iirffÿSyrSw
LETO-YEAR V.

(3
W
. -te ■•
i. i> \
.¿irH» „ !
CHICAGO, ILL., 26. JANUARJA (JANUARY) 1912.
Vb. -j7— ko|f clržAvi, ki se peča s pustolovskimi upadi v sosedne države. Upad Rusi.ie ka.i lahko prinese splošno vstajo mohamedancev do Kavkaza, ki lahko postane osodo-polna za sedanji ruski na^ol avto-kratieni režime, ako mu ruska vlada ne bo kos takoj v začetku. V veliki Rusiji pod odejo še vedno vre, ruski narod čaka na prvo ugodno priliko, da se otrese svojih lastnih trinogov. In če nastane ta ugodna prilika, imeli bodemo v Rusiji drugo revolucijo, ki bo za vedno zdrobila moč dvorne klike — ruskega samodržtva.
Rusija v Aziji.
Vsem je še dobro v spominu,' kako klavemo je končala rusko I japonska vojna za rusko vlado, sploh za ruski absolutistični režime. V svoji ekspanzivni politiki je hotela absolutistična Rusija pridobiti, pravzaprav osvojiti luko, ki bi bila prosta ledu, da služi njeni mornarici kot postojanka za operam j e na morju. Vladivostok je bil za Rusijo na Daljnem vztoku skoraj brez pomena, ker zapira led po zimi svobodno plovbo po morju. Brodovju v Črnem morju je odmerjen majhen delokrog. Po nesrečni krimski vojni za Rusijo je zgubila Rusija vrhovno gospodarstvo v črnem morju, njenemu brodovju je pa bilo prepovedano pluti skozi Dardanele. Pa tudi brodovje v Baltiškem morju se ne more razviti do one sile, ki je danes potrebna vsaki evropejski državi, akc hoče veljati za velesilo tudi na morju.
Naravna	-1 pdd-n * * a p bila,
da je Rusija za svojo mornarico iskala odprto morje na Daljnem vztoku. Zadovoljiti se ni mogla z Vladivostokom in zgradila je na jugu drogo bojno luko — Port Arthur, ki je bila po zimi prosta ledu, zae.no bi ji pa osigurala vrhovno gospodstvo na Daljnem vztoku. Utrdbe na Daljnem vztoku, gradnje železnic, ki so vezale evropejsko Rusijo s svojimi oddaljenimi postojankami, so morale provzročiti spor z Japonsko, ki je potrebovala vsled preobljud-jenja doma novih dežel, da napelje tje tok izseljevanja. Prišlo je do vojne med Rusijo in Japonsko, v kateri je bila autokratična Rusija poražena na suhem in na morju.
Posledice tega poraza je občutila Rusija tudi v svoji notranjosti. Po končani vojni je izbruhnila revolucija, katero je dvorna klika komaj vstrahovala. Vse te rane, ki izvirajo iz pustolovske ekspan-zivne potilike na Daljnem vztoku so danes le površno zaceljene. Vzlic temu pa bojevita dvorna ka-marila zopet poteza bojni meč. Na v.-ak način hoče do odprtega morja. Kar ji je spodletelo na Daljnem vztoku. hoče uresničiti v Perzijskim zalivu.
Že pod Petrom 1. je dozorel načrt osvojiti del Perzije. Počasi in' polagoma se je širil ruski vpliv v Perziji vedno boljinbolj proti morju. K temu je mnogo pripomogel tudi šah Naisireddin,, ki je pozval ruske častnike, da bi reorganizirali perzijsko armado. Rusija bi bila že zdavnej prodrla do morskega zaliva, da ji ni vstal drug mogočen nasprotnik na jugu-
Kramarska Anglija, ki je osvojila Indijo in druge obsežne prekomorske kolonije, je spoznala v prodirajoči Rusiji nevarnega tekmeca. Pričela je od juga prodirati proti severu. In leta 1885 je Rusiji zagrozila z vojno, ako ne odneha s prodiranjem proti jugu. Seveda, sta se obe državi zopet pobotali, kot dva roparja, ki prideta pri delitvi plena do spoznanja, da trpita oba škodo, ako se stepeta. Ta famozni sporazum je pa rodil pogodbo z leta 1907, po kateri se razdeli Perzijo v tri dele. Severni del, to je naj večji in najbogatejši del. ki meri 305.000 štirjaških angleških milj, ostane pod vplivom Rusije, srednji del, ki meri 188.000 štiriaških milj. ostane nevtralni pas, južni del, ki meri 137.000 štirjaškim milj, pa piide pod vpliv Anglije. Anglija
je bila pri tej delitvi Perzije toliko interesovana kot Rusija. Ako bi Perzija postala močna ustavna državna, tedaj je. za Anglijo nevarnost, da se dvignejo tlačeni rodovi v Indiji in napravijo konec angleškemu vrhovnemu go-spodstvu. To je bila vzmet, da je Anglija potom pogodbe prepustila Rusiji največji in najbogatejši dtel Perzije, da ga samovoljno o-pleni in okrade.
Vsled te delitve je Perzija silno trpela. Prišla je na rob propada. V svojem obupu je iskala dobrega finančnika, ki bi jo rešil brez orožja in krvavih bitk Rusije, ki jo je izsesavala kot polip svojo žrtev, da ju končno popolnoma vniči. Take so bile razmere v deželi, ko je Američan Morgan Shuster prevzel vodstvo državnih financ v Perziji. Rusija je kmalu opazila, da se zgublja njen vpliv vsled spretnega vodstva državnih financ, da bo Shuster kmalu izrinil Rusijo iz Perzije, ne da bi mu bilo treba rabiti proti nji pu-\šk in topov. Rusija je nejevoljno gledala, kako se od dne do dne luči njen vpliv v Perziji in čakala je na ugodno priliko, da z rožljanjem orožja zasede že zgubljeno pozicijo. Ta prilika je bila kmalu tu. Italija je v globokem miru napadla Turčijo. Izrekla je, da je Tripolitanilja njena last in ne turška, da si ni o tem nikjer nič zapisanega in potrjenega. Vse evropejske velesile so pa drzen roparski upad* Italije v Tripolitani-jo gledale mirno. Niti ena država ni genila in povedala Italiji, da je njen upad v Tripolitanijo navadna roparska pustolovščina, ki postavlja na glavo mednarodno pravo in vse mednarodne pogodbe.
Rusiji sta dobrodošla upad Italije v Tripolitanijo in priznanje tega upada s strani evropejskih velesil z globokim molkom. Ruska vlada je pač menila: kar je Italiji dovoljeno v Tripolitaniji, sme zvr-šiti Rusija v Perziji, in poslala je ultimatum Perziji. V uttimatumu je zahtevala, da perzijska vlada takoj odslovi Shusterja, poleg pa zagrozila, da zasede deželo z orožjem, ako ne ugodi njeni zahtevi. Perzijska vlada se je s prva vpi-rala volji Rusije in ruski kozaki so marširali na Teheran, kjer so gospodarili kot svojedobno divji Huni v -Evropi. Perzija je odnehala, ker je imela šibko vlado in Shuster je podal svojo ostavko.
Ali Rusija s tem vspehom še ni podvrgla Perzije. Tudi Italija je imenovala svoj upad v Tripolitanijo navaden sprehod. Dosegla je vzlic svoji ogromni bojni sili na suhem in na morju le neznaten vspeh v Tripolisu, od popolnega podjarmljenja Tripolitanije je pa še tako daleč, kot tedaj, ko je poslala svoje prve barke pred Tripolis.
Rusiji ne gre v Perziji nič boljše. Ona nima računiti le s tem. dia bi se v slučaju podjarmljenja vpr-li vsi prebivalci, ki so bojeviti in fanatični moslimi, marveč ima za računiti tudi z Anglijo oziroma z njenima kapitalisti. Prejalislej mora narasti na Angleškem opo-zi.ja proti pogodbi med Rusijo in Anglijo zavoljo Perzije, ker pogodba škodi angleškim trgovskim interesom. Pogodba med Rusijo in Anglijo pa ovira tudi trgovske interese vseh drugih kapitalističnih držav, seveda tudi ame riške repubjike.
Tz navedenega sledi, da pusto lovščine kapitalističnih držav tvorijo vedno nevarnost za svetovni mir. zaeno so pa čestokrat grobo-
Ameriške vesti.
* Po statističnem izkazu državnih uradnikov dela v rudnikih Zdr. držav 700.00 inozemeev, med katerimi polovica ni zmožna angleščine.
Za težko in nevarno delo se jenkiji še niso nikdar trgali. Ako jim ni bilo mogoče zlesti po družabni lestvici navzgor, so se pa pogreznili v nižinah življenja.
* V Chicagi se je minoli teden dobro obnesel rešilni aparat za slučaj otrovanja po - strupenih plinih. Aparat je nova iznajdba in je lastnina “Edison” družbe.
Ko je gospa Backer šla eno nadstropje nižje k sosedinji Cook na obisk, ji je vdaril plin v nos. Nič dobrega sluteč, je hitro odprla vrata in je našla v sobi malo deklico Mav Cook v nezavesti, poleg nje pa njeno mater in Lauro Stender. Baekerjeva je hitela v bližnjo lekarno, kjer je poveda-a lekarnarju, da je našla tri osebe v nezavesti, ki so vdihale plin. Lekarnar je telefoničnim potom poklical “Edison” družbo, da naj nemudoma pošlje rešilni1 aparat, ker so tri osebe v življen-ski nevarnosti.. Dva delavca sta naložila aparat na avtomobil in v sedmih minutah sta bila na mestu nesreče.
Aparat so pritisnili, menjajoč ga, na nosnice ponesrečenim, ki je izsesaval iz pljuč strupeni plin, v nje pa gonili sveži zrak, ki je bil močno pomešan s kisikom. Komaj je minolo nekaj minut, so bili vsi ponesrečenci rešeni.
Ta iznajdba je velike važnosti za rudarje, ki kopljejo premog v jamah, v katerih se radi nabirajo slabi plini, ali v katerih se rade pripetijo razstrelbe, ki provzroča-jo strupene pline.
državnemu pravdniku za $500 na leto, ki že dobiva lepo svoto $4.500 kot plačo. Soc. poslanec Victor Berger je te hinavce dobro okrcal, ki pred volitvami nastopajo kot ljudski prijatelji, po volitvah pa izdajo ljudske koristi.
* V minolem tednu je na poslopju “Terminal Storage’ družbe v New Yorku velik požar napravil za $1,250.000 škpde. V poslopju je bilo hranjenih živil v vrednosti $10,000.000.
Ako vemo, da v eni sami hladni shrambi, ki je le sedem nadstropji visoka, leži za deset milionov dolarjev živeža, potem si lahko predočimo, kakšne množine živeža ležijo v vseh Shrambah v večjih mestih in čakajo slabe letine ali druzih okolšein. ki provzročajo, da gredo cene kviško.
Ljudje lačni, v hladnih shrambah pa leži živeža, ki je najmanj vreden eno miliurdo dolarjev. Ali ni to narobe svet?
* V rovu štev. 2 “Kemmerer Coal” družbe v Kemmerer, Wyo. je premogov prah provzročil raz-strelbo. Pri nezgodi je zgubilo pet rudarjev življenje in dvajset rudarjev je pa ranjenih. Očividno je, da gre ta nezgoda na račun rudniških baronov. Današnje varnostne naprave za preprečenje1 eksplozij premogovega prahu so tako popolne, da so take razstrelite nekaj nemogočega. Varnostne naprave stanejo denar, človeško življenje je pa v Ameriki po ceni Pa tudi zakonodajstvo v korist in za varstvo delavcev pogrešamo v tej deželi. Menda nikjer na svetu ne vživajo kapitalisti toliko svobodi' pri morjenju delavcev zavoljo profita kot v deželi vsega-mogočnega dolarja.
* Demokratični poslanci v kongresu so predlagali $240 letne plače za zamorce v vladni službi, ki opravljajo nižja dela. v Wa shingtonu. D. C. Malo kasneje so pa predlagali, da še zviša plača
najbolj izurjeni pa 400. Naobrat-no pa natrga stroj na dobrem bombaževem nasadu od 8 do 10 tisoč funtov dnevno, na slabem nasadu pa 4 do 5 tisoč funtov. Dnevni troški za stroj znašajo le šest dolarjev dnevno.
Prva posledica stroja bo, da bo ogromno število zamorcev v južnih državah zgubilo delo, ki bode odšlo v industrielne kraje- delat industrielnim delavcem konkurenco. Nova iznajdba bo pa zopet omogočila bogatim lastnikom obdelati tudi nerodovitna zemljišča, ker bo stroj zmogel na nerodovitnem zemljišču 40 do 50 krat toliko dela. kot ga je preje dovršil najbolj izurjeni delavec na rodovitnem zemljišču. Vsaka iznajdba koristi v današnji družbi le kapitalistom.
* Na Dayton ulici v Chicagi stanuje siromašna zakonska dvojica Henry Runge v kleti. Soprog je preddelavec pri neki trgovski tvrdki, ki trži na debelo s prekomorskimi dišavami. Vzlic temu je pa njegova plača tako rnizerna, da mora stanovati v kleti. V noči dne 17. januarja so podgane o-grizle njegovo tri mesečno dete do smrti, štirinajstmesečhega sinčka pa ranile težko. Žalost 19 let stare matere je nepopisna.
Današnja človeška družba naj se -gre solit s svojo civilizacijo in kulturo! Konjem, ki so lastnina ogatih oderuhov, gradijo hleve iz marmorja, ki so podobni krasnim palačam in stanejo po več milionov dolarje-v. Pridni in marljivi delavci pa morajo stanovati v kleteh, da njih otroci Služijo podganam za hrano.
* Hearstov “American” odgovarja na vprašanje:	“Zakaj bi
moral biti vsak Američan ponosen na svojo domovino?” s tem, da konstatira, da zavzemajo Zdr. države le 5:9 odstotkov zemeljske površine in štejejo 5 :2 odstotkov vsega prebivalstva na svetu, producirajo pa 76 odstotkov rži, 70 odstotkov bombaža, 59 odstotkov bakra, 37 odstotkov premoga, 26 pšenice, 43 odstotkov sirovega železa, 62 odstotkov petroleja, 31 odstotkov tobaka, 21 odstotkov zflata, od vsega svetovnega bogastva pa lastujejo 33:1 odstotkov.
Mi smo Ilearstu vseeno hvaležni, ker je. s statističnimi podatki podal ljudstvu zrcalo, v katerem lahko vidi, kako ga plenijo in ropajo velekapitalistični oderuhi
* V Lawrence, Mass, je zastav-kalo nadaljnih 14 tisoč delavcev. Zdaj štrajka 29 tisoč delavcev. Kapitalistično časopisje taji, da so delavci zaslužili le po 5 in 6 dolarjev na teden. Tudi justica je na strani tekstilnih baronov, kateri pomagata policajski koli-e in vojaški bajonet, da pride čimdalje več gladnih štrajkarjev v zapor.
Kedarkoli delavci zahtevajo drobtinice, se vsi stebri kapitalistične družbe združijo proti njim
* Zopet bo nova iznajdba tiso če delavcev vrgla na cesto. Škot Angus Campbell je po večletnem prizadevanju izumel stroj za trganje bombaža. Stroj bo provzro čil popolno revolucijo v pridelo vanju bombaža. Do sedaj srednji izurjen -delavec natrga povprečno le 100 funtov bombaža dnevno,
*	Ubijalec alkohol. Fred Wagner, 45 let star farmer v Winsted, Minn, je v pijanosti ustrelil svojo ženo.
*	Na rudarski konvenciji so bile do sedaj sprejete naslednje resolucije :
Resolucija, v kateri se zahteva-, da se podržavijo vse industrije.
Resolucija, da pošlje strokovna organizacija “United Mine Wickers of America” delegata na mednarodni kongres rudarjev.
Resolucija, v kateri se zahteva, da se uradniki za ameriško delavsko zvezo (A. F. of L.) volijo potom splošnega glasovanja.
Resolucija, v kateri se izreka, da naj rudarski komitej predlaga na prihodnji konvenciji ameriške delavske zveze formo industrial n e organizacije. (To je nemška metoda strokovne organizacije. Opomba uredništva.)
*	Pri Kinmundy, 111. je 'po noči zavozil “Seminole” brzovlak v osebni vlak “Rock Island” železniške družbe. Na mestu so bili mrtvi: J. T. Ilarahan, prejšni predsednik “Illinois Central” železniške družbe, E. B. Fierce, glavni pravdnik “Rock Island” železniške dru-žbe, E. E. Wright, pravdnik v Memphisu za “Illinois Central” železniško družbo in F. O. Melchor, drogi podpredsednik “Rock Island” železniške družbe.
Vzrok za nesrečo je iskati v profitnem sistemu, ki provzroča, da pri vlakih ni dovelj vlako-spremnega osobja, kakor tudi na postajah dosti osobja, ki bi na nevarnih križiščih s signali ob pravem času lahko preprečili vsako nezgodo.
Ponesrečeni višji železniški uradniki so želi, kar so sejali, postali so -žrtve profitnega sistema katerega so branili in zagovarjali z vso silo.
— 50.000 brezžičnih postaj za ameriške ribiške ladje. Ameriška vlada je napravila jako pomemb no in obsežno zasnovano naredbo. Da obvaruje ameriške ribiške lad je pred nezgodami vsled viharjev je nakupila za sedem milijonov dolarjev 50.000 brezžičnih spre jemnih postaj in jih dala ribičem proti plačilu na razpolago. Vsled hudih viharjev je pretil preje ameriškemu pomorskemu ribištvu popoln pogin. S pomočjo brzojav-ljenja bodo te nezgode lahko pravočasno preprečili.
—Spremembe za društveni ime nik pošiljajte gl tajniku in ' v uredništvu.
Štev,—number i„
Samomor pri Kitajcih.
Kitajci so jako hladnokrvni do smrti, kar je ena izmed mnogoštevilnih za nas Evropejce, nenavadnih lastnosti azijskega ljudstva. Pogosto zadostuje cisto neznaten povod in Kitajec si konča življenje popolnoma mirno in brez razburjenja. Brandt poroča, da se je ponudilo leta 1870 tietin-skem klanju, ko so krivce kaznovali s smrtjo, več Kitajcev za plačilo 25 dolarjev in lepe krste, da sprejmejo krivdo nase. Kitajci pr-vačijo med narodi vsega sveta, kar se tiče števila samomorov, zlasti pa še Kitajke, Kitajska vera ne pozna nikakega nauka, ki bi prepovedoval samomor. Kakor poroča dr. Prahi v arhivu za biologijo plemen je velika večina samomorilcev v nemško - francoskem ozemlju ženskega spola; to pa zategadelj, ker nima žena na Kitajskem nikakih pravic, ki hi jih moral spoštovati mož ali starši. Vzroke samomorov med moškimi na Kitajskem imenujemo: strah pred silnimi in cesto pristranskimi sodnimi obravnavami in strah pred preiskovalnim zaporom ter pred nečloveškem mučenjem v zaporu denarne zadrege; beda. Tudi dolgotrajne državne skušnje provzročijo vsako leto precej samomorov. Budistovski duhovniki si končajo življenje iz verskega fanatizma. Vzroki sa-momrov obeh spolov so rrnaščevan-jaželjnost., beda in bolezni. Pravne razmere in ljudski običaji omogočijo slehernemu Kitajcu, da se maščuje s samomorom nad svojim sovražnikom; kajti tisti, ki je provzročil samomor, je odgovoren za samomorilčevo dejanje s premoženjem in celo s svojim življenjem ter ga kitajsko sodišče obsodi v tem smislu. Ako na primer Kitajec razžali Kitajko in ta izvrši vsled tega samomor, tedaj je šaljivec izgubljen: sodišče ga gotovo obsodi na smrt. Velika je torej gotovost, s katero računa samomorilec na zadovoljitev svoje mašeevanjaželjnosti. Glavna sredstva za izvršitev samomora so opij, arzenik in tudi fosfor, odkar so prišle v promet fosforove vžigalice. Pred leti ni bilo v Kiančo-vu niti sledu o zastrupljenju s fosforom, zdaj pa zavzemejo samomori s fosforovim zastrupljen-jem prvo mesto. Zastrupi j en ja z opijem polagoma pojemajo.
Kraljica indijskih mest.
“Nobeno mesto na. svetu se ne more meriti po starodavni slavi z Delhijem. Kakor je bil Rim središče zapadnega sveta, tako je vladalo Delhi kot metropola Azije. Prav tako kakor je večno mesto v toku časov cesto podleglo naskoku barbanov, je bilo tudi česat sko mesto ob bregovih Džatne plen zaporedoma se vrstečih osvo-jevaleev. Ali ni bil Delhi dolgo vrsto let ponosen paladij,, katerega usoda je bila neločljivo združena z usodo polotoka?”
Te besede nemškega raziskovalca Indije, grofa Konigsmarcka, označujejo pomen “cesarice med indijskimi mesti”, ki je bila pred kratkim prizorišče slavnostnega kronanja angleškega kralja za indijskega cesarja in lci je indijski cesar zopet vrnil slavo indijske prestoliee.
Tisočletni bojni viharji so cesto divjali nad mestom, pogosto so ga razdejali do tal, toda vedno se
je Delhi dvignil iz razvalin in pepela in danes je najbolj evropsko in najmodernejšo mesto med vsemi mesti Indije. “Divjo pusto zapuščenih mest in razdejanih grobov”, je imenoval lord Curcon okolioo Delhija. Gozd» razvalin, ostankov silnih stavb, spomenikov za bojevnike in osvetnike, se razprostira tu najčudovitejša staro-znanski muzej vse Indije, ki zavzema površino 152 kvadratnih kilometrov in obsega na j lepše primere raznih slogov indijske stavbne umetnosti. Kdor tava v tem minulem svetu smrti, ki je odet v razkošje večno ustvarjajoče narave,, lahko bere tu zgodovino Delhija in vse Indije.
Delhi je po sporočilu pravljice ustanovil Radža Dilu, zadnji knez rodbine majiirov. Iz starodavne pesni Maheberata odseva pravljična krasota starega Delhija. Nato so stolovali v Delhiju indijski kralji in turški sultani in so vladali odtod vso Indijo. Potem je pa prišel srditi Timur, osvojil leta 1398 mesto, ga oplenil in ga razrušil kakor potres. Nato si je zaporedoma sledilo devetero dinastij, dokler si ni leta 1526 Ti-murov vnuk sultan Rabor osvojil indijski prestol ter zavladal v Delhih kot prvi veliki mogul. Današnje mesto se je razvilo pod perzijskim gospodstvotn in še ni staro nad 300 let.
Šah Jalian je dal graditi pravilne in razmerno široke ceste ter je mesto močno utrdil. Sezidal je tudi cesarsko palačo s prekrasnimi durmi, ogromnimi clvovrišči in sijajnimi dvoranami. V javni sprejemni dvorani je blestel pravljični pavji prestol, sestavljen iz samih biserov. Leta 1665, je cenil prestol francoski dragotinar na 120 milijonov mark. Od tega čudovitega dela ni ničesar več ostalo. V zasebni sprejemni dvorani je s perzijskimi črkami napisan znameniti napis: “Če je raj na zemeljskem obličju, tedaj je tu”. Leta 1803 je osvojil Delhi lord Lake ;ta osvojitev pomenja mejnik v britanskem osvojevanju Indije. Leta 1857. so bili hudi boji, končno so Angleži pregnali upornike in zavladali v vsej Indiji. Tako je bil Delhi vedno ključ do go-spodštva nad vso Indijo. In tu so se vedno praznovala vsa velika sla vja; Delhi je štel pred desetimi leti 208.000 prebivalcev, dve tretjini sta mohamedancev, ena tretjina Indijcev. Evropski <iel mesta loči od Ostalega mesta prekop; pa tudi Mohamedanci in Indijci so med seboj strogo ločeni.
Barberton, O. Obitelji Frank Tonja je umrl riovorojenček. Fr. Tonja je tajnik društva “Triglav”. štev. 48 S N P J. Naše sožalje žalujoči obitelji.
Društvo sv. Martina J S I J priredi dne 27. januarja veselico v dvorani brata Štefana Planca-ka, elana društva “Triglav”.
M. Ž.
Witt, 111. Dne 14. jan. t. 1. je umrl sin našega br. F. Korbarja v starosti osmih mesecev. Naše sožalje žalujoči rodbini.
D. 'Sanuškar.
Chicago, 111. “Mladeniško samost. podp. društvo “Danica” priredi dne 28. aprila t. 1. narodno igro Rokovnjači. Toliko na znanje vsem krajevnim društvom S N P J. da ne prirede na omenjeni dana veselice.
Fr. Mravlja.
GLASILO
Slovenske Narodne Podporne Jednote
Izhaja tadanske.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredništvo in upravniätvo: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, 111.
Velja za vea lato (1.00.
ORGAN
SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weakly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE-, Chicago, 111.
Subscription, (1.00 per year.
Entered as second-class matter Janaary 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
še vedno preži, da ibl nam naložil še večje breme na hrbet.
Ali tudi drugod se svita in dani. Povejmo in oznanujmo to resnico našim bratom trpinom, ki vsled neprestanih muk. trpljenja in izkoriščanja še tavajo v duševni temi in ne vidijo prihajajoče zarje svobode. Delajmo, agitirajmo .. . dramimo ljudstvo, bedno ljudstvo, ki še spi in ne'pozna resnice.
Kako jasen in lep bo dan, ko stopimo vsi na piano, ko bodo oni spoznali svojo sramoto in zmoto, ki so nam vsiljevali sebična navodila, nam lagali selbi v dobro.
L j ud sika množica bo vstala, praznovala bo vstajenje . . . pravo odrešenje ob zvokih marzelje-ze; od dežele do dežele bo' hitel glas, da je napočila doba vesoljnega pobratimstva, da je padlo krvosestvo.
V očeh narave se bode spolnjevalo njeno stvarjenje; v blagor vsem se'bodeta združili dve do sedaj nepremagljivi sili —-------
, M. L.
j TR A DES ¡mjj COU NcTl> 31
DOPISI.
CLEVELAND, OHIO.
K razvitju zastave društva “Primož Trubar” štev. 126 S N P J.
Ako eitamo o slavnostnem raz vitju kake društvene zastave, tedaj nam v prvi vrsti prihaja na misel, da se je društvo močno razvilo vsaj po številu članstva. Komur je količkaj znan v zgodovini reformator Primož Trubar, njego-, va zasluga za slovensko slovstvo, njegova ljulbezen do zatiranih in tlačenih slovenskih kmetov in njegovo nesebično delo 'za rešitev in povzdigo ljudstva, bo razumel, 'da hoče, društvo, ki je sprejelo njegovo ime, delati za dobro slovenskega ljudstva v duhu moža, ki se je rodil pred 403 v mali vasici na Dolenjskem kot sin neimo-vitih starišev, ki je moral hoditi od hiše do hiše prepevat, da se je izšolal in bil kasneje neizprosen v boju zoper vraže, krivičnosti in korupcijo tedanje dobe.
Človek strmi, ko čita zgodovino vrlega slovenskega reformatorja, ki se ni strašil truda, dela in preganjanja. da svojemu narodu poda: prvo knjigo pisano v materinščini, ki takrat ni imel' niti svojih črk, da prežene temne oblake verskega. srednjeveškega fanatizma, "v ljudstvu pa obudj željo po širši svobodi in preosnovi tedanjih družabnih razmer.
Slovenski pesnik Aškerc poje: . . . “In ves narod šel je za teboj.” Da, narod mu je sledil! ista plemiška gospoda, ki je še malo preje tožila, da je premalo duhov nikov na Slovenskem, se je na avgburškeni državnem zboru že pritoževala, da so na Kranjskem velike homatije in zmešnjave, da so tega krivi predikant.je, ki ljud stvo učijo napačne reči. Slovenski kmet, ki je bil takrat tlačen in iz sesavan, ki je mnogo trpel vsled turških vpadov, je bil vzprejem ljiv za nauke reformacije, ker je upal, če zmaga reformacija, da bo olajšal svoj bedni in tužni družabni položaj.
Nemogoče je v dopisu oceniti delo reformatorja Trubarja za slovenski narod. Kdor hoče ka, več slišati o Trubarju, 'poznati ga natančneje, naj se udeleži slavnostnega razvitja zastave dne osemnajstega februarja t. 1.
Omenjeni dan bodo društva S N P J v Clevelandu praznovala tudi “čisti nauk” — oni čisti in vzvišeni nauk, ki mora po svobodi, bratstvu in ljubezni koprneče mu ljudstvu prinesti enkrat odrešenje iz vsakdanje sužnosti, za-eno bodo pa gmotno podprla živi spomenik Primož Trubarju v Ameriki!
Bratje in-sestre S N P J v Clevelandu in okolici! Zavedajmo se, svoje lastne sile in moči. Čemu iskati pri družili pomoči-,-, ko je do-velj moči in- energije v nas. Ozrimo se na naše bojevnike, učimo se pri njih doslednosti, značaja in vztrajnosti. Borili so se do danes, nikdar omahujoč za svoje cilje in ideje. Njih misel je bila njih cilj!
Ne omahujmo tudi mi! Ako opazimo, da naši tovariši pešajo na trnjevi poti življenja, dramimo in spodbujamo jih — kličimo jih nazaj v vrste in razobložimo jim, da je življenje pred nami. da se dani. da se nepredorna tema umika že prvim žarkom svobode . . .
Mnogo stoletij smo bojevali boj, mar naj danes poginemo, kose tema že umika svobodi? Bili smo že močni, a pešali smo, ker nismo poznali svoje moči, ker smo previsoko cenili moč nasprotnika. Danes je druigače! Zavedamo se svoje moči in spoznavamo, kako težko so nas objarmili, ker smo počivali v temi--------danes po-
znamo tudi moč nasprotnika, ki
Detroit, Mich.
Glavna seja društva “Zveza Detroitskih Slovencev’, štev. 121 S N P J, je bila prav dobro obiskana. Na seji je bilo navzočih 34 elanov, ki so vneti delavci za napredek in procvit društva. Zaeno je ta seja pomenila tudi dve leti dela in truda za društvo, ker je minolo dve leti, kar smo ustano vili društvo.
Na razpravo .je prišla tudi društvena zastava. Ali kje dobiti potrebni denar, ko je blagajna pralna? Ako napravimo veselico, imamo izgubo, ker tvorijo večino v našem društvu Slovaki. Po dalj ši razpravi smo prišli do zaključka, da se obrnemo za pomoč do vseh krajevnih društev S N P J ker nam je drugim potom nemogoče priti do cilja. V ta namen se obračamo v smislu zaključka društvene seje za podporo do vseh podružnic ‘S-N P J. Vsak še tako majhen dar bodemo sprejeli hvaležno. Ves denar za nabavo društ vene zastave naj se pošilja društ venemu, blagajniku. Njegov na slov se glasi: John Faletič, 2162 Jefferson Ave. W. Detroit, Mich Krajevne tajnike pa prosimo, da z dopisnico obvestijo društvene ga tajnika Joe Androina, 20( post Ave, Detroit, Midi., koliko je društvo darovalo za zastavo
Delavski položaj ni tukaj zelo slab. V vseh tvornicah delajo polno paro. Plača je pa od $1.50 do $2.00 dnevno.
Po novem letu smo dobili zimo in sneg. Že druzega januarja s-o nas prisilili mrzli vetrovi, da smo oblekli suknje. Dne 8. januarja je pa padlo 16 palcev snega. Zdaj se lalik-o sankamo, sploh udeležuje mo zimskega športa, ako imamo čas za to. dokler ne bodo gorki južni vetrovi zopet pričeli buditi naravo v življenje.
Pozdrav vsem članom in članicam S N P J1
Joe Androina, tajnik.
cu februarju pristopiti k našemu društvu.
Bratski pozdrav vsem bratom in sestram S N P J1
John Kobi, predsednik.
St. Louis, Mo.
V interesu vsakega društva je, da vsi člani agitirajo za njegovo ast in širijo njegoVe cilje in ideje. Kdor na hoče vedeti, kakšni so nameni in cilji društva, mora redno obiskavati redne in izvan-redne seje. Kdor prihaja redno na društvene seje, je tudi vedno natančno podučen o napredku v društvu, znan' mu je vsak zaključek in tudi vzroki, ki so ga rodili. Društvo, katerega člani so malomarni v obisku društvenih sej, se ne more razvivjati krepko. Večina članov navadno ne ve,, kaj je društvo zaključilo in kaj namera^ va storiti. Pa še nekaj 1 Kdor prihaja redno na društvene seje, ima najboljšo priliko, če ima govorniški talent, da se izvežba za govornika. Pri vsakem predlogu lahko vpraša za besedo in pove svoje misli. V -začetku gre trda. Ko s-o pa premagane prve težfco-če, pa gre vedno bolje; misli se hitreje zbirajo, jezik teče čimdalje bolj gladko in iz prvotno neokretnega govornika, postane do ber govprnik za razprave, ki hitro misli in zna tudi svoje misli tako povedati dragim, da ga razumejo, kaj h-oče in želi. Kdor je pa sred-no dober govornik v razpravi, je tudi dober agitator zunaj društva za njegove cilje in ideje.
V	zadnjem letu je naše društvo “Planinski Raj”, štev. 107 S N P J napredovalo dobro. Ako smo napredovali v zadnjem letu, ne smemo misliti, da smo storili že dosti za stvar. V agitaciji ne smemo odnehati nikdar, dokler vemo, da živijo tukaj Slovenci, ki še niso člani našega društva ali naše jednote.
V	letošnjem.letu si vzemimo za nalogo, da vsak član pridobi najmanj še enega člana. Ako zvrši-ino to nalogo v tekočem letu, bodemo zopet zaznamovali napredek koncem leta, približali se bodemo našim ciljem in željam, da postane naša podporna organizacija “Slov. nar. podp. jednota” mati vseh ameriških Slovencev.
Bratje na skupno delo!
Pozdrav vsem članom in članicam S N C J !
John Brtoncelj.
te tvorijo mesečni prispevki, katere vplačujejo vsi elani. Nemogoče je jednoti izplačati večje vsote, kot jih sprejme. To je do-velj določen in jasen vzrok, da odbor vsakega krajevnega društva, kakor tudi vsak posamezni član gleda, da se bolniška podpora ne izplačuje članom, ki nimajo pravice do nje.
Večkrat se tudi pripeti, da bolni član ni prejel bolniške podpore, ker se ni ravnal po pravilih. V takem slučaju obdolžijo navadno tajnika (ico), da je zakrivil zgubo bolniške podpore. Vsak član (iea) naj se tekom bolezni ravna strogo po pravilih, pa bo vsakdo dobil tudi podporo. Pri obiskanju bolnikov naj se vedno postopa nepristransko. Nikakor naj ne odloča osebno prijateljstvo ali sovraštvo. Obiskovalec ali obiskovalka naj vidi v bolniku vedno bolnega brata in sestro, ki je potreben pomoči. Ako bolnik ne razume pravil, naj mu jih obiskovalec raztolmači in mu priporoči, naj se ravna po njih, ker je v slučaju neravnanja po pravilih v nevarnosti, da izgubi bolniško podporo.
Če bo bolnik vbogal obiskovalca in se strogo ravnal po pravilih bo redno dobil podporo. Vsako bolniško podporo bo lahko rešiti brez debate na seji in priporočiti gl. odboru, da jo izplača.
‘S sesterskim pozdravom
Marv Stushek.
Eveleth, Minn.
Večina tukajšnih Slovencev je zaposlena v železnih rudnikih kjer je težko delo, pa bolj majhna plača, da se človek za silo pošteno preživi. Mnogo delavcev je sedaj tudi brez dela. Brezposelni delavci iščejo dela, pa ga dobiti ne morejo. Kedar se bo z delom obrnilo na boljše, se bom že oglasil v “Glasilu”. Ža sedaj pa ne sve tujem nobenemu slovenskemu delaven hoditi šem za delom.
Po Božiču je pritisnil hud mraz. Imeli smo 48 stopinj pod ničlo. Vsled tega neljubega gosta smo bili prisiljeni sedeti okoli naše “ljube peči”, ki navadno leži po leti pozabljena in prezirana na podstrešju ali pa v kleti.
Na društvenem polju še dobro napredujemo. Imamo različna društva, vendar je pa še mnogo Slovencev, ki iiiso člani nobend podporne organizaciji'. Nekateri so celo tako nezavedni, da' pravijo: “Eh, kaj društvo! Jaz lahko živim brez njega.”
Kedar pa pridejo ti modrijani v nesrečo, jih zadene bolezen ali katera druga nezgoda, če nimajo denarja, je pa treba za nje beračiti od hiše do hiše. Dandanes- bi moral biti že vendar vsak slovenski delavec toliko na jasnem, da je moč le v organizaciji, pa naj že gre, za kar hoče. Ti modrijani naj pogledajo štirimesečne in celoletne račune naše jednote, pa se ¡bodo kmalu prepričali, kolike vrednosti so podporne organizacije za vsakega Slovenca v Ameriki. Seveda ostanejo nekateri ljudje vzlic najjasnejšim in najodločnej-šim dokažem gluhi in sleipi.
Društvo “Napredek”, štev. 69 S N P J ima vsako prv-o nedeljo v mesecu svojo redno mesečno sejo v dvorani Maks Stipeticha. Začetek seje je ob pol dveh popobudne.
Kdorkoli še ni član S N P J ima priliko prvo nedeljo v mese-
Mollenauer, Pa.
Zopet je nemila smrt ugrabila enega naših bratov. Po dvomesečni mučni bolezni je brat Frank .Vegant prestal dne 5. jan. muke tega sveta v pittsburški bolnici. Dne tretjega januarja smo ga n-a •ahtevo zdravnika prepeljali v bolnico, kjer je dva dni kasneje za večno zaspal.
Ranjki je bil /loma iz Podšent-jurja pri Litiji. V stari domovini zapušča žalujočega očeta in dva brata, v Ameriki pa nekaj bližnih sorodnikov. Frank Vegant je bil član dveh podpornih društev: društ va 11 Svobodomisleci ’	. štev.
16!! S N P J in društva “Orel”, štev. 40 S D P Z. Društvo “Svobodomisleci” mu je priredilo lep pogreb. Dne 8. januarja smo ga izročili materi zelmlji ob obilni udeležbi s strani slovenskega občinstva. Predno smo ga položili k vejčnemu počitku, je godba zaigrala nagrobnico v zadnji pozdrav.
Najtoplejšo zahvalo izrekamo vsem, ki so našega ranjkega brata Frank Veganta spremili k zad njemu počitku, posebno pa dr. “Zvezda”, štev. 52 S N P J in dr. sv. Barbare štev. 17. v Broughton Pa., ki sta se udeležila pogreba z zastavo — njegovim sorodnikom pa naše globoko sožalje 1
Fr. Juvan tajnik
Ely, Minn.
Naša jednota ima v tej n^sel bini dva krajevna društva: bratsko društvo- ‘ ‘ Sokol ’’ štev. 20. in sestersko društvo “Jutranja Zo ra”, štev. 108. Vrlo napreduje bratsko društvo, pa tudi .sesteFskoc ne zaostaja zadnjim. Žensko društvo zdaj -šteje 53 članic. Društvo bi lahko napredovalo še bolje, ako bi ne imelo tajnih nasprotnikov, ki pisarijo anonimna pisma gl. odboru, v,katerem, grajajo krajevni odbor in tožijo bolne članice. Kdor razmišlja o takih tajnih pritožbah, pride skoraj gotovo do zaključka, da pišejo tajne pritožbe nečlani z namenom, da bi škodovali društvu — pa jednoti. Ako bi dotične osebe, ki tožarijo naše društvo, bili člani naše jednote, bi se skoraj gotovo podpisale s polnim imenom. Kdor piše resnico, mu ni treba skrivati svojega imena.
Saboobsebi je umevno, da mora odbor krajevnega društva paziti, da nihče ne dobi bolniške podpore, ako ni upravičen do nje. Jasno je, da ’jednota, oziroma nje glavni odbor nima delavnice, v kateri kuje denar. Tmetek jedno-
Joliet, 111.
Na seji dne 14. januarja t. 1. je imelo društvo “Jolietska. Zavednost”, štev. 115 umeščen je novih društvenih uradnikov za tekoče leto.
Sejo, katero je vodi! predsednik br. Frank Vreček, se je vršila v najlepšem redu.
Člani, ki ne bivajo tukaj, kjer ima društvo svoj sedež, morajo v smislu pravil, dati potrditi bolniško nakaznico po notarju. Na bolniške nakaznice, ki nimajo notarskega ali katerega druzega uradnega potrdila, se društvo ne more ozirati.
Delavske razmere niso tukaj zelo povoljne. Dokler ne zgine bela odeja raz travnike, polje in griče, ne svetujem nikomur hoditi sem zn delom.
Vsem Slovencem in Slovenkam v naši naselbini, ki se zavedajo kolike vrednosti je podporna organizacija za ameriške Slovence in ki še niso člani procvitajoče in naraščajoče; “ Slov. nar. podp. jednote”, pa priporočam: naše društvo “Jolietska Zavednost”, ki je krajevno društvo omenjene jednote. S N P J šteje danes nad 170 krajevnih društev in v najkrajši dobi bo pa štela že oseni tisoč članov. Ako bo naša jednota prihodnja dva leta tako napredo vala, kot je rastla zadnja dva, potem bo v kratkem času najmočnejša podporna organizacija med ameriškimi Slovenci, dasi bo stara komaj deset let,
Ta resničen fakt naj vpoštevajo oni Slovenci, ki danes še omahujejo in se še niso odločili pridružiti naši jednoti, kateri gre bodoč nost.	,
Z bratskim pozdravom.
Mike Likovich, tajnik.
Livingston, 111.
Društvo “Bratje Vsizaenega”, štev. 96 S N P J priredi dne 27. januarja t. 1. plesno veselico v dvorani g. F. Černeta. Začetek točno ob 7 uri zvečer.
Na veselico- vabimo na-juljud-neje vsa sosedna društva S N P J, kakor tudi vsa druga slovenska društva, obljubljajoč, da jim tudi mi vrnemo ob priliki.
člane društva “Bratje Vsizaenega” pa opozarjam, da bolj redno prihajajo na društvene seje, ker so vedno važne točke na dnevnem redu. Blagohotno opominjam vse one elane, ki bivajo izven društvenega sedeža in se ne morejo udeleževati sej, da redno pošiljajo mesečne prispevke, ker mi s tem prihranijo nepotrebno delo, sebi pa suspendacijo.
Z bratskim pozdravom.
Frank Krek.
Cliff Mine, Pa.
Opozarjam vse člane, društva “Studenček”, štev. 145 S N P J, da se bolj redno udeležujejo mesečnih sej. Naše društvo ne šteje veliko članov, pa še ti ne prihaja jo redno k sejam. Že neštetokrat so razni dopisovatelji povdarjali. da je društvu zagotovljen napre dek, ako se vsi člani udeležujejo sej in debatirajo o točkah, ki so na dnevnem redu. Vsekakor so pa imela vsaj pri nas vsa taka do brohotna priporočila majhen vspeli.
Za de-cembersko sejo. ko smo imeli voliti društveni odbor za letos, niso nekateri člani vpošteva li teli opominov in niso prišli na sejo. Posledica tega je bila, da smo ž njimi ravnali v smislu društvenega zaključka.
To so vzroki, da ponovno kličem vsem bratom:	Prihajajte
redno k društvenim sejam!
Naša redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam S N P J.
Ant. Nagode, predsednik
Klein, Mont.
Društvo 'Slovenski Napredek’ štev. 132 S N P •) priredi dne 17 februarja veliko plesno veselico Na veselico vabimo naj ul j ud n e je vse "brate, kakor tudi vse drn ge Slovence in Slovenke v tnkaj-šni okolici. Veselica se vrši v korist' društveni blagajni.
Z bratskim, pozdravom.
Tgnacij Kosec, predsednik.
So. Chicago, 111.
Društvo “Delavec”, štev. 8. S N P J je sklenilo dne 7. januarja na redni mesečni seji udeležiti se korporativno veselice društva št. 19. S S P Z, katero priredi dne 28. januarja ob šestili zvečer v dvorani g. F. Medosha, 9483—85 Evving Ave.
Bratje in sestre društva “Delavec” pridite vsi dne 28. januarja na omenjeno veselico !
R. W. Lustig, f. tajnik.
Naznanila in vabila.
Breezy Hill, Kans.
Naznanjam vsem članom in članicam društva “Prvi Maj”, štev. 65 S N P J, da je brat Karol Dr gan oddal tajniški posel vsled bolezni.
Na iZvanredni seji dne 15. januarja sem bil jaz izvoljen, da prevzamem njegove posle. Zategadelj obveščam vse brate in sestre, da se v vseh zadevah, ki imajo stik s tajniškim poslom obračajo na me.	*
Z bratskim pozdravom.
Rochus Godina,
R, F. D. 2. Bx 125, Breezy Hill. Kans.
S. Lorain, Ohio.
Uljudno vaMm' v'sfe -Čl&rie -društva “Bled”, štev! 17, da se polnoštevilno udeležijo seje dne četrte ga februarja. Na tej seji bo treba' napraviti zaključke glede udele-žitve dveletniee in slavnostnega razvitja zastave društva “Primož Trubar”, štev. 126. S N P J. ki se bo vršila dne 18. februarja. Omenjeno društvo nam je poslalo povabilo za slavnost.
Bratje pridite na sejo vsi. Po-rebno je, da se dogovorimo o soudeležbi in storimo vse, kar je v naših močeh, da se bo slavnost vršila dostojno in sijajno. Naše društvo bo kmalu praznovalo desetletnico in takrat bo tudi nam društvo “Primož Trubar” vrnilo našo zdajšno sodelovanje in soudeležbo.
Z bratskim pozdravom.
Fr. Vevar, tajnik.
se bo vršila v navadnem zboro-valnem prostoru. (
Dne 18. februarja se udeleži1 naše društvo slavnostnega razvitja zastave društva “Primož Trubar”, štev. 126 S N P J. Naše zbi-alisce je ob pol dveh popoldne v zborovalni dvorani, 6006 St. Clair Ave.
Z bratskim pozdravom.
Ant. Peterlin, tajnik.
Chicago, 111.
Članom in članicam S N P J v Chicagi na znanje!
Odbor za skupni izlet (piknik) vseh društev S N P J v Chicagi je sklenil, da se vrši piknik dne 21. julija t. 1. v Riwer Grove, Willow Spring. 111. Prostor za gozdno veselico je nekakšno v sredi med Chicago in Jolietom, mimo katerega vozijo: “Chicago doliet električna železnica, Chicago Alton železnica in Santa Fe železnica.
Podrobnosti glede izleta bodo poročali delegati pri svojih društvih. V kratkem se sestavi tudi spored za gOzdno veselico, ki bo bogat in zanimiv. Odbor za prireditev izleta se bo potrudil, da bo skupni izlet prekašal vse prireditve, kar so jih do sedaj imeli Slovenci, v Chicagi.
Z bratskim pozdravom.
ODBOR,
Cleveland, Ohio.
V smislu zaključka redne mesečne seje z dne 7. januarja t. 1. opozarjam' vse člane društva “Naprej”, štev) 5 S N P J, da se udeležijo nraškaradne veselice, katero priredi društvo dne četrtega februarja v dvorani bratov Kalan' in Kogoj, 6006 St. Clair Avč. Začetek ob pol treh popoldne.
Kdorkoli bratov se ne bo udeležil maškarade, bo plačal 50 c prispevka v društveno blagajno. Da se bratje izognejo društvenim nakladam, je najbolje, da poseti-jo veselico v polnem številu.
Ker v smislu društvenega sklepa nismo poslali posebna vabila društvom v Clevelandu in okolici, vabimo tem potom vsa društva, kakor tudi ostalo slovensko občinstvo na maškarado, ki bode vsakemu za majhno vstopnino 25 e nudila mnogo razvedrila in zabave.
Vsled maškarade omenjenega dne smo preložili redno mesečno sejo na enajstega februarja. Seja
St. Louis, Mo.
Društvo “Planinski Raj”, štev. 107 S N P J priredi tretjega februarja t. 1. veliko veselico v “Češki dvorani”, 9. ulica in Allen Ave. Začetek točno ob sedmih zvečer. Vstopnina za moške 25 c, dame so vstopnine proste.
Na veselico vabimo najuljud-neje tudi vse člane in članice, ki niso preveč oddaljeni od mesta, vsa sosedna slovenska in lirvatska društva, posebno pa jugoslovansko “radničko pjev. društvo Sloga” in društvo “Vipava”, šttev. 123 S N P J v Panama, 111., obljubljajoč, da jim tudi mi vrnemo poset ob priliki.
Za dobre smodke, sveže pijačo in izvrsten prigrizek bo skrbel veselični odbor.
Bratski pozdrav vsem!
John Bertoncelj, tajnik.
Clinton, Ind.
Ker se nekateri bratje društva “Skala”, štev. 50 vedno' pritožu jejo, da ne dobivajo redno “Glasila”, je najbolje, da vsak brat najkasneje do petega februarja t. 1. odda društvenemu tajniku na tančen naslov (številko bx itd.) Komur je mogoče, naj vzame ta. ko številko poštnega predala (babse), da jo bo imel skozi celo leto. Pri oddaji naslovov sporoči te tajniku stari in novi naslov.
Prihodnja seja se bo vršila a Kristovi dvorani na sedmi cesti.
Na zadnji redni mesečni seji smo sklenili prirediti maškarado upajoč, da vsi bratje posetijo veselico združeno z maškarado, ki se bo vršila dne 27. januarja t, 1. v Kristovi dvorani na sedmi cesti
Na veselico vabimo najuljudne je tudi vsa sosedna slovanska društva.
Bratski pozdrav vsem 1
L. Prašnikar, tajnik.
Cleveland., Ohio.
Prihodnja seja društva “Bal kan”, štev. 133 S N P J se vrši dne 28. t. m. v navadnem zboro-valnem prostoru. Na dnevnem re du imamo zelo važne stvari, kat c re bo treba rešiti. Predložil se bo tudi celoletni račun za leto 1911
Mesečni prispevek za mesec januar je $1.25, “Glasilo” za me sece januar, februar in marc 25 i in. 10 c za društveno blagajno Skupaj $1.60.
V interesu vseh članov je. da se seje udeležijo vsi.
Bratski pozdrav vsem!
Ant. S. Pozarelli. tajnik
Panama, 111.
Prihodnja redna mesečna sejr društva “Vipava”, štev7. 123 S N P J bo dne 28. januarja v navad nem zborovalnem prostora.
Bratje in sestre udeležite se se je v polnem številu, ker imamo na dnevnem redu zelo važne točke.
Z bratskim pozdravom.
Fr. Petrič, tajnik.
Globine morja.
O višini gora naše zemlje ima mo še precej prave pojme; vemo da je Mont Everest v Himalaji s svojimi 8882 metri najvišja gora na zemlji. Kako pa je z našo vednostjo o morskih globinah naše zemlje? Predstave o tem so večinoma zelo nejasne. Morske glo bine navadno podcenjujejo, iz jemo delata samo vzhodno in severno morje. Povprečna globina severnega morja je samo 40 me trov, samo v severnem delu je globina nad 100 metrov in' skozi Skagérak gre Struga, ki je s svojimi 809 metri največja globina severnega morja. Podobno je tu di z vzhodnim morjem. Edina izjema je še Danciski zaliv, ki je globok 113 metrov; drugače pa je vzhodno morje ob vsej nemški obali precej plitko. Najveja globina je še južno od Stockholma, meri približno 500 metrov. Vse drugačna pa je globina oceanov. o katerih so nam dala jasne podatke šele premerjenja noA'ejesega časa,šele ko so polagali leta 1854 prvi atlanski kabel, so iskali globine morja. Ob tej priliki se je izkazalo, da je morsko dno med starim in novim svetom večinoma neizmerna ravnina, ki se širi povprečno 4000 metrov pod morsko površino ; to podmorsko ravnino so imenovali i “tele-grafičijo ravan”. Preiskali so še druge dele atlanskega oceana in doličili njegovo največjo globino blizu Portorika, kjer je morje globoko 8341 metrov. Indijski o-eean ima sicer veliko povprečno
globino, toda njegove naj tišjo globine se vendar ne morejo meriti z globinami atlanskega oceana, ker znašajo okoli 7300 m. Največja globina je pri otoku Amboina blizu otoka Celebes. Najbolj globoga mesta pa ima Tihi ocean med Azijo in Afriko. Že v sedemdesetih letih so določili pri Kurilih globino 8500 metrov, ki so jo smatrali dolgo časa za najglobljo pogreznitev zemlje. Leta 1903 pa so našli globino, ki je doslej najgloblja na naši zemlji: ta globina pri otoku Guamo ib so jo določili na 9633 metrov. Potemtakem bi se tudi Mont Everest skril pod morje, ako bi ga pogreznili*na tem mestu vanj in še bi mu šumeli valovi 800 metrov na glavo.
Ježevo zimsko spanje.
Jež je žival, ki prav nič ne zasluži človeškega sramotenja in posmehovanja. Sicer nikomur ne pride na misel, da bi smatral ježa za posebno krasno stvar. Drugače pa je korenjak, da mn ga ni izle-pa enakega. Pomislimo samo, s kakim pogumom prične boj s-strupenimi kačami, in ga vedno zmagoslavno konča kljub vsem pikom, ki jih zadajajo kače svojemu sovragu. Pred kačjimi piki ne varuje ježa samo njegov bodičasti kožuh, ampak tudi posebna lastnost njegove krvi, ki ga ščiti pred posledicami kačjega strupa. Sploh je jež tako trdoživ, da umre za najhušimi ranami še le čez dolgo časa. Zlasti so posvetili naravoslovci ježevi trdoživosti mnogo pozornosti v zimskem spanju. Kadar jež spi svojo zimsko spanje, je tako neobčutljiv, da moramo strmeti. Uganjajte ž njim karkoli, odgovoril vam ne bo niti z eno kretnjo. Zanimiva so .raziskavanja profesorja Thompsona, ki "se nanašajo na ježevo zimsko spanje. Profesor Thompson se je zanimal pred vsem, kako se obnaša jež, kedar se zbudi iz zimskega spanja. Tik pred zb videnjem, se jež nenavadno hitro ogreje. Ali se pojavi ta gorkota sama od sebe ali je kolikor toliko proizvaja probujajoči se jež z lastnim naporom, še ni znano. Tudi kemiki so se pečali s to zagonetko in so mnenja, da se poveča gorkota ježevega telesa s tem, ker naglo zgori ta-kozvani glikogen, snov, ki podeljuje mišicam njih moč. Pri tem sodeluje tudi določena množina masti. Ako bi hoteli go v o riti "V 'pocfobi, hi lahko dejali, da zapali jež, prebujajoč se iz spanja, v svojem telesu ogenj, pri čemur mu sluzi glikogen za netilo in mast za snov, ki pospešuje ogenj. Sicer pa se jež že preje zbudi, in sicer včasi tudi tedaj, ko je telesna gorkota že zelo nizka. Iz tega bi lahko sklepali, da jež res sam sodeluje pri naraščanju gorkote svojega telesa.
Najhitreje zvezde.
Dolgo je trajalo, predno so zvezdam - stalnicam na podlagi opazujoče astronomije ugrabili njih ime. Preje so res smatrali stalnice za stalne zvezde, ki mirujejo na svojem mestu od vekomaj. Šele ko je dobila astronomija v uporabi finejše priprave za opazovanje neba, so opazili, da se stalnice premičejo in so njih premikanje tudi izračunali. Sicer so opazili premikanje samo pri manjšem številu stalnic, toda že to število opravičuje domnevo, da vse stalnice potujejo v neizmernem prostoru z večjo ali manjšo hitrico. Saj vendar vemo, da hiti solnee z vsemi svojimi planeti po svoji večni poti z neznansko hitrico 23 kilometrov na sekundo, čeprav se nam zdi hitrica 23 kilometrov silna, da si je niti predstavljati ne moremo, vendar pa ni največja, ki so jo dognali pri stalnicah. Cast najhitrejše zvezde je imela še pred par leti zveizda, ki jo imenujejo 1830 Goom.bridge. Potom »pektrografije so'dognali zvezdogledi na novi zvezdami Mount Wilson V Kaliforniji pri več stalnicah še večjo naglico. 'Omenjena zvezda se premice s hitrostjo 98 kil. na sekundo. Zdaj pa so izračunali pri drugi stalnici imenovani Lalande 28.607, hitrost nič m'anj kakor 170 kilometrov na sekundo. To je' po sedanjih merjenjih največja hitrost.
— Zločinec alkohol. V Bulonjn
ob Meri se je završita krvava rodbinska drama, ki jo je provzročil stari ljudski sovražnik alkohol. Pristaniški delavec je zapil ves zaslužek, nato pa je 'zahteval od žene denarja za žganje. Ko mu je žena rekla, da ne da denarja, se je delavec silno ratzburil in sunil ženo v trebuh. Žena se je branila nožem, ki ga je zasadila možu globoko v prša; nato je zbežala. Moža so našli mrtvega z nožem v pršili. Ženo so prijeli in je izjavila, da je storila krvavo dejanje silobranu.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila 1904
Podporna Jednoto
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
GLAVNI LDBOR:
Predsednik : Mart a Potokar, 1625 S. Centre A*«-.. Podpredsednik : Jakob Miklavčič, Lock Bos 3, Willoek. Pa Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale a v. Chicago Telephone Lawndale 4635
Blagajnik: Frank Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland. O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland av., Chicago,
NADZORNI ODBOR:
Vincenc Cajnkar. 4439 Hunt Ave., St. Louis, Mo.
Frank Cerné, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, Ul.
POROTNI ODBOR:
John Šare, box 131 Cumberland, Wyo.
Valentin Staiick, 302 Pilot Butte Ave, Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 312, Conemaugh, Pa.
UREDNIK GLASILA:
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Av. Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK.
M. A. Weisskopf, M. D. 1842 So. Ashland av. Chicago,
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gled« nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika,
Iz glavnega urada.
VOLITEV POMOŽNEGA ODBORA.
V	smislu pravil imajo chicaška društva izvoliti iz svoje srede tri brate za dolbo enega leta v jedno-tin pomožni odbor.
Kandidatj e so dobili glasov: Math Kure. štev. 1. Društvo štev. 1. — 48; štev. 39 — 17: štev. 102
—	18; štev. 131. — 2. Skupaj 85. Rudolf Levstig, štev,- 8. Dr. štev. 1. — 24; štev. 39 — 7'; štev. 102 — 2; štev. 131 — 3. Skupaj 36.
John Hočevar štev. 39. Dr. štev. 1. — 45; štev. 39 — 26; štev. 102
—	10; štev. 131 — 5. Skupaj 86. Frank Bostic, štev. 86. Dr. štev. 1.-25; štev. 39 — 13; štev. 102.
—	10; štev. 131 — 7. Skupaj 55. Mary Hočevar štev. 102. Dr. štev. 1 — 12; štev. 39 — 12; štev. 102
—	21; štev. 131 — 5/ Skupaj 50. Frank Petrič štev. 131. Dr. štev. 1 — 7; Štev. 39 — 15 ; štev. 102 — 2; štev. 131 :— 19. Skupaj 43 glasov.
V	jednotini pomožni odbor so izvoljeni bratje Matt. Kure, John Hočevar in Frank Bostič.
Pri volitvi so se v smislu zaključka jednotine seje vpoštevali glasovi štirih društev, ki so glasovala pravilno. Glasovi ostalih društev se ne vpoštevajo, v smislu zaključka jednotine seje z dne 11. januarja 1912, ker so ponovno odklonila pravilno volitev.
John Verderbar, gl. tajnik Martin Potokar, gl. preds.
ZAPISNIK
jednotine seje, z dne 5. decembra 1911 v navzočnosti najvišjega in pomožnega odbora.
Br. predsednik otvori sejo. Po preeitanju zapisnika poroča br. tajnik radi društvenih bondov, katere je treba preskrbeti za bodoče leto. Zaključi se, da br. tajnik preskrbi honde za vsa društva “Slov. nar. podp. jednote.
Nadalje prečita razsodbo gl. porotnega odbora v zadevi bivše sestre Mary Udovič, članice društva štev. 102. ki se vzame na znanje. /
Prečita tudi dopis br. Fr. Udoviča, člana dr. štev. 39, v katerem napada gl. zapisnikarja z nedostojnimi izrazi. Po daljši debati se zaključi, da se izroči v bodoče vsakega člana gl. porotnemu odboru, ki bo napadal ueosnovano glavni odbor ali posamezne člane S N P J, zaeho se obvesti brata Udoviča, 'da naj v prihodnje rabi bolj dostojne izraze.
Prečita, 6e zadeva radi sestre M. Andlovič, za katero je izplačati še del šmrtnine. Ker še pa dedinja nahaja v stari domovini in je varuhom imenovan br. I. Andlovič, ki je pod bondom, se zaključi, da Se mu izplača ostali del zapustnine kot varuhu.
Prečita se zadeva pokojnega br. Joh. Mahovič, člana društva štev. 144. Društvo prosu da se izplačajo pogrebni stroški in dolg, katerega je zapustil dotieni član. Po daljši debati se zaključi, da se nakaže svata *100 za pogrebne stroške, s katerimi naj se krijejo pogrebni stroški in dolg. A ko pa svota ne zadošča, naj se pa upniki obrnejo do dedičev.
Prečita se zadeva br. Fr. Volge-muta, člana društva štev. 80, kateremu je glavni odbor odklonil odškodnino za oko na podlagi izjave zdravnika. Ker brat ponovno zahteva odškodnino, se zaključi, da se mu jo odkloni na podlagi ponovne zdravnikove izjave, ki se gTasi, da oko ni zgubljeno in da
še nekoliko vidi ž njim. Ako brat misli, da se mu s tem dela krivico, se mu dovoli priti na njegove troske v Chicago, da se ga zdravniško preišče. Ako bo zdravnik priznal, da je oko zgubljeno, se potem napravi definitiven zaključek.
Prečita se dopis bivšega člana Ich. Adama, kateri je bil črtan iz S N P J ir letu 1908 radi gotovega napada. Ker ga je pa društvo zopet sprejelo, se zaključi: Ako želi pristopiti k S N P J. mora predložiti od dotične sodnije kopijo zapisnika, da je bil nedolžen pri napadu.
Prečita se zadeva radi br. Leo Slivnika, člana društva štev. 6. kateri je napadel enega brata. Društvo poroča, da ga je za kazen suspendiralo za en mesec in ob enem’ zaključilo, d*a se da zadevo jednotinemu odboru v pretres. Po daljši debati se zaključi na podlagi društvenih podatkov, da se za kazen v smislu pravil črta br. Leo. SHvnik-a iz jednote.»
Prečita se zadevo dr. štev. 110. radi br. B. Prebila, katerega je društvo dalo preiskati in je zdravnik izjavil, da boleha za jetiko in da se mu je stanje zboljšalo? Na podlagi izjave zdravnika se za ključi, da se mu nakaže zdravniška podpora.
Prečita se zadeva društva štev. 14. radi člana M. Novaka, kateri prosi, da se naj bi mu nakazala bolniška podpora še za mesec september. Po društvenem poro Čilu ga je zdravnik spoznal zdra vim in noče podpisati nadaljnih bolniških nakaznic. Po daljši debati se zaključi na podlagi društvenih in zdravnikovih izjav, da se bolniška podpora odkloni v smislu pravil.
Prečita se ponovno zadeva br Fr. Jakšeta, bivšega člana društva štev. 45 radi njegove zapustni ne. Na. podlagi izjave družbe pri kateri je bil dotieni član vposlen tedaj, ko je zgubil življenje, se zaključi, da se zapustnina izplača dedičem.
Prečita se ponovno zadeva društva štev. 12. radi člana I. Erjavca, kateri je za njegovo bolezen prejel že celoletno podporo. Ker pa dotični član zahteva, da se mu plačajo operacijski stroški in odpravnina, se zaključi, da se mu prošnja odkloni v smislu jed. pravil.
Prečita se zadeva radi br. Tom. Divanka, člana društva štev. 33, ki se nahaja v bolnišnici za umb-bolne. Ker se glasi izjava zdravnikov; da se je njegovo stanje zibolj šalo v toliko, da lahko zapusti bolnišnico, ako bi imel potrebni denar za potne Stroške, Se zaključi, da se mu nakaže bolniška podpora za celi čas in izroči dotične mu članu, kateri lahko ukrepa z vsoto po svoji volji.
Prečita se zadcvva društva štev 165 radi umrlega br. Fr. Pušnika kateri ima še $12 ostale bolniške podpore. Zaključi se, da se izplača zapustnina dedičem in radi za ostale bolniške podpore se sporo či društvu sklep jednotine seje.
Br. tajnik predloži več bolniških nakaznic dr. štev. 22, na katerih manjka podpisov bolniških obiskovalcev. Po daljši debati se zaključi, da se nakaznice izpla čajo, obenem se pa sporoči društ vu. da se bo vse bol. nakaznice katere bodejo poslane, ne da bi jih bolniški, obiskovalci podpisali smatralo v bodoče neveljavnim.
Nadalje je predložil bol. nakaz nico br. Ant, Kosteliea, člana društva štev. 69. Na podlagi podat kov se mu prizna bol. podpora
Prečita se dopis tvrdke Krže in Co. oziroma br. Fr. Kržeta radi oglasa v “Glasilu”. Ker je pa jednotina seja zaključila, da ima tvrdka Krže & Co. plačati oglas v enakem sorazmerju z drugimi oglasi v “Glasilu” v smislu postavljenih cen; ker br. Krže pov-darja neštetokrat, ako se mu stavijo računi ali cene, da bode tudi on stavil račun za njegovo delo ; ker smatra glavni odbor, da je bil br. Krže plačan za njegovo delo kot bivši glavni tajnik in urednik “Glasila” s tem, da mu je predzadnja in zadnja redna, konvencija priznala gotovo mesečno plačo, s katero je bil tudi zadovoljen, se zaključi, da se br. Kržeta ob-esti, da. ako ima še kaj za tirja-ti pri S N P J, da naj sestavi račun, da ne bo vedno to očitanje, ker si lahko posamezni člani S N P J domišljajo, da s-e mu je trgalo pri mesečnih plačah in s tem delalo krivico.
Prečita se dopis br. Ceferina, kateri sporoča o prepisu zapisnika “Jugosl. svobodomiselne obrambne zveze” z dne 22. okt. t. 1. da ima br. Fr. Udovič odposlati ostalo vsoto gl. blagajniku S N P J. Ker se glasi zaključek, da se denar prepusti S N P J, katera ga sme porabiti le v svrhe v katere je bila svota nabrana, se zaključi. da se br. Fr. Udoviča obvesti, da ima odposlati denar v teku enega tedna,
Feliks Namors, zapisnikar.
Zmes.
— O učinku novih nabojev.
Pred zdravniki angleške armade je major Pichler obširno- predaval o učinku novih nabojev za vojaške puške. Novi naboji se od prej-šnih razlikujejo predvsem v tem, da nimajo obliko kroglje, ampak so podolgovati in spredaj 'priostreni. Vzrok za to spremembo je bila želja, da se poveča hitrost projektila, ki vsled tega z večjo gotovostjo doseže svoj cilj. Pri temu dalje pa prihajajo še drugi oziri v poštev, zlasti manjša teža pat-ron; nadalje so uvedli nove naboje tudi zategadelj, ker pri izstrelitvi puška vojaka ne sune s tako silo v ramo zlasti pa je bil za nove naboje merodajen razlog, da zadajo projektili rane, ki napravljajo ranjenca nesposobnega za nadal.jne bojevanje. Iz člove koljubnih ozirov, torej niso nave dli novih nabojev, čemur pa se ni čuditi, kajti militarizem ima opraviti z človekoljubnostjo toliko ko likor razbojnik z usmiljenjem. Ko so uvedli naboje malega kalibra, so celo tožili militaristični krogi, da napravljajo premalo škode. Nadaljna izkušnja kaže, da so de-setmilimeterski naboji pravzaprav malo nevarni, ako ranijo samo mehke dele telesa, ker se rana. navadno naglo zaceli, če se vsled nesna žnosti ni okužila:	Pač pa so
naboji majhnega kalibra hujše u-činkovali, ako so zadeli ob kosti. Potem so nekatere velevlasti uvedite naboje, ki so še lažji,.a so ostro priostrojeni. Njih učinek je jako usoden zlasti zategadelj, ker se projektil v rani zavrti in zada hudo poškodbo.
ma kralje in kraljice. Globoko so se klanjali pred prestoloma kraljevskih gospodovalcev, poljubo-vali so marmorne stopnice ali pa so se valjali pred malikom kakor črvi v prahu. To je ena stran me-dajle; poglejmo še drug plat! Soc, Hymlmann, ki velja za enega najboljših poiznavateljev angleškega gospod st va v Indiji je napisal pismo, ki je izšlo v listu “Times”. Treba je omeniti, da je obljubil cesar ob svojem kronanju celih
300.000	funtov šterlingov (ok-oli
1.400.000	dolarjev) za ljudsko vzgojo v Indiji. IIyndmann piše:
‘Omenjam, da so povsod z zadovoljstvom sprejeli politiko, ki jo je napovedal v Delhih kralj - cesar. Dovolili ste mi že dolgo vrsto let, da sem razkrival senčne strani našega gospodstva v Indiji. Dovolite mi torej, da opozorim na dejstvo-, da je določena samo revna svota 300.000 funtov šterlingov za vzgojo 224 milijonov ljudi poleg neznatnih dosedanjih svotie, za ta namen, čeprav se je izdalo najmanj 1,200.000 funtov šterlin-gov (približno 5 milionov dolarjev) za sijajno slavnostno šatori-šče knezov in uradnikov in čeprav cenijo stroške za zgradbo novih palač v glavnem mestu Delhiju na 4,000.000 funtov šterlingov (približno 18 milionov dolarjev). To leto je uteklo skoro- pol Indije kakor čudežno -strahoviti lakoti in prav v tem času se pečajo s silno bedo, ki se širi po deželi. In poleg tega bo ravno v tem letu plačala ubožna Indija bogati Angleški 30 milijonov funtov šterlingov (okoli 140 milionov dolarjev), ne da bi dobila za to vsaj trgovsko povračilo. Potem pa naj bi bila Indija še navdušena! “Zopet nov dokaz, da se “višji” pobrigajo za ljudstvo samo tedaj, ko ga rabijo, drugače pa jim je vseeno, če gine ljudstvo v dušni in telesni, bedi! Zato pa si mora ljudstvo samo priboriti svoje pravice !
— Skrb “‘višjih” za ljudstvo.
Sicer je že vsakemu slepcu jasno, da bo ljudstvo živelo pošteno človeško življenje -samo tedaj, kadar si ga bo priborilo z lastno ni-očjo Zato nas tudi prav nič ne razočara brezbrižnost in nasprotstvo ta-kozvanih “višjih” slojev proti ljudskim potrebam. Ali časi se pojavi to nasprotstvo, ki ga’ sicer višji” skrbno prikrivajo, v po sebno žarki luči, ki pokaže njih skrb” v vsej lepoti. Tak slučaj se je zgodil v Weimaru. Pri de bati o visokih mesnih cenah je predlagal občinski svetnik Bändert, naj nakupi občina po velikih okolicah večje množine zajcev in naj jih proda za lastno kupno geno revnejšemu’ ljudstvu. Lovski zakupniki in lovski posest niki. itak ne vedo, kaj naj bi z velikimi množinami zajteeW delali-. Tako je dal lovski urad velikega vojvoda weimarskega nad sto zajcev pokopati, ker jih ni mogel prodati. To so storili zategadelj ker “niso hoteli pokvariti cen”. Visoka gospoda je torej lovila sa mo za zabavo in je raje uničila zajčje meso, kakor da bi ga bilo snedlo “ljubo:ljudstvo”!
— Razkošje in lakota, Z razkošnim sijajem in velikanskimi stroški so postavili angleški kra Ijevski dvojici šatorišče pri Del hiju v Indiji. Treba je bilo ihdi sitemu ljudstvu imponirati in go spodujoči razred na Angleškem si zadovoljno mane roke ker se je tako povoljno završila v-sa cere monija, ki naj bi dokazala Indij cem vso njih sijajno ničevnost Angleški listi poročajo, da je pri šlo dan po kronanju na tisoče In dijcev, da pokažejo svoje spošto> vanje zlatima praznima prestolo-
legarju. Pariški profesor Chante-messe je baje izumil serum, ki obvaruje pred trebušnim legarjem. Serum se je v 23.000 slučajih jako dobro obnesel. Združene države so mobilizirale v Teksasu tekom zadnjega leta 15.000 mož. Štiri mesece so taborili vojaki in vso dobo sta se pojavila samo dva slučaja legarja v tistih oddelkih, ki so jim bili vbrizgali serum, pa še ta dva sta ugodno končala in sta vojaka ozdravila.
Naznanilo.
—	Vsled alkohola je zblaznel.
Pijači udan dninar je v Hradec-ltega vasi nenadoma zblazel. Pretil je svoji družini s sekiro, razbijal je pohištvo in šipe, prižgal je svečo in kleče molil za svojo ženo. Stražnik ga je odvedel na stražnico na Karlovški cesti, kjer je besni mož razbil šipo. Preiskava je -dognala, da ima dninar vsled preobilega zavživanja alkorola delirium tremens in, so ga oddali bolnico. Taki in enaki dogodbi bi morali že slehernega privesti do spoznanja, da je preobilo vlivanje žganja skrajno škodljivo zdravju.
—	Vojaška bremena na Nemškem. Z vojno 1870/71 sklepana Nemčija je potrošila leto pozneje 379 milijonov za vojne svrhe. Tedaj je štela Nemčija okolo 41 milijonov Stanovnikov * in je vsak prebivalec nosil 9 mark teh nepotrebnih in nesmiselnih bremen. Sedaj znašajo stroški za oboroževanje nad poldrugo miljardo markj Nemčija šteje sedaj 65 milijonov prebivalcev, nemško ljudstvo se je- v tem času pomnožilo za okolo 65%. Na glavo odpade sedaj vojaških bremen 24 mark na let-o. Ti izdatki so se v štiridesetih letih pomnožili za 350%. Oboroževanje je obremenjevalo vsako nemško familijo s 4.7 glavami (povprečno število za držar vo) 1. 1872 za 42 mark 30 pfenigov in 1. 1912 za 102 mark 10 pfenigov! . . . Vse nemško ljudstvo izimši jonkerje, trpi pod -draginjo, in vendar mora vsaka famili-ja plačevati po 102 marki na leto za oboroževanje. Na miljone delavcev trpi vsled nezadostne socialne oskrbe, in vendar mora vsak delavec, vsaka delavka plačati po 42 mark za militarizem, marini-zem in aeroplanižem. Od leta do leta se slabša državnozborska volilna pravica in vedno so dolžni, da plačujejo nezmerne vojaške zahteve!
Nemško ljudstvo je dalo v tem mesecu odgovor na te krivice v vroči volilni bitki. Izvoljenih bo
nad sto socialističnih poslancev.
# #
—	Sredstvo proti trebušnemu
Frontenac, Kans.
Društvo “Spomladanska Vijolica, štev, 164 S N P J je sklenilo prirediti plesno veselico na pustni večer. Odboru je bilo nemogoče dobiti dvorano za omenjeni večer. Vsled tega je bil odbor prisiljen preložiti veselico na desetega februarja t. 1. Začetek veselice je točno- ob šestih zvečer.
Vstopina je en dolar. Sveža ječmenova voda se bo točila zastonj. V smislu zaključka društvene seje morajo plačati vse članice vstopnino, ne glede se li veselice udeležijo ali ne.
Na veselico vabimo vsa slovenska društva v Frontenac in okolici, posebno pa društva S N P J. Naše društvo je še mlado in potrebuje podpore, da se bolj krepko razvije in zraste. -
Na svidenje na veselici dne desetega februarja in sesterski pozdrav vsem bratom in sestram S N P J!
Ana Bevc, tajnica.
Škrat.
V dopisu iz Gil-berta, Minn. v štev. 51. naj se čita, da je/ bila zmaga na kapitalistični strani.
Iz uredništva in upravništva.
Indianapolis, Ind. F. M. Ako ni bil nihče pri društvu izobčen, ali ni nihče odstopil ali umrl, tedaj Vam ni treba pošiljati 'poročila.
Pozdrav!
Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev.
Ivan Kaker,
220% Grove St.
MILWAUKEE, WIS.

DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	—■ voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.

POZOR!
POZOR!
SLOVENCI V BARBERTONU, 0.
BRAT DRUŠTVA
“TRIGLAV”
priporočam vsem Slovencem svojo no-vourejeno BR IVN ICO. Delo izvrstno Postrežba točna. Dva pomočnika vedno razpolago.
Anton Merda, 110 N. 2nd Str.
BARBERTON. O.
J. S. Jdbionski
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v foto^rafično stroko spadajoča dela dob o in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO.
ZA LETO 1912
je izšel ter je zelo zanimiv. Dobiti je za 30c. s poštnino vred pri “GLAS NARODA”
82 Cortlandt Street, New York, ali pa: 6104 St. Clair Ave.
N. E. Cleveland, O.
Josip Bereš
priporoča svojim rojakom svojo moderno vrejeno
GOSTI LISTO
Toči sveže Akron pivo. Izvrstne smotke in razni likerji vedbo na razpolago.
427 Norih 2nd St
BARBETON, O.
ÂVSTRO-AMERIKANSKA
Črta.
Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania.
Dne 20. aprila t. 1. odpluje brzoparnik Kaiser Franz Joseph I. prvič iz New Yorka v Trst.
Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo,—Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredih ob 1 popoldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku. — Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetja-vo in so moderno urejeni,—Hrana je domača. —Mornariji in zdravnik govo rijo slovensko in hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PhelpsBros.&Co.
Gen’l Agt’s, 2 WASHINGTON ST . NEW YORk.
Vaši prihranki so varni v The Cleveland Trust Company, Vi za-morete začeti vlogo z jednim dolarjem ali več in Vam bode nosilo štiri od sto obresti. Ta banka ima več kot osemdeset tisoč vložnikov, od kterih jih mnogo živi ▼ drugih krajih in pošiljajo svoje prihranke k nam po pošti. Glavnica in prebitek:
Pet milijonov dolarjev.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
St. Clair urad:
4008 St. Clair Ave , vogal E. 40th St., Cleveland, O.
RAZPRODAJA! RAZPRODAJA! RAZPRODAJA!
vsakovrstnih zlatnin kakor: ure, verižice, ptastaue itd., za polovico cene, nekatere reči še manj kakor polovico dobite samo tako dolgo, dokler traja razprodaja.
Pišite po cenik, katerega' pošljem zastonj in poštnine prosto. Z. Jakshe, 418 E. 70th St. New York City, N. Y.
BRATOM SLOVENCOM IN HRVATOM
naznanjam, da imam na prodej veliko zalogo svojega domačega vina, ki nadkriljnje v naravni čistoti in okusu vsa dru^a vina. Naročila pod 27 ali 28 galonov se ne sprejmejo.
Belo vino s posodo stane 45c galon.
Rdeče vino s posodo stane 35c galon.
Vozne troske plača naročnik.
Z vsakim naročilom je treba poslati polovico vsote. Ostala vsota sa plača po sprejemu vina.
Za obilo naročbo se priporoča posestnik vinogradov
FRANK STEFANICH,
R. R. F., Box 124, FRESNO, California.
Ta ženska ura je prevlečena s 14 karatnim zlatom (goldfilled) 7, dvema pokrovama. Velikost O. Jamči se za dvajset let. Kolesev je najbol-še vrste (Elgin Wa]tham). Cena je sedaj varno za malo časa Sl2.50.
POZORI
ROJAKI)
Ta prstan je iz 14 karat. zlata in stane	. $6.00
Medaljon k verižici je tudi Ib 14 karat zlata ln stane $5.00 Jednak prevlečen z zlatom.........*2.50
Ta ura je prevlečena s 4 karat, zlatom (gold filled) z dvema pokrovoma size 16 jamči e za 25 let. Kolesovje j najboljše vrste (Elgin, Waltham. SpriDgfleld). Ima 15 kamnov Cena senaj je samo............................ 118.50
Nekaj za članice S N. P. J. Kramo izdelana broška ali naprsna igla — priponk® zi uro na prsih. Zlata od spredaj — jamčena za 20 let. Stane le $2.15. Ako so naroči est ali več tane $2.00 poštnine prosto.
Za oblla naročila se priporočam spoštovan jem
JOHN STONICH,
2622 Homan Av., Chicago. Ill
% # i

ik'k'k	»iz
"k • kit; kit k kAnfefck «r kizit&iz
friz ftkkkkfzitikiiiz A k	k-kteir
z x+'kizirk ~ -Ar * ir Ar *
‘ iz*iz
k-k \
irk'irh -kink * * iz kit
■&"&	*4 * 'k'k'k-k'-k'k
-N>-k	1	’

Najlepse, najcenejše
in najbolj trpežne tiskovine dobijo slav».a društva vseh Jednot v unijski slovenski tiskarni. Izdelujemo pisemski papir, kuverte pravila, zdravniške liste, vstopnice in vse druge tiskovine. SIOVENCI, PODPIRAJTE SLOVENCA!
CLEVfUšDsn Amerika
6113 St. Clair Avg., Cleveland, 0.
\ W / •%|Är

k -z '*r'k
AH n	* >**★★★
-k it* fr * kid* h*-k ■kkfr kfrfrtrirkirk-kk
■k kit
'kï'kkffif'kikfrlkï'kk
'‘r'te k •k'kfrir'k nfrk irir-k ySr** - 'k'k *
•k ***»★ + ★★♦★**
EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, HI.
Največja slovanska tvornica za ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od r( poznanih društev.
Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski.........
in hrvatski inije član S. N. P. J., odkar fTFIhpu , . . se je ustanovila.	7 ^»lH


NAJVEČ J A SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
t
t
f
f
t
T
f
f
t
Narodna Tiskarna
2146*50 Blue Island Jtue., Chicago, !ll.
Mi tiskarno v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” iti “PROLETAREC”\se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
4.^.	iA
T^T v^v v^v v^v V|V v^v v^v v^v v^v V^T	▼^▼▼^TvPI4
The Lake Shore Banking andTrust Co.
USTANOVLJENA 1890
Aslsests: nad $3,600.000.00
Hranenje in splošni- bančni posli.	Posojila na iemljiMa in drugo
BS. cesta iu St. Clair Ave.	Huron Road in Prospect Ave.
Superior Ave. i« Addison Road.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Plačemo 4 od sto.
Pošiljamo denar v staro domovine hitro in zanesljivo. Ter prodajamo para brodile listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorskih črt.
Žalimo Vašega znanstva.
Jno. M.. Sundry, preds. Harley B. Gibbs, podpreds. H. W. King podnroda J. Horaee Jones, blagajnik. Walter 8. Bowler, tajnik in blag.
L. C. Kollie in George F. Schulze, pomožna cashier.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, p čate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZK
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale ive. Chicago,
Račun med društvi in Jednoto
od 31. augusta do 31. decembra 1911.
; Štev. društev		V P L A		Č I	L A		
	Pristop in zdravnik	Asesment	Znaki in naročila	Potni prest. sprem. opo.	Glasilo	SKUPNO	Bolniška podpora
i	$ 2.50	$ 480.00	—.—	$ 1.25	$ 24.65	$ 508.40	$ 51.00
2	7.50	662.00	12.00	.75	30.25	712.50	223.50
3	3.75	178.25		.		.75	8.25	191.00	94.00-
4	3.75	393.50		.			;		20.00	417.25	235.50
5	45.00	1,648.75	10.00	2.25	83.75	1,789.75	468.50
G	2.50	537.25	—.—	3.50	27.25	570.50	149.00
7	1.25	180.00	.20	1.25	9.25	191.95	53.00
8	• 3.75	203.00	7.00		.		9.75	223.50	51.00
9	7.50	429.50		#		4.00	22.50	463.50	370.00
10	7.50	613.00		v		1.00	29.25	650.75	136.00
11	2.50	421.25		.		.75	20.75	445.25	265.50
•12	3.75	507.50		.		.25	15.25	326.75	10.00
13	6.25	420.25	6.00	.50	21.00	454.00	292.00
14	7.50	552.50		.		1.75	27.40	589.15	182.00
16	10.00	441.00		#		2.00	23.00	476.00	195.00
17	3.75	478.00	9.20		.		24.00	514.95	118.00
<19	5.00	477.00			.75	23.25	506.00	229.00
•20	6.25	698.50		.		.75	33.75	739.25	143.00
21	7.50	537.00	4.00	1.75	54.50	604.75	259.00
22	8.75	406.25	12.00	1.75	19.25	448.00	573.00
23	1.25	199.75		.		1.25	8.50	210.75	118.00
24	6.25	234.50	■ .60	.75	22.45	264.55	289.00
26	6.25	170.00	1.20	.50	17.25	195.20	74.00
27	1.25	. 396.75		.			.25	19.25	417.50	343.00
28	16.25	131.25		.			.		7.75	155.25	95.00
29	7.50	166.25		.		.25	15.75	189.75	43.00
30	1.25	183.25	—v—	.25	9.00	193.75	70.00
31	13.75	110.00		.		.50	5.00	129.25	162.00
32	2.50	360.00		.		.75	17.75	381.00	340.00
33	3.75	377,50		-		v		18.75	400.00	137.00
34	1.25	227.00		.		.50	24.00	252.75	199.00
35.	2.50	109.50		.		.50	5.50	118.00	171.00
36	1.25	338.75	2.40	1.75	17.50	361.65	155.00
S7		Q4 50	,	25	5 50	100 25	91 00
38	2^50	291.25		.		.50	15.00	309.25	50)00
39	7.50	276.25		.		.50	15.75	300.00	—.—
40	2.50	223.75					.		11.25	237.50	102.00
41	2.50	186.50		.		2.75	11.50	203.25	19.00
42		.		80.75		1			.		4.00	84.75	27.00
43	2.50	377.50		.		1.00	24.75	405.75	638.00
44	—.—	196.25		.		.75	13.25	210.25	60.00
46	3.75	120.00		#						5.75	129)50	58^00
47	3.75	194.50		.		1.25	18.25	217.75	43.50
48 i	5.00	492.50	4.20	.50	23.75	525.95	217.00
49	5.00	164.75	1.00	1.00	8.25	180.00	95.00
50	6.25	244.50		.		.50	11.25	262.50	240.00
51	3.75	190.00	1.20	.50	9.75	205.20	13.00
52	1.25	254.75		.		1.00	25.25	282.25	64.00
53	7.50	321.25	6.00		v		31.25	366.00	104.00
54		.		160.00		.		.25	8.25	168.50	38.00
55	1.25	189.50		.		.50	9.40	200.65	59.00
56	2.50	185.00	.80	.50	7.50	196.30	51.00
57	5.00	490.00		.		.75	24.95	520.70	253.00
58	1.25	94.50		.		.25	4.50	100.50	120.00
.59	1.25	126.25		.			.		12.25	139.75	76.00
•60	6.25	225.00		.			v			.		231.25	43.00
61	5.00	523.75		.		1.50	21.50	551.75	296.00
62	22.50	442.50		.		.75	19.75	485.50	299.00
63		55 75		25	2 75	58 75	39 00
.64	5.00	438.75		w		7.75	23.25	474.75	400.00
65	17.50	432.75		v		1.00	42.15	493.40	284.00
66		.		51.25		.			.		5.25	56.50	9.00
67	1.25	146.25		.		.25	7.35	155.10	118.00
'68	3.75	91.25		,		.50	4.50	100.00		.	
'69	11.25	369.75		v		1.50	35.50	418.00	261.00
72	5.00	217.00	6.00		.		10.75	238.75	24.00
74	2.50	154.00	3.60	.25	7.65	168.00	83.00
■75	1.25	185.00		.		.50	9.25	196.00	49.00
76		,		252.50		.		.50	12.50	265.50	, 42.00
77	. 2.50	125.00		.			.		8.00	135.50	83.00
'78	2.50	78.25		.		.25	3.50	84.50	46.00
79	2.50	228.75		.		.75	11.25	243.25	59.00
:80	1.25	262.50		.		.25	15.25	279.25	68.00
81	5.00	227.50	3.00		.		10.75	246.25	204.00
82	2.50	228.75				.25	22.75	254.25	42.00
83	16.25	178.75	8.00		.		10.50	213.50	38.00
85		.		161.25		.		.75	9.25	171.25	128.00
,86	1.25	316.25		.		1.25	16.65	335.40	39.00
87	15.00	487.50		.		2.00	24.90	529.40	173.00
i88	2.50	427.00		.		2.75	21.00	453.25	237.00
'89	7.50	200.00	6.60	1.00	12.00	287.10	127.00
90		.		128.25		.			.		7.50	135.75	36.00
91	3.75	179.05		.			.		7.75	190.55	52.00
92	2.50	262.00		.		1.25	17.00	282.75	189.50
93	2.50	83.25		.		.25	4.25	90.25	30.00
94	8.75	163.55	5.50		.		7.50	185.30	138.00
95	5.00	377.75	1.20	1.25	19.25	404.45	339.00
96		.		217.50		.		.25	10.75	228.50	268.00
97	5.00	404.00		.		.75	39.50	449.25	265.00
98	6.25	542.00	17.00	1.25	21.25	587.75	437.00
'99	1.25	50.25		.			v		2.00	53.50	19.00
100	1.25	141.25		.		.50	7.10	150.10	88.00
roi	2.50	175.00	1.20	1.50	8.60	188.80	268.00
102	5.00	175.75		.		.25	8.75	189.75	82.00
1.03	1.25	234.00		.		1.00	9.00	245.25	1 13.00
104	3.75	168.75		v			.		8.50	181.00	88.00
105		.		122.00						6.00	128.00	40.00
106	6.25	292.29		.		1.50	14.25	314.29	478.00
107	8.75	347.50		.		1.25	17.00	374.50	142.00
108	7.50	259.50		.			.		12.75	279.75	189.00
109	3.75	100.25	6.00		.		5.00	115.00	9.00
110	12.50	419.00		.		.50	19.75	451.75	326.50
111	7.50	273.25		.		.25	10.25	291.25	134.00
112	5.00	198.75		.			r.		9.50	213.25	14.00
113		.		78.75	1.00	.25	3.75	83.75	42.00
114	7.50	229.00	—.—		.		10.75	247.25	43.00
115	1.25	125.75	,—.—	.75	6.00	133.75	92.00
116	1.25	125.00	—.—	.25	6.40	132.90	100.00
m	1.25	'127.50	6.00	.75	6.50	142.00	109.00
tu		.		,135.00		.			.			.		135.00	52.50
119				202.50		.		1.25	9.75	213.50	35.00
120	8.75	272.80	0.00	1.25	13.75	302.55	140.00
12 Í	6.25	175.50	6.60	.75	15.00	204.10	87.00
122	8.75	105.00	6.00		.		4.75	124.50	17.00
123				140.50	.50	1.25	10.75	153.00	71.00
124	—.4—	123.75	1.50	.50	6.25	132.00	13.00
125	5.00	125.00	3.00	.50	0.00	142.50	50.00
126	16.25	366.25	5.00	1.00	20.20	408.70	81.00
127	3.75	97.50	7.20		.		4.75	113.20	205.00
128	7.50	183.75		.		.25	13.75	205.25	50.00
129	12.50	231.35	10.00		v		7.50	261.35	106.50
130	5.00	105.00	—.—	.50	5.25	115.75	20.00
131'	7.50	150.50	—.—	.25	17.25	175.50		.	
1S2	10.00	138.75	7.20	.25	6.25	162.45	39.00
133	5.00	167.50		.		1.00	8.90	182.40	15.00
134	2.50	150.00	1.20	1.50	7.75	162.95	44.00
135		#	*	107.50		_		' 	j,		•5.25	112.75	85.00
136	2.50	80.00	' 		.75	3.75	87.00	40.00
137	21.25	369.50	.25	.75	19.30	411.05	270.00
138		.		183.75	2.40	.75	9.25	196.15	40.00
139		v		150.00	6.00	.50	7.50	164.00	172.00
140	ri.50	. 124.50	8.40	' 		4.75	155.15	18.00
141	7.50	154.50	4.00	.25	1.75	168.00	33.00
142	7.50	202.50	-,—.			v		10.65	220.65	162.00
143	16.25	214.00	8.70	.75	11.75	251.45	152.00
144	12.50	160.00	1.80		12.00	186.30	316.00
145	8.75	115.25	1.00	2.50	5.75	133.25	39.00
146	6.25	116.75	7.20	.25	5.25	135.70	35.00
147	11.25	170.25	12.00	.25	9.35	203.10	6.00
148				88.75		.			v		3.50	92.25	97.00
14-9	1.25	58.75					.		3.00	63.00	30.00
15P	5.00	77.50					.		3.75	86.25	30.00
151	2.50	199.50			.75	9.25	212.00	10.00
153	2.50	112.00		,				6.00	120.50		.	
154	1.25	86.25		.			.		4.00	91.50	9.00
155	5.00	67.00	—			.25	3.00	75.25	100.00
156		.		113.00		.-r—	1.00	5.50	119.50	90.00
157	— 2.50	71.00	2.70	.50	3.75	80.45				
15S		>		85.00	16.60		,		4.25	105.85	15.00
159	3.75	49.50		#			v		2.00	55.25	2.T.00
160	1.25	70.25	• __L#		.75	3.50	75.75	¿7.00
161		-	• 102.75	12.00		.		5.25	120.00	170.00
162		.		25.00		#			,		1.25	26.25	.
103	1.25	107.00	1.00		.		5.60	114.85	32.00
164		.'		135.50			6.25	141.75	.»3.00
165	0.25	150.75	—.—	.25	7.50	164.75	.
166		.		78.25	6.70	.25	3.50	88.70	.
167	1.25	86.00					.		4.25	91.50	
168	5.00	77.25	11.00	.25	3.75	97.25	.
169		.		47.75	7.50	1.50	275	59.50	.
170	23.75	79.50	9.60		.		4.00	116.85	.
171	15.00	42.00	1.20		.		3.00	61.20	.
172	15.00	42.00	7.80								04.80	.
173	13.75	24.75		—		38.50	
	|$ 843.75	¡$37,687.29	$324.95	105.25	$2,057.15 ¡$41,018.39		$19,084.50
IZPLAČILA
Pogrebi : Smrtnine
Poškodba
inodprav-
nine
100
100
70
00
100
00
100
75
100
80
100
100
100
91
100
60
00
00
1,100
600
530
00
600
500
500
500
468
1,119
500
600
600
00
00
00
oOO
1,000
s,
1,100
169
00
600
00
00
40
00
00
00
67
00
204
250
00
00
100
00
100
00
— I
	Štev. članov
SKUPAJ	
t 51.00	99
223.50	136
194.00	38
439.50	78
1.918.50	353
149.00	101
53.00	37
51.00	40
370.00	78
136.00	126
865.50	85
10.00	62
892.00	85
182.00	110
195.00	90
118.00	95
229.00	99
143.00	141
259.00	104
573.00	84
118.00	36
289.00	48
74.00	36
343.00	81
195.00	38
743.00	35
70.00	36
162.00	29
340.00	75
137.00	77
199.00	44
171.00	22
655.00	66
91.00	20
50.00	59
	.		57
102.00	45
19.00	46
27.00	16
1,338.00	104
60.00	56
575.00	
526.40	25
43.50	38
317.00	98
95.00	31
240.00	50
13.00	38
64.00	51
104.00	69
38.00	32
59.00	38
51.00	31
253.00	97
120.00	19
76.00	26
43.00	42
296.00	83
1,499.00	91
19.00	11
400.00	78
284.00	97
9.00	12
118.00	29
	.		15
861.00	75
624.00	46
83.00	30
649.00	38
42.00	51
83.00	26
46.00	16
59.00	46
68.00	51
704.00	46
42.00	45
38.00	52
128.00	31
39.00	61
1,173.00	101
237.00	86
127.00	48
36.00	33
52.00	42
1,389.50	72
130.00	16
138.00	34
339.00	75
268.00	44
265.00	80
437.00	86
19.00	10
88.00	28
268.00	31
82.00	34
113.00	37
88.00	35
40.00	24
478.00	62
142.00	72
189.00	53
9.00	20
326.50	87
134.00	45
14.00	40
42.00	16
43.00	50
352.67	22
100.00	24
109.00	27
52.50	27
35.00	40
140.00	56
87.00	36
17.00	24
71.00	23
13.00	24
650.00	37
81.00	82
205.00	20
50.00	31
106.50	53
20.00	24
	v		36
39.00	32
15.00	34
44.00	27
85.00	21
40.00	17
270.00	78
40.00	40
172.00	30
18.00	32
33.00	31
162.00	42
152.00	47
416.00	32
39.00	23
35.00	30
6.00	42
97.00	18
30.00	12
30.00	17
10.00	43
	.		24
9.00	19
100.00	14
90.00	20
	.		13
15.00	17
23.00	13
37.00	13
170.00	20
32.00	22
33.00	27
r—.—	31
'rT •	19
—.—	17
			 ]	17
—•— 1	20
—.— 1	19
—•— 1	12
- —.— I	12
—— 1	11
$1,216.60 |$ 10,987.47 |$654.00 |$31,942.57 |7742
Štiri mesečni račun S. N. P. J. od 31. Augusta do 31. Decembra 1911
VPLAČILA.
Račun:
gotovine dne 31. augusta 1911 . pristopa in zdravnika.......
assesmenta	 znakov in naročnin 			
potnih, prest, listov in sprem, oporok	 Glasila		 . . . .		
vrnenili bolniških podpor od vrnenih bolniških podpor od vrnenili bolniških podpor od vrnenih bolniških podpor od vrnenih bolniških podpor od oglasi od Fr. Keržeta	 oglasi od Joseph Za/vertnika	štev. 11. štev. 20. štev. 98. štev. 103. štev. 32.	.$250.00 . 43.00
obresti od Cleveland Trust Co., Cleveland, O			 obresti od Lake Shore Banking Co., Cleveland, O			.$404.30 . 397.14
obrambni sklad S. N. P. , Udoviča		r. od Fr.	
$43,324.72 843.75 7,687.29 324.95 105.25 2,057.15 15.50 9.00
14.00
20.00 15.00
293.00
801.44
IZPLAČILA.
Račun:
bolniških podpor............................$19,084.50
pogrebnih stroškov........................... 1	216.60
izplačanih smrtnim.......................... 10	987.47
poškodb in odpravnin ......................... 654.00
Glasila .................................... 1,061.00
tiskovin . ..................................... 86.75
ročne blagajne urednika Glasila................ 100.00
ročne blagajna blagajnika . . .. ;.............. 75.00
plače uradnikov ............................. 1	144.00
advokata........................................ 25.00
poštnin, znamkov, brzojavov in téléphona..	53.53
uradnih potrebščin............................... 2.93
voženj in dnevnic ............................ 133.80
najemnin za odborove seje....................... 7.75
stroškov organizacije (Nagrade) ............... 33.80
raznega..........................................  ,65
obresti........................................ 27.74
gotovine dne 31. decembra 1911............. 50,832.03
15.50
$85,526.55
$85,526.55
RAZDELNIK GOTOVINE.
Izkazana gotovina blagajnika dne 31. decembra 1911.............$50,801.67
Ročna blagajna tajnika dne 31. decembra 1911................... ’ 30.36
Skupaj . . , ......................................$50,832.03
Nevrneni checki................................................ 3,865.21
Skupaj ..............................................$54,697.24
NALOŽENA GOTOVINA.
Hranilna vloga na obresti na Lake Shore Banki, Cleveland, Ohio....$20,788.28
Na obresti Cleveland Trust Co.	v CleVeland, Ohio................. 21,120.01
Obrambni sklad S. N. P. J. v Lake Shore Banki, Cleveland, Ohio....	15.50
Na eheckovnem računu na Lake Shore Banki, Cleveland, Ohio......... 12,743.09
Ročna blagajna tajnika............................................... 30.36.
V posebnem fondu na Za mladoletne dediče za pok. Za mladoletne dediče za pok. Za mladoletne dediče za pok. Za mladoletne dediče za pok. Za mladoletne dediče za pok. Za mladoletne dediče za pok. Za mladoletne dediče za pok. Del smrtnine................
Skupaj ...............................................$54,697.24
V POSEBNEM FONDU:
hranilni knjižici s pripisanemi obresti do 1. julija 1911. je naloženo sledeče: Joseph Pirnarjem, bivšim članom društva Trdnjava, štev. 10, Rock Springs, Wyo.
Mat. Budiceličem, bivšim članom dr. Orel št. 19, W. Mineral, Kans.........
Al. Dereel, bivšim članom dr. Triglav št. 2, La Salle, 111. Del smrtnine.....
Vinc. Kovačičem, bivšim članom dr. Bratstvo št. 6, Morgan, Pa. Del smrtnine....
Jos. Šinkovec, bivšim članom dr. Zveza št. 36, Willock, Pa. Del smrtnine.....
štef. Jereba, bivšim članom dr. Trdnjava št. 10, Rock Springs, Wyo. Del smrtnine Ant. Marinšeka, bivšim članom društva Prostomisleci, štev. 87, Herminie, Penn.
$ 533.45 443.41 266.11 207.69 258.95 102.3f
427.74
Martin Potokar, 1. r., predsednik.
Vinc. Cajnkar, per Matt Kure, 1. r.
Skupaj....
GLAVNI ODBOR John Verderbar, 1. r., tajnik
NADZORNI ODBOR
Frank čeme, 1. r.
.$2,239,71
Frank Korce, 1. r., blagajnik.
Lovoslav Zevnik, 1. r.
ž* gg		K
M «	IZ GLAVNEGA URADA	»
«		
Izplačane smrtnine, pogrebni stroški, poškodbe in odpravnine od 1. septembra do 31. decembra 1911.
1)	John Hlebec, c. 2954, od dr. Adrija, štev. 3. Johnstown,, Pa. Pogreb $100.00.
2)	Stanislava Matuška, c. 4649, od dr. Bratstvo, štev. 4, Neff, Ohio. Odpravnina za neozdravljivo bolezen svoto $204.
3)	John Zakrajšek, e. 7094 od dr. Naprej, štev. 5, Cleveland Ohio. Smrtnina izplačana očetu svoto $500. Pogreb $100. Frank Ferlan, e. 5982, od dr. Naprej., štev. 5. ISmrtnina izplačana soprogi svoto $600. Mike Jakolich, e. 3122 od dr. Naprej, štev. 5. Odpravnina za neozdravljivo bolezen svo-to $250.
4)	Nikolaj Stanfelj, e. 1838 od dr. Sokol, štev. 11, Roslyn, Wash. Smrtnina izplačana soprogi svoto $600.
5)	Jos. Strojin, e. 2157 od d*. Edinost, štev. 13, Wheeling, Creek, Ohio. Smrtnina izplačana soprogi $530. Pogreb $70.
6)	Jack Stimac, e. 9041 od dr. Novi Dom, štev. 28. Greenland, Mich. Poškodba za izgubo oka svoto $100.
7)	Jack Oman, c. 6725 od dr. Domovina, štev. 29, Thomas. W. Va. Smrtnina izplačana materi svoto $600. Al. Golob, c. 1547 od dr. Domovina, št. 29. Pogreb $100.
8)	Jos. Ogrin, e 7722 od dr. Zveza, št. 36, Wilock, Pa. Smrtnina izplačana soprogi svoto $500.
9)	Fr. Bevka, c. 5730 od dr. Aurora, št. 43, Aurora, Minn. Smrtnina izplačana soprogi $500. Pogreb $100. Ant. Novak, e. 739 od dr. Aurora, št. 43. Poškodba za izgubo oka svoto $100.
10)	Fr. Jakše, c. 3124 od dr. Gora štev. 45, Cherry, 111. Smrtrii-na izplačana starišem svoto $575.
11)	John Žakelj, c. 4280 od dr. Gorenjec, št. 46, Oregon City, Oregon. Smrtnina izplačana administratorju (dedič mrtev) svoto $468.40.
12)	And. Badignal, e. 8438 od dr. Triglav, št. 48, Barberton, O. Pogreb $100.
13)	Jack Puhek, c. 7909 od Bratska Sloga, št. 62, Calumet, Midi. Smrtnina izplačana materi svoto $600. John Sterle, e. 5847 od dr. Bratska Sloga, št. 62. Smrtnina izplačana soprogi $519.40. Pogreb $80.60.
14)	Fr. Steriekar, e. 7774 od dr. Napredek, št. 69. Eveleth. Minn. Smrtnina izplačana soprogi in otrokom svoto $500. Pogreb $100.
15)	Martin Baloh, c. 1081 od dr. Spoznanje, štev. 72, Radiev. Kans. Smrtnina izplačana soprogi svoto $600.
16)	Fr. Centrich, c. 5404 od dr. Slovenec, štev. 75, Roslyn,
W ash. Smrtnina izplačana bratu svoto $600.
17)	Nik. Petrikovich, c. 5279 od dr. Solnce, št. 81, Red Lodge, Mont. Smrtnina izplačana materi, bratom in sestri svoto $500.
18)	Ant. Marinšek, c. 4687 od dr. Prostomisleci, št. 87 Herminie, Pa. Smrtnina $400, z obresti vred naložena v posebnem fondu za mladoletne dediče. Štef. Krivan, e. 7630 od dr. Prostomisleci št. 87. Smrtnina izplačana soprogi svoto $600.
19)	Jos. Witek, e. 5222 od dr. Rožna Dolina, št. 92, Franklin, Kans. Smrtnina izplačana o-trokom svoto $500. Pogreb $100. Ant. Stromlan, c. 825 od dr. Rožna Dolina, štev. 92. Soprogi in otrokom svoto $600.
20)	Al. Seidel, e. 10402 od dr Zarja Svobode, št. 93, Randall, Ohio, Pogreb $100.
21)	Marija Andlovich, c. 11400 od dr. Jolietska Zavednost, št. 115, Joliet, 111., del smrtnine izplačane soprogu svoto $169 67. Pogreb $91.00.
22)	Fr. Pleše, e. 9130 od dr. Hib-bing, Minn. Smrtnina izplačana materi svoto $600.
23)	John Mahovich, e. 9629 od dr. Slovenci in Horvati, št. 144, York Run, Pa. Pogreb $100.
Umrli člani (ice) od 1. septembra do 31. decembra 1911:
1)	John Zakrajšek, c. 7094, od dr. Naprej, štev. 5. Cleveland Ohio. Rojen 5. maja 1885 v Skočijani, Kranjsko. Umrl 3. sept. 1911. Vzrok smrti: u-streljen.
2)	Jos. Strojin, c. 2157 od dr. Edinost, štev. 13. Wheeling Creek, Ohio. Rojen 5. feb. 1868 v St.Jerneju, Kranjsko, Umrl 3. sept. 1911. Vzrok smrti: ubit v rovu.
3)	Marija Andlovich, c. 11400 od dr. Jolietska Zavednost, štev. 115, Joliet, 111. Rojena 27. januarja 1882 v Černomelj«, Kranjsko. Umrla 8. sept. 19lT Vzrok smrti: jetika.
4)	John Hlebec, c. 2954 od dr. Adrija, štev. 3. Johnstown, Pa. Rojen 24. junija 1874 v Rajhenburgu, Štajer. Umrl 22. sept. 1911. Vzrok smrti: ubit od- vlaka.
5)	Alois Golob) c. 1547 od dr. Domovina, štev. 29. Thomas, W. Va. Rojen 19. jun. 1879 v Novi Mestu, Kranjsko. Umrl 14. sept. 1911. Vzrok smrti: notranja bolezen.
6)	And. Badignal, e. 8438 od dr. Triglav, štev. 48, Barberton, Ohio. Rojen 19. nov. 1885 v Ljubljani, Kranjsko. Umrl 6. okt. 1911. Vzrok smrti: jetičen.
7)	Fraink Marovlja, e. 7331 od dr. Slovenija, štev. 41, Irwin. Pa. Rojen 24. sept. 1892 v Žiri, Kranjsko. Umrl 28. sept. 1911. Vzrok smrti: ubit.
8)	John Mahovič, e. 9629 od dr. Slovenci in Horvati, štev. 144 York Run. Pa. Rojen 3. nov. 1884 v Samoboru, Hrvatsko.
Umrl 28. okt. 1911. Vzrok smrti: vročinska bolezen.
9) John Dolar, c. 4635 od dr. Grozd, štev. 74. Virden, 111 Rojen 28. maja 1880 v Skali. Štajersko. Umrl 31. okt 1911. Vzrok smrti: notranja bole zen.
10)	Alois Seidel, c. 10402 od dr. Zarja Svabade, štev. 93, Ran dali, Ohio. Rojen 21. juni 18 72 v Novi Mestu, Kranjsko. Umrl 1. nov. 1911. Vzrok smrti: ubit od vlaka.
11)	Alois Jeke, e. 10141 od dr. Dolenec, štev. 67. Hunting ton, Ark. Rojen 10 aprila 18 79 v Raki. Kranjsko. Umrl 10. nov. 1911. Vzrok smrti: jetičen.
12)	Sim. Komlenovie, c. 6319 od dr. Bratska Sloga, štev. 62. Calumet, Mich. Rojen 1. 1869 v Glini, Hrvatsko. Umrl 13. nov. 1911. Vzrofe smrti: ubit v rovu.
13)	Frank Pušnik, e. 11563 od dr. Lunder Adamič, štev. 165 Nick Hover, Pa. Rojen 21. marca 1880 v Konici, Štajer sko. Umrl 9. nov. 1911. Vzrok smrti: vročinska bolezen.
14)	Andro Delač, e. 9197 od dr. Sokol, štev. 11. Roslyn Wash Rojen 10. okt. 1866 v Brod Moravici ,Hrvatsko. Umrl 17. nov. 1911. Vzrok smrti želodčni rak.
15)	Fr. Merlak, e. 2739 od dr. M. Danica, štev. 44, Conemaugh Pa. Rojen 31. jan. 1881 v Sežani. Kranjsko. Umrl nov. 9. 1911. Vzrok smrti: pljučnica.
16)	Fr. Slak, e. 11639 od dr. Lilija, štev. 95. Oglesby, IH. Rojen 4. sept. 1891 v Celju, Šta
,jersko. Umrl 1. dec. 1911. Vzrok smrti: ubit v rovu.
17)	Marija Skušek, c. 11957 od dr. Slovenec, štev. 68, Racine, Wis. Rojena 5. juni 1887 v Mokronogu, Kranjsko. U mrla 29. nov. 1911. Vzrok smrti: jetika.
18)	Mart. Gorišek, c. 7632 od dr. Rdeči Prapor, štev. 90, Ha-ekett, Pa. Rojen 17. nov. 1867 v Sv. Jerneju. Kranjsko. U-9. dec. 1911. Vzrok smrti: pljučnica.
19)	Marijana Novak, e. 10234 od dr. Postojnska Jama, štev. 138. Canonsburg, Pa. Rojena 2. feb. 1877 v Žiri, Kranjsko. Umrla 18. dec. 1911. Vzrok smrti: umorjena od» zlobne roke.
20)	John Pivk, e. 550 od dr. Jutranja Zora. štev. 54 Glencoe, O. Rojen 15. aug. 1883, okraj Logatec, Kranjsko. Umrl 25. dec. 1911. Vzrok smrti: vtop-Ijen.
21)	Fr. M a u rh. e. 4352 od dr. Wyo. Rojen 24. junija 1876 v Trdnjava Rock Springs, Wyo Rojen 24. junija 1876 v Po-tavrh, Toplice. Kranjsko. U-mrl 9. dec. 1911. Vzrok smrti ti: ubit v rovu.
22)	Leop. Štrans. e. 1496 od dr. Spoznanje, štev. 72. Raxiley, Kans. Rojen 8. nov. 1887 v Ljubljani, Kranjsko. Umrl 27. dec. 1911. Vzrok smrti: zadušen v rovu.
IVANHOE.
Roman. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z.
(Nadaljevanje.)
O tem se je razgovarjal z Alte-stanom in mu tožil, da ga mora vedno nagovarjati. Atelstanu je sladko donelo v ušesih, ako je slišal, da kdo hvali njegovo plemenito rojstvo in govori o prirojenem vladarskem pravu in ljudskem češčenju in oboževanju. Ali njegova častihlepnost se je popolnoma zadovoljila, ako sta mu izkazovala čast njegovo spremstvo in Saksonec. Daši je bil pogumen, da bi zrl vsaki nevarnosti v obraz, vendar je pa mrzil težko delo in ni iskal nevarnosti. Seveda je Atelstan soglašal z Cedrikom glede neodvisnosti Saksoncev. Ali kedar se je govorica zasukala na sredstva, ki bi imela Saksoneem prinesti svobodo, je pa Atelstan postal neodločen.
Strastno prigovarjanje Cedrika je nanj napravilo takšen vtis. kot ražeče razbeljene kroglje iz topa, kedar padajo v vodo, ki v začetku malo zašumijo, da se kasneje popolnoma ohladijo.
Ko se je Cedrik po brezvspeš-nem delu — ki je bilo podobno udrihanju po utrujenem kljusetu ali kovanju ohlajenega železa, o-brnil do svoje varovanke g. Rove-ne, ni zadobil tudi pri nji zadoščenja. Ker je s svojo navzočnostjo motil razgovor Rovene z najbolj priljubljeno damo Elgito o junaštvu Ivanhoe-a, sta ga dami kaznovale s tem, da sta ga dražile s porazom Atelstana pri viteških igrah, kar je bilo zopet zelo neprijetno Cedriku.
Vrlemu Saksonen ni dan prinesel drazega kot nejevoljo in neprijetnost, z;a kar je preklinjal viteške igre in svojo radovedno neumnost, da je šel gledati bojne igre.
Opoldne so potniki na prigovor Atelstana počivali ob studencu sredi senčnate šume, da so se odpočili konji, sami pa zaužili prigrizek iz zaloge, katero je nosila gostoljubna mula. Med živahnim pogovorom se je počitek raztegnil in prepričali so se, da morajo potovati vso noč, ako hočejo biti drugi dan v Rothervvoodu.
Devetnajsto poglavje.
Potniki so prišli do goste šume. v kateri so gospodarili izobčenci, ki so vsled revščine in preganjanja postali nevarni vsal^emp potniku. Cedrik se izobčencev ni bal. ker je imel poleg še deset spremljevalcev, med katere ni štel Gur-ta in Vambo. na katerih pomoč ni bilo raeuniti, ker je bil prvi zvezan, drugi pa norec.
Izobčenci so bili večinoma saksonskega rodu. Raditega ni Cedrik tr enote k omahoval, ko se je bilo treba odločiti za nočno potovanje, uvažajoč. da rojaki ne bodo napadli rojaka.
Na potu so potniki večkrat culi klice za pomoč. Ko so prišli na mesto, odkoder so prihajali klici, so našli na tleh nosilnico, poleg katere je sedelo bogato oblečeno židovsko dekle, starejši človek istega rodu je pa tekal gorindol, je vil roke in se obnašal, kot bi se mu pripetila velika nezgoda.
V začetku je Žid na vsa vprašanja Cedrika in Atelstana odgovarjal s tem. da je klical vse patriarhe na pomoč proti sinovom Ismaela, ki so prišli, da ga vniei-jo z mečem. Ko se je nekoliko potolažil, je Izak iz Yorka (bil je naš stari znanec) pripovedoval, da je v Ahsby-u najel telesno stražo šestili mož in mule, da nosijo nosilnico, v kateri leži težko bolan prijatelj. Ta četica je obljubila, da ga spremi do Doncastla. Do tu so potovali brez nezgode. Ko so pa drvatji povedali, da v zasedi čaka močna četa izobčencev, niso najemniki Izaka le zbežali strahopetno, marveč so seboj odgnali tudi vse mule, ki so nosile nosilnico. Pustili so Žida in njegovo hčer brez vseh sredstev za obrambo, dasi sta oba v nevarnosti, da ju napadejo tolovaji in umorijo.
“Plemeniti gospodje”, je ponižno pričel Izak. “hvaležni vam bomo vedno, ako sprejmete siromašne in vboge Žide pod svojo varstvo. Prisezam pri deskah deset božjih zapovedi, da ne bom nikdar pozabil na uslugo, katero ste mi izkazali v nevarnosti in sili.”
“Židovski pes”, je zaklical Atelstan, ki je imel dober spomin za malenkostne žalitve, “ali se še spominjaš, kako si se pri viteških igrah na galeriji obnašal proti
nam? Bojuj se ali pa beži — ------
ali se pa poravnaj z izobčenci. Ne prosi nas za varstvo in pomoč. Ako pa oropajo vas, ki plenite ves svet, tedaj so roparji po mojem prepričanju pošteni možje.” (Nadaljevanja.)