Leto lun. Sfernimi 19Z.
U LlBDllirai, v nedeljo Zi. manta »Zi.
Ceno Din. z —
Uhai a vsak dan popoldne. Izvzemal nedelje ln praznike. — laser a ti: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
i
Upravntatvo: Knaflova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon Štev. 304. Uredništvo: Knaflova ulica st. 5, I. nadstropje. — Telefon siev. 34.
Poštnina platana v gotovini. ~r&&
„Liberalni" centralizem.
Zadnjič je napisal »Slovenec« uvodnik o »liberalnem« centralizmu. Po svoji stari navadi meša verstvo, cerkev, evharistični kongres s Sokol-stvom, torej s čisto nacijonalno in te-lesnovzgojno organizacijo, meša upravni organizem s cerkvenopolitičnim pokretom sodobnega klerikalizma. Stvar je prozorna: Pred vojno je mešal politiko in cerkev bolj masivno in surovo, danes je treba mešati nekoliko previdnejše, vse je treba preplesti z visokimi frazami o liberalnem brezboštvu,
0 »liberalnem« centralizmu; o stremljenjih »poganskega nacijonalizma itd., samo da se prikrijejo stari cilji in da se nanovo oživi vera v upravičenost političnega klerikalizma.
Kakšno pa je v resnici razmerje med verstvom in javnim življenjem? Ali res potrebujemo posebno klerikalno stranko ter oddvojeno politično delo, da uveljavimo vero v javnem življenju in da preprečujemo naš »poganski^ naciionalizem? Ali je res centralizem ^liberalen«, ali je vsaka centralistična država nujno nedemokratična, brezverska in celo poganska?
Reči moramo, da se čudimo klerikalni inteligenci, ki je ni sram mešati pojme in tako prostaško izpostavljati svoja nazadnjaška naziranja javnosti, da jih lahko s količkaj kritičnim očesom presodi in pregleda. Državni organizem in državna uprava, centralistična, federalistična ali avtonomistič-na sta Pač popolnoma indiferentna napram verskemu stališču poedinca. Ali plačuješ davke v Beograd in jih nafo iz Beograda razdeljuješ med oblasti, je pač i za katoličana, i za muslimana,
1 za protestanta versko popolnoma indiferentna stvar.
Ravnotako je verskoindiferentna stvar nacijonalizem. Le poglejmo! i Nemški katoličani so na pr. pred volno in med vojno pridno oznanjali nemški naciionalizem, takisto tudi francoski katoličani francoski nacijonalizem. Kateri nacijonalizem je bil pravi? Francoski in belgijski kardinala Merci-era ali pa nemški kardinala Stuhlfauta? Ali daje cerkev in vera sploh konkretne norme, po katerih moremo odločiti, keduj je nacijonalizem g. Pribi-čeviča in vseh odkritosrčnih ter doslednih Jugoslovenov poganski, nacijo-nah'iem g. Radića, ljubljanskega škofa aH sarajevskega patra pa edinozvell-čavui in praktično edino odrešilni nacijonalizem naše države? Vera sigurno ne! Zato baš govorimo o nacionalizmu, ki bi ga moral izpovedati tako katol'čsn, kakor musliman, kakor pravoslavni človek, ker 2a smatramo, da stoji nad verami, da so vere praktično brez konkretne norme za določanje pravovernega nacijonalizma in antlna-cijonalizma. To je stvar političnega prepričanja in političnega odločanja.
Jugoslovenski nacijonalizem ni »poganski«, ni protiverski, ni protfka-toliški. kot takega ga razglašajo samo katoličani, ki so vero združili s klerikalno stranko in ki demagegizirajo vero med ljudstvom za klenkalizem.
Tudi država je napram veri indiferentna. Odnosno vere so napram državam indiferentne. Tozadevne odno-šaj regulirajo, kakor znano, posebni konkordati, potom katerih izraža najvišja cerkvena oblast svoje razmerje do konkretne države.
Vzemimo certralistično upravo ju-goslovcnske države! Do včeraj je ta centralizem bil »liberalen«, kakor ga nazivlje klerikalni dnevnik, danes pa bi ga morali imenovati, ako bi bili zlobni, ako bi mešali pojme, ako bi v javnem življenju izpovedovali neresnico, zlobo in brezvestnost, »katoliški« centralizem. Zategadelj, ker odloča v Beogradu dr. Korošec s svojo tovariŠijo.
Ali smo slišali, da razločujejo »pogansko« gospodarstvo od »katoliškega« in da imenujejo tovarno katoličana dobro, muslimana ali pa nacijonalista »pogansko«? Enako je z državo. Vsa verstva nudijo le splošne norme življenja, toda v konkretno gospodarsko, politično in splošno javno življenje ne posegajo s točnimi predpisu Pač pa te predpise čisto umetno ustvarjajo katoliške politične stranke, imenovane kle-
Velike izpremembe v državni upravi.
Imenovanje novih velikih županov.  — Izpremembe v diplomatski službi. — Vlada pod Radićevo kontrolo. — Pred imenovanjem velikih županov za Hrvatsko.
—i Beograd, 23. avg. (Izv.) Zadnje dni je vlada nenavadno pospešila svoje delo v zadevi imenovanja in premeščanja višjih uradnikov, ker se je začelo zlasti v vrstah HRSS pojavljati nezadovoljstvo radi vladne počasnosti pri imenovanju in premeščanju uradnikov, ki niso simpatični sedanji večini. Včerajšnji dan je prinesel prve večje rezultate tega vladnega dela, ker je kralj podpisal včeraj opoldne ukaze, s katerimi se vpokojuje 14 dosedanjih velikih županov ter se na njhovo mesto imenujejo novi. Te izpremembe velik županov se tičejo v prvi vrsti severne in južne Srbije ter Bosne in Hercegovine.
Imenovani so naslednji veliki župani : Milivoj P o p o v i ć za Bitolj, Laza A-tanac kovic za Beograd, Gju-ro Brzaković za Št*"p, Dragomir N i k o 1 i ć za Kragujevac, Tihomir Givozdanović za Kruševac, Boža P a v 1 o v i ć za Požarevac. Dragoljub S i ni i ć za Niš, Milorad L o zanič za Čačak. Steva Ž i v a novic za Zaječar, Angjelko Š t a m b u k za Mostar, Alfred M a k o v e c za Travnik, Josip T r o j e r za Tuzlo in Evgen M o 1 n a r za Bihač.
Vpokojeni pa so: Buda Borisav-Ijević v Bitolju. Mita Aleksijević v Beogradu, Dobrota Matković v Štipu, Stan oje Belič v Kragujevcu, Marko Novaković v Kruševcu, Petar Drago-mirović v Požarevcu, Milan Petkovič v Nišu, Janko Spasojević v Čačku. Petar Blagojević v Zaječarju, Milan Slepčevič v Soniboru. dr. Dušan Petrovič v Travniku, Ahmed beg Defter-derovč v Tuzli, Svetislav Paunović v Banjiluki in Gavra Cerović v Bihaću.
Razen tega so izvršene tudi nekatere izpremembe v zunanjem ministrstvu. Za šefa kabineta zunanjega ministrstva je imenovan dosedanij podtajnik tega ministrstva dr. Radovan Šumenkovič, dosedanji šef kabineta Svetozar R a š i c. bivši konzul v Celovcu pa je imenovan za generalnega konzula v Pragi. Šef tiskovnega urada Miloš Ivkovič je včeraj izročil svoje nosle tajniku zunanjega ministrstva Franju Cvetiši. Ivkovič je odšel na dopust ter bo bržkone pozneje vpokojen. Šef političnega oddelka v zunanjem ministrstvu Djoka   T o d o -
svetnika pri na njegovo Mihajlo-Londonu. V
r o v i c je imenovan za poslaništvu v Londonu, mesto pa pride Stanoje vič, generalni konzul v diplomatski službi se imajo izvršiti še nadaljnje izpremembe ter se govori, da bo vpokojenih več konzulov in poslanikov.
Od včeraj se vrše priprave za nadaljnje izpremembe v vseh strokah državne uprave, predvsem na Hrvatskem. O izpremembah v upravnem aparatu na Hrvatskem je včeraj kon-feriral podpredsednik HRSS dr. Maček z ministrskim predsednikom Ljubo Davidovičem. Kot zastopnik Radića ostane dalje časa v Beogradu dr. Maček ali pa Predavec, da bo eden ali drugi nadziral delo vlade glede imenovanja višjih uradnikov v Hrvatski, zlasti glede imenovanja velikih županov. V notranjem ministrstvu se sedaj vrše nujne priprave za imenovanje ostalih 17 županov, ki se imajo imenovati večinoma za Hrvatsko in Slavonijo. Vsa imenovanja velikih županov v Hrvatski in Slavoniji se imajo izvršiti po želji HRSS. V vprašanju izmenjave uradništva in vzpostavitve novega uradniškega aparata, ki naj bi odgovarjal željam sedanje vlade, posveča vlada sama pozornost, ker se je o tem vprašanju razpravljalo tudi na snočni seji ministrskega sveta. Na tej seji je bilo sklenjeno, da imajo ministrstva posvečati pozornost tudi ponovnemu imenovanju uradnikov, ki so bili za časa prejšnjega režima vpokojeni. Ti uradniki se imajo po možnosti zopet nastaviti, ako niso bili vpokojeni vsled kakih kažnjivih dejanj in ako bi njihovo ponovno imenovanje ne nasprotovalo polit:čnim težnjam sedanje vlade. Razven tega se v notranjem ministrstvu pripravljajo tudi obširni ukazi o razmestitvi političnih uradnikov po vsej državi.
Na snočni svoji seji ie vlada razpravljala tudi o udeležbi na spominski svečanosti bolgarskim žrtvam v Sur-dulici ter na ustoličenju patrijarha v Peći. Sklenjeno je. da odpotujejo na svečanost v Surdulico popoldne s posebnim vlakom ministrski predsednik Davidovič, minister za prosveto dr. Korošec in vojni minister Hadžič.
Sestanek ministrov Male antante v Ljubljani.
— Beograd, 23. avg. (Izv.) V zunanjem ministrstvu se vrše priprave za sestanek zunanjih ministrov Male antante, ki se bo vršil v Ljubljani dne 27. in 28. t. m. Na tem sestanku se bodo predvsem obravnavala vprašanja, ki se bodo razpravljala na zasedanju Društva narodov in ki se tičejo skupnih interesov Male antante. Jutri odpotuje tajnik zunanjega ministrstva Ilija Novaković v Ljubljano, da pripravi vse potrebno za prihod češkoslovaškega zunanjega ministra dr. B e n e š a in romunskega zun. min. D u c e. Našega zunanjega ministra dr. Voja Marinkovića bo spremljal na poti v   Ljubljano šef njegovega kabineta
dr. Radoje Šumenkovič. Zunanji minister dr. Marinković odpotuje 26. t. m. iz Beograda, tako da se sestane dne 27. t. m. zu zunanjim ministrom dr. Benešem, ki se pripelje ta dan ob 16. v Ljubljano. Med obema zunanjima ministroma se bodo takoj pričela posvetovanja, ki naj bi trajala do 11. zvečer, ko se dr. Beneš odpelje dalje v Ženevo. Zunanji minister dr. Marinković ostane v Ljubljani, da sprejme 28. tm. romunskega zunanjega ministra Duco. Dne 28. t. m. bo zunanji minister kon-feriral v Ljubljani z Duco. Kakor se doznava, bo dr. Marinković po teh konferencah odpotoval naravnost v Ženevo, kjer bo kot prvi delegat za-
rikalne stranke in ki na podlag! takegs slučajnega in bistvu vere povsem tujega normiranja odtujujejo drugomisle-če v polit"čnih in gospodarskih stvareh od vere in ranega vpliva.
Kdo naj odloča, kedai je ustava demokratična, kedaj nacijonalizem pravi? Ali morebiti uvodničar klerikalnega časopisa, ali pa statut klerikalne stranke? To ne more biti merilo. Včeraj, ko je vladal stari Pašič, je btto vse nasilno in centralistično, danes je vse federalistično in sporazumno, demokratično in pravilno nacijonalno, ker vlada g. Korošec in njegov op-oda g-Davidov-ć. Kje je tu sistem, kje resnost, kje zmiselnost?
Bila bi v resnici velikanska politična in kulturna pridobitev, ako bi prenehala klerikalna inteligenca meša-
ti pojme, ako bi se privadila na pošteno, odkritosrčno in vestno poliiično diskursijo. V tem slučaju bi znala ločiti dižavnj organizem, ustav), centralizem ter politične programe od verskih pokretov ter ne bi tako neusmiljeno brezvestno, naravnost dervisko mešala liberalizem, »liberalni« centralizem, državno upravo, slučajno vlado, nacijonalizem s katolicizmom, vero in drugimi pojmi.
Državnost je državnost, nacionalizem — nacijonalizem, centralistična ustava pa ustava, kakor vsaka druga. Državno življenje prihaja v prav redke konflikte z vero. Povečini jih ustvarjajo katoličani sami, ker istovetijo verske interese s svojimi omejenimi in časovnopogojenimi političnimi ter gospodarskim ali socijalnimi programi.
stopal našo državo na zasedanju Društva narodov. Za ostale delegate naše države na zasedanju Društva narodov so imenovani: posl. dr. Kcsta K u m a-n u d i, vseučiliški profesor dr. Mileta Novaković. šef oddelka za Društvo narodov v zunanjem ministrstvu Vukčević in šef kabineta zunanjega ministrstva dr. Radoje Šum en -kovic.
— Beograd, 23. avg. (Izv.) Na sestanku zunanih ministrov Male antante v Ljubljan se imata poleg ostalih tekočih vprašanj razpravljati tudi dve zelo važni vprašanji. Po st. germain-ski, trianonski in neuillski mirovni pogodbi ima Društvo narodov pravico poslati začasno komisijo v Bolgarsko, Madžarsko in Avstrijo v svrho kontrole izvrševanja vojnih določb mirovnih pogodb. Pri nekaterih članih Društva narodov pa se je pojavilo naziranie, da bi bilo notrebno odpraviti stalne zavezniške kontrolne komisije na Dunaju, v Budimnešti in Sofiji, tako cla bi ostala samo omenjena komisija Društva narodov. Taka rešitev vprašanja pa §e odklanja tako od naše strani, kakor tudi od ostalih držav Male antante. Nevarnost obstoji v tem, da bi začasne komisije bivale le malo časa v teh državah, radi česar bi ostale brez kontrole. Radi tega bodo države Male antante na zasedanju Društva narodov zavzele odločno stališče, da se absolutno ne smejo ukiniti stalne medza-vezniške konltrolne komisije na Dunaju, v Budimpešti in Sofiji.
Mala antanta ostaja istotako tudi na stališču, na odpošlje Društvo narodov svojo komisijo v navedene države. V slučaju, da se to zgodi, bo naša država zahtevala svoje zastopnike v komisijah Društva narodov. Drugo važno vprašanje, o katerem se bo razpravljalo v Ljubljani, je vprašanje obnovitve odnosajev s sovjetsko Rusijo, Naša vlada želi stopiti v pogajanja za obnovitev odnošajev z Rusijo in ker sta v tej zadevi prizadeti tudi ostali dve članici Male antante, se bo o tej stvari razpravljalo na sestanku v Ljubljani.
Kraljeva rfvoiica na svečanostih v Surdulici in Peči.
— Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Kralj in kraljica odpotujeta danes popoldne iz Topolo v MJadenovac, odkoder se odpeljeta z dvornim vlakom do VladiČinega hana ter se udeležita v nedeljo v Surdulici svečanosti v spomin žrtvam bolgarskih grozgdej-stev za časa svetovne vojne. Jutri zvečer odpotuje kraljevska dvojica dalje v Skoplje rer preko Kosovske Mit-rovice po določenem programu v Peć, kjer se udeleži slovesnega ustoličenja patrijarha Dimitrija. Radi potovanja kraljeve dvojice v Surdulico in v Peć je včeraj dopoldne posetil minister dvora Janković minisrr. predsednika Ljubo Davidovića. Danes dopoldne je minister dvora odpotoval v Topolo, da poroča kralju o sodelovanju vlade pri teh svečanostih. V Peć bo odpotoval tudi državni podtajnik Marko Cemović.
r
Volna, trikotaža
Ljubljanski velesejem paviljon H 320 - 321
Gaspari & Faninger Maribor.
L..
5353 <
Pred preosnovo vlade.
— Beograd. 23. avg. (Izv.) Kakor znano, imajo v sedanji vladi posarrvnj ministri po dva portfelja, ker so nekatera mesta rezervirali za morebitni vstop radičevcev v vlado. Ker so se pa radičevci, kakor se zdi, definitivno odrekli vstopu v vlado ter so samo izjavili, da bedo vlado podpirali v parlamentu v dogovorjenem delu, se sedaj v vladnih krogih pojavljajo ^avo\:, bo po Svečanostih v Surdulici in P^v: došlo do preosnove vlade ter da se bodo nezasedena ministrska mesta izpopolnila z — demokrati.
K nollfc?!!!! položaju.
— Beograd. 23. ta. (Izv.) Ker
odpotuje ministrski predsednik Ljubn Davidovič zvečer v Surdolico, ga je danes tekom dev . .1 pos^i!« več ministrov. Zlasti dolgo časa se je mudil pri njem notranji minister Nastas Pe* .trović, ki je pozneje izjavil novinar' ;cm, da bodo v kratkem sledili nada!jm ukazi o imenovanju velikih županov, kakor tudi obširnejši ukaz o imenova* nju srezkih in okrožnih načelnikov, ta* ko v Srbiji, kakor tudi v družin delih države.
Podpredsednik HRSS dr. Maček, ki je ck>poldnc posetil ministrskega pred* sednika Davidovića in tudi nekatere druge ministre, se vrne zvečer v Z greb. namesto njega pa pride v Beo* grad posl. Predavec, da zavzame nje^o« vo mesto in nadaljuje kontrolo nad d*j* lom vlade, predvsem radi uradniških izprememb v Hrvatski.
Zunanjega ministra dr. Marinković ća so tekom dopoldneva posetili razni diplomatski zastopiki, med njimi anglc* ški poslanik Young in belgijski posla* nik. .V diplomatskih krogih vlada ve* liko zanimanje za prihodnji sestanek zunanjih ministrov Male antante in sploh za smernice naše bodoče politike.
mavR v
senatu.
— Pariz, 22. avg. (Izv.) V senatu je levica sprejela fferriotovo izjavo z burnim odobravanjem. Ko je bila izjava prečitana. je naznanil predsednik, da je prejel od levice predlog, ki vsebuje votum zaupanja za vlado in ki se mora no poslovniku izročiti pristojnemu odboru. Senat je odobril to postopanje s 177 glasovi proti 109 glasovom. Odbor za zunanje stvari je sktenil, da stavi na ministrskega predsednika nekatera vprašanja. Debata senata o londonski konferenci jc odgođena za čas razprav v zbornici.
SPOPADI NA GRŠKO-BOLGARSKI MEJI.
— Rim. 22. avgusta. (Izv.) Iz Soluna poročajo, da so grške obmejne čete prijele pri zadnjih bolgarskih vpadih več bolgarskih komitašev, ki so jih pripeljali v Solun. Prijeti komitaši so izjavili, da bo koncem jeseni izbruhnila revolucija v Makedoniji. Značilna je tudi njihova izjava, da se nahajajo v vrstah bolgarskih komitašev tudi mnogi častniki bolgarske redne vojske. Ujeti komitaši bodo v Solunu ustreljeni na Javnem kraju.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza danes ni poslovala.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 23. avgusta. Prosti promet.
Zagrebška borza daues ni poslovala. V prostem prometu so notirali1 Curin 15.22, Milan 357.75, London 364.75, Newyork SO7 s, Pariz 4 30, Praga 242.25. (Vse blago.)
INOZEMSKE BORZE.
— Curiti, 23. avgusta. Današnja borza: Beograd 6.60. Praga 16—♦ Newyork 533.625. Pariz 2S.60, London 23.97, Milan 23.55, Berlin 1.27.
_ Trst, 23.  avgusta- Predborzn:
Beograd 27.80—27.S5, London 101.70 — 101.75. Pariz 121.75—122J5, Newyork 22.575—22.625, Curih 423—425. Dunaj 0.0314—0.0316, Praga 673/8-^o8.25.
Abstrakcija v nemškem državnem zboru.
— Berlin. 23. avg. (brv.) Nemški iiržavni zbor je imel danes tri seje, vendar pa vlada ni mogla podari nameravane izjave o uspehih londonske konference, ker so komunnističnj poslanci pričeli obstruiratt Takoj početkom se je komunistični poslanec idr. Schwarz stavil razne predloge o poslovniku In dnevnem redu. Šele 66 16. je predsednik VValraff podelil besedo iđr2avnemu kancelar j u dr. Manu, ob čegar nastopu sq komunisti pričeli kričati: »Amnestija« amnestija!« Radi silnega hrupa in žaljivih medkllčev je moral predsednik Wallraff prekiniti ob 17. sejo. nakar. Je bil sklican parlamentarni odbor, ki je sklenil, da se ima poslanec idr. Schwarz odstraniti C policijo, ker se nI vdal odredbi predsednika, da se izključi od več sej. Kljub temu, da* je parlamentarni odbor sklenil, da se dr. Schwarz odstrani, se to ni zgodila Ob 19. je z ozirom na to predsednik VVallratf zaklučil sejo ter napovedal prihodnjo za danes ob 10. tlopoldne z istim dnevnim redom.  * v
Italijanski ministrski svet d londonski konferenci.
— Rim, 23. avgusta. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je finančni minister De Štefani poročal o londonski konferenci in delu italijanske delegacije. Naglašal je, da ie eden največjih uspehov konference, da bo odslej v odškodninski komisij! zastopana tudi Amerika. V londonskem dogovoru je sicer rečeno, da se pritegne ameriški zastopnik v komisijo samo v slučajih, kj se tičejo izvedbe Dawesovega načrta, ker pa obsega Dawesov načrt vse odškodninsko vprašanje, bo pri sejah odškodninske komisije navzoč vedno tudi ameriški zastopnik. Na ta način se bo zvišalo Število članov komisije na 5, kar je za Italijo velikega pomena, ker je doslej pri sejah odškodninske komisije odločeval vedno glas francoskega zastopnika, ki je bil obenem tuđi predsednik. Vsled ugodnega poročila o londonski konferenci je vlada sklenila na Mussolinijev predlog, da se odlikujejo italijanski zastopniki na konferencL
Zaupnica Herriotu.
— Pariz, 22. avgusta. (Izv.) Včeraj sta pričela razpravljati zbornica in senat o londonskih sklepibL Najprej Je Herriot podal kratko izjavo o poteku londonske konference V parlamentu, nato pa v senatu, na £ar se je senat odgodu* za 24 ur. Parlament je takoj začel razpravljati o Herrlotovih izvajanjih in o interpelacijah, ki so bile vložene zaradi sklepov londonske konference. Predloga komunistov in desničarjev, da naj se debata odgodi, sta bila odklonjena s 359 proti 126 oziroma s 320 proti 309 glasovom, kar se smatra kot prva zaupnica Herriotu ter se na podlagi tega sodi, da bo dobil Herriot pri končnem glasovanju večino. — Seja zbornice je trajala pozno v noTL Izjave Herriota so bile v splošnem sprejete ugodno tako v t&rlamentu kakor tudi v javnosti. Herriot ja V zbornici izjavil, da ni misliti na izpraznitev kolinske cone, dokler ne izpolni Nemčija pogodbenih obveznosti. Naglasal je tudi, da so se v Londonu pripravila sredstva za mednarodno varnost
IZPRAZNITEV PORUHRJA.
— London, 23. avg. (Izv.) Ma-Cdonald je ponovno poslal Herriotu pismo, v katerem priporoča skorajšnjo izpraznitev PoruhrjaL Besedilo tega pisma se ne objavi, ker je nemški zunanji minister dr. Stresemann naprosil angleškega poslanika v Berlinu Aber-sona, naj se ne objavi, da se na ta način ne nudi nemškim komunistom novega orožja proti Dawesovemu načrtu.
B. Grimshaw-G, Clavigny:
Gospodična kapetan.
Ni je dal izpostaviti na Bubau, otoku iz ptičjih odpadkov, tudi ne na Ingamaru, kjer prebivajo ljudožrci, ne! ... To je bil otok Vaka, otok gobavih, strah Pacifika!
Strašne pripovedke, £l fSh je nekttaj čula na krovu »Sibile«, so ji vse prišle v spomin. Vedela je, da je nek rod postal gobav in da so ga s silo prepeljali na ta oddaljeni otok, da bi ne okužil drugih ljudi. Kar je preostalo od tega bolnega rodu, je počasi izumiralo na tem samotnem otočiču.
Nikdar se nI nfkaka ladja približala temu pokopališču živih. Nihče se ni zanimal za to, kako so mogli gobavci naprej žhreti vkljub strašni bolezni, ki je razjedala njih telesa. Mornarji so bili mnenja, da so kokosovci na tem otoku in morske ribe nudile tem revežem hrano, dokler ni razpad njih telesa dosegel enega glavnih življenakih organov ln jih tako usmrtil
Kdo bi se pač zanimal za tak otok in hotel odrešiti te nesrečneže?,
Kateri zdravi človek bi si upal dotakniti se jih in kaj naj bi prišel iskat v ta prokleti lazaret, kjer le MI cejg z^a^^ružej^   S     - —^ v
POGODBA MED RUSIJO IN ANGLIJO. *— Moskve, 22. avgusta, (Izv.) Na seji moskovskih sovjetov so poročali Rakovskij, Čičerin in Kamenjev o pogajanjih za zaključitev angleško-ruske trgovinske pogodbe. Čičerin je označil to pogodbo kot uspeh petletnega boja sovjetske vlade s kapitalističnimi državami ter je naglašal, da pomenja ta pogodba obnovo ruskega gospodarstva ter ojačenje politične moči sovjetske zveze. Moskovski sovjeti so soglasno odobrili angleško rusko pogodbo z utemeljitvijo, da pomcr.:a sidtlovanje angleške delavske stranke pri zaključitvi te pogodbe pričetek praktičnega sodelovanja med angleškim in ruskim delavstvom.
NOVA RAZOROŽITVENA KONFERENCA.
Tokio, 22. avgusta. (Izv.) Izjava predsednika Coolidge povodom pre-vzetja kandidature za predsednika se smatra kot poskus prepričati Japonsko o prijateljstvu Zedinjenih držav kakor tudi kot poskus, ugotoviti japonsko stališče zaradi sklicanja druge razorožit-vene konference. Japonska bo pred vsem vložila ponoven protest proti prepovedi naseljevanja Japoncev y Ameriki.
Politične vesti.
=; Vellkosrbska akcija na Hrvatskem. O tej akciji pod sedanjo (!) vlado piše z debelimi črkami zagrebški »Hrvat« in pravi," da pozivajo vladni listi v Beogradu g. Radića v Canosso! Človek se napram taki »Hrvatov!« pisavi po pravici vprašuje, kdo in kdaj se je izvrševala Vellkosrbska akcija na Hrvatskem? Ali morebiti tedaj, ko Je o taki akciji lažnjivo pisaril ljubljanski »Slovenec« in s takimi lažmi pobijal prejšnjo vlado, ali pa morebiti sedaj, ko o tej akciji in o novi vladi piše zagrebški »Hrvat«, tovariš in podpornik sedanje vlade. Tudi tu se vidi, kolike vrednosti so bile nekdanje psovke ljubljanskega »Slovenca« o velikosrbski hegemoniji v Jugoslaviji!
Pretnje beogradskih listov Stjepana Radlcti. Beogradski listi, ki so naklonjeni novi vladi, so kar na komando začeli pisati proti Stepanu Radiću in mu pretiti z zakonskimi merami. Tako pišejo zemljoradniške »Novosti«: »Mi v Beogradu smo storili svojo sveto dolžnost. Sedaj je naše srce čisto, naša vest bo tudi jutri čista, ako nastopijo nezaželeni dogodki. Sedaj naj storijo Hrvati z Radićem ali brez nJega svojo dolžnost Tako ugodna situacija za Hrvate se bo težko ponovila. Ako se Pa situacija pokvari, tedaj nastopi radi višjih državnih interesov nova situacija in tudi psihološko bo nemogoče, da odklonimo usodne odločitve. Teh dogodkov ne bomo mogH zadržati G. Radič morate biti pripravljeni, da pojdete za vzgledom Matije Gub-ca! Pazite g. Radić, pazite...!« Drugi beogradski list službena »Pravda«, pa nasvetuje Radiju, naj zna, da je »sam položai glavo pod zakon o zaščiti države«. Ta nasvet je podal Radiću sedanji zunanji minister g. Voja Marinko-vić. Na take očitke hi pretnje odgovarja »Hrvat«, zaveznik ljubljanskega »Slovenca«, sledeče: »Takšna le ta atmosfera »iskrenega« in »bratskega« sporazuma v Beogradu in to pri ljudeh, ki so začeli — novo politiko! Jasno ie, da to ne more biti politika sporazuma. To le politika, ki se naslanja na silo, in da v tem slučaju ni razlike med to in Pašić-Pribičevićevo vlado. V slučaju, da se s pisavo vladinega tiska identificira tudi vlada g. Davidovića, je slabša kakor je bila Pašic-Pribičevice-va vlada. Kajti iskreno in odkrito zagovarjanje principa sile je bolj simpatično kot pa zahrbtnež, odkrit sovražnik manj nevaren kot hinavec. Sporazum o sodelovanju v parlamentu in o pod-
piranja vlade se je storil na principu, da vsaka stranka ostane pri svojem programu. To velja tudi za republika« sko m federalistično HRSS. Sedaj bi oni hoten, da njihove stranke svobodno propagirajo Jugoelovenstvo, narodno ki državno edinstvo ter monar-hteem, dočhn HRSS ne bi smela govoriti o repu b lik anizme nKi o federalizma. Tako so se začeti medsebojno obdelavarl zagovorniki »bratskega« sporazuma. To bo »Slovenec« doživel še bridka razočaranja.
= Radićevcl vstopijo v vlado. Vlada se nahaja v zelo težkem položaju, ker je popolnoma odvisna od milosti Radičeve stranke, ki pa na drugi strani noče prevzeti nobene odgovornosti za delo vlade. Vodilni vladni politiki skušajo prepričati radićevce o potrebi njihovega vstopa v vlado, vendar pe se jim to doslej še ni posrečilo. Ko je včeraj podpredsednik HRSS dr. Maček posetil Davidovića, je ob tej priliki skuša] pregovoriti dr. Mačka v tem smislu, da naj bi radićevci vstopili v vlado. Dr. Maček je ponudbo Ljube Davidovića odklonil v Radičevem imenu. Vodstvo Radičeve stranke izjavlja namreč ponovno, da bo podpiralo vlado, ako bo ustrezala željam stranke, v ostalem pa si hoče pridržati popolnoma proste roke. S tem svojim stališčem hoče Radičeva stranka pred vsem doseči, da se izvede v Hrvatski in Slavoniji imenovanje in premeščenje uradnikov popolnoma po njenih željah. Jasno je, da je v teh razmerah obstoj sedanje vlade odvisen izključno od tega, v koliko bo zadoščala zahtevam in Željam Radića m njegovih pristašev.
Angleško - sovjetska pogodba.
Te dni je bil podpisan v Londonu protokol o angleško-sovjetski pogodbi* ki je naravna posledica politike Mac-donaldove delavske vlade. Angleška delavska vlada hoče na vsak način normalizirati mednarodne odnašaj e ter obnoviti v Evropi mir in pravilni gospodarski razvoj narodov. Da doseže ta cilj, je sklenila sporazum s sovjetsko Rusijo. Za sovjetsko vlado je ta pogodba izraz neobhodnosti, da pride do rednih trgovskih stikov z zapadni-rrri državami in da dobi od njih finančno pomoč. Navzlic temu, da pomeni važen korak naprej, pa angleško-ruska pogodba še ni rešila vseh spornih in perečih mednarodnih problemov.
Iz komunikeja, ki ga je dala Mac" donaldova vlada o pogodbi v parlamentu, sledi, da priznava Rusija Angleški vse privilegije glede angleške trgovine in industrije na svojem ozemlju, kot kompenzacijo za te ugodnosti da Angleška Rusiji trgovski kredit za blago, ki ga bo izvažala. Za to posojilo jamči ruska država. Angleška prizna eksteritorijalnost ruske trgovske delegacije v Londonu. Olede predvojnih dolgov je razlikovati tri vrste upnikov: lastnike vrednostnih papirjev ruskega' zunanjega posojila, mešane slučaje in zahteve Angležev glede odškodnine za razlastitev njihovih podjetij v Rusiji Rusija načeloma priznava predvojne dolgove in je pripravljena začeti direktna pogajanja' s svojimi upniki, Id so privatne osebe. Medsebojne terjatve obeh držav v pogodbi niso omenjene. Mešani slučaji pridejo na dnevni red posebne komisije. Naj-
bolj kočljivo pa je vprašanje razlastitve angleškega imetja v Rusiji. V svr-ho rešitve tega problema bo sestavljena mešana paritetna komisija, ki prouči posamne terjatve in odredi zadevno vzpostavitev v prejšnje stanje. Čim bo nad polovico lastnikov ruskih obligacij zadovoljna s tem predloženim načinom rešitve tega problema in ko bo dosežen sporazum; gle-de razlastitve angleškega imetja, bodo sprejeti zadevni sklepi v pogodbo, šele po tem stopi Macdonaldova vlada pred parlament s predlogom, naj odobri zunanje posojilo Rusiji.
V zvezi s tem je angleška vlada izjavila, da ne misli predložiti pogodbe parlamentu kot akt, ki mora biti kot tak sprejet ali odklonjen, nego kot dokument, čigar posamne odstavke lahko parlament odobri ali odkloni, ne da bi sledila iz tega formalna odgovornost vlade. To vodi praktično k obnovitvi pogajanj s sovjetsko delegacijo, ki v zvezi z nastopom" angleške opozicije ne pride tako naglo m lahko do obljubljenega posojila, dasiravno predstavlja baš posojilo za sovjetsko vlado glavno privlačnost. Stališče angleške opozicije napram sklenjeni pogodbi ni posebno ugodno za MacdonaJdovo vlado. Lord Curzon, konservativec in bivši zunanji minister v Llovd Geor-geveffl in Baldwinovem kabinetu, J« karakterizira] pogodbo kot brezpri-merno v zgodovini Angleške. Nič mani ostro ni nastopil proti pogodbi tudi Lloyd George. V teh razmerah m vsled številčnega razmerja med opozicijo m vladno stranko so težkoče v zvezi s to pogodbo velike. Tudi čas, ko bodo likvidirana vsa sporna vprašanja med obema državama, je še daleč. Pomen sklenjene pogodbe je torej bolj moralnega kakor materij alnega pomena. Pogodba je v prvi vrsti izraz želje obeh držav, da napravita na zunanji svet vtis, da sta srečno končali pogajanja, ki so se vršila tako dolgo in s Jolikim; naporom z obeh strani *
S sigurnostjo lahko trdimo, da Je ta pomen angleško-ruske pogodbe veljaven za vse evropske državnike. Tu treba ojneniti dve okolnosti, da je bila pogodba podpisana skoraj istočasno, ko je bil že na vidiku uspešen izid londonske konference, in da je francoski min. predsednik Herriot izjavil, da je pripravljen priznati sovjetsko vlado ter začeti z njo pogajanja glede istih problemov, ki so bili predmet angleško-ruake pogodbe. Države Male antante; izvzemši Romunijo, slede vzgledu svojih vehkm zaveznikov. Češkoslovaška je že davno v oficijelnih stikih z Rusijo, naš min. predsednik Ljuba Davi-dović je pa v narodni skupščini izjavil, da je pripravljen začeti pogajanja glede normalnih stikov z bratskim ruskim narodom. *
Ce se ozremo nazaj na rrnjevtJ po? od konference v Genovi do pogodbe V Londonu in primerjamo takratno stališče raznih držav, vštevši tudi Rusijo, moramo ž zadovoljstvom konstatirati, da veje nad Evropo novi duh miru in sprave. Verjetno je, rda se bo ta nova politična! orijentacija* čedalje bolj uveljavljala, ker je posledica trpljenja evropskih narodov v prošlosti In globoke zavesti, da smo vsi medsebojno odvisni. Ce upoštevamo ta duh ln velike težkoče, s katerimi se mora
Boriti sovjetska vlada, smemo verjeti, da pride med Rusijo in kapitalističnimi državami končno vendarle do sporazuma, dasi se sovjeti še vedno energično branijo priznati obstoječi družabni red na zapadu. Od tega sporazuma bi imel veliko korist ves svet največ pa oni narodi, ki jih razjeda strup socijalne borbe in ki ne morejo več dolgo prenašati posledic te borbe.
[lili Tu
„ADRIA" pecivni prašek „ADRIA" vanilin sladkor
U AN RASTER baKdO
Paviljon E-39
5507
Izpred sodišča.
— Težko je stanovati v hiši. kjer je polno malih strank, posebno Če je Se vmes par preplrljlvcev. Podobna slika se Je razvila pred prizivnim senatom ob priliki vzklicne obravnave zakonskih Ivana ln Marije Kesu, ki stanujeta v hlSl dr. Poc-ka na Sehi. o kateri Je rekel sam državni pravdnik. v utemeljitvi svoje obtožbe, da je sodišču »slavno znanac, kjer se ženske prepirajo, moški pa po svoje zraven se-Icundirajo. Omenjena sta bila obsojena tu. di zaradi žaljenja časti ln sicer on na 10 dni ona pa na 1 dan zapora ln je vzklicn! senat njihovo pritožbo radi krivde in kazni zavrnil.
— lat »ravnotežja« je priSla Katarina Hrovatova. Dne 13. marca Je bila s svojim motem v veseli dražbi v gostilni pri Sem-rajcu t Tomacevem. Ko je priflla policijska ara Je odklonil gostilničar vsako pijačo. Katarina se je vsled tega precej raztogo-tila in se je posebno sprla e sinom gostil, nlčarja Ivanom, ki je tudi branil očetu, da bi 6« dal kaj pijace Naenkrat se Je znaSla Sena na tleh, okrvavljena po glavi In obdolžila je Ivana SemraJca, da jo je on po. Škodoval Pri prvi obravnavi je bil obsojen fant radi lahke telesne poškodbe na 3 dni zapora ln 260 Din odškodnine. Na njegovo pritožbo je vrnilo vzklicno sod i Sce zopet celo zadevo prvemu sodnttra r ponovno po-stopanje. Pri drugi obravnavi Je znižalo so. dJ&če prvo kazen na 2 dni zapora In plačilo 150 Din. Na ponovno pritoibo pa je ugo. tovflo prizivno sodišče z novimi pričami, da se ne da ugotoviti, ali je padla obto-Senka in ae poškodovala, ker Jo Je zmagala sama pijaca, ali ker je zgubila ravnotežje, ▼sled sunka. Vsled tega je bil Ivan Sem. rajeo oproSoea Is so ga odvezali tudi plačila stroškov.
DRUŠTVENE VESTI.
— U dni len}* vojnih tnv&Hdov, pod ni ž* niča v Ljubljani, javlja vsem članom in čla* nicam, da se oddajajo pri tajništvu podruz* niče čevlji vseh vrst in velikosti po znižanih cenah. Podružnice jih lahko naroče za svojo članstvo.
— Podruftntoa JugoeJoveneke Matice V Zagorju o. S. priredi dne 8. septembra 1924 tombolo spojeno z vrtno veselico. Bratje in sestre, pose ti te to prireditev! Po. kazimo v združenih močeh, da ee v polni meri zavedamo besed: »Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze!«
— Prostovoljno gasilno druitve v Sp. šlikl priredi dne 24. avg. to Je na Komar. Jevo nedeljo vrtno veselico v gostiln! g. Petra Steplca. Upamo, da poseli občinstvo v obilnem Števila to veselico ta. s tem podpre to jako koristno društvo, ki deluje v prid občinstva. Posetnikom se bo nudilo mnogo zabave. Za jed ln dobro kapljico Je preskrbljeno. — Odbor.
Prav
Sdiiditovo milo z znamko Jelen"
varuje Vale drago perilo. am/c v
Pri nakupu pazite na ime „Schicht" in na znanko „Jelen"! «._*
Schich/
8
Donahue je le predobro vedel, kaj ie storil, ko je izpostavil svojo žrtev na robu tega pekla, kjer so se sprehajala okužena živa bitja In kazala pri belem dnevu vso grobno grozo razpada Človeškega trupla.t» Nekaj dni je moralo zadostovati, da se naleze... In če bi bila slučajno kaka ladja, ki bi jo prignala nevihta, zapazila znake za pomoč in jo vzela seboj, bi je ta srečni slučaj tudi ne rešil pred strašno kapetanovo osveto, kajti odnesla bi seboj kal bolezni, ki se ne da ozdraviti
Vajrti je ležala na zeleni trati, kamor se Je bila vrgla in premišljevala usodo, ki jI je bila določena. Kaj, tako mlada in lepa naj bi postala enajca ne-stvoru, ki mu ie ravnokar ušla?
Ne, ne!,.. Tako ne sme končati* ^ \i Gotovo so se nahajali somi v tem morju, saj se" jih dobi po vsem Tihem oceanu. Kadar bo imela dovolj življenja, jhn bo plavala nasproti... Ce pa ne bi bilo somov, se bo vrnila na otok m vzela dinamirno patrono, ki jo je vzela na krovu »Ikuran-gija«. Patrono v usta, prižgati vrvico in — konec! Vse skrbi se nato nehajo..« Ce ie človek mjtev, ne čuti več muh.
In vendar Vajiti ni še hotela umreti! .< Ni hitela umreti, predno ni storila vse, da se osveti in se reši.
Sedaj 3 je srce že manj utripalo, njeno neenakomerno dihanje se je umirilo. Z divjo energijo se je dvignila in pogledala okoH sejbe. w
Obala je bila prazna, kakor daleč je segal njen pogled. Morje je poleg nje lahno udarjalo na sipino, v samoti in miru, kot se je to vršilo že stoletja brez prestanka..., Ne enega jadra ni bilo na obzorju.
Kje ie bi! »Ikurangf«? AH je že zapustil te kraje? Takoj si je hotela to zagotoviti.
Bila je lačna; stresla je kokosovec, padlo je par orehom na tla in njih hladna voda in okusno meso so jo pokrepile in poživile.
Ko se je nasitila, je poiskala najvišjo palmo v bližni, odrezala lijano*) in se je poslužila, kot delajo to domačini pri plezanju v vrh drevesa, Tu se je udobno usedla in si ogledovala okolico otoka.
DA je atoi ki ga je tvoril koralni obod m v sredi katerega se je razprostiralo neke vrste jezero, v katero se ie stekala morska voda. To jezero je bilo zelo široko, toda skalni obod, ki ga je obdajal, je imel komaj par sto metrov. Na njem so rastH pandani, palmovci in plazeče rastline. Tla so bila tako nizka, da je bilo videti kakor bi se drevesa držala na laguni kot plavajoč venec zelenja. Beli obalni pesek je p^daja^^oj^ I^^^V^p0^^
Vajifi se prav nič nI brigala za bajne oarve te pokrajine, za sinje morje in zelenkasto bleŠčanje lagune. Zapazila je s strahom nerodovitnost kras-
S- m
f)       VjBte sramot
nega otočiča... Ni bilo sadežev, pa tudi korenin ne. • • Otok je imel le orehe kokosovce in panda-nove mandlje.... Razen tega sadja je samo ribolov mogel dajati človeku hrane.,. Gobavci so pogosto moraH biti lačni.
Vajiti se je z grozo srx>mmla strašnih okrnjenih rok, ki so tipale za njo in ki so jo bile skoraj zagrabile ... Ti divjaki so bili ljudožret
Kaj bi se bilo dogodilo z njo, ako bi se ne bila zbudila o pravem času? In kaj se bo zgodilo naslednjo noč, če bo utrujena, kakor je bila, zaspala pretrdno?
Toda kje so živeli ti reveži?
Njen pogled je iskal po otoku, a ni našel ničesar. Slednjič je zapazila nekaj milj daleč proč od mesta, kjer se je nahajala, par žalostnih koč, ki so bile naslonjene ob skupino kokosov cev. To je bik) selo.
Po njenem mnenju je bilo komaj petsto metrov oddaljeno od mesta, kjer jo je dal Donahue postaviti na suho... Brez dvoma je upal, da jo bodo ujeli v trenotku, ko stopi na otok. Edino slučaju se je imela, zahvaliti, da se to ni zgodilo! .<>.
Toda kje je bila ladja?
Vajiti je slednjič zapazila jadrnico na svoji desni Med tem ko je bežala pred gobavcem, se je oddaljila od ladje. Ležala je zasidrana na istem mestu, tik otočiča, ki ga je bila zapazila prejšnji jUfl^ ^ -
D6B
.-. *K<7*:. A*--.v,- •,, ■ ■.:;:
Stanko Florjančič
Lastni paviljon na sejmu. — Oglejte si bogato zalogo po sejmu na Sv. Petra cesti stev. 35. 5528
Prosveta.
— »Nova Evropa* od 21. avgusta pri* naša to*le vsebino: Jugoslovenski človek (J. Zubović). — Opasnost od komunizma? (L Kolbe.) — Društvo i moral (A. Gavela.) — Politički portreti. — Politički pregled. — Ekonomski pregled. — Mesto književnog pregleda.
— »Srpski Književni Glasnik* od 16. avgusta prinaša to*le vsebino: Beli karinfil u kamenoj vazi, u grešnikovem srcu (Bra* nimir Ćosić.) — Bakuć ulija (Dragiša Vasic.) — Vagon druge klase dnevnog putničkog voza Niš*Beograd. (B. B*vič.) — Pesma (Gu* stav Krklec.) — Pokušaj poslednjeg Habs* burga za povratak na presto (Jovan M. Jo* ▼anović.) — Iz »Prolegomena na jednu teo* riju estetike« (Branko Lazarević). — Knji* ževni pregled. — Pozorišni pregled. — Po* litieki pregled. — Ocene i prikazi. — Be* ležke.
— Hranilovlćeva spomenica. Neumitna
ruka kruter sudbine nije dozvolila, da mnogoslavljeni pjesnik >2umberačkih elegija« doživi izdanje Spomen-knjige u slavu svoga 50 godišnjeg pjesničkog 1 književničkog rada. Taj akt iskrenog priznanja pjesnikovih štovalaca 1 prijatelja bio bi donekla barem ublažio bol njegove teško ranjene duše, koja Je sve do poslednjeg trenutka zemaljskog života svoga stenjala s nepravde, što mu je nanošena gotovo celog njegovoga zaslužnim radom bogat°g života. A sve njegove duševne patnje skrivili su... ali, da krivce ne Imenujemo, reći ćemo: skrivili su ljudi, onakvi ljudi, na kakove je pjesnik nlšanlo u svojoj pesml: »Noll timere«: »Sve što više živim sljud-ma. Sve se više ljudi bojim, Sve se više sebi vraćam, I mislima bavim svojim. Vjera, ljubav, požrtvovnost Retke li su danas stvari, Na tom svietu bolje prodje, Ko se bolje propazari«. Kako se Iz materialnih razloga »Hranilovlćeva spomenica« nije mogla štampati za njegova života, Želja Je »Novosadske sekcije Jugsl. novinarskog udruženja« I svih pravih prijatelja i poštovalaca pokojnikovih, da se spomenica Izda sada, a od dohodka da se podigne neumrlom pjesniku Jovanu Hranilovl-ću ma i skroman nadgrobni soomenik na siromašnom i zapuštenom grkokatollčkom groblju novosadskom. Pozivaju se sv! rodoljubi, prijatelji 1 poštovatelji pokojnog Jovana Hranilovića, da ovu akciju potpomognu pretplatom na »Spomenicu« I eventualnim prilozima, pretplata Iznosi 60 Dm, a šnlje se na »Uredništvo Hranllovlćeve spomenice. Novi Sad, apoteka kod »Zdrav" lja«, Jevrejska oi 6".
— V razsta\>i Češke moderne vmefnosft je vodstvo v soboto ob Štirih popoldne in v nrrleljo ob enajstih dopoldne. Vodita gg. dr. M e s e s n e 1 in dr. S t e 1 b. V Ljubljani mudečim se obiskovalcem velesejma je da* na nailepša prilika, seznaniti se potom pre* davanja in ogleda razstavljenih del iz sli* karstva, kiparstva, grafike in arhitekture z umetnostjo bratskega naroda.
POSETITE pod trrotektoratom Nj. Vel. kralja Aleksandra L
Razstavo ,V;;!!ce moderne umetnosti
društva   upod. umetnikov »Manes «iz Prage — Jakopičev paviljon — od 9. do Vzl. !
— Veliki ruski balet DJaglleva bo nastop?! v oktobru na veliki ljudski operi v Berlinu. Izvajal bo skladbe Borodlna, Rlm-ski.Korzakova,    Scarlattlja in Stravlnske-
P!?shRnj vrstnik.
— šaljapln se vrača v Rusijo. Po dveh
letih bivanja na zapadu Je sklenil Salja-pin, da se to zimo vrne v Moskvo, kjer bo nastopal v veliki operi. S Saljaplnom se vrača v Rusijo tudi njegova 17-letna hčerka.
— Leon Janaček, komponist Jenufe
Je pravkar dogotovll suito »Mladost« za pihala. V jeseni bodo Izvajali tudi njegov najnovejši kvartet.
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V ponedeljek, dne 25. tm. točno ob polos-mih zvečer vaja mešanega zbora. Polno. stevilna udeležba nujno potrebna. Odbor.
— »Gorenjski slavček«. Danes v nedeljo ob %S. zvečer poje se v Narodnem gledališču  v Ljubljani priljubljena Foerster-
jeva narodna opera »Gorenjski slavček«. O veliki priljubljenosti te opere naj priča samo dejstvo, da je bila v teku dveh let vprl-zorjena na našem gledališču 2e 33 krat. Glavno vlogo Mlnke poje ga Lovšetova kot gOBt, Franjota pa g. Banovec. Vse ostale vloge so v navadni v resnici dobri zasedbi. Drama pa vprlzorl danes zvečer velezabav. no ameriško veseloigro »Firma P. B.« v režiji g. Putjate. Igra ima toliko komike, da poslušalec ne priđe skoro iz smeha. Pred-prodaja vstopnic za obe nedeljski predsta-
mestu ln Ljubljani je le dovolj prostora.
—fi Prlčetek šolskega leta 1924-25 na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani. Dna I 2. septembra priglas za sprejemni izpit v j n.—IV. letnik, 4-—6. septembra poaavljaL { ni in sprejemni izpiti v višje letnike; 6. septembra pismeni; 9.—11. sept. ustni zrelostni Izpiti. 13. sept. od 8.—10. vpisovanje učencev v vadnlco, od 10.—12. pa vpisovanje gojencev v letnike, 14. sept. otvoritvena služba božja; 15. sept. redni pouk ob 8. url. podrobnosti na črni deski zavoda.
—§ Na državni realki v LJubljani bo vpisovanje učencev v I. razred v petek 12. sept. od 8. do d.; istega dne ob 9. se bodo vršili sprejemni Izpiti za ta razred. Razredni (ponavljalnl) izpiti se bodo pričeli v ponedeljek, 1. sept. Učeni lz drugih zavodov, ki žele delati sprejemni Izplt.odnos-no sprejem v razrede od drugega dalje, In pa učenci, katerim je dovoljen naknadni aH dodatni izpit, naj se zglasljo v sredo, 3. sept. ob 11. url. Nižji In višji tečajni Izpiti se bodo pričeli v sredo. 3. sept ob 8. Vpisovanje učenev, ki bo že obiskovali zavod ln pa novo sprejetih, bo v soboto, 13. sept. ob osmih v razredih, v katere spadajo. 14. sept. bo ob 8. sv. maša; v ponedeljekn 15. sept. pa se prične redni pouk. — Ravna« teljstvo.
—S Mestna ženska realna gimnazija v LJublani. Osnovna šola: Vpisovanje: 13. sept. od 9.—11.. Gimnazija: Ponavljalnl (razredni) ln dodatni Izpiti 4, 5. sept. ob 8. Pismeni višji Izpit! 5. ln 8. sept. ob 8. Nižji tečajni Izpiti 5. In 6. sept. ob 8. Ustmeni višji tečajni Izpit 9. In 10. sept. ob 8. Vpisovanje novih gujenk za !I. do VI. razr. glmn. 12. sept. od 8.—9 Sprejemni izpiti za te gojenke 12. sept. od 9. do 11. — Otvoritvena služba božja 14. sept. ob 9. v nunski cerkvi. Pouk se prične 15. septembra ob 8. zjutraj.
—§ Na deški meščanski šoti v Mariboru se pričenja Bolsko leto 1924-25 v sle. dečem redu: Dne 9. In 10. sept. so razred-
Ti ¥L ^ V,ope"iewm gledališču in sicer nI m đni^ fzpia đne n 8eptembra nak od 10.— ul. in od 3.—5. popoldne ter od
i^l. in od 3.—5. popoldne 7. naprej pri večerni blagajni v opernem, v dramskem gledališču pa od J^8. dalje.
— Studija o B. Smetani. ŠIrSI krogi morda niti ne vedo, da je bila edina Izmed najboljših Smetanovih biografij objavljena v slovenskem Jeziku ter Izšla pred nedavnim v 3. št »Dom ln Sveta? Napisal Jo Je prof. Dr. Jos. Mantuani kot predavanje za učence ljubljanskega konservatorija ob priliki stoletnice Smetanovega rojstva In sicer tako stvarno, lepo In Izčrpno, da Je čisto prav, ako Je ponatisnjena. Vsak, kdor se za Smetano zanima, najde v njej vse važnejše podatke, tikajoče se mojstrovega življenja, stremljenja In delovanja, in — kar je posebno dobra lastnost omenjene študije — najde v njej tudi popisano češko muzikalno življenje, kakršno je bilo v dobi pred Smetanom. S tem je študija na vrednosti le pridobila, ker čitatelj tako tem bolje spozna pomen in velike zasluge Smetane za razvoj češke glasbene umet-neostl. Poleg tega je študija pisana v tako jasnem ln jedrnatem slogu, da je to, kar bi drugače zahtevalo cele knjigo, napisano na par straneh, v tem ozlru Je Mantuanlje-va študija naravnost vzorna. Vrhu tega pa
i nadno vpisovanje domačih In zunanjih učencev. Ta dan naj se zglasljo tudi oni učenci, ki so se vpisali koncem pret. šol. leta v 2., 3. In 4. razred, da bo možno določiti točno število učencev. V nedeljo, dne 14. sept. Je ob y: 8. uri šolska maša v stoL nlci. Učenci se zberejo do 7. na šol. dvori, šču. V ponedeljek, dne 15. sept. je ob 8. prlčetek rednega pouka. Ravnatelj.
—š III. drž. realna gimnazija v LJubljani (Beethovnova ulica). Učenci, ki žele na novo vstopiti v prvi razred, naj se zglasljo z obiskovalnim spričevalom In krstnim (rojstnim) Ustom v petek dne 12. septembra od osmih do devetih. Ob devetih se zanje prične Gprejemni izpit — Učenci, ki so lani študirali drugje, pa bi radi vstopili na tem zavodu, naj se z letnim Izpričevalom zavoda, s katerega prihajajo, in s krstnim (rojstnim) listom zglasijo istega dne od 9.—12. Prav tako tudi privatisti. — Učenci, ki so ta zavod že ; obiskovali, se bodo vpisovali v soboto dne 13. septembra od 8. — 12. ure. Prav tako ■ učenci, ki so došli z drugega zavoda, se j prejšnji dan zglasill In nato morebiti opra-
vili sprejemni Izpit. — Učenci, katerim Je , i dovoljen  razredni   (ponavljalnt), naknadni
3€LP ^f.1^0 "ub?ZnU° đ°.St7a ' ia,V ! a11 dodatnl lzP^ «* m<»-aJo zglaslti v pone-nltl v češki literatur  ne naši! druge bolj-     đeljek dne L septembra točno ob osmIh>
Se. Vsak slovenski glasbenik bo gotovo le    Vae d        na oznanilnl deskl v   veiL _
profltiral, ako jo pazljivo prečita.    J. M—1.
-   ideal  - -
tvorniško nov nainovefši model dinarjev 5500"—
pri tvrdki 5486
Fraoc Bar. Ljubljana. Oglejte si paviljon H 285
Školstvo.
— 8oko! LJubljana 11 poživlja celokupno svoje članstvo ter naraščaj na kratek a važen sestanek v ponedeljek dne 25. tm. ob pol 7. url zvečer na realki. — Za tombolo vlada veliko zanimanje, kajti za 2 D se res Izplača poskusit! srečo. Prvi glavni dobitek Je krasna spalnica za 2 osebe. Naj si vsak nabavi vsaj eno tablico.
Šolstvo.
Ravnateljstvo.
—S Začetek Šolskega leta 1924125 na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani. Od 1. do 3. septembra se vrše ponavljalni in dopo!« nilni izpiti, tudi oni iz pedagogike za spre* jem v IV. letnik (licejke), od 4. do 6. septembra pismeni zrelostni izpiti, 12. in 13. septembra ustni zrelostni izpiti. Vpisovanje v otroški vrtec, v 1.—4. razred dekliške vad# niče in II.—IV. letnik učiteljišča je 13. septembra od 8. do 10. ure, 14. septembra ob 8. uri otvoritvena služba božja v cerkvi Srca Jezusovega. Redni pouk se prične dne 15. septembra ob osmih zjutraj. — Pod rob* nosti so razvidne na deski ▼ veži šolskega poslopja.
Mjsfca Mina.
— Renegat v frančiškanski suknj!.
Krščansko-socijalni »Pučki Prijatelj« se je zlagal, da je imenovan za generala frančiškanskega reda Hrvat lz Istre, dr. Alfonz Orlić, rojen na Cresu. Resnica pa je ta, da je imenovan za generala frančiškanov Alfonso Orlich, ki^je res rojen na Cresu, ali je renegat in danes zagrizen italijanaS. On je izrod naš slovenske krvi. On je vprizo-ril gonjo proti creskim frančiškanom 1. 1°19., da so morali oditi iz srede hrvatskega ljudstva, se vkrcati na parobrod in odpeljati v Jugoslavijo. Ko se
— Š Naval na srednje Šole je letos izredno velik. Za prve razrede se je že v poletnem terminu prijavilo več kot dovolj učencev, sedaj pa še pridejo jesenske prijave. Nekaj posebnega je, da se je letos tudi za moško učiteljišče v , ,, t . .
Ljubljani priglasUo nepričakovano Ste- le * °rlich kasneje povrni na Cres, vilo reflektantov, namreč nad 70, med £ v samostanu ob rajnem vinu po ita-temi 64 takih z malo maturo, ki bi se I l"^0, naglašal, dta ima danes Cres morali sprejeti brez sprejemnega izpi- ( jtalijansko-benečansko lice^ Klerikalni
list pa laže. da ]e Orlich Hrvat in bog zna kak dobrotnik nesrečnega hrvatskega ljudstva v Istri. Klerikalcev in njihovih listov se ne drži dragega kot laž in prevara ljudstva.
— Italijanska šolska reforma s ciljem raznarodovanja narodnih manjšin.
ta. Ker pa je za prvi letnik določeno ? število le 40 gojencev, jih bo treba nad 30 odkloniti, ako ministrstvo ne dovoli paralelke. Tako številna prijava je vsekakor posledica svoječasnega poziva v časopisih. Ali je pa tudi večji obisk potreben? Naučna uprava bi morala vo-
diti statistiko o potrebah v   sedanjosti j Jugoslovenski in nemški   poslanci so
in bližnji bodočnosti. Dejstvo pa je, da je še dosti lanskih abiturijentov in abl-turijentk, ki še vedno Čakajo na name-ščenje, tem manj pa ve letošnji učiteljski naraščaj, ali dobi službo. Otvoritev šol je pred vratmi, toda prošnje novih učiteljev in učiteljic baje še vedno leže v Ljubljani. Dokler imamo v Sloveniji poleg štirih državnih učiteljišč še tri samostanske, je celo število 40 gojencev v prvih letnikih previsoko. — Manj zanimanja, kot za srednje šole, pa je za različne strokovne šole. Na srednji tehniški šoli v Ljubljani in na trgov-
se zglasili pri naučnem ministru senatorju Casatiju, da mu potožijo, kake neuspehe je rodila Gentilejeva šolska reforma. On pa je odgovoril, da je dobil poročilo, da se je Gentilejev sistem v slovenskih in nemških šolah izborno obnesel. Poslanci so prosili z dobro podprtimi razlogi, da naj bo pouk vsaj v prvih letih ljudske šole v materinščini. Minister ie poslušal, končno pa izjavil: Nova šolska reforma Ima določene politične cflie. Učni načrt stremi po tem, da napravi iz učencev narod-no-zavedne Italijane. Govoril je odkri-
ko se ima ravnati napram rimskim namenom.
— Fašistovski list proti razlastit* venemu zakonu. Tržaški »II Popolo di Trieste« je napisal članek proti razlastitvenemu zakonu. Mussolini je rekel, da sta mu najbolj pri srcu Istra in Ka» labrija. Sedaj je udaril Istro razlastit* veni zakon, ki napravlja vtisk, da je izdan iz političnih ozirov in ne iz vojaških. Vidi se nezaupanje novim italijanskim državljanom. Prebivalstvo se čuti postavljeno izven zakona in vprašuje, zakaj. Na prizadetem teritoriju prebivajo drugorodci in Italijani. Nova drugorodska generacija re prilagođuje razmeram. Razlastitveni zakon ruši vse, kar se je doslej doseglo. Iz zakona treba vzeti vse, kar ni strogo vojaško. Obmejna pokrajina potrebuje bratske pomoči, da se dvigne do novega življenja, potrebna je zaupanja in ljubezni. V trenotku nevarnosti je lahko usode-polno sovraštvo drugorodnega prebivalstva, prepričanega, da je po krivici zatirano. Fašistovski list pričakuje od fašistovske vlade, da bo vpoštevala vse njegove razloge proti razlastitvenemu zakonu ter ga odpravi. Težko bo kaj I
Jfajintercsantnejši olrekt
je na velesejmn svetilnik ]Vtirim čokolade, paviljon }(.
skih šolah v Celju, Mariboru,   Novem i tosrčno in slovensko ljudstvo ve, ka
:i
3327
Turisfika in sport.
TRENING ZA GORSKO DIRKO nad Vrhniko je nadvse živahen in zanimiv. Vrhnika, ta prijazni trg ob zapadnem koncu ljubljanskega barja, znan izza davnih dob kot rimski Nauportus odmeva motorskih eksplozij. Jek gozdnatih pobočij pošilja glasove in Sume dalje, da se ponekodi združujejo v veličastno fantastično simfonijo. Kjakor proslava človeškemu umu se ti zdi ta simfonija, umu, ki si Je ukrotil silo narave ter jo obvladal. Mali motorji s tih!m šelestom odbrze, šelest se stopnjuje v šum In brnenje ln že ga vidiš na vrhu prve serpentine.
Zato pa avtomobili zabuče kot mogočne orgije. Ne slišiš posamnih eksplozij, le globok, zdaj dvigajoč se, zdaj zopet padajoč mogočen glas doni od stroja, So-sebno kadar nastopajo kategorije dirkalnih voz, ki pričenjajo z mogočnimi poki, da se dobesedno strese zemlja, se ti zdi, da nosi stroj v sebi neugnano besno silo.
NaJboU znani športniki: mg. Djoklć, Vasic. Baumann, Čaban, Ghyzy, Sterban, Radlcs. Boro MIčIć So zbrani na progi poleg naših domačih najboljših športnih borcev kakor: Hribar, Barešič, Jurca, Treo. Accetto,  Kleibl,  Sotler,  Gavrflovlč  m dr.
Med tekmeci za prva mesta pride do ostrega bola, pri treningu so se pokazale do danes le malenkostne sekundne diference. Oficijelni program dirke je danes Izšel. Dobiti ga le v trafikah In pri kol-porterjih ter strokovnih trgovinah. Program vsebuje tudi vse važne opozorltve za občinstvo, da se tako Izogne vsaki najmanjši nezgodi. Železniška zveza Je ugodna ter občinstvo, ki se odpelje z vrhniškim vlakom ob 13. url lz glav. kolodvora, dospe povsem pravočasno naprogo ter Ima dovoli Časa. da pohiti na glavne razgledne točke pri km 23 In km 25. Ob progi od starta do cilja Je napeljan telefon. Rezultati posamnih tekem se razglašajo z megafonom. Buffet pri km 23 ln na cilju Darila so razstavljena v Izložbi trgovine P .Magdlč. Občinstvo se opozarja, da Je točno na mestu ter v vseh podrobnostih natanko sluša ln Izpolnjuje odredbe rediteljev. Ob 15. url se tekmovalna proga brez Izjeme za vsakega zapre, vsled česar naj avtomobilfsrl, ki žele na vozovih prisostvovati tekmam, pravočasno prideio na Ikre mes+a.
Autoklub Kr. SHS. sekcija LJubljana. Motoklub »Slovenija« LJubljana
— VSI KOLESARJI IN MOTOCIKLI"
STI ljubljanskega in vrhniškega okrožja se vljudno naprošajo, da se zberejo v nedeljo dne 24. L m. do 13. ure na vrtu gostilne »Mantuac na Vrhniki. Kolesarji In motoclklisti !oga?fcesa in cerknišk. okraja naj se blagovolijo zbra« Istotako do 13. ure pri čuvajnici v bližini km 26 državne ceste Vrhnika-Logatec. Na zbirališču se Jim bo odredila točno varnostna služba. Kluba prireditelja vabita k največji udeležbi
Autoklub aekeija LJubljana. Motokiub »Slovenija« LJubljana
— Admlra (Dunaj) : Ilirija. Danes, v soboto ob 17.30 ter jutri ob 17. se vršita na športnem prostoru nad velesejmlSčem mednarodni nogometni tekmi med prvorazrednim mofitvom dunajske Admlre ln najmočnejšim domačim moštvom S. K. Ilirijo. Obe prireditvi spadata med redke velikopotezne športne prireditve v Ljubljani ter zaslužita, da Jima posveti Javnost največji interes, ker pričakuje se lahko s gotovostjo prvorazreden sport Admlra nastopi proti Iliriji s kompletnim I. moštvom, ki se glasi: WIeser-Vozi, Neldllnger-Schnau-belt, Koch, Furllnger-Siesl, Runge, Klima. Schlerl, Janda. Wleser. Koch, Schlerl ln Klima so nastopili *e opetovano reprezentativno za Avstrijo. O odlični kvaliteti Admlre pričajo rezultati: 6:2 proti beogr. Jugoslaviji, 6:0 proti graskerau 8tunnu, 1:0 proti lvovskemn Pogonu. 7:1 proti NIŽ_ jeavstr. reprezentanci. 1:2 proti Raptdu, 0:1 proti Vlennl. 1:0 proti Slovanu, 2:0 proti Wr. Sportklubu Itd. Za nirljo sta obe tekmi posebnega pomena kot priprava za državne prvenstvene tekme, ki se prlčno 7. septembra. Predprodaja kart se vrel t trg. J. Goreč, Dunajska cesta; znižane karte za mladino do 14 let se Izdajajo samo pri dnevnih blagajnah. DanaSnja sestara Ilirija:  MiklaTčlč-DoUnar  (Pogačar). Belt-
ram-Tavčar, Zupančič II, Lado-Zupančič I, Bregar, Učak, Oman, Pevalek.
— 8. K. Hermes priredi v nedeljo 24,
tm. cvetlični dan.
— S. K. Ilirija objavlja v Informacijo članstvu in športni poblikl: Z ozirom na velik finančni riziko, s katerim sta zvezani tekmi z dunajsko Admiro dne 23. in 24. tm., je odbor primoran ukiniti za ta slučaj vse proste vstopnice Izvzemšl novinarskih ter nekoliko zvišati običajno vstopnino. Uporaba sedežev Je dopustna seveda le proti vstopnici za sedež, dijaške In članske karte so podvržene kontroli pri vhodu. Odbor Je uverjen. da bodo našli ti ukrepi pravilno razumevanje in podporo tako pri članstvu kakor pri publiki.
— Avtomobilna gorska tekma, ki se vrši v nedeljo dne 24. tm. na srpentinah. med Vrhniko ln Logatcem so predpriprave ln tehnične dispozicije dokončane. Trenaža motociklov In avtomobilov se vrši pridno In je pričakovati, da se dosežejo vzllc nevarnim ln mnogoštevilnim ovinkom zelo ugodni časi. Pri motocikiističnl tekmi Ima naš znani dirkač g. Barešič največ Sanc. Nevaren konkurent mu Je znani športnik Rado Hribar. Iz Beograda Je prevozil na lastnem motociklu Športnik Mlšlč na D K W vozu In pridno trenira na tekmovalni progi. Za najboljši čas dneva Je razpisal automobil, klub lepo umeL darilo predstavljajoč automobil lz brona v polnem diru, prva cena Športnega voza ln prva cena potniškega voza umetniške statuete iz brona. Dalje podaril automobllnl klub motocikll-stlčnem klubu srebrn pokal za najboljšega vozača. Darila so razstavljena v izložbah tvrdke Magdlč v LJubljani. Razdelitev daril se vrši v hotelu Kramar v Logatcu ta. koj po končani tekmi.
— Brezsrčnost. Pišejo nam: V bližini Izliva TržlSke Bistrice v Savo so gnezdile divje race ln prav prijetno Je bilo videti sapaca racmana samega, včasih pa v družbi samice plavati po savski gladini. Nekemu brezsrčnežu pa žilica ni dala miru In Je to. llko časa stikal po gozdu ln produ, da Je konečno le Izstaknil gnezdo, kjer bi se Imele zvaliti mlade račke. Bressrčn^ž, ki Je baje lovec. Je v poletju, v prepovedanem časn, ko Je samica baš valila, streljal nanjo ln Jo obstrelll. Takoj po Btrelu se Je dvignila raca, kateri se Je pridružil samec. Nekoliko časa Je precej mirno frčala, nato pa Je pričela omahovati In se spuščala vedno nižje ln nižje proti Savi. Samec Je krožil krog nje, kakor bi JI hotel nuditi pomoč In Jo še plavajočo po Savi spremljal, dokler obstreljene race končno niso premagali valovi ln Jo odnesli. Vprašamo se, kaj Je Imel ta brezsrčnež od tega, da Je ustrelil raco v času, ko Je valila?
Priporoča se i
Parno  In  kadno  kopališče v v hotelu   „SLON"  —  edino w Ljubljani«
54SO
Matfeottijev pogreb in rimska vlada.
V Rimo, 21. avgusta.
»II Giomalo d* Italia« Je te dni pisal, da se je Mussolini popolnoma vrgel v roke »rasovc, to se pravi najin-transigentnejšega fašlstovskega krila s Farinaccijem na čedu. Fašizem si je pač s pomočjo vladnega aparata zopet opomogel po težkem udarcu, ki ga mu je zadal umor poslanca Mattcottija. In se zopet čuti kot neomejen gospodar položaja. V teh razmerah, ko se je že kolikortoliko poleglo razburjenje zaradi fašistovskega zločinstva, je bila najdba umorjenčevega trupla dogodek, kar je bilo pričakovati, da bo ta dogodek v že kolikortoliko pomirjenem ljudstvu ponovno vzbudil vihar ogorčenja, ki je bruhnil na dan ob razkritju tega strahovitega zločina. In to se ie tudi v resnici zgodilo in ogorčenje, ali bolje rečeno gnus. vse neokužene italijanske javnosti — 39 milijonov jo je, kakor je dejal sam Mussolini, Je splošen.
Vlada je napela vse svoje sile, da bi se te grozote prikazale javnosti v čim milejši obliki. Fašistovsko časopisje prehaja preko njih z molkom ali pa jih skuša omiliti, obenem pa na naravnost' neverjetno srdit način napada opozlcijonalni tisk, češ da hoče zlorabljati stvar v protifašistov^ke proti-vladne, protidržavne namene, hoteč s temi srditimi polemikami odvnrti javnost od razmatranja dejstva samega.
Vladni tisk Je razglasil na ves glas, da vlada prepušča Mntteottijevl rodbini popolno svobodo glede pogreba, Toda kaj se je zgod:lo»!
Matteottl je stanoval v Rimu In je bil v Rimu izvoljen za poslanca. Um-Ijivo je bilo, da se bo po vsem tem vršil pogreb v Rimu ,ozirnma iz R:ma, ker je želela rodbina, da bodi pokopan v njegovem domačem kraju, Fratra Polesine (mestece ob železniški progi Rovizo - Verona, v severni Tta-ilji.) Toda zgodilo se Je vse drugače. Dejstvo Je namreč, da je Matteottijeva vdova na prigovarjanje ministra notr. del Federzonija pristala na to. da se truplo iz Riana. kjer je bilo agnosira-no, ne prepelje v Rim, temveč na malo železniško postajo Monterotondo, 26 km od RJma, in sicer pod večer, strogo zastraženo po orožnikih. Iz-vzemši Člane rodbine ter oficijelnih zastopnikov senata, zbornice ter stran-
ke, kateri je pripadal umorjenec. nI
bil pripuščen nihče k pogrebu. Mrtva-gki voz se je na omenjeni postaji pri-klopil večernemu vlaku. Ves prevoz od postaje Monterotondo do Fratta Pole-sine, kamor |e dospelo truplo ob 6. zjutraj, se je vršil ponočL Vse postaje na tej 500 km dolgi progi so bile mobo zastražene, dostop občinstvu zabranjen. V sami Fratri je bilo popolnoma neznano, kdaj dospe truplo, in Matteortijeva mati je izvedela, da ji prinašajo sinove ostanke, ko so krsto Še postavili na tla pred hišnimi vrati Matere niso obvestili, ali na postaji je sprejel po nalogu vlade mrtvaški voz občinski komisar, fašist Njega so seveda obvestili, da je pripravil vse za neopazen prenos, ki pa se nI posrečil, kakor je bilo v namenu vlade, ker je ljudstvo takoj spoznalo, za kaj gre, ln hitelo pozdravljat mrtve ostanke svo-jesra rojaka. Nihče ni šel na delo, dasi jo vse tamošnje delavstvo organizirano v fašistovsklh strokovnih organiza-
cijah, seveda ne prostovoljno, temveč
prisiljeno.
Pogreb se je vršil danes dopoldne ob 10. Vlada je odredila, da se krajevne oblasti službeno udeleže pogreba, kar je dalo povod pokojnikovim prijateljem, opozicij onalnim poslancem, ki so spremljali truplo od Rlana do F rat te, da so v znamenju protesta odpotovali Iz Fratte pred pogrebom. Vlada je poslala tudi bataljon vojaštva za »počastno spremstvo« pokojniku na njegovi zadnji poti. Od Riana do Fratte ga je spremljalo dO orožnikov.
Ko je 74-letna Marteottijeva mali včeraj zjutraj zagledala pred vrati svojega doma krsto z ostanki svojega sina, se je zgrudila nanjo ln iz prsi so jI je izvil strahovit krik: — »Assas-slnl! Assassinlt — Morilci! Morilci!« Ta krik odjekuje po vsej Italiji In daleč preko njenih meja tudi danes, ko se Je položilo Matteottljevo truplo k večnemu počitku.
Bernh. Stoever-GMe - Razstava u pavlHonn F148
5393
Stettln
Zastopnik L. Baraga
Ljubljana, Šelenbnrgova ulica št C/L
slovitih pisalnih in
,Stoever* šivalnih strojev
Dnevne vesti.
r Ljubljani, dne
Klerikalno lopovstvo- #
Krščansko - socijalna »Goriška Straža« se je zlagala, da se nahajajo v fašlstovskem odboru v Renčah gospodje Stepančič, Duršot in Crnlgoj. Dostavila je: »Sokolska zveza žaluje za zvestimi člani.« »Slovenec« je hlastno pograbil goriško laž in jo priobčil s opazko: »Komentarja menda ne bo treba, c — Na to pravimo, da je komentar nujno potreben. Resnica je ta:
V Renčah so v fašistovskem odboru res tuji ljudje, ki se imenujejo: Stepan-cte, Durissotl in Cernigoi. Ti ljudje pa niso nikdar čutili slovensko, ker so žs od mladih nog vzgojeni italijansko in je Durissottl čist Italijan. Stepancig vodi stavbeno zadrugo v Vrtojbi ln stanuje v Volčjidragi, Duris-•oti je nečak italijanskega opekarnarja
V Bukovici, Crnigol Sil vio je mehanik v Volčjidragi. Umevno je, da od vseh treh ni bU nobeden nikdar Sokol
Renče so tako blizu Gorice, da nI teftto dobiti točno informacijo o sestavi tamošnjega fašistovskega odbora! Pri »Goriški Straži« najbrže gotovo vedo natančno, kako je z renskim fa-šljem, ali prilika je bila, udariti po osebah, ki morda niso baš ljube gospodi •koli »Goriške Straže«, zato se niso mogli »držati prilike, da bi ne lopnili po njih. Strankarska strast nad vse!
V »Slovencu« se zbirajo najrazno-vrstnejlt laži iz domačih pokrajin ln tudi ie inozemstva. Zadnje Čase Ima »Slovenec« v svojem želodcu posebno Sokole, zato je s veseljem zamahnil po odličnih možeh v Renčah. Ena laž več aH manj, kaj Je to njemu, ki je tako bogat na lažeh ln obrekovanjih. Preklicala ne bosta nič ne »Goriška Straža« 1h ne »Slovenec«, ker prekllcevati la-II in obrekovanja, ni krščansko, In namen posvečuje sredstva!
Po sokolskem zle tu v Zagrebu je »Slovenec«, ki mu je zlct prav tako v Selodcu, kakor njegovim vrednim frankovsklm bratcem, prinesel vest da je eden izmed jugosl. Sokolov v polnem kroju hodi! po Zagrebu od hiše do hišo in kradel kakor sraka. Navedel ni nobenega Imena, ne tatu, ne okraden-cov, Imenoval ni nobenih svedokov, Izreke! je samo pavšalno obdolžltev m hinavsko zavil oči, čel, vidite, kakšni so SokoB, sami tatovi In zločine! najnižje vrste. In stavimo, da ve »Slovenec« prav dobro, da nI na vesti pičice resnice, a priobčil jo Je vse eno, samo da bi oblatil pred nerazsodnim občinstvom omraženo sokolsko organizacijo ter s tem Škodoval njenemu ugledu v javnosti.
In takšne lopovščino »Slovenec« lahko uganja, ker ga nihče ne more pozvati na odgovornost, saj ščit! njegovega odgovornega urednika poslanička imuniteta.
I^že. obrekuje tn natnlcuje tor^j zavestno, ker pač račura, da si fikčo Izmed ^brekovancev ne moro poiskati zadoščenja sodnim potom. e»ebno razračunavanje s takšno ban-ditsko sodrgo pa dotičnikom brani čast in poštenje*
Toda so le ejotove tnete, do katerih dostojen človek prenaša lopovščina, ako pa so te Infamnostl ta<Ine, da insultirancu zavre kri, potem si najde zadoščenje tudi — mfmo zakona; ako mu jo pot do zadoščenja PO zakonu onemogočena.
In zdi se nam, da je kupa angelskega potrpljenja *• nad mero polna. Ako prekipl, naj krivci potem ne zavijajo oči ln naj ne tožilo o nasilstvu, ako si kdo poliče pravico v svoji pesti ker pravico obrambe ima končno tu* to a* eestU
23. avgusta 1924.
— Odlični gosti na vtlesejmu. Vele« sejem je danes posetil g. Ilije Nova« kovic, sekretar ministrstva zunanjih del, ki je prišel danes v Ljubljano, da izvrši vse potrebne priprave za konfe* renco Male antante, ki se bo, kakor znano, vršila prihodnji teden v Ljub« ljani. Velesejem je danes posetil tudi vodja naše trgovske delegacije v Lyonu g. A n d r ič.
— Naša sramota! Iz Kranjske gore nam poročajo: Dne 20. t m. je prišla k oskrbnici Erjavčeve koče na Vršiču italijanska komisija Rdečega križa, obstoječa iz dveh kapetanov, enega vojaškega kurata in enega civilista, ter jo prosila, da jih pelje oskrbnica koče, ga Žmitkova, na mesto, kjer je pokopanih 18 vojnih ujetnikov. Komisija je izjavila, di prihaja službeno na željo avstrijskega Rdečega križa, ki se je obnrl na italijanski Rdeči križ s prošnjo. Laj ekshumira na Jugoslovan t k 1 strani pokopane vojne žrtve ter prenese na Italijansko ozemlje na skupno pokopališče, češ da to zahteva čut pletete. Ko nisi ja je lme!a natančno skico vseh grobov z Imeni vseh na Vršiču pokopanih vojnih ujetnikov. Izjavila je, da jim je te podatke poslal avstrijski Rdeč! križ in da bo ekshumiranje in prenos smrtnih ostankov vo;nih Žrtev izvršila, čim dobi dovoljenje naše vlade. Na vprašanje, kako da se avstrijski Rdeči križ ni obrnil na naše oblasti, ni komisija znala dati točnega odgovora, izrekla pa je svoje začudenje, da se Jugoslovanske oblasti prav nič n* zanimajo za grobove vojn'h žrtev, zlasti na Vršiču, ko le vendar znano, da so te žrtve tu po večin! Slovani, med njimi celo SibJ. — Notori^no znano je, da počiva na ViŠiču na stotine in stotine i uskih, pa tudi srbskih bivših avstrijskih vojnih ujetnikov, ki so delali med vojno cesto Iz Kranjske gore na Vršič in ki so jih tu podsult snežni plazovi ali so se sicer ponesrečili Zlasti okolica Erjavčevo koče Je posejana od teh grobov; pod Kočo v Gozdu se i khaja celo večje pokopališče z znano rusko Varelo, kjer spi smrtni sen na stotine bednih ruskih vojakov. Prav v našem listu smo fe opetovano opozarjali na t* grobove s fcelHi da bi naše oblasti storile glede njih svoj', dolžna*, ki k> talaga čut pietetc. Storilo so v tem «.*iu ni ničesar samo na Triglavskih jezerih se j« postavil, po privatni fnlcilatlvl, skromen spomenik oni! pokopanim ruskim žrtvam, a še pri odkritju tega naše oblasti niso smatrale za potrebno, da bi bile zastopane, dasi se jih je izrecno povabilo. Takšni pač smo! V spričo te neverjetne malomarnosti naših oblasti se ni Čuditi ako se dogodi sramota, da po avstrijski Infcilatlvl Izkopljejo Is slovanske zemlje slovanske žrtve Italijani ter jih preneeo na italijansko ozemlje, ker Jugostovenske oblasti ne smatrajo za potrebno, da bi priredile kostem svojih lastnih rojakov vsaj dostojne grobove. Zares, sram je nas!
— Kakor pri nas! češkoslovaški legljonari se že dlje časa energično bore proti klerikalizmu. Vse krajevne organizacije odločno protestirajo proti klerikalnim hujskačem, ki zadnje čase nesramno napadajo prezidenta Masa-rvka ln legijonarje, Legijonarjl pozivajo vse napredno časopisje, naj nastopi proti naraščajočemu razmahu klerikalizma. Rlmovci so torej tudi na Češkoslovaškem dvignil! glavo. Razlika je samo ta, da tamkajšnje ljudstvo ni tako politično kratkovidno, kakor Prt nas. V enem pa so si naši in češkoslovaški klerikalci popolnoma enaki Gonja proti nacijonalizmu tn svobodni drlevi Jta je skupna.
— Zbor pravnikov kraJJevme Srbov, Hrvatov in Slovencev se bo vršil, kakor je bilo že javljeno. 20- hi 21* septembra L L v Zagrebu. Svrha zbora je na eni strani spoznanje in zbližan je pravnikov med seboj, na drugi strani pa razpravljanje o teoretično in praktično perečih pravnih vprašanjih, ki so ravno sedaj velike važnosti. Razpravljalo se bo na zboru o naslednjih predmetih: osnovanje stalnih pravniških kongresov, zakonodavna tehnika, pravna pomoč v državi, prisilna poravnava izven konkurza, odvetniški red. O vsakem predmetu bo govoril en referent in dva koreferenta. Natančen spored bo še objavljen. Pozivamo pravnike, da se prvega zbora udeleže v čim večjem številu. Za znatno znižano vožnjo je skrbljeno. Udeležnlki naj se prijavijo pri odboru društva »Pravnika« v Ljubljani oziroma naravnost pri tajniku dr. Rudolfu Sajovlcu. Prijavi naj se priloži znesek 25 Din za stroške sabora. Obenem naj vsak udeleženec točno navede, ali želi stanovati v hotelu ali Dijaškem domu. Zagrebško društvo je namreč preskrbelo v Dijaškem domu za 100 udeležnikov brezplačno stanovališče. Prijave naj se pošljejo, brez odloga, najkasneje do 30. avgusta t. L, m sicer za več udeležnikov iz enega kraja skupaj, Če le mogoče. — Odbor društva »Pravnika«.
— Ustoličenja patrijarha v PečL K ustoličenju je po ministru ver povabljena tudi mestna občina ljubljanska. Na vabilo je vladni komisar dr. Peric odgovoril z naslednjo brzojavko: »Zahvaljujoč se za čast povabila sporočam v Imenu mestne občine Ljubljane naj-iskrenejše častitke vsemu pravoslavnemu svetu naše drŽave k zgodovinskemu dejstvu ustoličenja srbskega pravoslavnega patrijarha po prekinje-nju več nego 150 let Ker mi radi uradnih poslalov ni mogoče osebno prisostvovati velikemu in ponosnemu momentu ustoličenja Njegove Svetosti patrijarha Dimitrije v Peči, Vas, gospod minister, prosim biti moj posrednik in sporočite Njegovi Svetosti g. patrijarhu, da se njegovi Častitljivi osebi klanja slovensko glavno mesto Ljubljana, radujoč se, da so naši pravoslavni bratje in sestre doživeli dan zopetnega ustoličenja lastnega vrhovnega poglavarja svoje cerkve In da je ta njih najvišji cerkveni knez sin lastnega naroda«.
— Dvojno razočarenje. Predstojnik tru kajsnjege Jezuitskega kolegija Jo dal to dni nujno k sebi pozvati obrtnika K, ■ Poljan. Mol je podjeten ln rad kaj easluzl zato te je nemudoma odzval rabili! ter jo odšel v samostan, kjer pravkar gradijo obširen prizidek, menda za duhovne raje. Moral Je dolgo Čakati, no končno pa so Je vendarle pojavil g. rektor, na kar se Je razvil sledeči razgovor: »VI prevala to tudi premog?« »Da, gospod; vozim ga tudi raznim zavodom tn v ob 11 iju.« »Dobro. Pa bi ga Se nam odpeljali s kolodvora T Dobili smo ga 15 ton.« »Zakaj pa ne, če so zmenimo.« »Veste, premog smo dobili popolno, ma zastonj, pa bi ga VI tudi speljali zastonj?« »Da bi Vam premog domov zvozil ln naredil sedem voienj s kolodvora semkaj zastonj, nak, tega pa ne. Meni kovač ie enega eveka ne pribije na podkev zastonj. Pa zbogom, gospod.« Moi se je nejevoljen obrnil hi pustil razočaranega rek. to rja samega. — Sličica izborno karakterizira nikdar sito blsago!
— Proslav« dvajseti etnee. V sredo, dne 20. trn. so jo vršila na verandi hotela Union dvajsetletnica mature L drl. glmn. r Ljubljani. Razen 29 tovarišev sošolcev oo se udeležili proslave tudi njih trije učitelji, namreč: vlad svetnik A. Senekovle" ter prof. Bartol ln Wester. Navzoč Je bil tudi Šolski sluga Vokaun, ki službuje le 80 let na Istem zavodu. Pri otvoritvi slav. večera se Je spomnil tov. prof. Prebil umrlih tovarišev; med banketom se Je zahvalil tov. dr. Karan navzočima gg. profesorjem, tov. kan. dr. Kllnar pa Je opozoril na lepo, očetovsko pr'jazno razmerje, Id Je tedaj družilo učence tn njih učitelje, katerim nikdar ne pozabimo doline hvaleinosti. 8 popevanjem narodnih popevk, katere sta improvizirala slasti tov. Janko Badlura ln Lojze Hočevar, ter a o!1 vijanjem dljaSkih spominov smo za hip pozabili na vsakdanje stanovske dolžnosti ln skrbi m se hra. torsko odkrito porazvesellU. Le Žal, da nam Je večer tako hitro potekel! Drugo jutro smo se udeležili vel z gg. profesorji vred zađuSntce za tovariBe. ki jo Je opravil v alojztjevlgkl kapeli tov. prof. dr. Trdan. Po fotografiranju na alojzljevitkem vrta smo se razšli s željo, da se snidemo ob srebrnem jubileju a navzočimi gg. profesorji ln tudi tistimi tovarili, ki so bili to pot zadržani.
— Palača poalanlltva C8R v Beogradu, češkoslovaško ministrstvo za javna dela Je razpisalo natečaj za najboljše načrte aa projektirano sejradbo poslanlflkega poslopja ▼ Beogradu. Konkurirali so lahko češkoslovaški ln jngosloventkl arhitekti. Raspisana so bila S darila. 1. tn 2. darilo se Je združilo ter podelilo po odločitvi ministrstva dvema najboljšima projektoma, ki sta enakovredna, ln sicer arblt. Karlu Brunlerjtt v Ljubljani In arhitektoma A. Mazarl ln Pecaneku v Pragi. 1. darilo Je dobil arhit F. iramek v Pragi.
— Ia earlnako službe. PreneSčen Je ta Karlovca v Maribor glavni revizor n. kat. Petar TJ b a v n 1 ft.
— Krapinska toplice. Kupallltna uprava seopčuje, da sa danom 1. septembra stupaju na snagu 26% popusti I to kod cijene stanova 1 kupelji. Državni 1 opčlnskl činovnici, častnici, Invalidi, siromašni članovi   okrutnih   blagajna  itd. uživaju od
dana fe% popaat kod eijeae stanova 1
i kupelji. Pena ion (dnevno i obroke) dobije se od Dinara 40—60 po osobi. Stalna kupaliStna vojna glazba koncertlra do 10. septembra dnevno S puta. Radi sve večeg posjeta kupališta preporuča se stan kao i sjedalo u autobusu sa stanice Zabok pravodobno naručiti. Na svo upite odgovara I upute daje kupaliStna uprava Kraplnske-TopUce.
— Ubog vojni slepec se obrača na usmiljena srca, da bi mu s malimi darovi pripomogli priti do slepčeve ure, katere si siro. mak zelo želi Darovi naj se pošljejo na opravo lista.
— Vojaška godba na 8uiaku potrebuje nujno 24 godbenikov sa različne instrumente. ProSnJe je vlagati do 1. septembra na komando mesta na Sušaku. Natančnejši pogoji so razvidni ia oglasa, kl Je nabit na mestni deski.
— Sa železniški prog/ Ormož*Murska Sobota so prične s 1. septembrom nadalje« vanje dela. Proga je dokončana do Ljuto* mera, sedaj se raztegne delo od Ljutomera do Verze j a.
— Zamenjava čeSkoelov. 600 Kč bankovcev. Dne SI. avgusta tm. konča rok za Izmeno 500 Kč bankovcev L Izdaje (rdeče) i datumom 19. IV. 1919. Do tega termina Izvršuje Izmenjavo bančni urad ministrstva financ v Pragi. Po končanem roku se bodo ti bankovci izmenjavali le v Izrednih slučajih.
— Predavanje v higijenski rz/slavL V nedeljo dne 24. t. m. predava ob 16. url oficijal higijenskoga zavoda v Ljubljani »O alkoholizmu v Sloveniji«.
— Smrtna kosa, Dance zjutraj jo umrla gdč. Krista Ferkula, uradnica Državnih ie« leznic. Bila je vestna in marljiva uradnica, priljubljena pri tovariših in predstojnikih. Pogreb bo v ponedeljek dne 25. t. m. ob 15. z Dunajske cesto 47 k Sv. Križu. Blag JI spomini
— Volkovi v Dalmaciji. Te dni so so pojavili v okolici Slanega v Dalmaciji vol* kovL Prebivalstvo je s pomočjo oblasti ta*> ko J vprizorflo lov na volkove.
— Številne tatvine na vslesejmu. Dne 21. tm. med 13. In pol 14. je bilo vlomljeno v izložbi tvrdke Remec & Komo. t pisalno mizico, čije predali pa so bili le preje Izpraznjeni, škoda, ki jo je tat povzročil % nasilnim vlomom, znaša okoli 800 Din, — Kontorlstinjl Franji Knez je bila 21. tm. ukradena listnica s 170 Din ln raznimi listinami. Tatvine Je osumljena neka 16-letna Ana F. — V noči od 21. na 22. tm. so bile Franu Pernaču, zastopniku tvrdke »Petovia« v paviljonu »I« ukradene atlrt usnjate listnice, vredne 280 Din. — Tudi Eeparji so pridno na poslu ln Izbrali so si predvsem hlgijenlčnl paviljon za centrum svojega delovanja. DosedaJ le ni minil dan, da se ne bi javile okradene irtve. Včeraj so trgovcu Matevžu T um ar ju ukradli srebrno dozo, vredno 200 Din, M Inki Zupančičevi pa Je bila iz ročne torbice ukradena listnica s 480 Din. Listnica se Je kasneje nasla —- ali prazna.
— Smri pod avtomobilom. V Zagrebu je avtomobil, Id ga je vozil iofer Sergej Filipov, na WHsonovcm trgu povozil 62* letnega cestnega pometača Marka S ti ploška, rodom Iz Brežic. Starček jo podlegel v bolnici poškodbam.
— Policijske prijave. Tekom zadnjih 24 ur so prispele na policijo sledeče prijave: radi tatvine 4, cestno.policijskega reda 8, pasjega kontumaca 5, nezgode 1, pretepa 1, radi lovenja rib brez dovoljenja 1. zglafievalnlh predpisov 2. postopanja ln Javnega nasflstva 1. Radi beračenja je bila izvršena 1 aretacija.
— Chrlstofov učni zavod, edino državno koncesljonlrano ln najceneje zasebno učlltsče te vrste v Ljubljani, vpisuje vee avgust in september na Domobranski cesti 7. Začetek tečajev L oktobra. Izobrazba v perfektne stenografe — strojepisce.
— Zahtevajte povsod le prvovrstne ta prelzkuSene čajne mešanice znamke »Bud. đhe«!
— čevljarna Maher A drug LJubljana
razprodaja v nedeljo ln ponedeljek na ljubljanskem velesejmu Paviljon »I« svoje razstavljene vsestransko priznano najlepše ln najsoliđnejfie ročno Izdelane moderne m Strapacne čevlje po znižanih cenah.
— Čajno melanlce v srebrnih zavitkih ■ znamko »BTJDHA« so priznano najboljše. Dobe se povsod. Zahtevajte navodila.
— Najcenejše In najnovejle obleke se dobe samo šelenburgova ulica It. 3 pri GRIČAR & MKJAČ.
— POSPTITE GOSTILNO »PRI NE-STLNUt. TR2ASKA CESTA!
— Vremenska napoved. Vreme ostane sicer nestanovitna in spremenljivo, vendar pa lepšo
Naznanilo.
Slsv. občinstvu vljudno nsznanfam, da sem nanovo hlgiienlčno preuredila avojo brlvnloo  v Frančiškanski   ulici 10,
katero bom še nadslje vodila sama in se slav. občinstvu vljudno priporočam za obilen obisk.
Marila Dergano,
5487 vdova po brivskem mojstra.
Tovarna briketov premogovnika »Srpski Balkan«, Zaječar«
Na letošnjem velesejmu je razstavita tudi Tovarna briketov rudnika »Srpski Bal* kan«, Zaječar. svoje prvovrstne brikete. — Tovarna, katere lastnik je bivH minister Gjeorgjo A. G o n č 1 č, se Je pričela graditi pred dvema letoma. Briketnica je opremijo« na s vsemi modernimi stroji, med drugim Ima tudi dve veliki stiskalnici za brikete, katerih delavna zmotnost je dnevno 30 ve* gonov b rike tov. Pogon teh velikih strojev se vrli s parno silo, katero proizvajate dve lokomobilL Poleg tega Ima tovarna lastno električno centralo za 180 HP. Potreben premog se dovaja v briketnlco potom žične železnice Iz premogokopa, Id je oddaljen ca. pet kilometrov od briketnlce. Po vsem rud* niku je izpeljana rudniška feleznica, potom katere se dovsja premog na nakladalno po* stajo žične Železnice. Na ta način je mogoče briketnico dovolj hitro in zadostno preskr* beti s potrebnim premogom. Rudnik sapo« sinje danes okoli 500 delavcev, medtem ko
Je v sami brfketnic! zaposlenih okrog 200 delavcev. Tovarna briketov je potom do* vlačilnico v dolžini kakih 500 m zvezana di» rektno z normalno progo Zaječar*NiS.
Briketi vsebujejo jako malo žvepla in katrana, gore vsled tega popolnoma brez saj in brez djha. Ravno tako jo vser>ina pepela jako-malenkostna, tako da jo ogenj enakomeren in vročina trajna. Kosi so vsi enake velikosti ter omogočujejo kar največjo izrabo porkote. Oblika briketov je Jako priročna. Za hišno vporabo v obrtne in industrjske namene so briketi iz navedenih razlogov najboljše in najstedljlvejSe gorivo. Prav posebno pa se obnesejo ti briketi pri centralni kurjavi.
Poleg diugih aestavin, ki so ae dognala pri analizi, se nahaja v brikerih 80. 10% ogljika, 3.40 % vodika, 3% kisika 2.23% žvepla ter proizvaja toplotni efekt iz elcmentar# no analizo po formuli nemških inžeujerjev 7408 kalorij. 2e Iz teh malih podukov je mogoče posneti pivovrstnost teh briketov v vsakem ozira.
Tovarna Je na letošnjem semnja nare* dfla že prav dovoljne kupčije. Vsa potrebna pojasnila daje tuknjšnja tvrdka »Transfor. mator«, elektrotehr Jćna tovarna v Ljubljani.
Iz Celja.
—c Iz diplomatska službe. Celjski rojak g. dr. Stanko E r h a r 11 Č, dosedaj namestnik ravnatelja za tisk in propagando v ministrstvu zunanjih del. Je imenovan za vice-konzula v Celovcu.
—o Knjigovodski tečaj. Trgovsko društvo v Celju si je na svoji redni seji dne 29. julija osvojilo sklep, otvoriti začetkom meseca oktobra knjigovodski tečaj. Pristop k temu tečaju imajo vsi dani društva, torej trgovci in trgovski namecčeneL Tečaj se bo otvortl le, če se priglasi zadostno število udeležencev. ZglaslU se Je v sobi tajništva v carinami soba It. S6. Ce se bo Izkazalo, da vlada za nameravani tedaj zanimanje, po društvo otvorilo se drage koristne tečaje.
—c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Glavnem trgu.
—c Policijska kronika od 1S. de 19. av-gusta. Aretacij je bilo v Cetjti brrrsenih 9. 4 radi tatvine, 1 radi nevarae grolnje tn 4 radi ekscesov v pijanosti Prijav Je bflo vloženih 25. 1 radi zločina tatvine, 1 radi prestopka tatvine, 2 radi poneverbe, 1 radi lahke telesne poškodbe, 1 radi po. fikodbe tujega Imetja, ostale pa rad! manjših kazenskosodnlh, odx»osno policijski prestopkov.
Iz Maribora.
— m Ustanovitev policijske direkcijo za mariborsko oblast- V zadnjem času se bije boj ne le za ustanovitev samostojne policijske direkcije v Mariboru, temveč tudi za popolno reorganizacijo te£ra oddelka državnega aparata. Ta boj zadobiva konkretnejše forme, odkar je «r. Spora v centralnem organu policije sprožil za Maribor absolutno zgrešen predlog, naj so dosedanje policijske komisarijate podredi srezkim načelnikom. Za Maribor Je ta Ideja že iz praktičnega razloga neizvedljiva, ker ima Maribor dva srezka načelnika (levi in desni breg Drave). Potemtakem bi se mariborski policijski komisarijat še bolj razkosal, kakor je že. Prihaja pa tudi v poštev morebitna premestitev sedeža srezkih načelnikov (eden v Slov. Bistrico, drugi morda v Sv. Lenart v Slov. gor.). Pa ne glede na te morebitnosti in ne glede na vprašanje naslova — ali direkcija ali komisarijat — je sedanja praksa ravno glede Maribora pokazala, da Je dosedanja organizacija policijske oblasti v Mariboru za bodočnost popolnoma zgrešena. Javnosti ne zanima toliko, kako se bo med velikimi policijskimi glavami končal boj zaradi naslova, pač pa ima v interesu večje Javne varnosti pravv-co, zahtevati najprej reorganizacijo delokroga orožništva ob periferiji mesta ter državne policije v mestu.
—tn Ker ga je ženska pretepla. Kovač Alojz B., stanujoč na KoroSkl cesti. Ima navado, da razgraja po hlSi, kadar pride v rollcah domov. Ko ee Je v sredo poskusu avojo staro navado, ga Je njegova svakinja Terezija F., pošteno nabila. To Je mota Se bolj razburile ter je demollral skoro vse pohištvo. Pred policijo vprafian po vzrokih, je izjavil, da Je bil silno užaljen, da ga je natolkla — ženska.
tonSB. tvotia |fiutfft bdc&n \ krisnta
BaoilisiBl streli
jda\
Wi»d. Titu a
jpp u mmicf
r.      f LUDWIG HINTERSCH WEK.EP C0
MASCHINENTABRm ■•:.£!r,EN0iKStttr    l li. ICHTENEGG t>*.'i;WClS O.O.
rv*eff ftto)v. 17-^
Zssftsslk a Rajeiks, ImSu k JsgtJilarija: AUGUST LECHMER, G RAZ
BeMftni 40. L fisek
J
Uaiie i ,SIif. Mi'
Šolske knjige
za ljudske, osnovne in srednje sole ter učiteljišče, licej in tehnično srednjo šolo ima v najnovejših izdajah v zalogi
Jfaroflna knjigarna, fjubljana
frdcrnon ulica l\a. 7.
Nikdar nI dovolj.
»fo blago  nm vel«-••jmo, potrebno Jo
reklame
v »Slovenskem Narodu."
Informacije v upravi I lata In na velesajma pri nafte nt zastopniku.
Banaiko moko
In vse vrste deželnih pridelkov ^ O y      3 C>
velike) dobavlja po najnižjih dnevnih cenah direktno Is Bačka aH iz skladišča v Ljuh3 ani
ion ico ~
A. VOLK, veletrgovina z žilam v LJubljani
Telefon isstortirb. št. 449 _ Zahtevajte ponudbe! 5172    Brzojav«! Volk Ljubljana
mm
onudbe!
trobey
■
.J
■r
Priložnostni naknp!
Prvovrstno double bijoterijsko blago radi opastitve po skrajno nizki ceni na prodaj.
Alols Sautner, Graz,
Herrengasase 19, Avstrija. 5405
Najstarejša slovenska
pleskarska in litanta
delanlca
Ivam Brlcell, Dana*ska c. 19,
se priporoča. Izvrfiitev točna, cene zmerne. 2530
Zastopstvo
za Zagreb
konkurenčne tvrdke, prevzame agilen troevec.
Večje jamstvo mogoče. Ponudbe se prosijo na: Fran Vorsić, Zagreb, pretinac, br. 391. S488
Kavama
v večjem kraju v Sloveniji |e na predal z vso kavarniško in kuhinjsko opravo vred.
Ponudbe pod „Kavama" 5510" na upravo Slo ven. Naroda. 5510
Teod. Kom, Ljubljana
Poljanska cesta št. 3.
krovec, stavbni, galanterij*! In okrasni
kleper. instalacije t edovodov. Kapne seseda. KariUke in ktatot nartrt
Izdelovanje posod Iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 3245       za konserve.
QQQQOQQQOQ
Kavarna £eon
t Kolodvorski ulici št. 29
vsak dan koncert
Odprto od 4. ure zjutraj dalje. Se priporoča       I— Pogačnik
5249
(turpija)
vsakovrstne, porabljene, nasekava strokovno in po zmerni ceni
Ivan Figsr,
pilarski mojster
Ljubljana,  Hrenova ulica 19
KURITE
Malenkostna vsebina, ter a in žvepla, v sled tega izgoreva brez saj in smrada. Malenkosten preo* stanek pepela, nobene slin dre f v s led tega tudi enakemeren ogenj in dolgotraj* na žerjavica.
5538
Enakomerna veli- / kost kosov ter naf-izdatnejša izraba / toplote, Priro Čn a / oblika. Izredno varčno kurivo za domačo, obrtniško in industrijsko kurjenje. / Prvovrstno za centralne kurjave in pekarne.
GUMBAR
iz konkurzne mase.
V konkurzno maso „BISTRICA", Prva jugoslovanska tovarna za gumbe in kovinske predmete, družba z o. z., v Slovenski Bistrici, spadajoče industrijsko podjetje, sestoječe iz kompletnih strojev za izdelavo gumbov in kovinskih predmetov, vodno silo s turbino in električnim pogonom z vsemi najemninskimi in družbenimi pravicami, kakor tudi z zalogo surovin in polfabrikatov se proda iz proste roke. Cena po dogovoru.
Natančnejša pojasnila daje dr. Urban LemeŽ, odvetnik v Slovenski Bistrici, kot upravitelj konkurzne mase.
5489
Priporoča se uradno  koncosljonlrano podjetje za zgradbo vodovodov, hišne Inštalacije In centralne kurjave
Anton
Telefon 621.
Aškerčeva  til. 17.
5520
Telefon G21.
generalni zastopnik
trgovec se Išče za rentabilno s patentom najavljeno novost s
kavcijo takoj za Jugoslavijo. Alois Sautner, Graz, Herren-gasse 13? Avstrija. 5496
Sireno lepenko mnnn
KlltilMlli (R««tiient2!Mewp?)
dobavlja takoj v vsaki množini najceneje
3os. R. Fah, £jHb!jifia,
Sradoška ulica 22. Taiefon 513
Velika zaloge klobukov tn slamnikov se doti pri
Franc Cerar
družba z o. z., tovarna v Stobu, poŠta Domžale
Prevzemajo se tudi stari klobuk; in slamniki v popravilo pri Kova čevič i Tršan v Ljubljani, Pre-154     šernova ulica št. 5.
Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4
Mizarje 23 n M
Kdo rabi spretne in marljive mizarje za na dom, eno aH več moči? Izvršuje se pohištvo vseh vrst, stavbena dela, Kakor tudi vsa mlinska dela, posebno domaČi mlini: na pajtelne, na roko, za vitel ali motorje. 5492 Cenjene ponudbe na
Fr. Vorsi5a na s Jedra. Maribor, Slomškov trg 16
Pozor!
Tro;ovci!
Pozor!
Dovoljujem si vas obveščati, da ne zamudite si ogledati ob priliki poseta IV. Ljubljanskega vzorčnega velesejma
paviljon H 348 tvrdke
froilsii Sfuls
Ljubljana,  Sv. Petra cesta 29
Zaloga   šolskih   zvezkov, man, notesov,   blokov   in odjemaln<h knjižic.
Cene nizke.   Lastni izdelek,
S spoštovanjem se priporoča 5257 P?. Blvlo.
III
mili
m.
arhitekt in mestni stavbenik
Blms&a cesta 2.
Izvršuje načrte in proračune, prevzema stavbna dela vseh vrst kakor tudi presojevanje in cenitve pod solidnimi in najugodnejšimi pogoji.
Zidna oseka
od lastne opekarne na Viču, priznana kot najboljša kakovost, in od skladišča, Opekarska cesta 18, po najnižji dnevni ceni.      50 T
CREPE TRIKOT
je
zadnja novost
30 T
Oglejte si krasno izbire prt tvrdkl
H. Kenda-Ljubljana
M
zagrebška
e §
DIVO
je zopet na velesejmu ve-selični prostor lasten paviljon in drugih paviijonih.
W* Vedno sveže! ~B8
F c: upnike
5477
ki so dobro uvedeni pri industrijah Itd., išSeao za razpečevale prvovrsixja*ja gasilnega aparata uKIIOCH-OUT" po vseh večjih krajih v Sloveniji.
3»£&3£Aa d. z o. z., Ljubljana, Kolodvorska ulica 34-11
rV7?B
manufakturna trgovina, perilo za gesnode in dam«.    Blago dobro, ceae atsbe.
Sv- Petra cesta št. 26 52
elektrotehnična dela
se priporoča
!«7
l^llielčic
LEPI b»OT 10. LJUBLJANA LEPI POT 1C. Postrežba solidna. Cene zmerne.
Leopold Boge! & sin
stavbeno kleparstvo in vodovodna inštalacija ifffsblfasa, G&spofrcaiska c&*£a it 18
L. Turi
min
Pred Skollfo f.\i.
Strojno pletenje, nogavice, čepice, obleke, jopice, majce itd.
HafnIZfe cene.
zobozd^avnlli
5194
rs® ordisiirsa do IO. ss^tem^^a 1324.
Lisičje kože
sprejema v črno, alaska, križ as to, SKtinks barvanje in strojenje — PRVA JUGOSLOVANSKA BAR-V ARIJA, KRZNARSTVO IN STROJARSTVO Z ELEKTRIČNIM OBRATOM. Delo se sprejema: LJUBLJANA,  KRIZEVNISK A 7V
5523
Zapustila nas je za vedno naša ljubljena
uradnica drl. žalczaicc
danes ob 6. zjutraj v cvetu svoje mladosti.
Pogreb preblage pokojnice se bo vršil v ponedeljek, dne 25. t. m. ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta 47, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 23. avgusta 1924.
Globoko žalujoči ostali«
E
Zahvala.
5170
Vsem sorodnikom, sosedom in ostalim rojakom, kateri so 21. t. m. moji edini, nepozabni sestri
O)
si M.
3
s številno udeležbo izkazali poslednjo čast na potu k večnemu počitku, izrekam v lastnem ter v imenu svojih star&ev iskreno zahvalo.
Najlepša hvala sorodnikom in vsem sosedam za obilni trud ter njim in ostalim znancem za tolažbo in izraze sožaija.
Metlika, dne 22. avgusta 1924.
v
Franjo Zarkovič.
osefnikom uelesepna priporočamo naslednje fordke:
ALFONZ BREZNIK
MESTNI TRG 3 (poleg magistrata). 5107
Največja in najstarejša tvrdka klavirjev, pianinov in harmonijev ter vsega glasbenega orodja in strun.
Oglejte si to najpopolnejše podjetje Jugoslavije! Paviljon .K* 549. Paviljon „K" 549.
Bartl i
modna trgovina in specijalna parfum eri j a
Stritarjeva ultea $t. 2.
Paviljon .,E" 75.
Anton Verbič
o
delikatese, špecerija zaloga vseh vrst sira Stritarjeva ulica št 2.
Modna trgovina
T.
Modna trgovina
Sv. Petra cesta štev. 2.
4984
09
en C
o
"5
(8 CL
Tovarna perila
„TRIGLAV"
LJubljana, 5031 Kolodvorska ulica 8.
Filip Bizjak
krznar« izđelovatel]
Če*?! C 5186
KolizeJ, Gasposvet. c.
manufakturna trgovina in zaloga pirot. preprog
Sv. Petra cesta 4.
5032
Iv. Buzzolini
trgovina z delikatesatni Ljubit an a 4999 Lingarjeva ulica 1.
Snoj & Modic
priporoča svojo manufakturno in modno
trgovino 4990
Prešernova ulica-
Josip Vidmar
Ljubljana 4993 Pred škofijo 19. Tovarna dežnikov In solnčnikov.
J. Wanek
krznarstvo, trgovina čepic In klobukov
Sv. Petra  cesta št. 19.
J. Marchiotti
trgovina usnja na drobno in debelo Sv. Petra cesta 30.
Trgovina paplrfa
fvan Gaflek
LJtibliana, Sv. Petra c. 2.
5045
M. Sedel-Strnad
modni salon Prešernova ulica št. 3.
5048
Rudolf Juvan
nožar
LJubljana, Prešernova u.
5079
Slaščičarna
5083
pecivo, bonboni, med. Selenburgova ulica št. 1.
5050
Foto-atelle
Ant. Uršič
(v hiši Trgovske banke) Dunafska cesta.
Delikatesa špecerija Ssiesjfear^ova ulica.
5046
Velika zr.loga šivalnih, pisalnih strojev in koles
Iv. Jase in sin
Ctesr-sssvsaska cesta 2»
Franjo Grabjec
fotogr. u met zavod Miklošičeva cesta št. 6.
5044
Papirna trgovina
LJubljana 5017 Selenburgova ulica št. 1.
Veletrgovina žita
A. Volk
Ljubljana, Besljeva c 24
5076
Trgovina perila
Hed. Sare
pralnica in likalnica Selenburgova ulioa 5.
G. BESED!! 1» !!«!!
Ljubljana, Prešernova ulica 5.
Izdelovanje klrurplčnega orodja ln obvez.
Tovarna ortopedičnih aparatov, umetnh udov. priprav za zdravilstvo in strežbo bolnikov,   vse  vvste    zdravstveni cumi predmeti, kirurc;ičnih obvez in predrr. oprave za ordinacije in operacijske sobe.
SA34
Peter Capuder
sokolske in orjunaške potrebščine Dalmatinova ulica.
5109
Elektrotvrdka
A. ¥®e*foajs
Ljubljana 5ios Gosposvetska cesta 13 (KoHzsj).
Anton Merhar
pletarstvo 5084 Ljubljana, Sv. Petra c. 22
Velesemenj pav* „E" 102.
Marija Poznič
galanterijsko blago LJubljana, Sv. Petra o. U.
5120
Ure,   zlatnina, srebrnlna
Ed. Škopek
Mestni trg 8. 4985 Popravila točno in solidno.
„S^ore^ski film"
Aleksandrova cesta 5.
5002
Ivan Bogataj
elektrotehn. podjetje Kongresni trg
5004
Anton Keni slina
drogerija, fotomanufaktura Židovska ulica št. 1.
5085
L. Mikuš
Mestni trg štev. 15.
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic.
Albina Bogataj
izdelovanje perila Židovska ulica.
5005
Fa K. Kaiser
puškar
Selenburgova ulica.
498S
Modna trgovina
f A. Persche
j Ljubljana 4987
Pred škofijo 21.
trgovina s kandii na debelo Lfubljana, Krakov trg 8.
4994
Adrija
5001
drogerija, fofomaniiaktura, parfumerija Selenburgova ulica 5.
nasproti glavne pošte.
Lud. Dolenc
trgovina z galanterijskim blagom Sv. Petra oesta 8.
4997
Čevlji-obuče na veliko
Aleksa Oblat
Sv. Petra cesta 18.
BG30
Opozarjamo gospode trgovce,
da razstavljamo naše
£s?esno pohištvo
na vzorčnem velesejmu v paviljonu ?lO*f 229 St.
f9Zmajcl, ind. žeSsznlne d. d.
Zagreb, Petrfnfska ulica 3.
5347
oavHion ,G\št.231 0
Izložba najnovejših, najmodernejših in brez konkuren-
jjjK čnih modelov
I MM MM
||D E» gros
44
Ea delali
Naročila in korespondenca: Fa«ra«ea ?,6", koja 231, aH ateller 5403      Sciodvopaka nlica 8 1.
Tvornica železnih
K2W
rt
KOV
KISIKA (OXYGEN)
Vojnović & Cie.
Vič pri Ljubljani
Veletrgovina elektro-materijala in strojev
Ljubljana, Dunajska c. 22
5391
Zahtevajte cenik!
Inseri
m
s
■
v »Slov. Narodu"
milHUV IZBI
Domžale (Slovenija)
moderno uB*ejona tkalnica
izdeluje:
sirovo in beljeno platno od najpriprostejših do najfinejših vrst. — Namizno perilo. — Da-masta. — Sploh vse vrste platnenih izdelkov.
Želez, postaja: Jarše-Mengeš.    Brzojav, naslov: Induplati, Domžale.
Telefon: Domžale 9. 5433
Fran Repic, Uubisarsa
todsrsko podjetje 5324 KolezijSka Ul. 18 (Trnovo)
Velesejem paviljon E 107.108
Posetnikom velese'ma!
Najmodernejše svijene jumperje in jopice gladke In Thutankamenove vzorce v veliki izbiri od dmajjev 180 do dinarjev 390. — Trgovcem znaten popust-
F. in J. Goničar, LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta 29 5396
banka
d. d.
podružnica: Ljubljana. Centrala: Zagreb.
Vplačana delnižka glavnica in rezerve preko Din 120,000.000-—.
Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gor. Radgona. Kranj. Maribor, Murska Sobota, Novi Sad,  Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Sabac, Šibenik.
Vršac, Wien.
Ekspoziture i Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka in Jesenice.
Af ilijacijI i Slovenska banka, Ljubljana in Jugoslovanska industrijska banka d. d., Split
Lastne agencije v Južni Ameriki a Buenos Aires, Rosario de Santa Fe; v Severni Ameriki s  v vseh večjih mestih direktne bančne zveze.
Posredujo vrne bančne In trgovske posle z inozemstvom, posebno
z Italijo in Avstrijo.
Olajšuje posle eksporterjem m importerjem s tem, da jim eskomptira menice v lirah
kakor tudi v drugih inozemskih valutah.
Otvarja akreditive, izstavlja garantna pisma ter izvršuje vso bančne
posle najkulantneje.
Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje najpovoljneje.
Izdaja garancijska pisma za triptike. 6274
jOOOOOOBBBDaD
□OOOOOM^OOOOOOOCO.
C
lavna vzgojna zavoda v Ptuju
"S
Za dečke
Dijaški dom
Prešernova ulica 29 Prostora za 100 gojencev
Za deklice
Mladika
Z lastno gospodinjsko šolo in izobraževalnim letnikom
Prostora za 60 gojenk
Gojenci in gojenke obeh zavodov imajo v zavodih stanovanje, popolno oskrbo in vzgojo in obiskujejo realno gimnazijo, deško ali dekliško meščanko šolo in šolo Glasbene matice.
POZOR! POZOR!
Ob priliki obiska razstave ne zabite ogledati veliko zalogo vsakovrstne železnine kakor
okovje, orodje, kuhinjsko posodo itd.
ZILTI11"1
trgovina z železnino
na drobno In debelo
LJUBLJANA, Dunajska c. 11
m
IV. ljubljanski velesejem.
Osmi dan.
Včeraj je bilo vreme ves dan lepo, kar se je pozmio tudi na številu posct-nnov velesejma, ki je prekoračilo 10 tisoč. Kako je zaslovela ta naša gospodarska prireditev v drugih pokrajinah države in kako daleč sega njen vpliv tudi v inoztmstvu, dokazujejo včerajšnji zunanji in inozemski posetniki, večinoma seveda resni trgovci. V zapisni knjigi velesejmskega urada so označeni posetniki iz Slavonije, Vojvodine, Dalmacije, Srema, Bitolja, Skoplja, Zagreba, Leskovca, Beograda, Novega Sada, Tetovca, Priedora, Zemuna, Kra-gujevca, Osijeka. Banjaluke, Ormoža, Dravograda, Sušaka, Laškega, Krškega Rečice, Maribora, iVlozirja, Cetinj, Dolnje Lendave, Pančeva, Vel. Bečke-reka, Siska, Novega Vrbasa, Murske Sobote. Peča, Krapine, Gornjega grada, Prištine, Čapline, Velike Kikinde, Varaždinskih Toplic, Kotora, Ogulina, Aleksinca itd. Iz inozemstva naj omenimo trgovce iz Budimpešte, Gradca, Gorice, Prage, Rima, Bonna, Leobna, Pazina, Dunaja, Bukarešte, Celovca, Monakova. Oklona (Nova Zelandija), Pardubic (ČSR), Frankfurta n. M., Blanskega (ČSR), Aten, Sofije, Heiden-heima (VVurtenberg) in drugih mest, ki so poslala svoje trgovce, da se seznanijo z našim gospodarskim življenjem in sklenejo kupčije. Iz Bonna je prispel oficijelni zastopnik nemške republike, univerzitetni prof. Kari G 6 t z. Velesejem je posetil včeraj tudi upravnik Narodne banke iz Cetinj g. Savo M i -1 u n o v i ć. nadalje inž. Josip P o p p iz Bukarešte, naš rojak iz Nove Zelan-
O Sest:
Pozdrav v daljino.,.
Tam na Lidu. v pesku skoraj na sredi bagni famigliari leži pokopana moja Poldi. Počiva lepo na tem prekrasnem kraju in če je morje posebno temperamentno, jo doseže tudi val. Krog nje polegajo lepe dame in ravno-raščeni gospodje v tenkih trikojih... Poldi je vse to vedela in ko ji je zmanjkalo bencina, je ostala tam med to odlično gospodo. Bila je svetla, iz aluminija, in zrasla gori na severu v Poldi Hutte, reklamni oddelek Breitfeld & Co ... Včasih ti bom zavidal, nezvesta, za pesek in za solnce in morje in morda še kaj (kajti dame v trikojih...) Mojih cigaret, užigalka Poldi, pa ne boš prižigala več ... Addio ...
Zvečer ob devetih naprej se spremeni Slavonija pred mojim balkonom v park. V barve in v aromat Venezian-ski... Po dve, po tri, po štiri hodijo ... Gibke, vitke, ne previtke, z rutami ogrnjene, drsajo.s čeveljčki po stopnji-cah, po mostu della Pieta...
Gori na balkonu sedimo prijatelji
Idije (Oklon) g. Marino v ić ter narodni poslanec ČSR dr. Josip Matou-š e k, ki je v osebi ravnatelja g. Dularja iskreno čestital našim gospodarskim krogom k sijajnemu uspehu.
Zaključki so bili tudi včeraj v vseh industrijah zelo dobri. Uprava velesejma začne danes zbirati prijave za prihodnje leto. Večina razstavljalcev si hoče osigurati stare prostore in pustiti dekoracije in drugo opremo do prihodnjega velesejma. Danes ob 11. dopoldne sta se pripeljala iz Zagreba predsednik zemaljskega Saveza industrijalcev g. Alexanderin tajnik g. Mirko B a u e r, ki si ogledata velesejem kot oficijelna zastopnika hrvaških gospodarskih krogov.
Največ posetnikov pa pričakujejo jutri, ko se otvori konjska razstava, ki je poleg lovske in higijenske največja privlačnost letošnjega velesejma. Otvoritve te zanimive in za našo konjerejo prepotrebne razstave, kj bo jutri ob 9. dopoldne na sokolskem telovadišču, se udeleži baje tudi armijski general iz Zagreba. Predsedstvo velesejma Je prejelo včeraj brzojavne častitke italijanskega generalnega konzulata v Zagrebu,
Danes je vreme zopet ugodno in j tako lahko računamo, da število današnjih in jutrišnjih posetnikov znatno nadkrili vse prejšnje dneve. Velesejem se zaključi sicer šele v ponedeljek, vendar pa že danes ne more biti nobenega dvoma, da bo uspeh povsem zadovoljiv.
in pijemo črni Caffe espresso. In gori na balkon pade včasih črni žarek. Tri prihajajo vsak večer. Tista srednja brunda vsak večer pesmico in se ozira in ima črno ruto in črne lase in črne
oči___Njene misli niso črne ... Mi pa
pijemo črni Caffe espresso. Vsak večer in gledamo dekleta. Jaz gledam samo tisto črno. Tako je življenje, signo-rina ...
Ozre se še enkrat, tista srednja... Pa ji zakličem: »Buona notte« ... Gori z balkona.
Kje je bilo vse to? Ali naj povem o renesančnih fasadah cerkva, o zlati hiši Ca' d* Oro na Canalu Grande? O palazzu Vendramin, o stopnjicah v morje, ki so jih pokrivali s težko preprogo, in o stebrih, kamor so privezovali gondole. O consigliu dei Dieci, o Otellu... ali o akademiji z nebroj Ve-ronezi, Raffaeli, Canaletti... Carpaccii (Krpači, Kraševci, pasja noga...) Kje je bilo vse to?
Trenotek! To je bilo v Santa Ma-ria della Salute... Častna beseda, da je bilo tam. Pred vratmi zakristi c preži okrogloličen mežnar, pa nas povabi,
Zagrebški list o Ljubljanskem velesejmu.
»Jutarnji List« priobčuje zelo sim* patično poročilo o Ljubljanskem vele* sejmu, iz katerega posnemamo sledeče odstavke: »Nekaj hočemo takoj ugoto* viti: Ljubljanski velesejm mora raz* pršiti mnenje, da so se velesejmske priredbe preživele in da jih bodo sodobne gospodarske razmere potisnile v ozadje. Nasprotno, objektivni posina* trač mora priznati, da so se začeli ti velesejmi razvijati samostalnejše, reci* mo, da se individualizirajo. Kaka razlika med prvim in četrtim Ljubljanskim velesejmom, kako razlika med ljubljan* sko in zagrebško razstavo! Na eni m drugi razstavi najdete sicer ene in iste razstavljalce, vendar podčrtava vsak sejem posebej svoje značilne poteze. Ljubljanski velesejem je brez dvoma uspel, ker je postal razstava produkcije iz vse Slovenije. Zo*i se,, da Ljubljan* skemu velesejmu ni do tega, da vabi tuje razstavljalce ali da preko tujih agentov razstavi več aH manj dovršene proizvode inozemstva. Ljubljanski ve* lesejem se jc nasprotno postavil na stališče, da predstavi uspehe domače produkcije na Kranjskem in Štajerskem in da proži kupcu pobudo, da kupuje svoje potrebščine doma ter da ne od* naša denarja v tujino, kadar so domači proizvodi na višini in ceni inozemske konkurence... Skratka, ako je prvi Ljubljanski velesejem nosil na sebi znake pokrajinske razstave in prigodne zabave, podaja IV. Ljubljanski velesejem prav uspešen kinematografski po* snetek industrije in obrti v Sloveniji... Hočemo opozoriti še na nekatere dru* ge stvari, ki se takoj vidijo: Brez dvo* ma razpolagajo Slovenci z dobro orga* nizacijo in zato pri njih funkcijonira pri takih prilikah n. pr. prenočevanje. Na velesejmu vlada vzoren red, ki ga vzdržujejo poleg drugih organov tudi oddelki skavtov ...« Nato opisuje za* grebŠki list brezhibno funkcijoniranje pošte, velesejmskih uradov itd., potem pa nadaljuje: »O priliki letošnjega ve? lesejma smo zapazili, da imajo ljub* lianski gospodarski krogi velik smisel za reklamo. Vsi ljubljanski dnevniki imajo svoja posebna stojišča na vele* sejmu. Ugodno učinkujejo tudi perma* nentne, lično opremljene reklamne na* prave. Ljubljanska reklamna organiza* cija daleč nadkriljuje zagrebško plaka* tiranje. Številni, okusno izdelani stolpi prožijo možnost, da postane ta vrsta moderne reklame, ako se racijonalno razvije, okrasek mesta, kot n. pr. v Pragi, in preprečuje grdo prilepljanje malih listov po mestnih ulicah in hišah, kot v Zagrebu. Dobro razvita reklama proži nadalje možnost, da napreduje grafična industrija. Obenem daje me* stu slikovitost in živost, ki vabi tujec
in oživlja tudi tujski promet___Ostav*
ljajoč velesejem smo še zapazili pavi* lion z naslovom Priroda Slovenije. Ta paviljon nima mnogo skupnega s sa* mim velesejmom, toda v njem se skriva tisto veliko blago, ki ga je dragi Bog dal Sloveniji v dobrem razpoloženju, ko je ustvarjal ta svet.. ,
★  ★ *
— • Jugoslovenski Lloyd o ljubljanskem velesejmu. Svoje poročilo 6 IV. ljub. ljanskem velesejmu zaključuje zagrebški >Jugoslov. Llovdr: tako-le: »Da se vrši kljub letošnji težki gospodarski krizi tudi ta ljubljanski velesejem, je najbolje spričevalo žilavosti In vstrajnosti slovenskih pri. vrednih krogov in mora se priznati vsem, ki so sodelovali s svojim požrtvovalnim delom, da razumejo razvoj in podlago življenja in zato želimo s svoje 6trani velesejmu najlepši moralni in materijalni, uspeh.«
— Namesto paviljona letaki. Nekatere ljubljanske tvrdke so si menda hotele prihraniti stroške za razstavo na ta način, da so si naročile množine reklamnih letakov in cenikov, ki jih delijo nalašč v ta namen najete osebe pred vhodi na ve?-?Fe-
češ tam zadaj, tam notri so šele reči. Vse to kar je v cerkvi, o, to ni nič, to je senca, ampak tam notri... Tam notri je Tintorettova večerja v Kani Galilejski in pa Tizianov S. Marco . . . tudi strop je poslikal Tizian. Okrogloličnl mežnar stoji pri izhodu in sprejema v jasno govorečo roko kar mu gre... A po njegovem mu gre več... Z milino in udanostjo zabrenka: »Sakristai... Tiziannnno... Tintoretttto. una lira pro persona. O sakristaj, o Tintoretto, o mežnar!... V zahvalo prestane kuge stoji Santa Maria della .Salute.., in ti, mežnar^ da te kuga... una lira pro persona .. ^
Kje je bilo vse to? Zvečer razsvetljene gondole. Od daleč Lido s tisočerimi žarnicami, vmes vse barve na parničkih. Na Piazzi koncert velikega orkestra. Verdi: Falstaff... Potem, kanali, gondola s parčkom, še naprej . . . »Kaj je novega na Rialtu?« Pri zamreženih oknih gledajo Jessike in Desde-mone, skrite v tem mestu, nežne in otožne, vesele in prelestne... Ne vedo ničesar o življenju. Komaj da vedo* kje je Piazzeta... Ko se vračam, se vrača tudi gondola, skrivnostno, tiho, kot so
jem. Dvomimo, da so si na ta način kaj prida prnranile, ozir. da dosegajo svoj ns. men. Resen kupec navadno odklanja tako reklamo, temveč se hoče najprvo na velesejmu prepričati o kakovosti razstavnega blaga. Pri razstavi j alcu samem pa raci vzame tiskane prospekte, ozir. cenike, da mu pozneje oživijo spomin na ogled i no blago.
— Za velesejem priporočlj'v» reklamni prospekti. Razstavljalci, ki imajo za svojo priporočilo enostavne trde kartonske prospekte v obliki velikih vizitk, so Ž njimi najbolj varni pred množico tistih mladinskih obiskovalcev, ki v eni uri po dvakr-r obleta jo vse paviljone ter si vsakikrat naberejo reklamnih tiskovin, da jih odnašajo cele skladnice, domov grede pa ž njimi nastfljajo oeste in ulice. Najbolje jim aga-jajo mehki letaki v kričečih barvah, dočim se za preproste kartone ne brigajo dosti.
Naši razstavljalci.
Industrija platnenih izdelkov d« z o. z« Jarše.
Ena najzanimivejših koj v paviljonu y>Js je koja Industrije platnenih Izdelkov, d. z o. z. Jarše. p. Domžale, Slovenija, SHS.
Posebno občudovanje vzbuja v kojj železen statvin stroj, ki neprenehoma teče in pred očmi gledalcev tke in zgiba platno. Dvoje brhkih deklet v gorenj?ki narodni nosi streže z neverjetno sigurnostjo in spretnostjo stroju, že ta razstavljeni predmet privablja množico gledalcev In interesentov, ki z zanimanjem motrijo dek> nenavadnega aparata. Na levo in v ozadju so ob stenah razvrščeni izdelki tvornice: surovo platno, nebeljeno dom. platno, beljeno dom. platno, platno za slamnjačo. gradel za zimnice, cvilih. prevlaka za preproge, gradel za zastore, platno za precejanje, platno za plahte, brisače, brisalke, cordinells, tow jadrovina itd. Tem tvorniškim izdelkom beležijo ceniki cene, ki so vse konkurenčne. Sredi koje sta razstavljeni dve originalni umetniški sliki. Večja kaže lego tvornice v lepi kamniški okolici, manjša pa izrazito varstveno znamko. Več. fotografij razkazuje notranjost tvornjških dvoran. Koja nI kričeče opravljena, temveč solidno in enostavno: to pa ravno dviguje to kojo nad vse druge. In kakor je solidna ta razvrstitev, tako solidno je tudi blago, o čemer se more in mora prepričati vsak trgovec. —i.
Buzolić <£ Kome, tvornica maraskina.
prva Jugoslovanska odlikovana tvornica maraskina in likerjev Split, Dalmacija. Tvornico so prevzeli leta 1897 g. g. Buzolić" i Bartulica od znamenite tvrdke S. Brajnovič. Oni so podjetje reorganiziralt in nadaljevali v večjem stilu. Daney delajo s 25 delavci. Specialiteta: svetovni glasoviti marasehino, dalmatinski prošeg, Ver-mouth Adriatique itd. Oddajni trg vsa Jugoslavija. Vsled svojih izvrstnih speciall-tet je postala firma dvorni dobavitelj. Na »Ljubljanskem velesejmu« so se predsta-vltelji ministrstva trgovine in industrije zadržali o priliki pregleda sejma dalje časa v razgovoru z lastniki tvrdke.
———— ■■■ ■ ■   1 —i— 1 ■■.inKjj.f. wm#<—
Zdravstvo.
ZASTRUPLJENJA Z ŽIVILI.
Dr. G. S.
Zastrupljen I a z mesom se pojavljajo:
J. vsled uživanja mesa bolnih živali — povzroča jih Bac. emeriti-dis ali Bac. paratvphi (bacil Črevesnega vnetja in bacil paratifa),
2. vsled uživanja gnilega mesa — povzročata jih Bac. proteus in Bac. coli,
3. po strupu klobas (botulizem, povzroča ga Bac. botulinus).
Posebno nevarno je meso krav, ki so jih v sili zaklali zaradi želodčnih in črevesnih obolenj, zaradi gnilobnega vnetja maternice po porodu ali zaradi vnetij vimena, potem meso telet, pri katerih se je po vnetju popka razvilo zastrupile nje krvi. ki so jih morali kmalu po porodu zaklati zaradi želodčnih in črevesnih obolenj ali zaradi gnojnih vnetij sklepov.
Zastrupljenje po gnilem mesu se zlasti pojavlja pri zaseki, divjačini in klobasah. Meso ie od zdravih žfvali. pa se vsled neprimernega spravljanja in nesnažnega ravnanja naknadno pokva-
tihe hiše naokrog in balkoni... Evvi--iva il mare ... ev-vi-i-va V amo-o-re... Potem še enkrat mimo dožev, mimo hramov mogočja in mimo mostu vzdihljajev... Tak je bil. ko ga je gledal Byron, na noč, v silhueti... Pa je skušal okusiti posastnost poslednjega pogleda na tisto, kar imenujemo svet. Visoko nad kanalom stoji še Ponte dei Sospiri, in visoko k nebu so šle molitve, ali Pa so bile kletve. Sedaj stoii tam... v silhueti... Addio...
Lepo je življenje* Pod belimi stebri doževe palače, pri Piazzetti, pri palačah, na gondoli... Ce bi ne bjl slovenski režiser, kar je Čisto gotovo spoštovanja vreden poklic, bi postal gondolier. Z mornariško bluzo, zagorelim licem, z zavihanimi rokavi. Vozil parčki izstopili in mi dali mancio, bi jim najbolj skrivnostnih ulicah Benetk. Tam bi privezal gondolo ob portal stare* palače in vzel gitaro in ko bi moji parčki izstopili in mi dali macio, bi jim dejal: lepo ie življenje ... Če bi ne bil režiser, bi postal gondolier in bi naredil karijero ... živel v miru ... ker kritiki bi se v moji gondoli ne vozili. Hahaha.., Lepo je življenje..,
1    umi, 1, n nuni   nn  11 ^ j-T~~
ri pod učinkom, gnilobnih bakterij. Sušenje in prekajevanje nas ne ščiti zanesljivo, ako je bilo meso že pokvarjeno.
Bolezenski pojavi, ki nastopajo pri prvoimenovanih dveh zastrupljen jih. se tičejo zlasti želodca in črev. Bolnik prične bliuvati. dobi drisko, ima zelo smrdljive grižavim podobne iztrebke, napadajo ga slabosti. Včr.s'h se razvije težko in s hudo vročico združeno obolenje, ki spominja na kolero ali tifus.
Cisto drugačna pa je slika pri botulizmu ali zastrupljenju na klobasah. Pripomniti je. da Bae. botulinus, ki povzroča to zastrupljen.e, ne prehaja na človeka samo po klobasah, ampak tudi po dragih živiHh. Želodec in črevo pri tem zastrupljenju nista prizadeta, pač Pa stoje v ospredju težka motenja od strani živčevja, ki spominjajo na zastrupljenje z volčjo črcsuio (Atropa Bel-ladonna). Človek dobi suha usta in suho žreio. muci ga huda žeja, močno je zaprt in zapira se mu tudi voda; vsled otrpnjenju grla in požiralnika nastopijo težave pri sovorjeiuu, poziranju; vsled ni dvojno videnje, utrip žile je slab in počasen, slednjič zastane srce in dihanje vsled otrpnenja živčnih središč" v podolžr.em mozgu. To zaMrupljenrc je torej sila nevarno; umrljivost zna-.: okoli 40'"o.
Obolenje za botulizmom preprečimo s kuhanjem živil, zlasti konzerv-. Pa tudi kuhana uživajmo samo v s\ ženi stanju: preslana in pogreta živila, staro meso itd., se kai lahko pokvarijo. Nikdar pa ne uživajmo omehčanih klobas in druge mesnine, ki ima zoprn vonj. ki je opolzla aH zelena.
Zastrupljenja z živili, ki jih ^* še poznamo — tako z ribanu, osiriga-mi. sirom, krompirjem, vanikjevim kremom, mesnimi in zelenjavnimi konzervami — so ali bakterijske narave, kakor pravkar opisana ali pa jih v redkih slučajilh povzročajo specifični strupi kakor n. nr. v strupenih ribah, v ikrah mrene in ščuke za časa drstitve, pri zastrupiienju s solaninom po uporabi pokvarjenega in hudo fcaleČega krompirja.
Zastrupljenje s konzervami preprečimo, ako natančno preiščemo kon-zervne sklopnice in se uverimo. da so neproduŠne in zrakodržne. Sklopnice. ki jih je vzgnalo. pri katerih najdemo izbočeno to ali ono steno, je treba odklanjati. Sicer bi pa morale že tovarne same in njih prodajalci paziti, da nc prihajajo v promet take pokvarjene in človeškemu zdravju sija nevarne konzerve.
STRAH PRED BOLNICO.
Nedavno je tožila moji ses-tri neka gospa, da ima težko bolno služkinio, ki pa se boii iti v bolnico, češ* da bo oudt umrla. Tožila ie. kako težko io ie- oskrbovala doma in s kolikimi stroški je ta skrb zvezana. >Tega pa vendar ne morem storiti, da bi jo poslala v bolnico, že zaradi nje In zaradi drugih ljudi, ki bi so nad tem spod-tikali.vc — Kako nesmiselni s<> ti predsodk:. ki so žal ukoreninjeni v velikem številu prebivalstva, v preprostih, a tudi v inteligentnih krogih! Kakjo to, da je modemi bolnica mnogim kraj groze? Saj ona nudi mnogo prednosti pred domaČo oskrbo. Moderna bolnica razpolaga z mnogimi sredstvi in pomočkl, ki so največje važnosti za zdravljenje in za ugodnost bolnikovo, kakršnih v domači hiši dostikrat tudi pri najboljši volji in največjih stroških ni mogoče podati. Marsikaka lečenja, večje operacije itd so tudi samo v bolnici nflpgača, ker le ondi so v to potrebni pomoekj in asistenca. V bolnici je tudi zdravniška pu-moč vedno pri rokah, dočim se jo izven nje dostikrat v slučaju sile le težko išče in dobi. — Kaj torej odvrača ljudi od bolnice? Straši jih precejšen procent smrtnih slučajev. A ta procent ie le navidezno visok, saj se sprejemajo notri večinoma težki in nevarni slučaji, — on gotovo ni višji, temveč preje nižji, nego pri enakem številu istih obolenj izven bolnice.
Bolniška oskrba ie pa poleg tega. da doma za težke bolezni večinoma primanjkuje oseb, ki bi imele čas in izvežbanost za strežbo — da jc torej bolniku udobnejša in skrbnejša — tudi še neprimerno cenejša, nego domača oskrba (umevno, da imam v mislih le težka obolenja). V uvodoma omenjenem slučaju pa jc cr»"»spodi-nja še plačevala za služkinjo bolniško blagajno (ker je v to zdaj zakonito prlsilic-na), ta bi torei imela bolnišnično oskrb 1 povsem brezplačno. Dočim je doirače zdravljenje prizadevalo velik') stroškov. Tudi ta moment pride pri sedanjih razmerah zelo v poštev.
Nekateri tudi menijo, da zdravniki v bolnicah, ki imajo mno^o bolnikov, ne posvečalo posamnikom i*tc ^krbljivosti ka-kbr domači, k njim klicani zdravniki. — Tudi to mnenie ie krivo. Primariji posam-nih oddelkov so specijalisti v svoji stroki imajo obilo skušnje; mladi sekundarji. ki preizkuiejo pc^samne bolnike, sporočajo jim o vsem poteku bolezni ter pod nadzorstvom primarjja oskrbujejo bolnike: strežništvo ima dobra navodila za vse slučaje in potrebe ter je v svojem poslu izurjeno — bolnik je torej gotovo v vsakem oziru povsem primerno oskrbvan tudi če se tega morda ne zaveda.
Zakaj b; bila brezsrčnost oddati težko bolnega v bolnico, ne uvidevam. Saj pride v mnogo ugodnejše razmere. Domačini !n znanci ga lahka ondi vsak dan obiskujejo, ako ta njegov stanje pripušča. Bolnik pa potrebuje miru in mnogokrat trpi pod preveliko in nadležno skrbljivostio 'dxmia, ko
Konjska razstava na velesejmu
Med najvažnejše panoge našega go* spodarstva spada gotovo konjereja, ki ( je bila pred leti pri nas zelo razvita, je pa zadnja leta precej opešala. Iz nastopnih podatkov je razvidno, <ia konjereja ne nazaduje samo v Slove* ni ji, nego tudi v Hrvatski in Vojvodini; nasprotno pa je v Dalmaciji in Srbiji znatno napredovala.
Konj je	imela:		
	1921	1922	1923
Hrvatska	346.609	336.054	337.657
Vojvodina	305.401	288.709	280.220
Bosna	177.716	177.444	178.546
Srbija	68.750	77.245	75.235
Južna Srbij	a 70.350	77.345	79.154
Slovenija	58.438	51.755	49.748
Dalmacija	12.180	23.965	23.683
Crna gora	9.996	10.955	9.916
Treba je konjerejo dvigniti vsaj na isto višino, kakor je bila pred vojno, in zato se je sklenilo na letošnjem vele« sejmu prirediti Tconjsko razstavo, ki naj bi dvignila zanimanje za konjerejo in pospešila konjsko kupčijo.
Razstava se otvori v nedeljo dne 24. avgusta ob devetih dopoldne na sokol* skem telovadišču. Zanimanje konjerej* cev, kupcev in tudi ostalega ljudstva je za to važno prireditev splošno veliko. Zanimanje konjerejcev kaže prijavlje* nje konj k razstavi iz vse Slovenije, ki bi bilo pa gotovo še veliko večje, ako bi ne bilo velikih stroškov in neprilik pri transportu. Prijavljenih je do sedaj 120 najlepših, že mnogo in po večkrat premiranih konj.
Kakor je določeno, pridejo na raz= stavo sledeče skupine:
T. skupina: plemenske kobile: 6 teža kih, 7 lahkih: II. skupina: 3—5 letne žrebice: 6 težkih, 11 lahkih; III. skupi? na: 2 letne žrebice: 10 težkih, 3 lahke;
IV. skupina: 1 letne žrebice: 7 težkih;
V. skupina: žrebci: 15 težkih, 4 lahki;
VI. skupina: gospodarski konji: 25 razs ličnih konj.
Poleg navedenih konj razstavi dr* žavna žrebčarna 25 različnih žrebcev.
Za razstavo namenjeni konji so: lahki, toplokrvni, angleške, arabske in medsebojno mešane pasme, po največ z Dolenjskega, šentjernejske okolice. Novega mesta in deloma iz Prekmurja.
Ljutomerska okolica je določena za gojitev amerikanskih dirkačev, ki lih po večini tudi razstavi. Najlepši konji iz Prekmurja bodo gotovo belgijske pasme, ki spadajo, kakor konji noriške pasme, ki jih razstavi Gorenjska, med težke mrzlokrvne konje. Kot posebnost je omeniti konje konjerejske zadruge iz Ormoža, ki razstavi devet najlepših konj, med njimi 16 letno kobilo, ki ima že deset premij. KaJcor sledi iz prijav za razstavo, bo imela tudi ta lepa žival dosti nevarnih tekmecev.
Za razstavo, ki obeta biti prav zani* miva, se zelo zavzema tudi vlada. Raz* stavo otvori načelnik ministrstva poljoprivrede g. Tod oro vic, ki je že pred nekaj dnevi dospel v Ljubljano: pravi, da je sklenjeno prirejati vsako leto konjske razstave in kasneje tudi razstave goveje živine. Poljedelsko ministrstvo je določilo večjo vsoto kot nagrado za najlepše konje. Nadalje so določili še drugi gospodarski zavodi večje zneske za premije. Celokupna vsota, določena za nagrade, znaša baje 20.000 dinarjev. Razdeljena bo na 81 premij, in sicer v prvi vrsti, za lepe konje dobrih konjerejcev. Prva nagra* da bo znašala 1000 Din, ostale pa od 100 do 500 Din. Je torej v interesu konjskih trgovcev in tudi drugih, da ne zamude ugodne prilike in si ogle« dajo konjsko razstavo, ki je za naše narodno gospodarstvo velikega pomena.
— Zv°nik, izložen v drogeriji »Adrija« v Šelenburgovi ulici, napravljen je iz škat-ljic v celem svetu poznate Ovomaltine, ki je pripravljena iz svežih jajc, mleka, kakava in sladnega ekstrakta dr. \Vanderja.
lemuneda pravega počitka In vedno nadleguje s vprašanji in obfekj, kar ga pogosto vznemiri a.
Prt postrežbi pa trpe fobt domači, njih red Je kršen, njih delo trpi, a tudi njih zdravje pride dosrJkrai v nevarnost Oce-mareio ali postanejo zlovoljni mm In sami in bolnik/ so na ScodL
Da torej fcottrortoUBo odstranim fali* bog le prav pogoste predsodke ftn krive nazore, san napisal te vrstice.
Omenim pa nsj, Ha v nasprotju
tore dobre lastnosti bolnice skušajo zlorabljati ter sa vsako malenkost hočeio bfttl sprejeti v bolnico, kjer se izborno počutilo. Taki »spita!arjU so dobro znani gostje vseh oddelkov, kf se jih 1* s težavo te-nebe. To so torej izkoriščevalci naših dobrodelni]] zavodov, toaterih pe bi gotovo ne bilo, ako bi imele bolnice res količkaj one groze na sebi, o kateri &o Se vedno nekateri krosi uverleat Dr. P. G.
Gospodarstvo.
Valutni pregled.
Predzadnji teden je bil denarni trg pod vplivom predstojećega uspešnega Izida londonske konference in zato se je čedalje večja stabilnost anglosaksonskih valut, ki je nastopila po nepričakovanem povratku Herriota iz Londona V Pariz, umaknila splošnemu zboljšanju evropskih kontinentalnih valut
Angleški fant je zadnji teden napram dolarju zopet nekoliko poskočil. 13. avgusta je no tiral angleški funt ▼ Londonu 4.5275 ameriških in 4.54 kanadskih dolarjev, napram 4.46 odnosno 4.4675 — 6, avgnsta. Za tečaj angleškega funta napram dolarju je valna obstoječa gospodarska kriza v Ameriki Ta kriza je razvidna iz dejstva, da so znaSala naročila raznega blaga v Ameriki koncem julija 1924 — 3,187.000 ton napram 3,263.000 ton koncem junija 1924 in 5,911.000 ton koncem julija 1923. Produkcija litega železa Je znašala letos v juliju 1,785.000 ton napram 2,026.000 ton v juniju in 3,690.000 ton v juliju 1923. Ostala kovinska industrija dela sedaj V Ameriki s 45% svoje kapacitete«
Francroefk:! frank Je po prvotnih neugodnih perspektivah londonske konference nekoliko padel, zdaj pa je znova poskočil. 9. avgusta je not*-ral angleški funt v Parizu 82.45 frankov, dolar pa 18.23 frankov, napram 80.859 odnosno 17.779 — 8. avgusta;
14. avgusta pa so tečaji iznova padli na 81.575 odnosno 17-999 frankov. Francoski parlament je preložil za nedoločen čas svoje seje, ko je bilo sigurno, da se zaključi londonska konferenca s uspehom. Referent finančne komisije na eni zadnjih sej, senator Be-range, je iz javni da bo imel francoski državni proračun za leto 1924 — 3.700,000.000 deficita. Ta deficit gre na račun dodatnih kreditov v znesku 1.200,000.000 frankov in novih davkov, ki .tih je vlada sicer razpisala« ne pa kasirala. Francoska železna industrija izkazuje v juniju delno pasivo. Železa Je producirala Francija v juniju 683,873 ton aH 19.524 ton manj, kakor v" maju. Statistika francoske trgovine za prvo polletje 1924 kaže, da je razmeroma najbolj napredoval izvoz v Nemčijo, ki jn zavzela glede francoskega izvoza tretje mesto in prekosila Ameriko. Največ izvaža Francija v Anglijo in Belgijo.
Belgijski franic je napram francoskemu nekoliko posRočfl- 8. avgusta je notiral v Parizu 91.10 — 14. avgusta pa 91.90 fr. frankov. Tudi na švicarski borzi kaže belgijski frank tendenco navzgor.   V 2enevi je notiralo
15. avgusta 100 belg. frankov 27.70 švicarskih napram 27.50 — 8. avgusta,
Švicarski frank zadnje dni nekoliko pada napram francoskemu in belgijskemu, kakor tudi napram funtu in dolarju. Zunanja trgovina Švice se je prvo polletje 1924 nekoliko zboljŠa-la v primeri z isto dobo lanskega leta.
Italijanska lira je poskočila napram vsem valutam. 14, avgusta Je notiralo 100 Italijanskih Hr v Parizu 80.50 fr. frankov, v Ženevi pa 15. avgusta 23.95 švic. fr., napram 80 fr. frankov odnosno 33.612 švic, frankov, 8. avgusta.
Turška lira je nekoDko padla napram francoskemu franku in angleškemu funtu, ohranila pa je svoj' tečaj napram švicarskemu franku (2.83 švic. frankov za 1 liro). Napram dolarju Je nekoliko poskočila. S 1. marcem 1925 postane tobačna režija, ki je zdaj v rokah privatne akcijske družbe, zopet državni monopol. Država odkupi vse stroje in prostore za 40,000.000 frankov, d očim ostane produkcija in Izvoz cigaret in cigar popolnoma svobodna.
Avstrijska krona je obdržala svoj stabilni tečaj. 74.85 švic frankov Je veljalo 8. avgusta 1,000.000 Ka; 15. avgusta je bilo to razmerje 74.75 švic. fr. m 1,000.000 Ka. Dolar notira na Dunaju stalno 71.060 Ka. Z Dunaja prihajajo poročila, da je na borzo ugodno vplivalo zadnje povišanje skontnlh obresti od 12 na 15%. Pričakovati je, da začno inozemski kapitalisti znova nalagati svoj denar v Avstriji, ker nobena druga država na svetu ne izkazuje sličnega oficijelnega diskonta. Zvišanje zakonitih obresti Je vplivalo na zvišanje vlog v poštne čekovne urade, ki so prejeli v juliju 12.950,000.000 Ka. Avstrijska vlada je predložila Društvu narodov proračun za avgust, ki znaša 52.7 mil. zlatih kron izdatkov m okrog 45 mil. dohodkov, tako da je ostalo razmerje isto kakor v juliju. Deficit za julij in avgust bo krit z realiziranim prebitkom prejšnjih mesecev.
Češkoslovaška krona Je poskočila napram francoskemu in Švicarskemu franku. 14. avgusta je notiralo 100 Kč v Parizu 53.50 fr. frankov, napram 47.75 — 8. avgusta. Blagodejno vpliva kredit v znesku 3,000.000 angleških funtov, ki ga je dala angleška Overseas bank za financiranje Češkoslovaške sladkorne industrije«
Romunski lej je napram vsem valutam večinoma stabilen. Dolar je notiral 8. avgusta 225.50 lej, 15. avgusta pa 220. V Romuniji je letos slaba letina, izvzemški žito in sladkorno repo, ki pa tudi ni posebno uspela, tako da država ne bo mogla živeti brez uvoza sladkorja.
Naš dinar se je napram vsem valutam nekoliko zboljšai 15. avgusta je notiralo 100 Din v Ženevi 6.60 švic. frankov napram 6.50 — 8. avgusta. Nekoliko vpliva politična sprememba v Beogradu, še bolj pa razmeroma dobra letina v Banatu. Vojvodini in Hrvatski
Bolgarski lev je na švicarski borzi nekoliko padel. 15. avgusta je notiralo 100 levov v Ženevi 3.80 švic fr. napram 4 švic. fr. 8. avgusta. Na Dunaju je veljal lev 15. avg. 514 Ka, napram 523 8. avg. in 514 Ka 15. julija. V Carigradu je ostal stabilen (70 levov za 1 turško liro). Bolgarska upa z novo letino, zlasti z izvozom koruze, dvigniti tečaj leva na vseh borzah, ★ ★ ★
—g V solinah ns Jadranu se kale sad. njo čase velika živahnost. Vse soline so popravljene tako, da so sposobne ss uspešnejše delo. Zato pa bo letošnja dobara soli mnogo večja nego prejšnja leta In pokriti bomo mogli celokupno svojo domačo potrebo soli. Solina v Pagu je dala od IS. Junija do IS. julija 1,850.000 kg soli, od te količine je bele soU S50.000 kg.
.—g prva mlekarska zadruga v Dalmaciji. V Vrpolje v knlnekem okraju t Dalmaciji so ustanovili te dni prvo mlekarsko zadrugo. Zasluge ss njo Ima tsmoSnJl učitelj g. P. Dresga.
Metoda anonsiranja.
Prošli mesec so bili zastopniki ameriškega Advertisers Cluba na obisku v Parizu. Ta klub predstavlja največje anončne firnjej Z edin J enih držav.
Ob tej priliki so pariški časopisi mnogo pisali o razliki med ameriško metodo     anonsiranja   in evropskim predvsem francoskim načinom reklame*
Reklama je danes kraljica sveta. Ničesar ni mogoče udejstviti v trgov« skem ali industrijskem življenju brez nje aH izven nje. Ona je neposredna posledica razvoja trgovinskih metod in javnega mišljenja in to stanje je treba na najuspešnejši način v svoje dobro izkoristiti
Znameniti francoski romanopisec Balzac se je že L 1835 čudil moči reklame. Kaj bi šele dejal dandanes?
Američani, ki so skovali prišlo vic o »(Ime is money (čas je denar), razumejo seveda uporabljati vse drugačne metode anonsiranja kot jih imamo v Evropi. Značaj ameriških metod anonsiranja je sledeči: enostavnost sredstev, kratkost napisov, izborna kakovost proizvodov, ki se ponujajo občinstvu.
Naravno le, da se tudi Američani, kot ves ostali svet, poslužujejo reklame po časopisju in afiširanja po zidovih.
Velika ameriška anončna podjetja imajo lastne laboratorije in preizkuše-vališča, v katerih kontrolirajo kakovost proizvodov, za katere se jim je poverila reklama. Ako se pokaže, da kak proizvod ni dober, odsvetujejo iz-najditelju, da bi si delal stroške za anonsiranje.
Iz tega dejstva* ra^vidimo, da sta poštenost in zaupanje podlaga ameriški reklami. In ravno radi tega je delo ameriških anončnih podjetij relativno lahko.
Francozi, B Iščejo ve&nd novih Ide), so prišli na Čisto nemogoče načine reklame, tako n. pr. letajo večkrat nad Parizom* aeroplani in pišejo s pomočjo stroja, Id razvija močan dim, velikanske napise na nebo, ki jih kmalu nato veter razblini. Američani so mnenja, da je škoda izgubljati svoj čas z iskanjem novih metod publicistike, kajti novih idej takorekoČ sploh ni več. Vsak proizvod je ali dober, ali slab. Ako je dober, se mora to občinstvu povedati. To se mora ponavljati tolikokrat kot je to potrebno, in z najenostavnejšimi sredstvi. Kupci, ki so bili zadovoljni z nakupom dobrega blaga, bodo storili ostalo. In to pomeni uspeh, ne trenoten, temveč stalen.
Francoz je pa bolj rafiniran kot Američan, njegovemu kritičnemu duhu ne zadostujejo tako enostavne metode. Francoz ne smatra za zadostno, da ustvari v možganih klijenta Idejo, ki ga privede do nakupa proizvoda, katerega mu hvali reklama. Francoz hoče, da se ta duševna dispozicija ustva-
ri potom novih sredstev, ki obujajo zanimanje celo pri najbolj indiferentnih duhovih. Z drugimi besedami povedano so Francozi bolj rafinirani kot Američani in kritični duh stavi pri njih vedno visoke zahteve.
Ali je francoska metoda boljša kot ameriška? Na to vprašanje je težko odgovoriti Stavili bi ga lahko tudi na drug način: Ali bi v Franciji ameriška metoda bolje uspela kot domača?
Eno dejstvo je treba vsekakor pribiti: v Franciji ima anonsiranje čisto empirično podlago; obstoja več prav dobrih knjig o anonsiranju, ki vsebujejo izborne praktične smernice. Vendar pa za enkrat še nihče ni študiral tega vprašanja iz popolnoma nepristranskega in znanstvenega stališča. Nihče še ni določil psiholoških zakonov, ki bi 'dali razumeti uspeh ali neuspeh publicistike. Tu čaka še Velika, neizorana ledina onega, ki se zanima za skrivnostno vprašanje odnoša-jev med prodajalci in kupci. ★ ★ ★
—-g Uganka s eenami ameriškega žita. Cene pšenici in koruzi v Ameriki naraščajo rapidno. Listi prerijo, da gredo politične stranke sedaj pred izvolitvijo prod«ed_ nfka republiko na roko farmarjem, da bi Jih pridobile za svoje kandidate. Drugi me-njio. da je povišek cen posledica monopolizacije žitne trgOTine s strani farmarske-ga udruženja. Tretji govore o veliklli Špekulacijah čikaških trgovcev % žitom. Težko Je reči, katera sodba je prava, gotovo pa Je, da je bila v Kanadi velika suša ln da je Setev za polovico manjša. Koruze Je v Ze-dlnjenih državah za 20% manj. ArgentinL ja se hoče okoristiti s slabo žetvijo na se. veru ter je posejala velike površine zemlje s pšenico in koruzo. To đejstvo tudi vpliva na žitni trg. Položaj je tak, da nimamo pričakovati ugodne cene pri ameriškem žitu.
■—g Ruska trgovinska bilanca. Zunanja trgovina Rusije v juniju je bila aktivna. Izvoz je dosegel 33.6 milijonov rabljev uvoz pa 19.5 milijonov, tako da Je prebitka 14.1 milijonov rubljev.
—g Veleeejem v Nitjem Novgorodu. Tristo let je preteklo, odkar se je pričel v Nižjem Novgorodu sejem, ki Je dosegel svetovni sloves. Sedaj Je precej drugače, kakor je bilo nekdaj na sejmu v Nižjem Novgorodu. Tretji vzorčni sejem se otvar-ja v Nižjem Novgorodu v novih razmerah. Lani je bilo na njem Štiri milijone podov blaga. Letos ga bo mnogo več. Na dan otvoritve 1. avgusta Je bilo blaga 24 milijonov pudov. Prejšnja leta privatna trgovina skoro ni bila zastopana. Na sejem je postavilo evoje blago 111 državnih, 21 za. družnih ln 89 privatnih tvrdk, pričakuje pa se še 120 tvrdk, od katerih jih odpada 70 na okrajne republike. Prostori sejma so se povečali napram predlanskim 180.000 kubičnih metrov za nadaljnlh 80.000 kub. metrov, železnega blaga so pripeljali 305 tisoč pudov. Na sejmu je sedaj 2000 proda-jalnic in 600 skladišč. V primeri s predvojno dobo je to zelo malo, ali precej t primeri s predlanskim sejmom.
—g Davka na poslovni promet se Je plačalo v naši državi v mesecu maju 14 milijonov 260.262 Din 80 p. Plačale so: Hrvatska ln Slavonija 4,082.768 Din 60 p. Bosna ln Herceg. 1,111-249 Din, Vojvodina 2,228.182 Dm 51 p. Slovenija 3,570.578 Din 78 p, Dalmacija 780.124 Din 61 p, Srbija ln črnagora 1,591. 337 Din 12 p.
—g Narast cene žitu v Italiji. Ker se pričakuje slaba Žetev, so ee dvignilo cene Žitu v Italiji za meterski stot od 110 na 115 lir. Vlada nasvetuje največjo štedljivost in je zabranila izvoz žita in moke. 2e_ tev bo znašala manj nego 4S milijonov me-terskih stotov, kakor je bila cenjena, tako da se bo moralo uvoziti žita približno 20 milijonov meterskih stotov.
—g Gradba mostov v naši državi. Letos Je bilo na teritoriju Srbije dovršenih 31 velikih železniških mostov, preko Mora. re 3. preko Vardarja 2, preko Južne Mora. re 2 in preko Kolobare z. v Kragujevcu Sta sezidana dva mosta iz armiranega betona preko Lepenlce. Dolga sta po 32 m vsak. To so največji betonski mostovi pri nas. Gradi se še 9 velikih mostov na raznih krajih. Največji mostovi od teh so pri Glo. govcu, Markovcu, čnprljl ln Vargarini. Vsak je dolg po 240 m. Dunavski most pri Novem Sadu bo dolg 300 m, savski moet pri Klenku pa 680 m.
—g Madžarski inženirji se selijo. Na Madžarskem živi 6000 inženirjev, katerih večji del Je nezaposlen, Iščejo si zaslužek, kjerkoli se jim nudi. Oni, ki hočejo ostati
pri svoji stroki, se morajo seliti v velikem Številu, in sicer odhajajo v češkoslovaško Jugoslavijo. Romunijo, Turčijo. Francosko in v Ameriko.
—g Propad največje ameriške petro. le Jak © družbe. Kakor poročajo H Newyor. ka, se nahaja na pragu propada ena največjih petrolejskih družb v Ameriki Midi on Oomp.
— Razvitje prapora Orjune ▼ Radovljici se vrsi v nedeljo dne 24. avg. dopoldne. Odhod i Ljubljane s jutranjim vlakom«
— Neme Ho posojilo V Ameriki. Iz dob. ro podučenih finančnih krogov poročajo, da bodo v Newyorkn emitirane Štiri petine nemakega posojila 800 milijonov zlatih mark. Morganova banka podpise 400 milijonov. Ostanek se porazdeli med drug^ tvrdke. Posojilo se bo glasilo na STĆ in bo fctdaao po kunu 9Sfr. Komisijska pristojbina znaša okoli 3%. Končna svota se računa na 720 milijonov zlatih mark.
—g Mednarodni kongres onih, ki Ste. HI Jo. V MIlanu se bo vršil od 26. do 30. •ept. mednarodni kongres štedileev. Udeležijo se ga zastopniki raznih vlad kreditnih zavodov, štedilnJc, zastavljalnic in ljudskih bank.
—g Mednarodni shod tekstilnih delav. cev na Dunaju se Je pričel 19. tm. Prišli 6o sastopnfld Anglije. Belgije. Češkoslovaške. Daneke, Hol an deke, Italije, Madžarsko. Nemčije. Poljska, Avstrije in Švice. Pred. seduje Avstrijec Fruhwirth. Poročalo se je tu o vprašanja sprejetja ruskih tekstilnih delavcev. Sklenilo se Je, da se more to zgo_ d rti, ko se pridruži rdeča strokovna lnter-nacljonala  SSZSlser damneki internacijonali.
—g Dobave. Dne 22. avg. tL se bo-uo vršile pri komandi Karlovaškega vojnega okrožja, Karlovac, nadalje pri komandi mesta Murska Sobota v Murski So. botl ln pri komand! mesta Sušak na Sušaku ponovne ustmene licitacije glede dobave mesa. Dne 23. avgusta tL se bodo vršile pri Intendanturi Savske Divizijske oblasti v Zagrebu ln pri komandi mesta Dolnja Lendava v Dolnji Lendavi ponovne uetmene ttoitaclje glede dobave mesa. Dne 25. avgusta U. se bo vršila pri komandi Varaždroškega vojnega okrožja, Varaždin, ponovna ustmena licitacija glede dobave mesa. Predmetni oglas z natančnejšimi po. datkl je v pisarni trgovske m obrtniške zbornice v LJubljani Interesentom na vpogled,
Fr. Z.
0
in o vzgoji.
Ljubi gospod, ki Vam ne vem imena, sprejmite moje sožalje!
Vicflte, sožalje je reč, H tite ne stane, d€ pa dobro obema, onemu, ki ga izrazi in onemu, ki ga sprejme.
Pisali ste mi bridko pismo in pritožbo, kakšni da so dandanes vlaki, ki vozijo tam po Vaši dolini. Ne diši jim resno in pošteno delo in koder je proga le količkaj napeta, že nevoljni stokajo: »Joj-mene, joj-mene!« kakor de jim, ubogim sužnjem kapitala, od hudega napora zdaj, zdaj poide nadušlll-va sapa in jih bo pri tej priči treba dfi-ti v sveto olje. Taka vožnja, pišete, da je jako mučna za popotnega Človeka in ste se o zadnji priliki pričeli bati še za svoja pljuča, ali se niso od vlaka nalezla naduhe. Pa je proga tedaj premagala višino, pa je vlak tisti hip pozabil na svojo naduho in se Je razposajen zaletel navzdol proti restavraciji: »Hopsasa tralala«, ta hinavec in bi btt skoro zavozil v mlako sredi med gosi da ga ni sprevodnik pravočasno zavrl * nogo, ^ ■.-■■•-•-svr*
Pišete mi, da ste Izgubili zaupanje v tiste svoje vlake in se ne boste več z njimi vozili in se potem pismo kar na lepem neha in ste se podpisali nemara na pisalno mizo p* v. pismu ni Vašega podpisa.
Kakor rečeno — moje sozalje! In me veseli, ko nimate več zaupanja v vlake, da ga imate vame te bi Vam rad povedal kako tolažimo besedo.
Vidite, tolažba ie takisto reč, ki nič ne stane, de pa dobro obema, onemu, ki jo daje, in onemu, ki jo prejme.
V veliko tolažbo je imeti sotrpina, Glejte tak sotrpin sem Jaz! Kaj bi porekli o mojem vlaku, ki se Jaz včasi s nflm vozim! Ta vlak odkraja tudi »toka: »0 permejš, o permejš, nekako tako, kakor vaš.« Pa, ko se je omajal in so mu stekla kolesa in Je zunaj postaje, urno pokaže roge in razodene svojo pravo naravo: »Krucaruks alduja, krucafuks auf biki! Krucafuks aleluja, krucafuks auibiksl« in tako naprej brez prenehanja noter do druge postaje! Potem se pa zopet potuhne. Ljubi gospod« tak vlak ne spravlja le v nevarnost telesnega zdravja, nego ogroža tudi blagor neumrjoče duše — te škode ne mo-4 ipo pomvnafl ysi zakladi tega svetal
Naj Vam povem še drugi primer! Bilo je baš na Marijin praznik in sem hnel pot iz Ljubljane v Zidani most, pa se Je železniški voz, ki sem v njem sedel, takisto jako neprimerno vedel. Ta voz ni le stokal in alelujai nego Je povrhu še lajali Naravnost je lajal! Kakor laja mlad pes, ki ima na trebuhu bolha, da Je črn in ga jedo! Neverjetno, pa vendar res! To je vrhunec objestnosti, kam pa pridemo, in bodi v svarilen zgled pribito, da Je bil potniški Vlak it 617, ki je tako nesramno lajal.
Glejte, gospod, taka je ta reč! Ne trpite le Vi, ampak trpijo tudi drugi ga zanikarnostjo vlakov. In sploh niso le vlaki zanikarni nego Je dandanes zanikam ve« svet in se temu pravi »razmere«« če dijaki ne napredujejo taka kakor bi morali so temu takisto krive razmere ln ne vem, kje so te razmere, aH pri dijakih ali pri profesorjih ali pri obeh.
Ljubi moj, dandanes to povsod razmere In kjer so razmere. Je treba, da se upoštevajo! Svoj čas se nm nI reklo »razmere«, nego nered in se Jih ni vpoštevalo. Sedaj je drugače In smo bolj socijalni, pa je nered povišan na stojgnfe »razmer^ in je sodjalen ppfcv
in nam preostaje zgolj upanje, da se razmere zboljšafb.
In se moreva nadejati tudi pri vlakih, da se poboljšajo, opuste svoje za-vržne navade in krenejo na pravo pot Sploh ne sme človek nikdar izgubiti nade v poboljšanje!
Vidite, ljubi gospod, naše upanje je lahko tem trdneje, ker smo dobili novega ministra saobračaja. Ta minister je pedagog. Srečen je bil domislek, da so za ministra saobračaja izbrali pedagoga — ni pripravnejše osebe za to mesto! Kajti kdo Je bolj poklican, da poboljšujoče vpliva na podrejeni obratni materijal nego pedagog! Njemu sp znana vsa vzgojna sredstva ln njih učinek od izpodbudne pohvale in dobrohotnega svarila do mrkega karcerja in izključitve iz vseh zavodov, pa se nI bari da bi ne bil kos tudi zanikanimi vlakom, in mislim, da bo skoro konec delomržnemu stokanju, bogokletnemu aleluju in javnega organa skrajnje nevrednemu lajanju.
In ne bo le dokončno konec vsemu temu, nego se nam obetajo nadaljnje presenetljive možnosti Kajti Je novi gospod  minister  saobračaja  baje tucfl
da pride do veljave zlasti ta stran njegovih sposobnosti. Pričakovati je, da dobe kolesa glasbeno izobrazbo, ki bi se polagoma lahko povzpela do koncertne oziroma operne višine. In bi potem trudni potnik namesto stoka in prt-dušenja m laježa poslušal v vlaku »Mi-serere« iz »Trubadurja« aH pa Sattner-jev oratorij in bi bil potnik očaran in razvnet in Jako hvaležen.
Resnično je bila Imenitna misel, da pride saobraćaj v vešče pedagoške roke, lahko se čestita, in bi bilo v prid doslednemu razvoju le želeti, da se nadaljuje započeta preosnova m da se še na druga uradniška mesta železniške stroke postavijo pedagogi Mislim, da bodo sposobni in se bodo obnesli, ko se jim Je že obnese! kolega na najvišjem mestu. Pa bo profesor slovenskega pravopisa šef kurilnice in profesor prirodoplsja ravnatelj Železniške delavnice in bo šlo vse gladko kakor v šoli, kako pa drugače — strah pred razredno knjigo je jako zdrav!
Pa bodo narobe profesorska mesta na šolah potem zasedli z Železničarji misHra; £t gre prvo, $re tudi
»SLOVENSKI   NAROD«  dne 24 avgusta i924.
Stran 9
"I". 410.
Vrvi
5354
To in ono
Mars.
V noč! od 23. na 24. tm. torej od sobot© na nedeljo dospe Mara v največjo bližino naše zemlje. Ker Je to' lsreden dogodek, kajti Mars doseže ta najnižji nivo le vsakih 79 let, vlada t znanstvenih krogih in med astronomi naravno ogromno zanima, nje ln z veliko napetostjo se pričakuje rezultat opazovanja tega našemu planetu najbolj sllčnega soseda. Razdalja bo znašala danes med zemljo ln med Marsom samo (!) 65 milijonov kilometrov. Znanost in učenjake predvsem zanima vprašanje dali Je Mare obljuden. V Švici ln predvsem v Ameriki bo postavljeni ogromni opazovalni ln signalni aparati.
človeštvo skuša stopiti v stik z lzven_ zemeljskimi Btanovalcl, ki Jih menda nI. ali ki menda zemeljskih bitij ne razumejo. Planet, ki Je po sodbi človeštva, zmožen proizvajati ne samo živa bitja, temveč tudi razvita In razumne organizme, Je Mare ki zato uživa med planeti največji sloves. Znano Je. da ima Mars ozračje, da se na> nJem kopičijo oblaki In da na nJem celo dežuje. Mars Ima tudi prednost, da ga obkrožate dve luni, kar daje posebno razmišljat! glede romantičnega občutka event. njegovih prebivalcev. Luna, ki Je nam veliko bližja, še zdaleka nI tako zanimiva, ker nima nlkakega ozračja, na nji tudi ne dežuje m astronomi so mnenja, da ni rodovitna.
že pred leti so učenjaki, ki so se takrat motili, presenetili zemljane z vestjo, da so prejeli z Marsa signale. TI znaki, prihajajoči z Marsa so bili potem predmet SDloSneea zanimanja ln akoravno Jih nI nihče  na zemlji videl,  smo  si  Jih lahko
predočili. Časopisi ln Ilustrirani listi so s poročili ln slikami le povečali nase fantazijo prikazujoč ln slikajoč bitja s Marsa ln opisujoč njih življenje. V splošnem so Marsovci Imponirali, kajti morali so biti pametnejši od nas ln sicer a enostavnega razloga, ker so prvi sprožili misel, da bi dobili zvezo s zemljani.
Nensdoms pa so skoraj utihnili glasovi o Marsu. Med učenjaki samimi Je nastal spor glede signalov, prihajajočih s Marsa ln bili so mnenja, da so ti znaki prišli la drugega sveta. Bili so to lahko električni valovi, prihajajoči od solnca aH kdove od kod, Po teb neuspehih ln razočaranjih so pustili Mars nekoliko let v miru in daslravno so astronomi še nadalje usmerili svoje daljnoglede na ta planet, niso Izdali svojih skrivnosti nikomur.
Ali sedaj, ko so bile odkrite nove skrivnosti zemlje ln ko gredo naši pogovori brezžično okoli sveta, so dokazali zemljani, da so vendar blstroumnejši od Mar. Bovcev. Kajti zemljani so dali Inicijativo, da s svojimi aparati pridejo bliže Marsu. Danes so mobilizirane vse človeške sile, da se končno spojimo z novim svetom. Ameriški fizik Gernsback bo danes signaliziral na Mars. Gernsback namerava elektro. magnetično vibrirani človeški govor poslati v žarišče zbočenega ogledala, odkoder odide lz ogromne ob ločnice kot svetlobni žarek v vsemlrje. Ti svetlobni žarki se morajo natančno ujemati z vibriranjem membranov, preko katerih gre naša govorica. Izhod teh gigantskih žarkov bo s visokega pogorja, čegar vrh bo Marsu S—* tisoč metrov bližji kot ostale površine zemlje.
Gernsback bo signaliziral danes, astronom! pa bodo usmerili svoje dalnjnoglede na našega soseda. Kakor hitro bo tako transformiran govor prešel v ozračje ln če bo toliko močan da doseže svoj cilj. zaenkrat še nimamo takoj pričakovati odgovora prebivalcev z Marsa. Kdor ve koliko svetlobnih let. mesecev In tednov je Mars oddaljen od nas, lahko Izračuna kdaj prispe odgovor z Marsa, seveda če bodo Marsovci toliko korektni, da odgovore. V kakšnem Jeziku bo Gernsback   signaliziral se ne
ve. Vsekakor Je to postransko vprašanje V znanstvenih krogih se stvar presojs zelo skeptično. Gernsback Je mnenja, ds bodo Marsovci njegove svetlobno-telefonske vesti znali raztolmsčitl. Da bi ga ne varal up. Poročila opazovanja na Marsu bodo verjetno objavljena že prihodnje dni.
Seveda ostane Mars selo majhen tudi te dni, ko Je najbližje zemlji. Ce ga hočemo videti ■ daljnogledom v velikosti lune, mora daljnogled 75 krat povečati. 100 krat povečanega bi videlo naše oko v obliki kolobarja s premerom 8 cm. Ne smemo pa po. zabiti, da imajo ameriške zvezdarne kolosalne daljnoglede, ki povečajo celo 2400— 4000 krat. Tako bodo astronomi te dni ugotovili o Marsu marsikaj, kar doslej še ni bilo znano. Glavno zanimanje zbujajo takozvani Marsovci, t.J. dozdevna živa bitja na našem sosednem planetu. Vsa pravljica o naseljenosti Marsa Izvira lz odkritja Italijanskega astronoma Schiaparelllja. ki Je 1. 1877. ko Je bil Mars na Isti razdalji od zemlje, kakor letos, opazil na nJem mrežo ravnh črt ln temnih Us. Schtaparelll Je nazva! te črte »kanali«, ne da bi mislil s tem na umetno napravljene vodne struge. Toda stara poslovica — nomen est omen — se Je kmalu uresničila.LJublteljl Marsa so takoj s nepopisnim navdušenjem razglasili, da so ti umetni kanali delo človeških rok. Začeli so fantazirati o Marsu ln njegovih prebivalcih. Po Laplace.ovl teoriji so sklepali, đa Je Mars v razvoju našega solnčnega sistema najstarejši brat zemlje, češ da Je solnce vrglo od sebe njegovo prvotno materijo več milijonov let, prej nego našo zemljo. Torej se je moral Mars prej ohladiti In življenje se je moralo razviti neprimerno bolj, kakor na zemlji.
Začele so krožiti neverjetne vesti v Marsovcih. Ljudje so govorili, da so to nekaka božanstvena bitja, ki so se razvila do Izredne umstvene popolnosti. Seveda ni manjkalo ljubiteljev te fantastične novo^tr ln mecenov, ki so gmotno podpirali vsako težnjo za kontaktom človeka na zemlji s Marsovci. Neka dama je določila nagrado v znesku 100 000 frankov, ki jih dobi dotični, komur se posreči dobiti kakršnokoli zvezo z Marsom. Poskušali so na vse nači-
ne, pa nI šlo. Tudi v novejšem času ne manjka takih eksperimentov, ki pa seveda ne obetajo nikakih rezultatov. Astronomi tem bajkam sploh ne verjamejo. Po no. ▼ejšlh raziskovanjih domnevajo. da na Marsu sploh nI življenja. Tako je razvil Inž. Hdrbiger znano teorijo, da je Mars, kakor tudi Venera, zašel kot notranji stražnik proti asteroidom v 460—480 km globok ledeni ocean, kjer Je tako rekoč utonil. Njegovo površino obdaja več kilometrov debela ledena skorja. Takozvani kanali so po Hftrblgerovem mnenju razpoke prvotne ledene skorje. Iz tega torej sledi, da si nasprotujejo znanstveniki ln ljubitelji Marsovcev ln da sploh nI nobenega upanja, da bi nam letošnja opazovanja prinesla v tem ozlru kaj novega. O Marsovcih, Izvzemšl fantastične romane, sploh ne more biti govora.
Mrtvo dete na pokopališču.
Pogosto se zgodi, da brezsrčna ali pa zelo siromašna mati prepusti svojega novorojenčka kjerkoli njegovi usodi, če osta. ne tako nesrečno dete na vidnem kraju, se vedno najde dober človek, ki prijavi stvar policiji, da se reši detetu vsaj življenje. Razlog, da roditelji na ta način zapuste svojo deco. je dvojen. Prvič vsled bede, v kater* živi družina, še večkrat pa zato. ker boče mati skriti svojo nedopustno ljubezen ter gleda, da se lznebi živega dokaza, ki je ljudem navadno v spodtlko. Slučajna ljubavna tragedija aH nedopustna ljubezen, s katero Je omadeževana materina čast. zahteva kot žrtev dete, ne da b! Javna morala računala s smrtnimi slučaji, ki niso redki. Človek Je egoist. Da reši svojo kožo ln dozdevno dobro Ime, je pripravljen žrtvovati druge, četudi so mu po krvi najbližji. Tak slučaj se je dogodil tudi te dni v Skopiju.
V nedeljo dopoldne sta prihitela na policijo dva moška, ki sta v razburjenosti zahtevala, naj Ju puste k službujočemu uradniku. Ko so Ju pustili, sta Izjavila, da sta grobarja krščanskega pokopališča ln da prihajata radi nekega izrednega dogodka.
nT- 410,
Motvoz
— Zjutraj Bva odšla kakor običajno, na ogled pokopališča. V majhnem jarku sva opazila nekak predmet. Nisva niti slutila, da najdeva v pokriti Jami človeško bitje. Ko sva se približala, sva opazila, da Je predmet pokrit s prtom. Odgrnila sva prt ln zagledala čisto majhno, docela golo dete. Nesrečni novorojenček Je bil že mrtev. Nisva mogla ugotoviti, dali je mrtvo rojeno ali pa je po noči umrlo na pokopališču. Zato sva prišla, da obvestiva oblasti o tej čudni najdbi.
Policijski organ Je takoj odšel s njima na pokopališče, da se prepriča o resničnosti njune Izpovedi. Grobar je med potjo še enkrat opisal, kako Je zjutraj ogledoval pokopališče. Bila Je nedelja in na pokopališču je bilo mnogo ljudstva, ki se n! zmenilo za prišlece, ker Je bil vsak zaposlen z gomilo svojih sorodntkov. Tako bo prišli do pokritega predmeta, dvignili prt in policijski organ je zagledal majhno žensko truplo, ki Je bilo Se popolnoma otrplo. Dete Je ležalo v jarku že več dni. ker Je Imelo majhno truplo znake razkroja. Uste. ca so bila krčevito stisnjena. Val navzoči so bili globoko glnjenl pri pogledu na ta strašen prizor. Vaem Je sililo na Jezik vprašanje: Kaj Je to nesrečno dete sakrL vilo? Kako kruta Je njegova usoda?
Tragična smrt mlađega bitja Se ni pojasnjena. Očlvldno gre za slučaj nedopust. ne ljubezni dveh zaljubljencev, ki sta skrL vala svoja čuvstva, dokler Je bilo mogo-goče ln dokler nI prišel greh na dan. Bržkone se proti volji njenih aH njegovih roditeljev nista mogla poročit! In tako Je bilo nesrečno dekle prisiljeno žrtvovat! svoje dete, da reši v očeh Javne morale svoje dobro Ime. Ta slučaj je nov dokaz, kako nemoralna in kruta Je takozvane Javna morala.
|    ..I"   41o. ATCTOre   ŠINKOVEC   O. I>.   GtROSUPLJ E>. |
Posetnikom oeleseftna priporočamo naslednje (srdite:
Ne boste se kesali, ako kupite obleke za dame ln gospode vseh vrst najmodernejšega kroja, kakor tudi dežne plašče In vse modne predmete po najnižji ceni v konfekcijski In modni trgovini
FRAN LUKIC
Pred škofijo 19.
Pred škofijo 19.
FAB1AN1 & JURJOVEC -=
modna manufakturna trgovina LJubljana, Stritarjeva ul. 5
se priporoča.     ~&f% 5185
Na  debelo 1
5035
Na  debelo >
ćPrva kranjska vrvama in trgovina 8 konopnino
Svati 91. cftdamič
Centrala.  Ljubljana. Sv. Petra cesta 31. — Telefon 441. Podružnice. Maribor, Vetrinjska 20. — Telefon 454. — Kamnik, Sutna 4.
nudi vrvi za stavbe, dvigala, zvonove, studence itd., mlinske oprti, ognjegasne cevi ln vse v vrvarsko stroko spadajoče predmete po najnižjih dnevnih cenah.
Na drobno l
Na drobno l
Največja zaloga oblek za gospoda in dočko
J. Maček
Aleksandrova cesta
12
12
Specijalna trgovlua božičnih okraskov. — Lastna založba prtičkov za v kot In obrazcev (Krlppenbllder)
papirnica Uran, fjubljana, JKestni trg 11
Oglejte si Izložbe na velesejmu paviljon 9Em štev. 7.
Stari trg 12 In Sv. Jakoba nabr. 11.
Trgovina volne, bombaža In galanterije na drobno In debelo.
Franc Erjavec
trgovina usnja LJubljana, Stari trg 11 a.
Ustanovljeno 1866.
Ustanovljeno 1866*
C. J. H A M AN N
specijalna trgovina za novorojenčke, perilo domači Izdelek Mestni trg 8.     LJUBLJANA     Mestni trg 8.
Modna trgovina
Peter Šterk
LJubljana, Stari trg 18.
ANDREJ SEVER
trgovina usnja vseh vrst ter čevljarskih potrebščin LJubljana! Stari trg 30.
I. Tomšič
manufakturna trgovina Sv« Petra cesta 38.
4998
Fotografski atelje
I. Pogačnik
Aleksandrova cesta 3.
5003
ZA ČASA VELESEJMAi
5121
Vellks Izbira: žepne ure, budilke, zapestnice, uhan! in posebno lepo jedilno orodje (Be-steck) iz pravega ln kina srebra. Po nizkih cenah.
I
Ne zamudite prilike ogledati si ravno do§la na'novejša kolesa znamke Humber-Puch In šiv.ilne stroje .Mundl^s' s petnasiletno garancijo.
Samo pri tvrd ki Jo s.  Selovln-Cuden,  Mestni trg 18.
Fr. Kham
delikatesa, specerija In vinarna nasproti hotela „Union11
Paviljon na veseličnem prostoru.
Eksport čevljev domačega Izdelka
Matej Orehek
LJubljana Kolodvorska  nlioa 26.
Stritarjeva ulica
Modna maaoiaktnrna trgovina
Janko Češnik
LJUBLJANA
Lin g ar Jeva ulica
Priporoča pri nakupu svojo zalogo nsjnoveJSegs blaga za ženske (n molke obleke, belo In barvasto perilo, razno-
vrstne preproge, tekalnike, zavese, odeje Itd., po zmerno nizki cenil 4991
IGN. ŽARGI
tvPri nizki ceni11 Ljubljana, Sv. Petra oesta st. 3,
Trgovina z drobnim, pletenini in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami na de* belo in drobno- - Potrebščine za krojače in šivilje. 5075
6"
n
Restavracija „Pri Šestici" 5006 Dunajska cesta S te v, 8,
Kavarna in bar
Emona11
Aleksandrova cesta.
5080 Flala.
Kavama „Evropa*4
LJubljana
Dunajska - Gosposvetska cesta
5150
Modna kavarna
Dvorski trg
Josip Carl.
5082
Gostilna Keršič
Spodnja Šiška
Celovška cesta«
5078
Gostilna
„Koroški dom"
Poljanska cesta Štev. 11
ae priporoča 4982 Eati Korošec
Restavracija jri Levu"
LJubljana
Gosposvetska cesta št. 16.
5077
Zajutrkovalnloa
T. Mencinger
Sv. Petra cesta št. 43.
na dvorišču. 4996
Restavracija
5029
K. Rist.
Paviljon Vidmar
na veseliftnem prostora velesefma. 5187
Prmrctna risi - Gorka in mrzla jedili
Hotel ln restavracija
99
66
Sv. Petra eeata štev. 7. 5033 Izborna kuhinja. Pristna pijača.       Marija Tavzes.
Narodna tiskarna
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5.
Terezija Kranjc
Izdelovanje steznikov (modrcev) ln trebušnih pasov Ljubljanaf Sv. Petra cesta Ste v.
Narodna knjigarna
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 7.
»I" 410,
Mreže
B3SS
—t Radio n* aejmu v Llptkem. Radio
tehnika se nagloma razvija. TeholSkl sejem t Llpskem. kl se vrSI ođ 81 avgusta do 10. •septembra ti. Ima nalogo, ds spravi produkt te Industrije pred llrso Javnost Ras. stavljeni bodo t posebno ugodno ležeči dvorani. Na tej Specijalni izložbi ss posta.
vi posebna postaja, ki bo slutila samo ss sprejemanje v tej Izložbi. Zanimanje ss njo Je le sedaj veliko.
* Prebarvani angleški zrakoplovi. Velik! zrakoplovi angleških konttnetalnth iraCno.prometnln črt ss prebarvajo tako, da se bodo ločila druga od drugih, ln aicer
bodo zrakoplovi na črti London, Paria, Curin. Rim, Kairo svetlorjavl, na črti London. Dunaj. Carigrad temnovlSnjevi. oni zrakoplovi pa. ki bodo pluli med Berlinom ln Moskvo bođo prebarvani rdeče, menda pac v poklon sovjetski vladi.
I". 410.
ft
5366
Lanena konoplja
19
C-
stran fo.
.SLOVENSKI NAROD, dne 2*4. avgusta 1924
Mev. 193
Za odgovora upravi
na I s a prfloil 1 dinar.  Placuja s« vnaprej.
niHLI OGLHSI
Šivilje,
vajene v damski konfete* alji — sprejme takoj Rs« do Jerln, Cttta !ia p^FJi brod 9. 5J21
Mlinarja
(samostojnega) sa eks* portnl paromlin — spre j» ms takoj — Uprava vele* posestva Beltinci (Prek* snurjs)._ 3440
Knjigovodkinja
ft&s mesta t kskem več* Jsm industrijskem podjetju. Zmožna je vseh pisarniških del; s večletno prakso. — Ponudbe ns upravo »Slov. Naroda« pod »Vztrajna/5449«.
Zastopstva za deželne pridelke
C»vzame slovenska tvrd* i na Dunaju. Svetuje
Ki  nakupu   strojer. — aslov pove uprava »SI. Naroda«._ 4800
~~ Modistka,
zanesljiva in prvovrstna moč   (okraševalka [Auf*
Ctserln]) se sprejme ta* J proti dobri plači. — Polrvo ss pri g. A. Mar* tič, modni salon, Zagreb, Frankopanska ulica 2 A.
5447
StrojnakT
as 140/200 HP Lanroro lokomobllo, zmožen kiju« ssvničsrstva in železo* vrtljsrstvs — s« spre j* ms. — Ponudbe • prepisi spričeval pod »Trezen in Sanoien strojnik/5504« na »pravo »SIot. Naroda«.
Deklica
toestunja) se sprejme rs Zagreb k dveletni dekli* Si. Pogoji: zdrava, poŠto* a a. dolga Izpričevala, ns •K 30 let stara. — Oseb* na sglasitev: Ljubljana, I Aleksandrova ossta 2, K nadstropje. 5503
PosloTodfo,
trgovskega pomoč« alka In kontoristi* njo — sprejme msnufsk* suma veletrgovina. Plača po apoeobnoetl Samo pr* vovrstne moči nsj pos« Usjo svoje ponudbe s na* vadbo dosedanjega si u ž* bovanja in Časa nastopa na poštni predal it 165.
5430
Ostale slamnike,
nakitsne In prstne, pro*
dajana po lastni Ceni. — Horvat, Ljubljana, Stari trga 21. 5300
Osebni avto,
itirisedeien, t najboljšem stanju, se osno proda. — Jos. Puh, GradeJka ulics it 21_ 5280
Kočija,
eno in dvovprefna, olj* nate osi — se osno pro* ds. — Ogleds se: Pot v Rožno dolino 27. 5498
Nova spalnica
iz jesenovega lesa. ele* gantna, politirana, kompL se ugodno proda. Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 5518
Prodajo vin
posreduje proti proviziji Ivan   Klemsche, Vinska agentura,   Maribor, Al©* ksandrova cesta 12/TT. ___5441
Prodaja voz
C> selo ugodni ceni: 1 ndsuer, 1 brum, 1 glg ter razni konjska opre* ms. Natančneje se poizve pri Gradbenem podjetju G. Tonnies, dr. % o. s. Dunajska cesta 25. 5425
Naprodaj
srednje velika plsamiika blagajna (Wlese A Co.), razno pobiSrvo, omara za knjige, chiffonler, mehka salonska garnitura, urni* valnlk in buffet s mar* m orna to ploščo, postelje itd. — Dunajska cesta 15, levo stopnišče, IT. nadstropje, levo. 5409
Knjige
različne vsebine (zabav*
ne, medicinske, tehnične, nabožne itd. t različnih jezikih (neke večje sapu* IČene knjižnice) s« pro* dalo po dogovornih co* nan. — Na ogled so ns razpolago v tiskarni Ga* 16 pod Rofnikom pri Ljubljani. 5415
Eleganten brek,
kočija in detelja — ns« prodaj. — Nsslov pove uprava »SL Nar.«. 5516
Naprodaj t
•tektr. dtnamo xa Isto* tnerni tok s stiskalno de* ako, 2.65 HP, 2 KW, 8 amp., 230 voltov tsr /no* tor »Briicknsr« ns surovo olje, 4/6 HP. stoječ. Eno kot drugo skoro novo. — Naslov pove ■prava »SL Nar.«. 5466
Naprodaj
PARNI KOTEL sa nizki pritisk, pripraven za vsa«
ko manjšo industrijo aH obrt PARNI STROJ 45 HP. BILJARD znamke »Seifert«, VOZ (Kočija s gumijastimi kolesi), 1 BRHM ter KONJSKA OPREMA. — Vse v dobrem stanju — ta ceno proda. — Natančneje se poizve pri Portir j u note* la »Slon«, Ljubljana.
5384
Industrije! pozor!
Proda se več parnih m motornih nsprav, itabtl* ni parni stroji in k njim spadajoči parni kotli od 5 do 100 HP, prevozne lokomobile od 6 do 50 HP, benzin*motorjl od 6 do 12 HP. dva nova mo* torja na plin (Sauggas), vsak po 50 HP, parni kotli od 27 do 96 m* kurilne ploskve, konzole, ležišča in jsrmsnica v vsaki meri. — Kern, Ce* lovska cesta 91/a, Ljubljana VIL 5303
Dva lovska psa
»Hanovrana«, čistokrvna pasme — naprodaj. —* Vprašati: Glinen 213.
5524
Ia bukovo oglje,
dobro Žgano, popolnoma suho In vilano ter brez primesi — kupuje na ta* roj In jo in nosne j So do* bsvo v vagonskih doba* vah — družba Car bo* na Ha, Kočevja. — Ista prevzema vsako količino dobrega blaga tsr ga pla* čuje vedno po najvišjih cenah. — Ponudbe pro* simo saeno s navedbo razpoložljive količine, ce* ne in dobavnega roka na naslov: Družba Carbona* rta, KočavJ:_5342
Stanovanje
dveh sob m kuhinja ta odds. — Naslov po>e uprava »SL Nar.«, »515
Sostanovalka
ta vzame t sobo. — Ns* slov pove uprava »Slov. Naroda«, 5483
Dve dijakinji
M spre J meti na hrano te stanovanja. — Naslov pove uprava »Slovenske*
gs Naroda«. 5481
Dve dijakinji
sprejme dobra družina nt hrano in stanovanje. Posebna soba. — Rimska ceste 10/IL 5463
Stanovanje
dve sobi in mala kuhi* njt v pritličju novozida* ne vile. Opeka raka cesta it. 18 — se s 1. septem* brom odda. 5456
Meblovano sobo,
po možnosti v sredini mesta, kjer bi imela stik s rodbino «— 15Če gospo* dična «— Ponudbs pod »PriJazTK>/54°3« ns u prs* vo »Slov. Naroda«.
lokali
Dve delavnici
ta oddasts v najem. — — Vsč se poizve: Sv. Js* koba nabrežje 25, pritličje._5448
Trgovci pozor I
Kdor hoče prevzeti sta* roznsno trgovino v Mariboru, naj se oglasi pod »Eksistenca/5307 na upr. »Slov. Naroda«.
Vzamem trgovino s stanovanjem
na prometnem kraju, v mestu sli na deželi, tudi 1 gostilno — v najem ta* koj ali pozneje. — Po* nudbe nt upravo »Slov. Naroda« pod »Trgovina 5442«,
Tko se hoće
brao 1 dobro oženiti Hi udati, neka pošalje svoju adresu na: Poštanski pretinac 231, Zagreb. 5478
ženltna ponudba«
Vdova, tama, dobro ti* tattsnt, želi poročiti sta* rejiega dri. uradnika. Po* nudbe pod »Mirna/5505« na upravo »SL Naroda«.
Ženitne ponudbe*
Mnogo bogatih inosem* cev ter bogatih nemških gospodov, želi ženitvs. Damam, tudi brez prs* metenja, dsje diskretna pojasnila v nemUČmi — Stabrev, Berlin 113, Stol* pischeatrssae 48. 5412
ženltna ponudba*
Vdova srednjih let, t svojim stanovanjem In obrtom, čedna zunanjosti ieM znanja s bol j 41 m zr>s* čajnim gospodom trtd> njfh let v svrtto takojšnje možitve. — Tajnost strogo zajamčena. Ceni ponudbe s sliko in pod* pisem na upravo »Slov. Naroda« pod »Srečna prihodnost/5522«_
Ženitev-
191etna inteligentna dama (L j ubij an čanka) It ugledne in premožne trgovske hiše, simpatična, prijetne zunanjosti In sna čaj a. išče znanja v svrho ženitve i enakim, dobro situiranim trgov* cem sli industrijalcem, tttroat do 35 let. Vdovci brez otrok niso Isključe* ni. — Le resne cenj. po* nudbe i natančnimi po* dstki je poslati do 25. t m. na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Popol* nI naslov/5513«.
Pri prodaji
posestva
dosežete priznano najboljši uspeh, ako se poslužite posredovanja —-Realitetne pisarne »POSEST«, d. z o. a. v Ljub* ljanl. Sv. Petra cesta 24,
CI kateri ta stalno ogla* jo kupci_54fT
Kupci pozor I
Posestva, hiše, vile, mline, žsge — prodaja po ugodnih cenah K. Tro* h a, Maribor, Slovenska ulica 2. 5471
Enoned str opna
hiša z vrtom
in semljiSčem ss po jako ugodni ceni takoj proda. — Poizve se v Ljubljeni, Opekarska cesta 10. 41/T
Hiša s trgovino,
gospodarsko poslopje, lep vrt v trgu v Savinsld dolini — naprodaj. — Natančnejši podatki sa dobe pri zadrugi »Lastni dom« v Celju. 5499
pt Din S
Hiša v Maribora«
pri glavnem kolodvoru, 16 stanovanj, a elektriko, vodovodom, kletmi, gospodarskim possopjem, velikim vrtom — se pro* da aH zaman js s enako sil manjšo v Zagrebu tU Ljubljani — Ponudbe na anončno ekspedicijo H. Saz, Maribor, pod »Hlsa«
5512
Prodam posestvo
na lepi ravni legi pri okrajni cesti, pet minut od (srne cerkve In poete. Njiva, travnik, gozd m vinograd, vsega akt-pa j osem oralov. Kdor hoče samo štiri orale, oddam tudi — Stanovanjo takoj na razpolago, — Vač po* vat Anton Kidrfift* posta Makols pri Pol j cenah _5500
Posestvo,
ležeče prav Mfaru Maribora oo glavni cent) *» prostori so ta vsako obrt pripravljeni — gospodarsko poslopja na novo urejeno, njtva, vrt In ta* donosnik a vsemi letošnjimi pridelki; sploh s vsem Inventarjem — ta takoj po Jako ugodni ceni proda. — Cenj. po* nudbe pod »Posestvo bh* su Maribora« na: HTnko Sajr. anončna eJcapedicf* Ja Maribor. 5472
I
Kazno
i
Trstje za strope
se dobi najceneje pri — Anton Steinerju, Ljubljana, Jeranova ui 13. 53/T
Trgovci in iole J
dobijo najceneje mape, bloke, noteze itd. — pri knjigovezu Zupanu, Ga.
Jeva ulica 2  (za palačo .jubljanake kreditne banke). 5426
Halo!
Plačam bolje kakor vsakdo drugi stare oble* ke, čevlje, pohištvo Itd. Dopisnica zadostuje; pri* dem ns dom. — A. Ju rečic, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 31. 5417
Izdelujem
sadne mline,
prvovrstne, s lahkim po* gonom, granitnimi valjci ter počinjenim okovjem, po ugodni ceni — Interesenti naj se obrnejo na Rudolf Ravnikarja, kiju* čavnlčarja v Radečah pri Zidanem mostu.     31/T
Obvestilo*
Obveščam si občinstvo, ds sem zopet otvoril svojo iermenarsko in torba rsko delavnico s prvo* vrstnimi močmi Izdelu« jem vsa v to stroko spadajoča dela: konjske opreme, damske torbice, nogometne žoga Itd. ter vsa popravila.
Vljudno so priporočam — Mihael Jager. Poljanska cesta 9, Ljubljana. 5480
Slike za
legitimacije
izdeluje najhitreje foto*
fraf H u gon   Hib ser, Jubljana, Valvasorjev trg s*. 7. 56/T
Gostilničarjem in restavraterjem
se   priporoča   za nakup
Eapirnin servijetov tvrd* a M. Tičar. Ljubljana. _ 3592
Beli klobuki
oblike, od 160 do 200 dinarjev, dvobarvni 170 dinarjev, različne druge barve 150 Din. — Hor-vat Stari trg 21. 5301
Perje«
ko kol je, račje in gosje, puh, oddaja vsako množino po smerni ceni — tvrdka E. Vajda, Čakovec 52/T
Pozor I     Pozor!
PLAČAM BOLJE KAKOR VSAKDO DRUGI STARE OBLEKE, ČEVLJE, POHIŠTVO ITD. Dopisnica sadoatuja; pridem tudi na dom. — Martin Drame, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29.
5511
Trboveljski prsmof ln drv«
đotevtja DRUŽBA ILIRIJA
LJubljana
Kralj t Pttr« trg Itev. S*
Plačilo tudi sa obroka Taistas 210. 373
Salama, Sunka,
«ir traolrtevtki I o pote* mendolakL  Vse dtlika-teune specijaliteta.
A H T PM VERBIO
SJssass bi fpsaO&i Zfvftu
Ljubljana, Stritarjeva a. Z.
Pohištvo I
Kdor si Želi nabaviti krasno in trpežno pohištvo — prvovrstno oo mače delo: spalnice, jedil* nioe itd. po zelo ugodnih cenah — naj al vsakdo ogleda pri — Matija An* dfovicu, mizarstvo in zaloga pohištva, Ljubljana, Vldovdanska cesta Št. 6.
5502
OTROŠKI VOZIČKI: najcenejši   domači la*
delki.
DVOKOLESA: novi modeli z dobro prematlko. MOTORJI: najnovejšega amerikanskega tipa »Evans«, »D.  K. W.«, »Persch«, »Orionette«, »Motorette«. PNEUMATIKA: zračni* ce in plaStt ter guma ta otroške vozičke. Posamezni deli za dvo* kolesa in šivalne stroje
vedno v zalogi. Preprodajalci ln mehani« ki nižje cene. — Spreje* majo se tudi vsa popravila, emajliranje in pO* nikljanje.
»Tribuna« F- B- L.
tovarna dvokoles In otro-šlclh vozičkov, LJubljana, Karlovska cesta itev. 4.
RAZSTAVNI PAVILJON »F« fit 191.
5224
Pozor!
Slavno občinstvo naj ne zamudi prilika, ogledati si na novo došle Acetilena parate, kateri so porab ni ta r* zavetij ava. kurjavo In kuho (v deae-tih minutah zavre dva litra vode). Ogledajo sa lahko vsak dan od 21. t, m. nsorej od S. do 11. ln od X do 5. ura pri Prane Gradlšarju, kleparskem mojstru, Rimska cesta 14.
— Dajejo se na zahtevo tudi pismena sporočila. _5422
Znižane cene otroških vozičEov,
dvokoles, malih pomožnih motorčkov ter raznih motocikljev zn llvalnfh strozev  ter pneumatike
— »TRIBUNA«, F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta It. 4. — Sprejemajo te t popolno popravo rt emajliranje s ognjem, po* nikljanje dvokofesa. otroški vozički, šivalni ln razni drugi stroj L Pro* daja se tudi na obroke. Ceniki franko. 46/T
etMMiiniistMiiiiiin
Znižane cene za otroške vozičke I
Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne otroških vozičkov ln dvokoles »TRIBUNA« F. B. L. LJubljana, Kar* lovika cesta 4. — Tsto-tam se dobijo po znižan! ceni nova dvokoless, mali pomožni motorčki. Šivalni ttrojl in pnenmttfca: sprejemajo se v polno popravo ss emaHiranje t ognjem in ponlklanje dvokolesa, otrofki vozički, Šivalni hn razni drugi stroji. — Prodaja se rudi na obroke. — Ceniki franko. 3247
POZORI POZOR1
Plačam bolje kakor vsakdo drugi:
stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Dopisnica zadošča, da pridem na dom! — Golob. Liublja* na, Sv. Jakoba naDrežjs It 29. 5459
Zaloga klavirjev
in pianinov
najboljših tovsren B5* sendorfer, Czapka, Ehr* bar, Holzl, Schweigho-fer. Originag Stingl Itd. Tudi na obroke! — Jerica  Hubsd,  roj. Dolenc,
»Ratol«,
novo, na J si gume J Se sredstvo proti podganam, hiSnim in poliskim mišim. —■ Proizvaja oddelek Ratol Veterinarije Xem. <L d. Zagreb. Blnička 21. — En obrok skupaj % omotom ln poštnino, ako se denar pošlje naprej —• Dfn 22.— ali po povzetju Din 28.—. — Dobiva se tudi v vseh lekarnah In drogerijah. 5491
Prostovoljna
Javna dražba
sa vrSi dne 24. in 25. avgusta 1924 od devete ure dopoldne naprej — v LJubljani nasproti vele* sejma, — Prodajalo so bo: 16 različnih motorjev (motocikljev) novih ln Že rabljenih, več dvokoles in motorčkov za montirati na navsdna dvokolesa, več tfvalnOi strojev zs livfljr, krojač« m čevljarje. Kdor rabi otroSkl voziček, naj ne zamudi prilike, ker se bo prodajalo veliko različnih otroških vozičkov po Čudovi* O nizki ceni. Dalje 5 avtomobilov, 4 stružnice za Železo, pripravne za male mehanike, pnetrmatlka za dvoVolesa. zračnice že od 12 Dfn naprej, karMd-ne avetilke itd. 5416
Prostovoljna sodna favna dražba
v ztrnjSčfno pokoj. Rafaela Glontlnlja spadajočlh predmetov — pohiltva, najrazličnejših starinskih predmetov velike vred* nosti, knjig (n. pr. I. Iz* dajs Valvasorja) itd. — se bo vrSfls v torek dne 26. a v c u sta od pol deva* tih zjutraj naprej na Valvazorjevem trgu It. 7. T. nadstropje. — Mate Hafner, notar kot sodni komisar. 5465
t
namreč v rjavo-modro-bell etiketi je sedaj v prometa davno r^eizkuSeoi la priljubljeni »Pravi i FRANCKO V i kavni prida tek« v rabojčkiK a— V varstvo proti pocaredbam ta na tej nori anketi posebno iz tiče jo glavna obeležja, namreč: Srna »Franck« la »kavni mlinček«« — »Pravi s FRANCK i s mlinčkom« je kavi tako potreben, kakor začimba juhi, mm
ltlllwilmi»*mwitm>,t«»w»t,rM;
OGLAS.
Oradsko poglavarstvo u Sarajevu uz saradnju svfli privredno-trgovačklh institucija priredjuje dne 21., 22., 23. septembra o. g.
VELIKI SARAJEVSKI SAJAM
stokom I stočnim proizvodima
Od općine grada Sarajeva broj 22, 370 od 31. jula 1024.
Jesenski sejem od 31. aug. do 6. sepl.
Sploinl velesejem vzorcev s sejmom tehničnih in gradbenih potrebščin. — Najcenejši in najbolj neposreden nabavni vir. — Posetnikom popust
po železnicah ln parobrodih.
Vse informacije dajejo častni zastopniki tm Hrvatsko, Slavonijo, Slove~
nijo in Dalmacijo
SOKOLOVIĆ  in DRUG
madnarodno odpremniitss In carinsko posredništvo
ZAGREB, Paromllnshl c. L Tel. 25-73.
Sposoben
provizijski zastopnik
suknene stroke
ki Je v Jugoslaviji dobro upeljan, se i I če za takoj.
Oferte s prvovrstnimi referencami na Tuch-Eiporthaus S. Rendi,
Graz, Ostcrreich. 6497
,1 I H M ■ D II ■ ■ H ■ 1 IJULBJUJi * H 11
J U OO M ETO LIJ A
OBČNA KOVINSKA INDUSTRIJA LJUBLJANA« KOLO O V J RS IX A ULICA IS
Telefon 220      5455      Paviljon G 221 £
ladaluja   nalanajla   vaako vrstna kotlarska, aodovodfio-InStalaellaka, bravarska, llmartka H  Iti  kovino - tilskarska   dala % montala to ploči ar o v, ipacljalnl aavod aa vsakovrstno po-clnfcovanja ln autosjj. to plan J a vsa h vrst.
KONKURENČNE CENE!      KONKURENČNE CENE I
l l M II l H JUULJLHJLJUUUI i) M H I M B lil I IULJULJULJrX3DO
FINO OBUTEV
ssot
damskih, molkih ln otroikih čevljev trpežnih in sijajnih v izvršitvi po brezkonkurenenih cenah nudi le
Kosta VukaSinovic
LJUBLJANA MARIBOR
IVAN PRETNAR
prva strojna ladjedelnica vSIoveniji
MLINO-BLED -
Izdeluie Športne Čolne In na rahtevo tudi motorne Čolne po zmernih cenah. —Vzorčni športni čoln na velesajmu dosedsj 3 krat prodan, električen motorni čoln pa naročen.
Gostilna
dobroldoča, se takoj vzame v najem. Cenj. ponudbe z navedbo pogojev je poslati pod .DUTOVLJE* na Generalno zastopstvo ALOMA COMPANYf TRST, Viale
XX Settembre 65/L »sir
.Central1 »
oospoiK* u« Maribor »oi»i«. unc.
novo preurejena se v polnem obratu
otvori v nedeljo* dne
24. avgusta, »it
5
stev. 193
»SLOVENSKI   NAROD« One 24 avgusta 1^24
Stran 11
Cirkus Cossmy
Od danes
v soboto, dne 23. avgusta 1924
ob 8. zvečer
nov spored
Adolf i ja
dresirani praOB In biU
Nepolomljiva
Muckel Fuckel
Gadbin Mor
smrtni skok iz cirkuske kupole
Edino prave „Goiser" čevlje in lovsko čevlje dobite le v novo urejeni trgovini In delavnici
Jo Braier
Ljubljana 3396
Turjailci trg (Breg) 1.
Istotam se izdelujejo vseh vrst čevlji po meri in vse vrste tržnih čevljev. — Trgovci popusti Cene solidne! Postrežba točna
Ivan Perdan aasiedaiki
LJaMJaaa
Veletrgovina kolon i jal nega in špecerijskega blaga. — Glavni založnik Dtril In Metodovih vžigalic, nudi po najnižji" dnevni ceni: kavo, rl*, najfirseie namizno olje« testenine, čaj, žganja in vse drugo špecerijsko blago.
Postrežba točna in solidna.
Celo vsaka najpreprostejša kuharica ve, da so CETINA testenine najboljše! — Tisoči in tisoči kon-zumentov zahtevajo pri svojem trgovcu izrecno CETINA testenina! — Naravno, zakaj ČETNA testenine se izdelujejo po napolskem načinu le iz najboljših vrst pšeničnega zdrcba! Olavno zastopstvo za Slovenijo: PATERNOST a REMI C, Ljubljana, Slomškova ulica 11. Paviljon na velesejmu CETINA „H" štev. 287 CETINA
lr
0
:v
o
■
o
■
o
Bi
o
a
o
■
o
.lOiOBOBOaOlOBOlOlOIOBCSOSC^
JSa sejmišču paviljon 1 39S
Vesna - Bruto mm 1 č\
LJUBLJANA Poštni predal 126
tvornica vlasnic, kljukic, rinčic za čevlie, ko-vlnanastih gumbom itd., sprejema vsa naročila,
ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce In cenik. Pri večjih naroči-5162 lin popust.
lOioiosoioioaosoio ioiogoi
o
u
0
m
o
m
0
■
0
H
Ji
5260
NOVOI NOVOl
NAJVEČJE ZA&lfflANJE
vlada za gradnjo večjih in manjših stanovanjskih hi$ v sistemu
Pridrta, da si pretresata živca, zakaj nekdo srn igra z življenjem!
Modri Hans
računajoči konj
Willy Patar
s svojimi divje ujetimi
berberskimi In i
Poleg tega še druge nove senzacije.
Jutri v nedeljo, 24. VIII.
ob 4. popoldne in 8« zvečer.
5485
SIEGEL&DRUG
===== D. Z 0. Z. ========
Tkalnica platnenega in bombaževega
blaga
SVITAVY W I E N
(S. S: R.)
LJUBLJANA
DUNAJSKA GESTA ŠT. 31
Telefon 719       Paviljon „H° 298
Paviljon I 378. Paviljon I 378.
Crobath Franz lin
Kranj Ustanovljeno leta 1835. Slovenija
Domača Industrija domačih čevljev.
(kućnih cipela) Iz raznega blaga, kot lasting, segel. Stramm filc, pliS Itd. — Pliši za nizke stroke. — Manufaktura vse vrste iz prvovrstnih tovarn na debelo in drobno. — Ceniki na razpolago. — Tovarn like kolekcije raznega blaga.
Zaloga, strojenje, barvanje in izdelovanje
kožuhoafne
L. R O T, krznar
LJubljani, GradlUe K. 7
5154
L" » Đ I f......' 11 " a.....umi
Tvornica perila
A. Ražem Go.
Ljubljaaa, Žablak 3
se priporoča cenjenim trgovcem za nakup m o ikoga* p«, rila v največji izbiri — Na zalogi Ima vedno vse vrste moških srajc, spodnjih hlač, spalnih srajc, ovratnikov itd. itd.
Sama na debelo I
Cena nizkeI
Paviljon H 818
5161
jtoomnnn ■umi iuuuuljuuuli^
Stavbeno In pohištveno m i žara tv o
Peter Blzfak
Sp. Šiška 186
priporoča solidno izdelane amerikanska
pisalna mise
kakor tudi vsa stavbena in pohištvena mizarska
dela.
Izvršba priznano solidna| Cene nizke!
5285
iVa^
I\
'I >ii
Natančnejše podaike sc dobi pri stavbnem podjetju Jakob Accetto, »in ing. Viktor Accetto in drug, Ljub-jana Tabor 2.     089" Lastni paviljon na sejmišču' -7£32
fJ OVO!
Otvoritev direktna prog« Ez domačo luke SPLITA za SAliTOS (Brazilija) in EUENOS AIRES (Argentina) a
parni kom
ki je urejen na nafts-kurjavo in odplove iz splitske luke dne 11. SEPTEMBRA 1924. — Parnik prevaža potnike samo v srednjih kabinah, kabinah m. razreda m medkrovju -Odprava potnikov Iz Zagreba in Ljubljane dne 6. SEPTEMBRA 1924. 5484
Vaa pojasnila daje takoj In brezplačno
Cosulich Lina
Vsa pojasnila daje takoj £n brezplačna
Generalno zastopstvo za Kralj. SHS J. G. Dra£kovE6, Zagreb> Cesta J3« 3 Tel. 24-93 ia Cosulich LSne, zastopstvo v Ljubljani. Simon Kmeteo, Kolodvorska u. 30. Tel. 66
Ustanovljena leta 1846.
Telefon it. 563.
Gradbeno podjetje
ea
i____5nl
.......j raziL
Pisarna s Dunajska cesta štev. 25«
Podjetje projektira in izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. — Enodružinske hfšs v opeki in „Heraklitu* (najcenejši stavbni način).
— Projekti za enodružinske hiše so na ogled v gradbeni pisarni. — Iz lastne opekarne nudi po konkurenč. cenah lepo, močno žgano epeko.
— Iz lastnega gramozoloma vse vrste peska. — Zaloga vsega gradbenega materijala na Martinovi eesti.
r. z. z o. z.
v novourejenih prostorih
v Ljubljani
Mestni trg št. 6       Mestni trg št. 6
obrestuje vloge aa hranilne knjižice in
tekočI račun po
37 T
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi vise po dogovoru.
Sprejema v lakaao laktnre in oeslge terjatev.
Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštva in proti zastavi.
UgsBtii zamsateva gramofonskih plošč!
u □
□
□
□
p
Edina zaloga gramofonov, plošč, igel, peres in vseh posameznih delov k gramofonom in drugim godbenlm strojem.
ac.hp.rfw LJUBLJANA
d5Ucryg|, Sodrfa ulita št 5.
V zameno se sprejemajo simo pri meni kupljene plošče. Izjemoma zamenjujem tndi drage, to pa samo do konca septembra t. I. 5453
Pismenim vprašanjem priložite inamko za odgovori
ftvviert(ww«wvwvuwi-fw^ aoooaooaonaaoooi > H
mtem,  !:©31 ere, H   dražba z o. z.
ava Gesta štev. 2.
Agents for The Hull Oil mannfactHriog Com-pany Ltd., Hull. 5170
I-a amerikanska-pensilvanska vsakovrstna strojna 0^a5 tov^tae. m&&tt feosaeln, terpentin, I-a norveško rifeje e^le, keialtel lm tehaičsi predsneii,
I-a angleško Solvav jedilno olje inamke »Hocnko". Surovine za usnjarne in milame.
Ljubljanski ualesejsra. pairlflon Jt 21—22-
■
Izvrstna novost.
B.O.S. tirnica beton DM
— d. d. Vvkovap —
Brzojavk«: Bo*. Vukovar — TeL Int. £o Proizvodnja in asfrasVS vsakcvrstnHi
blagajn h> Jefclpbevena omar xa dokumente
trsa o m Ki vrat itdL itd.
v najtepii la aajiottoasJH Udalart
Glavno zaatooatvo Ia sanoarodaja za cdo JugoalaTfJo: Hran hi Dol date In,
agentura in  komUtjoaalaa trgovina V. -
kiaar.
Zaatopatvo m depot: Blata dor. Zagreb
I    Brezpogojna sigurnost proti ognju
Nafveti> sigurnost proti vlomu.
gn a^uštvene znake
emajlirane in brez emajla v vseh kovinah i z del j uje naj-soiidnejs« is nafcancjle
Ljudevit Gr!eabaob9 tvornica zlatna I srebrne robe, Zagreb, Marttoeva ulica 23. 48 T
11» dunslsici
mednarodni sel@m
od 7. do 14. septembra 1924.
Najugodnejši prilika za nakup za vaa
Najbogatejša izbira. Brezkonksrenčne cene.
Velik uapah thaita|akega pomladanskega sejma 1924: 100.000 nakupovalcev.
VaUke godbene In gledališko aiavtioatl aaaatai Ouuaja.
47S6 Pojasnila:
vVienerntesee, W1en VII,
kakor pri vseh castnoared. zastopstvih; v Ljubljani avstrijski kooaulai TarjaSkl trg 4, Josip Zidar.
12
Stran 12
»SLOVENSKI  NAROD« dne
1924
^ te v. i^o
vci, strelci
oglejte si puške! 5453 Informirajte se glede popravil! "VI
Polkama v Kranju.
m drus
parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, eterov ter izdelovanje sadnih sokov itd.
iubljana     Metelkova ul št. 13
priporoča naravne sadne soke arome za nealkoholne pijače, sadne eterje za kandite, esence za rum in žganje,
posebno pa specialne sadne likerje 5156 oziroma ratafije iz svežega sadja.
(KSMFOR-KREMA)
za čiščenje in
njegovanje obraza. Nepre-kosna po kakovosti. Odlikovana najvišjim imenom Nj.Veličanstva Kraljice Marije
Izdeluje kos-metični zavod
Nenad Ranisav-Ijevlč, kraljevi dvorni damski frizer, Beograd Kralja Milana broj 14
GSavni zastopnik za Slovenijo
% Hieksander Gjud mL
damski frizer
Ljubljana Kongresni trg 6
Dobi se povsod.        Lonček Din 50.—
.... kolesa ii šivalni slroji
za rodbinsko in obrtno rabo so edino
JOSIP PETELSNCU z**e GRITZNER
lis Adler Ljubljana
ob vodi poleg Prešernovega spomenika.
40 T
ji  nogavic  in pletenin
zl & S 3 N
FELIKS FRANZL
v Ljubljani, Privoz 10- — Postni predal 44,
C f a r a  m. " f ra ii
«$St£SE (1 lastnik FEL
Ustanovljena
S*OSeittiki oeiese/ma!
(Pgtejte si klobuke
v modnem salonu 14005
Stuchly-Maške
LJUBLJANA   —   Židovska ulica štev. 3.
Popravila se izvršujejo takoj:
Cene brez konkurence j
rt
<8
Pozor!    Obiskovalci Ljubljanskega velesejma!
Jedilne oprave na prodaj! Kupci za pohiitao!
5283 Vljudno Vas vabim na ogled raznega izdelka po naročilu. Izde-, luiem vsa v to stroko spadajoča dela, ter se priporočam
IAVGUST CERNE, mizarstvo, Zgornja Šiška št. 122
B
E3 H
Ivan Ogrin
Stavbeno in opekarsko podjetje
...... j*?
JOSIP ADAMIČ
— vrvarna v Domžalah pri Ljubljani — Podružnica Kamnik, Suina št. 49.
Telefon interurban štev. 7. Brzojav: Adamič, Domžale.
Izdeluje in ima v zalogi : motvoz, (špngo), Širange ujzde, pasove, (gurte). vrvi za seno, transmisije, dvignla, za ladje, zvonove in turiste; dalje razno telovadno orodje, gugalne mrežice (Hangematten), mrežice za konje, ribiške mreže, mreže za otroški postelje, mreže za seno, nepremočljive vozne in konjske plahte (cerade), mikano konopnino, predivo, morsko travo, žimo, biče, bičevnike itd.
Telefon 426.       JLVdJLl     V/gllil      Telefon 426.
Ljubljana, Grubarjevo nabrežje št. 8.
se priporoča za vsa stavbena dela ter nudi po zelo nizkih cenah
■     opeko =====
vseh vrst (strešno zarezano in navadno opeko (bobrovec) žlebnike, opeko za tlak in cementne cevi.
Lastna opekarna na Črnučah. Zaloga tudi v Ljubljani.
5«rnc pri 5omc pri
zzzn^z^: Izvanredna prilika! - _
Nadalje vse gasilske potrebščine kakor : sesalne gumijeve ce\i in najfinejše konopnene cevi v vseh dimenzijah, spojke (Holanderje) ter sploh vso gasilsko opremo.
Cene zmerne! Postrežba točna!
Blago prvovrstno!
Oglejte si razstavljeno blago  v paviljonu „H" štv 336.
p.
■T31"* £fz
M m m. & m
Originalna vina v steklenicah, lastnega pridelka
Clotar Bouvier, Gornja Radgona LO¥«° ""PBER
kr. dVOrni dobavitelj J Jesenice« Gorenjsko
SrSroSffiiSlHHHflffiHS
Obleke	Etamin Din 240*	Volnene Din 600'	Svila Crepp« de Chine Din   480'j
i Kostimi	Platneni Din 350	Športni Din 950	Promenadni i di„ 1900'
Plašči	Volneni Din 800'	Covercout Din 600'	Svileni Din 950'
Krila i	Športna Din 190'	Modra—črna Din 180'	Plisirana Din 350*
Bluze	Barvane pralne bluze Din 95	Opal Etamin | Din 98	Creppe de Chine Trikot bta 1(JB-Din l?t?
—  Uedne \> zalegi zednje neuo^ti! ==
p. Kagdie, Ljubljana
nasproti glavne pe|te.
Pisma s Žebljarska zadruga, Kropa (Slov.).
$0JF~  Telefon interurban: Podnart 2.
Zefolji za železnice, žeblji spojke za ladje in splave,
Brzojavke. Zadruga Kropa
ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, žeblji za čevlje, spojke za odre in prage, ne brane, zobje za brane, kljuke za podobe, zid i. t. d., vijaki z maticami, zakovice za tenderje. kotle in mostove, vijačni čepi, verige. 5374
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
53
71
5486