MMlMcMSIGLAS Po XLVI - št.45 - CENA 60 SIT Danes bo jasno Bodo učitelji še stavkali? Kranj, 11. junija - Današnji dan bo vsekakor eden od prelomnih v stopnjevani stavki delavcev slovenskih osnovnih, srednjih in glasbenih šol ter dijaških do-toov. Ob desetih dopoldne se bo namreč v Cankarjevem domu v Ljubljani zbralo več kot 500 sindikalnih zaupnikov, ki bodo odločali o morebitnem nadaljevanju stavke tudi od 15. junija naprej do konca pouka in morda še v začetku novega šolskega leta. Na tehtnici sta namreč dve možnosti. Prva je, da vztrajajo pri zahtevi 30.600 to-"*rjev izhodiščne plače za prvi tarifni razred °d 1. junija po kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti z možnostjo znižanja na 28.400 tolarjev bruto, za kar naj bi pooblastili Vogajalcev v republiškem stavkovnem odboru, '*f regres v višini 36.000 tolarjev bruto (neto je "43 odstotkov). V ta sklop sodi tudi izjasnjeva-nfc sindikalnih zaupnikov glede pripravljenosti ||sdaljevati stavko, dokler njihove zahteve ne "°do uresničene. Druga možnost je, da šolniki pristanejo na predlog vlade za 26.000 tolarjev bruto izhodiščne plače ter regres v višini 30.000 tolarjev ob zagotovilu vlade, da bo podprla predlog dopolnitev in sprememb zakona o plačah delavcev v vzgoji in izobraževanju po predlogu, ki ga daje republiški stavkovni odbor. Ob tem bi šolniki stavko odložili. • H. J. (Več o šolski stavki na 7. strani) (£?"k*cija - nov list v komunalni knjigi Kranja - Kranj, 10. junija - Priprave so potekale kar nekaj *L ' .^čele pa so se pred skoraj desetimi leti, kot je podkrepil razlago direktor Merkurja Jakob Piti^ '*< ko so danes v Kranju podpisali pogodbi o gradnji omrežja zemeljskega plina za široko potrošiti - Podpisu pogodb o /graditvi objekta Predelava MRI* - merilno-razdelilne postaje IBI in sofi-oskrbo široke potrošnje z zemeljskim plinom v Kranju ter o odnosih pri prodaji in o<> Mali oglasi: tel«-Ion 217-960 iprcjcmafnO neprekinjeno 11 U na avtomatskem od/ivniku, uradne ure vsak dan od 7 do 17 ure / ("asopis izhaja ob torkih in petkih Naiocnina trimesečni otuacun individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta /-1 tujino letna naro«'"111'1 . DEM Oglasne storitve po ceniku Prometni davek po stopnji S odstotkov v ceni časopisa (mnenje HMI 2J/27-V2), Cl-NA IZVODA nO.OO Sil —la^Tj S IZ GORENJSKIH PARLAMENTOV seje škofjeloške skupščine Predsedstvo kritizira, drugi zadovoljni Kofja Loka, 10. junija - Na ponedeljkovi skupni seji vseh treh zbo-?\,škofjeloške občinske skupščine so delegati uvodoma podelili c|nska priznanja za leto 1992. Medtem ko najvišjih dveh, to je aziva častnega občana in zlatega grba, tokrat ne dobi nihče, so srebrnega grba kar trije. Dobi ga Janez Debeljak iz kofje Loke za 40-letno gledališko ustvarjalnost, Marija Debeljak Sv. Duha za dolgoletno delo v organizaciji Rdečega križa in v dr. Ivan Tavčar iz Poljan za več kot 40-letno gledališko delo-nje. Bronasti grb gre v roke Mihu Bizjaku iz Gorenje vasi za sPesno in kreativno delo pri izgradnji komunalne infrastrukture. . Občinska priznanja bodo obitniki prejeli na priložno-,nJ slovesnosti 18. junija na sL°skem gradu. Glede na to, da °.delegati iz Selške doline na ni Prejšnjih skupščin dokaj „sjr° napadli Miha Bizjaka kot glavnega avtorja" delitve oblega denarja za komunal-l2gradnjo v krajevnih skup- no n°Li " očitali so mu preveliko aklonjenost Poljanski dolini v °''o pričakovati kakšen ugo-(j0r proti priznanju zanj, ven-arso bili vsi predlogi komisije ' odlikovanje in priznanje Prejeti brez komentarja. Poročilo o uresničevanju *vojnega programa za gor-l^°-višinska območja v škofje-$,ski občini, ki so ga v raven-rKem studiu podeželja Nov na d^eli|i na razvoj vaškega turi-s'Cr>ega produkta v krajevni ,KuPnosti Sorica in na razvoj , sne predelave v malih predelnih enotah v krajevnih nKuPnostih Davča in Javorje, je si? \ej! Predsedstva občinske (. upščine doživelo precej kri- K češ da gre za splet splošnih usmeritev oziroma da ne prinaša ničesar inovativnega, česar ne bi vedeli že ljudje sami, ki se poleg kmetijske dejavnosti oprijemljejo tudi dopolnilnih predvsem zato, ker delo v dolini in prevozi denarno niso več tako mikavni, kot so bili nekdaj. Podobno oceno je bilo slišati tudi na skupščini, Go-razd Krajnik (LDS), denimo, je vprašal, ali je to revolucija, če kmetje zbijajo palete. Zanimivo je, da so ljudje na podeželju s programom zadovoljni, tudi občinski izvršni svet se je odločil za njegovo nadaljevanje. Torej je z njim vse v redu. Rahel konflikt med člani skupščinskega predsedstva in "birokracijo" je bilo čutiti tudi pri obravnavi poročila o lanskem poslovanju škofjeloškega gospodarstva. Ne le, da prihaja v obravnavo prepozno in da tako kot je, ničemur ne koristi, kot je dejal Gorazd Krajnik, je za Mirjam Jan-Blažič (SDP), nasprotno, koristna, uporabna informacija. Župan Peter Havv-lina je pritegnil Krajniku; po- Potočnik novi direktor radia Občinska skupščina je imenovala za direktorja delovne organizacije za obveščanje v občini Škofja Loka v ustanavljanju edinega kandidata Marjana Potočnika, dipl. geografa in sociologa, starega 34 let, doma pri Sv. Duhu. Od februarja je bil svetovalec funkcionarja za turizem in prenovo, pred tem pa je delal v občinskem komiteju za družbeno planiranje in urejanje prostora ter v Zavodu za družbeni razvoj. Marjan Potočnik bo na novem delovnem mestu nadomestil Dušico Jurman. ročilo ni samo pisano v težko razumljivem birokratskem jeziku, ampak je tudi vsebinsko prazno. Od občinskih strokovnih služb bi pričakoval analizo pozitivnih in negativnih sprememb v zadnjih treh letih, pojavljanje novih "bolezni" v gospodarstvu in na tej osnovi -poleg pobud republiški vladi -predvsem predloge, kaj občina lahko stori za boljši položaj gospodarstva. Župan je načel tudi vprašanje pooblastila delegatov predsedstvu skupščine, da zavrne gradiva, ki jih oceni za slabo pripravljena, vendar glasovanja o tem nato ni bilo. Delegati so sprejeli dopolnitve odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Škofje Loke za kulturni spomenik, ki določajo pogoje za urejanje fasad, mestne opreme in tlakovanje mestnih površin. Sprejeli so tudi razlago o uvedbi in izpopolnjevanju računalniškega geo-grafsko-informacijskega sistema v občini. Namesto Miša Čeplaka so v komisijo za volitve in imenova- nja ter kadrovske zadeve izvolili Mirjam Jan-Blažič, namesto Dimitrija Slovenika pa za predsednika sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Franca Jurmana. Razrešili so javno pravobranilko Gorenjske Darinko Novak-Zalaznik, ki je napredovala v namestnico javnega pravobranilca Slovenije. Zelo redko, praktično nikoli, se ne zgodi, da delegati z odgovori na svoja vprašanja niso zadovoljni, čeprav so odgovori pogosto zaviti in nekonkretni. Na ponedeljkovi skupščini se je to vendarle zgodilo. Mirjam Jan-Blažič ni zadovoljilo pojasnilo o korektnosti postopka imenovanja predstavnikov ustanovitelja in lokalne samouprave v svet osnovne šole Železniki, Andreja Novaka pa (spet) ne odgovor v zvezi s pu-štalskim jezom. Delegati so nanizali še nekatera nova vprašanja, povezana s črnimi gradnjami, cesto v Selški dolini, prostorsko rešitvijo knjižnice in galerije na Mestnem trgu. • H. Jelovčan Sel Ja jeseniškega izvršnega sveta Kranjskogorci pričakujejo igralniški denar iiin ' iun'ia " v Turističnem društvu Kranjska Gora menijo, da d«*'*0 'akonu o igrah na srečo pripada del dobička od igralnic, če bi ta stj ar /art"> tudi dobili, bi lahko takoj prevzeli vse materialne obvezno-"ovonastale občine Kranjska Gora. Ko •O na minuli seji jeseniške tematiki prsnega sveta razpravljali o % ■ al'K' organiziranja sej-ce j ,n prireditev v mestu Jesen i-Ha'n.v občini in o osnutku zako-Ce-° 'prah na srečo, so člani pre-I J Pozornosti posvetili tudi pred-s^u turističnega društva Kranj-l)r °ra' lur'sl'čn° društvo na-oka, 10. junija - Ko se je škofjeloški občinski izvršni svet v /a Ir^" '♦'•»ruarja odločil, da imenuje posebno komisijo za ugotovitev po Hns^investicijskem vzdrževanju objektov družbenih dejavnosti, je bi dejavnosti, je bil (i|{J7ll,l,,nbnejši cilj ugotoviti možne prihranke na tem področju. Poro-"»'»isij,- pa je poka/alo, da ti objekti zahtevajo nekatera nujna vla- 8* ' nu katera niso računali, hkrati pa bi za smotrnejše bodoče mm |)„S|"" Poslovanji- tudi kazalo izvesti nekatere ukrepe, ki bi popravili e<"cc prevelikega varčevanja v preteklosti. k iw 0 je i/\ ršni svet febiuai i>i kov, .v'i.al o problematiki obli« 'i^'"'111 in delitve sredstev amor-ItOij, • ,m| la sredstva dosegajo lo|.''' »estino vrednosti, ki naj bi ii!^" I11 i padala po republiških J(t[»« 1'vih ter po oceni približno ohr 111 sredstev amortizacije UjnuCunanc po minimalnih stop Hi ^ ic večni dvom o smotr- Hjlgospodarjenja in vzdrževa-sij °hK'kto\ družbenih dejavno-Je [tr,PH|.,| do sklepa da ohliku-NbtS-00 komisijo, ki bo 10 *°^o Predala. Zahtevam frfc * Tiskom potreb, ki jih je ^hy x njihovem imenu pri-PHnh rti organ, se je vedno ^fTra'0 Predvsem značaj spi-thjd , 1,1 v prepričanju, da ie pri lC?,v,n vzdrževanje teh ob-laj^.niogoce se kai prihranili "° komisije, v kalen so so- delovali strokovnjaki s področja gradbeništva, strojnih i rišta lat i i in energetskih vprašanj, je dalo sliko drugačnega stanja: skrbnost in usposobljenost /a \zdi /e\anje objektov zavodov, jc dobra, ponekod celo pohvalna: sredstva za VzdrŽevanje objektov so bistveno premajhna in dolgoročno vodijo v propadanje objektov; varčevanje pri adaptacijah (v okviru referendumskega programa izgradnje šolskega prostora) se. poleg nekaterih slabih izvedb in uporabe neprimernih materialov (to je potiebno reklamirati), maščuje in terja dodatna vlaganja Kljub temu dfl |c poraba energije v večini ohiektov v mejah normalne, so pottebm v posameznih primerih posegi, ki bi se s privarčevanim lahko v prihodnje obrestovan li Sredstva, ki so šolam namenje- na za redno vzdrževanje, in ki že več let po svoji stvarni vrednosti nazadujejo, ne zagotavljajo več možnosti primernega vzdrževanja objektov, zato se po mnenju komisije nikakor ne bi smela še zmanjševati Komisija je na osnovi ogledov 28 objektov ter /branih podatkov o porabi energije in vode ter dru-giii stroškov tekočega vzdrževanja pripravila predloge nujnih ukrepov ter spisek vlaganj, ki bi jih smotrnost gospodarjenja s temi objekti v prihodnjih letih zahtevala Kot nujne investicije konusi ja predlaga sanacijo Stropa V učilnici podružnične šole I enart in sanacijo kotlovnice na zdravstveni postaji v Železnikih - obe investiciji sta tako nujni, da je potrebno / njima kot intervencij- ski poseg začeti takoj, k temu pa še 30 vlaganj investicijskega značaja, za katera je še v tem letu potrebno zagotoviti sredstva. Izvršni svet se je strinjal, da se za oba nujna posega i/ občinskih rezervnih sredstev začne dela, medtem ko se za preostala vlaganja z rebalansom občinskega proračuna zagotovi potrebnih dodatnih 12 milijonov tolarjev. Zanimiva ob tem je bila tudi razprava o načinih ogrevanja šol (na nakaterih so še hie/ centralnega ogrevanja, na drugih pa se uporablja ekološko sporni premog) ter o poškodbah, ki jih namerno povzročajo učenci, kjer /lasti po svoji objestnosti prednačijo otroci v škof j i Loki. Vlada je bila mnenja, da morajo vse namerne poškodbe plačati povzročitelji. • S. Ž. Pokiieit« PREMIŠLJUJETE O NAKUPU POHIŠTVA ALI BELE TEHNIKE 064/403-871 Vlada o izhodiščni plači in regresu Ljubljana, 8. junija - Vladna pogajalska skupina je pripravila nekaj novih predlogov glede kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti. Že zdaj predlagano 9-odstotno povišanje izhodiščne plače zahteva za približno 4 milijarde tolarjev več sredstev, kot jih sicer proračun predvideva za plače. Zdaj vladna pogajalska skupina predlaga sindikatom, da se višina izhodiščne plače za prvi tarifni razred kolektivne pogodbe za negospodarstvo s l. junijem določi v višini 26 tisoč tolarjev in se povečuje v skladu z eskalacijsko lestvico, določeno v aneksu h kolektivni pogodbi v gospodarstvu. Za letos vlada predlaga regres v višini 30 tisoč tolarjev, izplačali pa naj bi ga junija. Šolske sindikate pa vlada opozarja, da zaradi stavke ne bi smeli biti prizadeti interesi in pravice otrok v šolah, zlasti pravice do zaključnega ocenjevanja, spričeval in potrdil o uspehu s skupnega preverjanja znanja, naknadnem roku in opravljanja vseh izpitov, ki jih določajo predpisi. Vlada prav tako opozarja, da veljavna normativna ureditev pravice do stavke in kolektivne pogodbe ne predvidevajo nadomestil plač za čas stavke. Neopravljeno delo v času stavke zato ne bo plačano. Na obisku generalni direktor WHO Ljubljana, 11. junija - Konec tedna se na obisku v Sloveniji mudita generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) dr. Hiroshi Nakajima in regionalni direktor WHO za Evropo J. E. Asvall. Visoka gosta bosta navzoča pri današnji slovesni otvoritvi Urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji. Danes si bosta gosta ogledala tudi nekatere slovenske zdravstvene ustanove, med njimi Zavod za transfuzijo krvi in Klinični center, udeležila se bosta srečanja z direktorji slovenskih tovarn zdravil in obiskala tovarno Lek, sprejel pa ju bo tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Jutri bosta odpotovala v Skopje, v nedeljo pa se bosta pred vrnitvijo v Zii-rich na Brdu sestala z zdravstvenim ministrom doc. dr. Božidarjem Voljčem in sodelavci. • D. Ž. Letni zbor SKD Slovenski krščanski.demokrati, Občinski odbor Radovljica, vabijo danes, v petek, 11. junija, na redni letni zbor, ki bo ob 19. uri v sejni dvorani občine Radovljica. IHDTURIBRLI smo nn hrmijsm GimnnziJi KNJIGA O OBIČAJIH IN NAVADAH MATURANTOV NA GIMNAZIJI KRANJ 100 strani velikega formata, 33 intervjujev, 30 fotografij iz vašega albuma, 26 prilog, trda vezava,... Knjig* jc nanal a na podlagi razlikovalne naloge dijakinj 3. letnika kranjike Gimnazije in zajema obdobje od 1901 do 19*5. AVTORJI: Svetlana Kočuska. Renata Petrinjak. Maja Sajovic. Spela Žumer MENTORJA: prof. Marjan Šiling, prof. Miha Mohor " Pred Preiernovo hišo in Prešernovim gledališčem smo zapeli Gaudeamus igiluriuvenes dum sumus..." " V šolskem letu 190011901 je bilo v gimnaziji vpisanih 457 dijakov..." " Maturantski sprevod skozi zbornico je bil prepovedan..." Naklada je samo 500 izvodov, zato pohitite z naročilom. Izrežite naročilnico iz Gorenjskega glasa ali nas pokličite po telefonu 064/218-463, 217-960, kajti matura je enkratno doživetje in spomin nanjo večen, s knjigo še lepši. Podpiiani polta__ obkrotilc izbrani naCin plafila: . naroČim-inrodov knjiže MATURKAU SMO NA KRANJSKI GIMNAZIJI 1/ Prcdnaroinilko ceno 1.300 S IT/uvod bom plačal po položnici do 15 6. 1993 II Knjigo po ceni 1 500 SIT/izvod bom plaial po povzetju Podpii: Narotilnico oolljilc čimprej ni GORENJSKI GLAS. 64000 Kranj NMama VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d o o SREDNJA TRGOVSKA ŠOLA KRANJ, Župančičeva 22 razpisuje za šolsko leto 1993/94 vpis v PROGRAM TRGOVEC ZA POKLIC PRODAJALEC -IZOBRAŽEVANJE OB DELU. Pogoji za vpis so: - končana osnovna šola, starost nad 18 let Vpis v program ekonomsko-komercialni tehnik za poklic ekonomsko-komercialni tehnik. Pogoji za vpis so: - uspešno končana 3-letna trgovska šola, poklic prodajalec. VESTI Ureditveni načrt za Planico Jesenice, 10. junija - Predsednica jeseniškega izvršnega sveta Rina Klinar je sklicala delovni razgovor o izdelavi ureditvenega načrta za Planico ter o programu pripravljalni, obnovitvenih in vzdrževalnih del v Planici. Ministrstvo za šolstvo in šport namerava sprejeti odločitev, da bo z ustanovitvijo javnega zavoda država imela večinski delež pri planiških objektih. Gradnjo objektov v Planici je vseskozi financiral le organizacijski komite Planica, ki pa bo objekte v prihodnje le še vzdrževal. Samo za vzdrževanje potrebujejo dnevno okoli 800 nemških mark. Urbanistični inštitut bo pripravil informacijo o dosedanjih aktivnostih pri pripravi ureditvenega načrta. Načrt bodo predstavili krajanom Rateč, nato pa ga ob koncu leta dali v presojo in sprejem tudi vsem zborom jeseniške skupščine. Na sestanku so med drugim tudi ugotovili, da so se kljub prisotnosti urbanistov planiški objekti gradili glede na parcialne interese, zato je ureditveni načrt še toliko bolj nujen. Namesto sedanjega hotela, ki ga zaradi dotrajanosti težko oddajo v najem, je treba zgraditi nov hotel. V krajevni skupnosti Rateče bodo pripravili predhodno obravnavo in povabili tudi predstavnika Triglavskega narodnega parka, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter Ministrstva za šolstvo in šport.• D. S. Energetska svetovalnica Jesenice, 10. junija - Na Jesenicah si že nekaj časa prizadevajo, da bi zaživela energetska svetovalnica. Tudi na zborih skupščine je bila dana pobuda, da se z raznimi olajšavami občanom omogoči ugodnejši nakup izolacijskih materialov, kar bi vplivalo na racionalnejšo rabo energije. Projekt energetskega svetovanja poteka že dalj časa. Podjetje Kres je s pomočjo občine pripravljeno zagotoviti ustrezen prostor za energetsko svetovalnico. Obnovili naj bi prostore na Cesti železarjev. Svetovalnica naj bi začela z delom že julija. Poleg svetovanja naj bi organizirali tudi občasne razstave, tematska predavanja in tako občanom stalno posredovali informacije o varčevanju z energijo. • D. S. Spominsko obeležje na karavanškem platoju Jesenice, 10. junija - 33. Območni štab Teritorialne obrambe Radovljica je dal pobudo za postavitev spominskega obeležja na karavanškem platoju v spomin na uspešen oborožen boj in druga prizadevanja pripadnikov 33. Območnega štaba TO, policije, prebivalstva ter vseh drugih, ki so sodelovali za prevzem meje in mejnih prehodov v zgornjesavski dolini. Obeležje, ki naj bi ga odkrili 30. junija, naj bi bilo v obliki črne marmornate plošče v izmeri 30-krat 40 centimetrov z ustreznim besedilom. Predvideni stroški so 50 tisoč slovenskih tolarjev. Pobudo je izvršni svet Jesenice sprejel.• D. S. Plin tudi v Kranju KRATKE GORENJSKE Bolšjega sejma ne bo - Kokrica - Turistično društvo Kokrica. ki je poznano po organizaciji zelo obiskanih Čajank v jesensko-zimskih mesecih in Družinskih pohodih vsako tretjo nedeljo v spomladanskih in poletnih mesecih, je nameravalo v nedeljo. 13, junija, od 9. do 19. ure ob Cukovem bajerju organizirati Bolšji sejem. Predstavniki društva pa so nam sporočili, da Bolšjega sejma v nedeljo ne bo. ker jim Sekretariat /a notranje zadeve občine Kranj na podlagi mnenja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj ni izdal dovoljenja za izvedbo prireditve ob Cukovem bajerju. • A. 1. 70-lelnica GD Voklo - Kranj - Gasilsko društvo Voklo letos praznuje 70-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Obletnico bodo proslavili v nedeljo. 20. junija, ko bodo odprli nove prostore iti razvili društveni prapor Na slovesnost so povabili predsednika izvršnega sveta občine Kranj PetrU Oreharja Na prošnjo ZU podporo ob 7()-letnici je izvršni svet občine Kranj na seji v sredo odobril društvu 70.000 tolarjev pomoči. • A. Ž. Nesoglasja zaradi studenca Malo vode iz vaškega zajetja Nomenj, 7. junija - V Nomenju so k redki, ki niso priključeni na vaško vodovodno omrežje. Ti imajo težave zaradi tega, ker priteče iz vaškega studenca vedno manj vode, zaradi bližine javne poti ob zajetju pa prihaja tudi do onesnaženja. V Nomenju v Bohinju imajo vaški vodovod, na katerega so priključene z izjemo nekaj vaščanov vse hiše. Svoje vodovodno zajetje ima domačija nasproti osnovne šole, kjer pa letos po zatrjevanju lastnice ostajajo že tretje leto občasno brez vode. Zato so poklicali tudi inšpekcije, ki so pregledale vodovodno zajetje in ugotovile, da je bila »njena« voda med drugim oporečna in kalna. Lastnica pravi, da se to dogaja šele zadnje čase, ko v bližini njenega zajetja stoji mala elektrarna, saj prej vodovod ni bil kritičen. Ne more si misliti drugega kot to, da gradnja v bližini njenega zajetja onesnažuje njeno zajetje, ki bi ga kljub vodovodu v vasi morali ohraniti, saj se ji zdi škoda vsakega studenca: studenec poleg studenca je potok, potok do potoka pa Sava.... Oglasili smo se pri zasebniku, ki je zgradil malo elektrarno v bližini njenega zajetja. Lastnik elektrarne odločno zatrjuje, da je vedno izjemno pazil, da se niso opravljala nikakršna dela v bližini zajetja, razen tega pa bi bilo to tudi nemogoče, saj zajetje leži pod javno potjo, zaradi katere verietno prihaja do ones naževanja rezervoarja. Elektrarna je lokacijsko in vodovodno povsem ločena od zajetja, zato tudi inšektorji niso mogli najti z zajetjem nobene povezave. In kaj pravi predsednik odbora za vaški vodovod? V Nomenju vsi vaščani vzdržujejo vaški vodovod in vode imajo vašča-ni še vedno dovolj. Zajetje na koncu vasi pa uporablja nekaj hiš, ki se niso priključile na vaški vodovod. Dopušča možnost, da se je morda tudi pri tem zajetju zgodilo, da je studenec z leti spremenil pot, saj je nekaj povsem naravnega, tla se /emel| ske plasti spreminjajo in da vodni izviri z leti presahnejo ali uberejo druge poti. Priključitev na vaški vodovod je še vedno možna. Prispevek bi danes znašal okoli 100 ur povprečnega mesečnega dohodka v radovljiški občini. • D. Sedej Napeljava omrežja na severnem delu Dela na napeljavi plinovodnega omrežja naj bi se na podlagi pogodb začela še ta mesec, končana pa naj bi bila do ogrevalne sezone prihodnje leto. Kranj, 10. junija - Na podlagi programa preskrbe z energijo je med petimi slovenskimi mesti tudi Kranj, ki izpolnjuje pogoje za najem kredita pri Evropski banki. Ker pa imajo v Kranju pripravljene že vse projekte in lokacijsko dokumentacijo, načrtujejo, da bi ob podpisu pogodb (podpisali so jih danes) začeli z gradnjo plinovodnega omrežja na severnem delu Kranja še ta mesec. Na seji izvršnega sveta minuli teden je sekretar sekretariata za gospodarstvo Andrej Tavčar ugodno ocenil dosedanje delo odbora za plinifikacijo in poudaril, da bo treba ustanoviti podjetje za prodajo plina. Ker je tako tudi Kranj pričakal plin in je hkrati tako rekoč tudi že vse nared za začetek, bodo prvo etapo napeljave plinovodnega omrežja začeli na severnem delu Kranja. Na tem območju namreč glede na vloženi denar pričakujejo v Kranju ta hip tudi največji odjem zemeljskega plina. V prvi fazi bodo tako zgradili plinovod od Ibija do Merkurja, merilno-re-ducirno postajo v Merkurju (za napajanje Merkurjeve kotlarne in bodoče napajanje starega dela mesta) in lokalni plinovod ob Partizanski cesti, na katerega se bodo lahko priključili tudi stanovalci tega dela. V drugi fazi pa bodo plinovod napeljali do zimskega bazena in zgradili postajo, ki bo omogočala priključitev kotlarne v Šorlijevem naselju,' Zdravstveni dom, H-8, Šolski center Iskra, objekte v Športnem parku. Gorenjska oblačila in stanovanjske hiše na severnem delu Kranja. Za gradnjo v obeh fazah so pogodbe pripravljene oziroma zdaj tudi že podpisane. Po prvi pogodbi bo podjetje Petrol-ze-meljski plin financiralo rekonstrukcijo strojne opreme v plinski postaji pri Ibiju v vrednosti 220 tisoč tolarjev in s 130 tisoč tolarji napeljavo plinovodnega omrežja. Druga pogodba pa Katastrofa Ob tem. ko država ocenjuje, da so cene komunalnih storitev previsoke, občinske vlade vse bolj "zavijajo oči" zaradi pičlo odmerjenega denarja za lako imenovano komunalno infrastrukto. ki jo imajo na skrbi. Če smo ob vsakodnevnih vožnjah po nemogočih cestah že nekako otopeli in s štetjem nesreč na njih skrbno vodimo le še statistiko nesreč, ki nas bo morda enkrat vendarle "prepričala", da s cestami tako ne gre več. se nam vse bolj zahrbtno bliža druga katastrofa. Tudi na Gorenjskem je vse več krajev in območij, kjer že občutijo resno pomanjkanje pitne vode. Rešitev je v raziskavah novih virov, izgradnji zajetij in novih ter predvsem na precejšenjem delu Gorenjske obnovi zastarelih vodovodnih omrežij. Ob sedanjih cenah vode. s katerimi naj bi v občinah reševali preskrbo, ugotavljajo že marsikje, bomo zato kmalu zgolj in samo še žejni. Kranju na primer že grozi "razpad" vodovodnega sistema. Podtalnica v črpališču na Gorenji Savi. kot je včeraj povedal Andrej Šter iz Vodovoda Kranj, pospešeno upada in Kranj se tako rekoč že rešuje z nekaterimi vsakodnevnimi hitrimi dodatnimi iskanji in vrtanji na severnem delu občine. Za rešitev, ki bi bila veliko trajnejša, pa mu manjka v prvi fazi vsaj 250 do 300 milijonov tolarjev, da bi povezali drenažno zajetje v Kokri z vodovodnim sistemom v Tupaličah (ok. tri kilometre vodovoda). Sicer pa Kranj vključno s Stražiščcm lahko ob zaprtju črpališča na Gorenji Savi (zaradi drugega železniškega tira) reši težav preskrbe s pitno vodo le novi vodovod od Tupalič do Kranja Za to bi potreboval dodatnih blizu milijardo tolarjev. V torek, na seji občinske vlade v Kranju, ko je predsednik Orehar prav ob razpravi o vodi omenil, da so po srečanju ta teden gorenjskih predsednikov izvršnih svetov z ministrom Kračunom v Tržiču glede sprememb cen za komunalo izgledi slabi, je bilo potem slišali pripombo Kaže. da nam bo tako spel ostal edini, že poznani vir: Dodatni prispevki občanov. • A. Zalar V nedeljo v Besnici Domače viže na harmoniki Ob 14. uri se bo pred Osnovno šolo v Besnici začelo 2. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev z diatonično harmoniko. -Nagradna igra Gorenjskega glasa: Poznale Besniško dolino? Btsnica, 10. junija - 1 uristično-kulturno društvo Besnica, bo, kot smo že pisali, v nedeljo, 13. junija, popoldne prireditelj 2. gorenjskega prvenstva harmonikarjev na diatonični harmoniki v okviru 13. mednarodnega tekmovanja /Jata harmonika Ljubečne. Prireditev, katere glavni po- kvintet. Sicer pa bo celotno do- krovitelj je Merkur Kranj, so- gajanje v nedeljo popoldne v pokrovitelj (poleg številnih Besnici povezoval Boris Kopi- sponzorjev) pa tudi Gorenjski tar. Ce pa bo vreme slabo, bo glas, se bo začela ob 12.30 z ot- prireditev v nedeljo, 20. junija, voritvijo razstave glasbil v telo- • (A. Z.) vadnici Osnovne Šole v Besni ci. Ob 14. uri pa se bo začelo tekmovanje, na katerem bo v V Gorenjskem glasu pa smo različnih starostnih skupinah se ob nedeljski prireditvi v Bes- nastopilo 39 harmonikarjev, niči odločili za Nagradno igri- Ocenjevala jih bo posebna co. Ce boste prišli na priredi- sttokovna komisija pod vod- tev, boste, če ne drugače, v Po- stvom Slavka Avsenika - mlaj- sebni izdaji Glasila krajevne šega. V programu med tekmo- skupnosti Besnica VOŠ( T N vanjem bo nastopil tudi lanski KA, ki bo na voljo tudi pri dobitnik 12. Zlate harmonike vhodu na prireditveni prostor, Domen Jevšenak, moški pevski našli odgovor na vprašanje. zbOI Besnica pod vodstvom Morda pa boste na vprašanje prof. Petra Škerjanca, citrašica lahko odgovorili takoj in Vam Urška Sušnik in folklorna sku- ga ne bo treba "iskati' v Poseh ptna Na novinarski konferenci ni izdali VOSČENKE, Vpraša- v ponedeljek pa so prireditelji nje pa jei Naitejte vsaj štiri kra- napovedali tudi zanimiv zače- je v Besniški dolini, ki se začne tek prireditve. Po tekmovanju, ,akoJ '« Goreajo Sata In sega ko bo poznan letošnji gorenjski tj« do Jamnika. Napišite jih na prvak, ki bo zbral največ točk dopisnico s pripisom: BI SNI strokovne komisij, pa DO sle- ŠKA DOLINA. Dopisnico z dil nastop ansambla Alpski Vašim naslovom pa pošljite na Po priključitvi Planine bodo zdaj med prvimi piključeni na pli" Sorlijevem naselju. ureja odnose med distributerjem plina (Domplan) in odjemalci. Dela pa naj bi bila končana do ogrevalne sezone 1994/95. Plinifikacija Kranja pa se začenja tudi na podlagi programa, ki je bil posredovan Ministrstvu za okolje in prostor ter Ministrstvu za energetiko. Gre za tako imenovani ekološki to- lar za sanacijo zraka. Komisij8 Evropske ekološke agencije r. Kranj med petimi slovenski"!1 mesti namreč uvrstila v izbor"' stih mest, ki izpolnjujejo vS* pogoje za najem posojila ^ Evropski banki, vendar ko"' kretnih odgovorov in rezul'3' tov še ni. Ne glede na to pa * v Kranju zdaj začenja plini'1' kacija. • A. Žalar Pripravljen predlog za ministrstvo Določen vrstni red vlaganj v demografsko ogrožena območja Škofja Loka, 10. junija - Škofjeloški izvršni svet je na torkovi seji dN čil predlog prednostnega vrstnega reda sofinanciranj gradnje gosp' ing. 11 umor Kranj, Trgovina Mercator Sora Ziri, AvtoprevoZt*1. Bizjak Sašo Kranj, Mercator - KZK Kmetijstvo, Domplan KrM1)' Mizarstvo Tomše Nemilje, Market Kekec Sp. Besnica. Tclu" Ljubljana, Mercator - Oljarica Britof, Kovinostrugarstvo 1°^. če, ismark Ljubljana, Mesnica Anton Roškar, Trgovina A*"'* Sp. Besnica, Alpex Žabnica, Petrol, Elektromehanika Glavan Sf Besnica, Opekarna Rudnik Brežice, C lio Avtomurka Lesce, venija vino Ljubljana, Tiskarna knjigoveznica Radovljica, Mit"/ stvo Kozjek Z.g. Besnica, Gradbinec Kranj, Mesarija Tranc W lan, Kovinostrugarstvo Horjančnič Sp. Besnica, PPi Gorenj'' sejem Kranj, Jelovica Škofja Loka, Elektromehanika Zortfla Zbilje, Srednja gradbena šola, Pizzerija Pod Rovnikom Zg. P*j niča. Zveza kulturnih organizacij Kranj, Tiskarna GTO Košir, dclovaL i harmonik Diskont /eleznik. Kač, Kapi, Podgoršt* 1 Rutar, gorenjske radijske postaje Kranj, Triglav Jesenice, TriiC' Ziri in R TI Slovenija. naslov: Gorenjski glas, 64000 Kranj, t poštovali bomo odgovore, ki jih bomo dobili do vključno petka, IM. junija, do 12. ure. Ce boste pravilno odgovorili na vprašanje in boslc izžrebani, boste morda dobili zanimivo Vi-deokaseto Gorenjskega glasa o Besnici in njenih zanimivostih, ki smo jo pripravili v Corenj- / . l( ar litem glasu skupaj s prirc« >, Ijem poleg Posebne i/daje *l "j, (INKI ob letošnjem 2. g«'f", skem prvenstvu harmonikar)1 , Besnici. l/žrebali bomo "l h (10) dobitnikov V ideokas«" )r štiri (4) knjižne nagrade "r'rl|t.| lelja: Besnica iu njenih 70" , Nagrade Vam bomo posla'' ' pošti. Ni stanovanja za invalida Franci včasih sanja, da je zadel na loteriji 47-letni Franci Šušteršič iz Kranja, invalid na vozičku, zaradi neznosnih bivalnih razmer v mansardi domače hiše išče stanovanje. Zaman. W junij. . Franci Susteršič, svoj 6» Športnik, smučarski •"■kaleč, rokometaš, je zaradi multiple skleroze že tretje leto Priklenjen na invalidski voziček. Odtlej se mu tudi doma kopičijo težave, zaradi katerih bi rad prišel do stanovanja. Z ženo in Posvojeno hčerko zdaj živi v podstrešnem stanovanju domače toše* ki je sieer bratova last, v spodnjih prostorih pa prebiva nečak. Med njima so stalne napetosti, nečak mu ne dovoli niti ^»uporabe kopalnice, tako da je Franci prisiljen uporabljati kemično sobno stranišče. "V hiši, ki si jo deliva z Očakom, mi zadnja tri leta, odkar sem invalid in v pokoju, 111 več zdržati," nam je pripovedoval Franci Šušteršič, sicer yeder in družaben človek, zdaj Pa so ga nakopičene življenjske teŽave močno potrle. "Nečak Ji brani celo v kopalnico, tako oa sem vezan na prenosno stranišče, zaklepa mi klet, pa "Jdi drugače mi je pošteno ?agrenil življenje. Še dobro, da "nam razumevajočo ženo in j^er, ki mi je ob ženini odsotnosti v veliko pomoč in uteho, ^dj veliko prijateljev imam iz ?y°jih nekdanjih športnih časov. Oglasijo se in me popeljejo, fcamor želim. Toda za domačiji vrati postaja neznosno. Če bi Še pn močeh in če bi lahko delal in služil kot nekoč, bi že JJ^kako prišel do stanovanja, *Jer bi imel vsaj svojo kopalni-c°- Za odraščajočo deklico Postaja to moteče, tudi prijatel- jev ob teh neurejenih razmerah ne morem vabiti... Prav obseden že postajam od te želje po svojem stanovanju. Včasih sanjam, da sem zadel na lotu in tedaj olajšano pomislim: vendarle si bom lahko privoščil stanovanje! Pa se zbudim in stvari so še neznosnejše kot prej" Svojo invalidnost in bolezni, ki jo spremljajo, Franci dokaj optimistično prenaša. Celo sam se potrudi navzdol po ozkem stopnišču, da pride do invalidskega vozička, spravljenega v pritličju. Teže pa prenaša neznosne odnose z nečakom in dejstvo, da pri svoji starosti nima možnosti za samostojno in neodvisno življenje. Rad bi stanovanje, a pri vseh uradnih institucijah, ki se ukvarjajo s temi zadevami, je dobil negativen odgovor. Pri centru za socialno delo imajo sicer razu-mavanje za njegove težave, toda s stanovanji ne razpolagajo. Tudi občina, ki naj bi iz svojega sklada delila tako imenovana socialna stanovanja, mu ta hip ne more ustreči. Do letošnjega oktobra namreč traja odkup nekdanjih družbenih stanovanj, nam je povedal Jani Nadi žar s kranjskega Domplana, dotlej občina tudi ne more določiti socialnih stanovanj. Ko bodo, bodo oblikovali tudi merila za dodeljevanje, zatem bo razpis... Franci Šušteršič bo potem lahko kandidiral za katero od občinskih stanovanj. Kdaj bo to in kakšne možnosti bo imel ob precejšnji konkurenci in ob verjetno pičlem številu razpoložljivih stanovanj, ne ve nihče. Franci pa ima veliko volje: "Letos verjetno ne bo nič, a ko bi vsaj vedel, da bo prihodnje leto, bi laže zdržal vsakdanje pritiske!" "Pred leti so v občini na veliko delili solidarnostna stanovanja in tedaj smo tudi za invalide izkoristili nekaj teh možnosti," je povedal tajnik krajevne skupnosti Vodovodni stolp Konrad Pavli, ki je svoj čas predsedoval tudi invalidskim organizacijam. "Včasih je bilo poleg možnosti za take stiske tudi več razumevanja. Našla so se sredstva, da smo adaptirali stanovanja za invalide in poskrbeli za lažji dostop do doma. Problem Francija Sušteršiča je žalnastal ravno v času, ko družba ni več socialna in nas povsod odpravijo na kratko, češ da trenutno zanj ni nobene možnosti." Franci Šušteršič pravi, da bo še vztrajal. Če stanovanja ne bo letos, bo morda prihodnje leto. Ob vseh negotovih odgovorih, ki jih je bil deležen doslej, ima vendarle veliko volje. D.Z.ŽIcbir Prizadeti otroci na "družinskih počitnicah" Prvič brez mamic... Pokljuka, 9. junija - Vseh 22 otrok iz razvojnega oddelka vrtca Mojca v Kranju ta teden počitnikuje na Pokljuki. Malčki, stari od Hi do osmih let, imajo različne motnje v duševnem in telesnem oJzvoju, med njimi je tudi deseterica nepokretnih. Prizadete °h*oke starši še bolj varujejo in jih navezujejo nase, kot bi zdrave, v*Qdar so se tokrat brez izjeme odločili, da jih same z vrtčevskim ^bjem pošljejo na samostojne počitnice. m .*c°č°. ki jo je vrtcu Mojca jO-aj že drugič prepustilo pod-JetJe Iskra Telekom, se je tako ekoč preselil ves razvojni od-aelek: 22 otrok, med katerimi v Polovica nepokretnih, 8 ?8ojiteljic (dve sta "izposoje-in » Centra za socialno delo " Zveze društev za cerebralno 5***hzo iz programa javnih e0 in kuharica Olga, ki jo ?troci kličejo kar "teta kuhar- a Tudi vso potrebno opremo a, fizioterapijo in ortopedske P^pomoČke za otroke imajo s ^boj. "c\ dok00' so se v novo s',uacijo °bro vživeli," je bila zadovolj-\>yodja razvojnega vrtca Nuša odnik, ki z otroki vred prvič .oživlja počitnice brez staršev. ,ycmc nam je naklonjeno, ato vsak dan pohajamo po okljuki. Priredili smo piknik, se razne igre, iščemo aklad Počitnice, ki resda j^ajo le pet dni, so lepa Prožnost, da res dobro spoz-od ?tro^e< zanje pa je to eden p korakov k samostojnosti, pokušamo slediti konceptu L P°lnoma naravnega življen-, • cesar, denimo, v zdraviliščih, S mor običajno hodijo zavods-otroci, ni Iu pa vse delamo Pri igri«. Počitnice so prizadetim otrokom poleg pokrovitelja Iskre Telekom omogočili še nekateri drugi sponzorji. Živila so jim priskrbela avtobusni prevoz, PTT podjetje in Mobitel d.d. sta poskrbela za mobitel, Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije jim je posodila kombi, sladkarije pa so jim podarili v trgovini Žepek na Planini. Pomagali so jim tudi v Gorenjskem društvu za cerebralno paralizo. Otroci in vzgojiteljice so za pomoč vsem iskreno hvaležne. D.Z.Žlebir Sabina je tudi na Pokljuko pripeljala svoj specialni tricikel. sami, otroci se vključujejo po svojih zmožnostih. Okoliščine jih silijo tudi k večji komunikativnosti, marsikaj morajo v teh Eogojih sami doseči, medtem o jim starši doma in vzgojiteljice v vrtcih običajno beremo želje iz oči. Zadovoljna sem, da so se otroci dobro vživeli. Le ob večerih se včasih pojavijo stiske, ko otroci pogrešajo starše. Namesto mamic jih potolažimo in pokrijemo pred spanjem tovarišice." Novih 30 programov javnih del Kranj, junija - Javna dela so se na Gorenjskem že dodobra uveljavila. Dokaz za to je tudi 29 novih programov javnih del, ki so jih začeli aprila. V jeseniški občini so od aprila še trije programi javnih del, in sicer dva humanitarna programa in eden pri vzdrževanju cest. Kranjska in škofjeloška občina sta aprila prijavili največ programov, vsaka sedem, Radovljica in Tržič pa po šest. Poleg klasičnih javnih del, ki jih naročajo komunalne službe, gozdna gospodarstva in cestno podjetje, se povečuje tudi delež javnih del v socialni dejavnosti. Tako je, denimo, kranjski Center za socialno delo poskrbel za varstvo prizadetih otrok, Društvo za cerebralno paralizo za pomoč invalidom v bivalnih skupnostih, škofjeloški Center za socialno delo za gospodinjsko pomoč in nego ostarelih in invalidom ter preventivno vzgojno dejavnost za otroke in mladostnike. Rdeči križ v Kranju prek javnih del razdeljuje hrano, v Tržiču pa na ta način pomagajo pri evidenci. D.Z. Gorenjci smo še živi '""diska slika za spomin na samostojne počitnice. Kranj, 11. junija - Tako so spomnili nase člani Gorenjskega društva za cerebralno paralizo, ki spet oživljajo družabno dejavnost. Jutri, 12. junija, si bodo privoščili izlet, dobijo pa se ob 16. uri pred osnovno šolo Helene Puhar v Kranju. Odšli bodo na Čukovo jamo, kjer bo poskrbljeno za družabnost in nagrade, od članov pa pričakujejo, da imajo s seboj malico, športne rekvizite in kup dobre volje. Tudi žejni ne bodo. Srečanje ob koncu leta Kranj, ll.junija - Danes popoldne ob 15.30 Društvo za pomoč duševno prizadetim iz Kranja prireja srečanje ob zaključku šolskega leta. Kot vsa leta doslej, bo srečanje na dvorišču osnovne sole Helene Puhar. Ob tej priložnosti bodo sprejemali tudi članarino in prostovoljne prispevke za svoje delo. Vodnikovo leto ob 200-letnici Na Koprivniku vse pripravljeno Koprivnik - Gorjuše, 10. junija - Ob proslavitvi 200-letnice Ko-privniške fare in službovanja Valentina Vodnika kot prvega slovenskega župnika v njej je v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše v radovljiški občini vse nared za prvi del svečanih prireditev v Vodnikovem letu, ki se bodo pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav začele jutri, 12. junija, popoldne, osrednja bo v nedeljo, 13. junija, dopoldne. ^ Predsednik krajevne skupnosti Koprivnik-Gorjuše je sredi tedna povedal, da so vsa načrtovana dela do jutrišnje in nedeljske svečanosti na cerkvi in žup-nišču opravljena. "Do petka bomo končali še manjše podrobnosti pri ureditvi okolice, hkrati pa pripravili vse potrebno za sobotne in nedeljske slovesnosti. Za okrasitev bo brezplačno poskrbela Cvetličarna Tomaž iz Bohinjske Bistrice, sicer pa bomo pri vhodu na Koprivnik postavili sedem stojnic s krajevnimi značilnostmi, kot so gorjuške pipe in drugi domači izdelki. Za okrepčilo obiskovalcev bo poskrbljeno tudi pri bifeju Bernarde in Janeza s Koprivnika in pred Gostilno Korošec." Sicer pa se bodo svečanosti začele jutri, 12. junija, ob 16. uri s slavnostno sejo častnega odbora pod vodstvom predsednika prof. dr. Matjaža Kmecla. Ob 16. uri bodo potem v Osnovni šoli na Koprivniku odprli razstavo slik akademskih slikarjev. Odprta bo do 5. julija. Dve uri po tem, ob 19., bo v farni cerkvi koncert sopranistke Olge Gracelj, ob 20.30 pa bo v Gostilni Korošec na Koprivniku svečana otvoritev meseca Vodnikove kuhinje. Osrednji prireditvi pa bosta v nedeljo dopoldne. Ob 10. uri bo pred farno cerkvijo najprej svečana sveta maša, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar, ob 11.30 pa bo slavnostni govornik - predsednik slovenske države Milan Kučan odkril na župnišču pri cerkvi doprsni kip Valentina Vodnika. Praznovanje se bo potem nadaljevalo na Koprivniku še vse popoldne. Prijazni domačini, ki so z delom in prispevki več mesecev pripravljali prireditev, vabijo jutri in v nedeljo, pa tudi 24. junija, ko bo ob 20. uri Kresovanje z bogatim kulturnim programom, na Koprivnik v lepote Triglavskega pogorja. Poskrbljeno bo za parkirne prostore in red. Tako bodo za vse obiskovalce z avtomobili parkirni prostori ob makadamski cesti (s krožnim prometom) po sredi doline na Koprivniku. Normalen prihod do osrednjih parkirnih prostorov bo mogoč v nedeljo do 9.45, potem pa bodo zamudniki lahko parkirali na levi strani pri odcepu z glavne ceste v vas Koprivnik. • A. Zalar Janez Korošec Na podlagi 31. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije in o proračunu Republike Slovenije za leto 1993 (Ur list RS št. 22/93) skladno z določili Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list RS št. 28/93) OBČINA JESENICE, Izvršni svet - OŠ Kranjska Gora JAVNI RAZPIS za oddajo del DOKONČANJE GRADNJE OTROŠKEGA VRTCA V KRANJSKI GORI 1. Investitor: OBČINA JESENICE - IZVRŠNI SVET -OSNOVNA ŠOLA KRANJSKA GORA 2. Predmet razpisa: DOKONČANJE GRADNJE OTROŠKEGA VRTCA V KRANJSKI GORI 3. Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani prevzamejo na Stanovanjskem podjetju Dominvest Jesenice, Pod gozdom št. 2, vsak dan od 7. do 8. ure pri Nevenki Grozina gr. tehnik. 4. Predmet razpisa so gradbena, obrtniška in inštalacijska dela pri dokončanju gradnje Otroškega vrtca v Kranjski Gori. 5. Orientacijska vrednost del znaša 8.000.000,00 SIT. 6. Začetek del 1. 7. 1993, dokončanje pa 31. 11. 1993. 7. Za izbiro najugodnejšega ponudnika - izvajalca del so zlasti naslednji pogoji: - najugodnejša cena - krajši rok - plačilni pogoji, kreditiranje, popusti, višina avansa 8. Ponudnik mora ponudbo oddati v roku 10 dni od dneva objave na naslov DOMINVEST JESENICE, C. m. Tita št. 18 Jesenice z označbo NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA DOKONČANJE IZGRADNJE OTROŠKEGA VRTCA V KRANJSKI GORI. Ponudba mora biti dostavljena najkasneje do 17. 6. 1993 do 10. ure. 9. Odpiranje ponudb bo istega dne t. j. 17. 6. 1993 ob 11. uri na Dominvestu Jesenice, Pod gozdom št. 2. 10. Ponudniki morajo predložiti podatke o sposobnosti za izvajanje razpisanih del (registracija in reference), podatke o kooperantih, podatke o vodstvenem strokovnem kadru z referencami na vodenju gradnje podobnih zgradb-objektov v zadnjem času. Za vsa bolj natančna pojasnila in informacije v zvezi s tem javnim razpisom lahko zainteresirani dobijo vsak delovni dan trajanja tega razpisa od 7. do 8. ure pri Nevenki Grozina, gr. tehnik, Dominvest Jesenice, Pod gozdom št. 2. 11 OBČINA JESENICE IZVRŠNI SVET • OŠ KRANJSKA GORA GORENJSKI GLAS • 6. STRAN OGLASI HBffi p o KRANJ CREinfl SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ -LABORE m PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE - KRANJ OBJAVLJATA razpored tehničnih pregledov kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov: Kraj in prostor Datum pregledov Delovni čas Primskovo ZD Primskovo 14. 6. 1993 7.30 do 14.00 Naklo - Dom DPO 15. 6. 1993 7.30 do 14.00 Podbrezje - GD Podbrezje 16. 6. 1993 7.30 do 14.00 čirče - Na Krtini 17. 6. 1993 7.30 do 14.00 Trboje - Z D Trboje 18. 6. 1993 7.30 do 14.00 Mavčiče - Z D Mavčiče 21. 6. 1993 7.30 do 14.00 Besnica - Dom DPO 22. 6. 1993 7.30 do 14.00 Zabnica - Dom DPO 23. 6. 1993 7.30 do 14.00 Kranj - Alpetour 7.30 do 14.00 REMONT Labore 24. 6. 1993 Cerklje -KZ Cerklje 14. 6. 1993 7.30 do 14.00 Sp. Brnik - GD Sp. Brnik 15. 6. 1993 7.30 do 14.00 Velesovo - ZD Velesovo 16. 6. 1993 7.30 do 14.00 Zalog - ZD Zalog 17. 6. 1993 7.30 do 14.00 Šenčur - Dom na Jami 18. 6. 1993 7.30 do 14.00 Predoslje Dom DPO 21. 6. 1993 7.30 do 14.00 Gorice - Dom DPO 22. 6. 1993 7.30 do 14.00 Bela - Pred trgovino 23. 6. 1993 7.30 do 14.00 Visoko - ZD Visoko 24. 6. 1993 7.30 do 14.00 Voklo - KZ Voklo 28. 6. 1993 7.30 do 14.00 Voklo - KZ Voklo 29. 6. 1993 7.30 do 14.00 Tržič - KZ Tržič 30. 6. 1993 7.30 do 14.00 Tržič - KZ Tržič 1. 7. 1993 7.30 do 14.00 Cerklje - KZ Cerklje 2. 7. 1993 7.30 do 14.00 Trstenik - Pred trgovino 5. 7. 1993 7.30 do 14.00 Smlednik - Dom DPO 6. 7. 1993 7.30 do 10.00 Pirniče - GD Pirniče 6. 7. 1993 11.00 do 14.00 Vodice - Dom DPO 7. 7. 1993 7.30 do 14.00 Medvode - KZ Medvode 8. 7. 1993 7.30 do 14.00 Utik - Dom DPO 9. 7. 1993 7.30 do 14.00 Vsem pregledanim traktorjem bomo zamenjali registerske tablice za nove manjše okvare bodo popravljene brezplačno. GOLF - Podjetje za marketing in usposabljanje voznikov Kranj d.o.o., Planina 3, tel. 064/324-767 064/323-171 int. 45, fax. 064/324-767 AVTO ŠOLA GOLF - VAŠA POT DO USPEHA razpisuje naslednja prosta dela in naloge 1. INŠTRUKTORJA B KATEGORIJE za redno del razmerje 2 3 INŠTRUKTORJE B KATEGORIJE za pogodbeno del. razmerje 3 PREDAVATELJA CPP za pog del razmerje 4 KNJIGOVODJA za redno del razmerje Pogoji: 1. Opravljen inštruktorski izpit 2. Aktivno znanje slovenskega jezika 3. Veselje do opravljanja dela voznik inštruktor 4. Dve leti delovnih izkušenj Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo na naslov GOLF KRANJ, PC Planina 3 s pripisom "za delovno razmerje". Komisija bo prijave obravnavala 30 dni po objavi razpisa. Vse dodatne informacije dobite po tel. 064/324-767 ali 323-171 int. 45. Pizzerija A j dna Žirovnica Največje pizze v Sloveniji iz krušne peči. Premer 1 meter. ZA 8- 10 OSEB ODPRTO VSAK DAN, RAZEN SREDE, OD 17. DO 24. URE. Rezervacije po tel: 064/802-224 Se priporočamol NAJSODOBNEJŠI ELEKTRIČNI STEPALNIK ZA GLOBINSKO IN KEMIČNO ČIŠČENJE QPPPDV ECOLOGIC OrCLmU i (iooow +2oow) EDINI SESALNIK S POSEBNIM FILTROM 3-M ECOLOGIC PLUS, KI VSESANI ZRAK FILTRIRA 99,88 %, FILTER IMA CERTIFIKAT INŠTITUTA ZA HIGIJENO IN EPIDEMIOLOGIJO IZ BRUSLJA IZREDNI POPUST: 100 DEM TUDI PRI NAKUPU NA OBROKE PREDSTAVITVE IN INFORMACIJE ZA GORENJSKO: tel.064/736-493 od 8. do 10. ure in od 19. do 21. ure PREDSTAVITVE IN INFORMACIJE V LJUBLJANI: vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v predstavništvu BENCOM d.o.o. na Tržaški 15 v Ljubljani, tel.: 0617263-980. Inf. v večernih urah po tel.: 061/882-179. PREDSTAVITVE IN INFORMACIJE V KOPRU: BENCOM d.o.o., Koper, Tumova 12, fax in tel.: 066/21-515, vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. PREDSTAVITVE IN INFORMACIJE V MARIBORU: vsako sredo, četrtek in petek od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure na lentu, Ob Bregu 4, tel.: 062/212-050. Možnost odplačevanja celo do 1 leta! H NISSAN AVTOHIŠA MAGISTER Avtoservisno in trgovsko podjetje d.o.o. Radovljica, Prešernova 21 AVTOSALON Pon. - petek od 8. -12 in od 14.-18. ure Sobota od 8. -12. ure telefon 715-015 W ^ KI BO V SREDO, 23. JUNIJA 1993, 10. DO 18. URE V AVTOSALONU NISSAN V RADOVLJICI. OB 17. URI BO JAVNO ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE NISSAN, OBJAVLJENE V ČASOPISU GORENJSKI GLAS. PREDSTAVITEV IN PREIZKUSNE VOŽNJE Z NAJNOVEJŠIMI MODELI OSEBNIH, TERENSKIH IN TURISTIČNIH VOZIL NISSAN: SERENA - TERANOII. - MICRA 93 - 100 NX - MAXIMA - PATROL IN OSTALI PROGRAM OSEBNIH VOZIL POSEBNI AKCIJSKI POPUST. MOŽNOST NAKUPA VOZIL PO IZREDNO UGODNIH KREDITNIH POGOJIH. LEASING. _ ^ T "K1 C* TI 'N' €\ Ljubljanska 1, KRANJ X3iVyJtXl^l V/ tel.-fax: 064/221-112 FOTO HI-FI VIDEO /za hotelom Jelen/ ► je nepotreben. Šolniki smo za nadaljevanje stavke. Z nami ne Jtoorejo ravnati kot s "porabni-V in neumnimi ljudmi.« Sedanja predsednica obmo-čnega odbora SVIZ za Gorenj-po Darja Lebar iz osnovne šo-le Staneta Žagarja v Kranju pa Pravi. »Ponudba vlade ni spre-J^rnljiva, ker so naše izhodiščne Plače prenizke. Res je tudi, da smo šolniki v primerjavi z drugimi negospodarskimi dejavnostmi v najslabšem položaju, delavci z enako izobrazbo imajo v drugih dejavnostih veliko višje faktorje. Se posebej zaposleni v osnovnih šolah dobimo samo denar, ki nam ga prinese izobrazba in delovna leta, nobenih drugih dodatkov ni, niti za izmensko delo. Nihče ne verjame, da čistilka dobi za mesec dni dela samo 15 tisočakov. V osnovnih šolah kranjske občine smo prikrajšani tudi zaradi skopih poravnav materialnih stroškov; ta denar se deli za kredo in za izobraževanje učitelje, za potne stroške in redno prehrano zaposlenih. Delavci v gospodarstvu stavkajo zaradi takih stvari, mi zaradi malic še nismo. Od kranjske vlade zahtevamo, da materialne stroške zaposlenih loči od materialnih stroškov za funkcioniranje šole. V stavki pa nam gre predvsem za to, da bi se poenotili z drugimi dejavnostmi in da bi se problem rešil celovito za vse, ne pa za vsako dejavnost posebej.« Darja Lebar tudi pravi, da so se v območnem sindikatu organizirali tako, da bi bila stavka za učence čimmanj boleča. Med stavko so poskrbeli za varstvo in prehrano otrok v prvem in drugem razredu osnovne šole, načrtovani zaključni izleti in ekskurzije potekajo normalno, prav tako šole v naravi. Priznava, da zaključevanje ocen ni bilo povsem normalno. Vendar v šolah delajo dobrih desetih mesecev, ves ta čas učenci nabirajo in dokazu- jejo svoje znanje, zato tudi kritike zaradi zaključnih ocen niso na mestu. Glede popravljanja ocen pa pravi, da učenci, ki so se zanašali na dobre ocene samo v zadnjih dveh tednih, niso imeli resnega namena. Zato je tudi neumestno govoriti o kratenju pravic otrok, nasprotno, pravice so kratene učiteljem. »Posebnih kritik staršev zaradi naše stavke nisem slišala, vem pa, da javnost ni na učite- ljevi strani. Se nikoli ni bila,« pravi Darja Lebar. Svoje misli ob stavki nam je zaupala tudi čistilka Ana Sodja z Bleda. »V šolah niso zaposleni samo učitelji,« pravi, »smo tudi čistilke, kuharice, hišniki, tajnice. Naše plače so za "zjokat". Ali veste, da smo čistilke dobile za maj 15.192 tolarjev neto plače za dvajset let delovne dobe, tiste, ki imajo krajšo dobo, pa še manj?« • H. Jelovčan O tem, kaj menijo o stavki v šolah, smo vprašali nekaj naključnih sobesednikov. Na kratko so povedali: Janez Bizjak: "Nič ne mislim. Bolj mislim, slabše je. Bedarija je vse skupaj. Saj je že vse zaključeno." Davorin Preisinger: "Veliko ljudi je, ki so na cesti in ne dobivajo mesečne plače, oni pa jih vsak mesec dobijo. Sem za to, da dobijo večje plače, ampak ko bodo splošne razmere boljše. Zdaj naj ga pa ne "biksajo". Ni lepo, da proti koncu leta izsiljujejo. Polona Ropret: "Super. Dobro je, samo kaj, ko nas lahko zafrknejo... zaradi šole... Mislim, da čas za štrajk ni primeren. Bolje bi bilo, ko bi bil na začetku leta." Barbara Štirn: "Na koncu leta to sploh ni primerno. Na sredi leta bi še šlo. Pa še zaključevanje ocen, pa to... Mene konkretno štrajk ni prizadel." • T.A., foto:G.Š. Radovljiško stanovanjsko vprašanje: Je bila kupnina porabljena namensko? Nadaljevanje s I. strani .Kupnina m plačilo dolga ,n odkup stanovanj . Da hi lažje razumeli, za kaj J.e°hčina nenamensko porabila ■ e' kupnine, je treba poseči v 'eto 1989, ko je tedanja samou-2u.Vn* stanovanjska skupnost u*upila od leske Verige in za-R!J»kega Sukna 76 stanovanj in J,n Prenesla v občinski solidar- °Mni stanovanjski sklad, vse jj~* namenom, da bi podjetje-?*■ Pomagali i/ hudih likvid- !°Mnih težav. Stanovanjska kuPnost je tedaj za odkup sta QVa'>! pri Ljubljanski banki -|j?r*nJski banki Kranj in pri Slovenske železarne najela ^'•"iHo, ki naj bi ga po sklepu Plinske skupščine odplačeva- . s povišano prispevno stop- Jo. Ker je bila kasneje stana ^'"l^.i skupnost (kot vse sa (HlPi.i\iu- interesne skupno-ukinjena, je njen pravni na- '■'''"k postala občina, ki je s p."1 Prevzela tudi obveznost za '" ''o posojila. Kot je razvid-J zapisnika slu/be dm/bc-Ba knjigovodstva, je občina v 1^. *tku lanskega januarja ban-0i. 'n železarni predčasno od-^,acala še preostali del dolga v »»Pnern znesku 33 milijonov tolarjev, in sicer s kupnino od prodanih stanovanj vzajemnosti in solidarnosti in ne da bi o tem prej sklepal izvršni svet. Ker stanovanjski zakon ne predvideva porabe kupnine za odplačilo najetih posojil za nakup stanovanj, je to, kar so naredili v Radovljici, po oceni SDK v nasprotju z zakonom; podobnega mnenja pa je tudi komisija izvršnega sveta, ki je pregledala uresničevanje stanovanjskega zakona in v kateri je bila tudi gorenjska javna pravobranilka. Služba družbenega knjigovodstva in komisija sta le ugotovili, da tudi kupnina od prodanih družbenih sta novanj vzajemnosti in solidarnosti, ki jo je občina namenila za odkup zasedenih stanovanj od podjetij, ni bila porabljena namensko, sa| /akon ne predvideva porabe denarja za nakup zasedenih stanovanj. Kot je znano, je občina zato, da bi podjetjem pomagala iz likvidnostnih tezAV, odkupila od Kompasa Bohinj sedem stano vanj, garažo in zemljišče, od blejskih Vezenin devet stanovanj, od Sukna šest, od radovljiške Almire 38; kupila pa je tudi tri nova stanovanja v sla novanjsko poslovni stavbi v Radovljici, ki verjetno nikoli ne bodo socialna. Stanovanjski sklad hoče čiste račune Ker so kupnine od prodanih solidarnostnih stanovanj najpomembnejši finančni vir za začetek poslovanja stanovanjskega sklada, je predsednik upravnega odbora sklada Marko Bezjak pisno obvestil predsednika izvršnega sveta Jožeta Resmana, da ima stanovanjski sklad že odprt žiro račun, vendar ne more začeti poslovati, ker ni znano, s kolikšimi sredstvi razpolaga. Izvršnemu svetu je tudi predlagal, naj obravnava problematiko in se odloči med dvema možnostima: če ugotovi, da je bila kupnina porabljena namensko, naj skladu zagotovi preostala razpoložljiva sredstva; v primeru, da ni bila porabljena v skladu z zakonom, pa naj sklene, kako in v kolikšnem času jo bo vrnil skladu. V upravnem odboru sklada se zavedajo, da bi vrnitev nenamensko porabljene kupnine "zamajala" občinski proračun, ki ima letos tudi iz obvezničnega programa za 90 milijonov tolarjev obveznosti, zato predlagajo, da bi občinski proračun ta sredstva (skupaj z obrestmi) vrnil skladu v treh letih. Ker svet ni reagiral na pismo predsednika upravnega odbora sklada, je Marko Bezjak na zadnjem skupščinskem zasedanju dal pobudo, naj skupščina na naslednji seji sklepa o nenamenski porabi kupnin in se odloči o načinu vračila nenamensko porabljenih sredstev skladu. V poslansko pobudo je med drugim zapisal: "Pričakujem, da me bo izvršni svet takoj po tem delegatskem vprašanju razrešil kot predsednika upravnega odbora stanovanjskega sklada, saj po mnenju nekaterih članov izvršnega sveta upravni odbor ne dela tako, kot so si zamislili. Težava je v tem, da bo zaradi soglasja v upravnem odboru treba zamenjati tudi večino članov." • C. Zaplotnik M GLAS Odprto pismo Gospod Korie, terjamo odgovor! Žalostna je država, v kateri se mora proti gospodarskim lumpom in škodljivcem vseh vrst boriti sindikat, pristojne državne institucije pa brezbrižno dopuščajo (podpirajo?), da velikim družbenim podjetjem še naprej direktorujejo ljudje, ki so že doslej s svojim poslovodenjem dokazano "zapravili" ogromni družbeni kapital in so celo osumljeni resnega gospodarskega kriminala. Skladu R Slovenije za razvoj ("Koržetovemu skladu ") kot lastniku Iskre Telekom se tako ne zdi potrebno niti odgovoriti na temeljito argumentirano, dokumentirano in najširše javno prezentirano pobudo Sveta kranjskih sindikatov za takojšnjo razrešitev g. BLAŽA KA VČIČA s funkcije direktorja Iskre Telekom Holding d.d., Kranj in njegovo razporeditev na manj odgovorno delovno mesto, na katerem ne bo več imel možnosti povzročati večje družbene škode. Od datuma pobude je preteklo že več kot dva meseca. Naj Vas zato, gospod Korže, kot direktorja sklada ponovno spomnimo na nekaj dejstev, na katera doslej niste reagirali, čeprav so vam seveda poznani ali vsaj dostopni vsi relevantni podatki o poslovanju omenjenega holdinškega podjetja pod vodstvom gospoda Kavčiča in ste bili nanje z našo pobudo tudi posebej opozorjeni! Samo v času od 31. marca 1989 do 31. decembra 1991 se je vrednost trajnega kapitala tega ogromnega podjetja po ugotovitvah SDK zmanjšala za 47 odstotkov prvotne vrednosti. Sebi in trem zasebnim podjetjem je dal ta gospod izplačevati bajne honorarje za, milo povedano, močno sumljive avtorske in svetovalne storitve. Ogromna republiška sredstva, namensko dodeljena podjetjem v okviru holdinga za razvoj digitalnih telefonskih central so bila namensko trošena (taistim in drugim podjetjem jih je taisti gospod namreč sklenil kar "posojati" za visoke obresti). Obravnavani gospod in njegovo podjetje sta dokazano zapletena v sumljive posle v zvezi z aferami "HIT" in "Slovin" ter menda celo "Julijano". Zoper njega je vloženih več kazenskih ovadb v smeri gospodarskega kriminala... itd. Pa kaj bi naštevali naprej, saj poznate! Vsak nadaljnji dan dosedanjega direktorovanja gospoda Kavčiča lahko že tako kritično stanje samo še poslabša, že povzročeno družbeno škodo pa še poveča. Torej gospod Korže. če drugega ne, terjamo in pričakujemo končno vsaj vaš odgovor na našo pobudo, zlasti pa na vprašanje: ali sklad podpira gospoda Kavčiča in njegovo dosedanje poslovodenje ter drugo početje v Iskri Telekom Holding? In morda še: ali so resnične govorice, da se gospodu Kavčiču že trasira še bolj blesteča "menedžerska kariera" v okviru poslovnega sistema Iskre? Predlagamo vam. da vsaj glede prvega vprašanja vendarle čimprej tako ali drugače reagirate. Če bomo namreč še nekaj časa čakali na spontano reakcijo delavcev, bi se kaj lahko zgodilo, da bo obravnavani gospod potem spet (tako v primeru stavke v Iskri Unitel) nagnal vik in krik glede nekakšnega "novega ludizma", ki da je obsedel delavce in sindikate. In tokrat bi to utegnilo biti celo povsem upravičeno. Le eno vas ob tem prosimo, in sicer: !Se skušajte nas odpraviti s tezo, da je potrebno odgovornost gospoda Kavčiča pač šele raziskati in dokazati Naša pobuda namreč terja od vas le uveljavitev njegove poslovodne in ne kazenske odgovornosti. Slednjo bo raziskovalo pravosodje na podlagi podanih ovadb, glede prve pa je dokazov in argumentov že več kot dovolj. Le odločiti se je treba. To pa morate storiti Vi oziroma vaša institucija v funkciji lastnika in upravljalca Iskre Telekom Holding, ali pa to funkcijo prepustiti komu drugemu. S spoštovanjem! Predsednik Sveta kranjskih sindikatov Jože Antolin Posojila tujine za našo ekologijo Ljubljana, 10. junija - Ministrstvo za okolje in prostor se bo po sprejemu zakona o varstvu okolja lotilo priprave vrste podzakonskih predpisov, je napovedal na včerajšnji tiskovni konferenci minister Miha Jazbinšek. Slovenija naj bi dobila za 700 tisoč ameriških dolarjev tehnične pomoči. Ministrstvo čaka najprej poleg priprave nacionalnega programa varstva okolja določitev mejnih vrednosti onesnaževanja in sestava pravil ravnanja z okoljem. Minister Jazbinšek je še naštel pripravo aktov, ki so potrebni za podeljevanje koncesij, ravnanje z odpadki, izvajanje nadzora in pripravo sanacijskega programa. Kot eno pomembnejših nalog je navedel ustanovitev in organizacijo republiških javnih služb, od inšpektorata za varstvo okolja do ekološko razvojnega sklada. Državni sekretar Jernej Stritih je med drugim napovedal, naj bi Slovenija v prihodnjih dveh letih dobila 700 tisoč ameriških dolarjev tehnične pomoči. Podlaga za odobritev tujih kreditov je Slovenski ekološki projekt, ki vključuje 12 študij. Gre predvsem za izboljšanje kakovosti zraka v Sloveniji, ravnanje z odpadki v največjih slovenskih mestih, oskrbo z vodo, čiščenje odpadnih voda in ureditev prometa v Ljubljani ter Mariboru, pa institucionalno ureditev uprave na področju varstva okolja. • S. Saje Denar KS za komunalo Kranj, 10. junija - Izvršni svet kranjske občinske skupščine je v torek na predlog sekretariata za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve razddil 18 krajevnim skupnostim v občini 12,1 milijona tolarjev za gradnjo in obnovo komunalnih naprav. Na razpis seje prijavilo 36 krajevnih skupnosti s 36 nalogami, med katerimi so prevladovale javne poti (20), gradnje in obnove mrliških vežic (5), gradnje parkirišč (2), gradnje pločnikov (2) in po ena javna razsvetljava, gradnja telefonskega oi.irežja, gradnja vodovoda, ureditev otroškega igrišča, obnova mostu, ureditev parka in nakup zimske mehanizacije. Vrednost vseh prijavljenih del po KS so znašale skoraj 170 milijonov tolarjev, njihovi zahtevki za sredstva na podlagi meril iz proračuna pa so znašali več kot 77 milijonov tolarjev. Pri razdelitvi sredstev krajevnim skupnostim je sekretariat za urbanizem predlagal izvršnemu svetu, da se izdatneje podpro krajevne skupnosti Sp. Brnik, Velesovo, Kokra in Podbrezje, ki gradijo mrliške vežice. Nekatere vloge bo sekretariat odstopil tudi Skladu stavbnih zemljišč. KS bodo dobile denar, ko bodo predložile potrdilo o zbranih lastnih sredstvih ki znašajo najmanj 30 odstotkov od predračunske vrednosti gradnje. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja Mirna Pavlovec, v galeriji Mestne hiše pa razstavlja slike in grafike Nataša Pi-čman. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja male plastike in slike akad. kipar Lovro Inkret. V galeriji Občine Radovljica je na ogled razstava barvnih fotografij Janeza Avseni-ka, člana A. Prešern Jesenice. V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Ivan Pipan, član Foto društva Radovljica. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej z novo železarsko zbirko je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. ŠKOFJA LOKA - V galeriji ZKO- Knjižnica so na ogled grafike slikarja Petra Jovanoviča na temo pesniške zbirke Pesmi štirih. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. V okroglem stolpu je na ogled razstava Vran v mineralih in rudah v Žirovskem vrhu. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike akad. slikar Bogdan Vrčon. V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava Slovenski časopisni strip avtorja Iztoka Sitarja. V galeriji Fara je na ogled 6. klubska razstava fotografij Foto kino kluba Anton Ažbe Škofja Loka. TRŽIČ - V paviljonu NOB razstavlja slikar Stane Perko. PRIREDITVE TEGA TEDNA JESENICE: RAZSTAVA - V razstavnem salonu Dolik bodo dabnes, v petek, ob 18. uri odprli skupinsko razstavo likovnih del članov likovnega kluba Dolik. Ob otvoritvi bo krajši koncert ženskega pevskega zbora Milko Škoberne Jesenice. RADOVLJICA: NASTOP UJEVIČA - V avli radovljiške graščine bo danes, v petek, ob 21. uri v gledfališkem večeru nastopil Tino Ujevič, član Hrvaškega narodnega gledališča. RADOVLJICA: VEČER Z IGRALCEM - V avli radovljiške graščine bo danes, v petek, ob 21. uri večer poezije Tina Ujevi-ča, nastopil bo hrvaški igralec Darko Čurdo. BLED: KONCERT - V Festivalni dvorani bo jutri, v soboto, ob 20. uri jubilejni koncert ob 10-letnici ženskega pevskega zbora Vezenine Bled pod vodstvom Andreje Peternelj. ŠKOFJA LOKA: KONCERT - V kapeli Puštalskega gradu bo danes, v petek, ob 19. uri koncert flavtistk profesorice Drage Ažman.d ŠKOFJA LOKA: PREDSTAVITEV KNJIGE - V knjižnici Ivana Tavčarja bo v ponedeljek, 14. junija, ob 19. uri literarni večer s predstavitvijo nove knjige Jožeta Peternelja Štirideset let pozneje. Knjigo bodo predstavili Janez Gradišnik, Jože Dra-bik, Matjaž Eržen in Domen Rakovec. ŠKOFJA LOKA: KONCERT - V kapeli Loškega gradu bo danes, v petek, ob 20. uri koncert Komornega zbora RTV Slovenija pod vodstvom Matevža Fabijana. ŠKOFJA LOKA: PIHALNE GODBE - Na Mestnem trgu bo do jutri, v soboto, ob 17. uri na občinskem srečanju pihalnih orkestrov nastopili: Pihalni orkester Alpina Žiri, Pihalni orkester Alples Železniki, Pihalni orkester Škofja Loka in kot gostje Pihalni orkester iz Sv. Antona pri Kopru. ŠKOFJA LOKA: RAZSTAVA - V galeriji Loškega gradu bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo likovnih izdelkov šolskih otrok iz Macomba (ZDA) in iz Škofje Loke na temo Izmenjava sporočil prijateljskih mest v govorici otroške risbe. V glasbenem programu bodo sodelovali učenci Glasbene šole Škofja Loka in pevski zbor OŠ Ivana Groharja pod vodstvom Diane Sekne. Razstavo bosta odprla Peter Havvlina, predsednik občine in predstavnik vlade ZDA. MENGEŠ: PIHALNE GODBE - V Gasilsko-godbenem domu bo danes, v petek, ob 19. uri Srečanje pihalnih orkestrov Gorenjske 1993. Na prireditvi, ki jo pripravljata Zveza kulturnih organizacij Gorenjske in Domžal, se se bo predstavilo pet gorenjskih pihalnih godb: Mengeška godba Mengeš, Pihalni orkester Tržič, Mestna godba Kamnik, Pihalni orkester DPD Svoboda Lesce in Pihalni orkester Škofja Loka. TRŽIČ: PLESNI VEČER - Folklorna skupina Karavanke prireja skupaj s Plesno šolo Mickev Tržič danes, v petek, ob 19. uri plesni večer v kino dvorani Tržič. Nastopili bodo člani, pionirji in cicibani folklorne skupine Karavanke - umetniški vodja in koreograf Bojan Knific, mentorici sta Vanda Mušič in Vesna Vasilič. Posebej za petkov nastop so pripravili nov splet z naslovom Tržiške kresničice. Umetniški vodja in koreograf članske skupine pa je Ljuba Nadi.šar. Člani plesne šole Mickev pa bodo odplesali svoj program, ki so ga pripravili s koreografom Anito Vihtelič. Program povezuje Marko Crtalič. LOM: KONCERT - V domu krajanov v Lomu bo jutri, v soboto, ob 20.30 koncert moškega pevskega zbora iz Podnarta pod vodstvom Egija Gašperšiča. SORICA: GROHARJEVI DNEVI V okviru VI. Groharjevega tedna bodo v nedeljo, 13. junija, ob 14. uri v Sorici odprli slikarsko razstavo Klementine Golija, Mirne Pavlovec, Darka Birse, Klavdija Tutte, Janeza Hafnerja in Mira Kačarja. PREDDVOR: KONCERT - V preddvorski farni cerkvi bo v nedeljo, 13. junija, ob 18. uri pri maši pel mešani pevski zbor Anton Foester iz Ljubljane pod vodstvom Jožeta Trošta, kasneje pa bo še krajši zborovski koncert. ŽIRI: VEČER GLASBE - V podružnični cerkvi sv. Ane na Ledenici pri Zireh bo v nedeljo, 13. junija, ob 19. uri večer glasbe. Sodelujejo: Dekliški komorni pevski zbor Kresnice v sodelovanju s pevci iz Cerkvenega mešanega pevskega zbora župnije Žiri, Moškega pevskega zbora Alpina in Moškega pevskega zbora podjetij iz Žirov, trio flavt iz Škofje Loke, Jože Drabik z interpretacijo pridig Janeza Svetokriškega. Uvodno besedo bo imel Miha Naglic. Prireditev, ki sodi v okvir leta srednjeevropskega baroka, bo režiral Lojze Domajnko. Festival komorne glasbe Groblje 93 ZAČETEK S TRIOM L0RENZ Domžale - S koncertom (in obenem promocijo CD plošče) ansambla Trio Lorenz se je v torek zvečer v grobeljski cerkvici začel letiošnji že 23. poletni festival komorne glasbe Groblje 93. Občinstvo, ki je napolnilo znamenito cerkvico, med poslušalci je bil tudi predsednik republike Milan Kučan s soprogo, je brez dvoma uživalo v glasbi Skerjanca, Šostakoviča in Smetane v izvrstni izvedbi priznanih glasbenikov. Priložnosti za podobne glasbene večere bo tja do začetka oktobra še vsaj devet, saj je toliko koncertov, vse pa sponzorira generalni spozor Gospodarski vestnik, tudi predvidenih v letošnjem programu. Organizator festivala komorne glasbe Gallus Carniolus nadaljuje tradicijo glasbenih večerov, kot so si jih pred več kot dvema desetletjema zamislili in dolgo tudi organizirali in finančno podpirali v domžalski občini. Festival podpirajo še vedno, vendar pa dosti manj kot pred leti, ko so občinska sredstva za kulturo še nekaj pomenila. Festival sam se sicer prav tako bori s finančnimi zadregami, letos mu je odreklo subvencijo tudi ministrstvo za kulturo, vendar pa se to na kvaliteti programa (po zaslugi cele vrste sponzorjev) sploh ne pozna. V Grobljah bo zato konec septembra mogoče slišati znameniti Komorni orkester Franz Liszt iz Madžarske, ki je sicer za dve, tri leta vnaprej razprodan, v Grobljah pa bo slišati njihovo izvajanje VVebra in Mozarta. Nasploh je za letošnji festival značilno, da na njem sodeluje kar pet glasbenih ansamblov iz sosednjih dežel, z njimi pa bodo kot solisti nastopili tudi nekateri mladi glasbeni talenti, kot so klarinetist Mate Bekavac, flavtist Matej Zupan in drugi. Tudio tokratni festival ne bo minil brez nastopa Komornega orkestra Domžale Kamnik, zdaj z novim dirigentom Aleksandrom Spasičem, predstavil pa se bo tudi Godalni orkester Srednje glasbene šole Ljubljana z dirigentom Tomažem Habetom. "Grobeljske glasbene prireditve so nekaj posebnega, saj poleg uveljavljenih domačih in tujih glasbenih imen nastopajo tudi novi glasbeni talenti," je o grobeljskih glasbenih prireditvah povedal Tomaž Bole, organizator festivala. "Po tej plati je festival prav gotovo tudi odskočna deska za mlade glasbenike, med katerima sta letos tudi dva varovanca Gallusovega sklada. Če na prireditvah, na katerih igrajo imena, kot so znameniti nemški violončelist Schiff, nastopajo filipinski madrigalisti, madžarski orkester Franz Liszt in drugi, sodelujejo tudi mladi, kim je pot glasbenega uveljavljenja vsekakor olajšana. Tudi nastop orkestra srednje glasbene šole iz Ljubljane, ki naj bi postal tradicionalen je v program uvrščen tu- NOVI SLOVARJI Pri Cankarjevi založbi so predstavili tri nove, predelane in dopolnjene jezikovne priročnike. Serijo priročnikov iz zbirke Govorimo nemško so prav zdaj dopolnili s četrto knjigo, ki jo spremlja tudi kaseta. Avtorica priročnika, ki je namenjen vsem, ki že obvladajo slovnična pravila nemškega jezika, je Nanika Muster Čenčur. V novi predelani in dopolnjeni izdaji so predstavili tudi priročen angleško slovenski in slovensko angleški moderni slovar - v eni knjigi. Po več kot dveh desetletjih od prvega izida je slovar avtorica Daša Komac temeljito dopolnila in obogatila tudi z besedami, ki jih prejšnji slovar ni vseboval (s področij športa, računalništva, prometa, varstva okolja in podobno. Slovar ima 44.650 gesel, izšel pa je v nakladi 10.000 izvodov. Če kaj, potem smo gotovo potrebovali knjigo Računalniški slovarček, kot ga je ob širokem krogu strokovnjakov pripravil dr. Matjaž Gams. Če se na področju, kot je računalništvo vsak mesec pojavlja od deset do dvajset novih besed, če pri nas še vedno nekateri pišejo računalniški jezik pascal z veliko začetnico, je bila popravljena in dopolnjena izdaja takega računalniškega izrazoslovja vsekakor težko pričakovana. GLASBA V GROBLJAH Letošnji uvodni koncert 23. Mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe v okviru tradicionalnega podnaslova "Harmonija zvoka in barv I navdihom Jelovškovih fresk" je bil še posebej praznično obarvan. TRK) LORENZ, ki je bil prvi na vrsti, ga je odigral v vrsti svojih letošnjih proslavljanj 35-letnice delovanja, hkrati pa je izšla njihova prva laserska plošča. Na njej so izdana dela. ki so jih bratje Lorenz: Primož - klavir, Tomaž - violina in Matija violončelo, tudi tokrat igrali pod svodom grobeljske baročne cerkvice. To so bila dela Slovenca I ucijana Marije Skerjanca, zad nji - četrti stavek i/ skladateljeve ga edinega klavirskega tria ( 1^35) Maestoso lugubre Marcia funebre w dvoje obsežnih ko mornoglasbenih del iz. zahodnoevropske glasbene kulture - So-stakovičev Trio v e-molu, op 67 i/ leta 1^33 in Smetanov Trio v g-molu, op. 15 iz leta 1855 ter še nekaj dodatkov, ki si jih je lokrat zaslužila polnoštevilna in hvaležna publika, Flegičnost in slo PRIREDITEV, KI JE NE SMETE ZAMUDITI: Plesni večer Folklorne skupine KARAVANKE TRŽIČ in Plesne šole Mickey Tržič danes, II junija 1993, ob 19 uri v Cankarjevem domu (kinodvorana) v Tržiču "Kako je nastal Tržič", "Šuštarji", "Robotek", "Krokodilčki", "Pehta baba" in še veliko več.. Neverjetno neponovljiv plesni večer, vstopnine ni1 Plesni večer FS Karavanke Tržič so podprli TRIO Tržič, ZKO Tržič. Kinopodjetje Kranj. Radio Kranj in GORENJSKI GLAS vanskost, ki je prevevala celoten nastop ansambla, je nudila vsem trem odličnim glasbenikom ne malo priložnosti, da so utrdili svoje kvalitete, ki jih že poznamo tako s številnih koncertov kot tudi diskografskih dosežkov I/ jemno kvalitetna igra, ki jo an s.imhel še vedno počne na p.imel, perfekcija v vseh parametrih, to so morda le obrobne in na hitrico pobrane odlike s tega torkovega koncerta. Sicer pa bi za vsako od navedenih del porabili preveč prostora in časa, če bi ga hoteli analizirati tako v skladateljskih kot v poustvai jalnih pogledih Brez dvoma je šlo že takoj IM I* četku letošnjega Festivala v Gro-bljah za enega vrhunskih dosežkov domaČe in tuje ustvarjalnosti tet /a slovensko komornoglashc no instrumentalno poustvarjal nosi Družba "Gallus Carniolus d.o.o." iz Ljubljane pa vsekakot ravna prav, ko po tolikih letih spet v/traja / omcn|cnini losi i valom tako v piogramskcm kot organizacijskem pogledu F. K. di iz podobnih razlogov: mladim glasbenim talentom je treba zgodaj pomagati, da dobijo kar največ glasbenega znanja, da se lahko izpopolnjujejo za znamenitih šolah, pri znanih pegagogih doma in na tujem." Koncert Tria Lorenz in CD plošča z enakim koncertnim programom sodi v praznovanje 35-letnice koncertiranja tega pri nas in v tujini uveljavljenega ansambla. Med pomembnejšimi glasbenimi projekti te sezone je tudi Antologija slovenske glasbe za klavirski trio. ki jo je ansambel bratov Lorenz predstavil slovenskemu občinstvu na štirih večerih. Letošnji program je zanimiv tudi za obiskovalce iz zamejstva. Običajno je namreč, da nastopom tujih glasbenikov sledi tudi njihova publika, če seveda ne gre za velike razdalje. Do Ljubljane oziroma do Domžal pa avstrijskemu ali italijanskemu občinstvu, da bi prisluhnili Paulu Guldi ali tržaški komorni skupini ni težko slediti. Če letos nastopajo madžarski, avstrijski, italijanski, bavarski in švicarski glasbeniki, pa manjkajo predstavniki Hrvaške, vendar tokrat le iz programskih razlogov, saj so hrvaški glasbeniki že bili gostje tega festivala, in ni razloga da ne bi bili znova. "Posebnost grobeljskih prireditev tega poletja bo tudi dobrodelni koncert za bosanske begunce, na sporedu bo 27. julija, v enaki zasedbi pa ga bodo ponovili čez dva dni tudi na glasbenih prireditvah v Viktrin-gu - Vetrinju pri Celovcu," je povedal Tomaž Bole. Na dobrodelnem koncertu bodo nastopili violinist VVolfgang Sengstschmid, Diemut Poppen z violo iz Nemčije, pianist Vasilij Lobanov iz Moskve in avstrijski pianist Envin Krop-fitseh, ki je tudi pobudnik te prireditve. Izkupiček obeh koncertov na slovenski in avstrijski strani je namenjen slovenskemu uradu za begunce. Ker je prostor grobeljske cerkvice razmeroma majhen, je televizijsko snemanje koncertov vsekakor priložnost, da v skorajda ekskluzivnih glasbenih nastopih v izjemnem s freskami pokritem ambientu lahko uživa tudi dosti večje televizijsko občinstvo. Tudi uvodni koncert Tria Lorenz je posnela TV Slovenija, verjetno pa se-^ bodo posneli še nekateri drugi nastopi kot na primer koncertni nastop Tomaža Rajteriča na kitari in švicarskega glasbenika Michela Tirabosca na panovi piščali. Za nekatere druge koncerte iz grobeljskega programa pa dogovori o snemanju še potekajo. • le a Mencinger Besedno ustvarjanja KAKO PIŠEJO Marjeta Novak Kajzer je pri založbi Mihelač pravkar izdala zanimivo knjigo pogovorov s slovenskimi literati z naslovom Kako pišejo. Že lani so intervjuji z nekaterimi slovenskimi pisatelji in pesniki objavljeni poleti v Delovi Sobotni prilogi med bralci vzbujali zanimanje. Avtorica, ki očitno že dlje časa goji obliko intervjuja, s tem se je začela ukvarjati že na Sorboni, si je zastavila eno najtežjih nalog - stopiti po poti skrivnosti ustvarjanja. Pri tem so ji seveda njeni intervjuvanci vsak po svojih močeh obilo pomagali. Nastala je kar zajetna knjiga, v kateri je zbranih kar 34 slovenskih literarnih ustvarjalcev izbranih pravzaprav naključno - "tako, kot so mi prihajali naproti po sončni promenadi", je na predstavitvi povedala Marjeta Novak Kajzer. Pri tem se je avtorica, tudi sama pisateljica in prej novinarka, pokazala ne le kot spretna izpraševalka, pač pa bolj kot spodbujevalka intervjuvanca, pomočnica pri odkrivanju te neodkrite skrivnosti literarnega navdiha in ustvarjanja sploh; pri tem pa ji je uspelo vseeno ohranit' spoštljivo distanco, ki je ob takšnem poseganju v ustvarjalno intimo vendarle potrebna. Besednemu delu se izjemno "prilegajo" tudi portreti, ki jih je (večinoma na novo in prav za to knjigo) posnel mojster fotografije loco Žnidaršič.# L. M. M UR KOVA PRIZNANJA — Ljubljana - Slovensko etnološko diustvo je podelilo letoinjfl Murkova priznanja za dosežke na etnološkem področju. Prejeli so jih: Anka Novak iz Gorenjskega muzeja Kranj (pred nekaj meseci se je upokojila) je prejela priznanje za svoje vsestransko raziskovalno delo na področju muzealstva. Posebej izstopajo njene raziskave, razstave ter razprave in dokumentacija o naseljih, stavbarstvu, plaiisatstvu in umetnosti v (iornjesavski dolini, Bohinju, Mohiii|skili planinah in vaseh okoli Ktani.i Aleš in Stanka Ciačnik iz Ptuiskega muzeja sta Murkovo p"' znanje prejela za postavitev razstave Zbiram - torej sem. Univ-prof. dr. Pavle Zablatnik, najpomembnejši strokovnjak na etnološkem področju na južnem Koroškem )c žal umrl le malo pred dodelitvijo Muikoveg.i priznanja, ki ga je prejel za več kot pol stoletja dolgo raziskovalno delo na ljudskem izročilu pri koroških Slovencih Vito lla/lcr iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedifcl ne Celje je prejel priznanje za realizacijo Muzeja na prostem R"' gateC Kustosinja Delavskega mu/c|.i Ravne na Koroškem Karli Oder pa |e Murkovo priznanja dobil.i za raziskovalno nalogo I nološka topografija slovenskega etničnega ozemlja 20. stoletje. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Minister Kračun v pogovoru z gorenjskimi direktorji Opozorila, da je Slovenija preveč liberalna Prav znotraj velikih poslovnih sistemov kritično do brezplačnih prenosov družbenega kapitala. Tržič, 8. junija - Minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun je obisk v Tržiču sklenil s pogovorom z gorenjskimi direktorji, potekal je v tovarni Peko. Ministra je sprem-Ual državni sekretar Tone Rop, saj je privatizacija podjetij za-fadi odložilnega veta v državnem svetu spet v središču pozornosti. Z makroekonomski ukrepi Pospešiti gospodarsko rast ali ne. je trenutno osnovna dilema, minister Kračun je dejal, da morajo biti za izhod iz recesije izpolnjeni trije pogoji: stabilnost oziroma odpravljena ^varnost inflacije, zadosten obseg tržišč in olastninjena Podjetja. I inflacijskimi pričakovanji te nismo opravili Markanten dosežek na pobočju denarne stabilizacije in 1'beralizacije uvoza je uspaval 'nflacijska pričakovanja, proračunski primanjkjaj je zmeren. Plačilni bilanci pa ne grozi, saj ?lagovni primanjkljaj pokrivajo storitve, zato je tekoča bilan-Ca izravnana. .Nevarnost za povratek infla-pa predstavljajo cenovne razlike, saj je vlada zadrževala cene v javnem sektorju, v naslednjih mesecih lahko pričakujemo podražitev elektrike. Poštnih storitev, vendar pa se °o inflacija sukala od 1 do 1,5 odstotka. Največjo nevarnost *a ponoven izbruh inflacije zato predstavljajo gibanja na področju plač, rešitev je seveda v socialnem partnerstvu. Neprijetnost predstavlja stavka šolnikov, upam, da bo prevladala *avest, da imajo plače v nego-sPodarstvu svoje meje in da jc gospodarski napredek možen s>itio s tovrstno disciplino, je deJal minister Kračun. Pospešeno iskanje novih trgov Po izgubi južnih trgov nam preostane ofenzivna pot pri iskanju novih trgov. Prihodnost Slovenije je v integracijah, prednost ima EGS, čeprav je članstvo še daleč. Podpisani kooperacijski sporazum je za izvoznike ugoden, saj vsebuje obveznosti, ki pa jih bo imel asociacijski sporazum, o katerem naj bi pogajanja tekla še do konca leta. Kot članici Efte sta za Slovenijo zanimiva Švica in Avstrija, slovenski izvozniki imajo 75 odstotkov popusta pri veljavnih carinskih stopnjah, medtem ko jih v EGS za nas ni več. Te dni je bil podpisan trgovinski sporazum s Švedsko. Pogajanja potekajo s štirimi državami višegrajske skupine, z vsako posebej. Spodbuden je odziv Cehov, s katero naj bi prostocarinsko cono uvedli v dveh letih, in pri Madžarih, kjer naj bi to trajalo pet so sedem let. Na začetku so pogajanja s Poljaki, Slovaki pa se bodo verjetno odločili hkrati s Cehi. Sporna ničnost prenosov družbenih sredstev (kapitala) Po odložilnem vetu na zakon o lastninjenju v državnem svetu je politično dogajanje na področju lastninjenja spet živah- Foto: Vprašanja in opozorila direktorjev so se v glavnem nanašala na pretirano liberalnost oziroma odprtost Slovenije za tuje blago in na ničnost prenosov družbenega premoženja in druga vprašanja privatizacija podjetij. Diktorji Triglav konfekcije, Terminalov, Marmorja in LTH-ja so opozorili, da je domače gospodarstvo zaščiteno le s carinami, razviti svet pa pozna še vrsto drugih, prefinjenih načinov, ki jih pri nas še nismo uveljavili. Zato prihaja na naš trg veliko cenenega tekstilnega blaga, celo ministrstva kupujejo neatestirane telefone, pri uvozu hladilnih kompresorjev pa so dajatve manjše za trgovce kot za izdelovalce hladilne opreme. Osrednja pozornost je bila namenjena privatizaciji podjetij, pri tem pa je bilo zanimivo, da prav predstavniki Mercatorje-vih in Žitovih podjetij na Gorenjskem niso bili pretirano navdušeni, da ne bi veljala ničnost prenosov družbenega premoženja, saj so dejali, da večje učinkovitosti niso prinesli. S koncentracijo kapitala je prišlo tudi do koncentracije odločanja, v posle vstopajo tujci, nastajajo nova mešana podjetja, v podjetjih, ki so družbeni kapital prenesli na poslovni sistem, pa vse to lahko le opazujejo. no, za državne svetnike je bila po pričakovanju najbolj sporna ničnost prenosov družbenih sredstev. Vlada je na nasprotovala ničnosti prenosov, ker je oškodovanje družbenega premoženja rešeno z merili, zaradi Agencija opozarja na škodo zaradi ničnosti prenosov Najprej dobra podjetja ^Ubijana, 10. junija - Agencijo za pospeševanje prestrukturira gospodarstva in spodbujanje prenove podjetij (reče-j}° j> kar agencija za privatizacijo podjetij), čakajo zelo ra-■icne oblike privatizacije podjetij, tako rekoč od primera 0 Primera. Direktorica Mira Puc pravi, da bi ničnost pre-°sov družbenih sredstev napravila velik« Kakšna škoda bi bila povučena, če parlament ne bi Ponovno sprejel sprememb Privatizacijskega zakona, pa Je Po njenih besedah težko °ceniti, vsekakor pa bi bila Povzročena, saj spremembe Pfinašajo izrazito pospeševanj6 privatizacije podjetij, od J$J|n popustov do vseh dru-glh stvari. 2akon je zelo zapleten, saj ? stvari pobrane iz vseh dru-drt ki so Jih sprejeli v drugih •"zavah, zato brez strokovne A0rr»oči v podjetjih ne bo šlo. |/8encija brezplačno daje na-jVete, telefon nenehno zvoni S v,sak od 26-tih uslužben L ahko dnevno *st do sedem. Zato namera- aJ° izdati posebno brošuro s cev obdela" le iko dejanske škode. tipskim statutom in tipskim načinom notranjega odkupa, ki bo v pomoč podjetjem. V marsikaterem namreč nimajo strokovnjakov in zgodilo se je že, da je agencija dobila program lastninjenja napisan na eni strani, s pripisom, da želijo vse prenesti na sklad, kar seveda sploh ni možno. Direktorica Mira Puc ocenjuje, da bodo se bodo najprej olastninila dobra podjetja, ki imajo nekaj denarja in ki o tem že nekaj časa resno razmišljajo. Sledila bodo verjetno tista, ki za dokapitaliza-cijo nameravajo poiskati strateškega partnerja, da bodo tako prišla do svežega kapita-programov ali opreme. Zanimalo nas je, ali je agencija res že dala soglasje na privatizaicijo holdinga Iskra in da bo v tem primeru kapital ostal znotraj holdinga. Mira Puc je dejala, da bo agencija dala soglasje šele na predloženi program lastninjenja in da se bo nato družbeni kapitala na holdingu nato olastninil tako kot v vseh drugih podjetjih. Agencija pa je Iskri posredovala le stališče, da se lahko olastninijo na ravni holdinga, če se tako odločijo njena podjetja. ničnosti prenosov pa bi morali posege opraviti tudi tam, kjer oškodovanja ni bilo. Pod vprašajem pa so tudi prenosi stanovanj, zastavlja se vprašanje odškodnin za tiste, ki so podjetja kupili, varnosti naložb tujcev, je dejal Tone Rop. Sam zakon pa je bistveno bolj insiderski, novost so privatne inversticijske družbe. Pri sestavljanju programov lastninjenja kaže upoštevati, da bo notranji anžažiral večletni dobiček, zato pri večjih podjetjih primernejši javni odkup, dodana pa možnost 10 odstotne do-kapitalizacije, vgrajene pa varovalke, da ne bi bila navidezna. Merila za oceno oškodovanja družbenega premoženja omogočajo hitro izvedbo revizij, ki se ne bodo spremenili v lov na čarovnice, temveč odpirajo možnost popravkom in nato normalnega olastninjenja. Sama izdaja lastninskih certifikatov bo nematerialna, kar pomeni, da v roke ne bomo dobili papirjev, temveč bo vse potekal prek SDK-ja, uredba o tem pa še ni bila izdana. • M. Volčjak Obisk ministra Kračuna v Tržiču Absurd, če bi občina kupila Tekstilindus Napoved za skorajšnje odpiranje podružnic Sklada za razvoj po slovenskih pokrajinah. Tržič, 9. junija - Minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun je skupaj z državnim sekretarjem Tonetom Ropom odgovarjal na vprašanja predstavnikov gorenjskih občin o aktualni gospodarski problematiki. Ločani so se najprej zanimali za vladno politiko do bodočega dela Sklada za razvoj, zlasti v zvezi z dolžniško-upniškimi razmerji. Kot je ocenil minister Kračun, razmere na tem področju niso normalne, zato je že v parlamentarni proceduri zakon o stečajih. Le-ta naj bi discipliniral dolžnike, čeprav je osnovni vzrok zlasti v njihovi nezmožnosti plačila. Sekretar Rop, ki je tudi član upravnega odbora Sklada za razvoj, je predsednike in druge člane gorenjskih izvršnih svetov seznanil, da so na zadnji seji zavrnili program poslovanja in statut sklada, pa da se pripravljajo skorajšnje spremembe. Nameravajo namreč organizirati enote sklada po pokrajinah - najprej na Štajerskem - in vključiti v njihovo delo sposobne kadre iz domačih okolij. Pri reševanju gospodarskih bolnikov ne bo več dovolj kratkoročna ocena finančne zmožnosti podjetja, ampak bo moral sklad poskrbeti tudi za tehnološko prestrukturiranje in financirjanje perspektivnih projektov. Kranjčani so razmišljali o podcenjeni vrednosti pri prodaji podjetij po stečaju in se obenem spraševali, do katere mere bo država prenesla breme brezposelnosti zaradi stečajev. Ker je z odkupom železarn država zadolžila tudi bodoče davkoplačevalce za 500 milijonov DEM, so njene možnosti za odkup podjetij v stečaju omejene, je pojasnil minister Kračun. Med drugim je menil, da je škoda pri prodaji za nizko ceno manjša, če podjetje dela naprej. Sekretar Rop je še poudaril, da pri javnem zbiranju ponudb cena ni edini kriterij za prodajo. Kot je navedel za primer, bi bil absurd, če bi občina Kranj kupila Tekstilindus, saj tak kupec niti slučajno ne more zagotoviti trga za izdelke podjetja. Radovljičani so opozorili na povezanost zmanjševanja števila zaposlenih z rušenjem drugih sistemov, na primer komunalnega, kjer so problematična tudi nesorazmerja v cenovni politiki. Po oceni ministra Kračuna je bila vlada prisiljena umiriti visoko rast cen komunalnih storitev, zlasti stanarin, zato povečanja odobrava le v izjemnih primerih. Med poldrugo uro pogovora v tržiški občinski stavbi so spregovorili še o lastninjenju; zasedanje državnega zbora ta teden naj bi ob ponovnem glasovanju pripeljalo do sprejema zakona. Glede neodprodanih stanovanj je Tone Rop ocenil za smotrno, da se ta lastnina prenese na stanovanjske sklade občin. Med drugim so načeli tudi vprašanje zaščite domače industrije, za katero je Davorin Kračun menil, da se bo morala navaditi na svetovne kriterije poslovanja; določene spremembe je vseeno moč pričakovati od novega zakona o carinski tarifi.© S. Saje NOVA INDUSTRIJSKA PRODAJALNA ISKRE STIKAL V Kranju na Savski cesti 14 smo v prostorih ISKRE STIKAL odprli industrijsko prodajalno z izdelki in repromateriali iztekajočih se programov. IZBIRA TEHNIČNO BREZHIBNIH IZDELKOV JE VELIKA, CENE IZJEMNO UGODNE, KOLIČINE OMEJENE. Delovni čas od ponedeljka do petka od 9. do 15, ure. i.i Trenutno imajo v obravnava- TPPUlVin Ljubljanska 1,KRANJ ^JLI^nl^lV/ tel.-fax; 064/221-112 p0T0 HI-FI VIDEO /za hotelom Jeien/ CE AVTOŠOLA Begunjska 10 -pri vodovodnem stolpu Tel.: (064) 216-245 li pet programov, za dva so že zahtevali popravke. Agencija pa je doslej sodelovala pri privatizaciji 18 podjetjih, kjer je bile v igri tudi interne delnice bodo ta del seveda morali popraviti. V polnem zamahu pa je denacionalizacija, agencija je dobila že približno 2.500 zahtevkov, na posamezna podjetja se jih nanaša več, na enega celo 35 zahtevkov. Agencija pa še zbira podatke, koliko podjetij se bo olastninilo, saj imajo zdaj le grobo oceno, da bo šlo v privatizacijo 2.700 družbenih podjetij, mešanih pa je po nekaterih podatkih še enkrat toliko. • M. Volčjak Avtomehanično delavnico za pooblaščeni servis vozil CITROEN ODDAMO V NAJEM. Delavnica je že urejena in se nahaja v centru Kranja na Gregorčičevi 8. Vsi, ki želite postati pooblaščeni serviser Citroenovih vozil, dobite več informacij v MERKUR KRANJ, d.d., Kolodvorska 1, 64000 Kranj, g. Jaka ŽIBERT, tel.: (064) 222-021. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK BMW 325i Cabrio, BMW M3 in BMW 840i vožnja Bavarski BMW je s pomočjo slovenskega zastopnika ljubljanskega Tehnouniona za letošnjo prodajno sezono na slovenskem trgu predstavil tri nove modele. Na predstavitvi v Šenčurju pri Kranju smo novinarji vozili novi 325 cabrio, prenovljeni M3 in nov model iz serije 8, BMW 840. Tehnounion je skupaj s svojim principalom predstavitev novih modelov in preizkusne vožnje združil pod naslovom BMVV fascinantna vožnja, za kar so imeli poleg novih modelov še en pomemben razlog in sicer lansko prodajno leto. Številke so namreč pokazale, da so lani pri BMVV naredili skoraj 600.000 avtomobilov in prvič v zgodovini prehiteli stutt-gartski Mercedes, kar je predstavnikom munchenske tovarne še posebej v ponos. Po drugi strani pa podoben uspeh želijo tudi Mercedesu, saj obe tovarni predstavljata stebra trdnosti nemškega gospodarstva. BMVV 325i Cabrio je prva od letošnjih novosti na slovenskem trgu, pa tudi poletni čas je zanj najbolj primeren. Za osnovo je seveda služil kupe serije 3, karoserija je dobila nekaj dodatnih ojačitev in varnostnih elementov, platnena streha je za doplačilo na voljo tudi elek- trificirana. Motorna oprema je v tem primeru šestvaljni 2494 kubični pogonski agregat, kar pri največji moči 125 kilovatov (170 konjskih moči) pomeni končno hitrost 216 kilometrov. Dovolj in preveč prepiha! Med novostmi iz serije 3 sodi tudi prenovljeni model M3, prav tako narejen na osnovi kupeja. Na prvi pogled je novi M3 manj atraktiven kot predhodni model, toda poseben čar je testnemu avtomobilu dajala rumena barva, v notranjosti pa črno usnje. K športno prirejenemu podvozju sodi športen motor: 2990 kubični šestvaljnik z največjo močjo 210 kilovatov (286 KM), največji navor kar 320 Nm pri 3600 vrtljajih, pospešek od 0 do 100 kilometrov 6 sekund in najvišja hitrost 250 kilmetrov na uro. BMVV- jeva kvaliteta se v tem primeru kaže tudi v ceni: okoli 93.000 nemških mark z vsemi dajatvami Jezikovne počitnice na slovenski obali "Club tre popoli" je društvo, ki se zavzema za sodelovanje v prostoru Alpe-Jadran. Že več let s svojim sodelovanjem prispeva k sporazumevanju med narodi v tem prostoru s prireditvami, ki obravnavajo teme zlasti v zvezi s Koroško, Slovenijo in Furlani-jo-Julijsko krajino. Pomembna točka njihovega delovanja so jezikovne počitnice v Sloveniji in Italiji. Letos jih bodo pripravili v Portorožu in Piranu. Na sporedu bodo tečaji slovenščine, nemščine in italjanščine za Avstrijce, Slovence in Italijane. Tečaji bodo od nedelje, 25. julija, do sobote, 7. avgusta, od ponedeljka do petka, vsako dopoldne po tri ure. Ostali čas bo na voljo za uživanje dopusta. Prijave sprejemajo do 30. junija na naslov: ravnateljica Fulvia Zudič, Osnovna šola/Scuola elementare Vincenzo de rastro, UI Vojko 1, SLO-66330 Piran. Tel. + Fax. 066/75-929 (od 8. do 14.30). • M.P.P. Vozili smo v Šenčurju: BMVV 325i Cabrio (Foto: M. G.) hočejo za M3 pri Tehnounio-nu. Iz serije 8 je slovenskim kupcem od letos na voljo model 840i, z lani predstavljenim novim 3982 kubičnim osem-valjnikom z največjo močjo 210 KW (286 KM). Preizkusni avtomobil je bil po zunanjosti povsem enak modelu 850, znotraj pa razkošno odet v usnje. V izvedbi z avtomatskim menjalnikom smo ga po avtocesti pognali čez 240 kilometrov na uro. Tudi to je eden od dokazov fascinantnosti teh avtomobilov, ki pa za večino Slovencev ostaja nedosegljiva. Pri Teh-nounionu si zaradi tega (pa tudi zaradi nedavne izgube hrvaškega trga) ne belijo glav, saj so prepričani, saj tudi letošnje prodajne številke kažejo, da ima BMW svoje mesto tudi v Sloveniji. • M. G. Razstava obrti in podjetništva Jesenice, junija - V petek, 11. junija, ob 11. uri bodo v Kosovi graščini na Jesenicah odprli razstavo obrti in podjetništva, ki jo bo v prihodnjih dneh spremljala vrsta prireditev in posvetov. Na razstavi se bo s svojimi izdelki predstavilo več kot 50 jeseniških obrtnikov in podjetnikov, ker so jo zadnjič pripravili pred osmimi leti, bo seveda toliko bolj zanimiva. Razstavo je pod pokroviteljstvom občine in ob pomoči številnih sponzorjev pripravila Obrtna zbornica Jesenice, ki je pred kratkim izdala katalog obrti na Jesenicah. Ob razstavi bo potekala vrsta prireditev, ki so namenjene seveda obrtnikov in podjetnikom. Tako bo v ponedeljek, 14. junija, od 10 do 14. ure nasvete dajala Abanka, v torek, 15. junija, od 10. do 18. ure pa Gorenjska banka, v torek ob 16. uri pa bo občinski sejni dvorani seminar o preoblikovanju podjetij po novem zakonu o gospodarskih družbah, v sredo, 16. junija, bo poslovni dan, v četrtek, 17. junija, bo moč dobiti informacije o tem, kako odpreš obrt, svetovali bodo računovodski servisi, Zavarovalnica Triglav in SKB banka in sicer od 10. do 18. ure. Petek, 18. junija, pa bo namenjen srečanju jeseniških in belja-ških obrtnikov, ki se srečujejo in sodelujejo že več let. Na Jesenicah pa pričakujejo tudi goste z Madžarskega. • M. V. Predlog ministrstva: 28 tolarjev za liter Predstavniki kmetov in republiške vlade so se v sredo za zaprtim) vrati pogovarjali o novi odkupni ceni mleka, o odkupnih pogojih za pšenico letošnje letine, o ustreznejši zaščiti domače kmetijske pridelave (zlasti govedoreje) z uvoznimi dajatvami in še o nekaterih problemih, ki že nekaj časa vznemirjajo kmete in njihove voditelje. Kot je s sestanka za zaprtimi vrati "pricurljalo" v javnost, so predstavniki kmetov zahtevali precejšnjo podražitev mleka in tudi večjo, kot predlaga ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Ministrstvo se zavzema za postopno uskladitev cene s pridelovalnimi stroški, ki jih izračunava Kmetijski inštitut Slovenije, in predlaga za junij povprečno odkupno ceno 28 tolarjev za liter, kar je za tri tolarje več od sedanje cene in državnega nadomestila za pokrivanje razlike v ceni. , 't^ AGR0MEHANIKA KRANJ (ĆkS Poslovni center Hrastje. tel.: (064) 331-030 * škropilnica, nahrbtna, 10 I 3.207.00 * zalivalka, 10 I 483,00 * škropilnica, nahrbtna, 5 I 2.380,00 * zalivalka, 5 I 386,00 * cevi za zalivanje, od 10 do 50 m od 1.460,00 do 3.570,00 * vrtna kosilnica Muraj * kardan za obračalnik * ključi, od 6 do 32 * olje za motorne žage, 5 I * verige za motorno žago * kotna brusilka, 500 W * motorno olje, 101 * zalivalec Margherita * zalivalec Utiltime * garnitura spojk za cev 1/2" * garnitura izvijačev * visokotlačni agregat za pranje Bravo 100 30.800,00 * visokotlačni agregat za pranje TRX 100 41.690,00 * visokotlačni agregat za pranje Bravo 170 35.400,00 KMETOVALCI! Če Imate star traktor in al želite kupiti novega, je pravi naslov Agromehanika. Odkupimo vam start traktor, za razliko, ki jo je treba doplačati za novega, pa vam omogočimo kredit. Prodaja in nakup potekata po sistemu staro za novo, moina pa Je tudi komisijska prodaja 24.600,00 * kramp 290,00 5.050,00 * žarnica 55,20 2.490,00 * kopuljica 450,00 700.00 * škarje za travo 566,00 1.450,00 * kalkulator 690,00 8.460,00 * delavne rokavice 420,00 1.790,00 * žaga lokarica 780,00 1.418,00 * sadjarska žaga * sadjarske škarje 539.00 1.945,00 782,00 1.155,00 * gumij. škomji 1.570,00 402.00 Danes dogovor o plačilu mleka Predstavniki zadrug in posestev, ki oddajajo mleko v kranjsko Mlekarno, se bodo danes dogovorili o plačilu maja oddanega mlek8' V upravnih odborih zadrug se bolj zavzemajo za plačilo v dveh k«^' obrokih kot za enkratno plačilo z zamikom, zadružnim finančnim službam pa hi bolj ugajalo, it bi bilo vse plačilo naenkrat. avtoline trgovina in servis d.o.o. Prodajalna Kranj, Bleivveisova 10, AVTOMOBILI FIAT NOVI MODELI K4»\Kl)RENČNE CENE PANDA 1,1 IETREKKING KAT cea 17.350 DEM UNO 1,0 3VIE KAT cea 15.420 DEM TIP01,4S3VIEKATMAQ93cca 20.320 DEM TIPO 1.6 SX 5VIE KAT MAQ 93 cea 22.470 DEM TEMPRA 1,61E KAT MAQ 93 cea 23.600 DEM LANCIA 1,1 IE KAT cea 16.710 DEM LANCIA 1,1 VVDIE KAT cea 23.510 DEM LANCIA THEMA 2,0 TB16VLX 72.670 DEM CENE DO REGISTRACIJE -PLAČILO V TOLARSKI PROTIVREDNOSTI. MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT IN LEASING ter ODKUP STAREGA VOZILA. V ZALOGI ORIGINALNI REZERVNI DELI ZA FIATOVE MODELE. NA VSAKIH 5000 SIT DOBITE VREDNOSTNI BON 500 SIT, VNOVČUIV V VSEH PRODAJALNAH INFORMACIJE —5* 064/211-553 41 064/216-563 POČITNICE OB ČRNEM MORJU Romunska crnomorska obala je ena sama peščena plaža. Bolgarska letovišča, tudi tista mondena, kamor največ zahajajo zahodni turisti, pa slove po kvaliteti hotelskih storitev, možnostih za šport in izredno toplem morju. Že kar precej let pred slovenskimi turisti so tisti iz zahodnoevropskih držav odkrili letovanje ob romunskih in bolgarskih crnomorskih plažah. Lani je v organizaciji zasebnega turističnega podjetja INTELEKTA iz Murske Sobote prvih 1500 slovenskih turistov spoznalo izredne naravne lepote v Romuniji: Čudovite peščene plaže, odlično kulinariko, čisto in toplo morje Med naravnimi lepotami je vsekakor v ospredju delta Donave, kamor prav do njenega osrčja vozijo izletnike s par-niki, drugim se bo vtisnil v spomin obisk vinogradov in pokušina v svetu priznanih in z nagradami ovenčanih romunskih vin. Za vse, ki pa si dopust predstavljajo kot lenarjenje na neskončnih peščenih plažah, kopanje v toplem morju in ob kvalitetni kulinarični in hotelski postrežbi ter cenenih nakupih, sta letovišči Mamaia, na eni strani obdan z morjem, na drugi s sladkovodnim jezerom, ter tudi za zahodne turiste najbolj mondeno letovišče Neptun, najboljša izbira Na te osemdnevne počitnice vozi vsak četrtek letalo z letališča Brnik in pristaja na letališču Constanta, od koder je do obeh letovišč le okoli pol ure vožnje Idilično letovišče Družba je najstarejše letovišče na bolgarski rivieri le strelja] od letovišča Zlatni piasaci. Toda "hit" letošnjega poletja so prav gotovo okoli 200 kilometrov od romunskih oddaljena bolgarska letovišča, kamor murskoso-boška Intelekta pripelje do-pustnike vsak torek z letalom, ki vzleta z mariborskega letališča Agencija je za slovenske turiste izbrala letovišči Zlatni piasaci in Družba, ki sta od letališča v Varni oddaljena pol ure vožnje z avtobusom. Peščena obala modro zelenega morja, ki ne pozna ne plime ne oseke, je s poletno temperaturo tudi do 25 stopinj idealna za družinske počitnice. Poleg vsega, kar je na morski obali poleti mogoče početi, je za vse, ki prisegajo tudi na tako imenovane aktivne počitnice, dovolj možnosti ne le za deskanje, smučanje, veslanje, letenje s padali in motornimi zmaji, pač pa tudi za vse športe z žogo, pa še kolesarjenje in jahanje na konjih Bolgarijo pa je seveda treba spoznati še drugače: romanske terme v Varni na primer, ali pa kamniti gozd (Pobiti Kamani). Vsaka dežela pa se lahko spozna tudi po hrani za to je v narodnih restavracijah na voljo lep izbor bolgarskih kulinaričnih posebnosti in to po zelo ugodnih cenah. Vse dodatne informacije prijazno posreduje INTELEKTA Murska Sobota, telefon 069/32-472, 31-478, na Gorenjskem pa še agencija Odisej Kranj, Meridian Jesenice, Alpha Mengeš in Ten-tours Domžale JOŽE KOŠNJEK fako plačuje država svoje uslužbence Enim vlada zakon, drugim kolektivna pogodba Ijčjteljski štrajk pospešuje resnejša razmišljanja o !HP°sti uvedbe enotnejšega sistema plač v tako HUgnovanem javnem sektorju ali negospodarstvu, Dopoveduje pa, tako ocenjujejo tudi v vladi, morebit-Ho_serijo socialnih nemirov. Jedro nezadovoljstva je JTgrnreč tudi v množici zakonov in predpisov, ki ure-iHjgjo plače, v neuspelem kolektivnem dogovarjanju, Predvsem pa v gospodarski krizi. , Ta teden, ko smo priča dvoboju" med šolskim sindikatom in vlado ter resornim pnistrom dr. Slavkom Ga-£r?m, je bilo pogosteje kot obilno slišati predloge, naj vla-^a še ta mesec pripravi nov za-*°n o plačah za vse, ki dobivajo denar za plače iz državnega poračuna. To je, rečeno v najdem pomenu besede, javni ^Ktor, zanj pa mora biti tudi ^•niprej sklenjen normativni pl kolektivne pogodbe. Vlada 'o obljublja sedaj stavkajočim učiteljem in posredno vsem rugim delavcem v javnem sek-?rju. S tem želi tudi vplivati na Slndikate teh dejavnosti in za-P°slene, da se ne bi odločali za 5traJke, kot so se učitelji in kar naPovedujejo policisti. Poskusi brez uspeha Problem plač v negospodarstvu oziroma javnem sektorju •nia dolgo zgodovino s številnimi poskusi, da bi bilo vsaj ne-časa mir, brez problemov, J^iljevanj, nejevolje in štraj-*°v. Julija lani je vlada predla-8ala parlamentu sprejem zako-na o izhodiščni plači v negospodarstvu oziroma javnem Sektorju vključno z državno ^Pravo. Izhodiščna plača naj 5« bila prilagojena zmožnostim davnega proračuna. Parla-F"*nt zakona ni sprejel, prav ta-0 Pa tudi ne zakona o omeje-anju plač v podjetjih, ki imajo J^Vni značaj. Priprave na volitve * volitve so vse skupaj potisnile *°t, saj si nobena stranka ni 2*U javno povedati, da je za *'*anje plač. Volitve so bile *'*vni ra/log za propad vladne-•* Predloga. Vlada je kljub te-/1u ''plačevala plače na osnovi sprejetega zakona. Ustavno išče je odločilo, da je bila to aPaka in vlada je morala v pr- vih petih letošnjih mesecih Pravit i poračun. Novembra la-, je bila za negospodarstvo K'enjt>na začasna kolektivna frNba, ki Je uveljavila tudi iz-l^diščnu plačo. Plače so se sme-Povečali le, če so mesečno na-■ s'i življenjski stroški za več °' 3 odstotke. Izplačevanje po j.^m je bilo uvedeno šele 16. n,,ni'ar);i letos, ko je bila kot os-^)V;> za obračun plač vzeta jj^'o izhodiščna plača S tem bila prekinjena dolgoletna V|sn<»st plač v negospodarstvu . Plač \ gospodarstvu. Pa ne za ifi ne za vso Kmalu so e narejene izjeme. Slovenski \t.r ,cnl i1' *PreJ*l *akon o po-s.1\"c'b, zakon o vladi, zakon o Arijskih plačah in drugih prejakih in /akon o plačah sodni-0y Ustavnega sodišča. Plače SALON pohištva MAJA Kranj. PREDOSLJE 34 i*WUjrni dom), tel.: 241-031 dela zakonodajne, izvršne in sodne oblasti so torej spet povezane z gibanjem plač v gospodarstvu. Večina poskusov trdnega in dolgoročneješega določanja in uravnavanja plač v javnem sektorju se je izjalovila ali ostala na pol poti, najpogosteje pa v parlamentu, kjer so očitno interesi hudo različni. Različni sistemi, različne plače Vlada oziroma ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v poročilu o sistemu plač in drugih prejemkov v javnem sektorju ugotavljata, da "obstajajo trenutno pri urejanju plač ter drugih pravic in obveznosti iz delovnih razmerij precejšnje razlike. Te razlike so tako v sistemih kot v razponih in višini plač." Plače poslancev, vlade, sodnikov in sodnikov Ustavnega sodišča ureja zakon. S kolektivno pogodbo so urejene plače v zdravstvu, kulturi, znanosti, socialnem in otroškem varstvu, na železnici in v poštnem sistemu, elektrogospodarstvu, premogovništvu in komunali. Zakon in kolektivna pogodba pa urejata plače delavcev in funkcionarjev v državni upravi ter v šolstvu. Tudi glede povezave plač v javnem sektorju s plačami v gospodarstvu veljajo trije sistemi. Poslanske, vladne in sodniške plače so odvisne od višine plač v gospodarstvu. Plače v gospodarstvu vplivajo tudi na plače v tako imenovani gospodarski infrastrukturi oziroma gospodarskih javnih službah po novem, vendar v povezavi s kolektivnimi pogodbami, neodvisne od gibanja plač v gospodarstvu pa so plače sodnikov, delavcev in funkcionarjev v državni upravi ter v zdravstvu, šolstvu, kulturi, znanosti, socialnem in otroškem varstvu. Kako so plačani Državni organi Do začetka leta 1993 sta za državne organe in za državno upravo veljala Zakon o delavcih v državnih organih in Zakon o funkcionarjih v državnih organih, potlej pa je bil sistem plač spet razbit, saj so bili sprejeti novi zakoni o vladi, poslancih in plačah sodnikov in sodnikov Ustavnega sodišča. Zakona o delavcih v državnih organih in funkcionarjih v državnih organih sta do sredine januarja letos jemala za osnovo za obračun plač povprečno plačo delavca v gospodarstvu Slovenije za pretekli mesec na osnovi uradnega podatka zavoda za statistiko. Po 15. januarju pa je osnova kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti. Osnova za obračun plač v državnih organih je 23.883 tolarjev bruto. Upoštevajoč količnike od 1 do najvišjega 6,5 so bile marčne izhodiščne plače na občinski ravni od 23.883 tolarjev do 78.649 tolarjev oziroma 82.462 tolarjev na državni ravni. Višje izhodiščne plače imajo na delovnih mestih, kjer sta zahtevana magisterij ali doktorat. Policisti, inšpektorji in delavci z večjim tveganjem imajo dodatke do 20 odstotkov, najvišje plačano mesto v državni upravi pa so bili marca državni sekretarji s 147.000 tolarji izhodiščne plače. Poslanci Osnova za obračun plač poslancev je povprečna mesečna plača na zaposlenega v gospodarstvu po zadnjih podatkih statističnega zavoda pomnožena s faktorjem 5. Funkcijski dodatki pa lahko izhodiščno plačo podvojijo. Osnova za izračun plač poslancev je bila marca znižana za 40 odstotkov. Osnova za obračun plač poslancev je tako 38.132 tolarjev, izhodiščna plača pa je tako 190.660 tolarjev bruto. Pri poslancih, ki so upravičeni do funkcijskega dodatka, znaša tako izhodiščna plača skupaj s funkcijskih dodatkom od 214.492 do 343.188 tolarjev bruto. Vlada Marca je bila osnova za obračun plač članov vlade 38.132 tolarjev, pomnožena z osnovnim količnikom 5, funkcijski dodatki pa se določajo na osnovi količnikov. Predsednik vlade ga ima 5, ministri in generalni sekretar pa od 3,3 do 3,6, tako da znašajo skupni količniki 10 za predsednika vlade in od 8,3 do 8,6 za ministre in generalnega sekretarja. Predsednik vlade je tako imel marca skupaj s funkcijskim dodatkom 381.320 tolarjev izhodiščne plače bruto, ministri in generalni sekretar pa od 316.496 do 327.935 tolarjev. Šolstvo Za marec je bila upoštevana izhodiščna osnova po kolektivni pogodbi za negospodarstvo v višini 23.833 tolarjev. Prejemki so bili ta mesec višji, ker je bil po odločbi ustavnega sodišča opravljen poračun za avgust in september. Upoštevajo se količniki, od I do 5,20 za rednega profesorja brez funkcijskih dodatkov. Dodatki so predvideni za povečan obseg pedagoškega dela, za delo razrednika, za delovno dobo, za napredovanje v naziv mentor, svetovalec in svetnik, za strokovno napredovanje in zahtevnost dela. Stavkovni odbor sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti je izračunal, da so zadnja tri leta učiteljske plače v primerjavi z gibanjem plač v negospodarstvu najmanj napredovale. V letošnjih prvih treh mesecih je povišanje v negospodarstvu doseglo 41 indeksnih točk, v zdravstvu 48 točk, v državni upravi 68 in v izobraževanju 29 indeksnih točk vključno s poračunom. Čistilka je dobila 23.860 tolarjev bruto ali 13.584 neto, kuhar 21.735 neto, predmetni učitelj z višjo izobrazbo 36.000 neto in profesor z visoko izobrazbo 73.882 bruto ali 42.113 neto. Kapitalizem Zadnjih nekaj več kot 100 let se je politika in ekonomija, s tem pa tudi srd in upanje milijonov zgoščevala v dveh pojmih: kapitalizem in socializem. Definicij, še več pa konkretnih predstav, kaj naj bi bilo eno in drugo, je, kolikor hočeš. Nas zanima to pot kapitalizem. Vse se začenja pri razumevanju kapitala. Za Marxa npr. kapital ni zgolj proizvajalno sredstvo ali produkcijski faktor, ampak predvsem, za razliko od primarnih faktorjev zemlje in dela, izkoriščevalski veliki družbenoekonomski odnos. Vsa t. i. meščanska ekonomija razumeva kapital tozadevno kot nevtralno kategorijo. Prav zato imamo tudi opraviti z dvema diametralno različnima pogledoma na kapitalizem kot družbenoekonomski sistem. Mnogi raziskovalci periodizacije družbenoekonomskega razvoja kot npr. Rostow pa so prepričani, da sta kapitalizem in socializem le politična pojma, ki ne ustrezata poimenovanju periodizacije družbenega in ekonomskega razvoja. Pa pustimo to pot teorijo, oz. mnenja in ugotovitve strokovnjakov, zanima nas večinsko razumevanje navadnih ljudi. Kapitalizem je bil in kaže, da je še, za veliko večino naših ljudi nekaj preživelega, sinonimza izkoriščanje človeka po človeku, neke vrste bav - bav. To je rezultat stoletne indokrinacije, ki je bila po drugi svetovni vojni še posebej intenzivna. In ker ljudje po večini razmišljamo črno - belo, naj bi bil socializem ostro nasprotje kapitalizmu, dokončna rešitev zapletenega odnosa med delom in kapitalom, prinesel naj bi svobodo posameznikom in narodom, skratka socializem naj bi bil tuzemski raj. Konec osemdesetih let se omenjene vrednostne sodbe in s tem konkretne predstave ljudi sesujejo v prah - poslej je tudi (redi)socializem preklet. Oblikovalci javnega mnenja sedaj vneto črnijo (real)socializem podobno, kot so prej počeli s kapitalizmom. In kaj sedaj? Če je svet res črno - bel, potem te samo razočaranje nad (real) socializmom pomeni vračanje nazaj h kapitalizmu. Ob tem pa se pojavlja cela vrsta miselnih, moralnih in političnih težav. Npr., ne Kučan ne Drnovšek ne Peterle, ne kdorkoli od drugih naših vidnih politikov niti z besedo ne omeni, da v Sloveniji sedaj vzpostavljamo - skladno z večinskimi predstavami ljudi seveda - kapitalistične družbenoekonomske odnose; tudi v medijih kaj takega ni zaznati. Kot da nam je vsem skupaj nerodno, ko moramo v Canosso, priznati torej, da smo desetletja verjeli v nekaj, kar se v življenju ni (vsaj ne v celoti) potrdilo. Drugo, kar je v dnevni politiki prisotno, pa je neke vrste varanje samega sebe, govorimo eno, delamo drugo ali kot pravi znana šala, da kar naprej dajemo smernik na eno, zavijamo pa na drugo stran. Ta dvojnost je morda še posebej vidna v tem, da na splošni, programski ali če hočete državni ravni terjamo socialno - tržne odnose, torej vse tisto in več, kar nam je bivša država z združenim delom vred zagotavljala, na zasebni ravni pa brez zadržkov (npr. divja privatizacija), tudi mimo zakonov, privatiziramo. In ne nazadnje: v besedah se domala vsi zavzemamo za socialdemokratizirani kapitalizem, tisto pa, kar dejansko nastaja v praksi, povečini spominja na zgodnji liberalni kapitalizem. Prav kmalu se zna zgoditi, da bodo ljudje z nemalo jeze ugotovili, da nastajajoči kapitalizem ni po njihovih predstavah, oz. željah, (real)socializem pa se jim je že tako ali tako prej priskutil. Kaj storiti v tem primeru, ko ni poenotene predstave o tem, kaj hočemo in s tem ne skupne volje po premagovanju težav t. i. prehodnega obdobja? Ni izključeno, da spet enkrat začnemo ubirati lastno "izvirno pot". Pri tem je zanimivo, da tisti najbolj jeznoriti mladi politiki, ki sebe razglašajo za desnico (to je ta čas sicer v modi) v svojih praktičnih političnih zahtevah terjajo (real)socialistične odnose -zaprto ekonomijo, pntežiranje posameznih slojev, egalitarnost pri delitvi, itd. - ob tem pa so jih polna usta obsojanja preteklega enoumja in "enoumja" shizofrena situacija torej. In kaj nam je storiti? Najbolje bi bilo, a je malo verjetno, da se s tovrstnimi pojmi, kot sta kapitalizem in socializem (pod katerim si vsakdo predstavlja svoje), ne bi posebej obremenjevali, predvsem pa ne na njih gradili velike politike. Prav in pošteno pa je, da si priznamo, da znova začenjamo s kapitalizmom. Da pa čez čas ponovno ne bi zabredli v slepi rokav revolucionar-stva, je potrebno sprejeti neideološko razumevanje pojma kapitalizem. Poslej ga razumimo le kot industrijski način produkcije temelječ na pretežni zasebni lastnini. Brez posebnega dokazovanja bo sleherni razumel, da bo industrijski način produkcije še dolgo obstajal ter da zasebno lastnino kot temeljni motivacijski faktor tudi ne bo kmalu izrinila državna ali če hočete družbena lastnina - torej bo kapitalizem (če temu odnosu tako rečemo) še dolgo realnost. To pa terja od nas, da ta odnos -kapitalizem - začnemo skrbno študirati, da iz teoretske zakladnice in prakse kapitalizma prevzamemo tisto, kar se je potrdilo in kar nam bo nenazadnje omogočilo ohraniti nacionalno samobitnost. Če torej hočemo postati "sodobna zahodna družba", potem moramo na programsko - politični ruvni kot v praksi izkoristiti tako izkušnjo "države blaginje", Galbraithovo teorijo o novi industrijski družbi kot tisto, kar danes zajema pojem postindustrijske družbe. In, ko se bomo prebijali skozi to zahodnoevropskoizkušnjo, bomo kmalu spoznali, da je nekaj tega zadnja leta bilo tudi že naša praksa, pa smo to v zadnji revolucionarni ihti zavrgli. Žal! V poduk: prav in pošteno je, da za označbo stvari, dejanj in procesov uporabljamo znane prave pojme; prej pa moramo poznati njih vsebino, sicer bomo svet okoli sebe videli le v dveh barvah. Kakšna škoda! g ^ ,. MARIJA VOLČJAK GLASOVA PREJA GLASOVA PREJA GLASOVA PREJA Najprej trden tolar, šele nato vzdržna rast Slovenski finančni minister mag. MITJA GASPARI je bil gost letošnje šeste Glasove preje, kije pod pokroviteljstvom Gorenjske banke potekala v Hribarjevi hiši v Cerkljah. Z voditeljem Viktorjem Žakljem sta se sprehodila po Gasparijevi poklicni poti in v drugem delu posvetila pozornost aktualnim vprašanjem, ki so občinstvo seveda najbolj zanimala. Pri tem sta ob strani pustila afere in neumnosti privatizacijskega zakona in ob koncu je Gaspari podčrtal Žakljevo strpnost z besedami, da afere poklicno so njegov poklicni problem, osebno pa ne, ker z njimi nima nič. Monetarno ekonomijo je na fakulteti dovolj privlačno znal predstaviti profesor Ribnikar, kolega Marko Voljč pa me je prepričal, da sem prišel v Narodno banko Slovenije, kjer je tedanji guverner Sveto Kobal vedel, da ni dobro samo tisto, kar napišejo v Beogradu. Tam je bilo kar prijetno, začeli smo se "igrati" monetarno ekonomijo, nihče ni bil obremenjen s politiko, razmišljali smo racionalno, kar seveda ni šlo v korak s tedanjim tozdiranjem in podobnimi stvarmi, Kobal, Linhart, Ozbičeva, vsi so nam omogočali dovolj strokovne svobode. Ne vem, koliko so politiki brali naš Bilten, občasno so bili nezadovoljni, češ da pišemo stvari, ki jih ne razumejo, nikoli pa člankov nismo vnaprej dajali v branje. Bilo je nekaj nerodnih komentarjev s CK-ja, nihče pa nas ni pretirano kritiziral, morda zato, ker smo zelo kritizirali ekonomsko politiko Beograda, je Mitja Gaspari odgovoril na vprašanje, kaj ga je privedlo v finance. Poslednji Slovenec v Beogradu Po desetih letih dela v Narodni banki Slovenije, kjer je bil leto in pol viceguverner, je Gaspari leta 1988 šel v Narodno banko Jugoslavije, prepričan, da bo lahko vplival na ekonomsko politiko, ki so jo tedaj krojili v Beogradu. V tem pogledu sem bil naiven, pravi danes, toda izkušnja je bila dragocena, saj sem spoznal, kaj je politika, njegovo poznavanje nekaterih finančnih operacij pa bo Sloveniji prišlo prav pri pogajanjih o sukcesiji v Ženevi, saj so Srbi tedaj že na veliko trgovali z dolgovi in nekatere stvari urejali mimo uradnih poti. Ciaspari je kot zadnji Slovenec zapustil Beograd, kar mu danes nekateri ne štejejo v dobro. V teh letih je večkrat razmišljal o povratku, vendar puške ni vrgel v koruzo, iz Slovenije pa so mu kolegi priporočali, ostani, morda bomo i/tisnili še kakšno stvar. Žal takrat Ljubljanska banka ni izkoristila zadnje zlate priložnosti, saj bi od odprtju de-vi/nega trga, ki je bil čez dva meseca ponovno zaprt, z lahkoto pridobili 200 do 250 milijonov dolarjev deviznih rezerv. Ljubljanska banka je namreč cinca-la v svojem tedanjem stilu. Devizne rezerve kar so ob razpadu Jugoslavije spretno poskrbeli Srbi. Denar je bil naložen pri 35 do 40 bankah po svetu, večinoma res v prvorazrednih, po tedanji praksi pa tudi v podružnicah domačih bank v tujini, tik pred razpadom Jugoslavije tudi v slovenskih zamejskih bankah v Trstu in v Celovcu. Devizne rezerve pa so napihovali tako, da so šle najprejv New York, se v Beograd vrnile kot devizno posojilo banki materi, ta pa ga je prodala NBJ, v začetku leta 1991 se je tega nabralo že za 400 milijonov dolarjev, kar so skušali locirati predvsem v srbske banke. Ciprska podružnica Beograjske banke je namreč že pospešeno odkupovala jugoslovanska posojila, seveda predvsem srbska, po osamosvojitvi Slovenije tudi črnogorska. Že tedaj so bila sorazmerno poceni, cena se je sukala pri 25 centih za dolar, padla kasneje na 20 in zdaj na 15 centov. Bodo pri sukcesiji to upoštevali? Kdo bi vedel, stvar za nas ni preveč optimistična, je dejal Gaspari. Težko bo namreč priti do preostalega denarja, večinoma je naložen na Kitajskem, nekaj v Rusiji in nekaj na Cipru. Kar ga je na Kitajskem in v Rusiji, je več ali manj izgubljen, kar je na Cipru, pa je odvisno od ZDA, v kolikšni meri ga bodo uspeli blokirati. Ameriška država je namreč šele pred tremi meseci priznala ta problem in začela ukrepati, Srbi pa so imeli doslej preko svojih bančnih podružnic v tujini veliko možnosti za finančne transakcije, Slovin je bilo očitno ena od žrtev teh transakcij. izparele Se vedno aktualno je vprašanje, kaj se je zgodilo z devi/ni-mi rezervami bivše Jugoslavije, ki so znašale približno 7 milijard dolarjev, se povzpele celo na 10 milijard dolarjev in ob Gasparijevem odhodu znašale dobrih 6 milijard dolarjev. Zdaj jih je le še 700 milijonov dolarjev. Razlika je izparela, /a Delitev posojil še sporna Preostalo je še približno 3 mili jarde t.i. nclociranega dolga bivše Jugoslavije. Razdelilnika še ni, komercialne banke so vse bolj nestrpne, začenjajo se pogajanja z njimi, Slovenija nikakor ne bo pristala na zamisel o 30 odstotnem slovenskem deležu v teh posojilih. Vztrajali bomo na razdelilniku Mednarodnega denarnega sklada, je dejal Ciaspari, kar pomeni, da bi Sloveniji pripadlo 500 do 600 milijonov dolarjev dolga, kar ne bi povzročilo pretiranih težav z odplačevanjem. Pri ženevskih pogajanjih gre predvsem za izterjavo naših finančnih terjatev, premoženja v tujini in vojaškega premoženja bivše Jugoslavije, ki ga seveda zdaj pospešeno uničujejo. Ocene so zelo različne in težavne, govorili so celo o 200 milijardah dolarjev premičnega m nepremičnega vojaškega premoženja, fdaj se s tem ukvarjajo eksperti, zadovoljen pa bi bil, če bi se pogovarjali vsaj o 50 milijardah in to delih, je dejal Gaspari. Vsekakoi pa bodo pogajanja dolgotrajna, verjetno bodo trajala več kot pet let. Slovenija je v finančnih krogih že prepoznavna Mitja Gaspari ima veliko zaslug za vključitev Slovenije v mednarodne finančne ustanove, sam pravi, da je na tem delala ekipa ljudi, že v prejšnji vladi. Posebej je navedel zasluge Mojmira Mraka, Banke Slovenije z guvernerjem Arharjem na čelu, Košaka. Ranta in Kosa ter njegove sodelavce v finančnem ministrstvu, posebej Hočevarja. Na prvem mestu pa so zasluge predsednika vlade dr. Drnovška, ki je s svojim vplivom in stiki veliko pripomogel k temu. To so torej možje, ki so doslej najceneje in najbolje promovirali Slovenijo v svetu, kakor se rad pošali Gaspari. Z vključitvjo v Mednarodni denarni sklad in v Svetovno banko je namreč Slovenija postala prepoznavna v svetovnih finančnih krogih, tveganje je postalo le slovensko in že postaja vse manjše. Rating Slovenije narašča, iz tretje se je že prebila v drugo skupino in je tik za Madžarsko in Češko, po nekaterih analizah celo pred Madžarsko in skupaj s Češko ter pred Poljsko in ostalimi državami Vzhodne Lvrope, Hrvaške pa denimo na teh lestvicah sploh ni. Slovenija je pred nekaj meseci začela na 60-tem mestu, zdaj je na približno 40-tem, Ciaspari pa napoveduje, da bomo v nekaj mesecih na 20-tem do 25-tem mestu, kar je realni rating Slovenije. Kmalu prvo posojilo S tem se seveda povečujejo možnosti Slovenije za vstop na mednarodne finančne trge, v prihodnjih dneh naj bi naša država dobila posojilo konzorcija evropskih bank, pri katerih se bo zadolžila /a potrebe proračunskega primanjkljaja. Objava tega posojila pri pomembnih nemških in švicarskih ban kah bo najboljši znak, da je Slovenija normalna država, / normalnim tveganjem, odprla pa bo seveda vrata za naslednja, ugodnejša posojila. Konec letošnjega leta oziroma na /a četku prihodnjega pa naj bi Slovenija na evropskem trgu plasirala prve vrednostne pa pirje. S Hrvaško veliko težav Trenutno želijo s Slovenijo so delovati predvsem Italija, Avstriji. Madžarska in Nemčija, ki ima v tem delu Lvrope stra teske interese, kar ni nobena skrivnost. Seveda bi rad videl tudi trancoze, Angleže, Amen čane, pa tudi Cehe, Pollake Slovenija je na prepihu, če r,-' bo znala i/koristiti, bo dobro jadrala, če ne, bo potonila, je dejal Gaspari, Najbolj zapleteni so odnosi / drugimi državam bivše Jugo llavije, težavni so s Hrvaško, v naslednjih mesecih ni moč pričakovati nič dobrega, podpisati utegnejo le trgovinski sporazum. Hrvati stvari zapletajo, vendar ne gredo nikoli do konca, tako nenehno zapirajo Ljubljansko banko v Zagrebu, nikoli pa je ne zaprejo. Po zadnjem dogovoru bodo pogajanja potekala na osnovi bilančnih podatkov, problem na naši strani pa je, da ustavni zakon ne priznava problema deviznega varčevanja na Hrvaškem, ki seveda obstaja. Doseči bi torej morali meddržavni sporazum, parlament pa sprejeti razumno odločitev. Vse bolj aktualno postaja vprašanje škode, ki nastaja z embargom, zaostrujejo ga predvsem Romunija, Bolgarija, Madžarska. Zahod pri priznavanju škode nikakor ne bo sentimentalen, v marsičem pa je to odvisno tudi od tega, do kakšne mere bodo poskušali kaznovati Srbijo. Stranska vrata sodelovanja postaja zdaj Makedonija, vsekakor pa ne gre pozabiti, da je bil srbski trg za Slovenijo vedno dober, zato bo nemara spet zanimiv, ob upoštevanju tveganja seveda. Slovenija pa se za druge lahko pojavi kot pametna tranzitna država za vlaganja, morda bolj zanimiva kot Hrvaška, ki ima veliko svojih problemov. Prvi proračun, ki priznava stvarnost Memorandum, ki je v parlamentu spremljal letošnji proračun, ni bil predmet glasovanja, ker so bile le v besedilo prelite proračunske številke. Ce bi o njem glasovali ločeno, da bi bilo v memorandumu zapisano nekaj drugega, kar je bilo pretočeno v številke. Memorandum je bil torej analitska osno va /a razpravo o proračunu, novost pa so poslanci različno sprejeli, nekateri so le popravljali pike in vejice, drugi so brali vsebino. Koalicija je pokazala dovolj zrelosti, da so O vsebini odločali, ko so glasova li o samem proračunu. Upam, da bo že prihodnje leto memorandum boljši, da bodo ministri vnesli vanj več svojega znanja, volje in strategije, da bo torej dihal bolj globalno, da na bosta predsednik vlade in finančni minister zagovarjala kot celoto, posamezni ministri pa vsak svoj del in ne bodo nekateri tako kot v preteklosti lobirali proti celotnemu proračunu. Vsekakor je to prvi proračun, ki priznava stvarnost, ko \c bilo treba v danih okvirih sredstva prerazdeliti in nekaj irtovati, da denimo sanacija bank in podjetij ni bila pometena pod preprogo. Mnogi nam očitajo, da nimamo razvojne vizije, toda zelo močna vizija je v tem, da želimo postaviti zdrave temelje za gospodarski razvoj, da najprej stabiliziramo domačo valuto, domače gospodarsko, šele nato pa prenio \ v/dr/no rast, ki ne bo trajala samo eno poletje. Tretja bo novogoriška banka V letošnji proračun je vključena sanacija bank, temu bi bilo bolje reči sanacija podjetij prek bank, saj bi bila bolj razumljiva in poslanci ne bi spraševali, kam je vendar šel ta denar. Končal je v slabih, neučinkovitih naložbah, v deviznih hranilnih vlogah, ki so bile proforma deponirane v NBJ, šel je tja, kjer smo kupovali potrošno blago in kjer smo imeli boljši življenjski standard, kot smo ga zaslužili. Ko podjetja niso več odplačevala glavnice in obresti, je nastopila visoka inflacija, v kateri so nekaj zaslužile tudi banke, podjetja pa so dokončno klecnila. Nastala je velika nelikvidnost, ki se je pri bankah, zlasti pri največji, dokončno pokazala, ko smo pretrgali popkovino s starim jugoslovanskim sistemom. Uničene je 30 do 40 odstotkov bančne aktive, kar poznajo tudi nekatere latinskoameriške države, v vzhodnoevropskih pa je to še nekoliko skrito, pojavila se bo Češkem, na Poljskem prav tako, sploh v Bolgariji. Uničena bančna aktiva je bila deloma priznana kot javni dolg, ki je najbolj jasen pri deviznih hranilnih vlogah, druge rešitve ni bilo in parlamentarna razprava je bila v tem pogledu neresna. / zakonom je bil javni dol}; priznan za neizplačane devizne hranilne vloge, če bi bil parlament bolj konstruktiven, bi bil priznan tudi za izplačane. Slabi krediti podjetij niso bili priznani kot javni dolg, temveč lih /daj v okviru sanacije bank začasno prevzema država. Del najslabših posojil, jih bo poskušala poplačati namesto bank, če jih ne bo mogla, bodo strošek države ali pa bodo šla podjetja v stečaj in bo tako strošek upnikov. V tem primeru bi bil narodnogospodarski strošek prevelik, država bi klecnila, česar mnogi poslanci ob razpravi o Ljubljanski banki niso razumeli, čeprav so se hkrati pojavljali v Ljubljanski banki s pro-šjo za posojilo svoji politični stranki. V proračunu je letos za sanacijo bank oziroma podjetij na razpolago 2,2 milijarde tolarjev, kar (»b S odstotni realni obresti meri pomeni, da lahko porabimo I,K milijarde tolarjev. Poleg Ljubljanske banke d.d. Ljubljana je v sanaciji mariborska banka, prej kot v slabem mesecu pa bo sla verjetno v sanacijo še novogoriška banka, /a kaj več pa bo zmanjkalo "špage". Sanacija bank je mučna, počasna /a sanacijo l jubljansk* banke d.d sredstev vetjetno ne bo do volj, \ banki /daj delajo inven Miro, ki ho dalfl dokončne šle vilke. VerjftBO bodo Vttjc Vendar ho morala Ljubljanska banka delo opravičiti, tja do osebne Foto: G. Šinik odgovornosti, je dejal Gaspari; Sicer pa bodo polletni rezultat' v obeh bankah, ki sta v sanaciji, pozitivni, ustvarjata dobi' ček, tudi na račun pozitivnih tečajnih razlik, vendar pa s° problemi z likvidnostjo še ved' no zelo veliki, saj se ti probio mi rešujejo počasneje kot d?' hodkovni. Proces je počasen <" mučen, gibljemo se po rob^ ker ima Ljubljanska banka t3' ko velik finančni potencial, da bi uničili monetarni sistem, # bi ji dali toliko sredstev, kot jih potrebuje. Po sanaciji pet srednje velikih bank Sanacija Ljubljanske banke d.d. je smiselna, če bo izšla k°! banka, ki bo imela v Sloveni)1 največ 30-odstotni bančni df' lež. Torej ne more ostati k^ skupina bank, hčere bodo štt na svoje, odloČiti se bo treM do jeseni. V Banki Slovenije ž* potekajo dogovori, približujem0 se rešitvi, da bi bila Ljubljanski banka samostojna institucij'' nekatere hčere pa naj bi oblik"' vale novo banko, ne skupin0, temveč eno banko. Ta razpra** bo najtežja. Po sanaciji naj imeli v Sloveniji štiri do Pet srednje velikih bank, ki bod" med seboj dejansko konkurf"' čne. Nobena skrivnost ni več, ■* naj bi bila samostojna Ljubi j;«"' ska banka d.d., mariborska h;«'1' ka, omenjena skupina hčer' Ljubljanske banke, dovolj p0' tenciala za samostojnost ima t"' di SKB banka. Temu pa bo s'f' dil vstop tujih bank. Previdnost pri tujih bankah Pri vstopu tujih bank in zaV*" rovalnic je potrebna posebni previdnost in pametno odpif'1' nje. Priti, pobrati ^lenar in R odnesti, zna vsak, veliko teži1 je investirati /brani denar D0' volj poučen je primer avstrij*** banke, koncept se je nekolik" izrodil, takšnih investicij ti'j' bankirjev ne potrebujemo, W-vsezadnje bančno mrežo ima«10: z občani znamo poslovati <"' sami, ne bomo je dali zastonj **' mo zato, ker ljudje še vedno bW zaupajo tujim kot domačim b"1' kam. Investicijskega interesa dosW ni bilo veliko, predvsem ne 1 avstniske strani, nekaj maleU* se ka/e na italijanski, nekaj n» francoski strani, kažejo tr Američani. Bolj verjame«''! majhnemu, ki pa /ares pride "l pa tistemu, ki ponuja milijard0, da bi jo pri nas opral. Ko bomo imeli štiri do lH' srednje velikih domačih ban* ki bodo med seboj konkur*.''1 čne, bo prostor odprt (udi H tuje banke, morda bomo dob' tudi kakšno podružnico banke V naših bankah pB &j zadoščal 20 do 25 odstotj dele/ tujcev, s.i| /e omOgOJ* kontrolo, in torej je 60 dO 71 odstotni Nadaljevanje na 17. str""' Danes, v petek, naj bi bilo še sončno, in vroče, za jutri, v soboto, pa nam vremenoslova že napovedujejo padavine in ohladitve. LUriiriC SPR€M€mB€ Jutri, v soboto, 12. junija, se bo ob 7. uri in 36 minut polna luna prevesila v prvi krajec GOVORNIŠTVO '93 V ARBORETUMU VOLČJI POTOK V soboto, 12. junija 1993, z začetkom ob 18. uri organizira Debatni klub "Govornik" Domžale kulturno prireditev v Arboretumu Volčji potok pri Radomljah, ki so jo poimenovali Govorništvo '93. Prvič v Sloveniji pripravljajo prosto javno govorjenje po vzoru londonskega Hvde parka, ko bodo ljudje dve uri prosio govorili o temah, si segali v besedo, soočili različna mnenja, replicirali, skratka več ljudi med seboj oddaljenih po deset metrov bo sočasno brez ozvočenja želelo pridobiti čimveč poslušalcev. Drugič v Sloveniji bo na sporedu Slovensko prvenstvo v govorništvu za leto 1993, ko se bodo na tekmovanju pomerili govorniki in v časovni omejitvi 10 minut obdelali temo po lastni izbiri. Kulturni program ob 18. uri pripravlja Musika viva z znanimi slovenskimi umetniki. Drago Papler Bevkova Pestrna v Korotanu Jezersko - V okviru krajevnega praznika v KS Jezersko so tudi letos učenci osnovne šole pripravili igrico, s katero se bodo predstavili v dvorani Korotana. Nastopili bodo jutri, 12. junija, ob 19. uri pod vodstvom mentorice Sofije Pogorele z Bevkovo Pestrno. •(až) OČKA JOHN BON JOVI Johnu Bon Joviju gre v zadnjem času vse kot po maslu. Sin-gli z zadnjega albuma njegove skupine Bon Jovi kar po vrsti Postajajo hiti, dvorane in stadioni, kjer nastopa, so razprodani, Pred kratkim pa je dočakal še težko pričakovano družinsko srećo, saj je prvič postal očka. Hčerki je ime Stephanie Rose. ŠE ENO DETE NA POTI Paulina Porizovska, supermodel in zaščitni obraz kozmetičnega koncerna "Ester Lauder". ter glasbenik Rick Ocasek. nekdanji vodja skupine "Cars". bosta postala starša. Poročena sta tri leta. Živita predvsem na relaciji New York - Los Angeles. Že dalj časa si želita otroka, kar pa sta odlagala za kasnejši čas zaradi Paulinine karie-*e. Sedaj pa je napočil trenutek za daljši odmor. JULIA 5E JE NAŠLA Julia Roberts je pograbila veliko metlo in odločno napravila red v svojem življenju. Ponovno je sama, vendar ne razočarana. Iz svo-h razkošne vile v Los Angelesu se je preselila v stanovanje v New Vorku in je pripravljena, kadar je to potrebno, oditi v L.A. Odšla je Predvsem zato, ker ni več mogla prenašati pritiskov nadležnih fo tografov, oboževalcev in novinarjev, ki so posegali v njeno zasebnost. Julia bo kmalu začela snemati dva nova d i Ima "The Pelican Brier in "I Love Trouble", sicer pa pravi: "Moralo bo miniti precej časa, preden si bom zaželela vrnitve v Los Angelesi " Strip - veselje in profesionalni izziv V našem časopisu ste najbrž že opazili Jaka Pokoro, simpatičnega junaka malih stripov, ki jih objavljamo na zadnji strani. Kdo se skriva za psevdonimom "Silas", najbrž ne veste, zato je prav, da vam na kratko predstavimo avtorja teh in številnih drugih stripov v slovenskih časnikih. To je Iztok Sitar, 31-Ietni grafični delavec, trenutno še zaposlen v EGP (že deveto leto), ki se pripravlja na pomemben korak, vstop med svobodne umetnike. Ljubezen do stripov? "Že vse od otroštva dalje. Rad sem jih bral, še danes to počnem in rad sem jih in jih še vedno rišem. Prvi strip so mi objavili leta 1984 v Mentorju, reviji za mlade literate." Kje vse se danes pojavljajo in objavljajo tvoji stripi? "Pred osmimi meseci sem prvi strip -Drakulo- nesel na Dnevnik, kjer pa jim ni bil preveč všeč. Hoteli so otroški strip in takrat so se rodili Bučmanovi. Najraje jih imam od vseh svojih stripov, nenazadnje tudi zato, ker so čisto moji. Moje so risbe in moje je pripadajoče besedilo. Svoje stripe objavljam še v Delu, Gorenjskem glasu, Republiki, Kaju. Razmišljam tudi o Slovencu." Na tvoji prvi samostojni razstavi na Loškem gradu so dobro vidni različni stili tvojih stripov. "Trudil sem se, da bi v vsakem časopisu, kjer objavljam, za strip uporabil drugačen stil. Zato tudi npr. različni podpisi, psevdonimi. Založniki namreč nič radi ne vidijo, da se isti avtor stripov pojavlja v več časopisih." Slovenski avtorji stripov. Kot kaže tvoj prodor in tvoja razpro-danost, jih ni prav veliko. "Ko sem začenjal, je bilo precej težko. Hodil sem od vrat do vrat od založnika do založnika in jih prepričeval, zakaj je potrebno objavljati stripe v dnevnem časopisju. V Ameriki ni časopisa brez vsakodnevnega stripa. Pri nas je kar nekaj dobrih avtorjev stripov, pogrešam pa posebno revijo, ki bi bila stripu namenjena. Dobri avtorji? Tomo Lavrič, Zoran Smilja-nič, pa že pokojni Amallieti, Miki Muster, ki žal ne riše več in Kosta Gatnik, ki je zaslovel v sedemdesetih letih, sedaj pa se ukvarja le z ilustracijo." Rišeš le časopisne stripe? "Ne, poleg teh rišem tudi karikature, pred dvema letoma sem v samozaložbi izdal strip - revijo z naslovom "Sperma in kri". Mislim, da je bilo do sedaj to moje najboljše delo." Odhajaš med svobodne umetnike. Zakaj in kaj pričakuješ? "Ker rad rišem stripe, ker ob službi in risanju stripov niti nimam več prostega časa in ker bi se rad posvetil le stripu. V načrtu imam tudi prodor v tujino. Ko sem pred dvema letoma izdal svojo prvo strip-revijo, sem jo poslal tudi na več koncev sveta. Iz ZDA sem dobil odgovor, da stripov s trdo erotiko sicer ne sprejemajo, povabili pa so me naj narišem kakšen hu-morističen strip. Odločil sem se, da bom poslal Bučmanove. trenutno jih prevajam in ko se jih bo nabralo dovolj, jih bom poslal." • VI.Polajnar Peternelj NOVO V KINU HOVARDOVKOT romantična melodrama; gl. vloge: Anthonv Hopkins, Vanessa Red-grave, Helena Bonham Carter, Emma Thompson; Utečeno, in zdi se, da v vseh pogledih izpolnjeno, življenje sester Margatet in Helen Schlegel se po srečanju s konvencionalno družino Wilcox in mladim uradnikom Leonardom Bastom dramatično zaplete. Soočenje zelo različnih življenjskih načel in nazorov štirih glavnih protagonistov je usodno za občutljivega Leonarda Basta, družini Scahlegel in Wilcox pa se kljub medsebojnim razlikam na koncu le pomirita in združita. Ob križih in težavah določene populacije v tej družbi človek tuhta in tuhta: bi šlo v cajleng? Niso rahlo prene -sramni, ko se ven in ven nekaj onegavijo in godrnjajo? Gre seveda za - upokojensko pasmo, ki so ji bojda Prejšnji mesec prvič nesramno znižali penzione, kar niso doživeli že od Markoviča sem. Z dodatkom za regres ali za rekreacijo so bili penziončki nekako «pošlihtani«. ampak... Saj pravim: populacija, ki ji nikoli ne prideš do konca... Čeprav smo mi, še vedno aktivno prebivalstvo, zaposleni s tuhtanjem, kako bi se dalo za vsak primer ali kar tako Ustanoviti kakšno jirmico, "as upokojenci j svojim žalostnim statusom spominjajo na prihodnost. Naj jim bo - rečemo in zapisujemo, kaj jim leži na duši. Fletno ni, da pa se nekako Preživeti, če si mlajši upokojene. $e kar »jlink« in zmožen vsakršnega fizičnega in drugačnega delu Ko pa ti zlahta vošči vse najboljše za kakšen Jp, rojstni dan, je pa tu že kar Hehtno zbadanje v hrbtenici. Pa sapa in težki korak.. Vsako beljenic sobe in kuhinje Postane napor Nepremagljivi napor' Ko m mlajši upokojenec, sc v pokojnino še da! Ko pa si starejši, postane višina povprečne pokojnine absolutno prenizka: za vsako vsakdanje delo je več kot dobrodošla, nujna pomoč dobrotljive žlah-te ali uvidevnega sosedstva. Če se že na vseh koncih in krajih hočemo zgledovati po dikov! Državi ni ravno treba, da namenja enormne zneske za socialo, sleherniku pa je omogočen občutek, da dotični družbi ali državi ni zgolj v breme. Tozadevne populacije je iz znanih razlogov vedno več: TEMA TEDNA PENZIONISTI Ko ti žlahta vošči za 85. rojstni dan, je tu že žlehtno zbadanje v hrbtenici, pa sapa in težki korak -pokojnina postane občutno prenizka. V Evropi, kamor korakamo, se po doiočeni starostni dobi odmeri pokojninski znesek, ki mora zadoščati za nujne potrebe... Evropi, ni odveč tudi tale primerjava: po določenem letu starostne upokojitve se tam, v Evropi, dodeli preživnina ali pokojnina, ki zadošča za nujne potrebe Pametno iz več vi- takih. ki so delali 40 ali malo manj let in ki se upravičeno sprašujejo, kako bodo v letih, ko bo z zdravjem vedno slabše, sploh lahko še preživeli s tisto akontacijo, ki jo pošilja pokojninski zavod! Tisti, ki so res garali in se razgarali v kakšni tekstilni ali drugi firmi, bodo omagali že znatno prej kot v 65. letu - malo bolje bo najbrž s tistimi korenjaki, ki so «odJ1iknili« v penzion-ček po truda polnem delu v parlamentu. Sicer pa: ta družba je daleč najbolj sprejemljiva in odzivna za druge probleme in pro-blemčke. Veliko prej nas spravi na noge kakšen strankarski konfliktek kot bedne plače delavstva ali penzijoni. Kakšni zares življenjski problemi spolzijo mimo, kot da jih ni -država, ki se ven in ven ukvarja z raznimi aferami, pač nima ne časa ne volje, da bi se kdaj vprašala: kaj pa ljudstvo? Se je potico ali ima komaj za pol štruce črnega kruha? Kaj mi je že dejal oni dan en sicer čisto navaden, ampak globoko razmišljajoči penzioner, ki se je spustil v razglabljanja o prihajajočih certifikatih in privatizacijskem bumu nasploh? Takole nekako: »Nič dobrega se ne obeta družbi, ki ne zna ali ne zmore vsaj za silo pošteno prerazdeliti svojega bogastva! Če se vse kopiči le pri enem segmentu prebivalstva, prej ali slej izbruhne revolucija...« • D. Sedej Do včeraj Koprivnikarji Jutri in v nedeljo bo na Koprivniku in Gorjušah vrsta prireditev in osrednja slovesnost ob 200-letnici Koprivniške fare in Valentina Vodnika, kije takrat postal prvi župnik v tej fari. Ko so se Koprivnikarji, kot organizatorji nedeljske svečanosti, dogovarjali o poteku maše na prostem, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar pred cerkvijo na Koprivniku, začela se bo v nedeljo ob 10. uri, so v skrbi, da bo vse potekalo brezhibno in po programu, "prevzeli tudi odgovornost" glede vremena. Do včeraj, ko je bil pri vseh pripravah za praznovanje še posebno prizadeven in delaven tudi sedanji Koprivniški župnik Štefan Vozlič, je bilo vreme, kot pravijo, njihova skrb. Od danes (petek) pa je to že stvar "protokola " za izvedbo nedeljske svečane svete maše. Če kdo dvomi o "protokolarni brezhibnosti" ob koncu tedna oziroma v nedeljo, naj na slovesnost vzame dežnik. V Besnici, kjer bo v nedeljo popoldne 2. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev pred osnovno šolo, pa so se pred slabim vremenom raje zavarovali pri Zavarovalnici Triglav. Priložnost Morda je imel komentator Miha Naglic v mislih prav nedeljsko slovesnost na Koprivniku ob 200-letnici fare in Valentina Vodnika, kot prvega župnika v njej, ko je omenjal simbolično dejanje in krst ob Bohinjskem jezeru, kot simbol sprave iz "včerajšnjega v današnji Slovenski dan". Na Koprivniku, v kraju Bohinjskega raja, bosta v nedeljo skupaj na slovesnosti ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar in predsednik slovenske države Milan Kučan. S Koprivnika do Bohinjskega jezera, kraja Črtomirovega priznanja, pa je le korak... PRODOR RUTARJEVE HARMONIKE Med spremljevalce narodnozabavne glasbe, da le-ta lepo zveni, sodijo tudi izdelovalci inštrumentov. V Sloveniji se na harmonikah pojavljajo napisi Melodija, Kapš, Železnik, Sitar, Podgoršek, Zupan... in v zadnjem času vse bolj Rutar. Novica, ki je v minulem letu obšla slovenske muzikante, je bila vedno večja menjava frajtonaric. Lahko bi rekel nekakšen preplah, ko so harmonikarji začeli segati po inštrumentu, ki je bil po mnenju nekaterih najboljših virtuozov dosedaj najbolj izpopolnjen. Lahko bi rekel, da je bilo leto 1992 Rutarjevo leto, ko je 45-letni Joško Rutar, izdelovalec diatoničnih harmonik iz Sela 86 - Crniče pri Novi Gorici okrepil največ narodnozabav-nih ansamblov s svojimi frajtonaricami imenovanimi Primorka. Joško Rutar, avtor in izdelovalec diatoničnih harmonik - Foto: Drago Papler Niko Zaje, vodja znanega istoimenskega ansambla je med prvimi zamenjal frajtonarico in posegel po Rutarjevi harmoniki ter pravi: "Rutarjeva frajtonarica je menka, zaradi vgrajenega mehanizma, ki so ga izdelali Italijani. Harmonika čisto drugače diha." Na Rutarjevo harmoniko so ob Niku Zajcu igrali glasbeniki v ansamblu Vrtnica, svetovni prvak v frajtonarici Zoran Lupine, Tine Lesiak, harmonikar ansambla Bratje iz Oplotnice. Zanjo so se odločili še Peter Fink, Fantje iz vseh vetrov, ansambel Franca Zemeta... Ob slovenskih ansamblih pa nanjo igrajo tudi muzikantje ansambla Viks (Švedska), ansambel Toneta Klopca (Združene države Amerike), testira pa jo tudi najpopularnejši avstrijski ansambel Kern Buam, ki deluje na prizorišču že 45 let. "Osnove mi ie dal priznani proizvajalec harmonik Avgust Železnik z Vrhnike in s stalnim študijem sem leta 1984 začel razvijati harmoniko s svojim stilom. Uporabljam les - resonan-čno smreko s Škofjeloškega, ki je 10 let na zraku sušena, furnir je le za lepši izgled. Vgrajujem glasilke tipa "a mano" s čistim zvokom, funkcionalni italijanski mehanizem z 20-letno garancijo, izdelal pa sem povsem svoj vzorec na kovinski obrobi. V izdelavo ornamentike sem se poglobil in izmed 40 variant izbral vzorec vinske trte; ko so se pojavile težnje po zlorabi, sem dal vzorec zaščititi," pravi Joško Rutar. Harmoniko uglašuje po želji stranke, ker nekateri potrebujejo studijsko harmoniko za snemanje, ljudski godci ponavadi naročajo povsem drugače uglašeno harmoniko po starem, da je bolj glasna in ima več tresljajev ter bolj cvili, ansambli pa ponavadi segajo po harmonikah, ki so srednje uglašene, bolj mirne... Ponavadi imajo ansambli po tri harmonike z različno uglasitvijo. Pri nas v Sloveniji se najbolj uporablja uglasbitev C-F-B, BE-ES-AS in CIS-FIS-H. Iz ljubiteljskega dela je z vztrajnostjo in s študijem harmonike, ki izžareva ljudsko dušo, Rutar prerasel v profesionalni poklic, za izdelke pa je prejel odločbo umetnika domače obrti. V njegovi hiši se srečujejo ljubitelji domače glasbe s Primorskega in zamejstva, tam pa dobivajo nova znanja mladi muzikantje, ki jih v šoli za frajtonarico poučuje Andrej Plesni-čar, harmonikar v novogoriškem ansamblu Vrtnica. To nedeljo, 13. junija, od 12.30 ure do 19. ure bo Toško Rutar s svojimi frajtonaricami sodeloval na razstavi glasbil na drugem Gorenjskem prvenstvu harmonikarjev v Besnici pri Kranju. SOBOTA, 12. junija 1993 8.50 Radovedni Taček: Morje 9.05 Oscar junior, tuja nanizanka 9.15 Klub klobuk 10.50 Pet prijateljev, angleška nanizanka 11.15 Tok tok 12.05 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 13.45 Večerni gost 15.25 Smrt po smrti, ponovitev ameriškega filma 17.00 TV Dnevnik 17.10 Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija 18.00 Regionalni program - Ljubljana 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.12 Žrebanje 3x3 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Utrip 20.30 Križkraž 21.35 Poglej in zadeni 22.35 TV dnevnik 3, Vreme 12.30 Človek in glasba 13 25 Sova. ponovitev 14.50 Kolesarska dirka Giro dltalija 17.20 Košarka NBA 18.45 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 19.55 Šport 20.10 Studio City 21.10 Pogubno okolje, anagle-ška nadaljevanka 22.06 Sobotna noč: Videonoč; EP v jadranju, razred soling. reDortaža i7 Portoroža SLOVENIJA 1 FREBBIE IN BEAN ameriški barvni film; Alan Ar-kin, James Caan, Loretta Svvitt, Jack Krushen; Frebbi, policist iz San Francisca, in njegov kolega Bean, ki je po rodu Mehičan, sta si zadala nadvse težko nalogo - razkrinkati nameravata velikega gangsterja Reda Maversa. številne akcije, ki jih ima Mavers na vesti, so policistoma dobro znane. Vprašanje pa je, kako mu jih bosta dokazala. Medsebojni obračuni so polni nasilja, na koncu se izkaže, da so v zadevo vpleteni tudi mnogi drugi, nič manj nevarni lopovi... IZ.UU roročisa 12.05 Smisel življenja, ponovitev dokumentarne serije 12.35 Addamsovi, ponovitev 13.00 Risanka 13.05 Življenjski slogi 13.50 Pozdravi iz domovine 14.26 Poročila 14.30 Prizma 15.10 Prisrčno vaši 16.25 Poročila 16.00 Iz stare skrinje 16.30 Televizija o televiziji 17.00 Ulica Sezam 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.20 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.06 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 TV tednik 20.30 Vrtnica in šakal, ameriški barvni film 22.00 Spominska knjiga: Svetozar Pribičevič 22.36 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.56 Poročila 0.05 Sanje brez meja ški film 15.10 Zdaj ali nikoli 15.55 Jaz in ti Blunderjevi 16.00 Otroški vvurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X - large 18.00 Čas v sliki 18.06 Slika Avstrije 18.30 S telesom in dušo 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.15 Kdor reče A 22.00 Zlata dekleta 22.25 Človek z jeklenim pogledom, francoska kriminalka 0.00 čas v sliki 0.05 Noč, ko se je rodil striptiz, ameriška komedija 1.40 Poročila/ Ex libris 1.50 1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 14.00 1000 mojstrovin 14.10 Cellisimo, grandioso, koncert čelistov 14.40 Ali imate radi klasiko? 15.55 Poročila iz, parlamenta 16.56 Graščaka, serija 17.46 Kdo me hoče 18.00 Šport: Kolesarska dirka po Avstriji 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Ameriški inferno, zadnji del ameriškega TV filma 22.00 Čas v sliki/Šport 22.50 Prizori iz zakonskega življenja, švedska nadaljevanka 0 25 Manekenka in vohljač, serija 1.10 Po ročila/Ex libris 1.20 1000 mojstrovin Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV atereo 88,9 in 96 MHz ter SV 1584 KHz. Ob 16.30 lahko izveste nekaj več o dnevu odprtih vrat v šoli Zali Rovt in o teku na Kriško goro, ob 17.20 prisluhnite Kulturnemu Babilonu in ob 17.46 sodelujte pri iskanju tržiskega zaklada. Ob 18.40 bo na vrsti Zelena budilka NEDELJA, 13. junija 1993 MONTANA d.o.o SEAT VOZILA: MONTANA, d.o.o. TOLEDO 1,6 CLi CLASS, 1,6 GLXi, 1,8 GLXi, 1,9 TD GL, 1,9 TD GLX (GLX maksimalna oprema) IBIZA model 92: 1,2 i FRIEND, 1,7 i SPORT LINE IBIZA model 93: 1,3 CLXi, 1,3 GLXi, 1,8 GLXi, 2,0 GTI. Tel.: 064/214-419 ali 632-039 Prepričajte se o kvaliteti vozil in ugodnosti cen. MONTANA, d.o.o. TV HRVAŠKA 2 14.40 TV koledar 14.50 Cro pop ročk, ponovitev 16.36 Mediteranske igre: Košarka: Francija - Hrva ška 17.10 Košarka NBA liga 17.56 Kvalifikacije za EP v rokometu: Hrvaška Danska 19.30 Dnevnik 20.05 Modne skice poletja 20.35 črno na belem v barvah: V avtobusu; Plesalci za prvo vrsto, ameriški film 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop 9.00 A snop 9.15 MCM 10.00 Live 8. Kickin, ponovitev 11.00 Iskanje zgo dovinskega Jezusa, ponovitev fil ma 12.36 A shop 12.50 MCM 1800 Matlock 19.00 5 x 5 1925 MCM 20.00 Modna dežela 20.30 Matlock. ameriška nanizanka 21.30 Glemba levi. hrvaški barvni film 23.26 Vide ogrom 0.40 Poročila v angleščini 1.06 Erotična uspavanka TVAVSTRIJA1 1225 Iz srca 12 30 Malto Austria. Hallo Vienna 1X00 čas v sliki 1X10 Mi 13X6 Njen prvi sestanek, nem 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke 11.30 Novice, duhovni razgledi, glasba je življe nje, danes do 13-ih 14.16 - Obve stila, popoldanski telegraf, lekcija angleščine 15.30 Dogodki in od mevi 16.15 - Obvestila, novice, moja je lepša kot tvoja - sobotni klepet z vami klepeta Simona Vo dopivec 18.00 - Voščila, prenos Radia Slovenca 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 - Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13 00 1X40 Naš zgodovinski spomin 14.00 - Loka v časopisku 14.40 Nasveti za hojo po hribih 1S.00 - Dogodki danes jutri 15X0 - Prenos dnevno-infor mativne oddaje Radia Slovenija 1600 Napoved EPP 17.00 Športni utrinki novice obvestila 17X0 Razvedrilno popoldne 19 00 Odpoved programa KINO 12. junija CENTER prem amer ris PETELINJI ROČK ob 17 uri. smer grozlj DRAKULA ob 18.45 in 21 uri STORŽIĆ amer znans fant kom SPO MINI NEVIDNEGA ČLOVEKA ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer druž kom. BEETHOVEN ob 17 in 19 uri. prem amer ljub melodr VEČNO MLAD ob 21 uri DUPLICA amer akcij film OBLEGANI ob 18 in 20 uri RADOVLJICA amer znanstv fant film KOSEC ob 18 in 20 uri 8.55 Živ, žav, ponovitev 9.45 Huckleberrv Finn in prijatelji, ponovitev nadaljevanke 10.10 Nonni in Manni, nemška nadaljevanka 11.00 20. mednarodni mladinski pevski festival Celje 93 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Domači ansambli: Celjski instrumentalni kvintet 13.00 Poročila 13.05 Kralj vetra, angleški film 16.06 Ognjeno drevje thike, angleška nadaljevanka 17.00 TV Dnevnik 17.10 Zadeva Dominici, francoski film 18.50 Bremenski muzikantje, japonska lutkovna igrica 19.05 Risanka 19.17 Slovenski loto 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Na poti z dr. Stinglom, nemška dokumentarna serija 22.05 TV dnevnik. Vreme, Šport 22.30 Sova: Hal Roach predstavlja: Ko bi le imel truplo, ameriška burleska; Vrnitev Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka 12X0 Vrnitev na otok zakladov, angleška nadaljevanka 13.15 Križkraž 14.15 Poglej in zadeni 15X5 Športna nedelja: Kasaške dirke, posnetek; Celje: kvalifikacije za EP v rokometu (m); Slovenija - Madžarska, prenos 17X0 Košarka NBA 18.15 Kolesarska dirka Giro d'ltalia 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.00 Slovenski magazin 20.30 Letališče, ameriški film 22.36 Športni pregled 23.20 Formula 1, posnetek iz Mon-treala SLOVENIJA 2 LETALIŠČE ameriški barvni film; Burt Lan-caster, Dean Martin, Jean Se-berg, Jacqueline Bisset; Mednarodno letališče Lincoln. V snežnem metežu skuša Mel, glavni vodja letališča, usposobiti zablokirano stezo za pristajanje in vzletanje. V tem času v zraku kroži letalo, ki ga z bombo ustrahuje samomorilec. V okviru teh dramatičnih dogodkov pa se dogajajo še druge zgodbe: ljubezenska med Me-lom in Tanvo ter med pilotom Vernonom in stevardeso Gvev; zgodba o slepi potnici, vdovi, ki se vtihotaplja v letala in tako potuje na obiske k svojemu si- 8.30 Poročila 8.46 Slika na sliko 9.30 Minikins 9.56 Risanka 10.00 Poročila 10.06 Hišni ljubljenčki 10.30 Posnetek gledališke predsta ve 11.30 Narodna glasba 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Pustolovščine gozdne družbe 13.56 Oskar med detektivi 15.00 Operne arije 15.30 Poročila 15.36 Družinski zabavnik 17.15 Letalonosilka, ameriški barvni film 18.50 Zajčje zgodbe 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.06 Slo vesnost ob 120-letnici rojstva Antuna Gustavaa Matoša 21.00 Sed ma noč 22.36 Dnevnik II lena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 18.46 Videogrom 20.05 Live 8i Kickin 21.00 Tropska vročica, 5. del ameriškega filma 22.00 Elizije - Satan d.o.o. 22.30 Bikini poletje, ameriški barvni film 0.00 MCM 10.15 Univerzum 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Z zobmi in kremplji, 2. del 13.40 Cesarski valček, avstrijski film 15.20 Franz Schubert 15.25 Molitve iz božjega vrta 15.55 Jaz in ti 16.10 Tianv Toon, risana serija 16.36 Nadaljevanja ne bo 16.56 Mini čas v sliki 17.10 Cirkus Humberto 18.00 Čas v sliki 18.05 X large reportaža 18.30 S telesom in dušo 19.30 Čas v sliki 20.15 Mož za Saro, ameriški TV film 21.56 Vizije 22.00 Roland Rainer 13.30 Slike iz Avstrije 14.30 Med Kremsom in Steyrjem 15.00 Športno popoldne 16.30 Dunajska mešanica 17.15 Klub za seniorje 18.00 Alf 18.30 Slika Avstrije 18.55 Krist jan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport: Formula 1 za VN Kanade 22.06 Čas v sliki/Šport 22.10 Očka je kos nam vsem 22.35 Nore počitnice, ameriška komedija 0.05 Čas v sliki 0.10 Manekenka in vohljač 0.55 Poročila Oddajamo od 10.30 do 15.30 ur« na UKV stereo 883 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Dopold ne bomo najprej povedali, kaj kuhajo triiike gostilne, sledil bo pravljični kotiček. Ob 11.20 bo svojo ponudbo predstavila potovalna agencija Alpetour. Planinski šopek je nabrala za poslušalce Ivko Bergant ZDRAVSTVENI DOM KRANJ objavlja naslednje prosto delovno mesto: /. VIŠJE MEDICINSKE SESTRE za delo v patronaži. Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje; - da imajo višjo strokovno izobrazbo medicinske smeri z opravljenim strokovnim izpitom - opravljen šoferski izpit B - kategorije Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov. Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska c. 10. 11 I4.JU IV koledar 14.40 Športna ne delja: Izbor miss športa Hrvaške, reportaža 14.56 Speedvvav Medna rodna tekma, prenos iz Preloga 16.20 SP v motociklizmu, posnetek 16.40 Tenis ATP magazin 17.10 SP v motociklizmu, posnetek 17.56 Kvalifikacije za EP v rokometu (m): Bolgarija : Hrvaška, prenos 19.30 TV dnevnik 20.20 Z jadri okoli sve ta, dokumentarna seri|a 20.50 Sea trek, dokumentarna serija 21.20 Maiski cvetovi, angleška nanizanka 22 20 šport 22.40 Hrvaška nogo metna liga 23.40 Velika nagrada Kanade v F1, posnetek 0.40 Horo skop 8.00 Napoved, Mirin vrtiljak 9.30 Godba na pihala, horoskop, zgod be drugače tokrat po domaČe 11.00 - Radijski sejem, voščila 13.00 - Nedeliski klepet, voščila, dogodki in odmevi 17.00 Nedelj ski klepet, minute za ljubitelje re sne glasbe 19.00 Prenos Radia Slovenija R II I 11 8.00 Nedeljski nagovor Pater Be nedikt Lavrih 8.15 RIS 8.26 Male ži vali 8.40 Modri žrebec 10.06 Glem bajevi, ponovitev 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Kulinarični kotiček 12.30 He 9.00 Napoved programa radijski koledar EPP 10.00 Kmetijska oddaja 11.00 - Novice in dogodki osmrtnice obvestila mali ogla si - 11.40 Sprehod po kinodvora nah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12X0 čestit ke in pozdravi naših poslušalcev -13.30 Nedeljsko popoldne Radia Žiri vmes vreme prometna var nost kulturni kažipot Loka v ča sopisju glasbena lestvica 3x3 športni utrinki 16.30 Odpoved programa KINO 13. junija CENTER amer ris film PETELINJI ROČK ob 17 uri. amer grozl| DRA KULA ob 18 45 in 21 uri STORŽIĆ amer znanst fant kom SPOMINI NEVIDNEGA ČLOVEKA ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer ljub melodr VEČNO MLAD ob 17.. 19 in 21 uri DUPLICA amer druž kom BEET HOVEN ob 16.. 18 in 20 uri RADOVLJICA amer znan fant film KO SEC ob 20 uri PONEDELJEK, 14. junija 1993 10.50 Batman, ameriška nanizanka 11.15 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 11.40 Znanje za znanje - učite se z nami 12.10 Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila 13.05 Slovenski magazin 13.35 Športni pregled, ponovitev 16.25 Dober dan. Koroška 17.00 TV Dnevnik 17.15 Radovedni Taček: Raca 17X5 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna serija 18.00 Regionalni program - Maribor 18.50 Besede, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.10 Svet na zaslonu 20.55 Omizje 22.15 TV Dnevnik, Vreme 22.38 Šport 22.45 Sova: So leta minila, angleška nadaljevanka Tajni uslužbenec, angleška nadaljevanka 15.06 Forum 15X0 TV mernik, ponovitev 15.36 Utrip 15.50 Zrcalo tedna 16.05 Nedeljskih 60 17.00 Obzorja duha 17.30 Sova, ponovitev 18.50 4x419.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.06 Sedma steza 20.30 Molierefest, prenos otvoritve 21.30 Po sledeh napredka 22.00 Pro contra 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA TRENUTEK SMRTI ameriški barvni film; Tracv Lords, Richard Roundtree; V življenju vsakega človeka sta dva mejnika, rojstvo in smrt. Rojstvo je enkratno, s smrtjo pa se človek lahko večkrat sooči, Jackie, mlada fotografinja, v enem dnevu izgubi ugled, družino in svobodo. Ko skuša to pridobiti nazaj, ji večkrat strežejo po življenju. 9.00 Dopoldanski program 9.05 Zahodno od Santa Feja 9.30 Poročila iz parlamenta 10.30 Ameriški inferno - ekološka srhljivka, ponovitev 2. dela ameriškega filma 12.15 šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Sporni primeri 13.35 Doktor Doogie How-ser 14.00 Mistralova hči 14.50 Glasbena skrinja 15.00 Jaz in ti 15.05 Fračji dol 15.30 Am, dam, des 15.50 Zlati dež 16.15 Strelovod 16.30 Štiri zadene, kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Doktor Trapper John 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi od strani 21X5 Maščevanje mafije, ameriški TV film 23.00 Poročila 23.05 Tarzanova največja pustolovščina, britanski film 0.25 Manekenka in vohljač 1.10 Poročila TEKSTILNA TOVARNA ZVEZDA SAVSKA CESTA 46 64001 KRANJ SLOVENUA objavlja prodajo DVOSOBNEGA STANOVANJA V KRANJU, Stošičeva 6 v izmeri 45,2 m*. Izklicna cena: 1100 DEM/m2 v protltolarskl vrednosti na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije Kandidati naj pošljejo ponudbe v zaprti kuverti pod oznako "Stanovanje" na Tekstilno tovarno Zvezda, Kranj, Savska cesta 46, 64000 Kranj, v 15 dneh od objave oglasa. Izbran bo kandidat, ki bo ponudil največ od izklicne cene in sicer v 30 dneh od objave oglasa. Kupec mora plačati kupnino v roku 8 dni od sklenitve prodajne pogodbe. Zavezanec za PD je kupec. Stanovanje je vseljivo 1. 9.1993. Ogled stanovanja je možen vsak dan - po dogovoru. 7.45 Pregled sporeda 7.50 TV Kole dar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Po ročila/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.06 TV Šola 11.30 Ali ste vedeli? 11.46 Mala kinoteka 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Majski cvetovi, angleška nanizanka 15.45 Afternoon report 16.00 Poročila 16.06 Učimo se o Hrvaški 16.35 Ma lavizija Minikins, kanadska mladin ska nanizanka 17.30 Hrvaška drža va in ljudje 18.00 Poročila 1805 Dolgo pričakovani dom, dokumen tarna oddaja 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Ri sanka 19.30 Dnevnik 20.06 Hrvaška in svet 20.50 Potni list za Pimlico, angleški ČB film 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sa r»|e brez meja 17.15 Ko se svet vrti 18.00 Košarka NBA liga 19.30 Dnevnik 20.06 Alo. alo, angleška nanizanka 20.36 Dedi ščina. dokumentarna oddaja 21.10 Iskanje Salome, švicarsko/nemška nadaljevanka 22X6 Stop Watch 22.36 VOX 23.06 Horoskop 8.30 Vremenska panorama 16.10 1000 mojstrovin 16.20 O dostojan stvu zidanja 17.00 Zakladnica zem Ija 17.30 Lipova ulica 18.00 Alf 18.30 Ljubimkanje 19.00 Regionalna po ročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.16 Gozdarska hiša Fal kenau 21.00 Novo v kinu 21.08 Ku harski mojstri 21.16 Teleskop 22.00 čas v sliki 22.30 Mojstrovine 23.00 Kantata Mahe Lassing, avstrijski kratki film 23.10 Orkester 0.10 Četr ta dimenzija 0.40 Stopnice 1.06 Po ročila/1000 moistrovin 6.00 Napoved, telegraf, horoskop, obvestila 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke 11.30 -Novice, šport, danes do 13-ih -13.30 Predstavitev popoldanskega programa - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke 15.30 - Dogodki in od mevi - 16.15 - Obvestila, novice, osrednja tema 18.00 Voščila, no vice 18.46 Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija L aA R 9.00 A shop 1000 MacNeil in Le hrar komentirata 11.00 Bikini pole tje, ponovitev 12.30 A Shop 12 46 MCM 18.00 Drugačen svet 1846 Upravljanje, dokumentarna serija 19.15 A shop 19.30 MCM 20 16 Po ročila 20.30 Trenutek smrti, amen ški barvni film 22.00 Upravljanje, dokumentarna serija 22.30 5 minut za kulturo 22.36 Poročila 12.00 Napoved programa 12.15 -EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13 00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Loka v časopisku 14.30 Devizni tečaj 14.40 Tolar za knjigo 15.00 Do godki danes jutri 15.30 Prenos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija 16.00 Napoved progra ma 16.16 Otroški program -17.00 športne novice obvestila 18.00 Mladinski program 19 00 Odpoved programa KINO 14. junija CENTER amer grozl| DRAKULA ob 17 45 in 20 uri STORŽIĆ in ŽELE ZAR Danes zaprtol TRŽIĆ prem smer znanst fant kom SPOMINI Nf VIDNI GA ČIOVLKA ob 20 uri JODLGAIOR Wc H- švic = dva Švica gjj kva pa ste mislili. No, to d' obvladate sončno sceno, bo P«? veljalo, saj je prispel kar zajeten kup dopisnic, na njih F še bol zajeten kup naslovov raznoraznih komadov, ki spominjajo na temo sonce, vročina, toplota, švic... skratka, *al storit? Vzet' v rokc'o en list papirja in si z njim mahat Pted nosom, tako kot naša novinarka (M.V.), ki piše par de-*Qt centimetrov od mene. Ugotovilo se je, da ste napisali naj- domačih naslovov, absolutno pa je zmagal Predinov Sonček je in ti si skuštrana" pred Agropopovsko "Ti si moj sonček", b'lo pa je ene par duhovitih, npr. "Debela deklca" P^tja, kva ima tole zveze s konjskimi dirkami?), pa "Jamaj-P i kje je ena debata o švicu (by Luži), al' pa "Magla" od Jo- oz. Nataše, žal mi je, k' manjka plača za naše poetinje Mirja, Nataša, Nada), Mojca pa je naštela tolk' naslovov, d' *e jih preštet ne da (je prevroče). Žrebal je Aligatorman in *e9n je imela Renata Lavtar, Strahini 109, 64202 Naklo. Ko se bo vročina polegla, pa le ulet k Aligatorju. TOP 3 9 »*P 2r^nd mix - Malibu \ The Celts - Enva 0 uberta Bloo - Miladojka Youneed Novosti ]Mk kaset na temo trash, metal, pa oboje skup, torej trash-in pazi Boži - prišla je tudi kaseta Pure Cult, resda P|s, d'smo tol'k čakali a je pa. Cedejke: Laibach - "Ljubljana i^greb - Beograd", D.O.A., Snap, tanov Lennv Kravitz... pa . ■ No pa karte za Faithe so tudi. J1 ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 98: ^vidite, kako se dobro prodajajo Malibuji, saj so že en cajt r^Jni na naši lestvici. Napišite katerikoli komad z njihove j^jtoje kasete SLO Grand Mix (izbira je velika, saj je gor na-jr^anih kar 30 SLO uspešnic). Torej priskrbite si vsaj en ^žen pogled na omenjeno kaseto in napišite dopisnice, ki |P čakam do srede, 16. junija letos, na uredništvo Gorenj-SaS9a glasa, pripis "Jodlgator". Še debata: Marjana, a veš, d' b!^ jaz po sladoledu se bolj žejen, torej je boljš tisto drugo, jj*1 tebi svetujem, da vsake tol'k časa odpreš okno tvoje so-Pa bo bolš', maš prav Vesna, res smo bili rud' mi včasih ?pnčki (gotovo se je ime zbiralo pozimi, namreč tale sonce, J. sedaj sije, je pa že too much), Petra, tak je life, upam, d' P^udba še velja... Šibam v Koper... čav... ■Vika bo D>rty Old Dubliners II Bolj natančno, dobri stari upokojenci The Dubliners bodo nastopi-| ?■ junija ob 20. v hali Tivoli v Ljubljani. Gre za pravi Irish folk band, ^Je z enormno količino izdanih albumov v zadnih nekaj desetletjih Ojega obstoja ponesel v svet značilni irski etno zvok. Že nekaj na-Ck°V n'lhovin klasik, kot so Whiskey In The Jar, Seven Drunken %LtS v ntmu P°lk-e. in Dirty Old Tovvn, The Band Plaved VValzing J 'niIda v plesnem valčku, nas spomne na značilne zvoke violine, ^»na, frulice... rav skozi njih smo mi "navadni Evropejci" spoznali njihove glasbe r^J^tomce. kot so The Pogues in The Oyster Band. Medtem ko so 'r*k tV sv°iem zvoku bolj rockerski, so The Dubliners bolj avtohtono "ob' 'isti, ki ste jih na istem mestu poslušali pred dvema, tremi leti rr)tt r° v«ste, da so godbaši iz Dublina še vedno fantje v pravem po-rj«. u besede in naj se oglasi kdo, ki ga ob njihovi glasbi ne zasrbijo 6 • Igor K. TERME TOPOLŠICA kultura sprostitve! POLETNE POČITNICE JUniJ, JULIJ, AVGUST 7 dni 325 DEM 10 dni 440 DEM V CENI JE VKLJUČENO: 7 ali 10 polnih penzionov v 1/2 sobi v hotelu Vesna neomejeno kopanje v termalnem bazenu s teraso krajši izleti v okolico, zabavne prireditve meritev krvnega tlaka in telesne teže vsak dan rekreacija pod strokovnim vodstvom v bazenu in telovadnici 1 x zdraviliška storitev pogovor pri zdravniku animacija POPUSTI IN UGODNOSTI: - 10-dnevno bivanje -11. dan zastonj - otroci do 5 let brezplačno bivanje - 50% popusta za otroke do 12. leta - 30% popusta za otroke do 15. leta - drugi otrok do 12 let 60% popusta, do 15 let 40% popusta UPOKOJENCI: 10% popusta i" " OBROC^ " ": INFORMACIJE: Terme Topolšica, Hotel Vesna, Topolšica 77 REZERVACIJE: Tel. 063/892-120/141/049, fax: 063/892-212 glas ŽIVUl PlS€: SIMONA HSO VSAKO SOBOTO O POLONO NA flRCHU TRIOUW J€SCNIC€ /96.0 MHZ/ Nabrusite ušesa! Splačalo se bo, to soboto pa zares! To soboto bo naša oddaja Glasba je življenje nekaj posebnega. Tudi gost bo nekaj posebnega in tudi nagradna igra bo nekaj posebnega. Če boste dobro prisluhnili naši sobotni oddaji in v njej razvozljali kriminalno kriminalko, boste lahko prišli celo do enodružinske hiše Jelovice, ali pa do motocikla Liqui molv chopper yamaha, ali pa do kakšne druge zares imenitne nagrade. Vključili se bomo namreč v igro Nedeljskega - postanite sam svoj inšpektor. Bralci Gorenjskega glasa boste imeli določeno prednost, saj vam bom razkrila nekaj pomembnih podrobnosti iz sobotne nagradne kriminalke. Neznani zlikovec je sredi belega dne vlomil v nabito polno blagajno firme Klump import export in kronska priča se spominja, da je med vlomom nekdo igral na zelo milozvočen inštrument z namenom, kot se je izkazalo kasneje, da bi preusmeril pozornost in preglasil ropot pri vlamljanju v blagajno. Zal pa priča ni preveč glasbeno podkovana in tako ne ve, za kakšen inštrument naj bi šlo. Inkriminirani inštrument vam bomo seveda v naši oddaji zavrteli in naj vam zaupamo, da boste morali izbirati med violino, harfo in trobento. Prisluhnite torej v soboto naši oddaji Glasba je življenje na frekvenci jeseniškega Radia Triglav, točno opoldne. Oddaja bo res nekaj posebnega... Tudi gost bo nekaj posebnega... c6 \ot» 0^ Škofja Loka Titov trg 14 T*L: 064/621-000 ZADETEK V PETEK rod© /in T7 Škofja Loka Mestni trg 20 Tel.:064/622-171 ALPETOUR Mletje za obnavljanje avtoplaščev JM Škofja Loka ^ /064/631181, fai/064/632 806 Prejšnji petek je bil v OKREPČEVALNICI SONČEK v Skofji Loki pravi ZA DETEK V PETEK vodja ekipe Franc Birt ter Stane Bernik. Nataša Dam jan, Marjan Karlin in Gregor Žagar so v Sončkovih majicah znali odgo voriti na vsa težka vprašanja in prislužili 15 000 tolarjev V Sončku so pripravili prijeten žur - naslednji pa bo čez teden dni, 18 junija, v Penzionu REZKA na Hlavčih njivah pri Gorenji vasi Od 17 ure naprej bo po tekal ZADETEK V PETEK, ki bo (ker je to zadnja oddaja spomladanske serijel) manj tekmovalen in bolj zabaven Med kvizom, prej in potem, bo za razvedrilo igral TRIO RUDIJA JAMNIKA V Penzionu REZKA so pripravili posebno presenečenje: izmed pravilnih odgovorov na nagradno vprašanje bomo izžrebali srečneža, ki bo v penzionu REZKA na Hlavčih njivah lahko izbral kosilo ali večerjo /za dve osebil/ z vsem, kar k dobri hrani sodi Vsem. ki pa boste prihodnji petek. 18 junija, prišli na Hlavče njive v Pen zion REZKA pogledat finalni ZADETEK V PETEK in boste imeli s seboj GORENJSKI GLAS. v katerem je objavljen znak PENZIONA REZKA, bo ste deležni posebnega darila I Nagradno vprašanje: KDO JE LASTNIK PENZIONA "REZKA" NA HLAVČIH NJIVAH? (Če ne veste, jih povprašajte ob Vašem obisku v tem priljubljenem izletniškem kotičku Poljanske doline) Finalni ZADETEK V PETEK 18. Junija popoldan in pozno v noč: PENZION "REZKA" HLAVČE NJIVE l/a 64224 GORENJA VAS TEL: 064/681-148 TOREK, 15. junija 1993 10.06 Pamet je boljša kot žamet 10.10 Klobuček in klobučnica, predstava Lutkovnega gledališča Maribor 10.55 4 x4 11.25 Po sledeh napredka 12.00 Molierefest, posnetek otvoritve 13.00 Poročila 13.35 Sobotna noč, ponovitev 14.40 Videonoč 16.05 Sedma steza 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Huckleberrv Finn in njegovi prijatelji, nadaljevanka 17.35 Oscar Junior 17.45 Lisica zvitorepka 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 Besede, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Žarišče 20.40 Gore in ljudje 21.45 Kronika, kanadska dokumentarna serija 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.39 Šport 22.45 Sova: Alo, alo, angleška nanizanka; Tajni uslužbenec, angleška nadaljevanka 16.00 Svet na zaslonu 16.40 Ljudje in zemlja 17.10 Sova, ponovitev 18.46 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 19.30 TV dnevnik. Vreme, Šport 20.00 Poslovna borza 20.10 Trije semestri, švedska nadaljevanka 20.55 Osmi dan 21.35 Molierefest - kultura in gospodarstvo; Z roko v roki, reportaža 21.55 Vide-ošpon 22.35 Orion 23.06 Svet poroča SLOVENIJA 1 ALO, ALO Življenje v Novionu je spet postalo preveč nevarno, zato se Rene odloči, da jo bo pobrisal v Španijo, oblečen v prodajalca čebule. Prodal bo sliko Grešne device in potem pisal Yvette. Poslal bo razglednico s podpisom Španec, tako bo iahko mirno spala... Medtem pa so Nemci že odkrili, da je nekdo vlomil v sef gospoda Fli-cka. Poročnik Gruber prisega, da je bil storilec nekdo, ki je na las podoben Reneju. TV 1 13.00 Čas v sliki 13.35 Doktor Do-ogie Hovvser 14.00 VValtonovi 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Oddaja z miško 15.30 Am, dam. des 15.50 Sanjski kamen 16.15 Naravovarstveni detektivi 16.30 Igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Doktor Trapper John 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum 21.00 Animo - o živalih in ljudeh 21.07 Pogledi od strani 21.20 Juhnke & Co - gozdarski zdravnik 21.46 Drugi dom, 10. del 23.55 Čas v sliki 0.00 Mrtva ženska v sipinah, ameriška kriminalka 8.30 Vremenska panorama 15.36 1000 mojstrovin 15.45 Zakaj ljubita žival in človek? 16.45 Človek - čudoviti stroj 17.30 Orientacija 18.00 Alf, serija 18.30 Povej resnico 19.00 Regionalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Zaigrali bomo 21.07 Animo - o živalih in ljudeh 21.07 Reportaže iz tujine TISKARSKI STROJI Adast (DOMINANT, R0MAY0R, GRAFOPRESS, MAXIMA) Smo pooblaščeni zastopnik za prodajo celotnega programa OFFSET, KNJIGOTISK, REZALNIH STROJEV firme ADAST Najugodnejše cene, kratki dobavni roki, montaža, servisiranje, rezervni deli..... Informacije: VSAK DAN "GTO" Kranj tel./fax: 064/312 277, mobil: 0609/612 033 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2: Črna devica, francoska seriji/Poročila 7.45 Pregled sporeda 7.50 TV koledar 8.00 Dobro jutro. Hrvaška/Poročila/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Mali veliki svet 12.00 Poročila 12.10 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Iskanje Salome, nadaljevanka 15.40 Af-ternoon Report 16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Govorimo o zdravju 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Cia, angleška dokumentarna serija 21.00 V velikem planu 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 16.45 TV koledar 17.05 Ko se svet vrti. ameriška nadaljevanka 17.56 Vražje dekle, ponovitev ameriške ga barvnega filma 19.30 Dnevnik 20.05 Buntz z Beverly Hillsa, humoristična nanizanka 20.35 Vi in vaš video 21.10 Iskanje Salome, nadaljevanka 22.00 Ob 100 letnici rojstva Miroslava Krleže 23.50 Proti toku 0.20 Horoskop 9.00 A shop 9.15 MCM 10.00 Ma cneil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 11.00 Trenutek smrti, ponovitev 12.30 A shop 12.45 MCM 18 00 Drugačen svet 18.46 Jazzbina 19.30 MCM 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Ciklus sloven skega filma Vesna, slovenski film 22.00 Jazzbina 22.30 5 minut za kul turo 22.35 Poročila 23.00 Drugačen svet 23.45 Marlboro music shovv 23.55 A shop 0.10 MCM Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88.9 in 95 MHz ter SV 1584 KHz. Ob 16.25 prisluhnite aktualnim informacijam, ob 16.30 športnemu obzorniku, ob 17.30 novostim na številki 92 z gostom Ivanom Demšarjem, ob 18.10 pa bo na sporedu lestvica Slovenca. 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, danes do 13-ih - 13.30 -Napoved popoldanskega programa pod geslom "zabava vas Braco Koren" 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za 15.30 - Dogodki in odmevi Obvestila, novice, Bracov 18.00 - Voščila, novice -19.45 - Dogodki jutri, prenos Radio Slovenija - stranke 16.15 klepet 12.00 - Napoved programa -12.15 -EPP - 12 30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 13.40 - Naš zgodovinski spomin 14.00 - Loka v časopisku 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Zaposlovanje - 15.00 - Dogodki danes jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje R Slovneija 16.00 - Napoved programa 16.30 - EPP 17.00 - Novice športni utrinki - obvestila 17.30 -Za ljubitelje narodno-zabavne glasbe 19.00 - Odpoved programa - KINO 15. junija CENTER amer grozlj DRAKULA ob 17 45 in 20 uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! TURISTIČNO DRUŠTVO BLED IŠČEMO PAR, KI BI SE POROČIL NA KMEČKI OHCETI BLED '93 Turistično društvo Bled bo v sodelovanju z blejskimi hotelskimi hišami tudi letos organiziralo turistično-etnografsko prireditev "KMEČKA OHCET BLED '93 od 5. do 8. avgusta. Na kmečki ohceti se po starih šegah in navadah zares poročita fant in dekle. Blejska ohcet je le tradicionalna turistična prireditev, ki mladini in gostom Bleda prikaze stare šege in delčke kulture naših prednikov. Turistično društvo Bled tudi letos išče dekle in fanta, ki bi se poročila na KMEČKI OHCETI. Biti jima mora prva poroka, bila naj bi z Gorenjskega, po možnosti iz kmečkih družin, (ni pa nujno). Prijave lahko pošljete ali jih osebno prinesete na Turistično društvo Bled, Cesta svobode 15 (v hotelu PARK), 64260 Bled, najkasneje do 10. julija 93. Turistično društvo Bled Na javnem žrebanju nagradne križanke trgovine SONČEK na Bledu v sredo, 9. junija 1993, ob 17. uri, smo izžrebali naslednje nagrajence: 1. nagrado - bon v vrednosti 15.000 SIT prejme Majda Lužar, Planinska pot 15, Križe 2. nagrado • bon v vrednosti 10.000 SIT prejme Vladimir Pelko, T. Dežmana 8, Kranj 3. nagrado - bon v vrednosti 5.000 SIT prejme Darja Vovk, Moše 25, Smlednik Nakupovalni bon v vrednosti 1.000 SIT prejmejo: Marjeta Rozman, Kovorska cesta 25, Tržič, Urška Bradeško, Log 19, Škofja Loka, Ljudmila Lampe, Šorlijeva 7, Kranj, Albin Urh, Jelovška 10, Bohinjska Bistrica, Marija Vengar, Javorniški Rovt 1, Jesenice. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo - nagrade bodo prejeli po pošti! AVTOSOLA Begunjska 10 - pri vodovodnem stolpu Tel.: (064) 216-245 mm Boutique VELIKA IZBIRAJtVAMTETOIH KOPALK DOMAČIH Ii\ TUJIH PROIZVAJALCEV Vabimo vas v prodajalne spodnjega perila: Reginčeva ulica 6, Kranj na vrtu Starega Maverja, Kranj v C. C. Carnium - kino Storžič, Kranj Se priporoča BOiniQUE' f>EHT.N£ PRAVOBRANILCI, KI IZUMIRAJO O tem, ali potrebujemo družbene pravobranilce samoupravljanja, je bilo prelitega že veliko črnila. Nekaterim se že ob besedah "družbeni, samoupravljanje" na ježi jo lasje - dntgi pa pogrešajo nekoga, h kateremu so lahko kleteh za vsak problcmček in jo se direktorji potem tresli pred dopisi "z občine " z žigom družbenega pravobranilca samoupravljanja. V slovenskih občinah trenutno dela le še 10 družbenih pravobranilcev samoupravijanja. pa na državni ravni še "republiški". V gorenjskih občinah boste tablo modre bane z napisom "DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAV l J AN J A" zelo težko naili pisarno in osebo s to funkcijo njej pa še težje... PRAZNIK ČEŠENJ Od danes do nedelje je v Goriških brdih tradicionalna fešta - češnje vo praznovanje. Z Gorenjskega bo zlasti jutri kar precej izletnikov romalo na češnjevo veselico in potico V naše uredništvo pa je telefo nirala jezna Tržičanka in nam predlagala, da poslikamo češnjo na njenem vrtu, ki so jo dodobra porabutali neznanci, polomili precej vej in nasploh iz drevesa, polnega zrelih češenj, napravili "pra zno sušico". Očitno so neznani tržiški ljubitelji češenj svoj praznik udarili že pred tradicionalnim praznovanjem na Primskovem... NAJBOLJŠI TRŽIŠKI UČENCI V ponedeljek, 14. junija, bo tržiški župan Peter Smuk pripravil tradicionalni sprejem najboljših učencev tržiških osnovnih šol. Takšen sprejem za odličnjake, kot ga Tržičani popularno imenujejo, je dolgoletna tradicija in tudi letos bo župan najbolj prizadevnim s tem dal priznanje za uspehe v osnovni šoli. Ampak predvčerajšnjim, včeraj in danes (pa tudi prejšnji petek) je najpomembnejši slovenski dogodek stavka šolnikov, zastavlja se vprašanje regularnega zaključka šolskega leta in še marsikaj. Stavko so "resno vzeli" tudi učenci in upamo, da stavkovna vnema ne bo vplivala na sprejem pri županu. rlALLo PIZZA GLASOV IZLET DVA DNI SjJNCA, MOD J A IN ŽAB/IVA za samo 4-0Qq SIT Kot smo že napisali, vas bo naš dvodnevni izlet popeljal na morje Ogledali si bomo SOLINE, PORTOROŽ in, če boste pri volji, tudi PIRANSKI MUZEJ. Prenočili bomo v hotelu Delfin, kjer bo zabavni večer, ki ga bo popestril ansambel CIK CAK. V ceno so vključeni prevoz, gostinske in hotelske storitve (večerja, zajtrk, kosilo) in kopanje v bazenu. Odhod bo izpred kina CENTER v Kranju v petek. 18. junija, ob 15. uri, vrnitev v poznih večernih urah naslednjega dne. Cena izleta za naročnike in njihove družinske člane je 4 OOO SIT - več kot poceni, mar ne? Za ostale je cena 5.000 SIT, vendar še vedno ostane možnost, d* ob prijavi za izlet postanete tudi naš naročnik, si tako prihranite 1.000 SIT, pridobite pa obilico prijetnega branja. Informacije in rezervacije po tel.: 064/218-463 GLASOV IZLET DELOVNI CAS: VSAK DAN OD 830 - 2200 NEDELJA OD l l00 - 22° VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA do ha vi ntmmu, i. vnff&m^ POSLOVILNI KONCCflT MATE KOVAČ ■ HIŠO ŠPORTNA DVORANA BICD is. j««« n. m ur in m PREDPRODAJA VSTOPNIC BLED Trade, Ljubljanska 5, TRGOVSKI CENTER BLED tel.: 064/78-965 int. 28 CENA VSTOPNIC: v prtdprodaji 1.000,00 SIT, na dan koncerta 1.200,00 SIT rent a car Jutri zvečer ob 20.30 bo na 1. programu TV Slovenija spet na sporedu priljubljena mesečna oddaja KRIŽKRAŽ. Tudi tokrat v Gorenjskem glasu objavljamo lik TV križanke, za katero je tokrat redaktorica oddaje MIŠA MOLK pripravila naslednji vsebinski okvir: Slovenska gledališča že od začetka tega stoletja bolj ali manj redno uvrščajo Molierove komedije v svoje repertoarje. Moliere je nesporno najboljši poznavalec človeških značajev, ki jih učinkovto uvršča v svoje komedijske zaplete. Poleg tega je s črpanjem iz italijanske commedie dellarte ustvaril živahno ljudsko gledališče, ki tudi danes spravlja občinstvo v gromki smeh. To in pa dejstvo, da bo v sredini junija v Ljubljani Molierefest, je tudi ustvarjalce oddaje Križkraž spodbudilo, da pripravijo oddajo o Molieru. V studio bomo jutri povabili slovenske igralce, ki so upodabljali Molierove like in značaje, približali vam bomo dobo sončnega kralja Ludvika XIV, skritega gosta pa bodo najlažje odkrili tisti, ki so si že ogledali katero Moliero-vih komedij. Reševalce križanke z oddaje Križl^ 12. junija 1993 bo nagradil Novi W nik z nagradami: , 1. 68.000 SIT, 2. 40.000 SIT,j 28.000 srr Rešitve križank je treba poslati najk^ neje do srede. 23. junija 1993,'' naslov: TV Slovenija, KRIŽKRAŽ, F 380, 61001 Ljubljana. Nagrajenci - reševalci križanke iz oddaje KRIŽKRAŽ, sobota, 22. maja 1l| Nagrajuje Vikend magazin. 1. nagrada - 64.000 SIT: Karla LIKAR, Plače 35. 65270 Ajdovščina 2. nagrada - 38.000 SIT: Viktor ŠVAB, Sebenje 21 a. 64294 Križe 3. nagrada - 28.000 SIT: Rok KRŽE, Prušnikova 19. Ljubljana YX Pravilna rešitev križanke: TV1 - POSTOVKA, TV2 - AER0P0RT, TV3 - PjjJ PELER. TV4 - EDA, TV5 - ANGELČEK, TV6 - LEONARDO. TV7 - SR0B0T, 'v - PLIN. TV9 - PAN. TV10 - IKAR, TV11 - ROMB, TV12 - KRESLIN TV 1 TV 2 TV 3 ■ ■ ■ ■ ■TTTTJ — A ■ A R ■ I T E R S TV 5 T J U I N T ■ A A T R 0 ■ TV 6 ■ i N TV 7 ■i ■ A T T K A L G krtftMko VINKO K 040 KI ■ 0 A N I A ■ TV 9 Ime In priimek: Naslov: 17.STRAN • GORENJSKI GLAS CVETO ZAPLOTNIK GLASOVA PREJA GLASOVA PREJA GLASOVA PREJA Nadaljevanje z 12. strani Ljudje še vedno povsem ne verjamejo tolarju Inflacijske zgodbe še zdaleč ni konec, z inflacijskimi pričakovanj še vedno nismo povsem ppravili, zato ni recepta, kolikšna je prava. Je to 3- odstotna, mar ne bo potem zelo hitro 5 in več odstotna? Še vedno je potrebna velika previdnost, saj ljudje domačemu denarju še ne 2aupajo povsem, brez domačega denarja pa ni denarne politike. Nobena evropska država nam *daj ne more biti kot zgled za Sospodarsko rast. Madžari so računali, da bo rast 3-odstotna, *daj pa pravijo, da bodo veseli n'Čle, bojijo pa se 3-odstotnega Padca. Povsod brezposelnost narašča, v Nemčiji izvoz pada, Velike težave ima Španija... Gre *a globalni problem recesije v pvropi, ki je cikličnega znača-Ja, saj je Evropa kljub združe-Vanju še vedno zelo odvisna od *ega, kaj se dogaja v Ameriki, kjer se kot vse kaže začenja Vzpon. Pri nas torej lahko do °"emoglosti povečujemo plače, Pa se to ne bo prelilo v gospodarsko rast, temveč bo le povedalo stroške proizvodnje in tako S zmanjšalo našo konkurenčnost. Tudi podatki kažejo, da rast plač ne prelije v potrošjo, temveč v varčevanje in to v devizno, bankirji to dobro vedo. dovolj jasno se je to pokazalo Prr nedavni rasti tečaja, ob težavah in špekulacijah je šlo Predvsem za pomanjkanje informacij med bankirji, ki so lovili drug drugega. Koje Banka ^Slovenije stvari resno postavi- \ se je tečaj umiril. Razloga za devalvacijo tolarja ni, plačilna klanca ni tako katastrofalna, k°t jo skušajo prikazati nekate- ^'Ijenje v gospodarsko rast bi Se zato končalo v še večjem Padcu proizvodnje in v še večji •"ezposelnosti, kar se je pokaralo zc |anit ko je bil začetek divljanja proizvodnje hitro Uničen z rastjo plač. Tedaj smo zgubili 20 tisoč delovnih mest. Uvoženih 23.807 Avtomobilov Slovenci imamo očitno nepote-rjpe Želje po novih, dobrih av-l°mobilih, v letošnjih prvih šti-mesecih je bilo uvoženih k;,r 23.807 avtomobilov, če v Povprečju stane avto 20 tisoč prk, to znaša 400 do 500 mili-]°nov mark. To je vsekakor po- treb no upoštevati pri ocenjevano BJU uvozno-izvoznih gibanj, ruj«j S|ranj pa /e|0 resno ra/. ">ljamo o razširitvi davčne os-^0ye na obdavčitev avtomobilov f0' premoženja, jo napovedal ispari, hi „ ocenjevanju i/voza pa je j^rehno upoštevati, da pnha Zastoja pri prilivih, saj M podjetjih tako pripravljajo na Pri v pailZacijO, prilive pa /a vsak ?.r,l1H'i / i d rz u jejo v tujini tudi |.dra(Ji morebitnega drsenja to-n rJ;i Tisti seveda, ki to likvid-^ s*no /morejo, nemara tudi r, U8i, ki potem jadikujejo, da ,e morejo izplačali plač, »olj n,1. ,no toreJ odlašali / lastni yc,1iem, dlje se bo to dogajalo. I^HlCi pa bodo seveda prišli, ko . Mvar stekla, naše lastninske *0ube jih ne zanimajo preveč, hI Utrujajo. ^eicin se bo podražil, etektrika prav tako ^'Hin vt. bo še podražil, tako I* n"do učinki na inflacijo pri-,jj"jeni se/onskim padcem dru-lj (ene bencina so /daj na l|*niki ravni, s podražitvijo bo avstrijski, kmalu se bo po- dražila tudi elektrika, vendar ne hkrati z bencinom. Pri zemeljskem plinu podražitev ni zaželena, če želimo zaradi ekoloških razlogov pospeševati njegovo uporabo, razrešiti pa bo potrebno stare dolgove za ruski plin. Najbolj problematične so torej cene v energetiki, s politiko cen in s prilagajanjem evropslTim standardom naj bi se podjetja usposobila za odplačevanje dolgov, da jih ne bi več vključevali v proračun in država ne bi več nastopala kot superga-rant. Podražile se bodo tudi poštne storitve, priključek pa bo cenej- Višje državne takse Pri pregledovanju davčnih virov so ugotovili, da se nekatere državne takse že dolgo niso povečale, našli so celo takšno, ki se ni povišala deset let. Pri avtomobilih bodo verjetno tudi registracijske takse višje, pričakujemo lahko tudi višje sodne takse. Skratka, država bo dražja. Razumna kmetijska zaščita Pri kmetijstvu je zaščita potrebna, vendar razumna, saj bi popolna krepko povečala življenjske stroške in bi tako lovili zajca za rep. Mleka je na eni strani preveč, na drugi pa je težnja po višji ceni in želja po izvoznih stimulacijah, kar ne gre skupaj, hkrati pa pri nas popijemo premalo mleka in pojemo premalo mlečnih izdelkov. Ministra Kračun in Osterc se počasi 'približujeta', celo strategija na področju kmetijstva je bila že sprejeta kot doslej edina. Nekaj zaščite torej bo, bistveno pa se ne bo povečala. Ne bo pa povratka v čas po osamosvojitvi Slovenije, ko so cene nekaterih kmetijskih pridelkov rasle prehitro, tudi zaradi tega, ker so mnogi pričakovali, da bo privatizacija v kmetijstvu potekala hitreje in jo je potrebno malo 'podložiti'. mmmmmm t Sindikati niso držali besede Politika plač je jasna, predsednik vlade je zelo javno povedal, da naša konkurenčnost z vsakim povečanjem plač pade, da je s tem povezana brezposelnost. Zanimivo je, da v gospodarstvu manj stavkajo, plače pa počasneje rastejo, pora čuni v javnem sektorju so i/ho diščno plačo povečali na 30 ti sni.' tolarjev, k;u /daj zahtevajo učitelji. Januarja je bilo njihovim sindikalistom jasno pove .lino, da ob izteku poračunov povečanja ne bo, v pogajanjih so se s tem strinjali, /daj pa be sede ne drže in izsiljevanje se |c /ačelo. V praksi nikakor ne prodre spoznanje, da je zaposlenost v negospodarstvu veliko bolj zanesljiva kot v gospodarstvu, zato je logično, da so pri večji zanesljivosti zaposlitve plače nižje. Nikjer v svetu plače v gospodarstvu in v negospodarstvu niso neposredno povezane, kakor to razumemo pri nas. Stavka učiteljev ima demonstracijski učinek, utegne se ponoviti lanska veriga, saj že dva druga sindikata v javnem sektorju razmišljata o stavki, sredi turistične sezone, da bo težav kar največ. Res pa je sistem in preglednost plač v javnem sektorju slaba, nerazumne razlike pa često bole bolj kot sama višina plač, še posebej v javnem sektorju, kjer ni elementa produktivnosti. Julija naj bi v parlament prišel zakon o državnih uslužbencih in bodo razmerja med plačilnimi razredi jasno definirana. Upam, da bo z učitelji prišlo do sporazuma, če bomo drug drugega lomili čez kolena, bomo izgubili vsi, kakšna je zgornja meja, smo povedali, je dejal Gaspari, če bo prekoračena, bomo morali z rebalansom proračuna v parlament, naj torej vsi vedo, zakaj je do tega prišlo. Nepobrani davki največja Gasparijeva bolečina Po grobih ocenah je v Sloveniji približno 30 odstotkov sive ekonomije, zato je razumljivo, da so davki slabo pobrani, saj je težko obdavčiti promet, ki ni .abeležen. Možen je pavšal ali vzgojni prijem z javnim prikazovanjem izrednih primerov. Dokler ne bo lastnina dokončno definirana, je težko vzpostaviti normalen, stabilen in trden davčni sistem, če bi pisali zakone za vsak primer posebej, bi namreč to privedlo v davčno anarhijo. Največ nepravilnosti ni v obrti, kjer je davčnih zavezancev 40 tisoč, temveč med novimi podjetniki, ki jih je 20 tisoč in predstavljajo že 12 odstotkov družbenega proizvoda. Podjetniki v mnogočem ne poslujejo v skladu z zakoni, ne zgolj z davčnimi predpisi. Problem je namreč v raztegljivosti zakona o računovodstvu, ki daje obilo možnosti za izigravanje predpisov, za nezabeležene transakcije mimo računov. Spremembe pri dohodnini, novi davki Pri dohodnini so predvidene spremembe, ki jo bo kmalu obravnaval parlament. Po evropskem zgledu bodo izločeni nižji razredi, uveden pa bo nov, najvišji razred za najbogatejše, razlog je torej tudi psihološki. Spremembe bodo tudi pri davkih, resno razmišljajo o premoženjskem davku na avtomobile, ki bo primerno nizek, upošteval pa bo staranje avtomobilov. Ne želijo namreč povečati prometnih davkov, ki spodbujajo inflacijo, otežili pa bi pot do davka na dodano vrednost. Zelo hitro pa bodo uvedene višje davčne stopnje za alkohol in podobne stvari, razmišljajo pa tudi o povečanju premoženjskih davčnih stopenj z dva na pet odstotkov. Cenzus pa nameravajo zmanjšati pri neo-davčljivem stanovanjskem fondu, saj ocenjujejo, da je 160 površinskih metrov previsok. Obdavčili pa bodo pogodbeno delo in sicer delodajalce, saj inšpektorji tega ne morejo učinkovito kontrolirati. Obremenitev gospodarstva naj bi se vsaj malce zmanjšala z ukinitvijo 1,8-odstotnega prispevka za zaposlovanje. Nekaj sprememb bo pri carinskih da jatvah, v smislu izenačitve pobojev za poslovanje podjetij. * C se bo še naprej tako hitro nadaljevalo upokojevanje, bo pokojninski zavod zašel v težave (izgubo), stvari bi lažje uravnavali, če zavod ne bi prevzel stvari, ki sodijo v proračun. Kdo bo večinski lastnik nekdanjega kranjskega hotela Stara pošta Gorjanci ali Merkur? Sedem dedičev nekdanjega kranjskega trgovca in podjetnika Franca Gorjanca in Merkur se v denacionalizacijskem postopku še niso sporazumeli o tem, kdo bo večinski lastnik nekdanjega hotela Stara pošta v Kranju. Kranj, 8. junija - Ko je republiški parlament sprejel zakon o denacionalizaciji, so se v številnih družinah na Slovenskem "zazrli" v preteklost, jo začeli raziskovati, zbirati dokumente, se pripravljati na postopek vračanja premoženja... Sinovi in hčere Franca Gorjanca iz Kranja, lesnega trgovca, podjetnika in lastnika nekdanjega hotela Stara pošta v Kranju, hiše na Koroški cesti 2 ter zemljišča in žage na Kokrici, so lansko jesen spisali družinsko kroniko, ki so ji dali za današnje "prilike" zelo primeren naslov: "Kako je lastninil Franc Gorjanc v času od 1915. do 1938. leta?" Dozorevanje ob delu Kot je mogoče razbrati iz kronike, seje Franc rodil v Čir-čičah pri Kranju 1899. leta v revni kmečki družini, v kateri sta od šestih otrok v težkih zdravstvenih razmerah preživela otroštvo le najstarejša hči Mici in Franc kot najmlajši sin. Ko je končal osnovno šolo, ni bilo možnosti, da bi šolanje nadaljeval, saj je moral pomagati že ostarelemu in bolehnemu očetu na kmetiji. Ob delu je hitro dozoreval. Da bi izboljšal hišne dohodke s premajhne kmetije, je opravljal tudi občasna usluž-nostna dela na vasi. Pri sedemnajstih letih je začasno sprejel nevarno delo pri gradnji savskega mostu v Kranju, pri dvaindvajsetih letih, ko mu je umrl oče, je ob bolehni materi prevzel materialno skrb za vso dru- Posel s kamenjem s čirčiških njiv Že zelo zgodaj je pokazal, da ni samo delaven, ampak tudi iznajdljiv, podjeten. Nerabno kamenje, ki so ga kmetje desetletja odmetavali s kamnitih čirčiških njiv na zbirni kamenjak, je ponudil kranjskemu podjetju za gradnjo ceste. Cestno podjetje je kamenje odkupilo s pogojem, da ga zdrobi na primerno velikost in dostavi na gradbišče. Posel je organiziral tako, daje tudi finančno uspel. S pridnim delom in varčevanjem je (ob pomoči sestre Mici) že pridobil toliko denarja, da je v Kranju odprl trgovino z deželnimi pridelki. Kar je zaslužil, ni porabil zase, ampal: je denar vlagal za izboljševanje in povečevanje poslovanja. Leta 1922 je začel trgovati z lesom. Z družabnikom in sovlagateljem Schindlerjem je pri železniški družbi najel ob železniški postaji v Kranju prostor in uredil konsignacijsko skladišče za prodajo hlodovine in rezanega lesa. Ker mu je tudi trgovina z lesom dobro uspevala, je 1926. leta od znanega podjetnika, ki pa se je tedaj preselil v Avstrijo, odkupil hotel Stara pošta in hišo na Koroški cesti 2. Ko se je potlej povsem posvetil trgovini z lesom, kasneje pa še predelavi lesa, ni imel časa, da bi se ukvarjal še z gostinstvom, ampak je hotel dal v upravljanje najprej Muccoliniju in nato Liebru, ki ga he vodil vse do podržavljenja 1948. leta. Stara pošta med najboljšimi hoteli Ker so se v Kranju pokazale potrebe po večjem hotelu, je Franc 1930. leta po načrtih enega vodilnih ljubljanskih arhitektov začel graditi prizidek, ki so ga odprli decembra prihodnje leto, polno pa je zaživel leto kasneje. Hotel, v katerem je bilo ob lepo urejeni kavarni tudi štirideset sob, je veljal za enega najboljših na Gorenjskem in je uspešno posloval vse do začetka druge svetovne vojne. Od osvoboditve do začetka sedemdesetih let je v njem domovala vojska, kasneje je bil v lasti kranjske Save, ki ga je, potem ko je zgradila lastno poslovno stavbo, prodala Merkurju, ta pa ga je (tudi na podlagi starih slik in načrtov) preuredil v lepo poslovno stavbo. Nekdanji hotel je od predvojnih časov nekoliko spremenil obliko (na enem koncu so ga zmanjšali, na drugem prizi-dali, na delu pa dvignili za eno nadstropje), kot spomeniško zaščitena stavba pa je ohranil staro arhitekturno podobo. Razočaranje nad Titovo politiko Franc Gorjanc je 1937. leta od kmeta Urbanca s Kokrice kupil poldrugi hektar slabšega travnika ob Rupovščici in v dveh letih na njem postavil sodobno žago, ob reki pa vodno turbino, ki je poganjala žago. Dve leti kasneje so na njej raz-žagali že 8.500 kubičnih metrov hlodovine. Druga svetovna vojna je zaustavila njegovo podjetnost in vlaganja. Ker je materialno podpiral Osvobodilno fronto, so ga Nemci najprej zaprli, nato pa ga po nekaj mesecih zaradi številne nepreskrbljene družine izpustili. Čeprav je tudi potlej materialno in moralno podpiral OF, pa je bil po končani vojni razočaran nad Titovo politiko in enopartijsko komunistično diktaturo. Večkrat je dejal: "Podpiram stvar-jenje humane socialne države, vendar ne v obliki enopartijske diktature, temveč le v svobodnem večstrankarskem sistemu in spoštovanju pošteno pridobljene zasebne lastnine." Po vojni je bilo Gorjančevo podjetje nacionalizirano, najprej žaga z lesno trgovino, nato še hotel Stara pošta. Zaposleni na žagi so takoj po podržavljenju začeli štrajkati, zahtevali, da naj bo Gorjanc vsaj upravnik, če že lastnik ne more biti. vendar jim oblast tega ni odobrila. Čeprav je bil ob nacionalizaciji star 58 let, se ni upokojil, ampak je v skrbi za šest otrok, starih od tri do petnajst let, za nezaposleno ženo Marijo in sestro Mici, ki je z nacionalizacijo ostala brez dela, delal naprej, najprej kot upravnik novoustanovljene kmetijske zadruge v Kranju, nato kot zastopnik beograjskega podjetja Rad v Sloveniji. Umrl je sredi dela, soparnega julijskega dne 1954. leta, ko ga je pred vratarnico tovarne okovja v Slovenski Bistrici zadela srčna kap. Denacionalizacija Ko je republiški parlament sprejel zakon o denacionalizaciji, so Gorjančevi dediči (petero Frančevih otrok, vnukinja in žena Marija, ki po možu dobiva le skromno preživnino) vložili zahtevek za vrnitev podržavljenega premoženja. Za stavbe, ki so stale na mestu, kjer je danes trgovska hiša Globus, in za pozidano (neplačano) zemljišče lahko pričakujejo le obveznice slovenskega odškodninskega sklada. S kranjskim Gradbincem, ki ima na zemljišču nekdanje Gorjančeve žage na Kokrici enega od obratov, so po nekaj sestankih že blizu poravnalnega dogovora, po katerem naj bi Gorjančevim dedičem vrnili staro žago, starejšo leseno sušilno lopo in nepozidani del zemljišča. Kdo je več vložil v Staro pošto? Najtrši denacionalizacijski oreh bo nekdanji hotel Stara pošta, za katerega doslej med Gorjanci in podjetjem Merkur ni prišlo do sporazuma. Osrednje vprašanje je, kdo bo večinski lastnik oz. kdo je v stavbo več vložil: Gorjancev oče, ki je stavbo kupil in jo kasneje še dozidal, ali Merkur, ki jo je v osemdesetih letih temeljito obnovil in preuredil. Gorjančevi vztrajajo na večinskem solast-ninskem deležu in dokazujejo, da je bila stavba ob podržavljenju, ki je bilo uradno 1948. leta, neuradno pa že tri leta prej, vredna 2,4 milijona nemških mark oz. 60 do 70 odstotkov sedanje vrednosti. V Merkurju se ne strinjajo z izračuni Gorjan-čevega cenilca. Navajajo, da so v stavbo vložili skoraj 3,8 milijona mark (od tega 1,3 milijona mark za opremo), in ugotavljajo, da Gorjancem realno pripada le približno tretjinski delež. Ker se Gorjanci in Merkur glede tega, kdo je več vložil v nekdanji hotel, ki je zdaj poslovna stavba, niso sporazumeli, je upravni organ kranjske občine odredil uradno sodno cenitev, ki je pokazala, da je stavba sedaj vredna nekaj več kot tri milijone mark, ob podržavljenju pa naj bi bila 1,9 milijona. Ce bo obveljala uradna cenitev, bodo večinski lastniki stavbe postali Gorjanci, a ker se oboji. Gorjanci in Merkur, z njo povsem ne strinjajo, je pričakovati, da se bo denacionalizacijski postopek še vlekel in zapletal. KOMENTAR Ko se sistem izrodi Oblast in morala "Prepričanje, naziranje, mišljenje, vera in kolikor je še teh besed — ne vprašam vas zanje. Kajti ena beseda je, ki je živa in vsem razumljiva: oblast." Oblast je torej tista, za katero gre. Tako je Jermanu zatrdil župnik (v Cankarjevih Hlapcih) in tako je - kakor bomo skušali pokazati - še danes. Ko so bile navedene besede izrečene in zapisane, so se na oblasti menjavali klerikalci in liberalci. Potem je prišla vojna in z njo revolucija, v kateri so ene in druge spodnesli komunisti. Ti so nato vladali kar sami in skoraj pol stoletja. A prišlo je nepričakovano in famozno leto 1989. ko je komunizem, kije že poprej prišel ob barvo, prišel še ob oblast. Ponekod so komuniste z oblasti pregnali, drugod (pri nas) so z nje sestopili sami. In se nato podali na volitve. Te so pokazale, da imajo bistveno prednost, ker po svoje še vedno obvladujejo ekonomsko in politično sceno ter njeno zakulisje. Zapustili so namreč le vrhove, na srednjih in nižjih ravneh oblastne piramide pa so njihovi kadri ostali. "Bratje Čehi so razumeli, kaj je najvažnejše: z zakonom so prepovedali politično delovanje vseh partijskih funkcionarjev od občinske ravni navzgor." (Viktor Blažič. publicist. Delo. 29. maja 1993; na tem mestu so tudi vse naslednje navedbe.) Pri nas. kjer - resnici na ljubo - komunisti niso bili taki teroristi kot drugod in so prehod v demokracijo so-omogočili. so lahko delovali naprej. Rezultat se je kmalu pokazal in bil nato potrjen še od državljanov na volitvah decembra 1992. Igor Bavčar je nedavno ob nekem TV omizju pripovedoval, kako so v času. ko je bil še minister v Demosovi vladi, razpravljali o Miha Naglic možnosti, da bi tistim, ki so na svoje položaje prišli v spregi z udbo (za te tudi gre! — in ne za vse tiste, ki smo bili komunisti, ker je bilo tako naše "prepričanje, naziranje. mišljenje, vera in kolikor je še takih besed") - da bi torej onim. ki jim je šlo le za oblast, "svetovali", naj se sami umaknejo. A prišla je vojna in z njo novo obdobje slogaštva. Intelektualnemu in državotvornemu jedru Demosa, Demokratom, se je tedaj zazdelo celo. da postaja desno krilo premočno. Zazvenelo je svarilo: "Ustavite desnico!" In so jo ustavili. Še več: "Zdi se, da so si tudi razvpito spravo zamislili bolj zato, da bi zavarovali odgovorne nosilce minulega bistveno nemoralnega in nelegitimnega, nasilnega komunističnega režima, kot pa da bi popravili krivice, kijih je ta režim naredil svojim žrtvam. Kajti velikanska večina teh žrtev še vedno čaka na pravico." Tako dr. Anton Stres, teolog. A časi se spreminjajo. In mi z njimi. Tako se je zgodilo, kar je bilo še lani povsem nemogoče: klerikalci, liberalci in komunisti so skupaj na oblasti! Je to slabo? Mar ni prav to nekakšen zgodovinski kompromis'' Pomenljivo je dejstvo, da se ob takšno rešitev spotikajo predvsem oni, ki niso (več) na oblasti! Dr. France Bučar, prvak med demo- krati, očita krščanskim demokratom, da so se zvezali v nenačelno koalicijo s komunisti. V koalicijo, v kateri slednji vladajo ("regirajo"). oni pa jim pri tem opra vilu strežejo ( "ministrira-jo"). "Pomeni, da krščanski demokrati v t. i. praktični politiki niti približno ne verjamejo v temelje krščanskega izročila. Verjamejo v moč oblasti in meča... To zadnje je celo hujše od tega, da s svojo povezanostjo v to veliko koalicijo neposredno pomagajo družbeni strukturi, ki jo je pri nas postavil komunizem, da se ohrani, prilagodi novim razmeram, zadrži vse položaje v gospodarstvu in javni sferi in da ji kar krepko uspeva vladati še naprej." Spričo takšne oblastne koalicije in sredi afer, ki pretresajo celotno družbo, zastavlja dr. Bučar vprašanje, za katero se zdi, da je ključno: "Od kod naj pride do moralne prenove, ki je za naše preživetje ključnega pomena?!" Po svoje mu odgovarja Viktor Blažič: "Parlament bi moral v sebi najti toliko moči, da bi spravil v veljavo nekakšen cenzus ali kriterij, po katerem bi onemogočil nadaljnje politično delovanje s preteklostjo (s preganjanjem sodržavljanov) najbolj obremenjenim osebam... Bog pa naj odpusti grehe tistim prizadetim, ki so se zaradi teh obremenitev sami pripravljeni odreči politični karieri." Prihodnja leta (morda že meseci) bodo potrdila ali ovrgla trditev, ki je postavljena in dobesedno visi v zraku: da je ključ za moralno prenovo slovenske družbe v tem. da "udbokomunisti" zapustijo svoje položaje. Ali pa se bo. kar je tudi zelo verjetno, še enkrat potrdilo starodavno spoznanje, da je oblast pač oblast, vse drugo pa so le besede... S temi vred. Učitelji na barikadah Spopad med vlado in učitelji je tema, ki je v teh dneh največkrat na dnevnem redu pogovorov, predvsem zaskrbljenih staršev, ki so se v negotovosti znašli le nekaj dni pred zaključkom šole. Finiš šolskega leta je zanje že tako vsakoletna obremenitev, zdaj pa sploh poteka pod velikim pritiskom. Slovenski učitelji so se namreč nad vlado spravili z najmočnejšim orožjem, kar jihpremorejo - s spričevali. Njihove zahteve so bolj ali manj znane: najnižja izhodiščna plača naj bo 28.000 tolarjev in regres 36.000 tolarjev. Vlada s svoje strani ponuja 26.000 tolarjev za plačo in 30.000 za regres. Vendar nizke plače še zdaleč niso pravi vzrok za izbruh učiteljskega nezadovoljstva tik pred koncem šolskega leta. Učitelji so s stavko namreč grozili Že konec januarja, vendar jih je tedaj vlada s proračunom plač za lansko leto še uspela utišati. Zdaj naj bi bilo teh poračunavanj za preteklost konec. Konkretno to pomeni, da bi učitelji že prihodnji mesec domov prinesli precej mani denarja, kot so ga v zadnjih mesecih, tako kot tudi vsi drugi zaposleni v negospodarskih dejavnostih. Računica je zelo enostavna. Ko se enkrat navadiš živeti z določeno vstoto denarja, je težko preiti na manjšo in te pri tem še najmanj zanima, da so ti doslej poravnavali neplačane dolgove. Navsezadnje so učliteljske plače slabe in to je dejstvo, ki ga nihče ne more zanikati. širše gledano so izvori konflikta vendarle v vladni politiki, saj je sedanja oblast pri pripravljanju republiškega proračuna izrazito prednost dajala gospodarstvu, zelo malo posluha pa je imela Marko Jen.šterle za izobraževanje, kulturo in šport. Drnovškova vlada se je očitno odločila za staro in nit kolikokrat preizkušeno formulo načete družbe. Če se ljudje preko množičnih medijev vsak dan soočajo s podatki o kor up aji v vrhu slovenske politike in pri tem zgroženo ugotavljajo, da nihče od vpletenih ne nosi odgovornosti, potem imajo ne dvontno vso pravico, da se tudi sami brezkompromisno začnejo boriti za svoje pravice. V Sloveniji smo verjetno hitro pokopali vse pozitivne strani socializma in se oprijeli predvsem negativnih vplivov kapi talizma Danes bolj kot prej za sposobnega velja tisti, ki mu je usjh'Io "priigrati" čimveč denar ja in pri tem ni važno, če se je obogatil na račun drugih, rnno gokrat tudi samo zato, ker se je v ključnem trenutku znašel iui vodilni poziciji. Prihodi na take pozicije pa so bili le nekaj let nazaj bolj odvisni od politične poslušnosti, kot menedžerskih sposobnosti. Pred časom je bivši turistični minister Ingo Paš na neki okrogli mizi opozoril na nevar nosti, ki jih prinaša tista strate- gija slovenskega turizma, ki temelji na ideji "Slovenije kot igralnice" in se pri tem vprašal, do katere meje lahko država oziroma njen turizem živi od nesreče drugih ljudi? Predvsem znane afere so nam v zadnjem času odprle oči in pokazale tudi vse negativne posledice, ki jih s seboj prinaša igralništvo. V italijanskem Riminiju so na primer začeli zabavišča zapirati samo zato, ker so ugotovili, da so socialni efekti tako negativni, da jih igralniški dobički nikakor ne morejo popraviti. Tako kot razviti svet s posebnim vzrokom v nerazvitega pošilja svoje odpadke in umazano tehnologijo, očitno počne tudi s takšnimi dejavnostmi, kot so igre na srečo. Takšni dokaj prozorni taktiki največkrat nasedejo tisti, ki nujno potrebujejo kapital in ki zanemarjajo duhovno nadgradnjo (če si pomagamo s marksističnimi termini). Na žalost je pri nas mogoče opaziti ravno to. Oblast se posveča aferi povezani z umazanim denarjem, (kar je verjetno njena dolžnost, saj vse več stvari kaže, da se je s tem denarjem financirala prenekatera stranka), zanemarja pa vso tisto sfero, ki ji ne prinaša takojšnjega denarja, tudi zato je letos ogrožen obstoj tradicionalnega mednarodnega pisateljskega srečanja v Vilenici, učitelji pa so doma in ne v učilnicah. Če je Sloveniji v okvirih Jugoslavije uspelo obdržati svojo identiteto, to še ne pomeni, da je z nespametno politiko ne more izgubiti v času samostojnosti. Posledice duhovne krize so za narod neprimerno večje od tistih, ki jih prinaša načeto gospodarstvo. V teh dneh. ko učiteljska stavka povzroča vedno več skrbi staršem in mladim, zlasti tistim, ki naj bi zaključili šolanje v osnovnih ali srednjih šolah, je vse več vprašanj, koliko so zahteve šolnikov upravičene, in ali je res skrb za eno od najpomembnejših zelo pogojno imenovanih negospodarskih dejavnosti, na katero vse glasneje stavimo naš razvoj, preskromna ali celo neprimerna. Vsem je seveda jasno, da v gospodarskih zagatah, v katerih smo. ta oskrba ne more biti idealna, vse pogostejše je spoznanje, da standard, ki smo ga v preteklih letih na področju šolstva ustvarili, v sedanjih razmerah preprosto nismo sposobni vzdrževati. Vendar ali smo že prestopili prag neznosnosti, ki upravičuje ravnanje učiteljev z vsemi možnimi posledicami za otroke? Vsaka urejena družba želi šolski sistem izgraditi in z normativi urediti, saj le tako lahko izogne ekscesom in lomom z vsemi posledicami in škodo ob tem. Kako je s tem pri nas? Iz podatkov o materialnem položaju osnovnih šol v občinah Kranj in Škofja Loka lahko ugotovimo, da šole dobijo le približno četrtino potrebnih sredstev za tekoče in investicijsko vzdrževanje, kar se že na velikem družbenem bogastvu, ki ga predstavljajo šolski prostori in ~an Žargi oprema, nedvomno že močno pozna. Državni normativi predlagajo od 7 pa celo do 15-krat višja sredstva, kar pa ista država občinam pri oblikovanju dovoljenega obsega javne porabe (občinskega proračuna) ne prizna. To pa pomeni, da so ti normativi čisto sprenevedanje. Ne zavedamo se, da tako stanje v nekaterih okoljih kar kliče po katastrofi. Vse je odvisno le od razumevanja in čuta odgovornosti lokalnih oblasti in nič čudnega torej ni. da šole v posameznih občinah doživljajo (nedopustno) različno materialno usodo. Druga plat so seveda plače: ne samo, da izjava Lojzeta Peterleta leta 1991, ko so se prvič zakonsko urejale državne plače, o tem, da je sistem izhodiščnih plač ter enotnih količnikov prvi poskus enotnega urejanja plač v negospodarstvu, ni ustrezala resnici (že leta prej se je kot izho- diščna osnova uporabljal tako imenovani bruto OD na pogojno nekvalificiranega delavca, nato pa enota enostavnega dela). poc pa je tudi ta sistem doživel povsem enako usodo. Z različnimi izhodišči, predvsem pa različnimi količniki ter dodatki, so se razlike med podobno zahtevnimi deli samo povečale. Samo primer: pred dvema dnevoma so bili v dnevnem tisku objavljeni podatki, da so se plače v upravnih organih te države od leta 1991 povečale za 236 odstotkov, medtem ko so za šolnike porastle v enakem obdobju za 87 odstokov-To z drugimi besedami pomeni, da so se šolniške plače glede nO plače upravnih delavcev skoraj razpolovile. In prav razlike najbolj bolijo. Včasih je veljalo, do je treba učiteljem pora vi t i plače, ko se te približajo povprečnim v gospodarstvu na manj kot petino, danes pa je že plača učiteljo (z višjo izobrazbo) manjša od tega povprečja! Sistema torej ni. ali pa si tega imena preprosto ne zasluži-To bi kazalo imeti na umu. ko trkamo na učiteljsko zavest preden bomo učitelje, kot to nekateri poskušajo, v imenu iste zavesti povsem diskreditirali-Saj nismo luči (po starem kitajskem pregovoru ta simbolizirO položaj učitelja) spustili prenizko, da tega ne bi videli? PREJELI SMO V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse. ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Kranj, za rubriko Odmevi Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije Združeni ob Lipi sprave vas prosimo, da bi za slovesnost, ki bo na ljubljanskih Žalah 15. junija v spomin na najbolj žalostne dni v narodovi zgodovini in vsem padlim slovenskim junakom, odredili častno vojaško enoto. Po maši. ki bo ob 17. uri in jo bo todll nadškof dr. Alojzij Šuštar, bo pri Lipi ob 18. uri kulturni program s spominsko besedo. Želimo, da bi na proslav tokrat sodelovali tudi državni organi. Njen pomen je predvsem civilizacijski in utegne seči preko državne meje. Lep pozdrav! Za združene ob Lipi sprave Stanislav Klep Težja kot do kapitala je pot do zaupanja (Gorenjski glas, 1. junija 1993) Po prvih demokratičnih volitvah je bilo v javnih občilih večkrat prebrati stališča kranjske vlade, od zavzemanja za civilno družbo, obravnavanja gospodarskih problemov, nasprotovanja črnim gradnjam, odnosa do denacionalizacije, do zavzemanja za pravno državo in spoštovanje zakonitosti. /al pa stvarnost potrjuje, da \o sporočila javnosti eno, realnost pa popolnoma neka/ drugega. Primeri kažejo, da nekateri menijo, da je sicer lepo dc/an/e javno zavzemanje za npr. pravno državo, spoštovanje zakonitosti itd., v praksi pa sami delajo nekaj popolnoma drugega Eno v vrsti podobnih obvestil je bilo objavljeno v Gorenjskem glasu dne 1. junija 1993 pod naslovom "Težja kot do kapitala je pot do zaupanja". V odgovoru na nedavne javne kritike predsednik Izvršnega sveta občine Kranj v članku zagovarja delo v okviru tako imenovane koordinacije Izvršnega sveta, kar, po njegovem mnenju, zagotavlja temeljito in strokovno pripravljenost gradiv za seje Izvršnega sveta in to tudi zaradi natančne ureditve njenega dela, ki je opredeljeno v poslovniku. Do tu bi bilo vse lepo in prav, če ne bi bil spodaj podpisani pred kratkim seznanjen z vsebino materiala, ki ga je pripravila taista koordinacija, o kateri govori predsednik kranjske vlade. Gradivo, ki je nosilo datum 12. 3. 1993 je bilo daleč od tolikanj opevane temeljite in strokovne priprave, v delu pa celo brez pravne osnove in videti je bilo, da bi se mu najraje odpovedal celo njegov sestavljalec, ki ga je pripravil na osnovi "mnenj, temeljite osvetlitve problematike, izhodišč in argumentov" koordinacije, ki naj ne bi bila "politična koordinacija tiste vrste, ki ima v nekaterih ušesih negativni predznak", kot navaja v omenje- nem bleščečem slavospevU koordinaciji predsednik Izvršnega sveta. Ali je pripravi gradiva botrovalo temeljita nestrokovnost ali pO zgolj temeljita osvetlitev problematike na koordinaciji, to pot l novim pozitivnim političnih predznakom, ve seveda najbolje predsednik sam, saj ie p? določilih natančnega poslovni' ka njen član. Ob takih in podobnih primerih človek v prvo pač zamahne l roko, v drugo se kislo nasmehne, v tretje pa svoje mišljenje pošlje javnim medijem, ker pač ne more dovoliti, da H ga poskušali vedno znova p0', neumljati z istimi metodami, pr[ čemer zaupanja in kapitala, ki sta vodilo predsednikovega razmišljanja v omenjenem članka sploh ni potrebno omenjati. Kdo ve, mogoče pa ob omam nem zaupanju kapital ni fl večno izgubljen. Tekstilindus 1 bil prodan za šest milijonot mark tuji družbi, ob križeve^, potu, da bi dosegli zaupanje, M se lahko zgodilo, da bi M prodan recimo samo za m milijon mark. Tudi to je kapi' tal! Z, njim bi lahko zgradili cd° deset odstotkov novega kranj^' kega kopališča. Boris Pavšlar, Kranj Kranj, 10. junija - Voditelj dlasovih prej Viktor /akelj je pred kratkim srečal Abrahama in na md.mii preji mu je čestitali* odgovorna urednica l.eopoldiua Itogataj in mu izročilu petdeset rdečih \rtnic, / željo, da bi na prejo pripeljal še veliko /aru* mivih sogovornikov. Foto: (i. šmik POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Izplačilo tretje serije dvojčkov l^anj, 10. junija - V izplačilo je 10. junija dospela tretja serija !* prve emisije blagajniški zapisov Banke Slovenije, popularno 'menovanih dvojčki. Imetniki izplačilo lahko zahtevajo v banki, kjer so jih kupili, !ahko pa tudi pri drugih bankah, ki se ukvarjajo z njihovo proda-os ^ač'n 'zP'ačila Je za fizične osebe drugačen kot za pravne .Občani lahko za tolarski del zahtevajo izplačilo v gotovini ali Jih vpišejo na hranilno knjižico oziroma tekoči račun, lahko pa s erfii tolarji kupijo nov dvojček, ki dospe 5. oktobra letos. Devi-r*" del prav tako izplačajo v gotovini ali vpišejo na devizno knji-oziroma račun. Svoje lahko vsakdo pove pri vnovčenju, le v Primerih, če vnovčuje večje število dvojčkov, banke priporočajo, da Jim to prej sporoči. Pravnim osebam pa tolarski del nakažejo na žiro račun, z dednim delom pa razpolaga kot z deviznim prilivom. Banko mora a dan dospelosti obvestiti do 13. ure, sicer bo tolarje dobila na-'ednji dan, znesek bo povečan za revalorizacijo, vendar le do 20. JUr>ija. Za devizni del pa mora sporočiti, kako naj ga banka razjedi, saj devize lahko porabi za uvoz, lahko jih proda banki ali uPi nove dvojčke. Pravna oseba mora banki svoje želje sporočiti ekaj dni pred dospelostjo, za devizni del vsaj dva dni. Aojike je moč vnovčiti še tri leta po dospelosti. Na Gorenjem se s prodajo dvojčkov ukvarja Gorenjska banka. UBK banka širi poslovanje Kranj, junija - UBK banka iz Ljubljane, ki ima poslovno enoto Jlj v Skofji Loki, je lani dosegla večino zastavljenih ciljev, tu-d| letošnji so zelo ambiciozni. ,. Bilančno vsoto so lani povečali za 19,2 odstotka, pri čemer je ?l'a njena rast 40 indeksnih točk nad slovenskih povprečjem, ^"jeno v markah so ohranili realno vrednost kapitala, deleži banke v posamičnih naložbah vseh slovenskih bank nenehno naraščajo, konec lanskega leta so po vrstah naložb znašali od "8 do 1,2 odstotka. Tehnološko so se usposobili za poslovanje t*J" sistema Svvift, v kontokorentno mrežo 12 bank v Evropi in "A, pri katerih vodijo 10 milijonov mark depozitov. Poslovni ?noti so lani odprli v Škofji Loki in v Murski Soboti, agencijo Ptjo v Ljubljani, po Sloveniji pa več blagajniških mest. Pogodbo sklenili s 16 menjalnicami. Pozitivni učinek lanskega poslopja je znašal 101 milijon tolarjev. Aprila letos so v Ljubljani odprli centralno poslovno hišo, le-•°s pa so si zastavili več ambicioznih ciljev. Uvrstiti se nameravajo med pet najuspešnejših slovenskih bank, bilančno vsoto real-,° Povečati za petino, jamstveni kapital realno povečati za dese-povečati tržni delež v Sloveniji po merilih bilančne vsote, °bsega naložb ter obsega depozitov in deviznega plačilnega pro-I eta za petino glede na lansko leto. Obseg deviznega plačilnega eta pa nameravajo letos podvojiti. • M. V. mladinska knjiga 1 BIROOPREMA d.d. LJubljana, Dunajska c. 121 j M K BIROOPREMA d.d. smo eden največjih dealerjev za EPSON v Sloveniji. Za naročene večje količine nudimo posebne Popuste. IŠČEMO PODDEALERJE I INFORMACIJE; MK BIROOPREMA d.d. Poslovna enota KRANJ Kg Prešernove br. 10 064 3243-765 V Gorenjki vse večji poudarek kakovosti Kranj, junija - V podjetju Žito Gorenjka v Lescah vse večjo pozornost posvečajo kakovosti, svoje poslanstvo so definirati kot skrb za zdravo osnovno prehrano in priboljške. Pridobiti želijo mednarodni certifikat kakovosti ISO 9000, zato uvajajo sistem celovitega obvladovanja kakovosti. Gorenjka sodi med devet družb poslovnega sistema Žito, v Lescah pečejo kruh in biskvitno pecivo ter izdelujejo čokolado. Kruh pečejo v treh pekarnah in pokrivajo 55 odstotkov trga na svojem območju. Za posebej kakovostne vrste kruha uvajajo blagovno znamko Dobro. Biskvitne rolade izdelujejo že 28 let, prodajajo jih pod blagovno znamko Triglav in slove po svoji kvaliteti, na bližnje trge pa jih dostavljajo s svojimi tovornjaki. Gorenjka pa je najbolj znana po čokoladi, letno proizvedejo 2.500 ton čokolade in pokrivajo tretjino slovenskega trga. Tržne raziskave kažejo, da ima kar 48 odstotkov slovenskih gospodinjstev najraje čokolado Gorenjka, čeprav je na našem trgu ponudba uvožene čokolade, tudi švicarske, že dokaj velika. Gorenjka petino čokolade izvozi v zahodnoevropske države, predvsem v Nemčijo. Poletna šola podjetništva Kranj, junija - Podjetniški izobraževalni center Gea College bo letos že drugič pripravil poletno šolo podjetništva za srednješolce in študente, potekala bo v Bohinju in v Kranjski Gori. Med desetdnevnimi delovnimi počitnicami bodo mladim predstavili podjetniške veščine, učili se bodo poslovne angleščine in v skupinah pripravljali poslovne načrte za svoja namišljena podjetja. Poslovne načrte bodo ob koncu tudi javno predstavili. Dohodnina Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko znaša povprečna mesečna bruto plača zaposlenih delavcev v Sloveniji za marec 1993 71.411 tolarjev. Lestvica za obračun davka od osebnih prejemkov iz 15. člena zakona o dohodnini je naslednja: če znaša osnova SIT nad do znaša davek SIT SIT 57.129,00 57.129,00 114.258,00 114.258,00 171,386,00 171.386,00 12 % 6.855,50 4- 22 % nad 57.129,00 19.423,90 + 25 % nad 114.258,00 33.706,10 + 30 % nad 171.386,00 ypex PNEVMATIKA - HIDRAVLIKA -LEŽAJI - KOMPRESORJI Alpska 11/a. 6424« Lesce, tel.: 064/715-055,715-337,1ax 064/714-950 KOMPRESORSKI SISTEM HYPEX Kompresor 241 +130 kosov različnega orodja in priključkov. (kovček z orodjem, pištole za barvanje, naftiranje, napihovanje gum, lom cevi, pnevmatsko kladivo, 2x zaščitne rokavice, 5 kosov respiratorjev, pištola za pranje avtomobilov, drugi priključki) Preverjeno najnižja cena na trgu. Prometni davek vključen v ceno ! Cena 46.000 SIT "AVTO SOLA" ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 14. JUNIJA 1993, ob 18. url VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA O311-035 SALON POHIŠTVA MAJA. Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 r-KOLIKO JE VREDEN TOLAR NMITNT/PHODAJNI T NAIUnomODAJNI NAIVFtMlODAMI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 LIT A banka Ktan|(Tržii, Jeserocs) 70,40 71,45 9,94 10.06 7,68 7,77 AVAL Bled, Kranjska gora 70,70 71,00 10.00 10,15 7,70 7,80 COPiA Kranj 70,60 7t,60 9,95 10.30 7.65 7,95 CREDITANSTALTN. banka Lj. 70,20 71,50 9,90 10,20 7,50 7,90 EROS (Stari Mayf),Kranj 70,50 • 10,00 10,17 7,70 7,90 GE0SS Medvode 70,70 71,20 9,90 10,15 7,60 7,90 HRAN1NICA LON, d. 4. Kranj 70,40 71,30 10.00 10,15 7,60 7,90 HIDA-tržnica Ljubljana - HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice 70,50 71.50 9,00 10,20 7,60 7,85 INVEST skorja Loka, Tržič 70,40 71,40 9,95 10,12 7,60 7,89 LB-Gorenjska banka Kranj 69,60 71,70 9,70 10,19 7,30 8,00 MERKUR-Partner Kranj 70,70 71,20 10,04 10,11 7,75 7,85 MERKUR-ŽelezniSka postaja Kranj 70,70 71,20 10.04 10.11 7,75 7,85 MIKELStražišče 70,60 70,95 9,95 10,10 7,70 7,95 OTOK Bled 70.47 71,17 9,92 10,04 7,65 7,88 POŠTNA BANKA.d. d. (na poŠtah) 70,10 71,24 9,60 10,09 7,25 7,79 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 70.50 70,99 9,97 10,07 7.70 7,85 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 70,70 71,20 10,04 10,11 7,75 7,85 SLOGA Kranj 70,60 71.60 9T95 10,20 7.75 8,00 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 69,60 9,70 7,30 SLOVENJ JATURIST Jesenic« /—i ■ . VVILFAN Kranj 70,70 71,00 9,95 10,10 7,75 7,95 VflLFAN Radovipca, Grajski dvor 70,60 71,20 9,95 10,15 7,75 7,95 F-AIR d. o. o. Tržič 70,20 71,50 9,90 10,10 7,60 7,95 POVPREČNI TEČAJ 70,43 71,32 9,93 10.13 7,61 7,89 Pri nakupa in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata provizijo. Pri Šporovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blago po 10,00 tolarjev. B O R Z N O POSREDNIŠKA H I Š A d.d. IIMVESTMEIMT VREDNOSTNI PAPIRJI K & K INVESTMENT d.o.o., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045 POSOJILNICA - BANK - BOROVUE tel. 9943-4227-3225 VAŠ ZANESLJIVI PRIJATELJ V VSEH BANČNIH ZADEVAH! Delavski dom ... ...... tel.: 064/211387 Vas najboljši partner * p.e. radovuica, pri menjavi deviz "^^toST "SORA" INDUSTRIJA POHIŠTVA d.o.o. Tovarna pohištva SORA omogoča nakup pohištva lastne proizvodnje s 15% popustom za gotovino, junija in julija pa še 5% oz. 10% sezonskega popusta. Prodaja na 6 obrokov s čeki. Brezpločna dostava. Poleg tega lahko kupite pohištvo drugih proizvajalcev. Salon je odprt od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. d ° r-CM t- m ■ • co*- (0tD Jo (O o o .. M C* O (O s • 61215 MEDVODE, Gorenjska 12 £ h | KAM IZLKT? I CILJ, ČAS POTOVANJA, j PRIJAVE _ I DATUM 0DH0ĐA i..................> CENA PREVOZ GOSTINSKE OPIS POTOVANJA n MIKABil ANDIA 2 dni KOMPAS KRANJ Tel.:211-022 ■ ŠKOFJA LOKA lel 670-960 125 DEM bus - ž ZABAVIŠČNI PARK | SAN MARINO - RAVENA i GARDALAND 1 don i KOMPAS KRANJ Tel .211 -022 toJAlOKA lel. 620-960 19.6. 26.6. I 55 OEM bus - | OGLED ? ZABAVIŠČNEGA PARKA Objave za rubriki sprejemamo na fax 215-366 oziroma v oglasni službi, Bleivveisova 1 6, KRANJ KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Razmislek ob suši: Bo krme dovolj? Kmetje naj razmislijo, kako bi stalež živine prilagodili količini krme, saj večletni zaporedni nakup krme ni rentabilen. Kranj, 10. junija - Dež, ki je nekoliko izdatneje padal 28. maja in 3. junija, in moča, ki so jo "prispevale" lokalne padavine, so ob pomanjkanju zalog vode iz zimskega obdobja le blažev žegen. Suša še traja in kot kaže, se bo še nadaljevala, saj vremenoslovci napovedujejo, da v teh dneh še ne bo večjih padavin, z izjemo krajevnih neviht, ki so že doslej zelo različno namočile kmetijska zemljišča v Sloveniji. Ob tem, da je tudi na Gorenjskem vse več vasi, zaselkov in domačij, ki imajo težave pri oskrbi s pitno vodo (in z vodo za živino), suša že povzroča škodo kmetijstvu. Kot ugotavlja mag. Miran Naglic, specialist za rastlinsko pridelavo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, je vlage za normalno rast kljub občasnim krajevnim padavinam premalo. V hribovitih predelih in drugod, kjer je padlo več padavin, je vlage še dovolj za sprotno rast, nikakor pa to ne velja za območje sorskega in kranjskega polja, kjer je bilo dežja bolj malo. V osrednjem delu Gorenjske je košnja opravljena, travna ruša, ki bi se morala začeti obraščati, pa z vegetacijo zamuja že tri tedne, kar se bo poznalo pri drugem odkosu. V hribovitih predelih, kjer je košnja v polnem zamahu, je ruša na nagnjenih ter soncu in vetru izpostavljenih legah bolj redka, tako da bo pridelek prve košnje od 25 do 35 odstotkov slabši od normalnega. Pri koruzi, ki je bila posejana v najugodnejšem času in ima zdaj šest od osem listov, večje škode še ni; tista, ki je bila sejana po spravilu rži in mnogocvetne ljuljke in ima dva do štiri liste, pa je zastala v rasti in propada. Pridelek krompirja bo zaradi suše manjši, kot je kazalo po dobrem nastavku gomoljev. Enako velja za žita: bili se sušijo, zrnje bo drobnejše. Med posevki travno deteljne mešanice je suša doslej najbolj prizadela pozno sejane. Kmetijska svetovalna služba predlaga izvršnim svetom gorenjskih občin, da zagotovijo denar za sprotno plačilo povečanega odkupa živine; v primeru, da se bo suša nadaljevala, pa tudi več denarja za intervencije v kmetijstvu, kot so ga sicer načrtovali Ker je zdaj že jasno, da bo pridelek krme zaradi suše precej manjši od povprečnega, kmetijska svetovalna služba predlaga kmetom, da razmislijo o tem, kako bi stalež živine prilagodili količini pridelane krme, saj večletni zaporedni nakup krme ni rentabilen. Kmetje naj ocenijo, katere živali bi ob najmanjši škodi lahko izločili iz črede. To je po mnenju mag. Mirana Naglica treba storiti zato, da se ne bi znašli v položaju, ko zaradi pomanjkanja krme živini ne bi mogli zagotoviti kakovostnega obroka. Kadar zmanjkuje osnovne krme, si namreč tudi s koruzo in sojo ni mogoče pomagati. • C. Zaplotnik a AgTomehanika PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA po 6422C ŠKOFJA LOKA KIDRIČEVA 54 objavlja JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN 1. Hotela JELEN v Kranju, Ljubljanska c. 1, skupaj z gospodarskim poslopjem (poslovnim objektom) na dvorišču in vrtom ter pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. Izklicna cena je 79.731.576,00 SIT. 2. Gostinskih prostorov v I. nadstropju gostilne STARI MAYR v Kranju Titov trg 16, v skupni izmeri 436 m2. Izklicna cena znaša 21.047.480,00 SIT. 3. Gostinskega lokala ČRNI BARON v Kranju, Titov trg 16 (z ločenim vhodom iz Tomšičeve ulice) v izmeri 256 m2 z izklicno ceno 12.347.392,00 SIT. 4. štirih poslovnih lokalov na dvorišču hiše v Kranju, Titov trg 14: lokal 1 v izmeri 15,12 m2 z izklicno ceno 544.688,00 SIT lokal 2 v izmeri 20,24 m2 z izklicno ceno 729.034,00 SIT lokal 3 v izmeri 13,12 m2 z izklicno ceno 472.620,00 SIT lokal 4 v izmeri 37,38 m2 z izklicno ceno 1.346.719.00 SIT. 5. Trgovski lokal v Luši št. 16, p. Selca nad škofjo Loko v izmeri 51,69 m2 po izklicni ceni 2.215.708,00 SIT. Javna dražba bo 28. 6. 1993 ob 8 uri v pisarni tajništva podjetja na Kidričevi c. 54 v škof ji Loki. Dražbe se lahko udeležijo pravne osebe s sedežem na območju republike Slovenije in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu republike Slovenije. Udeleženci morajo pred dražbo plačati varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun prodajalca št 51510-601-15400 ali na blagajni podjetja. Davek od prometa nepremičnin plača prodajalec. Vse informacije interesenti dobijo po telefonu št. 632-609. Ogled prostorov je možen po predhodnem dogovoru. Kakšna bo nadaljnja vloga (in usoda) "krompirjevega centra" v Šenčurju V KZK hoče obdržati glavno vlogo Ob ponudbi Semenarne, da je pripravljena prevzeti laboratorij za fiziologijo in virusne bolezni krompirja v Šenčurju, je direktor kranjskega Kmetijstva mag. Janez Tavčar glasno in jasno povedal: "KŽK hoče tudi v prihodnje igrati vodilno vlogo." Kranj, 8. junija - Predsednik kranjskega izvršnega sveta Peter Orehar je v torek sklical sestanek, na katerem so predstavniki kmetijskih podjetij, organizacij in ustanov obravnavali problematiko Laboratorija za fiziologijo in virusne bolezni krompirja, ki ga je Mercator KZK Kmetijstvo Kranj pred sedmimi leti (tudi s pomočjo drugih) zgradil v Šenčurju in ki deluje kot posebna raziskovalna enota. Doslej sta za delo enote približno petino denarja prispevali ministrstvi za znanost in tehnologijo ter za kmetijstvo in gozdarstvo, ostala sredstva je zagotovilo Kmetijstvo, ki pa zdaj finančno ne zmore več tolikšnega bremena. Ker so bile v zadnjih letih vremenske razmere zelo ugodne za razmnoževanje listnih uši, ki so prenašalke virusov, je prišlo do zgodnjih množičnih okužb krompirjevih nasadov; posledica pa je bila slaba kakovost semena, 70-odstotni izpad prijavljenih nasadov iz semenske pridelave in kajpak tudi velik izpad dohodka. Ker Kmetijstvo zaradi vračanja zemljišč nekdanjim lastnikom izgublja dohodek tudi v drugih dejavnostih, je nastal resen problem, kako vzdrževati laboratorij, ki je sicer pomemben za vso državo. Iz proračuna le petino denarja Mag. Janez Tavčar, direktor kranjskega Kmetijstva, je povedal, da so se v KŽK-ju (ob podpori države) odločili za gradnjo centra predvsem zato, da bi pri semenskem krompirju zmanjšali odvisnost od uvoza, uveljavili lastno znanje in se priključili Evropi. VeČino denarja za skoraj dva milijona mark vredno naložbo je zagotovil KŽK, precej je prispevala Semenarna, približno desetino pa je bilo nepovratnih sredstev. Objekt je zdaj že brez "hipoteke", saj je Kmetijstvo v lanskem prvem polletju odplačalo še zadnji del posojila, ki je ob začetku gradnje predstavljalo kar tri četrtine vrednosti naložbe. Center je po besedah mag. Tavčarja doslej uresničil načrtovane rezultate, saj na leto vzgoji približno 300.000 brezvi-rusnih gomoljev in 60 ton izvornega semena, zelo pomembno pa je tudi njegovo znanstveno raziskovalno delo. Dosedanji finančni rezultati so Kmetijstvu omogočali, da je za delo centra zagotavljal štiri petine denarja, zdaj pa se je znašel v razmerah, ko tega ne zmore več. V zadnjih letih se je zaradi močne okuženosti krompirjevih nasadov zelo zmanjšal dohodek pri pridelovanju semenskega krompirja. Približno polovico zemljišč, ki so doslej predstavljala "zaščito" za semensko pridelavo, bodo morali vrniti nekdanjim lastnikom. Prihodnje leto jih že čaka plačilo najemnine za zemljo in stroškov za koncesije. Ker je pred vrati lastninjenje, bi tudi radi vedeli, kakšna bo v prihodnje vloga (in usoda) laboratorija. Če država ne bo pokazala zanimanja za financiranje osnovne dejavnosti, ki je pomembna za vse slovensko kmetijstvo, se lahko zgodi, da se bodo začeli ukvarjati le s tržno zanimivimi dejavnostmi. Kombinacija javne in komercialne dejavnosti Kot je pokazala kasnejša razprava, državi, kmetijskim ustanovam in tudi podjetjem ni vseeno, kaj se bo zgodilo s centrom v Šenčurju. Slavko Gliha, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, je dejal, da Slovenija potrebuje organizirano strokovno delo in tudi la- Kmetje niso povsem zadovoljni * Ivan Štular, kmet iz Strahinja: "Kmetje nismo povsem zadovoljni z učinkovitostjo centra, saj moramo seme še vedno uvažati iz drugih držav. Center naj preide pod okrilje kmetijskega ministrstva." * Janez Eržen, kmet iz Žabnice: "Kmetje želimo, da center na Gorenjskem ostane, država pa naj poskrbi, da bomo od njega imeli večje koristi. Uvoz ni perspektiven, Še posebno tak ne, ki poteka brez ustreznega nadzora. Tudi kmetje, ki so sadili uvoženo seme, imajo zelo slabe krompirjeve nasade." Bo Slovenija "smetišče" za semenski krompir? Dr. Miloš Kus, vodja KŽK-jevega Laboratorija za fiziologijo in virusne bolezni krompirja, je povedal, da ne pozna države v Evropi, ki bi se odpovedala semenarstvu. Slovenija mora zadržati in še okrepiu organizirano strokovno delo, sicer bo K)stala "smetišče" za slab semenski krompir iz drugih držav, azlog, da kmetje niso dobili iz centra tako kakovostnega semena, kot so pričakovali, so nove bolezni, ki so povzročile množične okužbe krompirjevih nasadov. Kot je napovedal dr. Kus, bo tudi letos pri pridelovanju semenskega krompirja katastrofa. boratorije, če seveda želi še naprej imeti domače sorte krofli-pirja in lastno selekcijo. Tak center bi moral biti pri javneflj zavodu, kmetijski inštitut, kj ima podoben center le nekaj kilometrov proč od šenčurske-ga, pa je ob določenih pogojil1 pripravljen na združitev. FraflC Ušeničnik, direktor ljubljanske Semenarne, ni ovinkaril, ampak je povedal naravnost, da je Semenarna, ki ima glede na vložena sredstva v šenčursketfl centru že zdaj 27-odstotni delež, pripravljena prevzeti center, v njem zadržati "program krompirja", zagotoviti rentabilnost l dopolnilnimi dejavnostmi (* vzgojo zelenjavnih in cvetličnih sadik), zadržati dosedanje prc računske vire in ohraniti delovna mesta. Lojze Senegačnik 2 ministrstva za kmetijstvo m gozdarstvo se je zavzel }} rešitev, ki pomeni kombinacijo javne in komercialne dejavnost1 oz. razmejitev med javnim % podjetniškim interesom. Iz dejavnosti centra bi morali izluščiti tiste, ki so pomembne za vse slovensko kmetijstvo in za katere naj bi denar zagotovili j! proračuna, del centra pa naj 1" namenili za komercialne dejavnosti. Predstavnica Inštituta Z* biologijo je predlagala ustani vitev mešane družbe, v kateri l" se prepletala javni in podjetni^ ki interes. V tej družbi naj 1" svoje mesto dobila tudi Seme; narna, ki ima razvit trg in tud1 lastno razvojno raziskovalo0 dejavnost. Direktor kranjskeg* Kmetijstva mag. Janez Tavo** se do ponujenih predlogov f posebej opredelil, dejal pa jc> da hoče Mercator KZK Kmetijstvo Kranj tudi v prihodnje pri centru igrati vodilno \\og0-Po razpravi, v kateri je bil° slišati različna stališča in prc' dloge, so imenovali delovfl0 skupino, ki bo pripravila pre' dloge o nadaljnji vlogi centra' njegovem delovanju in financv ranju. C. Zaplotnik Lastninjenje Mercator - Mlekarne Kranj Mleko "dvojnih članov" mlekarski zadrugi Predstavniki kmetijskih zadrug Naklo, Sloga, Cerklje in Tržič so nasprotovali temu, da bi mleko "dvojnih članov" upoštevali pri zahtevku Gorenjske mlekarske zadruge Kranj. Kranj, 7. junija - Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je že izdalo odločbo, s katero je 45 odstotkov družbenega kapitala Mercator - Mlekarne Kranj razdelilo med sedem gorenjskih kmetijskih zadrug, ki so v času od 1986. do 1990. leta oddajale mleko v Mlekarno. V delu družbenega premoženja, ki po zakonu o zadrugah pripada zadrugam, ima največji, 25,8-odstotni delež kranjska Sloga, cerkljanski zadrugi pripada 22,4 odstotka, leski Savi (naslednici nekdanjega KZK-jevcga TOK-a Radovljica) 22,2 odstotka, kmetijski zadrugi Naklo 13,9, Gorenjski mlekarski zadrugi 9,2, blejski zadrugi 4,1 in kmetijsko gozdarski zadrugi Tržič 2,4 odstotka družbenega kapitala. Ko se bo Mlekarna lastninsko preoblikovala, bo morala zadrugam glede na njihove deleže izdati navadne delnice ali pa jim priznati deleže in kajpak tudi pravico do upravljanja. Pri zahtevkih zadrug upoštevali tudi mleko s posestev Zahtevek za lastninski delež v kranjski Mlekarni je poleg sedmih gorenjskih kmetijskih zadrug pravočasno vložila še Hmczadova kmetijska zadruga Ilirska Bistrica, ki pa ga je potlej, ko je zašla v stečajne težave, umaknila. Postopek ugotavljanja količin oddanega mleka in zadružnih deležev (vodilo ga je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo) je zapletalo predvsem dvoje: ali v količine oddanega mleka šteti tudi mleko s posestev, ki so bila v okviru zadrug, in drugič, kam šteti mleko kmetov, ki so hkrati člani dveh zadrug, splošne in specializirane mlekarske zadruge. Čeprav so bila glede mleka s posestev med zadrugami različna stališča, je ministrstvo odločilo, da se pri zahtevku kmetijske zadruge Sava Lesce upošteva tudi mleko z nekdanjih družbenih posestev Poljčc in Bled, pri zahtevku nakclskc zadruge pa tudi mleko s posestva v Strahinju. "Dvojni člani" so se izjasnili Veliko več zapletov je povzročil zahtevek Gorenjske mlekarske zadruge Kranj, ki je bila ustanovljena avgusta lani, njeni člani pa so v času od začetka 1986. do konca 1990. leta oddajali mleko v različne zadruge na Gorenjskem, še najmanj je bilo sporno, kam šteti mleko sedmih kmetov, članov mlekarske zadruge, ki so ob vložitvi zahtevka že izstopili iz splošnih zadrug Sloga, Naklo, Sava in Bled; precej več zapletov pa je bilo okrog tega, kdo je upravičen uveljavljati količine mleka za 24 kmetov, ki so hkrati člani novoustanovljene mlekarske zadruge in ene od (starih) splošnih zadrug. Predstavniki kmetijskih zadrug Naklo, Sloga, Cerklje in Tržič so nasprotovali temu, da bi količine "dvojnih članov" upoštevali pri zahtevku Gorenjske mlekarske /a druge, in poudarjali, da bi bilo to v nasprotju z zakonom o zadrugah. Ko so "dvojni člani" pisno izjavili, da /. mlekom poslovno sodelujejo le /. mlekarsko zadrugo in da želijo, da se količine oddanega mleka upoštevajo v tej zadrugi, je ministrstvo njenemu zahtevku ugodilo, razen za količine mleka treh kmetov z Letenc in iz Srednje vasi pri Goricah. Na ministrstvu se pri tej odločitvi sklicujejo na 57. člen zakona o zadrugah, ki daje pravno osnovo za reševanje problemov z dvojnim članstvom in po katerem so kmetje lahko člani večihzadrug, vendar pa z isto (mlečno) dejavnostjo lahko sodelujejo le z eno. Očeta mleka nista uspela "prenesti" na sinova In zakaj je ministrstvo zavrnilo zahtevek Gorenjske mlekarske zadruge Kranj za več kot 1,1 milijona litrov mleka, ki so ga v petletjem obdobju oddali trije kmetje - dv« z Letenc in eden iz Srednje vasi pri Goricah? Pri kmetu iz Srednje vasi je bil problem v tem, da 26. septembra lani, ko je bil po zakonu zadnji dan za oddaio lastninskih zahtevkov, ni bil član mlekarske zadruge; med predstavniki zadrug, ki s° uveljavljale delež v Mlekarni, pa ni prišlo do sporazuma, da bi kot mejni datum Z* članstvo v zadrugi upoštevali kasnejš' datum. V drugem primeru je problem "generacijske narave": kmeta z. Letenc, ki sta v petletnem obdobju 19K6 (H> mleko oddajala v nakelsko zadrugo, sta želel* količine mleka prenesti na sinova, ki sta s* včlanila v mlekarsko zadrugo. Ministrstvo )c prošnjo" zavrnilo s formalno ugotovitvijo, d.i oiVta nist.i 01,m.i novoustanovljene zadiuge, ampak l<- smov.i C Zaplotnik UREJA; Vilm* Stanovnik ^SREDOZEMSKE IGRE BODO PRVI (DANES) ODPOTOVALI KOŠARKARJI Slovensko zastopstvo si obeta tudi medalje ^jugozahodnem delu Francije, v Montpellieru, se prihodnji teden začenjajo dvanajste sredozemske igre - Na "jih bodo slovenski športniki prvič nastopili kot samostojna ekipa. jobljana, 11. junija - Sredina seja izvršnega odbora Olimpijskega ko-,','eja Slovenije je bila namenjena predvsem zadnjim pripravam sloven-športnikov pred odhodom na sredozemske igre. Spregovorili pa so ,o olimpijskih igrah mladih v Valkenswaardu ter zimskih olimpij-. 'n igrah v Lillehammerju, ki naj bi se jih po zadnjih podatkih udeleži- I ■■■ >6ian v Linenamnitrju, ki naj bi se jih po zadnjih podatkih I naših tekmovalcev, dokončen seznam športnikov pa bo znan sredi Lillehammerju, i "»»m tekmovalcev, ""»»rja prihodnje leto. Mnogi se še spominjajo zad-Jega nastopa naših tekmovalcev Pfav v času vojne v Sloveniji, ju-'991, ko so na pot odpotovali *°t člani jugoslovanske ekipe, endar potem večina na igrah za-saQi protesta niso nastopili. Zato bile priprave na letošnje sredo-ei^ske igre še posebno pomemb-,e- Pa tudi slovesne. Tik pred odroni v Francijo pa je v sredo [^Poldne Olimpijski komite s po-l^jo športnikov in športnic na 'v°lskem gradu pripravil prav-to rnodno revijo, na kateri so Ustavili oblačila Mure in Wal-rJa Wolfa, s katerimi bodo na-°Pali tako na slovesnostih kot a tekmovanjih. |. Slovenski športniki so na "ma-"olimpijskih igrah", kot neka-^r' imenujejo srečanje športni-S?.M tokrat dvajsetih) sredozem-J." držav dosegli nekaj lepih re-Uatov, saj so kot člani jugoslo-|.^ih reprezentanc osvojili rj, kolajn, od tega največ Miro e'ar in Janez Brodnik. Gorenjci Barve Slovenije bo v Franciji zastopalo več kot 150 tekmovalcev v posamičnih in ekipnih športih, skupaj s trenerji in spremljevalci pa jih bo odšlo na pot več kot 230. Med njimi seveda ne bodo manjkali dobitniki olimpijskih medalj, blejski veslači. pa se gotovo najbolj spominjamo kolajn Boruta Petriča na osmih sredozemskih igrah v Splitu in na devetih v Casablanci, ko sta blestela tako Darjan kot Borut. Tudi za letos športniki napovedujejo nekaj lepih uvrstitev, prvi pa bodo v boj za medalje že danes odšli naši košarkarji, večji del našega zastopstva pa bo na pot v Francijo odšel v ponedeljek, 14. junija. Ob priložnosti Sredozemskih iger sta Ministrstvo za promet in JUTRI IN V NEDELJO BO TRADICIONALNA REGATA Na BLEDU 172 ČOLNOV lin*' 9' iuniJa " Mednarodne veslaške regate se bo letos udeležilo tekmovalcev iz 8 držav, ki bo na sobotni in nedeljski tekmi nabilo v 172 čolnih. Med tekmovalci bodo tudi nosilci kolajn iz svetovnih prven-t'ev in olimpijskih iger, kot pričakujejo organizatorji, ki so rega- 0 predstavili na sredini tiskovni konferenci, pa bodo zlasti mo-■ ne reprezentance Avstrije, Češke in Slovaške, pa tudi Avstrijci 1 Italijani so napovedali močne ekipe, čeprav prihajajo z B reprezentanco. ■jSeveda na tekmi ne bodo manjkali naši tekmovalci na čelu z £^1lastimi olimpijci in Izolanom Tulom (skif). Tekmovanje se ^tako v soboto kot nedeljo s predtekmovanji začenjalo ob deve-$ dopoldne, sobotni finale se bo začel ob 15. uri, nedeljski pa ob Uri. Najbolj zanimivi pa bodo gotovo obračuni v dvojcu in yercu brez krmarja. • V. Stanovnik itlon ammmssmnmnn ^VEČJI USPEH ŽEPIČA V EVROPSKEM POKALU M 9. truTj* junija - Minuli konec tedna je bil Pettenascu pri Novari laju"'.'.'-.ki je štel za točke evropskega pokala. Udeležilo se ga je 238 ^♦Di; tekmovalcev iz 17 držav, med njimi tudi Kranjčan David jjP* (Happidea cicli de Palma), ki se je s časom 1:53:58 uvrstil na 12. ruj j °j ^maga' jc Švicar Bernard Oliver s časom 1:48:55. Med ženska-Icj; 'eP uspeh dosegla tudi naša najboljša triatlonka Nataša Nakrst, Je "da s Časom 2:11:49 deseta. • V. S. ®?erpoio «KsiGitiriirrirL] Jgrati proti svetovni velesili JE UŽITEK sto ni s,"pu"''' n*red''* dober vtis na kvalifikacijah v Palermu junija Vaterpolska reprezentanca Slovenije je, kot smo že Kaj pa o na JN*JJo najboljši igralci reprezentance? Vratar Matjaž llomovec: "Proti Italijanom na prvi tekmi smo igrali odlično, saj nismo bili obremenjeni / rezultatom. Proti njim sem imel velik motiv, da se i/kažem, saj je le ena priložnost, da H igraš proti olimpijskim in svetovnim prvakom. Turnir je bil zelo naporen in pokazalo se je. da I premalo treniramo. Želim, da bi lahko še kdaj na-I stopil na podobnem turnirju." Igralec Tadej Peranovič: "Rezultat bi bil lahko boljši, a smo žal premalo trenirali, kar se je tudi pokazalo v naših nastopih. QdličnO smo igrali proti Italijanom in Nemcem, zal pa slabše proti Poljakom m Dancem, proti katerim bi lahko dosegli zmago " Krištof Št roma jer: "Zelo naporen turnir. Menim, da som igral dobro, saj sem bil na služenju vojaškega roka in nitem imel veliko stika z vodo. / nekoliko daljšimi pripravami bi lahko zasedli Četrto nMttd i imo bili zadnji, leati I pam. da bomo imeli še kda| tako priložnost in da se bomo ta kiat dobro pripravili, Zaenkrat še ne vem, kdaj bom dobil dovoljenje za nastop v državnem prvenstvu, upam pa. da kmalu, saj mi bo to koristilo pri nastopih V reprezentanci." Primož Troppan: "Res |c veselic igrati s takimi ekipami, kot so bile v Palermu. Moja velika že dj W lahko še kilai nastopil na podobnem turnirju It ilijani in Poljaki so nas takoj povabili na njihove mednarodne turnirje, a se jih ne more-. mo udeležili zaradi šolskih obveznosti naših repre-zentanlov Mislim, da sem izpolnil dano nalogo in da bom še naprei stalni član reprezentance." Reprezentanci Slovemie so pomagali Meggi lours, Univii, MIP Nova (ionca, Trgovina lipa, Zavarovalnica Adriatic in glavni tpon/.or Com- pi int • .1. Mar in. . k Na sredini seji olimpijskega komiteja sta direktor SKB banke Ivan Ne-rat in predsednik OKS Slovenije Janez Kocijančič podpisala pogodbo o sodelovanju, s podpisom pa je banka SKB postala glavni pokrovitelj slovenskega olimpijskega gibanja. Foto: G.Šinik zveze in Sestavljeno PTT podje- iger oa bo v Sloveniji organiziran tje Ljubljana izdala priložnostno olimpijski tek, ki bo 23. junija v znamko katere avtor je Jože Tro- Mariboru, 26. junija pa v Doža- bec, v času trajanja sredozemskih malah. • V. Stanovnik Vabila, prireditve Duatlon Bohinj - Hotel Kompas Bohinj organizira to nedeljo, 13. junija, 2. duatlon Bohinj. Start bo ob 10.50 uri na Trgu Svobode v Bohinjski Bistrici. Po sedmih kilometrih teka bo sledilo 30 kilometrov kolesarjenja, za zaključek pa bodo duatlonci tekli še tri kilometre. Moški bodo nastopili v sedmih kategorijah, ženske pa v treh. Prijaviti se bo moč od 7. do 10.30 ure na startu. Gorski tek na Kriško goro - Planinsko društvo Križe bo jutri, 12. junija, organizator memorialnega teka Janka Likarja na Kriško goro. Start teka bo izpred gostilne pr'Benk v Križah ob 10. uri, cilj pa na Kriški gori. Za tek se je moč prijaviti pol ure pred startom. Kasaške dirke v Stožicah - Kasaška sekcija konjeniškega kluba Ljubljana pripravlja to soboto, 12. junija, svojo drugo veliko kasaško prireditev, ki se bo začela ob 15.30 na hipodromu v Stožicah. • V. S. Gorski tek na Lubnik - Gorski tekači iz Škofje Loke so organizatorji 3. gorskega teka na Lubnik, ki bo to nedeljo. 13. junija, s šatartom ob 10. uri izpred Homanove hiše v Škofji Loki in s ciljem na Lubniku. Informacije daje Mitja Kovačič po telefonu 620-792. • L.Kerštan Kolesarski maraton - Krajevna skupnost Moste prireja v nedeljo, 13. junija, ob 9. uri, 11. kolesarski maraton Moste 93. Zbirališče bo pred osnovno šolo v Mostah, prijave pa bodo sprejemali od 7. do 8.45 ure. Balinarski spored - V super ligi ekipa Trate gostuje pri Planincu v Ilirski Bistrici, v prvi ligi pa bo v soboto mestni derbi med Hujami in Primskovim. 5. avgust gosti Svobodo, radovljiški Feroles pa gostuje v Postojni. V II. ligi vzhod so pari: Jesenice - Instor Tr., Branik - Kr-melj. Iskra CLO - Bistrica, Center - Rogovila, Fužine - Loka 1000, Slavija - Virtus, RLV - P. Trbbovlje. Prosta je Zarja. Vse tekme se začnejo v soboto ob 9. uri. • V.S. Lisjaki jutri v škofjeloški kasarni - Potem ko so minuli konec tedna Kranjski lisjaki nastopili v Ljubljani pri ekipi Jezice A in jo v prvi tekmi premagali z rezultatom 7 : 2, v drugi pa izgubili z rezultatom 8:6, jih ta konec tedna čaka tekmovanje "doma". V škofjeloški kasarni gostijo zadnjeuvrščeno ekipo na razpredelnici, ekipo, Guncelj. Prva tekma se bo začela ob 14. uri. • B. V. Tretja nogometna liga- Jutri, 12. junija, bo na sporedu 25. kolo tretje nogometne lige zakod. Jelovica LTH bo ob 17. uri igrala doma z Brdi, Zarica bo gostovala pri vodilnih Finalih, Creina Dolnov pa bo igrala doma z Adrijo. Gorenjska nogometna liga - Včeraj so bile tri članske tekme: Jesenice : Polet, Velesovo : Šenčur in Alpina B : Živila Naklo B. Jutri ob 10. uri bo kadetska tekma Bled : Hrastje, ob 17.30 pa bodo igrali Člani. Pari so Bitnje : Trboje, Tržič : Visoko, Britof : Lesce, Bled : Sava, Alpina : Hrastje, Preddvor : Velesovo, Top Trade : Jesenice B, Živila Naklo B : Alpina B, Mavčiče : Podbrezje. Železniki : Šenčur in Podgorje : Kondor. V nedeljo ob 9.30 bo mladinska tekma Trboje : Bled, ob 9.30 pa bodo igrali mlajši pionirji Creina Dolnov : Šenčur, Železniki : Jesenice. Živila Naklo : Visoko, Hrastje : Jelen Triglav in Zarica : Sava. Nasledenje kolo bo v sredo, 16. junija.Ob 17.30 bo članska tekma Živila Naklo B : Podbrezje, ob 18,30 pa bodo igrali mlajši pionirji Sava : Hrastje, Jelen Triglav : Živila Naklo, Visoko : Železniki. Jesenice : Creina Dolnov in Šenčur : Britof. • R. Gros ra@aoMET««i PRVA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA ŽIVILA PORAZILA NAFTO I fiulava 9. junija - V zadnjem kolu slovenske nogometne lige so Živita Naklo gostovala pn /a.l njeuvrščeni Nafti v l^ndavi in gladko zmagala s 4 : O. Zmaga Naklancev ni bila vprašanje. Prvi gol je zabil Marušič že v 6. minuti, usodo domačih, ki kot zadnji odhajajo i/ lige. pa so še s tremi zadetki zapečatili Jeraj. Miran Pavlin m Jerina. Živila Naklo so osvojila 5. mesto s 40 točkami, kar je njihova najboljša uvrstitev v prvi slmtnski ligi. Državni prvak je SCI Olimpija / 52 točkami, drugi pa je Maribor Branik i 48 točkami, ki ho sodeloval v pokalu I > ropske nogometne /veze. Iz lige odhajajo III K.lektroelement Zagorje, Stek lar, mariborski Železničar in Nafta. • J. K. 35 LET STRELSKE DRUŽINE KOPAČEVINA Škofja Loka, 8. junija - Z odprtim občinskim prvenstvom bodo strelci in strelke škofjeloške Kopačevine proslavili petintrideseto obletnico ustanovitve svoje strelske družine. Prvenstvo bo jutri, v soboto, 12. junija, na strelišču v Crngrobu. Nanj so Ločani povabili tudi strelske družine, s katerimi sodelujejo že vrsto let, vabljene pa so tudi vse ostale, zlasti gorenjske ekipe in posamezniki. Tekmovanje se bo začelo ob 8. uri. Zametek prve strelske družine na Trati sega v leto 1954, ko je bila v LIO "Gradiš", na pobudo Slavka Stanonika, ustanovljena strelska sekcija, svojo sekcijo pa je imela tudi Gorenjska predilnica. Sprva sta bili sekciji sestavni del strelske družine "Brata Kavčič". Ker pa je bilo na Trati vse več navdušenih strelcev in ker so bili vse bolj aktivni rezervni častniki in nižji častniki, so ustanovili svojo strelsko družino "Kopačevina". "Vsa leta. kar deluje naša strelska družina, smo doživljali vzpone in padce. Za nakup orožja smo strelci velikokrat dali denar sami in kadar smo imeli kvalitetno orožje, se je to odražalo tudi na rezultatih. Ko smo dobili možnost vadbe v Osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati, smo začeli delati z mladimi in delo z mladimi je še danes med najpomembnejšimi cilji naše strelske družine. Tako se naprimer lahko letos pohvalimo, da smo imeli slovensko prvakinjo med učenkami osnovnih šol Slovenije, Tanjo Rabič, lani pa so deklice z malokalibrsko puško v trojnem položaju dosegle peto mesto v Sloveniji. To so bile: Tanja Rabič, Mateja Cuder in Nataša Petkovič," pravi dolgoletni član in trener Tone Oman. Traški strelci med mejnike svojega dela štejejo tudi uvoz prve standardne puške in zračne pištole VValter leta 1970, nekajkrat pa so njihovi strelci dosegli lepe uspehe tako na tekmovanjih v nekdanji Jugoslaviji kot sedaj v Sloveniji, saj so se na republiških tekmovanjih večkrat uvrščali na enega od prvih treh mest. Ekipo, ki je dosegala največ dobrih rezultatov, so navadno sestavljali Henrik Peternelj, Rudi Fojkar, Pavle Jereb st. in Pavlje Jereb ml. Danes traške strelce najbolj teži pomanjkanje denarja, saj ne morejo priti do kvalitetnega novega orožja, v Škofji Loki pa je velik problem tudi vprašanje strelišča za ognjeno orožje. Kljub temu pa ob jubileju upajo, da bo del denarja Športne zveze namenjen tudi njihovemu športu, in da bodo lažje dobili tudi sponzorje za delo in tekmovanja. To pa si vsekakor zaslužijo, saj so njihovi člani letos na državnem prvenstvu z zračno pištolo dosegli šesto mesto, v ligi pa šesto mesto, lani pa so bili z MK pištolo prvi v Sloveniji (Henrik Peternelj, Miloš Duran, Pavle Jereb st.), Miloš Duran pa je bil drugi posamično. S štirimi člani sodelujejo tudi v mednarodnem programu z zračno pištolo, s serijsko zračno puško pa tekmujejo v tretji ligi. • V. Stanovnik Ostrostrelci na državnem prvenstvu Crngrob, junija - Minulo soboto je bilo v organizaciji 3.PŠTO Kranj in pod pokroviteljstvom RŠTO Ljubljana na strelišču v Crngrobu II. odprto državno prvenstvo v streljanju z ostrostrelno puško, ki se ga je udeležilo 79 ekip MORS, MNZ RS, ZC Slovenije, lovskih in strelskih društev ter 18 posameznikov. Prvo mesto med ekipami v kategoriji vojaške ostrostrelne puške je pripadlo I. specialni br. MORIŠ L (106 krogov), druga je bila ekipa 3. PŠTO Kranj IV. (103 kroge), tretja pa ekipa 87. OŠTO Trbovlje I. (95 krogov). Med posamezniki je zmagal Bojan Bartol (45 krogov), pred Leopoldom Cesarjem (44 krogov) in Francijem Zupančičem (43 krogov). V kategoriji ostrostrelne puške proste izbire je ekipna zmaga pripadla LD Tuhinj (137 krogov), drugo mesto Je zasedla ekipa 3. PŠTO Kranj I. (131 krogov), tretje mesto pa ŽC Kamnik II. (128 krogov). Med posamezniki je bil najboljši Jernej Štrajher (48 krogov), drugi je bil Jože Plesnik (47 krogov), tretji pa Matej Rak (46 krogov). Najboljši strelki prvenstva sta bili Ksenija Lukan (43 krogov) v kategoriji ostrostrelna puška proste izbire in Marjana Zivlakovič v kategoriji vojaška ostrostrelna puška. Praktične nagrade za najboljše so pripravili: MORS Ljubljana. Nunar Šport Tržič, ISKOM Export - Import Kranj, Orbis Velenje, Action Hunting& special equimet Nova Gorica, podjetje Primožič iz Kranja in podjetje Skirbiš iz Kranja. • (vs) arrmrmi Peugeot challenger turnir na bledu Bled, 11. junija - Ta konec tedna bo ponovno živahno na blejskem golf igrišču, na katerem bo prvič v Sloveniji golf turnir Peugeot challenger, ki je predtekmovanje za evropski Peugeotov turnir v Franciji. Tako kot iz vseh drugih dežel, kjer prodajajo peugeote, bodo tudi iz Slovenije najboljši s tega turnirja povabljeni na Finale. Turnir, ki se bo začel na Bledu jutri in bo trajal še v nedeljo, bo razdeljen na štiri skupine, moški s handicapom 0 -13 in 13 - 24 ter ženske s handicapom 0 - 35. Posebna kategorija pa bodo igralci s handicapom 24 - 35. • V. S. AVTO^ SERVIS K IANEZ IVADIVEC PIPANOVA 46, ŠENČUR - TEL./FAX: 41-573 A KREDIT LEASING PRODAJA KRIMINAL Teos Perne je prepričan, da mu nagajajo Vodovod noče odpreti pip Kranj, 10. junija - Teos Perne trdi, da si nekateri želijo prisvojiti polnilnico karavanške vode. SDK naj bi ugotovila, da v firmi Perne d.o.o. ni nobenih nepravilnosti. Z Železarno podjetnik še lahko pogovarja, medtem ko naj bi bile največje težave zaradi Vodovoda, ki noče odpreti pip. Podjetje Perne d.o.o. iz Kranja je ob vseh zapletih v zvezi s polnilnico vode Julijane na Jesenicah doslej molčalo, zdaj pa se je Teos Perne odločil, da sam javnosti pove svojo plat resnice: kaj se je dogajalo in zakaj je polnilnica še vedno zaprta? Teos Perne trdi, da je njegova firma izpolnila vse obveznosti, da pa so od projekta odstopili jeseniški partnerji. Skupaj z upniki so nato ustanovili podjetje, največje težave pa naj bi bile zdaj zaradi jeseniškega Vodovoda, ki noče odpreti pip in se po Pernetovem mnenju ne drži dogovora in ne upošteva soglasja, ki je bilo podpisano. Vodovod toži podjetje Perne in vztraja pri tem, da soglasje ne velja več. 50 strani dolg zapisnik o reviziji, ki jo je v firmi Perne opravila SDK, po Pernetovih besedah ne ugotavlja nobenih nepravilnosti. Skupaj z upniki so dolgove reprogramirali z enoletnim moratorijem, od republiškega zavoda za varovanje zdravja pa so dobili dovoljenje, da lahko voda teče v polnilnico tudi po sedanjem cevovodu. Firma ima 560 dni blokiran žiro račun v višini 56 milijonov tolarjev. Skupna vrednost investicije je milijon 915 tisoč dolarjev. Do zdaj so na slovenski trg prodali 100 tisoč plastenk Julijane, podjetnik pa trdi, da bi v primeru, da bi mu Vodovod odprl pipe, iahko takoj zaposlil 20 do 25 ljudi. Podjetje je za 90 delovnih mest dobilo 140 tisoč ameriških dolarjev. Perne trdi, da se z Železarno še da pogovoriti, medtem ko so največje težave z Vodovodom, ki po njegovem mnenju stalno spreminja pogoje. Med drugim je prepričan, da so si nekateri polnilnico vode želeli prisvojiti in si jo še vedno želijo. Od tod naj bi izvirale tudi vse težave in zapleti. Vseh tistih, ki menda hlepijo po polnilnici vode ni hotel omeniti, opozoril je le, da je med tistimi, ki so si želeli polnilnico tudi solastnik nekdanje firme Bravo, nekdanji upravnik Brda Ludvik Zvonar.• D. Se-dej INDUSTRIJSKI kombinat N. SOL O. KRANJ. 64001 Kranj, Savska loka 21, POB 83 Tel.:25-861, telegram: Planika Kranj, telex: 34-548 PLANIK Po sklepu upravnega odbora objavljamo LICITACIJO za prodajo tovornega avtomobila ZASTAVA 83-10 D, leto izdelave 1986, cena je 472 500,- SIT Licitacija bo v Planiki Kranj v četrtek, 17. 6 1993, ob 11. uri. Ogled je možen uro pred licitacijo. Interesenti morajo plačati 10 % varščine. Republika Slovenija UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO razpisuje naslednja delovna mesta s posebnimi pooblastili: INŠPEKTOR II: 1. VETERINARSKEGA INŠPEKTORJA - visoka izobrazba VII/1 - veterinarske smeri - 5 let delovnih izkušenj - strokovni izpit - izpit za voznike "B" kategorije 2. URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA - visoka izobrazba VII/1 - arhitektonske, gradbene, geodetske, geografske, krajinsko-arhitektonske, komunalne ali pravne smeri - 5 let delovnih izkušenj - izpit za voznike "B" kategorije INŠPEKTOR III: 3 INŠPEKTORJA ZA DELO (2 delovni mesti) - višja izobrazba VI/1 - varstvo pri delu, strojna alt elektro smer - 3 leta delovnih izkušenj - strokovni izpit - izpit za voznike "B" kategorije Izbrani kandidati bodo imenovani za obdobje štirih let s 3-mesečnim poskusnim delom. Inšpekcijski nadzor bodo izvajali na območju občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič Od izbranih kandidatov se bo zahteval tudi preizkus znanja iz Zakona o splošnem upravnem postopku, ki ga bodo imeli možnost opraviti v roku šestih mesecev od sklenitve delovnega razmerja Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, z opisom delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko z navedbo "za razpis", Slovenski trg 1, Kranj Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končani izbiri Sojenje obtoženemu Pavlu Kodru znova pred petčlanskim senatom Kodru grozi zapor - bo spregovoril? Tožilec je spremenil obtožbo, obtožencu grozi najmanj tri leta zapora Radovljica, 10. junija - V sredo nekaj po dvanajsti uri je predsednik tričlanskega senata temeljnega sodišča v Radovljici, sodnik Mitja Kozamernik, prekinil glavno obravnavo proti obtoženemu Pavlu Kodru. Obravnava se bo začela znova pred petčlanskim senatom 21. junija. Namestnik javnega tožilca Tone Ribnikar je namreč predlagal spremembo obtožbe proti Pavlu Kodru ter prekvalificiral kaznivo dejanje nevestnega gospodarjenja v kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe. Ker je po zakonu za takšno dejanje zagrožena kazen najmanj tri leta zapora, je za sojenje pristojen petčlanski senat. Ali bo moral ta znova zaslišati tudi priče, ki so pričale že pred sedanjim tričlanskim senatom, bo odvisno od (nejpristanka Pavla Kodra oziroma njegovega zagovornika Andreja Skrka. Prekvalifikacija očitanega kaznivega dejanja nevestnega gospodarjenja v kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe se nanaša na Elanov vložek v švicarsko firmo Sirol Yachting v znesku 480.593,60 švicarskih frankov ter deset Elanovih jadrnic E 43, dobavljenih isti firmi, v vrednosti 2,586.900 frankov. Tožilec Tone Ribnikar po spremenjeni obtožbi 59-letne-mu Pavlu Kodru očita, da je kot član poslovodnega odbora Elana, odgovoren za finančno gospodarsko poslovanje, z namenom, da bi drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, izrabil svoj položaj in prestopil meje svojih pravic. Brez vednosti poslovodnega odbora in samoupravnih organov naj bi 5. marca 1990 odredil nakazilo Elana v švicarsko podjetje Sirol Yachting v znesku 480.593,60 frankov oziroma 3,811.107,20 tolarjev prek švicarske banke Gevverbenkas-se iz Berna, kar naj bi bil delniški vložek Elana v to firmo, čeprav od lastnika firme Mladena Sirol la ni imel zagotovila, da bo Elan vpisan kot delničar podjetja Sirol Yachting. Dejansko tudi nikoli ni bil vpisan, niti ni Pavel Koder poskrbel za potrebno zavarovanje, da bi bil vpisan kot delničar. V začetku aprila 1990 pa naj bi Pavel Koder v Begunjah, kjer so na osnovi pogodb Elana s firmo Sirol Vachting izdelali dvanajsl jadrnic F. 43 in jih je bilo deset pripravljenih v lu-ki Koper za dobavo firmi Sirol Yachting, zagotovil, da bodo jadrnice tovarni Elan plačane. Koder naj bi odredil plačilo jadrnic Elanu z Flanovega črnega deviznega računa pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu, zaradi česar so deset jadrnic, vrednih 2,586.900 frankov oziroma 20,514.1 17 tolarjev iz Kopra odpeljali in dobavili firmi Sirol Yachting, ki jih nikoli ni plačala. V teh primerih naj bi obtoženi Pavel Koder na škodo Flana pridobil firmi Sirol Yachting najmanj 24,325.224 tolarjev protipravne premoženjske koristi Sklepa o nakupu audija ni bilo Sicer pa je dopoldanska razprava v sredo minevala v zaslišanju prič. Inšpektor SDK Marjan Snedic je pričal v zvezi z Elanovim avtom audi 80 tur-bo diesel, ki naj bi ga Pavel Koder 29. januarja 1990 izročil v neodplačno trajno uporabo Stanislavu Birsi ter njegovim družinskim članom. Marjan Snedic je kot revizor SDK pregledoval pasivo liana po zaključnem računu za leto 1989 in odkril knjiženo devizno plačilo 175.000 takratnih dinarjev (25.096 mark), nakazano gorenjski LB za uvoz audija. Pla-čilo je bih) nakazano brez sklepa delavskega sveta Elana. Avto-ie bil registriran 24. jaiui.uja 1990, v osnovna sredstva Liana ni bil zaveden, zaveden je bil šele I. avgusta 1990, ko je bil pripeljan iz Kopra v Elan. Marian Snedic je povedal, da je zaman spraševal in iskal sklep delavskega sveta o naku pu avta, odgovorili so mu, da sklepa ni, piosil |e tudi za na jemno pogodbo za avto med Elanom in Croatio, vendar je ni dobil. O tem, kako je Pavel Koder predal Elanov avto Birsi iz koprske Croatie, naj bi pričala Gabrijela Makovec, nekdanja direktorica banke Les, ki jo na splošno pesti slab spomin. Povedala je, da so v banki Les tedaj precej poslovno sodelovali tako z Elanom kot s Croatio. V Croatii niso imeli denarja za nakup avta, videli so možnost v leasingu, banka Les jim avta zagotovo ni kupila, bržčas ga je Elan. Tudi pooblastilo Birsi za vožnjo je pisano drugače kot pooblastila za avtomobile, s katerimi so se vozili delavci banke Les. Gabrijela Makovec naj bi pri najemu audija Croatii zgolj posredovala, spomni se, da je od Kodra dobila "neke" pogodbe, ki jih je v šopu Lesovih pogodb nesla v podpis Birsi v Koper in jih podpisane nato vrnila Kodru oziroma Elanu, ne ve pa, kakšne pogodbe so to bile. Jadrnice naj bi bile plačane Silvo Poljanšek, vabljen že na obravnavo 2. junija, je bil v sredo ena od "kronskih" prič. Pojasnjeval je zadevo okrog sodelovanja Elana z Mladenom Sirollom oziroma firmo Sirol Yachting. Siroll je prišel v Elan konec leta 1988 kot potencialni kupec Elanovih jadrnic, ko je bil Silvo Poljanšek direktor marketinga. Najprej je želel kupiti dve jadrnici za čarter, kasneje naj bi jih še deset. Za sklepanje teh poslov so bili zadolženi v prodajnem oddelku, tedaj je bil direktor prodaje Anton Jeglič (po reorganizaciji v letu 1989 je postal direktor prodaje plovil, Poljanšek pa podpredsednik poslovodnega odbora, zadolžen za trženje). Pogodba o nakupu je bila sklenjena, ko so bile usklajene tehnične zahteve glede jadrnic med Sirollom in Elanom. Osnutek pogodbe je predvideval dobavo dveh jadrnic in naročilo še desetih. Pogodbo sta za Elan podpisala Poljanšek in Koder, prodajalec je bil Flan Brnca (Avstrija) na osnovi ko-operacijske pogodbe med Brn-co in Begunjami. Siroll je poskrbel za promocijo prvih dveh jadrnic na jezerih v Sviti in Avstriji, naslednjih deset jadrnic so odpeljali v Koper, od tam so z ladjo potovale na Kubo. »Za jadrnice sem se zanimal, dokler so bile na dvorišču Klana. Večkrat sem vprašal Janeza Seko-vaniča, če so plačane, zatrdil mi je, da, podrobneje nisem preverjal. Na leto je šlo tedaj iz Klana 150 večjih plovil, Siroll je obetal še nakup 24 večjih jadrnic, za Klan je bil zanimiv poslovni partner,« JC dejal Silvo Poljan šek. Govoril je tudi o Sirollovih predlogih za kapitalske povezave I lana z njegovo firmo v Švici. V zvezi s tem je Poljanšek Sirolla vselej napotil h Kodru. O njegovih projektih so sicer govorili na poslovodnem odboru, sklepa o vplačilu deleža Flana v firmo Sirol Vachting pa niso sprejeli, tudi pogodb Poljanšek ni videl in ne vedel za nakazilo delniškega vložka v Sirol Yachting. Flan Begunje ni vlagal, posli s tujino so tekli prek I lana holding v Avsinji Iiiji kupci so vedno plačevali avstrijskemu Elanu, ko so v Begunjah dobili sporočilo, da je plačano, je bil za njih posel opravljen. Siroll res hoče priti na sodišče? Mladen Siroll naj bi bil ena glavnih, če ne kar glavna, priča na sojenju proti Pavlu Kodru. Sodišče je od urada kriminalistične službe UNZ Kranj dobilo obvestilo, da Mladena Sirolla ni v Sloveniji, da ni znano, kje je in da je bila za njim 7. aprila lani izdana tiralica. Zato je sodnik Mitja Kozamernik predlagal, naj bi na obravnavi prebrali Sirollovo izpoved, dano preiskovalnemu sodniku. Temu je Kodrov zagovornik Andrej Skrk odločno nasprotoval. Povedal je, da ga je Mladen Siroll, ko je iz medijev zvedel za obravnavo proti Kodru, klical po telefonu in mu zagotovil, d a je pripravljen priti na sodišče. Živi da na švicarskem naslovu, da je tam kazenski postopek proti njemu že zaključen. Siroll sam je Skrku predlagal, naj na sodišču zahteva neposredno zaslišanje. V preiskavi je bil zaslišan brez odvetni-kove prisotnosti. Andrej Skrk se tudi ni strinjal z branjem izpovedi nekaterih drugih pomembnejših prič, danih v preiskavi, za šest prič je predlagal neposredno zaslišanje. Tožilec Tone Ribnikar je postregel z drugačnimi informacijami. Mladen Siroll je iz Slovenije pobegnil z drugim potnim listom, postopek proti njemu v Švici ni zaključen (podatek švicarskega sodišča), naše sodišče je zaradi njegove odsotnosti tudi predalo postopek švicarskemu sodišču. Sodnik Mitja Kozamernik je po posvetu senata odločil, da se izpoved Mladena Sirolla pred preiskovalnim sodnikom vendarle prebere. Siroll: "Jadrnic mi ni bilo treba plačati" Siroll je v preiskavi povedal, da se je s Kodrom prvič srečal v Elanu jeseni 1988 zaradi nav-tičnih baz na Karibih, idejo je nato predlagal tudi Aljančiču in Poljanšku. Pismeni elaborat o tem, kakšne naj bi bile jadrnice, ki bi jih Elan poši 1 ja I v navtične baze, je predložil Kodru, dogovorili so se, da projekt uresničijo. Konkreten dogovor je bil sklenjen decembra 1988. januarja 1989 je preverjal možnosti za odprtje navtične baze na Kubi, na kubanski ambasadi v Beogradu so njegovo zamisel podprli. Elan naj bi prevzel 51 odstotkov delnic firme Sirol Yaclv ting. Z vložkom 480.000 Švicar skih frankov in dvanajstimi j3' drnicami bi Elan postal večin' ski lastnik firme. O tem se Ž Siroll dogovoril s Kodrom, p"1' stala sta tudi Aljančič in P"' Ijanšek, medtem ko je Vinko Bogataj projektu nasprotoval Mladen Siroll je izjavil, d* Elanovega vložka firma nikol' ni dobila. Elan denarja za ust* novni vložek ni imel, zato se je odločil za posojilo. Siroll je dobil na svoje ime 364.000 fra"; kov posojila pri Zvezi zadrugv Celovcu, ki ga je vložil v firm0 kot ustanovni kapital, da bi t| ko dobil večja posojila pri Wl carskih bankah. Siroll je bil torej izključni lastnik firme Sir"1 Yachting. Koder je pristal, dJ Elan da garancijo na njegov' posojilo pri Zvezi zadrug v Celovcu, položil je depozit. Za ■ rancijo je zvedel od Kodra 1,1 celovških bankirjev, samo P? godbo o posojilu pa je podp1' sal v Švici. Posojilo je vračalI' dveh obrokih, in sicer 2 frankov junija, 65.000 franko' pa avgusta 1989. Nakazila pa* Zvezi zadrug v Celovcu m knjižili kot vračilo poso ampak pomotoma na ra Elana holding v Avstriji, zatfl preostalih 64.000 frankov ni vf' nil. Hranilna knjižica Elana z* garancijo je po izjavi Mlade"J Sirolla glasila na ime Bojai" Križaja. Akreditiv za plačilo Elafl* vih jadrnic ni bil odprt, je . preiskavi povedal Mladen g roll. Pogodba je bila sestavi« na zato, da njegova firma P* švicarski baniki dobi posojjJL za izdelavo jadrnic, firma SiT« Yachting je dobila dve posoj'"' obe garanciji je dal F.lan Bn1' ca, zadevo je urejal Pavel K0* der. Načrt je predvideval ustji novitev še dveh podobnih lir? kot Sirol Yachting v Avstriji vendar zaradi uvedbe stečajijl ga postopka v Elanu ni ^ uresničen. Zaradi tega je marc 1991 bankrotirala tudi firU1' Sirol Yachting v Švici, saj ba"' kam ni bila sposobna vrniti p" sojil, Flanove garancije pa 5, zanje postale brez vredm^1' Mladen Siroll naj bi imel p(1 jetje na Kubi. »Od Klana lj dobil dvanajst jadrnic, .ladr"y. mi ni bilo treba plačati, to naj , bil vložek Klana firmo Sit" Yachting. Postopek, da hi ■ elan knjižil kot solastnik, ni "[ sprožen,« je izjavil Mladen -> roll. Obtoženi Pavel Koder ** vedno molči. Bo zaradi spf{, menjene obtožnice, ko nl1 njim visi grožnja zapora, vej^ darle spregovoril, morda t"eL odprl skrivnostne fascikle'.' II. Jelovčan Dva mrtva na hitri cesti Včeraj pel minut pred šeslo zjutraj Je bila na hitri cesti pri nadvo/u ■ Kokrico huda prometna ne/goda. Irčila sla jn;v ljubljanski' regi*'r'fj, je, ki na je vo/il Aleš Ko/elj i/ I jiihljune. in o p«-1 astra kranjske rrt! slracije, ki ga je vozil Dušan Dami«.>u / /e,. Brnika. kako je t\»\. /gode prišlo, policisti še ugotavljajo, hkrati pa prosijo vse moreb'' priče, da jim pri tem pomagajo Ne/goda je zahtevala dve žrtvi. I "V sta voznik juga Aleš ko/elj tu sopotnik > opiti astri Jane/ 1 r/ar i/ * . povelj, medtem ko sta voznik opla Dušan Danilovi! Il lopotalh i M Danijel (.ričnik zelo hudo ranjena. Včeraj dopoldne je bilo na v.""'!'| skih cestah več hudih prometnih ne/god (kar tri do pol desete d o p4' ( ne), ki jim je delno botroval /aradi cerkvenega praznika precej |>f J —Bil V zalogi imamo večjo količino lesnih odpadkov (žamanja). Pri nakupu treh palet vam četrto podarimo. Tel. 242-110, 242-481 Odkupujemo borovo hlodovino - Mizarstvo Ovsenik, Jezerska cesta, Kranj, tel.: 242-110 MALI OGLASI @ 217-960 PIZZA KALAMARI* OCVRT SIR SOLATE* ZREZKI DELOVNI CAS: VSAK DAM OD 830 - 2200 NEDELJA OD M00 -22" APARATI STROJI OVERLOCK PFAFF in SINGER, nov nerabljen, ugodno prodam. 0215- 650 11203 PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, faxi, telefonske centrale, zelo ugodno! 0632-595 laoes Barvni TV Nordmende spektra 63, prodam. šajnič Vilijem, Ravne 4, Tržič 13312 DVIGALO - Kobra, s košaro, prodam. Cena po dogovoru. 0 43-133 134M LEDOMAT, rabljen, prodam. 0 064/ 221-233 138S6 Nerabljen dvovratni HLADILNIK gorenje 245/651, prodam. 0631-980 Nov GLASBENI CENTER osaka, prodam (200 DEM). 0311-862 i3oso Prodam CIRKULAR in dirco voz ročni. Grmič Mirko, Britof 279, Kranj 13968 POMIVALNI STROJ BOSCH in HLADILNIK gorenje prodam za 40 000 SIT. 048-728 isoes KOSILNICO BCS prodam. 0 403- 028 13004 ČB TELEVIZOR Gorenje, letnik 1988, prodam. 0 064/736-454 uosi Ugodno prodam SATELITSKO zaradi kabelske napeljave in otroško KOLO, ter tenis loparje. 052-273 14047 Nov 60 litrski HLADILNIK, elektrika-plln-akumuiator, prodam. 0324-304 14048 TRAKTORSKE VILE za nošenje sena, prodam. 0681-086 14070 Pralni STROJ gorenje starejši letnik, obnovljen, prodam. 0891-122 14003 Mizarsko KOMBINIRKO, LESENO stružnico in sedežno garnituro, prodam. 0215-897 14106 KOMPRESOR 25 litrski in VARILNI APARAT CO 2 140 A, novo, prodam. 065-564 14107 FOTOKOPIRNI STROJ cannon NP 305, prodam 0329-846as MISI COMODDORE 64 complet z barvnim monitorjem in VIDEOREKOR-DER sharp. prodam. 064-149 uisa PC XT TURBO 640 RAM, 360 FDD, 20 MB HDD, mono, jovstick, miška, programi, prodam za 600 DEM. 0891-066 14V4 (Audi Auto - Krainer CELOVEC. ROSE NTALE RSTRASSE 126, tel. 9943-463 21415 VOZILA'NAD.DEU'SERVIS GOVORIMO SLOVENSKO Italijansko SKRINJO za sladoled, možnost 9 vrst sladoleda + shranjevanje v spodnjem delu, primerna za gostinske lokale, prodam. 076-069 po 20. uri um PC - AT 286, 40 Mb disk, Hercules, 1 Mb RAM, miška, prodam za 850 DEM. 0 064/311-284 14197 ŠTEDILNIK elek., plin, prodam. Cena minimalna. 0312-237 14223 BTV FISHER in 150 literski HLADILNIK, prodam. 0621-741, popoldan 14227 BCS obračalnik in spingel za cirkular, prodam. 065-154 14237 SATELITSKO ANTENO prodam. 0403-328 14247 Nov ELEKTROMOTOR 4 KW, 1400 obr/min, prodam. 064-286 14251 KOSILNICO reform in rosfrei novo korito, prodam. 0621-161 int. 36, Stanonik, popoldan 14205 SEKULAR in KOSILNICO alpina vrtno (malo) prodam. 077-069 14204 NINTENDO videoigre z disketami aH diskete, prodam. 085-208 14304 PANASONIC (fax, tajnica-nov) za 1.100 DEM prodam. 0710-601 14314 FAKS SELEKTOR prodam za 150 DEM na dva obroka. 0215-414 14318 Industrijski ŠIVALNI stroj cik-cak Dirkop in obrtniški LIKALNIK s kotličkom 1,5 I vode, prodam. 049- 486 14336 AVTORADIO Blaupunkt z dvema zvočnikoma prodam. 045-159, popoldan 14345 Ugodno prodam malo rabljeno REGISTERSKO BLAGAJNO. 0802-263, popoldan usse šivalni STROJ bagat danica s kovčkom in otroški pograd, prodam. 0310-538 14362 Pralni STROJ v zelo dobrem stanju, prodam. 0327-490 14370 Nov PRALNI STROJ Gorenje prodam. 0 241-851 14301 ŠIVALNI STROJ Bagat Danica In VARILNI STROJ Vareks 120 prodam. 0 48-761 14303 Samohodno KOSILNICO Alpina in MOTORNO ZAGO Alpina ugodno prodam. 0 81-446 14304 PEČ za etažno centralno Emo Termoblok 12. z vgrajeno opremo Sirpalka, ekspanzijska...) prodam, etelj. Kališka 22, Drulovka W4oa Programsko avtomatsko revolversko STRUŽNICO, premera 25 mm, prodam. 0 212-687 14420 STROJ za KEMIČNO ČISTILNICO Firbimatlc F 113 - 12 kg prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 14435 ŽIVALI PUJSKE različne teže ugodno prodam. Prešeren, Gorica 17, Radovljica, 0 714-376 11730 Rjave JARKICE, stare 9 tednov, ugodno prodam. Oman, Zminec 12, 0621-475 13645 Mlade KOKOŠI nesnice prodam. Drinovec Marjan, Strahinj 38, Naklo, 0 48-048 13633 CEBRICE, KANARČKE, NIMFF, ŽAKOJA, BERGO. SKOBČEVKE, KAČE, RIBE, KUŠČARJE, AKVARIJE prodam O 76-342 13072 IVI Ud f KOKOŠI pRfd ni snom jo pnodAJAMol PERUTNINARSTVO, Mosit 99, pni KoMtNdi, teI.:061/841'471 TELIČKO simentalko, težko od 70-80 kg, prodam. 065-372 i4ooe Mlado KRAVO ali po izbiri prodam. 0682-727 14103 BIKCA 110 kg težkega, prodam. 064-298 14110 Ugodno prodam čistokrvno črno PUDLJICO staro 2,5 meseca. 0312-327 14118 TELIČKA črnobelega, starega 10 dni prodam. 0061/823-417 14121 KOKOŠI NESNICE, stare 22 tednov, prodam. Voklo 56, 049-277 14125 Dva TELETA, stara 6 tednov, prodam. Vrhunc Franc, Zasavska 41, Orehek Kranj, 0217-830 14135 Belo perzijsko MUCO, čistokrvno, brez rodovnika, ugodno prodam. 0632-380 14138 Prodam TELIČKI po 200 kg težki. Zg. Bitnje 30 14139 Čistokrvne črne pritlikave PUDLE, brez rodovnika, prodam. 070-514 14143 PUJSKE 30 kg, TELIČKO 110 kg in KOZLIČKA, prodam. 0620-58214147 PRAŠIČKE, stare 9 tednov, prodam. 045-237 14154 PRAŠIČA cca 170 kg težkega z zakol, prodam. Glinje 7, Cerklje, 0421-042 H170 BIKCA simentalca in krmilni KROMPIR prodam. 0311-608 14178 KRAVO sivko s teličkom prodam. Antolin. Na Dole 1, Vodice uiae KOZLA in KOZLIČKO, stara 2 meseca, prodamo. 0 061/841-152 14196_ Enoletne KOKOŠI (100 SIT) In kokošji GNOJ prodam. 0 217-351 14208 Dva BIKCA za nadaljno rejo prodam. 0631-630 14213 KRAVO ali brejo TELICO, prodam. Tupaliče 1, Preddvor, 045-457 14217 BIKCA starega dva meseca, prodam. 051-092 14234 5 tednov staro TELIČKO simentalko, prodam. Sorčan, Sr. Bitnje 27 14235 TELICO simentalko Iz A kontrole, 5 mesecev brejo, ter smrekov opaž, prodam. 066-958 14230 Breje TELICE prodam. 065-518 14241 TELETA simentalca prodam. Pšenična polica 8, Cerklje 14242 črne PUDLJE brez rodovnika, prodam. 0323-437 14255 TELETA težkega 150 kg in bukova DRVA, prodam. 064-337 14273 ŠPRINGER ŠPANJELE, mladiče, odličnih staršev, ugodno prodam. 047-532 14277 Srebrno sive KODRE prodam. 0242-684 14278 Mlade RAČKE in PURANE, prodam. 0403-235 14282 Lahki KRAVI s teletom in brez in dve pripuščeni TELICI, prodam. 0061/ 641-021, zvečer i42S7 TELIČKO, staro 6 tednov, prodam. r622-876 črno LIPICANKO, rodovniško z žrebičkom ali posamezno, ponovno pripuščeno pod črnega lipicanca, zelo ugodno prodam. 070-34014289 KOZE in KOZICE, prodam. 0622- 191 14290 Plemensko KRAVO prodam ali menjam za jalovo. Virmaše 42, Šk. Loka 14200 PRAŠIČKE 25-30 kg težke, prodam. Virmaše 42, Škofja Loka 14300 BIKCA simentalca, starega 8 tednov, prodam. 0421-062 14301 Kupim več TELET starih 14 dni. Voglje, Na vasi 4 14305 KOZO mlekarico prodam. 0421- 799 14312 KRAVO simentalko, 9 mesecev brejo, prodam. Posavec 124 14317 JARKICE sorte preluks prodam. Urh, Reber 3 Zasip, Bled, 14321 KOZO dobro mlekarico in KOZLIČE, prodam. 0312-535 14328 8 tednov stareg BIKCA simentalca, prodam. Špruk, Zg. Bela 37, Preddvor 14320 Mlade perzijske MUCKE poceni prodam. 047-492 14343 LABRADORCE z rodovnikom in JAZBEČARJE brez rodovnika, prodam. 0692-761 14344 Zelo ugodno prodam PSA pasme fhar-pei, samček in samička, starost 5 mesecev. Milan Jovan, Hraše 18, Lesce, 0733-922 14349 BIKCA 100 kg, prodam. Kogovšek, Repnje 46, 0061/824-156 14352 BIKCA, starega teden dni, prodam. Suha 23, Kranj 14377 PRAŠIČE za rejo in ODOJKE za zakol prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0 733-232 14375 črnobelo TELIČKO prodam. 0 45- 368 14380 PAPAGAJA vrste barabant, primerna za učenje govora, prodam. 0 064/ 221-321, Int. 23-88_i44i4 Grahaste JARKICE ter manjše In večje PRAŠIČE prodam. Stanonik, 0 65-546 14418 Podarim mlade KUŽKE. Jezerska c. 88, 0 242-686 14431 TELIČKO simentalko, staro 2 meseca, prodam. Poljanec Anton, Sebenje 69, Križe, 0 58-353 14435 PIŠČANCE brojlerje za zakol prodam. 0 422-027 13886 KRAVO simentalko po drugem teletu, prodam, šmid Franc, Zg. Luša 10, 064-190 13047 Naprodaj PAPIGE aleksandri, hara ban in skobčevke. 0422-169, po 17. Uri 13049 TELIČKO, staro 10 tednov, prodam. 065-008 13064 KOZE visoko breje, prodam. 0061/ 815-793 13060 Čistokrvne PUDLJE, brez rodovnika, prodam. 0327-319 13073 3 PUJSE po 60 kg in 2 PUJSA po 40 kg, prodam. Selo 56, Bled 13078 KRAVO brejo 8 mesecev, prodam. Volčič Franc, Gabrovo 3. šk.Loka, Prodam 60-90 kg PRAŠIČE. Visoko 92 13080 Prodam srednje bele PUDLJE z rodovnikom, stare dva meseca. 0325-328 13991 f^belje družine prodam. 0733-879 Eno leto stare KOKOŠI prodam za zakol ali nadaljno rejo. Dobre Helena, Loka 4, tržič hooo JARČKE pred nesnostjo prodam. C. 26. julija 48, Naklo 14010 PUDLJE pritlikave kodre, mladiče, črne, odličnih staršev, prodam. 0631-692 14043 Eno leto staro KOZO za meso, prodam. Lom 15, Tržič 14000 TELIČKO, staro 10 dni, prodam. 0876-171, med 19. in 20. uro 14071 7 tednov stare PUJSKE prodam. 0622-775 14072 TELIČKO brejo v 9 mesecu, prodam. Bodovi je 8, Škofja Loka, po 20. uri 14078 BIKCA simentalca, težkega cca 120 kgd, prodam. Golmajer, Zgoša 37, Begunje uoss KOZO z mladičem prodam. 0725- 005 14087 Prodam čistokrvne dobermane brez rodovnika. 0 310-842 Suh rezan LES smreke, jeser* oreha, prodam. 065-325__ Prodam SMREKOV LES, deb. 5 cfl> In 2,5 cm. 0622-775_i4g RADIATORJE nove, tip 26 600x1200, tip 21, 600x900 - 7 kom 600x800 -1 kom., 600x500 -1 kom-900x500 - 2 kom in novo nerabljen TVT PEČ 26 KW s 120 litrskim BOJLERJEM. prodam. 0801-271 MOg___i Novo vezano OKNO 70 x 10°' prodam. 066-052 K111 Rabljen ŠPIČAK, prodam. 563 t725- 14$ Poceni prodam rabljeno cementu" STREŠNO OPEKO ter 3 vratna kr# 0312-073 2 rabljena kovinska podboja z vra" (25 cm, 18 cm) 350 DEM, prodal Boneš, Sorska 24, Drulovka j<* BETONSKO ŽELEZO fi 8 in fi 1°' prodam. Posavec 124 i**1 MIVKO prodam. 070-379 BOBROVEC, stari, rabljen, 5.00" kom, ugodno prodam. 0 242-374 14383 MEGAMILK GLASBILA HARMONIKO v kovčku, 120-basno, dobro ohranjeno, prodam. 0 218- 945 13818 Akustično KITARO melodija greco, neigrano, ugodno prodam. 0217- 112_13057 HARMONIKO diatonično, dobro ohranjeno A-D-G-C dur, 4 redno, prodam. 0632-271 13954 FREJTONARICO, odlično ohranjena in kitaro 12 strunarico, prodam. 070-015 13087 Električne ORGLJE yamaha PSR 31, spremljava, prodam. 0061/627-077 BAS KITARO prodam za 200 DEM. 066-547 14212 3-vrstno HARMONIKO, C.F.B, novo, prodam. 0621-211 14203 GR. MATERIAL Izdelujemo in prodajamo suh smrekov, macesnov in borov ladijski pod-parket ter obloge opaž raznih širin in dolžini 064-103 12420 Garažna VRATA lip bled prodam 40 % ceneje. 0725-130 13000 3 kubike smrekovih PRIZE, debeline 10 cm, prodam. Stara c. 20, Cerklje 14001 Rabim MATERIAL za nasutje - pesek, zemljo, itd. - pri Kranju. 0 692-538 14022 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM angleščino in kemijo 0 064/328-488_M Poletna ŠOLA NEMŠČINE, inštruK; cije, konverzacija, prevajanj« UGODNO IN KAKOVOSTNO! Kr« 0312-520 V Kranju organiziramo 21.6.93 dvajseturni tečaj STROJNEGA PLETENJA. Po opravljenem tečaju dobite tudi potrdilo. Tel.: 622-256 Instruiram matematiko in anglešči^ za osnovno šolo. 0326-270 i4jg IZGUBLJENO _^ Prosim za vrnitev ČRNE TORBIC^ vsemi osebnimi dokumenti ter ost»\ Očala nujno potrebujem, ker I posebna dioptrija in se witO tež*" dobijo. Rehberger Stanislava, M*"* del)čeva 8, Kranj_^ KUPIM —■ Odkupujemo starinsko POHIŠTVOjf ostale starinske PREDMETE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7. Kranj, J 064/221-037_ Restavriramo in odkupijemo starin*' ko pohištvo in druge starinske p*** dmete. 057-254__ijjF Kupim 8 kosov dimniške plaš*fj 16, vratca in lepilo. 048-656 u»* 14288 «622-488 S 331-339 m^smk IP8ŽI VfSAlft DAN OD 9. OC=> 253. UR»f nzSIn d. o. o. p.p. 45 61000 Ljubljana (061) 216-766 (061) 301-573 (068) 46-568 ČANGŠLANG shujievalnl čaj Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže Izjema pri tem je ČANGŠLANG, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka Z rednim pit|em čaja ČANGŠLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vase telo pa bo postalo gladko in gibčno čaj ČANG-ŠLANG je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti ČANG-ŠLANG so nekoč pili bogati Kitajci S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. škatlica ČANG-ŠLANGA vsebuje 40 vrečk čaja. ki so garancija za dosego želene telesne teže Po pitju čaja n« čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa ČANG-ŠLANG, čaj s tradicijo več kot 1700 let Za izgubo teže j« dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico lega čaja in vsi problemi bodo rešeni Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno ohranili boste dobro razpok Imjt, Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelic ČANG-ŠLANGA pred spanjem čaj ČANG-ŠLANG lahko naročite po pošti na n* slov: Džirlo, p o 45, 61000 Ljubljana in po \tm nu (061) 301-573, (066) 46-566 ČANG-ŠLANG p'0' daja na slovenskem tržišču ekskluzivno podie'l' Džirlo, d. o o., Ljubljana Cena ČANG-ŠLANGA |e 699 SIT ♦ poštni stros*1 Plačate po povzetju NAROČILNICA im. In priimek ulica in št poštna It. m kraj •levita zaviktov ČANG SLANGA Naročilnico pošljite n« naalov Ollrlo. PP 46, 61000 Ljubljane Sintschnig CELOVEC, Sudbahngurtel 8, tel.: 9943-463-321440 (blizu glavne železniške postaje) GOVORIMO SLOVENSKO GLAVNI ZASTOPNIK FORDA V CELOVCU • za vaš avto se bomo potrudili • vedno velika zaloga in ugodne cene vozil • veliko skladišče originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme • vsa dela opravljajo perfektno izučeni mehaniki in kleparji v najmodernejši delavnici Odkupujemo hlodovino smreke in jelke v lubju ali brez, po ugodnih cenah. Ponudba po tel.:064/51-259. Se priporoča Gozdarsko kmetijska zadruga Sv. Katarina iz Tržiča! Kmetijo ali posest z objektom na Akaciji Kranj-Golnik, z bližnjo okolico, kupim. ©312-284, od 9. do 13. *8__13950 Kupim rabljeno LADO NIVO. «51- 047 _13962 Kupim jesenove in hrastove deske. g>77-887_14052 SIMENTALCA starega do 10 dni *upim. ©77-718"_14084 SIMENTALCA do 90 kg za rejo *upim. ©061/611-527, zvečer i4ioi Kupim BIKCA težkega od 200 do ^kg. ©43-021_14145 Kupim nakladalno PRIKOLICO. ^324-790, popoldan i4264 BIKCA simentalca, starega dva do tri jfdne kupim. Urh, ©77-652 14313 .Kupim GOLF diesel serijo 3 ali CL, tetnik 91-92. Golnik 78, ©46-589 Emest 14325 Kupim TELETA simentalca do 70 kg. "»738-954 14*» Kupim kvalitetne suhe plohe in jteske. ©242-157, po 18. uri 14332 Kupim LEGO dolgo 7 m. ©50-927, Popoldan 14358 Kupim diatonično HARMONIKO Kucler ali Prostor, D.S.AS ali C, F, B. »67-198 m LOKALI Kupim KAVA BAR v Kranju ali okolici. Šifra: ANJA 13762 V športnem centru na Gorenjskem uflodno oddam urejen PROSTOR, Primeren za masažo ali kozmetiko. ^_064/714-638 13897 Prodajam polovico opremljene 'RGOVINE v Kranju. © 326-757, p^J^do 16. ure 14036 DELAVNICO za mirno obrt vzamemo ^ajem. ©215-307 14105 Kupimo ali najamemo parkirni prosil za prodajo vozil s pisarno na Raciji Brnik-Kranj ali Ljubljana Kranj Vj* vstopu v Kranj ob cesti cca 500-l^kvad.m. ©064/214-419 i4we ,V najem vzamem PROSTOR za irrjrtw,r.n _ i^MiiiM. i/mmIi ■ fm 4388 Imovino s tekstilom v Kranju. ^164_^_ ^bližmi Kranja oddam PROSTOR za Pri ali stanovanje v izmeri 50 kvad ™Jj s sanitarijami In 140 kvad. m Podstrehe, z lastnim vhodom in umnostjo adaptacije. O 242-822 Kolesa &va MOPFDA avlomatik in APN 6 s, ganjena, prodam. Ivo, Kališka 18, ^r«nj Drulovka i34?s EUI dos; najceneje **** Žensko KOLO Rog ugodno prodam. Počkaj, Ljubljanska 15, Kranj 13335 Dekliško KOLO na 5 prestav poceni prodam. ©213-555 13945 Nerabljeno moško dirkalno KOLO personal, prodam. ©633-413 13967 Nerabljen ATVOMATIK 3 MS, prodam. ©733-241, od 19. do 21. ure 14053_ APN 6 rdeče barve, zelo dobro ohranjen + čelada, ugodno prodam za 500 DEM. Strahinj 96, ©48-543 14069 Dobro ohranjeno rogovo dirkalno KOLO, ugodno prodam. ©217-914 14126_ GILERA CX 125, športna, nova, še neregistrirana, prodam. ©215-797 14171 _ BTS, letnik 1989/1990, prodam za 1.000 DEM. © 064/312-273 14187 GORSKO KOLO z dodatno opremo ugodno prodam. S 43-064 14195 Gorsko KOLO, shimano oprema, novo, zapakirano, prodam za 260 DEM. ©216-419_14219 MOTOR TOMOS M 14, letnik 1987, ugodno prodam. Mošnje 37 a, Kopač 14226 APN 6 z dodatno opremo, prodam. ©57-962 14238 APN 4, letnik 74, cena 300 DEM, dobro ohranjen, prodam. ©422-575 14311 _ ČELADO za moped, prodam. ©329-821 14315 MOPED APN 6 in tekmovalno KOLO personal, prodam. Dušan Dolinar, Brezje 52, Tržič 14316 Dobro ohranjeno PONY KOLO prodam po ugodni ceni. 0620-541 143?0 Tomos AVTOMATI K A 3 MS in HLADILNIK Ha 50 prodam. Ogled v Radovljici, Cankarjeva 31/a - Dvor-šak 14386 APN GS, letnik 1989, s čelado prodam. © 631-335 14421 AVTOMATIK rdeče barve, lita platišča, prodam za 250 DEM. B 328-275 - Petra ali 217-832 - Aleš 1443» Prodam moped APN 6, letnik 87. Zg Duplje 80. «47-190 OBVESTILA Premagajte bolečino, glavobol, astmo, alergije, shujšajte, prenehajte kaditil ©064/213-034 6887 Enodnevni nakupovalni izlet v ITALIJO Palma Nova, dne 12.6.93. ©49-442 13445 Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 196.1993 Prijave na ©49-442, po 16. Uri 13449 Zaščita proti škodljivim sevanjem -povrnilo se vam bo zdravje in dober spanec! ©52-2 73 14046 Iščemo izkušenega mizarja za popravila starinskega pohištva. Tavčarjeva 7, ©221-03 7 14214 OBHAJILNO OBLEKO za dečka in KUPPERBUSCH brez pečice prodam. 8 70-047 14020 Najcenejše trenitke, kratke hlače in majice, adidaske vse v RUBINU NA KOKRICI. ©215-545 14050 Poročno OBLEKO št. 38, prodam. ©622-451 14114 Belo dolgo POROČNO OBLEKO, št. 38-40, prodam. © 421-868 14206 Belo dolgo POROČNO OBLEKO ugodno prodam. S 327-063 14209 Dolgo belo POROČNO OBLEKO, prodam. ©329-598 14368 OTR. OPREMA Otroški VOZIČEK spectrum, ugodno prodam. ©57-313 13952 Kombiniran otroški VOZIČEK peg in AVTOSEDEŽ, prodam. ©241-392 13956 Kombiniran otroški VOZIČEK, rabljen 5 mesecev, cena 9000 SIT, prodam. Lončarič, ©46-030 14061 CHICCO kombiniran moder VOZIČEK, prodam za 7000 SIT. ©76-904 14064_ Kombiniran otroški VOZIČEK (droly), prodam. ©57-628 14095 OBLAČILA NOSEČNICE - v Butiku ORHIDEJA dobite oblačila. Stari del Kranja ©327-144_i«« Moške in ženske OBLEKE zelo poceni prodam ©712-019 i 3048 D0MEVSCEK FURNirZ/BRNCA PRED BELJAKOM KARNTNERSTR 50 Tel 9943 4257 22100 • NADOMESTNI DELI TUDI RABLJENI • DODATNA OPREMA • SERVIS • NOVA IN RABLJENA VOZILA MITSUBISHI VOLVO OSTALO DRVA meterska, razžagana, trske, z dostavo, prodamo. Žagamo tudi na domu. ©325-488 10485 Bukova DRVA in ŠPINGEL za cirkular, prodam. ©65-154 13963 Prodam 11 kub. m suhih in 5 kub. m polsuhih BUKOVIH DRV. © 218-647 14024_ Bukova DRVA IN butare za peč, prodam. ©622-479 uo38 Nudim APARTMA za 4 osebe na otoku Pagu-Novalja. ©691-676 hi 73 Enkrat tedensko iščem pomoč pri čiščenju STANOVANJA. Gašperiin, Triglavska 1, Kranj Drulovka 14353 Suha hrastova DRVA prodam. Đ 45-368 14381 PRIDELKI Domače ŽGANJE prodam po 400,00 SIT. ©65-166 13971 SENO iz kozolca prodam. «421- 130 14002 Domače ŽGANJE prodam. «78- 823 14066 Sveže ŠAMPINJONE, ugodno prodam po 13.6.1993! ©67-097 14100 Dve toni OVSA v vrečah in 340 I ŠKROPILNICO agromehanika. prodam. ©061/823-078 14109 KROMPIR MERKANTINI prodam. Križnar Jože, Okroglo 14, Kranj 141&2 KORUZO v zrnih in šrotano, prodam. ©49-524 142«3 Prodam PLODOVE ČEŠENJ z drevesa. © 327-950 14417 POSESTI HIŠO v podaljšani tretji fazi v Zmincu prodam. © 621-474 13778 Novo 2-stanovanisko HIŠO tip Jurček, 7 km iz Ptujskih toplic, prodamo. ©328-010 i39ss RAZPIS: Vaški odbor Zabrdo daje v najem prostore bivše OSNOVNE ŠOLE Zabrdo, v izmeri 60 kvad.m ter souporabo učilnice v izmeri 36 kvad.m, stoječi na parceli 61 k.o. Danje. Najemna pogodba bo sklenjena z najboljšim ponudnikom. Pismene prijave zbira Peter Čufer, Zabrdo 5, 64229 Sorica, 15 dni po Objavi. 13997 Novo ATRIJSKO HIŠO pri Kranju, prodam. Cena 250 000 DEM. «310- 214 14164 Starejšo HIŠO na Jesenicah prodamo. Vsebuje 13 prostorov, klet, drvarnico in garažo. Skupne površine 202 kvad m in 680 kvad.m zemljišča, primerna za obrt ali podjetje. Potrebna adaptacije. ©063/ 721-052, od 8. do 16. ure 14245 Staro hišo, vrt, travnik, gozd In HARMONIKO 3 tonarico, prodam. Crngrob 11 14300 /FPOM d.o.o.. Ukozarjeva 1a. Kranj V Kranju, na izjemni lokaciji prodamo 2600 m2 pisarniških in proizvodnih prostorov z vso potrebno infrastrukturo in opremo, v celoti ali po funkcionalnih enotah. APR0N nepremičnine, tel. 064/214-674, «ax 064/211-887 Kupim starejšo HIŠO ali manjšo kmetijo v okolici Kranja (do 20 km). Možna menjava za stanovanje v Ljubljani. ©325-706 14307 Zelo ugodno prodam DVE NOVI HIŠI s pomožnima objektoma: elektrika, vooa, telefon, (novogradnja) in ZEMLJO: njiva, sadovnjak, gozd. V Sanskem mostu 4 km proti Banja Luki, primerno za dva kupca. Vranic, Frankovo nas. 74 A, Šk. Loka samski dom, ©631-961_14326 Novejšo hišo PRODAMO v Gozd Martuljku, v celoti opremljeno enodružinsko hišo v mestu Škofje Loke, enonadstropne hiše v Kranju na parceli 1.000 m, večjo nedograjeno atrijsko v Šenčurju, manjšo starejšo hišo v Stražišču, Kamni Gorici, Boh. Bistrici in druge. PRODAMO vikend parcele na Šenturški gori ter druga zemljišča na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE, © 064/214-674 14423 PRIREDITVE TRIO ali DUO igra na porokah ali lokalih. Veliko petja in igric. ©70-015 13986___ DUO KARINA! Glasba za ohceti in zabave. ©46-137 14056 GOSTILNA LOVEC v Goricah vas vabi na prenovljen pokrit vrt! V soboto, 12. 6., bo igral in pel Duo. Nudijo jedi iz žara in veliko izbiro solat ter drugih specialitet. Vablje-ni v Gorice v GOSTILNO LOVEC! POSLOVNI STIKI Posodim 5000 DEM za vračilo po dogovoru. ©331-455 13955 Sprejemamo VLOGE posojilodajalcev. Obresti 3 % mesečno, fi 331-233 14400 Želite dobro in varno naložiti vaš denar? Garancija zagotovljena, obresti 36 % letno. O 331-233 14405 POZNANSTVA Izberite najboljše - izberite AMOS ženitna agencija. Brezplačen izlet v tujino za vse ženske, fi 061/191-760, 065/23-440, 23-632 13140 RAZNO PRODAM Ugodno prodam SMETNJAKE in stoječo rezilko za železo. Kveder Bojan, Predoslje 132 12002 HRAST - 3 cm, BUKA - 10 cm, HARMONIKO - 120 basno poceni prodam. Q 312-101 13890 Električni ŠTEDILNIK 4 plošče in otroški športni VOZIČEK, prodam. ©633-413 13965 Trofazni enotarifni ŠTEVEC, razna otroška, ženska oblačila, izredno poceni prodam. ©725-034 13974 Ugodno prodam dobro ohranjena balkonska VRATA 80 x 200 cm, z dvemi OKNI 120 x 140 cm in ROLETAMI, šest klasičnih RADIATORJEV različnih dimenzij in barvni TV Iskra Azur. © 064/216-206 14027 RISALNO DESKO A2 v kovčku in PRTLJAŽNIK za Zastavo prodam. © 326-594 14034 FIRME - zasebniki zelo ugodno oddeje in fižol. ©061/441-991, 061/ 101-044 int. 26.00, 2590 14049 KLETKE za kokoši nesnice 60-120, prodam. ©242-672 uibi STOJNICO, kovinsko, razstavljivo, s platneno streho, ugodno prodam. © 216-090, po 20. un 14201 Notranji kanalizacijski pokrov 60/60 poglobljen nerjaveč, prodam. ©422- 554 14257 3 kub. m suhih hrastovih PLOHOV in govejo KOŽO, prodam. ©421-187 ŽAMANJE za kurjavo v butarah, prodam. ©70-019 14345 ZAPRAVLJIVČKA, dve starinski SKRINJI in ŠTEDILNIK 2+4, prodam. Mali, Sr. vas 56,Šenčur 14350 Prodam VRTNO KLOP novo Strahinj 89, ©48-565 14367 ŠIVALNI STROJ Singer - industrijski; Bagat Slavica, Pfaff PLETILNI, nov; MOTOR MZ 150 LUX in VIDEORE-CORDER Panasonic prodam. S 064/326-640, v soboto in nedeljo 14387 STAN. OPREMA Sedežno garnituro in novo trajnožar-ečo PEČ, prodam. ©311-367 13961 Malo rabljeno SPALNICO z jogiji, prodam. »311-872 14003 Novo belo bide ŠKOLJKO in rjav FOTELJ, prodam. «801-357 i4ooo POMIVALNO KORITO, Rostfrei, dvojno, z odcejalnikom, prodam fi 70-770 14190 120 litrski HLADILNIK in dvojno vgradno pomivalno korito, ugodno prodam. «215-727 14216 avtopri«; d.o.o. PRENOS LASTNIŠTVA, UGODNI POGOJI, ODKUP VOZIL, POSREDNIŠKA PRODAJA IN PRODAJA NOVIH VOZIL SEAT TOLEDO PO UGODNIH CENAH - NUDI AVTOPRIS D.O.O. ZG. BITNJE 164. Tel. 064/312-255 Dnevno OMARO 3,20 x 2,20 m, prodam. 0211-325 14239 6-predalčno HLADILNO OMARO, malo rabljeno', ugodno prodam. Boneš, Sorska 24, Drulovka U267 Starejšo dobro ohranjeno SPALNICO (20.000 SIT) in pralni STROJ (5000 SIT), prodam. »77-609, zvečer 14306 Rjavo otroško POSTELJO z jogijem, dimenzije 80/120, prodamo, fi 620- 401 14376 Kotno SEDEŽNO GARNITURO prodam, fi 422-086 14412 ŠPORT ŠOTOR za dve osebi, prodam. Kos, ©65-166 13970 CAMPING WC (keramični) ugodno prodam. ©45-176 14037 TENIS LOPAR rossignol, poceni prodam. S214-529 14068 Počitniško PRIKOLICO IMV 305 menjam za večjo po dogovoru. fi51-841, zvečer 14113 Komplet OBLEKO za surfing, velikost za 14 let. fi802-119 14272 STORITVE J in J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: od 9. do 17. ure, O 329-886 10121 POPRAVILA MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. fi 325-815 11459 IZOLIRAM cevi centralne kurjave in vodovoda z stekleno volno za zasebni in družbeni sektor. 0061/781-269 11654 VLEČNE KLJUKE - SNEMUIVE izdelam, montiram ali predelam, fi 633-506, popoldan 13741 Kvalitetno IZDELUJEMO cinkane smetnjake in žeblje različnih dolžin. Prebačevo 32/a, fi 326-426, popoldan 13834 SATELITSKE ANTENE, vrhunske, nemške, z garancijo, 120 programov za 470 DEM. fi 310-223 13884 Prevajam hitro in poceni tehniška besedila iz nemščine, angleščine in italijanščine v slovenščino in nemščino. Miroslav Mulej, dipl. ing., Lan-covo 14, 64240 Radovljica, «713- 269 13996 GRANIT, marmor, naravni in umetni kamen POLAGAMO, fi 061/812-475 14007 KOMBI PREVOZI tovora, manjše SELITVE, VLEKA camp prikolic, fi 215- 211 U019 Tapeciranje oblazinjenega pohištva, izdelava zaves, polaganje PVC podov! «715-267 14089 Nudim prevoze do 17. oseb. «65- 461 14106 Sprejemamo vsa ZIDARSKA DELA s svojim odrom in opažem. Lahko tudi s svojim materialom. «217-908i4i36 EMAJLIRANJE kopalnih kadi s kakovostnim italijanskim materialom. Jamstvo 2 leti. Đ 064/66-052 14210 Nudimo vam kvalitetne finančno-računovodske storitve. Makum, d.o.o., »621-153 14221 Nudimo računovodske in knjigovodske storitve. SPARTAK, d.o.o., 0216- 706 14253 Popravilo elek. orodja Black in Decker, Iskra. Kodrič, Zg.Besnica 36, O403-153 14200 Postavitev kmečkih peči, zidanih štedilnikov, polaganje keramike! ©65-773 14209 Satelitske antene, vrhunske kakovosti z montažo že od 474 DEM. »71 2-113 14274 Lektoriranje, sestavljanje in oblikovanje različnih tekstov! Delavnica PIKA, «733-235 14303 Kovinske zaščitne mreže za kletna okna vam Izdelamo po naročilu. «82-104 14309 Pleskanje stanovanj, hitro in poceni! «217-625 14337 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov, sejanje peska... izdelujem. Frilc, Zevnikova 5 a, Orehek, kranj, «217-937 14341 SMETNJAKE iz pocinkane pločevine IZDELUJEM in PRODAJAM. © 3?4- 45 7 14372 Ali prodajate nepremičnino? Pokličite, pomagali vam jo bomo prodati. CASABLANCA D.O.O., O 331-233 14397 R&U d.o.o. Cankarjev trg 6,64220 Skofia Loka Tel: 0641633-192 UGODNO: ELEKTRIČNI BOJLERJI VSEH VBJK0ST1, KUHINJSKE NAPE • NADGRADNE, UGRAĐNE, VRTNI KOMPLETI ZA TUŠIRANJE S SONCEM OGREVANO TOPLO VODO; 10% POPUST NA TOVARNIŠKE CENE, PLAČILO NA VEČ ČEKOV, MONTAŽA KUPLJENIH IZDELKOV CASABLANCA vam za ceno 300 DEM izdela in raznosi 30.000 letakov. O 331-233 14398 Za 300 DEM 30.000 reklamnih LETAKOV za vaše podjetje, obrt, trgovino, gostinstvo. O 331-233 14399 Ugodno, hitro ČIŠČENJE vašega stanovanja, avtomobila. Casablanca d.o.o., O 331-233 14401 CASABLANCA - vaš čistilni servis. Čiščenje hitro, kvalitetno, globinsko. Casablanca d.o.o., & 331-233 14402 POPRAVILO, MONTAŽA - ELEKTROINSTALACIJE, pralni stroji, štedilniki, bojlerji. Sašo MisotiČ, Zg. Rute 69, Gozd Martuljek 14433 STANOVANJA Dvema samskima moškima oddam SOBO, s souporabo kopalnice. Cena po dogovoru. 0 326-891, od 16. ure dalje 12732 Stanovanje 2-sobno, 58 kvad.m v Bistrici pri Tržiču, prodam. «217-911 ali 51-647_13293 Mlad par najame stanovanje v Škofji Loki. «621-027_13941 STANOVANJE, 2-sobno, lastniško, prodam. © 329-153 13993 Najamem enosobno ali dvosobno STANOVANJE po možnosti opremljeno, s telefonom, predplačilo 3 mesece. «323-525 uoos STANOVANJE v Kranju na Planini, 2-sobno + kabinet, 66 kvad. m, konfortno, mansardno, staro 5 let, s centralno, telefonom, CATV, prodam. Cena 1.100 DEM/kvad. m. « 064/ 326-560 14025 Družina najame stanovanje v Kranju ali okolici. «323-801, zjutraj ali zvečer uios Boh. Bistrica - dvosobno STANOVANJE, 49 kvad.m., I. nad., centralna, prodam. «41-246 14112 Oddam GARSONJERO - predplačilo. «45-603 14122 Zamenjam 2-sobno STANOVANJE na Planini za HIŠO v okolici Kranja. «324-337 14134 Dvoetažno mansardno STANOVANJE v centru ŠKOFJE LOKE prodam. «622-364, po 19. uri 14148 Enosobno STANOVANJE 39 kvad.m Planina 1, prodam. «327-710 14152 Mlada družina najame STANOVANJE. «310-601 in 218-540 i4ieo Zamenjam STANOVANJE 2+ kabinet na Planini 3 za manjše ali starejše. Ostalo po dogovoru. Šifra: PLANINA 14177 KRANJ - PLANINA II, 1-sobno STANOVANJE, 50 kvad. m, s telefonom, CK, SATV, toplovod... ugodno prodam. © 064/633-896 14205 Dam novejše 2-sobno STANOVANJE za 2-sobno z dvema kabinetoma, z možnostjo odkupa. © 324-904, zvečer 14207 Zamenjam družbeno STANOVANJE 2+2 za dvosobno Planina 2. ©46- 6 1 7 14258 Zamenjam lastniško 3-sobno stanovanje 83 kvad.m na Planini I, za dve manjši enoti. ©324-072 14271 Sobo in kuhinjo oddam v Kranju . ©217-853, od 16. do 18. ure. po 10. juliju 14354 Zamenjam STANOVANJE 52 kvad.m za manjšega 42 kvad.m. «329-837, v petek od 17. do 18. ure 14366 NAJNIŽJE CENE NEMŠKIH TV SATELITSKIH SISTEMOV s 136 KANALI *z anteno 80x90 659 DEM •z anteno 60x70 569 DEM DO 25 OBROKOV z montažo SATEX" TEL: 48-570 It 2« ODSTRANJEVANJE MAŠČOBNEGA TKIVA NA KATEREMKOLI DELU TELESA Fin m bf _B MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE BREZ POPUSTOV NAJCENEJE V' KIKI Tel.: 691-555, 692-036, fax.: 691-61 < FORD FIESTAZE od 17500 DEM ESCORT, M0NDE0, OPEL ASTRA VOZILA SO V ZALOGI MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT INF. VRBA d.o.O-.Struževo 4 i Kranj, tel. 064/ 218-454 i STANOVANJE na Planini II, 50 kvad. m, prodam. 0 064/324-537, zvečer 14389 Najamem STANOVANJE v Kranju. Đ 331-233 14406 STANOVANJE v Drulovki, 1-sobno, predelano v 1.5-sobno z balkonom, prodam 0 064/218-764 14413 PRODAMO 3-sobno stanovanje v hiši z lastnim vhodom in zemljiščem v Kranju in pri Naklem, 2-sobno kon-fortno stanovanje v Radovljici, Kranju, Medvodah, 3-sobno stanovanje v Tržiču, garsonjere v Kranju in Lescah. ZAMENJUJEMO lastniška stanovanja za stanovanja ali hiše. APRON NEPREMIČNINE, 0 064/214-674 14424 KUPIMO garsonjere, 1-sobna in manjša stanovanja na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE, 0 064/ 214-6 7 4 14425 Takoj prodamo 2-sobno nekonfortno STANOVANJE, 48 kvad. m, po ugodni ceni na Jesenicah (Koroška Bela). 0 064/214-674 U426 VARSTVO Varujem otroke na vašem ali mojem domu. «212-263 uooo Iščemo občasno varstvo na Bledu za 4-letno punčko. «77-449 14275 VOZILA DELI CITOREN AVTOODPAD, rabljeni deli za vozila Citroen in ODKUP vozil CITROEN za avtoodpad. «692-194 13521 TRGOVINA ADP - Kranjska c. 31, Tržič, vam po ugodnih cenah nudi nove in obnovljene AVTO DELE. Usluge nudimo tudi na dom « 064/50-341 ali 325-211 doma 13813 Prodam nove letne GUME Firestone 175 R x 16 - LADA - NIVA. 0 50-801 13830 VOLVO 240 GLE avtomatic karavan, I. 87, za dele prodam Ogled v soboto, Kranj Straiišče, Pševska c 15 13S98 Zadnjo nosilno steno motorja za Z 750, novo, prodam (3000 SIT). «311-494 14051 Zastavo 101 po delih, prodam «64-290, Tržič 1405» GUME sava exact, skoraj nove, prodam. «714-126 14067 Za ZX avantage prodam sedežne prevleke, narejene po meri, kot nove, cena ugodna «631-245 14081 VOZILA MENJALNICA VILFAN v Delavskem domu O 211-387 10246 KOMBI VVOLKSvVAGFN, letnik 1987, prodam «242-150 12843 Enodnevni nakupovalni izlet v ITALIJO Palma Nova, dne 12 6 93. «49-442 13444 Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 19693 Prijave na «49-442, po 16. Uh 13448 Prodam 126 P, letnik 80, registri ran do marca 94 Zg Duplje 80 ŠKODO FAVORIT 136 L, staro 18 mesecev, bele barve, v odličnem stanju, prodam «- 715 918 ali 714 042 NISSAN SUNNY 1.5 GT ugodno prodam «- 57 854 GAULOISES BLONDES ZASTAVO 101 SKALA 55, dobro ohranjeno, letnik 12/1988, prodam. « 725-381, dopoldan od 9. do 12. ure 13828 KADETT 1.6 DL, letnik 1983, gar-ažiran, dobro ohranjen, prodam. « 223-426 13832 ZASTAVO 101, starejši letnik, prodam. Đ 212-819 13878 Z 750, letnik 1985, prodam. Partizanska pot 3a, Kokrica 13910 PEUGEOT 405 GR, letnik 1989, kolo BMX in pony kolo, oba lepo ohranjena, prodam. «620-921 13939 Odkupim karambolirano vozilo! Lahko totalko! Takojšnje plačilo v DEM! «061/218-941 13943 GOLF JX, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. «721-003 13951 FIAT 126, letnik 1979, reg do aprila 94, prodam. «76-064 13953 R 4, letnik 1983, 59000 km, metalno zelen, prodam. ©78-138 139&0 126 P, letnik 1978, ugodno prodam. Kenda, St. Žagarja 33, Radovljica, «733-233 13962 GOLF J, letnik december 1978, prodam. «712-217, Sp. Upnica 14 13964 Z 850, letnik 1982, prodam za 1000 DEM. «061/627-720 13966 LANCIO JLX 10 FIRE, letnik 1987, reg. do 1/94, prodam. «50-825 13972 LADO RIVO, letnik 1987, cena po dogovoru, prodam. «327-618 13976 Z 128, letnik 1987, reg. na novo in Z 101, letnik 1979, reg. na novo, prodam. Vrhovac, Gorenjska 20, Radovljica 13977 GOLFA bencin, letnik 88, odlično ohranjen, prva lastnica, prodam. «325-077 13982 Z 750, letnik 1981, reg. do 20 12. 93, obnovljena, prodam. «327-43713903 YUGO 45, letnik 1988, registriran do 4/1994, prodam za 3.000 DEM 0 311-139, zvečer 13995 OLDCIT 11 R, letnik 91, reg. do oktobra, cena 4500 DEM, prodam. 0214-279 14004 GOLF diesel, letnik 1979, prodam. 0714-612 14005 ZASTAVO 101, letnik 1987, prodam. 0 326-891, od 17. ure dalje uooe CITROEN AX 11 TRE prdoam. 0 41-573 14011 Odkup in prodaja rabljenih VOZIL. 0 331-061 ali 0609/612-030 (Mobitel) 14012 ZASTAVO 101. cena 900 DEM, prodam, černivec 17, Brezje U013 AX 1.1 TRS, tonirana stekla, 5 brzin, letnik 2/1992, prodam. Cena 13.000 DEM. 0 883-024 uoi4 ZASTAVO 101, letnik 1986, registrirano do 1/1994, prodam 0 216-592 14015 ZASTAVO 635 in nove rezervne DELE prodam. 0 215-897 14021 GOLF JXD, letnik 11/1990, 43.000 km, prodam 0 217-159 14023 DAIHATSU CHARADE CS, rdeče barve, letnik 1987, prodam 0 064/ 802-634 14026 R^4, letnik 1991, rdeč, takoj prodam. Kriška 15, Kranj (Drulovka) 14032 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, registrirano do 4/1994, prodam 0 51-134 14033 ZASTAVO 101. letnik 1987, prodam. 0 70-611 14035 HROŠČA, I. 68 in I. 72 za rezervne dele. prodam. 0216-809, popoldan 14039 R 4 GTL, letnik 1982, dobro ohranjen, reg. do aprila 94, prodam Lazar, 0622-841, po 15. uri wo40 CITROEN GS 1,3. letnik 1979,dobro ohranjen, prevoženih 62000 km. «633-697 14041 Zelo ugodno prodam R 4GTL, letnik 1986, reg do nov 94 «631-513 14042 OPEL KADETT KARAVAN, letnik 1983, prodam Roblek, Bašelj 15, Preddvor 14044 m RAUSCH Bonova Klagenfurterstr 42, Tel 9943-422*3745 • PRODAJA VOZIL, svetovanje v slovenščini • NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA - tudi rabljeni • DODATNA OPREMA IN SERVIS VSEH AVTOMOBILOV LADA SAMARA 1300, 3 V, 10/87, ugodno prodam. «76-060 14045 Z 101, letnik 1987, prodam. 0872- 095 14054 R 4 GTL, letnik 1988, dobro ohranjen, reg. do 5/94, prodam. «51-902 14057 R 5 CAMPUS, 10/91, prodam. «802-081 14058 GOLF TURBO DIESEL, letnik 1985, nemški, prodam. «77-781 uo63 LADO SAM ARO 1500 S, letnik 1990, 5 v, 5 p, prodam. «872-074 uo74 126 PGL, letnik 1989, reg. do 6/94, 30.000 km, prodam. «061/627-077 14079 R 5 CAMPUS, letnik 1990, prodam ali menjam za R 4. «631-947 moso HROŠČ, letnik 1971, reg. do 10.5.1994, poceni prodam. 0326-662, od 16. do 20. ure 14082 126 P, letnik 1987, prodam za 2300 DEM. Tadina, «310-207 i4oes Z 750/850, letnik 1983, reg. do 4/94, prodam. «631-928 i4oee R 4 TLJ, letnik 1984, prodma. «891-687 ali 891-003 uo9i R 4, letnik 1982, dobro ohranjen, reg. maj 94, prodam. «872-064, po 15. uri 14094 JUGO 45 KORAL, 5/89 in Z 101, 1/ 90, prodam. «681-134 14096 FIAT 126, letnik 1977, reg. do maja 94, prodam. «721-355 14102 AX 1,4 diesel, letnik 9/90, prodam. »76-100 14104 GOLF J, letnik 1979, reg. do 2.94, prodam. «45-076 um GOLF 12/80, bencinar, prodam za 3500 DEM. »632-480 14116 JUGO 55, letnik 1985, rdeče barve, prevoženih 51000 km, ugodno prodam. »801-623 14119 750, letnik 1978, ogled sobota, popoldan. »633-545 ui24 KADETT C, I. 10/79, reg. do 29.5.94, 4300 DEM, prodam. Tarle Zdenko, Planina 10, Kranj, «329-123 14127 126 P, letnik 1980, prodam. 0620- 111 14129 VW 1200 J, letnik 1974, cena 1500 DEM, prodam. «47-666 14132 ŠKODA FAVORIT 135 L, letnik 1991, ugodno prodam «57-333 14133 Prodam AUDI 80 CC diesel, letnik 84/85, prevoženih 96000. ohranjen, nove gume, registriran do marca 94. «324-374 14140 R 4, letnik 79, dobro ohranjen, prodam. «329-249 14141 R 4 GTL, letnik 1989, 37000 km. cena 5700 DEM, prodam. «710-795 ali 77-835 14142 Z 101, reg do marca 94, cena po dogovoru. Ogled v soboto od 8. ure dalje Brulc, Gradnikova 1. Kranj 14146 GOLF diesel, 1991, kovinska barva, dobro ohranjen, prodam «43-030 14149 126 P, dobro ohranjen, prodam. «633-923 Miso LADA 1600, reg do 16 893, letnik 1979, naprodaj. Cena po dogovoru. «323-377 14153 AUDI 80 GL, letnik 1979, cena 4800 DEM, prodam. «310-537 14155 OPEL KADETT limuzina, 4 vrata, prva reg. 1989, 36000 km, garažiran, prodam. Cena 15800 DEM. 0621- 447 14156 Z 750, letnik 1980 in VVARTBURG 353, letnik 1988, prodam «214-628 14156 OPEL KADDET, letnik 1970, ugodno prodam za dele. «310-601 uiei Nujno prodam Z 101 GTL, letnik 10/ 86. «329-023 ui63 OPEL REKORD. I. 79. prodam. «211-938 14166 CITROEN AX 14 RD, letnik 12/89, 5 vrat, dobro ohranjen, prodam «212-907 14172 GOLF, I. 90, bencin in JUGO 55, I. 89, prodam Okrepčevalnica Zora, Bitnje 14175 Zastavo 101, letnik 1983, cena 1600 DEM, prodam. Grmičeva 6, Brane Cirče 14179 Zastavo 750, letnik 1984, prodam 1100 DEM. «328-137 uiso Zastavo 101, letnik 1977, cena po dogovoru «328-292 14111 CITROEN AX ALLURF. star 8 mesecev, rdeč, s katalizatorjem, prodam «738-914 14112 Karamboliran FIAT TEMPRA 16 IF cat, letnik 4/92, prodam «70-489 14113 R 4 , letnik 1989, rdeče barve, prodam Kopač, Gasilska 31, Šenčur, «41-067 14165 ...,..„ MAJICE KRATEK ROKAV -ec POSEBNA BARVNE 265 ^pnMIinRA' MAJICE SIVE (melange) 495 r{imUDI{' MAJICE SIVE TISKANE 795 mm ponudba inuonm iHSROsisiiaii pum R-4 TLS, letnik 1978, vozen, registriran do 14/10/1993, prodam za 500 DEM. Jenšterle, Kališka 14, Drulovka 14188 GOLF JXB 1.3, model 88, odlično ohranjen, prodam. Đ 331-061 14191 YUGO 45, letnik 1983, registriran celo leto, prodam. « 421-549 14192 FORD TAUNUS 1.6, letnik 1977, ohranjen, prodam. Đ 327-120 14193 R-4 GTL, letnik 1988, prodam. 2epič Irena, Retnje 45, Križe uiw ZASTAVO 126 P, letnik 1980, prodam. O 312-120 Mioa ZASTAVO 101, letnik 1985, registrirano do 6/1994, prodam. Predoslje 26 14199 GOLF, letnik 1982, rdeče barve, prevoženih 77.000 km, ugodno prodam. Prodam tudi TOVORNO PRIKOLICO s pokrovom. 0 323-305 14200 SUZUKI SVVEFT 1,3 GL, prvi lastnik, nekaramboliran, prodam. 078-730 14215 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, izredno lepo ohranjena, reg. do 94, poceni prodam.0325-196 14218 Dobro ohranjen Z 750, prodam. 059-041, petek in ponedeljek 14220 ŠKODO 120 L, I. 79, reg. okt. 93, prodam za 600 DEM. Koširjeva 4, Škofja Loka 14224 Z 750, letnik 1975, ugodno prodam. 0633-010 14225 JUGO 55, letnik 89, bele barve, siva notranjost, reg. do 10 mes., prodam. 081-289 14228 R 5 CAMPUS, I. 88, rdeč, dobro ohranjen, cena 8000 DEM, prodam. 0871-128 ali 50-631 14229 GOLF, letnik 1981, reg. do januarja 94, prodam. Murgič, Orehovlje 13, Kranj 14231 JUGO 45, letnik 4/90, 29000 km. prodam. 0311-248 14233 VVARTBURGA 1,3 limuzina z golfo-vim motorjem, letnik 90, reg celo leto, prodam. 0061/831-741, zvečer 14243 LADO 1200, letnik 1986, reg. maj 1994, prodam aH menjam. Jovanov Dragi, Bleiweisova 31, Kranj-vrtnarija 14246 126 P, letnik 1982, reg. do 3/94, prodam 043-267 14248 JUGO 45 A letnik 1987, 40.000 km, reg. do 5.94, prodam za 2900 DEM. 0služba 51-084 14249 Z 101, letnik 1977, ugodno prodam. 057-761, po 14. uri 14252 JUGO 45 A, letnik 1986, ugodno prodam Jelar, Zg. Duplje 32, 047- 087 14254 HYUNDAI, letnik 1990, cena 11300 DEM, prodam. Ilija Cvijanovič, De-lovska c. 19, Straiišče 14256 Z 101, letnik 1977/12, ugodno prodam Škofjeloška 19, Kranj 14259 Z 101 konfort, letnik 1981, ugodno prodam. Gradnikova 5, Kranj, Dragojevlč 14201 JUGO 45, letnik 1984, prodam 045-582 14262 SUBARU JUSTY 1,2 4 WD, letnik 1990. lepo ohranjen, ugodno prodam. 057-022 14278 MERCEDES 200 D, december 77, odlično ohranjen, prodam 0713- 204 14279 Ohranjeno Z 750, letnik 1978, registriran do konca aprila 1994, cena 700 DEM, prodam 077-104 14283 Dobro ohranjenega HROŠČA, reg 2/ 94, prodam. Ravne 17 a, Tržič 14291 Dobro ohranjen AUDI 80 S AVTOMATIC, starejši letnik, reg. do 13.6.94, prodam 0218-948 14292 PREMOG velenjski lignit po ugodnih cenah • MOTNOST pUčiU NA J obltokl NUDIMO PREVOZE s prekucnlkom do 6 ton! Inf. In naročila: KUPREP d.o.o. Kranj, tel. 43-244 R 5 CAMPUS, letnik 1990, prodam. Igor Petrič, C. na Klanec 46, Kranj 14294 126 P, marec 1989, prevoženih 19.000 km, prodam. Ravne 17 a, Trič 14296 DAIHATSU CHARADE,letnik 1991, cena 11.000 DEM, prodam. 0216-607, zvečer 14297 JUGO 45, letnik 1986, registriran do 6/1994, prodam. 084-382 14302 Z 101 GTL, letnik 1984, reg. 4/94, ugodno prodam. Mohorič, Kropa 124 14308 GOLF diesel, letnik 1984, prodam. 085-416 14310 R 4 GTL, letnik 1987, prodam. 0631-675 14319 FIAT 126, reg. do avgusta, I. 1986, garažiran, zelo ohranjen, ugodno prodam. Ogled sobota ves dan in nedelja popoldan. 043-103, Rozman Erik, Olševek 55, Preddvor 14323 Z 1.1 GX, letnik 1987, reg. do 3/94, prodam. 0329-414 14324 126 P, letnik 1986, reg. do 5/94, prodam. Tavčar, Luže 66 14327 Z 101 GTL 55, letnik 1986, reg.celo leto, prodam. Taloš, Sp. brnik 115 (farma) 14331 700 kom. MODELARCA in FIAT tipo, novi tip, prodam. 050-826 14334 R 4 GTL, letnik 1988, reg. do 3/94 za 4500 DEM, prodam. 0242-03614336 126 P, letnik 1980, prodam. Gerden, Partizanska 33, Šenčur u33e OPEL KADET 1,6 D, letnik 1988, ugodno prodam. 057-695 14339 R 4 TL, letnik 1984, reg. do junija 94, ugodno prodam. 0327-260 14340 Zastava 101 GTL, letnik 1984, registrirano, ohranjeno, poceni prodam. 0329-061 14342 Odkupim karambolirano vozilo, od letnika 87 dalje, lahko tudi totalno poškodovan. Takojšnje plačilo v DEM. 0061/218-941 14346 JUGO 55, letnik 1984. obnovljen, prodam 0260-860 14347 Z 750, letnik 1985 cena 1100DEM, prodam. Petrušič, šolska 10, škofja Loka 14351 BOLHO, letnik 1981. reg celo leto, poceni prodam. 070-600 14355 Karamboliran JUGO 55 KORAL, prodam 0328-402 14357 GOLF, letnik 1979, prodam. 049- 269 14361 OPEL ASCONA 16, letnik 1986,prodam. 0881-452, od 12. do 23. ure 14353 GOLF, letnik 1977. odličen, registriran dO 28.5.94, prodam. 050-341, 325-21 1 14369 R-4. letnik 12/1990, metal, ugodno prodam 0 311-166 14373 OPEL KADETT. letnik 1973, prodam Grof, Račeva 40, Žiri 14375 LADO 2.105, letnik 1984, prodam 0 57-879, Pavlin Peter, Senično 34 14379 YUGO 45, letnik 1986, primerno ohranjen, potreben barvanja, ugodno prodam. 0 715-448, od 16 do 20 ure 14384 R-4, letnik 1978, ugodno prodam, šter Bine, Sr vas 26, Šenčur 14366 LADO SAMARO, letnik 1987, registrirano do 9/1993, prodam. Alislč Draško, Blejska 13, Tržič 14390 R-4 GTL, letnik 7/1991. 45 000 km. prodam. 0 48-761 14392 KOMBI (odprt kason) Mercedes 206 D. letnik 1972, prodam Sp Brnik 24, Cerklje, « 421-184 14395 ZASTAVO 128 prodam. Cena 1 300 DEM. « 061/627-717 14390 FIAT 126 P, letnik 1984, registriran do 4/1994, prodam 0 41-457 14403 FIAT 127, letnik 1978, registriran do 21/2/1994, ohranjen, prodam 0 57-921, popoldan 14407 FIAT 850 sport, obnovljen, letnik I970, ro<)istnr,m (to T' IM'l j.mhI.imi 0 70-190 14409 GOLF Diesel, letnik 1987, prodam O 51-499 14410 GOLF, letnik 1981, prodam 0 84 592 14411 ZASTAVO 750 l f, letnik 1984. prodam, čebulj, Ul 4 oktobra 23, Cerklje, 0 421-288 14419 YUGO 55 KORAL, letnik 3/1990, temno rdeč, I. lastnica, prodam, 326-402_14420 YUGO 45, letnik 1989, prodam. Luže 43, ViSOkO 14422 ZASTAVO 1.500, registrirano do 1994, celo ali po delih, prodam. 9 620-946_14427 YUGO 55 SKALA, letnik 8/1988, 80.000 km, prodam za 3.800 DEM. 0 061/823-132 14428 R-4, letnik 1981, registriran celo leto, poceni prodam. 0 57-921 14430 DŽIP ARO 4X4, letnik 1988, ugodno prodam. Misotič, Zg. Rute 69, Gozd Martuljek_14432 UNO 60 S, letnik 1986, prodam-Hrastje 185, Kranj_14434 MAZDO 323 S 1.8, servo volan, katalizator, električna stekla, električni šibedah, prodam. 0 872-531. zvečer 1443? FIAT 126 P, letnik 1989, karamboliran, celega ali po delih prodam. 0 064/81-272_1443» ZAPOSLITVE "SLOVENSKA KNJIGA" NUDI ODLIČNO PLAČILO IN STROKOVNO UVAJANJE ZA PRODAJO PO DOMOVIH. IZGUBITI NE MORETfc PRAV NIČ, LAHKO LE VELIKO PRIDOBITE. "TAKO SO PRIČELI l PRODAJO VSI NAŠI ZASTOPNIKI" 0733-349 1333* Iščemo OSKRBNIKA za planinsko kočo v Zipanci. Zaželjena upokojenca - zakonca. Pismene prijave pošljite na: Planinsko društvo Bled, 64260 Bled_nrM Zaposlimo OFSET TISKARJA 9 064/43-252 137»1 — Iščemo komercialne ZASTOPNIKE l lastnim prevozom za direktno pro-dajo. O 633-181_lastf Honorarno zaposlim dekle ali mlajšo upokojenko, vajeno dela v trgovini S tekstilom. Delo v dopoldanske^ času. Inforamcije osebno v trgovini MAM-ma, Prešernova 4, Radovljica 13975 Zaposlim KUHINJSKO POMOČNICO, sobarico in čistilko 045-038 13979_ Honorarno zaposlimo simpatično dekle za delo v bistroju. 0217-948, od 13. do 15. ure_1398» Zidarska skupina išče delo. 0326-287, zvečer_IM V trgovini s tekstilom na Bledi) nudim honorarno DELO. Prošnj* naslovite na: Dl piu Radovljica d.o.o., Kopališka 5. Radovljica, " 712-339, po 20. uri_140| Zaposlim KUHARJA. 0 70-706 14017___J Za delo v živilski trgovini sprejmemo pridno DEKLE. 0 620-263, Škofja Loka 1401« Planinsko društvo Bled išč« OSKRBNIKA za blejsko planinsko kočo v Llpancl na Pokljuki. Prijav« pošljite na naslov: Planinsko društvo Bled, poštno ležeče. Inf dobite na 76-400 In v pisarni Planinskega društva Bled, ki je Gostišču Okarina na Bledu, vsako sredo od 19 do 20 ure. i<0?* Iščemo IZVAJALCA /a i/delavo kletne etaže, z našim materialom Inf. po 0 57-685 m«*3" V redno delovno razmerje zaposlil priučenega aH učenega AVTOLl-CARJA 0064/311-701_14*» Prodajalka z znanjem nemškega jozlka išče zaposlitev - Gorenjska-081-607 140»» Pogodbeno zaposlimo zidarja Bj tesarja 058-094, od 20 do 22 ur« 14092 2.000 DEM ZASLUŽKA na mesec z zastopniškim delom na terenu. Nudimo: možnost napredovanja, redne zaposlitve. Vztrajnim in pridnim uspeh zagotovljen. Pogoji: lasten prevoz, osebna urejenost, aktivno znanje slovenščine; zaželene izkušnje -niso pogoj. Tel. 064/51-491 "POD ŠIFRO' Za male oglase "POD ŠIFRO" so oglaševalci naročili objavo tako, da zanje v malooglasni službi Gorenjskega glasa zbiramo izključno pismene ponudbe interesentov. Stik z oglaševalcem "POD ŠIFRO" navežete tako, da posredujete pismeno ponudbo v zaprti kuverti na naslov GORENJSKI GLAS - MALI OGLASI 64000 Kranj, na kuverto obvezno napišite šifro, na katero se Vaša ponudba nanaša. Veliko uspeha Vam želi Gorenjski glas in se priporočamo! 4Š SAMSUNG TV37cm 7V37cmTTX TV51cmTTX TV55cmTTX TV 63 cm TTX TV72cmTTXstereo 490 DEM 540 DEM 630 DEM 730 DEM 950 DEM 1.370 DEM TELEFON trgovina - servis 'elelaksi - žični in brezžični telefoni -tajnice • centrale • zaščite • telefonske "ljubavnice - kretnice - kabli - vtikači - IJSKra - Canon • Panasonic I Prodaja na drobno in debelo ■ rabati Montaža na terenu, svetovanje, ga-'ancija. atesti, konkurenčne cene lJUBLJANA. BRILE JEVA 12, ,el/fax: 573-209 K&ANJ LJUBLJANSKA 1, ,el/fax: 222-150 t^emo avtoelektričarja ter Sf. . ^instalaterja - elektro-*Wka z znanjem regulacije oljnih SOrilcev. ©714-957, po 18. uri uo65 ^Pošlim dobrega kuharja ali %jhar|c0. «213-737, 331-528 SLOVENKA, stara 24 let, išče redno ^Poslitev. «83-918 uooo ^ERzirano računovodkinjo / l^'jša upokojenka/ vabimo k pogod-^mu sodelovanju. «242-594 honorarno zaposlitev v gostinstvu °oi simpatično dekle ali žena. *^>-307 ali 324-609 14120 ^okle za strežbo pijače zaposlimo Jdno ali honorarno v Bistroju Matjaž vanj. «323-079 14123 Ajdimoi dobro plačano honorar /0 delo pri DZS. Javite se na šifro, ? bo vam žal. Šifra: DOBER ZA- *UjŽEK_14280 ali priučenega SLIKOPLE k^ARJA takoj zaposlim. Šifra: !ž|SNOST _ z Overloockom iščem. Delo £ vašem domu. «061/445-61, .poldan 14285 l^skrbniku domačije na deželi nudim l^iPlačno stanovanje. Šifra: L?*TEN 14286 VIDE0REK0RDERJI od 570 DEM HIFI STOLPI od 610 DEM Cene so plačljive v SIT C.Talcev 3 Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI ] Nudimo delo z dobrim zaslužkom. «328-949 14333 Zaposlim ŠIVILJO. «77-527 14359 Računovodja s podjetniško žilico ima možnost prevzema vpeljanega računodskega servisa. «326-686 14364_ Zaposlimo ŠIVILJO s prakso. Šiviljstvo Kuhar, Visoko 130 14371 Zaposlim pridnega in sposobnega SKLADIŠČNIKA. Pismene prošnje zažejene. « 47-491, od 7. do 14. ure Šifra: URA 14374 Prijazno TRGOVKO zaposlimo v živilski trgovini v Škofji Loki. « 631- 364 14382 Zaposlimo EKONOMISTA, lahko pripravnika, z območja Škofje Loke. Pismene ponudbe pod: Invest d.o.o., Škofja Loka, Sp. trg 2 14404 FRIZERKA z delovnimi izkušnjami dobi delo. Šifra: FRIZERKA 14415 Nudimo redno ali honorarno dobro plačano delo. šifra: JUNIJ 14131 Honorarno zaposlimo prijetno in pošteno dekle za strežbo v prijetnem lokalu. «43-332 14157 Nova PIZZERIJA v Tržiču išče NATAKARICO in KUHARJA. «422-185 ali 422-183 14230 Administratorka išče delo. Imam telefon, lasten prevoz, možnost skladiščenja. «311-248 14232 Honorarno zaposlim dekle za strežbo v lokalu. «216-683, popoldan 14244 Vzamem kakršnokoli delo na dom. «44-170 14266 Za prodajo izdelka za vsako gospodinjstvo, iščemo zastopnike. ©631- 534 14270 V Tržiču zaposlimo NATAKARJA oz. NATAKARICO. Pogoj so delovne izkušnje. «52-055 14298 TlFI^ITMO Ljubljanska 1, KRANJ * fivllli V/ tel.-fax.: 064/221-112 p0T0 HI-FI VIDEO /za hotelom Jelen/ Srednja ekonomska in uPravno-administrativna šola Kranj razpisuje &rosta delovna mesta a) dveh učiteljev slovenskega jezika S polnim kovnim časom za določen čas - šol. leto 1993/94. Zahtevana V|Soka izobrazba iz slovenskega jezika in književnosti kot ^fnostojne študijske skupine ali v dvopredmetni povezavi J dveh učiteljev matematike s polnim delovnim ^som za določen čas - šol. leto 1993/94 aritevana visoka izobrazba enopredmetne pedagoške smeri ^tematika ali visoka izobrazba teoretične ali uporabne ^tematike z dodatno pedagoško-andragoško izobrazbo c) dveh učiteljev ekonomskih predmetov s ^°lr»im delovnim časom za določen čas - šol. leto 1993/94 ahtevana visoka izobrazba ekonomske usmeritve j dveh učiteljev angleškega in nemškega e^'ka za nedoločen čas s polnim delovnim časom 'Dveh učiteljev angleškega in nemškega ££lKA za določen čas s polnim delovnim časom - šol leto 1993/94 an'evana visoka izobrazba na dvopredmetni študijski smeri 'n °Pravljen B diplomski izpit iz angleškega jezika in Revnosti oziroma nemškega jezika in književnosti. j^jave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po j*V| na naslov: Srednja ekonomska in Dravno-administrativna šola Kranj, Komenskega 4. . '*Din bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni po objavljeni '