DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino
Leto XXXII Štev. 4 Petnajstdnevnik - Quindicinale Abbon. postale - Gruppo 11/70
200 lir
ob šestdesetletnici
' Desetletja bojev, žrtev, neumornega delovanja, zmag pa tudi porazov in grenkih preizkušenj
DELO slavi svojo šestdesetletnico. Šestdeset let pomeni veliko.
Pomeni šest desetletij zgodovine komunistov in istočasno zgodovine delavskega gibanja, antifašizma, Slovencev v Italiji.
Ta zgodovina ni enostavna. Ni potekala gladko. Bogata je izredno, polna dogodkov, prepojena z znojem a tudi s krvjo.
In DELO na svojih straneh to zelo očitno izpričuje.
Zakaj je nastalo DELO? Če preberemo naslovno stran že same prve številke, ko je list izšel kot glasilo Socialistične zveze v Julijski krajini, robimo jasen odgovor na to vprašanje: idejno usmerjati bralce, ob-jasnjevati vlogo stranke, seznanjati javno mnenje z ideološkim in političnim programom komunistov, prikazati pomen delavskega gibanja, razrednega boja, boja proti nacionalizmu, imperializmu, kapitalizmu, za (Nadaljevanje na 2. strani)
IVAN REGENT, ustanovitelj in prvi glavni urednik DELA. Bil je med ustanovitelji in voditelji KPI v naši deželi. Politik, ideolog in organizator na mednarodni ravni
JOŽE SREBRNIC, sodelovalec DELA za Goriško. Fašistično sodišče ga je obsodilo na dolga leta ječe in konfinacije. Padel je kot partizan v NOB
ttasrr.
T«t, «ta
poNjtlo m «tata ..
m vrtajo. — 0(1 ui m m&M*» « «roko« «
V Trst*, da* ào. Itbruvsij* m*.
«bJUlfaO »OtJIBUISTlČMK XVtjtt. V UULW8HI BENEČIJI
---- __ .jej vu
«taao nobenemu, <J* bi mo«d
Leto I, - Štev. I.
Snellito In IBKUOBDnZCpi
~- - «tarenAlnt »odHM ki «tateuM- Ud* taM* «I	ta *mtan vidkrta« M V*
r aumUneau amo** d >(« bionraa vo^oo Tat* EodataHcafe » ni palmi •vvtii m trnu *Mlid»n(i po lom* «è ritim
mkmii o« v vrata aouiatatov.
In ut porodilo nobaalu analh
tMiben» mmrt tutoli na mr v «H» «unalryai ni- Vi n' poi ■ »litoUM	atrvdkčro raj<naa>e ««4 zauk^olkl n
«•ata* to uatofutoki MCVful Mičolb Uti Zjotifto m iatoovaava moralo	Kar m aptoU
*«nai tona a auamam SocitaliiUčM m naroata* Ua|a *• (ruta uluipat. Nuboétoa .otto naarač»* to ntopto-idauttotoi o« amore apravtti v h armi ul-
»m»,
b posaJatl 4* «;
"1 m <ia au •«
- ài al I« .«
!*»••. in 4. 4«	,
i to aarmdnjtou, 'oJvn	.Nto •« torto
* L k a« ra «*—- - —	•	-
tv to «d
s h i al ori umi’
Vml atu» d ta ta* rniudjlton. <U M tokoritaoriJcl ' i oftarvaUl uu tak fcUdL Euuiro |u tadl rm
d» |« mi|dtota ta mutato «avoato «tota tata! uta ta*, lord ttoil
totourr. tata«» Min«toltal tatui •
«lata
«ta
narifontkl m vi aurutarv. Nu ztotufc. Id *•
k «Mi h auii w OU-mi« k rT5r	"«k,n-a
Mitični »estaft
JiInnslM uffoSonje
P m tok a ieaWarvuca, ki 0 ntoilk a navkUiso
UMioto la po »roji «uata limttazkol metodi tol torturi loriji tolti rpmtit»), M itamr lukaunarf opvrfo jadtansiofa. vyntoa^a. V«* od Ul Ccr> oim To j« Mo «o murilo, ki jm* u» rotola •ot«»U nap ram No»»fi|L Av»ta|i, BuuCarUI in iurtoji meato 'tori «uii lulitirnih, prax-uik r-arudnili mor atolli to {fcteečauitklfa načel o Lataefl. ** i« dexorllo \u« (at vojM na dcifo in «iroko pc'un'.cntnam ttsopniti. b ta antauta aj ilomtllto. %Vad> tri« kar »v ,i j* paura*Jo rotiti apoena «4$U a rairjonlm. drla-vaual na natoto. ki amo prat ar o niem govorili, da ta radi W«. pnivtao. doe^J «nočna n da at »to« 1 V nad al »a uutoW wrptuajrno vaaet»« toitoff, da M to fldm antanta P^V . r.n .-ns .	i ladro-
(•ko (O l'MmtoMftj
. nuat’ da amo po potteuam pravita! ko U»'«i tako. Ali taka uto fcu •ato ualoga V Cade «alo auto <« priatau vluu Um matav. Nazari to potov moeaio bit« tamii, to »aaltdo »to «»• rta»" »uvoda.1 rtoknta. faran »«roku to bruì U» •*>**■ «tokod to faam
NarotoyiUu Ir narodo« tda|a nad vm: ona nati 4«
-----“ dogma. Id »o «a M «M dat torni ti mhfa
.........Ha. to pnddaauiraU «•<
atomo, do ta M »«adjtaata taktov, toro *a 4» ta protatoo tautotou. Mto tata M #v . rntMata m—tal. tot to M uutktotoU toUK
uuutok. tta to »a auadtototi taklto1 la «mito »o a» uoa..uto|a. da to inkiikto lu da to rtoam.
Soc «ahat poataaa navadno dtoavoc. Id v tal, ruma to čuti
to «tanto togo
lata i* kot nolo fai kot Urnltoh nazor d« j« nan dnoat
«rmjrua. m pnmraoauaia «arnunoM krauito v aUfal-----------	.. a
itf oditč« palti v faododucitrt. Po na- --j |t|	. ■■ -
i nzrtdncat «m «rattoju. fai »• f||nadalEuiT LaUfaaiMaamc'mUaooult
t dola bi
rrj
p M» tomtorf rad. »ormrol1
Sfnai -tn ta- rmajoni Ov’^atO Kaj .. vlito*	kdiunia epodo-
Mtada«. pravna rf.d^uja tatu vpialanja.
fai •* adttotato roda data*1« v>ak<»otndt n ..got-cov, vaAovrMadi )-ud«ki||wa*vrllčri«Lti Moaojci «0 ai domMipA vodno, dajpjravodi ra «vrt.' rad. ajlfa, io «o ta ravnali vednoAt tkvlečfn. po tem tot* «rotola ZUkto ufaou» tklMiu to Jahnina r«»
M M arto ta dtauu «druga.to «rog* (e «dandarvei i« K etatov nardi fattoi doM xkalitoi vet rvan .oJ« • odUrltoauCtok prWrtaoc«piroge til toro Dekla» j« lutala aolauU WaAa « pron>a|v.Tm. d rtov ami. j« do trot oj vaa tfdior po dm Angl.,.« *1 to venia ««to». Frootita d iK vrela lo kar i« botala tol aroogo reč erogo f« prk»v-.alu Maaaryk i« rlofail «tota Cataa-Slnvaeko roputj^ko In v kofakro ar j«
PNofomj st bodo morati pnprtMt. da Jr komu ntpirmagOtiV In da Jt naJMJe te
Homanlsttòil Konjm » iBittnUna rumi N politile
Prrd tlnevi •« j« vt«ii r ASMI trdemu kongrm IM» .IvVat« ko-muitolM. Kcrogra« «a «J «angel u.-kktotol ker ga japoitoito. t»o nalogu toada. r ignoto «a> prtpo>‘0.4«. 6b taj prUoimro« to potkija Had« «•Hirala to rognala eiabarlara anghtoVe. OoKaraka in lUlljauLt tv driige i« «oJnign« ki at> aa tadedefali knugraau.
Kukar st udi sa mtitansli vlade pač povsod
Osvoboditev proletariata bo delo proletarijata samega 1111
notke pmtuiikttMncn «Krniti
SU-i. ^■l.n.UZ M.,— i, ...1 «J, trdo«, d ovir a. no «o podjHnitel at ordì va», kar )• bilo v nj.li «notah, da xtocnijo oUtko. Podroloiki a» poaUnsHi elonkl atovko «p la notni, da so a« oinum iataiko« tojavil«. da pojdem
e amatali, ker e« '•koga «dela Ko taka grtonja n«roa or {roka.
tal kantato.
i *o uinvili.
pravil* noben «g* vttoa. ampak »o a« ed«li. da laki Jnadj« toso
“ ‘	'vdat
»o podjatflgu »poznal.
»n ponudili poviUojv roaada «J«
..............................o. &tl
ko ac datarci
J« nat ac i'm mezna povita «* patdatet tit -d nilbov« origigaloa nahlav«, Uk ta a« jtoa pariti moada «amo »• » cuutvv ro da j.«' « ‘ '
a. tarajki
mezda povita «n patta «et c 4»tort.o>
I*- 1
a da
tirltoatolMk potrobtčtn «nilajo aa
rotkaga duha tu trdna . ol « Nro|«' naalop » napo-»ratal tevolucijouurto ho, j* hotel, faurtu^HatST * a * ®**,l7rt,vwvto«n « Mavulo. Leofr^b« BMn-
ki pr.alj aprHa 1*17 j*
K	4£.
k. u . i^**1"*	d* *»*•''* «tvn parai.
sss ùto° iLzt'r'3'7 'Mord*^ * ■
« »u prodrl Hod« Iroat
, ,	-------inro«
l^iju	^	» »<ki r«ao-
Lonto ni •««
Seoto ali«, a
«“m- >•"*• i»>5«lriTM..''a:"'..“5v1I2I
• •ilk* le «vu,« are J« toliko m tuhko aroptroobulk
— w «... .'+nZ£iZ!;XxL K
ciji.
A Unto ni -mfatajj In p •k. Svoj* »H«, stojo <
U 4Jld.«g» proletarkata.
to «voto«, dirli*, tern u ________________ _
• •itk* le avuje are J« t«.|iko in toliko arop k> v ari le v. V najtatjih «nomaatto. ko j« «taaroui* In-kola a koščeno roko mvUa VrUke Kum... fao |n d«-■avvivo prnemalo airatu kruha «mluai po 10~1S dkg •ofaičničuiili ••men, in lo d»la««t>n ni omahnilo oJ *» tronolek v gigant* «m bojo- Kdor j« v Mota ri vital dalavske bataljcne. r katerih ai tlel do •/• <Mavh, ta »e j« moral prepričal., da v Trockljnvlfa Utrdah o gadi. ealegL ki jo j« trota talrtok (e fata volja naekag« prcdeUrijaU. U i« hoMa atra* fava e«tk»rok>\aikj prafarevoiucii«, 41 j« dovila laknM komaj «početo ruafao «votata In »i nabrala aa obrob. |ih Volge in Kant« irovanrtno sramoto.
Lenin i« od p« v «g« "»Hop* pet-tog*»*1 to torom Utrga koanuniriiro. N.rgo» otaeten d«4 njegovo vetrato«»! ja mnogo pripomogla, da m to «tranka
KARLO STARC. Bil je med prvimi sodelavci DELA. Umorila ga je «neznana» zločinska roka. Bil je izvrsten agitator in dopisnik
JOŽE PERTOT. Bil je med prvimi uredniki DELA. Fašistična policija ga je aretirala v uredništvu. Umrl je zaradi posledic mučenja v zaporu
RINKO TOMAŽIČ, urednik DELA v ilegali. Posebno sodišče ga je obsodilo na smrt. Fasisti so ga ustrelili na openskem strelišču
pravice zatiranih, za socialno osvoboditev in napredovanje za novo družbo, za narodne pravice slovenske manjšine.
Ta načelna in začetna usmeritev glasila komunistov je ostala in ostaja njegova osnova, njegova podlaga. Njegov pomen pa je postajal čedalje večji z rastjo stranke komunistov, stranke, ki ga je izražala in ga izraža tudi sedaj.
Za komuniste je bil v vseh časih najpomembnejše sredstvo-orožje za povezavo z zunanjo stvarnostjo pa tudi za notranje usmerjanje, prav tako kakor «l’Unità» in «Lavoratore».
Zato je naš list izhajal tudi v najtežjih časih črne tiranije, v najnevarnejših časih stroge ilegale, ko so ga požrtvovalni borci «tiskali na roko» in tvegali življenje, ko so ga sestavljali in ga širili voditelji komunističnega gibanja pri nas, tovariši Regent, Tomažič, Srebrnič, Marija Bernetič Vodopivec in mnogi drugi.
Zato smo ga komunisti «obnovili» po drugi svetovni vojni, zato še danes spremljamo naše boje s tiskanjem in širjenjem tega lista, našega glasila.
Najsibo, če je izhajalo v bolj skromni ali v bogatejši obliki, je to naše glasilo veliko doprineslo, da se je naš glas razmahnil, da so naša gesla pa tudi predlogi široko prodrli med množice, da je mogla Partija okrepiti svoje položaje.
Ni mogoče zanikati pomena in vloge tega lista v vsakodnevnih povojnih stoterih bojih, v predovolilnih bojih, v soočanju z drugimi političnimi silami, v boju proti fašizmu, staremu in novemu ter drugim silam reakcije, v bojih zoper teror, za uveljavljanje ustavnih
načel, za demokracijo, sindikalne svoboščine in delavske pravice, za mir in razorožitev, za dobre sosedske odnose, za seznanjanje o novih razmerah in gradnji nove družbe v državah socializma ter o novi stvarnosti in o gradnji socializma v Jugoslaviji pod vodstvo tovariša Tita in bratske Zveze komunistov.
Posebno gre poudariti vlogo in pomen našega glasila v boju za pravice Slovencev v Italiji, ki še nismo deležni, kar predvideva republiška ustava.
Ti boji so našli v DELU svoje trdno in neomajno oporo v vsej povojni dobi, kakor smo imeli mi Slovenci svojega močnega zagovornika in branilca v celotni partiji komunistov. Tako je bilo v preteklosti, tedaj ko je bil na svojem višku zverinski fašizem, ko so se odvijala grozodejstvo, da so uničevali naše sedeže, knjižnice, ljudsko imovi-no, za časa mučenja, sojenja pred zloglasnim posebnim sodiščem, ubijanja naših ljudi.
Velik del tistih tovarišev, ki so sodelovali pri DELU, ki so list sestavljali, tiskali, širili, ni več med nami, Mnogi izmed njih so dali življenje za to, da bi na svetu vladala svoboda, pravičnost, blaginja, za to, da bi tudi mi Slovenci v zamejstvu bili deležni vseh pravic, ki nam pripadajo.
DELO pa še živi in nadaljuje svoje poslanstvo.
Dragocena dediščina (časopis, njegovo poslanstvo, njegova vsebinska usmeritev) bo nedvomno ostala kot pomnik, a hkrati živa zgodovinska priča, ki se sproti obnavlja. Toda naj bo le pomnik? Ne! Ostati mora tudi aktivno sredstvo, v skladu s sedanjim
časom in potrebami, ki naj ustrezno spremlja in podpira naše sedanje delovanje in boje ter o njih seznanja javnost.
Komunisti in demokrati se dan za dnem spopadamo s številnimi in težkimi problemi. Težke politične razmere, terorizem, gospodarska, socialna, kulturna kriza, propadanje osnovih moralnih vrednot, težke razmere v svetu in naraščanje nevarnosti širšega vojnega spopada. V naših bojih za premostitev teh problemov «uporabljajmo» z večjo prizadevnostjo naše DELO.
«Uporabljajmo» ga stalno v naših bojih proti fašističnim akcijam, napadom na naše sedeže, v bojih za socialni in gospodarski preporod Trsta in dežele, v boju proti sleherni obliki netenja narodnostne mržnje ter v zavzemanju za vedno boljše odnose med našimi in sosednimi narodi, za spoštovanje mednarodnih sporazumov, med katerimi ima zlasti osimski sporazum izredno velik pomen. «Oporabljajmo» naše glasilo tudi za nenehno uveljavljanje načel internacionalizma in mednarodne solidarnosti, za utrjevanje bratstva, tesne povezanosti in enotnosti med Slovenci in Italijani, za omikano sožitje in vsestransko sodelovanje.
V našem boju za dosego celovite zaščite in priznanje pravic Slovencev v Italiji, naj bo naše DELO sredstvo osnovnega pomena, ki naj zbere okoli sebe pozornost vseh slovenskih družin. DELO naj jih seznanja z našimi predlogi, da se mora slovensko vprašanje rešiti na osnovi ustavnih načel, enakopravnosti in pravičnosti in v okviru splošnega demokratičnega napredovanja.
JELKA GERBEC
Glasilo borbe za delavske pravice, za mir in bratstvo med narodi, za pravice Slovencev v naši deželi
Tovarišica Marija Bernetič - Marina je ob 40-letnici DELA napisala uvodnik, ki ga deloma povzemamo tudi danes:
— Že ob svojem izidu je DELO sprejelo pomembno vlogo v boju za enotnost delavskega razreda, za izbojevanje demokratičnih svoboščin, za narodne in kulturne pravice slovenskega ljudstva ter za socialno osvoboditev delavskih množic. Kot v boju za enotnost delavskega razreda, tako se je DELO izkazalo kot pomemben činitelj v usmerjanju množic ter v utrjevanju bratstva in enotnosti med narodi naše dežele. Izhajajoč iz zgodovinske stvarnosti, je DELO opozarjalo tu živeče ljudstvo raznih narodnosti, naj se izogne medsebojni mržnji in naj bo enotno v borbi proti skupnemu sovražniku - fašizmu. Vedno je trdilo, da borba slovenskega ljudstva, brez tesne povezave z italijanskimi delavskimi in resnično demokratičnimi množicami, ne more bile uspešna.
Ko je DELO objasnjevalo smernice in navodila KRI za mobilizacijo ljudstva v borbi proti fašizmu, ki je besnel zlasti nad našim narodom, so nekateri trdili, da je nesmiselno žrtvovati toliko energij in da je bolje čakati. Nekateri so celo menili, da ne bodo nikoli uresničeni naši ideali.
Po tolikih letih je ocena, ki jo dajemo našemu glasilu, kljub pomanjkljivostim in napakam - pozitivna.
V težkem obdobju, ko nam je pod fašizmom bila tudi uradno odvzeta naša narodnost, ko je bila prepovedana slovenskega beseda, ko so sile ukinjene slovenske šole, požgani slovenski kulturni domovi in knjižnice, izbrisana imena naših krajev in nasilno spremenjena celo slovenska krstna in rodbinska imena, je DELO pravilno opozarjalo slovensko ljudstvo, naj ne kuje sovraštva in zarot proti italijanskemu ljudstvu, marveč proti fašizmu. In poudariti moramo, da je slovensko ljudstvo pravilno razumelo ta napotila in se po njih tudi ravnalo.
Fašizem je s silo in najhujšim terorjem v nekaj letih uničil vse narodno, kulturno,
60-letnico DELA bi radi proslavili tudi s tem, da bi objavili posebno publikacijo ali prilogo lista. V ta namen zbiramo gradivo. Vabimo k sodelovanju. Če ima kdo kakšno številko lista, ki je izšla v ilegali, prosimo, da bi nam jo posodil, da jo preslikamo. Že vnaprej se toplo
zahavljujemo. Ed del gradiva želimo objaviti prihodnjega maja, to je ob obletnici, ko je DELO postalo glasilo KRI. (11. maja 1921)
UREDNIŠTVO
TOG LI ATTI J EVA BESEDA
— DELO se je rodilo v ozračju naraščajočega fašističnega nasilja, je bilo predvsem zastava enotnosti italijanskih in slovenskih proletarcev in demokratov v skupni nevarnosti. List je dal, tako kot bratska italijanska glasila, dragocen doprinos k rojstvu in razvoju komunistične partije v Julijski krajini.
DELO je simbol aktivnega proletarskega internacionalizma; v tem je tudi danes njegova vloga in največje poslanstvo. List učinkovito pomaga vsej akciji komunistov, da bi Trst postal središče miroljubnega srečanja med narodi ter da bi zopet pridobi! življenjsko silo, ki naj ustreza potrebam prebivalstva.
Želimo, dragi tovariši, da bi se še bolj okrepila enotnost italijanskih in slovenskih delovnih ljudi in prepričani smo, da bo DELO, kot vedno, v prvih vrstah v tej borbi.
gospodarsko in družbeno premoženje, ki si ga je naše ljudstvo z delom in trdo borbo v desetletjih priborilo. Prizanesel ni niti delavskim in gospodarskim ustanovam. Uničene so bile tako politične kot kulturne in sindikalne organizacije ter ustanove slovenskih in italijanskih delavcev in kmetov. In v tej težki borbi je naše DELO častno izpolnilo svojo nalogo.
Pravilno je, da ob tej priliki poudarimo, da smo največji delež v težki protifašistični borbi dali prav mi komunisti. Zato je tudi pravilno, da se ob tej priliki spomnimo vseh onih tovarišev, ki so žrtvovali življenje v tej težki borbi, še posebej pa se moramo spomniti naših velikih vzornikov: Jožeta Srebrniča, Jožeta Pertota, Karla Starca, Rovana, Pinka Tomažiča in drugih, ki so žrtvovali svoje
življenje za utrditev delavskega gibanja in za uničenje fašizma.
Zasluga našega glasila je tudi v tem, da je v svojih člankih obravnavalo narodnostno vprašanje v okviru splošne borbe proti razrednemu sovražniku. Pravilno postavljanje političnih vprašanj in vztrajno prizadevanje pri pojasnjevanju naziranj, je ustvarilo med delovnim ljudstvom trdno hrbtenico, ki je omogočila združitev vseh naprednih sil v narodnoosvobodilni borbi in v odporniškem protifašističnem gibanju, ki sta premagala fašizem.
V novem položaju, ko se je zunanja politična slika sveta spremenila, ko je že jasno, da kljub spretnemu prikrivanju kapitalistični svet razpada, bo DELO, razvijajoč linijo KRl, kazalo pot, ki vodi k uresničitvi socializira.
vuk hM«k. tttntk. la —>»*o Vcl|a ta «ta teta S l. m pol tou IS L. u *< mm« 7 50 L.
■a *• bmmc Im L. N»»o/tu M tfftfimupo «tak «aa. a aaro/a aa| m laka 4a p>mtt rok aaro/ba
ak konca MM<a - PailMiat »ta*Uk« JO u. -Urad «Urto la apr*«« Trt», «la Matoltca II Poklal Mikal IM. - Daplal ■*) m potil*je aa a«dalt««o Natraakkaae p«aM m a* »««jcmajo, rok opla I m aa «ra/alt. - Oplaal m <afaaajo « ttrokoa« *na kalaa« tfmm. FUaatal oglati ao I L.oaavtak*.
■ssjssv •Vr.
IZREDNA IZDAJA
DELO
V TtSTU, «reda l|. nuj* itti.
lagoaiovaaaka aerodaa atraaka k« p— alala r»o*a poelaac« * RIm, 4a koklja arak« atta ta oaaoviirv «aamlaaih gorOklti vaail* Naroka I Naroka! pcalaoct rrcko « porlaaaaai iato, ka kajo vlaki vakatta «a •koovitav ruiacSc aa
OM koMmiatov pa jr, ka raaraiijo ■MftkaMko obtaa» to ka «apoeiavite oMeaa oaalk. kotartM ja va+oa raarofcla '
Lete II. - Ste«. 15.
Naš prvi poziv: disciplina!
DELO
V«M odtoku •trankinega IzvrlcvalMga odbora bo -Deio* od danes naprej nosilo podnaslov: Glasilo Ko-jMatetttae stranke Italije. Enaka oinaCba velja za vse Urte naie stranke.
Naie hotenje in stremljenje bo spojeno tako tudi v podnaslovu .Dela" s hotenjem In stremljenjem komuni-•tKnega proletarijata cele kanje, s katerimi smo in bomo neločljivo zvezani v «red ta) nesreCL
Pogovor s čltatelji po premirju
časti tvoje sialo tale. so narodi 1 krvaveli In Izkrvaveli. Prole-1 lare! to morali stradati In umi-I rali v eloboklh rovih pod zem-I Uo. da to la nje prtnaiaU na : dan bocatalvo ... aa kapitalizem. Vet tvet te je Kihal, delal, stradal la umiral, za kapitalizem. Uničil je d milno, odpra-i vil je moralo, podjarmil tl je I znano»! la umetnost, onemoco-! čil le poitenje. ZarAdJ profita! Kako al more kdo misliti, da bi Imel danes srce nestvor, ki sc je motel dvigniti do foepod-ttva samo radi tesa, ker ni
, ki menda ne vedo. da je
o ako hoče kdo spravljati n Izkoriščevalce v
Imel srca nikdar. Danes unir In umira kakor človek bn
r.»TO ... proletarce eno vrečo.
ka nastopi —w ljubajs ničesar, ker ve. da ni i motoče storiti v meičanskem 1 parlamentu za proletarljat nič | koristnega. Vendar bo naloga komunističnih poslancev, da dvignejo v parlamentu glas proietarijata ; da govore la parlamenta im. ki del
»« ««ilnost proletarijata, da pokaže tudi pri teh volitvah
--------------.— .1 Jonama sveta alljansa, do-
M llkorlitevak, v tlvlfe poru poruooi. Nem-Komunistična stran- Oja sc upira le vedno zahte-aamostojno. Ne ob- vam Franclje. Anglije In Italije 'In noče plačali tolike vohie odškodnine kolikor se od nje zahteva. Franclja »e le radi tega oborožila In hoče okupirati nemtko ruhrsku k odino
. Udaril je kapital!-
.tr jo te na}-! zahotelo, kjer je aajtmij prat
Nehal mesecev je poteklo odkar aitino Imel več priMkc.
As ae pogovorimo s natimi d-tstei! tako. kakor je Mia to nata navada. Zadnja besede nam le ndntlla v grbi rcakdjoaaraa garda huržuazlje. Nat Hal le Ml tedaj že docela pripravljen aa tlak. Tiskati ee ga pa M moglo več. ker »o nam malčlH taiistl. te tisti večer, tiskarno la pnalo-tea v katere« se je ttekarae ■ ■— jAtetette Zn ani lieti eo tlekar- 1 Od noAga nate ttekarae In ne hrnaJH- BraaflJ ao jo knmtkL 1 Detevnkaga doma pa do danes
stično reakcijo h*er 1 holj zahotela, kjet občutil va. kjer je i srce kaptuHsmh: motnja ta : prožit. To ata data ha arce ka-pttaJtana. Udari kapttnHaem v I motajo In prote, pa ga bo bot) ■nboteto hi bob bo občutil ka-I kor če nm unlčtt cela armade ajrgovte vojakov, njegovih vn-
, srca. Brani se i vsemi »redit ki Hb Ima na razpolago, še u-pa. da sl obrani življenje la goapodstvo. Odtod požigi, od-t tod teror.
Proletarljat se na na sme
j prestreliti. Obratn» te njegova I dolžnost, da pripravite tvoje | srmadc. Slabo je bdo. da se nt ' povedalo proletarttetu fe v naprej. da pride do teta. Vendar ' ni treba zamajati te danea. kar sa je zamudno doaedaL Proletari Ja hi ae rtmra povedati resnico C« je prijetna aH na. ta resnica je. da ne bo oddal ka-pjtaUmra goapodstva Is tvojih rok ndrelrn potom. Boril se bo. Boriti se more rudi protesarlMt
wwiicma miBjudMun množicam. ki datelo In trpe v delav-Mcak. v rudnikih in na polju. Zato je dolžnost proletari Ja ti
*»• —"C -	--- 4_C 4*----
Jo In
- —	.- *44ui ««il ivn Tutuy«n
»rez »vojo voljo in svoje prepriča-4vl nje s lem. da odda svoje gla-
| nasilnim potom In ta« se vrte r*’"	■ P»*“UI v 1* danes krvavi bol med pati-
te volilni bol v Imena In v nm- skimi četami aa eni In med ita-menki rutke sovjetske repubH- MJansklm! In fràncosklml oko-ke. v znamenju kladiva In tr- pacljsklml četami na drvi
pa. 15. maj mota pokazati re- 1--------- "
akdl. da je projet artist te živ.
•4- - lem. da odda svoje glasove stranki, k) se je podate v ta volilni boi v Imenu In v zna menju rutke sovjetske repubH-
w. ---------nenia •-*--*•— •----
—d JI da js Proiet arijat te^____
da Ja ta v svojBi bojnih komu-ufetičnlh vrstah In. da koče smagati.
Kakorkoli pa dete kapitalizem na ta da dokaže svojo tila svojo žltevoot In svojo sposobnost do življenja m more na noben način prikriti, krize v kateri se nahaja, ne more prikriti svolte organlčute slabosti
gHja ni te pomirila tvolh
Na Nemškem smo Imeli tunU tičal te ste
----ca Ib
,	___ de se boč«
priklopiti Nemčil. Zato te užaljena Poljika zasedla Siezijo
pred mesecem komunist tAint. Tirolska In Ski
• Izrekli potom spio4iv___ ______
I tkega glasovanja, da se hočete
strani. Zaradi- mela se l___________
pobijati ljudski sinovi. Borih eo
i se za	___________
I Toda gorja, ako sklenejo r dl drveče kakor te želja mo-> gotcev. Reško vprašanje te vedno ni rešeno — Nemiri la stavke s/ vrte In se ponavljajo po celi Evropi Brczposeb-noat narašča od dne do dne *n te je zajete, najbotl bogati In nateolj Industrije Ine kraje. S heeyoeeteonCio narašča rev-Uhas RapMeflbmm un eteevt
Iz govora, ki ga je ime! tov. Albin Škerk na enotni manifestaciji v tržaškem gledališču Verdi
Pozdrav tovarišu Titu
Član direkcije KR Italije Gian Carlo Pajetta je v ponedeljek v Ljubljani obiskal člana predsedstva CK ZK Jugoslavije in predsednika CK ZK Slovenije Popita. V pogovoru s Francetom Popitom se je Pajetta predvsem zanimal za zdravstveno stanje predsednika Tita in prinesel iskrene želje generalnega sekretarja KPI Enrica Berlinguerja in vodstva KPI za njegovo ozdravitev in pri tem podčrtal veliko spoštovanje italijanskih komunistov do osebnosti predsednika Tita.
Gian Carlo Pajetta in Franc Popit sta obširno izmenjala mnenja o sedanjem mednarodnem položaju in najnovejših dogajanjih v svetu. Izraženo je bilo skupno stališče o nujnosti okrepljenih prizadevanj za obrambo miru in varnosti v svetu.
V četrtek pa je bila na obisku v Ljubljani delegacija Avtonomne tržaške federacije KPI. Delegacijo je vodil sekretar Claudio Tonel.
Pogovor s tov. Vidalijem
Konec preteklega leta je pri založbi "Tellini" iz Pistoie izšla knjiga "Planet 80-tih let", ("Il pianetto degli anni 80") ki jo je napisal Paolo De Domenico.
V njem so objavljeni pogovori s tridesetimi protagonisti našega obdobja, kakor so Pertini, Terracini, Zavattini, Piccoli, Montale, Erhard, Sinjavskij in drugi. Med temi tudi Vittorio Vidali.
Pogovor z Vidalijem se začenja s preprostim vprašanjem: "Kaj pomeni biti komunist? " Odgovor je kratek: "Veliko stvari. Praktično pa pomeni dajati od sebe vse in ne zahtevati ničesar".
Pogovor se nadaljuje v zvezi s Sovjetsko zvezo, Stalinom, Trockijem, Hruščevom, španski državljanski vojni in disidentih.
Del pogovora z Vidalijem je posvečen Jugoslaviji.
"Govorimo o Jugoslaviji in o Titu. Kako ste vi sprejeli resolucijo informbi-roja, ki je izobčila Jugoslavijo iz doktrine in prakse stalinističnega komunizma? " Vidali: "To je bila napaka, pri kateri smo sodelovali vsi. Predvsem zato, ker smo se vmešavali v notranje zadeve neke države in tudi zato, ker izobčevanje ne služi ničemur".
Vprašanje: "Kaj pa sedaj, popravljate storjeno napako? " Vidali: "Seveda".
Vprašanje: "Kako si predstavljate čas po Titu? Kaj se bo zgodilo, ko bo maršal Tito zapustil svoje mesto? " Vidali: "Prepričan sem, da se ne bo zgodilo prav nič. V Jugoslaviji je delavski razred zelo močan, množica zadovoljnih kmetov, izobra-čenci lahko svobodno pišejo, berejo in
Beseda naših županov (3)
Dne 11. tm. je bila v gledališču Giuseppe Verdi v Trstu enotna manifestacija proti političnemu nasilju in terorju. V slovenščini je govoril tovariš Albin Škerk, župan občine Devin - Nabrežina.
Na samen začetku je tov. Škerk izrekel voščilo tovarišu Titu, da bi čimprej okreval in ponovno prevzel neprecenljivo vlogo v boju za mir v svetu in za dobrobit narodov in narodnosti Jugoslavije.
Zatem je tovariš Škerk tako-le nadaljeval svoj govor:
— Prepričan sem, da je ta manifestacija, ki jo prireja Pokrajinski odbor za obrambo vrednot Odporništva in demokratičnih inštitucij, naletela na največje odobravanje tržaških demokratov in še posebej vse naše zamejske narodnostne skupnosti.
govorijo, vojska je disciplinirana in politično vzgojena. Predvsem pa je v Jugoslaviji skupina ljudi, ki se je borila skupaj s Titom in je sedaj, po vojni, sposobna organizirati, voditi in vladati deželi. Vsi govorijo o času po Titu, prepričan sem, da morda upajo v hude zaplete. Ali pa zato, ker ne poznajo notranjih razmer, glede katerih nimam dvomov o njihovi trdnosti".
Vprašanje: 'Torej mislite, da bi morala o tem razmišljati tudi Sovjetska zveza? " Vidali: "Po mojem mora o tem razmišljati Sovjetska zveza in vse ostale države, kapitalistične in socialistične".	sts
Zadnja predstava igre «Kdo se boji Virginije \No!f?»
V nedeljo, 24. februarja bo Slovensko stalno gledališče v Kulturnem domu v Trstu zadnjikrat uprizorilo igro Kdo se boji Virginije Woolf?, delo sodobnega ameriškega dramatika Edwarda Albeeja.
Drama je nastala v šestdesetih letih, vendar je tekst še vedno povsem sodoben in poln nenavadne sile; to je sila, ki se jih gledalec ne more upirati, moč, ki ga nasilno vodi po grozljivih poteh človekove notranjosti, po najskrivnejših predelih človekove psihe. O tej sili in moči dela in o veliki interpretacijski zmožnosti igralcev gotovo pričata izredna pozornost občinstva, ki je predstavo zelo dobro sprejelo in pa odziv kritike, ki je prav tako bila delu nadvse naklonjena.
To zborovanje, na katerem sodelujejo vse napredne in demokratične komponente tukajšnjega prebivalstva, je namenjeno odločnemu protestu proti prevratniškim silam in proti terorizmu, ki zadnje čase divja po vsej državi in tudi pri nas v Trstu. Samo v preteklem mesecu smo utrpeli dva atentata na sedeža komunistične partije in demokristjanske stranke. Kot zadnje najhujše kriminalno dejanje pa predstavlja požig dvorane Ritz, kjer naj bi govoril poslanec KPI tovariš Natta.
Trst je bil vsa povojna leta, in je tudi sedaj, središče izvežbanih političnih provokatorjev in kriminalcev, ki se semkaj zatekajo s podlimi nameni. Njihov cilj je uprizarjati teroristične atentate, sejati šovinistično mržnjo proti tukajšnjim Slovencem in proti socialistični Jugoslaviji z namenom, da bi skalili dobre sosedske meddržavne odnose in preprečili izvajanje osimskega sporazuma. Na žalost, uživajo te reakcionarne tolpe posredno podporo pri nekaterih predstavnikih tržaških javnih krogov, ki se vneto zavzemajo, da bi nam preprečili pridobitev zakona o celoviti zaščiti naše narodnostne skupnosti v Italiji. Ti krogi, katerim zadnja leta sledi del Tržačanov, predstavljajo veliko oviro ne samo mirnemu sožitju med tu živečima narodoma, marveč zavirajo obenem tudi gospodarski razvoj Trsta.
Stopnjevanje terorizma, uboji, od policistov do sodnikov ter od tehnikov do preprostih delavcev, po raznih mestih Italije, nas zelo vznemirja. Nobenega dvoma ni o namenih terorističnih skrajnežev. Zrušiti hočejo italijansko demokracijo in z njo odpraviti vse pridobitve Odporništva in delavskega gibanja. Za njimi se skrivajo sovražniki svobode in napredka.
Silno nas vznemirjajo tudi drugi dogodki v svetu, ki ogražajo mir in sožitje med narodi. Nenehno stopnjevanje oborožitve, dogodki v Afganistanu, mrzlični in nevarni ukrepi ZDA in njenih zaveznikov, vse to postavlja človeštvo v nevarnost ter lahko privede do splošne katastrofe. Temu usodnemu procesu se mora zoperstaviti vsa miroljubna javnost. Tudi mi Slovenci, ki smo toliko hudega pretrpeli v preteklosti, se vključujemo z vso vnemo v ta boj za mir. Pridružujemo se boju zoper terorizem, vsakršnemu vmešavanju v notranje zadeve drugih držav, zlasti oboroženim posegom. Zavzemamo se za spoštovanje suverenosti vsakega naroda, za odpravo oboroževalne tekme in zaostritve napetosti v svetu, za ponovno vzpostavitev dobrih odnosov med velesilami in med vsemi narodi.
Gospodarska stiska, ki zadnja leta pesti Italijo in še posebej naše mesto, ter (Nadaljevanje na 8. strani)
Skupina ljudi, ki se je borila skupaj s Titom, je sposobna voditi deželo
Pietro Ingrao o razpravah v partiji.
KRI, mir, internacionalizem
Zapis za revijo «Rinascita» priredil Massimo De Angelis
Naša partija se je odločila, da bo prevzela pomembno pobudo v sedanjem resnem položaju v mednarodnih odnosih. Berlinguerjev govor v Strasburgu po resoluciji vodstva, naša obsodba sovjetske intervencije v Afganistanu in zahteva po umiku čet ter poziv k hitremu in samostojnemu ukrepanju v Evropi v korist popuščanja napetosti in miru, skratka, vse pobude, ki jih je sekretar partije navede! v svojem nedavnem govoru v Terniju, dokazujejo, v katero smer namerava danes kreniti partija. Gre za kompleksna in obvezujoča stališča in pobude, ki ustrezajo mednarodnemu položaju. Zato se moramo vprašati, kako o takih vprašanjih razpravlja partija, se z njimi strinja ali ne, kajti danes je bolj kot kdajkoli potrebna jasna orientacija, ki naj bi ji naša pobuda popolnoma sledila.
Predvsem moramo dojeti vso daljno-sežnost razprave, ki teže v partiji, in se temeljito soočiti z ugovori, pridržki, vprašanji. Gre za probleme, ki zadevajo temeljna vprašanja naše strategije: naj bo priložnost" še tako zaostrena in neprijetna, izrabiti jo moramo (oprostite nenavadnemu izrazu) za korak naprej v razumevanju tega, kar se dogaja v svetu. Vsi pravimo, da smo prepričani o nevarnosti položaja, uporabljamo hude besede; naša pobuda mora torej biti v skladu z besedami, ki jih uporabljamo. Toda ljudi ni mogoče mobilizirati, če ne pokažemo globljih idejnih in praktičnih vzrokov našega stališča ter možnosti, ki jih skriva. Zato naj bo razprava odprta in popolna tudi o tem, kar se je zgodilo v Afganistanu.
Četudi vemo, da so nekatere si le takoj pripravljene špekulirati...
Za take imamo zelo preprost odgovor: smo živa sila, množična partija, ki temeljito razpravlja o odločilnih vprašanjih. In to je nadaljnji dokaz za to, kako zmotna je asimilacija s politično birokracijo, s politično obrtjo. Kako potrebno bi bilo, da bi o teh vprašanjih odkrito razpravljale tudi druge politične organizacije! Zato mora biti naša razprava del razprave o vsej državi; pobuda pa še vedno ostane naša.
Začniva s tem, kar smo dejali o sovjetski intervenciji v Afganistanu. Obsodili smo jo zato, ker krši načelo nacionalne neodvisnosti in suvernosti...
Bolj natančen bom. Sklicevanje na načela ne pomeni, da gre za abstraktno moraliziranje, temveč, da gre za upoštevanje temeljnih zahtev našega časa, ki so čedalje bolj pomembne. Če bo v svetu prevladala logika povračilnih ukrepov in vojaških intervencij, bo noro hitenje v nuklearni spopad doživelo zastrašujoč pospešek.
Vendar ne moremo skrivati, da lahko pri naših razpravah srečamo nekoga, ki bo abstraktno, namreč brez dejanske analize položaja, izjavil, da je proti intervenciji, in spet koga, ki se bo, nemara prav tako abstraktno, z njo strinjal.
Natanko tako: o tem govorimo. So tovariši, ki glede sovjetske intervencije v Afganistanu sklepajo takole: "Svet je danes razdeljen v dva tabora; nevtralni ne moremo biti; treba se je opredeliti; tudi če nam ni všeč, moramo biti v socialističnem taboru. "No, jaz predvsem pripominjam, da tako stališče ne ustreza resničnosti. Navidez je "realistično", oprijemljivo, v resnici pa je shematično, gibanje stvari zamenjuje s posploševanjem, zamolči celo vrsto pomembnih dejavnikov, možnosti. Manjka mu cela vrsta sil, ki ne spadajo ne k Združenim državam ne k ZSSR. Spomnimo se, da sta se proces popuščanja in novo obdobje rasti delavskega in naprednega gibanja v svetu razvila takrat, ko je taka shema v teoriji in praksi postala preživela.
Spominjam se ravno ene od sovjetskih pobud: potovanje Bulganina in Hruščova v Indijo in druge države tretjeva sveta leta 1955. Ta korak je pomenil nazorno ugotovitev Sovjetske zveze, da enega dela sveta (ki je predstavljal pomembne družbene, politične, idejne novosti) ni mogoče vključiti v blok socialističnih držav, kakor tudi ne v mednarodno komunistično gibanje, da pa ima lahko pomembno vlogo kot dejavnik napredka in miru. Ni bilo le naključje, da se je takrat dialektika svetovne politike razširila in da so v ameriški zunanji politiki nastala nova protislovja. Od takrat smo prišli daleč naprej. Nastal je cel lok novih nacionalnih držav; območje subjektov, ki vplivajo na mednarodno prizorišče, se je neznansko razvejalo in zapletlo. In za temi novimi institucionalnimi in političnimi stvarnostmi se skrivajo globoke družbene in materialne spremembe, spremembe v odnosih in razmerjih sil, ki vplivajo na same premise sodobne industrijske civilizacije: energijo, strateške surovine, delovno silo, porabo. Vzorec dveh blokov zanemarja to veliko novost, s katero se je treba soočiti in se ne meni zanjo. Tako sklepanje je le navidez polemično. V resnici pa razoro-žuje.
V teh odvitih je treba razlagati današnji novi vzpon imperialistične politike, obnovo ameriške strategije, ki hoče obuditi stare spore, ker si želi vrnitev enopolarne hegemonije Združenih držav.
Pazi. Shema "dveh taborov" prav zato, ker potvarja resničnost, ne pokaže podtalnih in razčlenjenih metod, s katerimi imperialistične skupine in ameriški skrajneži odgovarjajo na novosti v svetu, pušča v senci organizacijske spremembe, s
katerimi multinacionalke poskušajo prodreti na periferijo sveta, in zato tudi prikriva tako objektivne temelje politike razoroževanja kakor tudi globoka protislovja, ki jih novo obdobje kapitalistične "modernizacije" povzroča na ogromnih površinah Azije, Afrike, Latinske Amerike. Brez take nazorne in razčlenjene analize nam uide bistvo in ne opazimo odpora, ki ga srečujejo imperialistični tokovi in torej tudi sile, s katerimi lahko govorimo.
Toda kako je treba v luči tega novega imperialističnega razmaha presojati stališče in dejanja ZSSR? Od tu namreč izhajajo stališča tistih, ki pravijo, da je intervencijo v Afganistanu treba razumeti kot odgovor na novo obdobje ameriške agresivnosti...
Po mojem zmenju se tukaj dotikamo drugega bistva razprave. Za stališčem, ki si ga omenil, se skriva mnenje, da je treba tekmo končati s silo in s tem mislimo na vojaške sile. Ne bi sedaj omenjal logike — naj se izrazim tako — obupa, ki jo vsebuje tak odgovor: vojno, morda eno samo, jedrski spopad...
Ali je to pojmovanje "sile", zgoščene v vojaškem aparatu, res pravilno in prepričljivo? Morda se motim, toda zdi se mi, da je ocenjevanje razmerja sil v tem našem svetu, tako polnem zapletov, postalo veliko bolj zapleteno. In strategi nam pojasnjujejo, da se škoda, ki jo povzročimo nasprotniku, prav lahko obrne proti povzročitelju. Tudi velika sila je danes na nekaterih področjih in v nekaterih zadevah "odvisna" od manjših sil in jih mora upoštevati. In samo pojmovanje sile je treba prenesti na mnoga področja, ki segajo precej čez območje vojske.
Taka sklepanja — ki upoštevajo ekonomske, politične, ideološke dejavnike — lahko beremo v študijah in strategijah vodilnih buržoaznih skupin. Čudim se, zakaj bi jih morali poslušati ravno mi, ki trdimo, da verjamemo v osvoboditev in vlogo množic in ljudstva; mi ki smo se v najhujši izbojevani vojni opirali ne le na puške, temveč tudi na stavke, množične demonstracije, nesodelovanje, na podporo, ki je prihajala tudi od najšibkejših.
AH se ti ne zdi, da bi bilo v tem pogledu treba opozoriti na zmoto tistega, ki tedaj, ko graja sovjetsko intervencijo v Afganistanu, vzporeja ZDA in ZSSR?
Ali nemara ni res, da sovjetska intervencija v Afganistanu spodbuja tako zmoto, da pomaga prav tistim, ki trdijo, da sta ZSSR in ZDA "enaki", dva enaka "imperija"? Ali se zavedamo ogromne izgube, škode, ki jo pomeni taka "potrditev podobnosti", če jo ljudje sprejmejo in za katere se zavzemajo nekateri listi, nekatere centrale?
(Konec prihodnjič)
Zadostovalo je samo dobrega pol leta od lanskih junijskih parlamentarnih volitev v Italiji, ki so prinesle občuten osip glasov za Komunistično partijo Italije, da je partija v tem obdobju ne le obvladala svoje šibkosti, ki so se pojavile pred volitvami in po njih, pač pa je - skoraj bi lahko rekli -dosegla, da je svoj poraz dejansko spremenila v zmago. Zmago v tem smislu, da volilna oslabitev njene moči nikakor ni povzročila enakega upada njene vloge in pomena kot poglavitne politične sile delavskega razreda v italijanski družbi.
Povolilno obdobje in tudi že obdobje pred njim je bilo v znamenju koncentriranih pritiskov posameznih političnih sil na partijo z namenom oslabiti njen vpliv in tako preprečiti, da bi se uveljavila v političnem življenju kot dejanska nacionalna sila, brez katere ni moč Italijo ne vladati ne reševati vseh poglavitnih vprašanj, ki jih je italijanski družbi v taki ostrini navrgla splošna gospodarska, družbena in moralno-politična kriza. To krizno stanje so še posebej zaostrovali vse množičnejši in vse nevarnejši pojavi teroristične dejavnosti v deželi. Hkrati se je prav v tem času odmikala možnost uresničitve enotnosti vseh levih in drugih demokratičnih sil -kar je eden izmed ciljev politike zgodovinskega kompromisa, ki ga je KPI vzela kot osnovno vodilo svoje strategije in taktike. Obtožbe in pritiski, ki so prihajali na račun partije in njene idejne usmeritve s strani socialistične stranke pod vodstvom novega voditelja Cra-xija, so še bolj zameglili možnosti uresničevanja enotnosti vseh levih sil, kar si je 15. kongres partije postavil kot prvo in najpomembnejšo nalogo.
Nemoč in neučinkovitost poskusov vladati Italijo s komunisti v opoziciji, sta vse politične sile dežele prisilila k spoznanju, da izhoda iz krize ni mogoče iskati, niti ni mogoče deželi zagotoviti trdne vlade, ki bi se bila sposobna z vso odgovornostjo lotiti težavnih problemov splošne krize, brez neposredne udeležbe komunistov v taki vladi. Komunistična partija je obdobje vnovičnega delovanja kot opozicijska sila uporabila za konstruktivno in prizadevno dokazovanje svoje volje in odločenosti, da se skupno z vsemi drugimi silami loti razreševanja krize z namenom utrditi demokratični sistem, ki je prejemal vse hujše udarce s strani terorističnih skupin.
Prav na vprašanju odnosa s komunisti in privolitve za vstop komunistov v vlado narodne enotnosti se je v zadnjem času bila znotraj socialistične stranke ostra in odločilna bitka, ki je pripeljala do popolne zmage tistih sil v stranki, ki zagovarjajo brezrezervno sodelovanje komunistov v večinski vladi vseh demokratičnih sil. Očitno je, da se lomi odpor proti sodelovanju s komunisti tudi znotraj vladajoče krščansko demokratske stranke, ki bo svojo odločitev sprejela na prihodnjem kongresu sredi februarja. Kaže, da so
Vzpon politike KPI -
r
Odpiranje možnosti za vstop v vladno večino nacionalne enotnosti — Široka aktivnost, ki ima za cilj zagotoviti obnovitev popuščanja napetosti v svetu
volitve delegatov za ta kongres prinesle večino pristašem Zacagninijeve struje, ki ni povsem nenaklonjena zamisli o vladi narodne enotnosti s komunisti v njej.
Komunistična partija je v vsem svojem pokongresnem obdobju velik del svoje dejavnosti namenila tudi krepitvi svoje mednarodne vloge, pri čemer je skušala čimbolj dosledno uresničevati kongresno usmeritev k tako imenovanemu novemu internacionalizmu, ki naj ne zajema zgolj sodelovanja in odnosov s komunističnimi partijami po svetu, pač pa naj se to sodelovanje usmeri na širok prostor, ki ga predstavljajo dežele v razvoju in osvobodilna gibanja po svetu. Usmeritev k novemu internacionalizmu je italijansko partijo vidno približala h gibanju neuvrščenih držav. Proces približevanja lastnih ciljev na mednarodnem prizorišču s cilji politike neuvrščenosti je, kot kažejo mnogotera znamenja, prispeval k temu, da italijanska partija dejansko svojo celotno mednarodno usmeritev enači z usmeritvijo gibanja neuvrščenosti. Eden izmed vidnih kazalcev take nove usmeritve mednarodne politike KP Italije se kaže tudi v ocenah v vrednotenju šeste konference neuvrščenih držav in njenih sklepov.
Komunistična partija Italije je prav na temelju take svoje usmeritve v mednarodnih odnosih, ki vidi v povezovanju interesov delavskega razreda razvitih držav z interesi milijonskih množic tako imenovanega tretjega sveta, med vsemi partijami zahodne Evrope doslej najbolj dosledno prebila obroče tako imenovanega evrocentrizma in ;e svoje delovanje vidno usmerila k vprašanjem dežel v razvoju in v tem smislu brez pridržkov podpira boj neuvrščenih držav za sprmembo obstoječe mednarodne ekonomske ureditve.
Komunistična partija Italije se tako pojavlja kot ena najvidnejših in najbolj doslednih političnih sil delavskega razreda zahodne Evrope, ki se štejejo za evrokomunistične.
Italijanska partija dejavno in tvorno posega na temelju jasno izdelanih idejnih izhodišč, ki so izraz njene evrokomunistične usmeritve na vsa področja mednarodnega življenja in dogajanja. Iz takega njenega delovanja je jasno moč razbrati, da je dosledna zagovornica načela o neodvisnosti in enakopravnosti vseh narodov ter njihove suverenosti in prav zato nasprotuje vsem oblikam vmešavanja v notranje zadeve drugih držav ter vsem oblikam pritiskov od zunaj na.posa-mezne države ali politične sile. Vrhu tega je delovanje italijanskih komunistov na mednarodnem prizorišču usmerjeno k boju za mir, za popuščanje napetosti, za premagovanje blokovskih nasprotij in za enakopravno mednarodno sodelovanje na temelju načel miroljubnega sožitja. Tako svojo usmeritev je partija izpričala v zadnjem obdobju s svojim odporom proti uvajanju novega raketnega orožja, v evropskem prostoru pa je zato razvila široko politično dejavnost znotraj Itali-
je in zunaj nje za odpiranje procesa razorože- i vanja tako v Evropi kot v svetu.
Zlasti so pomembne in v sedanjem trenutku izjemno dragocene njene pobude za zavarovanje in nadaljevanje procesa popuščanja v Evropi in v svetu spričo izredne nevarnosti in negotovosti, ki je zajela svet po sovjetski vojaški intervenciji v Afganistanu. KP Italije je nedvoumno in z vso odločnostjo obsodila vojaško intervencijo v Afganistanu in se zavzela za takojšen umik tujih čet iz te dežele.
Hkrati pa je prav zaradi vseh nevarnosti, ki jih pomeni sedanje stanje v mednarodnih ^ odnosih za mir, obsodba politike ZDA, ki ^ vodi k stopnjevanju blokovskih nasprotij, p tako je bila KPI pobudnik široke akcije tako j, v Italiji kot v okviru zahodne Evrope, ki ima n za cilj ohranitev politike popuščanja. Cilj, ki j ga teži uresničiti KP Italije s to svojo akcijo, t je doseči, da zahodna Evropa iz lastnih inte- k resov in interesov splošnega miru in popu- f ščanja na svetu prevzame samostojno politiČ- r no pobudo in vlogo, ki nikakor ne bi služila S nadaljnjemu blokovskemu zaostrovanju, paf ' pa Li bila - skupaj z vsemi drugimi miroljub- S nimi silami sveta, v prvi vrsti z neuvrščenimi c državami - nosilec miroljubnega urejanja se- £ danjega kriznega stanja na svetu.
Voditelji KP Italije v tej zvezi opozarjajo, da je sovjetska vojaška intervencija, ki j< sicer doživela najširšo obsodbo javnega mnenja in političnih sil v Evropi ter vzbudila val c ogorčenja v neuvrščenem svetu, močno opo- 1 gumila vse tiste , sicer že dozdaj obstoječe in r delujoče sile po svetu, ki jim je popuščanje c trn v peti. Prav te sile bi zdaj skušale izrabiti £ mednarodno ogorčenje kot vodo na svoj z mlin. Od tod nujnost, da se zagotovi nadalje- c vanje popuščanja pred nevarnostjo težko za- ( jezljivih blokovskih spopadov. Zato mora g nujno prevladati metoda pogovorov, ki naj s zajamejo vprašanja umika sovjetske vojske il r Afganistana, nadaljevanje prizadevanj za ra- p zorožitev ob predhodni ratifikaciji sporazu- p ma SALT 2 in zagotovitve neodvisnosti naro- p dov ter nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav.
Nikdar nismo pojmovali procesa popušča- 11 nja kòt odpiranje poti za širjenje socialisti-nega bloka, kot procesa, ki bi prinašal koristi ^ eni in škodo drugi skupini držav, je zapisal V partijskem glasilu eden izmed vodilnih predstavnikov KPI, Gian Carlo Pajetta. ProceSj „ popuščanja smo šteli in ga še vedno štejemo za pogoj, ki omogoča osvoboditev sveta, J predvsem rešitev iz nevarnosti popolnega! 3 uničenja, se pravi pred blokovskimi spopadi,' y podrejenostjo in zaostalostjo. Cilj politik«! j popuščanja je vzpostavitev mednarodnega’ ' sožitja, ki bo temeljilo na spoštovanju pravic ( narodov kot so suverenost, neodvisnost if L razvoj.	|j
Drago KOŠMRLj 11
Komunist / 1. februarja 1980
DELO - Stran 7
Mnenja izvedencev
Terorizem - vojna ali kriminal
jtj	2.
M'
j v	Borec mora biti skromen, čist
in' in urejen. Če se vseli v novo stanovanje, mora poskrbeti, da bo ustvaril določen -J družbeni lik, ki ga mora do potankosti lla preučiti. Vselej mora odhajati in se vračati J ob enakem času, ker mora vzbujati vtis,-da le je zaposlen.
k- Član »rdečih brigad« naj bi bil med dru-., gim prijazen s sosedi, vzbujal naj bi zaupa-. nje in pri tem ohranil potrebno zadržanost.
„l Avto, ki je tako pomemben v akcijah, je f>)> prav tako dobrina, ki pripada organizaciji in ga je treba brezhibno vzdrževati. Clama nom organizacije so dali napotke, naj vozi-ki jo previdno in spoštujejo predpise, da ne jo, bi vzbudili pozornosti policije. Tega pravice- la v ZR Nemčiji na primer ni upošteval ,u. Baader. Vozil je objestno in tako opozoril :ič- nase policijo, ki ga je začela preganjati in lila ga naposled spravila za rešetke, jai Vendar pa Corrado Alunni ni povedal vse-ab- ga o vedenju »brigadistov«. Morov in Co-imi cov ptimer sta pokazala, da »rdeče brigajo de« neusmiljeno spravljajo s poti priče, ki bi jim utegnile škodovati. Aldo Moro je bil tako po ugrabitvi prav gotovo politično jo, mrtev, njegovo fizično smrt pa si je mogo-j4 če pojasniti edino tako, da se je v ujetniš-ne. tvu dokopal do podatkov, ki so bili za vaj organizacijo nevarni. Podobno si lahko ra-zlagamo tudi umor državnega tožilca Fran-; .n cesca Coca, ki so ga ubili na cesti hkrati z . njegovim spremljevalcem, nato pa so sto-pili k vozniku, ki je mirno sedel za krmi-Dlf lom, in ga prav tako ubili. Enako se je ^0| zgodilo tudi s spremstvom Alda Mora. Soli6' dnika Sossija so ugrabili aprila leta 1974 v za' Genovi, čez pet tednov pa so ga drogirane-ora ga pustili v nekem parku v Milanu. Njegov naj smisel za opazovanje in izredna sposob-e iz nost prepoznavanja glasov sta mu kasneje ra- pomagala, da jc med zaprtimi »brigadisti« zu- po glasu spoznal ljudi, ki so se z njim iro- pogovarjali v ujetništvu.
[ru*
Med sodnimi spisi o procesu proti Curciu in drugim »brigadistom« v Torinu je tudi tič' Poro^l° nt-’kega člana skupine, ki podrob-•stl neje opisuje nazore teh ljudi, ki zadnjih . deset let živijo ali v zaporu ali v strogi
al. ilegali:
ed'
*** »Ne mudi se jim, da bi uresničili cilje svoje mo evolucije. Zanje je ta revolucija že izve-eta, Jena, ker imajo svoje odnose, ker so, tako ega stavijo, ustvarili novo družbo, v kateri ži-adi, vi jo. Kot trdijo, so sami že svobodni Iju-tik« dje, ki trpijo zaradi suženjstva, v katerem ega živijo drugi v sistemu. Njim se ne mudi.«
,Vfi ^ *Cla t*° l^ži so teroristi v Italiji c ,n izvedli več tisoč atentatov. Ubili so 21 ljudi, 259 pa so jih ranili. V letu 1978 so ijj našteli skoraj 2.000 atentatov. Tarča teroristov so bili največkrat sedeži strankar-
skih sekcij: krščanskih demokratov in komunistov. Policija je v omenjenih štirih letih zaplenila 58.000 kosov različnega orožja in 43 ton razstreliva.
V zaporih je bilo pred dvema letoma 544 teroristov (158 pripadnikov »rdečih brigad«, 141 pripadnikov NAP, 19 članov »prve črte«, 7 pripadnikov »revolucionarne enotnosti« in 218 pripadnikov terori^ stičnih organizacij skrajne desnice). Policija je registrirala 147 terorističnih organizacij, ki so si prilaščale posamezne atentate, kar vsekakor ni pravo število, ker se teroristi ene in iste organizacije velikokrat predstavljajo kot člani izmišljenih organizacij, da bi na javnost napravili močnejši vtis.
»Revolucija ni velikonočni sprehod« * li
Frakcija rdeče armade (RAF), ki jo javnost bolj pozna pod imenom »Baader-Meinhof«, je v ZR Nemčiji prvič stopila na prizorišče 29. septembra 1970. Natančneje povedano, tedaj, ko se je Baaderju s pomočjo Ulrike Meinhof posrečilo pobegniti iz knjižnice, kamor so ga pripeljali kot zapornika. Čez nekaj dni je organizacija pisala časopisni agenciji:
»So mar te svinje, ki so prve streljale, verjele, da bomo dovolili, da nas bodo kar tako pobili kot ovce? Kdor se ne brani -bo umrl! Začenja se oboroženi odpor! Ustanavljamo rdečo armado...«
Tako so začeli požigati veleblagovnice, kasneje pa so se lc:2i ruzlaščevanja«, da bi dobili sredstva za »revolucionarni sklad«: Razdeljeni na tri skupine, so hkrati napad-
li tri banke in si tako nabrali več kot dovolj denarja za prve akcije. Ne bi mogli reči, da pravila »rdečih brigad« o skromnosti in varovanju premoženja veljajo tudi za to organizacijo. V policijskih spisih so odkrili tudi podatke, da sta Baader in Meinhofova velikokrat v enem večeru za zabavo in razvedrilo pognala več kot dva tisoč mark. Očitno tudi med teroristi obstajata »aristokracija« in »proletariat«.
Ulrike Meinhof je v ilegali nastopila s svojo znano krilatico: »Revolucija ni velikonočni sprehod«.
»Treba je zaostriti spopade, razkriti obstoječe sile, da bi prišla na dan njihova prava narava ... Ustanoviti .rdečo armado’ in začeti mestno gverilo, to pa pomeni razkrinkati prave sovražnike in proti njim brez omahovanja nsto.piti z nasiljem, h kateremu se bodo vsekakor kasneje sami zatekli, da bi se obdržali na oblasti.«
Strategija te teroristične skupine sloni na izkušnjah podobnih skupin v tujini, zlasti na Marighelovem »mini-priročniku«. Vsi člani se aktivno ukvarjajo s športom, učijo
se različnih spretnosti in obrti, ki so jim nujno potrebne za akcijo. Zanimivi so poskusi Baaderja in Meinhofove, da bi zapuščene in nezakonske otroke, ki živijo v domovih v ZR Nemčiji, spodbudila k uporu, neubogljivosti in destruktivnosti. Nekajkrat sta pripeljala takšne Otroke z avtobusom, da bi demonstrirali na sodnih procesih.
Zanimivo je tudi, da je med teroristi veliko mladih deklet in žensk. Tako so na primer po umoru industrijalca Schleyerja preganjali 16 teroristov, od tega je bilo deset žensk. Sicer pa sta Ulrike Meinhof in Gu-drun Ensslin veljala za organizacijski in intelektualni voditeljici organizacije. Ta pojav je zaslediti tudi v Italiji, na Japonskem in v ZDA. Največkrat gre za mlajša dekleta ali ženske srednjih let, medtem ko so na primer na procesu v Torinu ugotovili, da je 66-letna Cesarina Carteli igrala vlogo sla.
V zadnjih sedmih letih so teroristi v ZR Nemčiji ubili 27 ljudi, 107 sojih poskušali ubiti, 92 ljudi so ranili, v akcijah pa so zajeli blizu 100 talcev. V spopadih s policijo je bilo ubitih 14 teroristov, skoraj 100 pa so jih prijeli in obsodili.
Deset zapovedi
V mnogih državah je policija izdala različna navodila tako za svoje sodelavce kot za javnost, da bi se ljudje znali zavarovati pred teroristi. Tako je ameriški State Department za primer ugrabitve izdal deset zapovedi ameriškim diplomatom in poslovnežem. Med drugim jim je svetoval, naj bodo mirni in naj se ne poskušajo braniti. Poleg tega naj bi se pokorili navodilom ugrabiteljev, si dobro zapomnili njihove lastnosti, poskušali navezati stjke z njimi in se izogibati izzivalnim pripombam.
Ameriška policija je objavila tudi posebna »pravila igre« z ugrabitelji. Po teh pravilih je nujno dobro spoznati nasprotnika. Februarja leta 1977 je pri neki ugrabitvi v Indianapolisu policija zvedela, da je ugrabitelja strah zaprtega prostora, zato je izključila tok, ogrevanje in telefon v njegovem stanovanju. Ugrabitelj seje vdal. Eno izmed pravil je, da je treba zavlačevati s pogajanji, kajti pripravljenost teroristov na smrt je velikokrat bolj »retorika kot resnica«. Vendar pa po mnenju nekaterih ta pravila ameriške policije bolj veljajo za obupance in duševno bolne, manj pa za organizirane teroristične skupine, ki so zelo odločne v svojih zahtevah.
Vsekakor pa danes že odkrito govorijo o »klubu peterice« (ZR Nemčija, Francija, Švica, Italija in Avstrija), ki da izmenjujejo informacije in pripravljajo skupno strategijo za boj proti terorizmu.
V boj se je že zdavnaj podal tudi Interpol. Na generalni skupščini v Kiotu in kasneje v Teheranu je Interpol začel akcijo proti terorizmu, še zlasti proti ugrabiteljem letal. Cesa vsega se policisti ne domislijo, da bi peprečili ugrabitve, najbolje ponazarja primer iz Japonske. Marca lani je osem pripadnikov japonske »rdeče armade«, oboroženih s samurajskimi sabljami, ugrabilo lokalno letalo na progi Tokio-Fukuo-ka in prisililo posadko, da je letalo usmerila proti glavnemu mestu DI.R Koreje Pjongjangu. V dogovoru z južnokorejski-mi oblastmi so poskušali z zvijačo in
Občni zbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora
Naprej po začrtani poti
ugrabljeno letalo je najprej pristalo na letališču v Seulu, kjer so razobesili severnokorejske zastave, slike Kirn II Sunga in še posebej kričeče lepake z napisom »Dobrodošli v Pjongjangu«. Ugrabitelji pa so vendarle nekaj posumili, zato so zahtevali jutranjike, ki izhajajo v Pjongjangu, in tako zlahka odkrili prevaro. Po treh dneh pogajanj je tako letalo vendarle odletelo proti Pjongjangu. Kasneje so odkrili, da so bile pravo orožje le sablje, vse drugo orožje, ki so ga imeli ugrabitelji, pa so bile igrače.
Dandanes teoretiki izražajo bojazen pred tako imenovanim »jedrskim terorizmom«. Fiziki namreč trdijo, da si ni mogoče priskrbeti fisijske snovi, da bi izdelali majhno jedrsko bombo. Znano je, da so nekatere države s krajo prišle do te snovi. V vseh strokovnih učbenikih je podrobno opisano, kako je mogoče izdelati takšno bombo, stroški pa ne presegajo 100.000 dolarjev.
Naši strokovnjaki, ki se ukvarjajo s pio-blemi terorizma, pa menijo, da se nam tega ni treba bati, saj so se nekoč, še v časih, ko so delovali anarhisti, bali, da bodo le-ti uporabljali bojne strupe, pa se to vendarle ni zgodilo. Izkušnje so pokazale, da se k takšnim zlorabam zatekajo le države.
Terorizem bo prav gotovo pojav, s katerim se bo soočala tudi bodoča družba. Ta izziv je treba sprejeti, pravijo naši znanstveniki in pristavljajo, da mora biti v tem boju vsak človek »vojak«. Zgolj tehnična opremljenost in posebne spretnosti policistov brez demokratičnih načel lahko namreč policijo zavedejo v vode »državnega terorja«.
DELO, Ljubljana, 2.2.1980
Tov. Skerk na enotni manifestaciji
poplava terorizma in vojne nevarnosti narekujejo vsem demokratičnim silam čimvečjo strnjenost in odločnost zoper nasprotnike miru in napredka. Mi z zaupanjem verujemo v ta boj, ker smo prepričani v končno zmago in v pravičnejšo prihodnost. —
Ob zaključku svojega govora pa je tovariš Škerk poudaril še naslednje:
— Ne moremo mimo tega, da ob tej priliki ne izrazimo naš protest proti odpuščanju delavcev v tovarnah, neupravičenemu razlaščanju slovenske zemlje tržaški okolici.
Svoj govor pa je končal z naslednjimi besedami:
— Ob zaključku tega kratkega posega v tej lepi gledališki dvorani, ki nosi ime slavnega italijanskega skladatelja, naj se spomnim — ko te dni slavimo Dan slovenske kulture — tudi našega največjega poeta Prešerna, ki je v svoji znameniti in vedno aktualni Zdravici zapisal "Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan".
OBNOVITE NAROČNINE ZA LETO 1980
Tržaški partizanski pevski zbor je pred kratkim imel svoj redni letni občni zbor. Na njem je upravni odbor podal obračun svojega dosedanjega dela in istočasno začrtal smernice zardelo v prihodnosti. Občni zbor je bil v Bazovici, kjer ima TPPZ svoj domicil. Poleg pevcev in drugih članov društva so se te pomembne skušči-ne udeležili tudi številni gosti.
Ob koncu zasedanja je tovariš Oskar Kjuder predstavil novo ploščo, na kateri je posnet triptih za soliste, recitatorje, zbor in orkester. Občni zbor je z dolgim aplavzom sprejel tudi voščilo tovarišu Titu.
Ne bomo se zadrževali pri podrobnostih občnega zbora, umestno pa je, da povzamemo glavne misli, ki jih je v svojem poročilu podal tovariš Oskar Kjuder, dirigent in obenem tudi predsednik TPPZ. Med drugim je dejal:
— ko polagamo obračun o delovanju našega kolektiva, smatram za potrebno, da se za trenutek zazremo v preteklost ter si osvežimo spomin na razmere, v katerih se je rodil naš pevski zbor. Naša dežela je bila vselej prizorišče napadov fašistične drhali, ki zastavlja vse sile, da bi nas izbrisala s tega ozemlja. Dokaz temu so tudi napadi na slovenske šole, kulturne ustanove, na spomenike padlim za svobodo. Toda naš narod, prekaljen v narodno osvobodilni borbi je kljuboval — in tako bo tudi v prihodnosti.
TPPZ zbor želi s svojo borbeno pesmijo nadaljevati tradicijo NOB, njeno poslanstvo posredovati tudi mladim generacijam in še več: to poslanstvo posredovati tudi pripadnikom večinskega naroda. In v zvezi s tem je tov. Kjuder podčrtal naslednje:
— Naš zbor stopa po poti, ki jo je začrtal osvobodilni boj, goji pesmi osvobodilnega boja pa tudi pesmi s socialno tematiko ter pesmi narodov, ki si utirajo pot v svobodo. Naša pesem svari: naj ne pride nikoli več do nevihte! Naša pesem pomirjuje in sega v roko slehernemu poštenemu človeku.
Ko je tov. Kjuder govoril o načrtih za prihodnost je med drugim povedal, da bo zbor v kratkem ponovno gostoval v Sloveniji, na Koroškem in kasneje tudi v Franciji, kamor so ga povabil? tamkajšnje borčevske organizacije. To je vsekakor zelo lepo priznanje!
PRISPEVKI ZA DELO
V SPOMIN
Dne 19. marca bo minilo 15 let od dneva, ko je preminil Josip Tul iz Mačko-Ij. Hvaležno se ga spominjata hči Ema z možem.
Za sklad DELA sta ob tej priložnosti prispevala 10.000 lir.
Ob 15. obletnici smrti Ivana Sulčič iz Križa, ki poteče 23. marca, prispevata mama in bratje 7.000 lir za sklad DELA.
Ob obnovitvi naročnine so prispevali za sklad DE LA:
Avgust Blažina, Štivan, 7.000 lir, Julka Peric, Štivan, 2.000 lir. Avgust Colja, Sesljan, 6.000 lir, Stanko Smotlak, Mačkolje, 5.000 lir, Josip Sancin, Dolina,
2.000	lir, Alojz Markovič, Sesljan, 7.000 lir.
Iz sekcije KPI Zgonik so nam poslali 28.600 lir prispevka.
Gregori Anton iz Skednja je ob obnovitvi naročnine prispeval 5.000 lir za DELO.
Furlan Emil iz Skednja je ob obnovitvi naročnine prispeval za DELO 7.000 lir.
Primosi Zora, ul. Fonda v Trstu je ob vpisu naročnine prispevala 7.000 lir za DELO.
Valentinis Armida iz Skednja je ob vpisu naročnine prispevala 2.000 lir za DELO.
Kneipp Bianka iz Skednja je ob vpisu naročnine prispevala 2.000 lir za DELO.
Ob obnovitvi naročnine za tekoče leto so prispevali za DELO:
Drago Milič iz Zgonika 5.000 lir, Josip Guštin iz Zgonika 2.000 lir, Franjo Furlan iz Saleža 7.000 lir, Zvonko Simoneta iz Zgonika pa je ob vpisu naročnine prispeval 2.000 lir.
Albin Čuk iz Lakotišča je ob obnovitvi naročnine prispeval 7.000 lir za DELO.
Alojz Brišček, Kontovelska reber, je ob obnovitvi naročnine prispevaj za DELO 7.000 lir. Žarko Hrvatič iz Skednja,
2.000	lir, Adalgisa Biekar iz Skednja
3.000	lir.
Tovariš Ivan (Nino) Košuta in Križa 356 je prispeval za sklad Dela 20.000 lir.
Za sklad DELA so prispevali naslednji naročniki iz Križa:
Ivan Tretjak 2.000 lir, Norina Bogateč
2.000	lir, Srečko Vidoni 2.000 lir, Mafalda Conta 500 lir, Angela Košuta 2.000 lir, Boris Tretjak 2.000 lir, Odon Sedmak
2.000	lir.
Viktorija Kodrič 2.000 lir, Boris Sirk
2.000	lir. Zora Švab 2.000 lir, Irma Švab
4.000	lir, Albin Tence 2.000 lir, Ivana Sulčič 7.000 lir, Slava Cotič 2.000 lir, Nandi Tence 2.000 lir, Giudita Gruden 500 lir, Karla Tence 7.000 lir.
Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo.
D E L O - glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktoi ALBIN ŠKERK
Ureja uredniški odbor Odgovarja FERDI ZIDAR Uiedništvo in uprava:
Trst - Ulica Capitolina, 3 telef. 764-872, 744 047 Dopisništvo v Gorici: Ulica Locchi, 2 telef. 24 36
Poštni tekoči račun 11/7000 Letna naročnina 3.Ò00 lir Tisk: Tipo/offset Riva - Trst