38. Številka.
Ljubljana, v soboto 15. febravarja 1902.
XXXV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrske dežele sa vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znata poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSUjatve naročnine se ne ozira, — Ze oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Se se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlstvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon St 34. — „Narodna tiskarna'1 telefon št 85.
Petrov novčić.
V cerkvi se opazuje že mnogo let sem prizadevanje, z zunanjim bleskom in s sijajnimi priredbami utrjevati pri vernikih čustvo brezpogojne udanosti in pokornosti. Zlasti se to vidi pri brezštevilnih jubilejih papeža, ki se vrste skoro leto za letom.
Tudi letos se bode slavil tak jubilej in sicer se bode obhajala 251etnica, kar je bil Leon XIII. izvoljen rimskim papežem. Te dni je ljubljanski škof v tej zadevi izdal pastirsko pismo, ki določa po dogovoru z drugimi avstrijskimi škofi, da se bo papežev jubilej obhajal celo leto od 20. februvarja 1902 do 20. februvarja 1903.
Ker se v strogo cerkvene zadeve čisto nič ne utikamo in je samo naravno, da cerkev praznuje 251etnico svojega načelnika, se s tozadevnimi škofovimi predpisi nečemo baviti, dasi je n. pr. določba glede odpustkov, katerih postane deležen, kdor gotove molitve za papeža opravi, že taka, da bi bilo vredno o njej nekoliko izpre-govoriti, kakor tudi glede skupne udeležbe občinskih zastopov pri evharističnih shodih.
Toda druga stvar je, ki nam je potisnila pero v roko. Tudi ta slovesnost se namreč hoče porabiti za izdatno puščanje kmetskemu mošnjičku.
Prišli smo že tako daleč, da je ni cerkvene slovesnosti, pri kateri bi ne krožila pušica za obligatna »prostovoljna darila«. Na to se nikdar ne pozabi in tudi sedaj je škof tej zadevi v svojem pastirskem listu posvetil prav posebno važnost. Nam seveda se zdi, da bi tako velika alavnost, kakor je papeževa petindvajset-letnica, imela mnogo znamenitejše in vzvi-šenejše lice, ako bi ne bila združena s tako trivijalnim gmotnim fruktificiranjem vernega ljudstva.
škof je odredil splošno pobiranje Petrovega novčiča. Na dan 17. avgusta bo po vseh cerkvah »ofer« za papeža in
LISTEK.
Odprto pismo
gospodu Jakobu Lazarju, v odgovor na njegov članek, ,,Moja zadeva z Ano Poč" v „Morskem Vovku" št. I. od dne 11. februvarja 1902.
Ne vem, iz kakih nagibov, ali boljše rečeno motivov se je zljubilo g. Jakobu Lazarju svojo, za vsakega količkaj moralnega, čutečega človega jako — recimo — nečedno zadevo razbliniti v cel temeljito — zavraten roman, s katerim bi morda lahko nafarbal staro Šifrerco, o kateri vemo, da bi bila omnibus, če bi imela Čvetero koles — ne pa mene, ki sem pre dobro poučen o vsej stvari, ki poznam vse časti vredno gospodično Anico Poč kakor tudi razne druge ljudi, katerih preteklost je taka, da bi je niti sam Cankar ne mogel več dostojno imenovati.
Slavno občinstvo in širomširna javnost pa naj sodita, sedaj, ko je afera prispela do vrha, in bi se gosp. Jakob rad zmuznil in izvil, kakorkoli bi se dalo. Opozarjam samo še na to, da ni bila tista jako polzka številka »Morskega Vovka« zaplenjena, da je romala iz rok T roke, in žal, tudi med našo srednješolko mladino. Kaj pa pomaga potem, če ■e mladini  prepoveduje poset maskarad,
škof milo prosi, »naj vsakdo daruje vsaj dva tri vinarje, da mi Slovenci ne za-ostanemo za drugimi narodi«. Ker je pa seveda vse polno tacih, ki menijo, da ubogi jetnik v Vatikanu s svojimi milijoni in milijoni lahko prav dobro izhaja tudi brez slovenskih vinarjev, bodo morali drugi tem več dati. Radi bi videli, kako bi župniki gledali če bi kdo za papežev »ofer« daroval 2 ali 3 vinarje!
Vrh tega poživlja škof tudi vse tretjerednike na poseben prispevek ter želi, naj bi vsak duhovnik vsaj eno mašo daroval za sv. očeta. Tretjeredniki se poživljajo k posebnim prispevkom, tem se ukazuje, glede duhovnikov pa škof le želi, naj žrtvujejo zaslužek jedne maše, a to se od njih ne zahteva. Kdor neče darovati tistih 60 kr., ki jih dobi za mašo, jih lahko tudi pridrži.
Ker ima škof namen, da ponese »Petrov novčiča osebno papežu, morajo ljudje biti pripravljeni, da se bo nanje prav pošteno pritisnilo. Škof ne bo hotel zaostati za drugimi škofi, ampak bo hotel kar mogoče mnogo denarja ponesti v Rim, da tako pokaže svojo in svoje duhovščine »versko gorečnosta.
Ubogi slovenski kmet! Ta se nam pri ti stvari najbolj smili, ker o tem ni dvoma, da pojdejo kar s svedrom nanj in da ga bodo odrli kakor bo mogoče in da bodo njegovo vernost in udanost cerkvi merili po visokosti svote, katero bo daroval za posestnika mnogih milijonov v Rimu.
Ker država dopušča tako nalaganje posebnega davka za papeža, tudi mi ne moremo storiti ničesar druzuga, kakor da priporočamo somišljenikom, naj ljudstvo poučujejo. Papeževe 251etnice bi se tudi mi veselili, saj je to redka slavnost, ali s to slavnostjo združeno odiranje našega ljudstva nam je pokvarilo vse veselje.
in se jim plesni venčki omejujejo na čas od 8.—11. ure zvečer (nedeljska maša in zanimiva pridiga trpi pa samo eno uro!) če se pa potem ne najde potrebnih sredstev, da se zamori precej v kali tako po-hujšljivo berilo! Čemu pa so paragrafi tle, Če pa ti nič ne izdado, — čemu pa imamo rodoljube? Ali ne bi bil mogel kdo izmed njih nakupiti vse iztise, in jih sežgati, kakor bi bilo to potrebno, kaj? Ćemu pa imamo zgodovinske izglede ? Ali sta Hren in Jeglič živela zaman? Pa tudi Vandali so bili nekdaj narod.
A v svoji sveti jezi sem se oddaljil nekoliko od predmeta, ker sem v svojem prostem času političen govornik in sem torej vajen vseskozne jasnosti. Torej, da se vrnem na stvar samo, pričnem takoj povrstoma prerešetati vsa izvajanja dič-nega našega g. Lazarja — in takoj se bo videlo, kako kljukasto — zavito, perfidno, nesramno, brezobrazno, cinično, brezna-čelno in prefrigano je sestavljen cel ta lažunski dopis.
Tako na pr. začenja g. Lazar svoj zagovor s tem, da pravi, »naj mu le očitajo pijanost, tihotapstvo, brljavost, plešo, paganstvo, trebuh, umazano igro itd.« — previdno pa zamolči — in za to se gre
— nemoralno življenje v najožjem zmislu
— o! o tem pa ne črhne besedice. In to se mu je sedaj očitalo! Kaj nas sedaj to briga, da  ima pri domini zmirom planš-
Slovensko srednješolstvo
in slovensko vseučilišče.
ii.
O slovenskem srednjem šolstvu na Koroškem, se žalibog, ne more govoriti. Pač se nam je pa ozreti, preden govorimo o glavni provinciji »kraljestva Slovenije« in nje gimnazijskih razmerah, v slovensko Primorje. In čudno nam mora biti v tem oziru pri srcu. Dočim so si štajerski Slovenci v mnogo neugodnejših razmerah pridobili vsaj par takozvanih slovenskih gimnazijskih razredov, nima celo Primorje niti tega. Goriška, ki se često imenuje kot narodno najbolj prebujena slovenska dežela, ima nemško gimnazijo v Gorici za Slovence in Lahe. Da ne izgubljam besed o tem potenciranom avstrijskem škandalu, govorim gotovo vsem iz srca, ako izražam nado, da se goriški Slovenci kmalu odločno upro temu, zanje poniževalnemu tujemu zavodu ter dosežejo lastno slovensko gimnazijo, ki bi na Goriškem gotovo imela vse pogoje lepe bodočnosti.
Kar se tiče naše edine res slovenske dežele Kranjske, pričakovati bi se moralo, da bi vsaj tu ne imeli vzroka pritoževati se v zadevi srednjega šolstva. Saj imajo Slovenci tamkaj 4 višje gimnazije, 2 v Ljubljani, 1 v Novemmestu in i v Kranju, gimnazije s skoro izključno slovenskim dijaštvom in večinoma s slovenskimi učnimi silami. Zato se tujci, ki se za naše zadeve zanimajo, prijemajo za glavo, ako slišijo, da vse te gimnazije pravzaprav niso slovenske, ampak da se na vseh v višjih razredih poučuje izključno v nemškem jeziku. To dejstvo se zdi objektivnemu tujcu naravnost nerazumljivo v današnjih dneh, ko je iz vseh krajev slovenske zemlje romalo tolikšno število pe ticij na Dunaj za ustanovitev slovenske najvišje šole, slovenske univerze.
Srd mora človeka obiti, ko vidi, da se moramo še danes, po več nego trideset-
ajns v roki, da se vsak večer krega z natakaricami, ker jim napove manj, kakor je res spil; kaj to, da piše na papir, ki si ga vzame seboj iz kancelije — to nas sedaj vse nič ne briga — tukaj se gre samo za to, da se dožene, kak kavalir je ta mož, ki ni dosti bolji, kot rajnki Hugo Schenk, bog mu daj nebesa! — in da se varujejo ostale še — device tega »vovka«, ki pa ne more plavati na morskem dnu, ker bi ga tolšča, nabrana v njegovem žakljastem trebuhu, takoj vzdignila, in ga postavila tja, kamor spada — na zrak, ali »lft«, kakor pravijo v Ljubljani.
Mesto, da bi bil obzirnim našim listom hvaležen, da so pogrnili črez vso njegovo zadevo plašč krščanskega usmiljenja — (še danes je umazan od takrat in drugbart) — in da so se izrazili nekako v metaforah, provocira g. Lazar na najdrznejši način. »On da je kriv njene smrti« — in sedaj tarna in javka, kakor da ne bi vedel, da se je rabila beseda »smrt« v prenesenem pomenu. Kdor se pa še dandanes zmeni za kako telesno smrt? K večjemu kak padar, ki pride po honorar, ali pa žlahta, ki se goni za »erbšno«! A tu se gre za duševno, za moralno smrt, in vsakdo ve, kaj se pravi to, ki je le enkrat skusil kaj takega na sebi. Sedaj smo jasno dovolj govorili, g. Lazar, in če imate še trohico časti in dostojnosti v sebi, veste, kaj imate storiti.
letni veljavi člana 19. drž. osn. zakona, pehati v izključno slovenski deželi za slovenski učni jezik v srednjih šolah, dočim bi svoje sile morali pravzaprav posvečevati novejšim nujnim nalogam. Vkljub temu moramo pa baš v sedanjem položaju zopet pred javnostjo odločno nastopiti z zahtevo res slovenskih srednjih šol. V preteklih mesecih morali so se tudi naši nasprotniki hočeš nočeš baviti z zadevo slovenske univerze, ki je tvorila nad dva meseca dnij dnevno vprašanje. Baš isti naši nasprotniki so sami spravili poslednje dni tudi slovensko srednješolsko vprašanje na dnevni red in morebiti ga bode avstrijska javnost še do grla sita, preden stopi v ozadje. Kmalu se bode zopet govorilo ne-le o celjsko-mariborskem gimnazijskem banditskom poskusu, tudi o končnem uvedenju slovenskega pouka v višjih gimnazijskih razredih sploh si je naš naučni minister prihranil odgovor za poznejše dneve. Slovenci ga bodo morali pač še enkrat opomniti na zahtevo, katero je stavil njih zastopnik v tem oziru v proračunskem odseku. Slovenska javnost morala bi pa baš bodoče tedne temeljito izkoristiti, da se tudi ona glasno izrazi kakor v zadevi vseučilišča istotako v zadevi končnega uvedenja slovenskega učnega jezika v višjih gimnazijskih razredih. Dasiravno tisočerim zahtevam za slovensko vseučilišče ni takoj sledil popoln uspeh, česar tudi pričakovali nismo, vendar je gotovo, da je ta splošni pokret marsikje napravil trajen in za našo stvar ugoden utis, in če ne že danes, videli bodemo ob normalnih razmerah sad vsaj v dogledni dobi. Zato je naša dolžnost, da baš v sedanjem trenotku zahtevamo, da se pripravi zdrav prehod k bodočemu slovenskemu vseučilišču, to je, da se uredi naše srednje šolstvo v slovenskem smislu, zlasti da se vsaj na Kranjskem takoj prihodnjo jesen začne s slovenskim poukom v višjih gimnazijskih razredih.
Da si tudi slovensko dijaštvo, ki se
V koleziji je eden, na sv. Petra cesti sta pa dva mlinska kamna na prodaj — vrv priskrbim Vam radovoljno jaz, Ljubljanica je pa zastonj in sedaj ravno dovolj velika.
Ker že ravno o Ljubljanici govorim, naj se dotaknem še onega »sulca«, katerega Vam je baje obljubil kolodvorovodja gospodarske stranke v klubu. Kako je to stvar g. Lazar zopet zasukal, vpije naravnost v nebo. Vsak pameten človek ve, da se v nobenem političnem programu ne dado vse točke kar tako črez noč izpolniti, nekatere so naravnost neizpeljive. Vsakdo, kdor pozna g. dr. Tarčo, ve, kako se peha in trudi neumorno, da ustreže kot komarjev brezštevilnim željam svojih volilcev in pristašev — toda ultra posse nemo tenetur! Visoki g. ribič je tekal dan na dan ob Savi in drugih ribnjakih, bil vsak petek že ob 7. uri zjutraj na ribjem trgu za vodo, a več nego 2 borih sulčkov — obeh v nežni starosti podmernih 42 om ni mogel ujeti. Teh pa vendar ni mogel poslati v klub, kjer so se časih nahajali ljudje, hujši na ribe nego najpožrešnejša vidra. Morda misli g. Lazar, da se dobe tudi ribje koklje? Za »forele« že, da, za sulce jih pa do zdaj še ni — na Kranjskem že ne, kar pa, mimogrede rečeno, tudi ni na programu gospodarske stranke.
Pa recimo tudi, primeren  sulec bi bil ta, ali je mar bil dr. Tarča zavezan
je z vsemi močmi udeleževalo gibanja za slovensko vseučilišče razjasni pojme v tem važnem slovenskem kulturnem vprašanju in da izrazi svoje želje, zategadelj sklical je vseučiliški odsek današnje zborovanje ter predlaga primerne resolucije. Svoja izvajanja pa sklepam z željo, naj bi se Slovenci baš sedaj resno zavzeli za izboljšanje zanemarjenih srednješolskih razmer ter da bi kmalu dosegli ne le slovensko vseučilišče ampak tudi dovolj res slovenskih srednjih šol v vseh deželah, kjer prebiva naš napredka željni narod.
V ILJlibljani, 15. februvarja. Državni zbor.
Včerajšnja seja je bila pravzaprav posvečana dunajskim ljubiteljem javnih škandalov. Saj pa je prišlo tudi vse z ulice na galerijo. Vršil se je »jezikovni« boj med Luegerjem in Lobmevrom, oziroma med njinimi pristaši. Lueger je namreč obdolžil Lobmevra, da si je kupil s 100.000 gld. častno meščanstvo na Dunajn. Dokaže pa se, da je daroval Lobmevr to veliko svoto v dobre namene mestu šele potem, ko je že bil imenovan častnim meščanom. Tožitelj dr. Lueger je postal vsed tega — obtoženec. V imenu nemških naprednjakov sta govorila Vogler in Kopp, za kršč. socialce Steiner in Lueger, za socialne demokrate Sschuhmeier. »Parlamentarni« izrazi kakor lladerlump, Strohkopf, Raubmorder, Gauner, Haus-knecht, Lausbube, Betriiger itd. so kar frčali po zbornici. Prav dunajski chik ! — Druga točka dnevnega reda so bile bosanske železnice. Obravnava pa se je kmalu prekinila. — Pol. Malik je inter-peliral zaradi najnovejšega ukaza štaj. dež. šol. sveta, s katerim se upelje v službenih učiteljskih tabelah tudi kontrola o političnem »zadržanju« — Posl. Svlvester predloži prošnjo za državno subvencijo mestu Solnogradu v znesku 4 milijonov K. Finančni minister odgovori na več in-tepelacij.
Rusko-avstrijska pogodba in balkanske države.
O posledicah poseta avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda na ruskem dvoru pišejo petrograške »Novosti«: V Srbiji in Bolgariji so s potovanjem nadvojvode v Petrograd nezadovoljni. Ker so vajeni, da vidijo Rusijo in Avstro Ogrsko kot nespravljiva sovražnika, jim ni všeč, da so se vsled poseta nadvojvode razmere med državama še bolj utrdile. Ali tem čudnim balkanskim politikom se ne posreči, zasejati med državami nesloge in varati. Rusko-avstrijska pogodba je dosti močna, da vzdrži na Balkanu status quo. S to pogodbo so iz-podnesena tla vsem balkanskim spletkam. L. 1897 sklenjena zveza se je sedaj iznova potrdila, kar zajamčuje ne le mir na Balkanu, nego bode vplivalo tudi na nravni razvoj  orientskega vprašanja. —
napram človeku, kakor ste vi, obljubo svojo »držati« ?
»Nikakor ne! Kajti politično delaven človek mora paziti na to, kaj mislijo njegovi volilci o njem, in verjeti mi smete, da bi se dr. Tarča skrajno kompromitiral, če bi se izvedelo, da vam pošilja katerekoli darove. Sicer pa vas svarim, pazite se: sulčarji so kot en mož proti vam, in soglašajo unisono s krvavo žaljenim svojim članom — in vi veste, da so Krakovčani kratkih besedij, a trdnih pestij. Ne mislite, da imate zopet neizkušeno, revno dekle pred seboj, s katerim bi lahko počeli, kar se vam ljubi.
Vidite, ko bi tudi afere Lazar Poč ne bilo na svetu — naša preteklost je taka, da opravičuje najhujše sumničenje. Ali naj pomagam vašemu spominu ? Ali ne poznate več Marjanice, tiste, ki prodaja pomaranče za vodo? Kaj pa Elza pl. Brabant? In Evlalija Hitzig? Toliko časa ste tam za »štrumfe« glihali, da ste si dekleta priglihali, na konci ste pa rekli: pater incertus — seveda »incertusa ko ste imeli 25 gld. mesečne plače, pek v bližini pa 3 hiše?! Tak »presgerm« mi tudi poznamo!
Neznansko hinavsko pa je, kar piše Lazar o svojem nastopanju ženskam na sproti, in  pa o svoji lepoti. Če   tudi ni Adonis, vemo  pa vendar vsi, da  ni niti krevljast niti puklast, kar je razvidno iz
Želeti je le, da bi rusko-avstrijska zveza onemogočila germanizacijo balkanskih držav!
Vojna v Južni Afriki.
Devvet je ušel angleškim, lovečim ga kolonam na jako genialen način. Pognal je čredo volov in krav proti block-hišam ter preko žične ograje železniške proge. Živina je ograjo potrgala, Angleži so streljali nanjo, med tem pa so Buri utekli, razkropljeni na majhne četice. Kje je Dewet, sedaj ni še znano, ali baje ima že zopet vse čete skupaj. Kako živahno je na južnoafričanskih bojiščih, dokazuje poročilo lista »Nieuwe Rotterdamsche Courant«, ki pravi, da je bilo meseca decembra 310 bitk in prask, in sicer 120 v Transvaalu, 101 v Oranju, 74 v Kaplan-diji in 9 v Natalu. Razen teh se je vršilo še 6 bojev brez navedbe kraja. To kaže, da so burske čete še po vsej Južni Afriki. Večinoma povsod so bili Buri ofenzivni. Velikanske sleparije liferantov streljiva, konj in hrane za angleško vojsko so se razkrile šele nedavno. Šele pred par dnevi je angleški vojni minister s triumfom naznanil, da se je posrečilo dobiti novega liferanta za meso, ki bo pri funtu za 11 , pence cenejši, s čimer se prihrani na leto 600—700.000 funtov šterl. 7. t. m. pa se je razkrilo, da je dotični liferant ogoljutal angleško vlado, ker je pošiljal mesto avstralskega mesa neužitno argentinsko ter prodal svojo pogodbo sindikatu Wern-her, Beit in Rhodes. Ta si je razdelil v kratki dobi 100% dividende! Živela vojna! Nova Seelandija nima nič denarja, da bi mogla nadaljevati dela v rudokopih. Več 1000 delavcev je brez zaslužka, ki se zato silijo na vojno. Beda je vzrok navdušene požrtvovalnosti Seelandcev, o kateri je govoril Chamberlain s tolikim občudovanjem. Društvo »Deut. Burenhilfsbund« je prosilo angleško vlado za dovoljenje, da bi poslalo koncentracijskim taboriščem denarno pomoč in zdravnike. Angleška vlada je to ponudbo odklonila, a izjavila, da rada sprejme živila, obleke i. dr. Najnovejše politične vesti. Odstop gališkega namestnika grofa Pininskega je gotova stvar, ker si namestnik sam želi rešitve s težavnega meBta. Najbolj so mu zagrenile službovanje dijaške demonstracije, napram katerim se je skazal preslabega. — Češki deželni zbor se baje skliče takoj po Velikinoči, t. j. prve dni meseca aprila. Istočasno se skličejo tudi ostali deželni zbori, ki še niso sklenili proračuna. — Državni zbor bo najbrže dovršil državni proračun do 21. marca — Proti sladkornemu kartelu seje ustanovil v Devinu odsek, ki hoče zidati nove tovarne za sladkor. — Socialistični nemiri v Belgiji se nadaljujejo. Liberalci jih nočejo poprej uslišati, kakor da opustijo svojo zahtevo po ženski volilni pravici, kajti takšna uvedba bi bila v prid le klerikalstvu. — Proglasitev A 1 e k s a n d r a K a r a gj o r gj e v i ć a srb-
tega, da se drzne oponašati nevredni Ani Poč razne telesne napake, kakor jih more privleči na dan samo najintimnejša in-diskretnost. In to seveda v zahvalo, ker je dekle vse žrtvovalo zanj. Ali mislite, da se je res dal obriti in ostrici, in da si je kupil nov klobuk? Kaj pa še! Seveda, vse to je storil — a ne za svoj denar, še hlače in »šnurbartbindo« mu je kupila uboga, neumna sirota.
Tako stoji torej s tem vsega občudovanja vrednim dekadentnim g. Lozar-jem. Namignil sem že, da se sedaj še upa očitati gospici Počevi razne telesne napake, n. pr. da se ji jezik zaletava v zobe, kakor bi to no bilo pri vsakem člo veku, ki ima prazna usta, in ravno ne čika, kakor vi razpolagate s svojim »mund-štikelcem, rahločutni gospod iz Florijanske gase. Pa ne samo to, vi gospodično naravnost prispodabljate dakelnu, vi, ki o kužetih toliko razumete, kakor glista o botaniki, ali piškur o mineralogiji.
In izljubilo se vam je tudi razvleči na skoro pol pole vaš »roman«, kakor bi vlekli testo narazen in je pripravljali za pehtrane štruklje. A bodite previdni, kakor lisjak, glejte še tako z belim v nebo, rabite najlepše prispodobe gospoda Kuni-berta ali Kazimirja, vse to vam nič ne pomaga — izdali ste se pa med vrsticami vendar-le, in to naj bode konstatirano. Čujete, g. Lazar, ali je to dostojno, ali je
s kim prestolonaslednikom je izmišljena, kajti avstro-ogrska in ruska vlada sta že davno obvestili princa Ka-ragjorgjevića, da ne dopustita ni kakšno vmeiavanje v srbsko prestolonasledstvo. — Rus k o-k itaj s k a zveza se je baje ravnokar ustanovila kot odgovor na an-gleško-japonsko zvezo. Zveza se v 8 dneh uradno razglasi. — Zaradi preosnove tiskovnega zakona bo podala so-sialno demokratična frakcija nujni predlog, da se tozadevni zakonski načrt že v 8 dneh predloži v poslanski zbornici. — Krvavi spopadi na turškočrno-gorski meji so se prigodili zaradi meje. Eden Turk in eden Črnogorec sta bila ustreljena. — Plače državnih funk-cijonarjev na Turškem se — znižajo ter je že sultan potrdil tozadevno predlogo svojega velikega vezirja — Sultanov pobočnik Osman paša je areti-tiran, ker je baje zapleten v neko zaroto.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 15. februvarja.
Včeraj se je nadaljevala zadnja seja in je župan poročal glede spremembe pravil in poslovnika mestne hranilnice. Sprejel se je sledeči predlog: § 7. se ima glasiti: Vsaka vloga, ki ne znaša manj kakor 1 krono, je dopuščena. § 10. pa: Določba § 1480. obč. drž, za k. o zastarenju obresti v dobi 31et nima veljave glede obrestij hranilničnih vlog. Tudi v slučaju, ko bi neizplačane obrestij narastle do zneska vloge, ne d a b i s e d o t iČ n i u d e 1 e ž n i k o g 1 a-sil pri h r a n i 1 n i c i, n e v s t a v i z a v o d nadalnjega obrestovanja in kapi-talizovanja obresti.
Protiponudba Jerneja Jeleniča glede odkupa njegovega zemljišča ob Starem potu in Zaloški cesti se je odklonila; ponudi se 10 K za mJ.   (Poroč. dr. Stare)
Prošnja A. Kališa, naj bi se mu odpustila najemščina za javni svet, na katerega je postavil svoje kioske, se je tudi odklonila. (Poroč. Lenče.)
Potem se je nadaljevala splošna debata o proračunu mestne imovine.
Poročevalec Senekovič je omenil predvčerajšnjo debato in nje ostri ton. On hoče bolj s številkami govoriti in je temelj njegovim opazkam računski zaključek iz leta 1896. ter proračun za leto 1902. Izdatki so bili ti le:
1896: 1902: 168 000 K      splošna uprava      270000 K 26500 » imovina 35.600 «
106 000 » ceste, ulice itd. 123.800 » 35 380 » zdravstvene stvari itd. 77.343 » 62.580 » šolstvo itd. 105.742 »
Torej je letos potrebščina okroerlo za 84 000 K večja kakor leta 1896. Stroški so torej v istini narasli. Agende se pa ne pomnožujejo več. Dohodki so tile: 1896: 1902: 5.000 K splošna uprava 11.000 K 502.400 » imovina 610.000 »
ostala ista svota — ceste, ulice itd.
1.400 »        zdravstvo itd. 8 900 »
12 000 » šolstvo itd. 21.000 »
Torej za letošnje leto 128.725 K več. Iz vsega tega, pravi govornik, se vidi, da imajo mestni dohodki vsaj tendenco se povečati; davčna moč raste, če prav le počasi. Uprava seveda ne sme delati takih skokov več. A potresni čas je povsodi bil
to moralno, da vprašujete nedolžnega de kleta, kako je spala, in kako »sanjčkala?« Ali ste morda zdravnik, ali ste mar kak izpovednik? Vaši nizki nameni razvidni so že iz teh zavratno in lokavo zastavljenih, mrežastih vprašanj, in sedaj brcajte, kakor vam drago, pred menoj se ne boste več v vodo potunkali, ne !
Pa ko bi tudi tega ne bilo, vaše opolzle pripombe o »šivanju« in o »oče tovskih poljubih« prihranite za kako sod-nijsko objektivno postopanje. Tam bi še morda kaj dosegli, pri nas pa ne.
Toda kdor je brezvesten, je tudi brezveren, in tudi to ste, kajti sicer bi ne mešali svetega Tomaža v to svojo zadevo; tu ste imeli samo vi, in jedino vi opraviti kaj, ne pa sv. Tomaž, kateremu je gospica Ana Poč baje kupila lanenega oija. S takim oljem si belite morda vi svojo salato, če pa rabijo pri Počevih že kako olje, tedaj ni nikdar slabejše, kakor I. konsumnega društva »lofel-el«. Naj še pristavim to formelno opazko, govoreč o družinskih razmerah Ane Počeve, da ni ta nikdar rekala svoji umivalni mizici »tramo« — ampak »\Vaschtisch«, tam pa, kjer je »špegu« zraven, pa »trombo«. Če ne verujete, pa pojte v Logatec in vprašajte ondi, če ni res tako.
Mislim, da sem sedaj očividno in prepričevalno dokazal, kaj je o Vas soditi, in kako Vas je ceniti. Uverjen sem,
kritičen in treba je bilo tudi v Ljubljani bolj intenzivnega dela takrat, kajti drugače bi se pozneje dejalo: »Eine grosse Zeit fand kleine Leut' . . .« Preje je prišlo veliko tujcev v Ljubljano, katere je potres pregnal; če bi ne restavrirali, bi bili še bolj pregnani. Kredit mesta ni izčrpan, kakor je rekel dr. Tavčar. V dokaz je citiral poročevalec mestne dolgove, ki so taki:
Ustanove .... 21000 K Mestna hranilnica . 400000 » Kranjska hranilnica. 864000 » Mestna hranilnica . 57.000 » Na račun posojila . 410.000 » Skupaj torej 1,786.000 K A vsi ti dolgovi niso popolnoma pasivni. Glede topničarske vojašnice n. pr je še vedno pričakovati dobička; saj živ<< notabene tudi častniki, vojaki in konji tukaj. Mi delujemo seveda bolj za naše potomce. — Govornik omeni potem še regulacijski dolg, ter tudi kar se tiče loterijskega posojila; prebitki iz dohodkov se izročajo mestni blagajni. — Mestna elektrarna je stala v istini miljona kron Obrestuje se sama. Res je, da še nič ni dala za mesto. A premisliti jo, da sveti sedaj 900 žarnic, in da je plinova razsvet ljava stala tudi 24000 K; električna pa stane 38.000 K. A elektrarna je tudi vir dohodkov, ki so znašali lansko leto 12.77-kron. Vse to kaže, da mestni kredit n; izčrpan. Referent omeni nadalje, da ne težijo davčna bremena le hišnih posestnikov, temveč tudi delavce in uradnike, če se poviša davke, povišajo hišni posestniki najemščino stanovanj. Delavci lahko eventualno štrajkajo, a kaj naj storijo urad niki? — Dr. Tavčar je včeraj dejal, naj se Ljubljana postavi zopet na vaško stališče Deloma mu pritrjuje govornik. A državn; in deželni poslanci naj pričnejo tu delr,. saj prispeva Ljubljana sama tretjino do hodkov dežele. Končno omeni poročevalec, da je Ljubljana centrum Slovenije in radi tega ne more biti več kmetska vas. Če dovoli vlada porabljanje 39/0 obresti posojila za regulacije, bi bilo že veliko štor jeno in bilo bi to dokaz proti dr. Tavčar jevi trditvi, da imamo letos pristni deficit Končno predlaga govornik, naj se preide v podrobno razpravo.
Župan Hribar popravi dejansko glede domobranske vojašnice, pri kateri je baje samolastno delal. Dr. Tavčar pa konstatira, da ni dejal, da nima Ljubljana več kredita; on meni le, da je s stališča gospodarstva Ljubljane ta kredit že izer-pan. Pozabil nadalje ni nikoli, da je Ljub Ijana središče Slovenije, a »če smo berači, ne bodemo šampanca pili«. Glede županovega popravka omeni, da je isti župan interveniral pri vojnem ministrstvu. (Konec prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15. februvarja.
— Osebna vest. Deželni odbui je imenoval dra. Fišerja sekundarjem v deželni bolnici.
— Lampe berači za milost
Ganljivo je gledati, kako se sedaj kleri rikalna armada trudi, da bi Lampeta re šila iz pasti, v katero je padel. Od škof; pa do lastnika »Dom in Sveta« vse se ji zbralo v procesijo, pa moleduje: gospodin
f&jSST Dalje v prilogi. "£X
da mi bo vsaka skrbna mati hvaležna, d sem jo pravočasno posvaril, naj ne pušft jastreba v golobnjak. Mož, ki sodijo tak o »značaju«, kakor Vi, ogibati se mor vsaka poštena družina. Seveda značaje bi bil rad vsak, živel pa tako, kakor s njemu izljubi. Pa to ni tako, čislani i Lazar : značajen je ta, o katerem to dru: trde, da je.
Ganila  me  pa ni prav nič vaša d klamacija, v kateri bobnite  z imenitni: in predrznim  napihom,  da ne iščete ni losti,  in  da  ste izstopili iz teh in oni društev. Morda zaradi afere, kaj ? Saj s komaj čakali, da ste našli vzrok, pr. niti   si  na  leto  tistih 112 kron, kate boste, kakor Vas  poznam, sedaj tudi lehko porabili v svoje mesene namene, ne bojte se, pazili bomo, in prav natanč pojasnili, kako  in kaj potrosite te sve nove dohodke.
Sedaj  mislim,  da sem pojasnil v: stransko  to zame kolikor toliko kočiji' za druge nad vse zanimivo, za enega mega pa prav škandalozno zadevo, sedaj,  gospod  Lazar,  si pripišite kon kvence   sami  — javnost  bo sodila, Vas  obsodila,  kakor  sva Vas  že dav jaz  in moja uboga varovanka — gos dična Anica Poč.
V Ljubljani, dne ll'/s- februvarja 1* Sebastijan Viskočil jerof.
Priloga „Slovenskomu Narodu" St 38, dn6 15. februvarja 1902.
pomiluj! človek bi menil, da bo za Žabjek prikrojeno človeče, če hoče deležno postati najvišje milosti, prišlo k osebam, katere je krvavo žalilo, ter jih prosilo,  da naj podpišejo dotično prošnjo za milost, in da naj mu, kolikor mogoče, odpuste. Našemu Lampetu kaj takega na misel ne pride! Pač pa je spisal dolgo epistolo do cesarja, v kateri o ponižnosti in kesanju ni niti najmanjšega sledu. Vse je pisano nekako tako, kakor bi pisal kak veljaven kardinal avstrijskemu cesarju zasebno pismo. To ni prošnja za milost, to je nekak rek ur z, s kojim se v nič devajo sodišča, in v katerem se zasebni tožitelji pravzaprav znova šalijo.  Vse je pisano prav po domače, in ob koncu se človek kar čudi, da Lampe presvitlemu cesarju ne ponudi svoje bratovščine! Z jedno besedo, Lampetova prošnja za milost je prava persillaža »spokorje-nega grešnika«.   Najostudnejše vtise pa napravlja, da Lampe v ti prošnji pogreva znane »Slovenčeve« laži, in  da je tako predrzen, da si upa, kakor kak židovski žurnalist, nalagati svojega vladarja! Še bolj ostudno pa je, da kruljavi vikar prinaša na trg svojo škrofuloznost  in da s pomočjo dr. Vinko Gregoriča pred cesarjem odpira nekako kliniko, po kateri veje znani mrtvaški  duh!   Koliko je zaprtih škrofuloznih ljudij, pa nikomur na misel ne pride, da naj bi se pomilostili. škof in Lampe  pa  pričakujeta,  da  bode vladar spregovoril: Vstani in pojdi — tvoji škro-felji so ti pomagali! Zares ostudno! Mi pa hočemo čakati! Če menijo sodišča, če meni justično  ministrstvo,  da  morajo kranjski svobodoljubi postati »vogelfrei«, — je gotovo, da se bodemo branili!
— Ljubljanski škof o unijat-stvu. V svojem najnovejšem pastirskem listu piše ljubljanski škof: »Pozvali se bodo naši slovenski časopisi, da odločno nastopijo v obrambo papeštva in njegovega za vso kulturo prepomembnega delovanja: posebno naj pazijo na vsak poskušam pričetek, tudi pri nas uprizoriti gibanje proč od Rima, če tudi potom uni-jatstva«. — Ljubljanski škof proglaša torej unijatstvo za identično z gibanjem proč od Rima, dasi je unijatski obred ravno tako katoliški kakor latinski.
— Vrhunec še ni dosežen. »Edinost«, kateri se je na pustni torek kakor tudi na pepelnico cela Ljubljana smejala, nam odgovarja, da smo radi »Novic« mi »noter padli«. Ta je pa dobra! Ali hočemo odgovarjati? Druzega ne moremo odgovoriti, nego da vrhunec, o kojem smo zadnjič pisali, — še ni dosežen. Na polju neslane budalosti ima »Edinost« še lepo prihodnost.  Torej naprej!
— Kako so občutljivi. V polemiki z našim listom zastran Lampetovega predavanja glede ženskega vprašanja je »Slovenec« pisal: »Liberalci se trudijo, da bi pridobili tudi ženske za svoje gnile nazore. Izpridene ženske, ki nimajo čustva za čast in poštenje, te lahko dobijo, ali bolje, še dobiti jih ni treba, ker jih že imajo — a poštenih žensk v liberalni tabor dobili ne bodo.« Na to nezaslišano infamijo, ki meri, kakor kažejo vse okolnosti, na členice »Splošnega slov. ženskega društva«, smo mi »Slovenčevega« pisača ošteli, kakor je zaslužil. Mož pa si domišlja, da sme pač on spodobnim damam metati najhujšo infamijo v obraz, sam pa je nedotakljiv. Na našo zavrnitev je odgovoril tako le: »Liberalno omiko je pokazal znani redakter glasila slovenske inteligence sinoči, ko je dal dru. Evgenu Lampetu^sledeče priimke »žegnani pobalin«, »telesno pohabljeni človek«, »kruljavi žegnanec, ki ga je treba s pasjim bičem poučiti«. Ljubljanskim juristom stavimo sledeče vprašanje: »Koliko zapora bi zaslužil človek, ki je to pisal.« Kaj ni čudovita ta rahločutnost in občutljivost? Sicer pa je mej »Slovenčevo« infamijo in našim odgovorom bistven razloček. Mi smo »Slovenčevega« pisača ozmerjali, nismo pa izrekli niti besedice črez osebno čast inosebno poštenje, mej tem ko je škofov list občespoštovanim damam na najpodlejši način kradel osebno čast in osebno poštenje ter jih zasramoval, da so izpridene in da nimajo čustva za čast in poštenje.
— Ožemanj« tretje rednic. Piše *e nam: Zopet nova konskripcija naše pre-niilostne duhovščine. Danes zjutraj je bila pri oo. frančiškanih v Ljubljani stanovska pridiga za tretjerednike. Častiti gospodje,
ki so po jeziku vneti le za izveličanje ne-umrjočih duš, so pa pokazali, da jim je vedno in najbolj vendar denarni mošnji ček poslušnih ovčio v mislih, ker zopet je gospod govornik mehčal denarnice tretje-rednikov in še obilnoitevilnejih tretjered nic ■ prošnjo za baje popravila potrebno Lateransko cerkev v Rimu. Uboge naše devičice III. reda naj podare prispevke — priporočal je o. frančiškan — in potem jih poneso sam milostni gospod škof v Rim. Toliko ad notam! Duhovska pumpa nima konca — malha pa noben ga dna. (Frančiškani so tedaj bili prvi eksekutorji najnovejši škofovi naredbi! Op. ured.)
— Uzorni učitelj. Z Dobrave pri Ljubljani se nam piše: Naš nad učitelj, znani Slomškar Mat* j Rant, je jeden naj-dabejših učiteljev, kar jih svet pozna. Za njega ne velja izrek: moli in delaj! če kaj moli, ne vemo; vemo pa, da nič ne dela, namreč v šoli. In naj vam pošlje deset popravkov, resnica le ostane, da je naš Matija Rant v šoli največji lenuh! Ni torej čuda, če naši otrooi zapuščajo Kantovo šolo, ne da bi se bili priučili branju in pisanju! Mož je tudi poštar, in zavoljo te pošte zanemarja šolo. Če ima na pošti opraviti do pol devete ure, ne gre prej v šolo. Pomagati si pa ve: ne briga se namreč za uro na stolpu in ne za otroke, ki ob osmih v šolo pridejo; pač pa dene svojo uro za trideset minut nazaj, tako, da po svoji uri pravočasno prične s poukom. Konča pa ta pouk, se ve po turenski uri, ker bi drugače s pošto prišel navskriž! Ali ni to mojster, ta Slomškar Rant? In poslušajte, kako slamo vtepa nedolžni naši decivglavo! Rant vpraša: Kaj je obrtnik? Otrok mora odgovoriti: Obrtniki so tisti, ki so rokodelci! Rant: Ksj je stan človeka? Otrok: Delo, ki človeka, redi je njegov stan! Rant: Kaj je poklic človeka? Otrok: Delo, ki človeka posebno veseli, je njegov poklic! Mi pa vprašamo: Kaj je oslarija? Odgovor: Pouk, kojega Matej Rant v do-bravski šoli deli! In ta odgovor je brez-dvojbeno boljši od onih! Matej Rant se imenuje s ponosom zavednega Slomškarja; mi ga pa z žalostjo in tugo imenujemo lenega svojega učitelja! Ljubi Bog, kdaj se bodeš nas usmilil? Ali ni odpomoči? Ali so pobožni Slomškarji tudi drugod take reve v šoli? Ali za take malomar-neže ni vpokojenja, ali spoditve iz službe?
— Klerikalni župan tomišel-ski in predsednik krajnega šolskega sveta" Janez M a v c , po domače Gričar, ki je s pomočjo beneficijata Knifica prišel na županski stol, nahaja se sedaj v sodni preiskavi radi hudodelstva lovske tatvine in izseljevanja takih mladeničev v Ameriko, ki še niso zadostili vojaški dolžnosti. Istim je baje izdajal potne knjige in liste brez vednosti političnega oblastva. Kaj poreče k temu c. kr. okraj, glavarstvo ? Ali mu še nadalje zaupa vodstvo občine in predsedstvo  krajnega šolskega sveta?
— Klerikalna hudobnost. Bilo je za iasa državnozborskih volitev. Neki c. kr. orožnik je, ko je bil v službi, govoril z nekim možem po končanih službenih poizvedovanjih tudi o bližajočih volitvah. Orožnik se je izrazil, da se on kot orož nik ne meni za politiko, a če bi bil civilist, da bi bil iz prepričanja odločen pristaš liberalne stranke. To je izvedel »uzorni katoličan« na Bregu pri Vrhniki in je dotičnega orožnika takoj anonimno ovadil c. kr. orožnižkemu zapovedništvu. Dotični orožnik je bil premeščen in ie kaznovan, ovaduh pa se je smejal, tembolj, ker se ni vedelo, kdo je orožnika ovadil. Sedaj pa se je vendar izvedelo, da tisti denuncijant, ki se ni upal z imenom na dan, je bil »uzorni katoličan« z Brega pri Vrhniki. Prosimo pa, naj nihče ne misli, da je ta junak g. Kobi z Brega pri Vrhniki, ki je tudi na glasu kot uzorni katoličan.
— Občinske volitve na Rakeku potrjene — naznanil je nedavno »Slovenec«, a sedaj čakajo občani z veliko radovednostjo na volitev župana. Novi odbor obdržal bi si rad starega župana Mo-dica, a žal, da ta ne sme, vsaj sedaj ne, na tako častno mesto, ko ga toži državno pravdništvo, ker je prerad jedel srne. Oče Modic, le potolažite se, saj boste lahko še široko sedeli, — radi arne je pa tolažba tem večja, ker je poleg Vas ie nekaj katoličanov, ki se jim sedaj hlačice tresejo. I saj res, kako pa pridete Vi do tega, da bi sami sitnosti imeli. — Pred malo dnevi je bilo, glede volitve župana,
na pošti pri Sevarju posvetovanje, in čuje se, da bode prihodnji iupan poštar Ševar. — Kot potrjenje te govorioe se smatra, da se je šel poštar Ševar poklonit v fa-rovž v Planino. Uslišan je bil gotovo, postave je zelo pripravne, na lepoto se pa ne gleda. Da ga streže poleg soproge tudi nje sestra Francka, temu nihče ne more ugovarjati, ko tudi gospa soproga n* ugovarja, saj se dela izključno lena katoliški podlagi. — Če se uresniči, da zasede poštar Ševar županski stolec, tedaj se lahko oeli občini gratulira, saj je uradovanje na o. kr. pošti znano. —11. t. m. je poštar pozabil kar celo pošto poslati na Unec, tako da gospod župnik na Uncu ni vedel, kake novice je prinesel »Slovenec« — krivda seveda pade le na poštne uradnike. Čakajmo torej!
— Državna podpora. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo 5000 K podpore za napravo sadjarejakega vrta v Zgornjem Tuhinju.
— Repertoir slovenskega gledališča. Danes se igra zadnjič v sezoni melodiozna in velesimpatična Do-nizettijeva opera »Fa voritinja«. Prihodnji teden pride na vrsto kot noviteta C os tova izvrstna burka »Njen kor p o ral«. Nato se vprizori dr. Fr. Detel e veseloigra »Učenjak«. Opera študira Rossinijevo veliko opero »Teli«.
Slovensko gledališče. V četrtek se je vršila repriza, »Favoritinje«. Italijan Donizetti je spisal to opero v Parizu in sicer obenem z znano svojo »Fille de regimenti« in z »Mučeniki«. Vpliv pikantne in patetične šole novejšega francoskega sloga se kaže v vsaki točki partiture; oni prijetni domači toni ljubeznive italijanske metode pridejo le semintja do površja v ljubko razposajenih laških narodnih popevkah, ki nam prijetno božajo uho; — bombastične arije v »Favo-ritinji« so brez muzikalne vrednosti ter nas puščajo hladne. Ravno francoski vpliv, kojemu se je udal Donizetti, potem ko je zapustil rodno zemljo in svoj italijanski element, pa je kriv, da slog v tej operi ni oganično razvit, in to ji daje pečat polovičarstva. Le Rossiniju se je ta umetna združitev dveh slogov v »Tellu« tudi umetniško briljantno posrečila. Svoj čas je triumliral sicer tudi Donizetti s svojo »Favoritinjo«, — to je bilo okoli 1. 1840. v Franciji... Prave lavorike so rastle Do-nizettiju le v domovini njegovi, v liriški samoti, kateri je obrnil hrbet, v kateri pa je zopet truden zatisnil svoje oči V solčni Italiji, ki je mu vdahnila muzikalični talent nežne domače glasbe,  bi bil imel postati
— »propheta«, kot izjema — potrjujoča znani pesimistični rek; saj o tem pričajo njegove »Lucije« slavčevi glasovi in narodni glasovi »Lucrecije Borgije«, ki sta mojstrski in tipični deli njegove muze. Tu ne najdemo nič ponarejenega, ampak pristno, nežno  italijansko lirično glasbo
— odsev narodove duše. »Favoritinja« pa je izšla iz strastne parižke tekme Donizet-tijeve z Rossinijem, Aubrjem, Halevvjem in Maverbeerom, — v tej pa je podlegel kakor poprej Bellini. Ima pa »Favoritinja« veliko melodijoznega elementa, po katerem hrepene najširši slojevi in tudi naše občinstvo. Poleg izvirnih, ljubkih melodij, v katerih Donizetti ne more utajiti svoje italijanske krvi, najdemo očividne plagijate, katerim se moramo čuditi. Da, v 3. finalu je posnel Donizetti povse Ha-levvjevo »Židinjo«. Najslabša stran Do-nizettijeva so pač zbori. Kakor je ljubek takoj početkom spremembe v I. dejanju dvoglasni ženski zbor, tako se glasi nekateri izmed njih z orkestralnim temeljem kot prava karikatura. Poleg tega, da seje komponist veliko trudil in vendar pri vsem tem ni mogel zadostiti niti navadnim kritiškim zahtevam, pade semintja, zlasti kar se tiče orkestralnega spremljevanja, v — trivijalnost, no, tej se dostikrat niti genij Verdi ni mogel povse ogniti. Da pa manjka Donizettiju tudi moč dramatične karakteristike in da se zna za orkestralni temelj porabiti sredstev, ki so včasi sicer nasilna, a vendar sijajno z njimi operira moderna instrumentacija, to je splošna slabost skoro vseh italijanskih mojstrov. — Ulogo Fernanda je pel O 1 s z e w s k i. Fernand je izvestno najboljša figura v operi in hvaležna uloga za boljše pevce. Treba pred vsem dobrega igraloa, in to je 01szewski; da v liričnih partijah
preveč deklamira, to sem ie večkrat konstatirah A tam, kjer treba pokazati umetniško moč, je na svojem mestu. Ravno tako zahteva uloga Leonore dobre pevke obsežnega mezzosoprana in dobre iole. Gč. Romanovi je kot »Carmen« in »Favoritinja« zasigurano v kroniki naše opere častno mesto. V četrtek je bila poleg tega ie dobro disponirana ter so je kakor pri premijeri odlikovala po lepih veleukusnih toaletah. G. U r i c h ima [lepo igro in dovolj krepek glas, da bi lahko z njim rensiral brez napenjanja in forsiranja. Da zna z njim ekonomično postopati ter se moderi-rati, kakor to storita g. 01szewski in gč. Romanova — zadnja morda včasih še preveč — bi mi izvestno še bolje ugajal. Že pri prvem njegovem nastopu v »Rigoletto« sem izrazil to željo. Sicer pa sem bil prav zadovoljen z njim, saj je mnogo napravil iz uloge Alfonza. Precej krepko je donel Vašičkov »prirodni« bas; samo v igri je šablonski in preveč enoličen. V igri ni zadel pravega priorja — starca Baltazarja. Kakor vedno, mi je ugajala gč. No cm i, ki je prav gracijozno pela ljubko arijo v »zefiri h«. Utisk celega večera, — če prezrem par disonac semintja v tempo — je bil prav povoljen tudi v četrtek ter se mora priznati, da je bila opera prav skrbno naštudirana in da se izvaja prav točno. J o s. C. Oblak.
— Sklep prvega šolskega polletja se je vršil na vseh ljubljanskih šolah danes. Semestralne počitnice trajajo do srede.
— Srbi v Ljubljani. Belgradsko pevsko društvo, katero je nameravalo 24. t. m. v Ljubljani koncertovati, ne pride v tekočem mesecu semkaj, temveč priredi dHe 1. majnika t. 1. v »Narodnem domu« v Ljubljani koncert.
— Umrla je včeraj g Iv. s c h vvar-zel, posestnica dobroznane gostilne na Prevojah pri Brdu. Naj v miru počiva!
— Za 40letno službovanje je dobil svetinjo bivši železniški delavec v Logatcu Anton Jernejčič.
— Dobrodelna tombola se je dovolila prostovoljni požarni brambi v Brezniei na Gorenjskem za nabavo gasilnega orodja. Tombola bo imela 300 srečk!
— Goreča maškara. V Mengšu sta hotela zakonca pri sedemdesetih letih, Janez Kralj, po domače »Ta star Prahule« in njegova boljša polovica Lojza na pustni večer svetega Kurenta posebno slovesno praznovati. Napravila sta se v maškare. Za obleko sta si izbrala predivo in slamo. Prišedši v neko gostilno, sta koj obrnila pozornost gostov nase. Gostje so bili posebno radovedni, če bi predivo in slama gorela. Maškara pravi: Poskusite l Kakor blisk je bil mož v plamenu. Gostje so z velikim naporom strgali gorečo pustno oblačilo raz moža. Janeza Kralja so močno ožganega po rokah in po obrazu prepeljali v dež. bolnico v Ljubljano. Mislimo, da mož ne bo več želel, biti v predivo in v slamo povezan.
— Iz Toplic na Dolenjskem
se nam piše: Dne 9. t. m. je priredilo naše vrlo gasilno društvo v slavnostno ozaljša-nem zdravilišču kneza Auersperga nad vse pričakovanje dobro uspel plesni ven-ček. Mnogoštevilno zbrano občinstvo se je zabavalo do poznega jutra. — Pred plesom so se izvajale različne pevske točke in seje igrala v občno zadovoljnost znana Murnikova veseloigra »Napoleonov samo-var«. Igralci, ki so bili vsi domačini, želi so za svoje dobro igranje mnogo pohvale. Največ zaslug za prireditev tega venčka si je stekel naš velezaslužni načelnik gasilnega društva g. I. Zupane. — Ako je torej že v zimskem času mogoče prirejati tukaj toliko živahne in prijetne večere, poskrbelo se bode gotovo tem lažje v poletnem času našim tujcem-gostom za mnogo in prijetnih zabav.
— S Ptujske gore se nam piše: Dne 10. t. m. imeli smo pri nas občinske volitve. Udeležba je bila ogromna, kakor še nikoli poprej, kajti prištaii »Štajerca« in ptujskih nemcev napeli so pod vodstvom peka Repe vse sile, da zmagajo. To bi se jim bilo tudi posrečilo, da ni napredna stranka priskočila župniku na pomftč, dasi je isti pri ljudstvu skrajno nepriljubljen. Vendar smo volili ž njim, ker bi bila pač sramota za Ptujsko goro, ako bi nam županil semkaj privandrani nemčurski pek Repa. Ptujska gora je bila
in bode ostala slovenska, naj še Repa raztrosi tisočkrat toliko »Štajercev« med Gorce kakor dosedaj. Repa pa se naj rajše peča s svojo pekarijo, kakor s politiko in naj pomisli, da mora gorski župan nekaj več znati, kakor žemlje peči in »Štajerca« raznašati. — Končno pristavljamo, da pri navedenih volitvah ni zmagala katoli-ško-slovenska stranka, kakor se je brzojavno »Slovencu« poročal o, kajti taka stranka na Ptujski gori sploh ne obstoji, ampak zmagala je združena slovenska stranka proti p r i s t, a š e m »Š t a j erca« in ptujskih nemčurjev.
— Tabor* v Žalcu. Zvedeli smo iz zanesljivega vira, da se bo z ozirom na pereče vprašanje celjske slovenske-nemško gimnazijo sklical v začetku meseca marca t. 1. v Žalec tabor.
— Spodnještajerska jubilej-ska ustanova v Celju. C. kr. na-mestništvo v Gradcu je z naredbo od dne 27. januvarja 1902, št. 33146 901 odobrilo ustanovno pismo te ustanove. Ta v podporo revnih slovenskih dijakov namenjena ustanova je narasla v kapitalu blizu na 18.000 K, in z dozdajnimi obrestmi okroglo do 20.000 K.
— Protestantizem v Ptuju. V nedeljo je v ptujski mestni glasbeni dvorani imel vikar Mahnert protestantsko opravilo. V »Štajercu« pa ptujski Nemci tiskajo pastirska pisma katoliških škofov. Hinavci!
— V Gornjem gradu seje stalno naselil dr. Anton Vilimek, dosedaj zdravnik pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah.
— Novi poštni oddajalnici sta
se ustanovili 15. t. m. v Stranicah pri Konjicah in na Polenšaku. Prva bo imela vsakdanjo poštno zvezo s pošto v Konjicah, druga pa z ono v Juršincih.
— Smrten padec. Višji poštni kontrolor v Gradcu gosp. Fran Doleneo je padel pred par dnevi na ulici tako nesrečno, da si je prebil kost na nogi. Ker si ni pustil noge amputirati, je včeraj umrl v bolnišnici.
— Dopolnilna deželnozborska volitev na Goriškem za kraški in za tolminski okraj na mesto dr. Treota in E. Klavžarja je razpisana na dan 20. marca t. L
— Umrl je v Gorici v starosti 81 let bivši c. in kr. generalni konzul v Kar-diff-Nevportu, g. Benedit Row.
— Deželni hipotečni zavod. Deželni odbor je predložil namestništvu v Trstu podroben pregled predloga za osnovanje deželnega hipot^čnega zavoda, v smislu svoječasnega sklepa goriškega deželnega zbora.
— Na Gočah so imeli v soboto zanimivi poroki. G. učitelj in posestnik Fran Mercina se je poročil z gčno. Hermi-nico Zgurjevo, g. Anton H ro vat in, župan in posestnik v Vipavi, pa s sestro njeno gčno. Katinko Zgurjevo. Gospici sta dvojčki, hčerki dobro znanega pr.^mino-lega župana Žgurja v Gočah, rojeni isti dan, in isti dan sta se tudi poročili. Želimo obema  z možema vred  obilo sreče.
— Splošna delavska stavka v Trstu. Kar se je dogodilo včeraj v Trstu, to že ni več stavka, temuč revolucija. Vsi tisoči tržaških delavskih slojev so se pokazali solidarne s kurjači pri Llovdu. Pa tudi tržaško prebivalstvo sploh je bilo na strani delavstva in trpko obsojalo skopost bogate Llovdove družbe. Delavci plinove družbe, cestne železnice, črko-stavci itd. vsi so vstavili delo. Vsled tega je vstavljen vsakateri promet, listi niso izšli a ponoči je'grozila splošna tema. Trgovci so slutili pretečo nevarnost ter hitro zaprli prodajalne. Kmalu zjutraj so se začele valiti po ulicah tisočerne množice delavstva. Navalili so na nekatere odprte prodajalne. Oddelek policajev je naskočil z golimi sabljami demonstrante. To je bilo olje v ogenj. Vedno hujše demenzije so zavzemale demonstracije, vedno hrupneje je postajalo na ulicah. Med tem je prišlo vojaštvo ter zasedlo vsa javna poslopja, kjer se je bilo bati napadov, tako pred namestništvom, deželnem sodiščem, poštnim in brzojavnim ravnateljstvom, Lloy-dovim arzenalom, plinarno itd. Toda premalo je bilo vojaštva in policije. Razgra-joča množica je pobila v nekaterih tovarnah okna. Prišla sta dva bataljona iz Gorice. Opoldne je bilo že celo mesto zasedeno  z  vojaštvom.  Grozovita  je bila
slika, ki jo je nudilo mesto. Vojaštvo z nastavljenimi bajoneti, policaji z golimi sabljami so rinili iz ulice v ulico grozeče in tuleče množice. Več policajev je bilo s kamni in nožmi ranjenih. Vojaštvo je dvakrat slepo ustrelilo. Popoludne so sklicali delavski voditelji velik shod v »Pole-tiama Rossetti«. Skušali so množico miriti, a bilo je že prepozno. Nihče ni mogel razumeti govornikov. Vse križem je tulilo in razgrajalo. Nad 30.000 ljudij je zasedlo ulice okoli zborovalnice. Po zborovanju je hotel eden oddelek naskočiti in oropati Dreherjevo pivovarno. Tovarniška požarna bramba je vendar odgnala množico z brizgalnicami. Med tem časom se je valila glavna množica na Corso in glavni trg. Tam nastavljeno vojaštvo in stražo so baje napadli s kamni. Zapovedujoči stotnik je ukazal vojaškim oddelkom obrniti čelo proti demonstrantom ter je zadnje pozval na razid. Množica pa je naskočila znova vojaštvo. Manjšemu oddelku zapovedujočega nadporočnika zadene kamen v čelo in prsi ter se zgrudi. V tem trenotku izstreli vojaštvo trikrat zaporedoma. Mrtvih pade 9 oseb, težko ranjenih pa 22. Med mrtvimi je neki povse nedolžen pismonoša, ravno tako je tudi med ranjenimi več zgolj radovednežev. Ko so po tem krvavem činu praznili vojaki z nastavljenimi bajoneti ulice, zabodli so še neko žensko. Množice so se sicer nato polagoma razhajale ter se je na večer pokazal navidezno mir. Toda najhujšega se je bati, ko bodo ustreljene žrtve pokopavali.
— V Trst je odšlo z vlakom ob 1. uri popoludne 300 mož, 16 častnikov in 6 konj. Pozneje odrine še en vlak vojaštva.
— Železniški promet v Trst je omejen le na one nujne slučaje ozir. predmete, ki jih določa § 55. žel. službov-nika. To velja tako za pošiljanje v Trst, kakor tudi za odpošiljanje od tam. Že sprejeto tovorno blago za v Trst se v 48 urah vrne pošiljalcem, ako ne bo med tem časom brzojavno razglašeno, da je promet zopet urejen.
— Nad 40 železniških uslužbencev je odišlo sinoči iz tukajšnjega kolodvora v Trst, da pomagajo zopet sestaviti vlake za osobni promet.
— Trgovina s kavo. V Trst je prišel iz Brazilije Aleksader Banzatto, jeden izmed glavnih agentov velikih posestev kave v Braziliji. On je izjavil, da radi velike suše letos kava tako slabo obrodi, kakor že zdavno ne, tako, da se more izračunati, da iz Brazilije pride komaj dve tretjini kave proizvoda, kakor ga je dala lani. Ako so ti podatki točni in povsem resnični, bi se utegnila kava znatno podražiti.
— Mestna ljudska kopel. Od dne 12. januvarja do 8. februvarja letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 1549 kopel, in sicer za moške 1298 (prsnih H'J7, kadnih 401), za ženske pa 251 (28 prsnih, kadnih 223).
— Gostilno v Židovski stezi štev. 4 „pri Gambrinu" prevzel je gosp. Ivan Kenda, ter jo povsem na novo preuredil.
• Najnovejše novice. 8l/2 milijonsko posojilo je sklenil najeti mestni svet v Inomostu za napravo plinarne in elektrarne. — Trije samomori. Premožni posestnik Jos. Kolmar v Kosticah na Ogrskem bi se bil moral oženiti s sodnikovo hčerjo Bacsevo. Na dan poroke pa se je nevesta s svojim ljubimcem vred usmrtila, na kar se je Kolmar obesil. — Reichen-baske tovarne na Pruskem, kjer delavci štrajkajo, se v ponedeljek zapro, ako ne pridejo delavci na delo. Nad 25.000 oseb bi prišlo ob kruh. — Trije otroci so zgoreli v Kaiserslaternu, ki so jih pustili starši same doma.
• Konkurenčni razpis za spomenik cesarice Elizabete v Budimpešti vzlic veliki udeležbi kiparjev in arhitektov ni imel uspeha. Jury je vse načrte zavrgla ter se razpiše nova konkurenca.
• Dota nadvojvodinje Elizabete. Ko se je omožila nadvojvodinja Elizabeta — javlja pariški »F i g ar o« — s princem Otonom VVindischgr&tzem, je dobila od svojega deda, naiega cesarja, osem milijonov frankov dote, letne rente 1,250.000 frankov, lep
grad, palačo na Dunaju in drago-tin v vrednosti 5 milijonov frankov .. . Vlada trdi, da je civilna lista še premajhna!
* Jubilej ruskega časopisja. Prihodnje leto slavi rusko časopisje 2001et-nico svojega početka. Pri tej priliki se priredi razstava vseh ruskih časopisov od prvega početka, izda se seznam vseh ruskih listov ter ustanovi asil za onemogle časnikarje.
' Zaradi jeze nad latinščino. Na pokopališču sv. Vida v Neumarktu na Gor. Štajerskem je prišel mizar Florijan Winklcr — seveda natrkan — baš ko je opravljal župnik „miserereu. Winkler je bil menda hud, ker ni mogel zraven popevati ter je zaklical: „Kannst nicht deutsch reden, damit es jeder versteht!" Za svojo mržnjo do latinščine, oziroma zaradi „motenja vere" je dobil šest tednov strogega zapora.
* Predavanje o časnikarstvu na vseučilišču. Heidelberg je edina univerza, kjer se predava zgodovina tiskarstva in časnikarstva na Nemškem. Predavanje ima historik prof. dr. Adolf Koch, večletni šef-urednik „Heidelberger Tagblatta". V poletnem tečaju bo predaval o praktičnih vajah za u vedenje v časnikarstvo. Predavanje je brezplačno ter močno obiskovano.
* Vlak skočil s tira. Kakor smo že včeraj na kratko omenili, se je dogodila med postajama Toplice-Karbice velika nesreča. Ob enajstih ponoči je skočil vsled doslej še neznanega vzroka vlak s tira. Strojevodja Zechel je hitro zavrl z vso močjo lokomotivo, ko je videl, da se bliža nesreča, rešil je s tem potnike, njega pa je pokopal podse stroj, ki se je vsled nenadnega zavretja dvignil ter potem zvrnil; Zechla so potegnili mrtvega izpod stroja. Kurjač in dva kon-dukterja sta bila jako nevarno, 13 potnikov pa lahko ranjenih.
* Molitev za časnikarje. V ameriškem senatu je običaj, da moli pred otvoritvijo kaplan za vse senatorje, pa tudi časnikarskih poročevalcev ne pozabi, temuč je zanje tale molitvica: r0 Gospod, blagoslovi poročevalce, kojih marljiva peresa za-znamvajo naše besede skoraj hitreje, kakor jih mi izgovarjamo. Oni so, kakor Ti, povsod pričujoči in skoraj vsemogočni." Kaj bi napravil kak naš duhovnik, ko bi moral moliti za poročevalce liberalnih listov?
* Zdravljenje z molitvijo. Sta-rokatoliški koral Jožef Ferk v Gradu, nekdanji frančiškan, je pripovedoval večkrat, kako je na svojih beraških obhodih, hodeč po bero, moral neumno tirolsko ljudstvo „farbati". Za bernjo je dajal kmetiču blagoslovljene papirčke, katere se dajo oboleli živini v krmo, da jih požre in ozdravi. Na enak način zdravijo nekateri klerikalni zdravniki tudi ljudi. Znano je na pr. o zdravniku Ivanu Nepomuku Ringseisu (1788—1880), svoje dni najslovitejšemu zdravniku na Bavarskem, ki je učil: ..Bolezen je nasledek greha; zato jo more le molitev in pokora odstraniti." In med priprostim ljudstvom kroži res nebrojno raznih molitvic za odganjanje mrzlice, brunta (pljučnice) itd.
* Nima časa za ženite v. Izumitelj brzojava brez žic, Italijan Mar coni, se je pred leti zaročil z lepo sodnikovo hčerjo Josipino Borren-Holmann. No, baš tedaj mu je šinila v glavo ideja za nov izum, tako da je več tednov povse pozabil na svojo zaročnico, a ko so ga spomnili, je sporočil, da za sedaj nikakor nima časa za ženitev.
' Ustrelila je spečega moža. Kmet Szabo v Boroš Berinki na Ogrskem je živel s svojo ženo v neprestani neslogi in zadnjič je njej celo žugal, da jo ustreli ob prvi priložnosti. Kmalu nato si je tudi kupil samokres. Ko pa je zaspal, je vzela žena smrtonosno orožje za sebe pripravljeno ter ustrelila spečega moža. V jutro pa se je sama javila redarstvu.
* Turško slovstvo. Izmed sodobnih turških pisateljev je najbolj priljubljen TJedžib Bej, navdušen čestilec pa tudi posnemaleo Fiaubertov. Njegovega prijatelja Tevfik-Fikrata smatrajo za najboljšega pesnika, ta je prvi vpeljal v turško poezijo rimo. Turki imajo tudi dve pesnici. Ena, Fatima A llek-Gannomen, posnema George-Sandovo, druga pa Ned žar-Gannum Ben-Osman francoske pisatelje Musseta, Lamartina   in Baudelaira.
* Oženil svojo sinaho. Sedem inpetdesetletni E. Solomon, ki stanuje v Plvmouth v Ameriki, poročil se je zadnji četrtek v januvarju t. 1. s svojo sinaho Rozino Robialard-Solomonovo, katera je kakih 20 let mlajša   kakor on. Njegov
sin, soprog njegove sedanje žene. je umrl pred letom dnij.
Društva.
— Splošno slov. žensko društvo. Opozarjamo novic na zborovanje »Splošnega slov. ženskega društva«, ki bo jutri, v nedeljo, ob sedmi zvečer v »Mestnem domu« in na katerem bo dr. Triller predaval o italijanski pesnici Adi Neerri. Dr. Kari Triller je dober poznavatelj laške literature. Zanimanje za predavanje je močno, in vsakdo, kdor ae hoče seznaniti z genijalno pesnico Ado Negri, ne bode zamudil te prilike. Ada Negri je svttovnoznana; samo pri nas ne vemo ničesar o nji. Vse hvale je torej vredno, da se ji hoče posvetiti predavanje.
— Narodna čitalnica v Ljubljani je imela v pretečenem letu 3 častne, 285 rednih ljubljanskih in 16 zunanjih udov. Dohodkov je imela (z ostankom gotovine koncem leta 1900 po 678 K 89 vin. vred) 12 893 K 16 vin., izdatkov pa 12 456 krom 75 vin., potemtakem preostanka 436 kron 41 vin.
— Dolenjski „Sokol" priredi jutri, v nedeljo, 16. t. m. reprizo Jurčič-Govekarjevih »R o k o v n j a č e v« v »Narodnem domu«.
Književnost.
— „Morski Vovk",  ki je izšel
na pustni torek, se še prodajo in sicer ga je dobiti v zalogi »Sokola« in pri kji-gotržcu g. Schwentnerju.
— „Hrvatska misao". Tretji sešitek te revije, ki jo je ustanovila hrvatska mladina, prinaša poleg kratke, a pregnantne »priče« iz peresa Gjalskega, interesanten članek »Naš pokret«, v kateri so označeni vzroki gibanja napredne hrvatske mladine in njeni cilji, dalje iz borno kritiko hrvatskega proračuna, oziroma poročevalčevega govora, razpravo o volitvah v deželni zbor dalmatinski, študijo o slovenski drami in vsakovrstnih beležk. Zelo bi želeli, da se ta revija razširi tudi med Slovenci. »Hrvatska misao« izhaja po dvakrat na mesec v Zagrebu in velja na leto 8 kron.
Telefonska in brzojavna poročila. Nenrri v Trstu.
Trst 15 februvarja. Ne ve se, ali ja bil strel vojakov komandiran ali ne. Delavci in delavke so šle grozilno proti vojakom, in dasi jih je neki policijski komisar prosil, naj se umaknejo, sicer bo vojaštvo streljalo, tega množica ni verjela in le še bolj psovala in grozila vojakom. Neki delavec si je razgalil prsi in zaklical: „ Streljajte, če si upate!" Zadej stoječa množica je začela nakrat ometavati vojake s kamenjem. Več jih je bilo zadetih, častniku je bila zbita čepica ter ga je zadel kamen na Čelo. Tedaj se je baje začul klic: „Feuer!" in vojaki so ustrelili. Množica je zakričala in čuli so se klici: „Morile:!" Nato je bila množica razgnana. Areto-vanih je bilo ponoči 67 oseb, 22 >e ranjenih
Trst 15. februvarja. Med ranjenimi je tudi policijski nadzornik Iz Gorice je dospelo že več bataljonov. Vse prodajalnice in kavarne so zaprte Po ulicah vojaštvo patrulira. Ulice so polne, dasi dežuje. Policijo podpir;. orožništvo. „N. Fr. Presse" je dobila poročilo, da so ustrelili vojaki brez povelja, ker jih je mularija psovala in kamenala
Trst 15. februvarja. Danes so bile razobešene po nekaterih hišah črne za ztave v znak žalosti. Policija pa je smatrala zastave za demonstracijo ter jih je zato odstranila Občinstvo je bilo sila ogorčeno. Čuli so se klici: „Će pride kak pruski prinček, pa moramo razobesiti zastave!"
Trst 15. februvarja. Dreherjeva pivovarna v plamenu. Iz vseh sosednjih garnizij prihaja vojaštvo.
Dunaj 15. februvarja. Dogodki v Trstu se pretrgali današnjo sejo dvakrat ter potisnili v ozadje vse drugo. Posl. Mažurana je interpeliral predsednika, ali se bo Koerberju izljubilo pojasniti dogodke v Trstu. Na to se je takoj oglasil Koerber ter dejal, da se je primerila sicer katastrofa, a da je streljanje vojaštva docela razumljivo in opravičeno. Devet oseb je mrtvih. Na splošno začudenje ni stavil noben po-
K3T Dalje v prilogi. TBS
Priloga „Slovenskomu Narodu" St. 38, dn6 15» februvarja 1902.
slanec predloga, naj se začne o odgovoru debata. Zato se je prešlo na dnevni red. Glede bosenskih železnic sta govorila posl. Ferić in Borčić, odgovarjal je minister \Vittek. Ob polu 3. s i je seja preti gala, ker sta stavila posl. Basevi in posl. Pernerstoifer nujne predloge radi dogodkov v Trstu. Prvi je govoril kratko, drugi ebširnejše in jako ostro. Oba sta konstatirala, da se je streljalo na neoborožene ljudi ter da so bili ubiti nedolžni gledalci. Per-nerstorfer je dejal, da je dobil od dr Ellenbogena v Trstu poročilo, da se bo posredovanju posrečilo doseči mir vsaj do srede. Koerber je odgovoril pomirljivo in obljubil najstrožjo preiskavo.
Dunaj 15. februvarja. Italijanski poslanci zahtevajo najstrožjo preiskavo, kdo je kriv katastrofe. Kaznujejo naj se krivci ter poskrbi, da se narod pomiri. Za družine ubitih treba določiti državno podporo. Med govorom Perners-torferja se je čul v zbornici klic: »Der blode Statthalter soli abgesetzt \verden!" Po govorih gosi. Resela, Mažurana in Franko Steina sta se sprejela oba nujna predloga. Koerber je obljubil najskrbnejše odredbe, da se povrne v Trst zopet mir in red.
Dunaj 15. februvarja. Prihodnja seja bo v torek. Na dnevnem redu so bosenske železnice in drugo čitanje proračuna.
Zader 15. februvarja. Imenovanje barona Ilandla dalmatinskim namestnikom je gotova stvar Baron Handel še sicer ne zna hrvatsko, a se trudi, da se jeziku kmalu priuči. Pripravljen je. baje tudi proglasiti hrvaščino za notranji uradni jezik (?)
R.m 15 februvarja Veliko senzacijo zbuja vest v nekaterih francoskih listih, da je papež imenoval napram nekaterim kardinalom Rampollo krt svojega naslednika. Take pravice seveda papež nima, da bi dajal bodoči kon-klavi navodila. Će je vest resnična, bi pričalo le o papeževem duševnem peša nju.
Narodno gospodarstvo
— Mesina hranilnica v Novem mestu. V mesecu januvarju 1902 je 344 strank vložilo 60.511 K 20 h, 232 strank vzdignilo 85.304 K 07 h, torej manj vložilo 18.793 K 47 h, 11 strankam se je izplačalo posojil 12.300 K, stanje vlosr 1,843.399 K 78 h, denarni promet 338.903 K 77 h.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali : Za  družbo sv. Cirila In   Metoda. Gospod Fran Bergant, trgovec v Ljubljani 4 K kot najde-nino za našlo se svoto. — „Kinežka družba" v hotelu „Malavsu v Šmartnem pri Litiji 7 K 20 vin.
— „Slovenija" na Dunaj i 10 K 85 vin., kot čisti dohodek šaljive pošte na pustni veselici. — Maska „Slovak" nabrala 8 K na veselici dolenjelogaških samcev dne 8. t. m. pri Kramarju v Dol Logatca
— Gospića Viki Bajuk v Črnomlji 1 K kazni gospoda Ivana Nagu, ki vedno in vedno „laže" ter „farba" nepoboljšljiv „hiperbolist"! — Skupaj 31 K 5 vin. — Živeli!
Za Prešernov spomenik. „Cigan z medvedom" je nabral na „Sokolovi" maškaradi 10 K 36 vin. — Živel!
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja 89 priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovegji Seidlitz-pruška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po poštnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLJL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati 3!OLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.        1 (12 3)
Prav domaee zdravilo, katero ze že nad 40 let hrani za vsak slučaj v nekaterih rodbinah, je „Praško domače mazilo" iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi To mazilo se rabi z jako dobrim vspehom, da se rana z obližem pokrije, kadar se je kdo nevarno ranil, rabi se pa tudi, da se prepreči nevaren prisad, tako da se rana po hladilnem, bolečino zmanjšu-jočem vplivu mazila hitreje zaceli. „Praško domače mazilo" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat!
Umrli so v Ljubljani:
Dne IG. februvarja: Albina Cimolini, nadpo-lirjeva hči, 25 let, Marija Terezije cesta št 10, jetika. — Jakob Platzer, pekov sin, 5 mesecev, Streliške ulice fit. 15, sušica.
Dne 11. februvarja: Jakob Oblak, posestnikov sin, 7 mes, Tržaška cesta št. 17, pljučnica.
Dne 4. februvarja: Fran Zupane, sobni slikar, 37 let, Krakovski nasip št 2i, jetika. — Er-nestina Izlakar, krojačeva hči, l3/4 leta, Streliške ulice št. 15, oslovski kašelj.
Dne 13. februvarja: Janez Tome, posestnik, W let, Karlovska cesta št. 4, pljučnica.
V deželni bolnici:
Dne 10. februvarja: Fran Lavrič, delavec, 48 let, ponesrečenje.
V hiralnici:
Dne 11. februvarja: Marija Jankovič, gostija, 78 let, oBtarelost.
Mjteorologično poročilo.
Viiiua nad morjem 806 2 m. Srednji zračni tUk 786-0 mm.
Stanje S   Čas opa- baro-£ i zovanja j metra Iv mm.	Temperatura v "C.	Vetrovi	Nebo	*•§ a š đ _ -3 S N r
14. j 9. zveč»r j 729 2	06	al. szahod	sneg	|
15. i 7. zjutraj 1 730 5	03	brezvetr.	oblačno	
„   2. popol.   732 9	1 6 si. jvzhod		sneg	(M iH
Srednia včerajšnja temperatura 11°, nor-
male: —0 3°.
Dunajska borza
dne" 14. februvarja 1902. Sknp:>i državni dolg v notah   .   .   . . Skupni državni dotg v srebru .   .   . .
Avstrijska zlata renta.......
Avstujska kronska renta 4°/j   .   .   . .
Ogrska zlata renta 4°/0.......
Ogrska kronska renta 4°/0.....
Avstro-ogrske bančne delnice ....
Kreditne delnice.........
London vista..........
Nemški državni bankovci za 100 mark
20 mark............
20 frankov...........
Italijanski bankovci........
C kr. cekini
101 26 10105 12r30 9835 120'10 96 85 1636 — 695 — 2H9 65 117 82»/« 23 44 19 06 9 i ( 5 1131
Potitim srcem nasanjamo vsem sorodnikom , prijateljem in znancem ža-I lostno vest, da je iskreno ljubljena soproga, odnosno mati, stara mati, sestra in tašča, gospa
Ivana Schvvarzl
v petek, dne 14. svečana 1902 ob 9. uri zjutraj, v 74. letu svoje dobe, po kratki bolezni mirno v gospodu zaspala.
Pogreb predrage ranjce bode v nedeljo, dne 16 svečana 1902 ob pol 4. uri popoludne.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v tukajšnjih cerkvah.
Predrago pokojno priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
Prevoje, dne 14. svečana 1902.
Janez Mrhwarzl, soprog. — Antonij« Tlnzicrati, hči. — Lorene Sltofic, brat.— Aikolaj nazuran, zet. — i "is« 1 n\ . Leo, WAxa in OKttar .Tlazuran, vnuki. (426)
Zahvala.
Srčno zahvalo izrekamo vsem prijateljem in znancem, kateri so nam o priliki smrti našega ljubega očeta, g.
Antona Pregl-a
izrazili svoje sočutje.
(419) Žalujoči ostali.
Brežice, dne 14. svečana 1902.
I
Pri otročjih boleznih
potrebujejo se često kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega vplivanja svojega na
aEkaEicna kislina
katero radi zapisujejo pri želodčevl kislini, škrofeljnih, krvici, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji.
(Dvornega svetnikn Loschner-ia monografija o Giesshiib'-Slatiiii.) (30—1)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Trgovski
dobro izurjen v železninski in Špecerijski stroki želi vstopiti v kako večjo trgovino.
Kdo? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (424—1)
Posojilnica v Celji
razpisuje službo
Plača po dogovoru. Ponudbe se spre jemajo do 28. svečana 1902. 394—3
Deske in tramove
kupuje po ugodni ceni in proti takojšnjemu plačilu (293-11)
Anton Deghenghi
lesni   trjf ovoc   ,,jpri   t i {;■() vc u"
v tjubljani, Dunajska cesta.
Občni zbor
okrajne posojilnice v mesto Kamnik
bo (423) clmnc- svečana 1-
dopoludne ob 11. url "v zstđ.r-u.ž;n.ilx presto rili.
Dnevni red:
1. Bilanca za leto 1901., oziroma potrdilo računa in razdelitev čietega dobička.
2. Volitev 6 udov ravnateljstva.
3. Posamezni predlogi.
V Kamniku, dne 12. svečana 1902.
Ravnatelj stvo.
Lepo polt
doseže in razne napake odstrani v kratkem času, kdor porabi popolnoma neškodni, z nagrado odlikovani
»Pariški Couise-Crem'
nezmotljivo sredstvo zoper pege.
Cena dveh škatljic 4 K.
Po pošti se pošilja previdno, tudi z navodilom, ne da bi se vsebina izdala.
J. Vojtecli č. 583. (220-9) Praga, Kralj. Vinogradi, Češko.
Išče se izvežbaui
strugar (Dreher)
za železo in kovino.
Starost ne čez 34 let. Tedenska plača 20 kron.   Rodom Kranjci imajo prednost.  Zeli se, da se osebno predstavi. Več se poizve v (421—i)
c. kr. glavni tobačni tovarni
v Ljubljani.
Globoko užaljeni naznanjajo podpisanci tožno novico, da se je Boga vavidelo, njih nepozabnega brata, oziroma svaka in strica gospoda
Franca Dolenca
c. kr. višjega poštnega kontrolorja v Gradcu
včeraj popoludne ob 4. uri, previđenoga s sv. zakramenti za umirajoče, poklicati v boljše življenje.
Telesni ostanki se iz Gradca prepeljejo v »Skofjo Loko in se ondi v ponedeljek, dne 17. tebruarja, ob 2. uri popoludne v rodbinski rakvi polože k večnemu počitku.
Svete mase zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
V Ljubljani, dne 15. februarja 1902.
Oroslav Dolenec
svečar in posestnik
brat.
Ana Oblak,  Marija Potočnik, Ivanka dr. Moharjeva, Apolonija Deisinger rojene Dolenec, Katinka Dolenec
sestre. (425)
Jvet. razstava v Parizu 1900 „Grand Prix". SvetOVHOZnani
?*3SvW ruski karavanski ča]
V*5^* T bratov
hO K h C POPOFF
-~—— MOSKVA
e. kr. dvornih zalajateljev.
Varatv. znamka postavno zavarovana.       Najfinejše blago. Pisarna:  Ihnnij, VII 'i, Breltejcasse 9.
Na drobno se dobiva v vseh zadevnih finejših trgovinah v originalnih zavitkih. 2276-10)
spretna in zanesljiva moč v slovenskemu in nemškemu dopisovanji, se sprejme z dobro plačo. Prednost ima špecerijska stroka. (415—1) Ponudbe sprejema uprav. »SI. N.«
Postranski zaslužek
lahek in povoljen se ponuja osebam vsakega stanu z zvezo z uradniškim društvom.
Dopise je pošiljati: glavnemu zastopu, Gradec, Kaiserfeldgasse 22. (411—1)
Stara, dobro obiskana in velika
na deželi v lepem trga se da takoj na račun ali v najem. (420—i)
Ponudbe   pod   ,,gostilna  10" na
upravništvo »Slov. Naroda«.
Učenec
kateri je že šole dovršil in z dobrimi spričevali, dobrih starišev in lepega vedenja , se sprejme v poduk v urarski in v elektromaornet mehanični obrt.
(403—1)
M. Petrič
urar ▼ Postojni.
S&l*jL^1t>e išče
knjigovodja korespondent
neoženjen, 24 let star in zna več jezikov. Ponudbe pod M. K. na upravništvo
»Slov. Naroda«. (400—3)
V poslopju meščanske bolnice.
Vstop s sadnega trjea. Pogačarjev trg.
Ljubljanska umetniška razstava I. vrsta.
Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini.
V soboto, dne 15. februvarja,
zadnjič razstavljena:
Čarobno krasna bavarska kraljevska gradova.
Od nedelje, dne 16. februvarja, do dne 22. februvarja i
Drugo potovanje
po francoski Rivieri,
Otvorjeno vunlt dan, tudi ob nedeljah In   praznikih,   od   O. ure  zjutraj do O. ure zveeer. (417) Vstopnina za odrasle 40 h, za otroke, dijake in vojake do narednika »O 1».
Velika izbera
finega starega
Bordeaux-vina i. dr.
po zelo znižanih cenah
na prodaj „
dokler ne poide zaloga, pri
Iv« Hafnerju
pivarna, Sv. Petra oesta št. 47.
C5+C
592319
^989
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in poSteno brez kapitala in rizike 8 prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Osterrelcher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (209—4)
Prodaja stavbišč.
Zemljišče ki meri 13 882 □ sežnjev, najlepše lege za stavbišča stanovanj na okrajni cesti Glince - Podrožnik in na mestni meji Glince-Rožna dolina, tikoma na novo projektovane ceste za c kr. tobačno glavno tovarno proda v manjših in večjih parcelah □ seženj od gld. 1* — do gld. 2 50 (287-3)
Janko Traun,
Glince pri Ljubljani.
EckertH™žlahtnakupa
(Edelraute) (871-26)
dij etični
naravni liker
iz planinskih zelišč, destiliran, prijetnega okusa, želodec krep-čujoč. Na lovu ali pri Izletih vodi primešan Izborno okrepča-len. Najbolje priporočeno domare sredstvo.
Ces. kralj. dež. priv.
tovarna za likerje
Alb.Ectert, Gradec.
Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem odprl
veliko zalogo in trgovino s pristnim belim! rdečim in črnim
dalmatinskim vinom
v Zalokarjevih ulicah št. 3
odmat).
Odprto bo vsak dan od 9. ure zjutraj do 12. ure opoludne in od 3. ure popo-ludne do 6. ure zvečer. V ostalem času sprejemam naročila pri „Avstrij-skem cesarju" sv. Petra cesta 5.
Cene so nizke in za pristnost se Jamči.
Za obila naročila se vljudno priporoča (385—3) Ante Birin, vinotržec.
Veliki krah!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna 8rebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom.  amer. pat. srebrna zajemalnica za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ar.g. Viktoria časic za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor.
49 komadov skupaj samo gld. «•«<>.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
MUnđdhai slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (211—4)
A. IlIKSCUBERG-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji I!., Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597.
PoBiljase v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo tO kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleeek lz pohvalnih pisem.
Bil sem s posiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana.
Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožant, dekan v Maribora.
Ker je V asa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
V lepem kraju na Koroškem, ležečem ob drž, železnici, blizo večjih tovarn, kjer je tudi farna cerkev in ojtrajno sodišče, se prav dobro idoča
trgovina z sHaste mešanim blagom
kakor tudi k njej pripadajoče posestvo takoj in zelo ugodno proda ali pa za
več let v najem odda, v katerem slučaju je 20.000 K kapitala potreba. — Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. (414—1)
kavina primes
je in ostane
Tschinkel
na
zdrob
■
iz
Ljubljane.
Cm. kr. atstrl)ski |fe ■ržaini žiliznlct.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dna 1. oktobra 1901. leta.
Odhod It Ljubljano jut. kol. Proga (os Trhli. Ob 12. ari 24 m po nofti osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenafeste, Inomoat, Monakovo, Ljubno, tez Selstha) v Anaaee. Solnograd, čez Klein-Roiflme v Steyr, v Line na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dnnaj, Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzenafeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz, cet Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz L in 11. razreda), Lipsko, Dnnaj via Amstetten. — Ob 16. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzenafeste, Inomost, Monakovo. iTrst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Progi v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. nri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga is Trblia. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobnt vlak z Dunaja v:a Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Solnograda. Linca, Steyra, Ausscea, Ljubna, Celovca, Beijaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plzna, Prage, [direktni vozovi L in II. razreda), Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra Pariza, Geneve, Curiha, Bregeuca, Inomosta Zeli* ob jezera, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mo horja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni viak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzenafeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osebni vlak z Dunaja. Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ii Novega mesta in Eooovja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, ob 2. ari 32 m popoludne in ot 8. ari 35 m zvečer. — Odhod li Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. ari 5 m popoludne, ob 6. ari 50 m zvečer, obi 10 ari .5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobra, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobra. — Prihod v Ljubljano drž. kol. li Kamnika Mešani vlaki: Ob 6. ari 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 a> dopoludne ob 6. ari 10 m zvečer in ob 9 ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1)
VSi
<&   Preselitev mesnice. %
i
na
Ijjj^ Uljudno naznanjam, da sem
SiR se s svojo
I mejnieo
št   -3*. preselil »*•-
iz Ling-erjevih ulic št. 1
Pc!jan5Ko cesto <?t. £5«
i$e     Prodajal bodena najboljše
$j£    » ■ volovsko meso. ■ O
sprednje meso 1 kg. 46 kr. zadnje meso . 1 kg. 54 ,, na dom poslano   1 kg.
Prodajalo se bode ves dan.
S 8poštovarjjem (358—3)
£nton Slovša.
m
— 48 kr.
— 56 „ 60 „
i 1 m & & m
&
* m
(571-49)
Kdor trpi na padavi bolezni, krča ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva broSuro o tem. Dobiva se brezplačno in poBtnine prosto v Mehvranen-Apotheke, Frankfurt ».Ti.
Pohištvo iz Zagreba!
Najceneje se dobiva razno domače pohištvo v največjem skladišču
F. Kohn, Zagreb
Ilica St. 42.
Nezaslišano po ceni ! !
Velika prihranitev pri nakupovanju.
Obširni cenik, v katerem je črez 500 slik, se dobiva za 1 krono, katera se vrne, ako si dotičnik kaj kupi. (383—2)
Pri žlezah, akrofelnlh, anjrleikl bolezni, kožnih I z p u m t* ta J1 li, prollnu, revmailzmu, pri boleznih % vratu In na pljuelh, utareni kašlju, za slabotne
malokrvne otroke priporočam svoj povsod znani in priljubljeni In od zdravnikov veliko priporočani (2106—11)
Lahusen-ov jedoželesnati
3 @ toni tosm
( »nIo lz kilo« Hi Jeter),
Ta Jako dobri in vspešno vplivajoči jetrni tran presega po svoji zdravilni moči vse slične izdelke in novelsa zdravila. Okus jako fin in mil, zato ga jemljo radi veliki in mali brez gabenja ter ga lahko prenašajo. Zadnje leto se je porabilo kakih 80.000 steklenic, kar najbolje izpričuje njegovo dobroto in priljubljenost. Mnogo priznanj in zahval. Cena 3 In 6 K, zadnja količina se priporoča za daljšo uporabo. Ozira naj se pri nakupu na tvrdko tovarnarja apotekarja IiHhmrn-a v Bremah. V l.jiiltljmil se dobiva v lekarni pri „Mariji pomagaj, na Resljevi cesti št. 1, pri „Orlovi lekarni", na Jurčičevem trga Bt. 2, v lekarni pri ,,Angelju", Dunajska cesta št. 4, lekarna pri „zlatom jelenu", na Marijinem trgu in lekarna pri „Jednorogu" na Mestnem trgu.
♦
•
Kdor želi piti dobra, zdrava A in naravna vina naj poskusi A
v gostilni pri Štefanu I
na Miklošičevi cesti št. 6 A
(za frančiškansko cerkvijo.)
Tam  se  namreč  točijo sle-deča vina: *F
Črni istrijanec . litep 28 kr. A
Beli       „ „   32 „ Q
Belo staro vino „   40 „ w
Sromelčan   .   . „   44 „
Za   mnogobrojen   obisk   se © priporoča A
Alojzij Pogačnik n
(406) gostilničar.
hranilnega in
a društva (posojilnice) v Ptuju
Aktiva (Imetje)
rez;, zadrufe z neomejeno zavezo
sa aS.VSIS- Mprava© leto 190X,
(404) Pasiva (Dolgovi)
Račun inventarja:
Stanje pisarniškega inventarja dne 31. decembra 1901.......
posojil:
Stanje dne 31. decembra 1901 ....
„     naloženega denarja pri raznih denarnih zavodih:
Stanje dne 31. decembra 1901 . . . „     postne hranilnice.
Stanje dne 31. decembra 1901 .... „      nerabljenih knjižic:
Stanje dne 31. decembra 1901 .... „     obresti od posojil:
Stanje zaostalih obresti 31. dec. 1901 .
„      splošnega rezervnega zaklada:
Stanje splošnega rezerv, zaklada naloženega na hranilno knjižico it. 9981 dne 31. decembra 1901.....
. his:
I. HiSa vi. St. 346 d. o. Ptuj:
Stanje vrednosti hiSe dne 31. dec. 1901 Stanje vrednosti inventarja v tej hiSi dne 31. decembra 1901.....
II. HiSa vi. St. 52 d. o. Ptuj:
Stanje vrednosti hiše dne 31. dec. 1901 Stanje vrednosti inventarja v tej hiši
dne 31. decembra 1901.....
HI. HiSa vi. St. 115 d. o. Ptuj:
Stanje  vrednosti   polovice  hiSe dne
31. decembra 1901.......
„ blagajne: _ Gotovina dne 31. decembra 1901 .  . .
K h
91295 43 111420
12363 56 193^20
V P t uji, dne 31. decembra 1901.
K_|_h_
119^51 1572143J64
246368 56
4401 372 14171
30917 70
92409 63
12556 32000
39527
76
12
2044987 79
1.
2.
3.
Račun deležev:
8.
Stanje glav. deležev 31. decembra 1901 Stanje oprav, deležev 31. decembra 1901
hranilnih vlog:
Stanje hranilnih vlog s kapitalizovanimi obrestmi vred 31. decembra 1901 .
obresti:
Za leto 1902. predplačane obresti od posojil............
Stanje nevzdignenih obresti glavnih deležev dne 31. decembra 1901   .   . .
sploSnega rezervnega zaklada: Stanje dne 31. decembra 1901 .... posebnega rezervnega zaklada:
Za slučajne zgube: Stanje dne 31. decembra 1901«    .  . .
pokojninskega zaklada, za uradnike:
Stanje dne 31. decembra 1901 .   .   . .
zgube in dobička:
Čisti dobiček leta 1901. ......
K
3800 — 88324 60
K    ! h
14608 315
53
92124 1702886
14923 31140
175855
15162 12904
2044987
79
Ravnatelj stvo.
88
Q-
Folografe«!
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbe: na Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v „Zvezdiu.
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
1 ►
Josip Reich
likanje sukna, barvanja in t kemična spiralnica na par
Poljanski nasip — Ozka ulice it. 4
in navadne do najfinejše
Ž? i in e< M. Pakič
Xj }u. To 1 j a.n eu.
Neznanim naročnikom se pošilja povzetjem.
r
j se priporoča za vsa v to stroko spadajoča g-deia, [
Postrežba to5c&. - Obrt ntike
<L a ™W VP"     ■gg     "+WP ^p- *sy w ^r
m >av».«m^ H85E5E5BH5 BBB5S5553i
fj Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
4| lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
*j Vsakeršna naročila izvršujejo bo točno in 2 po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in S zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih bla-«5 govoli naj se vzorec vposlati.
sgnvvTggimii ininmiiHiBi
Fr.P.Zajee
Ljubljana, Stari trg it. 28
urar, trgovec z zlatnino In srebrnlno In z v at em I optičnimi predmeti.
Nikelnaata remontoar ura od gld. ■ •»O. Srebrna cilinder rem. ura od gld 4»—.
Ceniki zastonj in franko.
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (16-6)
Zastopstvo za Kranjsko In Primorsko:
MTs-amam Ro|nlk lJultlJuiiM, Pred škofijo st. 99.
Avgust Repič, sodar I
LJubljana, Kolizejske ulico štev. 16 |
(•v Trnove aao.) 7 3
izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne *
psar »ode T^n |
po najnižjih eenah. |
Kupuje ln prodaja staro vinsko posodo. $
a— —
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchove hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štodilnih ognjišč
najpriprostejšlh kakor tudi najfinejših, z 2olto medjo ali mesingom montiranih za obklada z pečnicami ah kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrsd.
i mm WF*mw*mf sjp mmn
alanda
Ceylon-čaj
Je Jedrnat, aromatiren, cist,
St. I v zavojčkih a K —'20, K —'50, K 1*25 Št. 2 „ „ „ „ -'24, „ -'60, „ 1-50 St. 3 ••    m    =, h   "32, M   '80, m 2.
se doniva v vseh veejlh špecerijskih trgovinah. (2593—21)
Kašelj
utolažijo preizkušeni in fino okusni
(234416)   Kaiserjevi b
prsni bonboni«
0"7 JB H     notarsko overovljenih /|/L|j  »pričeval Jamci za gotov £m I   i U  %*peli   pri kašlju, lirlpa-
vostl, katarju in zaslizenju. Mestu teb ponujano naj se zavrne! Zavoj 20 in 40 vin.
Zalogo imajo: Mr. Pr. Mardetschlaeger v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu: pri Ubaldu pl. Trnkoczvju in v dež. lekarni Milana Lsusteka v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S pl. Sladojevič.
mm
Velikanska pesa
kraški zgodnji grah in pritlikovec
kakor tudi zanesljivo kaljiva
vsakovrstna semena
pri (368—2)
Petru Lassnik-u v Ljubljani
Marijin trg st. I.
Najboljše črnilu sveta.
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo;
za svetla obutala samo
Fernolendt creme za naravno usaje.
Dobiva se povsodi.
C. kr. priv.
tovarna ustanov, i. 1832 na Dunaji. Tovarniška zaloga: (103-6)
Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
'."^T St. Fer»zxol«sEidt.
TTrsićLzio dLoTroljexa.a. (418)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
priporoča In namesea
službe iskajoče vsake vrste
■a IJiihljniio In drugod. — Potnlna tukaj. — I¥atanene|e v pisarni.
Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
ožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22.
kakor tudi (2626-23) yli I
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel, na Dnnaji
ali (1115—26)
Ant. Rebok, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
Ljudevit Borovnik
puskar v Borovljah (Ferlaen) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuSe-valnici in od mene preskuSene. — nuatro-(9t6) vani caniki saitonj. (6)
•»asa
Pred ponarejanjem zavarovano z vzorcem in znamko.
Julija Schaumann-a, deželnega lekarnarja v Štokeravi
je pri pokvarjenem pribavljanju in zoper želoiltne holeznl 2ko  veliko let  izpričan  a3.xete4i.eesm pripomoček.
Dobiva se v vseh renomiranih lekarnah avstrijske države.
fjaV Cena 2. zev*rl±asia. 75 icr (2755—2) Po pošti se razpošilja, če se naročita vsaj najmanj 2 škatljici, po poštnem povzetju.
Glavna zaloga: Deželna lekarna Julija Schaumann-a v Štokeravi.
Št. 5975.
Razglas.
(416)
V ponedeljek, dne 17. februvarja t. L, popoludne ob 3. uri, vršila se bode
97
Otvoritev gostilne
Židovska steza št. 4.
P. n. občinstvu si usojam naznaniti, da sem 12. i. m. otvoril
zgoraj imenovano gostilno in vabim cenjeno občinstvo najuljudneje k mnogobrojnemu obisku. (422—1)
Poskrbljeno je kar najbolje za okusna topla in mrzla jedila, sprejemajo pa se tudi abonementi.
Točim pa dobroznano graško Duntigamsko marčno pivo, pristna štajerska, dolenjska in istrijska vina. Vsako soboto točim bavarska piva.
Obenem se kar najtopleje priporočam za točenje črez ulico. Z velespoštovanjem
J. EENDA.
SMilp \n\ n pet n tae
v skladišču tukajšnje postaje južne železnice.
Koruza se bode prodala za vsako ceno.
Dražb eni pogoji se bodo naznanili kupcem pred pričet-kom dražbe.
Mestni magistrat v Ljubljani
du6 13. februvarja 1902.
JMmZ assui
S Podpisani vljudno naznanjam, da sem otvoril
v Uegovih ulicah št. 15
novo sedlarsko obrt.
Prevzemal bodem vsa v svojo stroko spadajoča dela in popravila ter "■$§ ista izvrševal fino, solidno in trpežno. Skrbel bodem tudi, da vsa naročila do ^ določenega časa točno izvršim.
J» Nadejajoč se vsestranske naklonjenosti bilježim
<8
z odličnim spoštovanjem
<8 (355-2)
Anton Benedičič
sedlarski mojster in izdelovalec vozov.
Stanje hranilnih vlog:
Rezervni zaklad:
okroglo 350.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
r*£i Mestnem tr-^vj:
zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 nre dopolnilne in jih obrestnje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitaln. Rentni davek od vložnih obresti plačnje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračnnila
vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-letnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno. °y*3 (i3-7>
w»     - — ■ ■     |» w w mm m w        s s s mm ■ e e ■ ■ ■ s ww e      s     -mr w * ■ ■ mw    m mm ve ■■■■■■■ *wmm mm* e^ ■  WJ w ■ ■ ■ e ■ ■ w ejej ^ -s- ^
se dobivajo brezplačno. (i3-7)
lm-
OXH
ŽIVILA
Največje važnosti za vsako rodbino.
MAGGI
NAJBOLJŠA SVOJE VRSTE.
za
daje juham, bouillonom, primakam, sočivjem itd. presenetljiv, krepak in
dober okus. = TI m I o kapljle zRtioieii. =
Stekleničice od 50 h naprej.
w tableta le.
j 11111111111111411111111 f 111111111111111. r 11111 ■ t •.....
Tableta za 2 porciji 15 h.
Maggi jeve inhe v tabletah omogočijo hitro samo z vodo izgo-toviti krepke in lahko prebavljive juhe.
19 razi lenih vrat. S*-
* Konsomme & Bouillon v tobolcih. *
ms
1 ('(iiiMommi'-toboIrr za 2 porciji najfinejše krepke juhe 20 h. 1 Douillon-tobolee za 2 porciji krepke mesne juhe 15 h. Polije se samo z vrelo vodo in brez vsake primesi je gotovo.
Poskiidnja. prepriča bolje, nego vsaka reklama.
Dobiva se v vseh kolonijalnih, delikatesnih In drogerljsklh trgovinah. aMa^a^s»»»sas»»»»»a»»»m»»»»»
(407)
Jfa prodaj je
majhno posestvo
(za K 6000) v Laškem trgu (Markt Taffer). Več  pove gospa Oisterscheg v
Laškem trgu. (336-4)
Tarct. znamka: Sidro.
LINIMENTCAPS.COMP.
iz Rlehterjeve lekarne v JPraarl
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h . K 140 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Rlehterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2622—12) Klehterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, I. Elizabete ceota
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča  vsem zidarskim mojstrom   in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanih l prstenih
innajtrpežnej ših
sledilnih ognjišč f
lastnega izdelka, in sicer ru- |
javih, zelenih, modrih, sivih, ♦
belib, rumenih i. t. d., po Z
najnižjih eenah. g
Ceniki brezplačno in pošt- £
(32)      nine prosto.       (7) m
SUCHARD
grand prix
Pariš 1900.
Dobro urejen paromlin v Slavoniji išče za mesto Ljubljano na Kranjskem spretnega (379—3)
ki   bi   za   provizijo  prodajal njegove proizvode.  —   Interesenti, ki so zmožni dati dovoljno garancijo, naj svoje ponudbe in reference naslove na:  ,,Slavonija paromlin, delniško društvo v Vinkovcih".
Dobre cenene ure
s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln Most (Brilx) Češko.
Dobra nikelnastaremontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ...   n 580
Prava srebrna verižica....... „   1 20
Nikelnasti budilec...........,   1 95
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758—18)
Iltiatrorani katalog raaUmf in foitniivt prosto.
i*7V*
Naznanilo. &šjh~
Spodaj podpisani si usoja slav. občinstvu vljudno naznaniti, da je v svoji gostilni — kjer toči, kakor je občeznano — pristna in naravna vina, cene istim znatno
znižal, in sicer: Istrijanec črni   . .
„       rumeni .
„       beli   . . beli (starina)
liter
24 28 32 40
kr.
Rebula..... liter 48
Refoško..... „48
Risling-..... „56
Ljutomersko staro . „60
kr.
Opozarja slav občinstvo posebno na izborna dolenjska vina, katera toči liter po SO, aa in 4«» kr. Potrudil se bode, da slav. občinstvu, kakor tudi vsem cenj. dosedanjim gostom vedno dobro in po primernih cenah postreže ter se za mnogobrojon obisk najvljudneje priporoča Potoi? StoplČ
gostilničar ,,pri Kroni" v Gradišču.
(401)
^1
Pozor I
3EPoz;ox I
Podružnica R. A. Smekal, Zagreb
priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejše'
tovarna za gasilno orodje
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Brlzsjalnlee najnovejše sestave, kakor s patentom proti zmrz-lini, s priredbo, da brizgalnica na obe t ran i Jemlje In meee vodo: „untverzalko", prikladno za mn!e občine, ista se nosi ali vozi; paru e nrlzjtalntee, vodonoie, sesHlke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., eevi iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje eelade, pase, seki-rlee, lestve ter sploh vse za gasilna (iruStva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za aeet? len-lue. Dalje kmetijsko orodje vsake vrBte. — Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plaču-Naročila franko na vsak kolodvor. (279—2)
jejo tudi na obroke po dogovoru Ceaa.l3ce pošlljaaaao brezplačno In poStiiine prosto.
Podružnica R.
v Zagrebu.
Kmetska posojilnica ljubljanske okoiice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št 1
°l
obrestuje hranilne vloge po 4f
brez odbitka rentnega »JjovKh. katerega posojilnica sama za vložnike plačiaje.
Uradne ure : razun nedelj ln praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (304—5)
Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
•m«     *m- -m- »m« »M« »k • • m« *m* ♦m• •m•     ok*     0k* *x* ok* *x* Oa* *m* »k* *m* *x* »x* «m* »M« >m* *m* »m* *m* *m* •m* *
K
K
priporočam svojo bogato zalogo pušk naj novejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na
trocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuerr. najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p^. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoStovanjem (106—6)
Fran SevČik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 7 jopio in plaščev
za gospe, nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Blaž Jesenko
Izubijana, Stari trg at. 11.
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd.
B*> «» na | m ■ * | ■ cenah.
Mehanik %»
Opekarska cesta št. 38.
Ml val nI stroji po najnižjih eenah. Blelkle in v to stroko spadajoča popra-
___vila izvršuje dobro In eeno.
|«f Vnanja naročila se točno izvrši. ""^fcBa
MODERGE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi
^rs^ <s> risv   priporoča   <gfy   @   y§) §|)
v Ljubljani, Glavni trg ® ® štev. 17. ® j§
Skladišče za modno blago, pozamantrija, trakova, čipke, avilano blago, parilo, m m m, m a klobuka za dama. tkana In kratka roba na debelo In drobno, a m m a. •
HENRIK KENDA
».■35"-i£t5i
Usti nov-
Brata Eberl
leta 1842.
Prodajalna in komptoar: Miklošičeva cesta Št. 6. Delamica: Igriške UllCO Št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja
Prodaja oljnatih barv, iakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika izblrka dr. Sohoenfeld-oviii
barv v tubah za akad. Blikarje.
Zaloga   čopičev   za  pleskarje, slikarja ln zidarje, itedilneg-a mazila aa hrastove poda, karbolineja Itd.
Posebno priporočava si. občinstva najnovejn, najboljše in neprecenljivo sredstvo ta likanj«
sobnih tal pod imenom „Rapldol Priporočava se tudi si. občinstvu sa vse v najino stroko spadajoče delo v mestn in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih oenah.
šivalni stroji
-OVI
IfcSr so najboljfii.
To sliSi sicer kupec o vsakem iadelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit t šivalni stroj, tem manj, kako isti Siva, toda ja« sem se v dveletnem svojem poslovanju v Pfaffovi tovarni za Bivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah NemCije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor s PfafTbvim.
cvrr.ii delaJ° cel° P° 101etni rabi SI TOJ I    §e vedno breaSumno.
a_   •; so nepresegljivi za domačo SirOJI   rabo in za obrtne namene.
xr_;j so   posebno  pripravni za SirOJI    umetno vezenje ter se poučuje brezplačno
PfaffoVI Šivalni StrOli «eP™daiajo z enomesečno r-idiiuvi   bivdiin   oii UJI    posknSnjo ter s pismenim
jamstvom za 10 let.
Pfaffovi Pfaffovi Pfaffovi
šivalni šivalni šivalni
Vihre naj ne zamudi pred nakupom si ogledati 1» Taftove šivalne stroje.
(170-5)
Zaloga Pfaffovih šivalnih strojev v Ljubljani, Sv. Jakoba trg
F. TSCHINKEL.
Popravljajo se vse vrste Šivalnih strojev in kolos najcenejše.
Življenska zavarovalnica v Gotha.
Stanje zavarovanj dne 1. februarja 1902: (405-1)
810    milijonov mark. Bančni fondi 1. februarja 1902: 267Vi        „ m
Dividenda v letu 1902: 30 do 135Ho letne normalne premije, po starosti zavarovanja.
K pristopu vabi zastopnik v Ljubljani
Ed. Mahi-.
(381-3)
Častitemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo
Vt p obrt prejclil
>5*. v Šelenburgove ulice št. 5
nasproti glavni pošti.
Zahvaljujoč se za dosedaj mi naklonjeno zaupanje prosim, da me ce i naročniki počaste tudi nadalje z mnogobrojnimi naročili.
Jos. jRojina
krojaški mojster v Ljubljani.
počaste tudi nadalj<
Z odličnim spoštovanjem
####### #
Spreten, samosfalen 2
za pivo«
S kavcijo,  zmožen slovenskega in nemškega jezika, ki je izveden ^sj^
v računarstvu skladišča,
#
se išče za skladišče piva na 3(ranjskem
k takojšnjemu nastopu službe.
Ponudbe z navedenjem dosedanjega delovanja naj se dopošljejo
a pivovarni Goss pri Ljubnem na Štajerskem $
(Leoben, Steiermark). (38o-i) jSL
##### #
Gostilna Iraitn
Crliiaoes, Tržaška cesta št. •$
priporoča:
Vino rudeee IstrljaiiMko IBOl liter «41 fer.
(286 -3)
11 19
11 »9 11 11 11
črno 99 1901
rumeno 1901
teran „ 1901
rumeno hrvatsko 1900
rebula goriško lOOI
cviček dolenjski 1900
ii ii ii ii ii ii ii ii
36 lO
II
ii ii ii
11 1-> 11 11
rumeno staro staj. Pivo Puntlgamiko.....
istotako po naj nižji ceni buteljska vina, kakor Refoško, maršala, Muškatelec, Verruouth, Ribezel, Graševina In Šampanjec.
Dobivajo se tudi mrzla in gorka Jedila po naj nižji ceni.
Pomagajte si do mlinov brez vode!
R. A. Smekal tovarna za gasilne in gospodarske stroje
ponuja
poMaiueznlkom ali občinam mline na motor brez vode ali pa na ročno moč pod povoljniml pogoji. Istotako vse gasilne in gospodarske stroje. Roba solidna z garancijo.
Tedaj na noge tam, kjer ni vode in mlinov!
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
(278-3)
Si
81 LSI
Jvana Bizjaka
žermaline-pecivo
i
z varstveno znamko
v Ejttbljaiti, poljanska cesta štev. 25.
si
Naznanjam velecenjenemu občinstvu, da izdelujem od 1. januvarja 1902
J Bermaline-pecivo, in sicer: Bermaline kruh, Bermaline namizni kruh, Berma-
t^J line kolače, Bermaline prepečenec I. in II. in Bermaline biskuit. •V. To pecivo ima poleg okrepčevalnega  svojstva tudi  izvanredno redilno
frH moč ter pri pravilnem zavživanju jako povspešuje moči pri zdravih in bol-
jg« nikih. Ima obenem prav posebno redilno moč za malokrvne, bolne na želodcu,
§j na živcih, bledične, jetične in okrevajoče. (285—3)
Edino jaz imam na Kranjskem pravico, tako pecivo izdelovati.
P4.
Prave ruske
ttaloše
f o op   izStfge z znamko
J-O O O. 8e dobijo no nizki
zvezda
dobijo po nizki ceni Varstvena znamka.    na debelo lil drobno
samo pri:
Ant. Krisper-ju in Vaso Petričić-u v Ljubljani
ter nadalje tudi pri sledečih tvrdkah:
(2486 -20)
Idrija: Valentin Lapajne, V. Treven. Jesenice: Anton Treun, J. Ferjan. Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje: E. Hofmann, Franc Bar-
telme, Franc Jonke. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. Krško: Rupert Engelsberger.
Litija: Lebinger & Bergmann.
Ljubljana: Karol Karinger, Alojzij Persche, M. Cescutti, K. Treo.
Novomesto: J. Medved, M. Barborič.
Postojina: D. Dolničar.
Radovljica : Leopold FUrsager, Friderik Homann, Oton Homann.
Skofja Loka: J. N. Koceli.
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip itd. itd. po najnižjih cenah. e
Lekarna   pri orlu"
v aml»l_jaanl.
Lastnik M. MardetSChlager, lekarnar in kemik
priporoča:
g ce <°
11=-"
o. cd <
to ®-2
- J      o        - DEOcJ
fco — — 'S, o « o a» 33 s=,?S
TiJZM^^ri 8 "£ ° "S ^•t) o •     .a ►T; o c S
_ O   »-< TI
i;
0
X 1
ca
■"5 £
«1 C o H3 o rt _ O 9
Stari trg sto v. 21. p
Pekar ij a in slaščičarna |
Jakob Zalaznik
Prodaja moke
In raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja.
Stari trg štev. 32.
Kdor kupuje
sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Spitalske ulice st. 5
kjer se lahko prepriča o cenah brez primere*
Glavno skladišče
Loškega ševiota (sukna)
katero blag. je znano dobro in se prodaja po tovarni s It In cenah.
Sukneni ostanki
različnih vrat za polovico eene.
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto.
88
Učenec
iz boljše hiše za mesarsko obrt se
sprejme.   Biti mora zdrav in močan.
Zglasiti se je pri Iv. Koienina, Marije Terezije cesta št. 16. (376—3)
Na prodaj je ali v najem ae da s I. majem t. I.
hiša z lepim vrtom
t/ Ljubljani
na prav ugodnem prostoru pripravna za gostilniški ali kakršensibodi drugi obrt. V hiši je 6 sob, 1 klet, 1 hlev in 1 šupa.
Natančneje se poizve pri Ignaciju Čamerniku. ka mnoseku v Komenskega ulicah v Ljubljani. (370—2)
rasico domače mazilo
Iz lekarn«
B. FRAGlTER-ja v Pragi
Je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste In varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi.
V pusicah a 35 kr. in 25 kr., po pošti 6 kr.
već. Eaz-osilja se vsak dan.
Ako se vpoBlje naprej gld. 1 58, se pošljejo 4/1 puSice, ali za gld. 168 6/2 pufiic, ali za gld. 2-30 6 1 pu&ic, ali za gld. 2 48 9/2 puSic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Vaj deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito de-ponovano varstveno znamko. 0-l6LT7-ZXa. zalega:
B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekurnn ,,prl črnem orlu"
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
V LJubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: O. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-a detschISger, J. Mayr. 14-4
Eden aH dva **-*>
sprejmeta ae v trgovino a papirjem pri
U. Cotman-u, Mestni trg.
lepih in priljubljenih elovrnaltlh naprvo>
ae eltre, s podloženim besedilom. Najboljša i» daja izredno navdusevalnih, v lahkem slogu posebno efektno prirejenih napevov. Cena knjige i 40 pesmi 3 K, s 85 pesmi 5 K, a poŠto 50 vin več
Naslov:
Josip Sorg
(410,
Dunaj, iii., HolblgaMHo Xr. IT.
Naznanilo in priporooilo.
Alojzij Korsika
umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani
priporoča slavnemu p. n. občinstva svojo bogato zalogo
poljskih, zelenjadnih in tudi cvetličnih semen.
Edina na Kranjskem res strokovno urejen ■enemks trgovina, ki obsega nad 325 semenskih vrst, za katerih kaljivoet in pristnost jamčim.
Nadalje ae dobe" tudi
mnogovrstne rastline, kakor tuđi lepotni grmiči, vrtnice, cvetlice v loncih i. t. d.
Poaebno se pa priporočam za isđelovar. %
šopkov in vencev
svežih in suhih, s trakovi in napisi, in vse v mojo stroko spadajoče predmete ter zagotavljam najnižje cene.
Za obilo obiskovanje se priporoča s odličnim spoštovanjem
(192-5) Alojzij Korsika.
Ilustravaa cenik za leto 1902 dobi se brezplačna
Glavna agentura za Cjnbljano
neke ugledne tuzemske
zavarovalne €l*?\Axt>& W se na novo odda, ~W
Oziralo se bode le na vplivne osebe, ki imajo mnogo znancev ter zveze ■
celo deželo.
Že obstoječi, jako znatni delokrog se istemu izroči, in a tem so takoj združeni dobri dohodki.
Ponudbe pod: „Inland 845" naj se pošiljajo na Rudolfa Moste, Dunaj I., Seilerstatte 2. (365-3)
Naznanilo otvoritve «
krojaške obrti za ddlUCe
Usojam si p. n. občinstvu, posebno velecenjenim damam vljudno naznanjati, da sem otvorll eln«- O. Fi-bruvarja      1. (413—1)
lastno krojaško obrt za dame
v Šelenburgovih ulicah it. 6
kjer bodem izdeloval vsa v svojo stroko spadajoča dela.   Vsled svojega večletnega delovanja v tu- in inozemstvu, kakor v Gradcu, Esgrrbu, Opatiji, Menakevem, stolliiu, Hamburgu, Hlnhsdrnu, I¥IbI In Parizu, sem v prijetnem položaju vsa, tudi najtežavnejša dela eolldno in erno ter najmodernejše isvrsevati.,
Za mnogobrojni obisk in naročila ae najvljudneje priporočam s velespostovanjem j
Josip Gregorin.
C. kr, priT. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj) pripoanano izvrsten JPsnvSS SMS savsaakSMaaaMarS v vedno jednakomernl, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakoma in odporne trdote daleč nadkrlljujoei dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apn«.
Priporočila In spričevala
rasnih uradov in n a j s l o v i t e j 8 i h tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: din-ai) = Dunaj. Is« Mazimilianstrasso Os .
•m
si O
O
M
C
o
k
Styria-,franco-skih Peugeot-, Stefanie koles
l (114-11)
pristnih Jos. Reit-hoffer sinov
Pneumatik i •
katere nndf nt pa leti eenl, kakar Isvaraa.
lil Pristne švicarsko žepne ure, budilke, stenske ure verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck)
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje osne ln Jamstvo I
Z vsem spoštovanjem
Fr. Čuden
urar In trgovec, na Mestnem trgu it. 25, nasproti rotovža.
e
v
■a o
s e
v
3
m
i
S33
Važno!   K. Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redilne In poslpalne moka za otroke, dišave, mIIs in sploh vse toaletna predmete, lotozraflene aparate in po* trebaeine, klrurgična obvezlle vseke vrste, sredstva za deslnfekcljo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega rama In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In sollj za kopel. 7
Oblastv. konoes. oddaja strupov.
SEam *ivtnoi-©Jce)
posebno priporočljivo: grenka aol, dvojna sol, sollter, enejan, kolmoi, krmilno apno 1.1 d. Vnanja naročila izvrfiuio o se točno in solidno.
Drogerija ^nf0n KanC
Ljubljana, Selen^urgovs ulica il 3
* Ljubljana * Mestni trg 18
Franja Meršol
priporoča svojo bogato zalogo pričetih ln izvršenih ionskih rodnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, kroj sikih potrebi 6 in, tor
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrsml ln rissrlje se t poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keržno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Alojzij
j j KfgOZIflBr DroflaJa in "posojevalnica glaso¥irjev in harmonijem
LJubljana, Sv. Petra cesta itev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja.
Zastop diorne tvrdk« bratov Sfingi na Dunaja.
Ubiraleo glasovirjev v glasbenih zavodih: ..Glasbena Matica*' ter „Filharmonično društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnioa za popravljanje.
j   Fran Bergant
iLjubljana, Sv. Jakoba trg št. S nasproti eerkve sv. Jakobe X priporoča svojo
1 šDecerijsto in delitatesnc
Na debslo.
Ka drobno.
i-»sj»«9C5l|aaJLSS«.a;e* a Doma žgana kava. I     Šunke in salame. j
Garantirano pristen nuni konjak, ruski čaj ter
raznovrstna južna vina.
Izdajatelj in odgovorni urednik: AnteJBeg.
Lasteiaa is kitk »Narodne tiskarna«.
80