Leto m.
V CMJi, dne 25. jamvaija L 1893.
Štev. 3.
DOMOVINA
lakafa *, 15 in «6. dan vsakega meseca. »i|M naj m isvolljo pošiljati are.lnis.vu in sicer frankirano. vsakokrat po 10 kr. od garmond-vr*»e. TeJJa u celo leto 2 gld, ca pol leta I gld xa Četrt leta ftO kr. ■•>
Naše razmere.
Celje, januvarja 18H3.
Slovenci smo mirne in potrpežljive dale. Mnogo in mnogo let gledamo in trpimo mirno, da se nam kratijo in jemljejo naše najsvetejše pravice, trpimo, da se sramoti in zaničuje naš jezik. da se mu zapira pot v urade in šole. da se prezira Slovenec pri nameščenji v javne in privatne službe in da sedijo in uradnjejo v javnih uradih ljudje, ki ne razumejo saino niti besedice slovenski, ampak so tudi najstrastnejši nasprotniki in sovražniki našega naroda Trpimo pa tudi. da se r.a naših domačih tleh. v sredini naroda, v naših nekdaj popolnoma slovenskih mestih in trgih, vzgaja in Siri nam sovražen duh. ki ima zloben namen. naša mesta ponemčiti in Slovence popolnoma uničiti, trpimo, da naši mest jani in tržani. ki so razun par uradnikov in k nam privandranih nemških Židov, večinoma sinovi slovenskega naroda. podučnjejo in vzgajajo svoje otroke le v blagi wiw5čini. ter jim »ako preziraj«- in zaneinarjaje svoj materni jezik t.Ju-šijo že v prvi mladosti ljubezen do svojega naroda. Žalibože. da še dandanes najdemo j»o naših mestni in trgih mnogo slovenskih rodbin, ki svoje ot roke n-inški učijo, mnogo očetov in mater, ki znajo komaj par nemških besed, a njih otroci ne bese<li<-e slovenski. Ni čudno torej, da se nahajajo dandanes med nekdaj celo slovenskimi rodbinami, kar že jasno pričajo njih imena, naši največi nasprotniki in sovražniki, odpadniki in izdajice svojega naroda, pravi .janičarji". ki
so zapisali na svoj prapor sramotno si geslo: .Smrt Slovencem". — ki so iz slovenskih mest in trgov napravili si .nemške" trdnjave v obrambo in varstvo v ne varščini se nahajajočega nemfttva proti .slovenskemu nasilstvu", — ki so začeli v svoji perfidnosti in slepem sovraitvu ik> vsega, kar je slovensko, nesramno napadati in žaliti nas mirne Slovence in trositi fgenj in strup med svoj lasten narod.
Vse to trpeli smo Siovenri doeedaj z obču-dovito potr]>ežljivostjo in tolažili smo se. češ. da bode vendar enkrat tudi nam prisijalo prijazneje solnoe. da bode tudi pri nas slednjič zmagala pravica A motili smo se bridko' Naš glas bil je do-sedaj glas vpijočega v puščavi. Kar smo dosegli dozdaj. je prav malo. skoraj prav nič: pravice, ki so nam po postavi zajamčene, nahajajo se za nas Slovence le na papirju, v resnici pa je naš narod najbolj zaničevar in najbolj tlačen med viemi avstrijskimi narodi.
Kakor pa ima vsaka r>-č svoj konec, tako je tudi z našo potrpežljivostjo pri kraju, ktera je nam Slovencem d ose U,» le šk.-dovila in v«ak pametno misleči mora razvideti. da boino naše pravice dosegli le z odločnim, vstrajniin in neustrašljivim delovanjem v trdni zvezi z našimi slovanskimi brati, kajti le v slogi in edinosti j« moč Ne zanašajmo se na tujo pomoč. na nemško prijateljstvo čuvajmo se pograb-Ijivih volkov v ovčji obleki, pomagajmo si sami — in Itag nam liode |w>magal. ne hratimo se z našimi sovražniki. kajti gorje hiši kjer se mačke in miši bratijo 1'okažiino sveta, da živi v Avstriji v ogromni večini n:«%d slovanski, ki
je vsaki čas pripravljen, dati življenje za svojega ljubljenega vladarja, za tvojo preljubo domovino, ki je pa tudi pripravljen dati in žrtvovati vse za svoje narodne pravice.
Z veseljem pa opažamo, da se je začel naš narod v zadnjem času živahno gibati in M zavedati svoje narodnosti, da se je začel odločno potezati za svoje pravice in da nikakor ni voljea I dalje biti Slovenec hlapec na svoji lastni zemlji, j I'osebno pa nas veseli da so se po naših mestih I in trgih, kjer še navadno po vso. I nemškutarji no-i sijo zvonec. Slovenci odločno v bran postavili nesramnemu nasilstvu in odlok ministerstva. v sled I kterega morata mestni magistrat Celjski in C«-| lovški slovenske vloge reševati v slovenskem je-I ziku. napravil je sicer pri naših nasprotnikih ve-I liko žalosti in jeze. a nam pa pokazal pot. po I kteri nam je hoditi tudi drugod, ako hočemo pridobiti našemu jezikn v uradih popolno jedna-kopravnost. Naši sodnijski in politični uradi pošiljajo slovenskim strankam večinoma nemške ' dopise in ako storijo to v slovenskem jeziku, /godi se to v celo pokvarjeni slovenščini, da se nam pač ni treba čnditi. ako naši kmetje tega | jezika ne razumijo. Proti takemu postopanji moramo protestovati in zahtevati moramo od naših oblastev. da bodo nasproti slovenskim strankam posluževali se ne le slovenskega jezika, ampak da bodo tudi pravilno slovenski govorili in pisali. Kdor dobi neinšk dopis v roke in ga ne razume, pošlje ga naj dotičnemu uradu nemudoma nazaj. ! s prošnjo tla naj mu po&lje slovenski prepis, ker nemščine ne razume, ako se mu pa ne bode
LISTEK.
Slovani — nekdaj.4)
Pred tisoč leti bilo je innogo več slovanske zemlje v Kvropi. kakor je je zdaj N'a severa je tekla ineja ob reki Tabi (Elbel in njenem levem pritoku Zalci iSaalei. Sedanji večji del Pruskega ali Prajzovskega bil je torej popolnoma slovansk: ravno tak" tudi celo sedanje kraljestvo Saksonsko. Od reke Zale je šla meja proti jugu ob čeških gozdih, ravno tam. kjer je zdaj meja med Bavarskim in Češkim, in pa do reke Dunava. Razvidno je iz tega. da je na sedanjem Češkem. Moravskein in šlezkem bival jedino le slovanski narod. Gornje in Spodnje Avstrijsko, celo štajersko. Koroško in Primorsko je imelo slovansko prebivalstvo. Umeva se samo sebi. da Kranjsko ravno tako. To so bile meje na zahodni strani. Vsa zemlja proti vzhodu ali jutra je bila slovanska. razven ogrske nižine, kjer so se naselili krvoločni Obri. katere slovenske pravljice imenujejo Pesoglavce ali Pesjanarje Ko so "hri izginili, prišli so v njihove kraje tigri ali Madjari
V sredino Kvrope je segala slovanska meja. in vender kako silno se je do danes skrčila proti vzhodu! Kaj je temu krivo-
•j Ormaiistvo. -|.i*»| I Vrli v« i*lala Sfovenska Mati.a IH7-.I
Danes hočem povedati nekaj •• tak*.zvanih polabskih Slovanih, ki so stanovali v sedanjem Prajzovskem in Saksonskem
Prvi in najveljavniši pripomoček grmaniza-ciji ali ponemčevaajn bil je meč Nemški kralj j Henrik I. ki je vladal od »1!»	leta. bil je
velik in nevaren sovražnik polabskim Slovanom, i Takrat so prihrumeli divji Madjari na svojih hitrih ' konjih čez nemške meje ter požigali in ropali, kar so le dosegli. Henrik sklene ž njimi mir na devet let ter jim obeta za to dobo danj. t. j. plačilo v denarji in živežu V tem času pa se je pripravljal na boj: kajti predobro je vedel, da bodo Madjari gotovo zopet pridrii. ko bode preteklo tistih mirnih devet let in bo ustavil plačilo. Vadil je svoje vojake v jahanju in zidat trdnjav.-na meji proti Madjarom in Slovanom. Mesto Mer zeburg. ki je stalo na meji proti Slovanom, je znova fte močneje utrdil in v njegovi okolici naselil tatove, razbojnike in drage nič vredne, a predrzne ljudi, ttstro jim je prepovedal, da Nemcev v mestu Merzebnrgu ne sinejo napa.lati. pač pa pri Slovanih naj ropajo in morijo kadar in kakor se jim poljubi Ko je svoje vojake že nekoliko privadil, napadel je slovansko mesto Jano ter ga popolnoma razdjal: tiK»žke je <lo zadnj-ga pobil, ženske in otroke pa je proda! v sužnost in si-er ne po nemških deželah, marveč prodal jih je Madjarom. kjer se jim je godilo hujše in strašneje. kakor v kateri dragi mžnosti Tako je bilo že takrat sovrafttvo Nemcev do Slovanov' '
V	tistih mejnih krajinah proti Slovanom sta bila nastavljena dva mejna grofa Thiemar in Rern-hard Njuna naloga je bila. da sta odbijala napa, le Slovanov, fte bolje pa. da sta pridobivala z ognjem in mečem, kolikor največ slovanske zemlje. Nesloga med Slovani je bila kriva, da sta si podjarmila v kratkem času vse Slovane od reke Ijtbe do < »dave.
V	najhujši svoji nesreči prijela je pa Slovane divja razkačenost in obupnost. Neznanska množica jih je privrela k mestu Leaflan. da se vojskujejo za zlato svobodo Zaman je bila njihova poguranost: podlegli so nemftkim vojakom, ki so bili vajeni in izurjeni v bojevanju. Tedanji pisatelji pravijo, da je v tej bitvi palo nad sto-tisoč slovanskih mož. ki so se borili, kakor razjarjeni levi za milo domovino. Ta grozna bitva bila je smrtni udarec polabskim Slovanom. Mogoče bi še bilo. da bi se otr-sli nemftkega jarma, a že takrat seje pokazalo slovansko prokletstvo sloge, edinosti jim je manjkalo hranili so se v malih trumah, vsak okraj zase ko so jih Nemci vsikdar z vso močjo prijemali.
Nekoliko let pozneje poskusili a-, polabski Slovani še jedenkrat. da bi si rešili zlato svobodo in ljubljen- domovino Nemški grof «!eron povabil je namreč trideset najveljavniftih slovanskih poglavarjev, da se prijateljsko pogovorijo kako bi bil<» najbolje. .|a se med Nemci in Slovani neha krvoločni boj in se na mesto njega sklene mir in sprava Slovanski poglavarji so verjeli Jndeže
ustreglo, naj se poda h kakemu slovenskemu odvetniku in se pritoži, ako treba, do najviše Instance. —
Tudi našim zagrizenim nemčurjem. ki so po mestih in trgih večinoma obrtniki, lahko stopimo na vrat. ako se odvrnemo od njih in jih ne podpirano, ako ne zahajamo v nemčurske gostilne. ako ne kupujemo in ne naročnjemo nič pri trgovcih in rokodelcih in videli bodete, kako hitro bodo ti odpadniki svojo barvo izpremeniH. Mi imamo povsod slovenske obrtnike, držimo ae torej gesla: .Svoji k svojim!"
Ako se je nam torej od neke strani napovedal boj. mi ga vsprejmemo, z močnim a častnim orožjem, bojevali se bomo neustrašljivo in neumorno za naše narodne pravice s trdnim prepričanjem. da slednjič mora zmagati pravica. Ne udajmo se torej bratje Slovani' V slogi in edinosti je moč! —
Celjska novice.
(Glediini vlak štajerskih Slovencev) pripeljal je v lepo z zastavami in grbi mesta Celja in Teharjev okrašenih vozovih nad 400 udeležencev v Ljubljano. Žal, da smo danes pri sklepu lista in ne moremo natanjko opisati vožnje in sprejema od bratov onkraj Save. Storili bodemo to prihodnjič. Za danes le toliko. — Točno ob 2. uri 20 m. popolndne zasedlo je nad 300 oseb vlak na kolodvoru celjskem. Na postajah l.aški trg. Zidanimost. Hrastnik. Trbovlje. Zagorje in Litija prise«llo je še do »to oseb. Prvi oticijelni pozdrav je bil v Litiji. Govoril je g. nadučitelj šmartinski, Bartl. izražnjoČ neizmerno veselje o prihodu toliko bratov od bistre Savinje. G. dr. J. Sernec zahvaljeval se mu je v toplih besedah za mili sprejem. Gospice pa so odičile potujoče s šopki. Če nam je srce igralo veselja, ko smo se vozili mimo posameznih postaj, veselo pozdravljanj, umevno je. da je vskipelo. ko smo prišli na ljubljansko postajo, ugledavši na tisoče zbranega ljudstva, ki je klicalo ,živio! dobro došli!" v pozdrav. Ko se je burnost malo polegla spregovoril je g. dr. vit. Blei\veis v imenu ljubljanskega občinstva in narodnih društev tople in primerne liesede bratom onkraj Save. povdarjajoč. kako veselo iznenadeni so nad toliko obilico prišlecev. katerim bije srce za vse lepo. Odgovoril mu je vlč. gosp. vikar dr. Anton Medved in rekel med drugim .Tukaj prihajamo zastopniki nad pol milijona Slovencev zelene Štajerske. Zastopani so vsi stanovi brez razlike, kar je dokaz, da smo edini: pa zakaj bi tudi-ne bili. saj se vsi borimo pod jednim praporom Bog in narod!" Na to se je vršil vbod v mesto. Z godbo na čelu med vedno ponavljajočimi .živio-klici" šli smo v mesto. Ob pol 8. uri zbrali smo se v tempeljnu muz,
vim besedam nemškega grofa ter so prišli na dogovor. Ko so bili vsi zbrani. dA grof Ge>on znamenje in dozdaj skriti nemški vojaki vsujejo se na slovanske poglavarje z golimi meči in vse pomorijo. Takšen mir so že takrat hoteli Nemci imeti! Ta grozna novica preletela je bliskoma po vseh slovanskih pokrajinah, kakor divja burja. V svoji srčni bolečini prijel je slednji slovanski mož za britki meč. Ognjena navdušenost in divja raz-kačenost je bila med Slovani tolika, da se grozoviti Geron ni mogel več ubraniti tej sili. Prosil je Henrikovega naslednika. Otona I., pomoči. Videti je bilo, kakor bi hotela sreča Slovanom z nova prisijati; kajti ravno v istem času so Nemce napadli tudi Madjari. Toda kralj Oton I. je naj-preje s svojimi vajenimi vojaki napadel in potolkel madjarske trume, potem pa se obrnil proti Slovanom, ki so se po svoji stari navadi razdelili na več oddelkov. In ravno ta needinost bila je nesreča in poguba za Slovane. Oton I. je prema, gal in pobil oddelek za oddelkom in pokoril je Slovane z ognjem in mečem. V potokih je tekla slovanska kri za svobodo zlato in milo domovino In s tem je zatonilo solnce sreče Slovanom na sedanjem Prajzovskem. Nemški jarem jih je tlačil in neusmiljen nemški meč je krčil od leta do leta njihovo število. Kjer se je nekdaj razlegala slovanska beseda. kjer so stale nekdaj mogočne slovanske pokrajine, tam je zdaj jedro nemške države Tako deluje nemški meč. kjer vlada prekleta slovanska nesloga!
tu občudovali krasno stavbo, delo slovanske umetnosti In čnkaH burnega srca začetka napovedane spevoigre. Pred začetkom je prednašal g. Ig. Borštnik, z umetniško dovršenim povdarkom prolog, kojega je bil na čast štajerskim Sloven-oem zložil g. Fran Gestrin. Na to pa se Je dvignila zaveta in nakrat bili smo v duhu prestavljeni v zgodovinsko pomembni kraj Teharje. O igri sami nam danes ni moč govoriti, ker nt is. ki smo ga dobili, ne da se izraziti v par vrsticah in bodemo tudi to prihodnjič opisali. V prestanku igro so | obsipale Štajerce dame iz lol s šopki in tako dokazale svojo radost nad priliodom. Po predstavi zbrali smo se na mnogih krajih, čakavši odhoda. Glavni tabor bil je v hotelu .mesto Dunaj". Tukaj vršile so se razne napitnice. katerih so se vdeleževali gg.: dr. Ivan Tavčar, dr. Josip Sernec. Ivan Hribar, dr. Anton Medved, dr. Karol Triller, dr. Ivan Dečko. dr. A. Pire. Vekoslav I.e-gat, dr. Fran Roeina, vsi povdarjajoč kulturni napredek Slovencev. — Mili bratje! ni nam moč se Vam dostojno zahvaliti na ljubavi in bratskem sprejemu. A bodite prepričani, da vsakemu vde-ležencu ostane ta dan v trajnem spominu. Odu-ševljeni, okrepčani, poprijeli bodemo na novo za delo. spominjajoč se Vas. da ste za nami. da ste pripravljeni pri vsaki priliki podati nam bratsko J svojo roko. To nas oživlja, to dela pogumne. I Dasitudi Vam Se sedaj ne moremo vrniti Vaše ' prijaznosti v taki meri. kakor bi radi. upamo, | da bode prišel tudi za to še čas. V naših srcih i ostal bode hvaležen spomin, ki Vam na naj bode ( vsaj v mali meri za zadostilo.
lOMe slovensko obrtno društvo.) ki hode imelo svoj sedež v Celji. dobilo je potrjenje vis. ministerstva. Ustanovni občni zbor za Celje skliče se v kratkem, kar bodemo naznanili po posebnih I vabilih. — Kako je speklo to društvo naše na-: sprotnike. kažejo s konfuzno pisavo v nekaterih | nemških listih, ki so naravnost zahtevali, da se ima nemškutarstvu na ljubo to društvo odbiti. Sedaj pa je javkanje. da .Nemci" na Spodnjem Štajerskem nimajo nikdar prav in vis. minister-stvo je neposlušnih ušes za njih želje. So pač razvajeni ti nemškutarji. — Vsaka reč en Jas trpi. trdil je Bošnjak, ko je Turka zibal in tako trdimo tudi mi, da s« bode pokazalo, je li res , Celju nemško mesto in so li res Slovenci v Celji ! samo jetniki, vojaki, dijaki, hlapci in dekle.
iDruitvo slovenskih sasebnih uradnikov) s sedežem v Celju Se tudi naše celjske .nemške purmane" vznemirja. No. naj jih! Mi upamo, da bo to društvo začelo lehko k malo poslovati. Z ozirom na novi zakon o pomožnih blagajnah od 10. julija 1892, razglašen koncem 1. 1. v št. 202. drž. zak., so se društvena pravila tako prenare-dila. da bo to društvo v knj i žena ali registro-vana pomožna blagaj na v zmislu tega zakona. To je zaradi tega važno, ker draštvenikom takega društva, ni treba biti zavarovanim pri bolniških blagajnah. Oblastva imajo ukaz. da naj osnovanje takih pomožnih blagajn pospešujejo; zarad tega je gotovo, da ministerstvo ne bo, posebno pa našim nemškim Celjanom na ljubo ne. delalo nobenih ovir. Tako bo menda .društvo slovenskih zasebnih uradnikov" v Celju, prva pomožna blagajna v Avstriji, katero bode ministerstvo po tem novem zakonu registrovalo ali vknjižilo.
(Vabilo) na Sokolovo maskarado .Celjskega Sokola" dne 5. februvarja 1893 ob 7. uri zvečer v prostorih celjske čitalnice. — Na maskarado naj se blagovoli priti maskirano ali kostumirano. vsak drugi — izvzemši garde dame in člane v društveni opravi — plača globe 50 kr. Vstopnina za člane .Celjskega Sokola" je 50 kr. za osebo, za nečlane 1 gld.; za obitelj do treh oseb 2 gld. Vstopnice se dobivajo v prodajalnici gosp. Drag. Hribarja in dne o. februvaija zvečer pri bla-gajnici.	Odbor.
lOMni ibor) kopališke reg. zadruge .Diana". v Celji, vršil se je dne 18. januvarja 1.1. Iz po-| ročila povzamemo: Aktiva znaša 3473gld. 74', kr. ; Pasiva pa 3415gld. Čisti dobiček je 58 gld. 74'/|kr. 1 Po odborovem sklep i ima se čisti dobiček prepisati na račun prihodnjega leta. čemur občni zbor pritrdi. Izreče se zahvala in priznanje zadružniku g. J. Zupanc-u za izvrstno vodstvo stavbe, kar se ima zabeležiti v zapisnik. Isto tako izreče se zahvala načelstvu za ti ud pri vre-
je vanju zadružnih zadev. Sklene ae. »la s« prihodnje leto odpre kopališče slovesno. če pomislimo. da je bilo to prvo leto kopališke zadruge, smemo biti s tinancijelnim vspehom zadovoljni in to tem l>olj. ker je ravno v pretočenem letu bila aa kopanje tako neugodna doba, kakor le v desetletji ne. Upati je. da prihodnje leto ie vse d racale vspeva, ker je sedsg v resnici najprimer nejfe kopališče v Celji.
(OMtilnn Jtedt Oru-,1 katera je bila po smrti g. F. Kanunrer ja zaprta, otvorila se je zopet dne 21. jamivaija t. I.
(Čudne rasmere m esljskem flimnaaiju.i Živo nam je še v spominu, kako strogo je znalo pred par leti ravnateljstvo našega giinnaaija, postopati preti slovenskim dijakom. Nektori so govorili, da te jim je krivica godila Istemu ravna teljstvu bi bilo želeti, da bi tudi med nemškimi profesorji skrbelo za tako vzorno disciplino. Te discipline pa ni. Kajti ni ravno lepo slišati, če se mora profesor proti svojemu tovarišu pred kazenskim sodnikom zagovarjati. Tako namreč se je zgodilo te ilni znanemu kulturonoscu in prijatelju Slovencev Mihlu Knitl-nu, ki je bil zavoljo prestopka proti varnosti časti, storjenega s tem, da je na očitnem kraju in tako rekoč pred učenci razžalil svojega nemškega tovariša, obsojen v dvajset gold. globe. — Prašamo le, kaj bi se zgodilo o takem slučaji profesorju-SlovencuV
i Občina celjske okolice) naroČila je v ti« karni g. D. Hribarja v Celju jako prilične zapisnike zastran pridobitve družinskih knjižic. Ker so občine priinorane, da oskrbijo tujim poslom družinske knjižice, bodo taki zapisniki posebno večini občinam jako dobro došli ter je želeti, da sežejo hitre po njih. ker se jim s temi innogo olajša uradovanje.
Spodnje-štajerske novice.
(Imenovanje.i G. J. pl. Fladung. c. kr. okrajni sodnik v Mariboru, je imenovan <■- kr. deželne 8odnye svetnikom v Celji.
(Tekarske podruinice) sv. Cirila in Metoda prvi občni zbor, vršil se bode v nedeljo dne 2». februarja t 1. Pri tej priliki govoril bode slavnostni govor o pomenu in namenu družbe, teharski rojak g. dr. Fran Štor iz Ljubljane.
(Okrajnega sestopa Mtanjskega) načelnik g. Iv. Vošnjak, je potrjen od cesarja, istotako njegov namestnik g. Fr. Skubic.
(Mitnice.) Vsled drž. postave so o novem letu prene hale mitnice pri moetih na državnih ce-stah. ne pa mitnice sploh, kolikor jih je po tistih cestah. Le-teh se je celo več nastavilo. Ne znamo, je-li bilo tako namenjeno od strani tistih poslancev, ki so bili za to, da se odpravijo mitnice.
(Nova vinoreja v Piiecah in Sromljah.> O vspehih vinoreje z amerikanskimi tttami poroča g. stotnik Ililb8chmann v Pišecah. k* se sam ondi najbolje s tem peča. prav ugodno v poročilih avstrijskega .vinorejskega društva", katero vodi v prvi vrsti znani strokovnjak g. Goethe. O. HUbschmann poroča, da so imeli nekateri vinogradniki v teh krajih po 1, 4. 7 in 15 hektolitrov vina. vitez Thierry v Sromljah (biva po navadi na Reki) pa celo 30 hektolitrov. Z .riparia" so imeli najboljše vspehe v dobro rigolanem svetu; v malo prekopanem pa ne. Toži pa g. stotnik, da je revščina velika v teh krajih med vinogradniki in kmeti, da radi tega veliko storiti ne morejo. Ob enem se je izjavil zoper gojitev ameriških trt. katere se ne cepijo; cepiti jih je na vsak način treba, naj se to zgodi po zimi ali po leti. Škropljenje z galico in apnom se je tudi v teh krajih čudovito dobro obneslo.
(Is Laikega trgat se nam poroča, da je g. okr. sodnik Khern na Silvestrov večer zo|*t skazoval svoj govorniški talent, ki bi bil lehko jed-nak onemu Cicera ali Demostona. če bi mu ne zmanjkalo, kar hkrati besedi in bi ne obtičal tako, da niti v kozarci ne najde onega, kar bi rad povedal. — Da gospod sodnik v gostilni zabava svoje somišljenike je prav. a prav in lepo pa ni, da udriha po Slovencih, ki mu nič žali ga storili niso in s tem gotovo ne služi ugledu svojega stanu, kakor tudi sebi ne.
iBrežka čitalnica) je imela v nedeljo, 22. t. m. večjo plesno zabavo; drugo priredi v petek 3. februvarja.
(V Ljutomeru i je umrl ■•• mrtvoudora, on-dotni nadučitelj J os. II-o vat, ki je tuksj 14 let vodil s prav dobrim vspehom deško in dekliško
šolo,
(V Trbovljah) išče se do 16. febr. za letno plačo ftOO gold. občinski tajnik slovenščine in nemščine zmožen.
(Zmrznil j«) v noči o«l 17. do 18. t, m. v sosedni občini cvetkovski, župniji sv. Lenart, mlad mož. kakor se sodi okoli 26 let star Umrli je tujec in se dozdaj ni zvedelo, kdo da je.
(Druitvo »Kmetovalec" v Gotovljab) ima v nedeljo dne 20. prosinca 1.1. ob polu 4. uri po poki ne v prostorih g. Iv. Ilausenbichlerja v Zalci svoj X. občni zbor Vspored: 1. Pozdrav. 2. Govor o živinoreji, govori g. dež. in okr. živino zdravnik M. Jelovšek. 3. Vpisovanje novih udov in vplačevanje društvenine. 4. Slučajni nasveti. Po zborovanji prosto razveseljevanje. petje in de-klainacije. K obilni vdeležbi vabi najprijazneje odbor.
iSadjarmko druitvo v Mozirjii ima svoj olfčni zbor na dan sv. Blaža po sv. maši, t. j. 3. februvarja s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo blagajnika. 8. Proračun za leto 1893. 4. Dogovor o letošnjem delovanji. 5. Poročilo načelnika o preteklem šestletnem delovanji in važnosti oltčinskih sadjarskih društev, ti. Posamezni nasveti. Vabijo se vsi častiti udje in prijatelji sadjarstva k obilej udeležbi. Odbor.
i Podčastniki c. kr. dragonskega polka Nikolaja L) prirede dne 2H. t. m. venček v prostorih g. Krasa v Strassu na Štajerskem. Veseli nas posebno, da so nam vrli podčastniki 2. in 0. eakadnna poslali vabilo, tiskano v lepi slo-veničini.
(Bralno druitvo pri sv. Jnrji ob Š&avnicii
ima v n-deljo dne 29. jan. t 1. svoj občni zbor.
<Is Blance pri Ssvniei) Dopisnika iz Blance v Vašem cenjenem listu, št. 1. t I., prav toplo zahvalim, da je to prepotrebno stvar sprožil, namreč, da bi južna železnica napravila na Blanci postojanko. Reči se mora gotovo, da ne samo za Hlanco in okolico, bi bila ta naprava v veliko zadovoljnost, ampak resnično tudi mnogim vasem svetoduške in studeniške župnije. Povdarjati je, da bi se Svetodoščanom s tem še posebno ustreglo. Ako hoče od tn kam človek potovati, mora po dve in pol ure peš hoditi; isto velja ako se vozi. ker so tukajšnji poti jako slabi, po sebno Se, kadar je deževno vreme, preden pride do železnične postaje. Od tu do Blance bi se pa potem, ako b: se to vresničilo. potrelx>valo le j-dno pičlo urr. Ljudje od tukaj pa večkrat po potujejo po železnici, najbolje mladi ljudje, ki si gredo po svetu službe iskat, pa tudi v rudo kope. Mislimo pa. da tndi promet bi se izdatno pove k šal. Naj bi torej dotične občine kmalo prošnjo vložile pri vodstva južne železnice, ter se odločno potegnile za to postojanko. Mi se jim prav radi pridružimo, ako bi kaj od nas trebali. n. pr. podpisov ali kaj dru/ega.
(Narodno veselico) priredi .Velikonedeljski |ievski zbor" v Vel. Nedelji v nedeljo dne 8. svečana 1898. leta v gostilni g. Ivana Cioričana.
i Vabilo i na besedo, katero priredi podružnica sv. Cirila in Metoda za Šmarje in Slatino s sodelovanjem „šinarijske čitalnice" v nedeljo dne 2». prosinca 1883 v prostorih g. Drag. Jago diča. Svira šmarijska godba. Začetek ob 7. ari zvečer. Vstopnina; za osebo f>0 kr.. zaobitelj 1 gld., za prosto ljudstvo od osebe 20 kr. — Nadplačila se hvaležno sprejemajo, ker je čisti dohodek namenjen družbi sv. Cirila in Metoda.
i Pevsko druitvo v Braalovčahi se snaje. Pravila predložila se IkhIo prihodnji teden v potrjenje. — Tako je prav! I>e na noge dragi bratje, da pokažemo povsod in vsi da je Spodnji štajer naš!
i Radi slavci.> Naš rojak blag. gosp. Anton Gregorič. tajnik okr. posojilnice v Ptuju blagovolil je poslati občinskim uradom župnije Maloneileljske .dr. Dečkov: Obč. red", za kar mu bodi v imenu vseh županov prisrčna hvala'
(T Rasah pri Mariboru) se posvetujejo o ustanovitvi posojilnice.
(Iz Brežici ><• nam poroča, da seje ledovje ustavilo na Savi in se je bati prepiavjenja ob 'lesnem bregu Save. Broda pri Krški vasi in Čatežu sta pokvarjena, tako. da je vsako občevanje
s Kranjci pretrgano. Tako hude zime ni bilo več kakor .'M) let.
(Rajhenburiki brodi na Savi se je bil vsled ledovja deloma odtrgal; zaneslo ga je bilo precej daleč po Savi. Prevažanje na tem brodu še dolgo ne bode mogoče, ako silna zima ne bode odnehala.
i Šmarijska občina i še vedno samo nemške dopise dobiva od c. kr. okr. glavarstva v Celji.
i Ledeni naval po Savi; je bil 18. t. m. Velik splav se je drvil menda od premogokopov ob srednji Savi proti Zidanemu mosta in dalje proti Krškemu in Brežicam. V Sevnici in v Krškem sta bila mostova v nevarnosti; škripala sta že jako. V Krškem je bil tačas prehod čez most prepovedan. Okoli mostu so tu ob bregu nakopičene velikanske ledene gruče — tako. da utegne most še enkrat v nevarnost priti, če bi mahoma južno vreme nastalo.
Drage slovenske novice.
Družbi sv. Cirila in Metoda) je poslal
138 gld. letnega doneska za podružnico Poljanska Dolina prvomestnik. č. g. župnik J. Ra-moveš. -- Za novoletno darilo so naklonili; Podružnica <* Ptuji ."»0 gld. po g. A. Gregoriči, podružnica Pivka, s sedežem v ftt. Petru, 2:1 gld. KI kr. po g. tajniku A. Lavrenčiči. gospica Franjica Brinftekova 14 gld. 80 kr.. nabr.mo v Trnovem pri I. B. in Savinjska posojilnica v Žalri 10 gld — Prvo XX-krono so darovali Društveniki bralnega društva v Trebnjem po g. I. Ruprechtn, lekariji in prednednika. g. Vinku .ležovniku. župan v Velenji. po g. notarji Kačiči. blagajniku šoštanjske podružnice, in Ne i-menovanec. — Dalje smo prejeli 8 gld. 30 kr. novoletnine po vč. g. dekanu F. Dovniku. prvo-mestniku gornjegraške podružnice, (i gld. 35 nabranih pri odhodnji 2 bratov-.Sokolov" po g. Kd-mundu Kavčiči, knjigovodji v Ljubljani. 6 gld. kot dar vesele družbe na Vranskem po g no tarji Antonu Sventini. 3 gld. novoletnine č. f*. župnika A. Bercete in g. učitelja Lužarja iu 3 gld. dara vesele družbe po g. A. Kozlev-čarji. — Povodom veselega dogodka v svoji obitelji je poslal g. M. Prosekar iz Kotmare vesi 2 gld. SO kr.; vesela družba trgovskih pomočnikov pri Kolovrata je darovala za božično darilo po g. J. Bahovcu. knjigarskem komp toiristu 1 gld. 40 kr., vesela družba pri g. Batisu v Litiji 1 gld. 30 kr. in vesela družba v Sevnici po g. Ivanu Končana 1 gld. — Za oprostilo novoletnih voščil so poslali: Mestni župnik, č. g I. Vrhovnih, 1 gld., č. g. kapelan I. Volk 1 gld.. g. I. Rant, gospici Pavla in Zofija Rantovi po I gld. in g. A. Kozlevčar nO kr. — Vsem darovateljem veselo novo leto I
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda
(Vabilo) na veselico s plesom, katero prirede metliški samci s prijaznim sodelovanjem metliškega tamburaškega zbora v nedeljo dne 29. januv. 1893 v prostorih gostilne .Pri zlati kroni". Pri plesu svira metliška mestna godba Začetek ob 8. ari zvečer.
(Krika čitalnicah se letos odlikuje poleg tega. da ima toliko časopisov, kakor nikoli poprej s tem. da ima vaje za ples kolo. Velika plesna zal>ava je bila v nedeljo. 22. t. m.; draga bode v soboto 4. lebruvaija, tretja postni torek.
(.Slovensko druitvo" v Ljubljani) se je pri svojem občnemu zbora 15. t. m. izjavilo, da slovenskim poslancem ne kaže stopiti v novo državno zborsko večino, ako se ne da večjega poroštva za izvršen je enakopravnosti, ki se Slovencem še zrairom krati. Zato je .Slovensko društvo" sklenilo ob enem prošnjo n.» pravosodne gosposke v Gradci in Dunaji. da bi vsaj prisod-nijah na Slovenskem, osobito v Ljubljani enakopravnost obveljala
I „ Vzajemno podporno druitvo"i se imenuje nova posojilnica v Ljubljani, ki bode posebno malim obrtnikom in trgovcem dobro došla. Ustanovljena je po uzorn .OrazerSelbsthilf-Verein". Društvo je že registrovano in je pričelo svoje delovanje. Pisarna se nahaja: Kongresni trg. št. 17 v Ljubljani. Tukaj dobivajo se tudi vsa natančneja pojasnila, za kar je treba priložiti 12 kr. v pismenih znamkah.
i V Mokronogu) razsaja davica močno med šolskimi otroci tako. da so morali za nekaj časa
šolo zatvoriti. V logaškem okraji so pa radi mraza in snega vse šole zaprli. Je res treba, kajti revčki so otroci, ki morajo v tako hudi zimi daleč v šolo.
(V Idriji) je umrl Fran Lapajne. trgovec in hišni posestnik, v 38. letu svoje starosti. Itanjki si je poleg pokojnega svojega strica, župana Štefana I>apajna pridobil veliko zaslug, da je domači obrt s svetovno-znanimi idrijskimi čipkami razširil v Idriji in okolici, ter da je odprl temu izdelku pot in izvožnjo v daljni svet. Bil je poleg taga odločen narodnjak, kar je kazal kot predsednik idrijske čitalnice in Ciril Metodove podruž niče tei kot član slovenskih društev sploh. Za njim žaluje razen vdove in 8 nedoraslih otročičev, veliko bližnjih in daljnih sorodnikov.
(Zmrznsmsga) so pri Boštanji našli nekega Št. Markoviča, doma iz Artič pri Boltanju Nesel je v mlin. pa je opešal in zmrznil, imel je baje tudi srčno napako.
(7 Trata) je bil slovenski poslanec Naber-goj sklical dobro obiskovani volilni shod. Štajerski in primorski poslanci se še kdaj ganejo, da se pokažejo svojim volilcem, kranjski pa razen dr. Ferjančiča in prof. šukljeja skoro nikoli.
Drage avstrijske novice.
(Poroka v re—raki hiiii Nadvojvodinja Marjeta, hči nadvojvode Ludovika (brata našega cesarja) se je poročila z Albrehtom, nadvojvodo \Virtenberlkim.
(Državni »bori razpravlja zopet na dolgo in široko proračun; stari predsednik S molk a radi starosti ni doiel več v zltornico, morebiti mu tudi ne diti bodoča večina, v kateri bodo baje zvonec nosili nemški liberalci, stari in najhujši protivniki slovanski. Predložil se mej dragim zbornici postavni načrt zgradbe ziljske železnice na Koroškem. Poslanec Šnklje se je oglasil za boljše dolenjske ceste.
(Slovend na Dnaji) se prav pridno gibljejo. .Slovenski klub" jim je nekako središče, v katero se zbirajo po večkrat na mesec. Pri teh večerih čita se vedno kaj zanimivega in je potem splošen razgovor. Taki večeri bodo 11. februvarja, 11. marca. 8. aprila, 13. maja in 10. junija Za berila bodo skrbeli in so že obljubili gg. prof. Stritar, prof. dr. Janko Pajk, dr. P. Turner. dr. Simonič, dr. štrekelj. dr. Murko, dr. Homan. dr. Svetič, Mantuani, llonigman. Vaupotič. Preteklo soboto brala je znana naša pisateljica gospa Pavlina Pajkova berilo: .Aforizmi o prijateljstvu".
(Na Danajii kroži veliko ponarejenih dere-takov. kateri so tako dobro ponarejeni, da jih jo komaj ločiti od pravih. Spoznajo se le na tem. da je podpis bančnega guvernerja A. Moser na obeh straneh jednak in sicer: A Moser nasproti s pravim desetakom. na katerih je na nemškej strani pr.dpis A. Moser, na ogerskej strani Moaer A. Venček okoli ženske glave dvoredni, na pona rejenem samo jednoreden. Izdajalcem (onarejenih desetakov so silno na kapo. a dosihdob s slabim uspehom; sigurno so jo že odmahali v druge kraje, na deželo, kjer bodo kmete goljufali. Pazite tedaj, dragi narodnjaki, da vas ne bodo osleparili in vas zapleli v preiskave.
(Pri Puljul seje vsled velikega viharja potopil velik Lloidov parnik .Milano" ; ljudje so se komaj rešili. Še več dragih ladij je bilo več ali manj poškodovanih.
(Hrvatska protivna stranka/ se dobro bo juje zoper vladno. Madjarom preveč prijazno stranko; ta pa se grozi svojim protivnikom tako ostro in brezobzirno, kakor nikjer v ustavnih državah Pa vsaj madjaronom ni ustava nič. kakor ne našim laži-liberalcetn.
Ogled po širokem sveto.
(Na Francoskem i se je bati prekacije, ker se že zaganjajo v poštenega in čistega predsednika Karnota. o katerem hočejo po vsej sili trditi, da je tndi njemu moralo o panamski goljufiji biti kaj znan>-ga.
iT Srbiji) so med političnimi strankami taki prepiri, da mora vojaštvo po nekaterih krajih vmes poseči, da ne pride do krvi. Kralj Milan | in kraljica Natalija, k) sta bila ločena, sta se zo-! pet pobotala Prav tako.
(O prodoru med Francijo in Anglijo) pod kanalom Rokavskim (Kanal L*Manche (I,amanS|) so se zopet posvetovali na Angleškem, kako in s kakošnim sredstvi bi se dal izpeljati. Da le ne bi zopet kaj tacega bilo. kakor Panama.
<Msd Egiptom in Anglijo) je bilo radi na-stavljenja novih egiptovskih ministrov malo ne-sporazumljenje; pa Egipčani so morali tako zaplesati, kakor jim je Anglija zažvižgala, pa je zopet miren Egipt.
iZjedinjsne države) severo-amerikanske so zopet veliko sveta kupile od Indijancev, kjer bode prostor za nove naseljence: tim se vendar delajo večje težave za preselitev iz Evrope v Ameriko, kajti vožnja je postala na parobrodih zelo draga, ker se ljudje v Ameriki ne smejo naseliti. če se pripeljejo tja v tako imenovanem podkrovnem oddelku ladij.
Dopisi.
Xi imarsksga okraj*. Naš notar morebiti ne zna. ali pa ne.5e slovenski uradovati. Dne 9. t. m. je imela stranka M. iz Ponikve zapuščinsko razpravo pri gospodu c. kr. notarju T. v šmarji. Stranka, mej kterej je bil tudi neki odlični slovenski duhovnik zahteva, da se razpravlja zapuščina v slovenskem jeziku ter napravi zapisnik v slovenskem jeziku, kajti nekteri vde-leženci niso zmožni nemškega jezika. Na to se izgovarja gospod notar. češ. da ne sme slovenskega zapisnika delati, sklicevaje se na neko mi-nistersko odločbo (a na nobeno postavol. vsled ktere bi morali c. kr. notarji kot sodnijski komisarji sodniji v nemškem jeziku dopisovati. Gospod duhovnik se sklicuje na to. da ta odločba ne zadeva jezik, v kterem se mora s stranko uradovati ter ostane pri svoji zahtevi. • Čudno ulogo je g. notar igral tudi med razpravo. O postavi z dne SI. marca 1*90. št. 53. drž. zak. ktera določuje o olajšavah desetka pri oddaji kmetskih posestev ni imel nobenega pojma ter ga je moral gospod duhovnik v tej zadevi podučevati. Tudi se mu je čudno dozdevalo, kako bi si zamogel I prodajalec zemljišča preživetek s kupnino kupiti, j
Akoravno je stranka slovenski zapisnik za- | htevala. ga je gospod notar skoval samo v nem- i škem jeziku. Stranka je sicer podpisala nemški zapisnik, ker je že pozno bilo in ker je gospodu duhovniku določen dopust že potekel. A sliši se. da se hoče stranka zarad tega postopanja na merodajnem mestu pritožiti, da bodo merodajni krogi gospoda notarja podučili, da ni prebivalstvo za njega tukaj, ampak on za prebivalstvo in da mora on v tistem deželnem jeziku uradovati. v kterem stranka zahteva. — In to bi bilo prav. Šmarčani. vzdramite se" Zahtevajte in poslužujte se svojih pravic ter naznanite vsako pr^ziranje tistih od strani c. kr. uradov na merodajnem mestu. Ako misli gospod nota . da sme naše opravičene zahteve prezirati, se jako moti. Začeli se bomo od njega odvračati ter mu bomo pokazali, da nam gospodje tudi kje drugod za dober denat radi postrežejo v domačem slovenskem jeziku. Žal. d;i nas je zapustil poprejšnji v obče priljubljeni gospod notarski namestnik!
fcmaije pri Jelkah. (Naše gasilno društvo. Kolera.i V nedeljo dne 15. t. m. zvečer vršilo se je glavno zborovanje našega gasilnega društva. Iz različnih poročil videlo se je. da se začenja društvo dobro razvijati. Na čelu mu je po zadnjih volitvah ostal s'ari odbor, kteremu se je s tem gotovo izreklo najboljše zaupanje. Stotnik ali načelnik g. Franc Ferlinc in njega namestnik g. Makso Tančič vodila sta do sedaj društvo prav dobro in to je gotovo tudi za naprej pričakovati. — Kavno pri tem zborovanju storilo je naše gasilno društvo lep korak naprej s tem. da je z veliko večino glasov sprejelo predlog gasilca g. II. Kartina glaseč se. da naj bode od danes naprej v društvu slovenski poslovni jezik in slovensko povelje. Tako je prav vrli Šmarij-čani! Čas je bil. da smo si tujo suknjo slekli in si domačo oblekli, ktere se nam nikakor ni treba sramovati. Grdo je od vsacega Slovenca, ki bi zaničeval svoj domači jezik, in se pobahal z nemškim. kakor jih je tukaj žalihog tudi še nekaj, in ki še povrh nemškega n-- znajo pravilno. Če
kdo iz gole neumnosti zgoraj omenjenemu predlogu nasprotuje in se vsled svoje »kunStnosti" ne da prepričati o stvari, ki je itak dovolj jasna in naravna, temu ae ni čuditi, pač pa je zelo čudno da sta nasprotovala gosp. V ... r, ki se do sedaj svojega slovenskega mišljenja še ni nikoli sramoval, in gosp A.....h. sin poštenih
slovenskih .starišev, ki bi ravno pri takih prilikah lahko pokazal, da ni zastonj v šolo hodil. A taki grehi se dajo popraviti. Gospoda V. in A. bodeta menda že Se sprevidela, da sta se prenaglila in rekla prav je tako. da domači jezik bolj spoštujemo ko tujega Saj je tako pri vseh narodih, zakaj bi pa pri nas ne bilo? l.e poglejmo naše sosede Nemce, kterih gotovo v nebenemu gasilnemu društvu ne bodemo našli slovenskega ali sploh drugega |>ovelja ko nemškega, ker bi jih bilo sram, ako bi tuj jezik bolj spoštovali, ko svojega domačega. In ravno tako mora tudi nas biti sram, če materni jezik v kot poženemo, in se tujega poslužujemo! Kakor že rečeno sprevidela je to velika večina udov ter dala slovenskemu jeziku isto mesto, ktero bi moral povsod na slovenskem zavzemati. Seveda to ne Wag-nerju. ne I/>schniggu, trgovcema z „zmeSanim blagom" ne bode ugajalo, in tudi »der kleine Gerngross". kakor mu pravijo, bo kaj hud. pa samo to je dobro, da se ga nihče ne boji. Ti gospodje pa društva zdaj itak niso podpirali, kar bi teh posestnikov poštena dolžnost bila. A. par-don! Če se ne motim je v teku preteki, leta pri \Vagnerju zelo gore>o. tako da so morali gasilci dva dni delati. Ta gospod je bil dobro zavarovan in je vsled tega tudi gaail>-em velikodušno podaril eden cel sodček piva. —
šmarsko gasilno društvo priporočamo tedaj vsem Slovencem najtopleje. da ga podpirajo; prav misleči Nemci se temu gotovo tudi ne bodo odtegovali, ker je društvo prepotrebno in za vsacega brez izjeme. - Društvu samemu pa voščimo, da bi zelo napredovalo, cvetlo in rastlo vsem udom v čast in korist, v nevarnosti pa vsem najboljSa pomoč!
Od VoTOOOrkTS. Vinogradstvo je pri nas. kakor v sosednih župnijah vsled »peronospore" večidel uničeno. Nekterim ubožnejšim posestnikom ni bilo mogoče škropilnic in materijala iga-licei kupiti; drugi so bili malomarni in se niso brigali za škropljenje, misleč, da je to prazna stvar — vsled tega je vinogradstvo propadlo.
Vendar jaz mislim, da z rednim trikratnim škropljenjem vsako leto in boljšim obdelovanjem, bi se še mnogo vinogradov dalo popraviti. Kteri so pa čisto suhi. bi se naj z sadnim drevjem ali pa z amerikanskimi trtami zasadili. Zadnje s.-veda ne bo prej lahko mogoče, da se bodo sa-jenke po nizki ceni dobile. Ogromno število vinogradov se že nahaja po slov. krajih, od kterih posestnik samo davek plačuje, a koristi nima drage, kakor če travo iz njih požanje. Nespametno bi bilo še dalje pustiti prazno zemljo brez koristi ležati, zlasti v sedanjem času. ko mora gospodar. ako hoče vspevati. vsako ped zemlje dobro porabiti. Potrebno bi bilo. da bi vinorejski in sadjarski potovalni učitelj (sedaj v osebi g. I. Relč-jai z malo izjemami v vsaki župniji ljudstvo pri sklicanih shodih podučeval o tem. kako bi se dalo vinogradstvo saj nekoliko zopet povzdigniti — kakor tudi o sadjereji in sploh umnem gosjio-darstvu. Nevednost je med glavnimi vzroki, kteri so zakrivili žalostni propad vinorejstva.
Is IludolfoTSfa se nam poroča: Tukajšnji mestni zastop odločil se je z jednoglasnim sklepom. da se osnuje za mesto in seveda za okolico mestna hranilnica. Mi ta čin sicer z veseljem pozdravljamo, vrlim Novomeščanom v vsakem ožim najlepše uspehe želimo: vendar imamo nekatere pomisleke pri tem. Težko stališče l>ode vsaj začetkoma nasproti kranjski, ljubljanski in kočevski hranilnici imela: istotako združeni so ž njo večja odgovornost in težja bremena, kakor pri posojilnicah z neomejeno zavezo. Prepričani pa smo. da bode na korist mestnim financam, da se iKHle / njo povzdignil kredit |Kwestnikov. da se morda ž njo tudi vinarstvo vsaj nekoliko opomore. Narodna čitalnica šteje začetkom 1*9.1. I 11« i/.vršujočih članov; ona ima v svojem „Narodnem domu* krasno zbirališče narodne
ideje. Tekom letošnjega predpusta priredi j eden venček, dm< 14. prosinca in dve veselici (dnrf 1. svečana »Vodnikova svečanost" in 14. svečana „Maskarada"). V čemur zaostajamo je to, da se krasna dvorana z odrom za gledališne predstave v razcvitanje društvenega zabavnega življenja za tako mesto s tolikimi močmi in s tako okolico — premalo porabljuje. Koliko prijetnih in za povzdigo narodne ideje podtičnih večerov na pravlja Ljubljančanom .dramatično društvo" v gledališči. V manjši meri zamogli bi mi ravno tako imeti. — Iz letnega poročila za I. 1H92. »Dolenjsko pevsko društvo" povzamemo naslednje: Častni član I; pevovodja 1; izvršujoči člani m ženski zbor 20. />) moški zbor 82; podporni članovi a) domači '.»6. '•) vnanji H« — vseh skupaj 21«. Lepo število, katero nam kaže, da je bila ustanovitev »Dolenjskega pevskega druStva" potrebna; v teku vsakega leta napravlja nam ono precejšnjo Število pevskih večerov. Jednako uspeSno deluje tudi .Dolenjski Sokol".
Dn»S 8. januarja t, 1. napravilo je »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" v Novem mestu. v lastni hiši, slavnost z naslednjim vspo-redom: 1. Društvena (pesem) Sattner. 2. Dekla-macija, S. Skupaj (pesem). 4. Oovor, 5. »Vse mine" (pesem). 6. reklamacija, 7. Slepec (pesem) in igra: .Zamujeni vlak". V večjih trgih in mesfh. kjer se dandanes nahaja veliko število raznih mojstrov, pomočnikov in drugih nižjih stanovskih prebivalcev, so taka društva na svojem mestu. Mesto, da bi le ob prostem času. vzlasti ob nedeljah in praznikih pohajkovali, po krčmah denar brez potrebe trosili, kvartali. pijan<Vvali in pregostokrat se pretepali gredo v svojo društvo, čitajo. pogovarjajo se tam, delajo i naklepe, kako i ono večje podjetje z d roženimi močmi poprijeti s«; pri tem se izomikajo. ohranijo si denar in zdravje, sebi in svoji rodovini v hasek. Zato je bila ustanovitev tega društva nujno potreba; vsak zaveden meSčan odobrava to. mnogol.rojni udje in podporniki druStva kažejo to najlnilje. tako. da imajo vže lastno društveno hišo. I deležba te veselice bila je prav velika igralo in pelo se je prav dobro, in kar srce vsacega rodoljuba posebno ogreje, je to. da se čuje tu vedno le domača beseda, da je bilo med občinstvom v precejšnjem Številu zastopano narodno razumništvo. da so pomočniki in mojstri videli, da niso sami. da jih narodna inteligencija ne prezira ampak, da leti radi v njih dražbo zahajajo.
Zasluge za ustanovitev, vzdrževanje in tako lepo razvijanje rokodelskega društva ima visoko častiti gospod dr. J. Marinko, c kr. profesor in katehet v Novem mestu.
Književnost.
iSlovensko-nemški slovar i uredil prof. Ple-teršnik. Izdan s podporo ranj<-ega knezoškofa Ant. Al. \Volfa. Prvi sešitek je natisnjen. Izhajal bo v sešitkih po pet pol obsegajočih Vsakih pet do šest tednov pride po jeden sešitek na svetlo. Vseh utegne biti okolo dvajset, ("ena v.<akemu sešitku bode 50 kr Naroča se v »Katoliški bukvami* v Ljubljani. To slovstven-• delo bode res eno največjih in najkoristnejših. Za t" pa bi privoščili vsakemu Slovencu, da bi si lahk<> nabavil to knjig<« kar pa wndar ne bode mogoče. ker je primeroma predraga, sosebno za dijake in učitelje.
V tiskarni družbe sv. Mohormi je izišel ' .lanežičev. jk> prof. Ilubadu predelani »Slovensko nemški Slovar" v novem natisu.
Prošnja.
/a sestavo ..Letopisa" svese »lovetinkih posojilnic iiotrclmjcm letne račune in poleg teh tudi pravila, za katera pr sim shvnc posojilnic*, da mi jih dopnšljejo.
Ivan Lapajns. Krško.
■jI 11M * štirimi težnji in * to parni. loj*, posestvo a IVI IIII zcmljiAčom v popolno dol toki stanji, je iui IVfllll jjcKlaj. Kje, isvc pri p. -.-tnikn Franc _ BaTMkn. v T,eml>er?n pri Ikol-rni, i<> i i
Stavba šolskega poslopja.
V občini Zitiika. okraj Si.larije. odda ^e stav'-a rovega. dvora*rednega Šolskega |K«k>pia. Miiuierol«-li<-i i arija vrAila «.- dne •.' Imivarja	|»>iio!dne oh
i :••. uri v Anlsketn po-i . Zil.iki. |yer ne tudi stavljeni načrt ta proračun *am- i. pregledati.
K rajni šolski svet Zibika. ! W S :l	Pošta: Prišteva
Izdajatelj in urednik Dragotin Hribar Ti »k Drafttvcne tiskarne D Hribar v