Lato X., št. 17 („jutro" xx., st. 94 a> LJubljana, ponedeljek 24* aprila 1939 Cena 2 Di n UpravuiStvo ..luoiiana, Kjiallieva 0 - Telefor 5t 3122 3123. 3124 3125 3126 Instratm >it; He^Jnn nevtralnost n% vse strani Skuša čim bo"i oi-čifi svn*e nri.iateljske odnose do Tt^lfin ji \Vtn-či.ie. ne da bi se odr^J-ia ?voi:m prijateljskim ndnoša.jem do ostalih držav. Anglija bo uvedla splošno voftško dolžnost Sklenjena bo najbrže že jutri ter bo za sedaj obsegala tri letnike London. 23 aprila, o »Daily Tele-graph« poroča, da se bo jutri angleška vlada sestala k izredni seji. Na s 'ji bo razpravljala o državnem proračunu, ki bo objavljen v torek, nato pa o uvedbi splošne vojaške dolžnosti. Do-b noučeni krogi menijo, da bo vlada pozvala pod orožje najprej letnike 1918 do '920, i, katerimi bi se število angleške vojske povečalo za pol milijona ljudi. Trdijo nadalje, da je tudi ruska vlada priporočila Angliji, naj uvede splošno vojaško dolžnost. Pogajanja z Rusijo Paariz, 23 aprila br.Dipiomatska pogajanja Anglije in Francije z Rusijo za os* oritev evropskega obrambnega sistema se nadaliujejo Včeraj dopoldne je imel ministrski predsednik Daladier o teh pogajnjih daljši razgovor z zu-n?n,!..- mini treni Bonnetom. ki je takoj natw sprejel ruskega poslamka Suviča. Ruski poslanik v Londonu Majski je v petek zjutraj prispel v Moskvo Še dopol-cln- \ bil pri komisarju za zunanje zadeve Litvir.^u in mu je obširno poročal o s* ^jih londonskih razgovorih s Chamber-lainom in Halil'axom. Majski ie imel včeraj popoldne daljši razgovor z angleškim poslanikom Seed-som O vsebini razgovora ni biio mogoče ničesar zvedeti Kakor zatrjujejo, bo Majski danes odpotoval nazai v London. Baldwin o nevarnostih za civilizacijo Toron'o, 23. aprila. AA. Bivši ang'eški predsednik Bakhvm. ki sc mudi v Kanadi, je imel v Torontu predavanje o mednarodnem položaju in je med drugim podčrtal, da bi se moral svet ponovno vrniti v Društvo narodov ali pa v kakšno drugo slično ustanovo, če hoče p-eprečiti, da ostanejo narodi za vse večne čase pod silo »zakona džungle«. Bikhvin je v svojem predavanju podal pregled povojnih dogodkov ter omenil neuspeh ang eške vlade da ohrani Društvo narodov neokrnjeno. Poudaril je tudi nc\ rnosti ki grozilo demokratskemu ust'0-ju Govoreč o vojnih nevarnostih je dejal, da je britanska v ada ravnala povsem pravilno. ko je 31 marca podala izjavo o jam-svu Poljski za njene meje Nato je obrazložil vso nevarnost za današnio civilizacijo, če bi prišlo do vojne, prav tako pa tudi za svobodo človeka, če bi zmagale neke svobodne doktrine, ki so priš e v nasprotje z obstoječim demokratskim ustrojem na svetu Angleži o francoskih finančnih žrtvah London, 23. aprila, br Angleški tisk poroča obširno o zadnjih finančnih ukrepih francoske vlade. Med drue~'mi naglaša »O^-server« da so bile francoskemu narodu naložene nove žrtve, ki predstavljajo naravnost junaški napor, da se poldrug milijon ljudi obdrži pod zastavo in opremi ter oboroži tako, da bo vzdržal pivi naval sovražnih sil, ki bi skušale v smislu metod bliskovite voine udariti nn lijard po drugih verz;jah celo 17 milijard, pomen' žrtev ki jo more franco°k:j a zahtevati le od naroda, ki je združen v enotni neporušni, na znotraj in zunaj moralno do vrhunca vzpeti fronti. Ukrep1 francoske vlade pričajo o izredni energiji in odločnosti ter bi lahko Angliji služili samo za zgled. PSr.pps pri Bonneta Pariz. 23. aprila br. Zunanji minister Bonnet je sprejel včeraj popoldne angleškega poslanika sira Eriea Phippsa. GoSencii v Lm London, 23. apri'a. br. Rumunski zunanji minister G?f:ncu se je sno-j s svojim spremstvom pripeljal v Antverpen, kjer ga je pričakoval poljski poslanik v Parizu Tp.tarescu. še snoči sta imela daljši razgovor. Davi se je Gafencu pripelial v D"-ver in je dopoldne prispel v London. Na železniški postaji so ga pričakovali zastopniki angleškega zunanjega ministrstva in rumunski poslanik v Londonu z vsem osebjem poslaništva. Angleška pomoč Rumuniji London. 23. aprila AA. Diplomatski urednik • Sunday Timesa« poroča, da britanska vlada nima namena spremeniti enostransko jamstvo ki aa je dala Rumuniji, v sporazum o vzajemni obrambi, kakor je storila napram Poljski Na drugi strani poudariaio. da bo Rumuniji dovoljen kredit 225 000 funtov Madžari psrušili slovaško carkev Bratislava. 23 aprila o. S'o"aška vlada ie obiavila nocoi obširno poročilo o včerajšnjih in današniih dogodkih na vzhodnem Slovaškem Slovaška vlada zelo ostro napada postopek Madžarske, zlasti pa primer, ko so Madžari v obmein^m incidentu streljali iz topa na vas Blatne revi. kjer so zadeli z granato cerkev. Granata je porušila oltar in demoFrala vso no+ranjost cerkve tako da so morali imeti danes mašo pod miMm nebom Nadalje pravi slovaško poročilo da so Madžari odpeljali slovaškega obmejnega st: ažnika Františku Nadvornika v neznano smer. Poročilo ugotavlja da Madžari ne prizanašajo niti svetim mestom niti življenju ljudi. Kratka odgsditev zagrebških razgovorov Zagreb, 23. aprila d. Ob 11.45 je bi io danes izdano naslednje uratlno poročilo: »Predsednik kr. vlade Dragiša Cvetkovič se je dopoldne ponovno sestal z dr. Mačkom, predsednikom HSS. Skle njeno je bilo, da se razgovori nadaljujejo po dveh ali treh dneh.« ¥ellk požar uri Krapim Zagreb. 23. aorila. o Preteki,; noč je na-,tal v bližini Kramne v skladišču premoga delniške dru/.bc M rna. ki im? premogovnik v Radoboju. velik pr.žai. Zg( rela je vsa tehnična op"ema skladi"ča 'n ves premog 'er cenijo škodo na poldrug milijon dinarjev. V sk adišču je bil tudi dinamit. ki je eksplodiral, pri čemer so leteli veliki kosi !e<"a na mesto Krapinc. Pn tem je bilo več os-ob lažie ranjenih Gasilci so prihiteli na pomoč iz vseh bližnjih krajc\ Zagona vendar pa požara do poldneva še niso mogla pogasiti. Pri eksploziji so se potrga'e tudi vse brzojavne in telefonske žice. zaradi česar ni bilo mogoče sporočiti v Zagreb, kaj s>e ie pripetilo, in so šele potniki povedali o do-gedku. Banska uprava ie odposlala v Kra-ni.no posebno komisijo, da n cišče zadevo. Trdijo nam ce. da gre /.a požig, ker jc ogenj izbruhnil istočasno na treh kraiih. Skladišče je bilo zavarovano pri več zavarovalnicah za večje vsote denarja. Zaključiiev razstave francoske umetnosti Beograd, 23. aprila AA. Danes ob 17. je bila zaključena razstava Sto ;et francoskega slikarstva 19. stoletja od Davida do Cezanna«, ki je b!!a 18. sprila otvorjena v muzeju kneza Pavla. Vseh obiskovalcev i razstave je bilo 30.S88. Bogato ilustrira-; nih katalogov je bilo prodanih 7.207. Amerika za varstvo Panamskega prekopa Zedinjene države nameravajo odkupiti nizozemsko kolonijo Guajano in otok Curacao VVashington, 23 aprila, br Danes so listi objavili vest. da namerava ameriška vlada kupiti nizozemsko kolo. ijj Guajano v Južni Ameriki in nizozemski otok Curacao v bližini venezuelske obale. Kolonija Guajana je bogata nek teiih surovin. ki so Zedinjenim državam nujno potrebne za njeno vojno industrijo, otok Curacao pa je velikega strateškega pomena za pozicijo Zedinjenih držav na Karib-dijskem morju, ker bi skupno s Portori-co na severni strani tega morja omogočil vojni mornarici Zedi jenih držav zaporo dohoda do Panamskega preVopa z Atlantskega oceana O teh nač:t:h ameriške vlade bo že te dni razpravljal se-natski odbor za državno obrambo. C;m bo odbor načrte vlade odobril, se bodo nri-čela uradna pogajanja z nizozemsko vlado. Amcrfški li^ti pripisujejo tej stvari izredno velik pomen. LssMbsrgh organizira ameriška letališča New Yirk, 23 aprila. AA. Polkovnik Lindbergh je pričel z ogledom vseh ameriških letalskih onorišč Listi poudarjajo željo Roosevelta. da bi postalo ameriško letalstvo prvo na svetu Medtem se bodo pomorske sile Zedinjenih držav potrojile, prirejali se bodo posebni tečaji na vseučiliščih. sklepajo pa se tudi posojila z industrijami za povečanje proizvodnje letal. Izn^pcteiiev ameriške psr- c tivohunske službe VVashington, 23. anrila. AA Višji uradnik vojnega ministrstva je izjavil, da bo poveljstvo ameriške vo.iske okrepilo svojo sekcijo za protivohunsko službo in za poročevalsko službo, tako da bo lažje spremljala razvoj položaja v Evropi in bolje zaščitila tajnosti državne obrambe. Večina Amerike za Rooseveltove predloge New York, 23 aprila. AA. Urad za ! ameriško javno mnenje, ki ga vodi dr. Galat. je objavil, da ie 73 odstotkov ameriških prebivalcev za sklicanje mednarodne konference, ki jo je predlagal predsednik Roosevelt v svoji spomenici totalitarnim državam. Povišanje ameriških carin za nemško blago \Vashington, 23 aprila, br. Včeraj so se uveljavile nove carinske tarife za blago, ki se uvaža iz Nemčije in priključenih avstrijskih in čeških dežel Carine so povišane za 25 odstotkov Nemškim izvoznikom se bo že plačana carina povrnila, če bodo dokazali, da jim nemška vlada ni izplačala nikake izvozniške premije za blago, ki bi ga izvozili v Zedinjene države. Berlin. 23. aprila, br. Včeraj jc nemški uradni list objavil od-edbo nemškega finančnega ministra, s katero se ukinja dosedanja češka trgovinska pogodba z Zedinjeni-mi državami. Nemški listi naglašajo da ie to nemški odgovor na Rooseveltov ukrep, po katerem so se ameriške carine tudi gleda na dosedan'o pogodbo 6 Češkoslovaško, povišale za 25%, pogodba sama pa ne odpovedala. Po ukrepu ameriške vlade naj bi se pogodba avtomatsko pričela zopet izvajati, čim bi Češka dobila svojo suvereno in legalno narodno vlado. švedska to branila svojo neodvisnost Optimistična Blumova izjava na kongresu švedske socialistične stranke Stockholm, 23 aprFa br. Včeraj se ie tu pričel jubilejni kongres socialistične : stranke, ki slavi svojo 50-letnico. V Stockholm so prispeli tudi delegati socialističnih strank iz raznih evropskih držav Na današnjem slavnostnem zborovanju je imel predsednik vlade dr Hanson govor, v katerem ie poudaril, da je ves švedski narod za striktno nevtralnost Svdska je izven območja evropskih korfl5' t">v. v vsakem primeru pa bo z vso odločnostjo j branila svojo neodvisnost. Na kongres je prišel tudi vodja francoskih socialistov in bivši min. predsednik Leon Blum. Novinarjem ie snoči podal daljšo izjavo, v kateri je glede Francije ^aglasil: Francoski nared je sedaj popolnoma edin. Frauc;ja je mirna, je moralno in vojaško oborožena ter se je definitivno odločila, da bo zastavila vse svoje nacionalne sile za ohranitev miru. SoMdarnost zapadnih sil. ki postaja dan za dnem večja in za katero se izjavlja vdno več narodov na svetu, sbuia upanje, da bo mir še v zadnjem trenutku rešen. Huda prometna nesreča v Zagrebu Zagreb, 23. aprila, o. Danes se je pripetila v Zagrebu na vogalu Deželičeve in Katičeve ulice huda prometna nesreča. Osebni avtomobil, ki ga je šofirala ga. Hermina Maivič. žena zagrebškega trgovca. in v katerem so bile še tri dame. je trčil skupaj z motociklom mladega zagrebškega športnika Antona SchilHhabla. ki je imel v prikolici 19 letno mr>d:stinjo Ano Pari. Pri trčenju sta se razbila avtomobil in motocikel. Vse osebe v avtomobilu. pa tudi motociklist s spremljevalko so bile ranjene. Avtomobil se ie po trčenju zaletel v bližnjo hišo ter nri tem smrtno ranil 16 Mno kmečko d°kle Katico Horvatič iz Kuoinca Prepeljati so io morali v bolnišnico, kier oa dvonv"io. da bi ostala živa. Tudi ostal® ranjence so prepeljali reševalci v bolnišnico. / m deževne pomladne nedelje Ljubljana. 23. aprila Fo do'go*rajni suši se je vreme v noči od sob..:e na nedeljo sprevrgo. Že v soboto proti večeru je hladan veter prag:.-:j. I ljudi z ulic v zavetje, ponoči pu je začelo de-zevL,: in je deževalo v u nedeljo dn večera. dopoldne precej i> lno. /><.; 'dne pa frav na drobno. Ozrac . se je .i..-: .hladilo. Kako je izprememba vr.muna vpliva u na posevke m prav posebno še na J no drevje, ki je zadnje dni v najkrasnejšem razcvetu, bodo pokazali naslednji dnevi. Ljubljana je nedeljo preživela zelo mirno. .>•'" raj da zaspano. Dobro so bila obiskana gledališča, bioskopi in kavarne, prekrižani pa so bili mnogi načrti izletov. Bil je r' n'k počitka pred novim razmahom -Ji, ki jo oznanja naš slavni vitez sveti Jurij! Ka ztor&vanju naših slavistov uahes dopoldne so sa v prostorih Mestne ženske reaine gimnazije sestali člani Siav.stičnega društva. Bii ja to šesti delovni občni zbor organizacije, ki združuje slovenske slaviste, predvsem profesorje srednjih šol. Zbor je vodil dosedanji predse u.iik prof. dr. Mirko Kupci, ki je v svojem poročilu orisal položaj društva in njegovo delovanje v laki j učenem poslovnem letu. Tajniško poročilo je podal prof. Alfonz Gspan, za obolelo blagajnico go Vido Vrtovčevo je poročal prol Kalan, o društvenem glasilu »Slovenski jezik« je govoril prof. Jakob Šolar, upravnik Vse-nčJjščne knjižnice dr. Janko Slebinger pa .ie 'spregovoril za nadzorstvo. Med predsednikovim poročilom so zbo-rovalci počastili spomin med letom umrlih članov dr. Ivana Laha, prof. A. Bartla in dr Joža Debevca. V posameznih poročilih so bili tudi nekateri podatki, ki utegnejo zanimati javnost. Tako je Slavistično društvo opozorilo pristojne kroge, da je na srednjih šolah Slovenije 250 slavističnih ur nezasedenih odnosno za silo zasedenih z nekvalificiranimi profesorji, tako da bi mogle samo naše srednje šole zaposliti vsaj še petnajst slavistov. Posebno skrb .ie društvo posvečalo ureditvi pouka slovenščine in srbohrvaščine v slovenskih Slednjih šolah. Zaradi smotrnejšega pouka in oravilnejše razdelitve snovi je društvo utemeljevalo potrebo, da se tudi v v šjih razredih poučujeta slovenščina in srbohrvaščina kot dva samostojna predmeta in da se za pouk slovenske literature dopusti samo okvirni učni načrt. Prav tako se je društvo udeleževalo akcije zoper monopolizacijo šolskih knjig. Slavistično društvo je poleg treh javnih predavanj priredilo več članskih sestankov z izrazito sirokuvnlmi predavanji in debatami. Posebej so obravnavali razne še nerešene probleme slovenske slovnice. Društvo je nadalje zbralo sredstva za spomenik dr. Ivana Prijatelja, ki naj bi stal na univerzitetnih tleh, mogoče v avli naše univerze. Posebna skrb je bila posvečena društve nemu glasilu »Sloverski jezik«, čigar glavni urednik je bii prof. J. Šolar. Doslej je izšel en letnik v eni sami knjigi. Prvi dvojni zvezek drugega letnika je pravkar v tisku. Iz urednikovega poročila .ie bilo posneti, da še vedno ni jasno vprašanje, kakšen bodi ta časopis: za sedaj je nekak kompromis med znanstvenim zbornikom in časopisom za naš jezik, medlem ko bi bilo najbrž bolj ustreženo našm kulturnim interesom, če bi namesto dolgih razprav prinašal krajše članke o naŠ2m jeziku in literaturi. Časopis bo poslej izhajal v zvezkih. V uredniški odbor so bili izvoljeni Janez Logar, dr Fr. Tomšič in Jakob Šolar. Zanimivo pomočilo o pripravah za jesenski mednarodni slavistični kongres v Beogradu je podal univ. prof dr. Fran Ramovš, ki je pozval naše slaviste k obilni udeležbi. Tej želji pa bo mogoče ustreči samo tedaj, če udeleženci ne bodo navezani zgolj na lastna finančna sredstva. Pri volitvah je bil izvoljen na predlog gimn. ravnatelja A Bajca za predsedn'ka dekan filozofske fakultete dr. France Kidrič, v odbor pa dr. Mirko Rupel, dr. Anton Slodnjak, prof. Vida Vrtovec. prof. Alfonz Gspan. prof St. Bunc, prof. Janez Logar, prof. dr. Marja Boršnikova in Fr. Jesenovec. Za preglednika računov: dr. Janko Slebinger in prof. Vinko Košak. Vrste akademsko Izobraženih žena rastejo V soboto zvečer jc polagala obračun Zveza akademsko izobraženih žen pod predsed-ništvom dr. Angelc Pisikernikove. To je bil že 8. redni letni občni zbor društva, ki doli va vsako leto več članic iz vrst s" ©venskih akademsko izobraženih žena. Prcdsed-n ca je oh otvoritvi zborovanja toplo pozdravila delegatki pododseka v Mariboru go. Milico Ostrovško in šefinjo dočjega dispanzerja v Mariboru dr. Valjaveevo, zastopnico banovinske Ženske zveze go Go-vekarjevo, nadalje zastopnico akademskih društev gospodični Jazbcčevo in Lavri-čevo, zastopnico Doma visokotolk gdčno. I _ m"ičevo in članice. O delovanju sekcije jc obširno poro-čaia tja- predsednica sama. Obširno je govorila o dc'u mednarodne zveze, ki ima sedež v Lundonu in ki šteje danes že 35 združenj, posebno pa o delovanju beograjskega združenja. ki je vselej v tesnih stikih s svoji-nr sekcijami po vsej Jugoslaviji. Z-druženje jc pogosto posredovalo v narodnem predstavništvu in pri po-sameznih ministrstvih zaradi nepovoljnih prilik državnih uradniki, v, zaradi neupravičenega zapostavljanja akademsko izobraženih žena zlasti v nekaterih panogah in resorih, zaradi železniških uradnic, bibliotekark itd. Po posredovanju združenja so dobile nekatere ženske gimnazije v Zagrebu in Beogradu ravnateljico. Nazadnje je poročala predsednica še o delovanju ljubljanske sekcije, razložila je v prvi vrsti pomen društva, ki ima toiiko lepih nalog pred seboj in bo za njihovo ustvaritev potrebnega še mnogo dela in razumevanja. Sekcija je prirejala jezikovne in telovadne tečaje. Razveseljivo je, da so se začele žene spričo težkoč, katerim so izpostavljene pri iskanju službe in deloma tu- di v službi sami, vse bolj zanimati za svojo edino organizacijo'. Danes ima Zveza 78 članic. O podrobnejšem delovanju sekcije je poročala tajnica prof. Vlasta Pachainerjeva. Sekcija je v tem letu organizirala članske sestanke, kjer članicc predvajajo o perečih vprašanjih. Ob 20 letnici Cankarjeve smrti je priredila sekcija spominski večer, na katerem je o Cankarju predavala ga. prof. Milena Mohoričeva. Sekcija je priredila tečaje za angleščino, francoščino in nemščino. Število članic je v primeri s številom naših akademsko izobraženih žena veliko premajhno. Saj je samo na filozofski fakulteti doslej bilo diplomiranih 240 dam. Od teh jih jc 110 v profesorski službi. Zdravnic je vpisanih v zdravniško zbornico 45. Z jurist-kami vred imamo že blizu 400 akademsko izobraženih žena. Sekcija bo skušala najti zaposlitve za brezposelne profesorske kan-didatinje v društvenih jezikovnih tečajih, ki jih kani v prihodnjem šolskem letu organizirati še na mnogo širši podlagi. Sckci.ia ima tudi v načrtu nagrado za uspelo delo na univerzi, podpore ali morda celo štipendije za izpopolnjevanje v inozemstvu, za tiskanje disertacij in podobno. Poročala je šc blagajničarka ga. Milena Mohoričeva. Sprejetih je bilo nekaj samostojnih predlogov, ki se tičejo dovoljenja, da smejo tudi dekleta obiskovati učiteljišče. nadalje samo ženskih gimnazij z žensko kot ravnateljico in drugo. Naposled je apelirala ga. predsednica na tiste akademsko izobražene žc-ne, ki še niso članice zveze, naj se takoj vpišejo in tudi same s svojim delom doprinesejo k skupni blaginji aka-dcmspko izobraženih žena v Sloveniji in Jugoslaviji $3oo diplomiranim tehnikom so v Jugoslaviji zaprta vrata domačih vseučilišč Pod predsedstvom Kamila Hilberta so snoči pri »šestici« zborovali člani ljubljanske sekcije Udiuženja diplomaanih tehnikov kraljevine Jugoslavije. Lepo število članstva, ki se je udeležilo zborovanja, je zgovorna priča, da se je življenje in delo v organizaciji izza decembrskega izrednega obSnega zbora toliko poživilo, da je pritegnilo vsestransko zanimanje članstva in s tem večje možnosti za uspešnost akcij, ki jih organizacija poclvzema za izboljšanje stanu. Pozornost pa posvečajo organizaciji tudi druge institucije in organizacije. ki so poslale svoje zastopnike, med temi Udruženje graditeljev, Zbornica za TOI, ravnateljstvo tehnične srednje šole, Komite tehničnega dela, Klulj trgov, skih akademikov in maturanti tehnične sradnje šole. Predsednik Kamil Hilbert, ki je v uvodu prisrčno pozdravil vse navzoče, je v svojem poročilu posegel globoko v zgodovino delovanja organizacije, katere smoter je povezati vse tehnike v skupno delo za izboljšanje razmer tega stanu. Od leta do leta so vrste organiziranih naraščale in danes sodeluje organizacija z ostalimi tehničnimi organizacijami za skupne interese na tehničnem in gospodarskem polju. Jugoslavija šteje okrog 4800 diplomiranih tehnikov, ki so razkropljeni po državnih banovinskih. privatnih in samoupravnih službah. v tovarniških obratih in drugod. Diplomirani tehn:ki so postali ogromna delovna sila na tehničnem in gospodarskem polju, žal pa na-etevajo na težave, ki jih ovirajo v njih delu. Težko čakajo na uresničenje zrlkona, ki bo zsšiitil njih naziv in pravično odmeril delokrog njihovega delovanja. Druga, prevažna točka, ki jih vodi v njih delu, je ureditev vstopa diplomiranih tehn kov na domače univerze. Mnenja so, da je krivično določilo, ki jim zaradi umišljenega pomanjkanja na-obrazbe in sposobnosti zaklepa vrata naših univerz, kar se druged v tujini ne dogaja. Glede t&ga je za 7. m"ja sklicano protestno zborovanje v Z? g ebu. Iz tajniškega poročala, ki ga je pod^l podpredsednik Milan Gregoiič, posnemamo. da je uprava v mnogih pri "e-ih podedovala glede služb in poslubela m-uai katera mesta posebno v gradbeni stroki. Sodelovala je pri sestavi novega obrtnega zakona, ki zadeva tudi elektrotehnično s ti oko. je uprava sklicala sestanek banovinskih tehnikov. Udeležila se je prvega kongresa dlplomiran:h tehnikov junija lani v Beogradu, na katerem so sodelovale tudi vse druge sekcije Udru-ženja. Odbor je imel tudi 4 delegate v Komiteju tehničnega dela. Z decembrom je po izrednem občnem zboru začel delovati nov ocbor, katerega prvi vidni uspeh je bil. da je začelo glas;lo UDT po enolet. nem premoru zopet izhajati. Na februarskem članskem sestmku, na katerem je predsednik poročal o položaju tehnikov v državnih in samoupravnih službah, je bilo ugotovljeno, da položaj tehnikov nV.akor ni zadovoljiv. Glavna upiava je predtaž'la sekciji osnutek zakona o c?i ni oviranih t ^n^kih, ki v glavnem stremi za tem. da bi uza. konil ime, potrdil doslej pridobljene pravice in razširil o^Jseg dela. Po ebno važnost predstavlja ta zakon za strojno in elektrotehnično stroko, ker so pravice po obrtnem zakonu zarju nez" "tne in ne odgovarjajo zahtev:m tehnikov. že pred leti ustanovljeni »AkoMski odbor« v Zagrebu, katerega glavni namen je dos°či absolventom tehnične srednje .šole vstop na domače tehnične fakultete je letos pesetno delaivem. Ljubljanski odbor zavzema glede tega vstopa st3l:šče, s katerim se strinja tu "i glavna uprava, namreč. da pri morebitnem dovoljenju ni? sme biti govora o zrhtevanem diferencialnem izp:tu. V svojem noti je sledita po-cc lo W 0 j-.ika Jjianca Kraj^heija, ki je poročali o zadovoljivem stanju blagajne. Nato je bil sprejet proračun za. bodoče poslovno leto. Članarina bo tudi prihodnje leto ostala 10 din. Predlog Milana Mozetiča, da se celemu odboru da razrešnica, je bil soglasno sprejet. Sledili so pozdravi zastopnikov vabljenih organizacij. Za predsednika je bil ponovno soglasno izvoljen Kamil Hilbert, za podpredsednika Milan Gregorič, za tajnika I. Črtomir Vr. ščaj, za tajnika II. Dušan Vajda m za blagajnika F račjo Kraigher. Za odbornike Ludvik Mlakar. Jože Karlovšek in Edvard Krpan, za namestnika Janez Brilli in Fer-do Hladnik, za gospodarja > Boris Race, v nadzorni odbor pa Pero Pavšič, Jože Šenk, Stane Premru, Matija Litrop in Ferdo Lesjak. Jasip Janežič f V Stari vasi na Bizeljskem je umrl ugledni vinogradnik in veleposestnik g. Josip Janežič. Pogreb bo v torek ob 15. Dosegel je lepo starost 76 let. »Jutro« se je spominjalo tega odličnega slovenskega gospodar ja dne 25. novembra 1933, ko je praznoval 70-let-nico. Gostoljubna Janežičeva hiša slovi daleč naokrog po Sloveniji. Nadvse pa jo je poživljal vzorni gospodar, v katerem smo cenili prvovrstnega strokovnjaka v vinarstvu in sadjarstvu. Vedno je bil dobre volje, toda v ozki prijateljski družbi je mogel tudi zaupati, kako se je vse življenje ubijal od zore do mraka in kako sta mu toča ali mraz premnogokrat vzela vse. samo ne njegove vedrine in zaupanja v boljše čase. Že pred nekaj leti je odložil breme gospodarskih skrbi na ramena svojih dveh si- nov. toda žilica mu ni dala miru in je še nadalje sadil in preurejal. Bil je tudi do poz nih let vnet lovec. Kot vzoren državljan dolgo dobo stal na čelu raznih javnih gc spedarskih ustanov, tako med vojno ko< župan, dalje kot član občinskih, cestnih šolskih in drugih odborov, skratka, kot mo. vsestranskega zaupanja in ugleda. Dal ji državi 9 dobrih zavednih državljanov, ki so vsi v uglednih življenjskih položajih Njegovi otroci z vnuki in vnukinjami so bili vzornemu družinskemu glavar ju v največje veselje na stara leta. Njegovo zaslužno delovanje pa je bilo priznano tudi na najvišjem mestu, saj je bil Jcsip Janežič odlikovan z redom sv. Save in jugosloven-ske krone. Ko po trudapo'nem življenju lega ugledni slovenski gospodai k večnemu počitku, se ga toplo spominjajo nešteti prijatelji po vsej Sloveniji, ki delijo iskreno žalovanje z njegovo drago družino. Praznik podmladkarjev Rdečega križa Ljubljana, 23. aprila. Podmladek Rdečega križa ljubljanskih srednjih, meščanskih in ljudskih šol je danes dopoldne proslavil »Dan Podmladka Rdečega križa« z veliko akademijo v frančiškanski dvorani, ki je bila nabito polna. Program akademije je bil zelo pester in obilen. Hitro se je vrstila točka za točko, kljub temu pa je trajala prireditev dve uri. Spored se je začel z deklamacijo Josipa Vandota pesmi »Podmladkarjem in podmladkaricam«; deklamirala je učenka drž. I. dekliške ljudske šole. Mnogo navdušenja je žel, kakor že na akademiji za Bežigradom, pevsko-rajalni nastop bežigrajskega otroškega vrtca pod vodstvom Frana Venturineija, prav tako pa tudi njegova »Mala kuharica«, ki si je z ljubkim otroškim petjem osvojila srca prisotnih. Za tem sta četveroročno zaigrali na klavirju učenki drž. ženske realne gimnazije Dvorakov Valček op. 54. Ce bi bil klavir malo boljši, bi morda ta točka še bolje uspela. Učenke II. dekliške meščanske šole so nastopile pod vodstvom ge. M. Laharnar-jeve z dobro simbolično vajo z rdečimi križi ter ženskim zborom, ki je zapel Vo-dopivčevo »Starček roma na goro« in Ščekovo »Skrito v žitu poje muren«. Učenka drž. klasične gimnazije je nastopila z violinskim solom (Jan Sibelius, Nocturno oz 31. No. 3. in H. Wieniawski: Kniawiak-mazurka). Mala deklica je na- stopila tako sigurno, da ji je že to prineslo silno odobravanje. Morala se je zahvaliti z dodatkom. Učenke II. drž. dekliške šole so nastopile s prizorom »Tako, mi smo živo srebro!«' ki je bil na nekaterih mestih tako odličen, da je res zaslužil odobravanje. Učenci II. drž. deške meščanske šole so pod vodstvom g. R. Sveteta odnosno A. Lajovica prispevali kratek telovadni nastop in zborno deklamacijo O. Zupančičeve »Z vlakom«. Učenka I. razreda III. drž. dekliške ljudske šole je nastopila v narodni noši s kar malo preveliko harmoniko. Odobravanje pa je plašno dekletce prisililo še k dodatku. Dekleta I. dekliške meščanske šole so lepo zapele pod vodstvom ge. Saršonove Sattnerjevo »Trije nageljčki« in Zajčevo »Djačka pjesma«. Učenke zasebne uršu-linske realne gimnazije pa so dobro prispevale melodram »Sirota Jerica«. Dvo-spev učenk II. mešane meščanske šole pod vodstvom gdč. Vide Rudolfove je zopet žel toliko priznanja, da sta morali želji občinstva ustreči z dodatkom. Akademijo je zaključil zbor II. drž. realne gimnazije pod vodstvom prof. Z. Švi-karšiča s Tomčevo »Na Vidov dan« in državno himno. Vse šole so prispevale prav dobro na-študirane točke, tako da je akademija v vsakem pogledu uspela. Podmladki Rdečega križa so z njo prav lepo proslavili svoj dan. Drzen vlom ob belem dnevu Kočevje, 22. aprila. V Slovenski vasi pri Kočevju je bilo danes zjutraj na vse zgodaj vlomljeno pri posestniku Knausu Francu Na domačiji živita ostarela zakonca, ki imata otroke v Ameriki. Obema je žc okoli 80 let. Sta precej naglušna. Ko je davi stari posestnik Franc Knaus vstal ter se odpravil po opravkih v hlev, se je v času njegove odsotnosti zgodila v hiši tatvina. Tat, ki je najbrž dobro poznal domače razmere pri starih Knausih, se je, kakor sklepajo orožniki, že prejšnji večer skril na podstrešju, ko pa je zjutraj gospodar zapustil hišo, je skočil iz svojega skrivališča v izbo. Za svoj ogabni posel je izkoristil ugodno priliko, ko je takoj po moževem odhodu odšla iz izbe tudi stara Knausovka, ki se je mudila v kuhinji s pripravljanjem zajtrka. Toda četudi je starica dokaj naglušna, je zaslišala v izbi ropotanje. Pohitela je pogledat, kaj se v izbi dogaja, medtem pa je, takoj ko je prestopila izbin prag, navalil nanjo neznanec, ki je v izbi stikal po omari. Pograbil je omaro ter jo zvrnil na starko, da se je uboga ženica zrušila na tla. Pri tem napadu je starica bila lažje poškodovana, tem večji pa je bil njen strah, kg je opazila, da si neznanec z eno roko zakriva obraz, da bi ga ne prepoznala, z drugo pa ji grozi. Ko je drzni tat zapustil hišo ter se izgubil za vaškimi vrtovi, je na kričanje gospodinje pritekel v sobo njen mož. Ves pre-paden je ženi pomagal na noge. Oba sta kmalu zatem ugotovila, da jima je neznanec v času njune odsotnosti ukradel ves njun prihranek, ki sta ga imela spravljenega v omari. Kakor sta izpovedala orožnikom, jima je tat odnesel nekaj čez tisoč dinarjev. Še istega dne so se na prijavo podali na kraj dogodka orožniki ter ugotovili dejanski stan. Njih sum, da je pri tej tatvini treba iskati človeka iz najbližje soseščine, kateremu so bile do potankosti znane domače razmere pri starih zakoncih, je povsem upravičen. Aretirali so več oseb. Prebivalstvo iz Slovenske vasi, ki je zaradi tega drznega napada na onemogla stara človeka vznemirjeno, želi, da bi bila preiskava orožnikov uspešna in da bi tat prejel zasluženo kazen. Mariborski dogciki Maribor, 23. aprila Po dolgem presledku deževna nedelja, piecej hladna. Spet so prišli na svoj račun javni lokali, kinogledališča. Snoči je bil v polni dvorani Narodnega doma Občni zbor sreske JNS za mesšo Maribor Otvoril in vodil ga je zaslužni predsednik dr. F. Lipold, ki je prisrčno pozdravil vse navzoče, zlasti pa min. v pok. ter senatorja Ivana Puclja, ki je prišel Mariborčanom poročat o razvoju političnih prilik. V svojih nadaljnjih izvajanjih je g. dr. F. Lipold nagla*al solidno zgrajenost mariborske JNS, ki hoče tudi vnaprej delovati v duhu svojih tradicij. Spomnil se je pokojnih članov podpredsednika J. Kej-žarja ter N. Založnika in M. Ferjana, katerih spomin so počastili navzoči s klicem »Slava«. Zatem je okrožni tajnik g. V. Spindler izčrpno poročal o organizacijskem delovanju v pretekli postavni dobi. Navzlic znanim oviram se je to delovanje zadovoljivo razvijata. Odbor je bil s članstvom v stalnih stikih preko krajenvih odborov in potom okrožnic. G. Petek je nato predlagal odboru razrešnico. Pri volitvah je bil z navdušenim ap^vzom izvoljen za predsednika g. dr. Franjo Lipold V smislu predloga g. Spindlerja pridejo v upravni odbor vsi člani okrajnih mestnih odborov, ki izvolijo potem iz svojega kroga ožji izvršni odbor. Potem, ko se je predsednik g d*- ir. ij. pold iskieno zahvalil za zaup nj", je spre govoril, toplo pozdravljen, g. J. Pucelj. ki je v izčrpnih, daljših izvajanjih prikazal razvoj političnih prilik v naši državi. Razčlenil je priprave in akcijo za sporazum. Vsi pravi rodoljubi se morajo iskreno veseliti trenutka, ko bo ta sporazum per-fekten. Nakazal je tudi smernice bodočega razvoja političnih prilik in se je ob zaključku pomudil pri naših obmejnih političnih prilikah. Pozval je zborovalce, naj ne nasedajo prišepetavanjem majhnih in drobnih političnih omizij, ampak naj se tesno in kompaktno zgrnejo v vrstah JNS. Zborovalci so navdušeno odobravali izvajanja g. J. Puclja. ki je zatem odgovarjal na posamezna vprašanja. S spodbudnimi bodrilnimi besedami je g. dr. F. Lipold zaključil lepo uspeli zbor mariborske sreske organizacije JNS. Danes dopoldne je bil občni zbor sreske organizacije JNS za Maribor levi breg pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, ki je tudi učinkovito uspel. II. umetnostnega tedna je bil snoči v Narodnem gledališču z uprizoritvijo S. Ca nkarjeve drame »Potopljeni svet«. Avtor je moral pred zastor in je prejel lep venec. Občinstvo mu je priredita pris.čen ap'avz. Gledališče je bilo polno občinstva, ki ni štedilo s priznanjem sodelujočim igralcem. Po predstavi je bil v maU ka 1 -k: dvorani ruužabni večer, na kgterem je p. . Isednik Umetniškega klu ' ba dr. M. šnuderl, ki je pozdravil vse na»--■zoče, zlasti zastopnika celjskega kultur-ega tedna prof. dr. P. SLrmška, ki je ozdravil občni zbor v imenu celjskih kui-■rrnih delavcev, ki so si ustanovili poseben. Isek pod okriljem Umetniškega kluba v .lariboru. Izčrpno so poročali o klubovem elovanju predsednik dr. M. šnuderl, tajnik 'otrč, blagajnik prof. Kos. članov šteje :lub 49 in je tudi letos priredil umetnostni, .eden, ki je vsestransko zadovoljivo uspel. Dohodkov je bilo 45.000, izdatkov pa 39 tisoč din. Za nadzorni odbor je poročal prof. dr. Kralj. Pri volitvah so bili izvoljeni: dr. M. šnuderl predsednik, Rudolf Jolouh podpredsednik, dr. Dornik tajnik, prof. Kos blagajnik. Razen tega so v od-ooru zastopniki posameznih umetniških strok. Tudi sta v odboru prof. dr. Strm-šek kot zastopnik celjskega odseka, prof. Ingolič pa kot zastopnik ptujskih književnikov. V nadzornem odboru sta prof* dr. Kralj in V. Žitnik. Pri slučajnostih je upravnik dr. Brenčič obširno poročal o delu pripravljalnega odbora za zgradbo novega gledališkega poslopja v Mariboru. Po načrtih, ki jih je odbor dobil iz Niša, so znašali gradbeni stroški novega niške-ga gledališča 6 milijonov din. Po približnem proračunu, ki bi prišel v poštev z-a Maribor, pa bi bih potrebni 4 milijoni za zgradbo, 4 milijoni za oder, 2 milijona električno napeljavo in centralno kurjavo, 2 milijona pa za druge izdatke. Tako pridemo do skupne vsote okoli 32 milijonov din, ki ne predstavlja po poročevalčevem mnenju tako trdega oreha kakor se morebiti zdi na prvi pogled. Ob zaključku svojega poročila je g. dr. Brenčič poudarjal, da je treba misliti na ustanovitev posebnega društva za gradnjo novega gledališkega poslopja v Mariboru in da je treba misliti tudi na to, kako pritegniti k sodelovanju najvplivnejše mariborske osebnosti. Mariborski upokojenci organizirani v društvu jugoslov. državnih in samoupravnih upokojencev in upokojenk v Mariboru, pa so se zbrali danes dopoldne v mali dvorani Narodnega doma k red nemu občnemu zboru. Izčrpno so poročali o društvenem delovanju predsednik dr. Kronvogel, podpredsednik Vrbnjak, tajnik Koudelka, blagajnik Pušenjak. Društveno premoženje izkazuje 24.201.21, posmrtnin-ski sklad pa 16.253.80 din. Razprave o združitvi društva z ljubljanskim banovin-skim društvom upokojencev ni bilo, ker so predlagatelji umaknili predlog. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor. Predsednik je g. dr. Kronvogel. podpredsednika pa gg. Vrbnjak in dr. Žmavc. Tihotapske zadeve Pri Slakem vrhu so zajeli finančni organi 261etnega Antona H. Pri njem so našli 10 zavojčkov saharina ter več paketov igralnih kart in kresilnih kamenčkov. Anton H. se bo moral precej hudo pokoriti. Letalski miting na Dolenjskem Novo mesto, 23. aprila. Včeraj in danes sta bila v Novem mestu in okolici letalska dneva, ki ju je priredil krajevni odbor kraljevega Aerokluba Naša krila v Novem mestu. Obe prireditvi sta potekli brezhibno in jima je oba dneva prisostvovalo nad 12.000 gledalcev. Podrobnosti o tem zanimivem mitingu bomo objavili v torkovi številki »Jutra«. Naše gledališče DRAMA . Ponedeljek, 24.: Zaprto. Torek, 25.: Zapito. O P E R A Začetek ob 20 uri Ponedeljek, 24.: Akademija Ljubljanskega Sokola. Izven. Torek, 25.: Falstaff. Red B. Objave Jubilejna telovadna akademija Ljubljanskega Sokola. Vstopnice za današnjo telovadno akademijo so razprodane. Ker je nad vse veliko zanimanja za to jubilejno uvodno prireditev bo ponovil Ljubljanski Sokol svojo akademijo v petek 28. t. m. ob 20. v opernem gledališču. — Oskrbite si vstopnice pravočasno! Dobite jih v društveni pisarni. Po današnji telovadni akademiji bo prijatel.jski sestanek v restavraciji »Zvezdi«. Vstop svoboden vsakomur. Današnji koncert mladinskega pevskega zbora z Kakeka ho brez dvoma zelo po. memben, saj je zbor z Rakeka znan kot eden najboljših številnih mladinskih zborov. Svoje delo pod vodstvom stroko\mega učitelja in skladatelja Maksa Pirnika je posvetil predvsem naši novejši povojni glasbi in prvenstveno izvaja dela iz te dobe. Tako je sestavljen tudi nocojšnji spored koncerta, ki nam prinaša najprvo nekaj lažjih stvari, nato zbore s spremlje-vanjem klavirja in v III. nastopu najnovejša dela naše literature. Klavirsko sprem-ljevanje bo oskrbel prof. Pavel šivic. Zbor zasluži vse naše zanimanje ne le zaradi svoje izborne kakovosti, temveč tudi za. to, ker so člani zbora naši najmlajši rojaki, ki živijo na skrajnem zapadnem koncu naše ožje in širše domovine. Cena sedežem je zeta nizka, od 20 din navzdol, vstopnice so v predpiodaji v knjigarni Glasbene Matice. f V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je danes za vedno zapustil v 59. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, naš dobri soprog, oče, brat, svak in stric, gospod Jurij EaSalt trafikant v Medvodah Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 25. aprila t. 1. ob 16. iz ljubljanske splošne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Prosimo, da ga ohranite v iepem spominu. Medvode, dne 23. aprila 1939. žalujoči ostali: Antonija, soproga; Stanislav, sin; Elica, hčerka — in ostalo sorodstvo. t attenu pomCadi j a god dcgodSa o tem, kaHo je av. flut j premagaC burite ln kak v »o pi dseni,mel nazadnje njega poiiavit? ped kap S\~eti Jurij ima res silno moč. Le ozrite se okrog sebe: r sobi delite cvetke in dom je prijetnejši, če so 1* vazah bujno pisani dokazi, da je pomlad res že tu -. • Vitez sveti Jurii pa je predrugačil tudi vso pokrajino. Gora in dolina sta v zelenem ovnatu. odkar je zamahnil vojščak sveti Jurij na vse štiri strani. Dvignila se je trava. zzblisnilo se je cvetje: starka žitna je premagana! Po vsej pravici: sveti Jurij je resnični patron mlade pomladi. O svetem Juriju so si naši ljudje pripovedovali najrazličnejše storije že od pam-tiveka. Na mnogih oltarnih slikah so rr.u potisnili v roke bridki meč ali dolgo sulico in s\-eti Jurij seka. kolje in bode pošast, zmaja, simbol vsega hudega, nasilja in gorja. Ko vitez razkolje glavo pošasti. Polno naročje pomladi pu se začenja pomlc dni raj in ples. Domala na vseh slikah čuka previdno v ozadju, kuko bo izpadel boj med pošastjo in svet-cem, mlada, zala deklica, sv. Marjeta. Kamorkoli se cbrne izletnikova noga: po\-sod zadene na vasice, ki nosijo ime po čcstitem pomladan> skem vitezu. Med najbolj simpatične vasice spada Podšent jur v Zasavju, nedaleč cd poganiikega mostu in tunelu, Pcdlent jurska cerkvica nudi potniku, ki opazuje pckiajino ;z vlaka, videz malega Bledu. MGgočen ovinek obdaja hribček s ceikvico. kjer kraljuje naš vrli putron. Kdor pa se približa cerkvici, uvidi. du je slika iz vlaka varljiva. Sava se tu le močno zavije in hribček s cerkvico se dviga le nad polotokom. .Svoje čase pa je bilo tod vse drugače. Suva ic tekla deleč preč, po drugi strani doline, kjer je danes Gornji Log. in cerkvica se je dvigale sredi plodne ravnice. Stari gosp c d ur j i vedo o r as tanku in zgodovini cerkvice in ve,si mnogo mičnih storij. Cerkev so postavili že pred 500 leti, videla je mnoge dobre, pa tudi hude čase. K udar sedanji Podšent jurci kopljejo temelje za novo stavbo, mnogokrat izkcpljejo kaj prav lepih dokazov davnine. Izkopali so že več okostij rimskih vojščakov. ki so pred davnimi stoletji marširali skozi Zasavje. Našli so tudi srebrn oklep rimskega poveljnika. I' votlini pod cerkvijo, ki ji pravijo dandanes v Skalah, so bile ječe za puntarje. Tjakaj jih je zapirala gosposka, ki je uživala vso idilo naše doline na sosednem gradu Poguniku. Ljudska govorica trdi. da je bilo v Pod-šentjurju svoje čase močno taborišče. Primerilo se je spet. da so se kristjani zaba-rikadirali za trdna vrata v Podšent juriju. Sovražnik pa je le prehudo napadal in hramb ovci. skriti za okopi in zapahi, so začeli pešati. Videč, da je prišel pravi trenutek, neverniki znova navale. Že sekajo vrata in rušijo obzidje. Kes narod pade na kolena, videč, da je vsa'< odpor odveč, tu pomaga lahko le še Nevidni... In res! Trdna vera je zmagala! Izza gornjeloške strani se tedaj začujejo trombe in peket konjskih kopit. Mala. a hrabra četa pridrvi preko polja in čez reko jo ponesejo konji, kakor bi plavali na oblakih. Junaki se zapode nato preko skal naravnost do obzidja. Turki obrnejo svoje Najbrž ne boste verieli: jatagane nanje, pa jim vse nič ne pomaga. Mala hrabra četa tolče na levo in desno, spredaj in zadaj. Tedaj udarijo iz tabora tudi naši Podšentjurci. osveženi tako, kakor da bi bili spočiti in prenovljeni. Vsega Turka so posabljali in potolkli, celo goro mrličev so vrgli navzdol. Še preden so se utegnili zahvaliti svojim rešiteljem i-i njihovemu vodji, ki je jezdil ognjevitega belca, mladih junakov že ni bilo nik jer. Izginilo so. kakor da bi se bili vdrli v tla. »To ni bil nihče drugi kakor naš patron. sveti Jurij,« so dejali stari in mladi. In v tej veri žive v mali vasici še danes. Kakopak, da je zaslužil junaški rešitelj lep kip v mali cerkvici. V glavni oltar so postavili stasitega junaka na plemenitem belcu. Dolga desetletja so častili vaščani in okoličani vrlega zmagovalca. Posebne poln ale pa je bil deležen tudi njegov belec, ki se je po ustnih izročilih kakor puščica pognal na čelu ostelih konj v hrib in je pravočasno dospel do tabora. Staro in mlado je molilo, kakor pravi ustno izročilo, tudi belcu na čast. Tako češčenje pa ni bilo povšeči nekemu župniku, ki je hodil maševat k mali podružnici in dognal, da so take zahvale prvi korak do krive vere. Kaj je storil vrli mož? Prav na kratko je odredil: konjska mrha ne spada na oltar, da bi zapeljevala pobožne molilce. Proč iz cerkve z njo! Vsa soseska se je uprla, tako so mi pravili na nedavnem žegnanju. Skorajda bi prišlo do pun*u. Najbclj trdovratna je bila mladina. Pa je preudirn; gospod župnik začel miriti opcz.icijo pri starinih. Pri tistih. ki so z eno noto že na drugem svetu. Dokazal jim je, da je belec na oltarju odveč. ko pa na drugem svetu ni v nebesih nobenega prostora zanj. In starčki in sta-rice so se vdali in mladina je izgubila bitko. Župnik si je zadovoljno mel roke. ko so vlekli iz cerkve konja in zmaja. Z obema je moral nato še sv. Jurij. Vso trojico so prodali nekam na Do'.enjsko, v oltar pa je prišel nov, sani samcat svetnik. Kdor pride na Jurijevo, ko je pri Podšent jurcih žegnanje ali kateri drugi dan v vas, naj nikar ne vpraša, kam so dali starega patrona. one g na konju. Siabo bi jo skupil. Kajti že dolgo jih dreza ves okoliš, da so izvlekli svetnika z obema živalma iz oltaija samo zato, da si za izkupiček kupijo soli in si osolijo močnik... Kdor ne veruje naši stori ji. pa naj le vpraša. Prosimo ga le. naj nam sporoči, kakšno so mu potem zasolili Podšent jurci ... Volk — za hišnega čuvaja v Ljubljani Ne, te informacije nam niso prinesli domači reporterji. Prijatelj našega lista, Amerikanec, ki že del j časa živi v Ljubljani, se je zadnjič oglasil v našem uredništvu z izrezkom iz nekega ameriškega dnevnika, ki mu ga je bil poslal znanec preko velike luže. Izrezku je bilo priloženo pismo, v katerem mu znanec sporoča, da se je ta senzacija zadnvji čas kar na debelo pojavila v ameriškem tisku. Senzacija namreč, da živi v Ljubljani mož, Alfred Knapp, ki je mlado volčico ujel in tako vzgojil, da pri hiši opravlja posle čuvaja z vnemo in uspehom, s kakršnim bi jih ne mogel noben pripadnik pasjega rodu. Ni še dolgo tega — povzemamo iz pisanja ameriškega lista, — ko so morale družine v mestu Ljubljani v Jugoslaviji (in the town of Ljubljana. Jugoslavija) še skrbeti, kako bi volčjo nadlego podile od svojih hišnih vrat. Mr. Alfred Knapp pa je to reč postavil na glavo, šel je in je volkuljo pripeljal naravnost v hišo, kjer jo je vzgojil v najdražjo članico družine. Domači so jo v svojem ljubkovanju, krstili za Poldi. Mr. Knapp je do neke mere lovec in njegova puška je po samotnih gozdovih ubila marsikaterega volka. Nekoč je naletel na gnezdo mlade zalege. Dobro je vedel, da cele drhali nevarnih zveri ne bi mogel vzeti s seboj, zato je ostale bratce in sestrice postreljal, samo Poldi je odnesel domov. Težka nasprotja so bila od kraja med mlado volčico in Knanpovimi ljudmi. Neštetokrat je Poldi skušala pobegniti iz hiše. da poišče zavetja v nai-bližjem gozdu. A ko je uvidela, da so vsi poskusi zaman, in ko je po vrhu še spo- znala .da so ji mr. Knapp. njegova žena in njuna hči najboljši prijatelji in redniki. se je tako navezala nanje, da ji misel na beg niti na kraj pameti ni več prišla. Kuhinja pri Knappovih ji je postala najpii-jetnejši dom. In kakor je Poldi vzljubila svojega gospodarja, tako je prijazna tudi z vsemi njegovimi prijatelji. Samo gorje sovražnikom od njenih zob! Pred kratkim, tako zaključuje ameriški list, je mr. Knappa obiskal neki odličen evropski pasji dreser, da se prepriča o stvari. Bil je presenečen nad uspehom, ki ga je dosegel mr. Knnpp. Ko je odhajal je dal zastopnikom tiska izjavo, v kateri je rekel med drugim: »Ta primer nazorno priča, da je ob dobršni meri potrpljenja tudi volka mogoče udomačiti. Samo to glejte, da začnete z vzgojo o pravem času, dokler je volk še mlad! Ko človek bere te reči, ne more razumeti, ali naj bi b;la ta senzacija samo čisto prazna ameriška raca, ali pa naj bi stvar imela kakšno smiselno tendenco. Slike, ki jih prenašamo po ameriškem listu, imajo prav tako bombastične tekste. O volku samem, pravi besedilo, da je malo začudeno, a vendar prostodušno zrl v fotografa, ki se mu je približal s kamero. O Knappovi hčerki pravi, da vzame volka s seboj, kadar gre nakupovat zelenjavo na ljubljanski trg. Ko tako hodi s košaro in volčico po ulicah, »se zdi kakor rdeča kapica, samo, da ni iz pravljice, temveč iz resnice. Na tretji sliki vidimo mr. Knappa, kako se igra s svojo ljubljenko. i* Pet večerov Slavističnega kluba Najmlajša generacija slavistov na ljubljanski univerzi, združena v Slavističnem klubu, hoče nadaljevati tradicijo svojih prednikov in obnoviti javna predavanja, ki so nekoč naletela na iskreno zanimanje 'kulturnega občinstva. Naslanjajoč se na to tradicijo, je dal Slavistični klub pobudo in priliko, da se sprožijo in obravnavalo nekatera aktualna vprašanja umetniškega, literarnega in splošno kulturnega značaja. Vabilu slavistov so se odzvali nekateri vidni kulturni delavci, predvsem književniki. Tako bo dr. Fr. Mesesenel pod naslovom »Umetnik in njegova doba« govoril o duhovnih vzmeteh modernih likovnih in literarnih umetniških stfuj; dr. Ferdo Kczak bo govoril »O slovenski kulturi«; kritik Josip Vidmar bo v predavanju »O literarnem kriteriju- dal slovenski literarni kritiki gotovo mnogo pobud; pisatelj Miško Kranjec bo orisal Pota nove slovenske literature-; to predavanje največjega mladega slovenskega prozaika ne bo zanimalo samo književnikov, am- pak vso veliko družino bralcev njegovih del. Za zaključek letošnjega cikla bodo slavisti priredili na predvečer obletnice njegove smrti »Spominski večer dr. Ivana Prijatelja«. Spominski govor bo imel dr. Lino Legiša, slavisti sami pa bodo recitirali markantne odlomke iz literarno-zgodovinskih in esejističnih del svojega pokojnega akademskega učitelja. Letošnji ciklus obsega samo pet večerov, ker se sezona že nagiblje h koncu, za prihodnje jesenske in zimske mesece pa je obljubilo sodelovanje še več književnikov, ki bodo načeli še vrsto drugih literarnih, umetniških in kulturnih problemov. S pobudo in organiziranjem teh predavateljskih večerov hoče Slavistični klub po svojih močeh sodelovati pri reševanju slovenskih duhovnih in kulturnih prido-blemov in pričakuje iskrenega odmeva v naši kulturni javnosti. Ne pustimo, da bi tista mladina, iz katere utegne nekoč zra-sti skupina delavnih razumnikov. na_ tej svoji poti doživela razočaranje, ki bi škodilo ne le njej. ampak predvsem naši kulturni rasti sami. Aktuelni problemi bodo nedvomno privabili k predavanjem mnogo občinstva, ki bo na ta način ponlačalo trud mladih slavistov. Predavanja se bodo vršila vsak ponedeljek pričenši z današnjim dnem do vštetega 22. maja ob 8. zvečer v Hubadovi dvorani v poslopju Glasbene Matice. Vstopnine ni. Vrstni red bo sproti objavljen v dnevnem časopisju. Če še ne veš, zdaj Izveš Kovinski denar je pri mnogih narodih v sredini preluknjan Nanizajo ga na vrvico, ki si jo obesijo okoli vratu. Eskimi imajo zelo preprost način ločevanja zakonov: kadar se žene naviličajo, jo kar lepo spode iz hiše. Do leta 1889. se nihče v Angliji ni smel poročiti 1. maja, ker je veljal ta dan kot dan nesreče. V starem Bizancu niso smeli v nobeni cerkvi igrati na orgle ker je veljalo to glasbilo za preveč posvetno. * Navada poljubljanja je prižla šele v šestnajstem stoletju čez Italijo v Srednjo Evropo. Na Filipinih opravljajo poljsko delo s spremljanjem glasbe. Muzikanti hodijo za delavci in ti opravljajo vse gibe po taktu. Do leta 1798. v Avstriji uradniki niso smeli nositi dolgih hlač. Takrat je bila tudi obvezna nošnja lasulje. Harakiri je na Japonskem v navadi samo v kasti bojevnikov. Ženam je sploh pre povedan in pn njih ne velja za junaški smrt. »;» Vlada v šantungu je prepovedala leta 1937. moškim, da bi se ženili z ženskami, ki imajo pohabljene noge. Na ta način hočejo tam čimprej odpraviti mučenje deklet, ki jim povezujejo noge, da bi imele čim manjše noge. Na kitajskem je v navadi, c!a starin« ljudem darujejo mrtvaške krste. Tretjina ljudi na zemlji je še dandanes z rokami, tretjina s palčicami, tretjina pa z vilicami in nožji. * Prve vilice so uporabljali v 15. stoletju v Italiji, če v sedemnajstem stoletju pa so bile v navadi samo pri najboljših družinah. V 12. in 13. stoletju so razdeljevali pri pojedinah moške in ženske v parih za mize in dajali vsakemu paru samo po en krožnik, da sta oba jedla z njega. V a družina je imela na mizi en sam vrč za pijačo in vsi so pili iz njega. Iz zgodovine je znanih več primerov, da je oče razdedinil sina, ker je z roko obrisal rob vrča, preden je iz njega pil. ODVETNIŠKA Odvetnik: »Stroški vaše tožbe znašajo 800 dinarjev plus 70 dinarjev. Klient: »Tako? Zakaj pa teh 70 dinarjev?« Odvetnik: Zato, ker sem se zadnjič ponoči prebudil in sem nvslil na vaš proces.« PRED SODIŠČEM Sodnik: Obtoženec povejte mi, zakaj ste iz trgovine, v katero ste vlomili odnesli samo blago, denarja pa ne?« Obtoženec: »Prosim vas, gospod sodnik, ne očitajte mi tega še vi, saj sem moral zato že dovolj preslišati od svoje žene.« samostana Pomladanski izlet v dolenjsko stran naše prelepe zemlje sredi vedrega dne, prijetna ura železniške vožnje med pisano, družbo izletnikov, deželanov, nasmejanih, razposajenih mladih ljudi, ki jih od skrbi in težav dnevnega življenja pelje pot Vv čas oddiha, sproščenosti in pozabe vsega hudega. Mimo slikovite Višnje gore se peljemo v odprto, prostrano stran polja, vlak zavira, sprevodniki kličejo. — Stična. Ši- Fogled na del samostanskega obzidja s starim obrambnim stolpom rok pogled na vse strani nam že na kolodvoru odkriva značilnosti naše Dolenjske. — venec nizkih gričev, posejanih tu pa tam z idiličnimi cerkvicami, prijazne vasi med polji, ki skrivajo same zase toliko tihih lepot poleg tisoč nevšečnosti in težkih izkušenj ljudskega življenja. 2e oddaleč se vzneseno dvigajo nad okolico zidovi sti-škega samostana s pompoznim cerkvenim zvonikom: do tja je pol ure hoda mimo prebujenih, široko razgaljenih njiv, ki čakajo sejalcev. Prav za prav smo zašli v nekakšno kotlino pod cbronki pedolgastih gričev, ki jim prav nam samostanom pr-vači petstometerski vrh Gradišče z neizogibno cerkvijo. Preje je nekoč, v starih časih stal tod grad in soodaj pod njim veliko mesto, danes, po dolgih stoletjih iz-ginulosti in pozabe mogočni samostanski zidovi razodevajo slavo in moč srednjega veka. Z občudovanjem merimo višino zidu in mogočnost obrambnih stol00v, prostora. večnadstropna samostanska poslopja stoje, niso jih omajala viharna leta preteklosti. Naselbina stiskih cistevcijancev, belih menihov, leži v štirih kotih obdana od zidu, ki so ga postavili v cbrambi proti Turkom. Ustanovil jo je oglejski patriarh Peregrin I. leta 1136 — samostan je pred tremi leti slavil svojo 800 letnico postanka. Sredi pretežno kraškega, skalovitega sveta so menihi ustvarili obsežno gospodarstvo vseh mogočih panog, ki tudi danes najnaprednejše in naumovitejše daleč naokrog. Turški napadi so samostan večkrat ra^deiali. dokler se ni utrdil z jarki, stolpi in zidovjem. Jožef II. je red raz- pustil, po stotih letih so se beli menihi spet povrnili. Gremo mimo prostranega čelnega poslopja skozi ogromen por tal — prvotni vhod v samostan. Strop na portalu nosi krog in krog originalne reliefe po motivih iz svetega pisma, letnica kaže številko 1620. Umetniško delana plastika iz živega apna je docela ohranjena. Živo apno so pomešali s perkom in potlej šele polili z vodo, to je trpežna zmes, ki je zob časa ne bo zlepa razjedel. Pogled v notranjost nam odkriva prostrano dvorišče, ki ga obrobljajo gospodarska, pridobivanju posvetnih blagrov namenjena poslopja, sirarna, mesarija, na srednji strani pa ga loči od osrednjega dvorišča velikanska cerkev s staro opatijsko zgradbo, zidano v vene-zianskem slogu. Občudovaje meriš masiv-nost in-skladnost palače, ki je videla naj-sijajnejše dni dobe cerkvenega fevdalizma. Cerkev v romanskem slogu na zunaj ni kdo ve kai zanimiva s svojim preprostim koničastim ostrešjem, njena notranjost pa te osuplja na slehernem koraku. Krase jo SDrmeniki iz prošlosti, zlasti nagrobni, kajti pod cerkvijo leže pokopani epatje. najzanimivejši je vzidan pod ko-rom. Reliefni spomenik opata Reinprechta iz leta 1623. izklesan iz temn-rdečega marmorja. Pov~od po stenah in stropu opatrki grbi. številni oltarji, st^re slikarije, neka* deb-o chi-pnjenih fresk skorji iz Hob<* ustanovitve. T-^ko so nedavno odkrili slikarijo, ki nosi letnico 1482. tako, di te nehote zanima, dotakniti se s nrstom ba~vn° niicM na na=i;Vqnem nnHu, ki ie toliko let kljubovala času. Presbiterij z dvema oltarjema, z baldahinastim opatovim prestolorfi in z vrsto meniških sedežev ob obeh straneh. Poleg glavnega oltarja je vzidan v steno zanimiv spomenik — zvita kača, ki požira otroka. To je grb vojvodinje Viride, žene avstrijskega vojvode Leopolda III., potomke slavne milanske plemiške družine Sforza Visconti. Po moževi smrti leta 1386. je vojvodinja Viridis odšla na Pristavo, kraj, oddaljen uro hoda od Stične. Danes se komaj še poznajo sledovi njenega gradu na griču poleg cerkvice sv. Lamberta. Pokopana je v podzemlju samostanske cerkve in tale grb jo ohranja v spominu. Krog grba je ljudska fantazija spletla pripovedko. Kmetica iz Stične je nekoč plela na polju, svojega otroka-dojenčka pa je ta čas položila med brazde. Priplazi se od nekod velikanska kača in ugrabi dete. da bi ga odnesla. Mati, opozorjena po otrokovem joku takoj prihiti ter zaman poizkuša rešiti otroka iz kačinega objema. V stiski se cbrne z molitvijo k Materi božji, zaščit-nici samostanske cerkve in otrok nenadoma živ in nepoškodovan nade kači iz gobca. Stranski oltar v desni izmed treh prostornih cerkvenih ladij skriva posebno znamenitost. V stekleni skrinji je shranjena mrtvaška glava, že docela očrnela cd starosti, toda še dobro ohranjena. Napis pravi, da ie to glava mučenca sv. Ino-cenca iz 4. stoletja, prenesena iz rimskih katakomb. Neki panež jo ie nodaril sti-škemu onatu za zasluge Zdaj stoji n^ oltarju kot dra^^na relikvija ali vsai kot memento mn-i Opomin k minljivosti sveta in življenja. Javna tribuna Žalostno zrcalo naše športne mladine Z nestrpnostjo pričakuje vsak meščan nedeljskega oddiha. Srečen je, kdor si more privoščiti ob teh lepih nedeljah izlet v bližnjo naravo in še dalje v planine. Prelestne so prav sedaj v pomladnem žarenju jutrnjega solnca. Ob oogledu na mogočnost stvarstva pozabiš skoro na vse tegobe vsakdanjega življenja. Pomlajen v prijetnem razpoloženju in z osveženimi močmi se vračaš zvečer, dasi malce utrujen, z vlakom proti domu. Ob ropo-tanju kolesja se vdajaš mislim, ki se še vedno podijo po prehojenih potih tvojega izleta. Toda že na bližnji postaji je lahko konec vse te lepe idile. Zapodijo se namreč v oddelek, ki ima še nekaj prostih mest naši vneti smučarji. Njim vedno primanjkuje snega in radi treningov, ki jih zahtevajo razne reprezentance doma in drugod, iščejo s.ne-žišč po višjih gorskih legah. Misliš si. da so oni prav tako razigrani in v prijetnsm razpoloženju, kakor si ti sam. To seveda največkrat drži, ali so pač tudi izjeme in taka izjema je bila preteklo nedeljo. Na postaji Dovje-Mojstrana je napolnila naš oddelek kopica nekaterih jeseniških smučarjev. Torej fantje iz industrijskega kraja, ki vendar poznajo nekaj olike in inteligence. Njih vedenje pa je tilo vse prej nego olikano in vredno inteli-genta. Vso pot do Jesenic so kričaje rjuli najbolj ostudne in ogabne popevke in to brez ozira na sopotnike, med katerimi so bile tudi dame. Vedli so se sploh, kakor bi edino oni imeli pravico do oddelka. Žalostno je dejstvo, da je bil med njimi celo tak, ki je že zastopal našo državo v tujini, četudi ne z bog ve kakšnim uspehom. Vsi sopotniki so se po njih odhodu zgražali nad njihovim objestnim vedenjem. Tem bolj ker Ti objestneži niso bili niti vinjeni ali morda kateri izmed njih prav malo. Med njimi so bili tudi taki, ki spadajo vse prej drugam ko pa v Jugoslavijo. Ker jim ni bilo dosti kričanja njh nedostojnih popevk, so si izbirali še srbske, katere so tujerodci z prezirom butali iz sebe. Kaj si more misliti o našem narodu tujec, ki jih je videl, slišal in morda slučajno razumel tudi naš jezik? Kaj si moremo misliti mi sami o naši športni mladini, ki nas zastopa morda v takem ali podobnem razpoloženju po konearih tekmah izven naše države? Ali nas ne more biti sram namesto njih. ki naj bi bili cvet našega športnega miljeia? Kje je čut dostojnosti in lepega vedenja? . M. P. (prafi na dodenfa&i ee&ti Spoštovani gospod urednik! Dovoljujem si vas nadlegovati s prošnjo. cln opišete v >■ Javni tribuni« žalostne raz-mce rtu Dolenjski cesti. Dolenjska cesta se škropi po enkrat, le tedko po d krat na dan s starim škropilnim avtom, ki dvižne strašen prah. a škropljenje ne izda nič. ker se ono malo vode taki.i posuši. Centrum mesta se škropi po Večkrat na dan z modernimi škropilnimi avtomobili. čepra\- ni zaradi asfalta takega prahu. Streliška ulica se vsako jutro cela po .škropi s škropilnicami (brizgalnami) iz hi-iiranto\- ter drži vlago ves dan. tudi zato. ker ni cesta tako močno izpostavljena soln-cu. Promet po te j cesti je /a polovico manjši kakor po Dolenjski cesti, po kateri prihajajo \ sa vozila ter se pri Karlovškem 7nostu dele. bodisi da vozijo za Gradom al pa po Kuriovški cesti ali čez Prule. /ciaj. ko ni več tistih par kostanjev na Dolenjski cesti, je cesta ves dan izpostavljena solncu ter je brezpogojno potrebno, da .se temeljito škropi vsaj dvakrat, če ne celo trikrat na dan in to z brizgalnami ali pa z boljšimi avtomobili, ki pa naj vozijo v počasnem tempu, a ne da prelete cesto s kilometrsko brzino. Luni ie pisalo »Jutro«, da se bo podaljšala tramvajska proga do Rakovnika in da se bo istočasno uredila tudi cesta, tako da ne ho prahu. Cesta je urejena od Marenče-'tu do Karlovškega mostu, prah je pa pov- sod isti, na stari, kakor na novi cesti. Kaj bi bilo, če se že enkrat najde potreben kredit ter se cesta in hodniki polijejo s katranom? Enak problem prahu je na ljubljanskem tovornem kolodvoru. Pred leti so obljubili ljubljanski trgovci, da plačajo skozi eno leto za vsak vagon, ki bo naložen ali raz- ložen v Ljubljani, po kovača v fond za tlakovanje nakladalnega kolodvora. Žal železniška uprava tega ni hotela usvojiti, ker pač ne more kot državna usiancr\-a sprejemati nikake »miloščine«, a kredita za pre-potrebno tlakovanje nima. Škropilni avto mestne občine tudi nikdar ne zaide na ta prostor. Pri mitnici na Masarykovi cesti zapelje sicer na železniško zemljišče, nato pa v velikem loku spet ven na cesto. Glavno. da se gg. mitničarjem ne praši. Železniški uslužbenci pri svoji težki službi se pa lahko zaduše v silnem prahu — r " IV ' - * Ura na Karlovškem mostu kaže že par dni samovoljno svoj čas — proti mestu obrnjena gre prav, ona proti mostu pa par ur zadaj. Mogoče ima to tudi kak pomen — sicer pa ure skoro niti ni potreba, ker se v sedanjem prašnem vremenu nanjo niti ne vidi. F- R- Dve drobni lz sobe prepira Malo razpravno dvorano v pritličju ju-stične palače imenujejo sobo prepira; tod obračunavajo ljudje pred sodnikom, pred razpelom in dvema svečama svoje majhne pregrehe, težave in bridkosti. Na zatožni klopi sicer ne sede zločinci in merilo kazenskega paragrafa ne sega v leta ječe in robije. pa vendar gre dostikrat za velike, zelo resne in kočljive zadeve, kajti škoda na časti in dobrem imenu svojega bližnjega na primer ni majhna reč; v očeh ljudi pomeni obrekovanje, natolcevanje in kle-vetanje težko zbrisljiv madež. Od ranega jutra pa tja preko poldneva se dan za dnem vrste pred sodnikom poedincem tožitelji in obtoženci, neskončna galerija užaljenih in ponižanih, ki glasno zahtevajo pravice in zadoščenja, — koliko človeškega sovraštva, jeze in zakulisnih grdobij se razgalja v na j pestrejši luči pred sodnikovimi očmi ves ta čas! ■v tn nceast Kaj se je vendar zgodilo takšnega, da tale stara ženica pred sodnikovo mizo kaže tako skrušen. turoben obraz, ki ga kdaj pa kdaj pordeči čustvo iskrene ogorčenosti in jo mora zagovornik v desni loži neprestano miriti in tolažiti? Obtoženka je. nekaj hudega ali grdega je zagrešila in se mora zagovarjati pred postavo. — Ni res. Vse skupaj ni nič res, se brani trdovratno. — Res je. Prav tako ste rekli, kakor stoji zapisano, neomahljivo vztraja tožitelj, mlad človek, z neizprosnim izrazom v užaljenih očeh. Kazenski prestopek obrekovanja. — Torej ati ste rekli ali niste? vprašuje sodnik. Priznajte, pa je. Nič vam ne pomaga tajiti. — Ne priznam. Nisem rekla in nisem. Imam pričo! Oh, te priče. Brez prič se menda res nič na svetu ne more zgoditi. Obe stranki sta privedli priče s seboj. Ene dokazujejo krivdo. druge jo zavračajo. In zdaj se razpoznaj v tej zmešnjavi. Sodnikom je prene-katerikrat podeljena vloga svetopisemskega Salomona. Kaj je torej na stvari? Obdolženka stanuje v veliki predmestni stanovanjski hiši skupaj s hčerjo, ki je tudi prisotna, kot priča. kaj pa. Prav v tej hiši stanuje mlad zakonski par. h kateremu je zahajal med drugimi na obiske tudi tožitelj. Večkrat je zahajal in celo takrat, ko ni bilo moža mlade zakonske žene doma. Čisio naravno, da so hišni sosedje to kmalu opazili, namreč, da ta človek, ta tujec tako rekoč, zmerom pogosteje in tudi ponoči obiskuje zakonsko ženo. Človeška radovednost je vsaj tolikšna kot zavist in dobri sosedje so kmalu po svoje pogruntali, kam pes taco moli. Ker navadno ljudje o življenju svojega bližnjega rajši slabo mislimo kot dobro, je tudi ta stara ženica, pod vplivom ljudskega glasu tako mimogrede, zaupno omenila nekomu, da tale mlad človek prav gotovo ne hodi molit rožnega venca v hišo. Z zaupnostjo je pri ljudeh že od zdavnaj velik križ in stvar se je raznesla naokrog, tako tudi do ušes prijatelja. Čisto razumljivo: ženico je tožil zaradi razžaljenja časti. Kdo bi si vendar mislil, da bo zaradi tega rožnega venca nastala takšna reč! — Torej, kaj ste mislili s tem rožnim vencem? vprašuje sodnik preplašeno ženico. Ta je v zadregi in se prav za prav ne ve kako izmotati in pomagati iz nepričakovane sitnosti: — Saj sploh nisem ničesar rekla, gospod sodnik, če sem pa že kaj, sem mislila tako na splošno, češ, kamorkoli kdo gre, rožnega venca gotovo ne moli. — No. no, no, se smehlja sodnik, kakor na dlani je. da ste mislili prav določno, komu in zakaj je veljala vaša prispodoba, oziroma namig. Cikali ste na tožitelje\-e odnošaje do gospe X. Samo na ta način je možno razumeti ta vaš rožni venec. Ali je kak drug način morda? Nobeden. Advokat tožeče stranke prikimava, zagovornik obdolžene bobna s prsti po pultu in molči. Tu je vendar spričo jasnosti stvari vsaka beseda v obrambo odveč. Dokazno postopanje. Zaslišanje prič. Zbrali so se skoraj vst stanovalci hiše. Drug za drugim se drenjajo pred sodnikovo mizo. zakonci, stari in mladi, ljudje vseh stanov, zdaj važni in remi v skupni vlogi sodne priče. — Opozarjam, da mora vsak povedati čisto resnico, pravi sodnik. In priče prično z izpovedovanjem čiste resnice. O. da bi se vsi ljudje zmerom tako. s takšno gorečnostjo postavljali na stran resnice; čisto drugače bi se sukal na svetu čas! Ali je tožitelj res zahajal v hišo? O, res. pa še kolikokrat! Tudi ponoči! Celo s\'oj ključ je imel! Poštama hišnica se je celo malce razburila. — Pomislite, gospod sodnik, tolikokrat je prihajal, da je docela zmrazil vežo in trpela sem mraz... No, lepa reč! Saj se zdi. kakor da je tožitelj sedel na zatožno klop. ves osramočen. potrt in skrušen sedi s pogledom na tleh. Z nečem strašnim se je moral zameriti stanovalcem, da ga že kar z nekakšno naslado skušajo prikazati menda za razbojnika. ali vsaj za nevarnega motilca hišnega reda in miru. Vse vedo. vsak n jegov korak so dvakrat pretehtali in presodili. Medtem ko je nedolžno, nič hudega sluteč prihajal v hišo na prijateljske obiske, je na tucate neprijateljskih oči iz zasede budno pazilo na vsak njegov gib. Sodniku je menda že zadosti te človeške plemenitosti in zaključuje zasliševanje. Nihče prav za prav ni česa posebnega izpovedal. Same čenčarije. Aii ne bi bilo bolje, če bi se ljudje nekoliko manj menili za dejanja in nehanja svojega bližnjega? Naj bo že tako in tako, dejstvo je, da je obtoženka izrekla kaznive besede in to na nedvoumen način! Tožitelj je v pravici poiskati si zadoščenja. ... Obtoženka je kriva in se obsoja pogojno na toliko in toliko denarne kazni ali višini globe odgovarjajoče število dni zapora. Če v teku dveh let ne zagreši nobenega kaznivega dejanja se ji kazer. črta... Molk. — Kakšna pripomba? Sprejmete sodbo. — Sprejmem, toda kriva nisem. Nikomur nisem kratila časti, res je pa le tn še enkrat rečem, da rožnega venca gotovo ni hodil molil v hišo.., Mavi&tf c(ovčka ttaivečfa btaiiv&t Dve ženski si stojita nasproti pred sodnikovo mizo. Dve sovražnici. Kako in zakaj? Prva. obtožena, je dosti starejša in, bodimo nepristranski, dosti grša od druge. Obe sta poročeni in vprav v tem je jedro spora. Čisto preprosta človeška zavist je privedla starejšo pred tribunal Zavidna lepoti in mladosti svoje prijateljice je razširjala naokrog takšne in takšne vesti. Da tožiteljica vara moža. da nobena poštena zakonska žena tako ne živi... Kako pa, so jo vpraševati radovedneži. — Hm, tako pač, saj veste... — Mož me zaničuje, tarna pred sodnikom prizadeta, pravi, da me bo zapodil. Kam pa naj grem z otrokom? Uh, ta ta... Hotela je reči najmanj lažnjivka, če ne še kaj hujšega. Pa se je pravi čas premislila. Ni dobro pre\'eč govoriti, paragrafu je kmalu zadosti. Naj se izkaže pravica na miren način. — Poravnajta se. predlaga sodnik. Vse skupaj je brez vsake podlage. Sodne stroške nosi obtožena... — Saj nisem nič rekla, se brani grešni-ca. Nemara jo je v resnici postalo sram svojega dejanja in se je loteva kesanje. Človek kar takole tja v dan jezika, pa te zagrabi paragraf za vrat. Saj vendar ni rti-sar hudega mislila in želela. To so lepi izgovori pred samim seboj, toda opravičljivi. Treba je velike samovzgoje, da se človek zave svojih slabosti! Poravnava. Advokatje šepetajo med seboj. Sodnik diktira izjavo. Obtožena obžaluje... Podpisi. Tako. Pravici je zadoščeno. Ne pa užaljenosti tožiteljice. Nikoli ne bo zbrisan in poravnan njun spor. Greh je bil storjen. Tako radi grešimo ljudje in tako neradi grehe odpuščamo... Mladina bere časopis Poglavje iz kulture in politične vzgoje naših otrok. Trinajstletni Jaka je povzročil že mnogo kalnih ur v življenju svojih staršev. Najnovejši vir nemira pa je njegovo branje časopisov. Vse hoče vedeti: kako je z zadnjo kitajsko ofenzivo kakšna jc strateška kakovost novih nemških mej, in zgodovina Chamberlainovega dežnika ga prav tako zanima kot zdravje kraljice Geraldi-ne in rezultati šahovskega turnirja v Zagrebu. Očetu se zdi to strokovno zanimanje za malo. Ko lepa beseda in »očetovska« zapoved ne pomagata, trga otroku časopis iz roke, kriči, udriha s pestjo po mizi in jezno loputa z vrati, ko odhaja v urad. Včasih podkrepi svoje besede z zvenečo zaušnico. Po takem razburljivem dogodku je nekaj dni mir. Jaka bere časopise na skrivaj, če'jih pa oče vzame s seboj, jih bere po šoli na ulici, kjer so afiširani. Po tem sc že vidi, da očetovi ukrepi ne pomagajo prav nič: če bi bil pametnejši, bi vedel, da se s takim postopanjem ne da ubijati otrokov interes, ampak da doseže prav nasprotno. Zdaj že iz trmoglavosti (v tem mu jc oče v svoji avtoritarni nezmotljivosti lep vzgled) vztraja pri »svoji pravici«, se upira očetu in izgublja zaupanje vanj. In oče si je vrh tega odtegnil še kontrolo otrokovega branja. Oče našega Jake je ogorčen, češ da časopisi niso za otroke. qrrk;h nnfrVIiv. ni-jančevala, kvartopirila, preklinjala kakor moški. Nekega dne je Calico Jack pristal v pristanišču Providence in tam spoznal mornariško ženo Annie Bonnv. Zaljubil se je v lapo Irko in jo odpeljal; priznala mu je, da je noseča, skrbel je zanjo, dokler ni porodila, in kot mornar jo je vzel na svojo ladjo. Plavolasa Annie s kratko ostriženimi lasmi je vzbudila Maryno ljubezen. Mary je ponovila tisto, kar ji je v Flandri-ji prineslo tolikšen uspeh: toda, ko je Annie videla Marvne lepe. polne grudi, se js zakrohotala. Marv je to globoko zadelo in prestrašila se je. Tedaj ji je Annie priznala svojo lastno skrivnost in obe sta postali dobri prijateljici, dokler ni končno Calico Jack pričel nekaj sumiti in se mu ie pričelo dozdevati, da ima Annie z mornarjem ljubezensko razmerje. Pričel jo je onazovati. in ko ie nekega dne videl, kako sta se obe oolinbovali, ie nategnil samokres in hotel Marv urir^-liti. Te^nj je Ap">ie raztrgala Marvn ioo:č in vesrio za-črd^nie se je 7al°sVp*a'o n? r^Mcovpm licu. »Stvar ostane med nami!« je smeje deial Calico. Neke?a dne je Cilicn nock~č:l an pivško trgovsko ladio. na kateri je bil mo- štvom tudi jrPad obrt";k no imenu Hirry ^orton. ki se je izo~če+k^ obofaviiai. bi nostal m^r«ki ra^tnimk Tod^ C-Oi^o i;m sam^krpenm ;t-> Mor-to" se ie m^rai b~p°š nočeš ''dati iv^-j po ie p-^čeia n^va Marvna D"S+",lov§č,n3. za-Vai lr"Tiin se ie 7ali''h'"la v Mori^nn in v tretjič ponovila svojo igro. Oba sta bila srečna. To je bil najlepši čas v Marynem življenju. Toda sreča ni dolgo trajala. Morton se je zapletel v prepire s starim piratom Noahom Harvvoodom, venomer sta se zmerjala in izbruhi sovraštva so se ponavljali iz dneva v dan. »Eden od naju mora proč!« Drug drugega sta poklicala na dveboj. Hanvood je bil velikan, ki je po svoji telesni moči daleč prekašal vitkega mladega Mortona. Mary se je zbala za svojega ljubčka, hotela ga je rešiti: sama se je pričela prepirati s Harwoodom, mu primazala par zaušnic in izjavila, da se hoče z njim streljati. Calico je odločil, da se mora Hanvood najprej dvobojevati z Mary. Zmenili so se, da se bosta streljala s samokresi. Toda dvakrat sta zastonj izstrelila naboje, potem pa sta zgrabila sablje in je Marv preb-dla Harwooda. Mor-tonovo življenje je bilo rešeno. j Calicovo razbojništvo je prisililo Angleže, da so se ga odločno lotili, toda prebrisani pirat je zmerom ušel njihovim vojnim ladjam, dekler se niso končno poslužili • zvijače. Nekega popoldnevi je Calico v bližini srednjeameriške obale ustavil majhno ladjico, poklical posadko na krov. na-dejaioč se, da bo od nje izvedel, kaj novega o smereh, v katerih bodo jadrale trgovske ladje. Vsi so bili veseli, dobro razpoloženi, pričeli so piti. Videti je bilo, da so gostje bowleju nekaj pnmešali. Kmalu so Calico in njegovi ko v omotici ležali po tleh. Skoraj vsa posadka je bila pijano in nihče ni opazil velike angleške fregate. ki se je približevala. Še predfen so se Calico in njegovi ljudje zavedli, je fregata piratsko ladjo zakvačila. Angleški mornarji so skočili na krov in v nekaj trenutkih so bili pirati premagani. V Pori Royalu, vojni luki na srednjeameriškem otoku Jamajki, so ujetnike postavil pred sodišče. Med Annie in Marv, katerih spol je postal v ječi očiten, je sedel Calico, vkovan v železne verige. Sodniki niso poznali usmiljenja in so obsodili Caiica na smrt. Annie ga je v tej zadnji, težki uri zapustila in ga celo zasmehovala: »To. da te bodo obesili, je res žalostno, toda, če bi se bil bojeval ko mož, te ne bi bila doletela usoda psa!« Tudi Annie in Mary so čakala vešala, toda obe sta izjavili, da sta noseči in zakon je v tem primeru prepovedal izvršitev kazni. Annie je v ječi porgdila in usmrtitev so ponovno preložili. Razlog je ostal neznan. In čez nekaj č^sa so jo celo izpustili. Kaj je bilo potem z njo. ni znano. Mary je v ječi shirala, v mračni, vlažni luknji, kamor so jo zaprli, ie zbolela na rumeni mrzlici in umrla. Njen otrok je umrl z njo. Njeno zadnje deianje je bila prisega pred sodiščem, dn je Morton po sili postal pirat. Sodišče je nato mladega moža oprostilo in policija ga je izgnala. Njegovo življenje se od tedaj izgubi v temini zgodovine. Archibald Duck XXI. — in predzadnje - kolo v ligi Dve celi točki iz Zemuna Naša Ljubliana je včeraj z zmago nad Zemunom dokazala, da njeno mesto mora ostati v ligi — Vrstni red v tabeli je ostal nespremenjen Ljubljana. 23. apr. To je bilo XXI. ali predzadnje kolo v tekmovanju za državno prvenstvo, ki v spiosnem ni bilo več odločilnega pomena. To velja predvsem za vodilno skupino najboljših treh BSKa, Gradjanskega in Hajduka, ki so se s primerno razdaljo nrecej sigurno zasidrali na prva tri častna mesta in tudi za ostali del tabele do zadnjih treh aii štirih mest. Važni sta bili današnji tek-jni piav za p.av le za oba kandidata za izpad lige — Zemun in varaždinsko Slavijo — ki bi utegnila z zmagama in morebitnim porazom Gradjanskega iz Skoplja še nekako spremeniti svojo usodo. Dogodki so onemogočili tudi to varianto in tako je prvenstvena tabela ostala neizpremenjena, kar pomeni, da je BSK — kakor je bil že teden dni prej — dokončni državni prvak s 5 točkami naskoka pred zagrebškim Gradjanskim, Zemun in varaž-tiinska Slavija pa sta dokončna kandidata, ki lnosta morala prihodnje leto v podsavez-ner.™ tekmovanja na novo začeti trdo in težavno [Mit do današnje pozicije. Današnje kolo je razen presenetljivih izidov med Jedinstvom =n Hajdukom v Beogradu ter Gradjanskim in sarajevsko Slavijo v Skopiju prineslo še eno senzacijo, to je zmago ljubljanske enajstorice nad moštvom SK Zemuna. Po formi na papirju sta obe dobljeni točki še dovolj upravičeni, Ljublfana : Zenrnu 3:2 (lso) Zemun, 23. aprila Ljubljana je v predzadnjem kolu letošnjega prvenstva dosegla prav časten uspeh, čeprav ji današnji točki nista bili več potrebni za obtanek v ligi. Gostje so tekmo vzeli z najbolj resne strani in pokazali, da pravilno razumejo šport. Boriti so se morali proti nasprotniku, ki je tako rekoč visel med življenjem in smrtjo in je zato napel vse sile, da bi se obdržal v ligi. Ljubljančani so si danes priborili dve točki, ki za nje nista bili dragoceni, pač pa zelo častni in dokaz, da moštvo Ljubljane spada v lige. Zaradi tega zasluži ljubljanska enajstorica vso pohvalo! Sarajevskemu sodn ku g. Dukiču sta se enajstorici postavili takole: Ljubljana: Lindič Ceglar, Bertoncelj, Šercer, Pupo, Boncelj. Janežič, Tonček, G.vintal, Nikolič, Ivan. Zemun: Teodorovič Mihajiovič, Locken-bauer, Veličkovič, Kaps, Letič, Boc, Majer, Otaševič II., Boc I., Borovič. dejstvo pa je, da je Ljubljana v današnji 21. tekmi med vsemi ligaškimi tekmami pridobila prvi celi dve točki na tujem terenu, če to ni senzacija za vse ostale, je prav gotovo za nas, ki smo vselej trepetali, kadarkoli so belo-zeleni morali po točke na tuja igrišča. Zadn.je poglavje ligaškega tekmovanja se bo odigralo zadnjo nedeljo aprila po naslednjem razporedu: v Beogradu Jugoslavija — Hajduk in Bask — Slavija (S), v Skopiju Gradjanski (S) — Gradjanski (Z), v Va-raždinu Slavija (V) — BSK, v Zemunu Zemun — Jedinstvo ter v Zagrebu Hašk — Ljubljana." Do tedaj bo prvenstvena tabela takale: BSK Gradjanski (Z) Hajduk J ugoslavija Hašk Jedinstvo Slavija (S) Bask Ljubljana Gradjanski (S) Zemun Slavija (V) V naslednjem 21 16 21 13 21 11 21 11 21 9 21 21 21 21 21 21 21 8 7 6 7 7 3 3 3 4 5 4 5 4 4 6 4 2 5 4 2 4 5 6 7 9 10 9 10 12 13 14 62:14 35 49:16 30 51:29 27 36:24 26 39:27 23 35:39 20 33:42 18 26:36 18 23:39 18 31:53 16 20:60 11 23:49 10 naša poročila. Do polčasa Na zelo kratkem, toda pravilnem igrišču v Zemunu se je zbralo nekaj n-"J 1000 gledalcev, ki so bili vsi precej nervozni, ker je šlo za »biti ali ne biti« zemunskega moštva. Malo igrišče je v začetku pomenilo za Ljubljano handicap in se zato Ljubljana sprva tudi ni znašla. Domači so takoj rr-p^7; t ofenzivo in pritisnili Ljubljano v obrambo, šele v 5. min. izvede L. svoj prvi. toda nevaren napad. Janežič strelja zelo lepo toda za spoznanje previsoko, že minuto kasneje dragi napad L. Tonček da na levo Ivanu, ta dolg pas Janežiču, ki visoko centrira. Grintal je na mestu in zabije mimo vratarja, ki je zapustil gol, vodilni gol za L. Ljubljana je zdaj že ure- dila svoje vrste ter tehnično in taktično prekaša nasprotnika. V 15. min. ima Ivan -»lo lepo priložnost, toda strelja preko gola. Kmalu nato začnejo napadati spet Ze-munci in se vsidrajo pred vrata L. Prilik je precej, toda strelca nobenega. Potem pa se spet pokaže večja rutina Ljubljane, ki preide polagoma v premoč do odmora. Drugi del igre Izenačenje pade že v 2. min. II. polčasa, toda po zelo sumljivem golu. Strel Zemu-novega napadalca se odbije od prečke na tla, tik pred golovo črto in sodnik prisodi na veliko presenečenje igralcev L. — seveda ne na presenečenje publike — gol. žoga sploh ni prešla goiove črte. V 5. min. je prosti strel z desne iz daljave 20 m proti Z. Grintal pošlje žogo direktno v mre. žo in že je 2:1 za L. V 15. min. nevaren napad Z. Bertoncelj že odstrani nevarnost. toda žoga se od Bonclja odbija nazaj v gol. Tako je Z. zelo poceni prišel do drugega gola in izenačenja. L. je še zmerom v premoči. V 17. min. prodre Grintal, toda ne more do strela. Zato potisne žogo Ivanu, ki se bori z obrambo in slednjič le strelja. Vratar ubrani, teda Ivan je še enkrat na mesta in zdaj postavi končni rezultat 3 : 2. Z&munova zgoditka sta bila zelo po sreči in bi bil rezultat 3:1 v korist Ljubljane bolj realen. Nekaj o moštvih Belo-zeleni so v splošnem zaigrali dobro. V napadu sta nekoliko kvarila Tonček in Nikolič zlasti prvi, ki se je sicer zelo trudil, pa je zaradi netočneiga dodajanja večkrat raztrgal napadalno vrsto. Dobri so bili krilci, zlasti Pupo. Šercer je na mestu desnega krilca brez dvoma boljši kakor v sredini. Obramba predvsem Bertoncelj, je čistila odlično in to je bilo zaradi kratkega igrišča zelo važno. Zemunci so bili zaradi važnosti tekme nekoliko nervozni, toda borili so se zelo požrtvovalno. Posebno je tneba omeniti v napadu malo in lahko levo krilo Eoroviča. ki je bil najboljši mož v enajstorici. V kril-ski vrsti je odpovedal srednji krilec Kaps. Branilca sta bila dobra, vratar pa dovolj nesiguren. Današnja zmaga Ljubljane je več ko zaslužena. Sodnik g. Dukič iz Sarajeva je s svojo odločitvijo pri prvem golu Zemuna oškodoval Ljubljano, pa tudi sicer ni bil najboljši. T. Z. Bask : Slavija (V) 3:1 (3:1) Beograd, 23. aprila. Na igrišču Jugoslavije je danes v prvi tekmi za točke v ligi nastopil domači Bask proti varaždinski Slaviji. Igra je bila z obeh strani precej šibka in je Bask z visoko razliko, ki jo je dosegel že do odmora, zmagal bolj po sreči ko po znanju. Jedinstvo : Hajduk 1:1 (lso) Tekma med drugima dvema enajstorica-ma, domačim Jedinstvom in Hajdukom iz Splita, je bila mnogo živahnejša in mestoma tudi precej ostra. Vodilni gol je doseglo Jedinstvo do odmora, Hajdukovcem pa je v drugi polovici uspelo izenačiti. Vsi napori za spremembo rezultata niso rodili uspeha. Gradjanski : Jugoslavija 1:1 (1:1) Zagreb, 23. aprila. Pred 10.000 gledalci je uanes v prvi tekmi na igrišču Gradjanskega Jugoslavija iztrgala Gradjanskemu pomembno točko v borbi za čim častnejše drugo mesto v liga-ški tabeli. Vodstvo so dosegli Beograjčani. ki so bili tudi ves prvi polčas boljši po igri in so zaigrali mnogo zrelih pozicij za povišanje rezultata. Gradjanski si je pozneje opomogel in je utegnil do pavze izravnati. v:l pa je tudi ves drugi polčas odločno v premogi, čeprav tega ni mogel pokazati v številkah. BSK : Hašk l:o (l:o) V precej povprečni igri sta se nato pokazala bivši in novi državni prvak. BSK je ime! sicer nekaj več od igre, toda izid tekme bi bil prav tako lahko obraten. Edini gol tekme je zabil Vujadinovič še v prvi polovici igre. Gradjanski (S) : Slavija (S) 4:1 (4:1) Skoplje, 23. aprila V važni prvenstveni tekmi je danes domači Gradjanski z visoko razliko odpravil goste iz Sarajeva. Rezultat tekme je bil postavljen že v prvi polovici igre, medtem ko je druga minila v obojestranski defen-zivi. Semtf Innle za prvenstvo LNP: Maribor ln ČSK sta na pol poti V prvih dveh semifinalih sta na domačih tleh precej izdatno zmagala domača kandidata Ljubljana, 23. aprila. Obenem z ligaškim tekmovanjem se bliža koncu tudi tekmovanje za prvenstvo LNP. Ožje tekmovanje za naslov prvaka našega podsaveza je z današnjrm dnem dospelo do prvih semifinalnih tekem, ki sta bili v Mariboru in čakovcu. Kakor je bilo pričakovati, sta v prvih sreeanj;h zmagala oba favorita, ki sta imela prednost domačega igrišča, in sicer Maribor in ČSK. Izid ohf h tekem pa je kljub temu precej visok v njuno korist in bo treba obema premagancema — Kranju in Bratstvu — v povratnih tekmah napeti vse sile, če bosta hotela izenačiti naskok in priti do finala. Vsekako je b5lo baš v tem tekmovanju že nekaj podobnih primerov in tako moramo S prognozami kar počakati. Za enkrat pa Sta Maribor in ČSK na pol noti do finala. O prvih dveh semifinalnih tekmah smo prejeli naslednji poročili: * Marib°r, 23. aprila. Danes sta bili odigrani dve finalni tekmi za prvenstvo LNP. Središče obeh prvenstvenih borb sta bila Maribor in ča-kovec. kjer sta po pričakovanju zmagala favorita. Maribor : Kranj 3:1 (l:o) Tudi današnja tekma kljub važnosti ni potegnila .kakor se je pričakovalo. Le okrog 500 gledalcev je prišlo na igrišče Rapida, ki so pa prav gotovo prišli na svoj račun. Igra je bila ves čas borbena, precej požrtvovalno so igrali na obeh straneh in vrstile so se lepe akcije, ki so lahko navdušile gledalce. V prvem delu igre je bil Kranj enakovreden faktor, potek drugega polčasa pa je bil izraz skrajne volje domačega moštva, da izbije čim lepšo zmago, ki bi bila lahko po poteku igre in ustvarjenih prilikah še večja. I. SSK Maribor je bil primoran nastopiti z dvema rezervama in je danes predvedel lep ter dober nogomet, zlasti v drugem polčasu, ko je enajstorica precej energično zaigrala, v tem delu igre je moštvo res navdušilo in če bodo Mariborčani tsko zaigrali tudi v povratni tekmi, potem bo Maribor eden obeh finalistov. Najbojša formacija je bil danes za spremembo napad, ki je z lepimi akcijami in streli ogrožal nasprotnikova vrcfta. Toda igralci niso imeli one sreče, ki je neobhodno potrebna za zmago Res je sioer, da se je nasprotna obramba branila kakor še nobena v Mariboru, toda z nekaj večjo grečo bi bil Maribor laihko zmagal z raz- liko ,ki bi mu dovoljevala, da gre prihodnjo nedeljo v Kranj na sprehod. Kranj je potrdil ,da je v dobri formi in ima nekaj prav dobrih, skoro odličnih igra-čev v moštvu in so njegovi uspehi v zadnjem času zares upravičeni. Odličen je bil zlasti v prvem polčssu, ko je prisilil nasprotnika, da odpre vse registre svojega znanja. Toda očividno so se Kranjčani preveč izčrpali, tako da v drugem polčasu niso mogli več vzdržati nasprotnikovega pritiska. Napad je delal precej iniciativno, tu pa tam je bilo opažati tudi kako lepo potezo. V ostalem je bila tekma zelo fair in so se zlasti Kranjčani izkazali kot disciplinirani športniki. V18. min. je dosegel Kranj po desni zvezi vodstvo, v 30. min. je Vari izenačil, v 7 min. II. polčasa ie bil Tičar uspešen, v 15 pa je Miloš postavil končni rezultat 3 : 1. Značilno je, da jo Maribor v 35 min. I. polčasa zastrelja.1 enajstko, ki jo je Tičar poslal med oblake. Sodil je g. Veble. ČSK : Bratstvo 3:0 (l:o) čakovec, 23. aprila. Pred mnogoštevilnim občinstvom sta se srečaai danes v semifinalni tekmi za naslov LNP SK čakovec in Bratstvo z Jesenic. Domačini so zasluženo zmagali, čeprav so imeli slab dan. Domači so predvajali bolj koristno igro kakor gostje, kljub temu pa je imela domača obramba največ diela, ki ga je, kakor kaže rezultat, opravila z velikim uspehom. Gostje so se izkazali kot zelo dobri nogometaši, ki igrajo lep in dober nogomet, pri tem pa so tudi zelo fair. Prvi gol je dal Vukovič že v 13. min., vsa nadaljnja prizadevanja obeh moštev pa so ostala do prvega polčasa zaman. Moštvi sta igrali tekmo kar brez odmora, ker se je gostom mudilo na vlak. Jeseničani so vzdržali do 40 min. pritisk domačinov, ko je Megla nenadno dobil žogo in poslal z glavo v mrežo gostov. Minuto nato je napravil vratar gostov pogreško. izpustil je že vlovljeno žogo, prisebni Ta kač pa je usnje potisnil v mrežo. Sodil je g. Vrhovnik iz Ljubljane. Športni spored v Celju Celje. 23. aprila. Danes ob 14.30 se je pričelo na Glaziji izbirno tekmovanje v metu diska. Rezultati so bili naslednji: 1. Slarnič (Prmorje) 34.55 m. 2. Veble (Celje), 3. Dobnik (Jugoslavija). Zaradi dežja so bili doseženi slabi rezultati. Iz istega razloga tudi ni bilo tekmovanja v metu kladiva. Nato .je mladina Celja zmagala nad mladino Atletikov z 1:0 (0:0). Gol je zabil FerJe v zadnji minuti. Od 16. do 17. je bil na Glaziji cross-coun-try za prvenstvo Celja. Startali sta moštvi Celia in Jugoslavije. Rezultati so bili naslednji: Juniorji C) na 3000 m: 1. Rudi (Celje) 11:06,3, omladina na 3000 m: 1. Lado (Celje) 10:51. 2. Bravd:č (Celje) 10:53, 3. Božič (Jugoslavija) 11:06.7, se-niorji na 5000 m: 1. Rozman (Celje) 17:02.8, 2. Steiner (Celje) 17:03, 3. žergar (Celje) 17:08, 4. Horvat (Celje). Seniorji so kljub slabemu vremenu dosegli lepe rezultate. Ob 17. je bila prijateljska tekma med mariborskimi železničarji in Celjem. Gostje so zmagali s 6:3 (3:3). Celje je nastopilo v oslabljeni postavi. V prvem polčasu je imelo nekaj več od igre. po odmoru pa je popustilo. Dva gola sta padla zaradi ne- sigurnosti rezervnega vratarja. Sodil je g. Hobacher. Na igrišču pri Skalni kleti je moštvo Hrastnika rekordno porazilo enajstorico Boruta iz Gotovelj z 10:0 (3:0). Atleti so že živahno na delu Lahkoatletski miting na ljubljanskem Stadionu V soboto popoldne je p;-tee.il biv. slanina miting, ki se ^a je udeležilo rekordno število 67 tekmovalcev. Napovedana je bila rušitev dveh državnih rekordov, in sicer v petoboju po Klinarju in v teku na 2000 m po Koširju. Na 2000 m je odličnemu Koširju res uspelo, da je za celih 7,4 sekunde popravil rekord Ivana Srakarja t, tako da znaša sedaj 5:48.4 min., dočim. se tekmovanje v petoboju sploh ni vršilo. Miting so izkoristili predvsem atleti, ki prihajajo v poštev za sestavo reprezentance proti Julijski krajini. Tako je popolnoma nepričakovano uspelo Mariborčanu Hladetu, da je popravil Stepišnikov slovenski rekord v metu krogle od 13,32 na 13.46 m. Rekord ni bil postavljen morda slučajno, kajti Hlade je vrgel kroglo trikrat preko 13 m. Bratovžu je zopet za las manjkalo, da bi preskočil 180 cm, pravi pa. da mu bo to v Trstu uspelo. Omembe vreden je tudi met kopja, kjer je junior Mausar vrgel kopje preko 52 m. Izven programa je bilo za trening izvedeno še tekmovanje v štafeti 4x100 m, kjer je bil v postavi čičar. Polak, Gaberšek, Skušek tudi dosežen nov slov. rekord s časom 44.2 ki pa seveda ne bo veljal, ker se je teklo le za trening. Tehnični rezultati mitinga so: 100 m: (sen.) 1. Cičar (II.) 11.9, 2. Folak (Pr.) 12,5. (jun. C): 1. Lajko (Litija) 12,3, 2. Dolinar (Pl.) 12.7. 200 m: (sen): 1. Skušek (Pr.) 24.2, 2. Vilar (I) 26,3, 3. Nabernik (Pr.) 26.3. (omladina): 1. Klinar (Pl.) 24.3, 2. Ober-šek (I) 26.0, (jun. C): 1. Mravle (Pl.) 26.4 2. Nabernik Jože (Pr.) 26,6. Kladivo: 1. Hlade (železničar) 37.51, 2. Žagar (Pr.) 37,37. 3. Jeglič (Pl) 37,32. Krogla: 1. Hlade (Žel) 13.46,2. Klinar (Pl.) 12.29, 3. JegUč (Pl) 12,10. 1000 m: (jun. Č) 1. Potočnik (Pl.) 2:49 0 min. (jun. B): 1. Bratovž (P!) 2:57, 2. Pavčn;K (Pl) 3:00.0. Skok v višino: (sen): Bratovž (I) 1,75, 2. in 3. Polak in ing. Marek (oba Pr.) 1.70. (jun C): 1. Lebinger (Pl) 165, 2. Mihelčič (I) 160. Kopje — 80" gr.: 1. Mauser (Pl) 52,51, 2. Vehar (I) 43,22. 3. Vukšinič (I) 41,38. Skok v daljino: (sen) 1 Klinar (Pl) 6,14 2. Trošt (Pl) 5 35, (jun. C): 1. Lajko (Litija) 5.74, 2. Dolinar (Pl) 5,72, 3. Ur-bančič (Pl) 5,55. 2000 m: 1. Košir (Pl) 5:48.4, (drž. rekord), 2. Kien (Pr) 6:27 (Vmesni čas Koširja na 1500 m je znašal 4:20 min.). Disk: (sen): 1. Jeglič (Pl) 38.27 (jun.): 1. Rus (Pl) 35,38. 2. Mausar (Pl) 33,10. Lahkoatletski miting mariborskega Železničarja Maribor, 23. aprila Danes dopoldne je bil na stadionu na Tržaški cesti otvoritveni lahkoatletski miting železničarja. Kljub slabemu vremenu so bili v nekaterih disciplinah doseženi dobri rezultati, zlasti v metu kopja, kladi- va ter v skoku v višino in skoku ob palici. Ti rezultati veljajo obenem za sestavo reprezentance dravske banovine proti Julijski Krajini. Verjetno je, da bodo prišli v moštvo iz Maribora Luznik, Lončarič Smerdelj (vsi trije Maraton) ter Hlade iu Guiz*- oba železničar). Organizacija prireditve je bila prav dobra, kar je zasluga odbora z agilnim Podpečanom na čelu. Rezultati: Tek na 100 m: 1. Starašina (Ž) 11.9. tek 400 m: 1. Kolarič (Maraton) 57. tek 3000 m: 1. Kramer (Rapid) 9:55, met kopja: 1. Luznik (Mt.) 46, met diska: inž. Stepišnik (II.) 41.33 m. -met krogle: inž. Stepišnik (I) 11.67, met kladiva: inž. Stepišnik (I) 48.16 m. skok v višino: 1. Jeglič (R) 1.60 m, skok v daljino: 1. Lončarič (Mt.) 6.18 m, skok ob palici: Smerdelj (Mt.) 3.30 m. ' Atletski podsavez v Ljubljani. Drevi ob 19.30 bo nujna seja zaradi sestave reprezentance dravske banovine m drugih za-ev v zvezi s potovanjem v Trst. Seja bo pri Slamiču. — Žal ste se zmotili, dragi gospod! Nogomet igrajo tam zadaj, tukaj pa mečejo krogle. Izredni občni zbor JOO Zagreb, 23. aprila Snoči je bil tukaj izredni občni zboi Jugoslovenskega olimpijskega odbora za-raui izpopolnitve izvršnega odbora in izvolitve večjega števila svetovalcev iz vrst znanih športnikov iz vse države. Jugoslovenski olimpijski odbor bo tudi v bodoče posloval ped predsedstvom dr. Jovana Hadžija (BeogTao), tri podpiedsedniška mesta so oddana generalu Simoviču (Beograd), Edu Funku (Zagreb) in dr. Cirilu Pavlinu (Ljubljana). Tajnika sta Dobiin in * ranči.' blagajnik Jankovič, odborniki pa Macanovič, dr. Pichler, Pavličevič, Bie-gant, inž. Gruden itd Med častne svetovalce JOO so bili izmed naših ožjih rojakov izvoljeni dr. Ciril žižek, inž. Stanko Bloudek, dr. Rado Murnik, Joso Goreč, in Leon štukelj. Šport na Finskem Mala finska država se je po svojih športnih uspehih uvrstila med najbolj znane države na svetu Edini gledalec: »Tako, zdaj pa grem in če hočete, lahko nehate tudi vi!« Ž-? iz davnih časov so Finci irncli mnogo smisla za igre spretnosti, moči in vztr nosti, pa so zato z navdušenjem sprejeli tudi vse moderne športne panoge in telesne vaje. Razvoj športov na Finskem je na več načinov združen z narodno zgodovino. Sest stoletij je bila Finska združena s švedsko, leta 1809. pa jo je osvojila Rusija. Car je izjemoma dal Finski statut, ki je deželi dovoljeval, da se je v okviru popolne avtonomije dalje razvijala na temeljih svoje nacionalne kulture. To stanje je polagoma zadelo na odpor in kritike nazadnjaških krogov v Petrogradu in konec 19. stoletja je Rusija Finsko popolnoma podvrgla vseslovanskemu delovanju. To se je dogajalo baš v časih, ko so začeli po finskih krajih gojiti šport v moderni obliki. Naravno ie, da so vsa prizadevanja za rusificiranje, predvsem pa za razpust posebne finske vojske, ustvarila naj po volj ne jše pogoje za napredek športa. Po vsej deželi je bilo takrat že skor