ki mu sicer ni bila lastna, kajti Rienzi je bil majestetična osebnost in odkar je prišel na oblast, je izgledal tako strogo in resno, da je vsem, tudi knežjim poslancem bilo pričo njega nekako tesno pri srcu. Videč, kak v tisk je napravil na dečka, se je nasmehnil, kajti bil je prijatelj otrok in ljubeznjiv z vsemi, le ne z velikaši. Objel je dečka in ga poljubil ter mu rekel dobrodošlico.
»Ce bi tudi midva dobila tako lepega sina t« je zase peta 1 Nini, ki jo zardela in se obrnila stran.
»Kako ti je ime, mali prijatelj?«
»Angelo Villani.«
»To je toskansko ime. V Flo-renci živi učenjak,   ki spisuje, brez
ščurke, rogače, hudiče in druge take drobne živalice.
Vprašanje*. Slavno uredništvo Ocvirkov! Prosim, razložite mi: kaj je oslovski kašelj? Upam, da mi odgovorite obširno in natančno, ker imate gotovo večkrat sami sitnosti s to boleznijo in poznate pravi oslovski kašefj po svoji izkušnji.
Odgovor. Nesramnež! Na tako hudobno zafrkazen ne moremo odgovarjati: to nam branita naš zdravi ponos in prava pamet. Pač pa vas prosimo, da nas pustite s svojimi oslarijami pri miru in da rigate le tam, koder vas nihče ne sliši, sicer se bomo morali videti pri Filipih sodne dvorane.
Vprašanje. Kaj naj si mislim, kadar ne zadenem divjačine?
Odgovor. Preljubi prijatelj y Kristusu, ako tega ne veste sami, vam ne moremo pomagati. Sploh pa mislimo, da ni treba nič premišljati. Najbolje je, da se vdaste v svojo zlo srečo in hitro sprožite še drugega petelina, ali pa nabijete pušo iznova. Upamo, da nas ne nameravate zafrkavati, kakor zgoraj ožigosani na-gajivec. Čudni biseri so med nedeljskimi lovci! Naposled nas utegne še kdo vprašati, kaj si naj misli zajec, kadar ga zgreši lovec. In potem imej človek še veselje do uredništva! Zapomnite si zlati pregovor: En sam hudobnež more vprašati več, kakor mu more odgovoriti devet francoskih akademij! Pa pozdravljeni!
(Koaoo prihod dJ!€.J
Rienzi, zadnji trikunov.
Zgodovinski roman. Spisal Edward Lytton - Bulwer. Četrti del.
(Dalje.)
Zamišljen se je zopet obrnil prot i oknu in zopet zagledal grozni prizor umiranja na vešalih. Pred oknom zbrano mnogoštevilno ljudstvo se je veselilo usmrćenja moža, čigar oelo življenje je bilo sramota in rop — ki se je zdel roki pravice nedosegljiv — veselilo z vsem tistim divjem vpitjem, ki izraza radost drhal i nad padcem sovražnika. Rienzi je slišal s svojega mesta klicanje: »Živio tribun, pravični sodnik, osvoboditelj Rima!« A v tem trenotku so ga druge misli storile gluhega za ljudsko navdušenje.
»Ubogi moj brat,« je govoril s solzami v očeh, »hudodelstvu tega moža, ki jo bilo skoro enako tistemu, za katero je zdaj storil pokoro, je pripisati, da si bil žrtev krvoprelitja. Tisti, ki niso imeli nič usmiljenja z ovco, zahtevajo kričeče usmiljenja i volkom. Ah, ko bi Še živel, kako bi se ti klanjale te ponosne glave. Dasi si bil ubit, se jim ni »delo vredno nate misliti. Bog naj da pokoj tvoji plemeniti duši in naj ohrani mojo časti* hlepnost tako čisto, kakor je bila takrat, ko sva se v mraku sprehajala.«
Tribun je zaprl okno in je odšel proti Ninini sobi. Cuvši njegove ko-
rake, je vstala; oči so se ji svetile in prsa so si ji naglo dvigala. Ko je vstopil, mu je ovila roke okrog vratu in stiskajo se k njemu, je šepetala:
»Ah, kako dolge ure sva bila ločena.«
Bilo je nekaj posebnega opazovati to ponosno ženo, ponosno na svojo lepoto, na svoj stan, na svoje nove. Časti. O njeni nečimernosti in njenem sijajoljubju je govoril že ves Rim in je to Rienzi štel v zlo. A kako Čudovito in naglo se je spremenila v njegovi navzočnosti. Vsa zardela in drhteča je bila in kakor da se je ves njen ponos pogreznil v njeni ljubezni do njega.Se nikdar se ni nobena ženska ljubezen razvila do najvišje stopnje strastvenosti, Če ni častila, kar je ljubila, če se ni čutila ponižano in srečno v tem ponižanju vsled tega., ker je neomejeno priznavala, da jo nadkriJjuje tisti, ki ga ljubi.
Zavest, kak razloček je med njim in vsemi drugimi živimi bitji, je bil menda vzrok, da je tribunova ljubezen do Nine vedno rasla, ga delala slepega za njene napake napram drugim in prizanesljivega za njeno po-tratmost in razkošje, ki je bilo pač do neke mere umestno, ki je že davno presegalo vse meje. Ce to njeno početje že ni pomagalo provzročiti njegovega padca, je vsaj služilo Rimljanom za opravičen je njihove stra-hopetnosti in zvestobolomnosti, in je , alniilo zgodovinarjem za dobrodošlo 1 pojasnilo   katastrofe, katerih prave
zen in postrežljiv in v narodnem oziru miren. Seveda, on je provizo-ričen, kajti mesto distriktnega zdravnika se bo ta mesec razpisalo in od distriktnega zdravstvenega odbora je, odvisno, če bode bodoči ruški zdravnik Nemec ali Slovenec. Seveda pa je potreba, da slovenski zdravniki za to mesto prosijo, škoda za lepo zdravniško mesto v lepem kraju, da bi se ga veselil tujec. Pozor slovenski zdravniki!
Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu ima svojo glavno skupščino v nedeljo, dne 24. t. m., ob 3. uri popoldne v dvorani gospe riausenbichlcr v Žalcu.
Koroško.
Porotno   sodišče   v Celovcu.
Pred porotnim sodiščem v Celovcu je bil obsojen trgovec Markus Gugl zaradi kride na dva meseca zapora. — Dalje je razpravljalo porotno sodišče proti nekemu pekovskemu pomočniku, ki je vkradel svoji teti pri Sv. Lenartu dve hranilni knjižici, dvignil 11.351 kron 3 v in šel vese-Ijačit v Celje in nato v Maribor, kjer so ga prijeli. Zapravil je pa največ seveda v družbi veselih deklet, kjer so tudi našli 4116 kron 32 vin. Porotniki so prvo glavno vprašanje ^lede tatvine, oziraje se na fantovo zmedenost zanikali in so potrdili samo vprašanje glede prestopka orožnega patenta. Obtoženec je bil obsojen na 20 kron globe ali 48 ur zapora.
Vlom v okrajno sodišče. V noči na 18. t. m. so vlomili tatovi s ponarejenim ključem v zemljiškoknjižni urad okrajnega sodišča v Jpitalu o. D. ter odnesli 1200 K in poškodovali knjige in opravo.
Vlom v cerkev. Pretekli tcucn !>o poskusih tatovi pri Svincu vlomiti v cerkev na pokopališču. Rabili so pri svojem delu cepine in sekire, katera orodja pa so se izkazala za trdna vrata preslaba. Pa bi tudi sicer ne bili odnesli mnogo plena, ker v cerkvi ni posebnih dragocenosti.
Primorsko.
Odlikovanje. Višji finančni svetnik Maks pl. Jablonskv v Trstu je dobil red železne krone 111. razr. s popustom takse.
Brezžična brzojavna postaja v Trstu. Za inšpektorja novo ustanovljene brezžične brzojavne postaje v Trstu je imenovan linijski poročnik v pok. Evgen \Vinkler.
Splovljenie vojne ladje > Tegett-hof« se vrši z veliko slovesnostjo danes v Trstu. Povodom splovlje-ria bode vprizorila avstrijska vojna mornarica bojno vajo. katero bodo ahko opazovali častni gosti in časnikarji na vojnih ladjah. V Trst so prišli povodom slavnosti nadvojvoda Leopold s soprogo in nadvojvo-dinja Blanka s svojima hčerama in več visokih vojaških in civilnih dostojanstvenikov.
Pokopališče pri Sv. Ani v Trstu.
Glasom objave tržaškega magistrata, se je spremenil pokopališki red ra pokopališče pri Sv. Ani glede zaprtja sledeče. Pokopališče bo odprto v zimskih mesecih od novembra i februarja od 7. zjutraj do .5. popoldne, v mesecih marc, april, september, oktober od pol 7. zjutraj do pol 7. zvečer in v poletnih mesecih od maja do avgusta od pol 7. zjutraj Jo pol 8. zvečer. Dvajset minut pred-no se pokopališka vrata zapro, da juvaj znamenie z zvonom.
Velika   nesreča   pri Brionskih
otokih. Včeraj se je zgodila pri Brionskih otokih velika nesreča. Par-nik »Bosna«, last parobrodne družbe »Dalmatia« je trčil ob tender vojne ladje »Fatura*. Sunek je bil silen. Parnik ni dobil skoro nobene poškodbe, pač pa je tender na sprednjem delu dobil veliko razpoklino in se začel potapljati. Na tenderju je bilo več častnikov in mornarjev. Pri sunku je vrglo višjega kurjača s tako silo v neki kotel, da je dobil smrtne poškodbe. Ko se je tender začel potapljati, je spustila *Bosna« v vodo rešilne čolne, na katere se je moštvo rešilo. Na to je prišel drugi tender, ki je z velikimi vodnimi sesalkami tender izpraznil toliko, da ga je mogel vleči v pristanišče. Izmed ranjencev, katerih je 23, sta precej nevarno ranjena tudi mornar Šuligoj in topničar Marega.
Dnevne vesti.
-j- Kregarjeva afera. »Slovenec« se jezi, ker smo že v ponedeljek priobčili brzojavno poročilo iz Gradca,
da je za razpravo o Kregarjevi aferi delegirano celjsko porotno sodišče. »Slovonee« priznava, da je vest resnična, hud pa je za to, ker smo bili mi slučajno v položaju, da s>mo jo preje priobčili, kakor on. Zato denun-eira prav po ligvorijansko, češ, da so nam stvar — izdali pri ljubljanskem sodišču ter pravi: »Značilno je, da >:Narod« pred prizadetimi strankami dobiva t:ika obvestila. Le vprašati hi bilo, kdo mu jih daje. To preiskati ni naša stvar, a in pak v interesu dobre justice bi morala to biti stvar uradnih predstojnikova. »Slovenec« torej sumniči ljubljanske sodn?- uradnike, .c* >o nam izdali ono veliko skrivnost, ter zahteva proti njim disciplinarno preiskavo! No, ljubljanski sodni uradniki pač lahko z najmirnejšo vestjo pričakujejo disciplinarne preiskave, ker so od najvišje uradnika pa do najnižjega uslužbenca na »izdaji s sedmerimi pečati uradno tajnosti« tako nedolžni, kakor novorojo-no dete. Sicer pa nimamo čisto nič proti temu, ako se na »Slovenčevo« denuncijacijo uvede preiskava, bo se saj dognalo, na kakšnem temelju slone te denuncijacije. Pri tej priliki se bo morda tudi izvedelo, kdo je dosegel za Kregarja delegacijo celjskega porotnega sodišča. »Slovenec« pravi, da ni res, da bi izposlovali delegacijo klerikalni poslanci. To si npa škofovo glasilo trditi. da>i je vsemu svetu znano, da je bil Kregarjev akt od meseca oktobra 1. 1- pa do meseca februarja pri justičnem ministrstvu in da je dr. Šusteršič za časa zimskega zasedanja državnega zbora neprestano sedel na vratu pravosodnemu ministru dr. Hochenburgu, pesteč ga, da hi Kregarjevo stvar — potlačil. — Dr. Susteršiču se sicer potlačen je kazenske preiskave proti Kregarjn ni posrečilo, ker b! to pač preveč smrdelo po korupciji, pač p« ni u je posrečilo izposlovati delegacijo celjske porote. Oblasti same deleiracije iz svoje inicijative čisto gotovo niso ukrenile, saj določa <> 51. kazensko pravnega reda docela ,13 sn o. » Kazensko postopanje pristoji praviloma tistemu sodišču, v katerega okoliša je bilo kaznivo dejanje storjeno, in to tudi tedaj, ako je uspeh, spadajoč k obstanku dejanja, v katerem drugem kraju nastopil.^ Za razpravo v kakšni kazenski stvari pa se amejo delegirati druga sodišča v smislu $ 61 k. p r. le »iz ozirov na javno varnost ali iz drutrih važnih vzrokov.« Da hi bila vsled  kazenske razpravo proti
dvoma po tem, kar se jrovori. naše finale in ki se piše Villani.    Ali je norda tvoj sorodniki-
Nimam sorodnikov,<: je rekel deček brez ovinkov, »in zato bom go--po toliko bolj ljubil in vas toliko bolj spoštoval — če mi to dovoli ta. Rimljan sem — vsi rimski dečki časte Rienzi ja.«
»Je - li res tako, moj dobri «*ečko?« je vprašal tribun in je veselja zardel. »To je dobro znamenje 'a trajnost moje sreče.*
Rienzi se je vrgel na blazine in Vina se je vsedla kraj njega na nizek stol.
»Daj, da bova sama,« je rekel in \ina je mignila služkinjam, naj od-
lejo.
»Vzemite mojega novega paža -oboj,« je rekla, »premalo časa je še v hiši, da bi ga veselila družba njegovih lahkomiselnih tovarišev.«
Ko sta bila sama, je Nina začela pripovedovati Rineziju, kaj je zjutraj doživela. Dasi jo je navidezno poslušal, je vendar strmel predse in jo bil oeividno raztresen. Ko je končala, je rekel:
»Ravnala si, kakor vedno, plemenito. Toda, Nina, govoriva o nesena drugem. Preti mi nevarnost.«
»Nevarnost!« je ponavljala Nina in prebledela,
»Beseda naj te ne prestraši -— tvoj duh je kakor moj in kljubuje strahu, zato, Nina, m ti moja edina
zaupnica v Rimu. Nebo te je dalo meni za družico, ne samo, da me razveseljuješ s svojo lepoto, marveč tudi da si mi s svojim svetom opora in da me podpiraš s svojo silo.«
»Sveta devica naj te blagoslovi za te besde,« je rekla Nina in je poljubila njegovo roko, ki jo je imel ovito okrog njenega vratu.
»In če sem se ustrašila besede nevarnost, je temu vzrok ženska misel do tebe, nevredna misel, moj Cola, zakaj slava in nevarnost hodita vedno roka v roki. Pripravljena sem deliti nevamost s tabo ravno tako, kakor slavo. Če pride kdaj ura velike odločitve, ne bo nobeden tvojih prijateljev tako zvesto stal ob tvoji strani kakor jaz, slabo bitje neustrašenega srca.«
»Vem to, moja Nina, vem to,« je rekel Rienzi in začel z dolgimi in hitrimi koraki hoditi po sobi. »Poslušaj me zdaj. Znano ti je, da zahtevata moja politika in moj ponos, da vladam pravično. Pravično vladati je pa sitna stvar, kadar so hudodelci mogočni baroni. Nina! Zaradi očitnega in nesramnega razbojništva je naš sodni dvor obsodil Martina Orsinija, gospoda di Porto na smrt. Njegovo truplo visi pred velikimi stopnicami.«
»Strašna sodba,« je rekela Nina in zadrbtela.
»Res je! A vsled njegove smrti bo na tisoče ubožnih in poštenih ljudi
Kregarjn ogrožena v LJubljani »javna varnost«, s tem pač ni moči računati, za delegacijo so torej morali hiti merodajni drugi važni vzroki.« In kdo je sodni oblasti navedel te »važne vzroke« t Gotovo samo tisti, ki so v stvari priaadeti! A kdo je prizadet 1 Samo Kregar in ž njim klerikalna stranka. S tem je rešeno tudi vprašanje, kdo je izposloval za Kregarja delegacijo celjskega porotnega sodišča. Nam je čisto vse eno, ali sod t Kregarja to ali ono sodišče, glavno je, da sodi to sodišče nepristransko in pravično. In pravično bo sodilo po našem globokem prepričanju tudi celjsko porotno sodišče prav tako, kakor bi to storilo tudi ljubljansko. Stara stvar pa je tudi, da zadene roka pravice vsakogar, ki je kaj zakrivil, a ta roka pravice je tem težja, ako se ji je kdo skušal odtegniti — z nepoštenimi sredstvi!
+ Ali spi justiea? Meseca septembra lanskega leta se je pričela proti odgovornemu uredniku našega lista kazenska preiskava radi pre-greška proti členu VII. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862. L, češ, da je naš list predčasno objavil baje izpoved bo izvedencev v Kregarjevi aferi. Ker je bil obdolženec zahteval, naj se na podlagi Kregarje-vega akta dožene, če je »Slovenski Narod« res objavil izpovedbo zaslišanih izvedencev v Kregarjevi aferi, je preiskovalni sodnik rekviriral Kregarjev akt od državnega pravd-ništva. Na to rekvizicijo pa je državno pravdništvo odgovorilo, da l onim aktom no more služiti, naravno, ker je bil akt, kakor je splošno znano, pri justičnem ministrstvu na Dunaju. Kazensko po^topanjo proti obdolžencu je vsled tega mirovalo, ker ni bilo na razpolago Kregarjevega akta, a miruje še sedaj, dasi je dokazano, da je bil kazenski akt proti Kregarju v Ljubljani že sredi meseca februarja, takoj po končanih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico, saj so bile vročene Kregarja in drugovom v tem času obtožnice, da, ni ne duha, ne sluha o nadaljevanju kazenskega postopanja niti sedaj, ko je poteklo že pol leta od uvedbe kazenske preiskave in dasi je Kregarjev akt zopet v rokah sodne oblasti v Ljubljani, saj poroča sam »Slovenec«, da so dobili to dni Kregar in drugovi nradno obvestilo, da se bo kazenska razprava proti njim vršila pred delegiranim porotnim sodiščem v Celju. Kaj je torej vzrok, da justiea še vedno spi? Kje naj iščemo pojasnila in razjasnila? Ali naj bo vzrok to, da je v zvezi i Kregarjevo afero obtožen radi pregreška proti členu VIII. istega tiskovnega zakona tudi odgovorni urednik »Slovenca«t Ne moremo verjeti, vendar pa se nam nehote vsiljuje to domnevanje.
+ Klerikalna hvaležnost in klerikalna maščevalnost Piše se nam iz S e m i č a: Zopet sta se enkrat izkazali klerikalna hvaležnost in klerikalna maščevalnost. Pismonoša Janša, ki je sedem let z vnemo delal za klerikalce, ker jih Še ni poznal in ki je takorekoč odločil, da je Jarc v Semiču zmagal, je prišel do spoznanja, da klerikalna stranka ni vredna ne zaupanja ne podpore. Spoznal je bil klerikalne hinavce in jim pokazal hrbet. Pri zadnji deželnozborski vo-litvi jc Janša izven službe delat in agitiral za domačina Mazelleta. A glej, tisti Jarc. ki se mu ima toliko zahvaliti, je zdaj hitro brzojavil poštnemu ravnateljstvu približno tako - le: rPostbote Janša Semič missbraucht Fussgange zur politi-schen Agitation. Protestire dagegen, verlange sofortige   Suspension und
strengste Untersnchung«. Jarc pa ni dosti opravil. C. kr. poštni komisar dr. Vagaja je vodil preiskavo in pokazalo se je, da so hoteli klerikalci s podlimi in lažnjivimi dokazi ugonobiti. Vprašati pa moramo poštno ravnateljstvo v Trstu, zakaj ni po-preje vpeljalo preiskave proti pismonoši, ko se je ta pehal za klerikalno stranko? »Slov. Narod« in ^Jutro« sta večkrat zahtevala preiskavo proti pismonoši, a ravnateljstvo je bilo gluho in slepo. To je lepa uradna objektivnost in nepristranost! Gospodi v farovžu zlasti - papigi Grobi jarju« se je pismonoša posebno zameril, ker ni hotel prekršiti službene prisege in dolžnosti. Ni jim hotel dati glasovnic za volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Kar naravnost so zahtevali od njega, naj prekrši svojo službeno dolžnost in naj stori kaznivo dejanje, in letali so za njim kakor župnikovi pajeki. Takrat jim ni bilo mar za kršenje službe. Dovolj žalostno je, da hočejo tisti ljudje, ki največ govore za ljudski blagor kar uničiti moža s toliko družino. Jarc naj le zopet koga brzojavno naznani. Pride že dan obračuna! Za nekaj časa smo zdaj rešeni klerikalnih na-dležnežev. To tako vemo, da do prihodnjih volitev ne bomo nobenega več videli. Sterk iz Vinice bo dobil za dve leti brezplačno deželni avtomobil za njegov trud, ki ga je imel z agitacijo, kmetje davkoplačevalci pa bodo plačevali, da se bo Sterk bolje imel. X.
-f- Kopenska volitev na Jesenicah. Piše se nam z Jesenic: Slavna deželna vlada v Ljubljani je torej zavrgla rekurz, ki je bil vložen glede občinskih volitev na Jesenicah. Kaj drujrejra tudi ni bilo pričakovati, kajti to vemo, da store pri deželni vladi vse, kar zahteva klerikalna stranka. Mi pa smo si utepli v glavo, da hočemo dokazati vsaj to, da c. kr. deželna vlada še pojma nima o določbah novega občinskega volilnega reda za Kranjsko in dokazali bomo to na drugem mestu. Za enkrat je stvar za pol leta rešena in na podlagi imenitne razsodbe deželne vlade je bil izvoljen za župana slaboglasui žnidarček Anton C e b u 1 j. Jesenice, ena največjih občin na Kranjskem, ima sedaj eno veliko prednost pred vsemi drugimi občinami: v celi deželi ga ni župana, ki je bil že tolikrat obsojen in tudi že zaprt, kakor naš Cebulj. Dan pred volitvijo starešinstva se je kaplan France Kogej v neki sumljivi gostilni na Savi pridušal, da ne sme Čebul j postati župan na Jesenicah, drugi dan pa ga jc župnik Skubic priporočal z največjo vnemo. Zdaj res ne vemo, kdo ima pri nas komando, ali župnik, ali kaplan. Ker smo na Jesenicah že navajeni vsakovrstnih sleparstev in nasilstev od strani klerikalnih mogotcev, smo za zdaj pripravljeni trpeti, da nas bo tudi odslej naprej ven in noter metal žnidarček Čebulj in se za zdaj slavni deželni vladi zahvaljujemo za ta bič.
-f-' Belokranjska železnica. Zasaditev prve lopate za železnično progo Novo mesto - Metlika - deželna meja se bo dne 23. marca slavnostno praznovala v Novem mestu. Za to slav-nost je določen naslednji spored: l. sestanek ob 11. dopoldne v poslopju c. kr. železničnega gradbenega vodstva: 2. slovesna zasaditev prve lopate v mestnem parku; 3. slavnostni banket v TuČkovih prostorih ob 1. popoldne.
+ Izpremembe t ministrstvih. Povodom svoje vpokojitve je sckeij-ski sef v železniškem ministrstvu Viktor baron Roll dobil komanderski križec Leopoldovega reda. Ministeri-
v miru živelo. Ni to vzrok moje vznemirjenosti. Baroni smatrajo obsodbo za sramoto, ker je postava zadela enkrat plemiča. Dvignili se bodo — puntali se bodo. Vidim vihar, ki ho prišel — ne vidim pa čarnega sred-^va, da bi ga udušil.«
Nina je trenotek molčala. Potem je rekla:
»Prisegli so slovesno na sv. hostijo, da ne bodo dvignili orožja proti tebi.«
»Kriva prisega je inalo pomemben dodatek ropu in umoru,« je sarkastično odgovoril Rienzi.
»A ljudstvo je zvesto.«
»Da,, toda v vojski med meščani, ki jo naj preprečijo svetniki, so najboljši tisti bojevniki, ki nimajo druge domovine, kakor svoj oklop, in nimajo drugega poklica kakor svoj meč. Trgovec ne mara vsak dan, kadar zapoje zvon, zapustiti svoje prodajalne, vojšč&ki bajonov pa so v vsaki uri na razpolago.
V nevarnih časih mora vladalec izgledati kakor da je močan,« je menila Nina, ki je, kadar jo je njen mož vprašal za avet, pokazala te časti vredno razsodnost. »S tem, da ne pokažeš nobenega strahu, preprečiš morda to, česar se je bati.«
»To je tndi moja misel,« je živahno rekel Rienzi. »Znano ti je, da izvira polovica moje moči nad temi baroni, nad častmi, ki mi jih izkazujejo druge države. Če iščejo poslaniki
kronanih knezov drugih italijanskih mest zvezo a tribunom, potem morajo skrivati svojo nevoljo, da se je plebejee povzpel do kraljevske oblasti. A če hočem biti na zunaj veljaven, moram biti v Rimu močan. Veliki načrt, ki sem ga napravil in ga začel izvrševati s čudežno srečo, se hipoma izjalovi, če spoznajo drugje, da se opiram ob negotovo in nezanesljivo silo.«
Rienzi je vprl svojo roko ob mramorni kip mladega Avgusta in je po kratkem molku nadaljeval:
»Ta moj načrt je večji, kakor je bil načrt tistega, ki je a globokim, a ledenohladno računajoči m duhom združil Italijo potom pod jarmi jenja; jaz bi jo združil v svobodi. Da! Ce bi mogli veliko zvezo vseh italijanskih držav, da bi bila vsaka vladana po svojih postavah, vse pa bi bile združene za skupno medsebojno obrambo proti Atilom s severa! Rim naj bi bil glavno mesto in mati vseh! S tem bi nas čaa in ta razum ustvaril nekaj takega, da bi o tem človeštvo govorilo, še ko bi donelo zadnje trombe sodnega dne.«
»Poznam tvoj nebeški načrt,« je rekla Nina, prevzeta Rienzijeve navdušenosti. »In če je tudi njega uresničenje združeno z nevarnostmi: Ali nismo premagali največje nevarnosti že pri prvem koraku t«
(Dalje >r1hodnjic.)
jalni svetnik ertra statum v pofje-delskem minstrstvu dr. Vladislav Lepaf je imenovan za sekcijskegu, šefa, sekcijski svetnik dr. Ivan baron Knobloch za ministerijalnega, svetnika in istotako za ministcrijal-nega svetnika sekcijski svetnik v poljedelskem ministrstvu dr. Angelo baron Rinaldini.
— Cvetlični dan v narodno-ohrambne namene se priredi letos v nedeljo, dne 2. junija, kar priobčuje-mo v ravnanje občinstva in narodnim društvom.
— Razstava secesije na Dunaju« Te razstave so se udeležili tudi nekateri slovenski slikarji. »Neue Freio Prcsse« omenja M. Jamo, R. Jakopiča in Groharja. Zlasti. Groharjevega »Sejalca« hvali fl prav toplimi besedami.
— Priznanje. Te dni slavi ga. Amalija Češarkova 25-letnico svojega skromnega, a požrtvovalnega narodnega dela. V priznanje njenega truda je tudi odbor »Dramatičnega društva* v Ljubljani in ljubljanske Narodne čitalnice poslal jubilarki toplo čestitko in izrazujoč svoje simpatije ob zaslužni proslavi njenega 25-letnega truda.
— Razpisana srednješolska mesta. Od 1.—16. marca so bili izdani sledeči razpisi: Verouk: Gorica (g., 30. III.) — Klasična fil o lo-g i j a: Gorica (g. L. G. z ital. in nem. uč. j., 30. III.). — Moderna filologija: Brno (dež. r., Fr. E.. 30. III.), Dunaj XIX. (r., Fr. E., 23. HI.), Trst (zlg., Fr. S. d., 30. III.), Dunaj XVIII. (g. D. 1. g., 10. IV.), Znojno (dež. r., Fr. E., 30. IV.), Inomost (r., D. J., 4. IV.), Dunai XVII. (rlg. Fr. U, L IV.), Lilomerke (r.. Fr. D., 2. IV.), Praga (II. nem. r., Fr. D., 9. IV.), Sternberg (dež. r., E. Fr. d., 30. IV.)
— Mat. ti z. skupina: Ustje (r^ M. NI., 10. IV.), Liberce (r., M. NL, 2. IV.), Sternberg (dež. r., M. Geom., 30. IV.) — Prirodopisna skupina: Line (r., Ng. C. .30. III.), Dunaj IV. (rlg., Ng. m. nI.. 31. III.), Liberce (r.. Ng. m. nI., 2 IV.), Kromeriž (dež. r., Ng. m, nI., 30. IV.) — Risanje: Maribor (g., 1. IV.) —- Telovadba: Dunaj XVIII. (r., 25. III.) —- Kratice in znaki kakor navadno.
— Gostilna »Narodni dom« v Ljubljani je sklenila, darovati od vsakega prodanega litra vina 2 vin. družbi sv. Cirila in Metoda, in sicer potom narodnih kolkov. — Naj bi posnemale narodne gostilne, da bi vsa.} na ta način dosegli večjo porabo kolkov, akor znano, je prevzela gostilno v »Narodnem domu« gospa Dražilo-va, ki se je preskrbela s primemo dobrimi vini. Tudi kuhinja je na viško.
Iz Mirne nam pišejo: V zadnjem
- Domoljubu^ se je zopet oglasil zloglasni -vandrovec«, ki hodi po naši mirni dolini in opravlja poštene ljudi. Zdaj razširja laži o našem županu. Ne ugajajo mu naše ceste — mi mu pa svetujemo, naj kar doma ostane in naj ne hodi po naših cestah, če mn ne ugajajo. V tem dopisu piše tudi. kako so na pustni torek pokopavah kurenta ter peli »libero«. To je pa tudi laž, kajti kurenta so pokopavali na pepelnično sredo, peli so pa: »Ce je bogat, sem ga nesite — če je reven, tam ga pustite.« Pripomnimo pa, da so kurenta pokopali popolnoma zastonj in da ni bilo prav nika-koršnega mastnega računa, kakor jih imajo navado izstavljati naši gospodje po župnišČih. Ta »vandrovece je tudi izvedel, da se po naši dolini širi neka brošurica, kar ga posebno peče. Ta brošurica namreč govori o štolnini. Mi le želimo, da bi se ta brošurica v prav velikem številu razširila med naše ljudstvo. Za velikonočno izpraševanje si je naš župnik Kocijančič izbral nov prostor v falirani fabriki na Delcih. Tja je poklical vse moške iz cele fare ter jim tam pravil, da se ne sme seme raztresati. Klerikalci so se tako razburili, da so se domov grede napili žganja ter prišli popolnoma pijani v neko gostilno na Mirni, kjer so se prav pošteno stepli. Neki napredni samari-tan N. 2. jim je potem zavezal krvave glave. — A h a s v c r.
Iz Bučke nam pišejo: Dne 18. januarja so pri obč. volitvah zmagali klerikalci v 2, in 3. razredu   s 3—6 glasovi. In še to zmago so si pridobili z očividno goljufijo. Naše tozadevne pritožbe se nahajajo pri sodišču, ki naj preišče postopanje gg. Kom-ljanca in njegovega pomočnika, župana Vajsa, če isto morda ne spada pod kazenski paragraf. Pred sodiščem in tudi izven sodišča sta znala tako umetno vso zadevo zavijati, da je javnost bila že skoraj prepričana, da sta popolnoma nedolžna. Kako sta pa debelo pogledala, ko so orožniki našli pri nekaterih klerikalcih ponarejene izkaznice, s katerimi so našo stranko osleparili za več glasov. Ko Je pa naš volilec prišel z originalno izkaznico, tedaj ni mogel voliti, ker se je že prej volilo s ponarejeno izkaznico. Toda naši klerikalci so maščevalni tudi napram svojim ljudem, če se ne dajo popolnoma oviti okoli prsta. Te dni je n. pr. naš župan izdal o kmetu P. uradno izpričevalo, da namerava ta vsled neke pravde po-
begniti v Ameriko in da v to svrho prodaja svoje posestvo. In tako se je dotičnemu kmetu začasno uradno prepovedalo prodati svoje posestvo. In zakaj? Zato, ker pred časom ni hotel dati zapreti nekega naprednjaka. Toda skrbelo se bo, da se bo tudi župan Vajs poučil, da se uradno ne sme lagati. Pred par dnevi so imeli naši občinski možje sejo. V tej seji je bil predložen račun za lansko leto v potrditev. Račun je bil tako imenitno sestavljen, da je izkazoval samo 70 K primanjkljaja. Toda napredni obč. svetnik Novak se nikakor ni hotel zadovoljiti s tem primanjkljajem. Brskal je toliko časa, da se je končno pokazal primanjkljaj v znesku 800 kron. Župan je pobledel, kar gotovo ni dobro znamenje. Tako delajo torej gospodje Komljanec, Vajs, Kotar & Komp. z našimi žulji. Resnica je, kar je neki kmet rekel: »Ako bodo klerikalci še tri leta imeli občino v rokah, bodo zapravili celo občino. In vprašamo vas, kmetje bučenski: Ali boste še nadalje gledali tako občinsko gospodarstvo, ali boste še nadalje postrani gledali Novaka, ki je fazkrinkal občinko gospodarstvo klerikalne večine v občinskem sve-tsL Ganite se vendar in vzemite vile v roke, da skidate gnoj, ki ga imamo ▼ naši občini. Vam pa, gospodje Komljanec. Vajs, Kotar ćx Komp., priporočamo, da sami pojeste godlo. ki ste jo skuhali. — Još pridem.
Prijet veleslepar. Pretekli torek »večer je prišel v neko gostilno na J>olenjski cesti elegantno oblečen moški in naročil steklenico pive. Čez nekaj časa pa je začel nagovarjati grostilničarja. naj mu posodi 60 K na dve menici po 10.000 K. Ker gostilničar o tem ni hotel ničesar slišati, je bil gost še bolj vsiljiv ter slednjič zahteval samo 10 K, a tudi teh ni dobil. Xato je zapustil z raznimi grožnjami gostilno, čez nekaj časa pa se je vrnil v družbi nekega drugega moškega, v gostilno in zahteval od natakarice, naj pokliče gospodarja. Ker ta ni prišel, sta oba zapustila gostilno. >iekaj dni nato pa je bil skrivni gost po policiji aretiran. Navedeni se zove Andrej Passeger. rojen 1877. v Fehikirchnn in tja pristojen. Policija je nabrala proti njemu zaradi po--knšene goljufije in izsiljevanja toliko obtežilnega, da ga je izročila delilnemu sodišču.Passeger je bil pred teti na Dunaju kot bančni uradnik ■ter je imel večkrat opraviti z oblasti. Tudi v drugih mestih je Passeger napravil različne goljufije, posebno pa hotelske dolgove. V nekem tukajšnjem hotelu je ostal dolžan 365 K 30 vin. Neki gostilničarki je pod pretvezo, da ji bo preskrbel posojilo .^OOO K, izvabil '20 K denarja. Pasee-j^er je bil tudi že v Gradcu in Mariboru zaradi raznih goljufij v preiskovalnem zaporu. — Z druge strani nam poročajo: Sleparski denarni ,-erent Passeger, ki ga je ljubljanska policija izročila deželnemu sodišču, je mož prav temne preteklosti. Sleparji je na Dunaju, v Ljubljani in v Celovcu. Bil je prav intimen prijatelj tistih koroških duhovnikov, ki so klerikalno zadružno zvezo okradli in ♦»goljufali za več milijonov. V Ljubljani je »Glavni« obesil eno menico, videlo se ga je pa tudi večkrat prihajati iz poslopja »Ljudske posojilnice«.
Pozor pred sleparjem. Včeraj aveeer je prišel okoli 30—35 let star moški v neko špecerijsko trgovino in zahteval za 20 vin. čaja in 20 vin. čokolade ter položil na mizo 20 K bankovec, potem ga pa zopet vzel in vtaknil v žep. Trgovec, mislec, da je ilaJ bankovec v blagajno, je odštel kleparju 39 K 60 vin. iz bankovca, na kar je ta odšel. Slepar je govoril nemško, je srednje postave, plavih brk, nosi mehak klobuk in dvojno verižico.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z Južn-ega kolodvora odpeljalo v Ameriko 60 Makedoncev, 50 Bolgarov in S Hrvatov. 28 tesačev je šlo na Romunsko, 240 Hrvatov je šlo v Nemčijo, 30 jih je ostalo pa v Ljubljani. Na Dunaj se je odpeljalo 300, v Budimpešto 200, v Zagreb pa 105 Lahov.
Izgubljeno in najdeno. Ga. Marija Komova je izgubila ročno torbico, v kateri je imela 7 K denarja. — Ga. Marija Burgarjeva je izgubila črn svilnat dežnik. — Služkinja Ivana Skubičeva je izgubila srebrno žensko uro. — Knjigoveški vajenec Jo-aef Podkrajšek je našel uro z verižico. — Izgubila se je zlata broška z ydeeim kamnom. Pošten najditelj naj jo ndda v upravništvu »Slovenskega Naroda«.
Narodna obramba.
Ustanovitev druge podružnice društva   »Branibora«   v Ljubljani.
Snoči je imela svoj ustanovni občni zbor II. ljubljanska podružnica društva »Branibora« v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«. Odbor se je sestavil tako-le: gospa H u d o-vernikova, predednica; g. Milko Naglic,   blagajnik   in   g. M.
K uhelj, tajnik. Želimo novi po> družnici za narodno obrambo vele-pomembnega društva največjega uspeha in čim največ požrtvovalnih članov!
Za družbo sv. Cirila in Metoda;
Hvaležni učenci gosp. prof dr. Jos. Pipenbacherja so povodom njegovega godu v znak iskrenih čestitk nabrali za družbo sv. Cirila in Metoda 10 K 60 vin. Gdč. Felička Košuta je nabrala povodom poroke gosp. Viktorja Hrena in gdč. Milke Rožič v Sežani 27 K. Galetov Janez in Šolska Franca v Srednji vasi v Bohinju sta poslala 4 K, in sicer zato, ker je dobil Galetov Janez nazaj škarjice, katerih mu drugače Šolska Franca ni hotela dati. Neki trnovski Mohorjau jo daroval 20 vin. Hvala!
Kaj je s C. M. podružnico na Jezici? Na tozadevno vprašanje »narodnjaka* v »Slov. Narodu < bodi povedano, da podružnica za Posav-je res spi, ker ni nikjer v ljubljanski okolici tako narodno mlačnih Slovencev, kakor so na Posavju. Podružnico je ustanovil ter ji bil duša blagopokojni cerkvenik pri Sv. Križu g. Peter Medic. S sedanjim odborom pa je tako-le: predsednik g. L. C u n d e r se je preselil v Ljubljano, kjer vodi hotel »Union«! Blagajnik gg. Vilfan- Aleš se je spreobrnil ter nadomestil C. M. vžigalice z »obmejnimi«. Tajnik g. nad-učitelj 2 i b e r t ne mara in deloma ne more sam delati. Prvi odbornik g. D o 1 n i č a r je odšel v Št. Peter. Narodnega naraščaja pa ni ter se sploh vsakdo brani dela za narod. Nabiralnik pri g. Alešu iz navedenih vzrokov najbrž slabo posluje. Sploh pa imajo gostilničarji sami ključe ter lahko denar poberejo in izročijo družbi. Edina nada na oživljenje podružnice morda pride, kadar se vrne g. Cunder domov. Razun njegove gostilne sq tudi pri Urbančku navdušeni za C. M. družbo. — A k t i v n i član Cirilmetodarije.
Zopet naši blagi rojaki v Ameriki. Gosp. Alojzij Andolšek, tajnik podružnice sv. Cirila in Metoda št. 1 v New Yorku, je poslal šek ljubljanske kreditne banke za 1000 K in zanimivo poročilo: »Naša podružnica je priredila dne 17. februarja svojo letno veselico v korist družbi sv. Cirila in Metoda, pri kateri je bil čisti preostanka nekaj nad 500 K. Ostala vsota pa se je nabrala nekaj od posameznih podružnic, nekaj razna darila, »angeljček« itd. V kratkem pri-čnem na novo s ponovno agitacijo pri naših tukajšnjih podružnicah. Našim ljudem treba pojasniti pomen in delovanje družbe sv. Cirila in Metoda. To naše delovanje otežkočuje prepogosta brezposelnost in nestalno delo, vsled česar se naši ljudje vedno selijo iz kraja v kraj. No naša podružnica bo tudi v bodoče storila svojo dolžnost ter skušala bodriti tudi ostale podružnice k nadaljevanju za-početega dela. Mnogo nam je v pomoč »Slovenski Branik«, katerega dobivamo več iztisov.« Iskrena hvala za rodoljubno delo in za lepi dar!
Društvena naznanila.
Za »Domovino«. 13. aprila, v soboto pred belo nedeljo se vrši v ljubljanskem Narodnem domu od akad. ferijalnega društva »Sava« pripravljana veiika dobrodelna prireditev za ubožno dijaštvo. Iz programa omenjamo kabaretni večer a la Ronachcr in ples v veliki dvorani. K sodelovanju povabljene ljubljanske dame imajo v petek, 22. L m. ob 4. popoldne v Narodni kavarni sestanek, da se izvrše najvažnejše predpriprave in se izvoli pomožni damski odsek.
Slovenski lovci. V torek so se sešli v steklenem salonu v restavraciji g. Jos. S c h r e y a na južnem kolodvoru slov. lovci k 5. občnemu zborovanju »Slovenskega lovskega društva«. Zborovanja so se udeležili številni ljubljanski lovci, prihitelo pa je tudi mnogo gostov iz raznih slovenskih pokrajin, tako da je bila udeležba prav lepa. Zboro-valce je pozdravil predsednik društva g. dr. L o v r e n č i č. Po kratkem nagovoru se je spomnil med letom umrlih članov gg. Volčiča, tajnika Lončarja, Schmidta, Sijanca, llmeljaka in Rudolfa Kunsteljna iz Radovljice. V zadnji spomin pokojnih so navzoči vstali. Društvo, za katero se razširja med slovenskimi lovci vedno živahnejše zanimanje in ki je obče priljubljeno, izdaja svoj list »Lovec« in šteje 9 ustanovnih članov, 641 rednih članov in 35 naročnikov. V tekočem letu izkazuje blagajniški račun 21.344 kron 73 v dohodkov in 21.203 kron 51 v stroškov, letni denarni promet pa znaša 42.699 kron 46 v. Na predlog revizorjev, ki sta označila društveno knjigovodstvo kot posebno vzorno se je izrekel blagajniku g. Martincu absolutorij z izredno pohvalo. Občni zbor je nato pooblastil odbor glede redakcijskih sprememb, nakar se je razvila dolga in živahna debata glede članarine.  Na samostojni pred-
log, da se varuje našo lepo ptico jereba se je sklenilo na predlog g. dr. Ponebščka, da se naroča članom in priporoča v listu, da se lovi gozdni jereb samo na piščalko in to do 1. decembra., kokoške pa se ne bodo streljale. Pri volitvi so bili izvoljeni sledeči gospodje z vsklikom: predsednik dr. L o v r e n č i č in podpredsednik Pr. Ks. Urbane, ljubljanski odborniki Lavrič, Martine, dr. Ponebšek in Klobučar ; njihovi namestn. S e i d 1, dr. Kavčič in Maček. Zastopnika Gorenjske v odboru sta Š t u r m in Kemperle, za Dolenjsko so trije Pavzer, Rus in Venca j z ; za Notranjsko Lah in I n o -cente; za Štajersko P a h e r n i k; za Koroško B o r o v n i k. Revizorja sta ostala gg. Verovšek in A v š i n. Pri slučajnostih so sklenili, da se izda letos kot priloga »Lovcu« popolni imenik z natančnimi naslovi vseh članov. Dalje je poročal predsednik, da so nameravali prirediti klede novega lovskega zakona protestni shod, kar pa se ni zgodilo, ker ni upati, da bi se v principu kaj doseglo, kajti deželnozborska večina je taka, da ne bo gledala na resolucije, ampak glasovala za poročilo upravnega odseka. Upati pa je kljub temu, da lovski zakon ne bo prej potrjen, dokler ne bo zajec med lovno divjačino. Občni zbor se je posebno zahvalil dr. Lovrenčiču za njegovo požrtvovalno delo in spretno vodstvo društva, nakar je ta s krepkim lovskim pozdravom zborovanje zaključil.
Občni zbor društva odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko v Ljubljani. V soboto se je vršil lepo uspeli občni zbor imenovanega društva. Po predsednikovem g. Jos:pa Christofa nagovoru posnamemo, da društvo stopi z letošnjim letom v 10. leto svojega delovanja. Da organizacija ni dosegla v polni meri zaželje-nega cilja, izražanega o priliki ustanovitve v Celju, je temu največ kriv današnji socijalni red; mnogo so krivi stanovski tovariši sami. Še danes nima večina tovarišev smisla za organizacijo. Če bi se vsi tovariši zavedali svojih dolžnosti, svojega položaja in pravic, bi organizacija imela kmalu pokazati lepših uspehov. Tovarišem manjka samospoznanja. Vendar vkljub temu ima organizacija beležiti marsikateri uspeh. Ob času, ko odvetniški in notarski uradniki še niso poznali moči sloge v organizaciji, so bili pravi sužnji. Nizka plača, nestalna služba, nikakoršnega dopusta, nikakoršnega zavarovanja za slučaj starosti. Da so se zboljšale plače, se vsaj deloma uredilo njih službeno razmerje, da imajo svoj nedeljski in prazniški počitek, starostno zavarovanje za slučaj onemoglosti in svoje dopuste, vse to je sad združene moči organizacije. Se več na bi lahko dosegli, ako bi bili združeni v stanovski in v državni organizaciji. Iz poročila tajnika g. J. Zajca posnemamo: Treba je popolno organizacijo vseh stanovskih tovarišev, ker dokler ne zadoni iz naših vrst klic: »organiziran sem«, ne moremo pričakovati posebnih uspehov. Društvo je imelo v preteklem letu 58 članov, med temi 11 koncipijen-tov ozir. juristov, ki pristopajo k društvu le vsled vzajemnosti, kar je vse hvale vredno. Društvo je imelo 11 odborovih sej, v katerih se je reševalo društvene zadeve. — Odbor se je zavzemal za akcijo za nepretrgano u radovanje od 8.—2. ure. Delalo se je tudi za ureditev plač vseh kranjskih odvetniških in notarskih uradnikov. Dalje proti izrabi nekaterih šefov, ki zahtevajo čezurno delo, ne plačajo pa nič. Glede poskusne dobe je odvetniška zbornica sklenila, da ne sme trajati več kakor 1 mesec. Treba je tudi še urediti zadevo glede počitnic, ker nekatere pisarne ne marajo nič slišati o tem. Organizacija je tudi v tesni zvezi z Državno organizacijo na Dunaju. Blagajnik g. Štor je poročal, da je imelo društvo 523 K 17 v dohodkov, 238 K 48 v stroškov, torej preostanka 284 kron 69 v. Skupno premoženje znaša 1452 K 82 v. Imovina je varno naložena. Namesto obeh odsotnih revizorjev g. Cimermana in g. Kocmur-ja je predlagal g. Tavčar absolutorij blagajniku, kar se je sprejelo. Vnovič je bil izvoljen dosedanji predsednik g. Josip Christof. V skupnino odbornikov gg.: Tavčar Rihard, Se-lan Franc, Stopar Davorin, Vojska Drago, Rudolf Šinkovec, Štor Fran, Henrik Lavrenčak, za revizorja pa: g. Kocmur Alojzij in g. Habe Josip.
Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani ima v nedeljo 24. marca ob 2. popoldne »pri Levu« na Marije Terezije cesti svoj občni zbor. Blagajna je imela 1911 leta 108 članov in je izplačala 2138 K bolniških podpor. Koncem leta je imela 12.904 K 22 v premoženja.
»Bratstvo« je priredilo v soboto zvečer na čast Pepcam in Pepčkom družinski večer v areni Narodnega doma. Udeležba je bila zadovoljiva, in ob zvokih tamburic se je razvila v dvorani pri pogrnjenih mizah v krat-
kem živahna zabava. Dilentanti so vprizorili dve burki in sicer »V civilu« in »Nemški ne znajo«. Igrali so vsi dobro, posebno pa je ugajal pri prvi Fric sluga, pri drugi pa je bil zanimiv nastop raških modrijanov, ko si belijo glave nad nemškimi spa-kami. Po igri se je razvila zopet živahna zabava. Bratstvo naprej!
Ljubljanski kovinarji. V nedeljo dopoldne se je vršil občni zbor ljubljanske kovinarske podružnice v gostilni pri Perlesu. Zborovanja so se udeležili tudi tovariši z dežele. Zborovanje je vodil predsednik podružnice g. lilebš. Glavna blagajna izkazuje 1154 kron 56 vinarjev dohodkov in 1138 kron 61 vinarjev izdatkov. Pri volitvi v odbor so bili voljeni gg. I. Hlebš, presed-nik, Hrovat, blagajnik, Vehovec, zapisnikar, dalje dva nadzornika in 7 odbornikov. Društvo dobro napreduje in je brez dvoma pomembno za razvoj domače industrije.
Obrtni naraščaj vlškega »Sokola« priredi družinski večer v ponedeljek (na praznik), dne 25. marca t. 1. ob pol 6. zvečer v salonu gostilne »pri Traunu<. (nasproti »Amerike). Sodeluje kvartet na lok. Spored: 1. Nagovor. 2. Kuplet »Zviti Jaka«, poje Srečko Štaut. (S spremijevanjem kvarteta.) 3. Krčmar »Pri zvitem rogu«. Burka v enem dejanju. 4. Prosta zabava. Vstopnina 30 v, otroci 20 v. Večer se vrši pri pogrnjenih mizah. Ker je čisti dobiček namenjen >Sokolu« na Viču, se preplačila hvaležno sprejemajo. K mnogoštevilni udeležbi vabi obrtni naraščaj.
Sokolski dom v Št. Vidu nad Ljubljano je zagotovljen. Stavbišče, ležeče ob glavni cesti na najlepšem prostoru, je namreč že kupljeno.
Posveta.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes ni predstave; zato pa gostuje gospa Irma Polakova, operna in operetna pevka, v veliki vlogi »Rozulinde« v Straussovi opereti »Netopir« (izven abonnementa; za lože nepar). — V soboto gostujeta zagrebška prva baletna plesalka gdč. Hana Vojačkova in baletni plesalec g. Drag. Krelijus. Vzpored: Srečko Albini: »Plitvička jezera^ (ples lastavice, izvaja gdč. Vojačkova); Joh. Strauss: Pomladni glasi. (Valček. Izvaja gdč. Vojačkova); Srečko Albini: »Plitvička jezera:. (Pas de deux excentrique. Izvajata gdč. Vojačkova in g. Krelijus). Vsi plesi se izvajajo v kostimih. Plesalca Vojačkova in Krelijus sta najboljša člena baleta kr. zemalj. kazališta v Zagrebu. Za naše gledališče je balet povsem nova stroka dramatske umetnosti.
Slovensko gledališče. Včeraj, v sredo večer, so vprizorili prvič po večletnem odmoru znano in slovečo Strausovo opereto »Netopir«, ki je v svoji stroki klasično delo in se vpri-zarja tudi na dunajski dvomi operi. Gotovo bo o uspehu vsak prepričan, če povem, da je gostovala v vlogi Rozalinde, Veselove (g. Povhe) žene gospa Irma Polakova iz Zagreba. Njena umna in temperamentna igra, njen krasno in polno zveneči glas, njeno okusno kretanje, vse to spravlja gledalca in soigralca v tisto dobro razpoloženje, ki prepričuje o lepem uspehu. Tudi igralce našega odra je treba odločno pohvaliti. Gdč. Thalerjeva, ki je pela in igrala sobarico Adelo, je bila na vseh koncih in krajih jako na mestu, jako ljubka in jako prisrčna. Ona je prav dobra su-breta, spretna igralka in prijazna pevka. Kot princ Orlovski je nastopila gdč. Vera Danilova, ki je še učenček, pa ji vendar že sili na dan sigurnost nastopa in tudi v petju se z uspehom poizkuša. G. IličiČ je svojo igro in petje dobro opravil, enako se je potrudil g. Povhe in ugajal zlasti v tretjem dejanju. G. Molek je odprl vse registre svoje drastične komike, izzval mnogo burnega smeha in se mestoma tudi srečno poizkusil z lastnimi originalnimi dovtipi. G. Bukšek, gospa Bukšeko-va in vsi ostali so storili po svojih zmožnostih najboljše in najlepše in tako pripomogli k uspehu včerajšnjega, večera, ki je bil posvečen gospe Češarkovi, blagajni Car k i našega gledališča. Že 25 let opravlja ta gospa verno in zvesto svoje posle, trga karte in šteje novce, večina prometa gre skozi njene roke in kar je najboljše — vsi dohodki se trkljajo skozi njene prste v gledališko blagajno. Včeraj je bila blagajna spodaj v io-yerju vsa okrašena znotraj in zunaj z zelenjem in pisanimi električnimi hučicami in sredi njih je prijazno sprejemala goste naša jubilantka. Pozneje je sedela v ravnateljevi loži in po prvem dejanju jo je pripeljal g. ravnatelj na oder, kjer so jo čakali obilni darovi igralskega osobja in igralci sami. Občinstvo jo je toplo pozdravljalo z gromkim aplavzom, igralke so Jo poljubljale in gospa Pd-lakova Je tudi stopila prednjo in ji izročila svojo sliko, češ: »Gospa Če-šarkova, to pa od Polakove!« Tudi mi čestitamo k 251etnici njenega bla-
gajničarstva in Ji želimo, da bi opravljale svoje posle še vsaj 25 let — zdrava in vesela!
Šolski koncert gosp. Bcrvarja.
Od večih strani dobivam priznanja o moji kratki razpravi moderne pevske pedagogike, ki je natisnjena na vabilu z željo, naj bi taisto obelodanil v časopisih. Rad bi ustregel željam. Če bodo slavna uredništva pripravljena sprejeti bodem v prihodnjih dneh spisal obširnejšo za Slovence zelo koristno razpravo o moderni pevski pedagogiki in o splošnem pomenu taiste za človeški blagor. Ker se povprašuje po vabilih izjavljam, da so žal slovenski izvodi pošli, dobe se samo še nemški. Na vsporedni strani slovenskih vabil se je vrinila neljuba tiskovna pomota. V prvi točki pod c stoji namreč Oe-froine »Francu« mesto ^Gebroine Froncu«, kar si blagovoli vsak sam popraviti. — Jos. B e r v a r.
Letošnji kongres slovanskih časnikarjev.
»Všeslovansky svaz novinaru« v Pragi je razposlal to - le okrožnico:
Vsled žalostnih političnih razmer na Hrvaškem, je skleni] odbor »Všeslovanskeho svazu novinaru«- na svoji seji na Dunaju po predlogu »Hrvaškega novinarskega društva«, naj se letos kongres slovansdcih časnikarjev ne vrši v Zagrebu, marveč v Pragi, kamor prispe mnogo slovanskih časnikarjev na sokolske slavno-sti in k odkritju spomenika Frani i-ška Palackega.
XI. shod slovanskih časnikarjev v Pragi se otvori dne 28. junija v staromestni občinski posvetovalnici. Glavne sokolske slavnosti bodo dne 29. junija, odkritja spomenika Pa-laekega pa dne 1. julija. Po teh slav-nostih se priredi izlet, slovanskih Časnikarjev na deželo.
Pravico, kongresa se udeležiti, imajo samo organizirani kolegi, ki so združeni v »Zvezi«. Kongresna pristojbina znaša 25 K za vsakega udeleženca.
Za stanovanja ob ea&u kongresa in ostalih slavnostih ho preskrbela »Zveza«. Udeleženci kongresa dobe poleg tega od >Zveze« tudi vstopnice na sokolske slavnostne prireditve.
Prijave na kongres s strani kolegov - časnikarjev sprejemajo tiste organizacije, katerih član je dotič-nik.
Rok za priglasitve se je nepreklicno določil do 1. maja. Na poznejše priglasitve se »Zveza« ne bo ozirala, kar se posebe pripominja.
Posamna   časnikarska   drust\ a naj pošljejo seznamek priglašence\ »Zvezinemu« tajniku, uredniku »Na rodne   Politike«,   tovarišu Janu II e j r e t u v Pragi.
Kongresno pristojbino sprejema »Zvezin« blagajnik Josip Mišk o v s k y, urednik v Češkem Brodu.
Predloge in resolucije, določene za kongres, bo pravočasno razposlal »Zvezin« tajnik.
O pripravljalnih delih za kongres bo »Zveza« dajala od časa do časa potrebna pojasnila in informacije.
Pri poročamo še predlog, ki ga je stavil tovariš Gabršček na bel-gradskem kongresu, uaj bi imel vsal udeleženec kongresa pri roki vizitke s svojo fotografsko sliko, kar ukrep-lja osebno poznavanje in nudi tudi kontrolo pri raznih prilikah . . a Josef Holeček, predsednik.
Jan Hejreto
tajnik.
Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj
vabi vse svoje člane in napredne volilce na
ki ga priredi
v ponedeljek, na praznik Marijinega oznanenja, dne 25. marca ob pol 4. popoldne
v gostilni pri tesno aria na Dolenjski cesti.
Poročalo se bo
o razveljavljenju dveh ljubljanskih deželnozborskih mandatov v deželnem zbora ter o podržavljenju mestne policije in razmerah v občinskem svetu.
Volilci! Klerikalna deželnozborska večina vam je silovito razveljavila mandata dveh poslancev, ki ste jih vi poslali v deželni zbor, vladi pa se nič ne mudi, da bi razpisala nove volitve. Pridite, da zahtevamo takojšen razpis! Protestirali bomo pa*tudi proti previsokemu zahtevku prispevka mestne občine k podržavljenju mestne policije. Odreti in odirati se ne damo. Vsi na shodi
Odbor.
09
Bratje Sokoli! — Bratje
Slovani!
Z napornim dolom in ■ trdno roljo se nam je naposled posrečilo, družiti neštevilne množice slova lihega Sokolstva v eno celoto, mogočno po svoji razsežnosti, silno po ^asi vdanosti, krasno po vzvišenih talogah, katere smo ji položili na rce.
Vodilo nas je k temu nepremagljivo hrepenenje po povzdigi slovanskega naroda, čigar samoniklost hočemo podpreti z zdravo in krepko -zjrojo, a povzdigo in poplemenitvijo pjegovih prirodnih telesnih zmožno-gti iu s tem zgraditi temelj nravneli n razvoju in duševnemu napredku Slovanstva,
K temu cilju hočemo speti po poti, primerni značaju in telesnim sposobnostim naših narodov, s svo-jimi sokolskimi vajami, ovladovani-toi po zavesti naše plemenske skupnosti in skupnih naših korist i.
To hočemo posvedočiti s skupnim nastopom ob
I. zletu Zveze slovanskega Sokolstva,
\\ ga sklicujemo na dni  26. junija o 1- julija 1912. 1. v zlato slovansko Prago.
Prvič je tu v organizirani celoti piti slovanski mladini, da pokaže svojo dospelost in čvrstost in a v junaški tekmi izmeri svoje mo-i. utrjene z marljivo vadbo.
Vabimo Vas torej, možje in leni . k temu slovesnemu prikazu slovanske žilavosti in k temu zgovornemu dokazu pomembnosti in amotre-nosti naših združitev na tem važ->m kulturnem polju. Naj se poderane lastnosti naših očetov iu de-jov. ovenčane z junaškimi tradicijami, osveževane s probujenim hrepenenjem po novem, dostojnem življenju Slovanstva, zdru-žijo k veličastni -liki sokolskega dela in truda, nečega za popolno človeško plemenitostjo in dovršenostjo, i- 'Jot smo združili s
VI. zle tom Ceske Obce Sokolske
min na petdesetletni obstoj pr-kolskega društva v Pragi in Sokolstva sploh. Kraljeva Praga, to staro glavno mesto Čehov, slavno po svoji zgodovini,  bogato  dragocenih pomni-krnsno po legi in   stavbah, to 10   šareče  ognjišče slovanskega . se pripravlja z vso goreen- st-jo in radostjo, da pozdravi   v svoji sredini mile svoje geste in jih obda z ^Vreniini izrezi svoje resnične, glo->oke, zavedne ljubezni.
Kvišku torej bratje k    delu in lemu činu! Naj zopet enkrat zazveni skupni naš koral in svet naj se pojavu združenih prsi    in rok iiskih,   tekmujočih   v   sili in >sti. lepoti in plemenitosti, vse t blaginjo in prospeh našega milega naroda,
S a zdar! Czolem! Zdravo!
Predsedstvo Zveze slovanskega Sokolstva:
Dr. Anton Novotny, tajnik.
Dr. Lazar Car, podpredsednik.
Jindr. Van i ček, načelnik.
Dr. Jos. Schreiner, predsednik.
Bazne stvari.
Bratje!!
S predstojećim   objavljamo po--ijteri razodeva jasno, kaj da se vršilo v dneh 28., 29., 30. junija ti J. julija v slovanski Pragi; — bo-to praznik,    kakoršnega slovansko Sokolstvo in ž njim Slovanstvo . še ni proslavljalo. Danes apelujemo na Vas bratje neki Sokoli, da se udeležite te nske sokolske manifestacije v ni aajvečjem številu, s svojo ude-in nastopom v   Pragi pokaži-;nn. Ha tvori mali slovenski narod
0 vejo na   mogočni slovanski
lipi
Za danes pripomnimo, da se slo-
1 Sokoli popeljemo s posebnim m, dne 26. junija popoldne po ni železnici v Prago; uro od-
1 fin. vozne cene ter celi spored slavisti prioMimo v teku prihodnjih inL
Na zdar!! fVedaedstvo »Slovenske sokolske zveze«.
L j u b 1 j a n a , 16. marca 1912.
* Obsojen   avstrijski ©gleduh.
Belgrad, 20. marca. Matija Vueetič, ki je bil obtožen zaradi ogleduštva v prid Avstro - Ogrske, je bil obsojen na deset let ječe.
$ Strežnica - morilka. Berolin, 20. marca: Iz New Yorka poročajo: Strežnica v tukajšnji otroški bolnišnici Viljemina Ankers je bila aretirana. V kratkem Času je namreč zastrupila osem otrok, katerim naj bi stregla.
* Nesreča pri požaru. Praga, 20.
marca. V Rožmitalu pri Pri hram u je danes pogorel parni mlin praškega kardinala. Desetletnega učenca Fr. Bradača in nekega drugega dečka je
ubil zid, ki se je porušil.
* Lep prijor. Krems, 20. marca. Prijor samostana servitskih menihov v Langeggu, Ignacij Weiglein, je pobegnil. Orožništvo ga zasleduje, ker je zapeljal 141etno hčerko nekega gostilničarja.
* Atentator D'Alba. Trst, 20. ma.*ca. »Piccolo« poroča iz Kima: Atentator D'Alba se je opetovano skušal umoriti. Ker ni imel drugega sredstva, se je z glavo zaletaval v zid. Prepeljali so ga v celico, ki ima na stenah blazine.
* Požrtvovalnost milijonarja. London, 20. marca. Pred dobrim letom umrli lord Wandsworth je zapustil 38 milijono kron. 26 milijonov je zapustil za ustanovitev sirotišnice, večje vsote je pa zapustil za medi-einsko raziskovanje in za bolnišnice.
* Sežiganje mrliče v. Dunaj, 20. marca. Upravno sodišče je danes razsojalo o pritožbi mesta Liberc orlede zerradbe krematorija. Upravno sodišče je ugodilo pritožbi in je izjavilo v utemeljevanju razsodbe, da sežiganje mrličev ni nemoralno.
* Bivši klerikalni poslanec aretiran. Budimpešta, 20. marca. Bivši poslanec ljudske stranke Ildvarv, ki je pred več leti zaradi različnih de-liktov pobegnil in ki ga je sodišče brezuspešno iskalo, je bil včeraj v Srijemu aretiran. Ko so ga prijeli, je začel streljati na policiste, vendar pa k sreči brezuspešno. Uklonjenoga so odpeljali v ječo in ga bodo v kratkem izročili budimpeštanskomu sodišču.
* Boj med orožniki in banditi.
Varšava, 20. marca. Na postaji Ma-logosz so orožniki zapazili na kolodvoru več sumljivih oseb. Ko so enega prijeli, naj se izkaže, je ta ustrelil enega izmed orožnikov, nakar so ostali pobegnili. Orožniki so iih zasledovali ter streljali za njimi. Štirji banditi so bili ustreljeni, dočiru so ostali pobegnili. Najbrže so mislili napasti železniški vlak, ki je vozil velike vsote denarja za razne banke.
:" Dve ljubavni žaloigri. Benetke, 20. marea. Na obrežju Gardskega jezera so včeraj našli ustreljena artilerijskega stotnika grofa Barboro iz Verone in njegovo ljubico 251etno Marijo Scarenzi iz Milana. Grof je najprvo damo ustrelil, nato pa samega sebe. Oba sta bila bogata in neodvisna. Vzrok žaloigri ni znan. Oče in brat grofa sta se tudi umorila. — Neapolj, 20. marca. V neki tukajšnji gostilni se je odigrala ljubavna žalo-igra. Marchese Volpicelli je včeraj z 281etno Berolinko Josipino Adam-keit, znano demimondko, najel v tej gostilni sobo ter tam prenočil. Danes zjutraj sta padla v sobi dva strela. Vlomili so vrata ter našli oba mrtva.
Telsfcns!?a in brzojavna poročila.
Ugledni župan Jutraš.
Metlika, 21. marca. Ugledni župan Jutraš je snoči zopet osebno razganjal mirne demonstrante, pri kateri priliki, se jih je dejansko lotil s kolom ter nekatere poškodoval. Množica mu ni ostala odgovora dolžna. Danes straši Jutraš z obvezano glavo po mestu.
Državni zbor.
Dunaj, 21. marca. V današnji slabo obiskani seji državnega zbora,
— mnogo poslancev je pri splovlje-nju drugega dreadnoughta v Trstu,
— se je nadaljevalo prvo branje brambne predloge ter so govorili poslanci Mechura, Barbo, Stančk in
Kos!ovsky. Debata bo najbrže danes zaključena ter bosta govorila jutri samo še glavna govornika in sicer poslanec Kienzl pro in poslanec Choc contra.
Izprememba v ravnateljstvu tobačne režije.
Dunaj, 21. marca. V uradnih krogih govore, da bo generalni ravnatelj tobačne režije vitez plem. Scheuchenstuel odpoklican v finančno ministrstvo, in da pride na njegovo mesto dvorni svetnik Neubauer.
Češko - nemška sprava. *
Dunaj, 21. marca. Danes se nadaljujejo češko - nemške spravne konference pod hudim pritiskom iz Prage. Potrjujejo se poročila, da nameravajo, Če ne tudi to pot ponesrečijo pogajanja češki in nemški dežela ni odborniki odložiti svoja mesta. Dežela bi bila v tem slučaju brez uprave in bi stala tik pred konkur-zom.
Drudi avstrijski dreadnought.
Trst, 21. marca. Danes se vrši slavnostno spuščanje drugega avstrijskega dreadnoughta »Tegethof». Pri slavnosti je bil navzoč predsto-lonaslednik Franc Ferdinand s soprogo in otroci. Nadvojvoda Salva-tor z nadvojvodinjo Bianko, ki je kumovala. Najvišji vojaški državni in deželni funkcijonarji ter mnogo parlamentarcev. Vojna eskadra je spremljala splavljenje z grmenjem topov.
Podrobnosti.
Trst, 21. marca. V tržaškem mestu je že več dni trajalo slavnostno razpoloženje. Ze včeraj je bilo po ulicah zelo živahno in danes zjutnij se je že v zgodnjih urah pomikala tisočglava množica proti ladjedelnici Sv. Marka. V pristanišče je priplula vojna eskadra, v sredi nje stara vojna ladja
»Tegetthof«,
ki je oddala svojo ime novemu dreadnought u. Ob 8. zjutaj je bil tram-vajski promet deloma ustavljen.
Slavnostni prostor
je bil sijajno okrašen in na rezerviranih prostorih se je gnetla množica odličnih gostov. Navzoči so bili: tržaški in dalmatinski namestnik, ministra Zaleski in Rdssler, vojni minister Auffenberg in domobranski minister Georgi, poslanec Pogačnik, tržaški in deželni glavar ter zastopništvo mesta Maribor /, županom na čelu. Obrežje je zasedla tisočglava množica, pred pristaniščem pa je stala vojna eskadra v velikem polkrogu, vsa slavnostno okrašena. Ob 9L je izvršil mornariški župnik Korzič cerkvene ceremonije in ob V410. jo priplula ladja
»Lacroma«
s člani cesarske hiše, pozdravljena od množice na slavnostni prostor. — Godbe so zaigrale cesarsko himno.
Mornariški poveljnik grof Mon-tecuccoli je javil prestolonasledniku, da je vse pripravljeno, nakar je dal prestolonaslednik povelje k splovlje-nju. Montecuccoli je pozdravit uato nadvojvodinjo - kumieo Blaneo ter se jj zahvalil za njeno naklonjenost in jo zaprosil, da naj da povelje za krsti-tev. Nadvojvodinja je odgovorila s kratkim govorom ter želela, da se nova vojna ladja izkaže vredno no-sifeljico junaškega imena in je nato pritisnila na električno tipko z besedami: »Krstim te v imenu Njegovega veličanstva za »Tegethof«.« Šampanjska steklenica na ladji se je razletela, nakar je izpregovorila nadvojvodinja še sledeče besede: »Splavaj v morje in bog te ohraui na vseh tvojih potih!« ter pritisnila zopet na električno tipko, nakar se je začel dreadnought počasi in vedno hitreje pomikati v morje. Godbe so zaigrale cesarsko himno in ladje so pozdravile novi dreadnought z grmenjem topov. Ob 'AH- Je bila slavnost končana. Ladja »Laeroma« s člani cesarske hiše se je nato odpeljala, med tem ko je mornarica izvajala pred pristaniščem manevre. Vreme je bilo krasno.
Kriza na Ogrskem.
Dunaj, 21. marca. Ogrski ministrski predsednik Khuen pride jutri na Dunaj in bode v nedeljo sprejet v avdijenci od cesarja.
Odstop bana Čuvaja.
Budimpešta, 21. marca. O ofici-joznih krogih dementirajo vesti o skorajšnjem odstopu bana Čuvaja.
Kompromis na Hrvaškem.
Zagreb, 21. marca. V včerajšnji konferenci eksekutivnega komiteja hrvaško - srbske koalicije je bil izdan kratek komunike, ki pravi, da je bil kompromis soglasno sklenjen. Od druge strani poročajo, da so sklenile stranke bojevati se za financi-jalno samostojnost Hrvaške in Slavonije, da ne obnove nagodbe in ne volijo zastopnikov v ogrski državni svet ter ne podpirajo nobene stranke, ki ne bi izpolnila zahtev kompromisnih strank.
Angleški publicist v Zagrebu.
Zagreb, 21. marca. Včeraj je prispel semkaj znani angleški publicist Seaton VVatson, poznan zlasti pod pisateljskim imenom Scotus Vi-ator. Ž njim potuje tudi njegova soproga. Scotus Viator se je nastanil v hotelu »Croatia«. Danes dopoldne je imel razgovor z raznimi uglednimi hrvatskimi in srbskimi politiki. Iz Zagreba se napoti v Pešto, od tu pa na Dunaj.
Demisija bana Čuvaja?
Budimpešta, 21. marca. Kakor zatrjujejo v tukajšnjih političnih krogih, pride danes semkaj hrvatski ban pl. Cuvai. Poročal bo ministrskemu predsedniku grofu Khuenu o političnem položaju na Hrvatskem ter z ozirom na sklenjeni sporazum med hrvatsko - srbsko koalicijo in stranko prava podal najbrže svojo demisijo. Kot njegov naslednik se imenuje tudi prejšnji ban baron Pave! Rauch. Da bi posta! ban bivši od-delni predstojnik za nauk in bogo-častje dr. Iso Kršnjavi, je malo verjetno. Z druge strani javljajo, da kriza na banski stolici v danem momentu še ni stopila v akutni stadij. Falitna banka.
Budimpešta, 21. marca. Tukajšnja amortizacijska banka je ustavila plačila, dasi ravno je šele 15. marca zadela srečko s 150.000 K.
Senzacionalni proces na Reki.
Reka, 21. marca. Razprava v pravdi sodnika Pancere proti notarju dr. Festisu se nadaljuje. Vse priče so izpovedale, da so slišale pripovedovati, da Pancera igra hazardne igre, nobena pa ni vedela navesti kakega konkretnega slučaja. Sodniki, zaslišani za priče, so izjavili, da je Pancera jako neredno zahajal v urad,da je prišel često v urad šele na večer in da se je dal nadomestovati po avskultantih. Sodnik Viktor Stoe-\vesandt je izpovedal, da mu je sin njegove svakinje, ki je bančni uradnik v Pešti, pripovedoval, da je Pan-ceri izplačala njegova banka na ime bivšega reškega guvernerja grofa Naka menico, glasečo se na več tisočakov. Razprava bo trajala najbrže še par dni.
Rusko - tnrški spor. Carigrad, 21. marca. V Turških političnih krogih vedno resnejše presojajo ruska pojasnila glede ruske mobilizacije. Politični krogi so z odgovorom zelo nezadovoljni. Iz Londona je bila turška vlada obveščena, da obstajajo med Rusijo in Italijo tajne pogodbe glede skupnega nastopa proti Turčiji. Po noči se je vršil ministrski svet, ki se je bavil s položajem.
Berolin, 21. marca. V političnih krogih zatrjujejo, da bo z ozirom na nevarno situacijo v orijentu imenovan tržavni tajnik v zunanjem ministrstvu Kiderlen - \Vachter za poslanika v Carigradu. Iz Petrograda poročajo, da bo v sredo v dumi podal zunanji minister Sassonov zanimiva pojasnila o ruski politiki napram Turčiji.
Pariz, 21. marca. Porta je odklonila, kakor znano italijanske mirovne pogoje. Vse velesile so nato odgovorile, da bodo varovale strogo neutraliteto, ter da ne bodo pripo-znale aneksije Tripolitanije in Cire-najke. Samo ena sila ni odgovorila na to Rusiji.
.  Turški projekti.
Carigrad, 21. marca. Pogajanja zaradi železnice Skoplje - Kalkan-delen - Hotivar so v polnem tiru. Turška družba, ki bo prevzela grad-bo te železnice zahteva 142.000 K za km. Generalno železniško ravna-
teljstvo namera,. . , Jo Bojane in DrinVlJv5stl re2n,aci-Skadrskim jezeron™^ reJco Kiri i* najkrajšem času zgradb6ravajo v prekop. Meritorna pogav ^m dolg anatolske železnice so kon& zaradi dila se bo železnica Bitolj - \Gra-Jadransko morje, med tem koia-projekt Donava • Jadransko meHL odložen.
Nemška kriza.
Berolin, 21. marca. Vest, da jo zaprosil državni tajnik Kiderlen-Wachter za svojo demisijo, se ne potrjuje. Vendar je atmosfera v državnem tajništvu zelo napeta. Prod vsem obstojajo diference med Tip-pitzem in Bethmann Hollwegom te-r Kiderlenom posebno zaradi tega, ke*-je hotel Tripitz vplivati na zunanjo politiko v svojem smislu.
Rudarsko gibanje na Angleškem.
London, 21. marca. Konservativni poslanci nameravajo predlagati v parlamentu, da naj so zakonska predloga o minimalni mezdi odložH za 6 mesecev. Ta predlog je naperjen proti kabinetu in vsled tega smatrajo stališče liberalnega kabineta As* quith za omajano.
Samomor iz blaznosti.
Dunaj, 21. marca. V Štefani-strasse je v hipni blaznosti skočilai žena trgovskega potnika Detnerja > svojim malim sinom Egonora s tretjega nadstropja na dvorišče in fea* koj za njo je skočil iz obupa njen <ir-vetletni sin Pavel. Mati iu mali Egort sta bila smrtno nevarno ranjena ter sta kmalu nato umrla, Pavla so prepeljali v bolnišnico.
Dunaj, 21. marca. Tudi devetletni sin Pavel je že umrl.
Zločin pijane žene Olomnc, 21. inarea. Neka Bianhaj Drapal, ki se je snoči vrnila domo*v in je našla svojega moža v postelji, ga je ubila s sekiro ter se nato vrnila v zganjamo, kjer so jo orožniki aretirali.
Cirkus Kludskv. Predstave cirkusa so se ljubljanskemu občinstvu jako priljubile, kar kaže posebno udeležba, ki je bila celo snoči kljub jako neugodnemu vremenu povoljna. Vse točke so bile prav dobro proizva-jane, posebno je ugajala gospa ravnateljica Kljudska, plesalka na žični1 vrvi »Micika«, oba komična akrobata Smvter in Plunch in žongleTji. -— Posebno j>ozornost je vzbujal ravnateljev slon »Jennv«, ki je ■ izborao dresuro iu majestetično velikostjo vzbujal občno zajiimanje. Predstave* se vrše vsak večer. Obisk je povsem izplačljiv.
Darila.
Podporenemu društvu m slovenske visokosolee na Dunaju so v čas** od 20. februarja do 13. marca 1912 darovali: po 100 kron: Posojilnica, t Celju in volilo pok. gosp. M. Balona, vposlano po gosp. Ivanu Vidmarju v, Brežicah; po 30 kron: Posojilnica r Gornji Badgoni   in dr. ¥1. Pertot, ravnatelj ljubljanske kreditne banke, na Dunaju; po 20 kron: okrajm odbor v Ormožu,   c. kr. notar Ign. Oruntar v Ribnici. Fran Dukič, e. kr. dvorni svetnik, in dr. A. Primožič, c. kr. šolski nadzornik, oba na Dtj-naju; po 15 kron: Posojilnica v Fra-rnu; po 10 kron: dr. Sehiffrer, Franje Picek in Franc Pieek, vsi v Ribniei, Ivan Ogrin, stavbnik v Ljubljani; po 6 kron: dr. Oojmir Krek, c. kr. dvorni tajnik na Dunaju; po 5 kron: dr. Josip M al. muz. adjunkt v Ljubljani, dr. Franc Žižek v Gradcu, Fr„ Hauptmann, šolski svetnik v Gradcu, Milan Klun in Filip Peterlin v Ribniei, Jos. Mazi in dr. Janko Šlebin-ger, profesorja v Ljubljani; po 3 K: dr. Ljudevit Pivko, profesor v Mariboru, in Franc Nemec v Nabrežini. Skupaj 442 kron. — Društveni odbor izreka vsem plemenitim darovalcem, zlasti še med darovalci navedenim denarnim zavodom, najiskrenejšo zahvalo. Prosi nadaljnih podpor na roke     blagajnika     pod     naslovom : Dr. Stanko Lapajnc, dvomi in sodni odvetnik   na   Dunaju, L, Bran ne r-strasse 10.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemček.
Sirotišče Budingen, p. Maxstadt, 2.XI. 1911.       Marienhaus Basel, 1. oktobra 1911.
Sirolin „RocbeM
in njegovo
čislanje ::
Z veseljem Vam lahko naznanjam, da nam je Sirolin »Roche« prav dobro služil, zlasti se je obnesel pri influenci in pri podobnih obolelostih ne poznam zanosljivejšega sredstva nego je Sirolin »Roehe«. Vsem, ki smo ga jim dali, je pomagal
Sestra Marila Frantlika,
bolniška postrežnica.
Ze dalj časa mi Vaš Sirolin pri kataru, obolenem vratu in influenci izborno sluši. Rada bi Vaš izdelek naklonila tudi ubogim bolnikom, Id jim kot bolniška postrežnica strežem, da bi jim z Vašim krepkim zdravilnim sredstvom zopet pripomogla do zdravlja.
Uamlljaaa aostra is koafrofaoftlo av. Krita.
Brno, v septembru 1910.
Ob sklepu letošnje počitniške kolonije si usoja v dano podpisano društveno vodstvo z izrazom najtoplejše zahvale vljudno javljati, da je tudi to leto Vaš Sirolin najugodneje vplival na gojenca, ki so ga uživali aa zdravniško odredbo.
Bivaka pooltniika kolonija flroaa-mioraterf.
J
Umrli so * M«Wjani:
-narca: Matija Novak, Dne J sin, 34 let. Zaloška ce-ix>sestn»*
sta Ue 15. marca: Terezija Fajdi-
nišna posestnica, 80 let, Emonska .esta 31.
Dne 16. marca: Neža Lavrič, delavka, 41 let, Radeckega cesta 11.
Dne 18. marca: Franc Pibrovec, tovarniški uradnik, 71 let. Dunajska eesta 52. — Anton Mestek, delavec, 42 let, Radeckega cesta 11.
V deželni boluici:
Dne 16. marca: Jera Poljanšek, delavka, 23 let.
Dne 17. marca: Anton Gaber, poljski dninar. 30 let.
Dne 18. marca: Fran Dobovšek, dninar, 30 let. — Ana Hribar, delavčeva hči, 5 let. — Fran Orožen, kočar, 47 let.
Scottova emulsija
vsebuje v čisto lahko prebavljivi obliki za razvitje kosti in rast zob potrebne tvarine. To kaže razširjeno uporabljanje Scottovo emulzije od strani gospodov zdravnikov
v otroški praksi,
ako se hoče doseči stalno ti-.H,.JT*.' 4*jačenje razvitja kosti   Otroci vlivajo jako  radi   zelo   okusno Scottovo emulsijo, jo lahko prenašajo in dobijo ravne, lepe kosti.
ti« eakojB« e^ttevajtfr i—— Sćutt«** evKikija Z»_-*fa»
je, IS K  vpelja«« to  čaz   *5 le* \n n-su n
r-"hrm taLe-r^tt   ha očic-sh !(ae   aieLior.^. 1   iti l I    r*^'ti   *-* V K-Ji^il lekuiu: t
t«   tmajabo  — -
Dobro domače lAravilo, Med domačimi zdravili, katera se rabijo Icot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri pre-klajenju itd. zavzema v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelano LINIMENT. CAPSICI COMP. s .sidrom* nadomestilo z« r,Pain-Exoeller s sidrom", prvo mesto. Cena ie nizka: 80 h, K 140 in K 2 - steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v r le^antni škartji m jo je spoznati po znanem sidru.
Visok obisk. Na mednarodni jubilejni razstavi umetnega kuhanja, katera se vrši sedaj na Dunaju, ie tudi tvrdka Maggi s svojimi izdelki zastopana. Pri otvoritvi je počastila Maggijev oddelek s svojim obiskom Njena c. in kr. visokost, gospa nad-vojvodinla Marija Jožefa. Visoka go-pa dala si je prikazati, kako se goveja juha pripravlja iz Maggiievih kock, pokusila ie juho in se izrazila izredno pohvalno o njej. Potem si je dala Njena c. in kr. visokost še na-daljnc Maggijeve izdelke raztolmači-ti: Maggijeve gotove juhe in Maggi-jevo zabelo za juhe in končno je svoje ime blagovolila vpisati v zlato knjigo tvrdke Maggi.
Mnenje gospoda dr. Injnntijevn
Tirnovo.
Go&nod J. Serravalio
Trst.
% tnsiroin na delovanje in moč Vasegra SerravaJlovojrri kina - vina z -železom imam Čast Vam naznaniti, da ono zaseda svoje mesto v terapev-liki, ker je krepilen in organizem objavlja joč pripomoček in je, kakor srem jaz sam izkusil v svoji klijenteli. dobro zdravilo za nekatero bolezni n. 7>r. za malokrvnost, za razne šibko« sti in druge nadloge organizma. Na-zadnje je tudi lahko užiten, kar jo tudi znamenito. Z eno besedo: z njim ;*em jako zadovoljen v svoji praksi in kjer je potreba, da ue zamudim pripisati Serravallovo kina - vino z žf-ioKom.
Tirnovo, 1± oktobra 1980.
Dr. Ignattijer.
i francoskim žganjem Bržzaf
odstranjuje grapa vos t Lože in ohrauja nje finost ia gladkost. —
Dobiva ae povaocL
Poslano!
Preteklo leto napravili smo v Zg. Brnik-u pri Kranju vodovod v obsegu približno 1500 metrov. Cevi in potrebni materijal dobavila nam je po nizkih cenah občeznana tvrdka in edini založnik avatovnih kosllnih strojev „Deering" 381
Čutimo se torej dolžni izraziti omenjeni tvrdki tem potom za točno in kulantno postrežbo vse priznanje.
Obenem pa priporočamo vsem onim, ki nameravajo napraviti vodovode ali nabavite karkoli v železniško stroko spadajočega, da se obrne]o zaupno aa eaaaeeaa tvrdka.
ZG. BRNIK pri KRANJU, dne 3. svečana 1912.
Zorman in drugi.
Bonna poi»o6ila.
L|»M|a»ee«
.Kreditna banka ? Ljubljani-.
Bmeel karti iaealats karte 21. Maca ltl§
majeva renta .... 4*2*'» rebrna renta.... 4% avttr. kronska renta . ,
4% OfT. „ „ . . 4% kranfsko deželno potopio «•/. k. a. češke del. banke .
srećke ta 1.1M0 V.   . •
tiske.....
teaelfske I.fsdafe
u u n o II
M
n.
•trake hlpotečae dan. komunalne avttr. kreditne . IfuhUtMkr  . . avatr. rdeč. krila
baamka .... ri   tvrtke .....
aelnUa.
ljubljanske kredHne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne drnlb« . fufne Železnice .... Državne zelenike . . . Alpfne-Mentan .... Ce*ke sladkorne družbe . ZiVBOttenske banke.   . .
V*fat«.
Cckfal Marke franki v tre .
Rnbljl.
8*85
°3-9965 895S 92 25
429-609 — 2 T 50
299 —
266-—
251
5i4>—
492-
74 —
62 —
40 0-75
4325
I58-— 630 75 i 543-25 i '^4-40 I 733-- i 9'*? 50 ! 3S7--588-— j i
II 37 : 117-8- ; 9= 751 94 80
.......i   94 »9
.......I 254 —
9003 93*20 " 0O5 89 75
93-25 9290
44! —
62! -309 50 Sit — 278 — 257 —
*m —
504 —
80 — 68 — 44 — 34 75 246 25
461
881 75 c44 2: 103-4)
734 —
388 —
'2S9--
11-40 118 05 V5 8S
9S —
Žilne eone v BudimpaAti.
Dae 21   rnarca IQI2-T e •• m i u.
PSenlea esi april 1912 Pšenica xa mnj 1912 . Pšenica za oktobei 1912.
Rž -a arri! T9n Rž sca oktober 1912  .   . . Oves za april 1912 Oves za ektober 19t2 Koruza sa maj 191? Kdruza z* julij 191J .
Efahllv
Trdneje.
za 50 kc 11-42 2* 30 kg 1144 za 50 kg so k« kg
za
•<a .SO ea 50 kg o kg 50 Ug
za
za
K 73
983 9 71 98.^ *>33 •7! 8-6?
fi*hN wađ aarjca MfJ s-;!*;, arsfan tlak Sf'7«
Cna
Sliaje
S IVZl   SC   Vetrovi      Neb j
b   JI-,--   metra   s 2
=   VB!lja  v mm S ■
20.
21
2. pop. 7^0-5    11-« si. svzh |sk oblač.
9. zv. 727-9      S-4 i sr. zah dež
7. zt.   727i '    (t9 ar. srzh.
Srednja včerajSnja temperaiura 8 o*, norm. 44" Padavina v 34 urah 17*7 mm.
SIJTrfTSRTj
MILO
Uradnika
vedtega slovenskega ia nemškega jezika,
sprejme |
deloma sa plaana, deloma ca p#. favanja na Kranjskem in Goriškem gent ralm zastop dobro vpeljane zavarovalne družbe Trgovsko izobraženi prosilci, Iri imajo ve ulje do potovanja in znajo dobro občevati s stranicami, naj poŠliejo ponudbe
F*ital predal it. lil v IJublJaai.
Plača po srn« cnosuh, slniba stalna s
pokojninsko pravico. V  stroki   izvežbant  imajo prednost.
Aparat za ?alHe
IC 4o- izvali halje nego vsaka kekoS
Zastonj na poizkuSnjo a. MOCKE, Pattcatlorf Stcr. 41 ari Datlja.
z velikim vrtom ali sploh z velik m prostorom okoli hiše. 1035
Najraje z vpeljano trgovino
in sicer
Štedilniki Triurnih
Tvornloe Trin^itph, dr. i em. z.
Wela, Oor. Avalr. tata Katalogi zastonj »n  poštnine crosto.
Tigraste spalne odeje'
dofcro stanovitne kakovosti, st. ?a»i.
Okaziiske tigraste Tla-aeltste odeje, debele, temelj meliraa, s ta-sasta bartnro 175 X IM cm velikosti K t ? i. Št. 2051 . lata. 124 K 203 cn veliki K 2*». Št. 2S50. Izreda« cena spalna adeja. see )u-siv* > aisaaa f»t»rdarw 175 x 1M cm velika K 1*7*. Št. ?050 . Ista t-oljše kateovtsti It« ■ ISO ca K Ti9. Največji Izbira v tra ?« flavrem kata-tara. Brez rizika. Zanteaa davoliena ali denar aazaj. Pa3ifia nariraast arivatnim na parzetja ali denar aiprej priznana )aka zmataa svetovna tvrdka c. it. kr. dvtrti dakivltelf
Jdi Koarol n^tiHilDici r lasil 1155,
Cata«. — m*vul hatal«ff t «OM cllkad m lahtrT« grana trn truk*.
•b taleznloi, kjar je iola la pošta.
Ponudbe unravmštvu »Sov Naroda« pod Šifro „1 S. D.11
a>
Radi preselitve
se proda iz proste roke
večje posestvo
v Spodnji Idriji št. 73
z gostilniško koncesijo, žganjetočem in tra iko.
Posestvo obstoji iz večje, enonadstropne, zidane hISe, hleva in treh njiv z najboljšo xem!jo in leži tikotna ob Idrijci, kjer se loči žirovska cesta od državne ceste na Spodnjo Idrijo in Tolminsko. Posestvo e zelo pripravno za lesio trgovino. Cena po dogovoru.
Ponudbe naj se poSiljajo naravnost no-»estnicl Vlnrljl BveUtt cevi v Spodnfi iarlft etev. 73. 1026
200.000  prav  niociiib fn lepib
teilDii ii immM dreves
2lasti I ni divji kostanji, K*ro*iaste akacije, k-ogSiisti jesen kristusovo trnje, javor, jesen, hrasti, različna prekrasna žalobna dievesa »td . komad od 60 vin. naorej.
Milijon   sadnega drevja
vseh najbolj zahtevanih dreves, tei najbol preizkušenih vrst. 100 komadov visokoste-belnatih jablan od K 25 — naprei. Zbirka po 100 lepotnih m drevorednih dreves in 100 lepotnih grmov v 10—15 vrstah K 70*—, samo po 50 njih K 40 —
Naiboijia  rastlina  za meje:
akacije in giedidje 1—4 letne po 100 kom cd 12—70 kron
P namena nera n na fa nje fia|ca na letenje, lovni in krnnotnl tananu in njih 1*8 Infcn zn leten«a.
===== Glavni cenovnite zastonj. - — ■ - =.
Grafa ti§a Batthyaay a graiefn-ska uprava Cseadlak pri Kadgoni.
Cjnbljana, Koleziiske al. 16
1542 izvt*&uje
in Mi!
za raicne pritlke.
* *   »eio antetalntia aknam
m'->' in pc noliazcia ceaanl
cena*.
Prodaja cieHin. m-novrstRS sadike ne-
Baraćila na aetela hitra tat
na «111
roajlatrovene zadrti5e 1 ona. poroatvoi
se vr^i
v aedelfe, dae 31. marca 1912 ab 1. mi pap> ▼ zadraiai pisarai.
Dnevni red:
Poročilo  ravnateljstva  s predložitvijo bilanee xa leto 1911. Poročilo nadzorovalnega odbora. Sklepanje o razdelitvi dobička. Prememba pravil. Volitev članov ravnateljstva. Volitev članov nadzorstva.
1037
Prijamna: V* slučaju nesklepčnosti se vrši uro pozneje drugi občni zbor s istim dnevnim redom, kateri bode veljavno sklepal.
V POSTOJNI, dne 20. marca 1912.
Ravnateljstvo.
Skušnjave Tomaža Krmežljavcka
aa ravmabar liila w Oba avaaka valjata 20 ▼ vaa. PaMlfa aa
zvaakib, U abaaajata sampa| 410 atraaU brailraaa t ■ 40 v, vazama I B 10 poita p« pevaavja aUttit damar aapraj petlja.
Narodna ktaj(g;artian Ujubljana
Lin!
DtU
Mesarski
18 let star, pošten ia delaven,
li flria i mM nadaljoe izoM
najraje v Ljubljani. 1003 Natančneje v uprav Blitva »S! Naroda«
Proda se pod Rožnikom
771
aa 13.000 K* — Va6 rarnotam*
1
a 1
|rpn
VOI
meiane stroke, 20 let star,
želi premamiti službo,!
6re tadl v kako piaarao, lOOil
Kaslov pove upravmštvo »SI. Naroda«.
PolroSno
r. ae. z o. z. v Buzetu
a w
za Narodni dom v Buzetu
Nastop 15. aprile. m
Proda se 70 hektolitrov
W
prav dobre Lrakovosti in sicer
črnina, rizling in cviček.
Kje, pove upravništvo »Slov Naroča %
Dosiužen orožniški strazmešter
■a sel amai
se sprejme zarr
paznika
10151085,
proti primerni plači.
Ponudile na pivovarne Senožeče, ffotnijnl'
z me a. blagom aa poceni odda Odda aa tudi o ki ag 100
V a
rabljenih ia novih 15 — 700 1 pe> OS t|
964 hiter in
4 velike svetnike!
(2 svetnika in 2 svetnici) pripravni a| cerkev. Ima naprodaj
Franc Cvek v KairaM
-jii red
?. dne 23. maja 1873 §tev. m 119 državnega zakonika z \[A
dodanim
ptoiisn
I
f
tn drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeve* jočimi.
Trdo veian S K 60 r, aa posti S B ao v.
irođna kDjioaroa v Ljuliliani.
sprejema zavarovanja ćleveSkega 2hr-tjenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko oebena druga zavarovalnica,
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje ta smrt s manjkajočimi se
101 vplačili.
NAVIJA"
jemne zavtrovtltt banka 1
aanervni ieadl K aafT»S.I0a-I4. —
Pragi
kapttallla al US,3tO.SOS*ai.
Zavaruje oosiopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cemuje takoi in naikulantnejc Uživa na 1 boljši sloves, koder posluje
F* velikosti erafa vzaiemaa avaravaliici tase drtave t vseskozi slomasko-narodno opravo. n   .tt_    _ M
a i___aa ----___ j Dovoliuie tz čistega, dobička izdatna
™~ .M " ^r.1!!!.«-^?-? ^ 1 podporo v narodne m občnokoristne
namene
05889849
9U
495
89
M6
5106
10
SLF
025766
896106
80
0Z
34
KEA
lik
azlrc.
1009
om
na
Telefon stev- 16.
Telefon štev. M.
Let* 1837. ustanovljena delniška družba ™
KRANJSKA STAVBIMSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Stavbno podjetništvo| pisarna za arhitekturo in stevbnotehniike delaj teaarstvo in mizarstvo e strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Vietif kamnolomi v Podpeci in v Opatiji.  - Priporoča se za stavbna dela vsake vrste«
Blagajničarka
a razstavo slik se sprejme.
FpraSa se od 10. de 12. are » Torani »Mestnega doma". 1033
Kontoristinja
8
s prakso, vešča obeh deželnih jezikov, slov. in nemSkc stenografije, strojepisja, samostojnega knjigovodstva, korespondence itd.,
sprejme službo takoj ali pozneje.
Naslov pove upravnišivo »SI Naroda«.
BO.
1005
ia
;tu.
ov
lil
:ek.
idae,
iter
ca
vi
v«
\m\m\ mm za zi
Ravnateljstvo: Bana j I., Aspernplatz £
se priporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za čas vojaške službe po najugodnejših pogojih ter najnižjih premijah.
Zafarmrana glavnica koncem leta 1310 o;ol: 375 milijonov. — Rezervs koncem ie-j 1910 okoli 112 milijonov-Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu L, Schmfedgasse 40, kjer s rogo reelnl, delavni sotrudniki vsak čas ctobo dobre službe.
Generalni zastopnik «o^pod bil
Viktor Raschka, Gradec I., 3chmied*?&sse št. 40.
a*aVaVaTaa¥aVaWave
LVfodistinja :s
Minka Horvat
Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6
priporoča cen), damam
vseh vrst slamnike
po najnižjih cen&b. Sprejema vsa popravila ter iih iivršcje toćno in na!ceneje. 81
■     . M|nka Horvat
se priporoča ::
Zahvala.
Velecenjeni gospod
joi;
jito.
Z veseljem Vam javljam, da je prispel voz in da smo ž njim zelo roljni: z eno besedo, voz je naravnost krasen in praktičen ter  ima vse
iobre lastnosti, katere so pri takem vozu sploh potrebne
Izrazite tovarni našo zahvalo za trud, katero hraio v polni meri zasluzi istvarjpnje takega voza,  ki bode  društvu  služil v vsakem pogledu  v čast
Blede daljna naročila).
VOLOSKO-OPATUA  dne 19 marca 1911
Poveljnlštvo prostovoljnega gasilnega društva
Ante Vaiiiar 1. r. kapetan.
NB.: Univerzalna brizgalnica je po posebni skici napravljena in ima sledeče stroje Dvodelno lestvo, brizgalrtico snemalko, voziček za cevi, različne timare za rekvizite In cevi ter sedeže za 2 mož,  stroj z vsemi potrebnimi
.1     takojšnjo pomoč pri požaru.
Z odličnim spoštovanjem
Fran Samsa, Zagreb«
zastopnik
Konrad Hosenbaneria.
hripavosti, kataru in zasle-zenjui krdnemu in oslovskemu kašlju« nego slastne
m
prsne karamele
s „tremi jelkami",
not poverjenih izpričeval od 2dravnikov in zasebnikov za-iamčuje gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni.
Zavitek 20 Sa 40 vin., šketlja 60 v. Prodata fin v Ljubljani:
Ubald pl. Trnkocxy, lekarn«. Rth. Sušnik, lekarna. Dr. G Piecoii, lekarna. Deželna lekarna Mr. Ph. And Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Ph. Joa. Čizmar, lekama. Ant. K»ne, drogerija. B. Cvanćsra, drogerija „Adrija"
Paniel Pire, lekarna Idrija. J. Beremsnn, lekarna. Novo mesio. C. Andrijantič, lekarna, K ovo mesto. Jut Hus, lekarna pri Mar. P. Vi-Mva Milan Wacha, lekarna. Metlika. A Ro-blek. lekarna, Radovljica. Hinko Briili, lekarna, Litija. Karel Savnik, lekarna pri .Sv Trojici", Kranj. Pf Baccarcich, lek., Postojna. Jos. Močnik, lekarna, Kamnik. E. Burdych, lekarna v Šk. Loki. Mr. H. Roblek, lekarna, Tržič. Ph. Mr. E. Koželj, lekarna, Jesenice. V. Arko, trgovec, Senožeče Jos. Rudolf, drog. Litija. J. Kandušar, trg Mengeš. Jos Anclk, lekarna v RibncL 3407
m potre
X K K
B
vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v
rodni knpgar
v Prešernovi ulici št. 7.
1017
Pri podp sanem mestnem magistratu je izpraznjeno eno mesto Primož Auerjeve ustanove v letnem znesku 130 kron.
Glasom ustanovnega pisma imajo do te ustanove pravico sinovi ali hčerke ubožnih ljubljanskih meščanov, ki se uče kakega obrta ali profesije ak imajo namerj učiti se ga Ustavovo sme obdarjenec obdržati dotlej, da se je dotične stroke, kateri se je posvetil, izučil Prednost imajo prosilci, katerih oče je izdelovalec lasulj in potem taki, ki so z ustanoviteljem v sorodu.
Prošnje je opremiti s prosilčevim rojstnim in krstnim listom ter nravstvenim izpričevalom, navesti je v njih vse rodbinske in gmotne razmere staršev, njih opravilo in event. priložiti tudi dokaz sorodstva s Primožem Auerjera.
Tudi je povedati v prošnji, katere stroke se misli prosilec učiti in ce je že vajenec, je tudi priložiti potrdilo dotičnega mojstra; kdaj je prosilec <pri njem vstopil za vajenca.
Prošnie je vlagati pri podpisanem mestnem magistrat« od vštetega 15= aprila 1912.
Mestni  magistrat v Ljubljani,
dne 15. marca 191.2.
Zupan: Dr. IVEH T2VČ3J* 1. r.
ida.
111*11
Kralj jKatjaž. Zgodovinska povest; spisal Fr. Remec. Cena 2 S, s pošto K 2*20. Pravkar je izšla v drugi izdaji prekrasna   zgodovinska   povest »KralJ Matjaž«, ki spada med najbolj čitane knjige in po kateri občinstvo vedno znova vprašuje.	MU odvetnik. Spisal V. Beneš-Sumavsky. Cena bros. K 1-50, vez. 2-50, s pošto 20 v već. Ta odlični roman podaja zanimivo in pretresljivo sliko iz narodnega življenja in priča, kako nemška žena um ovalno vpliva na slovanskega moža.	lita nos a malo. Zgodovinski roman; spisal Vladimir Vesel. Cena E 1-40, ves. E 2*20, s pošto 20 v već. Koncem 15. stoletja se je pripravljal na Slovenskem   kmetski    puni Kmetsko ljudstvo je takrat  strahovito trpelo in vrh tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu.	Strahovala" dveh kron. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. E 2"—, vas. S 4«—, a pošto 40 v već. Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republiko.	Mali lord. Spisal F. H. Bnrnett Cena broš. Z 1-80, ves. 2*00, s pošto 20 v već. To knjigo veselja, kakor je krfttka imenovala to presrčno povest so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v Solarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim jc res mar, da mladina kaj dobrega čita.
Čez trnje do sreče. Spisal Senčar. Cena broš. K 1-20, vez. K 2-20. s posto 20 v već. Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja.	Undina.	Zadnji roBovine jjenalja. Spisal Fr. Remec Cena S 1-50, s pošto E 1*70. Vdezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja sa Kranjskem.	mm iz Razora.	Osnovni Danki o mUm ipotatvi
	Spisal Andre Theuriet Cena 90 v, s pošto 10 v već. Fden najljubeznivejših  francoskih pisateljev je v tej  knjigi  podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila j med nesmrtna dela.		Spisal Ivan Cankar. Cena broš. K 1-50, ves. U 2-50, s pošto 20 v već. Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar.	Spiral Valentin Zuii. Cena B 3—. s posto E 3-20. To je najpopolnejše in najtemeljitejše delo o narodnem gospodarstvu v slover*-skem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojHnJčarja.
Rdeči smeh. Spisal Leonid Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. Cena bros. K 1-40, vez. K 2-40, s posto 20 v več. V lem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in fz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti.	V ŠKliHl flitai Roman; spisal Fr. Remec. Cena broš. K 1-50, ves. K 2-50, s pošto 20 v već. To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, sliki življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Stu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo življensko srečo.	lira in janašiva f abopehtga praporščaka. Cena    -80 v. ves. E 1*00, s poŠto tO v već. Ta mična ljubezenska povest se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrši za časa zadnje avstrijsko-turške vojske, ki jo je vodil princ Evgen. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaštva, samo da bi se opral pred tisto, ki jo ljubi.	ljubezen Mm Klare. Roman; spisal Fr. Remec. Cena broš. E 1-50, vos. E 2-50, s pošto 20 v već. Ozadje tega romana je zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča.	m lllllllllli 1        llllallll III Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cena broš. E 1-    vas. E 1-S0, a pošto 10 v vod. Kdor se hoče prav od srca na« smejati, naj čita to knjigo, tri je polna drastične komike in prešernega humorja.
Ljubljana m Prešernova ulica 7 m Ljubljana
6923
QD
47
493970
Za in IS M dobro vpelf
trgovina
v Celju, se takoj da v najem
a vso opravo za špecerijsko blago in perilo, velike kleti in drugi prostori, blizu kolodvora iu pošte, pripravno za vsako večje nodjrtie. Nata^nejše pri lastniku Dolinarju v Celju. 937
Naročajte „Novi jubilejski cenik" 1887—1912 s koledarjem!
,.......B
je vsak dan
vso noč odprta.
L V. Izlakar« —i—
Oajvaoja In n-a jbagatajia ta-vamlska salona proolsljsklh
:: ur, :: brilianto*,
zlatnine, s ebra»ne,
19
L astma to.ar.a ' irtel.
Konkurenčne ore ps R 3 50,J. in 5.
1302
Jhibolri šivalni stroji.
Pouk v vezenju brezplačno.
Koristiti, lepi kroji za obleke gratis ::   pri nakupu šivalnega stroja.
Edino zastenstve za cele Kranjske
„PUCH" koles.
Fino kola S 00, UneHe E 110, sveti lfna  i S(  presti teb K 20.
Ve« ko'eaartk« oot**«b&£in« ::    pa najnižjih eenak. m
M\ mk ii levi plafeiti patiš p pasti.
Več ste meterskih atotov
sena in otave
se proda.
T najem se da tndl 0 oraloi
dobro pognoenepa
travnika
Več povt- Sij
Anton Jerančič, Kariovska cesta št, \
99
FB. tU UUIA.
Vijudno vabim na o*led m obisk v?akega, ker mi zaradi cene in kvalitete athče ne more konkurnati
samo nasproti frančiškanskega samostana, nrar, trgovec ::   in posestnik, delničar družbe Union - Horlogere. ::
4000
sli* raznih ur, zlatnine in srebrninc, godbenih, jeklenih, usnjatih i»i manufak-turnih predmetov, gospodinjskih predme-tov, kadilnih priprav, toaletnih pripomo;-kov,  raznega   orožja  itd. vsebuje moj
najnovejši glavni katalog
ki  ga   na  zahtevo vsakomur pošlje??
;j   zastonj in poštnine prosto.
Prva tvornica ur.
C. m kr. dvorni do avitelj Jan Konrad Most štev. 1171. (Ce&ko).
Knpnjte in zahtevajte edino le
jo najboljši.
Slavna zaloga pri Pni slw. zaissi čaja ia rtma ia ?
, Sežii ulita sto. 41.
C. kr. avstrijske  tjjjp* državne železnice-
Izvleček  Iz voznega reda.
Veljaven ed 1. oktehi-a 1911.
Postaja ; Lfnnl?ana tutai kolodvor. Odhod.
S-43 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfcste, Celovec, Št Vid ob Glini, Dunaj.
7*25 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Jari2, Rudolfov©, StraZo - Toplice
3*00 dopoldne. Osebni rlak ua Kram, Jesenice, (& zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Dra2dane, Berlin,) [direktni voz Keka-Opatija-Solnograd.]
11*30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Trfič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Kranzenfest^, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1*a2 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfcvo, Stra2o - Toplice.
3-30 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
e»35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, »esenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnoprad, elonakovo, VTissingea, (London), Celovec, Line, Dunaj
7*30 zvečer. Osebni vtak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfov©
lO-tO po noći. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza «a brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Pra^o, Draždane, Berlin
Prihod.
7"16 zjutraj. Osebni vlak te Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
f
lina,  Draždan, Prage, Lieca, (Londona;
Viissingerra, Monakovega, Solnograda, tao-
•.«osta, Beljaka), Tržiča, Kranja a-32 zjutraj. Osebni vlak iz Rudotfovega.
St. J&nza, I rebnjega, Kočevja, Grosupljega. 5-40 dopoldne. Osebni vlak Iz Trbi2a
Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja,
Linea, Celovca, Monakovega. Solnograda.
Inomost^ Beljaka. 11-13 dopoldne. Osebni vlak v/. Gorite,
Jesenic, Dunaja. Unca, Celovca. Beljaka.
Trgiča,
2*59 popoldne. Ošebm ij Straže-1 op lic, Rudolfovega, St. Janča, Trebnjega. Ko-
vtak od Trsta Linca, Celovca, Beljak j Tržiča,
cevja. Grosunljegs 4*ie popoldne. Osebni Gorice, Trbiža, Jesenic, Solnograda. Franzenfeste Kranja
6-30 atvečer. Osebni vlak 12   lese&JC 1.
/.vezo na brzovlak iz Berlina, Oraždan,
Prage,  Dunaja,   Linca, Celovca, Kdlna
Monakovec'i, Solnograda, lnomo;'a, Fran-
zensfepta, Beljaka, (direktni voz Solnorrad-
Opatii^-Reka) e-J5 zvečer. Osebni vlak iz IrsU, Gorice
Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca. Celovca
Beljaka, Tržiča, Kranja. 0-O7 p« noči. Osebni vlak iz Straže-1©-
MK, Rudolfovega,   Št. Janiia. Trebn>ega
Kočevja, Grosupljega. 11'53 po noči* Osebni vlak iz Trsta, G©-
nee,Trbiza,Jesenic. Celovca, Beliaka, Kranja
'ostaja: L|uM|ana d rt. kolodvor
Odhod na Kamnik:  7-23,  11-30, 3-13, 7-io.
Prihod tz Kamnika  e-419 10-3S,
e-io. 32?
1
krila, kastama, plašče, pelerine, predpasnike,
otroške oblekice
piaščke. kl okačite, havbice, čepice.
Sijglienicae pitrnlOn is nrarBjuiik
fa rsako modna^ Mapa pošilja ea izkrro
M. Krištofič-Bučar
LJablJaaa, Stan trg it t.
z)ltociti salon
3Jt. Sedej-Strnad
filoSufie te narftnejže t&vtSše* Ž&aiftt ftloSuk* vedno v nalogi.
šieSetncva ulica. — čJcUača mestne Azamlntcč*
1
C.kr, državno-železniško ravnateljstvo v Trsta.
V svrho prevzetja stare dobro vpeljane velike trgovine v zelo prometnem mestu Kranjske se išče
sot rudnik
1007
kompanjon
z gotovino ali bančnim kreditom 30.000 K ali več. V varnost vloge se da primerna garancija. Ponudbe pod šifro „Kompanjon 30.000" poštno ležeče Ljubljana.
a« 1»
i>o nizl:ih cenah prinoročam svojo
begata salaieaa »
trgovino
? oalapferiiskiin ip neh vnt kra-
34 Devodonallfe
n vse vrste hiac<> *a keftja peta.
Tvornima zaleta knoitkili ilaniliv.
Varčne gospodinje!
D ori m daste za vsa druga otročja rfdilna -rerlstva 1—3 krone, velja „Sladin" ali dr. pi Trok6czy-ia „Sladnl ća|" 1 zavojček l/4 kg »amo 50 rinarier.  —  Hsl  t soče otrok  r^a   -aržira   ?.  najboljšim uspehom
Slavne salaeje: v Lfnelfanl lekarna Trnkaeav, zraven rotovia: na ftnnaj« v lekarnah Trnkocšv: Vin, Josefsttdteratrasse štev. 25; m., Radetzkv-plats stav. 4; V., SchAnbrnnntrstrasse st. lOtj v Gradca: Ssckstrasss 3.
fllimniia k rPma brex ma§čobe. I'patilo prve vrste, je najboljše in najuspeš-V/lllllpl]a KI CHia neiše sredstvo 2a odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak. Kakor so pege izpuščaji, lisaji, mozoli itd. Mali lonček K 1*2 >, veliki lonček K 2-.
rilfltrirttf *a t\\AtKor fo2nat, bel in creme, daie licu svežo in posebno sijajno mla-l/llllipi|đ jJUUCI  dostnopolt. in je popolnoma neškodljiv. Skitulja 1 K 50 a,
Pomada za rast las Lo„Feek",sLKJ<2o,nh. x«bran'u^ izPad»nie -
OSIpfllO rraSek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton dO k.
Mazilo zoper ozebline ^SSS^SSZ LoB£e^na
OtrOŠkO fflciziio ijo 28 tur°kt *iKo2u^enim* mes^- ~ toaček z navodilom
Lekarna Trnk6czy v Ljubljani.
naspoiiliaaje po pesti. Prva na) već i a eksportna tvrdfca. rrelzknSmo lekarniško klase. Drogijske cene. M a a ti n za živinorejec. Talelon ste v. 1S0.
firiton
Ernaat Jevnlharjav naslednik
tatti mu i a jMlilR t. L
Spomiadm kostumi
3a dame in deklice
a * a a
So u ogromn hberi u vs*h najnovejših barvah, krom in vzbujajočega chiea do omnano nizkih cenah. Vetima zaloga narejenih oblek ja gosoode in dečke fer konfekcije ja dame in dekice
J[ngieško skladišče obiek"
:: O. Jjernatlovič ;:
Ljubljana, Jtfestni trg št. 5.
Lutate« !■ ttek »N«ro4»e tUarM«.
31
4W