IL ITT II q3J ŠEJKI SEPTEMBER 1984 • ŠT. 18 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA 22.9514 LETO XXV ZVEZNO TEKMOVANJE TEKSTILCEV USPEH NAŠIH TEKMOVALK <_________________________________J V petek 21. in soboto 22. 9. 84. smo se, kot lani najbolje uvrščena ekipa iz SR Slovenije na zveznem tekmovanju predic, udeležili letošnjega tovrstnega tekmovanja, ki poteka sedaj pod okriljem sindikata, kot slovenska Iz naše tovarne so se tekmovanja udeležile tekmovalke, od leve, spredaj: Dragica Črček, Joža Balant in Ema Erjavec; vodja ekipe Andrej Štritof in član strokovne žirije, Vojko Bizjak, stojita zadaj. reprezentanca. Letošnji organizator je bil vol-narski kombinat Teteks iz Tetova, kjer je potekal teoretični del tekmovanja, praktično pa so predilci bombaža, to je bila tudi naša ekipa, tekmovali v tovarni Makedonka iz Štipa. Prvi dan so se naše predice dobro odrezale, saj so dosegle peto mesto. Še bolj so se pokazale naslednji dan,.na praktičnem delu tekmovanja, kar je prineslo skupno drugo mesto od osmih najboljših ekip iz Jugoslavije. Od posameznic pa so dosegle: Joža Balant, 3. mesto, Ema Erjavec, 5. mesto in Dragica Črček, 7. mesto. Ekipna uvrstitev: 1. mesto, SR Hrvat-ska. 2. mesto, SR Slovenija. 3. mesto, SR Makedonija. I ---------------------- ~\ V tej številki Na 2. in 3. strani: ® komunisti o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ. Na 4. in 5. strani: • v besedi in sliki. — Kako potekajo dela naših investicijskih naložb. Na 6. strani: * rekreacija — potreba sodobnega načina življenja. Zakaj se moramo gibati, rekreirati tudi tedaj, ko smo itak dovolj fizično aktivni pri vsakdanjem delu? Preberite prispevek Staneta Črneta! Zanimivi pa so tudi drugi prispevki! V-------------------------—_______________________J PROIZVODNJA V 3. ČETRTLETJU Proizvodni rezultati v zadnjih treh mesecih so tolikšni, kot jih zahteva dopolnjen stabilizacijski program. Kot je znano smo si s tem programom postavili cilj, da v letošnjem letu proizvedemo 8.000 ton preje, kar presega plan, za 8 %. Del nadplanske proizvodnje dosegamo s povečano proizvodnjo v rednem delovnem času z uvajanjem ustreznih organizacijskih in tehnoloških ukrepov, ostalo pa z nadurnim delom. Direktor proizvodnega sektorja, F. Lesjak (ml.) VTISI NAŠIH TEKMOVALK PO DOSEŽENEM USPEHU g;; Joža Balant »Minilo je leto dni in spet je bilo tekmovanje tekstilcev Jugoslavije. Organizator tekmovanja je bil Teteks, Tetovo v sodelovanju z Make-donko Štip. Letos je bilo malo drugače, tekmovanje smo imeli predilci bombaža in volne ter tkalci bombaža in volne. Na avionu je bilo malo strahu, kajti vreme je bilo slabo, a vseeno smo srečno prileteli v Skopje. Iz Skopja so nas z avtobusom odpeljali v Tetovo, kjer smo imeli večerjo, nato pa smo se odpeljali na Popovo Šapko. V petek zjutrja smo se spet odpeljali v Tetovo na otvoritev tekmovanja in ogled tovarne Teteks. Popoldne smo reševali teste iz teorije. V petek zvečer smo se odpeljali v Štip, na tekmovanje predilcev bombaža, ker imajo v Teto-vem le volno. Tekmovalo je osem ekip, iz vsake republike in avtonomne pokrajine po ena ekipa. V vsaki ekipi smo bile tri tekmovalke. Tekmovale smo sedme po vrstnem redu. Bile smo zelo zadovoljne saj smo ekipno zasedle drugo mesto. Jaz sem bila zelo presenečena, ker sem osvojila tretje mesto v Jugoslaviji, ker tega nisem pričakovala. Popoldne smo se vrnili nazaj v Tetovo kjer smo imeli zaključek tekmovanj in podelitev priznanj in nagrade. Bile smo zelo zadovoljne in vesele, saj je bil to za nas največji uspeh vseh tekmovanj.« Ema Erjavec »V četrtek, 20. septembra 1984 popoldne smo se odpeljali na letališče Brnik, kamor smo z letalom poleteli preko Sarajeva v Makedonijo na prn>o zvezno tekmovanje delavcev tekstilne industrije Jugoslavije. Na letališču v Skopju nas je že čakal prevoz, da nas popelje v Tetovo oziroma na Popovo Šapko, kjer smo imeli prenočišče. Ta kraj je visok 1800 m in dobri 2 uri vožnje iz Skopja. 21. septembra pa se je začelo v dopoldanskem času tekmovanje z uradno otvoritvijo in ogledom tovarne Teteks Tetovo in nato še ogled muzeja v mestu. Popoldan se je začelo s teoretičnim delom, ki je obsegal s 30 vprašanj. Deset je bilo postavljenih o samoupravnih socialističnih odnosih dvajset pa glede predenja bombaža in kemijskih vlaken bombažnega tipa. Po tem delu smo odšli v kulturni dom kjer so nam pripravili spored. Naslednjega dne, 22. septembra pa je bil na sporedu praktični del tekmovanja v vezanju 100 niti in napeljevanje 20 niti predpreje in njihovo povezanje. Na ta del tekmovanja smo se morali odpeljati 150 km daleč od Tetova, v »Makedon-ko«—Štip. Zvečer so ob glasbenem sporedu v Tetovu, ki se je Naše tekmovalke v družbi s prvouvrščenimi iz Gline — SR Hrvatska. Pokal za 2. mesto. Nekaj časa bo razstavljen v menzi. zavlekel do jutra, prebrali rezultate in podelili priznanja. Med njimi smo bili tudi mi saj smo dosegli 2. mesto v predenju bombaža.« Dragica Črček »Ker sem bila prvič na tem tekmovanju, me je zelo zanimalo kako to tekmovanje sploh poteka. Ko smo se odpeljali z avionom v Skopje smo imeli deževno vreme. V Skopje smo prispeli ponoči, kjer so nas čakali organizatorjevi avtobusi in nas odpeljali v Tetovo. Večerjo smo imeli v restavraciji »Araba-ti« Baba teke. Po večerji so nas odpeljali v hotel na Popovo Šapko, kjer smo prenočili. Naslednji dan smo imeli otvoritev tekmovanja. Ogled tovarne Tetovo in teoretični del tekmovanja. Ogledali smo si tudi mesto Tetovo, kulturni dom in muzej. Zvečer so nas z avtobusom odpeljali v Štip, kjer smo imele tekmovanje v predenju bombaža. Zasedle smo drugo mesto. Zvečer smo imeli podelitev priznanj in pokalov. Zjutraj so nas odpeljali na letališče Skopje. Z avionom smo, v lepem sončnem vremenu poleteli preko Splita v Ljubljano. Doživele smo veliko lepih stvari, ki mi bodo ostale v spominu; posebno pa ta, da smo tri dni jedle enako hrano. Organizacija je bila dobra samo preveč vožnje je bilo.« Po 13. seji CK ZKJ S sestankov osnovnih organizacij ZK OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE KOMUNISTOV SKUPNE SLUŽBE Razpravljali smo o sklepih 13. seje CK ZKJ. Uvodoma smo se seznanili s povzetki vsebine vseh 22 sklepov. V razpravi in uvodnem poročilu, ki ga je pripravila sekretarka OO ZK, smo izpostavili predvsem: — udejstvovanje članov ZK v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih; — akcijsko povezovanje osnovnih organizacij v naši delovni organizaciji; — informiranje vodstev družbenopolitičnih organizacij pri nas; — delovanje celotnega političnega sistema in — obremenitve gospodarstva. Ob obravnavanju 6. seje CK ZKS smo komunisti naše osnovne organizacije ugodno ocenili delovanje komunistov v samoupravnih organih in v organizacijah družbenopolitične skupnosti. Z oceno dobrega delovanja pa danes ne moremo biti zado- voljni. Vprašajmo se, v kolikšni meri nas je osnovna organizacija, če lahko tako rečemo, oborožila oziroma obogatila s stališči, ki bi jih komunisti prenašali v okolja, v katerih delujemo. Naše delovanje je še vedno preskromno in se o prenekaterih zadevah, o katerih tudi odločamo, na sestankih nismo dogovorili. Kljub temu pa moramo poudariti, da o vseh pomembnejših odločitvah komunisti v Predilnici Litije razpravljamo in jih sprejemamo na sestankih samoupravnih delovnih skupin, samoupravnih organih, delegacijah za skupščine interesnih skupnosti, sindikatu in mladini. Pri nas še vedno nismo organizirali akcijske konference, čeprav je že leto naokoli, odkar smo prvič o tem razpravljali na sestanku osno- vne organizacije. Kljub temu, da na vsakem posvetu, ki ga imajo sekretarji vseh 5 osnovnih organizacij vsaj enkrat mesečno, govorimo o organiziranju akcijske konference, se še vedno nismo dogovorili o vseh področjih delovanja in povezovanju preko akcijske konference. Morda pa je pred nami pomembna odločitev, ki bi lahko bila povod za organiziranje te konference in tu mislimo predvsem na uveljavljanje benificirane delovne dobe za nekatera dela in naloge v tekstilni industriji. Tudi o sistemu informiranja smo že razpravljali in ga ugodno ocenili. Menimo pa, da bi bilo potrebno v naši tovarni organizirati neko obliko medsebojnega informiranja med poslovodnimi delavci in vodji družbenopolitičnih organizacij o gospodarskih in političnih dogajanjih v tovarni. Na takih razgovorih bi si lahko izmenjali različna stališča in mnenja ter dobili boljši vpogled v dogajanje in gotovo tudi več idej za organiziranje sestankov Pri obravnavi 1. sklepa smo se opredelili na tri področja. — Lik komunista, njegova funkcija in naloga v neposredni proizvodnji. V razpravi je ugotovljeno, da delovanje še zdaleč ni tako, kot zahtevajo nekatere usmeritve, katere smo komunisti sprejeli, predvsem glede stabilizacijskih prizadevanj. Poudarjeno je, da tehnološka disciplina še zdaleč ni taka, da bi z njo lahko bili zadovoljni. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje storilnosti in kapacitete, predvsem zato, ker smo se v dopolnilu stabilizacijskega programa opredelili za dosego 8000 ton preje v tem letu. — Naslednje področje se nanaša predvsem na kadrovska vprašanja v 00 ZK in njeno idejno politično usposabljanje. Z dejstvom, da je v OO ZK Predilnica, le 50 % delavcev komunistov, ki delajo za stroji vsi ostali pa so v glavnem vodstveni kader, se je postavilo vpraša- na vseh področjih. Enotnost v celotnem političnem sistemu je splahnela, tako v osnovnih organizacijah kot v najvišjem vodstvu. Veliki problemi, ki imajo globlji pomen, se kažejo v gospodarstvu. Vedno težji je problem deviznega poslovanja. Pravi čas nismo znali izkoristiti ugodnosti svetovnih bank za dejavnosti v gospodarstvu, ki nam bi dajalo dejansko nek učinek. Veliko je vedno govora o zmanjšanju obremenitve gospodarstva, vidimo pa, da se dogaja ravno obratno. Prav v letošnjem letu je gospodarstvo še najbolj obremenjeno. Samo poslovanje delovne organizacije je v veliki meri odvisno od sklepov, ki jih sprejemajo drugi forumi. Pred srednjeročnim planiranjem je še vedno preveč neznank. Po končani razpravi so člani OO ZK skupne službe zavzeli pozitivno stališče do sprejetih sklepov 13. seje CK ZKJ in stališč, ki so bili podani v razpravi. Vera Bric nje ali je to dobro. Razprava je pokazala, da to ni dobro, in da bi morali biti večina na strani komunistov delavcev za stroji, ker le na ta način si bomo zagotovili akcijsko enotnost. Sprejet je tudi sklep, da to ostane obvezujoča in stalna akcija s konkretnimi nalogami. Po vprašanju idejno političnega usposabljanja pa je ugotovljeno, da se mora vsak komunist sam usposabljati veliko več kot doslej. V razpravi se je pojavilo tudi vprašanje pomanjkanja delavcev predvsem v predilnici pri snemalnih skupinah. Ugotovljeno je, da v ožjem litijskem področju ni ljudi, ki bi bili zainteresirani za delo v naši delovni organizaciji in da bomo morali iskati delavce drugod. Za nas je edino možno še področje Gabrovke, vendar obstajajo težave zaradi prevozov. — Naslednje področje razprave je bilo informiranje v naši DO. Ocenjeno je, da informiranje deluje dobro, celo zelo dobro. Da pa so skrinjice v katerih se zbirajo razni članki premalo in bi bilo bolje, če bi se referent za informiranje večkrat pojavil v proizvodnih obratih in v obliki intervjujev pridobival Osnovna organizacija ZK je poleg vsebinskega dela te seje razpravljala tudi o drugih vprašanjih in sicer o sedanjih družbenih razmerah (o samoupravnih institucijah in političnih organizacijah), o medsebojnih odnosih in tovarištvu, o delovanju in disciplini članov ZK itd. Bolj kot doslej moramo postaviti v ospredje vsebinska vprašanja in odpraviti vse kar ovira izvajanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Poglavitna obveza in dolžnost vseh članov osnovnih organizacij ZK je, nenehno zavarovanje za uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov v ozdu. To pomeni, da moramo bolje in več narediti ter več prodati na tuji trg, bolj moramo privarčevati in varovati družbeno lastnino in vedno krojiti idejno in akcijsko enotnost, da bomo lahko dosledno uresničevali vodilno vlogo ZKJ. Da bomo vse te delovne in politične naloge izpolnili, pa je neizogibno potrebno, da izničimo netovarištvo in vzpostavimo boljše tovariške odnose v osnovnih organizacijah ZK in ozdu. Ti medsebojni in tovariški odnosi so v sedanjem obdobju v našem ozdu slabši kot so bili v preteklosti. Eden izmed argumentov, da je to dejstvo, so tudi številne objave o sankcijah v našem ozdu in številne vloge na samoupravne institucije, ki jih le te skoraj v vseh primerih brez rešitve zavrnejo. V teh sedanjih razmerah je tudi že čas, da dobimo odgovor zakaj dajemo v disciplinski postopek le delavce iz proizvodnje. To so dejstva, da se to rešuje bolj tehnokratsko kot pa samoupravno in smo priča, da se v sedanjem času opušča prepričevanje in razgovor s posameznikom o manjših spornih zadevah in problemih. različna mnenja in predloge. V razpravi smo ugotovili, da je lažje z razgovorom določene stvari ali predlagati ali jih kritično opredeliti, kot pa kaj napisati. Danilo Cvetežar To moramo, po tej 13. seji CK ZKJ, spraviti v optimalne okvire, saj so medsebojni odnosi in tovarištvo pogoja pogoj za učinkovito in aktivno delovanje v demokratičnem centralizmu. Naslednja naloga osnovnih organizacij ZK pa bo neizogiben spopad z morebitnimi oportunisti, ki vlečejo voz delovanja nazaj in rušijo disciplino. S tem moramo doseči, da bodo člani ZK aktivni ustvarjalci v našem družbenopolitičnem sistemu in da ne bo nihče samo sopotnik v zvezi komunistov. Ko je naša osnovna organizacija ZK razpravljala o 13. seji CK ZKJ je bilo med drugim poudarjeno tudi, da imajo posamezniki v naši družbi napačna mnenja, ker se obnašajo kot, da se doslej še ni nič naredilo. Zdrav človek in njegov razum ne more nasesti takemu mišljenju, saj smo v novi Jugoslaviji naredili velik korak naprej. Franc Borišek O sestankih ostalih dveh naših osnovnih organizacij ZK bomo poročali v naslednji številki. Osnovni organizaciji ZK sukalnica in vzdrževanje, se do oddaje gradiva za to številko Predilca še nista sestali. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE KOMUNISTOV PREDILNICA Komunisti osnovne organizacije ZK predilnice smo imeli svoj 3. sestanek v petek, 21. 9. 1984. Dnevni red je obsegal le dve točki: — obravnava predloga sklepov 13. seje CK ZKJ in — obravnava in sprejem varnostnega in obrambnega načrta. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE KOMUNISTOV PREDPREDILNICA Trinajsta seja CK ZKJ je razgibala dejavnost ZK tudi v našem ozdu. Za uresničitev teh sklepov, bomo angažirali vse komuniste tudi v naši osnovni organizaciji ZK, saj živimo v času, ko ne sme noben član ZK pasivno stati ob tej organizaciji. Novice s področja investicij Pričeli smo z gradnjo prizidka predilnice, tam, kjer je bila nekoč zgradba finančnega sektorja. (Staro, zidano zgradbo smo podrli, novejšo, montažno pa prestavili na bivši parkirni prostor, nad menzo.) Ko so pred začetkom gradbenih del prve faze prizidka predilnice preselili zabojarje na vzhodni del sukalnice, so tja prestavili tudi kovinski nadstrešek, ki je bil prej na severni, zunanji strani predilnice. Nadstrešek bo še naprej služil za zbiranje zabojnik delov, izdelanih zabojev in zaboje s praznimi cevkami. Pripravljalna dela za gradnjo prizidka so bila zahtevna, saj je bilo potrebno med drugim prestaviti visoko in nizko napetostno električno napeljavo, ki je bila ravno tam položena. (O težavah z nabavo visokonapetostnega kabla smo spomladi že pisali.) Sedaj so ovire odpravljene, poglobiti bo potrebno le še vodovodno napeljavo iz našega rezervoarja. Tako je izkop gradbene jame v teku. Dela izvajajo delavci SGD Beton iz Zagorja, v glavnem iz njihovega tozda Gradme-tal Litija. Do konca maja 1985 bi morala biti končana gradnja prve faze, to je pritličje, kjer bo ena linija predpredilnice za sintetiko in dodatna klimatska naprava za sukalni-co. Cena gradnje bo približno 4 stare milijarde din. Drugo fazo gradnje prizidka, dve nadstropji za predilnico, bomo verjetno pričeli graditi že prihodnje leto. Z nekolikšno zamudo smo pričeli tudi z montažo prvih prstančnih pre-dilnih strojev iz firme Textima, od koder sta zaradi tega prišla dva monterja. Za sedaj je pripravljen prostor za štiri stroje, kamor jih že montiramo in prva dva bosta pričela obratovati čez dober mesec. Prav zdaj pa bomo začeli pripravljati še prostor za naslednje štiri stroje — to pomeni, da moramo najprej odstraniti štiri stare. Temu bo sledila še zahtevna priprava Montažno hišico, ki so jo do konca leta 1982 uporabljali delavci finančnega sektorja smo preselili na nekdanji parkirni prostor, nad menzo. V njej bodo v slabem in hladnem vremenu zabojarji sestavljali lesene zaboje za prejo. Hišico so preuredili tako, da lahko skozi vrata pripeljejo zabojne dele tudi z viličarjem. Pričetek gradnje prizidka predilnice, na prostoru, kjer je bilo nekoč računovodstvo. Bager koplje gradbeno jamo, ker bo spodnja etaža v nivoju predpredilnice, in na tem mestu, zaradi višjega terena, delno vkopana v zemljo. Na gornji sliki vidimo, koliko prostora po širini je na voljo za prizidek predilnice. Stari predilni stroji v predilnici 2, ki čakajo na demon-tažo, vendar bodo obratovali do zadnjega trenutka. Za provizorično pregrado v ozadju že montirajo nove pre-dilne, prstančne stroje znamke Textima. tal — temeljev, in tako se bo to delo nadaljevalo, dokler ne bo postavljenih vseh dvaindvajset novih strojev. Ko se bo delo uteklo, bodo zmontirali po dva stroja na mesec in tako bi bila ta dela končana v enem letu. Dvanajst strojev smo že dobili, stojijo v zabojih na dvorišču, ostalih deset pa bodo poslali do konca novembra. Stare stroje, ki jih bomo odmontirali iz predilnice II bomo deloma uskladiščili, predvideno pa je tudi, da bomo začasno, da bi zmanjšali izpad proizvodnje, šest do sedem starih strojev postavili v sukalnico. Monterja Gunter Wild in Dieter Hoesel iz kombinata Textima iz Karl-Marx-Stadta ( V. Nemčija), sestavljata prvi predilni stroj v predilnici 2. Ko bo delo steklo, bodo zmontirali po dva takšna stroja na mesec, in dela — montaža vseh dvaindvajsetih strojev bo končana v enem letu. Končuje se tudi montaža dopolnilnih klimatskih naprav za predilnico II, ki bo povečala zmogljivost sedanjih, dovajala pa bo tudi hladilni zrak za elektromotorje. Gradbena dela so končana, potrebno je še pleskanje in priključitev elektrike ter avtomatike. M. M. Naša športna tekmovanja Tradicionalne športne igre za naše delavke in delavce so v razmahu. Do sedaj (ko to gradivo oddajamo v tiskarno) so za nami tri discipline. Tokrat si oglejte rezultate malega nogometa in košarke, ter lestvico skupne uvrstitve posameznega oddelka. Medtem ko to berete pa je minilo še tekmovanje v odbojki in morda tudi še tekmovanje v namiznem tenisu, ki naj bi bilo na sporedu 5.10.1984 ob 16. uri v osnovni šoli v Šmartnem. Če še ni prepozno, se udeležite tega tekmovanja — tudi gledalci so vabljeni. Te rezultate bomo objavili prihodnjič. Mali nogomet Rezultati: SKUPNE SLUŽBE : SUKALNICA M PREDILNICA: PREDPREDILNICA 10 SUKALNICA: PREDILNICA H VZDRŽEVANJE : SKUPNE SLUŽBE 1:1 PREDILNICA: VZDRŽEVANJE 4:2 SUKALNICA : PREDPREDILNICA 2:0 VZDRŽEVANJE : PREDPREDILNICA 4:0 SKUPNE SLUŽBE : PREDILNICA 0:1 SKUPNE SLUŽBE : PREDPREDILNICA L0 SUKALNICA : VZDRŽEVANJE 0T Lestvica: 1. PREDILNICA 2. VZDRŽEVANJE 3. SUKALNICA 4. SKUNE SLUŽBE 5. PREDPREDILNICA 4 3 1 0 7:3 7 4 2 1 1 8:5 5 4 1 2 1 4:3 4 4 1 2 1 3:3 4 4 0 0 4 0:8 0 Košarka Rezultati: PREDILNICA : SUKALNICA 17: 8 VZDRŽEVANJE : SKUPNE SLUŽBE 25:12 SUKALNICA : VZDRŽEVANJE 12:26 PREDPREDILNICA : PREDILNICA 5:14 VZDRŽEVANJE : PREDPREDILNICA 30:22 SKUPNE SLUŽBE : SUKALNICA 23:15 PREDPREDILNICA : SKUPNE SLUŽBE 11:25 PREDILNICA: VZDRŽEVANJE 7:14 SKUPNE SLUŽBE : PREDILNICA 16:21 SUKALNICA: PREDPREDILNICA 13:10 Lestvica: 1. VZDRŽEVANJE 2. PREDILNICA 3. SKUPNE SLUŽBE 4. SUKALNICA 5. PREDPREDILNICA 4 4 0 95:53 8 4 3 1 59:43 6 4 2 2 76:72 4 4 1 3 48:76 2 4 0 4 48:82 0 Prizor s košarkarske tekme med oddelkom vzdrževanja in predpredilnice, ki se je končala z rezultatom 30:22 za prve. Sodnik, Martin Jerina v ozadju, je imel polne roke dela. Prosti met izvaja Matjaž Mirtič. LESTVICA ZA NAJBOLJŠI ODDELEK PO TREH DISCIPLINAH: 1. PREDILNICA 49 točk 2. VZDRŽEVANJE 48 točk 3. PREDPREDILNICA 38 točk 4. SUKALNICA 25 točk 5. SKUPNE SLUŽBE 23 točk V. P. Rekreacija — potreba sodobnega človeka Tudi letos, kot prejšnja leta, so se v okviru praznika 98. obletnice obstoja Predilnice Litija, začela športna tekmovanja med oddelki v Predilnici, katera naj bi predstavljala vrh množičnega celoletnega rekreativnega udejstvovanja vseh naših delavcev. Kljub veliki koristnosti takega, seveda za naše potrebe izbranega, rekreativnega udejstvovanja, ki v veliki meri vpliva na zdravje in počutje, pa velika večina naših delavcev še vedno ne razmišlja o individualni ali organizirani rekreaciji. Cilja katerega vrh naj bi bile športne igre, torej še nismo dosegli. Čaka nas delo! Zakaj je to potrebno? V predindustrijski dobi se je človek izražal kot celovita osebnost, vsestransko so bile zajete v sistem borbe za preživetje njegove psihofizične sposobnosti in celovita osebnost — enakomerno je uporabljal vse njemu dane sposobnosti. Z začetkom industrijske dobe in še posebno v zadnjem času, zaradi izredno hitrega napredka tehnike, ko prihaja do delitve dela, do specializacije proizvodnje, do težnje, da bi ročno delo nadomestili s stroji, pa je povzročilo, da se je razmerje med fizično in psihično naravo dela zelo spremenilo in porušilo dolga stoletja začrtano ravnotežje. Moderna industrijska proizvodnja zahteva le del delavčevih psihofizičnih sposobnosti in le del njegove celovite osebnosti ob tem pa zahteva, da morajo biti le-te nadpovprečno razvite, da se tako dosega maksimalni delovni učinek. Taka enostranska obremenitev pa seveda ne ostaja brez negativnih posledic za delavčevo zdravje in počutje. Zaradi tako organiziranega dela in izrabe sposobnosti se pri delu pojavlja monotonija, utrujenost predvsem določenih delov telesa zaradi enostranskih in statičnih obremenitev, slabe prekrvavljenosti statično obremenjenih ali negibljivih delov telesa. Pomanjkanje gibanja posameznih mišičnih skupin povzroča upadanje splošne fizične sposobnosti (tak delavec lahko dlje časa opravlja le dela za katere se je specializiral). Poleg tega pa se zaradi nepravilne prehrane pojavlja prevelika količina maščobnega tkiva, ki še dodatno negativno vpliva na zdravje in počutje Čedalje hitrejši tempo življenja in tekma za materialnimi dobrinami, doseganjem delovnega plana, borba za napredek še dodatno spremljajo sodobnega človeka, tako doma kot na delovnem mestu. Prevelika živčna napetost, nenadni večji ali manjši stresi, osamljenost doma in na delovnem mestu (osiromašeni socialni stiki, pogovori med ljudmi), občasne preobremenitve brez potrebnega počitka, povzročijo pri človeku pojav kronične utrujenosti, ki nas zaradi načina življenja potem stalno spremlja. Pri iskanju poti iz takega stanja pa človek če-sto ne najde prave poti — odloči se za alkohol, poživila in druga sredstva, ki le navidezno rešujejo nastalo situacijo. Vsi ti pojavi v seštevku zelo negativno vplivajo na počutje, zadovoljstvo in zdravje delavca, človeka. Za premagovanje takih težav posvečamo v naši delovni organizaciji vso pozornost tako, da nam organizirajo prehrano, prevoze na delo, počitniški dom ob morju in v planinah, bivanje v zdraviliščih, organizirano rekreacijo za vse, ki to želijo, poleg tega pa delavcem pomagamo reševati njegove probleme preko socialne službe in z različnimi oblikami socialne pomoči. Vse te oblike se uspešno vključujejo v sistem borbe za premagovanje delovnih in življenjskih naporov, še vedno pa je prisotna premajhna osveščenost takih delavcev glede kvalitete izrabe danih možnosti in premalo samoiniciativnosti pri iskanju različnih oblik razbremenjevanja npr.: rekreacija. Zelo veliko lahko storimo s pravilno porazdelitvijo in namensko izrabo dopusta in pa z rekreativnim udejstvovanjem. Rekreacijo lahko izvajamo med delovnim časom in po njem. Med delovnim časom prihaja pri delu za stroji do zelo enostranskih obremenitev statičnega dela kar povzroča že prej opisane težave. Zaradi tega bi bilo med delom zelo koristno izvajanje izbranih telovadnih vaj, ki bi omogočile boljšo prekrvavitev statično obremenjenih delov telesa, poleg tega pa bi aktivirali tiste mišične skupine, ki so pri delu pasivne. S študijem posameznih delovnih mest bi lahko določili telovadne vaje, ki bi pripomogle k boljšemu počutju in zdravju posameznika. Velika škoda je, da te oblike rekreacije v naši delovni organizaciji praktično zavestno ne uporabljamo, čeprav nudi velike možnosti. Da je temu tako, je kriva naša napačna predstava o rekreaciji med delom. Vsi si to predstavljamo kot šolsko telovadbo, torej rekreacijo, ki jo morajo izvajati tisti, ki ves čas samo sedijo. Rekreacija na delovnem mestu, kjer smo tako ali tako že fizično obremenjeni pa ima svoj namen samo v tem, da izboljša prekrvavljenost statično obremenjenih mišičnih skupin ali delov telesa. Primer: Med delom smo ves čas pripognjeni (predica, vlagalka). Telovadna vaja v tem primeru je že to, ko se delavka zravna, z rokami se prime za pas in z gornjim delom telesa malo zaokroži. To ima za posledico veliko boljšo prekrvavljenost hrbtnih mišic. Če se potem še kratko zravnano sprehodimo med strojem ali vlagalka k stroju po nov voziček, potem je vaja že uspešno izvedena. Kot vidite, to ni nikakršna »šolska« telovadna vaja, ampak takšna, ki jo sami večkrat podzavestno uporabljate, ker ugodno vpliva na počutje in delovno sposobnost. Takih in podobnih razbremenitev med delom uporabljamo še celo vrsto, samo da ne poznamo njihovega namena in mislimo, da to ni gibalna vaja. S poznavanjem in zavestno rabo teh razgibalnih vaj bi dosegli še večji pozitivni učinek in to naj bi bil cilj rekreacije med delovnim časom, ne pa šolska te- lovadba, kot si to predstavljajo nekateri!! V rekreacijo po delovnem času, se uvrščajo različne organizirane oblike (košarka, rokomet, nogomet, ribištvo, lovstvo, itd.) individualno (tek, sprehodi, planinarjenje, itd.). Koristnost te oblike rekreacije je predvsem v boljšem splošnem kondicijskem stanju, kar je, če hočemo doseči dobro počutje, obvezno potrebno. Občasna vključitev celotnega vikenda za take oblike rekreacije še bolj kvalitetno vpliva na sprostitev naših psihičnih in fizičnih napetosti. Velikokrat se pojavlja vprašanje zakaj se sploh re-kreirati, če tako ali tako delamo dosti v tovarni. Že prej smo omenili vse negativne pojave, ki nas spremljajo pri delu in doma. Za pravilno izbiro rekreativnih disciplin moramo dobro poznati psihične in fizične obremenitve, ki nastopajo na našem delovnem mestu. Izberemo takšno obliko, ki ne obremenjuje še dodatno tistih delov telesa, ki so aktivni pri delu, ampak tiste, ki so pri delu statično obremenjeni ali pa sploh niso. Neupoštevanje navedenega pravila lahko pripelje še do večjih negativnosti. Vedno moramo iskati pravo nasprotje od tistega kar doživljamo ob delu. Če predica doma postane gospodinja kaj hitro ugotovi, da se glede na obremenitve njeno delo praktično ni spremenilo. Če hočemo, da bomo v prid delovnih uspehov izkoristili dane možnosti, rekreacije in oddiha moramo dati vso podporo (materialno in organizacijsko) aktiviranju množične rekreacije. Vsak posameznik pa mora preko tega spoznati pomen vseh prej naštetih rekreativnih oblik in osvojiti navado, ki se imenuje »potreba po rekreaciji in sprostitvi!!« Stane Črne Rešeno nagradno križanko oddajte v skrinjico Litijskega Predilca ali pošljite na naslov: Uredništvo Litijskega Predilca, Predilnica Litija, Kidričeva 1, 61270 Litija, najkasneje do 15. oktobra 1984. Izžrebali bomo tri reševalce, ki bodo križanko pravilno izpolnili. Nagrade: 1. — 250 din, 2. — 150 din in 3. nagrada 100 din. Ne pozabite napisati svojega imena in naslova! Ugankarski slovarček EKARIT - vrsta rudnine ZERO — japonsko lovsko NAUM — makedonski letalo v II. svet. vojni prosvetitelj EZOP — grški basnopisec AJAS — grški junak pred CANARIS — nacistični Trojo admiral Upokojitev V avgustu se je upokojil Vinko Vahčič, ki je zadnja leta pred upokojitvijo delal v zidarski skupini. V Predilnici Litija se je zaposlil dvakrat. Prvič leta 1945, takoj po osvoboditvi in je dve leti opravljal delo v čistilnici. Drugič pa se je zaposlil leta Vinko Vahčič (desno) v razgovoru z Marjanom Soncem, vodjem gradbene skupine in kadrovikinjo, Vero Bricevo. 1959, prav tako v oddelku čistilnice. Leta 1974 je bil razporejen v gradbeno skupino. Bil je vesten delavec in je znal poprijeti za vsako delo. Veliko je pripomogel tudi k urejenosti počitniškega doma v No-vigradu, saj je že več let, pred pričetkom sezone, pomagal urejati dom. Odločil se je za predčasno upokojitev. Želimo mu, da bi pokojnino užival še mnogo let. V. B. Obisk sejma v Leipzigu Od 3.-8. septembra je bil v vzhodni Nemčiji odprt mednarodni velesejem. Ta sejem ima namen predstaviti predvsem gospodarske dosežke vzhodnoevropskih držav na vseh področjih razvoja. Sejem je organiziran na tak način kot zagrebški velesejem s tem, da je razstavni prostor precej večji. Del sejmišča je namenjen tudi predstavitvi tekstilne opreme. Glede na stalno pomanjkanje deviz se pri nakupu strojne opreme vedno bolj orientiramo na področje vzhodne Evrope, kjer lahko dobimo stroje z blagovno menjavo. Zato sva s tov. Štritofom obiskala ta sejem, kjer sva si ogledala tekstilne stroje vseh znanih vzhodnoevropskih proizvajalcev. Ugotavljava, da na področju opreme, ki je zanimiva za našo tovarno, sledi sodobnemu razvoju samo firma Tex-tima iz Vzhodne Nemčije. Naj omenim, da pri nas že obratujejo njihovi dvojilni in česalni stroji, ki so zadovoljive kvalitete. Trenutno montiramo tudi 22 prstančnih strojev te firme. Š predstavniki Texime sva imela tudi več razgovorov o tehnoloških karakteristikah in možnostih nabave iz njihovega proizvodnega programa. Franc Lesjak, ml. Nagradna križanka S£jrAv.L JOŽE ViZlAB, VAS T 6.1 LITIJI 1-LESNO TOVAfi.NO dvoji N A GLAZLBA c?wot3e VSKIU4E NUE kEMlJSKj znakza HAbOM CE.kA OZNA*A iEOSČAJM »OLAZ)lW . iELOVNA AKCIJA m? SAOK£W-SkA Po-A6A//M4 ČlOVtZ. i 'ie- M-l n /\nj£e VAie- AVmO- OZNALA S?MQ£ staro A wncNo Gladilo HG6CE- Covec 4VT0 OZAMM ULoZ-26 VI AiejMEr ObfOE v E HO cašni ZAS.VO- PISE.C- VAPRAVA 2A POlicRO- VERJEUfc NAS NAJ-VEČji velese- jem IZBRAUA ČETA,VC JlTELli- C-A S-AiVLRlt. /MbrjAVCI JELAMA V tijearmi IdSUl Minje- VEC AVSTRIJA liliGEiJr ATL ETSILA 3'iC/PMiJA UtEMJE LJU&RO-VALMO fd. IME KAUEL- EILZEnI VlOLNti -SV-I VIRTUOZ. Ut od) 6LACA1NA IVO ANDfilČ NAlA PAULE UoŽMAkJ VJESTKO- KOVNJAU. STAKOttD. KC.ALJ ČAEjoAn P6£»8o£T ?LUC. TISTI z\ tori »ika&tek. na Q LAVI solska kažem ZKAcNi Duh K»s» d TONA UČENJE A vro OZNAKA ITAUJE ŽENSKO »ME Tisti \c\ S TISKA igl PfiO - svet/telj V (USTAŠ LEPEEA NACisrzcvi ADMifcAL Majama CEVKA aeka v ZVfK)Č/J/ LEU SREM JArf C' JO iZŽAUA v ZDA 2>£CEK /Z 4001 MOČ/ VISOKA IGIAUJA HAtTA v/ZCM A// -VE MOST V 1)ENET - KAH 70AM SREAlŠCE OSONČJA vAVlAvla ŽVEPLO ?«UEt>io - VAN^E T»NE v LETNI žuželka KI ^ole- ce pici vzeb- ZOQ SPlAV (S860H<.) L'Z.A7Sg;A ZVSZOA ZVARKA ITALIAk]-SJOH UA-toiotuo/ C OMETA SOSIČA JAPJNUO LOVSKO LETALO F- tv- VOJUA G ušli 1 Jumtt Č4HISTK4 KUŠN\£_ UC4J A/4 CRESU Z. ikiE 0C4a/č:c. TO^AEUA v Kočevju VELIKO Deseto tufAiJ UEUHO- l/IC Jurčičeva po -i/e^t Povešiu- SltA nez/l reuiUe IGfiAiLKE waš NOBELOVEC- 'TAU3A SQ6SXo I0OL JLO IME lun A, IZ IZRAELU li tekat ven - K ANO VIC Z-COivJjE MINO MEmLi £ POLIJ lli Nov izračun povračil materialnih stroškov Delegati delavskega sveta so 17. septembra sprejeli predlog za višje vsote za povračilo materialnih stroškov, kot so: dnevnice, kilometrine, nočnine, itn. Te veljajo od 1. septembra 1984. 1. DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V DRŽAVI (25. člen Pravilnika o materialnih stroških) — za odsotnost od 6 do 8 ur 398.— din — za odsotnost nad 8 do 12 ur 550.— din — za odsotnost nad 12 ur 1.060,— din 2. NOČNINE (26. člen pravilnika) — na osnovi predloženega računa za prenočišče v hotelu B kategorije (v hotelu višjem od B kategorije pa le v primeru, če ni mogoče dobiti drugega prenočišča) — brez predložitve računa 306.— din 3. DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V TUJINO (27. člen pravilnika) — v višini, ki velja za II. skupino zveznih upravnih organov 4. NADOMESTILO STROŠKOV LASTNEGA PREVOZNEGA SREDSTVA (31. člen pravilnika) — za službene potrebe za prevoženi km 16,60 din 5. POVRAČILO STROŠKOV ZA PREVOZ NA DELO IN Z DELA — stroški javnih prevoznih sredstev se nadomeščajo nad višino 167.— din (33. člen pravilnika) — kilometrina, če ni javnih prevoznih sredstev, v višini za km 4,15 din (34. člen pravilnika) 6. TERENSKI DODATEK (32. člen pravilnika) — dnevno din 300,40 din ________________________________________________y Humor V šoli: »Otroci, kako se imenujejo ptice, ki se v jeseni odselijo v toplejše kraje?« Tonček iz zadnje klopi. »Turistke!« — Tonček, slišal sem, da si dobil sestrico, pravi učitelj. — Sem, potrdi Tonček. — No, in kako ti je všeč? — No ja, mala je res sladka, samo mislim, da je dosti drugih stvari, ki so nam bolj potrebne. — Draga moja, reče gospodinja novi hišni pomočnici, ali imate radi papagaje? — Brez skrbi, odgovori pomočnica, jem vse! Mož se je odpeljal v Avstrijo, pozabil pa je doma naslov tovarne, kamor je bil namenjen. Pošlje ženi telegram: »Veš, kakšen je naslov tovarne ...?« Čez kakšno uro prejme ženin odgovor: »Seveda vem«. Ker sta od takrat, ko smo objavili imena članov naših delegacij v Predilcu minili že več kot dve leti, mnogi pa te številke niste shranili, smo na nekaterih važnejših mestih v naši tovarni objavili sezname članov naših delegacij. Tam lahko vsak trenutek preberete, kdo nas v kateri delegaciji zastopa. Na sliki: seznam članov delegacij na zunanji steni glavne vratarnice. Šolski koledar Iz vodstva osnovne šole Dušan Kveder-Tomaž Litija so predlagali, da objavimo delovni koledar za učence te šole, saj se veliko staršev, prav iz naše tovarne zanima, kdaj bodo npr. počitnice in drugi prosti dnevi, da bodo lahko planirali svoj dopust. Šolsko leto 1984/85 traja odi. septembra 1984 do 31. avgusta 85. V tem času bodo imeli učenci 192 delovnih dni, od tega dvanajst dni delovnega programa brez pouka. To so: štirje športni dnevi, (26. septembra, 23. januarja, 7. maja in 7. junija); štirje naravoslovni dnevi (10. oktobra, 19. decembra, 13. marca in 13. junija); pionirski dan (28. septembra); praznik kulture (8. februarja); obrambni dan (sobota, 6. aprila) in dan mladosti (24. maja). Prostih dni je 173, od tega dvainpetdeset nedelj in prav toliko prostih sobot, sedem dni je državnih praznikov, ki bi bili sicer delovni dnevi, ter dvainšestdeset dni zimskih, prvomajskih in letnih počitnic. Kdaj bodo počitnice? — zimske počitnice bodo od 7. do 18. januarja, prosto pa bo tudi 31. decembra; — prvomajske počitnice bodo od 29. aprila do 3. maja in — letne počitnice pri- čnejo 26. junija in trajajo do 30. avgusta; za učence s slabšimi ocenami pa do 16. avgusta, ko bodo pričeli s ponavljanjem in utrjevanjem znanja, da v prihodnjem šolskem letu ne bi imeli več slabih ocen. M. M. Plaketa, ki so jo našim gasilcem podarili gasilci IGD iz BPT Tržič. LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva-Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona (061) 881 411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1600 izvodov.