GrosuPlje (centrala) sP 908 KLASJE 1996 i—* s C 497 4 Ivančna Gor icB 1 1! rn C0BI5;; D Številka 1 X letnik 2 januar 1 996 VIOEO • OPTIKA 61108 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel.: 127 47 27 61295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16 tel./fax:777 777,777 573,778573 Iz Jernejeve malhe Novo leto, novi časi, nove zamisli. Postoriti je treba še tisto, kar je ostalo iz leta 1995. Tak naj bo naš novi začetek v letu 1996. Mnoge začete investicije nam same po sebi narekujejo potek nadaljnjega dela. Kanalizacija v Stični in možnost priključitve na obstoječo čistilno napravo v Ivančni Gorici nas sili, da pridobljena republiška sredstva, dopolnjena z občinskimi, čimprej koristno porabimo. Rekonstrukcija dotrajanih salonitnih cevi in velika izguba vode v našem vodovodnem omrežju zahteva takojšnje ukrepanje. Neizpolnjen program iz minulega leta je zamenjava vodovoda v dolžini dveh kilometrov med Virom in Šentvidom. Cevi so nabavljene in izvajalec čaka le ugodno vreme. Izgradnja vodovoda na območju treh občin, pri nas na območju Debelega hriba, se bo nadaljevala takoj spomladi. Zima zelo kvarno vpliva na cestišča. Marsikje bodo potrebna večja vzdrževalna dela. Dokončali je trebatudi začeto investicijo na Tomšičevi cesti v Višnji Gori in nadaljevati modernizacijo drugih cest po občinskem načrtu. Upajmo, da vremenske razmere v preostalih zimskih mesecih ne bodo še dodatno praznile proračuna in oteževale razmere v prometu. Mesec december je bil z zmrzaljo in snegom za občino precej zasoljen. Vedno nas razburi kaj nepredvidenega. Stvari, ki potekajo načrtovano, dogovorjeno, se dajo urediti v zadovoljstvo vseli. Ministrstvo za obrambo je že po zaključenem postopku pridobivanja soglasij prizadetih ob nadaljevanju gradnje avtoceste Višnja Gora - Bič izrazilo željo po letalski stezi v sklopu avtoceste. Revolt krajanov se občini in večini občanov zdi povsem upravičen. Podpirajo jih tudi poslanci državnega zbora. Avioni nas bodo samo preletavali. V mesecu aprilu bo po terminskem načrtu začela z delom novonastala tovarna na Hudem. Skupina krujanov si je tehnologijo v matični tovarni v Nemčiji ogledala. Pomislekov o ustreznosti proizvodnje praktično ni več. Tovarna ima načrt razvoja, strateške usmeritve in korekten odnos do naravovarstvene problematike Obnovljeni poštni prostori v Ivančni Gorici so prijaznejši za uporabnike. Pošta Slovenije načrtuje naslednjo posodobitev v naši občini v Višnji Gori. Vse to pa nam malo pomeni v primerjavi s telefonijo, ki vseh uporabnikov še dolgo ne bo zadovoljila. V minulih tednih je bil utrip kulturnega življenja po naših krajih živahen. Med lokalnimi središči prihaja do zdrave konkurence in kar težko bi bilo presoditi, kje so bili najuspešnejši. Občina gotovo želi, da se tudi knjiga približa občanom, zato potekajo prvi pogovori o možnosti ustanovitve občinske knjižnice. O potrebnosti le-te ne gre dvomili. Poleg zdravstva naj bi se reorganiziralo tudi otroško varstvo v naši občini. Turistična zveza Ivančna Gorica pripravlja program z ZKO Ivančna Gorica za promocijo občine na mednarodnem sejmu Alpe Adria v Ljubljani, športniki so nekateri na vrhuncu sezone, nekateri pa na vrhuncu priprav za spomladanski del. Pripravljala novega občinskega proračuna naj bi bili vsi občani, ki nuj preko svojih institucij prenesejo svoje želje in potrebe v realizacijo. Spet bo nekaj negodovanja in oporekanja, ker ne morejo bili upoštevane vse želje, prepričan pa sem, da bomo ob letu imeli spet kaj pokazali. župan Jernej V današnji številki KLASJA, ki je kar precej obsežna, lahko preberete: Vse o volitvah v svete krajevnih skupnosti. Podrobna razlaga postopka, od spremembe statuta, določitev volilnih enot, izbire kandidatov, rokovnika predvolilnih opravil do izvedbe volitev. Poučno branje, še posebej za dosedanje svetnike in za člane volilnih komisij. O pripravah na proizvodnjo v tovarni Woco na Hudem. Pa tudi o obisku nekaterih krajanov v WOCU v Nemčiji. O dobitniku Jurčičevega priznanja, Antonu Zaletelju iz Stične Številne prispevke in novice iz kulture, športa, iz šol, in še marsikaj. FRANCE PREŠEREN Pri Ribiču v Vrbi je rojen France. Mlad zapusti že domače steze. V šoli se vedno pridno uči in za nagrado knjige dobi. Na Dunaj odide, pravnik postane, mladost preživi sredi Ljubljane. Tukaj ne najde ljubezni in sreče. S prijatelji v družbi življenje mu teče. V Kranj se odseli, tam kmalu umre. še danes ga lepe pesmi slave. Pavel Mišmaš LaMaS d.o.o. računalniški inženiring Ulica 25. maja 14 61295 Ivančna Gorica RAČUNALNIŠKI SISTEMI računalniki v najrazličnejših konfiguracijah po vaših željah ali posameznih komponentah - Pentium 120, 100, 90 Mhz - 486 DX4 120, 100 Mhz, 486 DX2 80, 66 Mhz TISKALNIKI matrični, Ink Jet, laserski : EPSON, Hewlet Packard, Fujitsu, Nec, Star,... ZAHTEVAJTE DODATNE INFORMACIJE / PREDRAČUN vsak delovni dan po telefonu 0609 / 612-923 ter v papirnici PACKA, Livarska 1, Iv. Gorica NUDIMO : ugodne plačilne pogoje, širok spekter ponudbe ter brezplačno dostavo in instal svetujemo izdelamo dobavimo dostavimo instaliramo izobražujemo vzdržujemo servisiramo PROGRAMSKA OPREMA - posamezni programi za trgovine, proizvodne in storitvene dejavnosti (trgovinsko poslovanje), glavna knjiga s/in saldakonti, osnovna sredstva, obračun O.D., kadrovska evidenca, fakturiranje, materialno knjigovodstvo, ...) - integralni informacijski sistemi za finance, računovodstvo in proizvodnjo za podjetja in obrt - standardna komercialna programska oprema : WINDOWS 95, WORD for WINDOWS, EXCEL, ... 119960025,1 STRAN KMETIJSTVO GOZDARSTVO IZ DELA KMETIJSKEGA ODBORA SNEG IN ZLED V GOZDOVIH Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo je imel 17.1.1996 peto redno sejo. Na njej smo med drugim sprejeli Poslovnik o delu odbora za kmetijstvo in gozdarstvo ter izvolili podpredsednico odbora- Darko Zupane Puš . Pregledali smo finančno realizacijo sredstev, namenjenih kmetijstvu in gozdarstvu v letu 1995, in ugotovili, da je zelo blizu 100% realizacije, kjub poznem sprejetju proračuna. Izjema so le krediti za kmetijstv, ki jih bo župan razpisal letos. Na seji smo pripravili tudi smernice za osnutek proračuna za kmetijstvo v letu 1996. Odbor predlaga županstvu oz. občinskemu svetu, da se iz sredstev tekočih rezerv občine izloči del sredstev za subvencioniranje škode v gozdovih zaradi snega in žleda. Po naših gozdovih je namreč po ocenah strokovnjakov uničenih na tisoče kubikov lesa. Prav tako smo se odločili, da do naslednje seje odbora pripravimo načrt in smernice razvoja kmetijstva v občini Ivančna Gorica. Kot posebno točko smo obravnavali tudi spremembe projekta avtocesta Višnja Gora - Bič in podprli KS Dob, ki vztraja, da se v celoti sprejme prvotno potrjen načrt in ne drugi, v katerem je predvidena pista (letališče) za vojaška letala. Odbor je proti gradnji letališča predvsem zaradi izgube več kmetijskih zemljišč, ki so bila že agromeliorirana in založno pognojena. Pa tudi sistem gradnje po našem mnenju ne daje dovolj trdnih zagotovil, da bi s predvideno ureditvijo uspešno rešili problematiko poplavljanja kmetijskih zemljišč na tem področju. Članica odbora za kmetij, in gozd. Milena Vrhovec Sneg, ki je začel naletavati zadnji dan starega leta, je povzročil težave domala vsem. Skupaj z žledom, ki mu je sledil v začetku januarja, je pustošil tudi v gozdovih ljubljanskega območja. Medtem ko je sneg lomil in ruval drevje predvsem v nižinah, do 550 m nadmorske višine, je žled v večji meri prizadel gozdove v nadmorski višini od 550 m do 650 m. Da bi učinkovito in zakonito odpravili posledice, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana poziva lastnike gozdov, da čimprej pregledajo in ocenijo poškodovanost drevja v svojih gozdovih. Posebna pozornost naj velja polomljenemu drevju in vejam ob strugah potokov in rek. Ob odjugi ali močnem deževju bi namreč zaradi njih lahko nastopila nevarnost zajezitve strug in s tem poplav, zato jih je treba čimprej odstraniti. V primerih, ko podrto in polomljeno drevje sega do stavb, cest, poti in ostalih komunikacij, naj lastniki gozdov čimprej poskrbijo za odstranitev. Po razrezu je treba veje in vrhače iglavcev razžagati in zložiti na kupe, tako da prekrivajo svoje debelejše konce, ter razžagati in zložiti tudi veje listavcev. V navedenih nujnih primerih lahko lastniki gozdov dela opravijo tudi brez predhodno izdanih odločb, ki jih sicer izdajajo lastnikom revirni gozdarji (29. člen Zakona o gozdovih), vendar morajo o nameravani sanitarni sečnji in drugih preventivnih varstvenih delih prej pisno obvestiti revirne gozdarje. V primerih, koje v gozdu podrto drevje, ki pa ne ogroža komu- M-KZ Stična vam v svojih železninskih trgovinah poleg drugega materiala nudi kompletno oskrbo z repromaterialom za kmetijstvo po ugodnih cenah. Po predsezonskih cenah vam nudimo škropiva (OLJE FOLIDOL, ANTRACOL, DITHANE M 45, PRIMEXTRA, GESAPRIM, BOMM EFEKT itd..) Prav tako pri naslahko ceneje kupite krmilno moko, otrobe in vse vrste krmil. V skladišču v Ivančni Gorici so na zalogi krmna žita, koruza, ječmen in soja. Zimski čas je tudi čas za nabavo gnojil; ta so na razpolago v naših trgovinah. V SP trgovinah v Zagradcu, na Muljavi, v Ivančni Gorici in Radohovi vasi pa vam tudi v letu 1996 nudimo popust pri nakupih z našo kartico. Tudi v letošnjem letu bomo deset najboljših kupcev v naših samopostrežnih trgovinah nagradili. NAŠ STALNI KUPEC - VAŠA PREDNOST. Nudimo vam tudi gostinske usluge v Bifeju Zagradec in dobre malice ter jedi po naročilu v Zadružnem hramu. Se priporočamo! M-KZ STIČNA SREČANJE ZBIRALCEV MLEKA V KMETIJSKI ZADRUGI STIČNA V Kmetijski zadrugi Stična imamo 40 zbiralnic mleka in 6 družinskih kmetij. Za družinske kmetije se štejejo kmetije, ki oddajo letno več kot 40.000 litrov mleka. Ob koncu leta vse zbiralnice povabimo na srečanje, kije tradicionalno, in se pogovorimo o že opravljenem in tudi o nadaljnjem delu. Tekmovanje za najboljše zbiralnice imamo že dve leti in na srečanju razglasimo tri najboljše zbiralnice in najboljšo družinsko kmetijo. Lani smo se srečali 27.12.1995 in ravno ta dan je zapadlo več kot 30 cm snega. 20 zbiralcev se je srečanja kljub močnem sneženju udeležilo. Priznanje za najboljšo zbiralnico je dobila zbiralnica Dob, na drugem mestu je bila zbiralnica Velika Dobrava in na tretjem zbiralnica Hrastov Dol. Kmetija Metoda Kavška iz Škrjanč pa je bila lani najboljša družinska kmetija. Odločujoč kriterij pri izbiri najboljše zbiralnice je bila kvaliteta mleka skozi celo leto, upoštevali pa smo tudi urejenost zbiralnic in število kmetov, ki oddajajo mleko. Leta 1995 je KZ Stična odkupila 4.070.000 litrov mleka, to je 5% več kot leta 1994 in 10% več kot leto prej. Za letos planiramo 5% povečanje odkupa, če se bodo s tem strinjale Ljubljanske mlekarne, pa še ne vemo. število kmetov, ki oddajajo mleko, se zmanjšuje, tisti, ki ga še oddajajo, pa vse bolj dosegajo ustrezno kvaliteto mleka. Tudi letos bomo nadaljevali s prodajo sira preko zbiralnic (do petega v mesecu lahko naročite sir v KZ in dobili ga boste na zbiralnico, plačali pa pri obračunu mleka), v poletnih mesecih pa tudi s prodajo sladoleda. Skupni cilj kmetov in zadruge je, pridelati in prodati čim več kvalitetnega mleka M-KZ STIČNA Mojca Travnik nikacij, in če je poškodovano stoječe drevje, naj se lastniki gozdov čimprej oglasijo na naslov revirja, kamor sodi njihov gozd. Revirni gozdarji bodo označili drevje za posek in izdali lastniku odločbo o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del v gozdu. Označeno drevje mora biti posekano, izdelano in odpeljano iz gozda čimprej, priporočljivo je, da se to stori takoj po izdaji odločbe ali vsaj do začetka v čimprej, egetaci-jske dobe! Rok poseka in spravila, naveden v odločbi, naj lastniki gozdov upoštevajo dosledno, saj bi sicer zaradi velikih količin poškodovanih iglavcev lahko prišlo do škodljive namnožitve podlub-nikov. Pri spravilu se mora upoštevati občutljivost tal, ne sme se torej spravljati po mokrem, mehkem, saj bi sicer prišlo do velikih poškodb gozdnih tal, vlak in poti. Sortimente bora je treba odpeljati v predelavo čimprej, ker sicer les zaradi modrenja izgublja svojo estetsko in s tem seveda tudi odkupno vrednost. Revirji Zavoda za gozdove Slovenije, OE Ljubljana, Krajevna enota Grosuplje, kjer naj se oglasijo lastniki gozdov: revirja Grosuplje in Žalna: brunarica na Taborski cesti, Grosuplje; tel.:762-084; uradne ure: ponedeljek 7.30 -10 revirja Ivančna Gorica in Šentvid: Sokolska ulica, Ivančna Gorica; tel.: 777-371; uradne ure: ponedeljek 7.30-10 revir Višnja Gora: brunarica na Taborski cesti, Grosuplje; tel.: 762-084; uradne ure: ponedeljek 7.30 - 10 Sokolska ulica, Ivančna Gorica; tel.: 777-371; uradne ure: sreda 7.30 -10 Marijana Tavčar, dipl. ing. Zavod za gozdove Sloveniji, Območna enota Ljubljana, Tržaška c. 2, Ljubljana Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-prcdscdnik, Jurij Gorišek, Jernej Lamprct, Gregor Ficko, Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič, v.d. glavnega in odgovornega urednika, Franc Grlica, Ksenja Medved (kultura), Leopold Sever, Maja Ficko, Marjeta Olovan, Petra Bahorič, Simon Brcgar (šport), Vesna Orehek (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje št. 4/3-12-69f ")5-23/l60, da je glasilo KI.ASJF proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. STRAN PROIZVODNJA ZA IZVOZ BO KMALU NARED Obnova zapuščenega Agrostro-jevega obrata na Malem Hudem v Ivančni Gorici je v polnem teku. Vsa pogodbena dela so že stekla, kar pomeni, da se prvi prostori novega proizvodnega obrata Autocomm-erčevega podjetja AC - WOCO, d.o.o., že pospešeno prenavljajo. Polagajo tudi inštalacijske napeljave, na katere bodo priključeni novi proizvodni stroji iz Nemčije. To pomeni, da bo prva faza izgradnje novega proizvodnega obrata za izvoz, če bo šlo vse po načrtih, dokončana že marca. Poskusna proizvodnja avtomobilskih komponent za najbolj znane avtomobilske proizvajalce sveta na čelu z Mercedes-Benzom pa bo tako stekla že v prvih dneh letošnjega aprila. Decembra lani je Autocommerce, d.d., javno pozval k sodelovanju tudi prve kandidate za nekaj kjučnih, visoko strokovnih delovnih mest v novem podjetju AC-Woco, d.o.o., Ivančna Gorica. Odziv je bil izjemen, saj je na naslov pravno-kadrovske službe AC, d.d., prispelo kar 130 prošenj, čeprav je potrebovalo novo podjetje za zagon proizvodnje šele prve štiri operativce. Ti so zdaj okvirno že izbrani, ta hip pa jih čaka dodatno usposabljanje in tehnološko izpopolnjevanje. V kratkem bodo razpisali še ostala delovna mesta. Tudi to pot bodo imeli prednost krajani Ivančne Gorice in bližnje okolice. Za začetek proizvodnega procesa bo namreč AC-Woco, d.o.o., potreboval okrog trideset delavcev; del režijskih in del za neposredno proizvodnjo. V naslednjih treh letih pa bo v novem proizvodnem obratu prostor še za okrog 170 zaposlenih. Glede na začetno nezaupljivost krajanov in na njihovo bojazen, da bo nova proizvodnja na Malem Hudem zgolj dodatno onesnaževala že tako dovolj onesnaženo okolje, je končno prišlo tudi do realizacije ideje o odho- du delegacije krajanov v matično tovarno. V organizaciji ljubljanskega Autocommerca, d.d., in nemškega Woca se je 18. januarja letos skupina devetih krajanov odpravila na tridnevno ekskurzijo v Bad Soden blizu Frankfurta. O svojem obisku tovarne in prvih vtisih bodo udeleženci bržkone poročali sami. Zato je ob rob številnim strahovom pred morebitnim novim onesnaževalcem v Ivančni Gorici morda vredno opozoriti na dejstvo, da ima matična tovarna Woco, ki se s proizvodnjo avtomobilskih delov iz gume in plastike ukvarja že vrsto desetletij, svoj sedež kar sredi zdraviliškega kraja. Mar bi to sploh bilo možno, če bi proizvodnja, ki bo že letos stekla tudi v Ivančni Gorici, ne bila prijazna svoji okolici? Odgovor je bržkone negativen. Ivanka Mihelčič Autocommerce, d.d. Odpiramo novo rubriko za samostojne podjetnike (obrtnike) in tiste, ki bi to radi postali, pa ne vedo, kako. Vprašanja lahko naslovite pisno ali po telefonu na uredništvo časopisa. Odgovarjali bomo osebno na vaš naslov. Odgovore na zanimivejša vprašanja pa bomo objavili v tej rubriki. Za začetek povejmo, da se "fušarjem" pišejo slabi časi. Malo zate, malo zase, nič za državo se bo slabo obneslo. Tokrat preberite, kaj se obeta novega zasebnim avtoprevoznikom. MOC V SKUPNOSTI je slogan VVOCA - podjetja , ki želi svoj obrat postaviti tudi na Hudem pri Ivančni Gorici. Obljuba, ki jo je dal predstavnik Autocommerca na svetu krajanov je bila izpolnjena. Devetčlanska delegacija, sestavljena iz krajanov in zelenih, si je na čelu z županom, 19. januarja ogledala dve tovarni VVOCA v Nemčiji. WOCO se ukvarja z vsemi elastičnimi vpelji v avtomobile. Izdeluje pnevmatske krmilne elemente, klima naprave, centralno zaklepanje. 80% svoje proizvodnje izdelajo za avtomobilsko industrijo. Sodelujejo z Mercedesom, BMW -jem, Oplom, Škodo, Renaultom, AEG - jem, Siemensom, Boschem, Hello. Svoje tovarne imajo v Nemčiji, Franciji, na Irskem, Portugalskem, v Španiji, Turčiji, na Češkem, Madžarskem, v Kanadi in Mehiki, ter na Kitajskem. Partnerje pa imajo v Nemčiji, Izraelu, Italiji, na Hrvaškem, v Avstriji, Romuniji, Slovaški, Sloveniji, Španiji, na Češkem, Madžarskem, v Braziliji, Shri Lanki, na Tajvanu, v Indiji. Največjo tovarno imajo v Franciji, njihova podružnica na Češkem ima tudi močan razvojni center, z njimi pa imajo tudi neposredno satelitsko povezavo. Gostitelji so nam želeli predstaviti, kako bo izgledala nova proizvodnja v Ivančni Gorici, zato so nam pokazali dve tovarni: v Salmunstru in Boxbergu. Tovarna, kjer so najprej začeli izdelovati gumene izdelke, v njej še vedno poteka proizvodnja, kot smo izvedeli, stoji v samem centru Bad Sodna, ki je zdraviliško mesto. Zaradi širitve tovarne, v Bad Sodnu se niso mogli širiti zaradi premajhnega prostora, so se preselili v sosednji kraj Salmnster, kjer smo si tudi ogledali proizvodnjo, ki poteka v tej tovarni, razvojni odd- elek ter njihov komunikacijski center. V proizvodni hali, ki smo jo videli, poteka serijsko le en del proizvodnje. V glavnem pa se tu ukvarjajo s proizvodnjo prototipov, ki jih razvijajo v razvojnem oddelku. To so predvsem nove vrste gumijastih zglobov, ki bolje izolirajo prenos vibracij in hrupa od motorja na karoserijo in v notranjost vozila. Še posebno so ponosni na najnovejši zglob, ki je izdelan tako, da se sestavi iz posameznih sestavnih delov brez uporabe lepila. V prejšnjih zglobih so namreč za sestavo uporabili precej lepila in s tem dodatno obremenjevali okolje, zato so novi zglobi ekološko sprejemljivejši. Proizvodnja v tej hali je zato fleksibilna. Ker se stroji stalno menjajo, imajo generaliziran sistem prezračevanja. Da pa bi nam pokazali, kakšen bo sistem prezračevanja v tovarni na Hudem, so nam pokazali še tovarno v 200 km oddaljenem Boxbergu, kjer je sicer proizvodnja drugačna, kot bo na Hudem, saj izdelujejo izdelke iz silikona, a sistem prezračevanja je podoben. V novem obratu na Huedem bo potekalo odsesavanje od vsakega stroja posebej, nad strojem bo t.i. napa, ki bo posesala paro, da se ne bo širila po prostoru, vse pa se bo potem očistilo še v skupnem filtru. Gostitelji so nam pokazali tudi svojo mešalnico gume. Ta del proizvodnje sicer ne bo prišel na Hudo, saj bodo k nam pripeljali že pripravljeno surovino. Mešalnico so nam pokazali le zato, ker so želeli povedati, da proizvodnja gume ni več to, kar je bila včasih. Najbolj umazan del proizvodnje gume so bile ravno mešalnice. Gostitelji so nam pripovedovali, da je bil v mešalnicah več centimetrov debel sloj saj in umazanije. Mešalnico so sedaj sanirali, tako da v njej vladata red in čistoča. Vsak delavec ima poleg osnovne zadolžitve tudi dolžnost sprotnega čiščenja. Belih halj, kot so nam obljubljali predstavniki, sicer nismo videli, vendar pa laho rečemo, da je čistoča res na nivoju. P.B. Brez licence ne bo dovolilnic Kako in kdaj do licence za samostojne avtoprevoznike Nov zakon o prevozih v cestnem prometu je bil objavljen 24. novembra 1994 v Uradnem listu RS št.72. V 4. členu navaja, da se prevozi oseb in stvari v mednarodnem in notranjem cestnem prometu (prevozi s tovornimi motornimi vozili in avtobusi), prevozi oseb in stvari za lastne potrebe, ter avtotaksi prevozi opravljajo na podlagi licence. V zakonu je tudi določeno, da je treba v devetih mesecih po uveljavitvi zakona, predpisati program preizkusa strokovne usposobljenosti, minimalne tehnične in druge pogoje za parkirna mesta in mesta za vzdrževanje vozil, pogoje za pridobitev licence za posamezne vrste prevozov ter način in postopek njihove pridobitve. Pogoji za pridobitev licence pa so opisani v 5. členu omenjenega zakona, kjer je določeno, da licenco lahko pridobi domača fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da ima opravljanje dejavnosti javnega prevoza ali prevoza za lastne potrebe vpisano v sodni register (d.o.o.) oziroma v register samostojnih podjetnikov posameznikov (spp); 2. da je lastnik enega ali več vozil za posamezne vrste prevozov, ki izpolnjujejo pogoje, določene s predpisi o varnostni cestnega prometa in normativi Evropske gospodarske skupnosti; 3. da ima zaposlene voznike avtobusov oziroma voznike motornih vozil nad 3.500 kg nosilnosti, ki imajo strokovno izobrazbo najmanj IV. stopnje zahtevnosti (predlagano je, da to ne velja za voznike, ki opravljajo to delo neprekinjeno najmanj 12 let do uveljavitve tega pravilnika ter za voznike avtotaksi prevozov); 4. da ima zaposlene voznike avtobusov oziroma avtotaksi voznike, ki aktivno obvladajo slovenski jezik; 5. da ima direktor ali pooblaščena oseba, odgovorna za prevoz, uspešno opravljen preizkus strokovne usposobljenosti; 6. da razpolaga z najmanj 3.000 ECU (cca.5.500 DEM, op. pis.) v tolarski protivrednosti na vozilo ali s 150 ECU v tolarski protivrednosti na tono največje dovoljene mase tovornega vozila oziroma na sedež v avtobusu; 7. da ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje, gospodarstvo ali varnost javnega prometa ali kaznovan za storjen prekršek opravljanja prevozov oseb ali stvari v notranjem in mednarodnem cestnem prometu brez ustrezne licence; 8. da ima lastna ali s pogodbo zagotovljena parkirna mesta za svoja vozila in mesta za vzdrževanje le teh. Domača pravna oseba pridobi licenco pri Gospodarski zbornici Slovenije, fizična oseba pa pri Obrtni zbornici Slovenije. Licence se bodo pričele izdajati predvidoma konec februarja letos. OBVESTILA KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE Uredba o uvedbi finančnih inetervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za januar 1996 (Uradni list RS Št. 77 z dne 30.12.1995) spreminja nekatere ukrepe iz lanskega leta. Izravnava stroškov pridelave - podpora Spremenila se je podpora za mleko in govedo. Območje SIT/1 mleka krav drobnice SIT/kg prirasta ž.t. govedi konj drobnice 1. druga območja z omejenimi proizvodnimi možnostmi za kmetijstvo in hribovsko območje 2. gorsko višinsko, kraško in strme kmetije 12 20 30 30 45 30 45 Regres za rejo krav dojilj Namen podpore je uvajanje reje krav dojilj predvsem na travnatih površinah. Pogoji: - minimalni stalež - 3 krave - ni tržne pridelave mleka - pripustni ali osemenjevalni listki in ušesna številka živali Rok za oddajo zahtevka kmetijski svetovalni službi je do 10. februarja. Višina podpore: Območje višina podpore SIT/glavo -ravninsko 15.000 - hribi in območja z omejenimi proizvodnimi možnostmi 18.000 - gorsko - višinsko, kras, strme kmetije 20.000 II. Še je čas za prevedbo vaše kmetije iz hribovsko kraške v strmo kmetijo, če dosegate naslednje pogoje: - nad 60% skupnih obdelovalnih površin mora imeti nad 35% nagiba - meritve opravi izvedenec za kmetijskozemljiške izmere v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo; - pozitivno rešene vloge potrdi Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Slovenije. Potrebno dokumentacijo (posestni list, mapna kopija) predhodno dostavite kmetijski svetovalni službi, kjer dobite tudi ostale informacije. STRAN O VOLITVAH, TOKRAT DRUGIČ Volitve so pred vrati. Tokrat menda zares, saj pri tako ohlapni zakonodaji nikoli ne veš, kdaj bo kdo dokazal, da se postopek ne sklada z Ustavo. Pod takim vtisom je marsikateri predsednik krajevne skupnosti, ki bi ga postavili pred dejstvo, da mora ponovno speljati predvolilni postopek od samega začetka. V mnogih KS skušajo stvar poenostaviti, čeprav jim je bilo jasno povedano, da vsaka pritožba lahko razveljavi volitve. Potem pa res zopet vse od začetka. Poklicali smo nekatere predsednike, da bi izvedeli kako daleč so s pripravami na volitve v njihovih KS. TONE HOČEVAR - KS KRKA Na napovedanem sestanku sveta KS, ki naj bi bil 29.1.1996, so menda spremenili statut in za 13 vasi oz. naselij določili 5 volilnih enot. Na zboru krajanov, ki ga bodo imeli februarja, bodo izbrali kandidate za 15-članski svet KS. Po še nepopolnih podatkih imajo v KS 780 volilnih upravičencev. FRANC BERČON - KS METNAJ V tej KS so tik pred zbori volilcev po volilnih enotah. Zbore bodo imeli za 2 volilni enoti skupaj. V 6 volilnih enotah bodo izbrali 11 članov sveta KS. Volilnih imenikov še nimajo, zato za število volilcev ne vedo natančno. Še posebej zato, ker ne vedo koliko vikendašev se je pri njih dokončno udomačilo. Po grobih ocenah naj bi bilo volilcev približno 300. SLAVKO BLATNIK ZAGRADEC KS Najprej morajo spremeniti statut. Kakor predvidevajo, bodo imeli 4 volilne enote, v katerih bodo izbrali 12 svetnikov. V KS imajo 16 vasi in kot je razumnljivo, si vsaka želi v svetu svojega predstavnika, kot ga je imela že doslej. Nič kaj lahka naloga jih ne čaka. Najprej na svetu KS, potem pa tudi na zborih volilcev. Volilcev imajo približno 700. MATJAŽ ZUPANČIČ - KS VIŠNJA GORA Pri Višnjanih gre vse po načrtu, saj so že prvotno načrtovali volitve kasneje, in to nekako v času, ki je predviden po drugem razpisu. Statut so po novih zahtevah spremenili že konec decembra. Ta predvideva 6 volilnih enot in 13 članov sveta KS. Sredi februarja bodo izbrali kandidate, če ne bo šlo na zborih volilcev, bodo zadolžili stranke. Izdali bodo posebno številko Višnjana - glasila KS, v katerem bodo krajane podrobno seznanili s postopkom volitev. Po zadnjih podatkih imajo 1780 volilcev. JANEZ VENE - KS STIČNA Statut so že spremenili in določili 4 volilne enote. Število članov sveta so od prejšnjih 9 povečali na 11. Zbor volilcev, na katerem bodo izbirali in potrjevali kandidate, bo samo eden za vse štiri volilne enote, in to sredi februarja v Stični. Od takrat dalje bo skrb za izvedbo volitev prevzela volilna komisija. Volilcev imajo v KS Stična približno 850. JOŽE KASTELIC - KS ŠENTVID Na zadnjem sestanku sveta KS so statut že popravili in ga prilagodili novi razlagi zakona. Po novem naj bi imeli 6 volilnih enot in 13 svetnikov na 1650 volilcev v 14 vaseh. Volilne enote imajo oblikovane regijsko, kot pravijo. Po dve do tri vasi tvorijo eno volilno enoto, da bi tako čimbolje pokrili posamezne kraje. Tako je bilo že prej. Le naselje Šentvid so morali spremeniti v dve volilni enoti. A.A. NOVI TELEFONI - UPRAVIČENE ZAHTEVE KRAJANOV! Težko je napisati članek o problemu, od katerega si odmaknjen, ali bolje rečeno, nimaš vpogleda v uradne in zanesljive informacije. Govor je o novi ATC (telefonski centrali) na Krki. 500 do 600 novih prosilcev telefonskih priključkov na telefonski omrežni skupini 786 pričakuje odgovor ali okvirno zagotovilo, kdaj bodo njihove prošnje končno rešene. Vesel bi bil, če bi ta članek napisal uradni predstavnik Telekoma Slovenije PE Ljubljana, saj bi verjetno bolj natančno in zanesljivo razložil celoten projekt gradnje telefonskega omrežja na področjih KS Krka, Zagradec in Ambrus. V krajevno telefonsko omrežje Krka bo vkjučenih 39 naselij, in to: KS Krka - Krka, Krška vas, Gabrovčec, Velike Lese, Male Lese, Znojile. Trebnja Gorica, Gradiček, Podbukovje, Laze nad Krko, Ravni Dol in Hočevje; KS Zagradec - Zagradec, Marinča vas, Veliko Globoko, Malo Globoko, Gabrovka, Kitni Vrh, Fužina, Breg, Češnjice, Tolčane, Velike Rebrce, Male Rebrce, Valična vas, Dečja vas, Drašča vas, Grintavec in Kuželjevec; KS Ambrus - Ambrus, Veliki Korinj, Mali Korinj, Veliki Kal, Mali Kal, Kamni Vrh, Primča vas, Brezovi Dol. Višnje in Bakrc. Ze podatki kažejo, da gre za izredno obsežno investicijo, ki bo za Telekom PE Ljubljana velika finančna obremenitev. V dnevniku Delo je bilo objavljeno, daje omenjena investicija v programu proračuna za letošnje leto, žal pa proračun še ni dokončno potrjen. Strokovne podlage in načrte za krajevno kabelsko omrežje Krka in polaganje PE cevi za optični kabel je izdelal Studio za regulacijo naselij ULA, d.o.o. Grosuplje. Nova ATC telefonska centrala bo montirana v preurejenih prostorih Kmetijske zadruge Krka. V prostore je že napeljan posebni električni kabel, prav tako pa je bil uspešno opravljen tehnični prevzem novih prostorov za ATC. Predvidena kapaciteta novih telefonskih priključkov bo okoli 900. In kako bodo dela tekla naprej? Telekom čaka ogromno zamudnega dela, da pridobi soglasje za položitev cevi za optični kabel. Na celotnem telefonskem omrežju bodo morali pridobiti kar okoli 1500 soglasij od lastnikov parcel za prekope. Pri tem bi bilo zaželeno, da bi krajani z razumevanjem in kar se da hitro dali svoja soglasja. Sledile bodo še razprave o dokončnem finančnem zagotovilu projekta. Prepričani smo, da nas tokrat Telekom ne bo razočaral, saj so vse tri KS (Krka, Zagradec in Ambrus) v svojem pismu, ki so ga naslovile tako Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za promet in zveze, predsednikom poslanskih klubov, Telekomu in predsedniku državnega zbora opozorile na to, da je to področje na repu liste v povprečju telefonskih priključkov na število prebivalcev (na predzadnjem mestu s 7 telefonskimi priključki na 100 prebivalcev - slovensko povprečje 28,7). Poleg tega smo predlagali naj bi država iz proračuna zagotovila del sredstev za razvoj telefonije na tistih področji, ki niti 50% ne dosegajo slovenskega povprečja telefonskih priključkov na 100 prebivalcev. Upamo, da bodo krajani omenjenih krajevnih skupnosti konec leta že po svojem telefonu poklicali uredništvo Klasja. P.K. VROČE TEME TA HIP SAMO AVTOCESTA ALI TUDI LETALIŠČE Za KS Dob je še vedno vroča tema načrtovana gradnja letališča na bodoči avtocesti. Mnogo tega smo že napisali v Klasju, še več pa so pisali drugi časopisi. Tako Dolenjski list kar nekajkrat. Večkrat pa tudi dnevnik Delo. Pisali so še novinarji v Slovenskih novicah, Kmečkem glasu, Slovenski brazdah, pa morda še kdo. če smo prav razumeli njihovo pisanje, so se vsi postavili na stran prebivalcev Doba in jih podpirajo v njihovih zahtevah po izgradnji take avtoceste, kot je bila prvotno načrtovana in sprejeta tudi v Državnem zboru. Vsi stojimo za vami, so dejali tudi poslanci: Lojze Metelko, Žare Pregelj, Tone Anderlič in Marjan Šetinc na sestanku s predstavniki KS in občine v začetku januarja v Dobu. Tudi predstavniki občine Ivančna Gorica so na tem sestanku podprli zahtevo Dobovcev. Sedaj se morajo o letališču izreči še ivanški svetniki. Kakšna bo njihova odločitev, po mnenju prebivalcev Doba res ne sme biti dvomov. TELEKOM IZSILJUJE Komu 40 telefonov od 600 prošenj V Šentvidu zadnje čase buri duhove telefon. Saj ga po vsej občini, ampak tam je ta čas še bolj vroče. V kratkem bo na voljo 40 priključkov, prosilcev pa je okrog 600. Na sestanku sredi decembra, ko je bila dvorana kulturnega doma nabito polna, in je predstavnik Telekoma g. Usenik zamudil vsaj eno uro, krajani od njega niso izvedeli nič oprijemljivega. Kdaj bodo dobili 600 priključkov, je bilo vprašanje. Slišali so le razlago, kako so investicije v napeljavo in centrale drage, cena impulza pa poceni. Vse, tudi njihovi telefonski priključki, so menda odvisni od tujih kreditov. Domači so menda predragi. Kako je s temi tujimi krediti, naj bi bilo znano do konca decembra, je zatrdil g. Usenik. Prišlo je novo leto, pa nič. Po tem so izvedeli, da je g. Usenik na dopustu. Odgovoril naj bi jim 15. januarja. Pa zopet nič in še vedno nič. predstavniki KS skušajo priti do generalnega direktorja Telekoma, g. Žaklja. Po telefonu so izvedeli le, naj vplivajo na poslance, da bi sprejeli novo ceno impulza. Po tem pa morda... Kar pa zadeva tistih 40 priključkov, ki so menda dejstvo, bi morala odločati KS, kdo bo ta priključek dobil. Predsednik KS .lože Kastelic je povedal, da KS ne bo odločala o tem, saj so prepiri že sedaj na dnevnem redu, pa tudi očitki o domnevnih podkupninah krožijo med ljudmi. Naj nove naročnike izbira kar Telekom, po njihovem pravilniku, je pribil Jože Kastelic, podkupnino pa... A.A. Avtomobili so leteli s ceste kot po tekočem traku. Tegale je po tistem zadel še vlak in mu malo spremenil karoserijo. Na srečo so potniki še pravočasno izstopili iz vozila. Bencinska črpalka (servis) ob priključku na avtocesto v Ivančni Gorici je edina v občini. Prav ste prebrali. Na 220 km2 kolikor jih obsega ivanška občina je ta res edina. No, če smo natančni, je na vsaki strani avtoceste ena. In sedaj? Tista črpalka, ki je na ivanški strani, je že nekaj časa zaprta. Preuredili jo bodo. Modernizirali tako, da bo postala samopostrežna. Povečali pa bodo tudi prostore za prodajalno. Kar nekaj mesecev bo trajala ta prenova in vrste na drugi strani se bodo prav gotovo podaljšale. Nismo pa uspeli dobiti odgovornega, ki bi nam morda lahko povedal, li načrtujejo gradnjo še kake nove črpalke v bližini. Sedaj morajo nekateri tudi po 20 in več km po bencin za avtomobile in nafto za traktorje. A.A KULTURA NA SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA Na Srednji šoli Josipa Jurčiča poleg pouka, ki je seveda najpomembnejši, poteka še mnogo dejavnosti, s katerimi želimo vsi - učitelji in učenci -popestriti naše bivanje, se izpopolnjevati, ustvarjati in ustvariti nekaj zase in za druge. Skratka - želimo biti čimbolj mno-gostranski, zato da bi izpolnili želje in zanimanja mladih ljudi. Med drugimi dejavnostmi delujejo v okviru šolskega kulturnega društva: recitacijski krožek pod vodstvom Marjete Glavan, novinarski pod vodstvom Majde Simonič, tekmovanje za Cankarjevo priznanje in gledališki abonma pod vodatvom Brede Kramar, gledališki krožek pod vodstvom Vesne Celarc, likovni krožek vodi Vlado Repnik, pevski zbor pa Marta Steklasa. Srednjo šolo obiskuje 750 dijakov gimnazijske, ekonomske in trgovske usmeritve, pri kulturnih dejavnostih pa sodeluje največ gimnazijcev. V mešanem pevskem zboru poje 58 članov, predvsem dijaki 1. in 2. letnikov, nekaj pa je tudi tret-ješolcev. četrtošolci imajo za vse te dejavnosti premalo časa - čaka jih namreč matura. Pevski zbor vodi v letošnjem šolskem letu Marta Steklasa in z njim vadi že od začetka šolskega leta. Pevci so nastopili že na medobčinski reviji odraslih pevskih zborov občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica novembra lani v Grosuupljem in s svojim petjem navdušili obiskovalce revije. Spomladi pa načrtujejo samostojni koncert. Novinarski krožek je decembra izdal številko Šolskega glasila Iskrice, pripravljajo pa že izid naslednjega. Tudi člani likovnega krožka, ki ga vodi akademski slika Vlado Repnik, nam bodo pred koncem leta pripravil razstavo svojih del. Gledališke predstave v Mestnem gledališču ljubljanskem in Slovenskem narodnem gledališču obiskujejo 103 dijaki in profesorji, operne abonmaje pa ima 27 dijakov. Za to skrbi Breda Kramar, ravno tako pa se ukvarja z dijaki, ki tekmujejo v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje. Na teh tekmovanjih se naši dijaki izkažejo vsako leto, začelo pa se bo februarja, ko bomo pripravili šolsko tekmovanje. Gledališki krožek je decembra pripravil uprizoritev z naslovom Vaje v slogu avtorja Ravmonda Queneauja. 17 članov je predstavo pripravljalo od začetka šolskega leta, sami so pripravili sceno, poskrbeli za kostume, masko in glasbeno spremljavo. Razširjeno predstavo z glasbenimi točkami bi radi pokazali tudi izven šole, zato vas že sedaj vabijo na prireditev v mesecu februarju. V letošnjem šolskem letu nas čaka še veliko dela: prireditev ob državnem prazniku - 8. februarju, dnevu šole, materinskem dnevu, zaključku šolskega leta ter sodelovanje na Gimnazijadi, to je srečanju vseh slovenskih gimnazij, kjer si ogledamo in predstavimo različne gledališke postavitve. Skratka - tudi na kulturnem področju je življenje na naši šoli pestro in želimo si le, da bi si naše prireditve in razstave ogledalo čimveč obiskovalcev. prof. Vesna Celarc O DRUŽINSKEM BRANJU MALCE DRUGAČE Priporočamo V matični knjižnici so januarja na mladinskem oddelku potekale meseedejavnosti z naslovom ČAS VLADARJA, predvsem za otroke v pravljičnem obdobju (od 4. do 9. leta). Predstavila pa vam bom štiri prisrčne pravljice, ki otrokom približajo tudi skrivnost časa. Vse si lahko tudi izposodite ali prebirate v pravljični sobici. Prva ,"ZIMSKA", je pravljica POJDIVA DOMOV, MALI MEDO. Veliki in Mali medo se sprehajata po zasneženem gozdu. Še posebej Mali je zelo radoveden. Zato pozorno posluša glasove: COMP, COMP, TAPK, TAPK, pa POMF, POMF. Prestrašen je in očka sprašuje: so to Compači, Tapkači, Pomfljači..., očka pa mu potrpežljivo razlaga: "Slišiš moje stopinje, Mali...Voda kaplja z ledenih sveč, Mali...Sneg pada z dreves..." In Mali medo se utrudi, očka ga mora vzeti na svoje rame. Mali medo spet posluša: VUUUU- veter in SKRAB, ŠKRAB- pokanje vej...Končno prideta v varno zavetje njune votline, kjer Mali zaspi ob pravljici v očkovem naročju. "POMLADNA" pravljica je HOPEK IŠČE POMLAD.Hopek je zajček, ki hoče najti pomlad. Išče jo v krtovi luknji, v medvedjem brlogu, celo na drevesu pri čebelah, saj tam tako omaaamno diši. Pomladi pa ni in ni. Pri čebelah je samo med, pa nič zato, saj je sladek in dober. Medvedek in zajček se ga do sitega najesta. Kar pozabita , da morata domov. Medvedek pospremi zajčka k mamici. "Nisem srečal pomladi." ji potoži, pa ga mamica pouči, da se pomladi ne more najti, da pa pride sama in takrat to zagotovo opazimo. Nam že kaj diši ? "POLETNA" pravljica je PUJS V MLAKI. Pasja vročina je in tudi živali na farmi gospoda Žafrana trpijo zaradi tega. Še posebej vroče je pujsu. Prav zavida gosem in racam, ki se veselo namakajo v mlaki na dvorišču. Opazuje jih in pot mu curlja že od povsod. Pa se odloči! In na sredo mlake skoči. Presenečene živali ostrmijo in zgrožene ugotavljajo:"Kako si drzne!" Takrat pride domov gospod Žafran. Vsi čakajo, kaj bo storil...In glej! Že si slači srajco, hlače, spodnjice...in ČOF na sredo mlake. Napetost se sprosti in živali si rečejo, zakaj pa ne. Zgodbica se za vse živali konča v lepo ohlajeni vodici. Posnemanja vredno. "JESENSKA" pravljica je ŠKORŽEK. V pravljicah na drevesih niso samo storžki, ampak tudi Škoržki. To so mala bitjeca, podobna storžkom, le da so živa in imajo prekrasne repke. Ti repčki jim služijo za letenje ob Prazniku jesenskega listja. Tudi mali Škoržck si želi poleteti v družbi živopisnega listja, pa ga starši ne pustijo, saj mu repček še ni dovolj zrasel. Kakšno razočaranje! Pa je Škoržek vseeno radoveden in skoči. Oh , kako trdo pade na tla! V tistem, ko leži in se zdravi, pa zraste in gozdni mož Listopad mu podari najlepši rep, kar so jih kdajkoli videli. Tudi mami in oči sta ponosna na svojega Škoržka. Sedaj bo Praznik jesenskega listja popoln! Veliko užitkov ob branju in pripovedovanju vam želim. Ksenija Medved DRUGI BOZICNO-NOVOLETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA STIČNA Iztekalo se je staro leto 1995. Bil je čas, ko pregledamo sadove svojega dela in truda. Zato smo se tudi člani Pihalnega orkestra Stična odločili, da vsem svojim prijateljem pokažemo, kaj smo se uspeli pod taktirko požrtvovalnega in neutrudnega kapelnika g. Maksa Kozoleta v iztekajočem se letu naučiti. Tako je v polni stiski dvorani 29.12.1995 izzvenel II. božično-novoletni koncert. Za popestritev našega programa so poskrbeli člani otroškega pevskega zbora Osnovne šole na hribčku iz Stične. Pod vodstvom g. Marte Okorn so nam zapeli štiri pesmice in s tem še obogatili ta predpraznični večer. Da je bilo vzdušje Še boljše, pa nas je obiskal tudi Božiček. Vsem nastopajočim otrokom je razdelil darila. Pozabil pa ni niti na najmlajše obiskovalce, saj jim je pustil poln pehar sladkarij. Na tem koncertu smo se člani pihalnega orkestra zahvalili tudi vsem sponzorjem, ki so se odzvali naši prošnji za finančno pomoč. Vsakega prispevka smo bili veseli, saj smo te pomoči zelo potrebni. Pri godbi poleg učenosti in talenta potrebujemo tudi instrumente. Le-ti pa so žal začeli močno kazati sledove časa. Kupljeni so bili že leta 1977, vendar že takrat rabljeni. Nekateri so postali celo popolnoma neuporabni, velika večina pa je potrebna večjega ali manjšega popravila. Da smo lahko izpeljali koncert, smo si štiri celo sposodili. Cene instrumentov so zelo visoke, saj ga skoraj ne dobiš izpod sto tisoč tolarjev. Imamo pa še eno veliko željo. Radi bi se vsaj delno uniformirali, saj bi le tako lahko predstavljali enotno godbo na pihala. Ta dva razloga sta nas pripeljala do sklepa, da poprosimo samostojne obrtnike in podjetnike za finančno pomoč. Zadnjo skladbo z našega koncertnega programa smo poklonili našim nekdanjim članom, ki so se odzvali vabilu in preživeli z nami ta lep večer. Po zaključku uradnega programa pa smo imeli še družabno srečanje. Godbenice, žene godbenikov, njihove matere in hčerke so napekle veliko dobrot. Ob njih smo se zadržali še dolgo v noč. Upamo, da se v letu 1996 ponovno srečamo, saj želimo, da bi postal božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Stična tradicionalen. Marta Omejec Drugi božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Stična Foto: Franc Markelj Lepo vabljeni! Dan pred slovenskim kulturnim praznikom se bo na koncertu pevskih zborov naše šole v Ivančni Gorici predstavilo kar deset zborov: • iz Ambrusa (zborovodja g. Ciril Mišmaš), ■ iz Zagradca (zborovodja g. Ciril Mišmaš). ■ s Krke (zborovodkinja gdč. Tanja Tomažič), ■ z Muljave (zborovodkinja mag Lorena Mihelač), ■ iz Stične (zborovodkinja ga. Marta Okorn), ■ dva iz Višnje Gore (zborovodkinja ga. Valerija Rančigaj), ■ trije s centralne šole (zborovodkinje: ga. Valerija Rančigaj, ga. Fani Sever, ga. Lorena Mihelač). Lepo vabljeni! - Letos bo že petič potekalo skupinsko preverjanje znanja učenk in učencev 8. razreda osnovne šole. Poskusno preverjanje znanja bo 13. februarja (iz slovenskega o-fo-Stično- jezika) in 14. februarja (iz matematike). Namen poskusnega preverjanja je privajanje učenk in učencev na končno preverjanje znanja (28., 29. maja). - Pravilnik o šolskem koledarju določa čas zimskih počitnic, ki trajajo en teden in so razporejene v dve časovni obdobji. Prvo obdobje se začne tretji ponedeljek v februarju, drugo pa naslednji ponedeljek. Letos bodo naše učenke in učenci imeli zimske počitnice od 19. do 23. februarja. M.P. OŠ STIČNA STRAN TAKLE PA JURČIČEVO PRIZNANJE DOBI! O Antonu Zaletelju iz Stične VISENJSKI ZIMZELEN ali O GOSPE MIHAELI Tudi letos se bodo torej podeljevala Jurčičeva priznanja za delo na kulturnem področju. V letu 1994 je bil dobitnik takega priznanja tudi Anton Zaletelj. Povsem upravičeno, saj je tudi po tej podelitvi gospod Tone zelo aktiven kulturnik. Namesto pogovora sva se dogovorila, bova objavila le gole podatke o njegovem delu. Že ti povedo vse in dovolj! 1981: če ti luč ne gori 1983: Dekla Ančka 1984: Poročil se bom s svojo ženo 1985: Mi sejemo (skeč) 1990: Božji klic 1995:Evstahij iz Šiške 1996:Namišljeni bolnik (ŽE DELAJO!) Od 1. 1959 do 1995 je sodeloval pri Moškem pevskem zboru, od 1. 1986 je Sodeloval je pri 111 uprizoritvah iger: 1946 : Veronika Deseniška 1968 : Dve nevesti 1969: Zdravnikov strežnik 1970: Mati in sin, Detektiv Megla 1971: Vozel 1972: V Ljubljano jo dajmo, Raztrganci 1973: Matajev Matija, Veriga 1974: Namišljeni zdravnik, Pot do zločina 1975: Peg, srček moj 1976: Cvetje hvaležno odklanjamo 1977: Županova Micka 1978: Kaplan Martin čedermac 1979: Vdova Rošlinka 1980:Detektiv Megla Gospod Evstahij iz Šiške, 1995. bil tudi njegov blagajnik. Prejel je tudi Gallusovo značko, saj je bil pri zboru več kot 25 let. Od I. 1991 do 1996 poje pri Vokalnem kvartetu Stična, s katerim so posneli že dve kaseti in 124 - krat nastopali. Ni kaj dodati, le to, da je bilo kulturno življenje v Stični, po Tonetu sodeč, že od nekdaj zelo razgibano. Ob kulturnem prazniku želimo stiškim kulturnikom Še veliko zagnanosti in uspehov! Ksenija Medved Nekoč je sanjala, da bo postala Višnja Gora kulturno središče med Novim nestom in Ljubljano... Njene sanje so se sicer razblinile z avtocesto, ona pa , ob vznožju Višnje Gore, kjer stanuje, ostaja pravi branik tega starodavnega mesta. Tako v zbirki Glasovi , kjer so zbrane narečne folklorne pripovedi, prav izstopa višnjanski biser, za katerega si je prizadevala Mihaela Zajc-Jarc. To je knjiga Duhan iz Višnje Gore, edina te vrste na Dolenjskem, edina te vrste v naši občini... Gospa Mihaela je bila dolga leta zvesta zbiralka in zapisovalka teh višnjegorskih povedk. PLAKAT O ZBIRKI GLASOVI Vendar s to knjigo še ni povedala vsega, še ni pokazala vsega, kar je zbirala vsa ta leta. Zato je kar v priročni obliki izdala brošurico Višenjski zimzelen. Nak, pa tega ne boste dobili v knjigarnah. Pravi, da je spravljeno v računalniku in ljudje hodijo k njej in jo poprosijo še za kak izvod. Tudi jaz sem se odpravila k njej, da bi dobila izvod njene dragocene lastnine. Pravzaprav sva šli s Tatjano, ki se zavzema, da bi tudi ta mojstrovina zagledala luč sveta v pravi, knjižni obliki. In sva imeli kaj videti in doživeti! Gospa Mihaela naju je prijazno sprejela in sprejem je potekal v stilu starodavne hiše, v kateri živi. Najprej smo se ustavile v muzejski sobi. Tu je na tisoče drobnih in večjih starih predmetov. V.^ak od njih ima svojo zgodbo. Stare fotografije, star porcelan, stilno pohištvo, akustična kitara na zofi, knjige... Sami spomini, sami spomini. Tu je tudi kronika Višnjana Cirila Ahlina, ki se prav dobro prebira, in njegova zbirka pesmi...Pa tisti košček stare "unterce"! Kako rada bi obudila ta običaj, to ročno delo šlin-garic, pravi gospa Mihaela. Pa ne gre tako zlahka. Mladi imajo svoje skrbi, svoje ideale... Tam na steno je blizu dedovega priznanja obesila še Jurčičevo priznanje (ki je res prišlo v prave roke!) Potem naju je povabila v kuhinjo in še kar naprej nosila zanimivih predmetov. Karel Grčman iz Kosce je na njeno željo obudil dva stara višnje-gorska izdelka iz viter : čoln in cam-bovko. Prisrčno, da je kaj! Pomenkovale smo se in gospa nama je prinesla domačih piškotov iz bel- jakov. Ti so bili postreženi na pladnju baronice Codellijeve in vanilijevi rogljički so bili celo po receptu iz kuharske knjige njene sosede Marije Remec, ki je izšla 1. 1931 pri Mohorjevi družbi. Tudi domačih krhljev ni manjkalo... Vzdušje je bilo pravo, da smo se lahko pogovorile tudi o knjigi Višenjski zimzelen. Vprašala sem jo, kako se je odločila za naslov, in dejala je, daje med dvema možnostima odločil kar njen mož. Kaj je bilo pa tisto drugo? Ah, ja, Paberki iz Višnje Gore, je dejala. In smo se strinjale, da je mož dobro izbral. Zimzelen, ta nikoli ne pozebe: zelena barva, barva Dolenjske in življenja nasploh... Trdoživost Višnjanov in gospe Mihaele same, vse to se zrcali v njeni novi zbirki in ni vrag, da ne bi le-ta dobila spodobne knjižne oblike. Le še malce posluha, cekinov in, pozor: posnemovalcev si želi... Ker pa je tu že pustni čas, poglejmo še, kako je opisan pustni sprevod v njenem "Zimzelenu". Ksenija Medved PUSTNI SPREVOD Ze na pustni ponedeljek ob štirih popoldne je šel skozi Višnjo Goro sprevod oznanjevalcev Bilo jih je le nekaj, nosili so petrolejske kante in tolkli po njih s palicami. Kričali so razglas, da bo jutri velik sprevod maškar. Oznanjevalci in ostali so drli skozi Višnjo Goro mimo sodišča in naprej v hrib Peščenjak, do "Šintarja" in do Jurja. Seveda so bile že ta večer številne višenjske gostilne polne. Na pustni torek se je popoldne od dveh do treh razvil glavni sprevod maškar iz višenjske gase v mesto, krenil je tudi ta mimo sodišča proti Peščenjeku, ustavil se je pred graščino baronice Rozalije Codelli, ker je ta Višnjam o pustu povabila in pogostila. Potem so se maškare podale okoli Višnje Gore, za njimi pa so drle cele jate otrok. Na drevesih v Višnji Gori so bili piibiti razglasi, oznanjenja, zapovedi. Ko se je sprevod ustavljal pred gostilnami, so se pojavili tudi nezakrinkani govorniki, zvečer pa so bili plesi v gostilnah, zgodilo se je , da je kje 35 maškar naenkrat plesalo. Pri Kamenčanu je bilo že izza prejšnjega stoletja eno izmed glavnih pustovanj v Višnji Gori. Tam so imeli Višnjanje tudi razne pustne burke, predstave, npr. kovač je podkoval žrebca sredi maškar in ljudstva v gostilniški sobi - gorje, če bi se kdo zganil! Vsaka gostilna je imela svojega muzikanta domačina. Med maškarami sta se je pojavila tudi medved in kamela z mlekom, ki je z glavo kimala; nekdanje višenjske maškare so rade predstavljale sove, pse, zamorce, ciganke, posebne pare, tudi neveste in tihotapce. Jožefa Mihelčič (1884 - 1972) je kot otrok o pustu še videvala v našem kraju "tabršlanast-ga", moža, kije imel obleko in pokriva- lo vse prešito z bršljanom! V začetku stoletja so domačini o pustu naredili lesen "ringelšpil". Stal je pod lipo sredi mesta, imel je šest vozičkov in konjičke. Godba je bila takrat virgel (lajna). V velik zaboj so zaprli godbo, zunaj je bila ročica za navijanje. Eno leto so spustili tak zaboj po višenjskem hribu - godec pa hud! V kurniku na vozu so imeli zaprte tri mačke. Ko v mestu še ni bilo vodovoda, so ga maškare napeljevale, Pepc Pajk pa je pri Mavringovi hiši že stregel vodo s škafom. Mesarjev Fonz je vlekel s konjem neko leto, ko o pustu ni bilo snega, maškare na saneh in plug po golem. Razne pustne norčije še žive v spominu današnjih starih Višnjanov. Učitelji, uradniki, lovci in razna "boljša" družba pa so imeli posebne privatne maškarade in pustne bale v mestu. Mihaela Zaje - Jarc A POLJANI Božično pričakovanje je že samo po sebi lepo, vznemirljivo. Ob jaslicah se nas vsaj dotakne tista pristna preprostost, ki jo v naglici vsakdanjega življenja bolj redko občutimo. Učenci OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični pa so se potrudili, da nam je letošnje Rojstvo postalo še lepše. Uprizorili so namreč otroško opero z božično zgodbo v štirih slikah. Njihova zborovodkinja, prof. Marta Steklasa, je 21 pesmic različnih avtorjev (Bitenc, Mihelčič, Juvan, Bratuž, Žgur, Brahms, Reichardt, Ačko, Albreht) povezala v vsebinsko zaokroženo zgodbo, navdušila sodelavce in učence v otroškem pevskem zboru in iz zbora so že prihajali mali solisti. Vse je zgledalo tako enostavno in prisrčno, ko sem jih opazovala na tretjem nastopu: na levi v belo oblečen zborček, ki je pojasnjeval dogajanje, prepričljivo kostumirana Marija in Jožef, ki osamljeno tavata, (SE ČUDO GODI) ker najdeta zatočišče le na mahu pod jelko, Jezušček pride kot snežinka v spremstvu angelov in ga nato po sporočilu angela obiščejo pastirji, nato trije kralji... Saj zgodbo poznamo, ker bo kmalu stara 2000 let. Gledalce je ganila otroška prisrčnost: kako željno so muzicirali in sledili svoji dirigentki ter ob klavirski spremljavi peli s srcem. Posebno milino pa so dali na nekaterih mestih zvoki citer srednješolca Petra Ašiča, drugje pa tudi orkester Orffovih inštrumentov. Vse ubrano, tekoče... Neka mlajša mati je lepoto tega nastopa preprosto izrazila: "Danes sem jokala, drugič pa bom prišla gledat." čudovit nastop, zato sem v podnaslovu zapisala:...SE ČUDO GODI. Zborovodkinja je namreč poleg glasbenih dejavnosti sama sešila večino kostumov, likovna pedagoginja Jelka Roječ je z učenci postavila odlično sceno in izvirno (z več sto voščilnica- mi) okrasila dvorano. Na klavirju je spemljala glasbena pedagoginja s sosednje šole Valerija Rančigaj. Na pomoč pri preoblačenju 52-članskcga zbora so lepo pristopili še nekatere učiteljice ter ravnatelj - prof. Jernej Lampret, starši pa so otroke radi pripeljali na sobotne vaje. To je tisti čudež, ki rodi uspeh in zadovoljstvo. Ta številčno nemajhna zasedba še vedno nastopa; otroci so srečni in ponosni na uspeh svoje opere, gledalci v različnih krajih pa od navdušenja ganjeni. Dobro pa je, da je njihov nastop posnet tudi na video kaseti. Vsem iskreno čestitam! prof. Breda Kramar Ob zaključki redakcije smo izvedeli, da bo otroško opero v celoti posnela nacionalna televizija. VOKALNI KVARTET SE KAR SNEMA Pevci Vokalnega kvarteta Stična, katerim smo v našem časopisu že namenili nekaj pozornosti, so kar naprej zelo zaposleni. Posneli so namreč že svojo drugo kaseto (božične), pripravili pa so tudi predstavitev le-te na božičnem koncertu v stiski baziliki. Povabili so tudi glasbene goste, in sicer Mladinski pevski zbor OŠ Stična in Otroški pevski zbor OŠ Stična - podružnica Muljava (zborovodkinja Lorena Mihelač), soliste Tino Kager, Lili Vrhovec, pa še Jakoba Ivana (kontrabas), Loreno Mihelač (klavir), Sašo Olenjuka (violina), Nežo Prosen (klavir) in trio - Liljano Kobal (flavta), Hermino Jerman (klavir), Miho Hladnika (violončelo). Vsem, ki so jim pri kaseti pomagali, se zahvaljujejo. PREDICE SE LAHKO ZBIRATE LE ŠE DO 19. MARCA! Od Treh kraljev pa do Jožefa so se nekdaj zbirale predice in poleg tega, da so predle, se je tudi pelo, plesalo in zgodbe pripovedovalo. Izvedeli smo, da če bo Bog dal, bodo člani Folklorne skupine Vidovo to ali kako drugo navado za nas nevedne Zemljane obudili v življenje. Držimo pesti! KM STRAN Na podlagi 111. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94,33/94 in 70/95) in 2. alinee 42. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/95) RAZPISUJEM redne volitve v svete krajevnih skupnosti na območju Občine Ivančna Gorica I. Redne volitve v svete krajevnih skupnosti Ambrus, Dob pri Šentvidu, Ivančna Gorica, Krka, Metnaj, Muljava, Sobrače, Stična, Šentvid pri Stični, Temenica, Višnja Gora in Zagradec se opravijo v nedeljo, 14. aprila 1996. II. Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 14. februar 1996. III. Za izvedbo volitev skrbijo občinska volilna komisija Občine Ivančna Gorica in volilne komisije krajevnih skupnosti. Št: 008-2/96 Ivančna Gorica, 22.1.1996 OBČINA IVANČNA GORICA ŽUPAN Jernej Lampret VOLITVE V KRAJEVNE SKUPNOSTI 1996 Občinska volilna komisija Občine Ivančna Gorica je na podlagi 41. in 112. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, 5t. 72/93, 7/94, 33/94 in 7/95), na 3. seji dne 25.1.1996 sprejela naslednji ROKOVNIK ZA IZVEDBO VOLILNIH OPRAVIL ZA REDNE VOLITVE ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI, KI BODO 14.4.1996 DATUM DAN VSEBINA 14.2. 1. dan Dan, s katerim prično teči roki za izvedbo volitev 18.2. 5 dan KS imenujejo krajevne volilne komisije in občinski volilni komisiji predložijo sprejete statute KS oziroma podatek o razdelitvi KS na volilne enote 24.2. 10. dan Najmanj 10 volilcev vloži pri volilni komisiji krajevne skupnosti pisno zahtevo za sklic zbora volilcev volilne enote 29.2. 17. dan 45 dni pred dnem glasovanja Vložitev pisnih predlogov kandidatur za določanje kandidatov na zborih volilcev pri volilni komisiji krajevne skupnosti 5.3. 22. dan 40 dni pred dnem glasovanja Volilna komisija krajevne skupnosti pošlje predloge kandidatur za določanje kandidatov predsedniku sveta KS zaradi sklica zbora volilcev 8.3.-10.3. 25. dan 3 dni po prejemu predlogov kandidatur Predsednik sveta krajevne skupnosti skliče zbore volilcev po volilnih enotah, ki se morajo opraviti najkasneje do 19.3.19% in določiti kandidate 20.3. do 19.00 ure 38. dan 25 dni pred dnem glasovanja Občinski volilni komisiji se predložijo kandidature, določene na zborih volilcev, s podpisovanjem ali v političnih strankah, da se opravi preizkus zakonitosti kandidatur 27.3. do 18 dni pred dnem glasovanja Občinska volilna komisija izda odločbo o potrditvi oziroma zavrnitvi kandidature 29.3. 44. dan Občinska volilna komisija z žrebom določi seznam kandidatur 30.3. 45. dan Objavi se seznam potrjenih kandidatur v Klasju ali drugih sredstvih javnega obveščanja 8.4. 6 dni pred dnem glasovanja Pristojni organ potrdi volilne imenike ter jih preda volilni komisiji krajevne skupnosti 11.4. 57. dan Predstavnik kandidatur lahko predloži seznam zaupnikov volilni komisiji krajevne skupnosti 13.4. ob 24.00 24 ur pred dnem glasovanja Zaključek javne volilne propagande 14.4. 60. dan Splošno glasovanje 15.4. do 12.00 61. dan Volilni odbori morajo predati volilna gradiva volilni komisiji krajevne skupnosti, ta pa občinski volilni komisiji 20.4. 6. dan po dnevu glasovanja Občinska volilna komisija sestavi poročilo o izidu glasovanja in ga pošlje predsednikom svetov krajevnih skupnosti 24.4. 20 dni po izvolitvi Predsednik sveta krajevne skupnosti skliče svet K S Datum: 25.1.1996 PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Jurij Kos S sprejemom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 70/95) so odpadli ustavni zadržki za izvedbo lokalnih volitev v svete krajevnih skupnosti. Zato je treba takoj začeti z vsemi volilnimi aktivnostmi, da bomo v okviru zakonskega roka - do 24.4.1996 (to je eno leto od sprejema Statuta Občine Ivančna Gorica) - izvedli volitve v svete krajevnih skupnosti, kar nam nalaga 120. člen Zakona o lokalnih volitvah. Časa ni na pretek, seveda pa dovolj, da občinska volilna komisija v skladu z določbama 112. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah zagotovi zakonito vodenje in izvajanje volitev v svete krajevnih skupnosti in hkrati zadosti temeljni zahtevi krajanov oziroma posameznih naselij in drugih delov krajevnih skupnosti, da so v njihovih svetih neposredno in lokalno zastopani s svojimi predstavniki. Zato občinska volilna komisija na kratko seznanijo krajane z bistvenimi spremembami Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah: Člani sveta krajevne skupnosti se volijo izključno po večinskem načelu. Izvoljeni bodo kandidati, ki bodo dobili največ glasov, kar je najbolj demokratično, zadoščeno pa je tudi ustavni pravici vsakega posameznika do sodelovanja in upravljanja javnih del in seveda zastopanosti posameznih delov naselij, razvrščenih v volilne enote v svetih krajevnih skupnosti. Temeljno pravilo pri volitvah v krajevne skupnosti po večinskem sistemu je izraženo v 21. členu Zakona o lokalnih volitvah. Ta člen določa, da se pri večinskih volitvah v vsaki volilni enoti voli en član in le izjemoma lahko več, vendar ne več kot trije. Dosedanji sveti krajevnih skupnosti bodo morali statute krajevne skupnosti prilagoditi določbi 21. člena Zakona o lokalnih volitvah in razdeliti volilno območje krajevnih skupnosti na posamezne volilne enote, ter določiti število članov sveta krajevne skupnosti, da bodo območja krajevne skupnosti ustrezno zastopana v svetu krajevne skupnosti. Kandidacijski postopki bodo po določbah Zakona o lokalnih volitvah potekali po volilnih enotah. Ob smiselni uporabi določb Zakona o lokalnih volitvah, bodo krajani določali kandidate za večinske volitve na naslednji način: - s podpisovanjem skupine najmanj 10 volilcev. Podpisi se oddajo na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, rojstni datum in naslov stalnega bivališča, te podatke pa overi matični urad v Ivančni Gorici (3. odstavek 1. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah. Vsaka skupina volilcev lahko določi največ toliko kandidatov, kolikor članov sveta krajevne skupnosti se voli v posamezni volilni enoti; - na zborih volilcev, če to zahteva najmanj 10 volilcev v volilni enoti. Tako zahtevo pa je treba vložiti pisno pri volilni komisiji volilne enote najpozneje v 10 dneh od dneva razpisa volitev; - na predlog političnih strank, po postopku, določenem z njihovimi pravili (48., 50. in 51. člen Zakona o lokalnih volitvah). Vendar je treba opozoriti, da krajevna skupnost nima oblastvenih funkcij in vloga političnih strank v krajevnih skupnostih prav zaradi tega ni posebej poudarjena, tako da je vprašljivo, če bodo stranke sploh pokazale kakršenkoli interes za predlaganje svojih kandidatov. Za vse tri načine kandidiranja je treba predložiti pisna soglasje kandidatov. Opozoriti je treba tudi na pristojnosti občinske volilne komisije in volilnih komisij krajevnih skupnosti pri volitvah v svete krajevnih skupnosti. Občinski svet lahko natančneje razmeji pristojnosti občinske volilne komisije in volilnih komisij krajevnih skupnosti glede opravljanja in vodenja neposrednega tehničnega dela v zvezi z volitvami. Občinska volilna komisija zastopa stališče, ki je bilo sprejeto tudi na sestanku s predsedniki krajevnih skupnosti, da ima občinska volilna komisija poleg pristojnosti iz 41. člena Zakona o lokalnih volitvah, ki niso prenesene na krajevne skupnosti, še naslednje pristojnosti: strokovno usposabljanje predsednikov volilnih komisij krajevnih skupnosti, objava seznama kandidatov v Klasju; - predpisovanje obrazcev za kandidiranje, glasovnice in drug volilni material, kar bo opravljeno v Županstvu; - zagotovitev volilnih imenikov po volilnih enotah, kakor bodo določene v novih statutih krajevnih skupnosti, ugotavljanje volilnih izidov in poročanje o izidu volitev; - nuđenje strokovne pomoči pri sprejemanju statutov krajevnih skupnosti; - opravljanje vseh ostalih nalog po Zakonu o lokalnih volitvah, ki niso v pristojnosti volilne komisije krajevne skupnosti. Torej si bo občinska volilna komisija prizadevala izvesti zakonite volitve, volilce pa poziva, da pridejo v čimvečjem številu na volišča in s svojim glasom zagotovijo, da bo v svet krajevne skupnosti izbran tisti krajan, ki bo lahko s svojimi sposobnostmi največ prispeval k razvijanju krajevne skupnosti pa tudi občine kot celote. Predsednik občinske volilne komisije Jurij Kos 8 STRAN STATUTI IN VOLITVE ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI VOLILNI PRAKTIKUM 1. Statuti krajevnih skupnosti Na sestanku predsednikov svetov krajevnih skupnosti z županom in predsednikom občinske volilne komisije, 11. januarja 1996, so bila posebej obravnavana vprašanja statutov krajevnih skupnosti v luči priprav na volitve članov sveta krajevne skupnosti. Ob priliki, ko se tik pred volitvami sprejemajo tudi statuti krajevnih skupnosti se lahko vanje vključijo poleg določila o številu članov sveta krajevne skupnosti, kar je že sicer potrebno, da statut vsebuje, tudi določilo o številu volilnih enot, katera naselja obsegajo in koliko članov sveta se v posamezni volilni enoti voli, pa tudi določilo o volilni komisiji krajevne skupnosti. Upati je, da so vse krajevne skupnosti do konca januarja 1996, kot je bilo dogovorjeno, sprejele zakonsko usklajene statute in določile število članov sveta in volilne enote ter imenovale volilne komisije, če tega kakšna krajevna skupnost še ni storila, potem ima dve možnosti: ali da še sprejme statut, ki vsebuje taka določila, ali pa da svet krajevne skupnosti sprejme na podlagi petega odstavka 1. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah poseben sklep o določitvi števila članov sveta krajevne skupnosti ter o določitvi volilnih enot. Na podlagi 113. člena Zakona o lokalnih volitvah pa je dolžna tudi imenovati volilno komisijo krajevne skupnosti, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana ter njihovi namestniki, ki se imenujejo izmed volilcev s stalnim prebivališčem v tej skupnosti. Število članov sveta sicer zakonsko ni predpisano ali omejeno ter ne vpliva na sistem volitev, ki se vedno izvajajo po večinskem načelu, vendar je za naše krajevne skupnosti priporočljivo, da ne presega 13 članov, ker se sicer svet spremeni v "skupščino" in njegovo delo ne more potekati operativno, kot je to potrebno. Bolj zapleteno pa je vprašanje volilnih enot, kar bo pojasnjeno v naslednjem poglavju. 2. Pomembnejše določbe zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za volitve v svete krajevnih skupnosti, vključno z novostmi, ki izhajajo iz novele zakona, a) Uvedba večinskega sistema volitev Novela zakona , objavljena v Uradnem Listu RS, št. 30/95 določa, da se člani svetov krajevnih skupnosti volijo po večinskem načelu - kar velja ne glede na število članov sveta - za te volitve torej ni mogoče uporabljati proporcionalnega načela. Prevladujoče mnenje naših volilcev je, da je taka ureditev za krajevne skupnosti najbolj ustrezna. Kot posledica uvedbe večinskega sistema volitev obstaja tudi obveznost oblikovanja volilnih enot krajevne skupnosti. b) Volilne enote Volilne enote določijo sveti krajevnih skupnosti, in sicer tako, da je zagotovljena zastopanost prebivalcev posameznih naselij v svetu krajevne skupnosti. Posledica tega zakonskega načela je dekoncentracija članstva sveta krajevne skupnosti in njegova razpršenost po vsej krajevni skupnos- ti. V škodo občanov bi bilo zato samovoljno vztrajanje posameznikov, da mora biti krajevna skupnost ena volilna enota, razen tam kjer je to zakonsko dovoljeno. Vsaka krajevna skupnost, bo v smislu prvega odstavka 19. člena zakona o volitvah morala oblikovati volilne enote. Še vedno pa ostaja izjema iz drugega odstavka tega člena, da v primeru, če svet krajevne skupnosti ne šteje več kot 7 članov, se lahko vsi člani volijo v krajevni skupnosti kot eni volilni enoti. Ta izjema se nanaša predvsem na manjše krajevne skupnosti, oziroma na tiste, ki imajo manj naselij. c) Postopek kandidiranja - tri oblike: I. Določanje kandidatov na zborih volilcev Volilci lahko določajo kandidate na zborih volilcev, če to zahteva najmanj 10 volilcev v posamezni volilni enoti. Z novelo zakona je le znižano število volilcev, ki lahko zahtevajo sklic zborov volilcev s prejšnjih najmanj 30, oziroma najmanj 15 za volilno enoto z manj kot 500 prebivalcev, na najmanj 10 volilcev, ves preostali del te oblike kandidiranja pa je ostal nespremenjen in je, po mojem mnenju, še vedno preveč zahteven, kot bom v nadaljevanju pojasnil. Zahtevi za sklic zborov volilcev mora biti priložen poimenski seznam s podpisi volilcev, ki vlagajo zahtevo s podatki, na podlagi katerih je mogoče preveriti, ali imajo volilno pravico v volilni enoti. Ni pa potrebno, da bi bili ti podpisi na posebnem obrazcu, ki bi ga moral vsak volilec podpisati osebno pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice (pri matičarju). Po tem sistemu kandidiranja lahko vsak volilec iz posamezne volilne enote vloži pisni predlog kandidatur pri volilni komisiji krajevne skupnosti za toliko kandidatov za člane sveta krajevne skupnosti, kolikor se jih voli v konkretni volilni enoti. Predlogi kandidatur se vložijo pisno, najpozneje v 45 dneh pred dnem glasovanja ter morajo vsebovati oznako volilne enote, osebne podatke kandidatov ter naslov stalnega prebivališča predlagatelja in njegov podpis. Predlogu morajo biti priložena pisna soglasja kandidatov. Volilna komisija krajevne skupnosti pošlje predloge kandidatur najpozneje 40. dan pred dnem glasovanja predsedniku sveta krajevne skupnosti kot sklicatelju zborov volilcev. Zbori volilcev se skličejo najpozneje v treh dneh po prejemu predlogov kandidatur in se morajo opraviti najpozneje v 11 dneh po sklicu. Zbor volilcev je sklepčen, če je navzočih najmanj 20 volilcev, če pa je v posamezni volilni enoti manj kot 100 volilcev, je zbor volilcev sklepčen, če je navzočih najmanj 10 volilcev. Poleg kandidatur, ki so jih vložili volilci na prej opisani način v 45 dneh pred dnevom glasovanja, lahko le-te vložijo tudi na samem zboru in sicer v pisni obliki s pisnim soglasjem kandidata in do začetka glasovanja o predlogih. Zbor volilcev odloča o predlogih kandidatur, ki so bile vložene pred sklicem zborov volilcev in o dodatnih predlogih, ki jih vložijo volilci na samem zboru. Za kandidate so določeni tisti predlagani kandidati, za katere je na vseh zborih volilcev v volilni enoti (če je morda za eno volilno enoto več zborov volilcev po posameznih naseljih) glasovalo najmanj 30 volilcev oziroma najmanj 15 volilcev, če ima volilna enota manj kot 500 prebivalcev (predvidevam, da bo v naših volilnih enotah povsod manj kot 500 prebivalcev). O predlogih kandidatur odločajo volilci na zborih volilcev s tajnim glasovanjem, razen če zbor volilcev soglasno sklene drugače. Čeprav izgleda ta način kandidiranja najbolj preprost in domač, pa vendarle zahteva več opravil, zato po vsej verjetnosti kot prevladujoči način kandidiranja le ne bo uporabljen, kajti: - zahtevo za sklic zborov volilcev je treba vložiti pisno pri volilni komisiji krajevne skupnosti v 10 dneh od dneva razpisa volitev. Ta rok je zelo kratek; - sorazmerno kratek je tudi rok -najpozneje 45 dni pred dnem glasovanja - za vlaganje pisnih kandidatur, kljub temu, da ostaja rezervna možnost predlaganja kandidatov na samem zboru volilcev; - da je predlagani kandidat določen za kandidata, mora dobiti na vseh zborih volilcev v konkretni volilni enoti podporo najmanj 30 volilcev oziroma najmanj 15 volilcev, če ima volilna enota manj kot 500 pebival-cev; - zbori volilcev za določanje kandidatov na zborih volilcev morajo biti sklicani za vsako volilno enoto posebej; - o predlogih kandidatur se odločajo volilci na zborih volilcev s tajnim glasovanjem, razen če zbor volilcev soglasno (brez vsakršnega glasu proti) sklene drugače. II. Določanje kandidatov s podpisovanjem Kandidate za člane sveta krajevne skupnosti v posamezni volilni enoti lahko določi s podpisovanjem skupina najmanj 10 volilcev. Podpisi se dajejo na seznamu, ki vsebuje osebne podatke: ime in priimek, rojstni datum in naslov stalnega prebivališča. Podatke v seznamu podpisnikov overi organ, ki vodi evidenco volilne pravice (matični urad). Vsaka skupina volilcev lahko določi največ toliko kandidatov, kolikor članov sveta krajevne skupnosti se voli v posamezni volilni enoti. Potem koje novela zakona določila spredaj navedeni način in s tem poenostavila postopek kandidiranja tako, da ne velja več prejšnja ureditev, da mora vsak podpisnik svojo podporo podpisati osebno pred matičarjem, je jasno, da je to najenostavnejši način kandidiranja, ki se lahko opravi v enem dnevu, tako s pridobitvijo 10 podpisnikov kot tudi z overitvijo podatkov v seznamu na matičnem uradu ter je pričakovati, da bo postal prevladujoč kot način kandidiranja. III. Določanje kandidatov v političnih strankah Vsaka politična stranka v občini lahko določi kandidate za člane sveta krajevne skupnosti v vsaki volilni enoti, in sicer toliko, kolikor se jih voli v posamezni volilni enoti. Kandidate določi po postopku, določenem s svojimi pravili. Pri določanju kandidatov smejo sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno pre- bivališče v občini. Kandidate določijo politične stranke s tajnim glasovanjem. Tudi ta način je videti enostaven za stranke, ki imajo urejen način svojega delovanja. Prav je, da se jasno pove, da ni nikjer določeno, da mora biti volilec, ki ga stranka določi za kandidata, tudi član te stranke in da tudi na glasovnici razen priimka in imena kandidata ne bo nobene označbe, kdo je njegov predlagatelj. Ker vsak volilec vendarle na nek način simpatizira s posamezno stranko, kar je že izkazal na državnih in občinskih volitvah, ki so bile v obeh primerih strankarske, predstavlja tudi ta način kandidiranja določeno realno možnost. Prišel bo v poštev v primerih, ko bo posamezna stranka želela, da določeni volilec postane kandidat. Lahko pa predstavlja tudi rešitev v tistih verjetno res izjemnih primerih, ko obstajajo naselja, ki morda nimajo niti 10 volilcev, da bi lahko kandidirali svojega sovaščana oziroma da bi ta dobil podporo za kandidaturo najmanj 15 volilcev, na enega izmed pod 1. in 2. opisanih načinov kandidiranja. Slednjo možnost omenjam zato, ker so bili takšni primeri na posvetu župana in predsednika občinske volilne komisije s predsedniki svetov krajevnih skupnosti tudi omenjeni. Za vse tri spredaj opisane oblike kandidiranja pa velja zakonsko določilo, da je treba kandidature predložiti občinski volilni komisiji v potrditev, in sicer najpozneje petindvajseti dan pred dnem glasovanja do 19. ure. Čeprav je nadaljni postopek v rokah Občinske volilne komisije, naj kot interesantnost omenim, da bo Občinska volilna komisija določila vrstni red kandidatov z žrebom. A. Pristojnost občinske volilne komisije Občine Ivančna Gorica: 1. skrbi za zakonitost volitev v svete krajevnih skupnosti; 2. potrjuje kandidature in sestavlja sezname kandidatov; 3. objavlja sezname kandidatov v "Klasju" ali v drugih sredstvih javnega obveščanja oziroma na drug krajevno običajen način; 4. sklicuje posvete s predsedniki volilnih komisij krajevnih skupnosti ter jim daje strokovna navodila v zvezi z volitvami; 5. predpisuje obrazce za kandidiranje, glasovnice in drug volilni material; 6. zagotavlja volilne imenike za posamezna volišča; 7. ugotavlja rezultate glasovanja in razglasi, kateri člani svetov krajevnih skupnosti so izvoljeni ter predloži poročilo o izidu volitev krajevnim skupnostim in Občinskemu svetu Občine Ivančna Gorica; 8. opravlja druge naloge, ki jih določa Zakon o lokalnih volitvah in niso v pristojnosti volilnih komisij krajevnih skupnosti. 3. še nekatere določbe o kandidiranju, ki jih je koristno poznati - Vsak kandidat za člana sveta krajevne skupnosti mora imeti stalno prebivališče v volilni enoti v kateri kandidira; - za vsako kandidaturo je potrebno pisno soglasje kandidata, kije nepreklicno; - vsak volilec lahko da podporo s podpisom največ toliko kandidatom, kolikor članov sveta krajevne skupnosti se voli v konkretni volilni enoti; - kandidaturi, ki jo vloži politična stranka, morajo biti priložena tudi pravila politične stranke o določanju kandidatov in zapisnik o določitvi kandidatov; - ob predložitvi kandidatur lahko predlagatelj določi predstavnika kandidata, ki je lahko navzoč pri delu občinske volilne komisije, najkasneje pet dni pred dnem glasovanja pa predstavnik kandidata lahko sporoči volilni komisiji krajevne skupnosti imena zaupnikov kandidata, ki so lahko navzoči pri delu volilnih odborov in volilne komisije krajevne skupnosti. Oboji lahko opozorijo predsednika volilnega organa na nepravilnosti. 4. Zaključne misli in nasvet Ko se bo bralec "prebil" skozi ta volilni praktikum, bo očitno ugotovil, da poznojesenski čas lanskega leta še ni bil zrel za izvedbo volitev v svete krajevnih skupnosti. Na eni strani so oteževalno vplivale na to takrat veljavne določbe Zakona o lokalnih volitvah, na drugi strani še nesprejeti ali zakonsko neusklajeni statuti krajevnih skupnosti in končno "ner-azgibanost terena", predvsem glede kadrov, ki bi bili pripravljeni prevzeti kandidaturo, čeprav nobeno volilno opravilo, ki je bilo izvedeno po županovem razpisu volitev za 3. december 1995, v formalnem smislu ne velja, ker gre za nov razpis volitev v svete krajevnih skupnosti 14.4.1996, bodo nekatere izkušnje in nekatere aktivnosti vendarle koristne tudi za spomladanske volitve. Pri tem mislim pedvsem na volilce, ki so že v letu 1995 izrazili svojo pripravljenost za kandidiranje. Njihovo pripravljenost je treba le še formalno potrditi. Zaradi zelo poenostavljenega postopka kadidiranja s podpisovanjem 10 volilcev bomo ob njihovi pripravljenosti za kandidiranje lahko zelo hitro in na enostaven način prišli do kandidatov. Potrebna pa je sedaj tista dejavnost, ki smo jo včasih imenovali "aktivistično delo na terenu", in če se zdi, da ima prizvok starega sistema, jo lahko preimenujemo v "nabirko kandidatov". Postavlja se vprašanje, kdo bo izvajal to dejavnost, kar je bila včasih naloga SZDL. Predvsem je to v interesu dosedanjih svetov krajevnih skupnosti tudi zato, da si zagotovijo naslednike, ker jim sicer "grozi" uporaba določbe iz 4. člena Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, ki pravi, da "obstoječi organi krajevnih skupnosti nadaljujejo z delom do konstituiranja na prvih volitvah izvoljenih svetov". To pa je tudi interes občanov, da "pripeljejo na oblast" nove ljudi, ki so pripravljeni delati v korist krajevne skupnosti in da se s tem prenovi marsikje že več desetletij nespremenjeni sestav tudi že vsega naveličanih članov sveta krajevne skupnosti, če bi trdil, da tako je, čeprav v resnici ni, se s temi volitvami tudi odpira možnost, da pridejo na krajevno oblast tisti občani, ki jim prejšnja oblast tega ni dopustila. Že sedaj, še bolj pa v bodočnosti, ko bodo politične stranke ne samo krajevno organizirane, ampak bodo tudi aktivno delovale, pa je naloga stranke, da "poišče" ustrezne kandidate za člane sveta krajevne skupnosti. V tem pogledu morajo stranke nadomestiti vlogo bivše SZDL. Kot sicer, sem tudi tokrat optimist, da sedanji predsedniki in člani svetov krajevnih skupnosti niso želeli "čimprejšnjih" volitev samo zato, da dobimo nova ali prenovljena krajevna vodstva, ki bodo z novim elanom in v sodelovanju z novo Občino Ivančna Gorica, predstavljala motor razvoja posameznih krajevnih skupnosti. Franc Godeša član Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica 1MB STRAN DOHODNINA - DOBRO JE VEDETI OLAJŠAVE PO L, 11. IN 13. TOČKI 9. ČLENA ZAKONA O DOHODNINI (Ur.l. RS, Št. 71/93,pop. 2/94 in 7/95) OBVESTILO O SPREJEMU DOHODNINSKIH NAPOVEDI ZA LETO 1995 Vse zavezance za dohodnino v občini Ivančna Gorica, obveščamo, da bomo tudi letos organizirano sprejemali dohodninske napovedi po naslednjem razporedu: Zavezanci, ki uveljavljajo zmanjšanje osnove za dohodnino po 1., 11. in 13. točki 9. člena zakona o dohodnini, v napovedi je to v tabeli B.I. oznaka 1., 10. in 12., lahko predložijo izpostavi sočasno z napovedjo tudi vrednostne papirje. Vrednostni papirji, za katere se zmanjšuje osnova za dohodnino, so naslednji: 1.točka Sredstva, vložena v vrednostne papirje, katerih izdajatelj je R Slovenija in katerih vračilni rok je daljši od 12 mesecev: 1. TRILETNI ZAKLADNI ZAPISI RS - RS 11 (za izpolnjevanje obveznosti do proračuna RS za leto 1993) 2. OBVEZNICE RS 1 - RSOl 3. OBVEZNICE RS 2 - RS02 (za pospeševanje izvoza v letu 1990) 4. OBVEZNICE ZA NEIZPLAČANE DEVIZNE VLOGE -RS08 5. OBVEZNICE ZA ODKUP TERJATEV do Iraka, Kube in LR Angole ter Zvezne direkcije... - RS11 6. ostale OBVEZNICE ali ZAKLADNI ZAPISI RS, katerih vračilni rok je daljši od 12 mesecev četrtek in petek, 21.3.1996 in 22.3.1996 četrtek in petek, 21.3.1996 in 22.3.1996 Zavezanec mora ob vložitvi davčne napovedi ali pozneje na poziv predložiti: - zakladni zapis ali obveznico - dokazilo o vplačilu sredstev za nakup zakladnega zapisa ali obveznice, iz katerega je razvidno kdo je izvršil plačilo, višina vplačanega zneska, za katero obveznico ali zakladni zapis je bilo plačilo izvršeno ter datum vplačila (položnica, blagajniški od 8.00 do 18.00 ure v IVANčNI GORICI v prostorih KRAJEVNE SKUPNOSTI od 8.00 do 18.00 ure v ŠENTVIDU PRI STIČNI v prostorih KRAJEVNE SKUPNOSTI prejemek ipd.) 11. točka Sredstva, vložena v DELEŽE in DELNICE pravnih oseb, ki so namenjena izključno razvoju znanosti in tehnologije, npr. delnice Slovenske znanstvene fundacije d.d. 13. točka Znesek vplačil v DENARJU za DELNICE in za VLOŽKE gospodarskih družb ter za DELEŽE zadrug, vpisanih v sodni register v RS. Zavezanec mora ob vložitvi napovedi ali pozneje na poziv predložiti (velja za 11. in 13. točko): - delnice, - dokazilo o vplačilu sredstev za nakup delnice, iz katerega mora biti razvidno, kdo je izvršil plačilo, višina vplačanega zneska, za katere delnice je bilo plačilo izvršeno ter datum vplačila (položnica, blagajniški prejemek ipd.) Kot plačilo za delnice se šteje nakup delnic na primarnem trgu vrednostnih papirjev - pri prvi prodaji izdajatelja. Za prvo prodajo se šteje tudi prodaja, ki jo kot prodajalec opravi pooblaščeni udeleženec (borznoposrediška družba ali banka), če je prodajo opravil v roku 3 mesecev od dneva, določenega za začetek vpisovanja in vplačevanja oz. v podaljšanem roku, ki ga določi Agencija za trg vrednostnih papirjev. - potrdilo o vplačilu deleža oz. vložka, iz katerega morajo biti razvidni podatki kot potrdilo o plačilu sredstev za obveznice in delnice, - potrdilo, da so podatki vpisani v sodni register oz. da je zahteva za vpis priglašena pri pristojnem sodišču, če postopek še ni zaključen. NEMATERIALIZIRANI VREDNOSTNI PAPIRJI Kadar gre za nematerializirane vrednostne papirje, ki so vpisani v centralni register vrednostnih papirjev, zavezanci SOČASNO z napovedjo predložijo naslednja dokazila: 1. OBVESTILO o stanju na računu vrednostnih papirjev na dan 31.12.1995, ki jim ga je posredovala KLIRINŠKA DEPOTNA DRUŽBA 2. POTRDILO izdajatelja vrednostnega papirja o VPLAČILU SREDSTEV za vpis vrednostnih papirjev, izdanih v letu 1995 in 3. DOKAZILO o VPLAČILU sredstev. Zavezanci, ki so v letu 1995 vložili sredstva v nakup vrednostnih papirjev, pa še niso vpisani v centralni register vrednostnih papirjev, predložijo izpostavi obe potrdili, navedeni pod točko 2 in 3 v prejšnjem odstavku. Grosuplje, 16.2.1996 Republiška uprava za javne prihodke IZPOSTAVA GROSUPLJE Grosuplje, Kolodvorska 4 Telefon: (061) 764 452 Od ponedeljka, 25.3.1996, do petka, 29.3.1996, bomo dohodninske napovedi sprejemali v prostorih IZPOSTAVE GROSUPLJE, Kolodvorska 4, od 8. do 15. ure, v sredo do 17. ure. V obojestransko zadovoljstvo prosimo vse občane, da se držijo napovedanih rokov. VODJA IZPOSTAVE: ANTON ŽITNIK OTROŠKI DODATKI V LETU 1996 Državni zbor R Slovenije je na 36. seji 12.12.1995 sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o družinskih prejemkih. Objavljen je v Uradnem listu RS št. 73/95 z dne 22.12.1995. Najpomembnejše spremembe in dopolnitve so uveljavljene na področju pravice do otroškega dodatka in v uvedbi pravice do novega družinskega prejemka - dodatka za nego otroka. Kaj nam torej prinaša spremenjeni zakon o družinskih prejemkih glede otroškega dodatka in dodatka za nego otroka? 1. Upravičenci Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev za otroka s prebivališčem v R Sloveniji, če: - je otrok državljan RS, - otrok ni državljan RS ob pogoju vzajemnosti (doslej ugotovljena samo za R Hrvaško) Ob pogoju, da je vsaj eden od staršev zaposlen kot delojemalec v RS, ima pravico do otroškega dodatka tudi za otroka, ki nima prebivališča v RS, če: - je otrok državljan RS in nima pravice uveljavljati otroškega dodatka v državi, kjer živi, - otrok ni državljan RS in je tako dogovorjeno z mednarodno pogodbo. 2. Trajanje pravice Pravica do otroškega dodatka traja do dopolnjenega 15. leta starosti otroka, za starejšega pa le, če se šola, dokler ima status učenca ali rednega študenta, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti. Za otroka z motnjami v telesnem in duševnem razvoju traja pravica do otroškega dodatka do dopolnjenega Od 1.5.1996 znaša cenzus zu pridobitev upravičenosti in višina otroškega dodatka: pri dohodku na družinskega člana višina družbene pomoči (v % od povprečne plače vseh (v % od zajamčene plače) zaposlenih v RS v preteklem letu) do 25,0% 22% od 25,1 do 30,0% 19% od 30,1 do 40,0% 16% od 40,1 do 45,0% 13 % od 45,1 do 55,0% 10% od 55,1 do 110,0% 7% 18. leta starosti. 3. Otroški dodatek ne pripada: - za otroka, ki je zaradi vzgoje, šolanja in usposabljanja v zavodu, v katerem ima pretežno brezplačno oskrbo, v času, ko je v zavodu, - za otroka med služenjem vojaškega roka, - za otroka, ki ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe. 4. Višina otroškega dodatka Otroški dodatek s 1.1.1996 ni postal univerzalna pravica, temveč se bo do 30.4.1996 dodeljeval na podlagi socialnega statusa družine (družbena pomoč otroku). Ker Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o družinskih prejemkih podaljšuje dosedanjo ureditev do 30.4.1996, se veljavnost že izdanih odločb o pravici in višini otroškega dodatka avtomatično vsem upravičencem podaljšuje do 30.4.1996. Po tem datumu bodo upravičenci, ki že prejemajo otroški dodatek brez prekinitve, pridobili pravico le, če bodo do 31.3.1996 centru za socialno delo predložili novo vlogo. Vsi odstotki se računajo glede na zneske bruto povprečne oz. bruto zajamčene plače. Za ilustracijo naj povemo, da je znašala zajamčena plača (december 95) 31.666,00 SIT, povprečna pa 115.132,00 SIT (za oktober 95). 5. Kaj se všteva v dohodek družine? Na kratko bi lahko rekli, da vsi dohodki in prejemki vseh družinskih članov, ki so viri dohodnine, pa tudi osebni prejemki, ki niso obdavčljivi, prejeti v obdobju od 1.1. do 31.12. posameznega koledarskega leta pred vložitvijo zahtevka (za leto 1996 dohodki in prejemki v letu 1995). Posebej velja opozoriti, da se v dohodek družine všteva preživnina v višini izvršljivega pravnega naslova. Preživnina se ne všteva le v primeru, ko vlagatelj zahtevka dokaže, da je izrabil vse pravne možnosti za njeno izterjavo. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se všteva v dohodek družine v skladu z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, če na kmetiji živi več družin, se v dohodek posamezne družine všteva sorazmeren del dohodka od kmetijske dejavnosti. Kot dohodek iz dejavnosti se vštevata v dohodek družine dobiček, izkazan v davčni napovedi (pri ta čemer se ne upoštevajo olajšave, ki jih zavezanci lahko uveljavljajo po predpisih o dohodnini), in osnova, od katere se obračunavajo prispevki za socialno varnost. V dohodek družine se na podlagi posebnega zakona všteva tudi premoženje. 6. Dodatek za nego otroka Dodatek za nego otroka je univerzalna pravica, ki jo bodo od 1.5.1996 dalje prejemali hudo bolni otroci in otroci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju največ do 18. leta starosti. Dodatek ni odvisen od dohodkovnega položaja družine; starši ga bodo lahko uveljavili neodvisno od tega, ali za otroka prejemajo tudi otroški dodatek ali ne. Mnenje, kdaj se šteje, da je otrok hudo bolan oziroma moten v telesnem in duševnem razvoju, bo dala izvedenska komisija, ki jo bo imenoval minister, pristojen za družino in socialno varstvo. Komisija bo dala mnenje o bolezni oz. motnji na podlagi pravilnika, ki ga bo izdal minister, pristojen za družino in socialno varstvo v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo. Pravilnik je še v fazi priprave, tudi izvedenska komisija (oz. več komisij) še ni bila imenovana. Višina dodatka za nego otroka znaša 30% zajamčene plače. če je otrok v dnevnem varstvu, v katerem ima brezplačno oskrbo, znaša dodatek 20% zajamčene plače. Dodatek ne pripada otroku, ki je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima brezplačno oskrbo, v času, ko je v zavodu. 7. Obveznost upravičencev Prejemniki otroškega dodatka morajo vsako leto najkasneje do 30. septembra posredovati centru za socialno delo potrdilo o šolanju za otroke nad 15 let starosti. Upravičenci morajo sporočiti CSD vsako spremembo, zaradi katere preneha pravica do otroškega dodatka, ali spremembo njegove višine v 15 dneh po dnevu, koje taka sprememba nastala. 8. Postopek, roki Upravičenec uveljavlja pravico do otroškega dodatka s predložitvijo zahtevka na obrazcu, ki ga bo izdala DZS, pri centru za socialno delo, ki je za to pristojen glede na otrokovo stalno bivališče. Obrazci bodo po zagotovilu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na voljo v knjigarnah v drugi polovici februarja 1996. Rok za vložitev je 31.3.1996. Ker tudi nam ni znano, kakšen bo obrazec vloge oz. zahtevka, prosimo vse vlagatelje, da v prostor za opombe obvezno vpišejo številko odločbe, če že prejemajo otroški dodatek, oz. vpišejo, da prvič vlagajo zahtevek. Tako nam bodo omogočili učinkovitejše in lažje delo, sebi pa hitrejšo pot do uveljavitve pravice. Vloge bomo sprejemali na Centru za socialno delo Grosuplje, Taborska c. 13, po pošti ali osebno ob uradnih urah - ob ponedeljkih, sredah in petkih. Informacije dobite na tel. št. 761-111 ali 762-536. CENTER ZA SOCIALNO DELO GROSUPLJE PERNATI STISKI GOST Častitljivo cistercijansko opatijo Stična je od začetka njenega delovanja v davnem letu 1136 pa vse do današnjih dni obiskala že nepregledna množica ljudi, mladine in odraslih, svetnih in duhovnih poklicev, preprostih in imenitnikov, zdravih in bolnih, predvsem pa tistih, ki so v zavetju belih samostanskih zidov iskali in tudi vselej našli obliko prepotreb-ne duhovne tolažbe za svojo izmučeno dušo in nemirno srce. Mnogi so prišli od blizu, neredki pa iz drugih dežel, saj sega sloves stiske opatije daleč preko slovenskih meja. Koliko posameznikov in ljudskih množic se je v dolgem, nad 850 let trajajočem obdobju že nagnetlo v prostrano samostansko baziliko, prisostvovalo imenitnim slovesnostim na velikem notranjem samostanskem dvorišču in občudovalo prelepi križni hodnik, kjer v človeka nemo zro iz kamna izklesane moške in ženske glave, zagotovo ne bomo nikoli izvedeli. Večina obiskovalcev se v Stični zadrži le kratek čas, mogoče le nekaj ur ali kak dan, redkejši pa so tisti, ki v tihotnem samostanskem okolju preživijo več tednov, mesecev ali celo leta. Tako vemo, da je v stiski opatiji pozno jesen svojega delovno bogatega življenja prebil znameniti slovenski škof, politik in publicist Anton Bonavcntura Jeglič (1850-1937), ki je v Stični tudi umrl. Toda najvztrajnejši stiski gost ni bil človek, ampak ptica - velika bela papiga po imenu Koko! Poosebljala je nepogrešljivega ptiča v starodavnem samostanskem grbu. Leta 1918 jo je opatu Bernardu Widmannu (1913-1922), ki je bil po rodu Nemec, podaril župnik iz bližnje Žalne. Papiga je sprva bivala v samostanu, nato pa sojo leta 1923 premestili v drugo stavbo, kjer se ji je pri samostanskih pericah zelo dobro godilo. Najboljše ptičje hrane ji ni nikoli manjkalo. Živela je v čisti kletki, vedno sveža voda pa je bila na dosegu kljuna. Žal papiga ni znala govoriti. Lepih besed ni pomnila, grdih pa je v samostanskem okolju tako ali tako nihče ni učil. Toda znala je strumno salutirati in ljubeznivo ponuditi desni krempeljček. Svojega novega gospodarja, stiškega opata dr. Avguština Kostelca (1924-1969), je preživela za polna štiri leta. Poginila je leta 1967. Bržkone je bila zelo stara, saj ni bila več rosno mlada že tedaj, ko je prišla v hišo. V Stični je preživela le malo manj kot 50 let. Potem pa so jo nagačili... Vojan T. Arhar familiar KULTURNI KOLEDAR - KD STIČNA: V dvorani, 17.2.1996 ob 19. uri premiera: Moliere Namišljeni bolnik, nastop v MPZ Stična ponovitev gledališke predstave Namišljeni bolnik 18.2. ob 15. uri 23.2. ob 19. uri 24.2. ob 19. uri Otroška maškerada v dovrani v torek, 20.2. ob 10. uri - KD ŠENTVID: Gledeliška skupina KD Šentvid gostuje 27.1. z igro Kastelka V Kulturnem domu Šentvid 28.1. ob 15. uri gosuje KD Vnanje Gorice z igro Življenje podeželskih plejbojev KD Šentvid gostuje v Šentlovrencu, dne 3.2. ob 18. uri: Večer petja in folklore V Kulturnem domu Šentvid, dne 4.2. ob 15. uri: Otvoritev razstave Šentvid na starih fotografijah - MULJAVA: 3. pohod po Jurčičevi pešpoti Od Višnje Gore do Muljave, 2.3. Svečanosti ob Slovenskem kulturnem prazniku z vso zagretostjo pripravljajo v: - KD AMBRUS: V Gasilskem domu, 10.2. - KD KRKA: V Družbenem centru, 3.2. ob 19. uri - KD VIŠNJA GORA: V dvorani Gasilskega doma, 10.2. - KD TEMENICA: 7.2. ob 19. uri - IVANČNA GORICA: V kulturnem domu Ivančna Gorica, 7.2. ob 17. uri Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov OŠ Stična Tatjana Lampret TIHOŽITJE V SNEGU Malo pred novim letom nam je narava na nove nasula snega, da se je vse kopalo v belini. Najbrž sta bela opojnost in obisk v enem od številnih lokalov premamila nočnega sprehajalca, da je v medlem soju ulične svetilke izrazil svoje predpraznično razpoloženje na zelo domiseln način. Sodeč po sledovih, se je za krajši čas ustavil na robu ploščadi OE, blizu banke v Ivančni Gorici, da bi malo odtočil, ob tem pa je v snegu spretno narisal novoletno jelko. Likovno izražanje v snegu in ledu je po svetu dokaj razširjeno in ni nič nenavadne-gaa, toda slikarska tehnika in "penzel" sta bila v našem primeru res nekaj posebnega, to že morate priznati, drage bralke in bralci. Fotografska kamera je naslednji dan formo vivo v snegu še pravočasno ujela, preden jo je pobrala odjuga. Pa naj še kdo reče, da v naši občini ni kulturnega utripa, res pa je, da je ta utrip nekoliko specifičen. Neznanemu ljudskemu umetniku je morala biti stvaritev všeč, najbrž pa mu je ostajalo tudi nekaj "barve", zato se je podpisal z "B", da ne bi ostal povsem anonimen. Umetniku "B" - ju moramo vsekakor čestitati za zelo spretno obvladovanje svojega "slikarskega" orodja. "Lejga," bodo rekle bralke, ko bodo tole prebrale, "že spet poveličuje moške, naše sposobnosti pa že v naprej omalovažuje. Kaj pa, če je bila ženska?". Drage bralke, nič ne rečem, tista vaša stvar je svoj čas zelo iskana in uporabna, toda za likove namene, še posebej za zgoraj opisano slikarsko tehniko, pa res ni primerna. Si sploh lahko predstavljate takole slikarko med ustvarjanjem? Jaz že ne! Tu emancipacije ne bo, pa pika. Leopold Sever Forma viva v snegu. Škoda, da je naš časnik le črno bel; stvaritev bi prišla do pravega izraza šele v barvi (rumeni). Z«, »mer: LJUBLJANA—NOVO MESTO—KANOIJA Za «m«r: KANDIJA—NOVO MESTO—LJUBLJANA LJUBLJANA L|ub Rakovnik Škofljica Smi',0 Safl GROSUPLJE MlaCavo 2alna Vllnia Gori Pollavo Ivancna Gorica Santvld pri Stični i Mi 3309 " 9 m 11.03 i 9 m 11.11 1 1 3213 3207 3213 t ii.3i..: t j ji 9.u 11.39 .11 m i liir 9 34 II 47 IJ 03 13 08 . 1313 . ,13 34 . 13 37 14 03 Oaoor Sanilovranc Valika Loka Stalan TREBNJE Ponikva na DolonI Mirna Pac Hudo NOVO MISTO NOVO MESTO Novo meato c KANDIJA 3.12 VI! S 27 5 31 1 bj 1 19 ... S.46 . . . . 5.SI . .. s S7 ... .6 02 . ... «.03 . . .608 ... . . .Bi . . . b 02 fl.13.9 43 bob 8.19 16 47 b 16 6.29 1 6 57 I 8.36 703 6.2B 4 40 7.08 121 8.4« 7.ll9 6 30 6 48,7 10 . . 6.48 . 13 32 . 13.33 . Ti: I tO OT 11 54 !2 42 13 30 , 'lil i to on u oi i i I12.0« i i i2 m ! 10.17112.ia I I ,12.1» I 10.23 12.11 l 10 27 12 22 i 10 U 12 30 M I 12 m 1 10.41 is.«« I 10.44 12.10 i 1047112» I 10 4* 12 53 14.11 . 11.03 14.13 14 m 1113 14 is 14 :h i', i . 14.1« 14 m is.io| 603 3310 2 14.13 14 32 14 18 14 39 . 14 23 14 49 I 14» . 14 33 15 00 I 11303 . (4 43 1108 . 14 48 15 18 . I .13 23 . 14 33 13 30 . I 1530 13 03 13 33 13 08 13 37 . 13 00 11 40 13 13 13 44 I 13 47 . 19 20 19.31 I 1558 . 13 32 18 03 I 16» 19.42 48.14 IB.41 11 i 10 00 . 10 12 , 16 13 . 1023 i 10 2« 16 29 18 34 1030 10.41 18 44 1647 18.21 10 33 . 18 23 10 37 . 13 33 17 04 r 3221 3323 t 10.11 t7.1T ) 16 24 17 33 7 16 33 17 X 18 30 I 18.41 IT.41 16 44 17 45 16 31 17.48 17 03 1 7 54 17 07 17 58 17 11 18 01 17 15 18 03 17.18 18 06 17 32 18 13 17 35 Ifl 13 17 3818 19 17.31 ID 32 I7.3SI8.2« 17 ■ m M) 17.47 18 37 I J 3225 3337 10.47 20.33 18 33 30 3» 19 01 30 46 13 07 J 13.13 (0.57 111.10 21 01 19 19 31 04 19.35 31 10 19.30 I 19 33 21 16 10.37 I 19 40 31 33 (9.44 31 37 19 47 31 30 10 ii 31 34 19.54 21 37 19.37 21.41 20 02 21 49 30 08 21 36 i 17.S7 10.47 1 17.30 18 53 i 10.00,18 34 1 18.01 Ifl 51 I 20 18 22.06 20 20 33.10 20 31 33 13 20 32 22.13 NOVO MESTO NOVO MESTO Modo M.rna Pac Ponikva na DolunJ. TREBNJE MM Velita Loka Sanilovranc Gtbor Haitiohova va% Sanrvid OH Stični Ivancna O ori ca PoIIbvo Vlinja Oori 2alna Mlafjevo GROSUPLJE Smar|a Sap r.koHjlca L|iib Rakovnik LJUBLJANA_ 132001 3203.3336 3.42 4 04 4 38 3 43 4 00 4 30 1 45 4 1)7 4 1! 1 4B 4.00 4 40 4.13 4.34 j 4 15 4,37 4 19 4.42 4 22 4 45 i 4 27 4 49 4 39 4 52 |4 3S 4.5T 4 38 3 00 4.43 3 05 4 48 5 10 4 51 j 9 13 498 3.23 300 I s ;o S 32 3 19 5 40 5 33 5.48 3304,3306 3308 8.13 5 33 001 5 1 3 3 33 8 03 3.14 3.33 603 3.10 5 39 «00 i i I ! I 5 38 3.50 . 0.27 5.33 5.57 I I 5.30 0.10 6.37 3.41 0.19 ____ 9.44 j 6.331 ... 5 48 : 6 35 . . . 5.91 |U»| ...i 5.56 i 9.34 i____ 3.90'6.36 ... ! • 04 6.4t i . .. I i • .434 6.11 I 6.40 ... I 0 17 0.53 ... I 620 6 56 ... 8.24 7.09 j ... I I I 933 7,16 ,,, 9.44 7.34 ... 6.90 7,10! . . ,I 3230 9.19 i 6.30' I 6 32 I 6 w 7.03 7.07 8 n i o-, u n a i2 ■ i 1.17 9.19 i n a 2a I H Ti 1.31 3220 3212! 600 0.20 1037 13.23 8 23 10.38 13 33| 9.23 10.40 13.23 9.34 10.50 133»! I I 1 I I ■ 0.39 1l.0i;i339 0.43| 11.081 I 1 0.47 11.11 11.90 t ! I 113.53 0.52 11.18.13 56 9 36(11.22 135» 9 50 11 33 1 4 01 10.09 11.30 14.08 10.13» I I 10.17 11 37 14 14 I I . 10.2411.45 14,32 10.20 11.51 14 27 (0.33,11 64 10 17,11.57 14.38 I II 10.48'13 12 14 48 10.56 1 3 30 11.02 13.27 13.02, 3376 , 3216 13.43 14.09 13 43.14.07, 13.48 14.09 13.47 14.13 13.51 14.17 1402114 28 14.00 1433 14.13 14.41 14 44 . 14,47 . 14.30 . 14.541 , 15 04 . ,,'J: 13 12 . . . 115.17! , . . 15.33 . . . : 19.26; . . . ;19,30 . . . 119,40 , . . 115.40 , . . '19.96 . 3379 32181 3214 14.11 13.10 15.44 14.33! 15.11 13.46 14.38 19.13 13.47 14.30' 19.19 19.48' 14.40 I 113.53 14 33 1', vi II. 04 1500 13.40H8.12l 13.04 15.48 16.1«! 16.16 ((8.22| 19.21 10.30 ,16.42, ,16.46 116.61 !18 54! Iit.oo; ■17.03 * I I D j I 3238 \ 3333,33323| 3224 1 3232 16.30 17.91 10.27 21 18 21.10 16 21.17.93119 29 2f 30 33 13 1* 7.1 17.54 14.10 21 31 23.14 . . . 14 96 1034 21.22' I I I I I 18 00 19 44 21 32 18 181 ft) 51,21 M 18.27 19 58 21 44 16.30, lili 16 33 21 401 1836] 21.53 16.40 j 21.98. 1B.43|20.12 22.0(1 ■I I I . . . . 17.0 . i . .7.11| . . ... 17.31 . . . . . 17.38 , .1... i iT*! , 18 51 20.16 22OV I 'I I I ,18.68 20 24 22.14 Ml 01'21) 3-1 2/ 70 I«.«1 I I I I ,19.13 2033 2237 I I I I I '19.33 20 48 72 37 19.34 20 55 77 45 119.40 21,02 33.81 cela stran 69.000 SIT (1150 cm2) polovica strani 43.000 SIT ( 575 cm2) četrtina strani 24.000 SIT (287 cm!) osmina strani 16.500 SIT ( 143 cm!) šestnajstina strani 9.500 SIT ( 72 cmJ) CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.000 izvodov, 13.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinstva v občini brezplačno Izdatek za oglas se šteje med materijalne stroške KOMERCIALNI OGLAS oglas na prvi strani plus 50% (največ 1 četrtina strani) oglas na zadnji strani plus 25% (isto) serijski oglas (6- krat v letošnjem letu) minus 30% V ceno ni vračunano oblikovanje in 5% prometni davek. OBVESTILA DRUŠTEV do največ 50 kvadratnih centimetrov—40 sit za kvadratni centimeter MALI OGLASI do 10 besed 200 SIT vsaka nadalnja beseda 30 SIT ZAHVALE Osmrtnic ne bomo objavljali, ker časopis izide samo enkrat mesečno, kvadratni centimeter 30 SIT (vendar načeloma do največ 50 kvadratnih centimetrov) P.s. lina stran časopisa formata A3 ima cca 1150 kvadratnih centimetrov. STRAN 11 VRNITE NAM NASE VODE! Občine Tolmin, Bovec, Kobarid in Bohinj zahtevajo od pristojnega resornega ministrstva, da jim podeli pravico do koncesije za upravljanje s svojimi vodami. To zahtevajo že štiri leta, vendar do danes, kjub številnim pogovorom in pobudam brez uspeha. Po izjavah vseh štirih županov na pogovoru s predstavniki države kaže, da s to zahtevo nameravajo iti do konca. Torej gre tokrat zares. In zakaj ta uvod? Zato ker bi tudi krajani v dolini Krke in okolici želeli ustanoviti ribiško družino in s pravico do koncesije upravljati reko Krko od izvira do Zagradca. Krajevna skupnost Krka je že pred dvema letoma dala pobudo za podelitev koncesije občini Grosuplje. Ta pobuda je bila na skupščinskem zasedanju soglasno sprejeta in poslana pristojnemu ministrstvu. Težko je verjeti, da na številne urgence in posredovanja občina Grosuplje še do danes na zahtevo ni dobila odgovora, še več, na ministrstvu za kmetijstvo pravijo, da o tej zadevi ne vedo ničesar. Torej se tudi nam dogaja podobna zgodba, kot omenjenim štirim občinam. Turistično društvo Krka je tokrat dalo pobudo za koncesijo preko svoje občine Ivančna Gorica. Morda bomo tokrat bolj uspešni. Ob tem naj omenim tudi izjavo g. Srečka Perka, predstavnika ministrstva za kmetijstvo, ki je na pogovoru s predstavniki vseh štirih občin dejal:"Nerealno je zahtevati spremembo šele sprejetega zakona, ki govori o tem, da koncesije kot edini lastnik naravnih dobrin podeljuje država in ne lokalna skupnost, prav tako pa je nerealno pričakovati, da bo vode delila po novih občinskih mejah." Dodal pa je, da lahko kakšne dopolnitve na področju ribištva pričakujemo edino od novega zakona o sladkovodnem ribištvu, ki je prav ta hip v pripravi. Povsem drugačnega mnenja pa so bili vsi štirje župani. Zupan Bohinja meni, da imajo lokalne skupnosti ustavno pravico upravljati s svojim okoljem, zato so težnje države po oblasti nad naravno in kulturno dediščino (v številnih primerih) zaviralne. Župan Bovca je bil še bolj oster. Dejal je:"Mi smo naravni dediči naših dobrin in vztrajali bomo pri tem, da bomo podeljevali koncesije za upravljanje z njimi na občinski ravni." Najbolj realen pa je bil župan Kobarida:"Država naj loči strokovne naloge od upravljanja z naravnimi dobrinami, sicer bodo kmalu "tujci" gospodarili z našo naravo namesto tistih, ki tod živijo in so od nje odvisni." Vsi pa so bili enotni, da naj zavod za ribištvo prodaja zrtanje oz. ostane raziskovalna institucija, katere strokovno delo je skrb za vode, za gospodarjenje z vodami pa naj bodo pristojne občine oz. domačini. V tej igri smo tudi mi. Zato bosta ob vsem potrebni tudi naša beseda in trezna odločitev. Rešitev bi bila lahko zelo preprosta. Z vodami naj gospodarijo in upravljajo ribiške družine, zavod za ribištvo pa naj bi dobil koncesijo, da v vseh slovenskih vodah (ne samo v reprezentančnih iz leta 1948) opravlja svojo nalogo kot raziskovalna institucija. P.K. ■4301 1302 1303 13/0 1303 načela - 1308 -YS07 130tt T1 fos — i3oe -J FRENCKOVA REZKA IZ METNAJA V farne krstne bukve so jo zapisali z imenom Terezija Pajk, tretje leto po prelomu stoletja. Zato ni težko izračunati, da je doživela že trindevet-deset pomladi. Rezkina rojstna hiša stoji le nekaj sežnjev od njenega sedanjega domovanja. Tam je preživela tudi svoja dekliška leta, dvaindvajset jih je bilo. Že zgodaj si jo je ogledal sosedov sin, Frenckov Janez, in potem ni nikogar več pustil blizu. Bil je zelo hud, če se ji je poskušal še kateri od drugih fantov približati. Pri Janezu ji je bilo najbolj všeč to, da je tako lepo igral na harmoniko. Ko sta se vzela, je dobila možev priimek Miglič. Potem so prišli lepi, pa tudi zelo težki trenutki. Lepo je bilo, kadar je mož doživeto zaigral na harmoniko in ko so se drug za drugim rojevali otroci, pet fantov in dve dekleti, težko pa je bilo vso to mladež nahraniti in obleči. Skupaj s starimi starši jih je pogosto več kot deset sedlo k mizi, zato je bilo pomanjkanje reden gost pri hiši, kot povsod po hribovskih vaseh. Vendar se je dalo s pridnimi rokami in varčnim gospodarjenjem prebroditi vse težave. "Malo čudno se sliši," pravi Rezka,"vendar mi je še najbolje šlo prvi dve leti zadnje svetovne vojne, ko smo v hiši imeli gostilno." Nedaleč od vasi je namreč tekla državna meja med takratno Italijo in Nemčijo, zato je bil v gostilni dober promet in je kar neslo. Tudi tihotapci so prišli nabirat i i 1 i..... i Rezka na svojem "delovnem mestu" "Pa kmalu mi Klasje pošljite, ga rada berem, ker tako po naše piše," je Še naročila ob slovesu. korajžo, preden so prestopili mejo. Tisti dve leti so poravnali vse stare dolgove, ki so bili pri hiši. Toda blagostanje ni trajalo dolgo, ker so se razmere zaostrile. Doživeli so letalski napad na Metnaj, od vseh strani pa so prihajale različne vojske in jemale, kar so menile, da jim pripada. Najhujše pa je bilo ob koncu vojne, ko je izgubila starejšega sina, eden od sinov pa se je hudo ranil z bombo. Rezka se je vse življenje najbolje počutila v naravi. Kadar ji je delo na kmetiji vsaj malo dopuščalo, je šla za gobami; tudi ves dan jih je iskala, nekaj iz užitka, še več pa zaradi cven-ka, ki je kanil v družinsko blagajno. Pozimi je veliko pletla iz domače volne, ker so nekdaj pri hiši redno gojili ovce. Ovdovela je pred triindvajsetimi leti in odtlej živi pri sinu in njegovi družini. Od njenih potomcev še živijo trije sinovi, hči, dvanajst vnukov in devetnajst pravnukov. Kaže, da je bil Pajkov rod zelo trdne sorte, saj ima Rezka živi še dve sestri: nekaj let mlajšo in starejšo, ki živi v Ameriki. Ta je šele prava grča -samo dve leti ji manjkata do sto. Terezija Miglič, Frenckova mama , je najbolj srečna, kadar jo obkroža mladi rod vnukov in pravnukov. Tedaj življenje in vztrajanje Šele dobi pravi smisel. Mnogim od njih je še danes varuhinja in svetovalka. Tudi po kuhinji rada kaj postori, kadar mladi ne utegnejo. "Najbolj me drži pokonci občutek, da me še vedno potrebujejo," pravi. "Le še tako naprej, Rezka," kličemo iz Klasja! Leopold Sever K UJ H Z UJ U A R A D I Z PREŠERNOVA 8 2 61290 GROSUPLJE TEL.: 061 762 620 • Nega obraza in telesa • Ročna masaža • Ročna linfna drenaža • Depilacija • Aroma terapija • Lipoliza: odprava maščobnih blazinic na določenih delih telesa • Savna • Solarij - Ergoline • Frizerski salon Če bi radi v ogledalu spet srečali nasmejan obraz in vitko telo, obiščite lepotilni center Paradiž. Z vami bodo zdravnik, fizioterapevtke in kozmetičarke. J 12 STRAN VABIMO NOVE ČLANE Šahovski Klub Višnja Gora - Stična (prej ŠKVIGOL in ŠK Unis-Kops, Višnja Gora) obstaja kot klub 10 let. 1985 smo šli v kvalifikacije za II. slovensko ligo in v Staremu trgu ob Kolpi uspeli. Z velikim uspehom na tekmovanju v II. ligi na Pokljuki smo uspeli priti v I. državno ligo - zahod in tu bili 2 leti s pomočjo šahistov iz Ljubljane, Škofljice in Kočevja. Ko pa smo od občine dobili le 9.800,00 tolarjev, smo se šli v I. ligo v Cerkno le poslovit in zadolžit, saj pionirke Škofljice in mladinci niso mogli sami plačati stroškov hotela. Večina pa se je vsak dan vozila v Cerkno! Po izpadu so odšli vsi najboljši šahisti, tudi pionirki Škofljice in mladinca Kočevja. Ostali smo sami, a smo v II. ligi v letu 1994 presenetili vse s 4. mestom. Nekaj slabše smo nastopali v letu 1995. Naši šahisti igrajo za svoj denar na mednarodnih turnirjih na Bledu, v Ljubljani, na Vrhniki, v Šentjurju pri Celju, Ponikvi in Domžalah. Zato smatram, da smo še kako tekmovalni klub in ne le rekreacijski. Nimamo svojih prostorov, zato smo v 1. 1994/95 igrali v gostilni Vovk v Višnji Gori, sedaj pa poskušamo Pri Frenku v Ivančni Gorici. Redno tekmujemo in se udeležujemo turnirja v pospešenem šahu (1 dan). Iz našega kluba so odšli MK Dušan Barič, Vojko Srebrnič, Dušan čepan, Miha Furlan, Tomaž Marinšek, mladinki Mojca Zupane in Marjeta Marolt (II.kat.) iz Škofljice, sami pa smo črtali MK Novino in štruca. Odšla sta tudi mladinca iz Kočevja. Tako smo ostali sami nižjekate-gorniki iz sedanje občine Ivančna Gorica. Registriranih je 19 članov, mladincev in mladink. Z veseljem pa bomo sprejeli vsakega, ki ima veselje do bolj resnega šaha. Kot sekcijo pa smo sprejeli medse upokojence Ivančne Gorice, ki redno igrajo ob nedeljah dopoldne Pri Frenku. S šahovskim pozdravom! Predsednik ŠK Višnja Gora -Stična, državni sodnik, trener in mentor Janez Dremelj Enkrat smo že pisali o čiščenju snega s pločnikov in krajevnih cest. Marsije, Še posebej v Ivančni Gorici, je to neurejeno. Pločnikein ceste očisti Šele sonce. Veliko bolje je to urejeno v manjših krajih. Na Lučarjevem Kalu o poti do hiš v večini splužene že pred 6. uro zjutraj. Eden od najbolj zagnanih in tudi najbolje opremljenih za pluženje je Jože Medved. Sicer pa, kaj bi se čudili, on resno jemlje svojo funkcijo predsednika Občinskezveze Ivančna Gorica in predsednikaTD Grča - Lučarjev Kal. A.A ZAHVALA Po težki bolezni se je tiho poslovil naš dragi LUDVIK SKUBIC Zahvaljujemo se za izraze sožalja vsem, ki ste ga imeli radi, ga pospremili na njegovo zadnjo pot, mu poklonili cvetje in sveče ter darovali v dobre namene. Zahvala tudi g. župniku Koželju in Šentviškim pevcem. Vsi njegovi Zveza športnih organizacij Ivančna Gorica Sokolska 8 61295 Ivančna Gorica RAZPISUJE rekreativna prvenstva v naslednjih športnih panogah: - mali nogomet - balinanje - namizni tenis (moški in ženske) - odbojka (moški in ženske) Prijava za posamezno tekmovanje mora vsebovati naslednje podatke: 1. ime ekipe pod katerim bo ekipa v ligi nastopala 2. natančen naslov in telefon vodje ekipe, ki bo prejemal obvestila o tekmovanju 3. za katero športno panogo se ekipa prijavlja V vseh naštetih športnih panogah se predvideva ligaški sistem igranja (spomladanski, jesenski del) O podrobnostih vzvezi s tekmovanjemu v posameznih športnih panogah se bomo dogovorili na skupnem sestanku s predstavniki vseh prijavljenih ekip. Prijave morajo prispeti na zgornji naslov do srede, 14. februarja 1996. Dodatne informacije o tekmovanjih lahko dobite pri Andreju Cevcu, telefon 762-587, dopoldne. Tajnik ZŠO Ivančna Gorica Andrej Cevc Do nedavna je bil tiskarski škrat v našem časniku zelo dejaven. Na sliki ga vidimo, kako se je v predzadnji številki spravil na članek o miljnikih. Po tistem smo ga v uredništvu trdo prijeli in obljubil je, da za naprej ne bo več počenjal pobalinstva. Besedo je držal, saj je bila novoletna številka v tem pogledu že dosti boljša. Kaže, da je škrat že preživel puberteto in da dozoreva, tako kot naš časopis in mi v njem. Leopold Sever Takole smo reševali vrtno drevje, ki je ječalo pod težo snega. DIMNIKARSKO PODJETJE VIČ d.o.o. LINHARTOVA 62/a 61000 LJUBLJANA Telefon: 061/137-22-17 137-22-12 137-22-15 Telefax: 061/137-23-29 OBVESTILO Obveščamo vse uporabnike dimnikarskih storitev in vse občane občine IVANČNA GORICA, da od 15.10.1995 opravljamo dimnikarsko dejavnost na celotnem območju občine, skladno s podpisano pogodbo o opravljanju dimnikarske dejavnosti in sklepom občinskega sveta. Dimnikarsko dejavnost bomo opravljali po vnaprej določenem razporedu in sprotnem obveščanju uporabnikov naših storitev ali pa po sprejetih naročilih na tel. Št. 061/137-22-17 vsak delovni dan od 6 do 15 ure. V prepričanju, da boste z našim delom zadovoljni in da vam bomo v delovni dan vnesli tudi kanček sreče, vas lepo pozdravlja Vaš dimnikar. IVANČNA GORICA RAZPORED DELA Meseci: oktober, december, februar, april 1. teden PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA 2. teden PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA 3. teden PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA 4. teden PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA Sp. Brezovo, Pristava I Višnja Gora Višnja Gora Višnja Gora, Pristavall. Kriška vas, Nova vas, Zavrtače Naročila Zg. Draga, Sp. Draga, M. Vrhe, V. Vrhe, Na poljanah, Mevce Leščevje, Oslica, Potok M. Hudo, Stranska vas Ivančna Gorica Naročila Ivančna Gorica Ivančna Gorica, Studenec Mrzlo Polje, Mleščevo, V. črnelo Škrjanče, M. črnelo, Gorenja vas Muljava Naročila Muljava, Brezje, Znojile, Trebnja Gorica, Gradišček Žvajdrga, Krška vas Krka, Podbukovje, Brinje Laze, M. Korinj, V. Korinj Gabrovčec, M. Lese, V. Lese, Marinča vas Naročila Meseci: november, januar, marec, maj 1. teden PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA 2. teden PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA 3. teden PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA 4. teden PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA V. Globoko, M. Globoko, Fužina Fužina, Zagradec, Dečja vas Grintovec, Kal, Ambrus Kamni Vrh, Brezovi Dol, Primča vas, Višnje Gabrovka, Krtni Vrh, Tolčane, Češnjicc, M. V. Rebrce, Valična vas Naročila Trcbež, Sušica, Lučarjev Kal, Hrastov Dol, Trnovca Bojanji vrh, Polje, M. Kompolje, V. Kompolje Vrhpolje, Artiža vas, V. Pece, M. Pece Hrastov Dol, Trnovca Rupe, Laze, Rdeči Kal, Podboršt, Sela Naročila Dob, Pokojnica, Boga vas, Škofije, Radohova vas Griže, Vrh, Butale, Dole, Glogovica, Omočc, Zadolžna vas Šentvid, Radohova vas, Grm, Goli Vrh Šentpavel, Zaboršt, Dolina, Praproče, Temenica Temenica, Osredek, Videm, D. vas, Pungert, Breg, Šentjurje, M. V. Dole, Bratnice Naročila Stična, Vir, Svinjska vas, Stična samostan, Gabrje, Nadgrad Pristavlja vas, Dol, Petrušnja vas, M. V. Češnjice, Na Kleku, Predu Ice Bukovica, M. V. Kal, Laze, Culka, čagošče, Brezovce, Cerovec, G. Vrh, Potok Mekinje, Dobrava, Pristava, Metnaj, M. Goričica, Planina, Osredek, Poljane, Vrtača Podsmreka, M. V. Dobrava, Kamno Brdo, Selo, Žabjek, Vrh, Lcskovcc, Izvirk, Dedni Dol, Pušča, G. Brezovo Naročila STRAN 13 ZANIMIVA IN KVALITETNA ŠOLSKA ODBOJKA Organizatorica letošnjega medobčinskega prvenstva v odbojki za starejše dečke (7. in 8. razred) je bila OŠ Stična. Tokrat so učenci tekmovali po novem sistemu - vsak z vsakim, ki je najbrž nekoliko bolj pravičen, a za ekipe tudi bolj naporen. Po kvaliteti so bile ekipe razdeljene v dva razreda. Ekipe, ki so se uvrstile na prva štiri mesta, so bile zelo izenačene in so precej odstopale od ostalih treh. Naši ekipi (Stična in Šentvid) sta z nekaj smole zasedli 3. in 4. mesto, lahko pa bi bili tudi na samem vrhu. Nič ne de, saj konec koncev rezultat ni najpomembnejši. Prav toliko, če ne še več, sta vredna skupni trud in prijateljstvo v ekipi, tako na treningih kot na tekmah. Tega pa našim ekipam (tudi višnje-gorski) tokrat ni manjkalo. Pomembno je dobro delo, rezultati pa bodo že še prišli! REZULTATI IN KONČNA LESTVICA MEDOBČINSKEGA PRVENSTVA STAREJŠIH DEČKOV V ODBOJKI ZA ŠOLSKO LETO 1995/96 Šentvid - Višnja Gora 2 : 0 (2,2) Grosuplje II - Grosuplje I 2 : 0 (3,5) Stična - Šmarje Sap 2 : 1 (13,-11,13) Grosuplje I - Dobrepolje 0 : 2 (4,14) Grosuplje II - Šentvid 2 : 1 (13,-14,11) Višnja Gora - Stična 0 : 2 (3,9) Šmarje- Sap - Grosuplje I 2 : 0(6,1) Višnja Gora - Dobrepolje 0 : 2 (6,11) Stična - Grosuplje II 1 : 2 (-13,11,13) Dobrepolje - Šmarje- Sap i) : 2(1,3) Šentvid - Stična 2 : 1 (10,-8,8) Dobrepolje - Grosuplje II 0 : 2(11,6) Grosuplje I - Šentvid 0 : 2(5,1) Šmarje- Sap - Višnja Gora2 : 0 (2,2) Stična - Grosuplje I 2 : 0 (0,9) Šentvid - Dobrepolje 2 : 0 (3,2,) Višnja Gora - Grosuplje 110 : 2(1,1) Grosuplje II - Šmarje Sap (1 : 2 (9,10) Dobrepolje - Stična 0 : 2 (3,2) Grosuplje I - Višnja Gora 2 : 0(9,12) Šmarje- Sap - Šentvid 2 : 0(10,4) 1. ŠMARJE SAP 6 5 1 10 TOČK U 2 2. GROSUPLJE II 6 5 1 10 TOČK 10 4 3. STIČNA 6 4 2 8 TOČK 10 5 4. ŠENTVID 6 4 2 8 TOČK 9 5 5. DOBREPOLJE 6 2 4 4 TOČK 4 8 6. GROSUPLJE I 6 1 5 2 TOČK 2 10 7. VIŠNJA GORA 6 (1 6 0TOČK 0 12 (+9) (+6) (+5) (+4) (-4) (-8) (-12) Simon Bregar in Andrej Cevc Za tekmovalce je bila najpomembnejša izkušnja DOBRA GENERACIJA STAREJŠIH DEČKOV PRI NK IVANČNA GORICA Omenjeni nogometaši so v jesenskem delu 2. MNZL prepričljivo osvojili prvo mesto, če bodo spomladi igrali vsaj približno tako, bodo zanesljivo prvaki te lige, s tem pa si bodo zagotovili tudi napredovanje v višjo. Rezultati in lestvica po jesenskem delu: 1. krog IVANČNA GORICA : F. KOMENDA 4 : 0 2. krog ZAGORJE : IVANČNA GORICA 4 : 1 3. krog IVANČNA GORICA : TABOR GROSUPLJE 4 : 1 4. krog IVANČNA GORICA : ŠMARTNO 5. krog KOČEVJE : IVANČNA GORICA 6. krog IVANČNA GORICA : ILIRIJA 7. krog F. MENGEŠ : IVANČNA GORICA 8. krog IVANČNA GORICA : KOLPA 9. krog RADOMLJE : IVANČNA GORICA 10. krog IVANČNA GORICA : TERMIT 11. krog VRHNIKA : IVANČNA GORICA 6:2 1 :5 0 9 0 12 0 4 LESTVICA DRUGE LIGE STAREJŠIH DEČKOV 1. IVANČNA GORICA 11 10 0 1 53:8 30 +45 2. TABOR GROSUPLJE 11 6 3 2 19:13 21 + 6 3. ZAGORJE 11 6 2 3 53:14 20 +39 4. ILIRIJA 11 6 2 3 25:17 20 + 8 5. TERMIT 11 6 1 4 27:17 19 + 10 6. PLETISA KOLPA 11 6 0 5 25:22 18 + 3 7. KOČEVJE 11 4 2 5 23:31 14 - 8 8. RADOMLJE 11 4 2 5 18:44 14 -26 9. ŠMARTNO 11 3 3 5 26:30 12 - 4 10 VRHNIKA 11 3 0 8 14:40 9 -26 11. FLOK KOMENDA 11 1 5 5 10:17 8 - 7 12. FILC MENGEŠ 11 0 2 9 11:50 2 -39 Novi sponzor ekipe starejših dečkov NK Ivančna Gorica je DISKONT MARKET, Jože KRESAL, Ljubljanska c. 38, Ivančna Gorica Starejši dečki NK Ivančna Gorica - Jesenski prvaki v 2. MNZL Stoje z leve proti desni: Trener: D. UGORAK in J. SLUGA Igralci: S. Kovačič, D. Žurga, A. Kastclic, J. Perme, J. Sadar. G. Leinfellner, A. Duša. M. Godnjavec čepijo: Ž. Jovanovič, D. Škorič, I. Furdi, M. Fortuna, J. Kovačič, D. Krištof, S. Sadar Novi igralci: D. Brčan, J. Brčan in A. Piškur. NK IVANČNA GORICA Prvi letošnji lučarski slalom uspel, načrtujejo že drugega V hladnem sobotnem jutru, 13. januarja 1996, so se luči uspavajoče brnečega kombija prebijale sko/i jutranji mrak. Kljub zgodnji uri je bilo v vozilu prijetno toplo in živahno. Nobene nervoze. Le kdo bi pripisal mladim, neugnanim fantičem osnovne šole Stična, da v skrivnem kotičku svoje notranjosti prikrivajo vznemirjenost, tremo in morda celo upanje v lep športni dosežek. Zasvojenci s kraljevo igro so bili s svojim spremstvom odpravljeni na tekmovanje izven meja svoje občine. Nanj so se pripravljali od začetka šolskega leta. Še zadnje napotke in bodrilne besede jim je vlivala njihova mentorica dr. Ana Praznik. Njej to gotovo ni pretežko, saj o šahu niti ne zna govoriti drugače kot z žarom. Nanj jo vežejo lepi spomini, šah prežema njen vsakdan, vanj vpeljuje najmlajše generacije šahistov in z njimi deli svoje in njihove uspehe. Bilo je že sredi dopoldneva, ko se je kombi ustavil pred šolo v Starem trgu ob Kolpi. V šolski telovadnici je tekmovalce pričakalo strogo urejeno okolje, ki je podčrtalo resnost tekmovanja: mize, na katerih so bile razprostrte šahovnice, na njih pa "kot hiše v Trstu" razporejeni kralji, dame in njihovi podložniki s topovi. Beli in črni. Pred mladimi tekmovalci je bilo dolenjsko šahovsko prvenstvo za dečke v kategorijah do 10 in do 12 let ter za deklice do 12 let. Z OŠ Stična so se udeležili tekmovanja le trije dečki, ki so na šolskem tekmovanju dosegli najboljše uspehe: David Basta, Ivo Grlica in Boštjan Okorn. Vsi trije so tekmovali v najmlajši tekmovalni skupini. Imeli so dostojno število nasprotnikov: 41 dečkov v obeh starostnih skupinah. Računalnik, ki jih je žrebal in jim po švicarskem sistemu določal nasprotnike v 8 kolih, jih je razvrščal namreč kar na eno samo listo, ne glede na starost. Skupno se jc tekmovanja torej udeležilo 44 tekmovalcev. Na tekmovanje so poleg teh iz Stične prišli še iz Mirne Peči, Šentjerneja, Novega mesta, Grosupljega, Šmarjetc, Kočevja, največ pa je bilo domačinov, ki so bili tudi najmočnejši in najbolj uigrani nasprotniki. Igranje partij so med posameznimi koli spremljali nasveti mentorjev in prijateljski pogovor, igre pa budna očesa sodnikov. Sredi popoldneva so bili znani rezultati. Najboljši med dečki v starosti do 12 let je bil Jaka Hrovat (Grm - Novo mesto), med dečki do 10 let pa Marko Srcbrnič (Grosuplje). Slednji je med vsemi dečki (tj. ne glede na starost) dosegel šesto mesto. Na prav tako skupni listi so fantje s stiske OŠ dosegli solidno 29. (Boštjan Okorn), 31. (David Basta) in 33. mesto (Ivo Grlica). Mentorica je bila z njihovo uvrstitvijo zadovoljna, saj jojc tudi pričakovala. Vsaka od partij, zlasti izgubljena, je pomenila tekmovalcem novo izkušnjo, ki jim bo v bodoče kvečjemu pomagala k boljšim rezultatom. Pomembno izkušnjo jc za tekmovalec pomenilo tudi žc samo turnirsko vzdušje. Mnoge tekmovalce je namreč izdala psihična napetost in dolgotrajnost turnirja. Dobre volje v kombiju tudi ob vračanju domov ni manjkalo. Obljubili so si, da se bodo udeležili ekipnega turnirja 10. februarja v Mirni Peči, fante do 14. let čaka dolenjsko šahovsko prvenstvo v Novem mestu, do takrat pa bodo vsi marljivo trenirali. Franc Grlica Smučarji in ljubitelji smučanja na Lučarjevem Kalu so izkoristili prvi obilnejši sneg in v lepem sončnem vremenu uspešno pripravili tradicionalni lučarski slalom. Več kot 30 mladih in malo manj mladih se je na smučišču na Kavcah, opremljenem z vlečnico, potegovalo za diplome namenjene najboljšim. Škoda je le, da so snežne razmere zadnja leta nepredvidljive in se tako tekmovanje ne da napovedati vsaj teden dni vnaprej ampak ga je treba organizirati dobesedno od danes do jutri. Prav zato veliko smučarjev ni vedelo zanj. Škoda, saj so Lučarci dobri organizatorji in prijazni gostitelji. Smučarji so tekmovali v štirih kategorijah. Na stopničkah so stali: Ženske do 15 let 1, Jelka Markelj Lučarjev Kal 23,10 2. Maja ("cglar Ivančna Gorica 27,69 Ženske nad 15 let 1. Simona Hočevar Potok 18,55 2. Albina Podobnik Lučarjev Kal 24,03 Moški do 15 let 1. Danjan Svetin Leščevje 19,07 2. Rok Bregar Muljava 20,97 3. Janez Svetin Leščevje 23,75 Moški nad 15 let 1. Marjan Lampret Muljava 17,52 2. Marjan čcbular 18,04 3. Matej Lampret 18,41 ROKOMETNI TURNIR Rokometni klub SVIŠ je 17.12.1995 v dvorani šolskega centra, organiziral že tretji tradicionalni novoletni turnir. Na njem so sodelovale štiri ekipe članov: trije tretjeligaši (Mokre z Iga, Kočevje in SVIŠ) ter drugoligaši Prule iz Ljubljane. Največ uspeha so imeli igralci Kočevja. Prepričljivo so premagali vse nasprotnike in osvojili prvo mesto. Druge so bile Prule. Z enakim izkupičkom, vendar s slabšo razliko v zadetkih, je bila tretja domača ekipa, četrti (brez zmage) je bil Mokrc.Domačo ekipo je prvič vodil novi trener Rajko Kokalj. Organizator je prve tri ekipe nagradil z lepimi pokali. Prav tako so pokale prejeli Darko Dujič, Prule (najboljši strelec turnirja), Klemen Kovačič, Kočevje (najboljši vratar) in Gregor Malnar, Kočevje (najboljši igralec turnirja). Zadnja dva je izbrala posebna komisija rokometnih trenerjev sodelujočih ekip. Pokale za turnir je kot vsa leta do sedaj prispevalo Zlatarstvo Gros. Tekme sta sodila Matej Vozel in Jože Hrovat. Zapisniško delo so odlično opravile Jana Zupančič, Maja Cvetanovič in Sabina Kastelic. Na turnir so bile vabljene tudi prvoligaške ekipe. Žal so morale v zadnjem trenutku udeležbo odpovedati zaradi natrpanega programa tekmovanj v letošnji sezoni. Upamo, da bomo z njim v prihodnje imeli več sreče in tako kvaliteto turnirja še dvignili. Turnir so nam omogočili: Zlatarstvo Gros Višnja Gora, Alojz Vrhovec - Keltski hram Vir pri Stični, Kolinska Ljubljana, Pivovarna Union, Srednja šola Ivančna Gorica in trgovine: Sonček Višnja Gora, Suzana Grosuplje, Vrhovec Polica, Kašča Ivančna Gorica, Market Marinka Stična, Panovka Ponova vas in trgovina Janez iz Šentvida pri Stični. Marjan Potokar Poleg korajžnih smučarjev, ki so se upali spustiti po kavški strmini, velja pohvaliti tudi požrtvovalne organizatorje, ki so to prijetno tekmovanje pripravili. Ti pa so: Silvo in Tomaž Podobnik (meritve), Franci Kastelic in Rudi Mandelj (postavitev proge in sojenje, pa seveda tudi vse ostale, ki so pomagali pri organizacili tekmovanja in ustvarjanju prijetnega vzdušja. Foto: Branka Kastelic 14 STRAN Mnenje glede proizvodnje gumijastih izdelkov s strani AC - Intercar na lokaciji KIP Po posvetovanju s strokovnjaki in mnenjum zavoda za zdravstvo ugotavljamo, da je ta proizvodnja lahko zelo umazana industrija. Načelno se ne strinjamo s takšno industrijo v naši dolini. Ker pa se je Svet občine Ivančna Gorica odločil, da sprejme to vrsto industrije na to področje, imamo nekaj predlogov: 1. Da se dokončno mnenje o upravičenosti te proizvodnje na tem prostoru poda šele, ko bo investitor predal lokacijsko ( gradbeno ) dokumentacijo, v kateri mora natančno opredeliti vse elemente, ki se bodo uporabljali pri varstvu okolja ( emisije plinov in hrupa ) in pri varstvu delavcev pred nevarnimi in karcino-genimi snovmi. Investitor naj tudi pridobi meritve nastajanja nevarnih snovi v proizvodnem procesu od podobne referenčne tovarne in jih priložil k lokacijski dokumentaciji. Na takšno dokumentacijo, ki bo vsebovala vse predhodno naštete ele- mente naj svoje mnenje dajo: zdravstveni inšpektorat, inšpektor dela in gradbena inšpekcija. Ce bodo mnenja pozitivna, predlagamo, da občina pogojno sprejme takšno tovarno v ta prostor (do tedaj je mnenje sveta občine pogojno), z dodatnimi zahtevami: 2. Tovarna AC - Intercar se zaveže, da bo stalno, preko pooblaščenih institucij, merila emisije in imisije ter pošiljala poročila na občino in v javnost - MONITORING. 3. V tovarni bosta občasno stalno prisotna inšpektor za zdravstvo in inšpektor za delo. Svoje ugotovitve bosta sporočala na občino, ki bo poskrbela za informiranjeobčanov in zainteresiranih. 4. Hrup ne bo presegal raven 60 decibelov v dnevnem času, v nočnem pa ne raven 50 db. 5. V kolikor pride do prekoračitve predpisanih mejnih vrednosti ones- naževanja, se preneha s proizvodnjo vse dotlej, dokler se ne zagotovi delovanje in delo v neprekoračenih emisijah in imisijah. 6. Namesti se čistilna naprava za zrak in vodo. 7. Za uničevanje gumijastih odpadkov, nastalih pri proizvodnji, podjetje pisno zagotovi, kje se bodo strokovno uničevali da pri uničevanju ne bodo presežene emisije. 8. Zagotovi se stalen preventivni zdravstveni nadzor delavcev zaradi dela v okolju, ki je potencialno mutagerto ali karcinogeno enkrat letno. Občina pa se zaveže, da bo pripravila: - strategijo razvoja (industrija, kmetijstvo, obrtništvo), - urbanistični plan KS Ivančna Gorica in občine Ivančna Gorica, - urbanistični plan obrtno-gospo-darske cone in resen pristop k sanaciji onesnaževalcev. predsednik: Franc Hegler Iz vsebine odgovora AC - Intercar na naše zahteve dne 18.12.1995 Za vse te iste dokumente za našo tovarno v Ivančni Gorici pa smo pred dovoljenjem o uporabi zakonsko zavezani, da jih pridobimo in vam bodo tudi na vpogled, če boste to želeli. Dejansko je takšna industrija lahko umazana, AUTOCOMMERCE pa s firmo WOCO ponuja moderno, ekološko, po evropskih predpisih o gumarski dejavnosti preverjeno tehnologijo. O vseh v vašem dopisu navedenih zahtevah smo se na skupnih sestankov že dogovorili, istočasno pa se obvezali, da bomo vse te zahteve izpolnili. Pod takimi pogoji je bilo na našem skupnem sestanku dano soglasje za omejeno proizvodnjo. Nerealne pa so zahteve vaše organizacije, saj zahteva več kot zahtevajo evropski oz. slovenski predpisi. Glede točke 4, v kateri zahtevate ustavitev proizvodnje, v kolikor bi prišlo do prekoračitve predpisanih mejnih emisijskih vrednosti, smo vam pa tudi zagotovili na naših sestankih, da bomo zakonske predpise strogo spoštovali in da do prekoračitev ne bo prihajalo. V točki 5 navedene preventivne zdravstvene preglede pa zahtevajo tudi naši slovenski predpisi in bomo le-te spoštovali ter se ravnali po njih. AC - Intercar je ponudil ogled tovarne WOCO v Nemčiji in te ekskurzije so se udeležili tudi predstavniki ZA Ivančna Gorica od 18.01. do 20.01.1996. AC - INTERCAR d.o.o. J. Kuder A. Glušič KULTURA V IVANCNI GORICI Že dalj časa dobivamo različne pripombe o kulturi v Ivančni Gorici in nenamenski uporabi kulturnega doma, ki ga je krajevna skupnost dobila v upravljanje leta 1993, dejansko pa je zanj skrbela že pred letom 1992. Pravi lastnik tega doma (ne pa tudi prizidka) je Partizan Slovenije, ki pa se zanj ne meni. V krajevni skupnosti smo se ob prevzemu doma v upravljanju na različne načine trudili, da bi vzbudili zanimanje za kulturo. Po vsej Sloveniji smo poslali pisno ponudbo za razne nastope, a odziv je bil zelo slab. Tisti, ki so se odzvali pa bi dom najraje imeli v najemu kar vse leto ali pa bi v njem uredili še točilnico za pijače. Eno sezono je tu delovala plesna šola Urška iz Ljubljane, a med krajani ni bilo posebnega zanimanja. Tudi kadar so pri nas gostovali zabavni ansambli in kulturne skupine, smo bili mi in vsi razočarani nad izredno slabim obiskom. Ob vsakoletnem praznovanju krajevnega praznika ni bilo nič drugače, čeprav smo priredili različne razstave in brezplačno pokušino vina in piva. Pravzprav je dvorana polna le, kadar imajo v njej kakšno predstavo šolarji. Veliko očitkov smo že slišali na račun organiziranja občasnih komercialnih prodaj v kulturnem domu. Žal je to način, da pridobimo nekaj sredstev, ki jih potrebujemo za vzdrževanje (plačevanje komunalnih storitev, nabava goriva in podobno). Glasbena šola, ki gostuje v prizidku, plačuje zelo majhno najemnino, čeprav vsako leto staršem zvišajo ceno za svoje storitve. Ob prevzemu zapuščenega in slabo vzdrževanega kulturnega doma je bilo treba vložiti precej sredstev, da smo ga usposobili. Montirali smo reflektorje, ki so ležali kar na tleh, pre-pleskali dvorano in prizidek, obnovili sanitarije, uredili malo sobo, položili talne obloge, kupili zavese in opremo, poporavili peč za centralno kurjavo oziroma kupili gorilec, očistili dom in postorili še veliko manjših del. Za vse to smo plačali več kot 900.000 tolarjev lastnih sredstev. Od kulturne skupnosti pa že dve leti nismo dobili niti tolarja. Zato si moramo pač pomagati tudi tako, da v domu občasno potekajo komercialne prodaje, denar, ki ga za to dobimo, pa porabimo izključno za vzdrževanje. In žal nismo edini v Sloveniji, ki objekte, namenjene kulturi, vsaj za silo vzdržujemo na tak način. Ko bo država oziroma občina zagotovila ta sredstva, smo takoj pripravljeni opustiti našo komercialno dejavnost. Očitajo nam tudi, da si KS lasti kullturni dom, kar nikakor ne drži. Nasprotno, pripravljeni smo ga ponuditi vsakomur, vendar ne brezplačno, ampak po našem ceniku. Kot upravitelji pa tudi ne moremo sklepati pogodb z ljudmi, ki bi dom najeli za daljše obdobje. Občasno ga namreč uporabljajo šole, različne organizacije in društva, redno pa vnjem deluje glasbena šola, ki bi jo različne hrupne prireditve motile pri njenem delu. Na koncu želim odgovoriti še tistemu, ki nas tako rad izziva, posebej v 10. številki Klasja z besedami "Najuspešnejša in najbolj obiskana prireditev v kulturnem domu v Ivančni Gorici ... Sicer pa so take in tej podobne prireditve tako edine v hramu kulture." In še: "Le kdaj se bo kdo ojunačil in odgovorinim povedal, kar jim gre." Prosim ga, naj se ojunači in naj pove tisto "kar nam gre", če je kaj pri sebi. Ne pa da se skriva in se ne upa niti podpisati pod svojim hrabrim delom. Franc Raj h predsednik sveta KS Odgovor uredništva: Gospod Rajh prav dobro ve kdo je napisal ta podpis pod sliko, saj sva se o tem mnogokrat osebno pogovarjala. Je pa res, da za odgovorne propadanja kulturnega doma ne smatram le Sveta krajevne skupnosti, morda tega še najmanj. Moj namen je bil vzpodbuditi pred vsem tiste, ki so dolžni skrbeti za razvoj kulture. Tudi v Ivančni Gorici! Podpis pa je izpadel pomotoma in lahko mi verjamete, da ne iz strahu. Andrej Agnič, v.d. urednika SPOŠTOVANI GOSPOD HEGLER! V skladu s 4. členom Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (UR. L. Št. 5/94 in 38/94) dajemo JAVNI POZIV o pravici do ponovne vzpostavitve agrarne skupnosti v vasi Poljana nad Stično. Pravico do ponovne vzpostavitve agrarne skupnosti imajo vsi nekdanji člani ali njihovi dediči, oz. njihovi pravni nasledniki, če so državljani R SLOVENIJE, ali domače pravne osebe. Ustanovni občni zbor bo 10.2.1996 ob 19. uri v prostorih stanovanjske hiše Alojza Janežiča. Na ustanovnem občnem zboru bodo sprejeti naslednji dokumenti: - sporazum o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti, - pisna pravila ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti in - članski imenik članov agrarne skupnosti. Agrarna skupnost se šteje za ustanovljeno, če po tem javnem pozivu najmanj trije polnoletni upravičenci sprejmejo in podpišejo zgoraj naštete dokumente agrarne skupnosti. Iniciativni odbor za ustanovitev agrarne skupnosti Poljana nad Stično Odgovarjam Vam na Vaš članek v časopisu Klasje št. 10, v upanju, da sva se spoznala in postala prijatelja. Nam Slovencem manjka zaupanja, spoštovanja in medsebojnega razumevanja. Ko bomo vse to dosegli, pa mislim, da bo Slovenija res lepa in čista. Glede zakonodaje v Nemčiji in pri nas pa tole: kolikor vem, teke zakonodaje mi sploh nimamo. Po Vašem pisanju je moč aklepati, da ste politik, zato bi to zakonodajo že lahko uredili, če mislite, da je tudi pri nas potrebna. Omenjate divje odlagališče ob krajevni poti Polževo - Stranska vas. To je posledica 50-letne vzgoje ljudi, ki je sploh ni bilo. Sedaj se pa to ne da čez noč preurediti. Treba je začeti z vzgojo otrok že v vrtcu in šoli. če bomo mlade naučili, kam se sme kaj odvreči, bo, ko bomo mi zapustili to zemljo, verjetno okolje bolj čisto. V tem trenutku se pa tudi zato ne da nič storiti, ker ne smemo nobenemu človeku nič reči - kaj se sme in kaj ne! Pa še to: Ta tovarna bo zaposlovala verjetno kakih sto ljudi in ti se ne bodo vozili do Ljubljane ali pa še kam dlje ter onesnaževali okolja z avtomobili. Ker večina ima še avtomobile brez katalizatorja, saj je v Sloveniji vsak peti avto star več kot 12 let. Sicer pa ne bi preveč razpravljal okrog tega, ker se mi zdi, da pregrevate preveč politične stvari, kot so Černobil itd. Izgleda, da Vam gredo precej na živce tudi bele halje. Kar pa zadeva Savo Kranj, pa ti odpadki niso bili od gume. To pripominjam zato, ker se mi zdi, da zelo površno berete časopise. Tudi moj priimek ste popačili: pišem se namreč RAVNI-HAR. Pa lepo pozdravljeni, gospod Hegler. Alojzij Ravnihar KOMUNALNE GRADNJE d.o.o. 61290 Grosuplje, Cesta na Krko 7 Tel.: (061) 761-556, fax: (061) 764-400 Mobitel: (0609) 622-315 KOMUNALNE GRADNJE d.o.o. 61290 Grosuplje, Cesta na Krko 7 tel.: (061) 761-556, 763-233, 764-400 fax.:(061) 764-400 RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA 1. vodovodni instalater 2. zidar 3. nekvalificirani delavec Pogoji za točki 1 in2: - IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri - eno leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na zgornji naslov. Za informacije pa lahko pokličete po telefonu 764-400 \ ^ STRAN 15 r5 M domo vo£90 Reševanje občinskih težav na izviren način Nagaja:LEOPOLD SEVER (Tudi to je demokracija) ZAPRTJE IN ODPRTJE I Zadnje čase se naši svetniki vse bolj odločajo za zaprte seje občinskega sveta. Problem je torej neke vrste zaprtje. Vendar vsi vemo, da zaprtje, če predolgo traja, ne prinese nič dobrega. Zato problem zasluži vso pozornost in ga je treba reševati z izvirnimi sredstvi, da se vsa stvar ne bo še bolj "zaštofala". Najprej bi morali poskusiti z rogaško Donat-Mg, ki je že preizkušeno sredstvo proti zaprtju. Kurative bi se lotili tako, da bi svetnikom na sejah postregli izkjučno z omenjeno slatino, kar bi dajalo dvojni učinek: po eni strani bi iz fizioloških razlogov nedvomno skrajšalo seje, po drugi pa bi zaradi splošne blagodejnosti in razpoloženja pripeljalo do ponovnega odprtja k javnosti, to pa bi bila vrnitev k izvirni demokraciji. Iz ekonomskih razlogov ne bi bilo napak, če bi občina odkupila nekaj delnic Rogaške, ta pa bi občino redno oskrbovala z Donat-Mg, saj odprtja te vrste ni nikoli preveč. Leopold Sever Besedilo k sliki: Donat-Mg bojda pomaga tudi pri hujši politični zapeki MALI OGLASI Prodam: Sega mega drive (novi model) s 4 disketami - cena 400 DEM, ročno CB postajo (40 chanall -AM/FM) - cena 110 DEM, in C-64 z vso opremo ter veliko kaset z igrami - cena 150 DEM. Naslov: Andrej Pušljar, Dob 26, Šentvid pri Stični Zazidljivo parcelo ali starejšo hišo kupim v Ivančni Gorici. Ponudbe pošljite na uredništvo Klasja pod šifro "Gotovina" ali po telefonu št. 778-070, v večernih urah. Sedaj je pravi čas, da si preskrbite pletene košare iz naravnega materijala. Na voljo so vseh velikosti. Oglasite se pri Mariji in Alojzu Kastelicu na Lučarjevem Kalu št. 3, kjer bo vsak kupec dobil tudi, najmanj, komarjevo nogo znanega, domačega, lučarskega borovničevca. Kastelčcvima pa se uredništvo opravičuje, ker ne smemo napisati, da borovničevec lahko po ugodni ceni tudi kupijo. Boste tudi pri vas v kratkem imeli domači praznik in zaklali prašiča. Imate že spale za klobase? Če nimate časa ali pa si jih ne znate pripraviti sami, se obrnite na Kastclčevo Minko iz Lučarjeve-ga Kala. Pri njej jih dobite takoj in poceni. Naročite jih lahko tudi po telefonu na številko, 777-305. POLICIJSKA KRONIKA Pogosto nas na uredništvo kličejo prebivalci Ivančne Gorice in nas opozarjajo, da je eden večjih onesnaževalcev zraka, verjeli ali ne, prav Zdravstveni dom. Med tem, ko se je že veliko lastnikov hiš v Ivančni Gorici, pa celo po vaseh, odločilo za gretje na kurilno olje, pa v Zdravstvenem domu še vedno vztrajajo na premogu. Le zakaj, se sprašujejo tisti, ki morajo vdihavati smrad iz njihovega dimnika. A.A Parkirnih prostorov v Ivančni Gorici že nekaj časa primanjkuje. Posebno še pozimi, ko sneg zasuje še večino tistih, ki so. Sneg pa ni razlog, da nekateri svojih njičkove bi parkirali lepo pod stre-ho,in to ravno pod izložbena okna ivanškega marketa. Kaj nam v izložbi ponuja market,si skoraj ne moremo ogledati. Ne pozimi in ne poleti. Iz menda dobro obveščenih krogov pa smo izvedeli, da so tam v veliki večini avtomobili uslužbencev. A.A. LOVCI NA DIVJAD, ALI... V sredo, 24.1.1996, sem se sprehajal s svojima dvema psičkoma kakšnih 200 m od svoje hiše. Tedaj sta se z avtomobilom pripeljala Jože Oven (Prčun) in Stane Strmole. Na moje veliko začudenje je gospod Stane Strmole začel streljati proti psičkoma. V tem trenutku sem začel bežati proti domu, saj sem se zbal tudi za svoje življenje. Ko je nekajkratno streljanje s šibrami prenehalo, smo si ogledali kraj dogodka in našli pokončana oba naša kužka. O vsem tem sem obvestil P.P. Grosuplje, LD 9HHH9HH in tudi sanitarnega inšpektorja. Smatram, da je dejanje vredno vseh obsodb, saj so se podobni primeri dogajali tudi v preteklosti. Pristojne za taka zverinska dejanja pa opozarjam, naj pravočasno ukrepajo. Ivan Motnikar Malo Hudo 23a Božični in novoletni prazniki so mimo. Ta čas, ki ga vsi pričakujemo z veseljem, za vse le ni bil vesel in srečen, čeprav je bila bistveno zmanjšana uporaba pirotehničnih sredstev in zaradi njih ni prišlo do poškodb ali poškodovanja premoženja, so se dogajale različne stvari. V prazničnih dneh je močno snežilo in je sneg oviral promet, ovire pa je predstavljalo tudi polomljeno drevje. V tem času smo obravnavali pet kaznivih dejanj, trinajst kršitev javnega reda in miru ter trinajst prometnih nesreč, čeprav smo pričakovali miren zaključek leta. Zelje so eno, realnost pa drugo. Vsakdanje življenje se je nekaterim v hipu spremenilo . Za to smo poskrbeli sami z našim nepremišljenim, včasih tudi naklepnim ravnanjem. To nam kaže kronika dogajanja. 23.12.95 je pod težo alkohola na pločniku nasproti trgovine KaŠča v Ivančni Gorici obležal domačin, ki ga je policijska patrulja odpeljala domov na toplo, v varstvo domačih. 24.12.95 Domačine Šentvida pri Stični je mirno nedeljsko jutro obšla vest, da je bila v gostilni Na klančku s strelom iz pištole ranjena natakarica in so jo z vozilom prve pomoči odpeljali v UB KC v Ljubljano. Na sprožilec pištole je pritisnil domačin iz ZaborŠta, ki si je po dejanju sodil sam v bližnjem kamnolomu. Obe mesti so si ogledali okrožni državni tožilec in preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani in komisija UKS UNZ Ljubljana, ki bo ugotovila vzrok za tragedijo. 24.12.95 Patrulja policije je pri kontroli prometa v Spodnji Dragi občanu iz Dobravice pri Velikem Gabru zasegla cigareto v kateri je bila zvita neznana zelena snov, in kroglico rjave mase. Ker so sumili, da gre za mamilo, so obe snovi poslali v laboratorij MNZ. če bo sum potrjen, se bo občan pogovoril s sodnikom za prekrške. 26.12.95 Znana oseba iz Šentvida pri Stični nikakor ne more prenehati kršiti javi red in mir. Tako je tega dne motila sosede z vpitjem in razgranan-jem. Naslednji dan pa je znanka nadaljevala s kršitvijo JRM na poŠti, kjer je motila delovni proces, poškodovala tujo lastnino in grozila sosedi. Iz zdravstvenih razlogov so jo z vozilom prve pomoči odpeljali v bolnišnico, kjer so jo oskrbeli in izpustili. Tudi tretji dan je spet kršila javni red. Zato so jo pridržali in zjutraj odpeljanali k sodniku za prekrške, čaka jo Še postopek na sodišču. 28.12.95 Občan iz okolice Zagradca si je brez dovoljenja pristojnega organa nabavil pištolo. Razkazoval jo je prisotnim v bifeju Pri Matjažu in pritisnil na sprožilec. Počilo je, a k sreči ni bil nihče poškodovan. Pok pa je med prisotnimi naredil svoje. Policisti so pištolo zasegli, strelca pa ovadili tožilstvu in sodniku za prekrške. 28.12.95 V domači hiši na Poti v gozd v Ivančni Gorici sta se sprla brat in sestra. Intervencija ni bila potrebna, ker je red naredila njuna mati. 30.12.95 Na priključku magistralne ceste M/l v Ivančni Gorici je prišlo do prometne nesreče zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik, ki je izsilil prednost, je po trčenju odpeljal domov, drugi voznik, ki je vozil vozilo pod vplivom alkohola, pa je ostal na kraju in počakal policiste. O krivdi bo odločal sodnik za prekrške. 01.01.96 Voznik in potniki iz osebnega avtomobila so imeli srečo v nesreči, ko je njihov avto obstal v snegu na tirih nezavarovanega prehoda ceste čez železniško progo v Ivančni Gorici. Voznik in potniki ter mimoidoči občani so poskušali avto potisniti s tirov, ko je iz Ivančne Gorice pripeljal potniški vlak. Vsi prisotni so se pravočasno umaknili, vlak pa je odbil avtomobil s tirov. 01.01.96 Na magistralni cesti med Višnjo Goro in Ivančno Gorico se je popoldan zgodila huda prometna nesreča v kateri je življenje izgubila domačinka iz Brega pri Velikem Gabru. Vzrok nesreče bo ugotovila komisija prometnih strokovnjakov. 03.01.96 V gostinskem lokalu Hram v Ivančni Gorici je domačin iz Stranske vasi ob ViŠnjici brez vzroka večkrat udaril občana iz črnelega in mu prizadejal potpludbe. Občan bo moral svoje ravnanje pojasniti sodniku za prekrške. 05.01.96 Neznani storilec je iz garaže občana iz Brega pri Velikem Gabru odpeljal osebni avtomobil Z 750. Patrulja policije je vozilo našla zapuščeno na cesti med Radohov vasjo in Bregom ter ga po ogledu vrnila oškodovancu. Storilcu je policija na sledi. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata in tasta ALOJZA KRIŠTOFA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izraženo ustno in pisno sožalje, darove v dobrodelne namene, darovano cvetje, maše in sveče. Hvala govornikom Zveze Šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica, gasilskemu društvu Šentvid pri Stični in gospodu župniku za tople besede in lepo opravljen obred. Posebno zahvalo izrekamo pevskemu zboru za občuteno zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi 16 STRAN REPORTAŽA PODLISTEK VRTEC MARJETICA NA OBISKU PRI LOVCU Tudi živali čakajo pomlad Neka pravljica pripoveduje o dvanajstih stricih, pri katerih je uboga mamica prosila darov za svoje uboge otročiče. Pa so bili strički November, December, Januar in Februar kar bolj praznih rok. Ničesar niso imeli za uboge reve... To njihovo skopost vsako leto še najbolj občutijo živali v gozdu, ki ta čas nimajo kaj dosti hrane. Za njih skrbijo prijazni lovci. Včasih pa se na katerega od njih spomnijo tudi malčki in seveda "tršice" iz Vrtca Marjetica iz Ivančne Gorice. Tako so se dogovorili, da bodo sredi januarja v goste povabili pravega lovca. In res! Marsikaj so izvedeli od njega: kako se kličejo živali, kako se prepoznavajo sledi, kako se pripravljajo krmilnice, kaj živali jedo, kaj so opazovalnice,... Da pa se ne bi o tem samo pogovarjali, so si organizirali poučni izlet. Najprej so zbirali hrano, od doma so jo nosili cel teden. Seno, koruzo, kolerabo, korenje, jabolka, semena,... so nato, kot se spodobi, zložili v nahrbtnike. Pozabili pa niso niti daljnogledov in toplega čaja. Seveda! S sabo so povabili tudi starše. Prišlo pa je tudi sonce, ki se je ta dan kot nalašč smejalo na vsa usta. Izlet na Babno goro je seveda uspel. Otroci so v krmilnice zložili hrano, ogledovali so si stopinje, posedeli so še v lovski koči in ob božanju srnice srebali topel čaj. Potem jim je lovec pokazal še, sicer domače, a otrokom priljubljene živali - ovčice. To je bilo res doživetje. Čas je kar prehitro minil. Na poti nazaj je Mitja z daljnogledom zagledal še čisto pravega srnjaka, ko pa so ga hoteli videti še drugi, "je že zbežal". Ta je bila res "lovska". Ah, ja. Saj res! Kaj imajo lovci na glavi? Lovski klobuk, kajne? Klobuk dol! Jujujuhuhu! Malo hrane za zajčke, malo za jelenčke., Kako se prileze topel čajček! In pa tale srnica! Lovci ne hodimo naokoli le s puško. Za živali tudi lepo skrbimo Bilo je ču-do-vi-to! MLAJŠA KAMENA DOBA volka vzgojil psa, ki je bil potemtakem prva domača žival, psu so sledile ovce, koze, zajci, govedo in konji. Na seliščih ljudi mlajše kamene dobe po Dolenjski, zlasti v območju reke Krke in njenih pritokov, so strokovnjaki našli več fosilnih ostankov teh živali. Med izkopaninami so skoraj vedno tudi ostanki divjih živali in rastlin ter njihovih udomačenih potomcev. Tako lahko zaključimo, da se je pračlovek tega časa še vedno na veliko preživljal z lovom in nabiralništvom. Resnici na ljubo je treba povedati, da v naši neposredni okolici doslej še niso našli veliko materialnih dokazov, da so se tod potikali kamenodobni ljudje, prepričan pa sem, da jih bomo našli več, če bomo pri tem preudarno sodelovali. Najdena kamnita sekira pri Zagradcu je lepo potrdilo temu prepričanju. Prazgodovinski izdelek je povsem iz konca mlajše kamene dobe, to je iz časa, ko so se v bolj razvitih predelih Evrope že uveljavljale kovine. Če pustimo ob strani razdelitve ortodoksnih zgodovinarjev in se prepustimo treznemu opazovanju naše okolice, moramo priznati, da se doslej še nobena doba ni končala v celoti. Nekoliko starejši bralke in bralci, zlasti če so bili dobri opazovalci življenja, se bodo gotovo spomnili, da je bilo za njihove mladosti še veliko delovnih pripomočkov iz kamna in drugih naravnih materialov: iz lesa, gline, kosti in roževine. Ko sem pred tremi desetletji amatersko raziskoval uporabo nar- avnih materialov v Suhi krajini, v območju Korinja, Ambrusa, Zvirč, Ratja in I linj, sem izračunal, da je bilo še malo pred tem skoraj 70% delovnih pripomočkov v širšem pomenu besede iz prej naštetih surovin. Pri tem nisem upošteval kamna kot gradbenega materiala in lesa za kurjavo. Največ izdelkov je bilo seveda iz lesa, tistih iz kamna pa okoli pet odstotkov, človek je torej še nedavno tega uporabljal pretežno materiale, ki so bili v rabi še v kameni dobi, le da so bili izdelki iz njih boljši in bolj funkcionalni. Dosti drugače ni bilo tudi v drugih predelih Slovenije. Lesenih in glinenih izdelkov tule ne bi našteval, omenil pa bi kamnite, ki so za našo pripoved najbolj zanimivi. Med izdelki iz kamna so bili najpogostejši brusi in osle, velika kolesa za mletje sadja, mlinski kamni, napajalniki, svinjska korita, obtežilniki za stenske ure in ure v zvonikih, obtežilniki za vzvode pri vodnjakih, kropilniki, terilniki, odtočni žlebovi, kamnite mize in klopi, zapečki in police. Iz roževine so bili gumbi, osel-niki, glavniki in platišča pri nožih. Iz kosti sem videl le nekaj piščalk iz zajčjih kosti. Med ljudmi sem opazil čisto elementarno uporabo kamna kot orodja; videl sem namreč otroke, ki so z dvema kamnoma zelo spretno tolkli orehe in lešnike. Opazoval sem tudi voznika, ki se mu je med vožnjo snela vaga pri vpregi; poiskal je primeren kamen in z njim nabil sneto okovje na leseno osnovo. Samo tri generacije pred nami so si ljudje še redno prižigali ogenj s pomočjo kamna kresilnika. Še do nedavnega je bila v nekaterih farah navada, da so velikonočni ogenj prižgali s pomočjo kresilnega kamna in gobe, ker z modernimi sredstvi prižgan ogenj ni veljal. Sled kamene dobe je tudi v okrasnih kamnih. Dodatki, zlasti v ženskih grobovih, nedvomno kažejo, da so bile že kamenodobčanke zelo rade lepe, saj so v njih pogosti okraski mineralnega izvora. To nagnjenje je v polni meri podedoval tudi današnji ženski svet, saj je najbrž ni hiše v naši občini, v kateri ne bi bilo vsaj drobnega diamanta, rubina, safirja, ametista, citrina, ahata, opala, malahita, zada ali kakega drugega kamna. No, pa naj še kdo reče, da danes ni več kamene dobe. Je pa tudi nekaj razlike: pračlovek je hodil naokrog s kamnito sekiro, današnji pa s kamnitim srcem, še posebej..., pa kaj hočemo, za naprej nas bog varji pred njimi. Potemtakem lahko mirne duše pošljem vsem prijazen pozdrav iz še vedno trajajoče ledene dobe, mlajše seveda.