Geografski obzornik l e t o XIV Časopis za geografsko vzgojo in izo5raz6o štev. 1 1 9 6 7 I g o r V r i š e r 0 nekaterih problemih sodobne demogeografije * Na kratko je skorajda nemogoče prikazati vse probleme iin naloge sodobne demogeografije. Zato se bom v tem članku zadržal le pri določenih vprašalnjih, ki jim posvečajo demogeografi veliko pozornosti. 1 j Preden se lotimo obravnavanja nekaterih kon- kretnih demogeografskih problemov, bo nemara koristno, oe si ogledamo dosedanji razvoj demo- geografsfce misli. Prebivalstvo kot pojav obrav- nava predvsem demogeografija, veda, ki se je izoblikovala v osemnajstem in devetnajstem sto- letju. Sprva so jo uvrščali v statistiko, pozneje pa v sociologijo. Njen namen je zbirati in urejati podatke o prebivalstvu in njegovih lastnostih ter raziskovati vzroke za nastanek in razvoj različnih populacijskih pojavov. S prebivalstvom se razen sociologije ukvarja še etnologija, antropologija, zgodovina in ne nazadnje tudi geografija. Geo- grafsko stališče je nekoliko svojstveno. Prebival- stvo nam ne pomeni objekta proučevanja kot zgoraj navedenim vedam, temveč je to le eden od pojavov v pokrajini, ki jo raziskujemo. Toda populacija sodi med zelo pomembne cinitelje, saj bolj kot katerikoli drugi faktor spreminja podobo našega zemeljskega površja. Cela vrsta demogeo- grafskih učinkov na pokrajino nima svojega izvo- ra zgolj v proizvajalni dejavnosti ljudi, kar nas tu ne zanima in sodi v ekonomsko geografijo, temveč v dinamiki in določenih svojstvih prebi- valstva. Ne prteseneča nas torej, če se je v sklopu geografije zaradi tega izoblikovala posebna stro- ka — demogeografija, ki skuša raziskovati od- nose med prebivalstvom in geografskim okoljem oziroma obravnava prebivalstvo kot geografski pojav in faktor. V dosedanjem razvoju demogeografije zazna- mujemo nekako tri razvojna obdobja. Najstarejša razvojna stopnja — zasnovala sta jo še nemška geografa Ritter in Ratael — je predvsem poudar- jala zavisnost človeške družbe od narave. Podčr- tavala je različna biološka svojstva človeštva (na primer rasno sestavo) in pripadnost k tako ime- novanim kulturnim krogom. Močno se je nasla- njala na antropološke in etnološke izsledke. Veli- ko manj pozornosti je posvečala ekonomski de- javnosti in sociološki zgradbi človeške družbe. * Članek je prirejen po predavanju, ki ga je imel avtor septembra 1966 na seminarju Zavoda za prosvetno-pedago- Ško sliužbo I. v ¡Ljubljani. Zaradi takšnega ozkega pojmovanja so njeni predstavniki nemalokrat zašli v determinizem in v različne idealistične nazorske trditve. Do preobrata je prišlo v medvojni dobi, ko so se v demografiji in demogeografiji pod vplivom francoskih ¡sociologov pričela v veliko večji meri Upoštevati spoznanja o sociološki zgradbi in o odvisnosti razvoja človeške družbe od miselne in ekonomske razvojne stopnje. Ta tako imenovana socialno-ekonomska smer v populacijskih prouče- vanjih (injen najbolj znani predstavnik je na pri- mer Sauvy) j e naletela na izredno širok odziv in njen vpliv še sedaj ni pojenjal. Danes ji kljub priznanjem o pozitivnem vplivu kaj radi očitajo, da je vendarle nekoliko preveč zapostavila bio- loške, psihološke in druge aspekte, ki so v demo- grafskem razvoju prav tako pomembni. Upravi- čeni je tudi očitek, da so njena izvajanja pogosto preveč pozitivistična (seveda v negativnem smislu). V času med obema vojnama se je v demogra- fiji in tudi v demogeografiji močno razširil pra- gmatizem, ki je z različnimi znanstveno nevzdrž- nimi trditvami podpiral imperialistično geopoli- tiko nekaterih držav (tipičen primer je bila nacistična Nemčija). Te idejne zablode tudi v povojnem času niso izginile in jih od časa do časa srečujemo v novih preoblekah (na primer trditve o zgodovinskih in ¡nezgodovinskih narodih, o kul- turni prevladi belcev nad črnskim prebivalstvom). Moderni demografiji je dala močan pečat tudi ameriška sociološka šola, a ne toliko po idejni strani kakor po izpopolnjenih metodah in tehniki proučevanja, ki se v čedalje večji meri uporab- ljajo tudi drugod po svetu. Tretja razvojna stopnja v demografiji se je izoblikovala pod vplivom dialektičnega ¡materi- alizma. Njegova zasluga je v tem, da se je pričelo demografske procese v večji meri kot doslej proučevati na podlagi družbeno-razvojnih in eko- nomskih zakonitosti. Marksizem je podvrgel kri- tiki različne malthuzijanske, neomalthuzijanske in druge idealistične nazore. Po njegovi zaslugi so se demografi začeli zanimati za populacijske razme- re v nerazvitih azijskih, afriških in Iatinskoame- riških deželah, kar prej ni bil primer, saj se je obravnavalo predvsem demografske razmere v razvitih kapitalističnih državah. Zal dosežki mark- sizma na področji» demografije pa še zdaleč niso takšni, kot bi lahko bili ali kot bi jih želeli. Velik del krivde za to pade na obdobje stalinizma, ki je 1 sociološke in demografske raziskave imel za nepo- trebne in odvečne, največkrat z obrazložitvijo, da so ti problemi v socialističnih deželah že urejeni. To ozkosrčno in birokratsko stališče je našlo svoj odmev tudi v demogeografiji itn tako na primer v sovjetski geografski literaturi še vedno pogreša- mo tovrstnih del. Šele zadnje čase čitamo v časo- pisih, da tudi za te znanstvene naloge narašča interes in da se jim odpirajo nove možnosti. « * * Med vsemi demografskimi dogajanji vzbuja še vedno, vsaj zadnjih dve sto let. največ pozornosti izredno naglo večanje prebivalstva po svetu. Ta tako imenovana „demografska eksplozija" zavze- ma neverjeten obseg in presega še tako optimi- stične napovedi. Svetovno prebivalstvo se povečuje vsako leto (med leti 1950—1962) za približno 55.590.000 ljudi ali v povprečju za 2,25o/o. Pov- prečni relativni koeficient rasti znaša za to ob- dobje 1.027o/o. Po zadnjih oemitvah šteje svet že okoli 3.220,000.000 ljudi. Ker v številnih deželah še vedno niso izvedli popisov prebivalstva, tem- več v najboljšem primeru le ocene, so seveda vse te številke, ki nam jih prinašajo bilteni Združenih narodov, le bolj ali manj verjetna ocena. Razvoj prebivalstva ima nekatere posebnosti. Prva ugotovitev opozarja, da je absolutna rast sioer velika, vendar tudi relativna rast še vedno na peša. To je prav lep) razvidno iz tabele, ki nam prikazuje demografski razvoj za poslednjih tri sto let: 1. Razvoj svetovnega prebivalstva: Leto 1650 1750 1800 1850 1900 1950 1964 Število prebivalstva v milijonih 545 728 906 1171 1608 2483 3220 Indeks rasti 100 132 166 215 295 455 591 Verižni indeks 132 124 129 137 154 130 Svetovno prebivalstvo se je. z drugimi bese- dami, med leti 1650 in 1850 podvojilo. Zato je potrebovalo dve sto let. Podvojilo pa se je tudi med leti 1850 . in 1950, za kar je potrebovalo komaj sto let. Ob tem tempu naraščanja lahko pričakujemo, da se bo podvojilo tudi med leti 1900 in 1963. za kar bo potrebnih le še dobrih 60 let. Ni čudno, če ta skokovita in nad vsa pri- čakovanja velika rast vzbluja pomisleke, skrb ali celo grozo pri politikih in gospodarstvenikih. Druga ugotovitev o svetovni rasti prebivalstva se nanaša na regionalne spremembe. Težišče rasti se je v zadnjih sto letih prestavilo iz Evrope na druge kontinente. Prebivalstvo Evrope izkazuje čedalje močnejše upadanje relativne rasti, zaradi česar se delež te celine zmanjšuje v korist drugih kontinentov. Tabela št. 2 to dobro ilustrira: 2. Gibanje prebivalstva po kontinentih in njihov delež v sveto vini populaciji: Leto Evropa Azija Afrika Amerika Svet 1650 100 18,4 330 60,5 100 18,3 13 2,2 545 100,0 1750 140 19,2 479 65,9 95 13,1 12 1,7 728 100,0 1800 187 20,7 602 66,4 90 9,9 25 2,7 906 100,0 1850 266 22,7 749 63,9 95 7,7 59 5,1 1171 100,0 1900 401 24,9 937 58,3 120 7,5 140 8,9 1602 100,0 1950 529 21,3 1413 56,9 198 8,0 330 13,3 2483 100,0 1964 669 20,6 1783 55,2 303 9,3 448 13,9 3220 100,0 Zanimivo pa je, da se zmanjšuje tudi delež Azije, čeprav prebivalstvo te celine še vedno absolutno kot relativno raste. Vsi ti premiki so se izvršili v korist Latinske in Anglosaške Ame- rike, Afrike ki določenih predelov Azije (glej tabelo št. 3). 3. Razvoj prebivalstva po regionalnih enotah med letoma 1900 iin 1960: Regionalna enota Število prebivalstva v milijonih leta 1900 leta 1960 Povečanje v o/o spremembe v o/o deležu Evropa (brez ZSSR) 293,8 415,9 41,6 - 3,9 ZSSR 121,7 200,2 64,5 — 0,6 Anglosaška Amerika 81,9 188,9 130,7 + 1,6 Srednja Amerika 24,8 60,7 144,0 + 2,4 Južna Amerika 43,9 129,7 218,0 + 2,4 Avstralija in Oceanija 6,9 14,5 110,0 + 0.3 Kitajska 400,0 684,1 71,0 - 1,0 2 Japonska 4Š.6 91,4 9/o), britanskega (19^/o) in italijanskega porekla (ll,2o/o). Veliko jih je tudi bilo iz vzhod- ne Evrope, okoli 30o/o. Ta številka je v bistvu majhna, če j o primerjamo z razdobjem 1880— 1914, ko je prišlo v ZDA kar 22 milijonov ljudi, ali pa z razdobjem 1880—1930, ko naj bi v to deželo imigriralo kar 34 milijonov ljudi. Očitno je, da od leta 1930 ZDA niso več prava imigra- cijska dežela. V Kanado se je priselilo po vojni 1,669.300 oseb, od tega največ Angležev, Nemcev, Italijanov in vzhodnih Evropejcev. Argentina je sprejela 614.400 doseljencev, največ Italijanov in Špancev. Glede na to, da je bila pred vojno Ar- gentina na drugem mestu po številu doseljencev, je ta imigracijska kvota silno majhna. Doseljeva- nje v Brazilijo je prav tako oslabelo. Prišlo je 569.500 ljudi, pretežno Portugalcev. Pač pa je veliko doseljencev sprejela Venezuela, 301.000. Pomembni imigraeijski deželi sta v povojnem obdobju postali Avstralija (930.000 imigrantov, po večini Angležev, Italijanov, Grkov in vzhodnih Evropejcev) in Nova Zelandija (143.800). Zaradi ekonomske prosperitete v nekaterih zahodno-evropskih državah se je okrepilo prese- ljevanje znotraj evropske celine. Ti emigranti, največ Italijani, Španci, Grki, Jugoslovani in Turki, se zaposlujejo največ v Veliki Britaniji (246 tisoč), Franciji (604 tisoč), Švici (690 tisoč), Švedski (200 tisoč), Belgiji (184 tisoč) in Zahodni Nemčiji. Seveda je pogosto v statistikah prav težko ločiti ekonomske in politične emigrante ali raz- likovati stalne od sezonskih ali začasnih izseljen- cev. Takšna diferenciacija je še toliko težja, ker izkazuje svetovno prebivalstvo čedalje večjo mo- bilnost. V Jugoslaviji na primer je po letu 1940 menjalo svoje bivališče 37o/o prebivalcev. Še večji so ti premiki v gospodarsko razvitih deželah. Na Poljskem pride na 1000 prebivalcev 55,4 migracij, na Norveškem 45, v ZDA čez 60 itd. Ti notranji premiki imajo predvsem dve obliki: dnevno odha- janje na delo in dodeljevanje v mesta. Napredujoča urbanizacija in industrializacija vključujeta čedalje več ljudi v neagrarne poklice. Pogosto se sploh ne zavedamo, koliko ljudi dnev- no potuje na progi stanovanje — delovno mesto in narobe. Nekatere proučitve kažejo, da približno 25—35 o/o vseli zaposlenih v industriji ali mestih potuje na razdaljah, ki presegajo 30 minut. Šele ontran časovne meje 1.30 do 2 tur se množičnost voza cev občutno zmanjša. Dnevna migracija delovne sile je dejstvo, s katerim moramo računati v prihodnosti, ne glede ali imamo njene posledice za negativne ali ne. Ves sedanji razvoj v razvitih in nerazvitih deže- lah podpira večanje migracije in števila vozačev. Kje je meja, kako zaustaviti ta proces, kako pre- oblikovati mesta in industrijske centre, da se bosta ogromna izguba časa in preobremenjenost prometnega omrežja zaradi „pendlerjev" zmanj- šali, je postala tena od ključnih nalog sodobnega urbanizma pa tudi naše civilizacije. j * * * 4 NiČ manj pomemben ni stalni proces urbaniza- cije, ki ga doživlja sedanji svet. Bolj kot kdajkoli v svetovni zgodovini se je težišče človeštva pre- stavilo v velike mestne aglomeracije. Naj za bolj- še razumevanje tega dogajanja navedemo nekaj številk. Okoli leta 1900 je živelo v mestih z nad 500.000 prebivalcev približno 5o/0 svetovne popu- lacije. Takšnih mest je bi To takrat okoli 65 in so štela 72,700.000 ljudi. Leta 1960 je doseglo nji- hovo število že 173 in so imela 247,300.000 ljudi. Nanje je odpadlo 8,9 o/o vsega svetovnega prebi- valstva. Po posameznih regijah so biLe naslednje razmere: i 4. Mesta, mestno prebivalstvo in delež mastnega prebivalstva leta 1900 in 1960: Regija St. mest 1 9 0 0 St. prebivalcev v milijonih o/o mestnega prebivalstva St. mest 1 9 6 0 St. prebivalcev v milijonih o/o mestnega prebivalstva Evropa 30 35,4 12,0 51 66,9 16.1 ZSSR 2 3,4 2.8 22 21,5 10,7 ZDA in Kanada 9 13.9 17,0 27 51.6 27,3 Latinska Amerika 3 2,7 3,9 14 21,2 11,1 Afrika, Avstralija 2 1,3 11,3 7 7.0 25,3 Kitajska 11 8,1 2,2 19 28,6 4,2 Japonska 2 3,4 7,3 7 16,2 17,7 Jugovzhodna Azija 1 0.6 0.9 8 9.7 5,6 Indija 4 3,2 1,1 12 17,5 3,4 Prednja Azija in severna Afrika 1 0,7 1,1 6 7,1 5,4 Osrednja Afrika — — — — e v Latinski Ameriki odpadlo na me- stice približno 50o/o vsega prebivalstva, na mu- late pa približno 10o/o. Ta čas je ta „mielting pot" deloval dalje in Uspešno stapljal prebivalstvo. Za ilustracijo teh navedb navajam nekaj številk, ki haj prikažejo pestro rasno in etnično sestavo v Venezueli (belci 12"o/0, mešanci 73o/0, Indijanci 7o/o, črnci 8o/o) in v Braziliji (belci 63«'o, mešanci 20o/o, Indijanci 2o/0, črnci 15°/o). * * * Ob tem skokovitem naraščanju človeštva se razprave o tem, kam bo to pripeljalo, ali je ta rast smiselna ali ne in kako Uskladiti porast šte- vila ljudi s prehranitvenimi možnostmi našega planeta, iz minljivih razlogov čedalje bolj mmože. Tudi na zadnji svetovni konferenci o prebivalstvu, ki je bila v minulem letu pod okriljem OZN v Beogradu, se je o tem veliko razpravljalo. Na Zahodu so zaradi nagle rasti predvsem nebelega prebivalstva marsikje dvignili plat zvona. Prišlo je do prave poplave bolj ali manj resnih demo- grafskih publikacij. Znova so oživele malthuzijan- ske ideje o koristnosti vojn, epidemij in lakot kot regulatorjev demografskega razvojo. Na Kitaj- skem, kjer prebiva največja svetovna aglomeracija prebivalstva, so v zadnjih dvajsetih letih večkrat bistveno spremenili demografsko politiko: od priporočil, imeti malo otrok, do razglasitev, da velik prirodini prirastek me more biti ovira revo- luciji in napredku Kitajske. S tem problemom se je ukvarjal tudi vatikanski koncil, vendar brez jasnega sklepa. Čedalje pogosteje se svetuje uva- janje kontracepcije kot regulatorja rodnosti. Razni mračnjaki iz razvitih kapitalističnih držav priporočajo kot edino rešitev — atomsko bombo in podobno. Skratka, svet. vodilni politiki, eko- nomisti. demografi in drugi so se znašli pred pro- bleUiom, za katerega se zdi, da mu ni mogoče najti prave rešitve iin da položaju zaradi tega nismo več kos. Zato nemara ne bo odveč, če se na kratko ozremo tudi na ta ključni problem demografije in sedanjega sveta. Dejstvo je. da se svetovno pre- bivalstvo veča z dvema procentoma letnega pri- rastka precej podobno, kakor narašča vrednost v obrestno obrestnem računu. Po projekcijah OZN bo štel svet leta 2000 nekaj manj kot 6 milijard (5.965.000.000), od tega bi odpadla na razvita področja 1 milijarda 266 milijonov, na manj raz- vita pa 4 milijarde 699 milijonov ljudi. Pri tako velikih številkah niso posebno pomembne razlike v prognozah. računane z maksimalnimi ali mini- malnimi variantami. Prav tako ni mogoče zanikati Ugotovitve, da v manj razvitih deželah z velikim številom prebivalstva postaja že tako nizki stan- dard čedalje slabši, nižji od stanja na primer pred minulo svetovno vojno (Indija), da investicije ne dosegajo niti vrednosti demografskih investicij, ki so nujne, da obdržimo zaradi rasti prebivalstva nacionalni dohodek na isti višini in da postajata lakota in podhranjenost stalni spremljevalki teh narodov. Razkorak med razvitimi, ki štejejo sedaj eno tretjino svetovnega prebivalstva, a produci- rajo dve tretjini hrane, in nerazvitimi, ki jih je dve tretjini, se na ta način tudi na demografskem področju poglablja in dobiva razen ekonomskega čedalje bolj tudi politični pomen. Predlogi za reševanje tega problema si zelo nasprotujejo. Na Zahodu so najbolj številni tisti, ki svetujejo uvajanje kontrole rojstev, to je upo- rabo kontracepcije. S tem. da bi se zmanjšala na- taliteta, bi se zmanjšal prirodni prirastek in bi rast prebivalstva ujela korak z rastjo ekonomskih virov. Za zgled navajajo zahodne države in Ja- ponsko. kjer tega problema ni več. Nasprotno temu je katoliška cerkvena doktrina doslej a pri- ori odklanjala vsako misel na umetno prepreče- vanje rodnosti. Tega aksioma „n i t i poslednji kon- cil ni povsem omajal. V svojih prvih diskusijah so sovjetski demografi zavzemali dokaj enostran- sko stališče in so povsem negirali potrebo po kontroli rojstev. Naglašali so, da je prenaseljenost rezultat kapitalističnega sistema in da v sociali- stičnih deželah ni nobenih ovir za neprenehno rast prebivalstva. Prav tega stališča pa so se oprijeli po nekaterih kolebanjih tudi kitajski politiki. V zadnjem času sovjetski demografi vendarle pri- znavajo, da problem usklajene rasti prebivalstva in ekonomike le ni tako preprost in da je treba tudi razvoju prebivalstva postaviti določene meje. Kako gleda marksistična znanost na obravna- vani problem? Povsem upravičeno opozarja, da predlogi za reševanje problema s kontrolo rojstev ali kontracepcijo nikakor ne morejo dokončno popraviti obstoječega stanja. Lahko ga le olajšajo, vendar jedra vprašanja ne rešujejo. Osnovni pro- blem tiči v gospodarski nerazvitosti dežel, ki doživljajo .,demografsko eksplozijo". Edino go- spodarski vzpon lahko odpravi diskrepaneo med pretirano rastjo prebivalstva in nerazvito ekono- miko, to se pravi, da Utrdi nizko umrljivost in obenem z gospodarskim in družbenim dvigom sproži postopno znižev an j e mata I i tete. Prav isto se je zgodilo v 19. stoletju v Evropi in pozneje v drugih deželah, ki so šle po poti gospodarskega napredka. Samo osveščen prebiv alec lahko presoja utemeljenost kontrole rojstev in svojo voljo svo- bodno podreja ali usklaja z gospodarskim stanjem dežele. Zato nerazvite države upravičeno odkla- njajo reševanje tega problema zgolj po „demo- grafski poti". To je lahko le eni od komponent, drugo in bistveno je ..ekonomski razvoj". Njihovo stališče moremo podkrepiti še z nekaterimi dej- stvi: Večina nerazvitih dežel je pretežno agrarnih (delež agrarnega prebivalstva znaša 70—80 o/o). SE Prebivalci so v velikem številu še nepismeni in jim primanjkuje osnovne izobrazbe (tudi pojmov o razmnoževanju). Industrija v teh deželah je ne- sposobna nuditi agrarnemu gospodarstvu proiz- vode, s katerimi Iti povečali proizvodnjo hrane (gnojila, stroji), in ne more zaposliti novih delov- nih moči. Akumulacija kapitala je premajhna, da bi financirala gospodarski razvoj. Konec koncev prizadete države sploh niso krive težke situacije, v kateri so se znašle. Poglavitne vzroke je treba iskati v do nedavni politični podrejenosti, v še vedno trajajoči ekonomski eksploataciji, v žalostni vlogi dobavitelja surovin industrijsko razvitim državam itd. Zaradi tega je mogoče te probleme razrešiti šele s pravilnejšo delitvijo ustvarjenega dohodka in s pravičnejšimi gospodarskimi odnosi med razvitimi in revnimi. Edino po tej poti bodo revine države prišle d > sredstev, s katerimi bodo pospešile svoj gospodarski razvoj, razgibale in prosvetlile svoje ljudske množice in postopoma uskladile razvoj prirodnega prirastka z ekonom- skim stanjem. Gledano s stališč, ki edina zagotavljajo dejan- sko ureditev demografskih problemov, ni niti pomembno, koliko milijard ljudi bo zemlja lahko preživljala. Doslej so se vse napovedi izkazale kot preskromne in prognostifci pred sto ali petde- setimi leti si sploh niso mogli predstavljati, da bo človeštvo v tako kratkem času doseglo takšne dimenzije. Napredek tehnologije in agronomije nam bosta prav gotovo pomagala, da bomo v prihodnosti lahko še Uspešneje reševali težave s prehrano, kot smo jih doslej. Znanost nam že sedaj zagotavlja, da problem ni v povečanju proizvodnje hrane, ampak v pravičnejši razdelitvi proizvajalnih sredstev in proizvedenih dobrin. M i r k o P a k Nekaj geografskih opažanj iz zahodne okolice Splita V drugi številki Geografskega obzornika za leto 1966 sem podal kratek pregled rezultatov terenskega proučevanja slušateljev geografije iz Zagreba in Ljubljane v okolici Novske. Dve leti kasneje, leta 1965. smo prav tako skupno prouče- vali področje v Hrvatski iin sicer v Kaštelanskem primorju. Rezultati tega dela so zaradi intenziv- nosti posameznih procesov celo bolj pestri kakor oni iz okolice Novske. Njihov prikaz nam bo omogačil vpogled v dogajanja, ki spreminjajo po- dobo kmetijske in turistične pokrajine ob morju Vzroki intenzivne ekonomske in s tem tudi populacijske ter fizioginomske spremembe niso samo znotraj tega področja, pač pa so predvsem posledica zunanjih vplivov7 — položaja tega pod- ročja v ožji in širši regiji ter njegove povezave s sosednjimi področii. Kaštelansko primorje se vleče v ozkem, pretežno 1 do 2 km širokem pasu v smeri Z—V. Na njegovem vzhodnem koncu leži Split, ki je primarni in najmočnejši izvor proce- sov v tej pokrajini. Na drugi strani pa imamo severno od tod Hrvatsko Zagoro, reliefno ostro ločeno pokrajino, ki pa je gospodarsko močno po- vezana s Kašteli. V želji, da bi spoznali pestro geografsko problematiko teh področij in ju med- sebojno primerjali, smo naredili profil od obale na Zagoro ter tako zajeli v naše delo tri katastr- ske občine — Kaste I Stari. Kaštel Novi v Kašte- lanskem primorju in Radošič na Hrvatski Zagori.* Področje treh raziskanih katastrskih občin ob- sega zaradi povprečne lege na geomorfološko zgradbo morfološko različno zemljišče. Na jugu se * Hadošič je skupno ime katastrske občine 7,a naselja in zaselke Bejiči, Tiralici. Džirlifi, Gaeici, Galiči, Kapitano- viči, Kozlice, Raičiči, Skopeljanci in Vlasteliee. v lahnem loku vleče od zahoda proti vzhodu ni- zek obrežni pas — Kaštelansko primorje. ki se prav v tem delu najbolj razširi v vsej svoji dol- žini na nekaj čez 2 km. Na oddaljenosti do 300 metrov od morja se zemljišče polagoma vzpenja, severneje pa nadmorska višina hitreje narašča in doseže ob železinišfci postaji Kaštel Stari že okrog 80 metrov. Tu smo že skoraj na vznožju Kozjaka, od koder se zemljišče strmo vzpne v okrog 600 metrov visoki greben Kozjaka in se ¡nato ponovno spusti v razgibalno zemljišče Hrvatske Zagore, kjer se v tem delu menjavajo višine od 230 do prek 360 metrov. Greben Kozjaka, ki zapira Ka- štelansko primorje v vsej ¡njegovi dolžini, je ostra meja med ozkim obalnim pasom in notranjostjo. Ze iz samega prikaza višinskih razlik moremo ugotoviti, da poteka tukaj tudi gradbena meja. Vse področje katastrske občine Radošič je iz krednega apnenca, enako tudi Kozjak sam do višine 250 m na jugu. Zemljišče pod to višino je iz oligoeenskega fliša, ki se razprostira skoraj do obale, kjer prihaja ponekod zopet na dan apnenec. Vsa kotlinica. v kateri leži zemljišče katastrske občine Radošič, je do višine okrog 300 m prekrita s kvartarnimi sedimenti. enako kot nižji deli flišnega zemljišča na jugu. Poleg naštetih zgrad- belnih enot se v pokrajini prav lepo kaže tudi sloj grušča, ki prekriva apnenec na pobočjih Kozjaka v višini med 250 in 350 metrov ter dela le ¡neko- liko zložnejši prehod med strmo steno Kozjaka in položnim flišem. Na opisane morfološke oblike se vežejo tudi klimatske iln hidrografsfce razmere tega področja. Opazovalna postaja v Kaštelu Starem beleži za- radi neposredne bližine Kozjaka prek 100 mm več padavin kakor Split, še več jih pa namerijo na Radošiču. Medtem ko je v Kaštelih sneg redkost, 8