5
Botanično društvo Slovenije za svoje 
člane vsako leto organizira vsaj eno 
ekskurzijo. V preteklih letih smo se 
odpravili na različne konce Slovenije, 
v letu 2011 pa smo 20. junija obiskali 
Borovnico na južnem obrobju Lju-
bljanskega barja, natančneje močvir-
ne travnike v Brezovici pri Borovnici.
Odkritje ob izdelavi diplomske 
naloge
Povod za izbiro letošnje ekskurzije je 
tema nastajajočega diplomskega dela, v 
katerem se ukvarjam s popisom rastlin-
skih vrst, ki uspevajo predvsem na mo-
čvirnih travnikih Brezovice pri Borovnici. 
Ti so pritegnili mojo pozornost že ob na-
biranju rastlin za herbarij, ki smo ga mo-
rali urediti v okviru študija, in tudi kasneje 
se je izkazalo, da na teh travnikih uspevajo 
mnoge rastlinske vrste, ki jih po Sloveniji 
kot tudi na bližnjem Ljubljanskem barju 
najdemo le stežka. 
Vojska prispevala k ohranjenosti 
mokrišč
Še pred nekaj desetletji je bila večina obi-
skanih travnikov mnogo bolj zamočvirje-
na. Zaradi preteklih posegov v vodni režim 
območja so travniki točkasto razporejeni, 
najbolj zanimive vrste pa uspevajo v hi-
dromelioracijskih jarkih ali depresijah na 
samih travnikih. Bolje ohranjena so tudi 
mokrišča v gozdovih, k današnji ohranje-
nosti celotnega območja pa je pripomogla 
tudi težavnejša dostopnost zaradi navzoč-
nosti vojske, ki je v preteklosti gibanje na 
nekaterih delih dovoljevala le lastnikom 
kmetijskih zemljišč. 
Botanične trofeje
Okoli 15 članov botaničnega društva se 
je za zaključek pred »počitnicami« pod 
mojim vodstvom, ker sem botanično naj-
boljša poznavalka območja, podalo na 
teren. Najprej smo si ogledali Blatnico, 
najbolj strnjen močvirni travnik na obmo-
čju. Na njem v hidromelioracijskih jarkih 
uspeva sestoj z navadno reziko (Cladium 
mariscus), malocvetna in travnozelena sita 
(Eleocharis quinqeflora, E. uniglumis), ru-
menkasta in črnordeča ostrica (Cyperus 
flavescens, C. fuscus), na samih travnikih, ki 
so pretežno poraščeni predvsem s širo-
kolistnim muncem (Eriophorum latifolium), 
črnikastim sitovcem (Schoenus nigricans), 
šaši – izpostavim naj na primer srhki šaš 
(Carex davalliana), orhidejami in ločjem 
(Juncus sp.), pa v nekaterih depresijah naj-
demo tudi mesojedo dolgolistno rosiko 
(Drosera anglica). Travniki na Blatnici so v 
lasti različnih lastnikov, zato so različno 
obdelani, vsi pa so košeni vsaj enkrat le-
tno. V toplejših delih leta Blatnica ponuja 
zatočišče mnogim dvoživkam, pred leti 
je bil na njej najden tudi oklep želve – 
morda močvirske sklednice –, s kančkom 
sreče pa lahko pozimi tu srečamo tudi 
mokoža (Rallus aquaticus). 
Ogled Blatnice, kjer smo se precej dolgo 
zadržali, smo zaključili in se kar z avto-
mobili odpravili na naslednji dve mokrišči. 
Prvo se nahaja pod krošnjami dreves tik 
za gozdnim robom. Gre za povirno barje 
na pobočju hriba, sestoj vrst je podoben 
tistemu na Blatnici, vendar smo tu videli 
drobno, šopasto razraslo in slabo opa-
zno ščetinasto bičje (Isolepis setacea), ki 
raste le še na dveh mestih v bližnji oko-
lici. Drugo mokrišče na Malih Rovah pa 
je posledica izkopa peska, v katerem se 
že nekaj desetletij nabira voda. Tukaj je 
največ zanimanja poželo navadno bičevje 
(Scirpoides holoschoenus), ki ga v Sloveniji 
najdemo le še na Mlakah pri Vipavi in v 
Istri. 
Za ogled vseh številnih manjših mokrišč, 
ki se med seboj malenkostno razlikujejo 
po prisotnosti rastlinskih vrst, nam je na 
žalost zmanjkalo časa, zato nismo videli 
čisto vseh »botaničnih trofej«, ki jih ob-
močje še ponuja. 
Morda bo to spregledano območje kmalu 
že zakonsko zavarovano in se bodo nad 
bogato floro mokrišč lahko navduševale 
tudi bodoče generacije botaničnih rado-
vednežev.
Močvirni travniki pri Borovnici
Besedilo: Sonja Petelin
Foto:  Alenka Mihorič
Dolgolistna rosika (Drosera anglica).
Navadna rezika (Cladium mariscus) in v ozadju skupina botaničnih navdušencev.
Navadno bičevje (Scirpoides holoschoenus).