262. številka. Ljubljana, v sredo 13. novembra 1895. XXVIII. leto.
SLOVEMSKI MM.
Uhaja vsak dan Steter« iziuiSi nedelje in prazeiko, tor ?el<a po posti prnjoman za avatro-ogerske i-tftele ca vie leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta \ gld., za jeden moflr.c X gld 40 kr. — Za Ljubljano Ires pošiljanja na dom za vb3 leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. .30 kr., za jeden mesec 1 gld. lO^kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po &'j kr. ta Četrt leta — Za tnje deiele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od Etiriatopne potit-vrste po 6 kr., če M oznanilo jed en k rat tiska, po 5 kr., če te dvakrat, iu po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so i-ivolfi frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — DredaiStvo ic npravnifitvo je na Kongresnom trga St. 12. Upravnifitvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Obedientia vostra sit rationabilis.
Vera! Beseda sv ta vsakemu Slovencu, ob, kolikokrat so zlorabiš, kolikokrat, moraš služiti za Ščit ljudem, kateri so si v glavo vtepli, da ravnu oni morajo delati javno mnenje na Slovenskem . . . Gorko Vam na ttoA polagamo, delujte 7. vsem valim uplivom, da no bodo liberalci imeli nikakega povoda napadati niti slovenske duhovščine, niti osebo ljubljanskega Škofa,
„Amerikanski Slovenec" I, 180.'].
Burja klerikalne agitacije besni po naši deželi in vrste nasprotnikov naših navdaja veselje, ka-keršno je prešinjalo Petra Arbueza, ko je videl na grmadi goreti stotine „brezvercev". Agitacija se je zanesla v najoddaljenejšo vasi. Klerikalni agitatorji kličejo raz lece na boj zoper nas, zoper stranko poštenja, v spovednici obdelujejo žene in matere, grozeč njim, njih možem in otrokom z večnim pogubljenjem, v šoli hujskajo otroke zoper st t ris«, od hiše do biše lazijo ter ščnjejo ženo proti možti, sina proti očetu, očeta proti sinu. Zanemarjajoč svoje dolžnosti, hodijo zlasti okolu siromakov in je ščujejo proti imovitejšim ljudem, ter elepe ljudstvo, da hočejo „libe-ralci" satreti vero v vsaki družini, po celem cesarstvu, da hočejo zabraniti daritev sv. maše in sv. zakramentov umirajočim; pred razstavljenim najsvetejšim trgajo svojih politiških nasprotnikov poštenje, je zasramujejo in obrekujejo, ter obetajo ljudem zlate gradove, na katerih izpolnitev niti v sanjali ne mislijo.
Tolika in taka agitacija mora obroditi uspeli in sttauka političnih sleparjev se nadeja velike zmage.
Kar je slovenskemu narodu neprijazna vlada postavila dr. Misni o na mesto ljubljanskega knezo-Škofa, da bi razdrl jedinost slovenske stranke v kro-novini, od takrat deluje knezoškof zoper narod slovenski. Svoj upliv in svoje zveze porablja za spletke, svojo moč nad duhovniki pa je izkoristil, za ustanovitev duhovniške stranke, katero je sedaj pognal v boj zoper stranko, kateri pr pa la vsa narodna inteligencija in ogromna večina omikanejšega ali premožnejšega prebivalstva.
Na tujem ognjišči.
/Novela Sergej a Pronskegn. Iz ruščine preveli. I, Kogej.) (Dalje.) IV.
Vender vspeh je bil na Sergčjevi strani. S tem dnem sta se on iu Tanja sprijateljila in to na način, kateri je mene popolnem odstranil.
V razgovoru rta si razodela, da sta bila oba (seveda ob istem času) v Italiji in glej vsaki dan po obedu, ko smo vsi mi sedeli in pili kavo v stričevem kabinetu, sta brezkončno klepetala nam v pouk o sinjem nebu, o čudežih človeškega genija, o Rafaelu, Caracciju in o far niente — no kar neumno jih je bilo poslušati.
Vse kaj drugega je bil razgovor mej menoj in M a rti s j o I Po cele ure sva se prič kala, ali more napad konjištva četverokot (Carre) pešcev razpršiti ? To je veselo zanimivo in poučno za bodočega vojaka ... Za Marusjo morda manj, — no, pa to je vaejedno! . . .
Tako je minil maj.
Tanja je prišla k nam v aprilu. — Ona je
Duhovniki in najnižji sloji, vmes pa nekaj inteligentnih hinavcev in koristolovcev, to je stranka, kateri zapoveduje ikof Jakob Missia, s katero si skuša sedaj priboriti vlado v deželi.
Ta stranka, kateri je sodišče potisnilo na čelo pečat politične goljufije, ta stranka, v kateri nosijo zvonec kiplanje, mej katerimi je tudi takih, ki kot pijanci, kvartopirci in zapeljivci nedolžnih deklet demoralizujejo ljudstvo in ki delajo zdražbo, kamor pridejo, ta stranka političnih sleparjev sme s škofovim dovoljenjem porabljati vero in cerkev v svoje posvetne namene, tisti duhovnik pa, kateri se jej neče ukloniti, tisti si nakoplje sovraštvo, tisti se terorizuje in preganja.
Še je nekaj duhovnikov na Kranjskem, ki se smejo imenovati poštene rodoljube, nekaj mož, kateri sodijo po svoji glavi, ki dajejo cesarju, kar je cesarjevega, Bogu, kar je božjega, narodu pa, kar je narodovega. Tt-m poštenim duhovnikom kličemo v spomin besede cerkvenega pisatelja, katere smo postavili nad te vrste.
Obedientia vostra sit rationabilis! Pomislite, kaj delate! Nihče od vas ni dolžan v političnih rečeh se pokoriti škofu Škof ima pravico vam dajati v političnih rečeh dobre svete, drugega pa nič. „Kje pa je zapisano, da se morajo kleriki in lajiki uklanjati v političnih rečeh škofovskim ukazom? Na dan s tem cerkvenim pravom ! Škofje morejo v političnih rečeh izreči kako željo, katera se bo po okolnostih uvaževala, zakona takega pa ni, ker ne more in ne sme biti, sicer je kaos v cerkvi in v državi neizogiben." Tako je pisal katoliški duhovnik in državni posl. dr. Scheicher, ki je prav tako dober katoličan kakor škof Jakob Missia, pa še boljši teolog nego ta, ker je svoje znanje z znan stvenimi spisi dokazal, gospod Jakob Missia pa ne.
Cerkvena pokorščina nikakor ne daje Škofu pravice, siliti duhovščino, naj mu pomaga izvršiti njegovo politične naklepa, duhovnik, patrijotičen, naroden duhovnik pa mu je pokornost toliko manj dolžan, ker knezoškof ljubljanski ne ravna tako, kakor se sme zahtevati od katoliškega prelata.
Kdo se ne spominja, kako je ravnal knezoškof Missia, ko je zatisnil za vedno oči naš blagi, nepozabni prestolonaslednik nadvojvoda Rudolf? Pre-
postala nekoliko veselejša. in Sergčj je gledal živeje. | Moji izpiti to so končali, in, pomislite, jaz niti je-denkrat nisem padel skozi klobuk in srečno zlezel v učilišče. Celo zgodovina mi je šla od rok . . . Res, da sem imel v pesti papirček z na njem napisanimi letnicami . . . Toda nikdo ni zapazil tega, in jaz sem srečno dobil prvi red. Take sreče se pač nisem nadejal!
Koncem maja smo se odpravili na deželo — cela družina razven strica, kateri radi službe ni mogel ostaviti Petrograda (mene so rešili iz tabora vsled lahke rano na nogi — padel sem bil pri telovadbi).
Kostelnice, — tako se imenuje stričevo posestvo, — so majorat v zapadnem kraju, kateri je dobil v dar njegov oče, to je, moj ded, kot nagrado za sijajne zmage nad sovražniki. Tja smo dospeli zjutraj. Po kosilu, ko sem bil že dopoludne na polju, v gozdu, in v konjušnji, odpravil sem se v vrt. Bil je topel majski večer. Solnce je tiho in mirno zahajalo na horizontu, zlatelo 8 svojimi zadnjimi žarki travnike in reko, katera se je vila po njih, ter mestece Kostelnice, stoječe na majhnem hribu. Žarki so čudovito igrali mej gostim listjem v vrtu, razsvetljuje sedaj tu, sedaj tam vejo visoke
povedal je zvoniti in svojo prepoved preklical le vsled pritiska tedanjega dež. predsednika barona VVinklerja. Ko je „Slov. Narod" nekoč pisal, da so Slovenci cesarju neomejeno udani, tedaj je škofovo glasilo kričalo, da je to ateizem, ker se cesar postavlja nad Boga, a ko se je v znanih udanostnih izjavah izrekala škofu Missii istotaka neomejena udanost, tedaj je isti list klical Slava. Kdo moro prerekati, da ne deluje škofovo glasilo na to, da bi bil slovenski narod na Kranjskem pač škofu neomejeno udan, ne pa tudi cesarju? Se več! V nekem postnem pastirskem listu je škof Missia očital avstrijskemu postavodajstvu, da je Kristusa zatajilo, da ga ne spozna več za pravega Boga, da so torej vsi naši zakoni od hudiča. In vse naše zakone je potrdil naš prorailostni cesar in prisegel skrbeti, da se bodo pravično in vestno izvrševali !
Mož s takimi nazori nima pravice zahtevati, naj bi mu sledili lojalni, cesarju in državi udani ljudje, tem manj, ker si on, kakor je to povedalo njegovo glasilo, prisvaja oblast, ki presega vsako posvetno oblast, se torej naravnost postavlja nad vladarja in nad državo.
Pa tudi noben naroden človek ue mote z dobro vestjo slediti škofu Missii in se podrejati njegovemu vodstvu. Kako je pri ministru Schiinbnrnu govoril zoper slovensko uradovanje, knko je na katoliškem shodu preprečil resolucijo glede slovenskih srednjdi šol, kako se je po njegovem ukazu preganjala Ciril Met dova družba, kako je njegov zastopnik v dež. šolskem svetu rogovilil zoper slovensko šolstvo, vse to je znano sleharnemu človeku. Kdor misli, da ima Škof Missia le iskro ljubezni za slovenski narod, je slepec, zakaj dejanja pričajo, da jo škof Missia našemu narodu že neizmerno veliko škodoval, več kakor vsak drugi nasprotnik, koristil pa še prav nič.
Takemu političnemu voditelju ni noben poSten duhovnik dolžan pokorščine v političnih rečeh, takemu sme in mora vsak odločno nasprotovati.
Tiste blage besede, katere je v „ Amerikanskom Slovencu" svoj čas zapisal plemenit duhovnik, se v krogih naših klerikalcev niso nikdar uvaževale ; naj jih uvažujejo pošteni duhovniki in naj se v njih /mislu postavijo po robu tistim, katerim je vera ščit  iu  ki  dajejo  povod  napadom  na duhovačno.
jelke ali košatega kostanja. Živo je bilo razsvetljeno listje in potem tiho zamiralo in bledelo ter prešlo v splošno temen kolorit bližajočega se somraka. V zraku se je razširjal omamljivo - sladak duh bele akacije. Slavec je nekje v daljavi vesele pel.
Stari, ogromni grad, stoječ sredi vrta, je žo bil v senci. To starinsko, srednjeveško poslopje, sedaj gospodski dom mnjorata, je bilo nekdaj trdnjava, katera je igrala precej važuo ulogo v krajni zgodovini.
Zidano je bilo to poslopje na štiriogelnik v normanskem slogu, imelo visoko streho iz opeke, ogromni stražni stolp, kateri se je vzdigoval sredi stene, kakor da bi iz nje vzrasel.
V treh straneh gradu so bila stanovanja, četrta je pa bila razvalina, katera je ohranila samo jedno notranjo steno. Zelen, temen bršljan in divja trta sta ovijala staro kamnje, čudno zacepljaje se za police oken in opletAJe se okrog opiral obširnega balkona.
Jaz sem tiho šel po zvitem drevoredu, kateri je bil sredi goščave jelk in smrek, in vidim, da gredo Sergčj, MariiBJa in Tanja. Stopil sem k njim in šli smo skupaj.
Razgovarjali bo se o prečudnih rečeh: —
Žal, da ta naš opomin ne bo najbrž nič pomagal. Tisti duhovniki, kateri ne trobijo v Missijin rog, so tako zbegani in vsled vednega terorizovanja tako preplašeni, da se ne upajo storiti nobenega koraka. S krvavečim srcem in s solznimi očmi gledajo na to, kar se zdaj godi, a molče. Njim bodi povedano : Ne držite križem rok, zakaj bogoskrunstvo, katero uganjajo klerikalni politični agentje, ko pred sv. Rešnjim Telesom lažejo in obrekujejo ter vpričo Boga zlo rahljajo vero, to bo obrodilo s t raš n i h posledic. Pošteni in narodni slovenski duhovniki, osamosvojite se, v interesu katoliške vere se uprite nje zlorabi I
V 1 Jllt»ljHlll, 13. novembra.
V Hohenwartovem klubu vre Nekateri poslanci le ue morejo razumeti, kako da naj bi podpirali vlado, ki se bolj ozira na levičarje, kakor na konservativce. Po njih mnenju je namreč vlada liberalcem na ljubo odsvetovala kroni potrjenje dra. Luegerja za dunajskega župana. Boje se namreč volilcev, ki bi jih utegnili imeti za sleparje, ko bi potegnili z liberalci. „Vaterland" pa na vso moč skuša poravnati nasprotja in naglasa, da se ne gre ogrevati za osebe, temveč se je treba le držati načel. Nedavno je bil pač ta konservativni list drugih nnslij, in so mu bila načela deveta briga. Tudi ko bi dr. Ltieger bil kak škof ali bogat plemenit aš, bi „Vaterland" hitro zanj so potegoval, a ko je navaden dunajski odvetnik, ga pa prišteva kar podobnim malikom, od katerih so liberalci, nemški nacijonalci in d»-mokratje vse pričakovali. Nadalje konservativni list modruje, da bi škodovalo katoliški cerkvi, ko bi se konservativci potegovali za Luegerja. Nam se pač zdi, da so „ Vaterlandu" na srcu trikrat bolj koristi fevdalcev nego interesi katoliške cerkve, ki mu služijo le za straukarske namene, kakor naši katoliški stranki.
Protisemitje v državnem zboru. S svojim surovim nastopom v državnem zboru so protisemitje zgubili mnogo simpatij. C-lo mladočeški listi obsojajo zlasti postopanje Steinerjevo. Uspeh tega boja proti Badeniju je bil le ta, da sta se levica in pa konservativno veleposestvo približala vladi. — Posebno hudo obsojajo postopanje protisemitov poljski listi. Očitajo jim, da so le hlinili dinastično zvestobo. — Splošno so kaže, da vlada sedaj misli še manj odjeujati, kakor poprej. Ce bi protisemitje zopet volili dr. Luegerja in bi ta volitev vzprejel, bode vlada mestni zbor razpustila. Nadeja se namreč, da pri novi volitvi se uradniki in učitelji ne bodo več upali voliti s protisemiti in tako ti morda v mestnem zboru celo večino izgube. Če se izpolnijo vladne nade, budemo pozneje videli, tako lahko na Dunaju ne bode voditi volitev po svoji volji, kakor v Galiciji. Tega se bode grof Badeni kmalu prepričal. Seveda ni izključeno, da pa vendar doseže namen svoj
Kompromis v češkem velepoaestvu. Konservativni veleposestniki so že bili voljni privoliti, da se voli v kurijo veleposestnikov 21 liberalcev v deželni zbor. Zahtevali so pa, naj se vzamejo kan-didatje izmej veleposestuikov samih in pa naj liberalno veleposestvo prizna narodno jednakopravnost za vso deželo. Tega pa liberalni veleposestniki niso hoteli, l; vh bi, da bi v veinposestvu skratka našli zavetjH drugod propali nemški vodje. Posebno pa ne
morejo nemški liberalni veleposestniki slišiti o ravnopravnosti za vso deželo. Stoje namreč popolnoma na stališča nemškoliberalne stranke, da bodi nemščina jednakopravna v čeških okrajih s češČino, nasproti pa nočejo v nemških okrajih češčini pri-voliti nobene pravice. Proti zahtevam liberalnih veleposestnikov je bil baje tudi grof Badeni. Zatorej je pričakovati, da grof Tbun tudi ne bode pri volitvah liberalcev podpiral. Sedanja vlada neče ni-česa storiti, s čimer bi popolnoma čehe odrinila od sebe.
Predarlski kmetje in dr. Lueger. V Tschag gunsu je dne 10 t. m. je zborovalo katoliško kmetsko društvo. Pri shodu se je vzprejela resolucija, v kateri se izreka zvesta udanost dr. Luegerju, kateremu se je po krivici odreklo potrjenje. Društvo vidi v njem nesebičnega prijatelja naroda in neustrašenega z magiji vega borilca za krščanskosoci-jalna načela. S tem, da ga vlada ni priporočila, je razžalila krščansko ljudstvo. Shod je pozval pred arlska državna poslanca, naj ne podpirata vlade, ki tako ruši pravico, temveč naj se pridružita kršćansko-nacijonalni zastavi. Seveda, če prihajajo od volilcev taki pozivi na poslance, ni čuda, Če se kažejo v Hohenvvartovem klubu težave. Prepričani smo, da ue marsikak konservativen poslanec danes že kesa, da je toliko zabavljal proti liberalcem, in tako svojim volilcem utepel v glavo, da vse zlo prihajo od liberalizma. Zaradi te,.,a se sedaj več umakniti ne more, če tudi v svojem srcu že krščanske socijaliste najhuje črti.
Dogodki v Turčiji. Jedva je nastopil veliki vezir, Habil Rifaat paša, že se govori, da bode kmalu odstopil. Kakor se je sedaj izvedelo, je Kiamil paša bil dobil velik upliv na sultani. To pa ni ugajalo uplivnim osebam v sultanovi palači in so ga pri vladarju očrnili. Sedaj pa močna stranka v sultanovi palači ruje zoper sedanjega velikega vezirja in dela za Mahmud Dželaledin pašo. Mohamedanski krogi v Carigradu pa žele za velicega vezirja Kučuk Sajd pašo. — V Carigradu so zopet pomnožili posadko in več mohamedancev zaprli. Iz Armenije prihajajo novice o novih nemirih ki se pa še prikrivajo. V Erzerumu je zopet več kristijanov pobitih. Sklicujejo se rezervniki, da se pomnože posadke povsod, kjer se je bati nemirov. Komisija za upeljavo reform v Armeniji še ni niti začela svojega dela. Sedaj vlada na reforme niti ne misli, temveč le na to, da zatre nerede,  da ne  pride do velike ustaje.
Kubanski ustaši imajo popolnoma organi-zovano vlado, ki tudi pobira davek. Kdor noče plačati davka ustaški vladi, mu pa razrušijo hišo in opustošijo, kar morejo. Zaradi tega večina posestnikov rada davek plačuje. Večjih bojev ni veliko, kajti ustaši se velikim bojem ogibljejo in vlečejo vojno na dolgo, kajti vedo, da s tem spravljajo Španijo v največje zadrege. Čim dalje bode vojna trajala, tem večja bode nezadovoljnost na Kubi in tem večja bode pa tudi nezadovoljnost na Španskem. Položaj na Kubi se za Špansko prej hujša nego boljša. — Gospodarski položaj na Kubi je jako nepovoljen. spanci so vedno le izsesavali deželo, storili pa zanjo nič. Prejšnje čase je še šlo. Pridelovanje sladornega trsta in izdelovanje sladorja je neslo lepe dobičke. Zadnja leta, ko se vedno več sladorja v Kvropi iz-
deluje, je pa cena sladorja pala in se ga več toliko ne izvaža a Kube. Da bi se otoka preskrbeli kaki drugi dohodki, zato pa Španci niso skrbeli.
Volilno gibanje.
V Dolskem v kamniškem okraju so bili voljeni trije volilni možje narodne stranke. Borba je bila huda, nasprotniška agitacija strastna in nasilna.
V Zagorju na Pivki je danes, kakor se nam brzojavlja, vzlic strastni klerikalni agitaciji, pri volitvi volilnih mož zmagala narodna stranka.
# *
Iz Freserja, 10. novembra. Volitev volilnih mož vršila se je pri nas pod strupeno, nesramno in protipostavno agitacijo našega komaj sem prišlega kapelana. V to svrho posluževal se je lece in mej drugimi neslanostmi tudi teh izrazov: ^Samomorov mej 12 —16 leti kriva je — Bšolau. Naše postave so krivične. Kdor se volitve ne udeleži, bodisi iz bojaznosti ali kakega druzega razloga — ,ni kristijan". Toda vse te in jednake fraze so jako slabo uplivale na volilce. Marsikatero trpko moral je revež preslišati od strani zavednih volilcev (čast jim!) in izid volitve bil je tak, kakoršnega nismo pričakovali. Izvoljeni so trije naše stranke, trdni kakor zid, in le po neprevidnosti utihotapil se je pri ožji volitvi neki mali človek — kot četrti volilec.
Iz Trnovega, 11. novembra.
V Trnovem so zmagali klerikalci s G3 glasovi večine. Lani je bila ista dosti večja — okolo 100 glasov. Perspektiva za bodočnost? V Jablanici so zmagali klerikalci. No čuditi se ni temu. Agitacija, dostojna le kaplanov Missijeve šole, in vino, oboje je storilo svojo dolžnost. In lepo so naučili svoje ovčice. Nedeljo ob G. uri zvečer peljal sem se s tovarišem in z voznikom na odprtem vozu iz Spodnjega Zemona domov. Lop, po nas s kamni izza plota. Da je kateri kamen prav priletel, pokoril bi se zdaj že na onem svetu za svoje grehe. No k sreči so napadovalci le jednega nas neznatno zadeli. Stvar preiskuje žandarmerija. Taki so plodi klerikalnih agitacij!
* #
*
Klerikalci so svoje zmage v Št. Petru sila veseli. Čuditi se jej ni, saj ni samo Peter Bohinjec rogovilil, nego so mu prišli na pomoč tudi drugi duhovniki, zlasti planinski župnik Podboj ki je šentpetersko faro preplavil s pismi kakor je to-le: „Hvaljen bodi J. Kr.! Planina 4. novembra 1895. Spoštovani N. N. I Akoravno sva bila prijatelja, vendar niste od mene prejeli še nobenkrat pisma. Ni bilo za to pravega vzroka. Ali danes Vam pišem, ker je moja dolžnost kakor bivšega Vašega dušnega pastirja iu zvestega prijatelja Vaše familije. — Malo n 6ž v kaplaniji sem tako imel v spoštovanju kakor Vas. Zato se nisem mogel prečuditi, ko sem slišal že lani, da ste pri volitvi volilnih mož potegnili z liberalci proti svojim duhovnikom. Nisem verjel svojim ušesom, ko sem to čul. Djal sera: Da bi bil
N.....to storil, ni mogoče. Kaj on bolj verjame
Jelencu in Križaju — Medici, kakor nam, ki smo od Boga postavljeni, da ljudstvo učimo in vodimo proti nebesom, pa tudi v časnih rečeh dajemo svete po svoji narboljši vesti in vednosti? Bog ve, kaj so nasprotniki vse govorili, da so Vas zvlekli na svojo stran. — Ne, tako ni prav, in letos morate z nami duhovniki potegniti, če se prav komu zamerite in kako zabavljico slišite. Človeške zamere se ni bati, ampak le božje. Tudi o tem, kako smo volili, bo treba enkrat dajati odgovor. — Križaj in
Dalje v prilogi. ~z&mš
— No,  Tatjana  Grigorjovna,   vam  li  ugaja | naše staro gnezdo? govoril je Sergčj. — Videl sem
z okna moje sobe,  s kakim zanimanjem ogledujete grad . . .
— Kakor dekoracija iz zadnjega dejanja „Trubadura" — krasota! odgovorila je Tanja. — Tubi se človek kar zamaknil! Se več, še pesnikovati bi začel . . .
Sergčj se je zasmejal (tudi jaz sem se nasmehnil). Danes je bil dobro razpoložen in ni bil muhast.
— 0, ne! je rekel veselo, — ostavite vse sanje o „Trubadurih". Tu so se godile bolj krvave reči. To — pokazal je z roko na grad — je bil katoliški samostan, a samostani, kakor se gotovo spominjate, so služili v prejšnjih letih za trdnjave. Mnogokrat so bde napadene te stene, o čem« r spri-čujejo tudi marmorne kroglje, katere so zabite v njih. Ali jih niste še videli?
— Nisem jej jih še pokazala, odgovorila je za Tanjo, Marusja.
— No, pa pojdimo pogledat jih ! In šli smo proti gradu.
— Ali vidite one nevelike odprtine? nadaljeval je Sergčj.
— Mala okenca? j
— Da! Samo to niso okna, temveč škrbine od krogelj. Okr g gradu je bil rov, samo oče ga je ukazal zasuti in celo spremeniti v vrt.
— Da, poprej je bil vrt ločen od doma, za rovom, pojasnila je Marusja, — samo da jaz tega ne pomnim!
— Kako bi ti to pomnila, malo dete! Še mleko se ti ni posušilo na ustnicah! rekel je smeje se Sergčj in mahal sestro po ramenu.
Marusja mu je zagrozila s solnčnikom.
— Prav res, dete! Kakor vidim, ti Tatjani Grigorjevni še pripovedovati nisi vedela ničesar. O najdbah si jej pravda?
— O kakih najdbah ? vprašala je Tanja.
— Vidiš torej? Jako slab Ciceron si ti! Tebi bi v Italiji ne dali ni petdeset centezimov na dan! šalil si je on in laskavo gledal sestro. — Glejte kake najdbe, je nadaljeval. Pomislite — tu so bili ostekljeni ljudje!
— Kako? Živi? — In velike Tanjine oči so se neumetno razširile. In vstavila se je ter v nekaki grozi srpo gledaje vprašala. — Ali živi? Vedno sem se   nadejala,   da   vse te  pripovedke o nin
paceu niso nič drugega, nego izmišljenosti luteranskoga sovraštva proti katolikom I
— Gotovo živi . . . Mrtve bi kar pokopali. Tu je bil, kakor sem vam že pravil, katoliški samostan. Bog ve, kakšne strašne reči so uganjali v onih mračnih časih! Kazen za verski odpad ali kar neposlušnost proti opatu . . . Toda to je faktura, da nekoč je hotel oče prebiti nove duri v gostilno (sobo), in v steni so našli okostje . . .
— Bože, kako grozno 1
— Ali vas bode sedaj strah živeti v Kostel-nicah ? . . .
— Pravijo, da tu hodijo duhovi po noči! pristavila je Marusja.
No, tega se jaz nič ne bojim . . . prikaznij e tutti quanti! S tem me ne prestrašiš! dejala je veselo Tanja.
Sergčj je umolknil. Obličje postalo mu je nekoliko mračno.
— Ne smeji se pred njim nad prikaznimi, zašepetala jej je Marusja, — on menda verje na nje 1
Tanja ga je začujeno pogledala.
— Ali je to mogoče! Vi verjamete v prikazni, Sergčj Pavlovič ? ga je vprašala naravnost brez ovinkov. (Dalje prih.)
Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 262. dnć 13. novembra 1895.
Medica sta drugače dobra človeka in smo dobri prijatelji, le Skoda, da nismo v politiki enih misli. Križaj bere samo liberalne časopise, kjer ne stoji druzega kot zabavljanje čez nas. Ni čuda, ako se je navzel tacega duha. Medica plese, kakor Križaj žvižga. — Hudo mi je, da ta dva moža, ki jih oba močno ljubim, nista na naši strani. — Morda se s Časoma kaj premislita, molim za obedva. Ne bojte as zameriti tema dvema, če prav čokov več ne vozite. Pa saj tudi fabrika ne more iti, če vi kmetje po les na Javornik ne greste. Korajžo! V četrtek na naši strani! Prišel bom tudi jaz, če bo mogoče, gledat, kako se bo volitev iztekla. Vas pozdravim in Vaše otroke. — Stari prijatelj Janez Podboj.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13. novembra.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) V petek bodemo po daljšem presledku zopet slišali Mascagnijevo opero „Calleria rnsticana". Dasi se bo v celi sezoni kvečjemu dvakrat pela, so se vender vsi novi solisti potrudili in se naučili slovenski tekst, tako da se bodo v petek v tej operi pele zopet vse uloge v slovenskem jeziku. Turiddua bo pet g. Purkrabek, Santuzzo gospč. Ševči-kova, Alfi i g. N o 11 i, Lolo gospa Inemanovo, Lucijo pa gospč. Jungmannova. Pred „Caval-lerio" se bode predstavljala znana izvrstna veseloigra n V D i jog en o ve m sodu", češki spisal Jaro slav Vrchlick^, katera je lani občinstvu izredno ugajala ter se po vsi pravici prišteva najznamenitejšim proizvodom te vrste v celi evropski knji-žeonosti.
— (Slovenskogledališče) Tudisinočnapredstava .Razbojnikov" nas je prav tako zadovoljila kakor prva, ker je bila v vsakem oziru takisto vzgledna, v nekaterih malenkostih pa še dovršenega.
Gosp. I n e m a n kot Franc je popolnil svojo ulogo i mnogimi na sebi sicer malimi momenti, kateri pa so znatno povečali utis njegove igre. Isto tako tudi goep. S t o j k o v i 6 , katerega smo sinoči prav dobro u meli, in gdč. T e r š e v a ter g. Danilo. Mimo teh moramo poisbno pohvalno omeniti še gg. O r e h k a in Verovška, pa tudi predatavljalci vseh drugih ulog so bili prav tako dobri kakor pri prvi pred stavi. V jedno vrsto s prvoimenovanimi se seveda še ne morejo postavljati, razloček mej njimi in prvimi močmi je pač tak, kakor mej sliko kakega znamenitega slikarja in kako kopijo. Vsak pa stori svojo dolžnost, vsak je marljiv in vesten ter omogočuje lepe ensemble. Kako dobra je bila predstava, js najbolje potrdilo burno ploskanja in našemu občinstvu se gotovo ne more očitati, da je prevročekrvno, da igralce preveč odlikuje. Ker je sedaj igra tako naštudirana, da bolje ne more biti in ker sta prvi predstavi bili tako gl .dki in točni, da se ne mo remo prečudit', bi pač škoda bilo, ako bi se igra sedaj postavila s repertoirja in šele po nekaj mesecih zopet uprizorila. Igralci bi v tem svoje uloge deloma pozabili in ni dvoma, da bi predstava se prvima ne mogls primerjati. Zategadelj priporočamo Dram. društvu naj topleje, naj porabi prvo nedeljo in naj novic uprizori „Razbojnike". Nedeljsko občinstvo sme zahtevati, da se mu poda vzgledna predstava znamenite igre in v nedeljo bi lahko prišli tudi obiskovalci z dežele, kateri mej tednom ne morejo z doma, in ki bi gotovo radi videli klasično igro lepo predstavljano. In to ponavljamo tudi danes: Takih predstav še ni bilo na slovenskem odru.
— („Slovensko planinsko društvo") priredi 14. t. m. ob 8. uri zvečer v klubovi sobi hotela „Pri slonu" zabaven večer. Predaval bode društveni načelnik gospod profesor Fran Orožen. Ker je predmet predavanju, „ Dolenji štajerski Rigi", zelo zanimiv, pričakovati je obile udeležbe.
— (Čemu to?) Iz občinstva prihaja nam sledeča pritožba: Monter mestnega vodovoda je imel đo zdaj inšpekcijsko sobo in stražnico v mestni bili, kjer ga je slehern hišni posestnik v potrebi takoj dobil, če se je — kar se rado pogostem prigodi, — kaka cev ali druga naprava pri vodovodu poškodovala. Te dni pa se je v tem magistratnsm poslopji nastanil „eksercirmojster* gasilnega društva
— Janoš Dax a svojo družino in — ogerskim psom, monter pa se je moral umakniti in preseliti nekam
— na kraj mesta. Gaailno društvo ima v tej hiši is itak jedno stražnico, dočim nima vodovod zdaj nobene, in hišni gospodar, ki bi vodovodnega monterja potreboval, iskati ga je prisiljen po mestu, namesto da bi ga našel v uradnem poslopji. Ta kričeči nedostatak naj magistrat v interesa hišnih gospodarjev odpravi.
— (Cerkev sv. Jakoba) dobi kakor čujemo, prihodnje leto samo jeden stolp, ki bo stal na mestu sedanjega stranskega uhoda ; pročelje cerkve pa dobi lep > facado z dvema malima stolpičema.
— (Podiranje hiš v Špitalski ulici.) Danes se je pričelo tudi s podiranjem Schreverjeve hiše. Vsled tega je promet na Ribjem trgu, v Špitalski ulici kakor v šolskem drevoredu zelo oviran. V Špitalski ulici bode vsled demoliranja obeh velikih hiš zdaj najumestneje, to ulico zbog neizogibne nevarnosti za promet čisto zapreti. — Kavarna „Valvazor" preseli se s 15. dnem t. m. v g. Iv. Frischeve prostore na Marijinem trgu.
— (Nove stavbe.) Stavbinska tvrdka Treo namerava prihodnjo pomlad zgraditi poleg nove tržaške ceste nasproti muzeju tri dvonadstropne hiše v podobi vil s predvrti.
— (Tlak iz porfirnega kamna) položil se bode na Št. Peterski cesti od Maflvjeve hiše do mitnice prihodnjo pomlad.
— (Ošpioe mej šolsko mladino.) Pretekli teden pojavile so se mej dečki v Marijanišči ošpice, na katerih jih je do zdaj obolelo okolu 35. Pouk na ondotnej šoli je za tri tedne prenehal; mestni tizikat je v sanitarnem oziru ukrenil vse potrebno, da se bolezen uduši oziroma ne razširi
— (Miklavžev semenj,) ki se je dozdaj vršil običajno na Kongresnem trgu, prestavljen je sedaj na Valvazorjev trg, kjer ostane toliko časa, dokler bodo stale pred „Zvezdo" zgrajene barake.
— (Prememba posesti.) Štefan Klunovo hišo v Florijanskih ulicah št. 10 kupil je te dni g Fran Pock, graver na Starem trgu.
— (Pričetek šolskega leta na Barji,) ki je bil odrejen na 4. dan oktobra a vsled povodnji in nepopolnjenega II. učiteljskega mesta prestavljen, odredil se bode kakor čujemo, stoprav koncem novembra t. 1.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 3. do 9. novembra kaže, da je bilo novorojencev 18 (=29 64%o)> mrtvorojenca 2, umrlih 19 (= 31 "20 °/oo)» mej njimi so umrli za vratico 4, za jetiko 5, za želodčnim katarom 1, vsled starostne oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 7. Mej umrlimi sta bila tujca 2 (= 1 o f>»/0), iz zavodov 5 (=26 3 °,0). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 58, za tifuzom 1, za grižo 1, za vratico 12 osob.
— (Promet na dolenjskih železnicah) bil je v preteklem mesecu zelo živahen in ni zastal za onem jednacega meseca v preteklem letu. 1) >voz je bil obilen, majši pa izvoz.
— (Nesreča.) Sedemletni Jakob Vovk v Su horju pri Postojni je vzel v odsotnosti vseh domačih iz bratove skrinje samokres in se z njim igral. Samokres je bil nabit in se je sprožil; kroglja je zadela dečka v levo nogo tako, da je dan po tej nesreči umrl.
— (Zdravstveno stanje). V Št. Mihelu v hrenovski občini na Notranjskem je zbolelo v poslednjem času 14 otrok za škarlatico, izmej katerih so 3 umrli. Storilo se je vse potrebno, da se prepreči daljnje razširja van je bolesni.
— (Celjsko pevsko društvo) priredi dne 17. novembra v vrtnem salonu „Pri zamorcu" Martinov večer. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina: Za Člane po 20 novcev, za nečlane po 30 novcev. Za člane z rodbino 1 krona.
— (Naslednik tržaškega škofa Glavine) Niti trenotek nismo dvomili, da bo laška stranka na Primorskem zastavila vse sile, da spravi pod Škofovsko kapo moža, ki bo vodil katoliško cerkev v Trstu tako, kakor mu bodo velevali židovsko iredentovski krogi. Tudi škof Glavina se je zadnja leta čedalje bolj umikal tej stranki ; v svojem srcu je bil Bicer prepričan, da ne dela prav, a čifuti so nanj pritiskali posredovanjem veleuplivnih mož in tako dosegli vse, kar so hoteli. Kakega naslednika škofu Glavine si želi ta stranka, o tem ne more biti dvoma. AH židje in Lahi nimajo samo določnih nazorov glede lastnostij, katere naj „dičijoH bodočega tržaškega škofa, oni imajo za to mesto tudi že kandidata. To je poreško-poljski škof dr. Flapp. Ta katoliški prelat je tržaškim judom k srcu prirasel. Ni čudaf V verskem oziru je tako .toleranten", da je v primeri ž njim vsak slov. „li-beralec" velik tercijalec, v političnem oziru je zopet tako netoleranten, kakor kak madjarski minister. Kar se dostaje narodnega mišljenja, se mu mora priznati, da je goreč Lah, ki v tem oziru daleč nadkrilja vse druge laške politike. V zmislu Lahov je torej gospod Flapp izredno sposoben za naslednika Glavini. Pride-li na to mesto, ne vemo, a mogoče je. Namestnik Rinaldini bo njegovo kandidaturo gotovo odločno podpiral in ker imajo laški iredentovoi in židje dobre sveze s različnimi krogi,
se jim njih akcija najbrž posreči. Tudi za naslednika Flappu v Poreču niso Lahi v zadregi. Njih kandidat za to mesto je tržaški kanonik dr. Peter To masi n, strasten nasprotnik Slovencev in Hrvatov, mož, ki bi rad veljal za učenjaka, ker je skrpal nekaj razpravic, polnih ignorance, ki pa so vse brez znanstvene vrednosti in pisane le z očitno tendenco, škodovati primorskim Slovanom. Bomo videli, kako bodeta postopala Badeni in Gautsch.
— (Nov brzovlak ) Začenši z dnem 20. novembra vozil bo mej Trstom in Korminom ekspresni vlak, kateri se v Nabrežini ne bo ustavljal, pač pa imel neposredno zvezo.
— (Nesreča na železnici.) V ponedeljek ponoči je mej postajama Bakar in Meja skočil tovorni vlak s tira. Ker je bila noč temna in so ugasnile vse svetilke, je mej osobjem nastal velik strah, zlasti ker sta bila dva sprevodnika nevarno ranjena, več vozov pa se je polomilo. Z Reke se je pripeljal poseben vlak na pomoč. Ranjena sprevodnika sta se prenesla v reško bolnico, a upanja ni, da bi okrevala.
— (Na nevarnih tleh.) Novejša poročila iz Grahova pri Reki so bolj ugodna. Nevarnost za vas je ponehala. Ako se bode hudournik Rečina reguliral, kakor je obljubil reški župan, se bode vas obvarovala katastrofe, katere se je bilo bati.
* (Vojna mej delavci.) V vasi Wirges na Nemškem je velika tovarna, v kateri dela mnogo inozemskih delavcev, čeških, poljskih in laških. Domačini ne gledajo tujcev nič kaj prijazno, a ko je bilo te dni v rečeni vasi „žegnanje" prišlo je do vojne mej delavci. Domači delavci so tujim prepovedali, udeležiti se zabav in veselic, tuji pa se niso udali, nego se utaborili v neki gostilni. Domači delavci so dotično gostilno naskakovali in naposled zlezli na streho, jo odkrili in na tujce streljali. Ti so odgovarjali s revolverji. Unela se js prava bitka, ki je trajala pozno v noč, dokler niso prišli vojaki in razgoali sovražni četi. Več sto oseb je bilo ranjenih, a vzlic temu so prebivalci imenovane vasi z uspehom kaj zadovoljni, češ, takega žegnanja še ni b lo v vasi !
* (Našemljeni razbojniki) bo v nedeljo ponoči obiskali župana mesteca Martonfalva in zahtevali, naj jim odpre občinsko blagajnico. Ker župan temu prijaznemu pozivu ni hotel ugoditi, so ga razbojniki zvezali in ga tako dolgo pretepali, da jim je dal ključe. Potem so šli po občinskega blagajnika, pripeljali njega in njegovega sina k županu, ju pošteno naklestili in potem izpraznili občinsko blagajno.
* (Kraljica in vojak ) Španska kraljica Marija Kristina, tretja žena kralja Fernanda VI., se je kot udova zaljubila v navadnega vojaka z imenom Fernando Munoz. Fant je bil krepak in zal. Kraljica ga je imenovala za vojvodo Riansariel in se ž njim poročila. Živela sta jako srečno in imela osmero otrok. Kraljica je imela iz prvega zakona dvoje otrok. Naredila je oporoko, v kateri je vse, kar je imela od moža kralja, zapustila otrokoma iz prvega zakona, svoje privatno, 200 milijonov peset znašajoče imetje pa otrokom moža-vojvode. Mej otroci iz prvega in iz drugega zakona se je po smrti kraljice unela pravda, ki je trajala 20 let Otroci drugega zakona so sicer zmagali, ali od 2O0 milijonov jim je ostalo le 10, vse drugo se je zapre vdalo.
1				
				
		Slovenci in Slovenke! n« zabite dmibe sr. Cirila ln Metoda 1		
				
				
Darila i
Uredništvu našega lista je postal:
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod F. F. v Sodražici 8 kron 60 vin., nabrane ob Martinovem godovanju. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki 1
Za po potresu prizadete Ljubljanske slovenske brate: Slavno društvo „Kasino" v Virovitici na Hrvatskem 3 3 g 1 d ; darovali so gg.: dr. Milovan Gavrančić 5 gl., Ivan Kap. Besz 5 gl., Pavao Rohrbacher 3 gld., Avgust Teisl sen. 3 gl., Franjo ueleda 1 gld., Slavoljub Kureš 1 gld., Josip Užar 1 gld., Emil Užar 1 gl., Šandor Strniša 1 gl., M. Medrak 50 kr., A. Fintic* 50 kr., A. Kohn 50 kr., Josip Grgesina 50 kr. in naposled društvo „Kasino" 10 gld.
Rnjlievnoat.
— .Slovanski Svet" ima v št. 43 naslednjo vsebino: Močna ali velika vlada? Posojilnice z omejenim in neomejenim poroštvom;  Dr. Fran Cele-atin f;  Iz J. M. Lermontova;  Razgled po slo van skem svetu; Knjižavnost.
— »Popotnik* ima v žt. 21. naslednjo vsebino : J. KoŠan: Leposlovje — izobraževalna sila ; Ali je preobloženost v šolah neizogibna; L. Lavtar : Načrt za računanje na jednorazredni [ljudski šoli; J. Toman: Narodopisna razstava v Pragi; Društveni vestnik; Dopisi in drnge vesti; Natečaji.
Dunaj 13. novembra. Danes ob uri d o p o1 u d n e se je sešel občinski svet na sejo, da voli župana. Okolo mestne hiše s e j e z b r a 1 o v e 1 i k o tisoč ljudi j, a policija jih je iz najbližje okolice prepodila in potisnila v str »D* ske ulice. Na sejo se je zbralo 137 obč. s vetniko v, jeden protisemit je bil vsled bolezni odsoten. Dr. Luoger je bil izvoljen županom; dobil je 92 glasov, Lucger je izjavil da vzprejme izvolitev. V svojem nagovoru je odločno protestoval proti očitanju, da je njegova zopetna izvolitev demonstracija zoper krono in protisemitje so m n viharno in navdušeno pri trj e vali.Naglasa 1 j e, d a j e in ostane ved no zvest cesarju in ljudstvu, da pa nikdar ne bo služboval zlatemu teletu in dase zategadelj ne ustraši nobenega boja. Ko je končal dr. Lueger je vstal vladni komisar Friebeis in naznanil razpuščenje občinskega sveta. Protisemitje so mu ploskali. Culi so se klici: To je nezakonito! Friebeis je na to čital ukaz namestnika Kielmansegga, v katerem se pravi, da je zopetna izvolitev demonstracija proti cesarjevi volji. Ko se je izvedelo v mestu, da je obČ. svet razpuščen, je zavladala nepopisna razburjenost. Na tisoče ljudij je demonstrovalo za Luegerja in proti vladi. Velikanska množica jeudrla na dvorišče cesarjevega dvorca in tam kričala „ 11 o c h Lueger". Dvorna straža je hotela demonstrante razgnati, a ljudstvo se jej je uprlo in da bi ne prišlo do boja, se je straža umaknila. V tem je pritekla telefoni č n o pozvana kompanija lovcev, ki je demonstrante z bajoneti razgnala. Razburjenost je nepopisna.
Št. Vid pri Vipavi 13. novembra. Pri volitvi volilnih mož je narodna stranka zmagala tudi v Vrabčah. Prvotne volitve so s tem končane. Narodnih volilnih mož je 12, klerikalnih 10, nezanesljivi so štirje.
Dunaj 13. novembra. V sinočni seji proračunskega odseka se je razpravljalo o proračunu pravosodnega miniHtcrstva. Govor pravosodnega ministra grofa Gleispacha je naredil prav dober utis, zlasti ker se je glede jezikovnega vprašanja izrekel korektno. Posl. dr. Gregorčič je zahteval, naj se že dozida poslopje okrožnega sodišča goriškega in grajal, da se tako pred porotnim kakor pred kolegijalnim sodiščem v Gorici obravnava še vedno v laškem jeziku, dasi je mogoče sestaviti posebno slovensko in posebno laško porotno sodišče.
Dunaj 13. novembra. Protisemitski in nemškoliberalna volilna komiteja sta se že konstituirala. Najbrž izideta že jutri volilna oklica.
Poslano41)
Slavnemu odboru konservativnega obrtnega društva v Ljubljani.
Na rezko debato dnć lu. t. m , posebno o nameravani uvedbi knjigoveznice v prisilni delavnici, podam slavnemu odboru nekaj podatkov, katere naj tudi izroči izbrani deputaciji, da jo ponese deželnemu odboru o'iroma gospodu glavarju.
Velikokrat opozorjen, da je potreba, kari o-nažne fabrikacije v Ljubljani, mislil sem resno že dlje Časa na ustanovitev tacga zavoda. Žal da to ni tako lahko. Kartonažna industrija je na jako visoki stopinji in potrebuje raznih in dragih strojev, ako se hoče racijoneluo izvrševati, da po pravici dvomim, da bi slav. odboru stvar bila znana. Po domoljubnem gospodu opozorjen na prisilno delavnico sem si mislil: mogoče, bi se dalo kaj storiti, hočem poskusiti. Povem tu si. odb. kons. obrtnega društva, da bodo delali samo mladi fanti v prostih urah. Kajti imajo še posebne ure šolo in so č i s t o ločeni od odraslih prisiljencev. S to nesrečno mladino hočem poskusiti in ji pot pripraviti da stopi zopet v človeško družbo. Delali bodo na moj račun z mojim orodjem in ne na račun vodstva prisilne delavnice. Slavnemu odboru, kateremu je knjigoveštvo tako pri srcu, še več pa moja oseba, prav rad prepustim, ako se on loti tega | odj< tja in še dobička mu ne bom nevoščliv. Da bom pa z svojo nameravo ljubljanskim knjigovezom škodoval,
*) Za vsebino tega spisa js uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
to je puhla trditev. IzkuSnja me je prepričala da s j Skiitljami niso bili največkrat zadovoljni ne mojster J ne njegovi pomočniki, ne kousumenti, kar je lahko nmevno. .Škatlje se lepe za mal denar dobe, a za izdelovanje je potreba kakor sem žo omenil veliko priprav. Nad 30 let se že pečam s knjigoveškim ( hrtom in sem vselej v čast in korist našega obrta dt lovni. O neki priliki, ko smo branili naš obrt, bil sem celo denunciran kot glavni rogovilež, menim da bom tudi sedaj vedel, kaj mi je storiti in da bom le čast storil našemu obrtu z novo nameravano industrijo.
Kar imajo po vseh drugih deželah, menim da to tudi slavni odbor kons. obrt. društva v Ljubljani ne bo predrngačil. Ako se mi posreči moj načrt uresničiti, mi bo, razen kons. obrt. društva, vsak orai-kanec, še bolj pa vsak krščanski prijatelj uboge mladine, hvaležen.
V Ljubljani, 12  novembra 1895.
I. BouaČ, knjigovez.
Ceneno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobrosnanegSi pristnega „.Huli ovega Seidlitz-praska", ki sc dohi za nizko ceno in k utori upliva najbolj trajno na vse težkoto prebavljenja. Originalna fikatljica 1 gld. a. v. Po po&tncm povzetji raspofilja tu prašek vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagat olj na DUNAJI, Tucblauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-OT preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.      1 (4—10)
Darila za „Narodni Dom'4.
L\\II. laSaCSIM     li ■•a i eiii'Mke> cli»iižt>o'*.
Prenosek   .   .   .   91119 gld. K4 kr.
Naknadni doneski gg. J. Jenka, dr. I. Svetine in Fr. 'NVicsthalerja za mesec avgust v Bkupnem zneska   ... 2   ,   50 „
Doneski zii mesec september;
plačali so £č. gospodje:
Fr. Goričuik, Ferd. Souvan, dr. I. Tavčar in I. Vončina, ii f> gld., skupaj .        20   „   — „
Dr. A. Ferjančič, I. Gogola, F. Kollmann, J Lozar, M. Pletersnik in U. pl. Trn-
koczy, ;i '.i gld , skupaj..... 18   „   — „
Dr. v.tez K. BleivveiB, J. Lenče, Fr. Mally, dr. Fr. Munda, V. Kohrmann, S. Rutar, Fr. Soss in dr. J. VoSnjak, a 9 gld.,
sk"paj........... 16   ,   - m
A. Bavr, J. S. Benedikt, O. Debla, P,
I)i alisler, J. Duft'o. A Gogola, I. Gričar,
J. Jenko, M. Klein, K. Kratochwill,
dr. J. Kusar, £. Lah, J. Martinak,
I. Mejač, A. Novak, M. Pavlin, G, Pire,
K. Pire, L. Pire, K. Pleiweiss, K. Ple-
6ko,  M. Pleško,  Fr.  Podgoršek, T.
Povse, A. Prosenec, J. Hode, A Ska-
berne, It. Suyer, I. Sesek, dr. Fr. Te-
k*voic, J. Velkovrh, K. VVeber, Fr.
\Viesthaler, A. Zajec. dr. Fr. Zupane,
M. Zupane   in K. Žagar, a 1 gld.,
»kupaj........... 37   „   — »
Fr. Ban, A. Bartel, I. Bonač, V. BorSt-
ner, A. Foerstjr, I. Frisch, M. Ooestl,
P. Kajzelj, J. Maček, M. Petrič, Fr.
Rozman, I. Seunig, P. V. A. Snyer,
dr. I. Svetina, I, Šubic, A. Tavčar,
J. Tomec, A. Trstenjak in I. Žargi,
a 50 kr., skupaj....... 9   „   50 „
Volilo pokojnega g. Ivana Ev. TornSiča
v Trnovem    .   .   .   •..... 89   .   50 „
Darilo ljubljanskoga mesta (I. polovica)    2500   .   — „
Dot eski za mesec oktober; plačali so č:'\ gospodje: Fr. Goričuik, Ferd. Souvan, dr. I. Tavčar in I. Vončina, a 5 gld., skupaj .        20   „   — „ Dr. A. Ferjai čič, 1. Gogola, Fr. Kollmann,
J. Lozar, M. Plcter&nik in U. pl. Trn-
k('iczy, ;i 3 gld., skupaj..... 1 y   „   — „
Dr. vitez K. Bleivveiss, J. Lenče, Fr. Maliy, dr. Fr. Munda, V. Rohrmann, S Rutar, Fr. Soss In dr. J. Vošnjak, a 2 gld.,
skupaj........... 16   „   — -
A. Bavr. J. S. Bentd kt, O. Detela, P. DrahBler, J. Duffe, A. Gogola, I. Gričar, J. Jenko, M. Klein, E. Kratochwill, dr. J. Knsar, E. Lah, J. Martinak, I. Mejač, A. Novak, M. Pavlin, G. Pire, K. Pire, L. Pire, K. Pleiweiss, K. Pleško, M. PlsSko, F. PodgorSek, T, Povše, A. Pro enec, J. Rode, A. Ska-berr.4, H. Baver, I. Sesek, dr. Fr. Te-kavčič, J. Velkovrh, K. \Veher, Fr. Wi6fcthaler, A. Zajce, dr. Fr. Zupane, M. Zupauc  in K. Žagar, a l gld.,
skupaj........... 37   „   — „
Fr. Ban, A. Bartel, 1. Bonač, V. Boršt-ner, A. Foerstcr, I. Frisch, P. Kajzelj, J. Maček, M. Pctvič, Fr. Rozman, I. Seunig, P. V. A Suyer, dr. I. Svetina, I Subic, A. Tavčar, J. Tomec, A. Trstenjak in I. £irgi, a 50 kr.,
skupaj.......... 0   n   — ■
Skupaj   .   .   .   5B5T5 gld. 14 kr, Opomba: Vsem Čč. p. n. darovalcem in darovalkam, ki ž njim v sedanjih še tem težavnejših   ra/.mcnth prijazno vst rajajo, izreka za njih požrtvovalnost najtoplejšo zahvalo
odbor „Krajcarske družbe".
V Ljubljani, dne 10. novembra 1895.
Tujci.
12. novembra. Pri slonu i Ilnher, Richter, Ullmann, Samot, Krainer, Glas z Dunaja. — Zier iz Pardubic. — Hdntz iz Hanovra.
— Mangold i« Trsta. — Grab iz Prago. — Franke iz Lut-ticha. — Heeker iz Elbeifelda. — Tantl iz Dudejevic. — Premru iz Št. Vida. — Mantti iz Podgrada. — Klimu- z Bleda. — Kiiždj iz 8t. Petra.
Pri MhIISI: Goldsteiner, Vozel, Deutsch, Brener, Mulil, Oser, Schlesinger, Schwarz, Singer, Zisk.i, Lowi z Dunaja. — Burckharil i/. Berolina. — Laurifi iz Trsta — Bamer Is Prankobroda. — Hofbauor iz Tržiča.
Pri i.loj «iti t Btritot iz Kranja. — Klimu- iz Lukovice.
I" i- i uvKlrlj * k >-m «t>MMr|ii: Fleis, Domcnsek iz Soče.
— Poharz iz Tržiča. — Leschia iz Nirniia.
Pri biivHi'Mkein dvoru : Bcholler ii Krope, —• Marž iz Knittelfelda, — Železnlk iz Trst«,
Meteorologično poročilo.
1 ! Novembra	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm. v 24 urah
12.	!+. zvečer	7318	130° C	pr. m. zah.	oblačno	
13. n	7. zjutraj 2. popol.	7304 729-1	14 l°C 15-7» C	sr. jzah. pr. m.jzah.	oblačno oblačno	2-8
normalom.
ZDvmsLjslssi borza
dne 13. novembra 1895.
Skupni državni dolg v notah..... 98 gld.
Skupni državni dolg v srebrn   .... 98 „
Avstrijska zlata renta....... 119 a
Avstrijska kronska renta 4%..... 99 a
Ogerska zlata renta 4°/0....... 119 „
Ogerska kronska renta 4",'0..... 97 ,
AvBtro-ogerske bančne delnice    .... 1006 „
Kreditne delnice......... 366 „
London vista........... 120 ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark    .   . 59 „
20 mark............ 11 ,
20 frankov........... 9 „
(talijanski bankovci........ 44 „
C. kr. cekini........... & _
85 80 50 40 50 25
90
07'/,
79
60«/,
50
70
kr.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze presrCnega sočutja o bolezni in smrti naše nepozabne, ljubljene hčere, oziroma sestre
O X* Q M
za mnogoštevilne vence in veliko spremstvo, kakor tudi za lepo nagrobno petje izreka najiakrenejšo zahvalo
žalujoča rodbina Geršak-ova.
Ormož, dne 12. novembra 1895. (1478)
C. u. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda
vsi.'ft'rne|'» od X. olcto*tera. 1695. Aaatopno omenjeni prth*J»mi In udti«j*lul teM mnrtiol M *
Odhođ la LJnblJane (jni. kol.)
Oh IM. Mrt S tntn. po noM o.ebnl fUk v TibU, Pont»bil, H»U»k, 0*-laiM, Fr*naan*teiM, Ijjnbuo, 6m Helilhftl v Anuie, IMhl, Omnn-i1t>n, Solnagnd, tH*jr, Lino, Bndajarlo«, Pisanj, SUriJln« r*r; Heb, Kulo v«   Tare, VnaoOT« Tare, Prago, Lrfpako, Dana) Ti* AnuaMIra.
OS  O. mri lO mita. n)%ttrtij meiaul vlak v KooaTja, Noto m avto.
Ob t. »tri lO m%*n. ^utruj oaabnl vlak v Trbi«, Ponlabal, BaUak, OV lo»to, Frauianifail«, LJobno, Dunaj, oas Balatbal v Solnograd, Dunaj •ria Amil«tlan.
Ot M. uri 53 min. popohtdn* motani rlak v Noto meito, KootvJ«,
Ot 11. uri BO min. dojtoHutn* oaabnl Tlak t Trbt*. Pont*b«l, BaUak, OalOTM, Ljubno, Solathal, Dunaj.
Ot 4 uri popoludn* oaabnl Tlak V Trhla, DoMak , Oaloreo, Ljubno, (ei Sclathal t Solnognd, Laud- OaaUln, Zali n« Jaaarn , Inomoit, Hrcgenc, Onrlh, UanaTO, Parla, Stajr, Lino, Omundan, Iiohl, Bnde-Jovioa, PlteuJ, Marijina Tara, tleb, ITranooTu Tara, Karlov« Tara* Prago, Lipiko, Dunaj Tla Amitatten.
Ot 7. uri SO min. mr+***r meiani Tlak t Koc,vja, Noto racalo.
Baaun t«g« ob nedeljah in praanlklh|ob 3. uri 99 minut popolndno oiubnl Tlak t Leaoa-Bled,
Prihod t LJubljano (jni. kol.).
CM S. uri 0S mit*. ^JutruJ oaabnl Tlak ■ Dunaja Tla Amataltan, Lip-akoga Praga, Pranoorlh Taror, Karlovih »arov, Hcba, Marijinih TaroT, a-UnJa, Hudejerio, Bolnograda, Unoa, Htajra, Umundana, Itohla, Aua-M»a, LJtibna, OoloTca, Beljaka, Fran*an«faata, Tiblaa.
t)m s. wrt IV min. »JutruJ maaani Tlak la KooaTja, Movaga maita.
'Jb 11. uri KO min. do%>otuđn9 oaabnl Tlak ■ Dunaja Tla Amitoltan, Upakega Praga, Kranoovih raror, Karlo« lh TaroT, H oba, Marijinih TiroT, i'lii 'a, Badejarlo, Bolnograda, Linoa, Btayra, Parlaa, Uenere, Untiha, Brtganca, Inomoato, ZaUa na Jaaarn, Land-OMtalna, Ljubnn, OalOToa, Pon.abla, Trb.*a
Ot H. uri 3M min. popotuđns maaani Tlak la KooaTja, Noraga m«ti,
O, a. uri *B min. jiojoluttn* oiabni Tlak a Dunaja, Ljnbna, SalathaU, i:nijaka, (loloToa, Vranaanafaata, Pontabla, Trblaa.
Ob S. uri 93 min. mvečer meiani Tlak la KoooTJa, Norega Marta.
Ot 0. Mrt *i min. mrt**r oaabnl Tlak ■ Dunaja priko aVmavatian« la Ljnbnega, Beljaka, Oeloroa, Pontabla, Trblaa.
Odhod ls IaJabUaas (drv koU.
r. uri »9 min ttfutraj      t Kamnik. ,    ».   9   03    ,    popoiudn* , a .     4.   a   SO    s    MH!!* a a
Prihod v LJubljano (dri. kol.).
Oe   0. uri 39 min. a>i(r<0       u Kamnika.
gj       M. t,     ga      ltf        gj        &OftOl**lMr%4    m ||
..    9.   ..  »0 „
cm
(5—262)
Trgovski pomočnik
dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom, vefič slovenskega in nemškega jezika, vsprejuie se tulcoj.
Kje? pove upravnifttvo „Slov. Naroda". (1477—1)
l«KIN..W« l£N.
Varstvo proti mrazu in mokroti
daj('> jedino in samo mojo bvo-tovnoznane
častniške konjske čabrake
katere so mnogu merodajne osebe, ekonomi, posestniki konj in cirkuani ravnatelji priznali za gorke, trajne in nen^onobne, torej brez dvombe najboljše konlvke *»-britke. Moje častniško konjske žabrake bo jako voljue, torej se lahko rabijo za po»teljno odejo. So Jako velike in imajo žive proge in okrajke in velja vrsta A gld. 1-60» vrsta Đ gld. 2*—.
Eumenodlakaste fijakarske plahte
s (i različnimi progami in okraj ki, popolnoma dolge in Široke gld. St*so« dvojno močne in jako debele, jako fine gld. a*— komad.  Pob lja se z jamstvom proti povzetju. Za neugajajoce se znesek povrne. . I «-«1 vil i   na ,*«»<-'i I ii i lii-nj
M. Rundbakin, Dunaj.
114IG-2) Olooksnpjasss 2.
Ilubtrovaui ceniki se vsiki poliljatvi zastonj prilože,
Deček
(1440—3)
141/, let star, želi vstopiti v prodajelnico kot nče-nec, najrajši izven Ljubljana. Dovršil je I. girnn. razred in se je že skoraj jedno leto v prodajalnici učil. — Več pove upravništvo „Slov. Naroda".
Kranjska vinariia v Ljubljani
Slonove vilice št. 52
priporoča izvrstno
Bavarsko 13 ivo
iz obfiesloveče pivovarne , Kundl" (ustanovljene leta llioS Vi-«m»1<  i>€» Iti Iti-.,
dolozxj©lci xxxošrb
občcznann dr. Skedl-ova zadraščina, litov |»o
fin sladak Prosckar
kakor tudi dobrega Istrljanca po 28 kr., Tlroloa po SO kr. liter itd. (1418-5)
Najgotovejši vspeh
imajo presknšene in visoko cenjeno
HLalser-Jeve poprovo-metne karamele
proti |»o m u ii j U t« ii I ii hI h hI i «!<» |e<IIJ« bolečinam v /eloil«-u in Nprldeiii'tiiu /t-lo<lcii. Pristne v zavitkih po 20 kr. prodajata: Viljem >l»»y«»r, lekar v l.|ul»l|uui, na Marijinem trgu, in .vi h rti n 1'etck il'l:!> -Ji II.       v Veliki \«<lelji.
i g: Želodčne kapljice.
Te knpljice so zelo pro-■pelne (provaroonjajo sisat do jo'a, lasHtvarJHJo sliz, so pomiritve m olajinjoos, ustavljajo krč in krepoajo želodec ; rabijo pri napenjanji in zapečenosti, preobloženem želodol % Jedili in pijačami i. t. d.
Steklenica   z rabllnlm navddom velja 20 kr., tucat 2 gld., 3 taoate samo 4 gld. 80 kr.
Priporoča jih
Lekarna Trnk6czy
zraven rotovža v Ljubljani. (822.45)
Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetji.
i«
& » 1
t
i 1 1 1 i
1
* i 1 »
9
Postrojno olje Cepljene trte
ohranjuje, da UMiije ue MpleMul in ne naiolari in o«l Hiranju je ploMiiobo in «10010, tako da postane staro usnje tako, kakor bi bilo novo, če drugače ni pokvarjeno od solnca in škodljivih obujek. — Tudi se proizvaja
mast za kopita in vozove.
4Vna pusici ali Bteklcnici lO. BO, 40 in HO kr. Preprodajalcem se daje popust. — V Bnl»K*i pri 14. V4 Vbrr-ju v I.J«i t»|. »ni. — 4 V11 i k naj se zahteva od tovarne
T- BEUIDIEZ-a (1148-7) v Št. Valentinu pri Steyru, Nižja Avstrija.
0. in kr. 3. dragonski polk kralj AVbrecht Baski.
Spričevalo. Od Vas proizvajanji in polku v p re skušnjo izročena redilna mast za usnje se jo v Imenovano svrho izročila poveljnistvu 3. eskadrona in je isto, potem ko kc je Va&a redilna malt uporabljala skozi 0 tednov *S mazanje čevelj  in za omaščenje jermenja, o tem  sledeče poročalo:
„Jedcnk i.it nu mazanje škornjev s sv-njsko mastjo stane primeroma 1 krajcar, dofiim stane redilna mast, wmno j a kr. Omaščenje s svinjskim saloni napravljn usnje za malo časa mehko in jako raztegljivo, tako da mraz in mokrota lahko gresta skozi; imenovana redilna mast provzroča, da postane nsnjc sicer mehko, ne pa tudi raztcglji o, vsled česar se uhranjuje udiranje mokroto. Jermonje, če s« maze a to mastjo, postane jako mehko, ne da I * i se raztegovulo. Kadar se ma-žejo škornji in kadar se čisti jermenje, dati je na vnak nai'in pioliHisi i-od i I it i masti za usnje pred vsinii dmgistl da sedaj navadnimi sndstu. Ddje javljam, dajo Vafia redilna mast z ukazom polkovnijskoga poveljstva fit. 2 z dne H. jan. 1H78 vsem oddelkom polka priporočevana v svrho konserviranja škornjev in jermenja. Da *e raba Vašo ziirvs izborne rrdiln • masti kar najbolj mogoče razširi v e in kr. vinski, Vam na Vaso dotično zahtevo izpostavljam tu ■prlfovaio.
Enns, dne 14. januvarja 1878.
l£i-i«»<£lutnit»i4»i* 1. r., polkovnik, (sedaj c. kr. drž. vojni minister).
na amerikanski podlagi, najboljših namiznih in vinskih vrat prodaja iz neokuženih lastnih nasadov
(1453)  Emanuel Mayr v Mariboru. (2)
Cenilni listi se pošiljajo brezplačno,
Posestvo na prodaj.
v II «><l vo«lnli nI. IO z vsemi gospodarskimi poslopji, z velikim sadnim vrtom, pri veliki cesti, blizu tovarne in kolodvora ter blizu farne cerkve, pripravno za kupčijo in gostilno.
Natančneje se izve v Medvodah na poŠti pri g. Lov. Kavčič-u (142G- 2)
Easpis sl\xs"be^
Na na$i deski ljudski Soli s pravico javnosti v Trstu se raspisuje
služba učitelja-voditelja
z 800 gld. letne plače.
Postavno opremljene prošnje naj se do dne* !iO. novpmlim I. I. doposiljajo 0Vodstvu družbe ■sv. Cirila in Metoda v Ljubljani".
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
dne '28. oktobra 1895.
E>r. E ri<!< rebn   I «4*ny
Urezov balzami
Pristno Brnsko sukneno blago
za jesen in zimo 1895,
Kupon »»lO m «lol»r. Bftfgl« 4.HO !■ dobre Iga;/ popolno obleko r.n RO-jgl« A.— I / Uoe I m SS a m|mmI i- («*ii u it jo, h I *»«■«'. i ti. 7.7."» Is duel Se I m * * telovnik) n1hu<> nji um ' gl, 10. iznujiiu.l Sm9 * It t hi;o su #i i»Hli«> Niiknje, ta love«*, loileu, lilago za Miikuj«* in lil •!«■*» is Krcdušmie Ikuilac v najlepši izberi meter od — trl«l. "_;."> kr. navzgor in vse cirozo blago pošilja po povzetju kot poštena in solidna najbolje znana tovarniška zalega Bukneuega blaga
Siegel-lmhof v Brnu.
Vzorci zastonj in frankovano- — Jamci se za to, da pcšiljatev odgovarja vzorcem.
titnžeiije! Slavno p. n. občinstvo se zlasti opozarja, da je sukneno blago, ce se direktno naroH, /nitimi ««mm'(«>. nego če se po agentih narofinje. —
Ttnllia M«-«*-! - liiilnof v Krnu pošilja vse I>Ii*ko po punta lo w»i ni-uiii «< miti |>x*eai podrnžbe
vsled zasehne oiljemnike toli oškodujočega sleparskega „krojaškega popusta". (1146—19)
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz hre/.e, ako se navrta n j • no deblo, je od pamtiv eka v.nan k«-t naji/.vrstuejSc lojiotilo; nku se pa la sok po predpisu izumitelja pripravi komičnim potem k<>t halzain, zadobi pa cudivit učinek.
Ako se namaže zvefer ž njim obraz ali drugi deli polti, lomijo se lUimi rimi iic* ziiHlne liiHkinc o«! polil, ki poMiMiic vh1i-«1 logu eiata bela i nosna*
Ta balzam zgladi na obratu nastale gulm in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-Ijnjo lioloto, nržnost Iti čvrstost; odstrani kaj nago pege, žol.avost, ogene, nosno rudtčio.o, zajedce in druge nesnažnosti ni polti. — Cena vrču z navodom vred «1*1. I.50.
l>r. Fri«lerika
JBE1M210E-IVTIJL.O.
Najmilejšf in najdnbrodpjnej.se milo za kožo nalašč, pripravljeno, 1 komad 00 kr. (12—21)
Dobiva se v i .j u liljaii i   v l'li. pl. Trn ItOctJ - jn. lekarni  in  v v-oli  večjih lekarnah. — Postna naročila viprejsma        »l«-m. Dunaj, X..
Semenj za živino in kramo
v Šent Yidu na Vipavskem
iiioslo 1-1. n* pustil
preložen je na 20. novembra
V8acega leta; ako pride ta dan nedelja ali praznik, pa dan potem. Za letos se ne bodo nikaka seumjarina pobirala, razun za napravo šotorov.
Županstvo Šent Vid na Vipavskem
dne 9. novembra 1895. (1469—8) Josip Pelicon, župan.
Karola Wolf-a
restifucijski fluid.
(Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišč).
Mnogo pveskušeno oNveftevnlno in our«kpeetaltlO MredMvo po i«-iUil» iih-porili, tmjiiili i«-/i»li itd. — Najbolje se je obuest-1 pri vseh vuanjih boleznih, kakor: protluu, revniMlieueiu otrpin-njn, mviiju in pr<*&«>icueu)u žil itd. 4 i'im 11*'kl*-ti i<i t t/Iti. 2 » ki:
Karola Wolf-a
redflni prašek za živino.
Preskusen pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor pri  konjih, govtMlili, ovcah, prcNlčllt itd., če nečejo  |«'wii,  če alabo   preba« Ijnjo, izvrstno v..rovalnn Bredstvo proti kušului bolesuliu.
4ena mmvUMsm *.» (V22i—1"))
Glavna zaloga in jedini izdelovatelj:
lekarnar v Vipavi, na Kranjskem, via Postoj ina in Gorica.
Vsled  p« ><l i nt i > ji t  ilt'At'ln«- lil^r v 4-o<-.|»o«K k 1 Ii uli-«*ull prodajal sh bode
star stavbinski materijal
in .s-cer:
lomi j on in rezan kamen, razna opeka, les, vrata  in  okna,  stresni  žlebovi, železje, strelovodi, kloseti itd.
Dražba se bode vršila
v soboto dne 16. novembra t. I.
olt ft. url «I<»|M>linlno In oli *j. uri |iO|iolii«lncK.
Dalje se naznanja, da se bod^e odslej, dokler bode kaj materijala,
vršila dražba vsako soboto ob zgoraj določeni uri.
Natančne j a pojasnila se izvedo v *l ;i * l»ln*k i |i1mih*ii1 v «1<--žclul IiInI (Landhaas).
ID ©selili odbor lrraaajsfei,
v Ljubljani, 12. novembra 1895. (147^—1)
L. Luser-jev obliž za turiste.
tjiolovu in lnlro upli- ^/vA* jS*'^
vajocfl
U ur j i m iKiMim, /iiljciu nu pod-
plati h, petah in r drugim trdim prHHkam V" a
Veliko prisnalnili
pisem Jo na
ogled v
Dobi va v lekarnah.
^ v;
L. Schwenk-a lekarna
(18-46) Moidllngr-DunaJ.
Pristen samo, <'e imata navod in
obliž varstveno zraiuko in podpia, ki ju tu  zraven; toro j  naj ho pasi in zavrne vse manj vredno ponaredi e.
I'rim. n » l.jnl»i jttui
Mayr, Mardetschljiger, U. pl.Trtikoczv.U.Picv-oli.L.
ureoelj • ituiiuifoveiu
S. pl. SUdovic, F. Haika; v Kamniku .1 Močnik; v 4 vin« ci A. E*rK«;rt W. Thiiriuvvald, J. Ibruba-clier; v Itreiali A. Aich-inj'ir; v Truu (iih Km-rotkem) 0. Mennor; v It. Ipiliu V Scln»Iz, Dr. K. kuuipf; v Ourlvi <i. B. Pontoni) v W<»if»-
Imtkh A. 11 m Ii ; v K ritali K Sttvnik; % Kh«|. u«mi 0, K Andriuu; v lilri)i Josip Warto; v liH«lovl|lci A. U..1)1. k; v <*■»)' K. OjHh: v <'r-n o mlin: K. I laiku.
Zarad! bolezni v rodbini in pa premnozega drnzcga opravilu «itl«ln »«* tairoj uli pa ol> novem leUi
prodajalnica
za vsako trgovino prilična. Prodajalnica y na gla- nem trgu, kjer se lahko prav dosti itrii, in je na dobrem plusu. Prodajaliiica se odda z blagom in z vso pripravo, oddado se pa tudi le prostori s pripravo. — Po dogovora vzprcjme se tudi Bodrufjr« — Kje? pove upravn:štvo „Slovenskega Naroda". (ll:»l — 2
e js* šM    g&+ aaJMs ssx    sz*    *'& ^    *&>    -sa*. i
i i
«
i
1 i i
Jakob Štrukelj v Trstu |
via Caoerma št. 16, vhod piazza della Caserma
(■aiprotl veliki vojašnici) prodaja po neverojetllO nisUilt  cciinh  vsako- £ vrstna i»:-u:«"sU >i
kolesa (Molki®)« &
Zastopstvo  koles ,,A<IIer*» is tovarne  II. Klojer $
v Frankobroda in .«viiiti»ri» Ojrlcle W«rks"
Wolverliatnpton, Angleško. Kolesa ,*A«ll«*r** so aveiovno/.nana in so rabijo v nemški vojski. — Jamči se za vsako kolo 12 mesecev; ftt kdor ne zna vozit:, nauči se brezplačno. — Pošilja ? se na deželo in na vse kraje — Ceniko poSilja se p poštnine prosto. (72<S—45») g
Povodom
taeliranja Sclireyer-jeYB liše
v Špitalskih ulicah štev. 9
se prodajo takoj
vsi hišni deli
kakor
(14GS—2)
portali, okna, vrata itd.
Vpraša naj se v nI It vliinsRi pisarni Vlljrmia Treo-ta ali pri polli-Ju Slino-iirUi-Jn v Š|»ltalslfc.iii lil le ali wt. f».
>2
Prodam 800 hektolitrov
letošnjega vina.
(1451-4) Anton Gregorič
poaojilnioni tajnik in posestnik v Ptuju. I'^-^Pr-"" c^P**™*****- '^■'"■^ W;iWffnir7BBl b*
•T. Ir*T lavn<3i'- je v
kemično čisti higijenični kranjski
iker iz planinskih zelišč
vpliva v visoki meri nsvcževalno in o^ivajoft, če se kdo neugodno, slabo in nevftečno počuti, pospešuje prebavljc-nje in so priporoča kot vsakdanja dijtt-tična pijača.
Zajamčeno čisti izvleček jo in se ne sme primerjati z nobenim likerjem, ker dobrodelno in zdravilno upliva ter vse druge piekafia.
Ta jedini domači proizvod tu vrsto bi se moral povsodi popolno ceniti in bi no smel manjkati v nobeni iiiSi, v nobeni rostavraciji in v noheni kavarni.
Pristnega prodaja (1370—7)
KHkonlto iHvnroiun.
! Plinova žarna luč!
Usojam se p. n. plinovim troSilcem naznanjati, da sem (14»>1—3)
prevzel jedino prodajo plinove žarne luči
spediterskega društva Lowinger in dr. v Trstu.
Nad a'Je sem
prevzel v samoprodajo svetilnice, ki same proizvajajo piin za žarno luč.
3f 7j žarno In "jo, katero jaz prodajam, S6 ZliatllO plilia
jgj prihrani, in doseže se skoro dvojna svetloba, kakor z Aner-|bj jevimi svetilnicami, in je znatno ceneja, kar daje upanje,
UgJ        bodo aledila m nogolii oj nu naročilu.
Z velespostovanjcn
Ljubljana, Glavni trg št. 10
lekarna,pri zlatem državnem jabolku'
J. Pserhofer-jeve
nrl\/o 1 i !no l/rnnlino P**Ja krl MstUttS) kroglice imenovane, staro UUvaJalllC    IVI UyilUC,   znnno, lahko čist če .'omače zdravilo.
Od t« h kroglic itaiite: 1 ikatljloa s 15 kroglicami 21 kr, 1 zvitek s 6 ikat-ljloaml 1 gld. 6 kr., če so posije nefrankovano proti povzetju pa l gld. 10 kr.
IV se poprej vposlje denarm znesek, potem stane poštnine prosta posiljatev: 1 zvitek kroglic 1 glil. 25 kr., i zvitka 2 gld. .'!<) kr, :i zvitki .i gld .'!"> kr.. 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov o gld 20 kr., 1<) zvitk« v 9 gld  '20 kr. (Mani ko 1 zvitek su ne more pošiljati.i
Prosi se isTSCno QfF „J. Pserhofer-Ja odvajalne kroglice" *^sj zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu v«akc ška'ljice na navodilu o uporabi stojpči podpis J. Paorhoter m sicer /. rudečluii črkami
Pri podiranju poslopja meščanske bolnice (kre-sije) v Špitalskih ulicah
(1472 —1>
ves stavbinski materija), kakor: opeka, vrata in okna, sobna tla, lesovje itd.
Vpraša naj se v pisarni kranjske stavbinske družbe.
Balzam zoper ozeblino J. Pserho-fer-Ja. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto poSiljatvijo »)"i kr.
Sok lz ozkega trpotca Spitswegei ii h-saft\ 1 steklenica .r>o kr.
Balzam zoper golšo, l iteklenlca 40 kr., s poltains prosto poiiljatvija <>■"> kr.
Stoll-ovl Kola-preparatl, izvrstno krep-čilo va želodec in llvos, 1 liter kola-vina ali ellkslrja 3 gld.. — '/■ litra 1 gld 60 kr., — 1 , litra B6 kr.
Zdravilni obllž za rano pok. prof. Steudel-a, 1 lonček SO kr., s poštnine prosto posiljatviio 7f> kr.
Grenka želodčna tinktura preje iiv-Ijenska esenca ali praske kapljice imenovana). Lahko raztopljivo zilravilo, draž 1-nega in krepčuj.>čega učinka na želodec pri oviranem prebavljanju. t steklenica "22 kr, 1 dvan j«torica 2 gld,
< udezul balzam, l steklenica 50 kr.
Fljakarnkl pranek za pral, 1 fikatlja .*lf) kr., s poštnine prosto poSiljatvijo 60 kr.
Tannooblnln - pomada J. Ps«*rho-fer-Ja, najbolja« sredstvo za rast las, i pusica 2 gld.
Univerzalna čiatilna sol A. W. Bul-rich-a, domačo sredstvo proti slalii prebavi, 1 zavoj 1 gld
[		50°o se prihrani na plinu. Najcenejša^ najlepša^ prijetna luč.	[	L 1." z*
	■v $ u/			
				
'i , JSk			/ iBSSSM lili '	
Kazen tu imenovanih preparatov so v zalogi se vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske fsrmSOBVUlke specijalitete ter .se preskrbo vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevuuje točno in najceneje.
Poslljatve po poiti izvrinjejo so najhitreje proti tomu   da se prej v posije denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneika.
USF~ Če se preje vpoilje denar (najboljšo s postno nakaznloo), potem Je poštnina mnogo oenejia, nego pri poilllatvab proti povzetju.
Imenovane specijalitete tudi prodajata v LJubljani gospodu lekarja: Bfardot-soblager m Ploooll. (1419—2)
n
X
Cena svetilko 5 &'!(!. brez strešice in montaže.
Dobiva se     (I4.r>5—l)
v plinovi tovarni.
Domača tvrdka!
r v a.
Domača tvrdka!
zak c> "r ^ i
tesarski mojster in zapriseženi izvedenec c. kr. deželne sodnije
v Ljubljani, Nove ulice št. 5
se priporoča v vsa tesarska stavbinska dela. — Cene so povsem trpežnemu delu primerno nizke.
(1474—1)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".