12. Številka. Ljubljana, v soboto 16. jaftnvarja 1897, XXX. leto. Izhaja vsak dan »ve*>r, Izimli nedelje in praznike ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta t gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez poiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljunje na doui račnna se po 10 kr. na meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačnje se ođ fitiristopne peti t-v rite po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiii i.nj se icvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trgn st. 12. Upravnistvn naj te blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Ker si glasilo, bodi tiho! Deželni predsednik baron Hein slovi kot .mož postave". Poslali so ga bili v deželo, češ, ta bode ugajal, ker se bode držal zakonov ne glede na levo ali na desno. »Strog bode, a pravičen!" Sam gospod baron rad pokaže 8 prstom na zakonike, češ, kar je tn zapisano, pa bodel Med zakoni in raz ličnimi paragrafi je pa mnogo prostora za diploma-tično kretanje. Da to v4 gospod pl. Hein, da si sme torej mnogo kaj dovoliti, pokazal ni prvič v slučaji, S katerim se je nam baviti danes. Poslal je namreč odbora »Slovenskega učiteljskega društva" naslednji odlok: K. k. Landespras'dium in Krain. Št. 8722/pr. Slavnemu odboru »Slovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani. Veled društvenih pravil ne more se „Slovensko učiteljsko društvo" niti po svoji uredb', niti po svojem namenu smatrati kot politično društvo. Društveno glasilo „Učiteljski Tovariš" objavil je v zadnjih svojib Številkah članke, kateri so brez dvoma odličnega političnega značaja, kar se zlasti primeri v članku »Nas sovražnik" II, objavljenem v št. 24 dno 16. gruina 1896 rešenega leta. Uvažojoč, da je ta list po društvenih pravilih glasilo .Slovenskega učiteljskega druStva", da torej veljajo članki, objavljeni v časniku „Učiteljski Tovariš" tudi za društvene izjave, zakrivilo je društto s tem prestop v svojih pravilih določenega področja; svari se torej slavni odbor, naj ne nadaljuje te pravilom protivne dejavnosti, inače bi se moralo postopati v zmielu § 24. zak. 15. novembra 1867, Št. 134 drž. zak., z oblastvenim razpustom društva. Ljubljana, dne 30. grudna 1896. G. ki. deželni predsednik: Hein I. r. Strne" smo odložili to uradno „svarilo" in vseli v roke društveni zakon z doe 15. novembra 1867., misleč, da najdemo v njem kako nam doslej neznano določbo o uradnih .svarilih". Društveni sakon daje političnemu oblastvn pač pravico, raz-puntiti kako društvo, ako prekorači svoj, po pravilih določeni delokrog, o „svarilih" pa ne govori listek:. Kronika. Vzrasel je na skrajni periferiji ljubljanskega mesta. 2e v rosni mladosti je spoznal intimne ukriv-nceti konjskih hlevov in si v prijateljskem obče« vanji s fijakarskimi hlapci in mešata rji pridobil vsestransko omiko. Ker se je splodno priznavalo, da ima poseben talent za tijakarstvo, se je posvetil temu poklicu, toliko rajše, ker so mu profesorji ljubljanske realke v običajni svoji kratkovidnosti delali velikih težav. Motreč ljudi in njih delovanje in nehanje z višjega stališča, s fijakarskega kozla, spoznal je Bolčev Pepe, da bi on moral, namestu fijakarskih vajet, piav za prav držati politične. Kot mož čile krvi ni šele dolgo premišTjal, nego je skokoma stopil na javni oder, trdno prepričan, da postane še kaj ve like ga. Postopal je bolj previdno kakor pri konjih. Smukal se je zdaj okolo te, zdaj okolo one stranke. Mej tem ee je povzpel na mesto predsednika fija-karske zadruge, katerega ni hotel noben drugi fijaker prevzeti. Toda s tem se Bolčev Pepe ni zadovoljil, nego hrepenel je še po višjih dostojanstvih. Ko so nič; to bi bilo tudi nezmiselno, zakaj predno kako društvo prekorači svoj delokrog, se mu ne more podtikati, da namerava to storiti; ako pa je društvo to storilo, ako je prekoračilo svoj statuarični delokrog, potem je že grešilo zoper zakon in tedaj je treba razpustiti je. .Svarilo" gospoda dež. predsednika se torej že v formalnem oziru utemeljiti ne da in je toliko neumestnejše, ker je zoper to svarilo izključena vsaka pritožba. Prit h -k torej, zoper kateri ni moči vzklicati se na višjo instanco I Ni tedaj dvomiti, da je dež. predsednik izdal svoje .svarilo" zategadelj, ker si je svest, da „Slovenskoga učiteljskega društva" na sme še razpustiti in bi razpust ne bil že utemeljen s tem, da je glasilo objavilo nekaj člankov, ki imajo po sodbi dež predsdstva „odlično političen značaj". Oglejmo si stvar popolnoma trezno. „Učiteljski Tovariš" nosi na čelu lista napis „glasilo slovenskega učiteljskega društva*. Iz tega izvaja deželna vlada, da je vse, kar je tiskano v listu, zmatrati za društveno izjavo. Tako sklepanja js sila nenaravno. „Slovensko učiteljsko društvo" izdaja pač v zmislu §3. svojih pravil .Učiteljskega Tovariša", odgovorno pa za njega vsebino ni, odgovornost nosi urednik sam Razmerje mej .Slovenskim učiteljskim društvom" in „Učiteljskim Tovarišem" ie prav tako, kakor mej .Narodno tiskarno" in „Slovenskim Narodom", katerega izdaja, — skoro tako kakor mej vlado in „Laibacber Zeitung*, koja velja za glasilo deželne vlade. Ja li mar dež. predsednik odgovoren za to, kar piše uradni list? Spominjamo se, da je baron Hein svoj čas jako odločno odklonil vsako odgovornost za vsebino uradnega lista, in vender pomeni c< s irski orel na Če'u tega lista vsaj to, kar pome nijo brsade .glasilo Slov. učiteljskega diuštva". V drugih kroooviuah izhajajo tudi listi, kateri s i glasila nepolitičuih učiteljskih društev, ki pr na Š3jo članke „odličnaga političnega značaja", pa vender de ni noben nr čelnik politične uprave pretil dotičnim društvom z razpustom. Takih listov imamo več v rokah. Tako >2h)ja na Dunaji .Dautsch oester • r> ichis« h« Lebrer Zeitnng', „Organ des deutsch.-oiterr. Lehrerbnndes". Ta list je v št. 24 lanskega tečaja priobčil Članek res .odličnega političnega značaja", oster članek zopor klerikalizem. Ako pri m. r jamo ta članek s člankom .Učiteljskega Tovarišu.", ob katerem ne npodtika dež. predsednik, moramo priznati, da je mej njima tak razloček, kakor mej strupom in mlekom, a dc'enjeavstrijski namestnik vzlic temu še ni grozil ,L hrerbundu" z razpustom, dasi je to društvo prav tako. kakor „Slov. učiteljsko društvo" in dasi je razmerje mej .Lehrer-bundom" in „Lehror Z^itung" do pičice isto, kakor mej „Slov. učiteljskim društvom" in .Učiteljskim Tovarišem". Drug tak lip t je „SjhlesiBchea Schul-blatt, herrausgegaben vom o-tterr -schlesischen Lan-des Lebr* rvereme",kateri se dcsti odločnejše tori zoper klerikalizem, n pohlevni .Učiteljski Tovariš". Navedli bi lahko še celo vrsto tak h listov. No, jeden gotovo ni neznan predsedniku baronu Heinu, to je .laibscher Scbulzeitung", .Monatsichrifi des krai-nischen Lrhrervereinfs". Kolikrat smo že mi morali polemizovati s političnimi enuncijacijaroi tega lista, „ Kra n n< h ■;■ Lehrcrverein" se sme s politiko baviti into to'iko, kolikor „Slovensko učiteljsko društvo, a vender še ni n bče čul, da bi bla dež. vlada kdaj to društvo svarila ali mu celo grozila z razpustom, deBi je list pisal tudi že o rečeh, kateri niso prav v nobeni zvezi s šolo. Sicer pa je velika pomankljivost „svarila" dež. predsednika, da v njem ni povedano, kaj se zdi dež. vladi kot „politična stvar". Kar se tiče članka ,Naš sovražnik II.", je to res polemika proti klerikalizmu, torej, rec:mo, prt ti političnemu sistemu. Toda ne narava nasprotnika, ampak stvar, katero omenjeni članek brani, je merodavna. In ta stvar je šolstvo, je učiteljstvo, katero braniti in podpirati je nahga .Slov. učit. društva" (§§ 1. in 3. pravil), torej tudi naloga njegovega glasila. Naj li „U'it Tovariš" ne smo gibati peresa proti političnim strankam in listom, kadar od te strani prihajajo napadi na sedanjo šolo, ra veljavni šolski zakon, na pravice in ugled Ijndakih učiteljev? Kot samostojen list, kateri je za svojo vsebino odgovoren le sodiščem, je opravilen, a kot glasilo šolskega društva je celo dolžan boriti se po svojem in svojih somišljenikov prepričanji za čolstvo in učiteljski stan. To jo jasno, jasno tembolj, ker prišle lani občinske volitve, oglasil je svojo kandidaturo in bil tudi voljen. Obrtniki sicer niso zanj glasovali, pač pa branjevke, kateri m se je bil zelo prikupil, ktr je bil pred vclitvijo mnogim iz njih naredil vizito in obetal vsaki svoj zlat grad, tako da fo morale z navdušenjem podkrižati pooblastila. Morda vpraša kdo, kako so mogli volilci postaviti Bolčevega Pepeta za kandidata. To ee je zgodilo največ iz porednosti nekaterih volilcav na veliko nevoljo merodajnih gospodov. Dotični volilci ho hoteli osmešiti znano družbo vedno žejnih kričačev, katerih vsak bi rad* postal občinski svet nek, in ker so imeli na volilnem shodu večino, se je morala stranka ukloniti. Ko je bil Bolčev Pepe izvoljen za občinskega svetnika, so se gotovi ljubljanski krogi štirinajst dni smejali in najčmernejši ljudje so trdili, da tacega „spasa" niso še doživeli, dočim so se obrtniki jezili, da so debili castopnika, ki je vse prej nego rokodelec. A Bolčev Pepe je postal gospod Josip Turk, ki se ja vse to ni menil, nego m uklonjen hodil na .rotovž". Gotovo bi bil že koj po izvolitvi pokazal, kake namene ima, da mu ni strankarska disciplina vezala rok. Slučaj pa je že po nekih tednih naneeel, da se je odkrižal teh ovir. Dobil je namreč priliko, zastopati na sila energičen način svoje mnenje, da smejo žene občinskih svetnikov otihotapljati meso v mesto in to posebno pri šenpetarski mitnici. Vsi sovražniki mitnic in sploh vseh davkov in davščin so iz tega lahko posneli, da bode Bolčev Pepe vse svoje zmožnosti osredotočil na to, da odpravi mitnice. In umevno je, da so se oduševljeno zbrali okrog njegove zastave, na kateri blišči geslo: aMi smo mi — živio petrolej!" V tem krdelci, nad katerem plava golebček v podobi dr. Gregoriča, pa najdejo sedaj zavetja tudi taki, katerim so že pri vseh M ranka h \rata pokazali. Saj drugače bi se vsak drug desetkrat premislil, predno bi vstopil pod praporček Josipa Torka, katerega je celo potrpežljivi klub narodnih občinskih svetnikov moral slovesno izključiti iz svoje srede zaradi Škandaloznega dogodka pri imenovani mitnici. Čudno je le, da obrtniki, — seveda se jih Irhko sešteje na prste jedne roke — ki vedo, da je marsikaj odvisno od „dobre firme", so v tem slučaji na to pozabili. Sklenili so, da bodo pri vseh volitvah agitirali in povsod bo kandidat Bolčev Pepe. Kandidovali so ga zdaj v kupčijsko zbornico; eam misli pa tudi na državni zbor in na župansko mesto, — hm, zakpj pa ne, saj je s tem v zvezi tudi tista preklicana „rceetna vožnja 1" zlasti zadnje dni nemška učit-ljska društva po svojih shodili utemeljujejo in sklepajo resolucije proti klerikalizmu, ne da bi jim kdo radi tega z razpustom pretil. Kaj je torej napotilo deželnega predsednika, da je izdal to „svarilo?" Vemo, dani prijatelj svobodnemu in samozavestnemu gibanju, zlasti ne v tistih kategorijah, kamor sega njegova disciplinarna oblast. Samozavest slovenskih učiteljev pa je tudi jez, ki ne pripušča, da bi novodobno kranjsko kle-rikalstvo preplavilo Čisto vse. „Slove nčevo" nerodno butanje ga ne more prodreti tega jezu. Zaleti je bilo kakega znanega pomočnika, bolj tehnično izobraženega, kije znal veliko iglo pripraviti in poriniti — seveda na rahlo — noter v jez, da se ne bode več tako zoperstavljal. Tako nekako je s „svari-lom* barona Ileina. Bode-li ta instrument tudi dolgo obtičal dandanes, ko imamo vsi zakonite pojme o državljanski svobodi? Koroški Slovenci pa šolstvo. (Govor po 1. K o b 1 a r j a v državnem zboru dno 5. t m po stenograf zapisniku) Visoka zboruica! Če tudi je hudo prizadeti slovenski narod danes s padcem celjske postavke od N - v dobil jako grenko novoletno darilo, menim vtn !• r da ta slovenski narod ne b de omagal, pač pa si (pomogei ter iskal tamkaj prijateljev, kjer jih je dobiti. Mo„e mue.ijo je, da bode ta narod tem bolj krenil za tem, kar mu v resnici pripada. Po božjem in n.ii . n. m pravu in tudi po drž. temeljitih zakon h je slovenski narod opravičen zahtevati šol z materinskim učnim jezikom. Tristo Itt bojeval se je slovenski narod proti barbarom, namreč Turkom, bil jo tako rekoč zid, kateri je varoval, da se b.rbirstvo ni razširil j po celi Evropi. Mnogo je pretrpeti in bi j *val se združen z bratskim narodom hrvaškim, in Brnelo trdim, da mu je bilo prestati najbritkejše izauinje. To je prvi kuiturni boj Slovencev. Diugi kulturni boj «?o je začel z letom 1843. Tedaj začelo se je namreč ljudstvo zavedati in za čelo zahtevati slovenskih sol. Ta kulturni boj, kakor vam je znano, žalibog še ni končan. nZelo čudna pesem to, ta pe.iem, katera se čuje iz Korotana". S temi besedami, '-...t. iv je gosp. poslanec Dobernig v zadnji bodgelni debati izrekel, se popolnoma btfi&jaua. Nepravilnost pa tiči v tem, da mora ta s cer tuko mirni slovenski narod, kateri staauje po obrežju dravskem, bojevati se za naravno, drugim na rolo m že podeljeno pravo, z* pridobitev ljudskih hI z materinskim učnim ježkom. Zaradi oživele narodne zavesti in zaradi zdravega pedago-gisk'-ga principa ta bojna pesem po slovenskih ko-roikih dolinah no umolkne pi>jo, dokler ne ji«ujajo nasils; a g'elo Ijuloke šole napram koroškim S.o-vencom. Samo na ta način pride do enega, od pro-8vit!e^a monarha iu vaeh Slovencav tolik o ziželjo-nega nerednega miru. J*dnu glavnh uatog naučne uprave pa i^, da k temu prporoore ravno v šoli po svoj b močeh. Vlada dosedaj ni trpela ali volje »li pa mo< i, da bi zasledovala ta smoter Skušala Kakor se vidi, ni Boioev Pope ravno ekromen. Bol, n go veo pa ga boli to, da so Ljubljančanje no zanimajo samo zanj, uego tudi za druge ljudi. A kuj Loče, ko se zgodo r«či, ki so dojti intere-Bai^tjše negj Torkove ^cl^tične burkljcrije. Poglavitni predmet je ziaj seveda „salon Tu-Bohel". Povacd se govo>i o nj rm, kronist torej teu rajfie rc< li. K temu j-j pa prišla se draga afera : Profesor, ki je v ficli objemal in poljnblj ii nčenke, jo obudil itko senzai ijo, da je nadkrilil Bo^ev^ga Pe peta in vse tiste, kateri so ponosni, ako ljudje o njih go ore* o remi nemškimi pedagogi rt s nisaamu sreče. J:d&u poljublja svoje nčenke, drugI paucsplja svojim u'ouoem ve'ikon.miške nazore, jim govori vedo o nunser Biemarck" ter užiga v njih srcih jiamon proocfi'-itva. Da jo to s/oli mi gočt, 89 ne čudimo, «»»j vemo, da imajo najmorodajucjrii kro;,i ..!;l tero sarci vodijo, Č!;pra7 jih v ložah videti ni. V 8giooim principom na sprotijoči metodi n; utrakvističnih ljudskih šolah, kakor so na Koroškem, avstrijski državljani postajajo tokovi duševni raveži. Kaj čuda, če d- ž la tudi fiaancijelno propada, tako da je aedavno, 12 decembra 189G. v tej zbor-n.ci ne V poslanec vzklikni: a Koroška ne more plačati ničesar \6č! Dežela ja v velikanski gospodarski dekadenci". Napredka utrakvistične šole nikakor ne pospešujejo. Seveda, ker šolskega smotra, namreč omike mlad.ee, v utrakvističnih šolah, sploh doseči ni moči. Vlada se lahko prepriča o tem, če jriiionkrat na Koroško pošlje nepristranskega nadzornika in bi te razmere in vspehe takovih šol cbekiivno preiskovala. Tudi eelaj smo dobili tja novega šolskega nadzornika, kateri (posl. dr. Stein vveader: D* zna sloveoskil) ne zna slovenski; samo obljubil je, da se nauči slovenščine, in jaz se čudim, kiiko mere tak nadzornik nadzirati šole, kateri je i .i', j zmožen slovenščine kot otrok, katerega znanje nadzira, la ravno ta dežoini šolski nadzornik je — ue vem jeli to ironija — v kratkem dobil nalogo, nadzirati novoustanovljeno slovensko šolo v St. Ru p rtu. Jaz menim, da je to pač tožka naloga za nadzornika, keteri se slovenščini še le priuči. Toda o njem ne govorim bo&edice več, morda bode, če druzega no vsaj pošten mož; bomo videli. S tem pa prihajam k oni trditvi, katera te trikrat čuje, da koroški Slovenci ne marajo slovenskih šol, ker sa hočejo učiti nemščine. Prvič je ta trditev zlobna, ker predbaciva, da v slovenskih šolah ni moči naučiti se nemščine. Oj, celo razumne j« in temeljiteje, se labko nauči v njih nemščine, rakor v nepedagegičnih utrakvističnih šolah 1 Drugič jje lainjiva, dokler ne bode onih 33 občin preklicalo prošenj za slovensko šolo na Koroškem, katere po tolikih letih še sedaj niso rešene, dokler tega ne store* neštevilni stariši. S ponosom lahko omenjam uspehov slovenske šole pri sv. Jakobu v Rožni dnini, kar ss tiče nemščine in poročanja bivšega, nam sicer sovražnega dež. šolskega nadzornika. Takih sol si želi ljudstvo koroško, samo podelijo naj ss mu! V ono, od slovenskega šolskega društva preteklo poletje ustanovljeno slovensko šolo v §t Ru >ertu, se je, vkljub toliki protiagitaciji bližnjih nemških učiteljev, vender vpisalo 92 otrok. Otroci imajo pred nosom nemško šolo, toda vender pošiljajo stariši svoje otroke raje v , Narod no šolo" k šolskim sestram, kar dokazuje dovolj potrebo kato-iških in slovenskih šol aa koroške Slovence. (Dalje prih.) 1' l\Jul»IJuiil, 16. januvarja. Riegrov govor. Rieger je mislil, da bode s svojim pomirljivim govorom pomiril duhove na Češkem, a je bil le dregnil v sršenovo gnezdo. Nemški listi ze jeze, ker je rekel, da bi e osno vo zaključenega nemškega ozemlja, si napravili nekako Trento, in da že zaradi tega ni smeti dovoliti v tako delitev Češke, da bode vedno mogoče oilpo-klicati iredentovske uradnike iz nemških krajev. Dr. Rieger je s tem opozoril na nevarnost, ki preti državi, ako se Nemcem pusti, da bodo po svoje gospodarili. Nemcem to ni všeč, kajti boje se, da se bode na to dejstvo vlada ozirala. „Naroda i Listy" pa pravijo, da ni mogoče Čahom kar tako ustaviti narodnega boja, kajti poprej morajo nazaj dobiti, kar se je jim v teku časa oropalo, če se slišijo od obeh stranij taki glasovi, pič na spravo na Češkem še ni misliti. Trutnovsko okrožno sodišče. V nedeljo pride na Dunaj nemška deputacija, ki bode pri minister -skem predsedniku in pravosodnem ministru prosila, naj bo trutnovsko okrožno sodišče samo nemško. Nedavno je bilo v Trutnovu posvetovanje okrajnih načelnikov in županov tistih nemških mest iz Vzhodne češke, kjer so okrajna sodišča. Sklenili so, naj deputacija na Dunaju izjavi, da je trut-novska občina pripravljena mnogo žrtvovati za nemško okrožno sodišče, za dvojezično pa ne da niti krajcarja. Vlada bode pač deputacijo lahko na to opozoriia, da se sklepi trutnovskega občinskega sveta drugače glase in le-ti imajo veljati. Občinski zastop je opetovalno se izrekel, da je pri pravljen žrtvovati za okrožno sodišče, kar &b od njega zahteva. Nikdar ni stavil pogoja, da sodišče mora biti nemško, temveč je v tem oziru izrekel le željo. Muravjev. Da je Muravjev, na katerega poprej nikdo mislil ni, in ki je bil poslanik v Hodanju, imenovan za vodjo ruskemu ministerstvu vnanjih stvari, to je nekda pripisovati uplivu carjeve matere. Ta upliv je nekda velik. Tudi bode na njeno željo Pobjedonoscev nadomeščal carja v notranji politiki, ko bode bivala carska dvojica v Li-vadiji. Pobjedonoscev je strog konservativec in je bil zaupnik pokojnega carja. Carica vdova strogo gleda, da ne zgine iz uprave duh pokojnega njenega soproga. Tudi Muravjev je nekda strog konservativec in bode po možnosti vplival, da ostane ruska politika v tiru, v kateri jo je zapeljal Aleksander III. Pravda zaradi Stambulova umora. Niškov je na Načevičeva pisma sofijskemu državnemu pravd-niku in belgijskemu konzulu, kateri je bil Načević*. objavil po listih, v nekem nemškem listu odgovorih Pred vsem trdi, da Načevič v omenjenih pismih ne govori resnice, ko pravi, da njega ne pozna. Jako dobro ga pozna, a se ga izogiblje. On je pripravljen iti pričat pred sofijsko sodišče, če se mu zsgotovi osebna varnost Poprej je pa treba, da ee zapro tisti, ki so sumljivi umora, katere je on. zavel v pismu sofijskemu državnemu pravdniku. — Po tem takem bi tudi Načevič moral poprej v zapor, predno Niškov pride pričat. To se ne bode zgodilo. Samo za Načeviča je neprijetno, da se s tako odločnostjo trdi, da je on udeležen pri tem umoru. Pruski deželni zbor je sklenil zakon o urejanju učiteljskih plač. Ta zakon je bil potreben, ker Dalje v prilogi, "^afi Priloga »Slovenskemu Narodu44 št. 12, dnć 16. januvarja 1897. so baš v Prusiji bili učitelji jako slabo plačani, mnogo slabo«, nego v dragih nemških državah. Ob jednem je pa deželni zbor vzprctjel resolucijo, s katero poživlja vlado, naj deželnemu zbcra predloži občni šolski Zhkon oa krščanski in verski podlagi. Ta klic po verski šoli je nmljiv, če se pnniali, da je volilna pravica za prnski deielni zbor jako omejena in volilni red jako umMno eeetavljan, tako da deželni zbor nikakr r ne izraža mnenja večine prebivalstva in je raznim nazadnjaškim življem zagotovljena večina. Jedenkrat je vlada že b.la deželnemu zboru predložila načrt tacega šolskega zakrna, kakor ga deželni zboc žel«, a ga je omaknils, ker se je za 'plo oglašati javno mnenje proti trma z k. mi. Ugovarjali eo delavci, učitelji, vseučiliški profesorji, učenjaki in pisatelji. Z.to pa tudi >-edaj vlada najbrž ž hi deželnega zbora ne ustreže in bode postila sedanji zakon nespremenjen, kajti drugače bi v dr žavnem zbora utegnila imati neprijetnosti. Vstaja na Kubi. Nekaj m.ijhnih uspehov na Kubi je Špance že naredilo prevzetne. ZjediDJene države so nekaj hotele posredovati, a se jim je odgovorilo, da Španci najbolje morejo presoditi, kaj je dobro za njih kolonije. Nobeni tuji vlasti, naj bode ž njo se tako v prijateljstvu, Španija ne dovoli, da bi se v to stvar umešavala. Španija že sama ve, kdaj bode pravi čas za upeljavo pre-osnov. — Tak odgovor gotovo ni povekšal simpatij Zjedinjenih držav za Špance. Lahko se pripeti, da se bodo Španci zaradi svoje prevzetnosti le kesali. Vstaja na Kubi še ni končana, in se tudi ne ve, če bode, predno se zopet začne tropično deževje. Potem se pa stvar zopet za več mesecev odloži. Slovansko Sokolstvo. Ljubljanski „Sokol* leta 1896 Ljubljanski »Sokol" je lani t*ko v telovadnih kakrr v družabnih in drog>h ozirih razvil jako živahno n uspešno delavnost*. Poročaj mu najprvo o telovsdb'. Zelo ugodnih posledic za lepi razvoj telovadbe tekom I. 189C je imela ustanovitev tehniškega odbora ali voditelj-skega zbora. Prvo njegovo delo je bila npeljava Tyrsf;%ega telovadnega sestsva. Da bi se voditelji do dobra seznanili ž njim, vršila so se lansko zimo predavanja, pri katerih so se prede'ale vsh glavne telovadbene strok«. Predavanja po obiskavali tudi boljš; telovadci. Ker je bila dosedanja slovenska, po nemški narejena telovadska terminologija skoro čisto neporabna, sestaviti je moral zbor novo, so konkemu sestavu primerno nazivoslovje, pri čemur se je, če je bilo le mogoče, naslanjal na češke izraz,*. Da bi se dopolnjeval le s praktiško in teore t m Lin izobraženimi voditelji, sklenil je zbor, da v prihodnje le one» telovadce predloži odboru v ime novanje voditeljem, ki so z uepehom naredili ekusnjn v teoriji in praksi. S telovadbo te je moglo pričeti šele s 1. aprilom po dovršitvi nove telovadnice. Do avgusta se je poučevalo v prostih vajah, vajah s palicami, redovnih vajah in telovadbi na vseh orodjih. Avgusta meseca se je sestav soo polnil z vajami s kiji, /a katere je bilo treba seveda zopet slovenske terminologije. V septembru *e je sestavu pridejalo borbo s sabljami. V izvršitev sklepa lanskega občnega zbora ho se priredile vsako sredo redovne in proste vaj^ z» one Sokole, ki se iz katerrga koli razloga nbo mogli aH hoteli udeleže vati redne telovadbe. Te vaje so S..koti do izleta v Kranj jako marljivo obiskavali. Po Kranjskem izletu pa so so radi premajhna udeležbe morale opustiti. M^s« ca novembra se je pričela telovadba sokolskega naraščaja. J.*vnib telovadb je bilotr^je: dne 29. marca, i), avgusta in 20. decembra. Dne 17. in 18 decembra je bila tekmovalna telovadba, katere se je udeležilo 11 telovadcev. Sodelovali so ljubljanski telovadoi pri telovadbi postojin«*kega »Sokola na izMu v Rt.\7.drto in pri slavnosti 25let-nega obstoja Čitalnice v Starem trgu. Poleti je vo diteljski ib t priredd tri telovndnke izlete v ljubljansko okolico. D i bi se v drogib sokolskih dru štvih povzdignila telovadba, obiskavali so voditelji razna kraujska sokolska društva — na ieven-kra ujaka se radi oddaljenosti ni bilo moči ozirati. Pa tudi sokolska društva so v Ljubljano pošiljala svoje voditelje. — V dobi cd 1. aprila do 31 decembra je red o o telovadbo obiskavalo 94 telovadcev. S „prostovadci" (75) vred je bilo 169 telovadcev. Udeležba redne telovadbe je bila sledeča: 23G7 v vsem skupaj, Število ur 93, povprek na uro 25 4 telovadcer, največ 36. najmanj 15. Gojencev je b lo 87. Udeležba: 270 v vsem skupaj, število ur 6, povprek na uro 45 dečkov, največ 72, najmanj 25. Za društvo najvažnejši dogodek preteklega leta je bila preselitev v »Narodni dom". V njeno oslavo se je dne 6. februvArja priredil prvi druž binski večer v novi telovadnici. Dne 29 marca pa se je slovesno izročila svojemu namenu. Za najem prostorov v „Narodnem domu" je odbor sklenil z odborom »Nar. doma" pogodbo za dobo od 1. marca 1896. do prvega marca 1897. .Sokol" je neodvisen najemnik telovadnice in ž njo združenih prostorov. V koncertne in veselične namene se je dvorana oddala 13krat: 7krat brezplačno, 3krat za polno takso (50 gld.) in trikrat za znižano takso. De-vetnajstkrat so jo brezplačno rabila slovenska društva za razne skušnje V družabnem oziru je društvo preteklo leto razvilo jako živahno gibanje. Priredilo je 3 družbinske večere, 6 jour-fixov. običajno maškarado in izlet v Kranj. Vse te prireditve so bile mnogobrojno obiskane in bo dosegle najlepših uspehov. Društvo se je po deputa-cijah udpležilo vstih pomenljivejših narodnih slav-nostij. Tarobnraški zbor se je tudi lani prav krepko razvijal. Tamburaši so nastopili na več društvenih večerih in sodelovali tudi na več veselicih in kon centih drugih društev. Dne 20 septembra so v korist družbi sv. Cirila in Metoda priredili na Vihniki veselico s koncertom in igro. Tako torej se morejo ljubljanski Sokoli z zadovoljstvom apominati leta 1896! Na zdar! Dnevne vesti. V Ljubljani, 1 (5. januvarja. — (Občinski svet) imel bo v torek, dne 19. januvarja ob 5. uri popoludne v mestni dvorani izredno sejo. Dnevni red priobčimo v prihodnji številki. — (Občni zbor „Pravnika*) bode za letošnjo leto dne 29. jauuvarja 1897. I. zvečer ob polu 8. uri v društvenih prostorih v »Narodnem domu". Dnevni red: 1. Nagovor načelnikov. 2. Po ročilo tajnikovo o društvenem delovanji. 3. Poročilo blagajnikovo 4. Poročilo knjižničarjev. 5. Poročilo računskih preglednikov. 6. Volitev: a) društvenega načelnika; b) 10 odbornikov; c) računskih pieglednikov. 7. Posamezni nasveti — Po §-a 9. društvenih pravil stanovati mora sedmorica odbor nikov v Ljubljani. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Danes se bode zadnjikrat v letošnji sezdai pela opera „Norma". V torek se bode pela Parmova opera „Ksenija", pred opero pa se bode igrala jednodejanska burka „K j e j e mej a". Tekom meseca jar livarja pride na oder nova velika opera „Ernani", katera se že marljivo studira — Za četek današnje predstave je ob 8. uri — (Občni zbor kluba slovenskih bicik-listov rLjubljana' i bode v Četrtek ob 8. uri zvečer v kavarni „Narodneca doma". — (Pevski zbor „Glasbene Matice") prične s/oje redne vaje prihodnji taden. V ponedeljek dne 18. t. m. ob 6 uri sveder je BkuŠDJa za sopran, ob 8. uri za tenor ; v sr*do 20. t. m. ob 6. uri zvečer je skušuja za alt, ob 8. uri za bas. Ob jednem se vabijo p>. n. dame in gospodje, ki žele k zboru kot novi člani pristopiti, da «e ob naznanjenem času pri koncertnem vodju g. J. Cerinu oglase. — (Vinarjev nil) Ko je vlada upeljevala vinarsko denarno vrednoto, so fiaančoi in drugi or gani trdili, d«, bo promet z vioerji ugodno uplival na narodno gospodarstvo. No, sedaj ko imamo to liko 2v.-..lUano novo vrednoto, pa mi • rja niti videti ni — kar zmanjkalo g.% je celo pri oes. kr. uradih. Veliko pr*du«*tov, «*o rekli, bod * bolj po ceni, Stdaj pa še o. kr. tiskovin (poštnih nakaznic itd ), kate rim je cena določena pr) vinarju, ne debiš za vinar, ampak kupiti si moraš n. pr. dve postni nakaznici, Če tudi potrebuj-š le jedno sa »o Smodke portcr.ke tudi ne moreš kupiti jedne za določeno ji ceno 7 vinarjev (3VS kr ), ampak vzeti si moraš dve, da te stane i- dna svojo ceno, ali pa jo preplačaj za 1 vinar. To je — pritisk, ki je v veliko korist državni blagajnici, v veliko večjo škodo pa plaču jočeau občinstvu. — (Glas iz občinstva ) S Poljanskega predmestja se nam piše: Srečni Šenf ptterčani I Sedaj dobo kameniti trotonr celo do nov« bolnice, ko mi ubogi Poljančani niti hodnika nimamo r»e Več let že stoji div ..tu-.n -U ' vojašnica, več ko 10 let imamo tu veliko živinsko sejmišče, kamor pride na tržne in smajne dni na stotiie tujcev, tako. d« se promet tam okoli sv. Petra cerkve s tukajšnjim niti pri nerjati ne da, in vendar s« za spodnjo Poljansko cesto prav nič ne stori. Mar li ne spadamo isto tako pod mestno občino kakor naši sosedje ono stran Ljubljanice? Pričakujemo, da «e vender oglasi v ob činskem svetu kateri odbornik in predlaga, da se tudi na Poljanski cesti do sejmišča položi kamnit tlak, da ne bodemo do členkov po blatu gazili. — (Obrtno gibanje v Ljubljani) Tekom meseca decembra so odpovedali, oziroma faktično opustili obrt in sicer: Blumauer Leopold, jerme-narski obrt; Geltner Henrik, trgovino z galanterijskim blagom, branjarijo, trgovino z žganjem, prodajo premoga in drv in prevažanje blaga; Perne Neža, prodajo kisa; Linhart Anton, krov« k i obrt; Javoruik Josip, mesarski obrt; Hansel Vinko, mizarski obrt; TuršiČ Jera, branjarijo ; Žerovnik Katarina, izkuho; Spoljarič Ivan, trgovino z mešanim blagom; Schmelzer Marija, trgovino s stoli; Trškan Anton, klanje drobnice; Ermacora Karol, agencijo; Petrič Franc, trgovino z manufakturnim blagom ; Lavrič Marija, branjarijo; parni mlin „Union", prodajo moke; Dolenec Štefan, zidarski obrt: Dolenec Helena, prodajo živil; Zupan Franc, brivski obrt; Perušek Pavla, žensko krojaštvo; Schvveiger Ana, branjarijo; Hanke Karol, sobno slikarstvo; Ecker L. M., inštalacijo hišnih telegrafov iz telefonov; Pečar Anton, trgovino z mešanim blagom; Kra-maršič Josip, čevljarski obrt; Parkelj Ivana, prodajo živil; Dane Frančiška, prodajo moke; Mlakar Anton, klanje drobnice; Ape Janez, prodajo lončarskih izdelkov; Ahlin Ivan, klanje drobnice; Vidmar Leopold, strugarski obrt; Pirker Leopold, sobno slikarstvo ; Pungerčar Franc, krojaški obrt; Čeh Franc, trgovino z žganimi opojnimi pijačami; Gajeta Jožefa, izkuho in prodajo piva v steklenicah; Pajsar Ivan, prodajo kuriva; Dežman Terezija, trgovino s pre-kajenim mesom in sirom; Peterlin Rudolf, stari-narski obrt; Škarjavec Katarina, trgovino s pivom v steklenicah ; Košir Anton, jermeoarski obrt; Novak I v ..u t, kramarijo ; in Missoni Alojzij, prevažanje oseb z omnibusi. — (Prošnja do občinstva) Ztdnj« čas prinašajo ljudje jerebice in divje kur« na prodaj. Ker je lov na jerebice že od 1. decembra prepoved m, divje kure se pa sploh ne smejo streljati ali loviti, prosi „kranjsko društvo za varstvo lova" tem po tom vse pošteno ljudi, naj prodajalce take, gotove ukradene divjačine ovadijo rodarsr/u, ali jih vsaj odženo. S 15 januvarjem je tudi lov na zajce prepovedan, lov na srne pa že od 1. januvarja, prej izrečena pn.šnja se nanaša torej tudi na to vrsto divjačine. - — (»Slovenec" in prva dolenjska posojilnica v Metliki.) Neki rad v« idn i iz M> tlite, k te emu bi bi težko priznati, da ni zloben, se je v „Slovenca" št. G spedtikal ob prvi dolenjski posojilnici v Metliki in je tako vzdnšen, da bi samo po 10O°/o cbr.sti od goldinarja na leto rad dobival. Pomij n . i n> dolžna -e opravičevati, a da se ne bo prelepo zadrnžoo ime blatilo, mj se razmere nekoliko pojasne. L 1896 je posojilnica 466 971 gld. 33 kr. plodonosno na lož la. O J tega z leska ao se jemale po 1 % manjši obresti nege preišnje leto, kar je signrno društvenikom in nedrnštvenikorn v k(i- si dočim se je društveni zaklad od 7886 gld. 85 kr. povekšal na 12 733 gld. 4 kr. Vkljub temu dobi vsak društveni delež od 18 gld. poleg 4'/a % obresti še pet gld. dividende. \e, tega je dovolj razvidno, da blagi dopisun samo zato v »Slovencu*1 pojasnila išče, ker bi rad mej društveniki in za-družuim zastopstvom sovraštvo skoval. — (Umor in samomor.) K včerajšnji notici pod tem tapisim dostavljamo« da se . * • samomorilec Štefan K emb -h in nmorjenec Valent-n Vertin. Ona sta bila uslužbenca c. kr. državne železnice. Vertin je bil Šele pred nekoliko . . a defiiitivno nameščen za čuvaja. Za njegovo mes:o je bd prosil tudi Klembas, pa je ni dobil. To ga je jezilo in prt d tremi dnevi izostal je iz službe, ne da bi svo-innu predstojniku povedal, kam da pojd<\ Te tr: dni bil je v Ljubljani. Predvčerajšnjim je pisal Ver-tinu, s katerim sta bila popred vedno prijatelja, naj pride v Ljubljano. Vertin se je odzval temu pova-bdu in res prišel pouoludne istega dne v mesto. Na večer sta bit oba prijatelja še v gledališči in potem v gostiln-. S polnočnim gorenjskim vlakom odpeljala sta se Vertin in Klembas skupaj v Med vode, kjer je Klembas povabil Vertna, naj gre ž njim spat, ker ima daleč ••<>•• cv Vertin, ki je tudi Še popred večkrat spal pri Klembftsu, šel je ž njim Kij se jo po neči godilo v Klembasovi b^bi, tega ne vo nihče Ko so včeraj zjutraj izvlekli Klembas . izpod vlaka, še ni nihče vedel, da je tudi Vertin mitev. Ko so hotelv Klerobatovo sobo preiskati, če je z»puet, v katerem bi bil naznanil P'^vod samomoru, naš i ho v postelji Vertina mrtvega. I -t.i in n« suiee je imel z „vatou (ne z blatom) zamršena in n* vratu je imel Črfo e krvavo j bili najbolj simpatični, jih vabla na pojedine in jim zdaj zapustila še svoje imetje. Dedičev je nad tisoč in vsi so bili do«dej siromaki. * (O.-enj na ladji ) V pristanu v Bordeauxu stoječa avstrijska ladja „E'ena" je zgorela. Na ladji je bilo 4500 sodov petroleja. Ogenj je nekdo nalašč zanetil. Ko so ga mornarji zapaaili, so poskakali v mi rje in tako utekli grozni smrti. Darila s Družbi s v. Cirila in Metoda v Ljubljani so zadnji teden poslali: Veleč. g. J. čhlib, kapelm v Novi cerkvi pri Vojniku 1 ^Id 50 kr.; ženska podružnica v Dornbergu 42 gld. letnine; Solčavski Mohorjani do preč grsp. župniku M. Schmidu 7 gl. 50 kr ; g Urb L*g*r, trgovec in blagajnik podruž n-c*' za Šaleško dilino s sedežem v Velenji 36 gl. 10 kr. kot I del podružn>čne pokrovitelja!ne. Od te svote je 15 gold. 50 kr iz podmž učno blagajne, 4 gl. 50 kr so pa zložili gg. župnik C'zelj, zdravnik Skub c. župan V Ježovnik, trgovec L+ger in J. Skaza; g. Goričnik v S Stanji je nabral 5 gl., na čelnik žhI. postaie v Šost*nji je daroval 50 kr Novoletnih darov je nabral veleč. g. kapelan Gomi šek 10 gl. GO kr., katere so dali gg.. Gomilšek, Skubic, Lager, župnik Ciznlj, V Ježovnik, G Skaza, J Skaza, Fr Kralj, Prešiček, Polb. Hudoveroik, Vrt, Lahovnik, Sredenšek. Mak, Novak, Šaloven, Kf Sir, Mam, Čeh Urankar in Koren. — Miška podružnica v Trstu 300 gld. letnine, si. hranilnica in poHoiil-niča v Horjulu po g. Iv Stanovn ko 5 gl., g. Fr. Gerec, trgovec v Psecah 2 gl., .stari dolg Neimenovane 20 gl.s, ljubljanski gg. tovariši in prijatelji v Polji 9 t, m. umnega g. d kr. poštnega kontrolorja Frana Bt»rgant» 24 gld. mesto venca na nje rovo krsto in g. trgovec Jo s. Petrič, z a -lagatelj svinčnikov družbe sv. Cirila in Metoda 7G kron. — Iskrena z»hvnla vsem darovateljem! V nadalnjo podporo se redoljubnim Slovencem priporoča: Dlagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Uredništvu našega lista je poslala: Za družbo bv. Cirila in Metoda: Dražina Vrančičeva v Ljubljani 4 krone, namesto venca na grob g Martina G a 116 ta. — Živela! Slovenci in Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila in HEetoda I Književnost. — „Slovenski Pravnik" ima v 1. letošnji številki naslednjo vsebino: I. Dr. Vladimir Pappa fava: Zjedinjene države Venecovelske; 2 Pravniška kronika 18'.>G. leta; 3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) Zdražitelj ne pridobi tirjatve, ako pri dražbi ni postopal v dobri veri, bodisi, da je tirjatev vknjižena; b) Će se je uvedlo postopanje o dokazu smrti in ta dokaz priznal dognanim, ni treba posebnega izrska o razvezi zakona; Zagovornik zakonske zveze ni pravdna stranka in torej ne more zahtevati povrnitev stroškov; c) Določba §-a 96. obč. drž. zak., po kateri izgubi zakonski drug pravico izpodbijati veljavnost zakonske zveze, kadar potem, ko je zvedel zadržek, dalje v zakonu Živi, ne razteza se na slučaj nezmožnosti za opravljanje zakonske dolžnesti; 4 Književna poročila; 5. Razne vesti; G. Pregled pravosodstva. Dunaj 16. januvarja. Poslanska zbornica je danes dognala razpravo o proračunu poljedelskega ministerstva. K o bi ar je govoril o bednem položaju idrijskih rudarjev in priporočal vladi, naj kaj stori, da se ta položaj zboljša. Razpravljal je tudi o „Agro Monfal-conese". Dunaj 16. januvarja. Pri debati o proračunu pravosodnega ministerstva so izmej slovenskih poslancev oglašeni V i š n i kar, grof C o r o n i n i, dr. Gregorčič, Nabergoj in dr S u š t e r š i č. Dunaj 16. januvarja. Gospodska zbornica razpravlja danes o zakonskih načrtih glede uredbe uradniških plač. Razunela se je dolga debata o pravici in dolžnosti sankcioniranja takozvanih ,zakonov za zalogo". Govorili so: Lemaver, Schonborn, Inama-Stern e g g, S o c h o r in finančni minister B i 1 i n s k i. Pri razpravi o podržavljenju koleguine sta go vonJa Sigi in C z y c h 1 a r z proti, Randa za podržavljenje. Berolm 16. januvarja. Minister grof Goluchowski je dospel sem in bil še včeraj pri cesarju v avdijenciji. Rim 16. januvarja. Listi javljajo, da se je papež ponudil španski vladi za posredovalca mej Špansko in kubanskimi ustaši. Narodno zdravilo. Tako se sm6 imenovati boleBti nt. Sujoče mifiice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Moll-ovo francoske žganje in sol", katero se sploSno in uspeSno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih piehlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to muzilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatolj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOIjL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 2 (97 — 1) Proti revmatičnim bolečinam uporablja se za vrihanje bolečih telesnih delov aiitirrheumou lekarj a Pi cc o lij a v Id ubij anl (Dunajska cesta), Cena steklenici 25 kr. G (44—2) Pre>tl zobobolu In jrn|flol»l sob Izborno delaj« Melusina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo is ust. Cena 1 gld. 50 kr. Jedina /.ni n^u lekarna M. Leustek, LJubljana, Resljeva cesta št. I, zraven mesarskega rnostn. (91—l) Dejstvo Je, da dnna*nje dame vsakdanji rabi Poiiilrc - Eglantlne in iavoii -EglantlllC zahvalijo ono mi. no barvo kože in ono motno aristokratično polt, ki so prave lepote znaki. Vedno čista, nikdar hrapava ali razpokana koža, obraz in roke vedno proste svetenja in marog, vse te prednosti se dosežejo, ce se uporablja za svoj.i toaleto Poildrc - ■ ffhlii«ln<- in §a-voti - Fjrjanl in«*. T" higijeu^ni to.letni predmeti nimajo v sebi nikakorSnih metaličnih snovi in so zajamčeno neskodjivi. Za varnost pred brezvred-nostnimi ponaredbami nAj se vednn paid na zakonito zavarovano varstveno znamko: „Crlava S čelado" Glavna zaloga za Avstro - Ogersko: Lekarna pri bv. Duhu, K. T o maja naslednik A. Wliijajcr, Zagreb, Ilica št. 12. (3126—10) Zaloga za Ioubijano: Lekarna pri Mariji Pomagaj, M. Leustek Resljeva cesta št. 1., poleg mesarskega mostu. Iz uradnega lista. lavrAllnc »li ekttekatlvne družbe t Frana Te kavča posestvo v Tehabi>ju, cenjeno 4143 gld. 6 kr., dne 20. jannvaria v Trebnjem. Franca li e t e tj a posestvo v Mrtvičah, cenjeno 90 gld., dne 20. jannvaria in 20. februvarja v KrSkem. Jožefa Kernca zemljišče v Jrlševcu, cenjeno 1006 gld, dne 20. januvarja in 21. fehruvurja v Mokronogu. Matije Pucelj posestvo v Z iinostecu , cenjeno 1502 gld. 10 kr., dne 20. januvarja in 24. felmivarja v Ribnici. Jožefa Kotar j a zemljišče v Praprečah, cenjeno 20O gld.. dne 21. januvarja in IH, februvarja v Zatičini. Antona S l a vc a zemljišče v Knožakn, cenjeno 015 gld., in Josipa Kastelica zemljišče v Kosezah, cenjeno 220 gld., oba dne 22. januvarja in 22 februvarja v Ilirski Bistrici, Jožefa M e j a 5 a zdaj v Velcah) posestvo v Jelovom, cenjeno 240 gld. dne 22. januvarja in 23. febr. v Radečah. Umrli so v KJiiMJani: Dne 13. januvarja: Julija baronica llechbach, zaseb-nica, 5'i let, Gledališka stolba St. 3, vnetje trebnSne mrene. Dne 14. januvarja: Anton Drašček, gostilničar 42 let, Vodmat St. 5-, kap. V deželni bolnici: Dne 12. januvarja : Jožef Ostanek, gostaS, 61 letjetika. — Jakob Puh, gostać, 69 let, pljučnica. v h i ral n i ci: Dne 15. januvarja: Jurij Hogler, delavec, 36 let, jetika. Meteorologično poročilo. > •-» Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 15 9. zvečer 736 0 3'2 si. jzah. dež 16 7. zjutraj 735 2 2 5 ar. svzh. dež 14-8 ■ 2. popol. 7335» 28 sr. vzhod dež malom. Srednja včerajšnja temperatura 3'1°, za 5"6° nad nor- ID"u.2n.sijsl2:£t "borza* dne 16. januvarja 1897. skupni državni dolg v srebra Avstrijska zlata renta....., Avstrijska kronska re.ita 4"/„ . . , 100 Dgeraka zlata renta 4°/,. , . ... v^gerska kronska ronta 4"/„ ... avstro-ogerske hančue delnice . . Kreditne delnice......... L^ondon viata......... Hemfiki drž. bankovci sa 100 mar* £0 mark........ W frankov ....... Italijanski bankovci .... C. kr, cekini ...... Dne" 15. januvarja 1897 49/n državne srečke i/. I. 18.i4 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . Dunava rog. Brečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4'/,c/0 zlati rast. liat• Kreditne srečke po 100 gld......197 Ljubljanske srečke.........22 Budolfove srečke po 10 gld......24 Akcije anglo-avatr. banke po 200 gld.. . 157 Vnii'iwav-drufit. velj. 170 gld. a. v. . . . 482 Papirnati rnbeli......... x 101 gld 80 102 v 10 123 n 25 100 it yo ■ 122 i 10 m 99 9 70 a 957 — rt 373 75 n '19 9J H so 80 ■ n 75 52 a 5 36 ■ • 66 ■ 146 188 128 V9 gld. — kr. 50 . 50 ; 25 „ 50 , 25 ; Zahvala. Za premnoge dokaze presrčnoga sočutja mej boleznijo in povodom smrti naSe presrčno ljubljene, nepozabne soproge, otiioma matere, staro matoro, in taSče, gospe (H6) Elizabete Engler za lepe darovane vence in za spremstvo k zadnjemu počitku predrage pokojnice izrekamo vsem sorod-nikom, prijateljem in znancem najpreBi-čnej&o zahvalo. Žalujoči ostali. i iz za slabotne in bolnike posebno pri boleznih na prsih, pljučih in v goltancu, za ka&elj, bripavoet, influenco, malokrvnost, bledičnost, bol v želodcu, hemoroide, kakor tudi za nt-rvozorst in splošno telesno slabost kot dijetetićro Nredaf o že 50 let izborno izkušeno in od zdravnikov priporočeno. (3314—9) Dobivajo se pri Petru Lassniku, v lekarnah, bol šib drogerijah in apecerijah; naravnost pa pri Iv. Hoff-u,dvor*, dobavitelju, Dunaj, I , Graben, Braunerstrasse l*roM|>«*ktf In cen Hib IUI brezplačno in franko. Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja ob bolesni in smrti Mihaela Sever-ja izrekamo teu potom iskreno zahvalo vsem prijateljem in znancem, darovateljem krasnih vencev in sploh vsem, ki so spremili dražega rajncega k večnemu počitku V Litiji, di>6 Hi. januvarja 18*7. (iio) Žalujoči ostali. - -a «6 o s > M -a S 03 > -KI •™ •» -g g M > B a S 2 * 'S - >H 2 .si * I ■ m i/i a. n o ►on S > i" .ti a >. SJ M M »- S •N3 Priporoča se, paziti na to znamenje, nžgano v probek, in na etiketo Z rudočini orlom, ker se jako pogostoma prodajajo pona-redbe ole«Mn«9 2 uamrtenjem žlvoa. Popolne strojne uprave (106—1) parne opekarnice dobavljajo kot glavno specijaliteta Friderik Warinieck & Comp. tovarna za stroje v Brnu (Moravsko). - Nad 800 tovarn instaliranih. —— Št. 240. Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda -rrolja.-v-neg'«, od X. olctolors. 1896. N>.ti)pno umanjeni prll.ajalul lu odhajalnl caii oanaiiAiil ao • • r«"«l uj« »•» r.»|i~ I« •-..i 1 nni (15-12 Odhod :/. L|-■!»> |»ne (ju*, kol). Progna 6ez Trbiž. Ob 11. uri 6 min. po iiući .mol.nl vlak v Trhi*, Heljak, <".-!■ ■ vac> Franaanafeate, Ljubno; čea Selathal v Alinee, Iachl, (Imunden, 8o1iiohtcu1| 0.1« Kl..in-K.'i!liiirf t st.-yr. Lina, na Dunaj vi. Amatetton. — Ob 7. ari 10 min. cjutraj oaohni Tlak t Trhli, P.intahnl, H,«l--«k, Celovca, Kranaen*-foato, Ljubno, Dunaj ; ena Kulatlial t Holnotfrad, uea Aniat.-ti.-ii na Dunaj. — Ob 11. uri r>0 min. dopolnilno oaobnl vlak f Trbič, Pontabel, Holjak, (lolo t,«.-. Ljubno, Selathal, Dunaj — Ob 4. ari popolu.ln« oaobul vlak t Trhla, HnljAk, Celovec, Ljubno; čea Haltttial v Koliiugrml, I,<*ii 4. uri ftft min. popoludne oaohni vlak r. Dunaja, I.j.il.ua Selatliala, Heljaka, Celovua, KrMiiaKnafoato, l'outahla. —Ob D. uri 4 min averoi oeobui vlak a Dunaja via Atuatetteu, ia Ljul.ua, Beljaka, Uelovoa Pontabla. rroga lz Novoga mosta ln lz Kooovja. Ob S nri 10 min. cjutraj moaar.l vlak. — Ob 'i. uri M mln.£pv poludue meaani vlak. — Ob b. uri 35 min, avouer moiaui vlak. >dho«l Is I^jabljnne (drž. kol.) v Krt-umik. Ob 7. nri 33 min. rjntraj, ob 3. url A min. popoluiluo, ob S. ui Ao min. /v.tit, ub 10. url 36 min. avrčcr. (Poalnduji vlak lo v oktobru ob neileliali In praanikih.) Prihod v l.jur i;>jti.» (drž. kol.) i • Kamiiiki«. Ob 0. uri 66 tu 111 ajutraj, ob 11. uri 16 min. dopolnilno, oh 0. nr. 30 nun svečer, ob 0 uri 66 min svr-uor. ( 1'ohU-.ln.il vliaU le v oktobru oh nedelja' in pravnikih i Pridno deklo 165—4) katera je va ena opravil pri goveji živini, vzprejtne takoj posestnik p Peter Lassnik v Ljubljani. solidni ljudje neopoisfiansga značaja, ki so znani v boljših krogih po deželi, a'i za stalno zastopstvo ali za prosti č;is. Strokovnih znanj ni treba; to sluHut lahko opravlja vsakdo in v vsak.-m kraju. 1'ri dobri izvežlianosti (Gi*—2) HrVUr tisoč erclc3.1ri.a.r. e--*- "TSs^j na leto gotovih. — Ponudbe Fr. Zeman, Peaga, 1830—II, ijončok na razstavi za zdravje in vrcda-vanje bolnikov v Btnttgartu 1890 odlltOTiina 2 nagrade, jo po zdrav-nilkem izreku in mnogib zalival-n h pismih, katerih število gre v tisoče, primana kot jodino, zar*s reelno in neškodljivo sredstvo, s katerim se doseže tako pri gospeh kakor pri gospodih lepa in bujna rast las in se prepreči, da no izpadajo in da se ne dela mej njimi prhot; mladi gospodje dobe po nje rabi moćne brke. Za uspeh in za neškodljivost se garantuje. •., če 6e pošlje po pošti ali proti povzetju !>0 kr. K.HOPPE, Wien, XV., Zinkgasse 14. (3790—21) Razgflas. (98—2) Mestni m;»gistr,'r ljubljanski nasnanja: 1.) Imeniki k letoSnjptnu povačanjn poklicanih, v letih I.S7I., I S7.">. in I .S7<». rojenili doiuulh niladen'čev bodo razgrnjeni pri magistratnem tajniku «lr lvisnii .Jaiiii od dne 15. do vštetega dne 23. januvarja t. 1. v ta namen, da jih vsakdo lahko pregleda in a) naznani, ako bi bi! kdo izpuščen ah napačno vpisan, b) up< varja zoper reklamaciju novačeniu podvrženih ali zopHr njih proAnje za pr znanje v 31, 32. 33 in 34 vojn zak navedenih n^odnoHtij ip ugovore tudi d kaže. 2.) ŽrciuMi Ionih novačenju podvrženih mladenirev, ki so bili lojeni 187b. leta, vršilo ae bode dne 28. januvarja 1.1. ob 11. uri (lop lini m- v magistratnem eksped tu. Dotičnikom ni za lira njeno, udeležiti ae fateb&nja osobno. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne1 2. januvarja 1897. 98 scil it i«.!» i iii<» j s I r ,61 — 2) v Ljubljani, Kolezijske ulice št 16, v Trnovem se priporoma slav občinstva in naznanja, da izdeluje in popravlja utaUiitrNliir NOtle Is lirtknlo*en« In nuli- 'sCifH lfNt% po najnižjih cenah. Tudi itriMlajHin in kiipii|4>ni Nlnro vinNko poN«xle. Postranski zaslužek 150—900 gld mesečno za osobe vseh poklicnih vrst, ki fce hote pecati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudb« na „Hauptatadtlaohe Weohaelstuben-Geaolleohaft Adler & Comp., Budapeat". (8893-6) i Nhimit i !•'•■» i. ih7i ^71lT^r^t^^-gf^^',UIU^ Nagrobne vence v največji izberi in po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseli barvali Gostilničarja (105 — 1) išče društvo za urejenje Pl tvićkih jezer za društveni hotel na Ptitvicah. Natančneja pojasnila dej* društvo v Zagrebu. lippMćuslein* v© rz uc k© rt® IjabTu'hrende ^i 11 en (98—9) priporoča Karol Recknagel. k«terp so te ve<* let preskusene iu po odličnih zdravnikih kot lahko odvajalno, razstopljivo sredstvo priporočane, no motijo pribavljanja, so popolnoma neškodljive. Ki-t- so poshidkorjene, jih otroci radi uživajo. Skitt j i c ;i. ir» krotclfiv imajoča, vi t I."» Ur., zavoj z H skatljtcami, torej s 120 Ur<>^l|liiniii, velja le I Kld. h. v. (8172—11) 7ah + Qwai .« n«1 «-«»»e od- fc.Cllll.GVaJ vjijalne kmglji-e". _ Pristne so samo, ako imajo pridejano varstveno znamko rSv. Leopolda" v rudecVm tisku. Nase re^introvane Skat-Ijice, navodi in zavitki morajo imeti podpis „Flilllpp \ <■ u -i r t u. A|iu> Semenski grah v vseh vratali, posebno zgodnji logaški in pri-tlikovec pri (B6—2) Petru linssiiik-ii \ EJ ubijani. Za kašljujoče dokazuje nad 1000 spričeval izbornost (3147—12) KaiserjeYih prsnih bonbonov Philipp Heustein-ova lekarna pri „sv. Leopoldu", Dunaj, I., PlftnkengaMS 6. Znl»KU v I.(ni.11 Hiii pri gg, lekarjihCJ. Plvcoll-ju in M. Marih . »ril Inc^ r-j u. kbbhb gotovo in hitro učmjakučih pri kail|u9 liri-|»n\4»sli. halnni in ■ hm 11 v, en j li. Največja sppcitabtnfa Avstrije, Nemčije in Švicarske. Z*-vnnVk 10 in 20 kr. Zaloga v Ljubljani: Viljema Mayor-.]a, lekarna , Mar (itn trg ln Mr. P h. M. Mar det-sohlaeger-ja, lekarna, Prešernov trg*. ■^tJHk4BuAoBfcaflfc4MaWBBt tf**4ak AJMMMUM Vozni listu y Sev. Ameriko I (6-2 pri k Holandsko-Ameriiki črli l (N i voze i n s k o - A m o ri s k i parobrodni družbi) IV Weyringergasse 7* DUNAJ. - I Kolowratring* 9 { Vnuk dan odprava z Dunaja. ♦1| 1'ojllNlllllt t I ■ t <»iij. St, 664, (100-3) Zaradi oddihe zidarskih, kamnoseških in lesarskih del ter dobavo železnine zi% /grmih« nove lii.še nu nio.Htii l»fvše ni4»A#*AiiMliC lM»liiU*t» v Ljubljani vršila se bodo pri mestnem magistratu ljubljanskem dne 3. februvarja 1897 ob 10. uri dopoludne javna pismena ponudbinska obravnava. Pismene ponudbo opremljene morajo biti s 5% na podlagi skupnega ponnjanega broška preračunjenim vadijem in jih ja izročiti v ■apecatenth zavitkih do dobršnega časa pri mestnem stavbinskem uradu Ijubljanakem, kjer so tudi v navadnih uradnih urah načrt«, proračuni, pogoji ter drugi potrebni pripomočki vnakemu na vpogle 1 razgrnem Na ponudbe, katere bi po predpisih Opremljene ne h le, ali na tske, katere bi se prekasno vložile, hh ne bode oziralo Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 12. januvarja 1897. F. Cassermann krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj c kr. unif. blagajnice drž. železnic uradnikov "v Xjjui"fc>liani, Šelenlourgrove -u.llce št. "3= se priporoma slav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek po najnovejši bizoni in najpovoljnejšib onali. An^leSko, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Nepreinočljive haveloke izdeluje po najnižji, brozkonkurončnl cent. - Gospodom uradnikom se priporoča za izdelavaujc vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, me6e, klobuke za parado itd. (2191—42) Žt. 9G(J1. Razglas (3410—2j v Novem mestu. 1 idi m Ira umur-ji i 1» Cy Potrudil se bodem kot zastopnik imenovane pivovarne naj- \y MM bolje postreči in zadovoljiti p. n. goste z izbora i mi jedili in ni (y izvrstnimi vini, posebno s pristnimi dolenjskimi in w rXj istrijanskimi vrstami, kakor tudi z najboljšim StrinlVhl- ffi v) * k I lil lil tli riiim pivom. vy jjtt Z velespostovNiijein |M I Zaloga piva iz pivovarne Reininghaus | yW je v isti hiši, kjer so se ledenične kleti izdatno poveksale in fti v/ se uljudno vabijo gg. krčma rji za nabavo občeznanega izbornega V/ m marčnega piva '•;%*- 88 88 -Sv in ležaka v sodih $ ^^z zagotovilom, da bodo posebno skrbno postreženi. (73~a)^iw glede podeljevanja triodstotnega posojila pomoči potrebnim, po potresu poškodovanim posestnikom izven Ljubljane. Visoki deželni zbor kranjski sklenil je v seji doe 11, julija 18UH. leta sledeče: „Od zneska 500.000 gld., kateri je v smialu zakona z dne" b. julija 1896 I., drž zak. št. 132, vporahiti v podeljevanje triodstotnih poaojil pomori potrebnim posnatnikom takih poslopij v Ljubljani in po deželnb okrajih kranjskih, katere )p. razrušil ali poškodoval potres, naj deželni odbor v okroglem sneskn 100.000 gld. porabi kot triodstotna posojila pomoči potrebnim, po potresu poškodovanim hišnim poiestnikom v deželnih okrajih m to proti garanciji dotičnih občin, s katerimi ho glede plačevanja obrati m povračil skleniti primarne dogovore, ali proti vknjižbi zttatavne pravice na posestva, za katere su je drtlo posojilo, ali proti zavarovanju na drug. pup »Inotna /.a-dosten način." Oni posestniki i*\<*n I>JiiI»IJiiim^. kateri žele dobiti posojilo pod pogoji, določenimi v predstojećem aklepu visokega deželnoga zbora predlože naj dotične prošnje do konca meseca februvarja 1837. 1. podpisanemu deželnemu odboru. V prošnji se mora verodostojno izkazati: 1. ) koliko škode je prosilcu potna provzročil in koliko znašajo stroški za popravo poslopij ali za novo zgradbo ; 2. ) koliko je dotičnik uže dobil državnega brezobrestnega posojila aH nevračljive podpore; 3 ) koliko prostorov ima zadevno poslopje ; 4) ali bode prosilec to poslopje sam rabil ali pa ga bodu dal v najem in za koliko; 5.) hli in v koliko je poBestvo prosilčevo uže obremenjeno. V to svrho se mora priložiti izpisek iz zemljiške knjige; G.) kako veliko je to posestvo, kar je dokazati s posestno polo. Kazun tega mora biti v prošnji izrecno povedano, na kak način naj ss posojilo zavaruje. Ako prevzame občina garancijo za posojilo, predložiti bode zapisnik one seje, v kateri je občinski odbor dotični sklep storil. Dalje pa se mora tudi dokazati, da je bil ta sklep običajno razglašen s pristavkom, da se sme vsak občan zoper istega pritožiti na deželni odbor tekom 14 doi. Končno bi se moralo tudi izkazati, koliko direktnega davka je v občini predpisanega. Obrazci za prošnje dobivajo se pri onem c. kr. okrajnem glavarstvu, v čeger okoliš spada prosilec, in pri podpisanem deželnem odboru Na prošnje, katere bi se po zadnjem februvarju 1897. leta vložile, se-deželni odbor ne bode več oziral. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 22. decembra 189G. Veliko zalogo J. Soklič Ji priporoča A A. ik ik ▲ J>W A A A. ikiV i JOSIP REICH ►! 4 likanje sukna, barvarija* < in kemična spiralnica > | Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 \ d se priporoča za vsa v to stroko spada- w J (24) joča dela. ' * Postrežba točna. — Ceno nitke, r L j ubijana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval (25) lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero. Vsakeršna naročila izvršujejo se točno iu po tiizki ceni. Vse uiere se ohranjujejo in zaznaiuoniijojn. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoalati. Velika zaloga suknenih ostankov po znižani ceni pri Hugo Ihlu Ljubljana, Pred škofijo št. 2. 33 j pzor Alojzij Erjavec jfzor (18) čevljarski mojster v LJubljani, Čevljarske ulioe št. 3 priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu za obilno naročevanje r«zno-vrstnih obu v ti I« katera izvrfiuje ceno, pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja od najfinejše do n.ijpriprostejSe oblike. Mere se shranjujejo. "Vnanjim naroČilom naj ho blagovoljno pririene vzorec. oderci izvrstne fapone, najboljši izdelek nn|«'<'ii«-|«> pri n ALOJZIJU PERSCHE Pred Škofijo 22, pole? mestne hiie. LISLJiSJSJSJSLrS.TSi M 1(19) ) I Pijte domači liker j iz planinskih zelišč | „Triglav i ki želodce nrrc|« In Krc| In dobro % yzI»,i|» I J. Klauer v Ljubljani. HENRIK KENDA r, Ceneni lepi klobuki za dnmc. Vedno zadnje novosti. Be urno in prav po coni. Mudui žurnali Trunio in itttonj« LJUBLJANA. (*) Frid. Hoffniann v Ljubljani, Dunajska cesta pr i poroda bvojo največjo zalogo var.li vint ur zlatih, srebrnih, iz (uto, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur vse le dobre do najfinejšo kvalitete po nizkih oenah. Novosti v žopnlli, kakor tudi v stenskih urah. vodno v aalogd. Poprave ae izvršujejo naj točneje. Glavna zaloga prvih tovarn najfinejših klobukov in čepic. i Ki »m* 4* <»^*ir>e i-«** »nr^ * * 4fj I^a-riJsrei Toni V V, za cele ol»leWe in Ulii/i-, priporoča po ui*J ni* J Iti ccuali (35) Alojzij Persche [ Pred Škofijo 22. poleg mestne hiše. ^ Sobni slikar Poljanska cesta 72 .^Sobnhlikar LliLi'^ Tvlostc 33 izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, kolikor mogoče nižjih oenah. (8) Za ukusno ln trpežno delo so Jamči. Naročila pismenim potom: Mosto št. 33. ~W i * < J. J. NAGLAS Ljubljana (2J) Turjaški trg štev. 7. iT---- ' - Ji. Ljubljana, Dunajska cv*l*5 hi* t:i. Tovarniška zalega šivalnih strojev in velocipedcv. Ceniki zastonj in franko. g Ijjn. Fasching-a vdove kliucavnicarstvo (37; Poljanski nasip št. 8 ({taichan hiša) pripor ča svojo bogato zalogo štodilnih ognjišč ii^jpri|>ri»Nl*»JhIIi, kakor tudi ui«|fi-nrlslh* I lolto tnedj o ali mesingom montiranih za obklada s pefinioami ali kahlomi. t * *• i> .-• i»•,. .i • •» iiitrv iu po i>c*iil. Vnanja naročila se hitro izvršfi. Sv. Patra cesta št, 16 LjuUjana Sv. Petra cesta št. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih, oblek za gospode in dečke, jopic iu plaččev za gospe, nepre-lii o člj i vili havelokov itd. Olilt'iltts |>o >n«3I"J so po najnovejših uzorrih iu po najnižjili oenah solidno iu najhitreje iagotosljajo. tii-i) 33 C! -ta1 Ml ehanlk (! Ivan ŠkerI Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani fzricltijt' in iftofiravljt« ni volno >*i«* in VOlOOl* pede ter se priporoča p. n. občinstvu za izvrševanje v njcguvo stroko spadajo-čib del in popravkov po naj nitjih cenah. Vnanja naročila točno itvrsujpjo. , v-i__ta i-: s t_^-či i I j)iišli« r v JLt j nl>l j it. ii i Židovsko ulicj št 3 priporoča svojo bogato zalogo oro/Ja za lov in os^biao vttr-ii<»Ht. Hlr rer.ulc« m aailai lllaice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (32) rjenlkl zastonj ln poitnlne proato. I v slaščičarski 1 pekovski obrt spadajodlmt izdelki. Tu je dobiti vsak dan domačo potvico, vseh vrst kruh 5 na, vago. ržou kruh in prepe ? oeneo ^Vanille-Zwieb)ackj ter I pustne krofe« O JOK) )O0X50>O0)O0X5#i)0)Ov X* X*)OM©M ... Poštena, za ne«! j iva i d i* vež ban a goapodićina, vesča slovenskega in nemškega jezika, teli pre-meniti službo in vstopi takoj kot prodajalka ali v kako drugo tej primerno službo. (101 — 2) Pisma naj se blagovolijo doponlati pod : ,,Štefanij a" poste restante Ljubljana. V kopališču Toplice na Kranjskem jo izpraznjeno mesto ga upravitelja z letno plačo 500 gld., prostim stanovanjem in zemljiškim depuf.tom Ob jednem se prepušča upravitelju kopališka restavracija. Prosilci, ki so zmožni obeh deželnih jezikov in morejo položni jamAčmo, naj pošljejo laatnočno pisane ponudbe h prepisi spričeval knoza Auor-sperga gozdarskemu uradu v Soteski, pošta Dvor na Kranjskem, najdalje do konca februvarja t. 1. (80—l) 01111 Mraza in mokrote branijo Jedino le moje Hvot.ovno-7.uano t33i 9 o ti o rt o M N o M fi o at n) ti ! » £ 0 •raja« ■■ g-oap«>rfe bal iiton, pras, krat »""Uiiki. hraa maalat, Jf TTlI, 1 komad po rM i l o 4o STO 6 aoaaail. „ „ a 16 „ li-— Sr»|f« M clfck« ▼ 4 Talikaitih, kakor igo raj 1 komad po jrU t'— đo i «o • koanad. „ . S-7S R T'7* «l>«»tlr» t «• bi A«« (fgmtm) lil aro«|>o«la> 6 kakovog kom po gld —-80 da 1 40 kom. „ a 4 .'.» „ T »4 1B OTrahilkov (ld. 1 80 do ffld. 4 10 1* parov umu«,«, od pld S 10 do 4 su i 13 I omadoT J ; - - 1 I .1 ' k - od gld .J J4 dO »' 0 f C v S B » P - a "b r: 2T 3 *- 2 o 2. ° 5 S «a I I 3 h _ •» w: o : • t> O t3 — ■ 3 o «—f. . «ttMoe« .>»4«aw«tgtt>tMMWttt Sidro - LINIMENT. CAPSICI COMPOS. iz Rlchterjeve lekarne v Pragi. Primano Izborno, bolečine tolažeče mazilo: po 40 kr., 70kr. in l gld. ia dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to splošno priljubljeno domače zdravilo vedno na kratko kot Richterjev Liniment s „sidrom" in sprejme naj se iz opresnotti Is tako steklenico kot pristne , ki imajo znano varstveno znamko „Sidro". (8801—II) RickterJeTa lekarna pri zlatem levu v Pragi. Za brezhiben kroj in rtajaolidnejso postrežbo jamči tvrdka C. J. Hamann v Ljubljani zalagatelj perila vuč c. kr. častniških uuiformovalisč in nni-tbrmovanja v nafti c. in kr. vojni mornarici. Dr. Rose balzam za želedec iz lekarne B. FRAGNERJA v Pragi je že več kakor 80 1« t občno znano domaće zdravilo slast vzbujajočega, prebavi janje pospe-suječega in indo odvajajočega nčinka. f\ varilo ! Vsi deli anbalaže imajo I. najstarejša posredovalnica stanovanj in ilniefc Ljubljana Gr. FJjTJX Brefl «.6 1*4»« las k o | t S tla* talilne, 10—12 gld. plaće; ▼•>* prf-prmnii in boljalb knharle, tadi k 2 osebama, s* Ljubljano, Volosko, Kr&ko, Gorica, Reko, Celje, Idrijo, Kan fanar Istri); K»ipod«rloo (dobro knharico) k posamič-nema gospodu v Trst; rastni*url«'o nas raeaas (i »boren zaslužek) v I 'ulj itd. itd. — V«e moesilai stoki** ia. rsinovratna 4l>laa, ki znajo nekoliko kuhati, likati, šivati in plesti, a«* ii*»)t»«»lje |»rlporocn. lit Danes se odpre zaloya italijanskih vin najboljih vrst iz prvih klety. Belo vino .... liter 24 kr u 11 • • n 32 kr. 36 kr. 24 kr. 40 kr. 80 kr. 72 kr. v ii ?? ■ Crno vino . Islarsaletta . Maršala Moscat . . Florijanske ulice št. 33. (68-2) Usojam si naznaniti Blav. občinstvu, da sem ^•jj odprl na Sv. Petra cesti št. 35 brivnico m česalnico v kateri hočem vsestransko ustreči z dobro postrežbo ter prosim slav. p. n. občinstvo za obilen obisk. Z velenpofitovanjem Matko Podkrajšek (113) "brlveo. zraven stoječo postavno depo-novano varstveno zmimko. (1700—24) Glavna zaloga • Lekarna B. Fragnerja primernem orlu" Primi*, na Mali Strani, ogelj Spornerjeve ulice. Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 10 kr. več. Fo poati razpošilja so 7s.*.k dan. Zfclogf« tj- atvatio-Ofj-eralclii. lelc«Liia.avlx- 109) Ljudevit Borovnik tu puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje v^nUo'-r»tnlli pusob za lov.ee in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pred4»lu|e stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna poprasviln in jih točno in dobro izvršuje. Vse puSke bo na c. kr. preskuSevalnici in od mene preskuScnc. — Ilustrovani ceniki zastonj. * » Si » 1414 esjB ^ RESTAuilfAL C0L0SSE0 v Reki, via Andrasy priporoča slavnemu potujočemu i biinstva izborna svoja isterska in goriška črna in bela vina, graško pivo iz pivovarne bratov Reiningliaus in domača jedila. bV Točna postrežba po zmernih, cenah. V Z velcspofitovanjem Vekoslava Bučar. i & i I //oc^le ti dohiti l<>t»o poli? Rabite le Jedino v av6Jl vrati patentirani, popolnoma neškodljivi avstrijski patent fitev. 46/3119. (3120—13) Naredi blesteče belo, rji mozolje, osepnične baržunasto mehko in ^^^jL^ luknjice in vse kožne mladeniško svežo ^m^V nečistobe po kate-polt, odpravi pege in Vmtf< In,mka remkoli ličilu. 4 ena steklenici xr na%n»dilom xa t*«f»«» *»*• «• t>. Dobiva se po vseh lekarnah drofrerljah ln parfamerljah, kakor tudi naravnost za 25 kr. već, ako se vpoftlje naprej znesek. y.i| Izdelovanje patentovanega .Klerona" pri D Josipini Šip v Taboru, Palacky jeva ulica. I*4intsre4ll>e ne Etskoiiltlin i>»t<»iii proK»M.)is|o. ^^J*'~ *^^^^» • t. s~V%1^ " akTafk 2s£ JL I! i oooooooooooOO O0»tt««««««««««««««««««« trft««««««««««««««« »* s Danes v soboto dne 16. januvarja in naslednje dni |"velI3s:su okazijona pri kateri se bode oddalo zaostalo tovarniško blago globoko pod tovarniško ceno. K tej okazijoni vabi najuljuđneje tvrdka ww «--r- Henrik Kenda. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne 06