I »
©“
fyuSucQ
Ameriška Domovina
AMERICAN
LANGUAGE C
1/1 C RI6/I l%l— HOME
SLOVENIAN
FOREIGN IN LANGUAtfi ONLY	MORNING NCWIMMR
CLEVELAND 8, 0.. TUESDAY MORNING, JUNE 1, 1948
LETO L. - VOL L
SANSmed podtalnimi rovaiji Amerike
V	E	5	1	ri	\i	igst
EES						
V JEČI UMRL. — h Ljubljane poročajo, da je tam umrl duhovnik dr. Anton Strle. Lansko leto so ga komunisti obsodili na pet let ječe, ker da je v Ljubljani pri svetem Petru govoril proti nedeljskemu “prostovoljnemu” delu. Duhovnik je razlagal cerkveno in božjo zapoved o posvečevanju praznikov drugače kot je to všeč komunistični veri “nove” Jugoslavije. Tako razlaganje o posvečevanju nedelje se imenuje v Titovini hujskanje. Vaši ameriški sopotniki komunizma pa imenujejo to svobodo vere. Strle ni prenesel radi rahlega zdravja titovske ječe in je umrl za jetiko.
Na tega duhovnika so imeli partizani posebno piko, ker je napisal v dobi okupacije knjižico o študentu Grozdetu, ki so ga
partizani radi njegovega katoliškega prepričanja strahovito mučili in nazadnje umorili. Tako sedaj dva mučenca več —* Grozde ih Strle — prosita na drugem svetu za pravo svobodo svojega ljubljenega slovenskega naroda.
JOSIP VERBIČ, profesor učiteljišča v Ljubljani v pokoju je odšel po svoje plačilo v večnost 19. aprila. Ob pogrebu so se ga posebno spominjali slovenski čebelarji. Bil je več let predsednik Slovenskega čebelarskega društva in čebelarski pisatelj.
ALOJZIJ SAGAJ, DEKAN. — 17. aprila se je poslovil od tega sveta dekan in duhovni svetovalec Alojzij Sagaj v Hočah pri Mariboru. Pokojni je bil rojen 16. junija 1881 v Ljutomeru. Leta 1904 je postal duho-my« na I. »tnal)
Rusija prekršila najvažnejše pogodbe
Washington. — Marshall je svoji coni brez sporazuma i v pismu na senatni odbor za rtaeriškimi in angleškimi za-zunanje zadeve naštel vrsto Vezniki. V Avstriji je Rusija slučajev, v katerih je Sovjet-' izvajala svojevoljne konfiska-
.................arodne cije. V Madžarski j. " -

ženimi državami.	Injem komunističnem prevratu.
Marshall dokazuje, da jetprav ^ako v Romuniji. Poseb-
* n.ajveč 8lniajeV°vj*teke HI sovražno je Rusija nastopa-šitve v zveži s sklepi konferenc 'i ■ J . v Jalti in Potsdamu. Rusija “ Protl Združenim državam ni spoštovala sklepov glede [ na daljnem vzhodu v vpraša-Nemčije, ampak je delala v nju Koreje.________________________
POPLAVE NA ZAPADU
Mnogo mrtvih — 30,000 ljudi brez strehe —
Vojska in policija rešujeta
Portland, Ore. — 30,000 lju- narodne garde, obalske straže, di je brez strehe in na desetine da pomagajo pri reševalnih de-milijonov je že škode vsled sil-. lih. šole so deloma zaprte. Vo-nih poplav,.ki so nastale x drža- da prestopa ceste in železniške
Nova vlada formirana v Južni Afriki
Separatisti zmagali. Zopet del britanskega imperia hoče postati samostojen.
Johannesburg. — Zadnje volitve v Južno-afriški uniji so pokazale, da je dosedanja vladna stranka v manjšini. Dobila je 5 mandatov manj kot opozicija. Sam predsednik vlade, slavni in znani maršal Jan Christian Smuts ni bil izvoljen. Zato je takoj, ko še niso bili znani vsi izidi volitev, a je bil poraz vlade že gotov, podal ostavko vlade. Mandat za sestavo nove vlade je dobil vodja opozicije Dr. Daniel Francois Malan.
Sprememba je bistveno važna za politiko Južne Afrike. Dr. Malan je namreč zagovornik po-, polne neodvisnosti Unije od Britanskega Imperija.
Pričakujejo, da bo nova južno afriška vlada šla po zgledu Irske in Indije in se popolnoma ali vsaj zelo osamosvojila od Britancev.
Maršal Smuts, ki sedaj odhaja s politične pozornice, je bil najmarkantnejša osebnost britanskih dominijonov in velik zagovornik zveze Britanskega Imperija. Bil 24 let član
RUSI OVIRAJO VSAK SPORAZUM V BERLINU
Berlin. — 15 ur je trajala zadnja seja zavezniških komandantov Berlina Rusi so preprečili vsak sporazum. Vsa prizadevanja Amerikanskih zastopnikov sj> bila brezuspešna. Ko-mandatura je še edina skupna zavezniška ustanova v Berlinu, pa je tudi ta že na tem, da preneha. Britanski zastopnik general Herbert je očital ruskemu generalu Kotikovu, da se obnaša kot bi bil sam vrhovni komandant Berlina in ne le eden izmed zavezniških komandantov.
Velika zmaga delavstva
V Chryslerjevih tovarnah stavka končana. Povišanje 13 centov na ttto.
Detroit. — V Cryslerjevih podjetjih sta Unija in podjetje dosegla sporazum. Stavka je končana. Delavstvo dobi 13 centov povišanja na uro. Povprečna plača bo v teh podjetjih $1.68 na uro. 75,000 delavcev je s tem doseglo elpo zmago v svojih zahtevah. Povišanje bo znašalo 23,700,000 dolarjev. Tovarne
R*zne drobne novic« h Clevelanda b ta okoli««
Med “subverzivnimi” je tudi Ameriški Slovanski kon- Katama uaa-gres, Ameriški hrvatski kongres in “Vidovdan” ^17 ph ^"SuV. ££ Mnoga slovenska rdečkarska in “sopotniška” Lige m odbora stoterih, društva prizadeta. Napovedi “Ameriške Domo- niw vuln^vabS' vine so se uresničile. Vsi zagovorniki Titove dikta- Prosim°.da K°tovo padejoza-ture v Jugoslaviji so s tem obsojeni	I Clevelandu.
WASHINGTON- — Glavni državni pravdnik Tom C. ^eier druitva Maccabees—
Clark, je označil uradno novih 30 skupin, društev In organizacij, ki delujejo v Združenih državah, za "subverzivne," to je,' škodljive ameriškemu družabnemu in javnemu življenju.
Sledeče organizacije so dobile to označbo: Ameriška zveza za obnovo Jugoslavije, Ameriški odbor za zaščito tujerod-cev, Ameriški odbor za jugoslovanski relif. Ameriški svet za demokratsko Grčijo, Grški ameriški odbor za narodno edinost, Ameriški hrvaški kongres, Ameriška liga za mir in demokracijo, Ameriški ruski inštitut, Ameriški slovanski kongres, Inozemska organizacija nacistov, Kalifornijska delavska šola v San Franciscu, Cenralni odbor ameriških žena hrvaškega porekla, Zveza hrvaških žena, Državljanska zaščitna liga, Kongres za civilne pravice v Michigan, Kongres za civilne pravice Milwaukee, Kongres ameriških žena, Odbor za pan-ameri-ško demokracijo, Prijatelji Sovjetske unije, Ameriški odbor za zvezo s Sovjeti, Nemško-ameriška republikanska liga, Mednarodna delavska zaščita, Judovski ljudski odbor, Liga ameriških pisateljev, Narodni odbor Amerikancev hrvaškega porekla, črnsko-delavska Zmaga, Mirovno gibanje Etijopije, Ljudsko vzgojni center, Ljudska univerza, Ljudska šola, Ljudski inštitut za verstvo, Srpski odbor Vidovdan, Slovensko-ame-rikanski narodni svet, Združeni odbor jugoslovanskih Amerikancev, Združeni nakupovalci in najemniki Harlem,' Konferenca za socialno zakonodajo Wisconsin, Liga mladih komu-
V sredo 2. junija ob 7:30 zvečer bo prijateljski večer Car-niola Hive 493. Ta večer bomo člani društva Maccabees pozdravljali člane našega glavnega odbora in bi zelo želeli, da bi bilo z nami mnogo naših prijateljev. Zbrali se bomo na običajnem prostoru v SND. Imeli bomo posebno dobre potice in sand-viche.
Obletnica—
Ob deveti obletnici bo za pokojnega Luis Strnad sv. maša v cerkvi sv. Vida v sredo 2. junija ob 9:30.
Koncert Ženske tveze— Nedeljski koncert in Minstrel prireditev clevelandskih podružnic Slov. ženske zveze sta privabila kar polno dvorano članic in prijateljev te organizacije. Program je spretno vodila glav-11 predsednica gospa Albina ovak. Vsa prireditev je bila
. ------.. politiki me
drugo svetovho vojno.
-------o----L
Iz raznih naselbin

vah Oregon, Washington, Co lumbija, Idaho in Montana. Toplo pomladno vreme in deževje topi sneg v gorskih predelih vseh severno zapadnih gorskih pobočij in grebenov. Ogromni hudourniki nastajajo in se vale v doline rek Columbia in Willanette. Vse reke naraščajo in poplavljajo doline. Klicano je vojaštvo,
Tri na dan
Iz “prve roke” smo zvedeli, zakaj so “tovariši” v Ohio tako vneto delovali za nominacijo Franka Lauscheta. Njih bojni klic je bil: Vsak, saimo Ray T. Miller ne! Preveč glasno je namreč govoril proti komunistom.
* « •
V državi Ohie že kar lahko računamo, da bo nekaj zmanjšan prodajni davek. Sedanji guverner Herbert bo priporočal to tik pred volitvami, se kar lahko zanesemo na to.
• • •
Ne moremo razumeti tako zvanih “Rooseveltovih demokratov,” ki so zdaj za Wallacea. Saj je Roosevelt vendar dovolj jasno povedal leta 1944, da Wallace ni stesan iz lesa, iz kakršnih se dela ameriške predsednike. To je bila zadnja večja že-lja velikega Roosevelta in ni več kot prav, da jo upoštevamo.
proge. Uničila je cele naselbine. Doslej poročajo, da je nekaj desetin mrtvih. Prčakujejo še večjih poplav prigodnje dni.
Portland. — Mesto Vanport v državi Oregon je voda porušila. Škoda je 30 milijonov. Voda je prišla nenadoma. Prebivalstvo ni bilo opozorjeno. Samo par stolpov za vodo in en stolp radijske postaje še stoji. Mrtvih so doslej našteli 22. Veliko pogrešanih iščejo. Prebivalci krajev Kelšo in South Kelso beže v višje ležeče »predele, ker voda nastopa. Ogroženo je tudi mesto Wood-lasad, Wash.
ARMA, Kans. — Tukaj je po dvomesečni bolezni umrla Julia Vehovc (po prvem možu Godina). Bila je doma od Slovenske Bistrice, štajersko, v Ameriki od 1906, ves čas v tej okolici. Zapušča moža Joeva, sina, sestro, tri vnuke in več drugih sorodnikov.
LA SALLE, 111. — Ponesrečil se je Joseph Prožen. Avto ki je peljal delavstvo iz Madisona, Wise., se je prevrnil in ga ubil. Pokojni zapušča starše in štiri brate.
ROVIflltOlOVI
Borba za svobodno Češko se je začela
London. — Tu se je zbralo 24 zastopnikov čeških demokratskih strank. Osnovali so nekako nadomestno češko parlamentar- hčeri, no reprezentanco in sklenili resolucijo, ki ugotavlja, da je sedanja komunistična vlada v Oe-ško-Slovaški nezakonita, da so vse njene odločbe protiustavne in neveljavne, da so volitve, ki jih je ta vlada izvedla brez vsake zakonite vrednosti in da je Sovjetska Unija prenehala biti zaveznica češkbslovaške v tistem trenotku, ko je prelomila sporazum, da se ne bo vmešavala v notranje zadeve češkoslovaške države.
John Zaverl
V	pondeljek zvečer ob 7:45 uri je preminul zadet od srčne kapi, splošno znan John Zaverl star 65 let stanujoč na 6528 Met-ta A ve. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary roj. Čarman, doma iz Zabukovja pod Sv. Joštom na Gorenjskem, v Zanesville, Ohio sina Jožefa, hčer Mary omoženo Dol jack, vnuka, 2 vnukinji in več sorodnikov. Rojen je bil v Zgornji Besnici pri Kranju na Gornjskem kjer zapušča več bratov in sester. Tukaj je bival 37 let. Pogreb bo v četrtek
PUEBLO, Colorado. — Umri popoldne ob 1:30 ur iiz pogreb-t~u~	°*"* nA 1,lf 'sega zavoda Jos. žele in Sinovi
na pokopališče Highland Park. John Piikur
V	petek zjutraj jc umrl v Lorainu, Ohio, poznani rojak John Piškur, dolgoletni trgovec in prvi predsednik SND. Bil je star 79 let in je stanoval na 2937 Elyria Ave., kjer je vodil trgovino z železnino. Zapušča ženo Gertrude, sinove: Johna, Franka in Louisa ter hčeri Mary in Rose. Zadnja leta je bil popolnoma oslepel. Pogreb se vrši danes v cerkev sv. Cirila in Metoda.
je John Zupančič, star 74 let. Bil je rodom iz Višnje gore. Zapušča pet sinov in hčer.
LA SALLE. — Umrl je Frank Fitzmueller. Zapušča ženo, dve hčeri in nečakinjo. Preminula je tudi gospa Antonija Retzelj., Zapušča hčer Mary, poročeno Selett.
SACRAMENTO. — Tu, je umrl Marko Nemanič. Bil je mrtvouden že vsa zadnja štiri leta. Končno je umrl vsled srčne kapi. Bil je rojen v vasi Dragomer v Beli krajini. Prišel je v Ameriko pred 50 leti. CHICAGO. — Tukaj je po
MUENCHEN.—Na Bavarskem so se vršile volitve za občinska predstavništva. Nastopalo je zelo veliko političnih skupin in strank, vendar pričakujejo, da bodo stare bavarske stranke' politične stranke: Krščansko socialna stranka, Socialno demokratska stranka, Kmetska stranka, izšle iz volitev kot najmočnejše. Prav tako pričakujejo, da bo izid pokazal oja-čenje nove Bavarske demokratske stranke. Glasovalo je okoli 3,400,000 ludi. Dosedanji izidi kažejo, da je Krščansko socialna zveza dobila 44%, Socialno demokratski stranka 21%, komunisti pa samo 2.7%. Drugi glasovi so bili razdeljeni med manjše grupe.
•	*	*
RIM. — Papež	Pij	XII	je	sprejel	Myron C. Taylor-ja,
osebnega ambasadorja predsednika Trumana pri Sveti Stolici.
*	*	♦
JERUZALEM. — Trans-jordanski kralj Abdullah je nenadoma prišel v Jeruzalem. Arabsko prebivalstvo ga je pozdravljalo kot kralja Jeruzalema. Kralj je šel v cerkev božjega groba in v Omarjevo mošejo, pozdravil arabske starešine v mestu in se tako zopet odpeljal.
* ♦ ,
JERUZALEM. — Stari del mesta je ves v arabskih rokah. Judje še drže manjši del modernega Jeruzalema.
umuAiiu. — 1 ukh.1 je po ,	,	.
dolgoletni bolezni umrl Ferdi- Novi predsednik llvtajakc nand Matjašič. Star je bil 66'	vlade
let, rojen v Vidmu, čtajer&ko. | Nanking. — Predsdenik Chi-Zapušča ženo in dve poročeni ang Kai-shek je imenoval vse-:eri.	[učiliškega profesorja Dr. Wong
SALINA, Pa. — Flovi Gomez Wen-hao za novega predsednika se je 3. maja poškodoval pri de-j vlade kitajske republike. Novi lu v premogovniku, kjer mu je predsednik je v parlamentu do-zlomilo nogo.	slej pogosto nastopal proti vladi
in je bil izbral sedaj kot nevtralna osebnost, ki bo mogla I bolj uspešno združevati razne parlamentarne Skupine za enotno vladino akcijo v velikih državnih nalogah, zlasti v nadaljevanju vojne proti komunistom
CAIRO. — Egiptske čete so zavzele palestinsko obalo od juga proti severu do pred pristanišče Jaffa. *
*	*	•
JERUZALEM. — Prvi topovski strel je zadel cerkev božjega groba. Izstrelek ni eksplodiral. Ni ugotovljeno ali so na cerkev streljali J/idje ali Arabci. Katoliški duhovniki so še v samostanu ob cerkvi.	>
. »	•	«
LAKE SUCCESS. — Zveza Narodov je poslala že svoj šesti poziv vsem prizadetim narodom in državam, da naj prenehajo s sovražnostmi v Palestini. Predlog Sovjetske Unije, da nastopi Zveza proti vsem, ki kršijo mir, s silo,, je propadel, dasi ga je podpirala tudi Amerika. Anglija, Belgija in Južnoameriške države so glasovale proti
V Jugoslaviji zopet S na smrt
Belgrad. — Sodišče v Mostarju je obsodilo 5 oseb na smrt Vsi so obtoženi da so bili v zvezi z ustaši in delali na to, da se nasilno zruši sedanji vladajoči režim v državi.
“ ssjaussks*"
iškega zTora iz Chicaga pod vodstvom dirigenkte gospe Ane Cham. Zbor je vzorno discipliniran, uvežban in usoglašen tako, da je dirigentka mogla izvabiti ves zaklad bogatega glasovnega materiala in je vsaka pesem imela čudovito enotnost in polnost v značaju, barvi in stilu podajanja. Ta zbor naj bi nastopal po slovenskih naselbinah vse Amerike, pa bi bila o-pravljena velika propaganda akcija za slovensko pesem. Vesela vest—
Rojenice so obiskale družino Mr. in Mrs. Rudolph Kasunic ter jim pustile krepkega fantka v Booth Memorial bolnišnici. Dekliško ime mlade mamice je bilo Frances Haffner hči Mr. in Mrs. Matt Haffner iz 14218 Thames Ave. Kasuničevi imajo že od prej sinkota Raymonds. Čestitke!
Na lonžene golobe—
Euclid Rifle klub bo imel jutri popoldne streljanje na lončene golobe, začetek ob 3 popoldne na Močilnikarjevi farmi. Poskusili bodo prvič nov stroj za metanje golobov. Člani naj se udeleže v velikem številu, da se letošnje manevre pravilno začne.
Vabilo m sejo—
Nocoj ob 8 ob seja podružnice še 14 SŽZ v navadnih prostorih. Vse članice naj se po možnosti udeleže.
Zveza 'Najsv. Imena—
Vnedeljo 30. maja je Zveza Najsvetejšega Imena slavila svojo 10 letnico. Rev, Dr. Fr
BELGRAD. — Predsedstvo komunistične stranke v Jugoslaviji je objavilo, da bo stranka imela prvi kongres po vojni —-- —-— .............
dne 21. julija t. 1. v Belgradu. Glavni referat o strankinem Knific je bil slavnostni pridi-delu in političnem položaju bo imel Tito. Iz tega se sklepa, gar, sv. mašo pa je daroval veda je Tito še vedno generalni tajnik komunistične stranke-v,leč. g. kanonik Oman v cerkvi Jugoslaviji. Referat o propagandi bo imel minister Milovan sv. Lovrenca v Newburghu. Do-Djilas. Govorili bodo še gen. Aleksander Rankovič, minister, poldne je bila veličastna proce-policije o organizaciji stranke, Edvard Kardelj o mednarodni sti* * Najsvetejšim, in notranji situaciji Jugoslavije ter o prizadevanju komunistične stranke, da se upostavi socialistični družabni red, Boris Kidrič, Moša Piade ter Blagoje Neškovič. Sklepajo, da so ti ljudje glavne odgovorne osebnosti za vm delo jugoslovanske komunistične stranke.
15. obletnica—
V cerkvi sv. Vida bc sv. maša v sredo ob 8:30 v počastitev 15. obletnice smrti pok. Mary Ster-mole.	ji..:
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 1, 1948
— —T
efrl Ameriška Domovi m
_assl »sl ts5ssBi ii|i'ia * z 13. i f11 r
^ MU -gag-	~	~
(JAMES DEBEVEC, Editor)
1117 St Clalr An.	HEndenon 0628	Clenlud A Ohia
PublUhcd dolly except Sonirdoyo, Sundoyo ond Holldoyo_
[
NAROČNINA
Ea Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na 'leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.
1946	JUNE	1948
S M	I W T 1 2 3	F * 4 5
6 7	8	9 tO	H 12
13 M	13 16 17	18 19
20 21 27 28	22 23 24 29 30	23 26
SUBSCRIPTION RATES United State* »8.50 per year; $5 for 6 month*; »8 for S months.
Canada and all other countries outside United States »10 per year. $6 for 6 months, »3.50 for 3 months.
Entered u second-clue matter January 6th, 1008, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187».	______________
»83
No. 1Q7 Tues., June 1, 1948
KSDA IZ NARODA
V doslednosti - rešitev
Kakor rdeča, daleč vdino nit se vleče skozi zgodovino človeštva trpljenje narodov, stanov in posameznikov.
Kakor hitro so se ljudje oddaljili od večnih smernic božjih in naravnih zakonov, je prišla kazen. Red se je sprevrgel v nered. Svoboda je bila zmaličena, dostojanstvo človeka se je poteptalo.
Zvestoba katoliškim načelom, ki so kažipot za časnost in večnost ter edino zagotovilo za človeka vredno življenje na zemlji, je temelj reda, pravice in medsebojnih odnosov ljudi, stanov, narodov in držav.
J’a ljudje so že taki, da hitro popustijo, zlasti, če nasto pijo okoliščine, ki zahtevajo žrtev. Komodnost, uživanja-željnost, pohlep po premoženju, stremljenje po gospodstvu nad drugimi, verska mlačnost in brezbrižnost so glavni vzroki popuščanja v načelih.
Nedoslednost je nevarna rakrana naše dobe. Najdemo jo povsod. Doma je v gospodarstvu ki meni, da katoliška načela zanj ne veljajo, ukoreninila se je v politiki, ki je postala sredstvo nebrzdane borbe za oblast, za nadvlado enega razreda nad drugim, za ropanje osnovnih pravic narodnih manjšin.od strani večinskih narodov.
Nedoslednost bohotno brsti tudi v zasebnem življenju. Nedoslednost v načelih je popuščanje zagrizenemu nasprotniku v važnih življenjskih vprašanjih. Nedoslednost v načelih pomeni kapitulacijo na celi črti in poraz pravice, resnice in svobode'.	v.
Posledice so vedno Strašne. Preteklost in sedanjost nam to dejstvo neizprosno potrjujeta. Nasprotniki poštenja, zagovorniki nasilja, rušilci najvipjih vrednot so vedno zmagali tam, kjer so ljudje popustig.^ vodilnih krščanskih načelih, kjer je bila trenutna koris* več krt načelo, povsod tam, kjer je zmagalo materialistične/načelo: korist posameznika je več kot korist skupnosti. /
Nasprotniki krščanskih rfačel, ki jih izpoveduje večina ljudi, a žal, premalo vztrajnb, odločno in dosledno, so pri delu za dosego svojih ciljev neizprosno dosledni. Le en cilj jih vodi: uničiti krščansko kulturo. Za dosego so spretno mobilizirali: tisk, radio, kino, gledališče, zasebne in trgovske lokale. Manjšina spretno izigrava večino, če ta ni šolana, složna, zavedna.
Najnevarnejši nasprotnik vseh kulturnih vrednot, ki jih je tekom dveh tisočletij ustvarilo krščanst\*o, je marksizem, katerega najskrajnejša in najbolj surova oblika je —■ komunizem.
Ustanovitelj marksizma, torej tudi komunizma, Karl Marx, je izpovedal v ‘'Komunističnem manifestu” iz 1. 1848 popolnoma odkrito: “Komunisti” je dejal v tem oklicu na proletarce vsega sveta “odkrito izjavljajo da se njihovi cilji morejo doseči le po nasilnem prevratu vsega sedanjega družabnega reda, s komunistično revolucijo ... Ta revolucija bo pomedla vse dosedanje pravne, nravne in verske ideje.” Da je to res, lahko vidi vsak, kdor ni slep. Na to največjo nevarnost je krščansko družbo opozoril veliki papež Pij XI. v znameniti okrožnici: “Divini Redemptoris” z dne 19. marca 1937. V tej okrožnici, s katero pa so se žal premnogi katoličani premalo seznanili, opozarja vrhovni poglavar katoliške Cerkve na pretečo nevarnost, ko pravi: “Celi narodi so v nevarnosti, da padejo nazaj v barbarstvo, pač hujše, kakor je bilo tisto, ki je živela v njem velika večina pred Odrešeni-kovim prihodom . . . Komunizem je nekaj bistveno slabega, zato prav v nobeni reči ne bi z njim sodeloval, komur je mar krščanske kulture...”
Doslednost v načelih, to se pravi v zavestnem izpove-danju katoliških življenjskih smernic v zasebnem in javnem življenju: v vzgoji, prosveti, znanosti, ujnetnosti, v gospodarstvu, v politiki, je nujna in resna zapoved časa! Kdor popušča, četudi v navideznih malenkostih, bitko zgubi. Za zavednega katoličana ne smejo biti načela malenkost, suknja, ki se prilagodi modi ali letnemu času, marveč živa vsebina misli, želja in dejanj! Korak za korakom osvajajmo, kar je izgubljenega, postojanko za postojanko. Mladina matere in očetje, vzgojitelji in javni ddlavci, kmetje, delavci in obrtniki, vsi morajo na okope — kajti za velike reči gre: za čast in dostojanstvo človeka, za pravo osebno in družabno svobodo, za resnico, za pravico, za mir, za srečo, za vzgojo otrok — za ves narod in človeštvo sploh. Krščanska načela naj bodo zvezda vodnica, mi vsi pa bodimo v izvajanju teh načel neizprosno dosledni — kajti v tem je rešitev. -----------------------o-------
Podpirajte Katoliško Ligo!
Zahvala iz Girarda
Girard, O. — Najprej se morava zahvaliti najinim sinovom in hčeram za tako lep program, ki so nam ga priredili za najino 45 letnico zakonskega življenja, katero smo obhajali 23. maja tega leta. Komaj v nedeljo zjutraj ustaneva, že se oglasi najina hčerka Zofi in pove mami, da danes ni treba nič kuhat, da greryo nekam ven na kosilo.
Ko se tako malo pogovarjamo, že nekdo potrka na vrata. Grem pogledat, pa je imel do-tični šopek cvetlic za naju ih tako so prihajale cvetlice kar naprej vse dopoldne od Pittsburgha in Clevelanda. Najbolj p* sva bila vesela šopka krasnih cvetlic, ki nam-jih je poslal naš bivši guverner Frank J. Lausche z lepimi čestitkami za najino 45 letnico.
Komaj se odpravimo, da se odpeljemo na kosilo, se pa pripelje Marie Zupančič, sestrična moje žene z družino iz Broughton, Pa. , česar sva bila oba zelo vesela, da smo bili skupaj ob najinem praiznovanju. Kmalu nato pa smo se le odpeljali v naš prjiazni kraj — Mahoning Country Club, kjer smo i-meli izvrstno kosilo.
Midva sva mislila, da je to vse in rečem moji ženi, da greva domov, da bom poslušal radio program in pa “baseball,” ko se hitro oglasi moj starejši sin in pravi: No, pop, sedaj smo šele začeli! Torej od tu se odpeljemo k mojemu zetu ‘Jack Place.’ Tukaj pa je bil prvi surprise. Ko stopiva v dvorano, naju je že čaltal najin stari prijatelj John Anžiček s svojo soprogo ter je bli prvi, ki nama je; čestital k najinemu jubileju in tako so natna segali po vrsrti v roke Joe Turk s soprogo, Frank Ban in soproga,
lllllllMIHIIIMHItMMMWHmillimmMtMH
Sam Godec in žena (sestra moje žene), John Juvančič in žena ter družina, Joe Umek s soprogo in družino in Mrs. Dre-vet in družina. Tudi župan Clyde Helman in soproga sta nama prišla čestitat. Pozneje jih je prišlo še več in le škoda, da je bila dvorana kmalu polna.
Komaj pa se vsedemo za mizo, mi povedo, da me nekdo kliče na telefon in oglasila se je Josephine Lausche s čestitkami za najino 45 letnico. Cvetlice in lepa darila ter kartice so še kar naprej prihajale. Ker je dvorana pripravljena za ples in godbo, so tudi za to dobro preskrbeli. Kot navadno so vsi želeli, da se ženin in nevesta najprvo zavrtita. Seveda sva jim midva s tem ustregla, In potem se je vse bolje počutilo, da smo bili kmalu kar. vsi na plesišču. Dvorana je bila kar precej natlačena. Kmalu nato pa zagledamo v dvorani Mr. Telicha s soprogo, Mr. Metlika in soprogo in še veliko drugih najinih prijateljev.
Od samega veselja so nama stopile solze v oči, ko so nama sinovi in hčere vse tako lepo u-ledili, da smo se sešli Skupaj starRprijatelji in se razveselili na dan, ko sva obhajala 45 letnico najinega srečnega zakonskega življenja. To nama bo ostalo v sladkem spominu za vse dni najinega življenja.
Prav lepo se vsem zahvaljujeva za čestitke, cvetlice in krasna darila, ki sva jih prejela ob tej priliki od najinih sinov, hčera in prijateljev in še prav posebno pa 'za električno blazino, ki naju bo grela, ko bo zunaj burja brila.
Sedaj se končno še enkrat prpv lepo zahvaliva vsem skupaj, če ste bili navzoči ali ne, ostapete vseeno najini prijatelji. Vam hvaležna,
Mr. in Mrs. Joseph Cekuta.
Živela je v TMoslaviji in pripoveduje
Slovenska žena, ki je pred par meseci pribežala iz domovine, nam sporoča o dogodkih pod “rdečimi" oblastniki v Sloveniji.
Dne 3. maja 1945. sem se z mojim možem in otrokom, ki je bil takrat star sedem mesecev, umikala s slovenskimi domobranci iz Kočevja proti Ljubljani, kamor smo prišli brez manjših neprilik dne 5. maja 1945.
Ko smo se umaknili iz Kočevja, smo upali, da se te Ljubljane ne bo treba umakniti. Upali smo, da bodo Ljubljano in vso Slovehijo zavzeli Ameri-kanci in Angleži, kakor hitro bo končana vojna. Toda temu ni bilo tako.
Kmalu po prihodu v Ljubljano smo zvedeli, da Ljubljane in Slovenije, oziroma Jugosla vije ne bodo zasedli zavezniki ter smo radi tega predani na nemilnost komunističnim oblastem.
Moj mož in drugi možje, ki se niso strinjali s komunistično ideologijo, so prtd “osvoboditelji” bežali. Na prigovarjanje mojega pokojnega brata, me je mož pustil z otrokom pri svakinji.
Tako sem ostala dne 5. maja 1945, ko je mož odšel, sama z otrokom v Ljubljani.
Videla sem, kako so ljudje prihajali z Dolenjske m Notranjske z vozovi, malimi otroki v Ljubljano, od tu dalje na Gorenjsko ter Koroško, da čim-prej pridejo do zavezniških oddelkov.
Po Ljubljani je bilo videti raznovrstno razpoloženje.
Slovenci so se s strahoma vpraševali, kaj bo sedaj. Komunisti so se pa veselili in pripravljali čim lepši in čim slovesnejši sprejem “Osvoboditeljem”, ter vsak dan, od 5. ma-
ja dalje, širili od osebe do osebe sporočilo, da bodo vsak čas vkorakali v Ljubljano partizanski oddelki. Tako negotovo stanje je prevladovalo od 5. do 11. maja 1945. Te dni so namreč držali Ljubljano bataljoni Slovenske Svojske. Ti oddelki Slovenske vojske so držali Ljubljano radi tega do 11. maja, da se je moglo civilno prebivalstvo umakniti pred komunisti. Ko se je civilno preb! valstvo umaknilo, so se bataljoni Slovenske vojske redno in mirno umaknili čez Gorenjsko na Koroško, da se priključijo kot redna Slovenska vojska na Koroškem zavezniškim oddelkom.
“Osvoboditev”
Dne 12. maja 1945 je prišel za komuniste težko pričakovani dan. Ob polnoči so oddelki Slovenske vojske zapustili Ljubljano in s tem so imeli partizani prost vhod v mesto. V ranih jutranjih urah so začeli partizani hrumeti v Ljubljano. Niso prišli kot organizirana vojska, marveč kot dru-hal. Partizanski vojaki so bili umazani, strgani, ušivi in ne obriti, da je bil že pogled nanje strašen. Med njimi so bile tudi ženske, ki se jim je iz ibraza bralo, da so preživele burno življenje.
Ljubljanski komunisti so priredili partizanski vojski navdušen sprejem. Mesto je bilo okrašeno z zastavami, jugoslovanskimi in slovenkimi z rude-čo peterokrako zvezdo v sredi. Videla sem pa tudi rdeče zastave s srpom in kladivom v sredi. Partizansko u s m e r jeni Ljubljančani so kričali in vzklikali “živijo" Jugoslovanska osvobodilna vojaka. Živijo Tito. Stalin in tako dalje.
Pne dneve je imel človek vtis, da bodo sedaj ti ljudje
živeli samo od navdušenja in od sreče.
Kmalu po prihodu pa so začeli “osvoboditelji’* zapirati ljudi, ki so se jim zdeli sumljivi. Začele so se preiskave po stanovanjih ponoči in podnevi. Zapirali so moške, ženske, celo bolne in noseče žene. Ječe na sodišču so bile kmalu premajhne. Zato so morali spremeniti razne zavode in staro “cukrarno” v ječe ter so tjakaj zapirali aretirane ljudi. Po teh ječah so bili ljudje tako na tesnem, da niti sedeti niso mogli. Hranili so zapornike vsak dan dvakrat s kalno vodo, v kateri je plavalo kako korenjevo listje. Kruha jim sploh niso dajali. Med te kaznjence so lahko vstopali partizani, jih pretepali in mučili. Vem za slučaj, da je pri pretepanju človek začel krvaveti iz nosa in mu je kri tekla na umazana tla. Po končanem pretepanju je partizan prisili kaznjenca, katerega je preje pretepal, da je moral ta svojo kri z jezikom pobirati po tleh.
Ljudje so v ječah hirali in veliko jih je zbolelo, nekaj pa umrlo na posledicah.
Na posredovanje angleškega poslaništva, so nekaj ljudi izpustili iz ječ ter onim, kateri so ostali še nadalje v ječah, da li slamo za ležišča in nekoliko boljšo hrano.
Tako je bilo prvih dvajset dni po osvoboditvi v Ljubljani. Tavanje brezpravne družine ' V Ljubljani so popisali vse ljudi, katerih svojci so bežali Preiskave so bile po noči in po dnevi po stanovanjih svojcev-beguncev. Moja svakinja se je bala, da bi imela sitnosti, ker sem pri njej stanovala jaz. Nevarno je bilo, če bi zvedeli, da skriva moja svakinja mene in otroka. Radi tega sem se jaz preselila od svakinje k prijateljici Mileni, kjer sem ostala teden dni, nakar sem se preselila k prijateljici Pepci, kjer sem ostal* do odhoda k materi v Kočevje.
Prijateljica Olga. ki je moji hčerki krstna botra in ki me je preje vedno vabila k sebi na dom ter stalno poudarjala, kako me ima rada, me po osvoboditvi ni hotela Imeti pod streho več kakor par dni. -Njen brat je bil partizan
Zateči sem se hotela v zavod k šolskim sestram. Pa tudi tam nisem dobila mesta, ker so se v vse zavode že naselili partizani s svojim priležnicami. Šolske sestre so se preselile v podstrešje ter stregle. Redovnice so morale kuhati, snažiti čevlje ter postiljati postelje, pri tem pa so bile še stalno nadzorovane, ker so partizani smatrali tudi redovnice za izdajalke.
Pokvarjenci vladajo
Predno začnem opisovati razmere v Kočevju, bom povedala kakšne častnike ima sedanja partizanska armada.
Eden izmed mnogih partizanskih častnikov, ki je sedaj že major in ima važno funkcijo, je Vidovič Viktor, star okrog 30 let.
Ko je bil star 16 let’, je jeseni 1. 1929 bil sprejet v morna riško-brodarsko podčastniško šolo takratne Kraljevske mornarice v Šibeniku. Že po enem letu so ga vrgli iz šole.
Ko je ta, sedanji častnik, takrat prišel domov, je dalj časa živel na račun svojega očeta. Živel je s starejšo ločenko, ne še dvajset let star. Kasneje je dobil službo trgovske sluge. Malo pred vojno se je pa njegovemu očetu, ki je bil kontrolor na državni železnici posrečilo, da je Viktorja spravil do službe zavirača na železnici. V letu 1943 je Viktor mahnil v hosto k partizanom. Ker se je v “hosti” izkazal za zelo “sposobnega” ter dobrega in zanesljivega komunista, je kmalu napredoval. Po par mesecih je postal že poročnik. Ko je pa v letu 1948 v jeseni razpadla italijanska vojska in so Lahi bežali iz Slovenije, smo vi-
šek nekoliko potrese, kakor slišimo včasih tiste zvezde na radiju, ki se dehejo ket mačke, pa ki so še plačane za to. Veste, dekliči, če kakšna stvar dedca premakne, tak pojemajoč glas ga, našega že. Takoj je bil voljan in mehak kot bane-nus, ki leži v omari en teden in je začel jemati besede nazaj: “I, glejte jo no, našo Maričko, kako se usaja! Saj ti nisem nič rekel hudega. Tiste i-gračke, ki si jih nakupila za na vrt, boš že rabila, kadar te bom enkrat vpeljal v vrtno delo. Še sita ga boš! Ampak najprej boš nekoliko gledala mene, da boš vedela, katero je plevel in katero je solata. Tisto, ki najlepše raste, je vedno plevel. Najprej ti bom pokazal, kako se sadijo šmarnice, potem bo prišlo pa drugo.”
“Joj, šmarnice, pa res?” sem se na vso moč začudila in pri tem popolnoma pozabila, da bi morala držati vsaj pet minut šobo, da bo vedel, kako se mora postopati v zakonu.
“Aha, šmarnice bova sadila. Saj si jih včeraj videla pri Šor-novih, ki so jih imeli en cel naročaj na mizi, da je dišalo po restavraciji kot na nebeški oh-ceti. Mr. Šorn mi je povedal, da jih ima doma poln vrt in zmenila sva se, da mi jih bo nekaj posodil, da bo tudi pri nas tako lepo dišalo, kadar se bodo razbahale meseca maja.” Zdaj sem bila pa jaz na tistem, da bi ga objela in kušni-la na oba kraja, pa nisem hotela, da bi mislil, da me vrti in ovija okrog prsta, kakor se o-vija fižol okrog palčke. Najraje bi stopila na pručeo, ki sem bolj majhna, in se mu vrgla okrog vratu ter zažvrgole-la; “O, ti precartano moje, kako si ti dober človek!” Ampak pametna ženska tega ne bo sto-
NAŠA MICKA IMA TUD BESEDO
Ko sem imela enkrat slamnik za na vrt, sem obrala razne trgovine in si nakupila še drugih stvari, kakor se»n slišala, da jih mora človek imeti pri roki, če hoče delati na vrtu. Kupila sem si grabljice, motikco, kanglico, kopačko, pralčko in rekla njemu: “No, zdaj pa le pojdiva na vrt. Boš videl, kako bo to šlo od rok.”
In namesto, da bi me objel in kušnil na oba kraja, kakor bi se to prispodobilo v takem slučaju, ki sem se izkazala za tako skrbno gospodinjo, se je ta vrarič na vse pretege režal in rekel: “Sem mislil, da boš odprla trgovino s to ropotijo, ki si je toliko nabrala. Saj še ne veš, kako se te stvari v roke vzame.”
Srečnega se lahko šteje, bi rekla, ki ima tako pohlevno ženico. Kakšna druga ti mu vse tisto orodje, ki sem ga s tako ihto zbirala in kupovala samo, da bi mu bolje ustregla, v glavo zmetala z besedami, ki se spodobijo ob taki priliki. Ampak jaz sem krotka, pa sem se malo skujala in mu s tresočim glaskom zažugala: “Orajt, pa sam razkopavaj po vrtu. ki ti ni nič po volji. Saj se mi prav če, da bi se hodila na vrt palit.
Kar nazaj bom nesla tele stvari, ki sem jih kuplia, da boš _ vedel! Uh, to imam (reva/ rila, ker se tem iblajtarjem ne .smemo pokazati, da imamo srce iz kuhane repe, ki se kar topi, samo če nas nekoliko prijaz-
j-. Pa naj bo to že kskor hoče,
od tega, ki sem preveč dobra. Kadar tako govorim, vedno pazim, da se mi proti koncu gla-
del! tega Viktorja kot poveljnika železniške postaje v Ki čevju. Kmalu nato je post poveljnik topničarske brigadi
Ko je prišel Viktor ob priliki osvoboditve v Ljubljano, sem ga imela priliko videti, ker sem bila s svakinjo—Viktorjevo sestro pri njunih starših po opravkih ravno, ko j n prišel domov. Hvalil se je na vsa usta s svojim junaštvom. Tega pa ni povedal koliko ljudi je pobil po nedolžnem in koliko hiš je izropal ter koliko vasi in hiš je bilo požganih na njegovo besedo. O beguncih je rekel, da so vsi izdajalci. Ko jih bodo dobili v roke, je rekel, da bodo vse poklali. Tudi poročil se je “pod smreko” v hosti ta častnik in bil povišan v majorja. Ker kot major ni imel primerne obleke, ko se je vrnil iz hoste, je bil oblečen kar v navadno angleško uniformo, ter za bolj slavne prilike, kadar je šel z očetom na sprehod po Ljubljani, oblekel sivi letni plašč svojega svaka—mojega Drata, ki je bil med tem na Koroškem ? begunskem taborišču.
Ta primer sem opisala kot zgled, kakšni ljudje sedaj vodijo in poveljujejo armadi v Titovi Jugoslaviji. Človek, ki pred vojno ni bil zmožen za podčastnika, je postal- čez noč višji častnik in igra vodilno vlogo.
Priden, star rudar—v ječo
Po prihodu osvobodilne vojske v Ljubljano, sem preživela
Ljubljani v največjem strahu tri tedne, nakar se mi je posrečilo, da sem se odpeljala v Kočevje.
Na potovanju z vlakom iz
kar sem hotela povedati, je bilo tisto, kako sva sadila Somove šmarnice. Eno polno cajno, ali kakor se pravi tisti košari, ki je v Ameriki besket, jih je prinesel. Doma se je spravil v ta pametne hlače, jaz sem pokrila tisti ogromni slamnik, da me ne bi sonce gledalo in šla sva na vrt. Jaz sem nesla košaro s šmarnicami, on pa samo majhno motikco. Komaj sem vlekla cajno, pa nisem nič godrnjala, ker sva se domenila, da-mu bom pomagala in sem mislila, da moram jaz vlačiti besket po vrtu.
Potem sva začela pa saditi. Kjer je bil kak večji grm, se je zbašal on pod njega, nekaj pomečkal s prsti in šmarnica je bila vsajena. Tako sva hodila od grma do grma, on je sadil, jaz sem pa besket vlačila po travi. Nazadnje je pa rekel: “Vidiš, pa sva jih posadila, spomladi bo pa dišalo tukaj le naokrog, da bo kot pred oltarjem v naši Mariji Vnebovzeti.” “Sva že?” sem se začudila, “kaj nisi rekel, da boš meni pokazal, kako se šmarnice sadi? Vsako si tako vsadil, da ti niti pod prste nisem videla. Zdaj prav toliko vem kot prej. Se mi zdi, da si me vzel samo zato na vrt, da sem ti ta cekar vlačila okrog.' Zares, zdaj naj-pa vem, kako se šmarnice sadi! O, ja, ti me boš pa učil, ti! Na, tukaj imaš še besket, pa ga sam vlači okoli!” Tako sem rekla in stekla v hišo. V meni je kar vrelo, tako sem bila huda. Pa ki sem se tako veselila, kaka bom delala in pomagala na vrtu. Nak, tudi stopila ne bom
Ljubljane v Kočevje, sem ime-jve^ na vrC sem si rek a. Toda la veliko neprilik. Pregledova-! sai veste, dekliči, kako je. Tista moja jezica je držala ravno dva dni. V soboto me je spet speljal na vrt in takrat sem mu pomagala pa pri paradižnikih. Boste videle, dekleta, kako me je zopet imel ob tisti priliki. Uh, še zdaj vse vre v meni! Bom prihodnjič povedala vse od kraja do konca.
li so mi večkrat prtljago, ki je obstojala iz enega kovčega, v katerem sem imela potrebno perilo za otroka in nekaj perila za sebe. Na postaj: v Ribnici me je hotel neki partizan, ki je bil še bolj surov kakor ostali, vreči z otrokom vred iz vla-ffiaUe na S. itranD
DACHAU
h dnevnika slovenskega jetnika
Pogradi so bili zgrajeni v tri nadstropja. Oni iz pritličja in prvega nadstropja so morali zlezti z glavo naprej, oni iz tretjega nadstropja, pa splezati na svoja ležišča. Na deskah so ležale papirnate vreče;, napolnjene z leseno volno. Ker so bila nadstropja silno nizka, je bilo nemogoče sedeti na pogradu, in ker sta morala na e-nem pograda ležati najmanj dva, je bilo tudi kako redno o-bračanje nemogoče. Med tp-vatišema enega pograda je moral vladati popolen sporazum, ker je le ta omogočil spanje in počitek. Takrat še nismo imeli pdej. Vsakdo je prejel papirnato vrečo, v katero je slečen zlezel, obleko pa dal pod vzglavje. Ker je bila potrebna izvežbanost, da si se slekel, zlezel na pograd in na pogradu v vrečo, so nas pustili prve dni v štu-bo takoj po večerji. Sčasoma smo se pa tudi temu privadili ter se naučili spati v razmerah, ki bi se nam zdele v rednih prilikah življenja nemogoče.
Čeprav sem bil prvi večer telesno in duševno ubit, nisem mogel dolgo zaspati! Nekaj me je tiščalo za vrat, srce mi je nemirno bilo, napeti živci so drhteli od razburjenja. Spal sem v prvem nadstropju. Občutek, da leže ljudje nad menoj, zraven mene in pod menoj, je bil tako svojevrsten in čuden da sem pričakoval, da se bodo vsak čas pogradi z ljudmi vred zrušili na mene in me pokopa-
vega. Obstal sem, v štubi je nastala panika, ki je ni mogoče popisati.
Ujetniki so vpili v vseh mogočih jezikih, skakali s pogradov in hiteli proti vratom. Oni ob oknih so poskakali kar skozi okna. Ujetniki k pritličja in prvega nadstropja seveda niso mogli zlesti iz svojih lukenj, ker so bili redki prehodi med pogradi polni ujetnikov iz drugega nadstropja. Zato pa so ti tem bolj vpili in raAijali. Panika je rastla in že zavzemala nevaren obseg, ko se je prižgala luč. Na vratih se je pokazal štubak, ki je s svojim hladnim, mirnim pogledom v hipu pomiril množico. Ko so ujetniki videli, da ni požara in da se baraka ne podira ter da nikdo nikogar ne kolje, kot so ni predstavljali, so se vrnili na pograde in zaspali.
Jaz nisem niti vstal. Prejšnje razburjenje moje hipno zapustilo. Trezen razum mi je veleval, da vztrajam pri pogradu in ne podležem 3plošni paniki. Ko so se ljudje pomirili, sem tudi jaz trdno zaspal.
Kaj se je prav za prav zgodilo?? Mlad slovenski študent Ž., si je papirnato spalno vrečo pod vratom zavezal. Ker je bil zrak na vrhu pogradov kljub odprtim oknom stalno slab in vroč, je iskalo razgreto telo v vreči sprostitve. Ker je ni našlo, se je študentu sanjalo, da ga nekdo davj. Tako je nedolžen dogodek povzročil paniko, ki bi mogla imeti hude posle-
Dopovedoval sem si, da je dice, če bi prišla ponoči. Takrat
pa je bil večer, ko štubak in u-jbtniki v prvi sobi se niso spali. Ta ležišča so bila sploh ne-
KOLEDAR
društvenih
PRREDITEV
drost je ob tem poročilu šla tako moj oče komunističnim rudar- nemško internacijo.
JUNIJ
5.	—Demokratski klub 23. var-de priredi plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
12,—športni klub društva Slovenec št. 1 SDZ priredi ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
6.	—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na vrtu Doma zaipadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
20.—Izlet društva sv. Antona Padovanskega v Newburghu na Zurčevilj prostorih ali "Sirkova Anna" na Summit Ave.
JULIJ
34-5.—Romanje članov Zveze društev Najsvetejšega Imena k Mariji Pomagaj v Leraont, Illinois.
4,—Društvo Zvijezda št. 14 H.B.Z. letni piknik na prostorih Hrvatekega doma 6314 St. Clair Ave.
25.—Gospodinjski klub na
Jutrovem priredi svoj piknik ra prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
AUGUST
1.—Farni piknik fare Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi.
15,	—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi svej piknik na Močilnkiarjevi farmi.
22.—Prireditev skupnih ohi j -skih podružnic Slovenske ženske zveze v SDD na Recher Av.
OKTOBER
10.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete P'.iredi banket v Slovenskem domu na Hol-mes Ave.
16,	—Društvo Sv, Kristine št. 219 KSKJ ima svojo plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
16 — Podružnica št. 3 SMZ praznuje deset-letnico svojega obstanka v Slovenskem domu na Holmes Ave.
VE5TI
IZ SLO VEIIIJE
to nemogoče, da spe tako ljudje že leta in leta brez nevarnosti. Nič ni pomagalo. Obrniti se nisem mogel. Mogoče Mikaj posebnega, nekaj, kar te je mi že t okoristilo. Večkrat sem(| spominjalo na menežarijo ali
vsaj en dih svežega zraka. —Vstal štubni pisač in sem moral Brez uspeha! Okno je bilo pre-V štubakom kontrolirati, če spi-daleč, skozi preveč pljuč je šel ujetniki slečeni. Moral sem zrak, ki sem ga moral vdihava-1 poklekniti na tla, da sem zleti, da bi me osvežil. Luč so že zel v pritličje in se kot opica
davno ugasnili. Bilo je popolnoma mirno, le enakomerno dihanje tristo ljudi je šumelo v štubi. V kotu je eden smrčal.
Tedaj pa je nenadoma tik nad menoj presekal tišino prestrašen, obupen krik človeka, kateremu je sledilo močno, hropeče stokanje in zopet krik, 3trašnejši in obupnejši od pr-
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na 8t. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 2» drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z našim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu ln ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogo-
Delo Izgotovljeno brez odlašanja
rrrzBHffl
USI ST. CLAUS AVI. mnl E- 6Znd St; rtu« osam na E. 62 St.
Orad Je odnrtod 9:30sj.dQ». n. Td.: EM MU_____________
"*«89»
lw p*? Ja
DNEM PAY
S5uwBB®“>
ŠŠKtgSgs
sržsl'
m ftm
spenjati, da sem pregledal one iz drugega nadstropja.
Že na karantenskem bloku smo Se začeli boriti proti dvema sovražnikoma našega zdravja, proti lakoti in mrazu.
Za zajutrk smo imeli pol litra grenke črpe kave, za kosilo tričetrt litra juhe s kolerabo in za večerjo malo sladkan robidov čaj, 250 gr. kruha in 40 ali 50 gr. margarine, ali pa 50 gr. 3alaipe, sira ali kvarka. Moj tovariš Švicar W. F je trdil, da v Švici kvarka niti prašičem ne dajejo, ker nima nikalkih redilnih snovi. On je vedel, da so poizkusili v Švici delati iz kvarka gumbe, pa se jim tudi to ni izplačalo. Dvakrat tedensko smo dobili za večeijo poleg kruha ovseno juho, ki pa je bila tako redka, da smo jo mogli vedno spiti.
Ralzumljivo je, da smo bili ob taki hrani vedno lačni. Zlasti so trpeli oni, ki sc bili od doma vajeni veliko jesti, n. pr. kmečki ljudje in delavci. Lakota ni samo slab svetovalec, kot pravi naš kmečki pregovor, ampak tudi slab tovariš. Biti lačen en dan je hudo, biti lačen dan za dnem, teden zs tednom, mesec za mesecem, je težko, ne-dopovedlj ivo težko, hudo, obupno. Treba je izredne energije, jeklenih živcev in železne! volje, da ne napraviš nepremišljenih dejanj, ki ti sicer utegnejo trenutno prinesti koristi, potegnejo pa'za seboj nepopravljivo škodo.
Zeblo nas je. Zeblo zjutraj, ko spio vstali in po celo uro stali na zboru, da nas je prišel j preštet SS-ovec, zeblo cel dan, če ni bilo sonca, zeblo ponoči, če si bil toliko nesrečen, da si dobil ležišče v pritličju, kjer se pri odprtih oknrh nikdar nisi mogel ogreti.
(Dalje prihodnjič)
(Nadaljevanje e 1. štreni)
vnik. Kaplanoval je v Laporju, pri-sv. Lovrencu na Dravskem polju.in pri Sv. Janžu na Dravskem polju, kjer je postal župnik. Od tam je prišel 1924 kot župnik na težko hočko župnijo, Iti jo je vodil do svoje smrti. Tudi on se je moral med vojno ločiti od svojih faranov ter je v Bosni preživljal težke in grenke dni pregnanstva. Po vojni
je
jo Dravsko . .	_	.
posledicam težke operacije in je zatisnil svoje oči v mariborski bolnišnici. Kako priljubljen je bil med svojimi farani je pričal njegov veliki, pogreb v Hočah 20 aprila.
Pokojni je lep del svojega življenja posvetil delu za slovensko zadružništvo. Več let se je redno vsak teden vozil v Ljubljano, jla se je udeležil sej ožjega odbora Zadružne zveze.
daleč, da je dokazoval, da duhovnikom oataja samo dvojna izbira: ali gredo z OF (s komunisti in njih podrepniki) ali pa s tuji. mi ipjjoni. No, slovenska duhovščina se za to komunistovo modrost ne bo mnogo menila. Omenjamo to "uradno” komunistično poročilo, da ne bo kdo rekel, da pretiravamo, ko pišemo o preganjanjih slovenske duhovščine. V gornji številki seveda niso všteti oni, ki so jih zaprli letos.
DRAGO OBERŽAN PET LET. — Iz Ljubljane pišejo, da je bil obsojen bivši izseljeniški duhovnik Drago Oberžan na pet let zapora. 1	•
HITLERJEVA TAKTIKA,. — Vsa dosedanja preganjanja in vse obsodbe niso mogle streti in ukloniti slovenske duhovčine. Cim več jih je obsojenih, tem bolj ljudstvo čuti, da so preganjanci eno s preganjanim narodom. Sedaj pišejo, da bodo poskusili komunisti s Hitlerjevo taktiko proti duhovščini. Ta je hotel nemško duhovščino pri ljudstvu umazati s posebnimi procesi. Njegovi ljudje so si izmislili najbolj umazane stvari o kakem duhovniku, ga obtožili nemoralnih dejanj ter ga postavili pred sodišče. Krivih prič so nacisti zmeraj lahko dovolj najeli. To taktiko pravijo, da bodo sedaj uporabili slovenski komunisti proti duhovnikom, da bi jih umazali pri ljudeh, špijonski procesi niso mogli odvrniti ljudstva od duhovščine. Sedaj bodo poskušili novo taktiko Krivih prič med partizani bo lahko dobiti. Če se ne bodo ujemale, bodo že sodniki poskrbeli, da bo
jem trn v peti. Sicer mu niso'smo poznali slovenske domo-mogli očitati, da jim dela v slu- brance, smo vedeli, da so bili jSbi krivico, le to jim ni šlo v oni do zadnjega vojaka veliki račun, ker je bil zelo veren ka-
še je šele po vojni spet povrnil na svojo župnijo.
MOSTARSKEGA ŠKOFA SO v3e eno vsak ob8°ien-ZAPRLI. — 20. aprila so v Jugoslaviji zaprli mostarskega škofa dr. Petra Cule. Obenem z njim še pet frančiškanov: Ko to
ŽIVELA'JE V TITOSLAVIJl IN PRIPOVEDUJE (Nadaljevanje • 2. atraoD
nj mse pec irancisKanov: um ka Ker se je pa neM 3opot. pišem se m znano, česa so tega ^ tizan ki _ le zasmilil ško a komumst.cn.rez.move.ob- otrok, je ona preprosila
—* * - * — ’ *
toličan in to svoje prepričanje je branil povsod. Bil je tudi presednik Vincencijeve konference ter delal za revne rudarske družine.
Z lažno ovadbo so ga spravili v zapor kljub temu, da pošteni in pametni ljudje v Kočevju vedo, da je moj oče vselej, kadar so Italijani in pozneje Nemci hoteli odpeljati v internacijo kakega rudarja, posredoval in marsikaterega rudarja rešil italijanske ali nemške internacije. To so priznali pozneje tudi taki rudarji, ki so sicer komunistično usmerjeni, vnedar pa imajo še*toliko časti, da povedo po pravici.
Pozneje je bil moj oče po ljudskem sodišču obsojen na osem let prisilnega dela in na deset let izgube državljanskih pravic.
Partizanska pravica je torej taka, da človeku, ki je delal 35 let in si s tem zaslužil pokoj, nalože v starosti 64 let kazen.
Pokradli so vse
Moje stanovanje, v katerem sem pustila vse, ko sem bežala iz Kočevja v Ljubljano, so medtem, ko sem bila v Ljubljani, korhunisti popolnoma izropali. Odpeljali so pohištvo iz spalnice ter kuhinjsko opravo in kuhinjsko posodo, s kratka vse, kar je bilo v stanovanju. Hvala Bogu, da so moji materi pustili nekaj opreme, da sem se lahko 'k njej zatekla pod streho z otrokom vred.
Poleg uradove hiše, pri katerem je bil moj mož uslužben, je bil velik vrt, katerega je vzel v najem moj mož in ga obdelal, na vrtu posadil krompir, koruzo, posejal nekaj solate in druge zelenjave, ki je potrebna pri gospodinjstvu. Seme za posevek je kupil moj mož ter tudi že plačal najemnino za vrt
simpatizerji zaveznikov.
(Dalje prihodnjič) i
Za turiste v Kanado
Po novi odločbi bodo turisti, ki potujejo v Kanado in ostanejo tam 12 dni, mogli prinesti za 400 dloarjev vrednosti brez carine v USA. Izvzete so samo cigare, vino in likerji.
MALI OGLASI
Starejša ženska
Slovenka, stara 56 let, zdrava in še dobro zmožna za delo želi dobiti mesto kot gospodinja pri starejšem moškem, vdovcu ali samcu, ali streči bolni osebi. Je samska, poštena, ter dobro izučena kuhinje in staro kranjske kuhe, mirnega značaja, delovna in še ne ravno dolgo v tej deželi. Ako kdo potrebuje tako žensko, dobi naslov v našem uradu.
-(108)
Sobe se od«/
Odda se 2 sobi, ena soba je za 2 moška, ena je za enega. V Eu-clidu blizu Babbitt Rd. Za informacije pokličite RE 5066.
(109)
. Išče sobe
Moramo s§ preseliti do 5. junija. Potrebujemo 4 ali 5 sob. Bi sami papirali, barvali in izvršili manjša popravila. Najraje v Euclidu. Kdor ima kaj, naj pokliče IV 7426.	(110)
Iščeta sobe
Mati in sin iščeta 3 ali 4 sobe. Oba delata. Kdor ima kaj, naj pokliče KE 6490.	(111)
edini-škof v celi Bosni in Hercegovini. Sedaj so vse tri škofije v tej pokrajini: 'Sarajevo, Banjaluka in Mostar brez škofov. Sarajevski škof dr. šarič je v begunstvu; trenotno se nahaja v Švici, banjaluški Garič je umrl v begunstvu, tretjega so sedaj zaprli. Komunisti so se naučili iz svetega pisma ddbro besede: “Udaril bom pastirja in ovce se bgdo razkropile." Poročila pra-
FRANC' ŠEGULA. _ Poro'VW da nihče ne ve kam so sko-
čali smo že o prerani smrti žup- *a	Ver>etn® * bo P0’
nika v Makolah Franca Šegula. , na nekem novem procesu Imenovani je umrl letos i6.|kot “pr.jate^zapadmh veles.^ aprila. Naj danes dodamo, da'ltot je bil imenovani rojen 8. oktobra
1880 pri sv. Marjeti niže Ptuja. V duhovnika je bil posvečen 25. juljia 1904 v Mariboru. Kot ka* plan je služboval v Sevnici ob Savi, v Laškem in v Mariboru sv. Magdaleni.
“vohun.” kot “izdajalec,” kot “saboter” ali nekaj podobnega. Saj so vsi procesi v Titovini enaki.
37 DUHOVNIKOV ARETIRANIH. — Notranji minister slovenske vlade Kraigher je 19. Od tam je maja v svojem poročilu povedal,
Očeta in
kam. V stanovanje so pa prav
isti-večer prišle “tovarišice”, ter moji mami, stari okoli 70 let zapovedale, da jim pripravi ležišče v svoji sobi in sicer za štiri tovarišice. Tako je morala moja mati spati v kuhinji na tleh, tovarišice pa na njenih posteljah in divanu. Isti večer so vzeli partizani kolo mojega moža, ki je bilo še novo, par ur, nekaj perila in še veliko drugih reči. Delali so res po geslu, da se je začela doba svobode in enakopravnosti. Gorje tistemu, ki-bi se pritoževal. Takoj je bil zaprt, ali celo ustreljen.*
Mojega očeta so aretirali in odpeljali zato, ker jč bil nad 35 let uslužben pri Trboveljski premogokopni družbi kot rudarski nadpaznik in sicer do leta 1922 pri premogokoRu v Trbov-
prišel za župnika v Makole. Tu-'da je vlada v Sloveniji v letu ijah, od takrat, dalje pa pri di šekula je bil žrtev nemškega 1947 zaprla 37 duhovnikov., Pra-1 premogokopu v Kočevju divjanja. Leta 1941 je bil pre- vi da radi tega ker so sodelovali mor smo »e takrat preselili.
* *	.	»..■«  VTJ	I	..«iX' Uk hvarl uftinn 10
vrt mi je pravična partizanska
oblast zaplenila in nisem smela iz vrta vzeti najmanjše zelenjave. Ta vrt in vse pridelke iz njega si je prisvojil tovariš Blausteiner, funkcijonar Kočevskih partizanov.
Takoj po povratku iz Ljub-jane v Kočevje niti vedela nisem, da so mi tudi te. vrt zaplenili in sem čez nekaj dni šla na vrt pogledat kako raste posevek in istočasno sem hotela natrgati nekaj ^solate. Prav takrat je prišel mimo novi lastnik vrta Blausteiner in me nahrulil, naj takoj zginem iz vrta in naj nikdar več ne stopim na ta vrt. Ravnotako so bile zaplenjene njive, ki jih je najel moj mož v Stari cerkvi pri Kočevju.
Tako mi je bila odvzeta vsa »pora, na katero som računala. Mislila sem, da si bom po-
Brivnica v najem
V	najem se odda brivnica, ki je kompletno opremljena. Na-
!ja se na 15602 Holmes Ave.
okličite za informacije po 6 uri zvečer PO 0731.
_____
V	najem sc'odda 1 opremljena soba za 2 moška. Vprašajte i* 6931 Hecker Ave. Tel. EX 8194.
-(107)
PrijateTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. tSth
gnan po nemškem okupatorju in s sovražnikom. Njegova mo-1 2e več let pred vojno je bil
Nove vrste letalo, katerega je zamiMil mienir Al Mooney iz Wichita, Kam. je zrn-
tor, ki jih izdeluje Crosely Motors. Mr. Mooney pravi, da se lahko dvigne s tem Malom do 16,000 visoko.
ni bilo nič, sem bila navezana samo na podporo dobrih ljudi, katerim sem se smilila, še bolj pa moj otrok in mama.
Morija “Domobrancev” Koncem junija 1945, se je razpesla po vsej Sloveniji vest, da bodo zavezniki vrnili jugo-slvoanskim oblastem vse slovenske vojake, ki so se v maju umaknili na Koroško ter tam imeli skupno taborišče. Toda tej novici nismo mogli takoj verjeti. Kajti takrat so vsak dan krožile med ljudmi vse mogoče novice, katerim nismo vselej verjeli. Zdelo se nam je neverjetno, da bi zavezniki res vrnilr naše fante in može, ka-;eri so se zatekli pod njihovo -;aščito. In še bolj neverjetno se nam je zdelo radi tega, ker mo vsi vedeli, da so bili vsi ti fantje in možje vedno pristaši Anglo-Amerikancev in so težko čakali dneva, ko se bodo mogli priključiti njihovi armadi. Saj so Nemci veliko domobranskih 'častnikov in podčastnikov in vojakov odpeljali
Pri nas dobite zdravilo “STREPTOMYCIN” ki se ga sicer težko dobi MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.
Thomas Flower Shop
CVETLICE za vse prilike
Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomas (Tomc), lastnika 14311 SL Clair Ave.
CL 4316	* Res.: EN 8635

m ztfljcH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZURICH, sesul
Zavarovalnina vseh vrst ta vaše domove, avtomobile in pohištvo,
IVanhoe mi
mn mrw road
VSE VRSTE
RADIJEV - BRALNIKOV in ČISTILCEV
POI’RAVIMO V 24 URAH Zastonj pridemo iskat ia pripeljemo naaaj
MALZ ELECTRIC
6902 ST. CLAIR AVE, EN 48M
Znamke!
Jugoslovanske znamke j prodaja	f
August Hollander 0419 St. Clair Ave. ' v S. N. Doma
(Tim*.-*);
- AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 1, 1948
iTLrinjmrmjTimrLrirLimminjir^^
ne gre daleč, komaj v bližnjo te, mati, tu jo imate!”
V V *	_ .. nu /] A H	A/1 nlOO	m	■ ■ I • U I	*	'1
TelrinKja
IVAN MATIČIČ
1TL1 jTjTjTJlJrTTLTJljTjT_ljXTrijTITJTrTJTJlJTJlIlJT
Nič ne pomaga, |va in se izgubijo na svisli, da fantj e so trmasti, najhujši malo zadremljejo. Le Poloni-med njimi je Klavžev Lukec. [ca in ženin ne smeta kinkati. Ta se najbolj usaja, čeprav ni ■ Vso noč morata biti budna, na on fantovski glavar. —“Naj- vse strani prijazna in spodob-boljše dekle nam je snedel,.pa no vdana.
/iv	--—''
soseščino, a vendar gre od hiše za vse čase. Dozdaj je bila Petrinova Polonica, odslej bo Orešnikova mlada, potem postane Orešnica, Orešnikova mati, nazadnje Orešnikova stara. Bratje in svatje jo spremljajo; za njimi gre njena brhka junica. Ta prinaša novo življenje v Orešnikov hlev, prav kakor brhka nevesta v hišo. — Zbogom,
“Pridi, hči moja, pridi! Eno sem izgubila, Kdaj sem drugo ddbila, čast Bogu!” Petrinka jo objema in poljubuje, kakor lastno hčer. Potem si jo z do-padenjem ogleduje: tako je zala v dolgi obleki, prav kot Polonica. Glavo ji kiti poročni venec, cvetoča lica so ji malce splahnela od poročnih naporov,
ka nevesta v hišo. — Zbogom, 0{; pa se smehljajo. Bujne pr-zbogom! Orešnikova mati veli jj kar kipij0	tesnega
oprsnika. Zatem objame Petrinka še sina, poročenega mo-
Proti jutru se nagiblje noč. Ognjišče, ki je bilo za nekaj ur zamrlo, je znova zagorelo. Kuharice' pripravljajo zajtrk. In komaj je sinilo jutro, so prinesle na mize velike sklede mo-0, to je sva
te okrepilo in jim dalo pobude. Mislite, da je
bi nas hotel snedenec še ofrna-žiti zraven! Jaz bi dal tisočak zanjo, on se še za pet sto brani., Nak, pravim vam, mlaji bodo zleteli na tla!” Tako sei repenči Lukec. Starešina sej trudi, da doseže poravnavo in ene kurje obare, končno si ženin in fantovski glavar sežeta v roke, ženin pa odšteje štiri stotake.
Zdaj pa v hišo, fantje! Nevesta jih vabi na svatbo. — Notri jih že čaka miza, na nji pa Štefan vina, krofi in potica. Le noter, fantje! O, se že gnetejo noter, nevesta,že pleše z glavarjem in kolačem. Potem jo pa jemljejo vsi fantje po vrsti, iz rok v roke mora.
Kako puhti Petrinova hiša!
Viržinke, cigarete, vino, pečenje in vse vrste vonjave, to nekaj izda. Razen tega pa na-rezavajo kukharice še gnjat in želodec. To diši, to!
Malim gostom v zapeč ju pa že kinka glava. Je le prehuda znaje takale gostija. Oni, ki so v gosteh zunaj pod oknom, so pa že premraženi. Ce bi se sproti ne ogrevali z vinom, bi še zmignili. Toda preljubi po-doknarji, čas je, da greste.
Lahko prikolobuštra Klavžev Lukec, potlej pa le glejte, on se rad pogovarja s polenom. vA nocoj ima veliko besedo na sva-tovčini, skoraj večjo kot ženin;
Lukec je kavelj! Pazite nanj, ker če se opije, bo spiel zdrahe samo da napravi svatbi sramoto. Kleti Lukec! Venomer hoče plesati z nevesto, pa z vir
vzela noč? Nikogar. Tudi ste, ki so se bili razgubili na svisli, je kurja obara zvabila in jih polnoštevilno zbrala.
Godec, zdaj jo lahko znova raztegneš, svatje so zopet pripravljeni. Nov dan je pred nijmi. Tudi ta dan se bo zasukal in nova noč bo prešla.
se še ne razidejo. Mar ni to hudo? Vzdržati take napore, ne da bi si sezuli čevlje! Le mladina se je že pred zoro porazgubila domov. Ne spodobi se, da ibi viseli tu do jutra.
Vse te dni ni ženin prav nič mislil na Poloničino doto. Srečen je, da lahko sedi zraven svoje zale neveste. Ne pa tako Orešnik, ki je že kar na tr-nj ih. Včeraj pri velikem obedu nič, snoči nič, ponoči nič, in če še zdaj ne bo, strela orehov-ska! Niti Petrina ni, nalašč se je umaknil na Jablane, da bi mu ne bilo treba odriniti hčerine dote; morda je sploh ue bo. Orešnikov oče kar na-
prenesti Polonico čez hišni ker ga nevesta ne sme sama prag, ker ga nevesta ne sme sama prestopiti. Nato mati snaho objame in toplo poljubi. S tem j« Polonica zadobila Orešnikovo pravico.	‘ul.
Veselo svatovanje se je preselilo zdaj k Orešnikovim. Tja so šli tudi zapečarji in podo-knarji, da bo tudi Orešnikova hiša deležna te časti. V Petrinovo hišo pa se je naselila ti-nove jšina, kakor da pokojno sniva po koga j)Urnih dneh. A ni tako. Go-
ža. Kakor dva otroka popelje v hišo moža in ženo. Potem
sprejme starešino in ostale svate.
Cast Bogu, znova se je napolnila hiša. Novi svatje in bratje so tu, nove tete in spletične — in novo življenje se je naselilo v hišo. Petrin je zaplesal z nevesto, starešina, nevestin oče, Petrinko! Petrinova mati pleše, na ognjišču zagoreva nov ogenj in vsa svatovska hiša se ziblje! Da, hišna mati pleše s starešinom ih Petrinom, pleše s sinovi in ujci — in zraven nje pleše nevesta, zala jarčika.
Pričenjale nova gostija. Na novo pogrnjena svatovska mi-
za se zopet polni, ognjišče neumorno diha. Kurja obara naprej, močna in vroča, da se premraženi svatje okrepijo. -Zatem telečja pečenka z rdečo peso in zelnato solato P* nove potice na mizo, kolačev, Jkrofov, cvrtja! Kje je bolje: na Jablanah ali pri Petrinovih? O, na Jablanah tudi ni bilo slabo! Glejte jih svate, kako so okrogli in siti! Petrinu gre kar na
-AND THE WORST IS YET TO COME »-in najhujše šele pride
vir-
ss^j
žinko se smoli okrog nje, ji bo zgaga še poročno obleko osmodil.— Cof! je oplazil zdajci v zapeček. Mulci ven, otroci spat! Kar pomel jih je izza pečka. Prav je storil. Spat naj se spravijo, saj je že davno polnoč odbila! A je le bridko pustiti gnjat in želodec, ki so ga kuharice pravkar nanesle na mize.
Svatovska hiša se hrupno zib. lje dalje. Godec igra neumorno. Mladi svet sc venomer suče, stari pa glasno možuje in poveličuje vse, kar je ljubi Bog ustvaril. Nekaterim k:nka gla-
spodinje se brižno popravljajo na nove dogodke, čistijo in zračijo. Kar je še ostalo ujcev m tet, dremavi žužn.iajo in kinkajo, čakajoč novih podvigov.
Pod noč se razleže po vasi glas, da gredo svatje. Se že čuje harmonika in vrisk. Po vsej vasi zagomazi, vse hiti iz hiš, da vidi jablahske svate. Dva polna voza jih je in konji se nesejo, kakor bi vedeli, da vozijo Petrinovo nevesto. Med okožuhanimi svati se stiska, a jo brž opazijo radovedni Orehovci in ji prijazno mahajo. Kako je zala! Smehlja se jim, čeprav se ji pozna, da je pred kratkim jokala. Tudi nji je bilo bridko oditi od rodnega ognjšiča.
So že tu 1 — “E, mati Petrinova, kje ste? Godno jarčico smo vam pripeljali, bilo srečno ino -zdravo 1”
“Bog daj, • svatje! Kje jo imate? Pokažite mi jo, da vidim to novo jarčico!”
smeh, pa kako fantovskd drži viržinko, kar kvišku jo suče. Ženin Jože pa se tudi venomer smehlja zraven neveste. Miha je razigran in nakresan, da je kaj, prav tako nevestnini bratje in sestre, oče starešina in tete. Polne peharje vedrih jab-lanskih domislic in šaljivk so prinesli pa jih razigrani trosijo na svatovsko mizo.
(Dalje prihodnjič)
HAVE YOU TRIED THIS
yu*
prej grizejo viržinko pa čaka- in sq jo odmotali iz kožuhov jo. Dokler nišo pristopili Pe- ter spravili z voza. Voj* Jor-_
1907 — 1939
mati ...
vse svatovske mfae, da odhaja
hči Polonica od hiše. a Petrinovi je ne bodo pustili praznih rok. Tisto, za kar so se domenili, dobi, želijo ji le sreče in božjega blagoslova na nje-f nem novem domu. Nato je odvila mati pred Orešnikovim očetom pisan robec ter pričela šteti bankovce: toliko in toliko jurjev, zraven pa toliko in toliko dolarjev. — “U, tako lepa dota! Kdo bi si mislil!” Svatje se čudijo, Orešnikov oče pa zadovoljen kima. — Potlej dobi Polonica Dolgo njivo v Kute-ževem dolu, kakor so rekli, pet mernikov pšenice pš’ brejo telico. Bo dosti, Orešnikov oče? — O, čast Bogu, dosti! Razen tega prinese k hiši še marsikaj drugega, predvsem še pridne roke, mar to nič ne šteje? — Zares lepa dota, svatje so kar zamaknjeni. Naprej in naprej bi poslušali Petrinovo mater, ki tako lepo našteva. Nobena božja beseda ni tako lepa, kakor je beseda o doti. Še celo ženin in nevesta sta zamaknjena.
Kmalu zatem je prišlo Oreš-nikovemu očetu na uho, da je doma'veliko, kosilo že pripravljeno, naj se blagovolijo svatje potruditi. Da, treba se bo .dvigniti. Polagoma se pričnejo odpravljati. Medtem pa pride hišna mati in reče: “Se mar že odpravljate? Greste drugam, gotovo ste užaljeni, pri naši hiši smo van preslabo postregli. Počakajte še, bi še kaj jedli, da ne boste šli lačni od hiše. Pravkar narezujemo svinjetino s hrenom. Vzemite še potice in krofe!” Oh, mati Petrinova, nikar jih ne silite, siti so, da niti vstati ne morejo.
Svatje si ogrinjajo dolge Naj počiva v miru in večna u-jave kožuhe, spletenke in tete luč naj nu sveti.	si oblačijo debele kočemajke.
Veselo svidenje nad zvezda-'poslavljajo se od gostoljubne hiše, hvaleč jo za dobro po-
uJ5oy<.ifa ,tofAW štjf j.o "dvignila m prenesla čez prag, prav Petrinovi materi v objem. — “Na-
thot's never filing . . . never bitter, never sweet. SCHMIDT'S is a tasty refreshment and a full 8 oz. glass contains fewer calories than the beverage you probably drink at mealtimes. Try SCHMIDT'S-you'll like it.
dietetically
NON-FATTENING
—MIATIVE1Y SO, COHSAUD WITH OTHER fOODI IN DIET
time.
a
Gen. Dwight D. Eisenhower v civilu. Slika nam ga predstavlja ob priliki sestanka s časnikarji predno se je presesti, v svoje novo domovanje na Columbia univerzi. Uradna prevzame predsedništvo te univerze prihodnji mesec.
Bnsače za Angleže. — V skladiščih v Angliji je že precej zalog blaga, za kar se trgovci na debelo pritožujejo,’ ker tega blaga še ne morejo prodati, ker kupci nimajo dovolj racijskih kuponov na razpcllago za m kup tega blaga. Brisače, ki nam jih kaže gornja slika so v nekem skladišču v Londonu.
V BLAG SPOMIN
DEVETE OBLETNICE MOJEGA LJUBLJENEGA SINA
Louis Strnad
ki je umrl 1. junija 1939.
Žalujoča mati JOSEPHINE STRNAD Cleveland, 0. 1. junija 1948,
strežbo. Godec jo na vso moč reže pred hišo — in radovedneži se zbirajo od vseh strani.
Polonica se poslavlja od rodnega ognjišča. Krčevito se objemata z materjo in ihtita. Saj
an data*, wurwthat they
iw wq2r«l*to*<complete Is a little over tour mlnutee- Here the future admiral* eomer-
————-—--------------- mitt mm	.  ~--------------•"
‘America's Finest Beer
DISTRIBUTOR - Paul Watral
FINEST EEVERA6E DISTRIBUTORS
Cleveland, T)hio	Phone EN 2003
&niiiiiiHitiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiMAiiiiiimmittmmimiiiiiiiiiiimmm>ittt"^
AL ULLE PLUMBING & HEATING CO.
i AVTOMATIČNI VODNI GRELCI, polno inzulirani in či- g sto avtomatični. Cene so od $68.50 naprej, j V zalogi imamo: Rex, Mustee, Bryant, American S = Standard, Hot Stream, Servel.
Vam jih lahko takoj inštaliramo. Ako želite, lahko g | odplačujete na mesečna odplačila,
| 15601 Waterloo Rd.	KE 7248 |
niiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiMiitč
uin,rmJiJTjmrir..njurmrTjmnjmruTjmrLri
K. S. K. JEDNOTA
POSOJUJE DENAR članom KSKJ po 4% obresti nečlanom po obresti na zemljišča in posestva
brez kake provizije ali bonusa
★ ★ ★ ★ ★
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplažuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pišite na:
GLAVNI URAD K. 5. K. JEDNOTE
351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS fn n n n n nnrLruimmnjuinn^