I, yr»xn)koW, j daily ««P* \SÍ sad Holiday«. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE >0*0 Ur*daIAkl ta aprmrniiW pra •WT I. Lawndal« Ava. OtflSS Of Publication; MM South LawnéaU Ave Tatophoas, Rockwall 4*04 jfO-YgAB XXIX. Hate ja S6.00 m.....i ..... M«r Jumo M. IMS. i* U1M. «aásv Um As» «f Ont» •f mtnk «. ut». CHICAGO, ILL., PETEK. 29. MAJA (MAY 29¿, 1936. Subscription MOO Yearly ÔTEV.—NUMBER 106 for »allia* at apeeial rate of posUge pr>rtF ¿ i odgovoril dolnir Od- I* rt 1 r'.uki unionizem to ia. Creen pra-»klep eksekutive »'«■val tega sklepa in kal kakšen "trouvai revolto v Ame-11 «ki fadehaciji. h U k h u t proces Pf! "orjdskih mučite l"v *oce nov V< 2*. maja. — policajev ii * J" hila spoznana ^»Ijenja in muče- »tw riih delavcev J< v"-raj po svo-"u **hte\ala novo * ». 'la mo "bili po. n una, vedeli, kaj Linčanje mlade zamor-ke preprečeno na jugu Altus, Okla., 28. maja. — Policija je včeraj odbila dva napada na tukajšnjo ječo, v kateri se nahaja 19-letno zamorsko dekle Olivia Garvin, ki je obtožena umora 32-letnega belopolt-nega S. E. Harlana. Linčarski napad na ječo je vodila vdova ubitega moža. Zamorska je priznala, da je ustrelila Harlana, toda v ailobranu, ko jo je napadel. Komunisti odgovorili papežu v Rimu Pravijo, da se je rimska cerkev zvezala s fašisti in militaristi Dvanajal ranjenih v spopadu med levičarji in faiisti Pari*, 28. maja. — Stavke, ki so zadnji torek isbruhnile v pariških predmestjih, so se sedaj razširile na drufe province. Iv Toulousa je prišlp poročilo o o-klicu stavke v letalski tovarni v Dewoitinu. Upravitelj družbe, ki se je mudil v Parku, je takoj odpotoval v Dewoitin, kjer se bo pričel pogajati ■ atavkarji. Levičarji, člani Ljudske fronte, so včeraj udrty v dvorano v Rouenu, kjer so imeli fašisti avoj shod. Navalu jt jedila bitka, v kateri je bilo dvanajst oseb ranjenih; dve sta dobili resne poškodbe, katerim b¿sta najbrž podlegli. Stavkovna aituacija v pariškem distriktu je nespremenjena. Stavkarji so okupirali tovarni v Nieuportu in Lavallettu in ju še vedno drie. Stavkarji so edina oblast v teh predmestjih. Levičarske avtoritete v mestih Issy-les-Moulieaux, Mala-koff in Clamart so poslale vino in živila delavcem, ki so zastav-kali v tovarni Farman kompani-je. Rebelni duh ¿tavkarjev je o-čiten, dasi se zadrie mirno in ne uprizarjajo demonstracij. Podporo imajo tako pri ljudstvu kakor pri avtoritetah, ki odklanjajo in tervencijo. Nepokoj med francoskimi delavci se razširja, odkar so levičarji zmagali pri parlamentar nih volitvah. Delavci vidijo, da i-majo sedaj priliko isvojevati svoje zahteve, ki uključujejo zvišanje mesde In skrajšanje delov nika. 1 V sedanjih stavkah so najbolj prizadete orožna in druge indu strije, ki izdelujejo letala ln dru go bojno opremo ter municijo. Magnatje, ki kontrolirajo te industrije, ne kažejo dosti odpora so pripravljeni na pogajanja s stavkarji. Levičarska vlada, ki bo kmalu prišla na krmilo, je že naznanila, da bo podržavila orožno in municijsko industrijo in tega se magnatje boje. To je glavni vzrok, da so pripravljeni Hklepati kompromis s stavkarji, ker upajo, da bodo na ta način odvrnili nevarnost podržavljen- VELIK STAVKOVNI Tekstilci zahtevajo zvišanje mezde . New York.^— Sto tisoč delavcev, članov organizacije United Textile Workers of America, je zapretilo s stavko, če ne bodo delodajalci pristali na njih zahteve, ki uključujejo zvišanje mezde dvajset odstotkov in znižanje delovnega tedna na 36 ur. tr» Morganova kontrola industrijskih korporacij New York. — Nedavna študija Je pokazala, da Morganova finančna hiša kontrolira petino bogastva ameriških industrijskih korporacij. Nad 700 korporarij je pod direktno Morganovo dominacijo. Moakva, 28. maja. — Nedavni napad papeža Pija na komunizem in sovjetsko Rusijo je včeraj izzval uradni odgovor moskovske vlade. Njeno glasilo Izvestija je objavilo članek, v katerem naglaša, da v Rusiji ni nobenega zakona, ki bi se ga lahko smatralo za diskriminacijo proti katoliški cerkvi. Razlikovanje med religijami je tuje politiki sovjetske vlade. Izvestija je obdolžila katoliško cerkev, da podpira barbarizem fašističnih miliUristov. Papežovo izjavo, v kateri je de jal da je fašistična zmaga \ Abeainiji "triumf dobrega ita lijanskega ljudstva." silovito kritizira in dolži pa|>eža, da »e vmešava v notranji in zunanje zadeve drugih držav. "Medtem, ko cerkev propagira ljubezen-med ljudmi, poglavar te cerkve blagoslavlja brutalno zatiranje narodov," piše sovjetsko gla silo. . "Ko papež izraža silno veselje nad iulijansko zmago, ki je bila izvojevans s bombami in strupenimi plini, za*no pa naglaša. da človeško doatojanstvo in varnost ogražajo sile, ki ga rantirajo osvoboditev iz mste rialne in moralne sužnoati, tedaj imamo zadosten dokaz, ds se strah prošlosti še vedno skri va za kipi v vatikanukem mu seju," pravi Izvestija. Carina na uvoz iz Japonske zvišana Tekstilni tovarnarji na vzhodu bodo želi dobiček Delavske stavke v devetnajstih državah TU IN "TAM KON. FLIKT S POLICIJO Washington, D. C.. 28. maja.— Val stavkujočih delavcev se danes rasteza preko 19 držav. Na stavkovni fronti je okrog 60,000 delavcev. To število pa dnevno narašča, kajti isbruh novih stavk je na dnevnem redu. Nepopolni seznam delavskih stavkovnih gibanj po Zdruie-nih driavah je sledeči: New York. — Stavka 6000 delavcev v tovarnah sa pisalne stroje v Syracusu. Stavkarji so postavili straie okrog Remi ngtonovih tovarn, ko so laat-niki dobili 400 stavkokazov. V Remingtonovih tovarnah v drugih maatih New Yorka. v Ohiu in Connecticut^ je zastavkalo 4300 delavcev. — Dalje stavkajo v mestu New Yorku brivski pomočniki in pristanlščni delavci. l^ewiston, Me. — Stavka nameščencev ulične železnice, Promet te Železnice je popolnoma ustavljen. Cambridge, Maas. — Tu stavkajo vozniki avtotrukov. Stav-karjem na piketni črti pomagata tudi mias Vera du Pont, sestričina munlcijskega magna ta du Ponta in George Burroughs, bližnji sorodnik bivšega predsednika Coolidgeja. Dallas, Tex. — Petsto taksi sklh šoferjev je zastavkalo. Arkansas. — 3000 najemnin skih farmarjev. Caliiornija. — Tisoč delavcev na poljih zelenjave in 300 ladjedelcev. Oregon. — 600 šumskih de lavcev. Washington. — Tisoč šumskih in lesnih delavcev. Ohio. — M00 delavcev v jek larakih tovarnah v Porthsmou thu. Pennsylvania. — Okrog 6000 delavcev v raznih Industrijah. Masaachusetts. — 8000 delavcev v raznih industrijah. South Dakota. — Tristo me sarskih delavcev v Sioux Fall sud. Nebraska. — Sto cestnih delavcev. Vermont. — Dvesto kamnosekov pri Rutlandu. Chicago, III. — V sredo js tu zastavkalo 3000 delavcev na poatajah avtotrukov, ki prekla dajo tovor. Delavci zahtevaj«» zvišanje mezde. Waahington, I). C. — teza je bila narejena na račun odjemalcev bombažnega blaga, ki bodo morali plačevati višje cene in pridelovalcev bombaža v južnih drtevah. Bombažno blago, ki prihaja v Ameriko z Japonske, predstavlja manj ko dva odstotks vsegs Japonskegs izvoza v druge države. Tu napovedujejo, da se bo Japontika maščevala zaradi draatičnega zvišanja ca rine na bombažno blago. V A-meriki bo naročala manj auro-vega bombaža, ki ga potrebuje pri izdelovanju blaga. Koristi od zvišane carine bodo imeli le tekstilni tovarnsrjl, ki bodo lahko zvišali ceno bombažnim izdelkom aedaj, ko Japonaka bombažna industrija ne bo mogla konkurirati z njimi na ameriških tržiščih. Rooneveltova akcija Je sledila naznanilu japon«k!h vladnih u-radnikov, da ne morejo kontrolirati izvoza bombažnega blaga Britske čete zatirajo arabsko vstajo Policija mobilizirana, d a se zaščiti židovska lastnina Jerusalem, 28. maja. — Angleške avtoritete so v naglici mobilizirale močno vojaško in policijsko silo, da ustavi arabske m*>ade na Židovske naselbine v Palestini. V hajfsko pristanišče je včeraj dospela tudi atigješka bojna ladja "Barham" pod povelj ništvom podadmiraJa Poun-da, bataljon angleškega vojaštva pa je odrinil is Kaira. Kgipt, Palestino, kjer ima Anglije največjo oboroženo silo od svetovne vojne. Močni vojaški in policijski oddelki so bili poslani v več naselbin, v katerih arabski rebeli udirajo v židovske trgovine in uničujejo lastnino. Vojaška vlada je tia krmilu v Jeruzalemu in v vseh drugih več» jih palestinskih mestih. Govorice se širijo, da bodo avtoritete prisiljene razglasiti obsedno stanje, če ne bodo spopadi med Židi in Arabci prenehali. Delno obsedno stanje je Že v veljavi v Jafi, Kbalu, Kani, Hatikvahu, Samariji, Ksdraleonu in Akru. V Jafi Je bilo včeraj vrženih večje število bomb. Angleške avtoritete v tem mestu, v katerem tvorijo veČino Arabci, so poslale večje število židovskih družin v mesto Tsl-Avlv, ker se je pojavi-Iti nevarnost novih izgredov. Terorizem In izgredi v zvezi z arabsko stavko civilne nepokorščine imajo že značaj odprte re-volte, Arabski nacionalisti za ht»Y*jo ustanovitev naseljevan ja Židov v Palestini ln prodaja nja zemlje ftldom, Uradno poročilo se glasi, da Je bilo že AH oseb ubitih in 331 rs njenih od 29. aprila, ko Je izbruhnila civilna vojna, 969 Arabcev in Židov pa Je bilo aretiranih. Policija Je uvedla hišno prelakavo v mnogih arabskih vuseh in zasegla je veliko zalogo orožja In municije. MUSSOLINI ZAHTEVA PREKLIC UGINIH SANKCIJ Dokler se to ne zgdi, ne bo zadovoljstva v Italiji REFORMIRANJE LIGE NARODOV Coughlin se vrgel v boj za burbonce Roosevelta ne bo podpi ral, ker "sili v socializem19 Petorke stare dve leti; velika proslava Callander, Ont., Kanada, 28. maja. — D ion nove petorke so dsnes izpolnile dve leti. Proslava rojstnega dneva peterih sestric, edinih na svetu, se je izvršile z velikimi ceremonije-ml in rsdioprogrsmom na njihovem domu in pod vodstvom dr. Daffoeja, glavnega skrbnika petork, toda oče in mati nista bila navzoča. Hpet sta u-prizorila "štrajk" v znak pro testa proti državni kontroli njunih hčerk. Petorke so bile edine, ki se niso zmenile za festival, čeprav ao prejele nešteto brzojavnih čestitk in daril iz vseh krajev sveta. Imele so pet Velikih kejkov z dvema sveči-cama na v«akem, ali pecivo bodo pojedli drugi. Deklice zdaj ve*ek> tekajo sem in tja, govor« nekaj francoskih besed In vsakogar pozdravijo v franeošrlni "Poglejte nss New York. 2H. maja. "Fa ther" Coughlin, znani radio-pridigar In vodje Unije za so cialno pravico, Je včeraj brzojavno informiral časopis The New York Sun, da bo pri letošnji predsedniški volilni kampa nji podpiral kandidata republi kanske stranke, ako republikan cl poatavljo "pravega kandlda ta". Kansaški governer Landon ni pravi kandidat in on ga ne bo podpiral. Coughlin Je v iatem telegra mu ostro napadel Rooaevelta in New Deal, ki "vodi Ameriko birokracijo, nekontrolirano Inflacijo, diktaturo ftvs ekstremni socializem". Coughlin pravi, če republi kanci ne nominirajo "pravega1 kandidata, katerega bi on lahko podpiral, tedaj ae bo njegova Unija za socialno pravico kon centrirala le za izvolitev "pra vih" kongresnikov In »enator Jtv. Umdon, 28, maja. — Diktator Muaaoltni je imel včeraj razgovor rimskim poročevalcem londonskega lista "Dally Telegraph", v katerem je ponovno poudaril, da talija šel! mir. "Preklic ekonomskih sankcij bo omogočU Italiji vstop v vrsto zadovoljnih dršav," e bil Muasolinijev odgovor na vprašanje poročevalca, če Je rim-«ko cesarstvo postalo dejstvo s anekaijo Abealnlje. Glede italijanske dominacije Albanije, ki je alarmirala Jugoslavijo In Grčijo, Je Musaolin! dejal, da bo Italija še nadalje protektirala neodvisnost te msle državice, "ki ima že stoletja pri-jateljske odnošaje i nami." Muaaolinl ni dal direktnega odgovora, kakšno politiko bo Ita-ija vodila, da se ustvari podlaga za restavrlranje zaupanja med Italijo In državami ob Sredosem* tkem morju. "V sedanjih okol-nostih in dokler ne bo bojkotna akcija preklicana ne bo Italija podvzela nobenega koraka glede sklenitve dogovora s temi drla-vami", je rekel Mussolini. "Kakor hitro bodo sankcije umaknjene, bomo posvetili temu problemu vso puoornost, kajti mi telimo sporazum v Interesu miru " Na vprašanje, kaj se bo zgodilo z močno oboroženo silo, ki jo ima Italija v Libiji, je diktator dejal, da ta sile nI tako velika kakor nekateri domnevajo, toda ostsla bo tam, dokler se ne ublaži napetost v državah ob Sredozemskem morju. Ta aila bo pozvana domov kakor hitro bo Velika Mritanija umaknila svoje bojne ladje s Sredozemskega morja. On Je zanikal, da namerava Italija mobilizirat! armado zamorcev v Afriki, ker lahko mobilizira armado osem milijonov mož doma. "Mi ns potrebujemo armade črncev ne v Afriki niti v Kvropl", je dejal Mussolini, Dalje je rekel, da je Italija za pričetek razgovorov s Francijo in Veliko Britanijo, ki naj bi u-soglaslli njihove ekonomske Interese v Afriki, zaeno pa je poudaril potrebo sporazuma med Italijo in Anglijo, («lede Lige narodov Je Mussolini dejal, da jo Je treba reformirati, da bo lahko nadaljevala a svojimi funkcijami. Ako se to ne bo »godilo, bo Italija prisiljena Izstopiti Is Lige na rodov. Lord Cranbone, podminister za zunanje zadeve, je naznanil, da je bil angleški poalanlk v Rimu Instrulran, naj vpraša Italijan-sko vlado, zakaj so italijanske mllltarlstične avtoritete Izgnale M. L. Steera. |s>ročevalca londonskega lista Times", iz Abe-sinije. "Queen Mary" na de-vitki plovbi v Ameriko Mouthampton, Anglija, 2H, maja. — Queen Mary, novi par-' ni k Cunard linije, je včeraj odrinil na prvi plovbi proti New < Yorku. Ns parniku je 2140 v Ameriko in druge države, In j potnikov ln porn»«B MASOon» PODPOBMt J«D*OT» rtn.il 11 fcr MiHn< * PBOHVETA Am, C Vsakega nekaj NewyorAki konirreanik VVilliam I. Sirovich, ki bo menda alovanaki tid, kar pa nič ne pomeni, je pred nekaj dnevi predlagal v nitji kongresni zbornici imenovanje odseka za Atu-diranje pridružitve Kanade Združenim dria-vam. Kanadčani vsekakor razumejo Aalo in sato ae ni bati, da bi amatrali Hirovichev predlo« ca afront. Kanada, ki j« neodvisna in avtonomna enota britanakega im|>erija, je v marsi-«'•»•m boljAa demokracija kakor nafta republika; tam ao ie davno reAili nekatere probleme v aploAno zadovoljatvo, ki ao v Združenih državah Ae vedno Inileč trn v j>eti. NajmanjAega dvoma ni, da Kanada oatane, kakrAna je, dokler bo obstala Velika Britauija. Ako ae pa kdaj v )todočiiosti hoče združiti z naAo republiko —katera pa bo morala biti prej radikalno ro-formirana—naj pride iniciativa za zdrutitev od Kanade name, u« od Združenih držav. To je nate mnenje. V Rio de Janeiru, Hrazitija, je dnevnik "!>ia-rio Nolte" zadnji teden (iito reano objavil aliko Bruna Kicharda llauptmauna, pod katero je čiato resno zapiaal: "To je duh H. K Haupt-manna," v zvezi s to sliko je pa tisto reano poročal, da je llauptmannov "duh" govoril s Api-mističnim medijem in mu zau|ml, da je res ugrabil l.iiidberifhovegM otroka, llauptmannov "duh" je torej odvandral v Južno Ameriko, v Brazilijo, in tamkaj se j« "izpovedal," namesto da bi bil to storil v Ameriki ali Nemčiji! Nič čudnega, da so v lir azili ji "revolucije" na dnevnem redu, ko |m vpliven dnevnik take otročarije resno poiWa v zavesti, dn je tamkaj na milijone ljudi, ki radi verjamejo Ae več j« t>eda*toče. živela Apiritistična farba-rija! Ilir,™r ¿¡L. Ali «t« narodni na it*y. Slika kale delavce pri gradnji je»* oh reki ( olumhia v državi ,nik Trotreto**? PodpIrajU ttaahlngt«». g?0j llftl Vesti iz Jugoslavije <|fviraa peroíüa Is LJaMJasO ROPARSKI aretiran VLO- orožniki ima m m *> . Ztkoriks, ki dvojni roparski umor v Tii, ropsrski vlom v in Se neksj pre- • P® 9 črtnem ori Litiji se je v kTt m. zelo bahai z de-L mlad fant, star kakih 23 »Lil je z dolenjske strani , v vasi izdajal za človeka, . ■riieliz Abesinij«. V Ze-Z-i gostilni je dajal lju-I| pijačo in govori« o svo-ijmišljenih doživljajih, šte-»0 drug za drugim prih-i-aa mize. Sčasonm se je na-, kar več ljudi, ki so izrab-fostoljubnost mladega tuj-Kekdo je celo vstal in z go-p pozdravljal povratnika iz hinije, ta pa ga je nagradil f celim stotakom. Nazad-io se zvečer utrudili in ve-idusni tujec je šel spat v ovža pobila na tla, pa je začela hči Marija klina pomoč, sta s težkimi uii pobila še njo. Oba sta ria. Po izpovedi Zahorikovi Mila v hiši samo en stotak nekaj dragih kamnov. To odnesla. Venecija je doma Itijske okolice in je zdaj že «j ¿asa v novomeškem zaptv kjer je pač priznal svoje de-in izdal tudi Zahorika, ki i orožniStvo doslej ni moglo M, dasi so vedeli, da se i stalno po Dolenjski, ker Pri Stični neko dekle. Jjfi zločin, ki ga je Zahorik J s štirimi pomagači, se je 1 v Straži pri Toplicah, 80 v'°mili v stanovanje »J«*ga nadučitelja ter od-ki so si jih po 1 razdelili. 2 rop' ki im» Zahorik ^ jo zgodil dva dni lijegovo aretacijo. O tem ^Kem vlomu smo pred ne Dva maski »vhm.lca sta vdrla v stano- ZT"radnikoVe vdove torttnarjeve v Mokro *r mlad*™ fanta, ki je ži- 1 n.J1; ,('r nat0 odne«1» ^ ^ 35.500 Din. Vlo- J, ,M|(' korala ve . VSaDBNABNB MtUit* la «ve*, kf M UUf «i eSMva^a M. la Máatf» «eM* aa! m MiSJaii aa ai lajal«**. aaj te »rttUU» sa M. fejalltm Xüüt'ülür- • Mes*lalèàl»l —kl mí m eUUJ*» aa MesaJaUtfe. «^tfcT^iiTTii' r * MtawaMi «Sm aaj m »elSlaJ* r*eak Èmh% VSI raiZIVI aa ti. »eralal eSnk m m| aa lata Oertta. VSI DOT» la InS «eUí. aaMaalle. mUm. »Mtlala* la «Mi mlwHt everi • fftMÜMi MmS, aa| ae MltU* aa -raoSVBTO.- Mf a UwaSaU Am. CWmh, M. . ..........» «aa ta. imim. orrw ium u >unau M Mie»«i fe» sm ■■enn p»Mliial rfwaM fee lUnml le hlSk sf ^aaiMr sed ksalsM asaMvalsi vHmRI MU vi Míiím^ ta nifilify1! tffWt« momie wt ma toaam «smu he i fli i i H m» ¿fc*" «-S* «h. leftoSlHtoo ri IS« I net un- SmU Sate« , Sato «ea«wolas um wmk el mm «mm« ■rito, itolrau ri um bmiS ri S«»wvlM«t. -«»Iriato eaá iwhIi Mi U ri to Jeka Oert*. «kalmaa. leüriri SuizaTiižai^ daljšanje odplačeval nega čaaa, ali pa za reduciranje obresti. Ta služba je v vsatom okraju Združenih držav na rasp^ag«) zadolšenim farmarjem,/Katerim grozi drašba. 8 tem programom, da se pomaga obubošanim farmarjem zopet na noge s posojili, z Izdelan jem poslovnih načrtov In s prizadevanjem, da se znižajo njihovi dolgovi, pomaga preseljevalna administracija velikemu številu druftln, ki se zopet vračajo v vrsta pridnih in samo-vadržnlh farmarjev. Z rehabilitacijskim programom pomaga administracija nad 600,000 farmskim družinam ali trem milijonom oseb, -jy posebnim agencijam in bodo podvržena mestnim in državnim postavam. Značilnost teh mestec bo v tem, da bodo hiše boljšega In novejšega tipa, ceste • varnostnimi prehodi In kontroliranim uličnim prometom, kar bo dajalo značaj vzorno planiranih mest, na drugi strani Jih bo pa livadno zaledje (greenbelt) približalo podeželskemu življenju bolj tesno kakor je danes katero večja mesto. In industrijsko mesto, "ki ae ta veda ^na vezanosti na podeželsko ftivljenja ln ameriško ozadje, ne more Igrati drugačne ko vitalne In zdrave vloge. Končni rezultat aktivnosti preseljevalne administracija je zaustavitev pojavov, ki resno o-gražajo Izčrpanje bogastva dežele, tako kar se tiče ljudi kot zemlje. Prilagoditev zemlje do najboljše uporabe in potrebe prebivalstva Je postalo izredno važno vprašanje v ameriškem ekonomskem življenju in ja potrebno, da mu posvetimo vso pozornost. DshI sta v ekonomskem oziru mesto in farma tudi v Ameriki kakor povsod navezena drug na drugega, se brez potrebe razi! kujeta v svojem življenju, in si cer toliko, da se včasih izgube še celo ekonomski odnošajl. Ustanovitev štirih večjih Iz-venmestnih llvsdnih (greenbelt) komun po preseljevalni admiiii stracijl je dokaz, da ni potrebno, da je temu tako In da se Ish ko spoje prednosti mestnega in podeželskega življenja v vsa kem planiranem mestu. Ideja livadnih mest ni nova, kskor tudi ni nova ideja o pra vilni rabi zemlje sli blagostanju podeželskega prebivalstva. V Angliji te nekaj časa obstoji dvoje uspešnih llvsdnih mest in tudi v tej deželi so nam zna na "vrtna mesta". Pri vsem Um in farmarske gru|»e, Je šla v boj Je le ta neprijetnost, da si U-|sa načrtno gospodarstvo v tej Načrtno goapodar-stvo v Washingtonu Produkcija sa porabo» no sa profit Olympis, Wash. — (KP) — Commonwealth federacija, politična organizacija, ki so Jo ne-dsvno ustanovile delavske unije ki h mest ne morejo privoščiti delsvci z nizkimi dohodki, ki nsjbolj občutijo potrebo dobrih «tanovsnj. Preseljevalna administracija ima v delu štiri livad na mesteca, in sicer v li«rwynu, Md. (10 milj od Washlngtona), v bližini Milwaukeeja, v predmestju Činel miatijs in četrto mestece v Bound Brooku, N. J., v newyor-ški okolici. Hiše na teh projektih ne bodo razkošne, toda bodo akrjtdo pla-nirane in dobro zgrajene. Najvažnejše pri tem je to, da si jih ta/do lahko nabavili delavci, ki mi uposleni v bližnjih industrijskih mestih, ker ne bodo predrage vsled tega, ker l*>do r.grs jen* po modernih metodsh In situirane v predmestjih, kjer Je icmljs wnejs Ts mestecs l/odo obkrožali zeleni (»asovi dreves in fsrrw, kar I jo tovarnam in velikim poslopjem preprečilo uničenje {»odešel-skegn značaja. Ideja teh mest tudi uključuje igrišča, vrtove in male fsrme, ksterih lastniki bodo lahko dobili trg v bližnjih rezid««nčnih krsjili sli mestih. Ko bodo izdelane, bodo ta mesteca izročena v svrho uprave državi. Pri državnem tajniku Je vložila zahtevo, podprto s 100,-000 jMrtlpisi, "nsj oživi zskonski načrt produkcij* za porabo". Osnutek določa uveljavljenje načrtnega gospodsrstva. Ortavs naj se razdeli v Atlrl produkcijske distrikte, posebna državna komisija, ki Jo imenuje k«gisla-tura, pa naj prevzame kontrolo nad produkcijo in trženjem Ida-ga. Država naj bi potem Izdajala izkaznice, predstavljajoče vrednost producirsnegs blags. Delavci, uposleni v tskih državnih podjetjih, lin j bi prejnosli polovico plače v gotovini, imjIovIco ps v izkaznicah. Načrt dalje določa, da morajo imeti prednost zaposlit« ve v državnih podjetnik "upo-sljivi" brez|ioselni delavci za njim! pa delavci, ki gsrsjo zs nizke mer/lM v privatnih industrijah, Preaeljevanje duš "Ali verujete v preseljevanja dušT "Da. Jaz ns primer sem bil nekoč osel H "Kdaj je to bilo?" 'Takrat, ko sem vsm posodil sto dolarjev," Ni ga bilo težko dobiti Mož mi je sam prl-telovnik in me prodi, naj preiščem vae «epe; našel aem tudi nekaj »stavnih listkov, ki sem jih vtaknil k sebi in ae zahvalil prijavnemu možu za njegovo ljubeznivost. Cezdalje bolj mi j« bil po godu in nenadoma mi je bilo mnogo na Um. da bi napravil dober vtis nanj. Storil sem en korak proti vratom in ae nato spet okrenil proti pultu, kot da sem nekaj pozabil; menil sem. da sem piu doftan pojasnila in pričel sem potihem požvižgavati, da bi vzbudil njegovo pozornost. (Nato aem vzel svinčnik ▼ roko In ga držal kvišku. Se na kraj pameti bi mi ne prišlo, da bi napravil tako dolgo pot zavoljo kakšnega prvega poljubnega svinčnika, sem dejal; a s tem-le je to nekoliko drugače, čisto posebne zadeva. Kakor Je videti neznaten — tole konček me je enostavno napravil za to, kar aem, me j« takorekoč postavil na ju ».. Vač nisem povedal, pultu. "TakoT" je rekel in moje mesto v žlvljen-Mož Je stopil čisto k me radoznalo pogledal. 8 temle svinčnikom aem napisal svojo razpravo o filozofskem »poznavanju v treh zvez-klh, sem nadaljeval hladnokrvno. Ali rez le ni slišal govoriti o tem? Motu se J« sdelo, da je že slišal naslov knjigi. Da, to sem napisal Jaz! Zato se torej prav sa prav ne sme čuditi, če zahtevam svoj svinčnik, Id je same neprecenljive vrednosti, saj Je skoro kot majhno živo bitje! Sicer pa da aem mu na vso moč hvaležen za njegovo dobrohotnost in da mu tega nikoli ne pozabim — gotovo, gotovo, tega mu ne pozabim nikoli; mož-beseda; takšen sem pač Jaz in on to zasluži. Adijo. % J fiel sem proti vratom in se držal, kakor da je v mojih močeh, preakrbetl motu kako visoko mesto pri ognjegascih. Prijazni zastavlja-lec ae Je dvakrat poklonil, preden sem prišel ■kosi vrata, Jaz pa sem ae še enkrat okrenil in pozdravil. Na stopnicah zern »rečal lansko, ki Je nesla v roki potno torbo. Plašno se Je stisnila v kot, da bi mi napravila prostor in Jaz sem nehote posegal v žep, da bi JI kaj podaril; ker nisem našel ničesar, aem m ozlovoljll In šel s povešeno glavo dalje. Kmalu nato sem slišal, da Je tudi ona potrkala na hram; pred njim Je bila mreža in železne tlce In takoj sem spoznal njen škripajoči glas, če ae Je Je kdo do-takll s prstonm. 8oinee Je stalo na južni strani, bilo je okoli poldne. Mesto Je jelo stopati na noge, približal se Je čss ss promenado In pozdravljajoči, smehljajoč! se ljudje so pričeli valovati po Karla Ivana cesti. Stisnil sem komolce k sebi, se napravil čisto majhnega in se neopaženo izmuznil mimo nekaterih znancev, ki so se postavili na vogalu vseučilišča, motreč mimoidoče. Tako sem stopal latopljen v misli pri grajskemu holmcu. Val ti ljudje, ki sem jih srečal, kako lahkotno in vesslo so pozlbavall s glavami In se kre-tall »kozi življenje, kakor po plesni dvorani 1 V nobenem očesu bolesti, na nobenem ramenu tovora; morda niti tegobne misli ne, niti skrivne muke v kateri teh veeellh duš. In Jaz sem stopal Uk ob teh ljudeh, mlad In jedva razcvetel, In Jas sem poiabil že, kakšna Je bila sreča! Poigraval sem se s to mislijo in našel, da se ml Je zgodila okrutna krivica! Zakaj so tako strašno trdo ravnali z mano ti poslednji meseci? Nič več nisem poznsl svojih čutov in od vseh strani so me naskakovale najbolj čudaške nadloge. Nisem mogel sesti sam na klop ali iti kamorkoli, ne da bi me napadle majhne, brezpomembne slučajnosti, nadlotne malenkosti, ki so ae vgnezdlle v mojo pred-stavo in razkropile moje moči v vse vetrove. Pes, ki me Je oplszll, rumena roža v gumbnlci neznanca, vse Je povzročalo, da so Jele moje misli vibrirati in se dolgo ukvarjstl s tem. Kaj neki mi je bilo? Je prst Gospodov pokazal name? Toda čemu baš name? Cemu ne na poljubnega človeka v Južni Ameriki? Če sem pričel razglabljati, mi je bilo vse nepojmlji-vejše, čemu sem bil ravno jaz izbran muham usode za njih poizkusno igro. Saj je bila to ree dokaj svojevrstna posebnost, preekočiti ves svet in se vreči baš name; saj sta bila na priliko starinar Pascha in parniški ekspeditor Hennechen tudi Še tu. Pohajal sem okoli in premišljal to reč in se je nisem mogel iznebiti in našel sem najjedro-vitejše ugovore zoper samovoljo Gospodovo, ki si je izbrsla bal mene, da se pokorim za greh vseh drugih. Se potem, ko sem našel klop in sedel nanjo, me to vprašanje ni jenjalo obvladovati ter me je oviralo pri razmišljanju o drugih stvareh. Issa onega majskega dne, ko so se bile pričele moje zoprnosti, sem jel tako razločno čutiti neko slagoma rastočo slabost; bil sem tako rekoč preutrujen, da bi se krmaril sam In se vodil, kamor sem hotel; roj majhnih škodljivih mrčesov se je vgnesdll v mojo notranjost in me tako rekoč izdolbel. Kako, če je bila božja volja, da me uniči docela?! Spet sem vstal in stopal pred klopjo gori in doli. Vse moje bitje ss je v tem hipu nahajalo v stanju neke višje muki; v rokah eelo sem čutil bolečine in sem jih jedva držal kot navadno. Tudi po svojem zadnjem težkem zajtrku sem občutil talke slabosti; bil sem pre-objeden in Vazburjen ter sem se izprehajal sem in tja, ne da bi pogledal kvišku, v ljudi, ki so prihajali in odhajali, polzeli kot sence mimo mene. Naposled sta dva gospoda zasedla mojo klop; nslgala sta si smotke in se pomenkovala; razardil sem se In ju hotel nagovoriti, a sem se premislil in šel v drugi konec parka, kjer sem si spet poiskal prosto kJop. Tu sem sedel. Znova me Je pričela mučiti misel na boga. Zdelo se ml je to velika neodvornost, da se je pojavil vsakokrat, če sem iskal službe in se je ves razbil — saj js bilo vendar samo naš vsakdanji kruh, ki sem prosil sanj. Opazil aem bil, da so moji možgani, kadar sem bil delj časa hudo lačen, čisto neopaženo usehnili in mi puščali glavo prašno. Tedaj mi je bila čisto lahka in odstotna, nič W nisem čutil njene tete na svojih ramanih in bilo mi je, kot da v vsakega, kogar sem pogledal, buljim s preveč razprtimi očmi. Sedel sem na klopi in premišlja! in postajal vse srditejši na boga in ta neprekinjene misli, ki mi Jih je nalotil. Ce Je mislil, da me lahko dvigne k sebi In poboljla, s tem, da me je mučil do smrti in mi polagal na pot zmerom nove neprilike, je bilo to zmota; to je bilo sigurno. In skoro ihteč od upora aem pogledal kvišku in sem mu povedal to enkrat za vselej v svoj! tihi misli. Ostanki tistsfa, česar sem se naučil kot otrok, so mi prihajali na um. Glaa svetega pisma ml Je svsnel na ušesa in čisto tiho sem pričel govoriti s ssmim seboj In sem zasmeh Ijlvo postrani povesil svojo glavo. Zakaj sem se pehal za tem, kaj bom jedel in pil, v kaj bom odeval svoje borno telo? Ni-li moj oče v nebesih skrbel same, kot za vrabce na strehi, in mi dodelil milost, da je pokazal na svojega nevrednega služabnika? S svojim prstom se je dotaknil bof mojega tivčevja in spravil vsa njegova vlakna počasi v nered. In bog ja odtegnil svoj prst in vlakna in nežne koreninice mojih živčnih niti so obvlsele na njem. In božji prst Je Isvrtal luknjo in rano v mojo lobanjo. Ampak ko se me je bil dotaknil bog s prstom svojs roke, me je pustil pri miru in se me nI več dotaknil ter ni dal, da ae mi ne bi zgodilo nič hudega. Marveč mL Je dal Iti v miru In ml dal oditi z rano v lobanji. In nič hudega se mi ne zgodi od boga, ki je Gospod na vse veke vekov ... FR08VITA pred ik dalje, se ustavil _ gom in zaklical: "Dober dan, starka F Ženska se je nekoliko ustraši-prihoda orožnika. Pustila je posodo poleg ognjišča, stopila k vratom in vpraftalat "Kaj ste rekli?" "No, kako vam gre, sem hotel reči", se je odrezal orožnik. "O, sa silo že", Je odgovorila ženska, ki ae J« delala, da [je bolj gluha nego je bila v reenici. V?ste kaj sem čul v vasi? Da mate gadjo maat, s katero zdravite ljudi, ki jih muči revmati zem."r 1 "Mogoče bo to res", je odgovorila starka. Nagrbgnčila je čelo n ae namrdnila, kakor da bi iskala primernega odgovora. "Ta noga me že leta in leta bo-1. Revmatfeem me muči, da je strah. Rabit sem te različna mazila, a nobeno mi ni pomagalo. Cez sto kron sem te potrošil, a vse je bilo zaman. Bolečine nočejo odnehati/' Starka je vestno poslušala o-rotnika, oči so se ji iskrile, ko je govoril, da ga muči revmatizem. Prepričana je bila, da se je orožnik oglasil v njeni hiši, da dobi gadjo mast in računala je na dobro kupčijo. "Mislim, da imam še nekaj lončkov gadje masti in vam bom lahko poetregla," je rekla in po-mignila orožniku, naj stopi v hišo. Mož postave se je povabilu odzval in etopil za starko v sobo. Ona je kmaju našla tri lončke gadje masti in jo prinesla orožniku. "Tu je dragoceno zdravilo, ki vam bo gotovo pomagalo", je re- ■H "Koliko pa zahtevate za lonček mašila?" "Krono, ker ste vi. Drugim bi računala več." Orožnik je segel v žep in privlekel tri krone. "Tu imate denar za vse tri lončke. Ni vrag, da mi ta maat ne bi pomagala, ko bom vso porabil." Pograbil je lončke in jih potisnil v torbo. Mazačka ga je nekam bojasljivo opazovala. Najbrž se ji je pričelo dozdevati, da ne bo vse prav, ker je sklenila kupčijo s orpžnikom» Začela se je tresti, ko jp je naenkrat ostro pogledal In pl hotel iti ven. "Tako, vi prodajate mazila brez dovoljenja", je rekel. "Aretirati vas moram v imenu postave in odveati pred sodnika,^la vam bo nalotil kasen." Masačka sa je začela zvijati, kakor da bi jo prijeli najhujši krči. Napravila je tak obraz, da bi se je moral vsak človek usmiliti, toda orožnik ni popustil. "Nič vam ne bo pomagalo, vaša prošnja na bo pri meni ničesar dosegla. Prodajali ste mazila proti revmatizmu brez dovoljenja, razumete?" |2snska se je še nekaj časa o-botavljala, toda orožnik je sakri čal, naj se hitro preobleče in pripravi na pot Morala se je ukloniti. Hitro se Je preoblekla in na to v spremstvu orotnika zapustila Mod postave jo je vodil pred sodnika v Novem meatu. Sodniku je povedal, da je prodajala mazi lo in postavil pred njega lončke gadje masti kot dokaz, da je kr šila postavo. 'Tako, vi prodajate gadjo mast kot zdravilo in to brez do- voljenja. Ali ne veste, da Je to proti postavno 7" jo je vprašal sodnik. 'Vem, vem — pa kaj sem hotela drugega storiti? Uboga sem in potrebna denarja, z nečem sem morala začeti, gospod sodnik." Orožnik je postavil vse tri lončke masti pred sodnika, katere je ta oivrknil s pogledom. 'Torej v teh lončkih naj bi bila gadja mast. Kojiko gadov pa ste ubili, da ste nacvrli toliko masti?" je vprašal sodnik starko, ki je v strahu buljila vanj. "Pet", je odgovorila ženska s tresočim glasom. "Pet!" se je začudil sodnik. "Ako ste sleparili nevedne ljudi mene ne boete. Ce bi vse gade s koto vred stlačili v te lončke, jih ne bi napolnili, kaj šele s samo mastjo." Starka se je začela tresti in je komaj čakala, da bi bilo zaslišanje končano. Dobro je namreč vedela, da ne bo nič opravila z lažjo, kar jo je sodnik te vjel na prvi lati. / "Kaj je v teh lončkih? Kar povejte, kako ste napravili to mazilo. Izvili se ne boste, sato js najbolje, da govorite resnico," je pričel rohneti sodnik, , "Pasja in mačja mast," Je odgovorila mazačka. "Tako torej — vi ste prodajali to mazilo za gadjo mast, goljufali ljudi in s tem kršili postavo. Trideeet dni zapora in deset kron denarne kazni", je rekel sodnik S tem je bilo zaslišanje kon čano in sodba izrečena. Mazačka je široko odprla usta, toda sprs-govorila ni nobene besede. Misli la si je, da je bolje, če molči ker je slutila, da ji ugovarjanje ne bo nič pomagalo. Sodnik je bi trd in neizprosen. Zapretil ji je da ji bo naložil še tetjo kazen, če jo bodo ponovno zasačili, da se peča z mazaštvom. "Da, da, nečedna obrt se je žalostno končala," je pripomnil rožnik, ki je prijel starko in jo odvedel za omrežena okna. HUMOR petek. Predsednik francoske republike Lebrun. Slika ga pot lan U glasovnico v volilno skrinjico. Naznanilo in zahvala Taiaaga mmuJ*m wndnik««, imtnun in »r1j*t«IJ«B Ja neljub« «mrt tuli tivljaai« mJ« 4rac« Mtm* la mater* | MARY MATOZ UiarU |a 1«. mi« 11SS v Mali »M v Martlaa T trn. Okla. „ Salahala Ja aa* II lat la U ja ha »»rak, 4a al aMrfa pwutl tU.*, katar« ¿laa »a aaai lat. aj«a mrm In ataja ki«r». Na Um mi« aakvallai «lanMva Srafttra it. IM la Ii U. S.N.PJ. ta »«lik« u4.Wt ■raba la aaaka I «pa hvala ta4J i—kiia SraAtva it. 1» KHK J, pakajalca ¿lantca dual U lat. Lapa kvala aja «trio« D«i*Una. ki i Paaaa k >«gr«ka la aaaka hvala ajaal aaatri Mrm. Mary Priawii U Oh Ur. la Mra. Daialaa. Mr. la Mra. VaMak la 4railai. nji,« k vala Vta aa tfaravaaa vaaca. Saaka Upa k vala laa c»«tljk« drait.fl iL IU KSKJ aa Savavaal kraaal v«a«c, W«m«a'a PaiiUcal Clak, M .d Clak, Ur. i» Nit Laa l» Kaaai. M laa MU4ra4 llavar. Miaa Mildrrd la Mra. Mata«. SnriUal Kaaaa. Sraiiai VUk la Mra. P«Ura.l i, El« Gr Sriaa brala biarnua la aataa Mra. Vlaaaat Kasai i» Mr*. j mm«k raaca la >iail aaai paSaaa r raab ««trik. Hvala tail Mr. AaUna paalavilal gavar ab aSprtaai traka la aaaka taSI araialcaai iraitra JI paaSrav. Sriaa k vala vaaaa. kl ata akiakali aai« n«p»takm» auUr aapra«a. tar Ja apraaiaalS k ailraaaia patitka. lakraaa hvala .aa, I a avtaaMkUi la aa MkMIU pagraba. Ca 1« kataraga lat« iapaitca«. pr apraatlta. k« al aa»aaaaM, Pacrak a« Ja vriil U dvoran« HNPJ, kila pakajatca ki talca. apr«J«ll aa ja a catta aa ¿«la aa Biti». Ok aairti ja MU atara 41 Ift Bajaaa U MU v Sraaaicah. JmmUvIK j paiia atariie. «aa aaatra, tar rai Snurlh aaradnlkav taka! v iawtl, aiaa aaaaL Draga aapraca. Mil« M a* aas »raraaa U aaa Nai apaaiia aa Taka aaa ka«U aatal v aaiih areih 4a K Zalajali aataa i TONY MATOZ. aapra«. Mra. SOZSL U Mra. A« kiari la aaatra. aata«aaa PRIMOVIČ v ClavMaada. ObU. - ■ TONY MATOZ, Stala«. Nagobčniki V tramvaj stopi odlična dama s psičkom v naročju in sede na klop. Njen sosed se takoj odmakne. Užaljeno meni blagorodna gospa: "Nič se ne bojte, moj psiček ne grize! Sicer ima pa tudi nagobčnik!" "Pea te," zategne gospod. "Njegove bolhe pa ne." e Prijatelj človcAtva Mati: "Včeraj si mi tako u-stregel, ker si bil prvi v razredu — danes si pa že spet med poslednjimi!" Sinček: "Oprosti, mama—saj mora tudi katera druga mama Imeti veselje s svojim otrokom!" Nova moč za oslabele organe NUOA-TONK ojafuja aalahaM organa. Ja tavrataa Mod«na lonika. laboijia apatii la puma«« »rakavi. Pomaga teéaaja 4« ko v an i« irav la ialoSaa. Črava «Majajo «mvrn.Jl«. •to. Upliva aa ara« Ima NUOA-TONK a i. Sa Saja vai anarclja aa Salovaaja. Ok •aaa aSravljaaja daljtih bolaaai ja ta Uviat aa toalka. ajaiavala«. Vainita NUOA-TONK •a da aaa. Piapritajt« aa • aja*a a« ia jaiaaja. Dovolj ao mmm dni aSravljaaja. aa aa dalar. Uap«h ia«atovljaa all | aaaaj. Na prodaj v M.h Mkaraak. Proti aap rtu Ici varmica- UQA-SOL -Idaalai odvajala«, lia la Ma. (Adv.| Krank Kroll: Aretacija Bil je lep pomladanski dan in solnce je pripekslo kakor v (>olet-Ju. Vaščan Miha Je sedel prrd skednjem in prijetno se mu je sdelo. ko so ga ogrevali topli solnčni žarki. Is bližnjega goids se Je razlegalo žvrgolenje ptic. z vrta, kjer so pogajanjale prve cvetlice, pa se je širil prijeten vonj. MIhu je bilo toplo pri srcu. kajti pomlsd Je tudi njegs poIT-vela, da se Je radoval prebujenja narave In življenja, ki je kUlo i*>-v sod. Ns bližnjem polju so bili zaposleni kmetje, hlapci In dekle. O-k opevali so njive in opravljali druga poljeka dela. Miha Jih Je z veseljem opazoval, ko so se pri dno sukali pri delu. Nenadoms se Je pred nJim poje vil orožnik, star znanec, ki Je prekoračil petdeseto leto In je imel že pobeljene laee. "Dober dan. Miha T ga Je po zdravil. "Vroče je. ali ne?" "Da. da. precej Je vroče, a to je dobro zame." "Ali vas še m uči. revmatizem?" je vprašal orožnik In se osrl o-trog, kje bi našel prostor, da bi se vsedel in delal Mihu druščino. |*fte vedno nu» trpinči. Včasi me tsko trgs, da mialim, da bom kar ponorel zaradi bolečin." |HAli se mažete it kakšnim mazilom?" "Da, tiata ženska s Vrha, aaj Jo poznate, mi daje mašila. Ona izdeluje gadjo maat, ki Je fte dosti ljudem, ki Jih je mučil revma» tkem, pomagala. Nedavno jo je .. ii.« .. ; i .in j..., m nit» t njo namazala. Dala mi Je tudi navodila, kako jo morsm rsbiti, da bo učinkovala." "Koliko ps Ji plačate sa delo in gadjo mast?" MIha Je potisnil ščepec žvečil nega tobaka v usta, krepko pljunil in odgovoril: "Deset krajcarjev ta eno mažo In krono sa lonček gadje masti." "Kje ps dobi ženska gadjo mast? Ali sams lovi gade. Jih c vre in stiaka is njih mast T "Mialim. da je tako. Aaj Je ga dov dovolj v skalovju In grmifla-vju. Kadar naleti na pravo gadjo zalego, Jih lahko nalovi in napravi dosti masti." "Ali vi vse verjamete, kar vam ženska pripoveduje?" "Seveda, zakaj Ji ne bi verjel? Ona se razume na to stvar ln gadjo mast isdeluje že dolgo česa. Orožnik Je videl, da Miha popolnoma saupa masački in veruje sdravilno moč njenih mašil Gotov je bil, da mu ne bo omajal te vere In zato Je končal razgovor. Vzel Je puško ln Jo vrgel na rame ter se poelovil od Mihe Odšel Je proti vaal. Na konci vasi je krenil na desno ter ee na potil j»«» uulujiMii at«*ziri proti va- sl Vrh. "Se danes bom pokazal tisti ženski, kaj se pravi sdrsviti nevedne ljudi brez dovoljenja", ja govoril sam pri sebi. "Pogledal bom nekoliko globje, kako o-na Isdeluje ln prodaja gadjo mast." Stezice je držala čez polja In dalje skozi gosd. Orožnik se Ja potil, kajti solnee je močno pripekalo, a to ga ni motila Hoja v pomladanskem ozračju je bila kljub vročini prijetna. Po dobri uri hoda je že stal pred hišo, v kateri je aamotarila mazsčks Iz kuhinje se Je slišalo rapotanje poaode, ki jo je ženska pomivala Orožnik Je napravil NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklep« IS. redae h—t—d|e se lahka naroti m Ust štele «dem, dra, trt. štiri ali pet éfenor Is ene dmitne k tal Proaveta ataae sa vse eaake, sa Hase ali mNmi $SM u mm alao. Ker ps ilaal le plačale pri asssMt« $U0 sa Ušaik, itej« k aarofeM. Toref asdsj al Tfrofca, ratt, da U lbt f. N. P. 1. List Proareta Je vaša laatalaa la feter« ]a r raki kl M rsž lita! Ust vsak daa. Ceas Ihta Praa^U le: Za Zdrvi, dižsve la Kassde ISJS Za Ckero ia Chira*t> j« 1 tednik faiž............. t tednika ta.............. I tednike In............... MS 4 tednike In............... 1JS I tednikov in............. nil Za Berepe le, Izpolnite spodnji kupon, prlleiite potrebno raoto 4«s«rja Order v pisno in si naročite Prosreto, Ust, U Je raša Uatniat. Pojasnilo :—Vselej kakor hitro kateri teh fiaaoT preneha biti ali êe so preseli proč od družine in ho zahteval sam »»oj liit I aoral tisti élan II dotične družine, ki Je Uko «kupno naroiena Prosreto, to takoj nasnanlti upravniitvu Hita, in obenem dc floto Hstu Prosveta. Ako tef» ae atore, tedaj mera aprsrki datum sa to noto naročnik«. 1 tednik la......... t tedalke ia........... S tednik« in........... 4 tednike ia...........\ I tednikov in.......... ......tt.Ot I) Inte PROSVETA, 8NPJ, 2S57 So. Uwndale Are. Chleafa, II Priloženo pošiljant naročnino sa liât Protrrcte «seU I....... •.................................Ci dmitn *.. Naslor ..................................................... Uetarite tednik in fa pripišite k meji naročnini »d *** drnžine: ........................................& i«^1 ČL drnitfs a. .. A dr«Atrs Š> ...................................v....... é .CL dmitrs » TISKARNA S.N.P À .1 v tiskarsko obrt spadajoča je Tiska vabila sa veselice in shode, risi**-knjige, koledarje, leUke itd. v slovenske«. ^ slovaškem, češkem, nemškem .angleške« ** VODSTVO TISKARNE APELIRA NA S.NJPJ, DA TISEOV1NE NAKOCA V SVOJI TISKARNI ai* S.N.P.J. PRINTER 2as7-5t sa lawndai.E AV®» CHICAGO» 1U- Sllka kale zgradbo aa «ledne« letališču v Ukewooda. N. i.1