Izhaja vsak četrtek la velja f poštnino vred ali v Mari« Mru s pošiljanjem na dom fa celo leto 32 Din, pol let« 18 Din, tstrt leta 8 Uin. Izve« Jugoslavije 64 Uin. Naročnina #c poSlj» na upravniStvo »Slov. Gospodarja< v Alari-f-or«, Koreika cesta št. 5. — IJ«t m dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje «T naprej. l"e I. inleiurban 113. 9. številka. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo Je t Marfbor& Koroška cesta it. 5. Hokopisf se ne vračajo. (Jpravnitlvo sprejema naročnino. laserat» in reklamacije. Cene inseratom po Jogovorffc Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun postnega urada Ljub. ljaua 10.003. 1'rteloa inteft urban 113. Maribor, dne 3. marca 1927. 61. letnik. SLS za kmeta. Ko so pri zadnjih volitvah naši zavedni volilci šli v j boj za zmago SLS, so vedeli, da delajo za edino pravo prijateljico kmetskega stanu. In niso se varali. Tisti so se .pač varali, ki so govorili, kaj boš šel volit, saj vse skupaj »nič ne pomaga, pa so ostali doma. In teh je bilo ravno na kmetih veliko! Danes pa lahko sporočamo, da je SLS že v kratkem času po volitvah dosegla za kmeta zelo veliko, 'kar se že zdaj pokaže, dalekosežnejše uspehe bomo pa še le videli, Zato preberite te-le tri točke, pa jih nasprotnikom SLS pokažite, pa tudi onim omahljivcem, ki preveč radi na dan volitev za pečjo sedijo, da bodo videli delo SLS za kmeta. Takojšna pomoč zoper metljavost. Takoj po prvih sejah v oblastno skupščino v Mariboru, ko so dokončale razne volitve predsedstva in odborov, je prišel v pretres nujen predlog poslancev SLS ljutomerskega okraja, da se naj takoj preide na pomoč onim v celi oblasti, ki jim je živina zbolela radi metljavosti. Vsa oblastna skupščina brez razlike strank je priznala nujnost te •odpomoči. Sklenilo se je, naj oblastni odbor takoj odredi, da bodo živinozdravniki pregledali živimo, da bodo dali na razpolago zdravila. Oblastna skupščina pa bo poravnata vse stroške za živinozdravnike, za zdravila pa polovico do treh glav živine v enem hlevu. Če pa ima kak mal posestnik ali kmetski delavec le eno govedo, pa ni obrtnik -ali stalno nastavljenec, se mu tudi zdravilo da breziplačno. Upamo, da bo mogoče ta ukrep čimpreje izvršiti in da ne bo nobene ovire, da se bo lahko čimpreje pomagalo našemu kmetu, da najpreje rešimo to, kar se še rešiti da. Kmetijski minister dr. Kulovec je v ponedeljek poslal 70.000 Din za zdravilo »Distol«, ki ga naj živinozdravniki po mariborski oblasti taokj uporabijo zoper metljavost. Dr. Kulovec je mogel to doseči na prošnjo naših poslancev- ker je hotel in je tudi rad pomagal našemu ljudstvu. Pod prejšnjo »seljačko« vlado Radiča in Puclja pa še odgovora ni bilo iz Beograda, kaj šele denarja. Galica, žveplo in čilski soliter — carine prosto! Naše vinogradništvo zelo trpi na tem, da mora uporabljati visoko zacarinjeno galico in druge potrebščine. Na vse prošnje, ki smo jih pošiljali na prejšno »seljačko« vlado, se ni dalo odgovora. Na kmeta se nihče ni oziral. Zdaj pa imamo v kmetijskem ministrstvu g. dr. Kulovca kot ministra, poslanca SLS. Ta je te dni odredil in pri ministrskem svetu dosegel, da se bo smela galica, žveplo in «ilski soliter uvažati carine prosto. Naš kmet ve, kaj to pomeni, če se mu pri nakupovanju potrebščin zniža strošek pri 1 kg za več dinarjev, skupno pa na stotine dinarjev. Naš kmet-vinogradnik pa bo tudi vedel, kdo je bil tisti, ki mu je to oskrbel in bo zato zvesto podpiral SLS v njenem zvestem delu za kmeta. Davčne eksekucije — prenehajo. Glavni vodja davčne uprave v Sloveniji je delegat dr. šavnik v Ljubljani, pristaš samostojne demokratske stranke. Da bi otežkočil stališče SLS, ki je v vladi, je izdal na davčne urade tajna navodila, naj se davki z vso strogostjo izterjavajo. Za to njegovo početje pa so izvedeli poslanci SLS. In ti so zdaj pri finančnem ministru protestirali. Uspeh tega pa je bil, da je finančni minister takoj poslal vsem delegacijam, tudi dr. Šavniku v Ljubljano, poziv, da se zanaprej ne sme noben davčni zaostanek izterjavati z eksekutorji, razven tam, kjer bi bila nevarnost, da bi se Kakšno čast je imel Sobek Javorcaž. Poljaki spisal Kazimir Przenva-Tetmajer; preložil Al. Benkovič. On pa je stal med ljudmi, kakor oslepel od iskreče svetlobe solnca, ki je tam za zidom tonilo za robom zemlje. Častnik mu je olajšan in miren potrkal z roko po rami in rekel: »Vrl dečko!« Ljudje so vzklikali nad neverjetno urnostjo in še bolj nad tem, da je Sobek skočil nazaj na dvorišče jefnišnice. On pa ni slišal nič. Nazadnje je šele slišal besede: t »Ali že do'go sedi?« »Mesec dni.« »Ali je dosti dobil?« »Dvajset let?« "I ' M- '] , »Pa ni pobegnil?!« v Sobek se je ozrl na tistega, ki je govoril. Majhen, mo-folčast fant, oblečen, kakor se nosijo okrog Gdova, je gledal nanj z bledimi očmi in z izrazom nenavadno posmehljivega strmenja; Gledal je nanj kakor na človeka, ki se mu mora vsak čuditi zaradi njegove neumnosit in ki ga Človek zaradi te nezaslišane neumnosti ne more drugače kot zaničevati. Sobek Javorcaž je mozolčastega fanta pogledal v oči. Gorali so Sobka obstopili, vsi, ki so bili na Višniču. »Sobek! Vrl dečko si!« »Tega bi ne bil storil niti rajnki Košla Gornji.« »Kdo drugi tudi ne!« »Sam častnik je odprl usta za hip.« »Morda ti zato odpusti nekaj let.« »Kaj takega tu se nihče ni videl.« ' izgubil ves znesek, kar pa pri kmetu, ki ima zemljo, s katero ne more niti preko meje, ne pride v poštev. Tako torej bo moral tudi dr. Šavnik v Ljubljani odviti davčni vijak v tem oziru, kakor tudi še v mnogih drugih, ker so določene v finančnem zakonu še druge davčne olajšave, ki jih bo treba uveljaviti. Tako torej dela SLS za kmeta in s tem za ves naš narod. Kajti, če bo kmet imel in bo lahko gospodaril in živel, bo imel trgovec, obrtnik, bo imel tudi uradnik in industri-jec. Kmeta je treba pred vsem podpreti. To je začela delati SLS takoj, ko je prišla v vlado, kjer je preje dolgo sedel g. Pucelj in seljački ministri, ki pa v dolgih mesecih niso dosegli toliko kot en naš minister v enem dnevu. Naši poslanci zaslužijo, da jih v njihovem delu 'podpiramo s tem, da skrbimo zato, da izve naše ljudstvo za njihovo delo (zato razširite »Slovenskega Gospodarja«, op. ur.), da stoji ves narod kot en mož za njimi zdaj, pa tudi ob času volitev. Kajti zaupanje naroda, ki ga je SLS dobila pri volitvah, je tista moč, na kateri sloni njen vpliv in uspehi njenega dela za narod. Da bomo nasprotnike poznali! »Kmečka politika«, tako jo opisuje »Kmetijski list«, ne sloni ne na srbstvu ali na hrvatstvu, niti na slovenstvu. Dostaviti moramo: Kmetska politika, kot jo vodi Radič in njegovi slovenski hlapci, pa ne sloni poleg drugega tudi ne na kmetu, ki tej pokvarjeni gospodi (besede iz »Kmet. lista«) ne verjamejo nič. Voditelj kmetov — socijalist Prepeluh. Dobro se še spominjamo lista, ki ga je Prepeluh izdajal: »Avtonomist.« V tem listu je vsakokrat imel prevrnjene vagone Pucljeve železnice naslikane, da se je tako iz Puclja norčeval. Zdaj pa so se ti vagoni na drugo stran prevrnili, pa je Prepeluh postal celo Pucljev prijatelj in duhovni vodja samostojne kmetijsko-radičevske stranke v Sloveniji. Do zdaj je prevračal vagone, zdaj pa kozle, kmetje pa se mu le smejijo! Radič se zna prav imenitno pretepavati. Ko se je v Zagrebu začelo zborovanje oblastne skupščine, so se Hrvati sprli. Pa je Radič sam planil nad nekega dr. Han-žeka, pa ga je davil in konoio iz dvorane vrgel. Tudi Slovencem je napovedal ofenzivo. Pa tu si bo moral rokave dobro zavihati. »Drobtine«, pravi »Kmetijski list«, da so to, kar dosega SLS. Dobro, dobro! Mi pa vprašamo, kaj je neki Pucelj delal, da še teh drobtin ni prinesel? Ali je še drobtine moral kot ubogi hlapec pustiti v Radičevi malhi? Pribičeviča je zapustil lasten brat. Pribičevič je s svojo politiko prišel že tako daleč, da ga njegovi najzvestejši zapuščajo. Zdaj je iz njegove stranke izstopil celo njegov lasten brat Milan. Žerjav pa mu je še zvest, z njim pa še oni zaslepljeni Slovenci, ki capljajo za Žerjavom. 0 nebesih in nebeškem kraljestvu govori porogljivo dr. Žerjav v zadnji »Domovini«. On je bil že v nebesih, dokler je sedel v vladi, pa zdaj so ta vrata zanj zaprta. Naj se poboljša, pa se naj začne pripravljati, da bo tudi on enkrat prišel v prava nebesa, iz našega ljudstva pa, ki veruje v posmrtno življenje, se pa ni treba norčevati. Demokrati prinesli nagega človeka v nar. skupščino. Kaj takega zmorejo le demokrati! Zgodilo se je takole: V Beogradu v neki kavarni so se skregali neki demokrat in neki radikal. Potem pa so se na ulici stepli, pri čemer jih je demokrat dobil prav občutno z bikovko. Kakor ne odobravamo pretepov, tudi političnih ne, moramo pa vendar še posebno obsojati, kar so demokrati drugi dan napravili. Privlekli so tistega pretepenega demokrata v narodno »Kako bi neki?« »Ali so kje taki ljudje, kot smo mi? Kaj?« »Hej! Nikjer jih ni takih, kot smo mi s Podhala.« »Ej! Nihče izmed nas ni kos Sobku!« Obstopili so Sobka. Bilo jih je pet ali šest, sami zločinci in razbojniki. Ponosni so bili na Sobka. »Ej, to bi bila banda, mi pa on!« je rekel koščeliski razbojnik drugemu Koščeliščanu. »Ej, res bi bila, pa kakšna!« »Mislil sem, da so pri nas v Koščeliskah najvrlejši fantje.« »Ej, tudi drugod jih je kaj. Saj tudi Janošik ni bil iz Koščelisk, marveč nekje s Spiža.« »Kaj boste vi, Koščeliščani? Kaj pa Matej iz Zakotnih?! In Mijalkov Jendrek?« »In novobilski Valek? Podžižni iz Bjalke? . . .« »Hej! V Koščeliskah pa je le . . .« Bila je temna noč. Vsi so spali. Čeprav si oči izpah-neš, ne vidiš drugega kot črne sence na nebu, sveta sploh ne vidiš. Dež je kar rjul, bilo je grozno. Tema je v celici; Sobek je videl samo dvoje oči pohabljenega fanta iz Gdova. Mučile so ga, kamor se je obrnil, gledale so ga srepo, izrazito, stalno. Sobka jih je bilo sram; zdaj se jih je celo bal. Fant je sedel v drugem krilu, na koncu poslopja, in je zdaj res spal na prični z zatisnjenimi očmi. Oči pa so skozi zid in čez dvorišče gledale Sobku v dušo. Ta se je krči'a in zvijala pod njih pogledi, skrivala se je, a ni mogla uteči. Nozdrvi, ki so že dihale prosti zrak s »veta. oči, ki so že gledale prek obzidja v svet, kakor da so dobile zobe in skupščino, tam so ga do nagega slekli in nesli k predsedstvu vlade, pa kazali njegovo klobasasto telo po vsej dvorani. Niti med divjimi narodi se taka surovost ne dogaja, kot so jo demokrati v tem slučaju. S takimi ljudmi je pač vsako resno delo popolnoma nemogoče. In kdo še take ljudi podpira? Kdor voli za nje. Kdor bere njihovo časopisje kot »Jutro« in »Domovino«. Zoper duhovnike se je zopet dvignila zadnja številka »Domovine«, zakaj da se tudi pečajo s politiko itd. V istem odstavku pa sama pravi, da so duhovniki ravno tako državljani kot vsi drugi. Torej imajo pravico, da volijo, da agitirajo kot vsi drugi. Ker pa imamo v našem jx>litičneni življenju tudi take stranke kot je demokratska, pa imajo duhovniki tudi dolžnost pred Bogom in pred ljudmi, da opozarjajo narod pred temi škodljivci. Grožnja, da bodo začeli delati za pravoslavje med našim narodom, duhovnike ne bo preplašila. S to grožnjo se je »Domovina« zopet pokazala, kako skrbi za vero. Zato »Domovino« ven u krščanskih hiš! Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Boj proti Maksimoviču, notranjemu ministru, je zavzel ves teden političnega življenja. Opozicija, posebno Radič in samostojni demokrati, so mislili, da bodo v tem boju strmoglavili vlado. Ni jim šlo za drugega kot le za to, saj so ravno s tem Maksimovičem sami sedeli v vladi in z njim, oziroma na njegov račun pa sami vršili nasilja. Da ta boj ni bil resen, se kaže v tem, da so demokrati nagega človeka po narodni skupščini nosili in s tem hoteli doseči uspeh. Radičevci pa so doživeli blamažo, da so vsi govorniki odpovedali svoje govore, ker je njihov član Basariček govoril za Maksimoviča. Glasovanje, ki se je vršilo za obtožbo Maksimoviča, je izipadlo: od 286 glasov je bilo 152 proti obtožbi in 134 za obtožbo. Samostojni demokrati in radičevci bi si pač lahko to blamažo prihranili. Kako sedanja vlada dela. Naš minister dr. Kulovec je dosegel, da se bodo že te dni začele predpriprave za regulacijo naših rek v vsej državi, ker bo hipotekama banka posodila v ta namen 50 milijonov dinarjev. Za popravilo cest se pripravlja velikopotezno delo: najetje posojila 500 milijonov dinarjev. S tem, da se bodo ceste popravljale, se bode zmanjšala tudi brezposelnost, ljudje bodo nekaj zaslužili, naše cestne zveze pa bodo izboljšane. Zadolžene kmetije se bodo rešile. Po posebnem zakonu se bo skrbelo, da se rešijo kmetije, ki so preveč zadolžene, na ta način, da bo kmet dobil prav poceni kredit na razpolago. Tako dela sedanja vlada. Dela modro, dela hitro. Ljudje pa pravijo, hvala Bogu, da je tako, zdaj upamo, da sčasoma pridemo v boljše razmere. Kralj se živahno zanima za delovanje sedanje vlade in predsednik Uzunovič mu mora redno poročati. Tudi na najvišjem mestu se odobrava velikopotezno delo sedanje vlade. Napadi na škofa dr. Jegliča in slovensko duhovščino, ki jih je povzročil Pavle Radič preteklo soboto v narodni skupščini, so razkrinkali pred Srbi demagoško početje, s katerim so dozdaj slepomišili Žerjav, Pribičevič in Radič glede klerikalizma. Srbi so spoznali, da je bil to le bav-bav, pred katerim se naj le tresejo brezverski demokratje in radičevci, pravoslavnim Srbom pa se ni treba. Pavle Radič si je s temi napadi le slabo uslugo naredil. grizle in trgale Sobkovo dušo. Dve bledi, izraziti, srepi zenici fanta iz Gdova sta se vbadali v njegovo dušo čez-dalje globoče. Bil je gori! Na zidu! . . . Samo en skok! ... Še veter bi ga ne bil dohitel! Zdaj bi bil že čez ogrsko mejo! Sobku se je zdelo, kakor bi mu nekaj žvižgalo okoli ušes, kakor njegova lastna cjupaga, krožeča mu veselo okrog glave v blaznih vrtincih s polno silo. Tam nekje v lesu pod Srednjim vrhom ali pod Dzjumbirom sede njegovi bratje tovariši, skrčeni kakor risi. Do^olasi velikan Jan Sliva iz Vihodne, Jendrek Migac iz Bustrika, Joško Papež izpod Bele gore, Joško Stanik iz Koščelisk, Lorenc Gavranjec iz Pospadov . . . Tam sede okrog ognja in pojo polglasno grozepolno rokovnjaško koračnico. Pojo pesem, o kateri nihče ne ve, kdaj in kdo jo je zložil, ob kateri smreke trepetajo in se bude orli, speči na vejah, ter v temi šume s peruti, oslepeli, jezni, preplašeni. Tam pojo, a ni ga, ki bi jim pri tem iarral na gosli, kajti on, Sobek Javorcaž je bil takrat na Višniču. Na Višniču — on, o katerem so dečaki govorili: »Divjega kozla laže s pestjo zgrabiš za parklje, nego bi ujel Sobka Javorcaža.« Pred očmi so mu zamigljale gore, prišlo je kakor nenadna toča spomladi, ki se utrga s skalovja. Tu zeleni cela dolina, tam voda igra v jezercu, tam meketajo bele ovce, žvenkljajo kraguljčki in medni zvončki — vse zveni, zvoni in se giblje po po'janah. Tam poio pastirji, tam pa-stirice, tam in tam katera zavriska z višine: »Juhuhubu!« Tam ji zopet odgovarja pastir izpod čeri: »Ho'a-ho!« Tam na gosli in kobze*), na vrbove piščalke, na dolge, daleč glaseče se trobe igrajo pastirji, ovčarji in vo'arji. V planinski koči plapola ogenj, pastir pleše in bije s petami, da •) Nekaka lira s tremi strunami. — Op. prel. V DRUGIH DRŽAVAH. Spor med Rusijo in Anglijo giblje danes že ves svet, kakor da si stojita nasproti Evropa in Azija. Kajti Anglija ima svoj velik vpliv v Evropi, Rusija pa v Aziji. Tudi v Aziji hoče Anglija obdržati svoj dosedanji vpliv in dosedanje nadpravice, toda Rusija ji je izpodmaknila tla. Angleška vlada je Rusiji poslala grozeče pismo. Rusija pa to odločno zavrača. Ne bo dobro, če bi se ti dve državi resno spoprijeli. Trgovska pogodba Češke z našo državo ooteče v krat-,kem in se že vršijo pogajanja za podaljšanje iste. Pogodba pa se bo v našo korist morala na nekaterih mestih izpre-meniti. Upati je, da se bo doseglo popolno soglasje. Konec republike Nicarague v Ameriki. Združene države v Severni Ameriki so prevzele republiko Nicaragua v svoje varstvo in upravo. Angleška se jezi malo nad tem, pa ne bo nič pomagalo. Zasedanje oblastne skupščine v Mariboru. Druga seja. V zadnji številki »Slovenskega Gospodarja« smo prinesli poročilo o zgodovinski prvi seji mariborske oblastne skupščine, ki se je vršila v sredo, dne 23. februarja t. 1. Istega dne popoldne se je vršila druga seja. Glavna točka dnevnega reda je bila volitev skupščinskih odborov. Seja je bila otvoijena ob pol štirih popoldne. Po prečitanju zapisnika se je oglasil k besedi socijalist Moderndorfer ter vprašal, kje je veliki župan, da ni otvoril zasedanja, kakor je to po zakonu predpisano. Predsednik dr. Leskovar je odgovoril, da se to ne tiče skupščinskega predsedstva in ne more dati na to vprašanje odgovora. Dr. Ravnik se nato oglasi k besedi ter izjavi, da naj g. Moderndorfer vpraša SDS, če ona kaj ve o velikem županu. Nato pa prosi g. Pe- j tovar, naj se o tem ne govori. Na popoldanski seji je prisegel na novo dospeli poslanec Franc Hodošček iz Zinkov-cev št. 12, ki je pristaš Radičeve stranke, doiSim je dopoldanski seji še prisostoval SDS Hodošček Franc iz Zinkov-cev št. 59. Demokrati so na ta način izgubili 1 poslanca. Volitev odborov. Skupščina je prešla nato k volitvi treh skupščinskih odborov. Ker se niso mogle vse stranke zediniti na skupno listo, sta se voMli kandidatni listi, ki sta jih vložili dve sku pini in sicer SLS ter SDS in radičevci. Socialisti pa so glasovali s praznimi glasovnicami. Glasovanje se je vršilo za dva odseka z listki, dočim so se pri volitvah v tretji odbor zedinile stranke za isto razmerje. Enako je bil izvoljen na dr. Ogrizekov predlog tudi četrti odbor za proučavanje skupščinskega poslovnika. V posamezne odbora so izvoljeni sledeči poslanci: v prvi (finančni) odbor: dr. A. Veble (SLS), Franc Hrastelj (SLS), dr. Goričan (NRS), Lovro Petovar (SDS); v drugi odbor (za uredbe in predloge): dr. Ogrizek (SLS), Jože Štabej (SLS), dr. Ravnik (NRS) in dr. Šebe-stjan (HSS); v tretji odbor (za pritožbe in prošnje): Dav. Krajnc (SLS), Peter Rozman (SLS), Janžekovič Alojzij (SLS) in Josip Neudauer (HSS). Na predlog dr. Ogrizeka je bil izvoljen tudi četrti odbor za proučavanje skupščinskega poslovnika. V ta odbor so bili izvoljeni dr. Ogrizek, dr. Veble, Marko Krajnc m dr. Odič (radičevec). Po izvolitvi odborov je skupščina sklenila, da se sestane v petek ob 10. uri dopoldne. Delo skupščinskih odsekov in klubov. V četrtek skupščina ni zasedala. Poslanci so se večinoma razšli domov, delali so samo odseki, izvoljeni na seji prejšnjega dne. Najprej so se konstituirali odbori in sicer sledeče: prvi odbor za proračun in vse finančne predmete: predsednik dr. Andrej Veble, tajnik Franc Hrastelj; drugi odbor, za uredbe in predloge: predsednik dr. Anton Ogrizek, tajnik Jože Štabej; tretji odbor, za prošnje in pritožbe: predsednik Davorin Krajnc, tajnik Peter Rozman; četrti odbor, za izdelavo skupščinskega poslovnika: predsednik Marko Krajnc, tajnik dr. Andrej Veble. Tudi politični klubi so se istega dne konstituirali. Klub SLS si je izvolil svoje predsedstvo že na prvi klubovi seji v torek. Klub SLS šteje 42 članov ter ima sledeče predsedstvo: predsednik dr. Andrej Veble, podpredsednik Marko Krajnc, tajnik Franc Hrastelj in gospodar Tomaž Ovčar. Drugi najmočnejši klub so radičevci. Štejejo 11 poslan cev, med temi 10 iz HSS, 1 pa je samostojen kmet. Predsednik je dr. Ante Odič iz Čakovca, podpredsednik Franc Hodošček iz Zenkovcev, tajnik Rudolf Lorber iz Žalca. Klub SDS šteje 5 članov. Predsednik je Lovro Petovar iz Ivanjkovcev, podpredsednik dr. Ivan Novak iz Čakovca, tajnik Franc Fimžgar. Najmanjša skupina so socijalisti. Njihov klub šteje tri člane. Predsednik je Viktor Grčar, nadučitelj v Mariboru. V finančnem odseku se je pregledal osnutek proračuna, kakor ga je sestavilo veliko županstvo. Na podlagi tega osnutka, ki je seveda enostranski in navaja le izdatke, bi bilo vseh izdatkov preko 28 milijonov dinarjev za 1. leto. Odsek je sklenil staviti oblastni skupščini več nujnih pred logov. Odbor za uredbe in predloge je formuliral predlog uredbe za razdelitev pos^v posameznim odbornikom, ki bodo imeli obširen delokrog. Popoldne je sodeloval pri uredbi predloga za nov poslovnik. Vsi pos'anci SLS so za svoje okraje stavili številne predloge, tako, da ne le po številu, ampak tudi po delu prednjačijo. Treba ie le še, da Belgrad omogoči uživeti in izvršiti vse te predloge! Tretja seja. K tretji seji se je oblastna skupščina sestala v petek, dne 25. februarja. Ob pol 11. uri dopoMne je otvoril predsednik g. dr. Leskovar sejo, ki je trajala brez odmora do 4. ure popoldan. Po otvoritvi je prisegel novodošli poslanec, član kluba SLS g. dr. Boštjan Schaubach iz Slovenske Bistrice, ki se ni udeležil prve seje radi bolezni. Nato je prešla skupščina na dnevni red. Predlogi poslancev SLS. Ko'i ko resnosti in vo'je za delo v korist ljudstva so pokazali naši novo izvoženi poslanci, je najlepše razvidno iz neštevilnih predlogov, katere so poslanci sestavili z oz,i-rom na potrebe in zahteve svojih volilnih okrajev. V teh predlogih je začrtan velikopotezen program, katerega bo morala oblastna skupščina izvršiti. Zagotovljen bo s tem celi mariborski oblasti ogromen napredek na vseh po1 jih. Povdariti moramo zlasti dejstvo, da so od nasprotnih strank demokrati in socijalisti stavili le nekaj malenkostnih predlogov zgolj krajevnega značaja, dočim se radičevci za to sploh niso brigali. Njim je glavno, da so prišli v skupščino, delali bodo že drugi. Iz tega je razvidno, da se je edino Slovenska ljudska stranka takoj v začetku oprijela z vsemi sFami dela ter bo to delo tudi z isto požrtvoval-nostijo nada^evala. Naše ljudstvo bo uspeh tega dela lahko samo videlo in potem razsodilo, da je imelo prav, ko je oddalo z veliko večino zaupanje Slovenski ljudski stranki. Druge stranke se bodo pa s svou:o nedelavnostjo itn omalovaževanjem skupnih koristi celega naroda obsodile same v smrt in prepričani smo, da bodo zastopane v skupščini samo še tako ck^go, dokler njena funkcijska doba ne poteče in se izvoli nova. Pri novih volitvah jih bo ljudstvo obsodilo in končnove'javno zvrglo. Predloge je prečita! tajnik g. Hrastelj in sicer samo v izvlečku, ker bi za dobesedno čitanje bil potreben celi dan. Za posamezne okraja so poslanci SLS vložili sledeče važnejše predloge: Okraj Slovenjgradec. Ureditev cest v okraju. — Oblastna skupščina naj doseže vrnitev okrožnih doklad okrajnim odborom. — Država naj prevzame regulacijo Mislinje od okrajnega zastopa ter naj mu povrne dosedanje stroške. — Podpore obrti, trgovini in industriji, prepoved krošnjarenja, podpore kmetijstvu, graditev novih cest. Okraj Maribor, levi breg. Pospeševanje kmetijstva, živinoreje, Iravništva; zgradba okr. cest; regulacija rek, zavarovanje proti toči; omejitev avtomobil-nih nesreč. — Izvedba okrajnih volitev, podpora bolnicam, takse, , pravično razdelitev davkov, vprašanje jesenskih počitnic na po- i deželskih osnovnih šolah. Okraj Ptuj. Obremenitev lastnikov avtomobilov s posebnimi do » za popravo cest. Regulacija Drave. Pospeševanje živinorc Sub vencije lastnikom plemenskih bikov in prašičev. Vprašal >'ini čarskega reda, pospeševanje kmetijstva, vinogradništva, ;nr stva, živinoreje, zadružne izobrazbe. Okraj Konjice. Vprašanje železnice Poljčane—Zreče, invalidsko vp ¡ij< bolnica v Konjicah, regulacija Dravinje, nabava kromp t setev, posipanje državnih in okrajnih cest, premiranje pit .skt živine, pomnožitev kmetijskega šolstva (vpeljava kme! .ega pouka v višjih razredih osnovnih šol). Okraj Marenberg. Zgraditev ceste Prevalje—Solčava in železniške pro ¡>e valje—Kamnik. Okraj Ljutomer. Regulacija Mure, graditev novih cestnih zvez in n< mo stovi preko Mure. Dalje pomoč živinorejcem zoper metljs in podporo Zvezi viničarjev. Okraj MariJjor desni breg. Ustanovitev socialnih zavodov za brezposelne, deč vetišča, zdravilišča, regulacija Drave, Mure, Pesnice, porr od plazov prizadetim krajem, pospeševanje hmeljarstva, zgr itev cest. Okraj Gornji grad. Regulacija Savinje in postavitev novih mostov, ki jih ud nesla Savinja, ureditev poštnih razmer, otvoritev inoze . ;kih sejmov za obmejno prebivalstvo, železniška zveza s Kan kom in revizijo podeželskega stavbnega reda. Zahteve Prekinurja. Izpeljati se mora fiksiranje zakonodaje, urediti obmejni ran žitni promet, priznanje verskih šol, ustanovitev osnovne š ie t Murski Soboti, vzdrževanje gimnazije, prevzem komitatskili cest od države. Zahteva se ustanovitev okrožnega sodišča v M-irski Soboti in zaposlitev sezonskih delavcev na Madjarskem, dovoljenje saditi tobak v Prekmurju, ustanovitev pletarske šole, ustanovitev trahomskega ambulatorija, zboljšanje poštnih, ele-grafskih, telefonskih in železniških zvez ter podpora šolstvu. Okraj Celje. Regulacija Savinje in pritokov, podržavljenje ceste C- je-Zidani most—Zagreb, ustanovitev kmetijskih nadaljevalni! šol, osnovanje kmetijskih tečajev in podporo za poplavljence. Okraj Šmarje. .Dograditev započetih cest, predvsem Kozje—Lesično, otvoritev nove postaje med Poljčanami in Ponikvo, podpiranje sadje-reje, dobava semenskega krompirja, pomoč od plazov prizadetim krajem in mnogo drugih vprašanj. Prvi sklepi skupščine za povzdigo v ano r e j e. Po čitanju predlogov je bil na vrsti nujen predlog finančnega odseka radi metuljavosti goveje živine v mariborski oblasti. Predsednik odseka dr. Veble (SLS) je v po ročilu omenjal, da je nad 40% goveje živine v mariborski oblasti obolele na metuljavosti. Finančni odsek se je posvetoval, kako bi nudil živinorejcem najuspešnejšo pomoč ter je predlagal sledečo rešitev: Oblastna skupščina naj sklene najeti posojilo v znesku 200.000 Din za zatiranje metljavosti. Potom drž. veterinarne uprave naj se izvrši pregled vse živine. Podpora se naj razdeli tako, da se kri je posestnikom, ki imajo tri ali več glav živine, 50 odstotkov stroškov za zdravljenje, posestnikom in delavcem z 1 govedom pa vse stroške. Predlog je bil soglasno sprejet. Poročilo odbora za predloge. Odbor za predloge je sklepal o razdelitvi samoupravnih poslov. Poročilo o tem je podal pred skupščino g. dr. Anton Ogrizek (SLS). Kakor vrši v javnih društvih vsak član odbora svoje delo, tako je tudi v skupščini, kjer se delo razdeli na posamezne oddelke. Odbor je predlagal ustanovitev sledečih oddelkov: 1. Finančni odsek. V njegov delokrog spadajo oblastni proračun, razpolaganje z rednimi in izrednimi prejemki dn dohodki v okviru oblastni skupščini odobrenega proračuna in morebitnih posebnih pooblastil, upravlja oblastno imovino, podjetja in ustanove, odobrava in odklanja pro-račne občin in okrajnih zastopov uporazumno z oblastnim odbornikom, ki nadzira občine in okrajne zastope in vrei nad občinami disciplinsko zastopstvo. 2. Oddelek za javna dela. V njegov delokrog spadajo gradbeni predpisi, lokalna železniška in cestna omrežja* iskre lete pod streho. S peto bije ob glino, vtlačeno v tla, poje in vriska, — za steno pa mu odgovarja iz kota de-vojka. Iskre se krešejo proti stropu, gosli vrešče, kakor bi sami vragovi rojili v njih. Tam jeseni ženske tro lan na gumnu, prepevajo dolge, zaljubljene pesmi, v zimi pa v tkalski kolibi. Stari gospodarji pušijo iz pip, pripovedujejo pripovedke in rešujejo uboge duše v vicah. Volkovi vijo sem od gozda, psi jim odgovarjajo od koč. Nenadoma nastane v noči vrišč, cviljenje, stokanje, obupno meketanje, obupni kriki in kli-oi: volkovi so se bili prikradli natihem, raztrgali psa, med čredo dero. Šele čez nekaj časa se prikaže kdo: ta z gorečim polenom, ta z železnimi vilami, nekateri s cjupago, drugi s puško in cepcem, s čimer kdo more — na pomoč sosedu! Bitka. Sosedovi psi, tisti, ki so bolj predrzni, tisti veliki, liptovski, z ostnatimi ovratniki navaljujejo na volkove, cepci grme, cjupage zvene. Še ženske pomagajo: ta iS polenom, ta s smo'nato trsko, ta s svetiljko sveti skozi vrata ali skozi okno. Tu je možak volka prebodel z vilami, ga dvignil in treščil ob tla, tam volk drugemu skače za vrat, pes pa volka napada od zadaj, popada ga za vrat in mu meso trga s hrbta. Razrit, pohojen sneg;, pobiti volkovi, zadavljeni psi. nekai ranjenih ljudi — nad gorami pa tiha, zvezdnata noč, le od daleč se sliši tuljenje, čez nekaj časa pa po kočah zopet brne tkalke statve, tam in tam zopet zapoje kakšna Zosja ali Marisja. Poje tenko, visoko, vabeče, da se v človeku srce trga in trepeče. Trga se in trepeče tudi srce v Sobku Javorcažu. Bil ;e prost, lahko bi bil prost! En skok in bil bi tam. Takrat se je zdelo Sobku Javorcažu, da bi lahko skočil od Višniča do obmejnih Karpatov in od Tater do Lip-tovske gore! . . . Takrat se mu je zdelo, da bi splaval, po zraku švignil preko oblaka, s katerim je prepeto nebo . . Takrat . . . Z zobmi je popadel mrežo in jo pričel gristi. Krvave pene so mu jele tiščati iz ranjenih ust. Udaril je z glavo ob mrežo, da se mu je koža razčesnila ob njej in mu je kri zalila lase ... z rokami je stresal mrežo. »Torej kakor orel sem tu! Zaprli ste me!« je šepetal. »Pa bi bil lahko prišel odtod. Lahko bi bil pobegnil! Vse bi bil mogel!« Besen, blazen obup je Sobku upognil hrbtenico, mu napel pleča, stisnil prsi — in mreža je počila. Uprl se je, sunil — iztrgal jo je iz okna. Za hip je obnemogel. Z lelo se mu je, da mu skozi okno v celico lete vse Tatre in vsi oblaki neba. Sobek je pogledal doli. Bilo je za dve nadstropji visoko, spodaj tlakovano dvorišče jetnišn'ce. Zdelo se mu je, da je kamenje pod njegovim oknom oživelo, da ga čaka živo in mirno. Streslo ga je. Obup, koprnenje, veselje, blaznost se je. pričela v njem boriti s strahom. Telo, pred kratkim še razbesnelo, steklo, se je pričelo tresti, zadrževati dušo, jo vezati. Sobek se je nagnil skozi okno. In glej čudo! Vse: gore, tovariši, rodni kraj — vse se je zopet priče'o umikati v nočno temo, izginjati čezdalje bolj . . . Prestrašil se je, silno prestrašil. Takrat so se blede, do zasmehovanja preplašene oči pohabljenega de-čaka i z Gdova zasvetile Javorcažu naravnost v obraz. Hej! . . . Dvignil je glavo, se vzpel z rokami, izprožil noge... skočil ... — in se ubil! Tako čast je imel! Kako so vzeli Vojtka Hronjca. Poljski spisal K. Przerwa-Tetmajer; preložil Al. Benkovič. Jakec Hucjanski je, kar mu je sapa dala, hitel navkreber in govoril sam pri sebi: »To mu pa povem! Na mojo vero, da mu povem!« Jakec Hucjanski je bil štirinajst let star in je dobro vedel, da se tega, da Vojtek Hronjec, ki je ušel od vojakov, biva pri njih, nikomur ne sme povedati, prav tako pa je dobro vedel, da je to, da Kasja Penckovska, Vojtkova ljubica, v krčmi pleše s fanti, treba povedati Vojtku. Zato je na vso sapo hitel navkreber in ponavljal: »To mu pa povem! Na mojo vero, da mu povem!« Hitel je pa tudi zato navkreber, ker se je silno ba! medveda, ki je sinoči ovce klal v dolini. Gozda je bilo konec, smreke so postajale redkejše, vse naokoli je bilo oblito z mesečino. »No! Zdaj sem pa že tam!« je rekel Jakec. Potem je pričel ogovarjati pse: »Na. na, na!« ti pa so spoznali njegov glas in mu lajajoč pritekli nasproti. Ker se mu je Varuj, visok kakor tele, zaletel pod noge, ga je Jakec zajahal, ga zgrabil za ovratnik in tako na psu, ki je grozno lajal, prišel pred pastirsko kočo. »Uren pa si!« mu je rekel ovčar. »Ali si vse pri- fl^g^] 9 ^ Jakec je vzel iz torbe tabak, užigalice in žganje. »To je vse, kar ste naročili.« »Tu imaš«, je rekel ovčar in mu dal velik bakren 5e-trtak Ta hip pa se je dvignil Vojtek Hronjec, ki je ležal ob sVni na rema gačev so orožniki kmalu zaprli, je izdal druge in označi! Alojzija Ravšla kot očeta in glavnega razpečevalca falzifikatov. Ko ije zaznal Ravšl za aretacijo tovarišev, je pobegnil v Avstrijo in je bil na Dunaju od policije zaprt in seve se je klatil po Avstriji pod tujim imenom. Ko bi bil mora! biti predan od dunajske policije naši oblasti, je pobegnil in pri bežal v okolico Sv. Tomaža pni Ormožu. Tukaj se je zadrževal precej časa pod imenom g. Mirko in živel dobro, ker je izmenjaval pri lahkomiselnih ljudeh falzifikate. A orožniki so ga pridno zasledovali, so ga imeli že enkrat skoro popolnoma v rokah, a se mu je posrečilo izmuzniti v zadnjem trenutku. Ravšl je imel največ oboževalk med ženskim spotom in to ga je spravilo tudi v roke pravice. Zadnji ponedeljek zjutraj so zalotili malonedeljski orožniki Ravšla pri neki ženski in ga aretirali. Izročili so ga najprej v zapore sodišča v Ljuotmeru, od tamkaj je bil prepeljan po prvem zaslišanju v jetnišnico mariborskega okrožnega sodišča. Pretresljiv obisk. Dne 27. februarja zgodaj zjutraj je šel kmet Anton Krabonja iz Mihovec v svoj runoki vinograd režat. Med potjo je obiskal v Ključarovcih štev. 30 svojega brata Janeza. Ko vstopi v vežo, zakliče: »Ste-li vsi zdravi, gremo režat!« Iz kuhinje stopi hčerka in pravi-»Stric, ne moremo!« — »Zakaj ne«, pravi Anton. Hčerka odpre sobo in pokaže na mrtvaški, od več sveč razsvetljeni oder. Anton zastane prestrašen, za nekaj časa šele more stopili naprej in spoznati svojega brata Janeza mrtvega! Kratka španska mu je vgasnila luč življenja v 55. letu ¡svoje strosti. Bil je vzgleden mož, zapušča ženo in 5 otrok. Blagi Janez, počivaj v miru! Uboj iz maščevanja. V župniji Sv. Urban pri Ptuju je nekdo v cerkvi posvaril razgrajajoče kmečke fante. Ti so mu obljubili maščevanje. In res so prišli razgrajat pred njegovo hišo. On je šel ven, da bi jih napodil, kar ga eden tako močno udari s kolom, da se nezavesten zgrudi na tla. V nekaj dneh je umrl. Novice iz Čadrama pri Konjicah. 24. februar je bil za naš kraj nesrečen dan. Komaj so se nekoliko polegle govorice o fantovskem pretepu »na preži« v sosedni župniji, že ie prispela vest, da je na gostiji Šega-Sleinaher v Spodnji Ložnici smrtnonevarno zbotol ugleden posestnik iz Marke-čice Mihael Polh, p. d. Pijek. Na gostiji je zbolel, zato so ga natoždli na voz. da bi ga odpela1! na dom, a med vožnjo tje umrl. Bil ie krščanski mož, ki je skrbel za čast svoje hiše s svojim življenjem. Kako mnogi so ga cenili in spošto-vali, je pokazal pogreb. Blag mu spomin! Hiši pa naše so-ža'je! — Ob pozni večerni uri pa se je naenkrat zasvetil rdeč odsev pogubonosnega ognja v Optotnici. Gospodarsko poslopje Jožefa Prosenak, p. d. Mravljaka, je plamen objel s tako naglico, da ni bito mogoče rešiti ne konj, ne goveje živine, ne svinj. Če bi bil količkaj neugoden veter, bi se ogenj razširil na ostalo Oplotnico in zjutraj bi sta1 i ob samih razvalinah. Tako pa se je požrtvovalnim gasilcem posrečilo požar omejiti. Kako je ogenj nastal, ni znano. Požar. Iz Oplotnice nam poročajo: V noči od četrtka na petek je gorelo gospodarsko poslopje Josipa Prosenak, p. d. Mravljaka. Rešito se je samo malenkost, konji in živina, svinje, vse je zgorelo. Le požrtvovalnosti naših vrlih Naša društva. Dan sv. Jožefa je praznik orlovske mladine. Ta svoj praznik bo mariborsko orlovstvo letos proslavilo z lepo slavnostno telovadno akademijo v največji mariborski dvo remi, pri Götzu. S tem hoče naša krščanska mladina pokarati, da ne mara za predpustne maškerade in plese, ampak le za resne prireditve, ki naj vsej javnosti izpričajo, do kolike dovršenosti in spretnosti vodi resno in vstrajno delo. Nastopijo samo mariborski telovadci in telovadkinje. Sodelovala bo vojaška godba. Posebno prisrčen bo nastop Orličev in Orličic. Posebna vrsta telovadcev bode izvajala epretnostne vaje na drogu, bradlji in konjih. Pri skupinskih vajah nastopi hkratu čez 20 telovadcev. Posebno čutnost in mehkobo bodo v srcih vseh izzvale simbolične vaje »Za materjo«, ki jih bodo izvajale članice. Deloma bode 6prem'jalo posamezne vaje popevanje narodnih pesmi. Po bogatem sporedu bo ta akademija pač največja, kar se je podobnih v Mariboru priredilo. Ker so vse priprave tako-rekoč že zaključene, je popolnoma zajamčeno, da se bode ves program izvajal naglo in gladko brez mučnih in brez neljubih do'gotrajnih odmorov. Podroben program prinese prihodnji »Slovenski Gospodar«. Odločite si že sedaj praznik sv. Jožefa za poset te izredne in lepe telovadne prireditve! Petletnica omladine v Mariboru. Daleč na okoli znana kat. oniladina obhaja v nedeljo, 6. marca petletnico svoje ustanovitve 1 velikim glasbenim koncertom, pri katerem nastopijo štiri različne godbe s približno 80 mož v dvorani Union, prej Götz. Proizvajalo se bo 15 različnih komadov. Slavnostni govor bo imel profesor bogoslovja dr. Jeraj kot velik mladinoljub. K tej vele-pomembni slavnostni prireditvi prav vljudno vabi odbor vse prijatelje delavske mladine, katero hoče brezverski duh polagoma odtrgati od Boga in vere kot edinega vira sreče delavskega sloja. Torej v nedeljo ob pol petih na svidenje! Pevsko okrožje v Mariboru pripravlja za letošnjo spomlad večjo pevsko prireditev v Mariboru. Do zdaj je priglašenih pet zborov. Ker pa želimo, da bi nastopilo čimveč naših zborov, prosimo, da se čimpreje priglasijo. Prigtasi ae bodo vpoštevali le tisti, ki dospejo vsaj do 20. t. m. Prireditev se bo vršila na ta način, da bo vsak zbor zapel naj-«preje šara dve ali tri pesmi, nato pa vsi zbori skupaj tri pesmi: dve moški zbor in sicer B. Ipavčevo »Brez jadra« in L. Hudovernikovo »Naša zvezda«, eno pa mešan zbor in aicer Medvedovo »Nazaj v planinski raj!« Note dobijo priglašeni zbori te dni iz Maribora. Zbori sami pa, tudi Jo se- daj prigtošeni, naj čimpreje javijo pesmi, ki jih mislijo iz-vaijati, da ne bi dva zbora morda isto pripravljala, da jih moremo pravočasno obvestiti, obenem pa tudi, da moremo pravočasno sestaviti program. Delujmo za našo lepo pesem! Vse dopise pošiljajte na naslov: Pevsko društvo »Maribor« v Mariboru, Slomškov trg 20. Gornja Sv. Kungota. Dne 6. marca, ob 3. uri popoldne priredi katoliško Prosvetno društvo v Gornji Sv. Kungoti silno lju-beznjivo igro »Marijin otrok« s predavanjem v treh dejanjih v šolskih prostorih. Vsi prijatelji poštenega razvedrila, pridite, ne bo nobenemu žal. Vsako še tako trdo srre, se mora ganiti, gledajoč tako igro, ki vliva v človeško srce toliko sladke tolažbe in duhovnega veselja. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo Katol. doma» — ker nam potom »mile prošnje» in položnic slovenska javnost žalitog noče iti na roko in smo torej navezani na svojo »samopomoč«! Gornja Radgona. Nekaj, kar smo vsekakor pozabili povedati. Na pustno nedeljo, na primer, je tukajšnje društvo zopet igralo. Uprizorilo je zapletene »Scapinove zvijače«. Se niso ljudem usta skupaj zlezla od »Številk gospe Fcžmarinke«, ki smo jo uprizorili pred tremi tedni, pa že zopet pride ta hec na oder! Smeha spet obilo, kakor se spodobi za pustno nedeljo! Zdaj v zimi igrati dve igri, pa v enem mesecu, pa še v tistem mesecu, ki je najkrajši v letu, in ima v navadnem letu, kot je letos, še en dan manj, kakor vsaka štiri leta, to pa ni šala! Pa še tako dobre volje so bili igralci pri vajah, tako, da jim je bilo žal, če so morali že domov, da so bile vaje že končane. Zdaj po zimi, ko je tako neprijetno, mrzlo, pa blato, pa vse, kar ovira prosvetno delo! Tukaj pa tako zadovoljstvo, tako veselje do vaj in do iger! Ko je igra odigrana, samo zadovoljstvo med udeleženci in igralci in še pri kasi! Kdo je skrbel, da to veselje med igralci ni izginilo, kje je bilo prvo zbirališče pri vsaki vaji, tega pa niso še nikdar dostavili, čeravno dobro vedo kje, in vedo, kako prijazno je vsakokrat sprejemala igralce svetla in prikupljiva Neudauerjeva kuhinja, kako luštno je tilo toliko ve"erov pri čaju in tikvinem semenu, dokler niso bili zbrani vsi. Potem pa v izvrstnem razpoloženju k vaji! Saj bomo dali v Gospodarja, so razposajeno grozili nekateri, kako prijetno so nam ti večeri potekli pri vas. Scnca, pa nobeden si ne upa, zahvaliti se njih naklonjenosti malo »pred | širšo javnostjo«. Zato pa danes, ko je kasa spet precej težka in se še vse smeje, ko se spomni, kaj se je videlo v nedeljo na odru v posojilniški dvorani, pa danes pe. Neudauerjevi, ki je sama to pot tako ljubko igrala nežno Hijacinto. prisrčna hvala za vso požrtvovalnost, s katero je že tolikokrat podpirala naše prosvetno delo — in — priporosamo se še vnaprej! Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru uprizori 13., 19. in 27. marca v Katoliškem domu »Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa«. Vsi prisrčno povabljeni! Mala Nedelja. V Društvenem domu se bode v nedeljo, dne i 20. marca predvajal znamenit film (kino): Rojstvo in trpljenje Je- zusa Kristusa. (Fasijcn). Že sedaj se opozarjajo vsi domačini in okoličani, da si to znamenitost ogledajo. Da bo mogoče si vsakemu ogledati, se vršijo tri predstave: prva takoj po pozni sveti maši ob pol 12. uri, druga takoj po večernicah in zadnja ob pol 7. uri zvečer. Središče ob Dravi. Na nedeljsko akademijo tukajšnje orlovske mladine pride tudi najmanjši in najmlajši general Jugoslavije^, ter bo njegova pritlikava vojska izvajala med drugim tudi vaje s puškami. Prvič nastopijo javno tudi mladci s prostimi, skupinskimi vajami in vajami na konju. Ritmično rajanje članic in simbolična vaja članov »Lepa naša domovina« bo povsem nekaj novega. Tudi mladenke in gojenke s svojimi igricami ne bodo naj-zadnje. Da sodeluje tudi društveni pevski in tamburaški zbor, je itak že znano. Zato vsi ljubitelji orlovske mladine v nedeljo, ob pol 7. uri zvečer v Društveni dom. Bog živi! Ptuj. Katoliško izobraževalno društvo v Ptuju ima svoj redni občni zbor v nedfljo, dne 6. marca 1927 v društveni sobi min. samostana. Začetek ob 9. uri dopoldne. Vabljeni so vsi sedanji in bivši člani. Predsednik. Slov. Konjice. Poročil si je večletni član tukajšnjega Orla in Mladeniške zveze br. Franc Napotnik z gdč. Pepco Plankl. Na svatbi so veseli gostje nabrali 165 Din za domačega Orla. Dobrodušnim svatom iskrena hvala; novoporočencema pa želimo obilo sreče! — Tukajšnje orlovsko okrožje je priredilo v nedeljo, dni 13. februarja vojaško novinski tečaj, ki je po svojem zamislu vsestransko dobro uspel. Ob 10. uri je bila sv. maša za vojaške obveznike, med katero je ple cerkveni moški zbor. Pri večernicah je bil cerkveni govor, katerega je v vznešenih besedah govoril č. g. provizor Franc Tovornik. Izven cerkvcni del tečaja je bil v Kat. društvenem domu, kjer se je podal izčrpen pouk številno zbranim fantem o dolžnostih in zahtevah vojaškega stanu. Obravnavalo se je teme »Naša država in nje prebivalstvo« (č. g. dr. Jeraj), »Ustroj vojske in mornarice« (č. g kaplan Rihter), »Vojak v zdravstverm oziru« (g. zdravnik dr. Goričar). Zaključni govor je imel brat okrožni predsednik »O nalogi fanta vojaka — predvsem fanta vojaka, člana' naših prosvetnih organizacij -v vojašnici kot tudi na splešno v vojaškem življenju«. Vsem sodelavcem, predvsem gg. predavateljem se zahvaljujemo za poučne nauke, kateri naj v naših fantih vzbujajo zavest, da vojaško življenje je resna šola in le oni, ki ga vredno pojmujejo, se bodo vrnili po odsluženem roku, še vedro polni čednosti, bogatejši v izkušnjah in še volnejši za delo med svoje domače. Bog živi! Šmarje pri Jelšah. V nedeljo je priredil orlovski odsek prav prijetno pustno zabavo. Priredili so šaloigro »I.ažizdravnik«. Vsi igralci so svoje vloge dobro rešili, kar je pričal bučen smeh poslušalcev. Tudi »krofi« so se na licitaciji dobro prodali. Zdaj pa se deklet i že. pridno pripravljajo na »Materin dan«, ki obeta biti prav lep. Opozarjamo že zdaj nanj vse prijatelje in znance. Natančnejši spored še pravočasno naznanimo. gasilcev in vaščanov se je zahvaliti, da ni ogenj zavzel vetje plasti Njega od nikoder ni! Koga? Vsi rupertski samostoj-neži vedo, da Puclja ni, to je, njegovih tisočakov, ki jih je obljubil za novoustanovljeno mlekarsko podružnico v Mali brezi; sedaj pa denarja ni, pač pa se je rubežnik oglasil zaradi neporavnanih plačil pri zadrugi! To jim je mlečna ali mlekarska samostojna smola! Kaj le bo, Pucelij je šel, o Radiču se tudi sliši, da je spufan. Špilanca zelo skrbi, ka ko bo svoje ljudi skupaj obdržal! Drugo pa je pri Sv. Ru-pertu vse dobro: trobendolsko podjetje spet dela in plačuje, sneg ije skopnel, pomladanski vetriči se oglašajo; Bog nam nakloni dobro leto! Velika sreča za vso Slovenijo ni samo sedanja vlada, ki se trudi ozdraviti gospodarsko krizo, ampak tudi bogata loterija solčavskega Orla, po kateri lahko za 5 Din obogatiš, če kupiš njene srečke. Pa hitro! Dne 29. marca t. 1. je žrebanje. Strašna žaloigra t kmetski rodbini. V kraju Bobovec, v župniji Št. Peter pod Sv. gorami se je dogodila v preteklem tednu v družini Marenoič strašna žaloigra, ki je napravila globok utis na prebivalstvo celega kraja. Družina Marenčič je precej premožna, vendar so hčere služile izven doma kot dekle. Pred nekaj tedni se je vrnila hčerka Ančka, ki je služila v Sedlarjevem pri nekem trgovcu ter je ostala doma. V družini je prišlo do prepira, ker je mati silila hčer nazaj služit, hči pa se je branila iti od doma ter govorila, naj gre še katera druga sestra v službo. V preteklem tednu so imeli pri Marenčiču furež, katerega so po krajevnem običaju praznovali s pojedino in popivanjem. Ko so proti 4. uri zjutraj sosedje odšli, so se spravile hčere z materjo na peč ter se pogovarjale, starejši sin pa je silil v očeta, naj še prinese polič vina., Mati se je s peci oglasila, da nihče ne bo več pil, ampak da morajo vsi spat. To je sina ujezilo, potegnil je mater s peči ter jo pričel pretepati. Hči Ančka pa je zgrabila hrastovo desko in da bi ubranila mater, je lopnila brata z vso močjo po glavi. Ta udarec je bil premočan, fant se je kar sesedel z razbito lobanjo in kri iz rane na glavi je brizgnila do stropa. Ko je mlajši sin zagledal na tleh ležečega brata z razbito glavo, je mislil, da ga je sestra ubila in v divji jezi je navalil na njo s sekiro. Dekle se je ustrašilo, v sami srajci je zbežalo v noč in brat za njo. Podil jo je po vinogradu, pod hribom mu je pa nenadoma izginila izpred oči. Ker je ni bilo tekom dneva nazaj, so bili domači v skrbeh, kam je izginila. Iskali so jo povsod v soseščini, nazadnje pa so obvestili orožnike. Ti so po stopinjah v vinogradu ugotovili, da vodi sled do vodnjaka posestnika Laha. Preiskali so vodnjak in iz njega potegnili truplo dekleta, ki je v obupu in strahu samo skočilo v globino ter si končalo življenie. Truplo je ležalo že 10 dni v vodnjaku, med tem pa so pri Lahu vodo neprestano rabili. Mater je vest o smrti hčere tako pretresla, da je zblaznela. Sina, kateremu je sestra razbila glavo, so prepeljali v bolnico, pa je malo upanja, da bi okreval, ker ima razbito lobanjo. Če ga ohranijo pri življenju, bo ostal bebast za vedno. Tako je v eni noči alkohol uničil celo družino, ki je do tedaj živela mirno in srečno. Za živinozdravnika se je izdajal. Prošli teden se je pojavil v trboveljski občini možki, ki se je izdajal za živinozdravnika. 0g'asil se je najprvo pri brastniških mesarjih in na podlagi neke okrožnice od mesarske zadruge o-lajšal nekaj mesarjev denarja. V četrtek se je pa okorajžil priti v Trbovlje. Tudi tu je obiskal skoro vse mesarje in jih opeharil. Ker imamo Trboveljčani svojega živinozdravnika in so mesarji po njem povpraševali, je rekel, da se naš živinozdravnik ženi in ima dopust. Usoda ga je doletela, da je bil spoznan za klativiteza pri mesarju Skaletu na Vodah. Gospa je namreč zahtevala od njega legitimciije in podpis, nakar se je podpisal za Miroslava Levi. Gospa Skaletova je takoj spoznala, da je goljuf in prijavila celo zadevo orožništvu. Toda predno so ga mogli prijeti, jo je »živinozdravnik« že neznanokam popihal. Smrtna nesreča. Pretekli torek dopoldne sta šla kmečka zakonca Malovrh Janez in Katarina v Polhovem grad- cu pri Ljubljani v kako uro oddaljeni gozd podirat staro in ogromno, dober meter v premeru debelo bukev. Ko sta bukev že izpodsekala in izpodžagala, je mož pogledal navzgor ter z grozo opazil, da se bukev že podira. Hitro je odskočil in opozoril ženo, naj se umakne. Toda bilo je že prepozno. Debele veje so padle na ženo ter ji zlomile križ in ude. Na pomoč je bila poklicana brzojavno rešilna postaja v Ljubljani. Rešilni avto je dospel v Polhov gradeč, ter naložil ponesrečeno Katarino Malovrhovo. Med potjo, ko se je vračal avto skozi Vič v Ljubljano, pa je Malovrho-va poškodbam podlegla. Prepeljali so jo v mrtvašnico. Tašča zaklala snaho. V Plaviču, kraj Sela Zagorska, poleg štajerske meje ob Sotli, se je dogodila pri Pasariču strašna tragedija. Med taščo in snaho je prišlo do prepira; tašča je v jezi zagrabila nož ter ga zasadila snahi petkrat v prsi. Več sunkov je zadelo srce, tako da je snaha ostala na mestu mrtva. Taščo je orožnistvo aretiralo. Zadeva s srečkami Katoliškega prosvetnega društva Sv. Peter pod Sv. gorami. Mnogi pošiljajo te srečke, ki so jih od društva prejeli, na »Slovenskega Gospodarja« v Maribor. Javljamo, da uprava »Slovenskega Gospodarja« nima s temi srečkami ničesar opraviti. Ako kdo srečke pošilja nazaj, naj jih pošlje društvu v Št. Peter pod Sv. gor. in ne v Maribor! Za sklad SLS so darovali vrli svatje na gostiji Janeza Munda in Marije Lajh v Sobetincih pri Sv. Marku niže Ptuja. Najlepša hvala! Novoporočencema pa obilo sreče! Važno za cenj. čitalce »Slov. Gospodarja«. Da se cenj. čital-cem »Slov. Gospodarja« da poslednjikrat prilika, da se oskrbijo s srečkami 3. razreda, kajti imam samo še omejeno število do-plačnih srečk, Vam svetujem, da si nemudoma naročite po priloženi naročilni karti srečke pri najsrečnejši prodajalni L. Ž. Konjovič v Beogradu, pri kateri je tudi sedaj v 2. razredu padla premija v iznosu 200.000 Din, da gotovo imate srečke, dokler niso razprodane. Stari pregovor pravi: »Vsaki je svoje sreče kovač«. I MW—I.I ■MMIMWII—WI^M ill »Mi III Will II ■■ ■—! Ml» I HM ll II IHW HIM . Za razvedrilo. V šoli. Katehet: »Kaj so delali Izraelci, ko so prišli skozi Rdeče morje?« — Micika: »Sušili so se!« — (Takih in še boljših šal je več sto v knjigi »Iz otroških ust«, ki se naroči v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5, in stane le 8 Din.) Kaj je advokat? Advokat je kakor privezan hud pes. Če ne prideš blizu, te itak ne ugrizne. Razlika med zdravnikom in tatom je ta-le: Če gre tat iz hiše, veste, kaj vam manjka, če gre pa zdravnik, pa tega ne veste. Kdo ve, kaka je krava znotraj? Odgovor: Tele. »Živinozdravnik« je hotel nekdo biti in sta šla s kmetom v hlev, kjer je ležala bolna krava. Pa je pogledal »živinozdravnik« na gobcu v kravo in rekel: »Se ne vidi skozi, gotovo so čreva zmešana!« Papagaj v trgovini je pozdravil nekega tujca, ki je vstopil, s kriki: »Falot, go'juf, cigan!« — Tujec je neumno gledal in se čutil razžaljenega. Trgovec se je hotel pa opra vičiti in je rekel: »Tega se papagaj ni naučil od mene, ampak od tistih strank, ki pri meni kupujejo!« Bog in hudobec v tožbi. Pravljica pripoveduje, da sta se tožila Bog in hudobec. In kdo je izgubil tožbo? Pravljica pravi, da Bog, ker so bili vsi advokati v peklu, v nebesih pa nobenega. Gospodarstvo. ŠE 0 METLJAVOSTI ŽIVINE. Čeprav se v zadnjem času o imenovani bolezni mnogo govori, predava in piše, je vseeno z ozirom na letošnji obseg bolezni potrebno, da se živinorejci stalno opozarjajo na nevarnost, da se pravočasno pobrigajo za zdravljenje sumljive in obolele živine. Zbog stalno napredujoče živino zdravniške vede imamo danes na razpo'ago sredstva, ki v začetku bolezni sigurno pomagajo, izlečijo bolezen navadno tudi še v drugem štadiju, le v tretjem štadiju bolezni nI dosti upanja na uspeh. Glede postanka in razvoja bolea- ni se interesenti ponovno opozarjajo na tozadevni poučni članek v »Kmetovalcu« z dne 15. novembra 1926. Temeljem izkušenj, dobljenih pri zatiranju boternl r Prekmurju, dodam še sledeče: Glede postanka bolezni se je ugotovilo, da je okužb« živine mogoča tudi z suho krmo iz mokrih tal, čeprav Ji» običajno okužba vezana na mokro pašo, svežo krmo In vodo z močvirnatih tal. Nadalje pripisujejo mnogi živinorejci mršavost svoje živine letošnji prazni in slabi krmi, ki obstoji v Prekmurju ponajveč iz slame, ne sluteč, da hira govedo za metljavostjo. Zmotno mnenje o vzroku mršavosU nastane lahko radi tega, ker ima žival komaj spremenjea apetit, je in prežvekuje skoraj do zadnjega. Driskavost se dostikrat sploh ne pojavi, drugih očitih bolezenskih znakov tudi ni in to zavaja posestnika v zmoto, da pripisuje hiranje živali slabi krmi in ne pojavu metljavosti. Dostk krat je celo strokovnjaku težko ugotoviti bolezen s klinično preiskavo živali. V takem slučaju se z pridom poslužv mo mikroskopa (drobnogleda), ki nas pouči o obstoju ja}-čic metulja v blatu. Mikroskop je seveda draga stvar in si ga živinozdravnik le redkokedaj more nabaviti. Navadno pa ima živinozdravnik priliko, poslužiti se mikroskopa v bližnji bolnici, ali pa pri bližnjem znancu-zdravniku. T Ljubljani pa imamo sedaj veterinarsko-bakterijološko postajo, kjer ima zlasti ljubljanska okolica priliko, da dajo posestniki preiskati blato sumljivih živali. Za preiskavo zadostuje količina blata v velikosti lešnika ali oreha, pai pa je dobro, da se preišče komadič jutranjega, opoldanskega in večernega blata. Tudi s preiskavo krvi — a to le v bakterijološki postaji — je možno, bolezen ugotoviti. Pri obolelih brejih telicah in kravah se je v približm» polovici slučajev primerilo, da je krava, odnosno telioa, zvrgla. V mnogih slučajih zvrženja zaostane trebilo, kar ima — če se isto ne odstrani pravočasno in strokovnjašk» — nadaljne kvarne posledice za žival. Glede zdravljenja metljavosti se živinorejci opozarjajo na dobro preizkušeni preparat »Distol«, s kojim se bolezen, ako ni še preveč napredovala, sigurno ozdravi. Posebna živinozdravniška komisija je v Skoplju preizkušala tudi francoski preparat »fužer žinu« in ugotovila iste ugod ne rezultate, kakor z »distolom«. Cena francoskega preparata mi ni točno znana, baje je cenejša kot »distol«. A tudS cena »distolu« se da s posredovanjem živinozdravnika znižati na 10 Din za kapsulo, kot sem se v Murski Soboti že prepričal. Vsako obolelo govedo dobi štiri kapsule distola na 100 kg žive teže. Ta obrok se razdeli na štiri dele za štiri dni zdravljenja, le pri breji in zelo obnemogli živini je večja previdnost na mestu in se ta rok nekoliko podaljša. Nikakor pa ne poslušajte mazačev, ki svetujejo kot lek terpentin, žganje, napeljavo traka, celo nasekanje reber se držeče kože, a vam govorijo o »žaboi«, »vovčiču« itd. V ta namen izdan denar je proč vržen. Mogoče je pa tudi, da se bolezen pri eni in isti živaM kljub zdravljenju ponovi in to tedaj, če se distol ni dajal v predpisanih obrokih in v določenem roku. V izjemnih slu-čajih pa tudi ni izključeno, da se bolezen ponovi vsled o-kuženja suhe krme z ličinkami metljaja. V takšnih primerih je vrlo dobro, da se sumljiva krma popari pred krmljenjem z slanim kropom. Sploh je sol strup za metljaje ifl ke priporoča, pokladati živini sol, kadar jo krmimo z krmo iz močvirnatih tal, oziroma predno se živina žene ni okužbe sumljivo, močvirnato ali poplavljeno pašo. Na lite» pitne vode se da v ta namen največ pet gramov soli. Sev» zadostuje cenena živinska sol. Končno še par besed o tem, kako bolezen v bodoče preprečiti. Nevarnost, da se bolezen v jeseni zopet pojavi je tem manjša, čim manj bo padavin in poplav. Korenito pa se zlo iztrebi z drenažo, osuševanjem močvirnatih paznikov, regulacijo potokov, rek itd. Ker se slednje na mah ne more zgoditi, se živinorejcem priporoča, da se ogibljejo paše na močvirnatih tleh, da živini ne pokladajo sumljive zelene krme in da preparirajo krmo na naveden način. Mohorjeva družba. Ali ste se že zapisali v Mohorjevo družbo? Zadnji tedni so. Hitite in ne odlašajte. Zakaj? Letos ne dobite samo štiri knjige za 20 Din, ampak kar pet! Odbor je sklenil dodati povrhu vsem članom Mohorjeve družbe še eno knjigo, in sicer silno lepo povest, ki bo pravi užitek za vse. Torej dobijo vsi člani za redno naročnino 20 Din pet knjig, med njimi bodo sledeče povesti: »Vest in zakon«, spisal dr. Fr. Detela. Povest se godi tik po koncu svetovne vojne, ko je še vse zbegano, vse narobe. Kot nalašč je ta povest za naše ljudstvo. Druga povest je od F. S. Finžgarja. Ta nam riše zgodbo kmečke družine, do dna srca pretresljivo. Tretja povest je »Moj mali Hlaček«, trpljenje nedolžnega otroka, ki otme mamico nevarnosti in v družini ¡zmoti spravo. Je pravo mojstrsko delo. Razen tega bosta dve lepi, krajši povesti tudi v koledarju. Torej kar pet povesti! Zabavnega berila veliko! Iz »Zgodovine Srbov« boste zvedeli do-podke, ki so nam bili neznani. Razumeli boste vse težave, ki jih imamo še danes pri urejevanju naše države, vso politiko zadnjega sto'etja, verske razmere, trpljenje pod turško sabljo, vojske in upore. Samo ta knjiga, okrašena z lepimi sHkami, je vredna več kot 20 Din, petero povesti pa tudi nikjer ne dobite za 20 Din. In še peta knjiga izide: »Katoliška cerkev.« Letošnjo ste prebrali. Ali ni to ponos v-a nas kato'ičane? In letošnja bo še lepša. Torej vse družine posamezniki, vsi žrtvujte dva kovača za petero izvrstnih knjig! Nobena stvar ni tako poceni! Dajte sebi in otrokom zdrave duševne hrane. Fantje in dekleta, agitirajte j od hiše do-hiše za Mohorjeve knjige! Še je par tednov časa. Kdor je katoličan, kdor je S'ovenec, s ponosom se zapiši v Družbo sv. Mohorja! Preberite v ko^darju tudi opozorijo na duhovne koristi! Vsak dan se bere sv. maša za Mohorjane — žive in mrtve. Na delo za Mohorjevo družbo! Opozarjamo, da je navdušen Moborjan izračunil za vse fare in dekani e v ljubljanski škofiji po odstotkih. ko'iko imajo naročnikov, katera ie na prvem mestu. Isti Moborjan tudi za la"anfinsko škofi;o izračunava tak pregled, ki ga bomo v kratkem prinesli v našem listu. kje se naročajo letos Mohorjeve knjige? V Mariboru se naročajo Mohorjeve knjige pri vseh župnih uradih, nadalje pri frančiškanskem vratarju, v bo-gos'ovni vratarni ter v obeh knjigarnah Cirilove tiskarne. Lavantinski Mohorjani so šteli lani 20.474 naročnikov ter so napredovali v primeru z letom 1925 za 4409 naročnikov Letos mora lavantinska škofija doseči število 22.030 in še čez. Podeželski Mohorjani sicer dobro vedo. da se naročajo Mohorjeve knjige pri domačih župnih uradih, pa kljub temu naj poverjeniki, Marijine družbe, prosvetna društva, dijaki in Orli od osebe do osebe nabirajo naročnike ter jili priglasijo krajevnemu poverjeniku. Poverjeniki bodo naj-marljivejše nabiralce letos iznenadili s posebno nagrado! Porabimo zadnje dneve, da se število članov dvigne od 46.189 lanskega leta na 50.000. Shranite knjige Družbe sv. Mohorja! Tisoče in tisoče knjig je izda'a Družba sv. Mohorja za nas Slovence. Koliko knjig se je shrani'o. Gotovo čisto malo. Marsikdo bi rad bral knjigo, ki jo je družba izdala recimo pred 50 leti, pa je ne dobi, čeprav jih je družba dala takrat že v obi'nem številu. Vzrok temu je: Večina udov je, ko knjigo dobe, jo z veseljem prebere in morda še njih družina, potem se pa vrže v kot, da se počasi raztrga, ali se pa da otrokom za igračo, ki jo takoj raztrgajo. Le ko'edar se morda celo leto valja ves raztrgan po kopeli in ob koncu leta gre v peč ali v smeti. Nikar ne de'aite tako s knjigami! Ko knjige dobite, jih skrbno i,n z zanimanjem preberite, vsebino premislite, potem jih dajte sosedom, da berejo, ker sami niso še udje družbe. In potem knjige shranite, da jih zopet pozneje lahko berete vi a'i vaši potomci. Če bi se vse knjige shranPe. bi lahko ime'a že skoro vsaka s'ovenska hiša — svojo lastno knjižnico Če bi kak ud ne hotel knjig shraniti. naj bi pa v vsaki fari bil kdo. ki bi take knjige zbiral in jih odpošPjal mogoče Prosvetni zvezi ali s'ovenskim vo:akom na Francosko, v Ameriko in korler so še razkrop lieni naši bratie. Z ma'imi stroški bi napravili bratom, ki so razkropi'eni po širnem svetu najve- je vese'ie. Priporočamo družbi, naj na platnice vsake knjige natisne: »To knjigo ne raztrgajte, dajte jo še drugim brati, potem jo pa shranite, da si tako nabavite hišno knjižnico.« Agitirajmo, da pridejo v vsako krščansko hišo knjige Družbe sv. Mohorja! Književnost. Kaj pa bo v prihodnji številki »Našega doma«? O Slomšku bodo razni zanimivi dogodki in čudežna usliša-nja, ki pričujejo, da je bil zares svetniški mož. — Kako so se včasih oblačili v laškem okraju, tudi o tem bo pisala ta prihodnja številka, ki izide dne 15. marca. — V njej bo nadaljevanje prezanimive povesti, ki jo vsi radi čitajo in že komaj čakajo, kaj se je zgodilo s starim župnikom: ali ga je grof umoril ali ne? — lz Kladja pri Blanci je domača pesem. — Rezika iz Pišec je napisala lepo pismo za dekleta; v »Našem domu« pa imate tudi kotiček »Mlade gospodinje«. — Za gospodarje in fante je poučen članek, kaj da bomo delali v marcu. — Za bolnike, ki jih muči vode-nika ali revmatizem, daje nasvete dr. Jankovič, eden naj-bo'jših zdravnikov. — Potem pa je ugank in kratkočasni« in pisem iz vseh krajev polno. Morda Še tudi ti kaj veš! — Za naročnike »Slovenskega Gospodarja« velja »Naš dom« le 15 Din. Naročite si ga, ker še lahko dobite tudi 1. štev. Iz Št. Ilja pri Velenju so se dekleta že oglasila; videli boste v prihodnji številki. Kozje. »List mi silno ugaja«, tako piše občinski tajnik g. Mihael Pustišek. Kostrivnica-Podplat. »Za sedaj nam pri bralnem društvu zados'uje en izvod »Našega doma«, če se bo list pa resno zbo'jšal in če bo naša blagajna dobro stala, si borno potem več naročili. Prva številka se nam dopade. Le tako : naprej! Bog živi!« »Slo\enski Gospodar« je imel zadnjič na zadnji strani > natiskano narooPnico za »Naš dom«. Kar prvi dan jih je izrezalo 73 naročnikov iz »SV^nskega Gospodarja«, da so si naročili »Naš dom«. — Glejte, da ne boste zadnji! Še lahko dobite 1. štev.! Družha sv. Mohorja je izda^ prekmursko povest: . »Kruh«. Povest obravnava prekmurske razmere in je vze- Obneslo se je tudi polivanje okužbe sumljivih travnikov in pašnikov z apneno vodo in sicer 800—1003 kg ap-aenega beleža na ha površine, kar uniči tako ličinke met-fjaja kot baje tudi polže-prenosilce. Ponekod tudi z uspehom pobirajo iin uničujejo polže, v kojih se zabubijo ličinke metljaja, kajti brez teh polžev tudi metlijaj nima razvojne možnosti. Gnoj. ki vsebuje jajčeca metljaja, se ne sme uporabljati na mokrotnih travnikih in pašnikih. Metljaje vsebujoča jetra je treba uničiti, k večjemu veljajo še v pre-tuhanem stanju kot pasja hrana. Ker so ličinke metljaja prilepljene na spodnjem delu bilke, se priporoča tudi, da se pase živina na sumljivih pašnikih le v redkih krdelih in ne v številni čredi, da bi žival ne bila prisiljena, popasti «ravo do golega. Lažje in ceneje (je, bolezen odvračati kot jo zdraviti. F. K., živinozdravnik. Skupni občni zbor Pokrajinske zveze vinogradnikov sa Slovenijo in Vinarskega in sadjarskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru se vrši dne 5. marca, ob pol 11. uri na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mari-l)oru. Dovoljenje za polovično vožnjo za udeležnike občnega zbora je prometni minister na posredovanje g. poslanca Žebota že izdal. Kmetijska podružnica Maribor in okoliš. Grozdni su-kač, tudi kiseljak, je prav taka nevaren sovražnik vinarstva, kakor trsna uš, peronospora in oidij. Po drugih deželah ga poznajo že mnogo let, pri nas se je pojavil še le menda zadnji dve leti. Lani se je očito pokazalo, da je grozdni sukač povzročil ono naglo gnilobo grozdja, ki nam je po par jesenskih deževnih dneh tako hudo skrčilo pridelek. Pri nas pozna tega sovražnika še malokdo, še manj pa ®e ve, kako se ga je moči obraniti, oziroma kako ga je zatirati. V nedeljo, dne 27. marca, priredi podružnica v vinarski in sadjarski šoli poučno predavanje o grozdnem su-kaču. Predaval bo ravnatelj srednje vinarske in sadjarske sole, g. Andrej Žmavc, ki je s tem sovražnikom imel svoj ias v goricah ob Renu opraviti, ga opazoval in zatiral. G. ravnatelj ga bo na slikah pokazal in vse povedal, kar vinogradniku treba znati, da more temu škodljivcu priti do živega. Naj tega predavanja ne zamudi noben vinogradnik; dovoljeno mu je tudi neude podružnice pripeljati s seboj. Posebno važno je pa predavanje za viničarje in sploh za vse one, 'ki se neposredno bavijo s trsom. Začelo se bo ob i. uri dopoldne. Nadaljni trije učni tečaji na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se vršijo zaporedoma pet dni, to je od :3. do 12. marca t. 1., in sicer: I. tečaj dne 8. marca (torek) o trsni rezi in o grozdnem sukaču: II. tečaj dne 9. marca (sreda) o cepljenju in trsničarstvu; III. tečaj od 10. do 12. marca (četrtek, petek in sobota) o kletarstvu. Pouk obse-ja predavanja in razkazovanja z vajami. Začetek vsak dan ob 9. uri. Vinarji in njih odrasli otroci obojega spola se aaj tečajev udeležijo v obilnem številu. Pismene prijave «prejema direkcija navedene šole. Siromašni udeleženci tridnevnega kletarskega tečaja dobijo denarne podpore, «ko predložijo uradna potrdila svoje občine o siromaštvu. — Direktor Andrej Žmavc. Važno za vinarje, viničarje in šole. Letak »Grozdni su kač« v obliki brošurice, ki ga izda vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe v Mariboru, je gotov; manjkajo le ?amo še podobe v barvotisku, ki se dnevno pričakujejo iz inozemstva, nakar se nemudoma prične z razpošiljanjem. Cena letaku bo samo okoli 5 Din s poštnino vred. Priporočajo se skupna naročila, n. pr. po kmetijskih podružnicah, ki dobijo brošurice brezplačno na ogled. Naročila sprejemata navedeni odsek in direkcija srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Ako vreme dopušča, naj se trsna rez le obavi. Še druga dela proti škodljivcu po navodilu v letaku se lahko obavijo tudi po že izvršeni rezi. — Direktor Andrej Žmavc. ta iz delovanja, trpljenja ter življenja Prekmurcev. Povest je napisal znani pisatelj g. M. Malešič. Malešičev »Kruh« je lahko umljiv, lepo pisan iin zelo podučen za vse one, ki bi se radi seznanili z razmerami v Prekmurju in ki bi se radi uživeli v življenje Prekmurcev. Ravnokar omenjeno knjigo priporočamo najtopleje vsem izobraževalnim društvom in tudi posameznikom. »Iz otroških ust.« I. zvezek. Smešno-modre črtice iz življenja naših malih. Nabral in priredil Anton Kosi. Tiskala in založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru kot XVII. zvezek Cirilove knjižnice. Knijga stane 8 Din, poštnina posebej. — Iz otroških ust izvemo največkrat prav smešno, nepremišljeno, a modro besedo. V družini in v šoli siam otroci tega toliko dopovedo, da je bilo prav primerno, da je g. Anton Kosi te šale in izreke začel zbirati. Kdor si hoče torej kako uro osladiti s prijetno, nedolžno šalo, ta naj takoj naroči to knjižico! Smeh je zdravje, sipeh je veselje, smeh je razvedrilo in tolažilo, ki prežene vsako slabo voljo. Da pa se boste smejali, kupite knjigo: »Iz otroških ust.« Dr. F. Grivec: »Slovenska apostola sv. Ciril in Metod« 180 strani, z 42 slikami, Ljubljana 1927. — Za IlOOletnico rojstva sv. Cirila je izšla zgoraj imenovana knjiga. Napisal jo je znani poznavatelj vzhodne Cerkve prelat dr. Grivec. Knjiga prinaša v poljudni obliki življenje sv. Cirila in Metoda, pisana je tako zanimivo, da je ni mogoče prej odložiti, dokler ni prečitana do konca. Vsak Slovenec naj bi imel in prečital to knjigo. Posebno v naši škofiji, kjer je deloval skof Slomšek, goreč častilec slovenskih apostolov, naj bi se razširila ta knjiga. Cena je izredno nizka. V knjigarnah 20 Din, vezana 32 Din. Kdor jo naroči pri Bratovščini sv. Cirila in Metoda v Mariboru, dobi nevezano za 15 Din, vezano za 28 Din s poštnino. Pisati je treba samo dopisnico na tajništvo Bratovščine sv. Cirila in Metoda, Maribor, Koroščeva ulica 12. »Kraljestvo božje.« To je nov list, ki je začel izhajati v Mariboru in ki ima namen, v Slomšekovem duhu častiti slovanska apostol sv. Cirila in Metoda, gojiti misel cerkvenega zedinjenja in delati za krščansko obnovo. List je tako zanimivo in podučen. da ne bo nikomur žal, ako ga naroči. Cena je izredno nizka: 10 Din na leto. Naroča se Pn upravi »Kraljestva božjega«. Maribor, Koroščeva 12. vsak naj naroči »Kraljestvo božje«! Licencovanje bikov leta 1927. V času od 7. marca do konca maja se vrši toletno licencovanje bikov po vseh o-krajih mariborske oblasti. Ker je licencovanje bikov naj- j važnejši oblastveni posel na polju povzdige živinoreje, je • treba zanj zainteresirati tudi širšo javnost. Namen licenco-vanja je sledeči: Iz celotnega števila bikov se odberejo j oni, ki po zunanjosti in po poreklu povsem odgovarjajo i namenu zboljšanja govedoreje. Samo lastniki teh bikov j dobijo dopustnioo in s tem dovoljenje, da jih smejo vpo- j rahljati za splošne plemenske svrhe proti primerni od- j škodnini. Pripuščanje nelicencovanih bikov je prepovedano in se kaznuje z denarno globo 10—250 Din. Zato je potrebno, da prižene vsakdo svojega nad eno leto starega bika v pregled in morebitno licencovanje. Da se olajša onim požrtvovalnim kmetovalcem, ki držijo dobre plemenske bike, za občo blagostanje prevzeto breme, so določene denarne nagrade. Kot častno priznanje za vzgojevalce najlepših bikov so določene diplome ministrstva za kmetijstvo in pohvalnice velikega župana. Ob priliki licencovanja se vrši povsod tudi kratko strokovno predavanje o smernicah za povzdigo živinoreje. Naj se zanimajo za to prireditev tudi oni gospodarji, ki sami nimajo bika. Največje važnosti je licencovanje bikov tudi za vsa občinska pred-stojništva. Med glavne naloge občin spada tudi skrb za zadostno število licenciranih bikov. Štajerski govedorejski zakon z dne 17. aprila 1896 določa v tem oziru sledeče: »Ako ne zadostuje v občini broj spuščalnih bikov, katere imajo zasebniki v splošno uporabo, dolžna je ista, da poskrbi za nabavo in vzdrževanje še potrebnih bikov. S tem imajo občine velike izdatke, h katerim še pridejo stroški za naknadno licenciranje takih občinskih bikov. Zato naj pridobi vsaka občina čimveč zasebnikov za držanje bikov, katerih je treba na vsakih 80—100 krav najmanj po enega. Licencovanja se vršijo po podrobnem sporedu, katerega sestavi okrajni odbor, odnosno srezki poglavar. Ta spored se objavi po vseh občinah. Dvodnevni kmetijski tečaj pri Šmarjeti ob Pesnici, ki se je vršil dne 8. iin 9. februarja, je v vsakem oziru uspel prav dobro. Kmetijska družba nam je oskrbela dva predavatelja, oblastnega kmetijskega referenta g. inž. Zidanše-ka in srezkega kmetijskega referenta g. Zupana. Prvi je prav zanimivo, iz svoji hlastnih izkušenj predaval o trav-ništvu, o hlevih in gnojiščnih jamah, o živinoreji ter je 1 uro posvetil tudi hmeljarstvu, za katero je tu precej zanimanja. Drugi predavatelj je govoril o sadjereji in vinoreji. Prvi dan je štela udeležba okroglo 100 udeležencev; za drugi dan so radi predavanja o svinjereji in perutninarst-vu bile vabljene osobito gospodinje. Drugi dan je došlo 60 udeležencev, od teh je bila polovica žen in deklet. Ob sklepu tečaja nas je še posetil priznani kmetijski strokovnjak, ravnatelj vinorejske šole v Mariboru, g. Žmauc, ter nas v enournem poljudnem, s primernim humorjem upletenim predavanjem poučil o raznih boleznih in pogreških vina. Tečaj je otvoril in sklenil s prisrčno zahvalo gg. predavateljem naš šolski upravitelj g. M. Vauda. Izredno lepa u-deležba, mnoga vprašanja udeležencev za pojasnila so dokaz, da naši kmetovalci resno stremijo po nadaljni kmetijski izobrazbi. Zahvaljujemo se ponovno gg. predavateljem in kmetijski družbi s prošnjo, da se še nas večkrat spomnijo s takimi tečaji! Vinska razstava in sejem v Ljutomeru dne 3. in 4. marca 1927. Razstava in sejem ljutomerskih vin, ki ga priredi iz gospodarskih delavcev sestavljeni odbor, ne bode nudil interesentom samo najboljših vin iz ljutomerskega okraja, ampak iz celega vinarskega okoliša, ki ga naziva-mo Ljutomerske gorice. Da bo na razpolago res prvovrsten pridelek, za to jamčijo številne prijave. Razstavljal-cem iz ljutomerskega vinarskega okoliša se bodo pridružili najboljši vinogradniki iz goric radgonskega okoliša, ! katerih pridelki uživajo tudi star sloves. Za razstavo in sejem v Ljutomeru vlada veliko zanimanje ne samo pri nas, ampak tudi v bližnjem inozemstvu. Polovična vožnja je zasigurana. Potnik kupi na odhodni postaji celi vozni listek, ki velja s potrdilom razstavnega odbora tudi za povratno vožnjo. Uprava drž. kmetijske šole v Št. Juriju ob južni želez, javlja, da se vršita radi številne priglasitve dva tečaja za cepljenje, jprecepljevanje in nego sadnega drevja. Prvi že i objavljeni 'dne 7. in 8. marca v prvi vrsti za učitelje, kate-| rih se je prijavilo že lepo število, drugi pa v petek in soboto, dne 11. in 12. marca, za ostale prijavijence in za oko-i ličane. Kdor ni dobil odjave, se lahko udeleži prvega ali drugega tečaja. — Mlekarski in sirarski tečaj se vrši kot je bilo javlieno dne 14. in 15. marca, vrtnarski pa dne 11. in 12. aprila. Št. Jurij ob Taboru. Na sejmu 10. marca bo obilo sadnega drevja po nizkih cenah iz St. llja. Vsi, ki rabite kaj, pridite! Vojnik. Tukajšnja kmetijska podružnica naznanja, da se naj zglasi vsakdo čimprej pri tajniku ali eventualno pri g. načelniku, če želi pri Kmetijski družbi naročiti deteljno ter razna druga semena, galico, sulikol itd. Podružnica ima v zalogi večjo množino apnenega dušika, katerega priporoča zlasti hmeljarjem. Da bo mogoče vsem pravočasno ustreči z naročili, je treba, da se udje takoj priglasijo, kajti na poznejša posamezna naročila se vozni stroški znatno zvišajo. Vabimo vse posestnike, da se vpišejo v našo družbo, obenem pa prosimo čimprejšnje poravnave članarine od starih članov. Mariborski trg, dne 26. februarja 1927. Dne 26. februarja je bilo na mariborskem trgu 60 slaninarjev z 212 zaklanimi svinjami in so prodajali meso in slanino po običajnih cenah 10.50 do 27 Din za kg na drobno, ozir. 14 do 17 Din kg na debelo. Tudi pri domačih mesarjih so bile cene iste kakor prelečeni teden. Vobče pa je bil trg prav dobro založen in obiskan. Perutnine je bilo samo okoli 400 komadov, radi česa so bile cene nekoliko višje kot pretekli teden, domači zajci so se prodajali po 8 do 30, divji pa po 30 do 60 Din komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompirja je bilo malo; prodajali so ga po 2 do 2.50 Din kg, kislo zelje 3 50 do 4, kisla repa 2 do 2.50, grah v stročju 18 do 20, maslo surovo 40 do 44, kuhano 44 do 48, čajno 50 do 60, med 30 do 35, solata 12 do 14 Din kg, repincel 1 Din kupček, endivija 2 do 5, karfijol 5 do 15, sveže zelje 2 do 4, ohrovl 1 50 do 2 50 Din komad; čebula 5 do 8, česen 8 do 15 Din venec, mleko 2.50 do 3.50, smetana 12 do 14, olj-no olje 26 do 36, bučno olje 20 do 24 (po trgovinah tudi po 16 Din) liter, jajca 1.25 do 2.25 Din komad, fižol 2.50 do 3 Din liter; sadje: jabolka in hruške po 1 Din komad ali pa po 4 do 12 kg, suhe češplje 750 do 10 Din, orehi 10, jedrca 32 do 35, dateljni 24 do 35 Din kg. Lesena in lončena roba 1 do 120 Din, brezove metle 2 25 do 6, leseni vozički 100 do 300 Din komad. — Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 23. febru- arja je bilo 11 vozov sena, 4 vozovi slame, v soboto, 26. februarja pa 10 vozov sena, 5 vozov slame na trgu. Prodajalo se je seno po 70 do 100 Din, slama pa po 45 do 55 Din za 100 kg. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 25. februarja se je pripeljalo 66 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 100 Din, 7—9 tednov stari 150 do 200, 3—4 mesece stari 250 do 350, 5—7 mesecev stari 400 do 450, 8—10 mesecev stari 500 do 550 Din. 1 kg žive teže 9.50 do 10 Din, 1 kg mrtve teže 15 do 16 Din. Prodalo se je 38 komadov. Semena vseh vrst, najboljše kakovosti ter oblačilno blago za pomlad in poletje dobite najugodneje v trgovini Franc Scnčar, Mala Nedelja in Ljutomer. 279 Pisma iz domačih krajev. Sv. Martin pri Vurbergu. Že stari pregovor pravi: za veseljem pride žalost, tako se je zgodilo tudi pri nas. Dne 21. februarja sta bila poročena Franc Kranjc iz Ciglenc z Marijo Rojko iz Ro-goznice. Svatba se je vršila najprej na domu neveste. Dne 23. t. m. pa so prišli svatje na dom ženinov. Dne 24. februarja, ob 6. uri so svatje odhajali dobre volje, nič hudega sluteč od hiše. Ob pol 8. uri pa naenkrat izgine ženinov oče Franc Kranjc. Domači so mislili, da je šel h kakemu trgovcu. Ob pol 11. uri pa najde mlajši sin svojega očeta obešenega v svojem gozdu. Gornja Sv. Kungota. V nedeljo, dne 27. februarja popoldne smo pokopali v naši župniji Žižkovo mater, zvesto naročnico Slov. Gospodarja, eno najboljših žena. Revica je zadnjič zelo veliko trpela, a je vendar čudo\ilo mirno in udano prenašala svoje bolečine, ter je večkrat v velikem trpljenju prepevala svete pesmi. Pogreba se je udeležila velikanska množica domačega ljudstva in veliko iz sosednih župnij, dokaz, kako priljubljena je bila pri ljucfstvu. Pogreb je vodil domači župnik od kapelice grofa Pachte najprej v župnijsko cerkev, kjer se je potem vršil sveti blagoslov, potem pa na pokopališče, kjer je ob odprtem grobu govoril zadnje slovo ter se poslovil od pokojnice. Slikal je pokojnico kol pobožno sveto mater, zvesto ženo in gorečo tretjerednico, ki je celo svoje življenje posvetila neumorni skrbi, vzgojiti svoje otroke v pravem krščanskem duhu. Sv. Jurij v Slov. gor. Dne 18. t. m. smo spremili na zadnji poti našega bivšega veleposestnika, sedaj prevžitkarja gospoda Jakoba Zorjan v 79. letu starosti. Bil je vedno čil in zdrav in vkljub svoji starosti je vedno priromal ob nedeljah in praznikih k službi božji in tako zadostil božji zapovedi. Bil je dober krščanski oče, dedec in praded ter poštenjak in miroljubnega značaja, in tako priljubljen daleč na okoli. Njegovo priljubljenost je pokazal tudi njegov veličasten pogreb ob asistenci dveh duhovnikov in mnogo-brojne množice ljudstva. Naj mu bode žemljica lahka! Sv. Lovrenc v Slov. gor. Dne 25. februarja smo pokopali 80-letnega starčka Janeza Beberc iz Kukave. Bil je dober kristjan. Čeravno v letih in daleč od cerkve je do svoje bolezni vedno vestno opravljal nedeljske dolžnosti. Bil je oče g. patra Janeza Beberc iz Varaždina, ki je prihitel na pogreb in je v spremstvu še treh duhovnikov ter ob obilni udeležili ljudstva opravil pogrebne molitve za očeta. N. v m. p. — V predpustnem času si je 16 parov zaželelo zakonskega jarma. Vsem želimo, da bi bil Bog in njegov blagoslov v njihovih zakonih. Več nevest si je v drugih fa-rah poiskalo svoj novi dom. Marija Slebih, vrla Marijina druž-benka je odšla k Sv. Andražu. — Ugledna Štefanova hiša v Grlin-cih je dobila novega gospodarja Antona Štebih, ki se je poročil z Marijo Rojs. Upamo, da bo tudi pod novim gospodarjem in gospodinjo ostala ta hiša dobra, zgledna, krščanska. — Edini sin Hrvat Lovrenc iz Gabernika si je pripeljal nevesto Marijo Mat-jašič iz Oblancika. Oba sta bila v Marijini družbi res zgledna. Zavedna starešina sta na tej gostiji med veselimi svati nabrala za dijake 82 Din. Posnemanja vredno, da bi se pri nas tudi po drugih gostijah pri polno obloženih mizah spomnili dobrih namenov. Poročil se je tudi delaven član tukajšnjega orlovskega odseka Franc Majcen z Marijo Krajnc. — Za predpust je orlovski odsek priredil igro: »Scapinove zvijače«, kar je nudilo občinstvu obilo smeha, Katoliško prosvetno društvo si je nabavilo precej novih, lepih knjig, zalo pa ima knjižničar ob nedeljah tudi veliko posla. Z vestnim plačevanjem članarine bomo še lahko bolj dvignili in napolnili našo knjižnico. Sv. Jurij ob ščavniei. Na gostiji Plaveč—Čagran so veseli gostje zbrali za Orle in Orlice 108 Din. Bog živi! Savei pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Na strani 5. z dne 10. februarja t. 1. smo brali v Slov. Gospodarju, da nam naš zvon vaško kapele takoj naznani smrt naših dobrih in za dobro stvar vnetih vaščanov. Resnično se je 17. februarja t. 1. zglasil zvon, ki je naznanjal, da je umrla Marija Plohi roj. Rižnar pd. Kramarova hiš. št. 71, v 79. letu. Blaga pokojna je bila krščanska mati, žena ter izvrstna gospodinja^ v samskem stanu pri krščanskem nauku v cerkvi na prvem mestu. Blag ji bodi spomin. V petek, 26. februarja se je zopet oglasil naš zvon, naznanjal nam je smrt poštenega krščanskega moža večletnega obč. odbornika ter izvrstnega katoličana Franca Cajnko v 83. letu, hiš. št. 66. Skoda, da beli» žena pobira za mladino vzgledne osebe. Sv. Tomaž pri Ormožu. Zadnji teden jf smrtna kosa neusmiljeno gospodarila v naši župniji. V dnevih od 26. do 27. febr. smo imeli kar po sedem mrličev na mrtvaškem odru. Umirajo večinoma stari ljudje. Upajmo, da bodo topli solnčni žarki skoraj priklicali veselo pomlad in pregnali zimo in mraz in bolezen ter prinesli novega življenja in ludi ljubega zdravja. Vsem rajnim pa daj ljubi Bog tam na onem svetu uživati še lepšo in prijetnejšo pomlad kakor nam, ki smo ostali pri življenju! Sv. Tomaž pri Ormožu. Že najstarejši ljudje ne pomnijo tega, da bi v enem mesecu umrlo toliko ljudi kakor ravno zdaj v tej župniji. Pobrala je smrt, ter utrgala nit življenja 22 človeškim življenjem Ni prizanašala nežni mladosti in ne oslabeli starostu Največ žrtev je zahtevala španska bolezen, ki je zelo razširjeia, ni je že skoraj hiše, kjer bi ne bil kdo lolan. Tej bolezni je tudi podlegel Poštrak Jožef iz lahonec, dolgoletni župan in pristaš SLS. Pogreb v nedeljo, 27. februarja je pričal, da je bil poznan mož daleč na okrog. Nekatere je pa našla smrt ludi nepripravljene, kakor Ano Cajnkar iz Rokovec. Živela je kol prevžitkarica in že 86 let stara v svoji hiši sama. Oskrbovala jo je družina Lovro Cajnkarja iz Bokovec. V pondeljek, 22. februarja zvečer je bila še zdrava, ko so pa drugi dan prišli, so jo našli v kuhinji mrtvo. Zadel jo je mrtvoud. — Pa vse to, da je mrtvaški zvon vedno udarjal ni molilo, in se je lelos zelo mnogo parov poročilo. Daj Bog, da bi vsi, ki so stopili v novi stan, živeli v pravi edinosti ter v zakonski ljubezni pomagali drug drugemu nositi križ, ki so si ga raležili. Izmed mrngih naj bo omenjeno, dn je v pondeljek, 28 februarja roka duhovnika zvezala v nor!izdružlj;vo zvezo Mapdiča Tomaž s Koračkega vrha, člana mladeniške Marijine družbe, kalere član je bil od začetka, ko se je ista ustanovila pri Sv. Tomažu ter je lansko leto obhajala 15 letnico; jslolnkfT s članico dekliške Marijine družbe Uršo Krijnc iz 1 ahonščaka. Naj njima Bog v rovem stanu da obilo milosti, da bosla dolžnosti stanu vršila v pravi medsebojni ljubezni. — Kljub temu pa, da so se vršili pogrebi in poroke, ni motilo naših fantov Orlov, ki so se prav pridno pripravljali na igro. ki se je vršila v soboto, 26 februarja zvečer in drugi dan v redeljo po vetrnicah. Vsakemu, ki je videl, ni žal, da je šel gledat. Imel je užitek, kdor je želel videti kaj resnega in tisti, ki se je hotel pošteno nasmeiati Igra v »Satanovih verigih« je nudila nrv;m. kimlet »Čevljarjev jubilej« pa drugim svojo zabavo Kuplet »Pozavčin« je bil pa krona vse zabave. Igralci so po večini rešili svoje vloge precej dobro, in so s tem pokazali, da se hočejo izobraziti v značajne može v čast domovini in tako postati plemeniti v mišljenju in delovanju za dobro stvar. — Branko. Sv. Tomaž pri Ormožu. Hvala Bogu, da 6e je približal pust, sicer bi 6e pri nas vse oženilo, čeravno je prodajalec teh zakonskih jarmov v precej slabih gmotnih razmerah, toda tomažev-ski ženini imajo »dinara«. V predzadnji številki »SI. Gospodarja« je med drugimi novicami tudi dopis iz Polenšaka in tam se čita, da Lahonci niso in nikoli ne bodo pri Folenšaku, ampak v faro Sv. Tomaža pri Ormožu, kar je seveda tudi res. In da do sedaj ne posedujejo tako težkih zločincev kot je Polak je znabiti tudi res. Istina pa je, da dotični Polak ni niti polenski faran niti tomažev-ski, ampak je gotovo ta Polak kak divjak, kateri se je priklatil T našo faro iz afriških pragozdov, da tukaj učini tako grozodejstvo. — Tukaj se je poročil Janez Kosanič z Zefiko Kosi. Ljubi Bog jima naj podeli svojo milost, da bi se res zamogla imenovati srečna! Bog živi! Sv. Rupert v Slov. goricah. Na skupni gostiji Sužnik—Dvoršak —Kocbek—Sužnik so se veseli gostje pri obloženi mizi spomnili •tudi ubogih zamorcev ter so v ta namen zložili 85 Lin za afri-kanske misijone. Prisrčna hvala darovalcem. Novoporočencem pa Bog daj obilo sreče. Samušani. Ni veliko slišati iz našega kraja, pa bo to tem lepše, kar zdaj sledi. Redkokdaj se zgodi, da se ob kaki veseli priliki zbrani gostje spomnijo tistih najbednejših", ki še tavajo v temi nevere. Ti so pač zares pomilovanja vredni. Zalo pa so se tudi zasmilili dobrim gostom, zbranim na gostiji Jožefa Bratuša in Marije Pintarič. Zbrali so 120 Din za botrinski dar dvema zamorčkoma, ki naj bosta krščena na ime Jožef in Marija. Ta dva otroka bosta pač molila za novoporočenca, svojega botra in botro, ter jima izprosila obilo božjega blagoslova. Posnemajte ob sličnih prilikah! Osluževci. Znano je, da je bil pri nas na zdravilišču eden «ajzagrizenejših mariborskih samostojnih demokratov. On je nekoliko okreval, a nas je okužil; vsled ustnih bacilov jih je mnogo zbolelo na samostojni griži, ki se je pokazala v demokratski volilni škatljici gospoda Lovra Petovarja in namestnika Ferda Korparja dne 23. januarja v podobi majhnih kroglic. Nekaj časa smo bili ponosni, da je z našo pomočjo zmagal demokrat, a danes nas je sram, res sram. Kamor prideš, moraš slišati bridke. Pravijo nam, da smo bahači, da nam ime postaje »Osluševci« ne dela tasti, ker vsak potnik vidi skozi okno, da je edino primerno, egodovinsko in zemljepisno pravilno ime »Sv. Lenart«. Pravijo, da smo gosposka stranka, da smo sorodniki in podrepniki skra-birane Slavenske banke. Pravijo, da imamo sedaj štajerski Slovenci že triperesno deteljico za smeh in kratek čas, namreč: Veržence, Lemberžane in Osluševčane. Za pošto na skrajni meji obširnega okoliša še komaj prosimo, iz prihodnjega poštnega sela pa že norce trijejo, rekoč: da ima samo hlače. Naš poslanec g. Petovar je v oblastni skupščini izjavil, da ne bo delal ampak bode v strogi opoziciji. Dobro! Tedaj pa bomo imeli vsi Osluševci samo hlače. Polanci, okraj Ptuj. Umrla je Marija Plohi, kmetica v Brezovici obč. 1 olanci, okraj P tuj, dne 19. t. m. in je bila pokopana 21. t. m. Pokojna je bila vzorna gospodinja, dobra mati, ki je svoje otroke bogaboječe vzgojila. Posebno skrb je polagala na to, da je bil v hiši vedno le ccber krščanski list. Za vsa njena dobra dela naj ji ljubi Bog da obilo večnega plačila! Sv. Peter in Pavel v Ftuju. V naši župniji se je gripa (španska bolezen) zelo razpasla, najbrž je tudi nekaj škrlatinke, skoro v vsaki hiši imajo bolnika. Tudi smrt ne prizanaša,pobira jih kar po vrsti, vsaki dan imamo smrtne slučaje, včasih še po več na dan. Dne 23. februarja smo spremili k večnemu počitku Marijo Petrovič iz 1 acinja, bila je dobra in obče spoštovana žena, mater znanega našega moža in dobrega gospodarja Ivana Petrovič. Na sedmini se je na predlog Franca Kujavec zbralo 100 Din za naše dijake v Ptuju, za kar so dijaki zelo hvaležni. — Četrtek, dne 21. februarja smo pa pokopali g. Marijo Bračič v 71. letu starosti, posestnico in gostilničarko na Bogoznici. Zaradi njene dobro-čutnosti in prijaznosti jo je vsak spoštoval in čislal. Veličasten pogreb v četrtek popoldne je bil jasna priča, kako priljubljena in spoštovana je bila gospa med vsemi sloji. Tudi mestna godba je gospe Bračičeve izkazala zadnjo čast. Obema družinama Petrovičevi in Bračičevi naše iskreno sožalje. Sv. Marjeta pri Moškanjcih. Izgubila se je dne 23. februarja od Ptuja do Gorišnice invalidska članska knjižica z invalidskim spričevalom vred. I oštenega najditelja se prosi, da odda knjižico invalidski podružnici v 1 tuju ali pa lastniku knjižice, kojega ime je v knjižici napisano. Dobi primerno nagrado. Slovcnjgracec. Moderni način reševanja stanovanjske krize. Kakor znano, se nahaja v Slovenjgradcu cerkvica sv. Duha, katera je bila zgrajena v 15. stoletju in vsebuje historične znamenitosti, ter se kot taka od občine vzdržuje. I o volitvah v oblastno skupščino si je propadli nosilec kandidatne liste SDS dovolil svojemu štabu tolmačiti rešitev stanovanjske bede na ta način, da bi pustil, kadar bi imel odločilno besedo v občini (s tem je mislil na njegov cilj, županski stolček) to malo historično cerkvico sv. Luha preurediti v stanovanjsko hišo. Ko bi ne bili prezvišeni motivi onečaščeni, bi gospodu propadlemu poslancu iz dna srca privoščili to skromno stanovanje in naša srčna želja je, da bi se ta gospod čim prej s patronem te cerkvice bolj sprijaznil. Žmartno pri Slovenjgradcu. Po dolgem prestanku je naš kraj obiskala strašna nesreča. Nastal je ogenj v Kollmanovem hlevu radi nepazljivosti. Iskra iz peči je vžgala žaganje in listje. Ogenj MALA OZNANILA Strežnik se sprejme v šk. dij. semenišču v Mariboru, Koro-fcčeva ulica 12. Oglasiti se je pri ravnateljstvu osebno ali pismeno. logoj: lepo obnašanje. ___ 2s7 Urarskega učenca iz dobre in poštene hiše z dobrim šolskim spričevalom sprejme Kari Je-senek, urar in draguljar, Glina Hrvatska. 270 Žagar išče službo na kaki kmečki žagi za vsaki les in popravila žage. Ivan Ograjšek, loijcane. 268 Iščem kuharico, ki zna samostojno kuhati. Ponudbe s pričevali in zahtevo plače na dr. Arnold P uigra m, advokat, Koprivnica, Hrvatska. 286 Pošten in marljiv majer se išče «a srednje veliko posestvo v Slov. gor. Naslov v upravi. 264 Mlad samostalen mizar z vajencem, event. tudi s pomočnikom, grem na dom delat, delam vse, pridnost jamčim, prednost imajo večja stalna dela. Naslov v upravi lista. 288 Hiša, 2 sobi, kuhinja, sadonos-nik, vrt, prodam za 28.000 Din. Pripravna za obrt ali vpoko-jenea. Ptujska gora št. 13, Li-povnik. 269 Posestvo odam v najem za 15 tisoč dinarjev ali proti polovičnemu pridelku, 18 oralov. Na-«lov v upravi. 267 Posestvo 5 oralov, tričetrt ure od Maribora. Vinograd, njive, gozd, sadonosnik, se pod ugodnimi pogoji proda. Cena 90.000 dinarjev. Ferlinc, Vinergraba, Maribor. 272 Prodam tri mala posestva s kovačijo, mlinom, Lampreht Jan., Brezno. 275 Mlin se da v najem za delj časa. Naslov pove uprava. 276 Trgovski lokal v Zagorju, pošta Pilštanj, blizu romarske cerkve se da v najem s 15. marcem. — Ponudbe na lvačič Jože, Zagorje, p. Pilštanj. 261 Prodajam po najnižjih cenah trte, cepljene in korenjake, jabolčne uivjake in visokodebelno sadno drevje. Zahtevajte ponudbe, Franc Kovač, trsnica in drevesnica, Maledole, Vojnik. 271 Proda se prav dobro ohranjena "pumpa (Heisluftmotor) za pum-panje vode na večjo daljavo. me>tor se lahko tuai rabi pri raznih gospodarskih potrebah. Franc Jurgec, St. Ilj v Slov. g. pri Mariboru. 281 Pljuča! Zdravnik za pljučne bolezni dr. Karol Tečnik sprejema in ozdravlja bolne na pljučih v svojem zavodu (Anstalt) za pljučne bolezni na gori Janina, občina Sečovo, pošta Rogaška Slatina. V gozdi Na goro! 280 Smrekove sadike imam na prodaj. Cena 1000 kom 1C0 Din. — Franc Stih, Sv. Boštjan p. Dravograd. 273 Cepljeno trsje, prvovrstno kakor rizling, silvanec in peček, cepljen na Goethe 9, oddaja po najnižji ceni Karol Gradišnik, St. Janž pri Velenju. 286 5—1 Vsakovrstno sadno drevje po 4, 7.50 in 13 Din komad, tudi najceneje še jako lepo pri Do.in-šeku v St. Pavlu, Savinjska dol. Ne zamudite ugodne prilike! Vse najboljše sorte na razpo-la: za rast se jamči. 285 Vabilo na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Hočah, ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. marca 1927, ob pol 9. uri dopoldne v prostorih g. načelnika v Hočah št. 70 s sledečim dnevnim redom: 1. Cita-nje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1926. 4. Ci tanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal veljavno brez ozira na število udeležencev. Načelstvo. 282 Važni sejmi tirolske plemenske in uporabne živine v marcu t. 1. Najboljšo priložnost za nakup, prvovrstne plemenske in uporabne živine, nudijo sledeči sejmi: 7. marca Zams: siva in sivorjava 7. marca St. Johann: pinegavska. 8. marca Hötting bei Innsbruck: sivorjava, spodnjeino-dolska. 10. marca Battenberg: spodnjeinodolska šekasta živina. 12. marca Kufstein, pinc-gavska, spodnjeinodolska šekasta živina. 12. marca Lienz: pinegavska. 14. marca Hali: sivorjava in spodnjeinodolska šekasta živina. 14. marca Ried, Oberinntal: siva in sivorjava. 14. Schwaz: siva, sivorjava, spodnjeinodolska, tuxerska. 15. marca Innsbruck: sirovrjava in spodnjeinodolska šekasta živina. 15. marca Brixle^g: spodnje inodolska šekasta živina. 15. marca Kitzbühel: pinegavska. 15. marca Rattenberg: konjski sejm. 17. marca Silz: siva in sivorjava. 21. marca Reutte: siva in sivorjava. 21. marca Steinach: siva in sivorjava. 21. marca Telfs: siva in sivorjava. 2fi. marca Deutsch Matrei: siva sivorjava. 26. Kossen: pinegavska. 28. marca Landeck: siva in sivorjava. 28. marca Sillian: pinegavska. 30. marca Reith. Bez. Kufstein: spodnjeinodolska šekasta živina. 31 marca Wörgl: spodnjeinodolska šekasta živina, pinegavska. - Posredovalnica za prodajo živine tirolskega deželnega kulturn. sveta v Innsbrucku, Wilhelm GTeilstrasse 9 je pripravljena, brezplačno dati pojasnila glede nakupa živine na Tirolskem, b-fnih razmer, irvoznih moda-litet in sprememb sejmov. 283 Kože divjačine, zimske (dec.— marec), veverice, bele podlasice in druge kupuje po najvišjih ce-naii J. Ratej, Slov. Bistrica. 274 Na prodaj je novi mlin na dva tečaja in stope; bencin motoi% tri in pol konjske sile, in en novi za dve konjs'-i sili. I ojasnila daje Franc Tajnšek, Dobrič, p. Velenje. 291 Sadno drevje najbolj priznanih in jamieno pravih jabolčnih in hrušlovih sort, kot: Bobovec, Baumanov in Damazorov kos-mač, Mašancgar, Carjevič itd., več vrst hrušk maslenk in mošt-nic. Ze lepo drevje od 30 kron naprej. Zahtevajte ponudbe! — Jamstvo za rast! I. slovenske drevesnice I. Dolinšek, Št. Pavel v Savinjski dolini. 278 3—1 l> O L obvezo in spresrledajte vendar enkrat, da je samo Vaš dobiček, »k" če dane- kupite ilupisnico zt 5'i p:ira in pi rte takoj po vzorce od sukni in kamg.irna za moške i b eke, razno volne za "amske oli eke, belega in pisanega platna, cetira. kren.in in oli vse maniifaknire na velet-gm-ino R. S'prmecki, Celje, št 24, kjer je izbiia velikanska, kvaliteta izhoina in rene čudovito nizke. Naro ila stal oblastni poslanec, da bi bil enkrat volk sit in ovca cela. šmihel nad Mozirjem. Dne 14. februarja je bil poročen na* vrli mladenič Franc Atelšek, kmečki sin iz Lepe njive s pridno-mladenko Antonijo Goličnik. Na veseli svatbi se je nabralo 100 D za Dijaško večerjo. Novemu paru želimo mnogo blagoslova. Sv. Rupert nad Laškim. Dne 21. februarja se je tukaj poročil Kari Hrastnik, vrl mladenič iz znane Fendretove hiše v Sv. Petru z Angelo Tuhtar v Bebrih. La bi bilo srečno! — Dne 1. marca p:; je po dolgi mučni bolezni preminula mati nevestina, Julijana Fuhtar ugledna krščanska žena; naj v miru počiva! — V nedeljo, dne 27. februarja je naša Dekliška zveza uprizorila pri g. Oblaku ljubko petdejansko igro: »Mala pevka«. Igra je težka, posebno še za začetnike, mnoge pevske vloge zahtevajo velike pozornosti, o vsi igralci in igralke so rešili svoje vloge dobro, nekateri Iz borno. Oče Benko je tako lepo pel in govoril, da smo kar strmeli. Matilda in njena hčerka Zalika sta igrali mojstersko. Dekliška zveza, le korajžno naprej po poti krščanske omike, vse kar je med mladino dobrega, se ti bo pridružilo! — Na splošno zahteve-se bo igra ponovila! r Za pravilno negovanje telesa polcazuje se Fellerjev pravi blagodišeči »Elsafluid« koristnega delovanja že od časa naših dedov. On daje oslabelemu telesu novih moči in svežosti, oživlja živce, jači mišice in kite in prija vsem telesnim delom. Lrgnjenje in umivanje z Elsafluidom krepi utrujene oči in zabranjuje nahod. — Z vodo razredčen izvrsten za izpiranje grla in ust. Da je Elsafluid povsod tako priljubljen, je storila baš njegova vsestranska uporaba od zunaj in znotraj kot zanesljivo domače sredstvo in kosmelikum. Močnejši, zato boljšega delovanja kot francosko žganje. /*hte»»jto + POUKU« » lokarnan In odnv»»n»l<^Jh prodajalnah Itroeno ,Fellerirr' oran Elaalluid, t poskusnih «tekleniniati po Din. droinatih a a Jenicab jx> * - Uia tli «parcialnih steklenicah no a« - Din — Po pn»t. priJj em rane)««, um »a .red »lan«: » poiakuamb an o d»oJ>,a!ih ali t apaciialni ataklama «t - Cln " . . »J . . • . . 1BB-— . M a . . . I» „ «*>•- . Naroiil» naslovi! r«zlolno takola: Eugen V. Feller, lekarnar v Mublci Donfl, Elsatrg II. 341 Hrvatska. KL V lil Redni občni zbor Spotlnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru, r. z. « « z., se vrši v pondeljek, dne 21. marca 1927 ob 16. uri, r uradnih prostorih v Mariboru, Stolna ulica 6, s sledečih dnevnim redom: 1. Čitanije in odobrenje zapisnika o zadnjem občn. zboru 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Črtanje revizijskega poročila. 5..Potrjenje računskega zaključka za leto 1926. 6. Volitev štirih članov načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. V smislu § 33 zadruginih pravil se vrši v slučaju nesklepčnosti eno uro pozneje, to je ob 17. uri istotam drugi občni zbor, ki sme sklepati ob vsakem številu navzočih zadružnikov. 284 Načelstva. Prostovoljna prodaja posestva na Ptujski gori, sodni okraj Ptuj. Radi rodbinskih razmer se proda prostovoljno lepe posestvo na Ptujski gori, znameniti božji poti v Sloveniji-Posestvo obstoji iz hiše št. 7 v neposredni bližini romarske cerkve, dobro idoča gostilna z gospodarski m i poslopji, dalje hiša št. 3 s sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo, pristave in pripadajočim posestvom. Cena primerna, plačilni pogoji ugodni. Ponudbe na upravništvo lista pod »Ptujska gora«. 289 Zahvala. Za obile dokaze sočutja povodom smrti našega dobrega soproga in očeta, gospoda Martina Rajh za poklonjeno cvetje in vence, za ganljive žalostinke na grobu polojnika, kakor tudi za čašieče spremstvo na njegovi zadnji poti, se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Budina pri Ptuju, 19. februarja 1927. 293 žalujoči ostali. m pjfjfifl! iPUlSil^iB^ M Zahvalu. Vsem, ki so mi izražali tolažilno sočutje za časa bolezni iii ob pogrebu mojega biagopokojnega moža, gospoda v Danijela Spricaj izrekam tukaj svojo iskreno zahvalo. . 1 osebno se zahvaljujem veleč. g. kanoniku Josipu Ciže'c za prelepe besede tolažbe ob odprtem grol u. Hvala tudi pevskemu zboru in vsem, ki so lepšali zadnjo pot. Jarenina, 27. februarja 1927. 277 Girela Spricaj roj. S'ekovee, soproga. Sv. Ana v Slov. gor. (Odgovor na napade demokratov.) Kdor zasleduje dopise iz demokratskega časopisja, ali bi imel priliko včasih slišati na zaupnem sestanku SDS govornika, bi takoj spoznal, da je prvo: politični agitator demokratov in drugo: šele upravitelj šole. Javnost bi lahko mislila, da gospod zapoveduje že celi župniji ter da farani kar tekmujejo, kdor bo prej zletel v SDS stranko. Vsaj po dopisu v »Jutru« in »Domovini« ter po govorih na raznih njihovih sestankih in občnem zboru, je tako raz-videti. — A temu ni tako! Gospodi generali SDS so tukaj brez ar-madeč Si tisti maloštevilni zaslepljenci so sedaj spregledali, ter made. Še tisti maloštevilni zaslepljenci so sedaj spregledali, ter smeli na solnce, ker imajo preveč masla na glavi. Klerikalni zmaj začne dvigati glavo, ne boji se,-četudi bi moral požreti kakega SDS frakarja. Ves krik in vik po SDS časopisju je zastonj. V vaši smrdeči mlakuži noče nobeden poginiti, ki mu je lastno življene in dobrobit mar! SDSarji se radujejo, da so dobili pravdo radi posestva, ki ga je baje dala cerkev v najem šoli; na katerem naj bi bila bodoča mežnarija. — Pa bodi temu tako ali tako. Cela zadeva je bila zastarela, zato je bila zahteva cerkvenega konkurenčnega odbora, da se stvar enkrat razreši. Ce je zadeva končana, je dobro, za našo župnijo ima to vse enak pomen: ali pridobi zemljo cerkev ali šola. Če dobi cerkev zemljo, bi bili farani pri-inorani, kupiti šoli enak kos zemlje, za povečanje šolskega vrta po novem šolskem zakonu. V nasprotnem pa bi morali kupiti za stavbo mežnarije, ako bi farani še mcžnarja v bodoče hoteli imeti. To je cela zadeva, o kateri se toliko kriči in napada gospoda župnika v »Jutru« in »Domovini«" ter drugod. Pri nas pravi pregovor: Kdor veliko govori, malo ali nič ne da! Dobro vemo. da nam gospod šolski upravitelj ne bi za svoj denar kupil zemljišča za povečanje šolskega vrta in bi takoj našel zakon, potoni katerega bi nas k temu prisilil. Ce pa bo župnija primorana kupiti prostor za mežnarijo, pa nam omenjeni gospod ne bo nič zraven dal, k večjemu bi protestiral; kakor to dela sedaj, ko se vršijo priprave za popravo cerkve in gospodarskih poslopij. — Vemo, da bi gospod bil bolj zadovoljen, če bi pričeli cerkev podirati in ne popravljati. Ali niste slišali, da je bilo jasno oznanjeno, ko se je licitiralo delo?! — Zakaj takrat niste prišli s svojimi predlogi?! Ali ni bil prej konkurenčni odbor po večini v rokah pristašev SDS? Zakaj že takrat niste storili tega dela? — Ustrašili sle se dela in odgovornosti, vrgli puško v koruzo, sedaj pa bevsate na naše može, ter prodajate svojo modrost kar po centih! Govoriti in delati pač ni vseeno. Gospoda šolskega upravitelja bo ta zadeva najmanje stala. Naj se gospod ne praska, kjer ga ne srbi! Kdor je nezmožen dela, naj bo tudi nezmožen denunciranja! Tako gospodje; v delu je naša sreča in napredek. Storimo prvo, za kar smo postavljeni in kar se od nas pričakuje, če pa smo nezmožni, pa vsaj tiste, ki imajo smisel in sposobnost, pustimo pri miru! Ne napihujte se, da se vam ne zgodi kakor žabi, ki je hotela biti večja kakor vol in se je pre več napihnjena razpočila. Varujte se enake usode. — Anovski kmetje. Sv. Vid pri Ptuju. V torek zjutraj t. j. 22. februarja se je po vsej župniji raznesla vest, da nas je zapustila za vedno vzorna tretjerednica in prava Marijina hčerka Ivana Goričan. S svojim skromnim in ponižnim življenjem je bila vsakemu živ zgled, kako je treba posebno dandanes vse zapustiti ter naložiti križ na svoje rame in hoditi za Kristusom. Celih 25 let je bila tretjerednica, 24 let pa članica Marijine družbe, več let je bila tudi nje prednica. S posebnim veseljem in z otroško ljubeznijo je krasila oltarje v cerkvi z zelenjem in cvetjem. To je bilo malodane njeno vsakdanje opravilo. Lansko leto je začela bolehati na želodcu i in črevesih in tej bolezni je tudi podlegla.. Previdena večkrat s - sv. zakramenti je potrpežljivo in vdano v voljo božjo prenašala j strašne bolečine dolge in hude bolezni. Pogreb, kakršnih je še j bilo malo v naši župniji, se je vršil v četrtek ob obilni udeležbi ljudstva. Marijina družba se je pri maši-zadušnici udeležila skupnega sv. obhajila za rajno. Na pokopališču se je poslovil od rajne č. g. župnik in ni ga bilo, da mu solze ne bi zalile očes, ko je slikal njeno lepo življenje. Umrla je ravno na god svoje redovne patrone Marjete Kortonske. — Sedaj se veseliš v nebesih in delaš družbo Mariji, katero si v življenju tako ljubila. — Počivaj v miru! Žalujoči materi, bratom in sestram, iskreno sožalje! Polenšak pri Ptuju. Tudi pri nas na Polenšaku strašno razsaja španska, ni je skoraj hiše v župniji, ki bi je ta bolezen ne obiskala, pa ne samo, da bi bolehal po en član v družini, bolezen napade celo družino in to kar vse po redu, ponekod tudi vse naenkrat; gotovo je kriva te bolezni letošaja nestalna zima. Smrtnih slučajev sicer dosedaj še nismo imeli razven enega, in sicer Al. Valenko iz Preroda, ki je umrl v ptujski bolnici; temu možu pa je gotovo k prerani smrti veliko pripomogel nesrečni alkohol, ker je bil njegov strasten prijatelj. Tem žalostneje je za družino, ker je tudi doma njegova žena težko bolana ter že dalje časa priklenjena na bolniško postelj. Občinski uradi dobivajo vojaške akte od vojaških oblasti pisane le v cirilici, na žalost, da naši župani cirilice ne znajo citati in tudi ne razumejo, ker je pisano le v srbščini. Ko dobi župan tako pismo, mora iti najprej po vasi, da najde fanta, ki je služil sedaj vojake v Jugoslaviji, ker drugi sploh ne znajo citati in ne raztolmačiti. Ali je morda tega našim županom potrebno, ali nimajo morda dosti drugih opravil, ali pa vojaška oblast hoče, da bi se naši župani morali na stara leta učiti in ukvarjati se s cirilico in srbščino. Naj ve vojaška oblast, da v tem oziru hočemo biti svobodni, ker še pod rajno Avstrijo, ki nam je Slovencem bila takorekoč le pastorka, smo v tem oziru imeli velike olajšave, ako že ne samo v slovenščini, smo pa vsaj uradne stvari dobivali dvojezično, sedaj ko smo pa v lastni, svobodni državi, bi pa naj bili šikaniram s cirilico. Da se nam naše vojaške stvari dostavljajo le v latinici in pisano v naši slovenščini, zahtevamo in bomo vedno zahtevali. — Apeliramo na naše državno kakor tudi oblastno skupščino, na poslance SLS, da v tem oziru posredujejo pri višji vojaški oblasti in vse potrebno Ukrenejo, da preneha vsako tako nepotrebno mučenje naših županov. Rimske Toplice. Letošnjo zimo je plesa željna mladina priredila v hotelu Stara pošta v poznih nočnih urah tečaj za ples. To je gotovo žalosten pojav, da si kmetski in delavski fantje in dekleta ne znajo najti druge zabave in razvedrila kakor na nesrečnem plesu. »Domovina« je objavila dopis, s katerim se popolnoma strinjamo, da dopisnik graja starše. Dopis pa je tudi skrajno hudoben, ker podtika prireditev plesa klerikalni šmar-jetski mladini. Kaj tacega pa ste zmožni zopet samo demokratje. Želimo, da »Domovina« objavi imena fantov in deklet, pa bomo videli, kdo se udeležuje in kdo prireja ples. Le z imeni na dan! Videlo se bo med udeleženci plesnega tečaja izrazite demokratske agitatorje, kateri že davno ne spadajo več med klerikalno šmar-jetsko mladino in si jih lahko pripnete za svoj demokratski klobuk. Gornja Ponikva. Sumeči ženitovanjski predpustni čas je za nami. Dne 14. februarja se je vršila na Gornji Ponikvi poroka Franceta Arnšek pd. Skrlin z gdč. Frančiško Tkauc. Ker «ta novi par {KJsestnika nekdanjega gradu Helffenberg, je vredno, da se nekoliko seznanimo z zgodovino njunih prednikov. Kdo in kedaj je zidal grad, ni znano. Prvotni lastniki gradu so bili krški škofje. Leta 1439 so grad in posestvo izvojevali in podjarmili celjski grofje pod vojskovodjem Janezom Vitovec. Zasedel je grad plemič grof Helffenberg, od katerega je grad dobil ime. Leta 1653 so uporni kmetje grad zasedli, izropali, a so bili v krvavi vojski z par dneh premagani. Leta 1720 je bil- grad pro dan Zalogu pri Celju, graščaku Gabelkoptu. Posestvo Helffenberg je bilo razkosano in razprodano. V grad je udarila strela in je pogorel. Razvaline in še sedaj obstoječe posestvo je kupil kmet iz okolice Matija Skerlin 1. 1800, čigar ime še danes nosi posestvo. Ta je pustil na grajsko zidovje napraviti novo ostrešje in pozidal ob nekdanjem vhodu v grad vinsko klet, hribček pa zasadil z vinsko trto. Stanoval pa je na vznožju hriba v leseni hišici. Posestvo je pustil svojemu sinu Matiju. Za časa njegovega gospodarjenja ni bilo nikakšnih izprememb. Njegov sin Janez Skrlin je pozidal sedanjo čedno hišo, ki jo je zapustil svojima stričn'koma Antonu in Marjeti Tkauc. Grajsko ostrešje je razpadalo, enako tudi zidovje, nekoliko je še ohranjeno zidovje male grajske kapelice, v kateri je, kakor ve ustno izročilo, pri neki grajski poroki prisostovala svetnica sv. Hema. Svatje sedanjega para so napravili po kosilu mali izlet na grajske razvaline. Poiskali so mlado lipovo drevesce, ga izgrebli ter vsadili pri vhodu vinske kleti kot spomenik poroke. Po končanem sajenju je predsednik domačega orlovskega odseka, ženinov drug, orisal zgodovino graščakov nemških lastnikov, razložil znake lipe sedanjega časa. nakar je cela svatovska družba prijela z desnico slovensko lipico, godba pa je navdušeno zaigrala lepa naša domovina. Po par pesmicah so veseli svatje darovali vsoto za odkup paganskega zamorčka-dečka, ki naj se krsti na ime Franc Ksav. Darovana vsota se je poslala Klaverjevi družbi v Ljubljano. Gornja Savinjska dolina. Na naslov poljedelskega ministra, pardon, ljubenskega ministra, Ljubno! Mnogo političnih strank in strančic smo že preživeli v naši srečni ožji domovini, katerih najlepši uspehi bodo zapisani v zgodovini tistih mož, ki so kovali velikanske načrte, kar ne»v mesnici, pa v oštariji, tako da, ako bodo teleta prepoceni, se pa kak osel navrže. Vsi pa le naprej! Pridejo nove volitve, pa nove stranke, a ljubenska kiselica bo ta prava. Tisto, kar znamenja kažejo, bomo uživali. Luče. Zakaj le poštni avtomobil ne pride nikdar v Luče? Saj bi se iz Ljubnega dalo priti! Sila bi nam bilo ustreženo. Posebno še Solčavanom, ki imajo* še dalje do Ljubnega. Vsi Lučani smo veseli, da smo dobili tako dragega gospoda za župnika, kakor je g. Jur. Mikoliča, ki je bil že preje tu kaplan in splošno priljubljen. Kmetovalci pozor! Kar je bilo nekdaj, to velja tudi danes. Uporabljajte staro, vsestransko preizkušeno sredstvo, redilni prašek za živino, posebno za prašiče „m A S T E L I N" -m zakonito zavarovana znamka. Samo poskusite in prepričali se bodetel Dobi se v vseh trgovinah na deželi in v glavni zalogi 239 A. KOSEC, MARIBOR. Učenec za izdelovanje krtač se sprejme pri J. Sager, krtačar v Celju, Aleksandrova 9. 234 3—1 Gostilno v Gor. Radgoni, Spod. Gris, tik ob sodišču, davkariji, carinarnici, obmejnem komisa-rijatu, fin. kontroli itd., eno-oadstropno, 11 sob, 2 kuhinji, kleti, ledenica, skladišča (hlev), vrt, betonirano dvorišče, električna razsvetljava, prodam. — Desetek polovični. Pojasnila daje Hinko Požun, notar v Gor. Radgoni. 253 Lepo posestvo, od trga in ceste 5 minut z dobrim gospodarskim poslopjem, meri 17 oralov s krasnim sadonosnikom. njivami, travniki, lepim gozdom za sekanje in novo nasajenim vinogradom proda Jožef Jam-nik, Lemberg, Podplat. 229 Prod* se posestvo, obstoječe iz njiv, gozda, travnikov in pašnika. Primerno za rejo 6—7 glav goveje živine. Meri 34 oralov. Je od glavne ceste 10 min. oddaljeno v lepi solčni legi. Gospodarsko poslopje je v dobrem stanju. Cena 50.000 Din. Podrobnosti daje lastnik sam v Mariji Reki št. 30. Sv. Pavel pri Preboldu. 192 Hiša za vsako obrt sposobna, je v Studencih pri Sv. Jožefu na prodaj. Kje, pove uprava. 166 dostilno ali trgovino vzame takoj v najem gostilničar in trgovec z osebno pravico na deželi ali v trgu. Ponudbe na upravo P°d značko »gostilna«. 168 Proila «e iep; novonasajen vinograd z hišo in pritiklinami. Posestvo meri malo črez 1 oral. Vpraša se pri posestniku Ka-rolu Arlič, Socka pri Novi cerkvi, p. Vojnik. 174 Kovačija s stanovanjem in vrtom, ugodni pogoji, se proda ali da v najem. Oglasiti se osebno 3. marca v Hotinji vasi. Tukaj tudi na prodaj 5 lepih jagnedov za mizarsko obrt. 208 Luk. holandsko zelje, krompir, različne solate. Preprodajalcem in trgovcem znižane cene. Na deželo pošiljamo po povzetju. Zahtevajte cenik. Ivan Požar, Krvavi most 2, Zagreb. 184 •Tesen, brest, akacije in bukovim» kupim vsako količino. Ponudbe na upravo pod »Rrest«. 222 2—1 Kovaško orodje ima na prodaj Anton Krajnc. posestnik v Pod-lehniku pri Ptuju. 227 Kupujem lepo dobro kislo zelje, predpoldan: Maribor, Glavni trg, vrsta olja, zelena tabla; popoldne: Slomškov trg 16. Lov-rec. 246 Cepljeno trsje: izabelo itd. na amerikanski podlagi komad po 1.25 Din nudi Lovro Glinšek, posestnik, Sv. Ilj pri Velenju. 251 Tapetniška dela izvršuje hitro in po najnižjih cenah Anton Cerin, Maribor, Pristaniška 3, Ob bregu 4. 201 8—1 Cepljene trte na rip. portalis: muškat silvanec, modra fran-kinja, veliki rizling, rulandec, beli ranfol. Prva vrsta en komad po 1.25 Din prodaja Franc Brunčič, Kukova pošta Juršinci Dri Ptuju. 249 3—1 Želim prodati dobro ohranjen glasovir na 6 in pol oktav, dolgost 1.59 m za ceno 10.000 Din. Natančen naslov se poizve v upravi lista. 207 2—1 Sadno drevje! Jablane in hruške, visoka in poludebla ter večletne divjake za kopuliranje oddaja po zmernih cenah Drevesnica Stopar, Velenje. 252 •jtrojno plesti poučujem, vse vrste obleke, gladke in rožaste, na navadnih in modernih strojih v kratkem času za primerno Slačilo. Pletarna M. Vezjak v lariboru, Splavarska ulica 6. Na željo hrana in stanovanje ▼ Hiši._155 1—4 Svarilo! Podpisani tem potom občinstvo opozarjam, da nisem plačnik za dolgove mojega sina, trgovca Franca Vičarja v Mariboru in tudi ne za nadaljne kupčije. S spoštovanjem Franc Vičar, posestnik, Jedlonek 29. 949 Cepike na amerikanski podlagi, ključi in korenjaki, originalne Telekijeve izbire, cepljeni na Berlandieri. Prvi jugoslovanski »loznjaci«, Daruvar, Hrvatsko. Zahtevajte cenik! 185 tsplsi staro zlato in srebro, itari denar, srebrne krone itd. 8. Ackermann, urar v Ptuju. 1704 Zastonj dobite eno volneno rut« pri nakupu la 100 Din blaga, pri nakupu za 500 Din blaga ae bite en plet — platne dobite ie »d S Din naprej, kakor tudi zim ¡k* blag« skoraj pel za»t«n] Bri J. Trpia, Glavni trg 17 v laribrn. 21 18-1 Kmete, posestniki! najboljše zamenjate ta preiate Dlje v tovarni bučnega olja J Hochmfiller t Mariboru, Pod ui>om (Magdalenska stran) D®bije «e p« ceni najredilnejie ■ •—v inr loaesRi bi S3 « 11 u a a a □ a 9 Zadružna gospodarska banka d. d. -----=•----------- ------ Podružnica Maribor. - V rastni novozeraieni ualaii. nicHsandrova cesta B pred frairlihensko cerkvijo. Izvpšuic vse bančne cos e najkulantnet — RaiviSie obrestovanie vlog na liirižice In v tekočem račnno. Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. nilBBIBBSH Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in pocelanaste posode, sve-tiljk, ogledal, raznovstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba. Na drobno in na debelo. * Na drobno in na debelo. O o o o Južno-štajerska hranilnica Celje v lastni hiši Cankarjeva ulica št. 11, nasproti pošte. — Ustanovljena leta 188(1 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vransko in rezervni zaklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne položnice na razpolago. C o o o ! Vaš (i o n a r! v i naložite varno v posojilnico v Ž"talrth r. z. z n. p, ki Vam najboljše obrestuje Vaše prihranke in sicer po 7 odstotkov 9 kratkim odpovednim rokom. Zahtevajte takoj položnico in vložite Vaš prihranek. Hranilno knjižico Vam pošljemo takoj po pošti. — Vse dopise naslovite na naslov: Posojilnica za krajevne občine Žetale, Čermožiše itd., r. z. z n. z., pošta Žetale. 259 Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Vidmu, r. z. z n. z., ki se vrši na praznik dne 25. marca 1927 ob 3. uri popoldne v poso-jilniških prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1926. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Razni nasveti. Ako bi ne bilo ob 3. uri popoldne dovolj članov navzo čih, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. 262 Načelstvo. Vabilo na 43. redni občni zbor Posojilnice v Makolah, r. z. z n. z., ki se vrši dne 14. marca 1927, ob 10. urrv prostorih posojilnice s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskih pregledovalcev. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1926 in razdeli- tev čistega dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Poročilo o izvršni reviziji leta 1926^ Jl j. 6. Nasveti in predlogi. , ^ ^ Ako bi ob do'očeni uri "h™ r>n r:Y ^njvj&p se s s „ Načelstvo. ^lodiiaM v aiitiO .ve mruuiatT :i*ifciT Oblastveno koncesijonirana zastavljalnica v Mariboru. zaatavnih predmetov se vrši dne 9. marca 1927, začetek ob 9. uri dopoldne. — Prodali se bodo: «lakti št. 28.196 do 29.778, dragocenosti št. 85.355 do 765, ki se do 5. marca 1927 ne podaljšajo ali ne dvignejo. Dne 7. in 8. marca 1927 ostane zavod za vsak strankin promet zaprt. 263 Javna dražba. se vrši dne 3. marca 1927 in naslednje dni, vsakokrat zadetek ob 8. uri dopoldne v Strnišču pri Ptuju. — Proda se: 40 raznih barak, bencin motor, telefonska centrala, 2 desinfektonja, razno pohištvo, pisarniška oprava, vodovodni materijal in raznovrstne druge stvari. 265 Okrajno sodišče t Ptuju. Kadenje je strup! Vsakdo lahko opusti ali omeji zdravju škodljivo kadenje po uporabi dr. Rascher-a Putschtabletama. Zavitek 30 in 42 Din. v vseh apotekah, drogerijah in trgovinah, ali pri »Aurora« k. d., Kamenica 189 (Srijem). ' 256 se Naroi Nova Novo! MANUFAKTURNA TRGOVINA »PRI GOLOBU«, CELJE, Narodni dom 231 Vam priporoča blago po cenah: fabriško platno od 6.50, belo platno od 8.—, oksfort za srajce od 10.—, druk od j 10.— moški štofi od 75.—, hlačevina od 30—, ševijot v raznih barvah od 35.—, volneno blago od 48.—, srajce od 80.—, ga te od 21.— Din naprej. Velika izbira svilenih robcev, nogavic, brisač. Zunanjim strankam vzorci na razpol. Kdor v „Slov, Gospodarju" oglašuje, uspeha gotovo se raduje! Trpežnost Vaših čevljev se podaljša ako uporabljate »LUNA« pravo terpentin kremo! Prepričajte se! m □ L=JL=JG 3 IS Najbolje in najvarneje naložite svoj denar pri Okrajni posojilnici v Ljutomeru r. z. z n. z. ki obrestuje hranilne vloge najbolje. Tekoči računi. Posojilo na poroštvo, zastavo in vknjižbo. Uraduje za stranke vsak delavnik od 8. do 12. ure. 59 I Kik pasove tudi za najhujše kile, trebušne obreze proti različnim boleznim, umetne noge in roke, različne aparate proti teles-aim poškodbam, suspenzorije, podlage za ploske noge itd. izdeluje od navadne do najfinejše vrste, strogo solidno in trpežno, po najnižjih cenah. IVAN FRIC, bandažist in rokavičar, CELJE Slomškov trg 4. 260 Za farno cerkro. ' Obleke, klobuke čevlje, raznovrstne nrajce, kravate, dežnika itd. 1 velika izbira, najceneje pri i Jakob u Lah, Maribor samo Glavni trg 2 samo Itiicuo olje b© letos kot zanaprej izdelovalo pri Iv. Bezjak, Fram. Zamenjava bučnega olja. Tovarna olja Log, pošta Limbuš, zamenja bučna jedrca za olje. 4 kg neizluščenih bučnih jedrc za 1 1 olja, 4 litre iz-luščenih bučnih jedrc za 1 1 olja. Pristojbina za zamenjavo ip no plača. Večje množine si lahko stranke same prešajo. Nikdar prepozno,• nilidor prezgodaj* ne pridete, ako lntate zanesljivo uro iz Švicarske tovarne firme Suttner. Suttnerjeve ure gredo natančno do sekunde. Popravljanja slabih ur stanejo sčasoma mnogo več kot ura sama. Brezplačno prejmete veliki iluštrovani di-vot-cenik, ako javite ____. _ _ svoj točni naslov raz- pošiljalniei ur H. Suttner v Ljubljani št. 992. Cenik te stare, solidne firme nudi skoro neizčrpno izbiro ur, zlatnine, kakor tudi daril in praktičnih predmetov za uporabo. * Vi J ¡7IÍP (g) najboljše in najvarnejše I :ppi Spadireštojerski ljudski posoji'nici -- - v Mariboru =eee=e 5!o!na ulica 6 r. z. z o. z. Stolna ulica 0 Obrestuje hranilne vloge brez idpavedi po 6° u o na trimesečno odpoved po 8°,o V MARIBORU priporoča lepe važglodnlce in dopisnice. Listje in cvetja s:a rože svileni in barvasti papir, okrasne trakove, kn|ij?e poučne ln znanstvene; albume za razglednice in poezije; pisemski papir v kasetah In mapah ; pisalne garniture ; na ivna peresa; razne nabožne slike tn podobice; rožne vence: molit /enike v izredno lepih vezavah /se pisarniške ln šolske potreb ^čine; slikovnice za mladino Itd V TISKARNI SV. CIRILA V MARIBOBI) KOROŠKA OEBTA 5 ta v podrttinlei ALtIKSANPROVA__£_6 boste kupili najceneje; pismena naročila se odpremijo najhitreje! Trgovci dobijo običajni popust Cirilova knjižnica obsega dosedaj sledeie grenke: 1. Naša država (razprodano). 2. Jugoslovanski Piemont, 7 Dia. i. otvvenska žena, 10 Din. 4. Moj stric in moj župnik, 4 Dia. 5. Gladiatorji, I. del. 8 Din. 8. Gladiatorji, II. del, 10 Din. 7. Nevidni človek, 7 Din. 8. Dušica, I. del 16 Din, II. de] 25 Dta, III, «&? j» tiska). 8. V libijski puščavi, 12 Dia. 10. Živ pokopan, 8 Din. 11. Izpovedi socialista, 16 Dia. 12. Džungla, I. del 18 Din, II. del 14 Dis. 18. Šumi, šumi Drava, 5 Din. 14. Slovenske gorice, 7 Din. 15. Zgodbe napoleonskega vojaka, IS 18. Mali svet naših očetov, 28 Din. 17. Iz otroških ust. 18. Kadar rože cveto, 8.50 Dia. 19. Zadnji Mohikanec, 11 Din. 20. Dom. 21. Kratka zgodovina Maribora, 20 Dia. Na debelo! Na draba*^ M. Berdajs, Maribor trgovina z mešanim blagom in semeni priporoča svojo veliko izbiro deteljnega, travnega, vrtnarskega» in cvetličnega semena najboljše kakovosti. Častno priznanje 1886. Ceniki na razpolago. Ustali, 1881 Telefon 351. 211? Zaloga Tomaževe žlindre in kalijeve soli. uliti ii majhni govore o prodaji pri tvrdki Franc Meri M radi prezidave, ker dobo tamkaj po zelo nizkih cenah najboljše blago. 93 BBBBBflflBBflBBBflBflflflBBBB f Naložite denar le pri Ljudski posojilnic v Celju registriranj zadrugi i bčomejeno zaiut Cankarjeva ulica 4 poleg davkarije (poprej pri »Bele» vela«), kjer je najbolj varno naložen ia »e najnfodaeje obrestuje. II Rentni in invalidni davek plačuje poaojiiaiaa. Posojila po najnižji obrestni meri. niš Tiskar- Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Leo Brože, poslovodja v Maribora. - Urednik: Janui Goleč, novinar v Maribora. - Izdajatelj: Konzorcij »Slov. Gospo darja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar v Maribora.