130. tamu. I Umiri, f n*, U. iriji Hll. um. im. .Slovenski Narod- velja \ L|ubl|mml na dom dostavljen: ■ v uptavništvu prejemaa: cek> lete napeej . . . . K 24'— I ćelo lelo naprej . , . . K 22-— pol leta . # ♦ v. • . 12-- I polleta . . . . • . 11 — Jetrt teta „ . ." . , • 6-— I Četrt leta „ • • . . • 5*50 ta mesec m . • 9 . » 2*— I na mesec m . . • • . 190 Dopis! nt} se frankirajo. Rokopisi se ne vra?t)o. Uredntftvo: KnaUovm nlloa St. 5 (v prtmčju ievoj tetefM «L t«. Isfcaja mk dan xt«6*t tavzeaUt Mtolfe in praznika Inserali veljajo; peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniŠtvu naj se pošiljajo aaročnine, reklama čije, inserati Lti, to je administrativne stvari ■ Posameuui Atevllka v*lfa 10 Finarfev. ——— Ma ptonea* ivaiocila brez istodobne vposlatve naročniae te nt odo. „Harema tlakarma- ft*M*a it M. •Slovenski Narod" velfa po poftlt za Avstro-Ogrsko: . za Nemčljo: ćelo leto skupaj naprej . K 25*— I ćelo leto naprej . . ; K 3fr-* četrt \cin * " ] [ * 6*50 I a ^6^ m vs« d^g* dežele: na mesec „ • . . • 230 " ćelo leto naprej . ♦ . . K 35.-* VpcaŠanjem glede fnseritov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Oprarr^^-o (spodaj, dvoriiče levo). Kaalfeva mliea *t 5, taUtoa si M. Redaj podatkov iz dpžnvnega proračuna. Vodja finanenega ministrstva Je državni zbornici predložil proračun za proračunsko leto od 1. julija 1914 do 1. julija 1915. Proračun izkazuje potrebščine 3.460,726.156 K in pokrit-ja 3.460,987.902 K, torej prebitka 261.746 K. Proračun je zelo optimi-stičen, pokritje je skoro v vseh po-stavkah namišljeno višje nego v letu 1913., potrebščina pa je skrčena na najnujnejše številke. Prebiti 261,746 kron je torej navidezen. Naj slede nekateri zanimivejsi podatki: Od potrebščine je 222f8(X».OOO K oskrbeti s kreditno operacijo (torej nov dolg), in sicer 120 milijonov za vozna sredstva drravne železnice, o^tanek pa za vejne pctrebsčine. Realni davki so proračunjen: na 178,714.000 K, skore za 4 milijone več kdkor v letu 1*15. Osebna do-hodnina na 130 miiijonov. iz 37 mili-lonov ve* kakor v tetu 1915., novi davek od tantiern na i .50*000 K. da-vek na žganje na blizu 13--* milijonov, zi 3o miiitonov vec kakci v letu 1913, davek od penečih vin na S^O.CKK) K. Uspehi »malega finančr.ega nacrta«. Razredna loterija naj donaša čistih Cikroglo 15 milijono'% sol čistih 30 mi-jijonov. tobak čistih 235 milijonov. 2elezniško ministrstvo izkazuje pri đohodkih 910 miliionov čistega le okroglo 65 milijonov. Pokc.'nine so proračunjene na 14i* milijonov. vsled službene pragmatike za 13 milijonov več kakor 1. 1913. Ministrsko pređsedstvo vodi v proračunu tri ministre brez portfelja, zasedeno pa ie samo mesto ministra za Galicije Za skupne zadeve prispevamo 537 miliionov, v tem 116 milijonov za izredni kredit za vojaštvo in mornarico ter okroglo 4 milijone za bosanske železnice. »Gfasbena Matica* v Ljubljani dobi na redni podpori 4"00 K, na izredni 20.000 K v 10. letnih obrokih za prezidavo poslopja in za dotacijo pokojninskega sklada. Enako podpo-ro mora seveda uživati tuđi vFilhar-monično društvo«. Pevsko in glasbe- tio društvo v Gorici dobi podporo 3000 K. Verski zaklad ima na Kranjskem dohodkov 55.506 K, izdatkov 771.713 kron. — Njegova zemljisča merijo 24.783 ha ter imajo dohodkov 743.500 kron, izdatkov pa 427.220 K. V zvezku o ^visokih šolah« je za Slovence prazen prostor, pač pa imajo Italijani postavko 130.000 K. Za nas je le 6 ustanov po 504 K za medicince s Kranjskega, ki so »zrno-žni slovenskega jezika«, ter ustanove v znesku 6000 K za slovenske di-jake na pravo- in modrosfovnih fa-kultah. V Primorju vzdržuje država šest nemških srednjih sol: v Trstu, Pulju in Gorici po eno nemško gimnazijo in realko, pa samo eno slovensko (Gorica) in eno hrvaško (Pazin) gimnazijo. Potrebščina za nemške zavode znaša 756.256 K, za slovan-ska zavoda pa samo 145.200 K. Na Kranjskem so vse »naše« srednje sole označene kot »deutsch - slove-nisch«, enako tuđi obe pripravnici. Mestni dekliski lice] v Ljubljani dobi podporo 10.000 K. > Selski domt v Gorici 2000 K in 1500 K za otroški vrtec, spodnja realka v Voloski 5000 kron. dvorazredna trgovska Šola v Ljubljani 8000 K, trgovske nadalie-valne sole na Kranjskim 1000 K, Za zasebno nemško pripravnico v Ljubljani dobiva »Schulkuratorhim« 8000 kron podpore. ^-Slovenski Matici« v Ljubljani so zvišali podporo na 2000 kron. Iz realnih davkov dobi Kranjska 315.910 K. Na realnih davkih plača Kranjska !.954.000 K. na osebnih pa 2,340.000 K. Tz davkov na žganje dobe vse kronovine preodkazano 54 milijonov. Za ceste na Kranjskem je prora-čunjeno 771.142 K, za vodne naprave 213.904 K. Na novo je do voljeno za most v Luknji na Kokrski državni cesti 16.500 K, za deželno cesto Cr-nomeij-Vinica prvi obrok 3O.O(tO K, za most čez Pivko na cesti Postojna-Padkraj prvi obrok 11.000 K. Idrijski rudnik donašn 4.163.700 kron, izdatkov je 3,242.66 K, torej čistega 921.040 K. Za nakup sodnega pos -pja, ki je je imel justični erar dosednj v naje-mu, je dolocen prvi obroK 00.000 K. Dr. Ravnhiar. Škondolozno Ifub. mestno gospodarstvo. Odgovarja župan dr. I. T. Po dolgem Času je revizijska komisija deželnega odbora predložila svoje poročilo, ki je baje spisano na 338 straneh, kar odgovarja dolgi dobi, v kateri je trajala ta prečudna revizija. Včeraj je »Slovence« pričel s ponatisom tega poročila, in jasno je, da se mora načelništvo mestne uprave takoj baviti ž njim, ker se bi dru-gače mislilo, da na magistratu niče-sar odgovoriti ne morejo. »Slovenče-vi uredniki so revizijskemu poroči-lu spisali nekak uvod. ki mrgoli tište znane hudobije, pretiravanja in zavijanja, ki se dostikrat nahaja v tem listu. Ali vse to ničesar ne dokaže, kvečiemu je vse to dokaz tište ne-resnosti in nevednosti, s katero se pri »Slovencu« vselei razpravljajo fi-nančna vprašanja ljubljanske mestne uprave! S takimi kritiki se lasati, mm ne prihaja na misel in bi bilo tuđi zgol le potrata časa. Tri točke pa moramo pribiti prej, nego se spuščamo v razpravo o revizijskem poročilu. Najprej naglašamo, da je župan z veliko potrpežljivostjo prenašal v marsikaterem oziru nepostavno revizijo, ki se je kakor polž vlekla od 13. novembra 1913 do 30. aprila 1914. Skoraj po! leta $o ticali gospod-je na magistratu, revidirali so od leta 18S2. dalje, nakupičšli so v svoji soH ćelo skiadovnico spisov, jlh vla-čili na deželni odbor ter zopet rsazaj in na vse mogoče načine, vtikavši svoj nos v vsako zadevico. so ovi-rali in obtežavali uradno poslovanje na magistratu. 2upan pri vsem tem ni rx"^tal nervozen. dal je revidentom vse na razpolago. ker ni hotel vzbu-diti najtnanjšesa suma, ko se je vendar kričalo, da sosevr-š i! e na magistratu defrav-dacijeindaseieravnoradl teh defravdacij v prvi vrsti odposlala revizija v irtestno h i š o. Mi sicer ne vemo, kaj je revizija na 338 straneh dognala; ta občutek pa imamo, da bi smeli gosnodje pri »Slovencu« po huronsko tuliti le takrat. če je deželnega odbora revizija v resnici izkazala kako defravdacij o. Na drugem mestu moramo pribiti, da je dandanes popolnoma jasno, da revizij<;ko poročilo ni ničesar dru-gega, kakor strančarski političen spis, ki naj služi v podporo znani umazani politični taktiki, katere za-stopnik je glasilo Slovenske Ljudske stranke v Katoliški Tiskarni. Dne 6. junija bil je revizijski operat predložen deželnenra odboru, ki je pri dotični seji sklenil, d anaj operat cirkulira od odbornika do odbornika in sicer tako, da ima vsak odbornik pravico poročilo obdržati tri dni v rokah ter ga pregledati. V seji dne 20. junija 1914 pa naj bi se o ćeli zadevi poročalo, posvetovalo in sklepalo. Vzlic temu pa je ta uradni spis, ki se danes nikakor rešen ni, zašel že dne 8. juniia v »Slovenca^, kar jasno dokazuje, da se hoče porabiti v kalne politične namene! Kaj takega nišo in ne bodo doži-veli pri nobenemu uradu, najmanj pa bi se smelo kaj takega doživeti pri vrhovni avtonomni oblasti v deželi. To netaktnost je brez dvojbe zakri-vil občinski referent deželnega odbora, ker gospodu deželnernu glavar-ju nikakor ne prisojamo tistega sla-bega okusa, ki je za tak korak potre-ben. Revizijsko poročilo je torej političen spis. ki zasleduje politične ci-Ije, kar že tuđi iz tega izhaia. da ob-sega celih 338 strani tako, da se odlikuje po dolžini morske kace, kar je pri stvarnem in resnem revizijskem poročilu spioh nemogoče. Na tretjem mestu pa se postavljamo z vso odločnostjo proti stali-šču Slovenca-, da ie revizijsko poročilo nekaj objektivnega in nekaj nezmotljivega. to pa zategadelj. ker so pri njem sodelovali tako klerikal-ci kakor liberalci nri deželnem odboru. Takim frazerskim neslanostim na-sproti nimamo niti pomilovalnega smeha! Nasprotno, z vso odločnostjo stojimo na tem, dajerevizijsko poročilo vsled svoje nezdrave razsežnosti in vsled svojega obilokrat fiinavsko zavitega besedi-la strankarski spis. Zatorej zahtevamo, da se o tem poročilu za-sliši tuđi drugo stran, da pove svoje mnenje. Da bi se pa smatralo poročilo kot nekaj nezmotljivega, proti temu pa slovesno ugovarjamo. Mi bi bili zelo hvaležni deželnem odboru za vsak dober svet, odklanjamo pa, da bi z mestno upravo tako postopal, kakor hoče postopati s premoženj-skim odsekorn v Postojni. Mi ne bo-mo spali in ne borno rok križem držali, če mislijo nekateri gospodje pri deželnem odboru, da bo za nas, kakor je merodajno žanje, samo tista merodajno, kar pisari »Slovenec«* Te instance ne poznamo! Sedaj pa prestopimo k posamez-« nim oddslkom revizijskega poročila* I. Računi, proračuni in zaračunbe. Da sta knjigovodstvo in žara-čunba nekoliko zastarela, to smo ve-deli že poprej, nego je prišla na magistrat revizijska komisija deželnega odbora. O tem je vedel že vladni ko-misar, ki je skoraj poldrugo leto pred sedanjim županom vodil mestno gospodarstvo. Ali take reci se ne dajo kar čez noč odpraviti, posebno z*ate-gadelj ne, ker je n, pr. g. Lindtner zaljubljen v en sistem, drugi pa zopet v drug sistem. Glavni vzrok teh ne-dostatkov je pač ta, da mesto ljubljansko do leta 1S90. sploh pravega rednega knjigovodstva imelo ni in jej tako knjigovodstvo vpeljal takorekoč sele sedanji ravnatelj. Leta 1890. pa je imelo ttiestno knjigovodstvo v^e manjše posle, nego jih ima dandanes, ko presegaja letni stroški in dohodki mestne uprave nad tri milijone kron. Z eno bese-do: današnje knjigovodstvo je brez dvojbe preobioženo in so se v terri pogledu že izvršili sklepi mestnega sveta, s katerimi bi se dosegla gotova odpomoč. Ločila se je uprava vodovoda in elektrarne od mestne uprave ter se je s tem razbremenilo mestna knjigovodstvo. Sicer pa moramo tuđi tukaj na-glašati, da se bo skušalo staro šablono odpraviti ter jo nadomestiti z bolj moderno. Ali za vse to pri rerrziji ni šio. Revizija je imela dokazati, da se je vsled stare šablone ka} denarja defravdiralo, oziroma protipostavnci zapravilo. Kaj takega pa revizija ni dognala, iz česar lahko sklepamo, da morda stara šablona s stališča mo-dernega knjigovodstva ni blago prvd vrste, da je pa ta stara šablona ven-* dar le poštena! LISTEK. Čez dolgih dvajset let. L u i g i C a 1 c o. V § 163. našega občnega držav-lianskega zakona najdemo določilo o zakoniti domnevi, ki se tiče domne-vanega zaploditelja nezakonskega otroka. Po tem postavnem doiočilu se aomneva, da je oni otroka zaplo-dil, komur se dokaže, da se je z ne-zakonsko materio spolno združil ob času mej 10 in 6 mesecem pred otro-kovim rojstvom ali kdor to le izven-sodno prizna. To zakonito določilo nedvomno zelo olajšuje, da dobe ubogi nezakonski otroci brez posebnih težav svoje »postavne« očete, zaeno pa daje onim nezakonskim ma-teram, ki svoje ljubezni nišo omeje-vale samo na enega moškega, prav lepo priliko, da si svoje bivše ljubimce nekoliko natančnejše ogledalo in si med niimi izbero potem onega, kateremu hocejo ravno nakloniti vse ueprijetne posledice zgoraj omeniene postavne domneve. Osrečenec vsaj navadno ni gmotno na najslabših no-gah, ker zadene izrjira skoro doslcd-no le lmovitejše moške. Z ozirorn na toslednje dejstvo, da ima n?.mteč na .indlagi te postavne čomr^ve rezakrnska mati prav lepo priliko in rudi pravico do izni-re očeta, je že m?.rsikdo klel temelji in naš*? postave in iz tega razloga so tuđi odlični rravniki že v vso od-loČn^stjo pobijah umestnost tega 7.1-konitega določila. Pri tem so kazali tuđi na pravo tujih držav. ki nezakonskega očetov-vva ali sploh ne pozna ali pa le v jako utesnjeni obliki. Seveda se pa na drugi strani oglašajo tuđi zagovorniki te zakonite domneve. Ti zagovorniki poudar-jajo pred vsem, da ima to postavno določilo pred očmi zgolj blagor onih nesrečnih bitij, ki se imajo zahvalje-vati za svoje življenje cerkveno ne-poročenim parom in za katere bi se, Če bi postava ne skrbela za nje, pač nihče ne brigal, ker nezakonske matere ponajveč, ker so same revice, ne morejo poleg sramote še tega bremena prevzcti na svoja ramena. Tako povore torej protivniki in zagovorniki te zakonite domneve. Med tem se pa v naši Iepi deželi, od-kar so vero, moralo in sploh vse vze-li v zakup naši novodobni deželni kristiani, množe nezakonski porodi, da je človeka kar groza. Prelepa kranjska dežela, ki je nekdaj slovela po svoji moralnosti, bode po zaslugi teh najnovejših ljudskih osrečevate-ljev skoro dospela tako daleč, da se jo bode glede števila nezakonskih otrok skoro imenovalo na prvem mestu. zPo teh opazkah splošnega značaja naj pa sledi opis civilne pravde, ki se je vršila leta 1912. pred ljubljanskim okrajnim sodiščem in ki je za-nimiva posebno radi tega, ker se je nezakonska mati še le potem, ko je nezakonski sin dopolnil že 19. leto, spomnila, da bi bilo dobro otroku preskrbeti »rfostavnega« očeta. Bilo je običajno svatovsko veselje in razpoloženje, Ko je leta 1891. pripeljal Janez Pevec na svoj dom mlado nevesto. Ker je veljala njegova hiša za boljšo in ker je nevesta pri-nesla k hiŠi tuđi za tedanje razmere prav lepo doto. je trajalo svatovanie kar več dni. Po končani svatbi sta pa mlada zakonca začela z opravo navadnih kmečkih del in se pošteno ubijala z zemljo. Razumela sta se dobro. Ko pa je mlada žena začela tiščati v moža, da naj ji zavaruje na svoje posestvo njeno doto, so se pa začeli pri hiši prvi prepiri. Ti prepiri so se pa često ponavljali, ker je nevestin oče silil v svojo hčer, da se mora dota vknjižiti in ker je vsled tega Žena tuđi vedno nadle-govala moža s to zahtevo, o kateri pa mož kratkomalo ni hotel nič sli-šat.i Dobro ob obletnici njene poroke zahtevala je neko soboto žena z vso odločnostjo zopet od svojega moža, da naj gre v Ljubljauo in jo vknjiži za doto. Ker ji je pa mož tuđi to pot od-rckel njeno prošnjo, je pa dala bese-da besedo in prepir med zakoncema se je tako poostril, da mu je žena tik pred njegovim godom, katerega ie praznoval vsako leto na dan sv. Ne-pomuka, ušla in se vrnila k svojim staršem. Godovnik Janez Pevec je drugi ■Gan, ko se je malo streznil, takoj po-vedal svojemu mlajšemu bratu Antonu, Kaj se je prej ta dan zgodilo. Po-slednji je pr< ti godovniku, ki se je trezen kesal svojega nepremišljenega dejanja, nastopii z vso odločnostjo in zahteval od njega, da mora takoj iti po svojo ženo. Ker se je pa Janez Pevec sramoval iti sam po ženo, na-prosil je brata Antona, da naj se pe-Ije po njo s hlapeem. Poslednji je ustregel bratovi prošnji in se s hlapeem peljal drugi dan potem po pobeglo ženo.Mlada žena se ni mnogo upirala in se je vrnila na možev dom. Janez Pevec je svojo ženo sprejel kot skesan grešnik in ji takoj tuđi odkrito povedal, kaj se je zgodilo v hiši ob času njene odsotno-sti. Žena je bila seveda huda in je takoj sklenila zapoditi iz hise deklo Meto, čim se vrne moževa mati. Za-eno je pa možu z nekim zadoščenjem tuđi odkrila, da je bila oni dan, ko je on teptal z nogami zakonsko zvesto- bo, z očetom v Ljubljani in se vknji-žila za svojo doto na njegovo posestvo. : Ko se je vrnila Pevčeva mati Š6 tišti teden na dom svojega sina in rKq je zvedela od svoje sinahe, kake stvari so se med tem zgodile, bilai sta obe ženski v tem edine, da mora( dekla stran. Iz previdnosti sta pa hotele nekaj dni počakati, ker je imela dekla ravno v tem času dobiti svojei perilo. Ko pa poslednje pri dekli ni izostalo, sta jo prav neslavno pogna-le iz hiše,mlademu prešestniku paod-slej prav pošteno pristrigle peruti, da ni mogel priti več v dotiko s spojeno deklo. Dekla Meta je ob tedanjem hu-dem pomanjkanju poslov dobila ta-* koj službo pri Šivčevih v isti vaši. Tu je ostala kake tri mesece, poteiu jo je pa napodila tuđi njena nova go-: spodinja, ker se je le preveč pogosto in tuđi preveč očitno pajdašila z raz-nimi moškimi, posebno pa Še z de-lavci, ki so bili razposleni pri gradnji dolenjske železnice. Dekla Meta je potem neznana kam izginila iz vaši in je ni bilo več na spregled, niti se o nji dali časa ni nič slišalo. Še le čez dobro leto po usode-polnem godovanju na dan sv. Nepo-muka počil je naenkrat med liudmf glas, da je bivša Revčeva dekla Me- tftran 3. .SLOVENSKI NAROD*, dne 10. Junijt 1914. 130. itev. Sa| mi vemo, da se lahko o tem besediči, da bi bilo morda bolj logično, če se znesek 350.00 K, ki se na le-to potrebuje za obrestovanje in po-plačilo doteov, uvrsti med redne Izdatke! Če se Je pa doteo vrsto let uvrščal med izvanredne stroške, radi tega Se ne bo nikogar vrag jemal, ker kamen pade v vodo, ga li vržeš z desnico ali levico. Sicer borno pa deželnemu odboru — kakor že rečeno — Jako hvaležni za vsak nasvet, ki ga bo nam podal v tem pogledu; a za danes nam zadostuje, da kame-ralistična zaračunba- ni pokrivala, ozirom zakrivala nikake nepošte-nosti. Toliko bolj se moramo čuditi reviziji, v kateri se doslovno navaja: Velika zloraba se vrši pri žara-čunjevanju stroskov na naslovu: >Razni izredni stroški«. To zatega-delf, da ostanejo dotični stroški prikriti. Pri tem zaračunjevanju se ni Čuditi, da izkazujejo računski sklepi pod naslovom »Izredni stroški« iz-redno visoke svote in da te svote ne-hote vzbujajo nezaupanje, vsaj pa pozornost. Znašale so te svote leta 1910. 104.994 K 25 \\ leta 1911. 64.847 K 02 v, leta 1912. 101.898 K 57 vinarjev.« Gospodje revizorji bodo nam že oprostili, če kaj tacega nočemo mol-če pogoltniti. Ko so ta stavek zapisali, si ta revizijska gospoda brez dvojbe ni bila v svesti, da zapiše ve-doma nekaj napačnega, da s tem. da na tem mestu očita veliko zlorabo mestni upravi, to upravo krivično diskreditira, da z očitanjem. da se to zategadelj godi, da se dotični stroški prikrivajo, to upravo brez dvojbe obrekujejo. Ti stavki so naravnost nedostojni in ne spadajo v revizijsko poro-čilo deželnega odbora, pač pa v kak niČvreden uvodnik »Slovenca*. Kaj raj pomenijo besede: »Te svote ne-hote vzbujajo nezaupanje, vsaj pa pozornost?« To je naravnost hinav-ska fraza, ki ne pomenja prav niče-sar, toliko pa vemo. da s takim orož-jem se nam na magistratu ne bo moglo do kože priti! Sedaj pa preiščimo stvarno in mirno, kaj je pravzaprav na ćeli stvari, o kateri deželni revizor tako perfidno piše. Torej v letu 1912. bilo ie raznih izrednih stroskov 101.898 K 57 vin. Ker spada ta svota pod službo seda-njega župana, jo hočemo bolj natanČ-no pojasniti, dasi se je že tuđi revizijski komisiji do P i -čiče pojasnila. Naravno je, da se v mestni upravi dostikrat pripeti, da je v teku proračunskega leta treba napraviti to ali ono, na kar se pri sestavi red-nega proračuna ni moglo misliti. Ta-ki izvanredni izdatki nahajajo se pri vseh administracijah. tuđi pri deželi in povsod drugod. Pri mestni upravi ljubljanski se bodo dogajajali tuđi v bodoče in kaj takega se ne bo moglo nikdar preprečiti, ker priđe potreba kake naprave kar čez noč. Tako je ta izredna potrebšcina y letu 1912. obsegala sledeče točke: K 1. Draginjska do-fclada mestnim uslužben- cem ....... 15.540*— 2. Kanalizacija Gajeve, Beethovnove in Gledaliske ulice . . . 1.464*— 3. Tlak v mestnem skladišču na Poljanah . 754-24 Odnos . . . 17.75824 Preoos . . . 4. Hrasky9 za napravo načrtov za urav-navo LjubBaiiice . . . 5. Regulacija Grn-barjeve ceste . . . # 6. Tekmovalno strellanje ..... 7. Ljudski oder, podpora ...... 8. Deželnozbor-ske volitve (nadomest-ne)........ 9. Merosodni urad poprava...... 10. Javni vodnjak na Vodnikovem trgu . . 11. Kongres za sta-novanjske reforme na Dunaju ...... 12. Balkanski križ in za obmejne vojake . . 13. Avtomobilna dirka ........ 14. Pogorelcem v Tomačevem .... 15. Merjenje mesta . 16. Obrtno sodišče . 17. Prispevek 17. pešpolku za izdajo zgo-dovinske knjige . . . 18. Fotografska dela ob Ljubljanici .... 19. Komisijski stro-šek (novo vojasko oskr-bovališče) ..... 20 °oprava hiše sOlas'-enr Matice« . . 21. Razno .... 1WM K 17J58-24 2MO — 57.494 43 1.480-89 500 — 90031 5.92670 1.56410 o^o *—— 1.400 — 63047 500 — 7.105*88 40316 250 — 184 — 44247 19220 2.62072 Skupaj . . . 101.S98 57 Pri računskem zaključku, ki je bil javno razpoložen in vsakemu na vpogled, so se nahajali dotični akti, ki so do zadnje pike dokazali, daje bil jzdatek potreben in da je bil tuđi resnično iz-plačan! Glavni strošek je povzročila re-gulcija Grubarjeve ceste, in sicer ie znašal ta strošek 57.494 K 43 vin. V proračunu te regulacije ni bilo; na-enkrat pa se je izkazalo, da bi bilo umestno, da se regulaciia vzame v roke, ker se je izrazila glavna komisija za osuševanje Barja, da da pre-cej visok prisnevek, ki je iznašal — če se ne motimo — nad 20.000 K. Sedaj pa vprašamo: Ali živi v Ljubljani ražen deželnega revizorja kak člevek, ki bi trdil, da je bila regulacija Grubarjeve ceste, in sicer je Nadvojvode Friderika ceste — škodljiva in da je mestna uprava dotični izdatek prikrivala? Na drugi strani se je pa regulacija pravilno sklenila v javni seji mestnega sveta in če deželni revizor trdi. da vzbuia vsota 57.494 K 43 vin. nezaupanje ali vsaj pozornost, bo pač sam ostal na svojem revizorskem holmu. Sedanji župan pa je ponosen na to, da se je regulirala Nadvojvode Friderika cesta, in sicer na način, ki v vsakem oziru odgovorja praktičnim potrebam in tuđi za tako nizke stro-Ške, kakor bi se nikdar pozneje ne biia regulirala. Drugo točko tvorijo draginjske doklade mestnim uslužbencem, ka-tere je občinski svet soglasno sk; -nil v teku leta in jasno je, da za te doklade ni bilo proračunskega pokr tja. Tu je Šio za znesek 15.540 K in z pet ni imela mestna uprava niti najrmnj-šega vzroka, prikrivati ta resnični izdatek! Istotako se je moral med letom popraviti merosodni urad, kar je stalo 5926 K 70 vin. Ker ni bilo po- JBrttla t peraču«, s* Je manta po. staviti dotični izdatek med izredne potrebščine. Razloga, da bi se ta znesefc prikrivaj pa ai kilo nobeoe-ga, ker Ja papravo skienil občihski svet tar se je obenam sklenila z erarjem za mestno oW4no iako ugodna pogodba. Z eao besedo: Vsi posamezni zneski, ki so za leto 1912 obseženi v skupnem znesku 101.898 K 57 vin., izplačali so se na podlagi pravove-ljavnih sklepov občinskega sveta. To se je zgodilo posebno tuđi glede stro-škov za vojaško tekmovalno strelja-nje, glede podpore za ljudski oder, glede izdatka za Balkanski križ in obmejne vojake itd. Vsa ta stvar se je revizijski komisiji do zadnjega vinarja pojasnila, a vzlic temu priđe sedaj revizijska komisija in se osmeli zastrupiti javnost s trditvijo, da so se hoteli stroški v skupnem znesku 101.898 K 57 vin. prikriti in da se je pri tem vršila velika zloraba tako, da je ćela zade-va morala vzbujati nezaupanje ali pa vsaj pozornost pri velecenfenem gospodu deželnem revizorju. Ne rečemo, da je to hudobija, ali nepoštena nelojalnost je pa to gotovo in tišti, ki jo je zakrivil, se je lahk sramuje* Najmanj, kar smemo o: deželnega ocibora in njegovih revi-zorjev zahtevati. je poštena odkrito-srčnost, katera je v navadi med olikanimi Ijudmi! Tako, kakor v letu 1912, izgle-dajo izredni stroški tuđi za leto 1910 in 1911, kar se je revizijski komisiji tuđi do zadniega vinarja pojasnilo. Če bi bila ori tem kaka zloraba ali če bi se bilo hotelo v teh letih kaj prikriti, bi vfadnj komi^ar čisto gotovo ne bil dal svojega podpisa za kaj takega, tako, da lahko rečemo, da je očitanje, ki je v tem oziru ob-seženo v revizijskem poroČilu, nara vnost otročje! II. Inventar. Inventar mestnega zaklada je tišti kozel, na katerem klerikalna stranka najraie uganja svojo finančno gimnastike. V tem inventaru se nahajajo tuđi ceste, ulice in trgi, javni parki, šetališča in se ćelo javna stra-nisča. Da so na tega kozla skočili tuđi deželni revizorji, je samo ob sebi umevno, trdeč, da ti objekti nima-jo nikoke realne vrednosti. Mi pri tem niti nočemo nagla-šati, da imajo tuđi druga mesta ena-ko sestavljene inventarje, mi nočemo opozarjati na to, da se po Ljubljani pobira tlakovina, da imajo tore] ceste in ulice že nekaj realne vrednosti; mi smo le mnenja, da je to prepir brez vsake cene! PaČ pa se moramo pečati z neko trditvijo revizijskega poročila, ki je obsežena v tem - Ie stavku: »Glede neke hranilne vloge Fran Metelkove ustanove je kot nominalna vrednost vpisana vrednost 3250 K 67 vin.. efektivna vrednost pa je znašala le 264 K 21 vin.« Iz tega bi človek posnel, da glede dotične knjižice morda ni vse v redu. Tuđi tukaj je trditev gg. revi-zorjev nekako skrivnostno zavita tako, da je čitatelj poročila naravnost zapeljan do krivih zakliučkov. Po-glejmo sedaj, kaka je resnica. Ore za vložno knjižico »Mestne hranilnice ljubljanske« št. 47.605. Deželni revizorji. ki imajo priliko, da lahko vsak hip vzamejo v roke računske sklepe mestne uprave, po-zivljamo sedaj. da vzamejo v roke računski sklep za leto 1911. Na strani 170. dobe med aktivi Metelkove ustanove dotično vložno knjižico, katera je imela pričetkom leta nominalno vrednost 2151 K 23 vin. V letu 1911. se je pa vrednost te knjižice pomnožila tako, da je zna-Šala njena efektivna vrednost koncem leta 3250 K 67 vin. Vse to je na strani 171. zgoraj omenjenega ra-Čunskega sklepa jasno razvideti. Seđaj pa naj častiti gg. revizorji vzamejo v roke računski sklep za leto 1912. Tu je zopet na strani 170. vpisana knjižica št. 47.605, in sicer pričetkom leta z nominalno vredno-stjot ki se krije z njeno efektivno vrednostjo koncem leta 1911, t. j. z zneskom 3250 K 67 vin. Ker pa se je v teku leta 1912. za potrebe Metelkove ustanove porabil znaten znesek, je znašala efektivna vrednost te knjižice koncem leta 1912. 364 K 31 vin., kar je jasno tiskano na strani 171. računskega sklepa za leto 1912. To je ćela resnfea in Če šo revizorji tako poročali o tej hranilnični knjižici, kakor piše »Slovenec«, po-tem jim opravičeno očitamo, da so nalašč zavili in pačili resnico! Dalje Čitamo v poročilu stavek: »Pri nepremičninah so navedbe v inventaru skrajno pomanjkljive. več premičnin pa ćelo ni izkazanih.« Tn se zopet kaže tišti sistem ne-odkrirosrčnosti in zavijanja, ki diči poročilo deželnih revizorjev, ševe le tedai, če se to poroci!^1 v resnici tako glasi, kakor je v »S'ovencu« nv-tiskano. Čemu sumničiti, da već ne-premičnin n* izkazanih; navedejo naj se vlozne številke teh nepremičnin, pa se bo stvar dala pojasniti. S takim splošnirn sumničenjem nam ni nič pomagano, pač pa je pomagano »Slovenčevim« politikom, ki hočeio s tem v javnosti vzbuditi sum, da so prezrte nepremičnine bogve kake vrednosti. Res je. da je občina po potresu vsled reeulacije trgov in čest tu in tam dobila kako zaplato zemlje, ki se je nanjo zernljeknjižno prepisala; res pa je tuđi. da se je to ali ono zaplato pozneie zooet porabilo za javne namene tako, da se ie v javni knji-ei zopet uvrstila med javno dobro, S tem je občina izgubila nekaj zem-lieknjižnih vlogic, katerih niti našte-ti nočemo. Če misli revizijska komisija, da več premičnin v inventanu ni izkazam'h, bi glavo stavili, da so te nepremičnine identične s tistimi zaHatami. ki so pozneje zopet zašle med iavno dobro. Sicer pa še enkrat pravimo, da nai priđe revizijska komisija z vlogami na dan, potem bo-mo sele govorili o teh nepremičninah! (Dalje prihodujič.) 0 mestnem gospodarstvu u Postojni. Shod v PostojnL (Konec.) In sedaj še kratek pogled na splosni položaj v deželi. Sem prepričan, da je SLS. od tedaj, ko je nasto-pila vlado v deželi, dokazala, da ni sposobna za vladanje, ker ji manjka one modrosti. in zmernosti, ki je potrebna vsaki vladajoči stranki. S. L. S. pa si je postavila za najvišje načelo »Gorje premaganim!« To načelo so uveljavljali Vandali, ko so pustošili v Rimu in to načelo so uveljavljali zadnji v Evropi Turki. (Klici: Klerikald so hujši!) Tega načela se ne srne posluževati nobena kulturna stranka, če hoče biti sposobna za vlado. Ob sebi je umevno, da bo vsaka vladajoča stranka skušala v posebni meri od-dolžiti se svojim volilcem in ničesar nimamo proti temu, Če stori to S. L. S. pri svojih kmečkih volilcih^ Morda se je tuđi res preje za krnečke potrebe nekoliko premalo storilo, ampak jaz siojim na stališču, če ho-čejo delovati v blagor kranjskega kmeta, morajo to storiti ne glede na njegovo strankarsko pripadnost. To-da skoro vsak zakonski nacrt nosi strankarsko signaturo S. L. S., prošnje se presoja često zgolj po stran-karski pripadnosti mesto po stvarni potrebi in le preveč sklepov nosi očitne znake zagrizenega nasproto-vanja naprednim mestom in trgom. — Kaj se v tem pogledu počenja z Ljubljano, Idrijo, Kranjem itd. v zadnjem času pa tuđi s Postoino, to v resnici upije že do neba. Jaz sem vstopi! v deželni odbor — to lahko mirno trdim — z najbolj-šo voljo. Svetopisemski Bileam ni-sem hotel biti in nisem bil nikdar. Narobe — rad bi blagoslavljal, pa moram prekliniati. Kar se stori do-brega, to rad in brezobzirno hvalim, toda če bi vse odpustil, takih grehov ne morem in ne smem. Deželna blagajna bi nikdar ne smela biti tuđi le na videz strankarska blagajna. Naše najvažnejše, čisto nepolitične kulturne organizacije bi ne smele biti iz-stradane deželne pastorke, kakoršne so žalibog. Naprednih občinskih od--inskih odborov bi se ne smelo raz-ganjati zgolj iz strankarskih razlo-gov. Zalibog, da pri tem pomaga tuđi naša napram klerikalni stranki nad vse mehka deželna vlada! Teror S. L. S. pa šega delj in zlasti se razteza na posamezne stanove, ki se ne udinjajo klerik, stranki. V prvi vrsti imam pred očmi učiteljski stan. To, kar se godi v naši deželi z učiteljstvom, je nezaslišano, tega ne more mirno prenašati noben človek, ki ima Še količkaj čuta za pravico. Znano je, da je država odstopila velik del dohodkov iz svojih davščin na žgane pijace deželam, v prvi vrsti in izrecno za zboljšanje gmotnega položaja učiteljstva. Iz tega naslova je dobila tuđi Kranjska mnogo de-narja, okrog 1,200.000 K. S to vsoto naj bi deželno gospodarstvo saniralo svoje finance, v prvi vrsti pa bi bilo moralo sanirati dohodke učiteljstva, ki ne odgovarjajo niti najprimitivnej-šim zahtevam. Da so ti državni od-kazi v prvi vrsti namenjeni za uči-teljstvo, to se je v državnem zboru sto in stokrat naglašalo. V resnici je tolažil kranjski deželni zbor učitelj-stvo leta in leta, da bodo, kadar dobi dežela ta sredstva, deležni njene dobrote. Odkazi so bili dovoljeni me-seca januarja t. 1. in deželni proračun je izkazal za učiteljstvo od te vsote 370.000 K. Deželnozborska ve-čina pa je pokazala tuđi tu svojo strankarsko konjsko kopito. Vezala je ureditev plač na noveliranje zakona o šolskem nadzorstvu. Ta zakon pa je sestavila tako, da je vsak člo-vek že v naprej vedel, da ne bo do-bil najvišje sankcije. Narodno - napredni poslanci smo takrat izjavili: Dobro sklenite poljubno novelo, pa ne storite regulacije plač odvisne od te novele, marveč naj se izvrši regulacija učiteljskih plač brezpogojno že s 1. januarjem 1914. Oni pa so izjavili, da hočejo na ta način prisiliti ta okrog sv. Jurja porodila in da dol-ž\ očetovstva svojega nekdanjega gospodaria Pevca. Ko je poslednji slišal tako govoričenje, je pa proti ljudem in posebno Še proti svojemu bratu Antonu čestokrat omenil, da otrok ni njegov, češ, da je prišel na svet še le 11 mesecev potem, ko je imel on opraviti z deklo. Ravno ob tem času se ie pa mo-žila neka sorodnica in na to svatbo le šla tuđi v drugi vaši omožena PevČeva sestra. Ker je pa imela doma kup negodnih otrok, preselila se je za par dni k nji Pevčeva mati, ki je sicer živela kot vžitkarica na Pev-Čevem domu, da bode varovala hče-rine ocroke. Tako je po ubegu svoje žene ostal Janez Pevec na svoji domačiji sam s hlapcem, mlajšim bratom in mlado deklo Meto Ercetovo. Ker je bil pa v ponedeljek dan bv. Neoomuka in torej god osamele-ga Janeza Pevca, so mu pa napravili hlapec, brat, dekia Meta in še neki prijatelj na predvečer njegovega godu prav pošten »ofreht«. Hlapec si je znal nekod dobiti še ćelo dinamit, ki se je rabil pri tedanji zgradbi do-lenjske železnice in je ž njim tako spretno streljal, da je razbil pri oknih vse steklo. Počaščen je dal Janez Pevec za pijaco, katere so bili v obilni meri deicžn: godovnik, hlapec, dekia Meia in povabljeni prijatelj. V ponedeijek so pa možje nadaljevali godovanje in i>iiač*vanje tako teme* Ijito, da so bih vs: omoteni od zavži-te pijac;. V tem alKoholrem razpoloženju zahotelo se je go^ovniku, hlapcu in prijatelju po telesu mlade dekle Mete. In mlada dvVia ni ostala trdo-srčna in ni skvarila mladim moškim yeselev;a godovanja. Tako je prišlo in se zgodilo da so vsi trije okusili sad 1] 'bezni rri mladi dekli... Kaka štiri leta potem se je pa odpravljal Janez Pevec v Ameriko. Da se je namenil v Ameriko, so bili razni vzroki — največ seveda gospo-darskega značaja, ki so tuđi provzro-čili, da je prišel radi zapravljivosti pod skrbstvo. Pred odhodom v dalj-no Ameriko je Janeza Pevca njegov brat Anton izrecno vprašal, kaj bo z deklo Meto, Če bo tožila zavoljo otroka. Na to vprašanje je Janez Pevec omenil, da naj le toži, češ da ne bo nič opravila, ker bi bila že zdav-naj tožiia, če bi imela kaj upanja na zmago, Drastično je pa še pristavil: »Kaj misliš, da bo po 11 mesecih rodila, saj ni kobila.« Janez Pevec je odšei v Ameriko, od koder je samo enkrat in za malo časa prišel nazaj, a se kmalu zopet vrnil v Ameriko, kjer se ie na-hajal tuđi še lansko leto, ne da bi se vedelo, ali je živ ali mriev, ker že kakih 10 let ni dal nobenega glasu od sebe. Njegovo posestvo mu je oskr-boval njegov brat Anton kot skrbnik. Ravno tako je bila tiho dekia Meta. Njen, dne 7. aprila 1893 rojeju nezakonski otrok moškega spola Vinko je med tem v zdravem kmeč-kem ozračju rase! in tuđi dorasel v krepkega devetnajstletnega fanta. Na največje presenečenje je pa dobil skrbnik Anton Pevec v poletju leta 1912 tožbo Mete Ercetove, v kateri je poslednja tirjala od Amerikanca Janeza Pevca povračilo naravnost ogromne vsote za stroške vzgoje in preživnine za svojega ne-zakonskega sina Vinka Erceta. Na to tožbo se je vnela prav poštena pravda, ker je skrbnik Anton Pevec za odsotnega brata nasproti tožbi ugovarjal, da se je njegov brat samo enkrat pečal s tožnico in to izven takozvanega kritičnega časa, na dan sv. Janeza Nepomuka dne 16. marca 1892. Ta svoj ugovor je pod-prl skrbnik z navedbo zgoraj opi sa-nega stvarnega položaja in še po na-daljnih trditvah, da je imela tožnica ob času* ko je zanosila, silno veliko opraviti z moškimi in da je pred par leti sama priznala več ženskam, da jo je njegov brat samo enkrat spolno rabil in to pred dvajsetimi leti na dan svojega godu, tedaj ko mu ie žena ušla. Sodišče je o vseh teh navedbah zaslišalo razne priče, v kolikor so ostale še žive ter Mgotovifo na jasen način opisani dejanski položaj. Iz Blaznikove pratike za leto 1892, katera )e igrala pri razpravt veliko vto-go, se je pa dodalo, da so leta 1892. praznovali sv. Janeza Ncpomuka na ponedeljetv dne 16. maja 1892. V zemljiški knjigi se je pa našlo, da je Marija Pevčeva, žena Janeza Pevca, resnično dne 16. maja 1S92. vložila pri sodišču prošnjo za vknjižbo njene dote v znesku 2800 K. Z ozirom na določne izpovedi zaslišanih prič, ki so v bistvenih toČkah vse čudovito soglašale in pa z ozirom na druge objektivne okolnosti je potem prišlo sodišče do ne- j izpodbojnega zaključka, da se Janez ! Pevec z Meto Ercetovo kot neza- j konsko materjo ni spolno družil v j kritičnem času, to je med 10. in 6. j mesecem pred rojstvom nezakon- i skega otroka Vinka Erceta in da vsled tega tuđi ni mogel poslednjega zaploditi. Iz teh razlogov je sodišče, ne da bi se dalje kaj spuščalo v razpravo, je-Ii so po Meti Ercetovi uveljavlje- \ ni zahtevki za vzgojo in preživnino primerni ali neprimerni, zavrnilo njen tožbeni zahtevek kot neutemeljen in ji sočasno naložilo tuđi povračilo pravdnih stroskov. Ta razsodba je stopila v pravno moč, ker nezakonska mati Meta Er-cetova niti poskusila ni s kako ?n-tožbo spraviti vw zadevo pred vLšja sodišča, Amerikanec Janez Pevec je bil pa s tem tuđi za večno rešen vseh zelo sitnih gmotnih posledic na dan svojega sodu pred davnimi 20 leti zagrešenega lahkmnišljenega koraka proti zakonski zvestobL arsene Lupin v zaparo. (Dalje.) »Če Je tako... In slednjič, ali kdo vć za tega vraga Lupina! Najbrže ima ćelo bando pod svojim po-veljstvom... Ali se zanesete na svoje služabnike?« »Pravzaprav...« »Tedaj ne računajmo z njimi. Jaz brzojavno obvestim dva svoja prijatelja, velikana, ki nam bodeta nudila več varnosti... Sedaj pa glel-te, da izginete, da naju nikdo ne vidi skupaj. Torej, jutri proti devetim.« * Naslednji dan — določen po Ar-sćnu Lupinu — je baron Cahorn snel s ste snvojo orožarno, osnažil svoje orožje in se sprehajal v okolici Ma.-laquija. Ničesar sumljivega ni opaziL Zvečer ob poludevetih je odslo-vil svoje služabnike. Stanovali so v traktu ležečem ob cesti, vendar nekoliko odzadaj in čisto na koncu gradu. Kakor hitro je bil sam, je tihoma odpri čeivera vrata. Skoro je zašli-šal približujoče se korake. Ganimard je predstavil svoja dva pomoćnika, velika, trdna moža, s tilniKi, kakor bika, in silovitimi ro-kami, potem je zaprosil gotovih po-jasniL Ko si je bil zapomnil lego pro-storov, je skrbno zaklenil in zabarikadira! vse izhpde, skozi katere bi bilo mazoče Drođreti v ogrožene 130. Ster. »SLOVENSKI NAROD-, «w 10. junija 1»14. Stran 9» centralno vlado, da zakonu preskrbl sankcijo, če ne, bo učiteljstvo izgubilo samo par mesecev, ker se bo spomladi deželni zbor zopet sestal. Potem pa bodo učitelji dobili svoje izboljšane plače. To je bila taka neiskrenost, da Jo je težko označiti s pravo besedo. Centralna vlada zakona ni mogla sankcionirati, zaseda-nja dež. zbora, določenega za maj, ni bilo in se kakor kaže. do jeseni ne bo vršilo. Učiteljstvo pa bo stradalo še ćelo leta samo da bo mogla klerikalna večina porabiti te vsote v druge namene. ki so jej boli simpatični in ki bodo nosili več potitičnega sa-dul (Silno ogorčenje.) Marsikdo se bo vprašal zakaj naša dežetna vlada vse to mirno gleda? Res je sicer, da je deželni odbor avtonomen, toda tuđi zoper zlorabo avtonomije so dana sredstva. Ampak izvestna gospoda je — to te treba javno pribiti — na cesarski Dunaj za-nesla sodbo, da je klerikalna stranka na Kranjskem edina patrijotična in kršćanska stranka. Iz lastne izkušnje lahko povem da sem ime! priliko govoriti z zelo visoko stojećim funkcijonarjem, ki mi je rekel v lice sledeče: V merodajnih krogita so prepričani, da je narodno - napredna stranka na Kranjskem tako nepatrijotična in tako nekršćan-ska, da je proti tej stranki do voljeno, dopustno in dobro vsako sredstvo. tZborovalci naravnost besne pri teh besedah. Okrajni glavar Pilhofer si dela beležke.) To je tista lumparija. ki je glavni vzrok, da je klerikalni stranki v boju zoper nas vse dovoljeno. (Denuncijanti! Lopovi!) Jaz pa ne bom sledil nikomur na to polje obrekova-nja. Jaz pravim: Slovenski narod ie v svoji celoti in ne glede na razne stranke patrijotičen in dinastičen, slovenski narod je v svoji celoti in ne glede na stranke krsčanskega kulturnega prepričanja in neza-slišana laž je. da narodno - napredna stranka uhiia dinastični ali kršćanski čut. iPritrievanje.) Seveda, kdor misli, da je patrijot Ie oni, ki leži v prahu pred vsakim zlatim policijskim ovratnikom in da je pravi kristjan tišti, ki vidi v vsa-kem župniku nezmotliivega svetnika. tišti ima prav. če pravi, da mi nismo patrijoti in ne kristjani. Tako mi pa-trijotizma in kršćanstva ne razume-vamo. Slovenski narod je po svoji legi navezan na Avstrijo in mi hoćemo biti Avstrijci, hoćemo pa Avstrijo, ki bo daiala tuđi nam. kar je našega. (Burno pritrjevanje.) Prepričani smo, da smo najboljši patrijoti, če pravimo, da je obstoj Avstrije sele tedai zagotovljen, ko bo delila svojim narodom, kar jim po pravici gre. Zato smo trijalisti in Jugoslovani. Tuđi je slovenski narod krsčanskega krulturnega mišljenja. Edino, kar nas razlikuje od drugih, je, da pustimo vsakemu svobodo vesti. Ni res, da podiranio cerkve, rušimo ojtarje, res pa je, da podiranio z vso neizprosno-stio zlorabo cerkve in oltarja. To je ves naš protikrščanski program. (Odobravanje.) Razmere pri nas so danes take, da se pravični čaši ne bodo prej vr-nili v našo deželo, dokler ne izgubi S. L. S. v deželi svojo neomejeno oblast Klerikalna stranka je jasno dokazala, da ni sposobna za pošteno, zraerno in modro vtadanle. Razmere so sedaj take, da mhhm gMaM m struka m bo taeta ataokrta* v«W-ne, marveć da bo Mrala ruka slovenska stanka vodao paktirati s dnigo. Težko je sicer dosezanje tega cilja, toda neizvedljivo ni. če vza-memo klerikalni stranki dva, tri mandate, nima več v deželnem zbo-ru absohitne večine, in potem tuđi ne več absolutne večine v deželnem odboru. Slika deželnega odbora bi bila potem ta, da bi imela klerikalna stranka 2, napredna stranka 2 in nemška stranka 1 odbornika. Deželni glavar naj bi bil v božjem imenu kle-rikalec. Noben sklep pa bi se potem ne mogel storiti brez sodelovanja narodno - napredne stranke. Potem bi imeli tuđi garancijo za strogo, stvarno in objektivno deŽelno upravo in to bi bii pričetek izlečenja naših korupt-nih javnih razmer. Komur ie na tem, da sedanie ne-znosne razmere v naši deželi že en-krat prenehajo, da preneha najtiujše nasilstvo, ta se ne srne strašiti boja, kakor se ga ni strašil vaš župan go-sood Lavrenčič (Burno pritrjevanie. Klici: Zivel Lavrenčič!) Izid zadnjih volitev je pokazal, da dan odrešitve ni več dileč. Zadnja je padla No-trantsks in prva naj bi zopet vstala! 7 lažio in sieparijo je klerikalna stranka z magala, toda zra ago vala ne bo! Dolgotrajno viharno ploskanje *n klicanje je sledilo govornikovim besedam. Kot tretji se je oglasil k besedi pospod Dekleva. Častiti zborovalci! Župan gosp. Lavrenčič vam je obširno odgovoril na napade sobot-nega »Slovenca«. Podal vam je jasno :>iiko mestnega premoženja ter vam navedel tuđi, koliko dolga je oskrb-ništvo odplačalo. Govornik slika nato opravo kanalov, sejmišča, elektriČ-nega omrežja in drugih takih naprav, pri katerih se je ali proračun preko-račil, ali pa, ki se sploh nišo mogle postaviti v proračun, če bi bil -SIo-venec«, ki ima v zadnjem času tako skrb za Postojno, samo splošno sum-ničil, bi ne bilo vredno, odgovarjati mu. Sobotni »Slovenec« pa se je na tako nesramen način zaletel v mene, ter me postavil pred javnost kot sle-parja. da na ta napad ne morem mol-čati. Če bi moleal, bi s tem vzbudil sum. da so očitanja resnična, Ko se je bližala revizija koncu, je delal re-vident Peternel nekak izkaz vseh iz-datkov izven proračuna in mene na-prosil, da naj mu pomagam. Res sem se potrpežljivo podvrgel tej nalogi: ko pa sem prišel do nekega voznega lista za mestno kanalizacijo, sem opazil na tem listku beležko, da se je 150 vreč cementa porabilo za napravo cementnih cevi. Takoj sem opozoril revidenta, da sem rabil te vreče cementa za lastno osebo in ne za oskrbništvo. Ce bi tega ne bil po-jasnil, bi bil ogoljufal oskrbništvo za ta cement, ostal bi bil pa v očeh Slovenca« pošten človek, ker je skoraj gotovo, , da pri reviziji te opazke nišo mogli prav razuneti, sicer bi me bili gotovo že pret vpra-šali za pojasnilo. Zato izjaviš im tu javno, da ni res, da bi bili to r išli pri reviziji, marveč sem jih san na to opozoril. Sploh mi revizija n; mogla očitati niti najmanjše neprć< ilnosti ter se za nadaljna natolcevanja »Slovenca- ne bom več brigal. K besedi se Ie ogUstl lo gosp. Andrej Bolgar, U ie hotel staviti na deželnega odbornika gosp. dr« Karla Trillerja vprašanje glede pre-movanja živine. Lansko leto je pripe-llal tete na premovanje, ko pa se je premovanje vršilo, se mu je zdelo postopanje tako čudno, da se je xa-čel izpraševati, kdo je pravzaprav tele, on, ali morda tišti, ki so poslali komisijo . . . Okrajni glavar Pilho-fer je pri tem telečjem vprašanju po-stal nervozen ter ni dal resiti te zagonetke, češ, da teleta, ki jih pre-mira komisija deželnih kristjanov, nimajo ničesar opraviti z občinskim gospodarstvom. Tako je bilo koncem shoda poskrbljeno tuđi za smeh. Končno je gosp. A r k o zaključil ta krasno uspeli shod z zahvalo obe-ma glavnima gov^rnikoma: gosp. LavrenČiču in eos.p. dr. Karlu T r i 11 e r j u, katenrna so zborovalci prirejali ovacije. Ljubljanski obiinski m\. Ljubljana, 9. junija. 2upan dr. Tavčar otvori sejo občinskega sveta ob 6. popoldne ter imenuje za verifikatorja zapisnika občinska svetnika gg. T r n k o c z y-j a in dr. Z a j c a. Nato prečita pismo, v katerem izreka cesar občinskemu svetu zahvalo za vdanostno izjavo povodom svojega ozdravljenja. Pismo posluša občinski svet stoje. 2upan sporoči nadalje povabila k proeesijam in zahvalo dragonske-ga polka in generala Scottija za pod-poro mestne občine vojaškim prire-ditvam, nadalje tuđi zahvalo poroč-nika Adalberta Tokera, ki je dobil darilo mestne občine ljubljanske. G. Ferdinand Oruška je izroči! 200 K povodom svojega zapriseženja kot avstrijski državljan mestni občini. Q. Robert Kollman sporoča, da je pripravljen ustanoviti nekako ustanovo 5000 K, katerega kapitala obresti naj se razdele, dokler živi. med mestne reveže, po njegovi smrti pa naj se vzdržuje njegov mavzolej na poko-pališču Kar ostane, naj se razdeli med uboge. Župan naznani, da ie po-nudbo'sprejel ter želi. da bi mestni ubogi prav dolgo uživali vse obresti te glavnice. Kreditna zadruga se zahvaljuje za dovolitev podpore mest-nim uradnikom, dolžnikom »Glavne«. Povodom smrti dunajskega podžupana dr. Porzerja je izrekel gosp. župan dunajski mestni občini sožalje. Župan je izrekel sožalje tuđi rodbini pokojnega Ivana M a t h i a n a, ki je bil delj časa tuđi član gospodarske-ga odbora in odbornik meščanske imovine. Mesto Lvov je poslalo sta-tistični pregled svojega gospodarstva. Gosp. župan odgovarja nato na razne interpelacije, tako na interpelacijo občinskega svetnika g. Bon-č a r j a glede zaprtja šentpetrskega mostu. Naprava nacrta se je oddala inženirju Wickowskemu ter je ta nacrt že predložiU tako da se bodo dela že v najkrajšem Času razpisala. O tem bo sklepal občinski svet lahko še junija ali začetkom julija. — Dobava drv se bo v smislu predlogov istega občinskega svetnika razpisala. — Glede klopi v mestnih nasadih po-ve župan, da so se popravile. — Jarki ob Orlovi cesti so se izpeljali. — Zaradi slabega stanja Ceste na Južno železnico se je napravil dopis. Južna železnica pa zahteva nasprot-no za stojišče izvoščkov pred kolodvorom od mesta letno najemščino. Sedal se vrše pogajanja in ]e župan pri tej priliki prosil Južno železnico, da svojo cesto, ki je slabo razsvet-ljena in nič kanalizirana, prepusti mestni občini v last. V kratkem bo dospel glede tega odgovor. Zapisnik zadnje seje se odobri, ker ni ugovora proti njemu. V upravni odbor mestne elek-trarne in in mestnega vodovoda so bili izvoljeni sledeči občinski svet-niki gg.: R e i s n e r, K a v č i č, P1 a-n i n š e k, dr. Novak, R u ž i č k a, Schmidt, Lilleg, Rojina in K r e g a r. Po porocilu občinskega svetnika gosp. Verstovškase§43. pravil »Mestne hranilnice« izpremeni v for-malnem oziru. Na poročilo podžupana gosp. dr. Trillerja se odkloni ponudba 3000 K Elze Kosove za odkup mestne hiše Pred prulami št. 15, ker stoji hi-šica v regulacijski crti in je priČa-kovati pozneje višje ponudbe. Glede oddaje del za obrežne zidove Ljubljanice poroča stavb. svet-nik gosp. Prelovšek. Sprejet je bil dne 11. februarja 1913 Kellerjev nacrt za zidove med Bregom in Po-gačarjevim trgom. Napravil se je stroškovnik, glasom katerega bi stala ta dela nekako 440.000 K. Glasom neobveznega sporočila stavbncgn vodstva za osuševanje Barja, bi og-padJo na mestno občino kakih 200.000 kron, z vsemi manjŠimi deli 240.000 kron. Komisija je mnenja, da je treba iskati sporazuma s sedanjim pod-jetništvom »Alpenlandische Bauge-sellschaft« glede gradb nad koto 288. Mestna občina pa se mora izraziti pogoino zaradi hitrega nadaljevania kanalizacijskih del, vsled česar mora vodstvo sestaviti tak delaven program, da se bodo mogla dela nada-Ijevati najprej na levem bregu, na de-snem bregu pa naj dokončava svoja dela do bodoče nivelete. V teh ce-nah pa nišo vštete enotne cene za stopnice in finejša dela. ki nišo v neposredni zvezi z gradbo. Stopnice se bodo zgradile iz granita. Tako bo končni efekt sledeči: Za stavbo.....178.679 K » stopnice..... 1.036 > V stroškovniku pa obsegajo vsa dela vsoto nad 420.000 K. Seveda tuđi zgornje vsote nišo absolutno zane-sljive. Občinski svetnik g. K r e g a r je s poročilom zadovoljen, želi pa po-iasnil glede stopnic in oprijemnih ro-čajev. Opozarja tuđi, da dela pečasi napredujejo. Predlaga, da naj župan doseže, da se bodo dela hitreje vršila. — Tuđi občinski svetnik g.Pam-mer se pridruži temu predlogu ter zahteva obvezen termin za družbo. Podžupan gosp. dr. T r i 11 e r cdgovarja občinskemu svetniku g. Kregarju zaradi počasnosti dela. da je bilo vse delo financijalno slabo skalkulirano, zato se je proračun prekoračil že za 2 milijona. Izpočet-ka je imela delo v rokah tvrđka Cze-ezovička in sin, potem »Alpenlandi-sehe Baugesellschaft« in sedaj »Han-noveraner Zementbaugesellschaft«. Ta zadnja je postala nemirna ter ho-če imeti gotovosti, da se bo delo tuđi plaćalo. Kakcr hitro bo tozadevni zakon sklenjen, se bodo dela hitro nadaljevala. Glede stopnic pojasni poročevalec, da je do Pogačarjevega trga projektiranih 11 stopnic, število se ne da več izpremeniti. projektirani pa so ob vodi oprijemniki in tuđi že-lezne lestve. Kamor Kellerjev nacrt ne šega, se bodo obrežja zasadila z grmići. Sprejtne se nato predlog, da naj stavbni urad poroča, če je mogoče dela še poceniti, župan pa naj stori potrebne korake, da se dela pospe-šijo. j Glede priklopitve šišensk. obč. cestnega kanala na mestno kanalsko omrežje — poročevalec obč. svetnik gosp. Ružička — se sklene, da se dovoli ta priklopitev tuđi za kanal do nekdaj Juvančičeve hiše pod pogo-jem, da napravi občina Spodnia Siska pred jarkom v Lattermannovem drevoredu zadostno veliko jamo za* nabiranje peska in nesnage in ela te naprave sama vzdržuje, nadalje pa prispeva za vzdržavanje in snaženje mestnega kanala polovico. Na toza-devno opazke obč. svetnika Roji-n e, pripomni župan, da je odvisno ođ Spodnje Šiške, če bo zgradila, kam se zahteva in seveda tuđi od tega, Če ne bo pritožbe. Po poročilu občinskega svetnika gosp. B o n č a r j a, se sklene, plača-ti Južni železnici 2 K letne prizna-valne najemščine za vpeljavo 5 jar-kov v njen jarek ob Cesti v Rožno dolino. Priziv Svetozarja Koserja proti odloku magistrata glede dovo-iltve stojnice Prekuha za prodajo kovčegov, se kot neutemeljen za-vrne. ■ Občinski svet sklene nadalje na predlog obč. svetnika Kraigherja po predlogu obč. svetnika Likozarja parcelirati mestne senožeti pod Ra-kovnikom v njive in sicer napraviti 7 parcel, od katerih bi služila ena za navažanje smeti. Proti zadnjemu se upira obč. svetnik g. Zupančič, češ, da bo smrad prevelik, nakar ga obč. svetnik g. Likozar zavrne z vprašanjem če mu gnojišče pri njegovi hiši ne smrdi. Predlog je bil sprejet. Vsled predloga obč. svetnika g. R u ž i č k e se cesta med Cojzovo cesto in Nadvojvode Evgena cesto ne zgradi, ker bi bili odkupni stroški za svet v znesku 61.662 K, od katerih zahteva samo Vincencijeva družba 52.000 K, previsoka. Pozneje pa se bo nekaj sveta dobilo zastonj. Po nasvetu obč. svetnika J e g 1 i č a pa se naroča stavbnemu uradu, naj po-izveduje, če bi ne bilo mogoče tam napraviti pešpoti. Podžupan g. dr. Triller poroča o razmerju med mestno občino in Ljubljansko plinamo. Izvolil se je lani po-seben plinarnični odsek, kateremu je bil predložen ves materijal, da se je mogel prepričati, da je bila akcija za pridobitev delnic plinarne korist-na in lukrativna. Treba pa je. da se delniška družba tuđi oficijalno ko-irmnalizira, vsled česar naj se na pri-hodnjem občnem zboru stavi predlog na likvidacijo družbe, katere po-sledica bi bil odkup delnic. Predlaga, da se dosedanja akcija odobri, župan pa se pozivlja, da u'Krene potrebno, da preide plinarna tuđi formalno v last mestne občine. Občinski svetnik g. dr. Z a j e c bi rad poznal zgo-dovino vse akcije, hoće poznati ćelo pogodbo z družbo, prizna da je plinarna lukrativna, zahteva vpogled v delovanje družbe in vpliv na njeno poslovanje. Občina je kupila 1906. leta 255 delnic, zakaj pozneje ni pre-nehala s kupovanjem? Zakaj so se delnice, ki imajo nominalno vrednost 400 K, dražje plaćale in drugo. Župan g. dr. Tavčar mu pojasni, da daje plinarna kljub temu mestu let-nih 8% za izdani kapital. Obč. svetnik g. K r i s t a n je za to, da preide plinarna v mestne roke, želi pa de-tajlnega poročila. dvorane- Preiskal je zidovje, pri-vzdigai preproge, potem pa namestil svoja dva agenta v srednji galeriji. »Nikakih neumnosti, razumeta? Ništa tukaj, da spita. Ob najman}-šem ropotu odprita okna in me po-kličita. Pozor tuđi od vodne strani. Deset metrov navpičnega brega vra-gov njihove vrste ne vstraši.« Nato ju je zaklenil, odnesel klju-če in rekel baionu: »Sedaj pa na najino mesto.« Za prenočišče si je izbral malo sobico, vzidano v globočino zunanje-ga zidu, ležečo med obema glavnima vratoma. Nekdaj je ista služila za bi-vališče stražnika. Ena lina je kazala proti mostu, druga proti dvorišču. V kotu je bilo videti odprtino vod-njaka. »Kaj ne, vi ste mi rekli, gospod baron, da tvori ta vodnjak edini pod-zemski dohod in da je, kar Ijudje pomnijo, zamašen?« »Da.« »Torej moremo biti mirni, iz-vzemši, če ne obstoji še kak dohod, ki ga razun Lupina nihče ne pozna. To pa se mi zdi nekoliko nevero-jetno.« Postavil je tri stole drugega za drugim, se udobno razleknil, si prižgal pipo in vzdihnil: »Zares, gospod baron, da nimam tako velikanskega poželjenja po tem, da vzdignem hišico, kjer hočem kon-čati dneve svojega življenja, za eno nadstropje, ne bi bil prevzel te tako enostavne zadeve. Hovedati bocem to zgodbo prijatelju Lupinu, ki se bo držal za trebuh, tako se bode sme-jal.« Baron se ni smejal. Napetih ušes ie z rastočim nemirom povpra-ševal tihoto. Od časa do časa se je nagnil nad vodnjak ter skušal s svo-jimi prestrašenimi očmi prodreti v zevajočo odprtino. Ura je bila enajst, polnoči, eno. Naenkrat je prijel Ganimarda za roko. Ta se je sunkoma zbudil. »Ali slišite?» »Kaj je to?« »Jaz, ki smrčim.« »Ne, Ie poslušajte . . .« »Ah, zares, to je glas avtomo-bila.« »No, in?« »No, vidi se mi zelo neverojetno, da bi se Lupin posluževal avtomobi-la kot nekakega ovna, da poruši vaš grad. Jaz gospod baron, na vašem mestu bi rajši spal . .. kakor si uso-jam to z nova storiti jaz. Lahko noč^< To Je bil edini hrup. Oanimard je mogel nadaljevati svoje prekinje-no spanje in baron ni slišal drugega kakor njegovo glasno in redno hro- penje. Ob jutranjem svitu sta zapustila svojo celico. Veličasten Jasen mir, mir jutra ob bregovih hladne vode Je obdajal grad. bla sta po stopnicah. Cahorn žareč od veselja, Oanimard vedno mireiL Nobencga brupa. Nič sumUivcga. »Kaj sem vam rekel, gospod baron? Pravzaprav bi ne bil smel spre-jeti . . . Sram me je . . .« Vzel je ključe in vstopil v galerijo. Na dveh stolih sta sključena in visećih rok spala njegova dva agenta. »Strela naj vaju ubije, pasji duši,« je za'Klel nadzornik. V istem hipu pa je zakričal baron: »Slike! ... kredenca! ...« Jecljal je in razprostirajoč svoje roke proti praznim in golim zido-vom, kjer so ticali žeblji in visele nepotrebne vrvi, lovil sapo. Watteau, izginil je, Rubens, odnesli so ga, preproge odtrgane, steklene omarice iz-praznjene njih dragocenostij! »In moji kandelabri iz časa Lud-vika XVI.! . . . in svečnik od Regenta ... in moja »Devicac iz dvanaj-stega stoletja! , . .« Tekal je z enega kraja na drugega, zbegan, obupan, Našteval je kupne cenc, scšteval škodo, ki jo utrpi, gromadil številke na številke, vse brez vsakega reda, z nejasnimi besedami in nekončanimi stavki. Đil je z nogami ter se zvijal blažen od srditosti in bolesti. Skratka kakor človek, ki Je uničen in ki mu ne pre-ostaja drugega kakor pognati si kroglk) v glavo. Će ga je ka] moglo potolažiti, bil je to pogled na strmečega Oanimar-da. Ravno nasprotno od barona se on ni ganil z mesta. Zdelo se Je, kakor. da je okamenel in z begajočim očesom je inotril svojo okolico. Okna? Zapr-ta. Ključavnice na vratih? Nedotak-njene. Nikake odprtine na stropu. Ni-kake luknje na tleh. Vzoren red. Vse to se je moralo izvršiti metodično, po nekem neizprosnem in Iogičnem nacrtu. »Arsčne Lupin . . . Arsčne Lupin«, mrmral je ves potrt. Naenkrat pa je skočil na svoja dva agenta, kakor da ga je slednjič zgrabila jeza, divje ju je osuval in ob-kladal s psovkami. Ništa se zbudila! »Vraga,« je dejal, »ali sta more-biti . . .?« Nagnii se je nad nju ter pozorno ogledoval zdaj enega, zdaj drugega: spala sta, vendar to spanje ni bilo naravno. Dejal je baronu: »Uspavali so jih.« »Toda kedo?« »On seveda, pri moji veri! . . . Ali njegova banda, toda pod njegovim vodstvom. To je udarec njegove vrste, kremplji se dobro poznajo.« »Če je tako, potem sem izgubljen, vsak trud je zaman.« »Zaman.« »Ali, to je vendar nekaj ostudne-ga, strahovitega.« »Vložite ovađbo.« »čemu?« »Vraga, vseeno poskusite . . . Justica ima sredstva . •.« »Justica! Vsaj morete videti na samem sebi. •. Lepotfcjte, xtcm trenotku, ko bi mogli iskati sledove, odkriti kaj, se niti ne ganete.« »Kaj odkriti za Arsenom Lupinom! Ali, moj dragi gospod, Arsfcne Lupin nikdar ničesar ne zapušča za seboj. Pri Arsčnu Lupinu ni nikakih slučajnostij! Jaz sploh premišljujem, ali se ni pustil iz proste volje po meni vjeti v Ameriki!« »Torej naj se za vedno odpovem svojim slikam, vsemu! Toda to so biseri v moji zbirki, ki mi jih je ugrabil. Dal bi premoženje, da jih dobim na-zaj. Če smo napram njemu brez moči, naj pove svojo ceno!« Ganimard je uprl svoj srepi pogled v njega. »to je pametna beseda. ,Vi je ne prekličete?« »Ne, ne, ne. Zakaj neki?« »Neko misel imam.« »Kako misel?« »Govorila bodeva o tem, če pre« iskava ne dovede do nikakega uspe-ha ... Samo, niti besedice o meni, če hočete, da dosežem uspeh.« In pristavil je mrrarajoč med zobmi: »Tuđi se res nimam s čim ponašati.« Agenta sta polagoma prihajala do zavesti. Njiju obraz je bil otrpel kakor tištim, ki se prebude iz hipno-tičnega spanja. Odprla sta začuđene oči ter skušala razumeti. Ko ju je Ganimard izpraševal, se ništa na nič spominjala. Strmu 4. •&0VBNSK1 NAROD*, đne 10. Jmrijt 1914. 130. Stev. f Podžupan g. dr. Trf II«r: Obč. svetnik g. Kristan ima za svojo ose-ho prav, ni pa moja krivda, če n\ bi! v ođseku, kjer bi se bil mogel podučiti o podrobnosthj ki so deloma tuđi zaupnega značaja. Bil bi pa za to, da naj bodo vse seje odsekov za občinske svetnike pristopne. V odseku pa je bil navzoč tuđi komercijalni voditelj plinarne vladni svetnik g. Senekovič, od katerega pa se nišo zahtevala pojasnila. Sklep ob-činskega sveta z dne 27. junija 1906 je dovolil nakup delnic s ciljem, da se podjetje pre! ali slej komunalizira. Pozneje je bila družba prisiljena sleniti z mestno občino pogodbo, glasom katere daje za porabo mest-nega ozemlja letno 10.000 K ter oskr-buje in vzdržuje na svoje stroške vso javno pHnovo razsvretljavo. Efekt je ta, da se obrestuje naložena glavnica z S^c. Mesto pa ima tuđi vpliv na poslovanje družbe. Lani so bili izmed 6 upravnih odbornikov 4 občinski svetniki. Mestna občina mora priti koncno tuđi faktično v posest plinar-ne, sedaj pa mora jemati še ozire na ostale delničarje. Kadar se to zgodi, more misliti mestna občina tuđi na zuižanje cene plinu. Predlog podžupana g. dr. Trillerja se sprejme. Ravnateljstvo mestne klavnice, — poročevalec obč. svetnik g. Bon-čar,— je prosilo tuđivpoletnem času za četrtega hlapca z dnevnino 2 K 80 v. Sprejeto. Samostalni predlog glede okra-?evanja oken s cvetlicami in okra-sitve ter razsvetljave ljubljaničnih obrežij odkaže župan olepševalnemu odseku. Podžupan g. dr. Triller utemeljuje na'o svoj nujni predlog glede razširjenja Južnega kolodvora. Nuj-Tiost se prizna. Vsak trenutek so pot-niki In osobje v najresnejši nevarno-st'u tako da Je remedura neodložlji-va, Preickli teden se je zgodila na kolodvoru nesreća, ki bi bila lahko imela usodns posledice. Ta drasti-čen slučaj je pokazal, kako nuina je prezidava kolodvora. Opetovano se je že grajalo zavlačevanje te prezi-dave. Leta 1912 se je na Dunaju vršila interni inisterijalna konferenca, v kateri je bila že dognana silna nuj-nost te prezidave. Takrat se je Južni železnici naročito, da naj to zadevo opravi v red in državnozelezniški jupravi je bila zadeva tako nujna, da je naročila, da vprašanje visine pri-spevka državnih železnic ne srne za* deve zavleči. Takrat je Južna želez-nica tuđi kazala dobro voljo za to delo, s tem pa mestno občino spravila samo nekako v zmoto, da je dala za podvoz na Martinovi cesti 100.000 kron. Ko pa je bilo to delo končano, je vsa ostala vprašanja odložila. Da-nes se izgovarja Južna železnica na državno upravo, češ da noče pove-dati vsete, ki bi io prispevala, državna uprava pa se izgovarja z aii-zernimi finančnimi razmerami Južne železnice. Mi pa vemo, da je sezi-dala Južna zeleznica preče] novih kolodvorov, tako v Beljaku in v Ce-lovcu, samo v Ljubljani ne. In ven-dar je naš kolodvor tak, da bi kot nobenželezniškifunkcijonar ne mogel prevzeti odgovornosti. Če nočejo odlocilni faktorji naravnost provocirati nesreč, morajo storiti vsaj da-nes to, kar je bilo že leta 1912 nujro, sedaj ko je vsled podaljšane Dolenj-ske železnice promet neprimerno večji. Zato je naša dolžnost, da dvig-nemo še enkrat svoj glas ter pozovemo merodajne faktorje, da store svojo dolžnost, Ce bo tuđi to ostalo brez-uspešno in se zgodi zopet kaka ne-sreča, nismo krivi mi, če bodo s prsti kazali na one, ki so zakrivili, da teče kri delavcev in prebivaicev. Prediog je bil soglasno sprejet. Občinski svetnik g. PI a n i n -S e k je utemeljeval nato svoj nujni predlog, da naj se prekupčevanje z živili in zlasti s sadjem strogo nad-zoruje. Tržno nadzorstvo naj toza-devno napisuje kupne cene za sadje in tuđi sicer sporazumno z aproviza-cijskim odsekom skrbi za primerne cene. Sprejeto. Sledila so nato razna vprašanja in razni nasveti. Obč. svetnik g. Tomaž Novak želi numerirane mestne pi-sarne, obč. svetnik g. L q ž a r govori o klopeh na sprehajališču proti Bellevneju in pri kopališču, želi raz-širjenje ceste pri križišču dolenjske železnice. Obč. svetnik g. J e g 1 i č interpelira glede Vrhovčeve ceste, obč. svetnfK g. 5 e r j a k zaradi orlov na mestni hiši. Občinska svetni-kagg. Staudacher in R o i i n a grajata razmere pri Kolizeju. Nava-žajo se smeti, delajo skandalozne ograje in lastnik niti ne vpraša za dovoljenje. Policija naj bi ukazala, da se v hiši po hodnikih napravi električna razsvetljava. Obč. svetnik g. Smole interpelira zaradi odvajanja vode ob cesti v Mestni log. Župan pojasni, da so težkoče, ker bi moral iti Jarek čez privatni svet Zadeva pa je v teku. Olede regulacije trnovi c&tA se Dtittgboa silo potiači. Isto poročilo pravi, dr> je iz Epira kakih 25^)0 mož na poti proti Eibasanu ;n Ahmed beg Mati -toji s četami na meji Malisije. P^eko Trsta poročajo, da je pievzel turski častnik Kemal beg vodstvo vstašev v Luccheni. V pisnu, ki ga prinasa »Tanin*, sporoča, da so vstaši trdno odločeni pregnati kneza Viljema. Dosegli so že mnogo uspeha in bodo v kratkem dosegli svoj cilj. Muzlimanski Albanci ne bodo nikdar priznali kneza, ki ni muzliman. Iz notranjosti dežele prihajajo poročila, da agitira agent neke tovarne za vermut, italijanski častnik Ćoro, za vojvodo AhruŠkega, da ga postavi na knežji prestol. Ćoro je bil baje v zvezi s polkovnikom Mu-ricchijom. Velesile. »Vossische Zeitung^ poroča: Italija in Avstro-Ogrska sta v zadnjih dneh vprašali velesile, kako sta-IiŠče zavzemajo napram nacrtu, iz-krcati mednarodne čete, da podpi-rajo albanskega kneza. Tripelententa je to na zahtevo Rusije, kratkomalo odklonila. Nemčija priznava v principu ta korak, vendar ga nujno od-svetuje, ker bi pri skupnem nastopu velesil koncert velesil razpadel. Nem« čija svetuje, da naj se velesile zado-vole z demonstracijo brodovja. MM Ilkt. Senatorju Ribotu se Je potrečllo sestaviti kabinet. Njegov kabinet je sestavljen sledeče: pređsedstvo in justica Ribot, zunanje Bour-geois, notratnje Petra, vojna Noulens. mornarica Delcacsć, Chtutemps, pofledelstvo Da« r i a c, javna dela D u p u I s t trgovina Rćville, nauk Dessoye, dela Maumory. Po drugem poročilu je Noulens odklonil vojni portfelj in prevzame Delcassć vojno ministrstvo, Chautemps pa mornariško ministrstvo. Skupina radikalnih in socijalno - radikalnih poslancev se je zedinila na dnevni red, ki se izreka proti kabinetu Ribot. Štajersko. Sbod zaupnikov narodne stran« ko za spodnjo Savinjsko dolino se je vrSil zadnjo nedeljo popoldne v Žalcu ter je najkp.se uspel. Izmed 5J pr»-vabljenih zaupnikov jih je prišlo v Žalec 39 An so bile zastopane skoraj vse občine. Strankin izvrsevalni odbor je bil zastopan po več gospodih iz Celja in 2alca Predsedoval je dr. Kukovec, v debato so pa posegli poleg njega gg. Rcblek, Pikl, Stibier, dr. Kalan, dr. Božić, dr. Janko Ser-nec, Brinar, Pristovšek in dr. Raz-pravljalo se je živo o strankini organizaciji v spodnji Savinski dolini in o bodocih deželno- ter državnozbor-skih volitvah. Sogla&no pa se je oštro graialo ovadušivo đrž. posl. in štajerskega deželnega odbornika Karla Verstovška, ki izrablja svoje važno mesto za to, da crni vladi in Nemcetn slovenske denarne zavode. Izrekla se ie nadalje topla zahvala dež. posl. dr. Kukovcu za njegovo delovanje in se je zahtevalo, naj vlada razpusti delanezmožni deželni zbor ter raspiše nove volitve. Na podlagi priznanja! Dr. Ver-stovšek ne taji svojega koraka pri poljedelskem ministrstvu zoper Zadružno zvezo v Celju. Priznava, da je med drugim obtožil ta slovenski zavod, češ, da je z delovanjem iste-ga lahko nemštvo prikrajšano v svojih interesih kakor tuđi slovenska Klerikalna stranka. Priznava :ore] od slovenskega ljudstva izvoljeni poslanec dr. Verstovšek, da je zlorabil svoj mandat proti lastnim rojakom istega jezika in krvi. Vso izprijenost in propalost pa potrjuje z izgovorom, da je moral to storiti, ker je do-živel večkrat neprijazno kritiko kot poslanec. Z drugimi besedami se to pravi, da se čuti dr. Vrstovšek. če se mu slava ne po.ie, opravičen oškodo-vati z ovaduštvom pri neinških biro-kratih ćelo narodu koristne gospodarske naprave. Mož je, kakor vide-ti, tako globoko padel. da se niti ne zaveda grdobiie svojega pcčetja. Slovenski Šviha se pere. Pod duhovitim naslovom: »Celjski liberalni pajaci tulijo« je KarI Verstovšek v zadnji »Straži« po Mdnevnem molčanju vendarle prišd do sape in spregovoril na razkritja dež. posl. dr. Kukovca. Merodajno za nas v celem članku je to, da Verstovšek prizna, da razpravlja njegove tri pole obsegajoča »spomenica« (kako čudno ime za umazan ovaduški spis) na minisirstvo zadeve celjske Zadružne zveze. Slovenski Šviha pravi, da je hotel s svojim delom koristiti šoštanjski sanaciji, mi pa ostanemo pri svoji trdirvi, da mu ni šio za koristi šoštanjske posojilnice, tera-več Ie za oškodovanje celjske Zveze. Verstovšek bi rad spravil ćelo zadevo na napačni tir. O vsem, kar piše glede šoštanjske posojilnice v imenovani »spomenici«, se je visok gospod na Dunaju izraziU da je »lauter Schwefel«. Tako smo dotični spis, v kolikor se tiče šoštanjske posojilnice, sodili tuđi mi in smo to ignorirali, ker je poljedelsko ministrstvo o tej zadevi od svojih lastnih revizorjev natančno podučeno. Dolžnost naša za slovensko narodno stališče pa Jv bila. da pokličemo poslanca Verstovška na odgovor radi njegovega denunciranja odjske Zadružne zveze, češ, da ta Zvcza škoduje nemštvu, oz. nemškutarjem. Karl Verstovšek v svoji denuncijaciji naravnost za-hteva, da poljedelsko ministrstvo ne srne več podpirsti celjske Zadružne zveze in da se mora pozvati državno pravdništvo, da bo upeljalo preiskavo proti uradnikom celjske Zadružne zveze zaradi koštanja. Kakor da bi ne bilo poljedelsko ministrstvo še o Soštanju dovolj podučeno! Prvi dokaz Verstovškove zadrege je torej njegovo 14dnevno molčanje, katere-mu je sedaj sledila ćela ploha psovk na one, ki so njegovo nečedno deja-nje razkrili. Drugi še jasnejši dokaz njegove krivde pa Je njegov beg pred slovenskimi obrtniki v Ljutomeru. Zakaj je pobegnil, ako Je imel mirno vest? Kdor ima mirno vest, ga smejo še toliko napadati in se mu veodar nikdar ni treba zbati ljudstva. Ce pa ima človek slabo vest in je napaden, takrat postopa tako, kakor Verstov-Sek. drugače pa nikoli! Nam se že > skoraj žal zdi prostora, ki sa poubijamo zaradi Verstovška, toda Je to delo. ki je v narodoem interesu ne-obhodno potrebno. NepoStenjaki ne Protf takira Ijudem Ie neizprosen bo] neofthođno potreben. Verstovšek ho-če seveda natvesti nepoučenim klerikalnim ljudskim masam, kako veli-kanski dobrotnik slovenskega naroda da je. Le poslušajmo, kako piše v zadnji »Straži«, kjer pravi: »Naravnost nezaslišano je, s kakimi izrazi blatifo zadnji čas slovenski liberalni kulturonosci po svojem časopisju moža, ki je pripravljen vsak hip pomagati posamezniku z veliko svojo roko (o jerum!), moža, ki noč in dan skrbi za dobrobit celega naroda (dokaz denuncijacija celjske Zveze!), poslanca dr. Karl Verstovška, do katerega kleveta sebičnosti sploh seči ne more. Na ves glas mu očitajo de-nuncijantstvo, pa sami ne vedo za-kaj. A pač? Samo radi tega, da bi preslepili svoje vernike in ocrnili pristaša S. K. Z. Vsa javnost je mnenja, da more priti tako natolcevanje le iz nesramnih ust slovenskih liberalcev in od kakega skrajno neotesanega — drvarja. Gospod poslanec naj se ne ozira na besede ljudi, katerim je bilo že zdavno izdano ubožno spričevalo pameti, ampak naj trdno kot dosedaj stoji vsak Čas na braniku za naše narodne in ljudske pravice kot ne-ustrašen bojevnik!«. Ker natančno poznamo dr. Karla Verstovška ne-zmožnosti,vemo,da je to pisal on sam in klerikalna stranka, ki hoče veljati zn narodno, seveda temu denuncijantu narodnih zavodov da v svojem časopisu prostor, da se tam slika kot naivečfi dobrotnik slovenskega naro-ca! Kuor hi proti takim Ijudem ne šel v boj. dasiravno je prepričan o škodljivosti njihove^a dela, bi bil istotako sam soknv * !-?iSaj vidite, kako težko se bori Kranjska industrija za obstanek. Družba na Savi omejuje svoj obrat, Josefsta-lerjem se slabo godi, še male industrije komaj živijo. Ni še pogojev za industrijo na Kranjskem in predno se bodo Lampetove centrale rentirale, bodo stroji že davno zastareli in ne-rabni...« Nimamo nič dostaviti. + Posredovalni uradi. Cesar je torej odobril sklep dež. zbora, po ka-terem morajo vse občine imeti po-sredovalne urade. Ni prav umeti, kako je mogla vlada priporočiti ta sklep v odobritev. Ali vlada mar nič ne ve, kake karikature so ti posredovalni uradi in kaj počenjajo ti klerikalni »sodniki«. Malo pozornosti bi morala vlada že posvetiti počenjanju gotovih klerikalnih poštenjakov, ki uga-njajo pri posredovalnih uracHh take zlorabe, da bi iih morali žandarji kar na mesti* odpeljati. Ti posredovalni uradi hodo nepotrebno breme za ob-Čine in ne dosti več. No, pa če jih hoče vlada že imeti, naj jih pa ima. toda zahtevamo prav odločno, naj orožništvo v klerikalnih občinah na-tančno nadzoruje, kaj počenjajo posredovalni uradi. + Socijalni demokratje in Ciril* Metodova družba. Slovenska narodna požrtvovalnost omogočuje družbi sv. Cirila in iMetoda, da srečno in z velikim uspehom izvršuje svejo na-logo. Toda, docim ima agresivni nemški »Schulverein« tuđi pri socijalnih demokratih močno zaslombo in je n. pr. »Arbeiter Zeitung« o le-rošnjem občnem zboru »Schulverei-na« prinesla obširno poročilo, pa ne-kateri slovenski socijalni demokratje s slepo strastjo nasprotujejo obramb-ni Ciril - Metodovi družbi. Nemški ^Schulverein« hoče slovanske otroke germanizirati, torej ropati. a socijalni demokratje ga vendar podpira-jo, naša Ciril Metodova družba pa rešuje samo slovenske otroke pred potujčenjem, a naši socijalni demokratje ji mečejo polena pod noge. »Zarja« menda čuti, da je zašla pre-daleč, ker se skuša nekako opravi-čiti. Pa njeno opravičevanje je zopet le hujskanje. Pravi, da je C. M. družba tvorila ščit v boju proti socijalnim demokratom. Če je kak posa-meznik zlorabil družbino ime, ni za to odgovorna družba, ki se niKjer ne vtika v politične boje. Nam ne hodi na misel trditi, da je socijalno demokratična stranka kriva n. pr. docrod-kov v dunajskem socijalnodemokra-tičnem konsumnem društvu, ampak so le posamezniki- krivi, če je res iz-ginil rezervni fond v znesku 750.000 kron in če so bili članom predložena poročila falsificirana — kako torej, da »Zarja« za morebitno krivdo po-someznikov napada C. M. družbo. Če je kdo Član družbe se pa tuđi ni odpovedal svojim političnim pravi-cam in tuđi ne pravici nastopiti proti socijalnodemokratični stranki, kakor ima socijalni demokrat, če je član C. M. družbe pravico nastopiti v poli-tičnem boju po svojem prepričanju. Zelo naivne so pa opombe »Zarje«, da je stvarno delo družbe sv. Cirila in Metoda popolnoma zgrešeno in da bi bila sredstva, vtaknjena v drage Sole. stokrat bolje vporabljena v smotrenih izobraževalnih organiza-cijah.« Ljubi gospodje okrog »Zarje« — o tem pa z vami ni govoriti, kajti kdor zavzame tako stališče, s tem sploh ni debatirati in je vsaka beseda izgubljena. Sicer pa je precej vse-eno, kako stališče zavzema »Zarja« proti družbi, ker storila ne bo zanjo nič. Naši dragi socijalni demokratje so v gotovih stvareh tako zakrknje-ni, da so dosti nestrpnejši, kakor ćelo »Arbeiter Zeitung«. Pri tem pa ne vidijo, kako izgubljajo tla pod noga-mi. »Zarja« je bila ustanovljena kot dnevnik, zdaj pa izhaja le še dvakrat na teden, najboljša glava socijalno-demokratične stranke mora itl v Ameriko. Ali ni to dokaz nazadovanja? Če bi biti egoistični, bi se lahko tega veselili, ali kakor nam je na eni strani seveda veliko ijubSe, če je de-lavec v narodni organizaciji in ne v mednarodni, tako nam je stokrat IJubSe, Ce je delavec socijalni demokrat, kakor Ce Je klerikalec. Svojega nazadovanja so pa socijalni demokratje sami krivi. Njihovo doktrinar-stvo Jim izpodkopava tla. Kako pa raorejo misliti, da bodo obranili simpatije in pridobili nove, če napadajo cek) Ciril - Metodovo družbo, ki stoji visoko nad vsemi poJitičnimi boji, ki izvrSuJe veliko In važno delo, ki $o ga detefnt tndi proleurskl otrod ta ki }e ztia cenitl vsak, kdor ima do-fteno srce. Res, Ciril - Metodovo družbo vodijo pristaši narodno-na-predne stranke, a vodijo jo tako, da Ji ne more noben človek ntčesar očitati. + Sentp^terskl župnik Petrič posnema Skofa. Šentpeterski župnik Petrič je zelo nobel gospod. Župni-Šče, ki je bilo pred nedavnim pre-novljeno, mu ni več ugajalo, vsled česar ga je dal prezidati. Posledica tega je bila, da se je zelo zađolžiL Ker pa noče plačevati, so ga dali pa pod kuratelo, ali zaradi zapravljivo-sti ali zaradi slaboumnosti, tega še ne vemo. Menda mu tam nekje na Nctranjskem te pripravljalo drugo faro. Sel bo za Srn*-Inikarjem ♦ . . — Iz tajne seje občinskega sveta Uubljanskega. V snočni tajni seji je bil mag. svemiku g. Ivanu Lauterju podeljen naslov mag. nadsvetnika; mestiiemu vrtnarju g. Vaclavu liej-nicu pa naslov mestni vrtnarski nadzornik. — Mesma zdravnika I. razreda z veljavnostjo od 1. oktobra 1914 sta bila imenovana g^. dr. Jer* nej Demšar in dr. Mavricij Rus. —-Klavnični ravnatelj g. Pavel Skale je bil imenovan mestnim višjim živi-nozdravmkom I. razreda (VII. čin. razred). — - Ravnatelj mestne elek-trarne in mestnega vodovoda, gosp. Alojzij Ciuha. se ad personam pomakne v VI. čin. razred z veljavnostjo od !. novembra 1913. — Mestni kurjač in nadzornik mestnih delav-cev, g. Vinko Magister, se imenuje definitivnim z veljavnostjo od 1. maja 1914. — Prošnja zobotehnika gosp. Leopolda Weissa za podelitev zobo-tehniške koncesije se z ozirom na lokalno potrebo v ugodno rešitev ne priporoča. — Prošnja g. Josipine Igličeve za podelitev koncesije za prodajo liudskošolskih knjig, kole-danev, molitvenikov, nabožnih po-dobic itd. se v ugodno rešitev priporoča. — Dolocitev sistemiziramh služb za ljubljansko mestno uradništvo. V včerajšnji seji občinskega sveta ijubljanskega so se določile sledeče sistemizirane službe za ljubljansko mestno uradništvo: I. V koncepta! službi se sistemizira 13 mest in sicer: v VI. čin. razr. (mag. ravnatelj) eno mesto; v VII. čin. razr. (mag. svet-nik) tri mesta: v VIII. Čin. razr. (mag. tajnik) dve mesti; v IX. čin. razr. (mag. komisar) štirl mesta; v X. čin. razr. (mag. koncipist) tri mesta in event. eno praktikantsko me-sto, kadar ni zasedeno tretje mesto v X. čin. razredu. Ko se prvič izprazni mesto magistratnega svetnika, se to mesto opusti, istočasno pa ustanovi tretje mesto v VIII. čin. razredu (mag. tajnik). II. V zdravniški službi sisistemizirajo štiri službena mesta brez določene razdelitve na posa-mezne činovne razrede. III. V računski in blagajnički službi se sistemizira 13 službenih mest in sicer: v VII. čin. razr. (ravnatelj) eno mesto; v VITI. Čin. razr. (nadrevident in blagajnik) dve mesti; v IX. čin. razr. (2 revidenta in 1 blagajn. kontrolor) tri mesta; v X. čin. razr. (rač. ofici-jal- tri mesta; v XI. čin. razr. (rač. asistent) dve mesti in dve praktikant-ski mesti, event. tri praktikantska mesta, kadar ni zasedeno drugo mesto v XI. čin. razredu. VI. V pisarni-ški službi se sistemizira 14 mest in sicer: v VIII. čin. razr. (ravnatelj) eno mesto; v IX. čin. razr. (pristav) štiri mesta; v X. čin. razr. (oficijal) štiri mesta: v XI. Čin. razr. (asistent) tri mesta in dve praktikantski mesti. V. V nižji tehniškj službi (uradniške kategorije B in C štiri službena mesta brez določene razdelitve v posa-mezne Činovne razrede. Na novo si-stemizirana mesta je v takem roku razpisati, da se imenovanja izvrše z veljavnostjo od 1. januar ja 1915. — Epizode s »cvetnega dne«. Ob frančiškanskem mostu je stala znana rodoljubka z nabiratnikom Ci-ril-Metodovega društva v roku po-leg nje drobno dekletce s košarico živega cvetja. Mirno prišeta cerkven dostojanstvenik. Vam li smem, pre-častni, ponuditi eno cvetko? Ogo-vorjenec se ustavi: smeječ se sname pokrivalo, seže v žep in debel novec zgine v nabiralnikovo odprtino. Vsa Čast možu! Nišo nam še povsem iz-mrli narodno Čuteči duhovniki! — Na kolesu pridrči mimo priprost delavec, ki zagledavši nabiralko, prekine svoj vožnjo. Boste li, milostiva, i meni prodali en cvet? Radostno ustreže gosfra zavedniku. — Pot privede mimo v ponošeno obleko oprav-Ijenega slugo; pozna se jej, da so jo že davno umerili imovitemu gospo* du. Revež je, ki mu doma živi kopa nedoraslih, nepreskrbljenih otrok. Gospa, vsaj boste tuđi ođ mene vzeli neznaten dar? Veliko ne morem dati, vsa) me poznate; a kar dam, gre mi od bića! Vide i sem, da je ginjeni prodajaiki zasolzelo oka — Brhka kuharica se pojavi Na levici Je) visi torbica s kupljenimi JestvinamU v deSDfd nosi cd Sop pestrega cvetjžu MHostlva, 7uđi pr! vas motam le kaj kupiti, pravi mladenka in vrže svoj obol v nabirataik. — Meni pa, ki sem opazoval te in enake prizore, se je vspričo take zavedne požrtvovalno-i sti takozvanih nižjih slojev za narodno blagost radosti širilo srce in na misel mi je piišla ona epizoda iz živ-. ljenja božanstvenoga učitelja, o kate-ri poroča Magovestni Luka, pisoČ: Vide! je tuđi ubogo vdovo, ki ie vrgla dva vinarja v templjevo zakladnico, ter rekel: Resnično vam pravim: Ta je vrgla več od vseh; kajti vsi so vrgli od svoje obilnosti v dar bogu, a ta je od svojega uboštva vrgla ves svoj živež, ki ga je imela. — Slava ti-sočera taki narodni zavednosti! Vsi vragi naši pa: Zatrli nas niste spe-čih, ne boste nas bedečih! — Haram-basa. — »Ljubljana«, ki se je časih tako ponašala s svojo ukradeno zastavo, je na mrtvaški postelji. Klerikalci so hoteli napraviti iz nje Olas-beno in pevsko društvo, pa se je kmalu izpremenila v harem nekaterih klerikalnih prvakov, in končno neha-la peti in gosti in plesati . . . Vse fuč, ostalo je samo nekaj škandalov, ki so jih pa klerikalci potlačili tako, kakor skandale pri katoliškem teatru. Zdaj se čuje, da bi klerikalci radi »Ljubijano« oživili, ne vemo ali kot pevsko in glasbeno društvoalikot harem in sicer se naj to zgodi na — deželne stroške. Slišite, gospodine Pegan, svoje »spase« si pa le sami plačujte! — MeščanskI klub — družabnl klub. Komaj nekaj tednov je tega, kar smo čitali v uradnem listu raz-glas, da je klerikalni »Meščanski klub*- vsled pomanjkanja članov raz-padel. Meščanski klub je umri, ker ni bilo klerikalnih meščanov. Zdaj so si klerikalci ustanovili novo organizacijo: družabni klub, ki bo gojil veslanje, turistiko, kegljanje in tenis. Smo le radovedni, kdaj borno brali, da je tuđi ta klub razpadeL Zgodilo se bo popolnoma gotovo, kajti kleri-kalce ne drži drugega skupaj, kakor. pijaca. — Oražem in Lampe. Župan Oražem v Mostah pri Ljubljani se je že mnogokrat izkazal.Pošten je tako, da dete čast klerikalni stranki, mora-ličen pa tako, da ima naš krepostni Škoi nad njim pravo veselje, posebno odkar je storil 2nani poskus posilno-sti. 1 a Oražem je zdaj podelil častno občanstvo — dr. Lampetu. To ni šala, ampak resnica. Oražem in Lampe; — gliha vkup štriha. — Znano Je In vsi zdravnik! pri-znavajo, da je treba vsakemu člove-ku razvedrila. Jutri, v četrtek, se vrši na sejmišču na Poljanah velika ljudska veselica, prirejena po vseh načelih, ki jih odobravajo najslovitej-ši zdravniki. Komur je torej mar svojega zdravja, kdor noće vse poletje biti čmeren in bolan, je dolžan same-mu sebi, da se priđe razvedrit na Poljane. Zdravje se ne bo prodajalo v kockah, pilulah, škatljicah in ne v stekleničicah, kdor bo stopil na sej-mišče, si bo že pridobil s tem pravico do zdravja, Kakor navadno, pa bo naibolj skrbel za sebe, kdor bo naj-delj vztrajal na veselici. Zato ne za-mudite prilike, ki vam je svoje in zdravje svojih otrok na srcu! Pa še v drugem oziru je poset veselice za vsakega naravnost potreben. Na sejmišču bo odpravljena vsaka draginja in posetniki bodo vsaj za neka? časa živeli zopet v oni dobi, ko dokladb nišo pritiskale na ljudstvo. — Opozarjamo na priloženi tetak Politlčnega društva za Poljanski okraj: V četrtek, 11. t. ra., velika! ljudska veselica na sejmišču. Vstop-nina 40 vin. za osebo. Za najrazlič-nejšo zabavo je preskrbljeno. —* »VI četrtek vsi na sejmišče! — V nedeljo, dne 14. junija t. I bo brez dvoma pohitelo vse v ljubljanski Narodni dom. Ta dan priredi namreč »Napredno politično in iz-obraževalno drušivo za kolizefski okraj« svojo veliko veselico na vrtu in v areni Narodnega doma. Veselica bode prirejena take, da bode zadovoljen vsakdo. Posebno je poskrbljend z izvrstno vinsko kapljico, ker je iz-bral g. Stepič najboljše iz svoje kleti. Naše narodne dame in društveni odbor pa tekmujeta med seboj v prid veselici, ter se zagotavlja, da bode to najzabavnejša letošnja prireditev. Zato pričakujemo, da bode tuđi naše narodno občinstvo pohitelo na veselico v takem številu, da bođeta vrti in arena napolnjena do zadnjega ko-tička. Ne pozablte na nedeflo 14. Ju-» nija. — Orkester »Sokola I.« sodetule pfl veliki vrtni veselici »Napfednega političnega in izobraževataega društva za kollzejski okraj«, ki se vrši v neđeljo 14. t. m. v Narodnem domu, Popoldne bode proizvajal razne kon-ceftne tofike, pfoti većeru bode pa vstregel tuđi naSi mladini t kpimi valčki fn poskoČnlcamL Nihče da} to-r6J ne žamudi priii x nzftelia 3t Un- Strau & .SLOVENSKI NAROD* dat 10. j unija 1914. 130. Stev. \ _ Bol za očeta In njegovo zapu-ščlno. Ze večkrat smo poročali o pravdah, ki fih vodi ga. Klotilda pL Simič, da bi dosegla sodno priznanje, da sta ona in njen brat zakonska otroka nadvojvode Ernesta in dedi-ča njegofvega, mnogo milijonov zna-šajočega premoženja. Taka pravda se ie vršila zdaj pri najvišjem dvor-pem urađu. Zastopnik gospe Simiče-ye je zahtevaL naf se predloži hišna postava cesarske rodbine. To je pa najvišji dvorni urad odklonil! Du-najsko višje sodišče je to potrdilo, češ, da nima nihče pravice zahtevati, naj se mu pokažen hišna postava cesarske rodbine. — Kakor znano, so bile v ogrskem državnem zboru že vdike m burne debate, češ, da ima Ogrsko pravico poznati postavo, ki velja za člane cesarske rodbine, a vsi ti poskusi so ostali brez uspeha. HiŠ-na postava cesarske rodbine je in ostane tajna. — Hrvatski športnl klub v Ljub-lajof. V četrtek pridejo, kakor smo že poročali, v Ljubijano hrvatski šport-mani iz Zagreba na junaški športni megdan in sicer letos prvič. Do sedaj Ljubljana ni imela ograjenega igrišča kakor jih imajo v Zagrebu že zdavna. Zato bo ta tekma obenem tuđi tekma zagrebškega in liubljanskega občin-stva z ozirom na njih športno zanimanje in podpiranje športa. Ljub-Ijančaaii! Pokažimo s številnim pose-va-njem.Cirkus Kludsky je točasnr> največje in najmodernejšč cirkusko podjetje in stoji s svojim obsežnim osob-jem, s svojo množino raznovrstnih živali na višku vseh potujočih cirku-sov. Velikanski šotor ima prostora za čez 6000 oseb in je urejen arenam podobno z najmodernejšim komfor-tom. To podjetje. ki razpolaga z več nego 200 ljudmi in 300 živalim, z 80 lastnimi menažerilskimi, salonskimi. transportnimi in pisarniškimi vozovi, z lastnimi parnimi in električnimi stroji, bo gostovalo v Ljubljani se-dem dni, začenši soboto, dne 13. t. m. Z ozirom na svoje žive nilske konje, cebre, kamele, črede slonov, množi-co afrikanskih berberskih levov, ben-galičnih kraljevskih tigrov, severnih medvedov in svoje krasne konje — čez sto po številu — razpolaga to podjetje z najbogatejšo menažerijo sedanjo-sti. Poleg tega razpolaga cirkus Kludskv z mnogobrojnim umet-niškim osobjem, najboljšimi jezdeci sveta, precejšnjo množico zastopni-kov različnih plemen, kakor Arab-cev, Kinezov, Indijancevjezdecev iz Teksasa, kakor tuđi veliko skupino klovnov. Pod naslovom »Mexico« bode to veliko podjetje predvajalo krasno pantomino, v kateri nas topi čez 50 Indijancev in Cowboyev. Brez dvoma pričakujemo prihod tega modernega potuiočega razstav-nega podjetja z velikim zanimanjem. Predprodaja vstognic vršila se bode v trafiki gospe Čcšarkove, Selen-burgova ulica. Castsiškl piloti, krasna zrako-plovska drama, je dosegla včeraj v kinematografu »Ideal« najlepii iirorh Mciikaiiski le viJEftt i&šma petih balooov, boi med aeroplani kakor sploh vsi bojni prizori, posebno razlet mlina na veten Krasni so na« dalje prizori na vrtu in v gozdu, v ka-terem se seta ljubeča se dvojica in končni prizor v samostanu. Film je velika senzacija in je vseskozi krasno koloriran. Lisica v pastL Nedavno od tega smo poročali, da je bila 201etna sla-boglasna lahkoživka Terezija Đizja-kova iz Dola, okraj Kamnik, zaradi raznih »dobrih del« pri sodišču obso jena na občutno kazen, vrhu te pa tuđi v prisilno delo. Ko je Bizjakova prestala kazen, so jo pritirali v od-gonske zapore, kjer se ji je bila pa ponudila neka mala prilika, da je za-mogla pobegniti. Pa kaj ji to koristi. Kmalu nato je zopet pokazala svoje dolge prste, nakar je bila zopet are-tirana ter pri sodišču znova obsoje-na. Sedaj je nadebudno dekle svojo kazen prestalo ter se moralo s spremstvom preseliti v prisilno de-lavnico v Lankovicah na štajer-skem. Na tufe stroške je začel potovati dne 12. junija 1892. leta rojeni, v Pleil, okraj Weipert na Češkem pristojni deiavec Anton Sehmiedl, ki pri raznih županstvih jemlje podpDre in potne predujme na račun svoje do-movne obeine. Le-ta se je sedaj na-veličala vračati denar za Sehmiedlo-vo zabavo ter napravila proti njemu vse potrebne korake, da se resi tega bremena. Kjer bi se še pojavil, naj dotično županstvo ravna z njim po odgonskih pređpisih. Semenj. Na današnji semeni je bilo rngnanih 173 glav živine, in sicer 35 volov, 7 krav, 1 tele in 130 prašičev za rejo. Najdene stvari v Času od 5. do 8. junija 1914: stara torbica z denar-nico in 1 K 42 vin.; ključ veznih vrat; pasja znamka št. 379/1914 iz Ljubljane; črn dežnik; 58 vinarjev de-narja; črn damski dežnik; crna torbica z molitvenikom: pasji ovratnik z znamko št. 145/1914 iz Ljubljane; zlat rrstan z rdečim kamnom. — Izgubljene stvari v času od 5. do 8. junija 1914: rjava denarnica s približno 12 K, izgubljena dne 1. junija 1914; crna denarnica s približno 23 K v drobižu; bankovec za 20 K, izgubljen dne 4. junija; zlata zapestnica z uro okrašena z biserno matico; srebrna dolga verižica z damsko uro; zlat uhan s tremi briljanti v obliki de-telje. Izgubi] se je del obeska z rubinom in biseri v soboto popoldne od Mestnega trga do Rimske ceste. Pošteni najditelj ga naj proti nagradi od-da v našem upravništvu. Neki gospod je izgubil na potu od Poljanske ceste št. 20 do Glav-nega trga zlat poročni prstan. Najditelj naj ga izvoli oddati upravi »Slo-venskega Naroda« proti primerni od-škodnini. Narodna obramba. Zahvala. Ge. Pfeiferjeva in Begova, načelnici cvetlične zaloge na Rimski cesti 12., se tem potom za-hvaliujeti p. n. gospem Nitschevi in dr. Kermavnerjevi za njih ljubeznji-vo pomoč in požrtvovanost, nadalje vsem cenj. darovalcem cvetk in (na veselici prodanih) bonbonov za njih naklonjenost, proseč jih iste tuđi nadalje. Slednjič veljaj najtopiejša zahvala i vsem sodelujočim gospodič-nam in gospodom za njih neumorno in marljivo delovanje. V zadoščenje jim bodi uspeh in zavest, da so s tem narodu mnogo koristili. Na svidenje drugo leto! Velika veselica Ciril - Metodove podružnice v PostojnI se bo vršila zcrad; nepričakovanih ovir sele 5, iuHia t. I. ne pa 14. junija, kakor smo svoj čas poročali. Društfena naznanila. III. slovenski vsesokoteki zlet v Ljubljani leta 1914. Seja finančnega cd-s^-Ka \rši se v petak 12. t. m. ob S. zvečer v zvezni sob: v »Narodn trn Jr>inj- — Vsled važn >sti n nujaosti sporeda Je potrebna potaoštevilna udeležba. IIL Slov. vsesokolski zlet v LJublfan! 1914. Seja tajniško časni-karskega odseka se vrši v petek 12. juniia ob pol 7. zvečer v zletni pisar-ni Narodnega doma. Prosi se točna jn polnoštevilna udeležba. Pevskl zbor »UubHanskega Zvona« priredi v soboto, dne 13. junija t. 1. ob osmih zvečer v areni Narodnega doma prijateljski pevskl večer za redne, podporne člane in prijatelje društva. Vstopnine ne bo. Na sporedu so moški in mešani zbori ter razne zabave. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi pevski zbor »Lj, Zvona«. Peilzlet »Sokola« Mosta ori I jafiljaMl, ki se vrši v slučaju lepega vremena jutri popoldne čez Posavje v DoUko, obeta biti zelo zankniv. ZbindiiAe ob L ud x toOtvmi teh> 1 vadnlci na Selu, Odhod točno ob pol dveh. Ljubljanski gostje se lahko pri-družilo pri soli na ljubljanskem polju. V Beričevem pri Ivanu Oradu (p. d, pri Pirnatu) pol ure odmora. V Dol-ško dospemo okrog 4. ure. Odmor pri Jožefu ZupančiČ (p. d. pri Jozel-nu). Povratek z večernim vlakom iz Laz ob pol deveti uri zvečer. Vsi prijatelji Sokola se na ta izlet vljudno vabijo. Na svidenje! Na zdar! Slavnostao zborovanje 401etnice ga&ttnega društva na Viču. Imenovano narodno društvo priredi povodom 401etnega jubileja večjo celodnevno slavnost z javno tombolo in veliko ljudsko veselico v nedelio dne 28. junija na prostornem senčnatem vrtu gosp. Ivan Jelačina (prej Traun) na Glincah. Dopoldne: Od 9. do pol 10. ure zbiranje gasilnih društev pred mestnim domom ter odhod z godbo na veselični prostor na Glince, kjer se zbirajo tuđi ostala društva, Ob pol 11. uri nastop vseh društev in odhod k sv. maši v župno cerkev. Po končani maši slavnostni pohod po občini, nagovor, odlikovanje tovariša Jer-neja Svetliča za 401etno službovanje, defiliranje ter razhod na veseličnem prostoru in skupni obedi po raznih gostilnah. Popoldne: Ob 3. uri priče-tek ljudske veselice s koncertom. Ob 4. uri javna tombola z glavnim dobitkom 14 mesecev staro telico, šivalnim strojem in 1 koštrunom ter več cink vinov, kvatern, tern in amb. Tablice za tombolo so v predprodaji pri društvenih članih in na veseličnem prostoru po 30 v. Po končani tomboli velika ljudska veselica z razno-vrstnim sporedom. Ples vrsi se v prostornem salonu s posebno godbo. Zvečci krasen umetalen ogenj. — Vstopnin-A prostovoljna. Pri vsej slavnosti sodeluje polnoštevilna god-ba prostovoljnega gasilnega društva v Kranju. Čisti prebitek porabi se za novi Gasilni dom, katerega namera-va društvo v najkrajšem času zidati. Obenem dovoljuje si društvo nazna-niti, da jo prevzelo vso preskrbo za veselico v lastno režijo in se bode gotovo potrudilo, da bodo cenj. po-setniki v vsem kar najbolje postre-ženi. Na krasnem vrtu bode postavljenih več paviljonov, y katerih bodo stregle viške, glinške in rožnodolske gospodične, preskrbljeno pa bode tuđi za dovolj sedežev, tako, da je priredba za stare in mlade priporočlji-va. K sklepu naj še omenimo, da je imenovano društvo še vedno zvesto stari Zvezi ter se ni hotelo za jude-ževe grose prodati. Ker pa so na-sprotniki menda kljub naši prireditvi in Zveznemu zborovanju tuđi preložili svoje zborovanje od 21. na 28. junija, apeliramo na vsa bratska ga-silna društva, kakor tuđi na napredno občinstvo, naj v mnogobrojnem števiiu prihitijo isti dan k nam, ker s tem bomo nasprotnikom pokazali, da nas je še dovolj ostalo zvestih in narodno zavednih. — Torej dne 28. juni ja vse na Vič! Shod poštnih uradnikov matu-rantov na Bledu. V hotelu »Triglav« na Bledu je bil v nedeljo sestanek nekaterih podružnic poštnega matu-rantskega društva, ki so se ga v ve-likem številu udeležili Člani iz Ljubljane, Trsta, Celovca, Beljaka, Linča in Prage. Udeleženci so se počakali zjutraj na Dobravi, od koder so skupno odkorakali skozi veličastni Vintgar na Bled do hotela >Triglav«, kjer je bil skupni obed. Pred in po obedu so si gostje ogledali Bled, ble-Ški otok in grad. Dopoldan je bil od-menjen razvedrilu in zabavi, popol-dan resnemu smotrenemu delu. Ob treh se je pricelo zborovanje, na ka-terem so se obravnavala razlicna stanovska vprašanja vse do poznega večera. Zborovanje je spretno vod*! predsednik ljubljanske podružnice kontrolor Wolf. Tujim gostom je naša gorenjska stran vrlo ugajala in so se vračali domov zadovoljni in dobre volje, k čemur ni v zadnji vrsti pripomogla dobra postrežba v hotelu »Triglav«, kjer je hotelir Peternel postregel z okusnim obedom, izborno pijaco in solidnimi cenami. Prosveta. Odborova seja »Matice Slovenske« dne 4. junija t. 1. — Predsednik se spominja pok. prof. Skerlića ter poroča o stanju Zemljevida sloven-skega ozemlja. Sklene se, da se zem-Uevid na severu in na jugu nekoliko razSiri. Vprasanje, ali se naj Costov »depositum« smatra za ustanovo, ostane 5e in suspenso. — Pisatelju Trdini se bo mogla pač še letos raz-kriti v Mengšu spormnska pk>šča; y tej stvari je v zvezo stopiti z lokalni-mi drnštvi Razkritja Dositijevega spomenika se Matica ndeleži po svojem blagajniku ravnatelju A. Kodnu — Letos avgusta se skliče shod po-verjenikov. Sprejme se »Ustanova Vladimira DeSiča«, ki naj bo »Matici Slovenski« v pomoć pri izdajanju »Hrvatske kallinice«. Izprrt sodBfiL Vofline sleparije v Rakeku. Za danes je bila razpisana obravnava zaradi velikih klerikalnih volilnih sleparij, ki so se vršile pri zadnjih deželnozborskih volitvah v Rakeku. Obravnava je bila preložena, ker nišo mogli vsem pričam dostaviti va-bil k obravnavi. O poteku in iziđu te obravnave bomo svoječasno še poročali. Pustolovec pred sodnijo. V Li- tomericah vršila se je te dni porotna obravnava proti L 1870. v Št. Miha-clu na štajerskem rojenem Leopoldu Budni, ki je stal pred ljubljansko poroto 30. marca t. 1., a se je obravnava takrat preložila. Leopold Budna je izvršil ćelo vrsto velikih sleparii, izdajal se za pivovarnarja, posestni-ka in to pod raznimi imeni ter je tuđi v Ljubljani osleparil 1. 1908. razne osebe. Tako se je v oktobru tega leta nastanil v hotelu »Lloyd« ter se izdaja! za premožnega trgovca. Kot tak je iskal stika z restavraterjem Schrevem na južnem kolodvoru radi nakupa restavracije »Friedl«. Tuđi je pričel korespondirati s pivovarno Dreher v Trstu, to pa le zato, da bi speljal svoje žrtve na led. Tako je pregovoni nekoč sobarico Rozalijo Rižnar, da mu je, ker je bil v denar-nih stiskah, posodila več denarja.Ob-enem jo je pregovoril, da je zapustila službo ter ji obljubil, da jo bo v »svojem^ hotelu nastavil za prvo moč. Tako jo je ogoljulal za 624 K. Tuđi slugo v hotelu »Lloyd« je ogo-Ijufal za 20 K. Nato je osleparil še za-stopnika Dreherjeve pivovarne za 300 K pod pretvezo, da je prejel za »svojo« restavracijo vina za 700 K, a ima na razpolago le 400 K. Krnaiu, ko je prejel denar, pa je izginil \z Ljubljane. Nato je izvršil po najraz-ličnejših krajih razne velike sleparije, dokler ni prišel v roko pravico. —. Porotniki so stavljena jim vprašanja potrdili, nakar ga je sodišče ob-scKiilo na tri leta težke ječe, pooštrene vsako četrtletje z enim postom. Razne stvari. * Sufragetke. Iz Londona poro-čajo: V Ravne so sufragetke porušile marmornate nagrobne spomenike in del novega pokopaliskega zidu. * Grof Schaffgotsch umri. Iz Opave porocajo: Predvčerajšnjim je umri na gradu Kraudenwalde bivši minister grof Schaffgotsch v 85. letu. * Nezgoda na morju. Iz Montre-ala poročajo: Stirideset ribiških čol-nov se je na obrežju Novega Brun-šviškeg-a vsled velikega viharla pre-vrnilo. Dvajset ribičev je utonilo, * Samomor poročnika vsled ne-srečne ljubezni. »Nowa Reforma« poroča: Poročnik 34. domobranske-ga polka v Jaroslavu Jožef Slama se je ustrelil, ker je bil nesrečno za-jjubljen. * 800 mrtvecev v razbiti ladji »Erapress of Ireland«. Iz Toronta poročajo, da do dne 6. junija nišo dobili nobenega nadaljnega mrtveca. Najbrže je do 800 trupel zaprtih v kabi-nah potopljenega parnika »Empress of Ireland«. * Dr. Švlhov skandal. »Prager Tagblatt« poroča, da je v informiranih krogih znano, da »Wiener« ni dr. Šviha, marvreč neki T., ki je bil y narodno - socijalni stranki. Ker je bil pa na sumu, so ga izključiii, nakar je pobegnil v Ameriko. * Vseučiliščniki in sufragetke. Iz Londona poročajo: Več dijakov dub-linskega vseučilišča je napadlo predvčerajšnjim hišo socijalnega in poli-tičnega ženskega kluba in druge klubne lokale sufragetk. Kar so dobili, so raztrgali in porušili. Policija ni prav nič ovirala dijakov. * Proces proti Carusu. Iz New Yorka poročajo: V procesu miss Meffredove proti Carusu, da ji plača poslednji 480.000 kron, ker je ni poročil, je prišlo do poravnave. Caruso plača miss Meffred 15.000 K. Caruso se je seznanil z njo leta 1906. v me* tropolitanskem gledališču. * Oblak se Je utrgal. Iz Neapolja poročajo: V Neapolju se je dne 7. junija utrgal oblak. Voda Je napravila velikansko škodo. Voda, ki je drlai po kanalih proti morju, je iznenadila; 13 delavcev, ki so delali v kanalu. Navzlic takojšnji pomoči je deroča voda potegnila osem delavcev v morje, kjer so utonilL Ostalih pet so rešifl. * Slepar Rastofcar aretlran v Zagrebu. V Zagrebu so aretirali pusto-lovca Riče Rastoharja, rojenega leta 1892. v Brežicah. Izvršil je mnogo večjih sleparij. Ko je hotel v neki trgovini prodati šest boa, so ga prijelL Izdajal se je za nezakonskega sina nekega štajerskega grofa ter je imel posetnice na ime: Conte Rivallo o Roo van Roo. * Tursko gledalište r Carigradu. Iz Frankobroda poročajo: Mestni Arelekt carigradski Je povodi zoaoe- 130. Ste*. »SLOVENSKI NAKUU\ dne ju. juni}« 1914. Stran 7. ^a pariškega gledališkega strokov- i njaka Antoina z ustanovitvijo tur- j škega narodnega gledališta. Antome se ba predvsem bavll % ureditvijo konservatorija in učnega nacrta, Sc-veda še ni rešeno vprašanje turskih igralk. ♦ Stavka v Italiji Iz Anconc po-ročalo: Dne 7. junija so bili trije fi-nančni stražniki, ki so se iz svoje službe v pristanišcu vračali popoldnc đomov, napadenL Vendar pa so mogli niti v carinsko hišo. Pred delav-skira domom so delavci napadli več policistov, ki so se morali braniti z orožjem. Zvečer je bil na cesti napa-den tuđi neki policijski uradnik in na glavi ranjen. Množica se je hotela navaliti tuđi na trgovino z orožjem, ki so je stražili vojaki. Vzeli pa so ie en revolver brez municije. — V Ru-vo pri Banju je prišlo do težkih ne-niirov. Neka stara ženska je bila ubi-ta. V Rimu je ustavljen tramvajski promet, kakor tuđi ves javni promet % vozovi. Prodajalnice so odprte. — Dne 8. junija zvečer se je vtšiIo v Ijudskem domu zborovanje, na kate-rem je govorilo več poslancev. Po shodu je prišlo do spopadov med de-!avci in policisti. Neki mlad rnož z imenom Pudini, ki je bil ranjen v Anconi, je umri v bolnišnici. Na prej cmenjenem shodu so govorniki govorili zelo oštro. Zahtevali so, nai kralj odstopi in so izjavili, da sta država in obstoječi družabni red razpuščena. Zadnji govornik je končal svoj govor s klicem: »H Kvirinalu!c Zboro-valci so nato drli iz zborovalnice, zbirali kamenje ter drli proti Kviri-nalu, kjer pa jim je konjenica zaprla pot. Demonstranti so s kamenjem bombardirali konje. Trideset vojakov *e bilo lahko ranjenih, 50 demon-stranrov pa aretiranih. Ražen v Anconi stavkajo deloma ali popolnoma tuđi v Bologni, Florenci, Benetkah, Oenovi, Milanu, Turinu, Bergamu, Ternile, Bresciji, Civitavecchiii, Ba-riju. Livomu in Peruggiji. V Rimu ne izhaja noben Časopis. — V Ancon* zborujoči železničarski sindikat je sklenil generalno stavko. Železniški promet je doslej popolnoma norma-len. — V Florenci se je včeraj vršil velik shod delavcev, nakar so zboro-valci demonstrirali po cesti. Ko jih je hotela policija razgnati, so demonstranti začeli metati kamenje, policisti pa streljati. En policijski poroč-nik je bil težko ranjen, več policistov pa ranjenih. Od demonstrantov je bU neki Poggiolloni usmrćen, dva pa laho ranjena, *' Ženske in bikoborbe. O špan-skih T)ikoborbah, ostanku barbarstva, se je že mnogo razpravljalo in risalo. Skoro noben tujec, ki priđe na risaio. oivoro nooen iujec, ru priue ua Spansko, ne pozabi za časopise, ali pa svojim znancem opisati to izrecno : pansko navado, ki je Špancem skoro kakor naroden praznik. In najbolj čudno je, da so bikoborbe tuđi zelo priljubljene pri Spankah. Ravno v em oziru bi marsikdo mislil, da se bo :a krvava igra zagnusila nežnemu TOlu, Toda kaj še! Mati kralja Alfo nza Je bila sicer proti bikoborbam, reda sedanja španska kraljica noče biti nepopularna in hodi gledat biko-Mrbe, kajti Španci hočejo, da bi ravno njihove žene in dekleta v pestrih oblekah in mantiljah, z rožami v la-neh in s pahljaco v rokah tvorile dekorativni lesk gledališča. Velika pri-nubljenost bikoborb in dohodki, ki iih imajo toreadorji, bikoborci, je do-vedla tuđi nežni spol do tega, da je <:opil med bikoborce. Se pred par leti so bile bikoborke — toreadorke. Mlade, krasne deklice v tesnih hla-čah do kolen so morile bike v zabavo tisočglavega občinstva . . . Toda k sreči je socijalna zakonodaja, kate-ri se ćelo zapuščena Španska ne more popolnoma ustavljati, napravila konec tem toreadorkam. Toda treba je naglašati, da so bikoborke zaslužile več nego njihovi tovariši. In zgo-dil se je slučaj, da je neki bikoborec z imenom Avguštin Reverte nastopal dolgo kakor žena z imenom Marija $3lomć. Tuđi v aristokratičnih kro-?ih le bila dama, kateri je ugajaJo bi- oborstvo, ozirotna pobijanje bikov. ^ila je to vojvodinja Alba, ki se ie iala v svoji mladosti fotografirati — edeča na biku. Zanimivo je, da so bile tuđi nune bikoborke. y zgodo-vini bikoborbe, ki jo je spisal grof 'Je las Navas, dobimo sledeče podat-' e: »Jako veliko je število Spank, med njimi so plemenitašinje, meščan-ke, neporočene, poročene, vdove, da ćelo n u n e, ki so se peš in na konju borile z biki.« Na drugem mestu piše sTof de las Navas: »Čitatelj se tie bo -udil, če je bila za časa pobožnega ':ralja Ferdinanda VII. navada, da o se mlade deklice, ki so šle v samostan, dan pred svojim odhodom v samostan, udeležile bikoborbe ter >e tako ločile od posvetnega življe« -ia.« Pisatelj Adolfo de Castro ćelo avaja, da se je neka nuna, predno ie položila zadnjo obljubo, borila z ^iki v nunski obleki in sicer več itr. # Alkohol In tobak zaradi nepre->umega dražeoja lotodčac slcznice povzpoftjta opeSanle prehave. Poiz-, kasi na klioiki 2a notraaj© boteani krai]. vseučitilča v BudimpeJti, potr-jujejo, da so vinopivci, ki to že skoro popolnoma izgubili tek. po vsakdang rabi prirodne »Franc Jožefove« grenčice v naravnost prescnctljivo kratkem času dobili nazal veselje do Jedi. Franc Jožeiova vođa se dofeiva v lekarnah, drogerijah, kakor tuđi v trgovinah z mineralnimi vodami. TBlBfonka ii hnajaiu poroiila, Cesar. Duna), 10. junija. Kakor poroča-jo, odpotuje cesar dne 26. junija za 10 tednov v Išl. Duna], 10. junija. Cesar je spre-jel danes v dolgi avdijenei zunanjega ministra Berchtolda. Avditorstvo, Duna], 10. junija. Danes so bila publicirana imenovanja v vojaški av-ditorski zbor. Za voditelja divizijske-ga sodišča v Trstu je bil imenovan podpolkovnik - avditor Otokar M a-ly, za voditelja brigadnega sodišča v Ljubljani pa stotnik - avditor Alek-sander pl. Jovanović iz Pfemy-sla. Za nadporočnike - avditorje so bili imenovani aspiranti dr. Maks Dobaj, Parel Pestevšek, Le-opold M°stn?.k in Gustav Do-1 i n š e k. P*vmeščen je bil major-avditor Fr a P f i k r i 1 iz Ljubljane v Olomuc Duna]sko policijsko ravnateljstvo. Dunaj, 10. junija. Prezident du-najskega policijskega ravnateljstva Brezovski je bil vpokojen ter povi-šan v barona. Njegovo mesto zasede dosedanii podpredsednik baron G o-rup. Ntsjeavstrijskl deželnl zbor. Dunaj, 10. junija. V včerajšnji seji nižjeavstrijskega deželnega zbora je interpeliral poslanec Bielohlavek glede nerednosti pri »Prvem av-strijskem delavskem konsumnem društvu«, kjer je baje tekom treh let izginil rezervni fond 750.000 K. Ogrska. Budimpešta, 10. junija. Grof Mi-hael Karolvi je sprejel ponuđeni mu mandat mesta Szegleda, ki je izpraz-njen vsled smrti Frana Kossutha, Odkritje spomenika Dositeju Obradoviću. Belgrad, 10. junija. Včeraj se Je vršilo slavnostno odkritje spomenika Dositeju Obradoviću. Odkritje se je izvršilo na izredno slavnosten način. Udeležilo se ga je nad 20.000 ljudi. Kralja je zastopal njegov generalni adjutant J u r i č i ć. Navzoči so bili skoraj vsi ministri. Predsednik akademije Stojan Novaković je otvoril slovesnost z govorom, v ka-terem je pozdravljal zlasti zunanje goste. Govoril je nato belgradski župan Nestorović ter minister presvete Ljuba Jovanović, ki je zlasti naglasal Obradovićev pomen za vse Jugoslovane, ki je potujoč po jugoslovanskih deželah širil prosve-to ter bil tuđi v pismu pravi rinsled-nik bratov Cirila in Metoda. Tajnik Književne zadruge Pavle P o r■ o v ić je pozdravil osobito slovenske n hrvatske goste ter slavil edinost Jugo-slovanov v kulturnem delu. Sk \Tiost je imela popolnoma značaj h-atske kulturne solidarnosti Slovence \. Hr-vatov in Srbov. Zlasti zastopniki Ljubljane in Dalmacije so bili predmet prisrčnih ovacij. Poleg deželnega poslanca g. dr. Novaka in ob-činskega svetnika g. Pustoslem-ška so se udeležili slavja dubrovni-ški župan dr. Č i n g r i J a , zagreb-ški župan arhitekt H o 1 j a c, zastopniki občine K n i n v narodnih nošah, kjer je hival Obradović tri leta, ter zastopniki skoraj vseh drugih jugoslovanskih mest. Snoči se je vršil slavnostni banket, danes dopoldne je priredila mestna občina gostom na čast slavnostni diner. Povsod, kamor prihajajo, prireja občinstvo navdu-šene ovacije zastopnikom Ljubljane, Dubrovnika, Zagreba, Prage, Knina, Splita in drugih slovanskih mest. Dogodki v Italiji. Turin, 10. junija. Pri spopadih med delavci in policijo ter vojaStvom je bilo 25 vojakov težko ranjenih. Od demonstrantov je bil eden nstrelien, 8 pa jih je bilo težko ranjenih. Jakim 10. junija. Pri pogrebu žr-tev nedeljskih demonstracij Je iz-bruhnila panika. Padli so streli iz množice, ter je ta, domnevajoč, da ie streljal neki dr. Marchetti z okna, napadla hi§o ter streljala v okna. Pri tem je bil težko ranjen dn Venitco. Prišlo je do krvavega pretepa, v ka-terem je bilo na obeh straneh več ljudi težko ranjenih. Policija se ves čas ni prikazala. Imofa, 10. junija. Stavkujoči delavci so razdrli železnlško progo ter onemogočili promet proti Bologni. Rtan, 10. junija. V Via Alessan-drini |b priSo jzx4 dcUvci in oražni- Id do spopada. Orožaiki so imeli us** km, strdbti v mk. Jteogo oteb H bilo aretiranih. Rta, 10. junija. Proklamirana h lelezničarska stavka, vendar odha-Wo in prihajajo skoro vsi vlaki normalno. Kriza na Fraacotkem. Pariz, 10. junija. Ribot je danes ob 11. dopoldne oficijalno naznanil» da je sestavil kabinet. V petek se predstavi novi kabinet zbornici. Ruska duma. Petrograd, 10. junija. Ruska duma je snoči z veliko večino sprejela zakon o razširjenju parlamentarne imunitete ter je odklonila predlog glede razširjenja disciplinarne oblasti predsedništva. Sufragetke. London, 10. junija. Policija Je snoči zastdla hišo, v kateri se nahaja vodstvo sufragetk. London, 10. junija. Sufragetke so v Birminghamu uničile svetovnozna-no sliko Romneva. Eno sufragetko so aretirali. Množica jo je do krvi pretepla. Mchika, New Vork, 10. junija. Iz Vera-rruza poročajo, da kroči tam vest, da bo ffuerta v kratkem odstopil. Iz Mehike prihaja ćelo vest, da je njegova tozadevna izjava že pripravljena. Razširjajo se ćelo listi, ki poziv-Ijajo prebivalstvo, da naj prepreci Huertov beg, ker le njegova smrt more dati zadoščenje. Tokio, 10. junija. Vest, da sta izginila japonski poslanik in japonski vojaški ataše, se dementira. Dogodki bi?i Balkanu. REVOLUCIJA V ALBANIJI. Velesile. Milan, 10. junija. »Corriere della sera« poroča z Malte, da sta dobili dve angleški vojni ladji na Malti nalog, da odploveta pred Drač. Ob crnogorski meji. Drač, 10. junija. Iz pokrajine Zumbi so dospeli v Drač ljudje plemena Haši ter zahtevajo od vlade varstva proti Crnogorcem, ki baje prestopajo mejo. Drač, 10. junija. Knez je včeraj inspiciral svoje čete, ki so mu baje prirejale ovacije. S posebno ljubez-nijo se je razgovarjal tuđi z ropar-jem Iso Boljetincem, Zvečer je bilo odposJanih mnogo p«sk in municije ter en brzostrelni top za Malisore v Lješ. V Drač je dospel dvorni maršal Trota. Drač, 10. junija. Križarka »Szi-getvar« je odplula v Pulj. Nadome-sti jo brza križarka »Admiral Spaun«. Carigrad, 10. junija. Listi zopet napovedujejo kandidaturo bivšega turškega vojnega ministra Izzet paše na albanski prestol. Kriza v Srbiji. Belgrad, 10. junija. Uradno se poroča, da kriza v Srbiji še ni reše-na in da so vse tozadevne vesti ne-resnične. Bolgarsko posolilo. Sofija. 10. junija. Da so se bol-garska pogajanja za posojilo v Bero-linu razbila, ie napravilo v Sofiji naj-slabši vtisk. Bolgarska nikakor ni mo^ria uvesti zahtevanega monopola na tobak. Jeseni se bo bolgarska vlada zopet pogajala z Angleško ali Francosko, kar seveda ne bo ostalo brez političnih posledic. Bolgarska je začela uvidevati, da v trozvezi ne more imeti zaslombe. S 60 do 70 mi-lijorti frankov predujma v obliki novih zakladnih zadolžnic bi bilo Bol-garski momentano pomagano. Protigrške demonstracije na Bolgarskem. Atene, 10. junija. Grška vlada je vložila pri bolgarski vladi protest proti demonstracijam, izvršenim proti grškim podanikom ter zahteva-la, da se vrnejo zasedene grške cer-kve in da plača bolgarska vlada od-škodnino. Poroča se, da so se protigrške demonstracije snoči zopet ponovile in da so Bolgari opustošili neko grško kavarno ter plenili po gr-ških hišah. Sofija^ 10. junija. Razburjena množica je prirejala snoči v mestu demonstracije proti Grkom ter napadla več grških hiš in lokalov. Po-noči je prišlo do spopadov med demonstranti in policijo. Več redarjev je bilo težko ranjenih. Sele vojaške patrulje so zopet napravile nrin Grška se pripravlja. Atene, 10. junija. Grška bo rax-polagala še to leto s 500.000 novinu puškami in nad 2000 novimi topovi Puške bo dobila OrŠka večina iz Av-strije, topove pa s Francoske. Te dni odplove lahko vojno brodovje, ob-stoječe iz 22 torpedovk in torpednifa rušilcev. Komite za izgradbo vojne mornarice je nabral za en dread-nought nad 30 milijonov. Mesta tek-mujejo, katero bo dalo več, Otok Mi-tilene ie dal su> 5 tP^HH>nov N* Ch> škem hočejo z enkratoim bramb-nim prispevkom dobiti 150 milijonov za svoje vojno brodovje. Atene, 10. junija. Grška je kupila ameriški bojni ladji »Idaho« in »Mississippi«, kar je javno mnenje zelo pomirilo. Splošno prevladuje vtisk, da grška vlada ne bo trpela delj postopanja Turkov proti Grkom v Trakiji in Mali Aziji, mar več bo energično nastopila in tako resila tuđi vprašanje otokov. Gospodarstvo« HMELJ. O gnojenju hmelja. (Spisal Viijem Slawkowsky, hmeljski konzulent v Litomerici.) Kakor je profesor dr. Remv do-kazal, potrebuje hmelj pri srednje veliki letini za vsako leto na 1 ha veli-kem zemljišču 30 kg fosforove kisli-ne, 90 kg dušika, 90 kg kalija, 130 kg apna in 54 kg magnezije. 15.000 kg hlevskega gnoja ima: 525 kg fosforove kisline, torej -f 22*5 kg; 81 kg dušika, torej — 9 kilogramov; 975 kg kalija, torej -f 6*5 kg; 105 kg apna, torej - 25 kg kakor zgoraj navedeno. 15.000 kg hlevskega gnoja bi torej teoretično zadostovalo za 1 ha zemlje, dasi bi bilo dušika in apna nekoliko manj, vendar pa fosforove kisline in kalija nekoliko več, kot je potrebno. V praksi je pa vsa zadeva druga. Dasi ostane sestava hlevskega gnoja ista, vendar ne sprejema rastlina vsa živila v polni in ćeli meri, osobito glede dušika. Pa tuđi Še večja množina hlevskega gnoja bi tozadevno nič ne izpremenila; povzročila bi sicer prav močne trte in velike liste, to pa na račun kobul. To dejstvo je bil povod, da se je začelo premišlje-vati, ali bi se učinek hlevskega gnoja ne dal povisati s pomocjo umetnih gnojil; pri tem prizadevanju je bilo torej najvažnejše vprašanje, katero umetno gnojilo bi prišlo v postev. Profesor dr. Wagner trdi, da vpliva prevelika množina dušika neugodno na kakovost hmelja. On pri-poroča počasi ucinkujoča dušikova gnojila, kakor žveplenokisli arn.onjak in pravi, naj se hitreje učinkujoči čil-ski soliter podaja rastlini po večkrat v manjših mnozinah. Istega mnenja je tuđi Barth, ki tuđi svari pred preveliko množino dušika. Naziranju navedenih strokovnja^ kov je pa nasproti O. Neumann, ki pravi, da dušik dobrodejno vpliva glede množine, ne vpliva pa tuđi v vseh slučajih neugodno na kakovost pridelka. Iz vsega tega je razvidno, da se vobče veljavna pravila za gnojenje hmelja ne morejo sestaviti. Profesor dr. Hoffmann priporoča v iz-boljšanje hlevskega gnoja za 1 ha: v jeseni 4 q Tomaževe žiindre ali 3 q superfosfata in 2 q 40% kalijeve soli in spomladi 3 q žveplenokislega amo-njaka ali 2 q čilskega solitra, in sicer 1 q pri obrezovanju hmelja in 1 q ob cvetju; brez hlevskega gnoja pa priporoča: 4 q Tomaževe žiindre ali 3 q superfosfata, 4 q 40fo kalijeve soli; spomladi 2 q čilskega solitra, in sicer do konca junija v treh porcijah. ali meseca aprila 4 q žveplenokislega amonijaka, Hmeljski konzulent deželnega kulturnega sveta Bauer, ravnatelj žateške hmeljarske sole, je dosegel na poskuševalnih nasadih prav lepe uspehe, in sicer: a) pri dvoletnem turnusu na lahki zemlji na 1 ha: V prvem letu 325 q hlevskega gnoja, 1 q žviplenokislega amonijaka, 1 q 18—197^ superfosfata in 75 kg 407o kalijeve soli; v drugem letu: 2 q žveplenokislega amonijaka, 2 q 18—19% superfosfata in 1 q 40% kalijeve soli; b) pri triletnem turnusu: v prvem letu 325 q hlevskega gnoja, 1 q žveplenokislega amonijaka, 1 q superfosfata, 75 kg 40% kalijeve soli; v drugem letu: 2 q žveplenokislega amonijaka, 2 q superfosfata in 1"5 q 40% kalijeve soli; v tretjem letu: 3 q žveplenokislega amonijaka, 3 q superfosfata in 40 % kalijeve soli. Znano je, da postaiiejo kobule na konceh rjavkaste, ako se gnoji hme-ljišče z apnenim dušikom; v tem ozi-ru so pač največje važnosti izkušnje, katere je doseglo nemško hmeljarsko društvo v Norimbergu v letih 1907 do 1909. Po teh izkušnjah je dokazano, da so postale kobule le takrat rjavkaste, kadar se je z apnenim dušikom gnojilo spomladi po obrezovanju hmelia. To potrjuje tuđi profesor dr. Wagner. Znamenito Je, da postanelo kobule Sele takrat rjavkaste, ko so %U svoje velikosti dosegle; ne postanejo pa rjave, ako se apneni dušik podaja v jeseni. Učen Jaki si to prikazen tol-mačijo tako - le: Iz apnenega dušica se ra^vijajoči dicyanamid se pri Je-sensketn gnojenju v zemlji izgubi, medtem* ko gat pri spomladnem gnojenju rastline pourkavajo* Ker pa jesensko gnojenje z apnenim dušikom tadi veiio letioo povzročuje, kakor y>omi>r1noi *c jfi^črelro guoienie § tem gnojilom prav toplo priporoča. Apneni dušik se pa na} troši okoit sadežev, in ne po njih in se naj lahkof podkoplje. ! Glede gnojenja z apnom se na| uvažuje sledeče: Mokra in slabal zemlja se ne smeta gnojiti z apnonv Apno ali lapor se naj trosita kolikofl mogoče že jeseni, in sicer delj časa pred ali po gnojenju s hlevskim gnen jem. Apno se ne srne nikdar mešatl z žveplenokislim amonilakom, ker b^ le - ta postal potem brezpomemben« Na lahki zemlji se uporabi najboljšd lapor, in sicer 300—500 q; na težkl zemlji pa vsako 3.—4. leto 15—35 fl živega apna za 1 ha* — Bančna kriza na Franco* skem. Nemško časopisje hoče iz francoske bančne krize in iz padanja kur* zov vodilnih ruskih vrednot kovati po-litičen kapital ter diskreditirati franeoski kredit v Parizu kot težko in nevarno breme. Ni sicer dvoma, da je padanje kurzov ruskih papirjev eden izmeđ vzrokov težkoč franeoskih bank, ven«« dar pa je popolnoma napačno, če se išče vse te vzroke v finančnem prijateljstvu z Rusijo, kakor bi to rada videla ljubosumna NemČija in Avstrija. Ne smemo pozabiti, da je Frandja prestala dobo splošne evropske de* narne krize nenavadno trdno, čeprav je bil ravno njen finančni svet najbolj eksponiran. Veljalo je to sicer gotove žrtve, od katerih je najglav-nejša ta, da je napetost na denarnem trgu trajala v Franciji mnogo delj nego v drugih državah in da traja prav-zaprav še danes. Francija je s tem, odvrnila krah ne le od sebe, marveĆ tuđi od ćele Evrope, kajti če bi v času največje krize tuđi v Franciji izgubil finančni svet vajeti iz rok, bi bili priče svetovne finančne katastrofe,-kakršne še ni bilo od dunajskega kraha. To, da je Francija vstrajala in da je nasprotno po vojni še dovolila svojim političnim prijateljem potrebni kredit iz svojega mobiliziranega kapitala, ni moglo ostati brez posledic. In kar so druge države prebolele že za Časa krize, dogaja se zdaj v Franciji, seveda1 ab-solutno v manjši meri, relativno pa z ozirom zboljšanje v drugih državafc se pojavlja franeoska bančna kriza,, kot nenavaden pojav. Franeoski kapital je moral prestati nenavadno visoko obremenilno izkušnjo, vsled če*; sar ni čudno, da kaže zdaj znake gotove utrujenosti, Razne okoliščine, od-por proti dohodarini, notranji politični nemir, akcijska kriza v Rusiji, mehk kanska vojna in finančna kriza v južni Ameriki — to vse ni dopustilo Franciji odpočitka po neizmernem naporu* Spekulacija je izrabila to situacijo« Toda padanje vodilnih franeoskih ban-* čnih vrednot se nikakor ne more pri* merjati padanju, ki ga je povzročila kriza drugje. Sedanji dogodki na Franco-skem je neka konecna, zakasnela igTa, balkanske krize, na katero so slučajna vplivale istočasne težkoče v Ameriki in Rusiji. Vendar pa ne smemo pod-cenjevati pomena te krize, posebno političnega pomena. Francija je pre-nasičena s tujimi vrednotami, pred« vsem oficijalnimi posojili. In vsesve-tovno gibanje, želja po višjem obre-stovanju, če tuđi morda včasih pri manjši boniteti, se je polastilo tuđi Francije. Vidi se to najboljše v tem, da išče Francija za svojo lastno posojilo novo, rentabilejšo obliko. Znani franeoski finančni konzervatizem, ki nalaga svoje kapitali je brez vsega rizika, polagoma izginja in že nastaja tendenca, nalagati denar, kakor imajo Angleži navado, bolj vdonosnih pod-jetjih v tujini. To se je tuđi prej go* dilo na Francoskem, vendar pa so predvsem gojili finančni, bančni kredit Prvi intenzivnejši poskusi v tej smeri so se izvršili v južni Ameriki in Ru* šiji. Ti nišo bili ravno najsrečnejši in to je mnogo prispevalo k sedanji ne-gotovosti, kako polagati kapitalije. Franeoski privatni kapitalisti so zdaj nekoliko zmešani, njihovo zaupanje v tuje vrednote je otresena. In to ja glavni vzrok današnje krize. Nastaja vprašanje, ali bo to nezaupanje, ki b^ moglo finančno situacijo Francije zelđ ogrožiti, zopet minilo. Kakor se vidi, gre za pojav, ki bo kmalu prebolen. Vlada mora poseči vmes. To je že začela s tem, da je dovolila največjim bankara kredit za nepričakovane slu* čaje. V Rusiji ugodno poteka sana-cijska akcija in ondotna kriza bo kmalu končana. Tuđi mehikanske vojne bo skoraj gotovo kmalu konec in le y južni Ameriki se bo situacija zjasnila okoU novega leta po žetvi. Vse kaže, da bo do jesenske kampanije prebo-lena franeoska bančna kriza in da bo ista marsikaj naučila franeoski bančni svet in privatne kapitaliste. Prav gotovo se pa ne bo izpolnila nada, ki živi zlasti v Avstriji, da se bo po krizi finančna Francija odvrnila od Rusije ter se približala Avstriji. Kajti navzUo vsem poslednjim dogodkom v ruskem denarstvu in v ruski inđustnji napreduje konsolidacija v ruskem državnem narodnem gospodarstvu, dočim pri. nas nazaduje vsled aestečae vladtafl flotranjc in zunanje politika Stran 8. •SLOVENSKI NAROD", dnt 10. juni}« 1914. 130. štev. * ^ Katalog) svetovntrazstave za fa#ž»o in grafičao obrt v Upfkm. porzni listi za nemško knjigotržtvo |e prinese! pre dkratkira zanimiv potpis vseh povodom imenovane sve-jtovne razstave izišlih katalogov in Srodnikov, kjer je označil avstrijski toosebni - katalog kot mojstrsko delo pa polju knjižno * obrtne umetnosti In kot najiepše tiskano delo, kar iih razstava dosedai prinesla. V resni-:i se pridno povprašuje po tem po-iebnem katalogu, tako iz ino- kot tu-jezemstva, vsied česar se daje na ananje, da se dobi navedeni katalog jF »Geschaftsstelle, Wien* IX., Seve-jringgasse 9«, v nekaterih bukvarnah na Dunaju in t Lipskem v avstrijski JllŠL Poslano.«) \ Pod pisan i potrjujem iz lastne !z-kušnje, da so vsa dela, bodisi podko yania konj ali okovanja voz itd.. kar izvt% sam g. Leopold Stremptel ali pa se izvrši pod njegovim nadscr^i«om prav vzorna in se učen ci, ki jih on pouČuje, lahko Štejejo sreČne. 7^77 Jcmej JCalai, poljanska cesta St. 52. * Za vsebino tega sp^a je uredništvo G&govomo le toliko, koliko!* določa zakon. Poslano llifMflra obćlnstvn ▼ Ljubljani Ia okollcL čevljarska zadruga v Ljubljani je lia svojem občnem zborovanju razmo-trivala tadi za ves čevljarski stan Škodljivo dejstvo, da se od dneva do dneva vedno odpirajo nove prođajalse s to-VarniŠkimi čevlji in se uničujejo do-ipači izučeni obrtniku Sprejemaio se seveda tuđi popravila, če ravno je rjrepovedano, in se s tem dela čevljar-skemu stanu občutna Škoda. Skrajni čas bi bil, da se vpelje zakon, da bi se to popolnoma odstranilo. Če mora iručeni pomoćnik do-prinesti sposobnost, da se je res učil m nijmaDJ tri leta delal za pomoćnika, da more postati mojster, na i rudi pro-đajalci čevljev dokaŽejo sposobnost, kako se čevlji napravijo, naj bo za vse enako. Če bo tako Šio naprej, borno kmaiu tako daleČ, da rudi čevljarji ne §odo mogli več davka plače vati, če se merodajni faktorji za to ne zmenijo. Obrtni stan je res povsod zapuščen, ker nima nobene zaslombe pri mero-dajnih krogih. Zatorej se obraćamo do slav. bbćinstva in upamo, da je občinstvo Je dovolj prepričano, kakšni so tovar-niški čevlji. Marsikatera gospa, gospodična ali gospod si je noge pokvaril jn dobil kurja očeša, kar mora potem izučen čevljar popravljati Zatorej je najbolje, da se si. občinstvo ozira na domaće čevljarske moj stre za izdelo-vanje čevljev, če velja Še geslo svoji k svojim. 2257 V Ljubljani, 8. junija 1914. Čevljarska zaftmga v JjubljanL • Za vsebino tega. spisa je uredništvo jođgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: jta ,,Ciril - Metodovo družbo" Olga Kodriž iz Čateža ob Savi K 1*60 zbralo omizje v Kodričevi gostilni v svrho poravnave Škode pri lovu na pajka, Ivan Deržič v Zidanem mostu K 20 — nabrano na fantovskem večeru tov. Rudina in g. Hinko Franzl lastnik pletflne veleobrti v Ljubljani K 20"—, ob priliki 30 letnice svoje poroke. Skupaj K 41*60 za „Branibor" Taborjansko omiz-ie gostilne »zurUniversitat« v Gradcu K 5^62. za „Clril-Metodovo družbo" Josip Rudež, graščak v Št. Jerneju na t>olenjskem 5 K. mesto cvetlic, Marica Rus^ Šmartao pri Litij i 22 K, nabrala mesto venca umrli gospej Klementini Vatsak, c. kr. poštarice istotam (i. s. ga. M Zore 3 K, ga, J. Slavmec 3 K, ga. 1. Debelak 3 K, ga. A. Šeleker ŽK, ga. K. Robavs 3 K, ga. M. Iz-goršek 2 K, gca« M. Sorre 2 K in ga. M. Rus 3 K) in »Sodarjeva Špelca« U Ljubljane 4 K, nabrala pri sestopu ii Gotice za na Jesenicah prodane ipascise. Skupaj 31 kron. i za „Obrambni sklad Ciril-Meto-đove družbe" Lojze Kovačič, asiat juinc ieL ▼ fifc Petru na Krasu 200 K, zbmt St Peteraki zeiezniiki in poštoi mttdtifki, ovirani se odaleifti cvetlić-ooga dne, kot svoj tretji kimea za fiftgrobni spomenik Vatroslav ^o4za g. <& Frmnc Jurtela ▼ Prnju 20 K im pro/ R* jko PiraUi v Ljib-jjtmi 5 K. Slrupaj 25 knak sa „Brtnibor" isroćilo adb wađ- nilrvo kot skupi£ek m tmtke prilo-iese pismom % vprdbaji glede »slovenske trgovine« 80 vinatjev. Živeli nabiralđ in đarovaldl Umrli so v Ljubljani: Dne 8. junija: Josipina Rotter, vdova davčnega upravitelja, 73 let Copova ulica 19. — Vladimir Virant, sin voznika električne cestne želez-nice, 5 dni, Zaloška cesta 10. — Aloj-zij Tscherne, posestnik - hiralec, 17 let, Radeckega cesta 9. Dne 9. junija: Anton Arko, mest-ni učitelj, 45 let, Pot v Razno dolino 34. — Filip Pečelin, sin dninarice-hiralec, 19 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnici. Dne 5. junija: A" a Bon Čar, žena mizarskega mojstra, 31 let Dne 6. junija: han Vrhovnik, krojačev sin, 16 mesecev, Današnji Hst obscga 16 strni. IzdajateH In odgovorni urednik: dr. Vladi-nir «?avnlhar. drž. poslanec. Lastnina i? tlsk »Narodne tiskarne«. Svoji k svojim je geslo danda-nes. Pod tem geslom se priporoča urarska tvrdka F. Č u d e n, ki je res domaća tvrdka in je njen lastnik do-maČ Slovenec. Ni skoro Slovenca, ki M ne poznal te stare domaće tvrdke, ki je bila nekdaj na Mestnem trgu, sedaj pa se nahaja že blizu deset let v Prešernovi ulici št. 1. Lokal na Mestnem trgu je bil svoj čas prevzel gospod H. Suttner, Čudnov svak. ki se je pozneje preselil v Gradec. Toliko v pojasnilo onim, ki iščejo tvrd-ko F. Č u d e n še vedno na Mestnem trgu. Baziirjeno domaća zdraTilo. Vedno večja povpraševanja po vvMoU^Teai frmn-cosk«M iffmnfn In soUM dokazujejo uspeš-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utečujočet dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po S Zm— Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo le-karnar A. MOU, c. m kr. dvorni založnik na Dunai«, TvchUmbea 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in pod-pisom. 4 25 Ustna voda ^^^^Ci \^^^0^^^^ Zob na krema * Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 10 junija 1914 ■•ložbeai papirJi. ^ 4^o majeva renta..... 812^ 81*40 4*20 o srebrna renta .... 84 Vo 851S 4% avstr. kronska renta . . 81 h'\\ 8180 4°/o ogr. kronska renta . . 7995 80 15 4°/Q kranjsko dež. posojilo . — * fi9-— 4 ! 23S-75 „ dun. komunane . . 469 50! 479 50 „ avstr. kreditne . # . 4S2-- 492 — w ljubljanske..... 57*75 6175 n avstr. rdeč. križa • . 50*— 54 — n ogr. „ m . . 28P5 32 75 - bazilika...... 24*25 2825 „ turske ....,., 213— 216*— DelMloe. Ljubljanike kreditne banke . 398 — 402*— Avstr. kreditnega zavoda . 601 50 602 50 Dunajske bančne družbe . 504 S0 505-50 Južne Železnice ...... 87*80 8880 Državne železnice..... 68475 68575 AIpine-Montan....... 77725 778*25 CeSke sladkorne druZbe . . 279 — 281-— Živnostenske banke . . . . 264 50 265*50 Cekini 4 • , • , , V ; . • 11*41 11*45 Marke ...«••. 4 .. 117*80 118*— Franki....., . . t . 9605 9625 Lire......# • • . . 95-55 95*75 Rubiji .«..,..».. 252*— 253 — MeteorolosKno poroflU i ssr^ li VeU(Mri ^ ***** w mm £ S ; I 9. 2. pop. 7281 I 22*1 p.m.jug. deU Jasno tt 9. zv. 7310 16 3 si. jzah. 10. 7. sj. 733*0 16 3 sL jug Jasao Srek Uter K —-92. I>#U saam«tok najflnejši liter K 1*—. 2168 Namočite z dopisnico vse vrste a litei 7 dostavo in steklenfcami E 3*—. M. ^r|av, Llmbliama, Itrallaka ulica 32. Vsak d?n svei SLADOLED In ledena kava se dobi ▼ alaaćlćaral J. ZALAZNIK Stari trg it. 21. Kawarna v^<< Tovarniška zaloga za Alpske dežele v Ljubljani, Pisama: Albert Pefitiviiik. iahko delo briljantno plaćilo pri uporabi Erdal kreme za fcilje. Kazensks pravdai red z dne 23. maja 1873 štev. 119 državne ga zakonika z dodanim mStrah 1*81 in drugiffli zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva* jočimi. ______ THto wmm 9W — ^ pm pmm • K M ¥. narriia bnifia i Ljitlm Imki mctiik aamoatojeti deUvcc, aj# aprejtal takoj proti dobrenu plaČilu pri TTm Pm %mi•#. HvtllMM, Mawi tri •. 2251 ''-"'■ ^ StalM 2200 bnlevnl agenti zmožni nemščine m *vra|aia|o ali pa na-stavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-volienih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „KUMIR«, Brao, ■•ugassa Mr. 20. ==— Kratak J Slosootr on pioninol se radi preselitve k zelo ceno proda. I —*•**•§• ce»t« it. 2, L nadstrj Prešernove slike predaja ii poiOja m poitien inzetje I Iv. Bonač v Ljubljani. Gena alikl 5 kron. 372! ---------------------.------------------______f Zahvala. Đb prr/iki dirke Jfranj-Ljubljana dne ?. /. m. nam je dal gosp* ing. J{itle. iukajfnji sastovnik fuchomh avtomobihv, popolnoma na ra^polago svoj apfo, k^4sipina Podkrajšek, Priporoča modeme blui»| spodnja krila, daaska ta aaito perito. Otroiko higi« aialčaa parilo TETRJI, Sifilne potrebšCine, kakar tat« ne tngt aodac predaetc tajk kakovosti. FaStaui aaroflMai aa lavriajajo tcri&aa I Za firstn liralcev se nikdar ne utnidimo opozarjati na l^moge ttčvredne ponaređbe, ki Iih Jiaaiintnf Ifnifr -f'ni^irT T^"*t"h v promet Star le že dobri sloves in velika priljubljenost FeUerjevega blagodišečetra rastlinskesm esetjčne-gsi fluida z oblastveno varovano be-sedno znamko »Elsaflnid», ki. kakor znano in kakor vsak dan lahko sKB-mo k wtt cdravniko«. lAinkatte. ]a> življajoče, krepi živce in mišice in blaži bolečine. Ravno tako pogosto kakor Fel-ler]ev fluid pa ponarejajo tuđi preiz-knieno, prebavo pospeiujoče ždodč-no sredstvo. PeHerjeve odvajalne rabarbarsln kiogttice % oblastveao varovano besedno znamko >Elsa krogiice^. Ker smo se o dobrodejnih lastnostih obeh prepatatov sami pre* pričali ih smo Iih pogosto od mnogih bralcev in zdravnikov slišali hvaliti* svetujema da se proti ponaređbam vajuletc tako, da naročite obdfc na* ravnost pri lekarnarju E. V. Feller v Stubici, Elsa trg St 238 (Hrvatsko). Poizkusni tucat Fellerjevega fluida stane franko 5 kron, Fellerjevih kroglic 6 škatlic franko 4 kronc 130. Štev. .SLOVENSKI NAROD*, Kontrolorju Skrobarju< se pravi, da je njega avtor iskal resnico In jo povedal. da je popisal življenje ;n ljudi na slovenski meji ter odfcazal našo moral insanity in doprinesel dokaz naše etične in moralne inferi-jcmosti tako da zdaj \ idimo, koliko smeti je v naši hiši in kako žalosten *e naš dom. To pa ni res. To je množina bombastičnih fraz, vrženih v javnost brcz pomisIeKa, to ni nič drugega, kakor neuterreijeno sramotenje slo-venskega naroda. Ct bi bil naš nrm>1 res tako pokva:j^n. kakor ga. sl^ka »Kontrolor škrobet^ če bi bile v nje:r, nastopaioče osebe res tračne če b* bilo pt i nas res vse tato *ien,o-ralizirano in popačeno, kakor je popisano v tej knjigu potem bi to ljudstvo ne zaslužilo drugega, kakor da v svoji gnilobi pogine. Lahko je mo-goče, da je vse to vzeto iz življenja, kar je popisano v »Kontrolorju Škro-barju«. Naposled se dobe še grji ljud-je, če jih hoče kdo poisKati in popisati, ali v tej knjigi popisano pro-padlost in pokvarjenost predstavljati kot verno in natančno sliko etične in intelektuvalne inferijornosti vsega prebivalstva ob meji na Štajerskem, to je krivično in brez podlage. Naša domovina je že po svoji zemljepisni legi nekaj posebnega. Ne samo, da je lepa in plodovita pa zo-pet divja ali pusta, ima tuđi še druge posebnosti. Na eni strani stoje visoke Alpe, na drugi šumi morje, na tretii šega v planjave ogrske in hrvatske; ko bi ne bilo Alp, bi sneg komaj poznali, ko bi ne bilo morja, bi se v snegu dušili. V naši domovini rodi žlahtni kostanj, o katerem pra-vijo, da zaznamuje meio med roman-stvom in germanstvom, na naših tleh rase trta, ki je naprej proti severu do onstran Semernika ne poznajo, tu rasejo vsi sadovi severa in nekateri solnčnega juga. Te razmere imajo svoj vpliv na podnebje, na rodovit-nost zemlje, pa tuđi na prebivalstvo. Naša domovina je razdeljena na pokrajine, ki imajo svoj poseben značaj, svojo posebno fizijognomijo. Ka-ka razlika med Gorenjo Savinsko dolino in med Vipavo in Goriško, ka ka razlika med »Prlekijo« in Bo-hinjem, kaka razlika med plodovito Belo Krajino in med Krasom. Različ-ne so te pokrajine, a vendar so si podobne, kakor sestra sestri; različni so tuđi prebivalci, a vendar vedo vsi, da so sinovi ene matere. Naš narod ni čistokrven. V tem-nih časih že je zapadel tujemu gospodstvu in doživel vsakovrstne invazije. Tuji grajščaki in njih usluž-benci so živeli nad njim in med njim in ker leži slovenska domovina na križišču velikih čest v Italijo in na Ogrsko, na Nemško in na Balkan, je nešteto tujih vitezov v svojimi voj-ščaki teptalo to zemljo in njega prebivalstvo. A narod je branil svoje življenje in četudi je izgubil mnogo ozemlja, ohranil se je vendar. Prišli so še hujši čaši. Prišle so turske invazije in prišlo je naseljeva-rje tujcev, Nemeev in Italj. in prišli so iz Bosne pribegli bratje. Notri gori v visoke gorenjske hribe so se prerinili tujcr, Nemci in Italijani (pre-bivalce Zeleznikov in bližnjih vaši imenujejo stare listine Walchen-Welsche), vzdržali so se stoletja, a so končno utonili v slovenstvu. V tem se kaže življenjska ener-žija slovenskega naroda. To je šija-jen dokaz njegove notranje moči, za-kaj vsak drug narod na svetu, bi bil v takih razmerah pri tako malem številu, pri taki oslabeiosti, gotovo propadel. Pri tem je pomisliti, da je bil slovenski narod vedno proletar-ski narod, brczpravcn hlapec tnjfli gospodarev. Da smo vsai toliko ohranili, kar imamo danes, ]e Se prav čudo. Zemljepisna lega naše domovine, klimatične in prirodne razmere, zgodovinski dogodki in mešanje krvi, vse to je vstvarilo sedanji slovenski tip. Slovenski narod ima svoje slabosti ima pa tuđi svoje kreposti, a kdor jih preišče, jih primerja s kre-postmi in slabostmi drugih narodov, kdor vse vestno pretehta, ta bo prizna I, da vobče nismo v svojih last-nostih kot narod nič slabšl, bržkone pa se boUšl, kakor so drugi narodi evropski To je gotovo, da ga ni naroda, ki bi bil v takih razmerah in s takimi močmi prišel taKo naprej, kakor smo Siovenci. Izkopali smo se takorekoč iz groba in to je bilo gigantsko delo in tuđi danes, ko so vse peklenske sile na delu, da nas zadavijo, smo Še zdrav, krepak in čvrst narod, na-vzlic vsem svojim slabostim. Na svetu ni nikjer svetnikov in ob sebi se razume, da življenje tuđi na Slovenskem ne odgovarja idealom nravnosti. A boljši smo od mnogih drugih. Le ozrimo se malo po deka-z:h naše kreposti. Slovenski vojaki so se na vseh bojnih ; oljih odlikovali po Čudoviti vztrainosti in hrabrosti \n kdor jih Pogleda danes pri vajah, se pripriCa hitro, kako daleč nadkriljujejo druge polke. Ta član, ta žilavost, ta krepka volja, ta vztrajnost, ta pogum, — ali nišo to kreposti prve vrste, ali nišo to dokazi, kake eneržije ima naš narod? Vzbuditi te eneržije za narodno in gospodarsko delo, to je velika naloga vse slovenske politike. Enkrat smo že spoznali, kake aneržije lahko razvije naš narod tuđi na gospodarskem polju. Zgodilo se je to takrat, ko so prišle nad naše trte hude boleznl in opustošile naše vinograde. Ali je naš vinogradnik, ki vendar ni najbolj energičen med rojaki, mar resigniral? Kaj še! Tu je poka-zal svojo rezistentno moč pa tuđi svojo inicijativo. O, to so bili hudi čaši. Sad stoletnega dela, stoletnih skušeni je bil uničen. z dohcdki iz vi: nogra^ov je zmanjkalo hrane, tako da je pomanjkanje mnogo ljudi pre-gnalo. Življenje mnogih generacij je bilo tedai prekinjeno. glavni vir življenja — đohodek iz vinograda — je usahnil. Pa naši ljuđje vendar nišo obupali, s trdno vero so se lotili obnovit ve in jo tuđi izpeljali. Brez dvoma je obnovitev vinograd ov dokaz, kake kreposti hrani naš narod v sebi tuđi na gospodarskem I'OljU. Pa po;dimo dalje! Rekli smo že prej, da na rasi zemlji ni svetnikov. Tuđi pri nas jih ni. Pod kožo smo vsi krvavi. Chaque bomme a dans son ceeur, un cochon someilie in se časih tuđi prebađl. Ta je natorni zakon. Ali vendar je naš narod tuđi v seksuvalnem oziu dosti na boljem, kakor so drugi Nezakonskih otr A ;e pri nas veliko inanj, kakor drugod. ločitev zakona piav malo, hudoJel-stev zoper nravr.ost prav malo, ol-ganjanj telesnega sadu prav malo, krvosramnosti o:;oro nić. Rjđ * i-nos* slovenskih žena je jako velika, dasi je žal tuđi umrljivost c rok velika, vojaski \7\ui\ pa prič; 1, da so slovenski vojaci v ćeli avvrijski ar-madi najbolj zdravi in čvrsti. Ali ni tak narod zdrav :n jedr-nat, ali ni to dragocen človeški materijal? Mnenje gospoda dr. K. Panderma- v Carigradu. Gosp. J. Serravaflo Trst. Izmed vseh krepil mi je dalo Vaše Serravallovo kina - vino z žele-zom najboljšib uspehov. Pripisujem vedno to specijaliteto in izjavljam, da sem bil vedno zadovoljen. Carigrad, 4. juni ja 1909. Dr. Pandermalv. Eoltsarfll 1845 VolMarJlI Klobučevinaste prevleke na sedlih mMmm zabranijo trganje in svetitkanje obleke. Udotao in hlada« sedenje? Prospekt po-Slie A. Obma, UprtiH, Itjmk-Haaa. 1 >!•■>■■—■ mUmm U Novu j""1*!1^***^1^111*.6* Dno morsko naplavljeno s &-stitn pttkom, snorje plitko in čisto, moderno urejena solnćna ia zrača* kopaliUa, solnono kopaliSče na pečinah, hlado-TiU obalna pot, perivoj, kopa-Uična gtesta, satMMm, topa okolica za izlete, dobre restauracije, 500 orrjraih sob ▼ hotdih ia ▼ilah. Brez prah«, brez megk in bffcs m#aWo¥. Projekte ia navodila daje s koa|16kMi tvrdkeBefSaUM&Co, DedaaaLaki •Ka)teal vseh zoamk bay-ruraa, zabranjuje tvoritev prhljaja, pre-zgodnje osivenje in izpadanje »as, jači živce in dela polne, mehke lase poleg tega je pa krepko vteralo proii onemoglosti udov (po napornih hojah) proti revmatičnim bolečinam itd. — Vsak dan priznalna pisma! — Pazite izrecno na zalepno znamko »konji-ček«. Steklenica K 2 in 4 se dobiva po lekarnah, drogersjah. parfumerijah in brivnicah. 893 Proti praha| em, luskinam in izpađanjn las TaDBO-cMii Mm *-at era •kre»Au|« laslftče, odstranfuj« luake in propre^uj© Izpadanje las. 1 strltlmlem nav»d«nt 1 krene. RazpeSilja se z obratno pošto ne manj kot dve »teklcnict Zaloga vseh pre»zkušenlh zdravll, madlc. rrll, mediclnal. vln, SpecMall-tat, na|final6ih parfumov, kirurgiških obvas, svežih mineralnih vod Itd. Dcž. lekorno Milana Leusteka iLiubliani Rasliava cesta st. t. poleg no7OZ£rajenega Fran Jožefovega juhli. mostu. 10 V tei leksraS dobirefo idravila tndi elani bolaiikih blaga|a iatne železnlee, c kr. tobaćne toTarne In okr. bolniike blagafne v Lfnblfsnt. Župnik friderik Rcpolusk v Št. Vida pri Mislinjah (Štajersko) je bil edino in samo po uporabi : tiDltue u tt: lckaruarja piceoli-ja i Ljiiiljail liioajska usta, reŠen žciod^ne bolezni, vsled katere je trpel že celih 19 let. Steklenica 20 v. Zbirka ntiisi Wm v slovenskem jeziku, L zvezek: KasenfU sakoa o liudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi no vejšimi zakoni kazensko- pravnega obsepa. V platio v—mm 6 K; po ?o*ti « K 20 rfm. Jfarodu knjigaria JPP*^ Ceiut: »/2 ste- h\|B r lclmica K 120, i/i MtM* V r*ica (zadoiča mesece) K -2—. \W \u\V Jfdor f Odol dosledno rabi fvsa/c dan, po naših današnjih vednosiih ~I ^^M I^ar najbolje neguje I -* Ja^^| Sobe in usta. f^ \SSj^ N0p!!*6ni0Čl{lV08t betonske in belega apna malta. 3 0sai9B|6 wlainlh zlđov in prostorov. PPOti Vremenn OdpOme stene, kamor Ufe dei In fasade z belim pnronsi ~O¥xroći samo Neatrpljiv za vsako nov ft stavbo. Zahtevajte prospekt G od kemične tvornice Traiskerchon pri Dunaju, Lieblein 9k Co. Prodajna pisama fn uloga F. P. Vlđlc & Co. r LJ«bl|anL Poletne novosti v izgolovljenih oblekah priporoča tvrdka Mflteh & Ko. Franca Joiefa cesta št. 3. Spftiii si! flitiia po iil tor so izvrSe točno in solidno. Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna postrežba. — Najnižje cene. StaDOvanjsKi odsek „Slavenske Sokolske M' v Ljubljani potrebuje za nastanitev udeležencev letošnjega zleta dne 15 , 1B. in 17. avgusta približno 100.000 kg slame Slamo dobaviti bode najkasneje do 1. avgusta 1914 na prostore v Ljubljani, ki se kasneje doloČijo. 2267 Ponudbe za dobavo te slame je nasloviti ft L juTi 1914 Di stajski oU Sokolsktoi zlGta v ijijmi (načelnik mag. svetnik Janko Bleiweis-Trsteniški). V ponuđbah je navesti, ali dotični ponudnik slamo le proda in za katero ceno, ali pa je tuđi pripravljen proti odškodnini, ki jo je navesti, po uporabi slamo prevzeti zopet nazaj. V ponudbah je tuđi izrecno navesti, da je ponudnik pripravljen položiti kavcijo 10 Vo dogovorjene kupnine, oziroma odškodnine, katera kavcija zapade v slučaju, da slame v določenem Času ne dobavi na določene prostore. RAOIUM STRAPAZ-IN TKANINE lovarat B. SPIEOLER in SINOVI Hronov at izdelaoe iz ■ajfisejie AMerika-preJe, ter ¥ lepoti ia trpežiosti ie- prcktslfifc taajo prtšmst, 4* ottiaejo v perili sielaobele ter so aHM cta^e avt kaakarea^i izdelki. DoWttja se v poljibai Sirjtvi io jaleUtti a vsakorntee ži?ota# ali postelja« perilo w mamrfaktorai traovini J. CIUHH9 LJUBLJMM ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^aaaaaa^BaaaaaHBajaai ^^^^^^■^^■^ft ^^BP^■k^^B^aVB^a^^^^B^k_^_ fla^HaVBMHIHHH^HHII^BOHBiB^B^HBVVaVBVa^B^V 2^^^^^55X3Sa^aZ5i^5B9aSB^E ^r^^HaV V ^^B^^^^a^^aPB aMBavan^Baii^HBajBaBiBa«iBBa^MB^Ba^BVB^BV Sfran 10.________________________________________________________»SLOVENSKI NAROD«, dne 10. pmrjt I9i4. 130. štev. iMMkH*^ aa ^a^^I S923 2 ktaparska pnmfinlka galanterijsk* in stavbne ttroke t trajno dalo. Plača po dogovoru. Fra* iMla-TMBie, klopar la hitni ioleraitf, ■oreafaks. Zaacaljiv, knifeoTodrtv* te obth jesi- ■u.ra čLmAIc M tako| epre|aM (trgonko kfcafeni prednost). &** Pooadbe (brex Upričeval) pod pofttal pretal ti. f|##•!*■•! • i Pojasnilno brošuro o bitremjenju ia temeljitem ozdravi 1 ITlIlfllll I brez motenja pokliča, brez ponovitve, brez živega lllllllllll I srcbra in dmSih strupov, Drez vbrlzgavanja, brez škod llllllllllll ' ljivih P°str3nskih učinkov razpošilja za 20 h za **ai"*MM"" • poštaino v zaprti kuverti brez kakega natiska dr. med. H. Seemann, Sommerfeld 83 (Lansitz) SS1SA kopališče JCamnik na Kranjskrn Ramnllke plaitln«. ŽoUznlika postaja. Prekrasna gorska lega, 2aveten kraj, brez prahu, popoln mir, tek pospeSujoč planinski zrak, poživijajoče planinsko solnce. — Vse vodno zdravljenje, utrdiini načini, solnčne, ogijtkovoklsHnske, električne kopeli. Senčnat zdraviliški park, krasne gozdne promenade, izborna cena restavracija. Stanovanje v zdraviliškem domu in več vilah Zmerne cene. Odlični uspeh pri krvnih, tlvćalk, artelk ta plindnik kolaialfe. Prospekte daje gratis ia franko 4i. BmftoU Baaba, vodilni zdravnik. 2233 SOO kroti Vam pličam, ako moj uni'evalec korenin »Rla balsam« Vaših kurjih <>£••, bradavle, otl&£ancev v 3 dneh ne odstrani brez bolečin Cena lonČKU z garancijskim pismom K 1 —, 3 iončki K 2 50. Na stot ne zahvalnih -n pmn pišem, Kemeny, Ka$chau (Kaisa) 2185 ff. Pottffach 12 736 (Ogrsko). Svetovnoznana najbolfša Pnch ▼ozaa ^clesa a« dobe saru> pri IGN. VOK tevarniška zaloga ilv. strejev lm kolea Ljubljana, Sodna ulica šiev. 7 (zpave« sodnije). - — ^^h. 'O^h. *«^ -^^ -^i^ "O^ «v^ damslio in otrošKo konfekcijo zelo solidne tvrdke M. Kristofič-Bucar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiia. JfafnoTeJie BV K08TUME ~mm MaJBOve|ia ■ftW UH : Domaće obleko. : EJimVV ■ Dl 11 a B ^8*111 plaščl- li U11 II Hl II aLl Mo$k0' damsk0' perUo. |1 II | I.U mšmŠ W tmmŠ Sportae čepiće, moderce. 1 m lm■ M JHl Otroške Mm m obleke n mladenke. Higlenično parilo in druge potrebsčlne ia noToroleačke. MT Pošilja na izbino tuđi na deželo. *M Najhitrejša in najsigurnejša vožnja ilitriki je z ekspresnimi eoaa*. ^BronpHnc Wllb«lm", fVXraaBrteaassla Cecilia*, in z največjimi brzopmrniki b „Trtao rrledrlk Wlla«lamM, ^taorga WukiBgtaa»t „iaJhMkaa« Ili. ■ Vožnja 5 do 6 dnil Posebno opozarjam na novo vpeljane ka jute (kaMa#). — IO. rasr.l V teh je prostora za 2—4—6 oseb, opremljene so dm najudobneje. Potniki dobivmjo ▼ posebnih {•dilaJfe dtoraaak ob aofraloafB adaali izborno hrano. Nm razpolago imajo polef trviaamlk in kaailnlk dvoraa tuđi posebni aataaal krar, kipaHt itd. Ha krovu im igra vsak drugi dan godba. — OAotf aaaafkar la i|«ai|aae vaak tarak ai aairtak. — Fotalk, ki kupi pri mtni vomi lat, aaM hrano la staaovanic v pristaništu kresalaeaol — Edino veljavne vozne listk. ai e parnike, kakor tađl ta vic proge amerikanskih lelesnic pri Izdajanje voznih littov tudl za progc: BatttBaVa« ffaMMaalab #af«ejaaaat BaaVlaj AvatraUta. — Zabavna petovaaja v ttaUjo, Efipt, na scvemi rt Itd. liiankuniliika V trajno delo. 3265 hi aatsaMtvt), UM|a! S|§ro)jme sa jljšijfa^i pinoaik. Kje, powe upravništro »Slov. Naroda«. 22^8 Soba s pos. vfeodom in s hrano pri fealfil oUtalJl za absolviranega jurista ao lite za čas od 16. ]uoija do 15. dcc t. 1, 2255 Ponudbe do 11. iunija Dod MM-B." na upravništvo »Slov, Naroda«. Knjigovodkinja pcpolnoma camostO'na mo?, zmožna bilance, aO tŠ&O za ^impreišnji na stop. Hrvatske^a jezika veš^e imajo prednost. Ponudbe 5 točno navedbo pla^p, vstopa in s prepisi izpričeval naj se po^iie o na Podravliia naromlin eL i. flfvrfleTac! Hrvatska^ 22:3 Zastonj in poštnine prosto dobi na zahtevo vsak moj glavni katalog 8 4000 slikami 0 porabno^tnih in darilnih predmeti h vseh vrst. prva tvornica vr Jan Xonra8, c. in kr. Jromi dobaTitelj f Jffostn st. U4 (Češko) Nikljasta ura K 3*80, holjša K 5'—, srebrna ura K 8 40, nikljasta budiIka K ?*9(),kuhinjska ura K 3*20, ura s kukavico K 7*^0. ura na nihalo K 9— v bocati izberi. JCarodna knjigama v £jnbljani fTtimvn nBa Sa. 7. priporoSa kanc€lt|skK konceptni, Boku* mentni, ministrski, piscmski, ovitni hi barnni papir Kasete s pIscrasMra owlrjera. Znionke knfiq« t vsch ▼elikostih, trtome z eno ali z dvema kolonama, vezane ▼ papir, platno ali polusnfc. Mnulnc ki|iSce *>££?* Zatafaiolskih zvcdmv ii risank. Zavitke za iraie ▼ »«* ▼eukostm ____Vclita irtcr —- sviBaBBaaVf aaveap ^•^^^^■^■•v, Fatffarli t kaaMBekav t ■aaile • UfVC sa iole te martiifte. —— Kn7flt>nici — pokri|insket humoristične, mset- ■ttke veefa vrat od naipreproste|ifli do nalMneiiih. icme v ptti ta v aiaje. KaBHB MEWQH SI (SiBMHHGa* Brtte tttfct, lifttlrtl, piliti, ftakn cifrih» tah» bpBi* 0eeae4iaje ia faterice. U Vaai Je aur ttužnost stanovanja ia kuhinje, nhtevajte pri peeea ia ttedilnikih pateatiraaa knrllna vratca ki jih isdeluje edino Iwm ItofUo, klfntavnlčar y LlnUlanl, Prala it. 8. Prava m uprava liota Povest — Spisal Blaž Pohlin. Cena broš. I K 60 vin., ve«. 2 K 50 vid., s pošto 20 vinarjev veČ. : Opatov pnponllL: Zgodovinska povest Spisal Iv. Remec. Cena broš. 1 K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več. Ti najnovejši zabavni in veseli knjigi priporoča najtopleje JlaroSna knjigama v £jubijani. A I Cii\T7 D H C 7 \T I I/ nčitelj Glasbene Matice in edini ALrUJNA dKcZINIK š^^^t^t^JL Ljubljana, Kongresni trg 15. (Maaproti nunske cerkve.) Največja in najsposobnejSa tvrdka in izposojevalnica klairlrjev In harmonijev na ju?u Austrije. — Velikanska zaloga vsega glaabenega orodla, strnu ia muzikalj. Edini ZsloŽBtk dromih in komornih tvornic: B5sen-dorfer. HSlzl & Heitzmann, FSrster. Ehrbar, Gebrfider Stingl, Rud. Stelzhammer, Czanka. Ianhprcr«*r & G\a*S>s ** v£y *<> yr X Stritarjeva ulica 7, ^^ Dr. J. l^ zobozdravnlk, Moravska 0 stro? a. Natančno in temeljito sem preiz-kusil Vaso ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tuđi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba ispričala, da je v resnici dobro. In ta je: leyi*g* in lahkasa pMtran- flaf lllir •kaga u«luika, ■V ■ ■ ■ ■ ■ uživa ugled in stapanje ori svojih ■ ■ ■■■■■ pnjatcljih in gnancih, ■ ■■■■■■ »e °* Pl»*» pred akv»cij«k»n po- ■ H ■ I ■ ■ ■ ilom ■■ če •« mu dobro iiplaća. BJ ■ Bjfl B^BJ ■ ta naj nemudoma »poroci »v oj BI BI VB^BTBl r.a*iov pod .Postai pretel 47". Slovenski zavod. Sanatirii „Mirni lom" pošta Gornja Kungota pri Mariboru la aotranle io živine bolezart. Celo leto odprto, ^merne cene. Govori se slovensko. Pojasnila daje dr. Fr. Č«h. Žemtna ponudba. Jrgovec in hišni posestni/(, 28 Imt siar, v ?>e?/em trgru na _5V?o^«/on Štafers%emt 5« želi se-jnamti 5 kak° gospodično a U vdovo, f^atera bi imela 1Q—t5QQQ kron gotovega ali pa v premofmniu. 2280 Ze resne ponudbe pod ,Jdeal ?, na upravn. „S&v. Aaroda*\ POZOR POZOR! [v ellilii saloi Viktor Bali Šeiennurgcva i 6, zraven glavne posle. Sopki, venci s trakovi in napisi se izdelujejo po oalnltiih ceaah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev. Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Bajt Naslov za brzojavi: Viktor Bajt« cvetlični salon, Ljubljana. 1T• rw\^^% \g\g± v ^cga11*1" obliki priporoča VlZllnlCC Narodna tiskarna. Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko 523 A. & E. Skaberne Mestni trg 10. Na debelo in drobno. Obstoji od leta 1883. Izredao nizke cene! Josip Dekteva Franja Trojanšek ■4)^ poročena. -tfa- 2264 Orehek t0, junija t914. Jtfengeš Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalogo v »&znih keles. Mi Hl ^ % ^ xa rodbino In obrt. Erezp a£ni kani zo vezenje v ii. Pisalni stroji „ADLER^, pletUni stroji vseh velikosti. Krasna umetniška reprodukcija v we5 barv^h Z1A»E1ITE GROH1RJEVE SLIKE PRfflOZATRMRJA = USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI = Visoka 66 cm tn široka 55 cm \e naj-lepšl okras vsake slovenske hlže. Ta reprodnkcija je sploh najlepža in naj-dOTrsene|sa kar |ih imamo SlovencL Cena s požto kron 3-20 NARODNA KNJIGARNA ISi'l T, ^Laaaav a^LaaV ^a^^^aW V|J| ^aaa^^aV ^aflMaaaak tHH^aaaaaiB« EamalBa^aa^iaal aa^aaaaaaaa^aaaa^ ^^Laaaaa^^a^aaaaaaa> ^^aaaaa^LaaV ^^aaaaa^B^a^aaaam ^Laaaam Sprejema zavaravanja človeSkega fHv- Ijenja po najraznovrstnejših kombina* cijah pod tako ugodnim! pogoji, ko nobena druga zavarovalnica* Zlasti je ugodno zavmrovanje na doživetje in smrt z manjSajočimi se 12 vplačilL „SLAVIJA*^ -■• - -•. vzaiemni zanrovalna banka v Prag!. ••• - ••• Basarvnl Im« K aovT8O-7at-lS — IsplaeaM odskoAaia« te kapttaUle S 129,965.304-25 Po TClikosti drnga vzajenma zavaroralniot nafte države z vseskozi slovansko-narodoo upravo. lav fatntai islaitii i LjulilSbSži H9Kki ilid itiUZ. -«• Zavaruje poslopja in premlCnlne prott požarnim škodam po najnižjih cenah, Škode cenjuje takoj In najkulantnejc Uživa najboljSi sioves, koder posluje. Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvlni pod zelo ugod- | nimi pogojL — Zahtevajte prospekte! ^^N -^^ ^ *Taiaifcll la« aaaalalaf Hal BPl Xa4PalWlllUDl MMaMM|l* ^aa^^aaj B^B> • • g B Krasne novosti spomladanskih in poletnih oblek, površnikov ■ IIID| IMR| A |HJkf sari itaaaosaa liialka, Za B«ro6Ta po meri sajvečja izbera mm*M%ME3^JŠ%Wmi%} • UUILI ^SJT,iBJZS~^«^S Mestni trg M. 19. Stran 12. _______________________________.MjOVENBM NAEOD', dne 10. janlj* ISU.__________ 130. Stev. Priporočamo naga s gospodifl)am s KOLINSKO CIKORIJO iz edlne slovenske s tovame v Ljubljani p" Ookr* *lira«J*« 2374 pisalni stroj Smith Bross se po nizki c«ni proda. Pred prulami fttev. 23 1. Zwolln*kl. Pristen dober brinjevec se dobi pri 43 L SEBEI1IKU »Spol fl»L SavekovUi la borevOi hlodov se kupi vsaka količina franko vsak kolodvor. Ponudbe pod „Dođi 2107" na upravništvo „Slovenskega Naroda44. SIE dob ro vležan polnoma sten po K1-60 polmaston „ „ 1a40 pekarska in sirarska zadruga v Logatcu. 3015 1—¥ ■ • ^^ BiiDiaDjr P P P HtiiHiaic-iivlji so mpntosljin kakofosti LJDILJIHl, fraiu Jiala teli šln. t lapl •• v Uabliantki okeUd mala ina 1 vrtom. Posredovalci izključeni. 2250 Dopisi na upravništvo *Slov. Naroda« pod „A. Z. 26". Prodololko stara 22 let, izučena v trgovini meSanega blaga, želi premeniti službo. Najraje pa na-stopi mesto na Kranjskem ali Stajerskem Gre tuđi na deželo v boljSo trgovino. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Proviziiskega zastopnika z dobrimi referencami Sprejme takfij mehanična speoialna tvornic papirla. '}*n Dopisi v nemškem jeziku n^ „Rondo" Dunaj VI., Posta* 36. . NajboljŠa in najzdra^ f^iz. .____ barva1 za lose; n brado je dr. Drallea |}NEBILlfv kl daje sivim in porde ielim lasem njih prvotno naravno in zd- avo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnot java in crna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Lasae kite, podlage in mrežice vseh vrst} gledališčne in toaletne • potrebdčine itd. ===== . v ki priđe čez nekaj časa v Ljubljano nam pokaže podeselorepje vseh doslej običajnih „najbolj svetovnoslavniha r ^ ^najodličnejSih'* in ^najdelazmožnejSih4* cirkuskih podjetij. Najveličastnejši šotori izza Bar-numovih časov! mMBmmmmmmmmmmmmmmmk 600 oseb! 400 zivali! a.DOfl i; licoK a aUre! Prcftn a ftH crti »30 Mev-____________________________________________________^jftLOVENSKI MAROP«. 6m 10. junij. »U. Stran 13. Vila Ježica-Opatija. NajmodernejSa zgradb*, ▼ centnmra, 3 minute od pomola, ob drtevel cesti, poleg zdraviliikeg* parka. Postaja dektrIČM Masnice, alalnrttoa ftmt*-ljava, moderno urejeno sobo i balkonom te raaglodo« na morje Vodovod s gorsko vodo. — Zmeme com* Mnogo denarja prihranljo kolosarjitl X S5-— ■■■—•a at Ili--. Za reklamo raipoiljem 500 novih koks .Torpedo" s prostim tekom elegantne oblike * svezo pneuma-tiko fn 3 letnim jamstvom. Ista kolesa z gorsko pncvraitiko ■ JO , Svezi plašči 4 K 4—, 5—, 6—, zraftie cevl K 2-80. 3—, 350. Popravila, emajliranje, ponikljanje in vse sestavtoe po tvornilklh o cenah. Ob sklicevanju na .Slovenski Narod" 5fyo popusta na moje * ? - ■ — nizke katalogne cene. — $. Veissberg, rvornilln zaloga, Dunaj U, Uitere Joiaistr. 23 S. Ceuovniki gratis. W Kupčija na obroke izključena. ^BB Slovenska korespondenca. 11-50 Velika zaloga 15B50 najfinejšib, trpežnih in nogi najbolj priležnih čevljev za dame, gospode in otroke. ViktorijaSterniša Ljubljana, Jurčičev trg št. 3« Gg. učiteljem, učiteljicam in drž u radnikom 15% popusta. 7 Gritzner šivaini stroj je najboljši. Garancl]* 10 let. Edino zastopstvo vseh specijalnih strojev. Gritznerjev stroj krpa (maši) perilo, nogavice in veze (štika), krog-ljičeo tek. — lllzka Btll (tuđi na obroke). Vsl spadajočl dell la kolesa. 3osip petelinc, £jubljana, Križevniška ulica 7 Zahtevajte ilustriran prospekt, poitnine prost« PRVA pi MiU DROGERIJA i parfumerija, fotografična manufaktura itd. Dblastveno koncesiiOHiraaa prodaja stan. Ustanovljena leta 1897. Jnton r^ane Ljubljana, Židovska alte a 1. Ceniki na razpolago. Ceniki na ra^ olago. Na prodaj je bogata v konkurzni sklad firme L SchOff, veletrgovina s papirjem itd. v Ljubljani spa-dajoča zaloga raznovrstnega izbornega pisar-niškega in pisemskega papirja, knjižic, zvez-kov, trgovskih knjig ter drugih pisalnih in pisarniških potrebščin ter razne stelaže. — Blago se odda v većjih celotnih partijah brez kakršnegakoli jamstva najboljemu ponudniku. Ponudbe je vložiti do 1. julija 1914. podpisanemu upravitelju konkurznega sklada, kjer je na vpogled in-venturni zapisnik. Blago se lahko vsak čas ogleda. Ponudnitti so zavezani na svoje ponudbe do končne odločitve upniškega odbora. Po-trjena kupnina se mora tako] plaćati, kupljeno blago pa odstraniti do 25. julija t. 1. LJublJ-uu, 8. julija 1914. Dr. UtH smeo. HrMI f IttHiai kot upravttelj konkunnegt *lad» L. SckOl. Perje1 \ mm postelje In puh prfpfftfl p* HtUljIk MMfe EMIL KRAJEC pref« F. Hiti Prsa* Skoffijo «•«. 20. Zuuuda uroOU se tobn tarrtojejo. umi mm mm u mm otroških voziCkov trn manšmt <• aa|aaa|** time. lLPaklč v LlaMJaaL hala MnbikM u Hfiji i pnuljM. parno barvarstvo ter kemično čišćenje in snaženje oblek. Appetura sukna. JOS. REICH1 PonansKi nasin - Ozka alica št. 4.1 Sprejemališče Sdenbnrgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. I AVD AGHOU i Ijilaii Dinauia cesta 21 Velika zaloga steklenlne, porcela- na, svetllk, zrcal, ilp, kozar cev, vrčko v Ltd. Jostilmška in kavarnar-ska namizna posoda po najnlžjih cenah. lim, ifciiie fftrake! 72 hoćete Imeti? Potetn jim dajte uživati izboljšano, aromatično rthfm Ol|» iz lekarne pri zlatem oriti. Vsak otrok "?iva z lahkoto to ribje olje iz katerega je popoinotna odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 180. Zop*rkai«li, »ulize-■ost bi prehlajraje je v tem Času za otroke najboljše pre-izkulen hi mnogostransko priporočen h'pelitt sek. — 1 steklenica 1 krono. Zaloga vteh tu- in inozemskih specialitet ter preizkuienih do- mačth zdraviL Izborna toaletaa sredstva nA4AM. ; Ma wto pafm iptiaiHiti •M»M» m tmM z*rmwtU m Mit TlU tiMftft Mmli. I tupiilji « tkral h 4m m m tttul mTmm\ idoni pri zlitn orii [ ■P^^«"*» mmrnmm* wj am «• I SL Varaždinske toplice (Hrvasko] 2eleznlSka, poštna, Ulefonska in brzojavna postaja. — Wov sdravillikl hotel z eiek< arlevo raiavettlave. StsroEaaJUi radioaktivna iveplena kopel 58° G priporočtjiva zi flHMUI MVIM ifhilA itd* ***** ***«*m**a za bolezni v vratu, krhlju, prsih IlUflflIE- ffillllĐ liDIlD Jctr^b, želodcu in v črevesih. — Električna masaža, blatne ^^_H^^^.«I1 °SU* WsJJne in solnčne kopeli, zdravljenje z vroč. zrakom Oalprte eele lete« Moderni komfort« Novi hoteli Krasna okolica. Vojalka godba. Prospekti zastonj od zdraviliakega rav-aatel(atva« — Zdraviliški zcUavnik dr. I. Lochert. 141Ć Naznanllo. I Dovoljujem si slar. občinstvu kakor tuđi gospodom stavboikom I naznaojati, da imam TellkO zalogo doma 1221 ss izgoiovljenih žtedilnikov. sa i Delo je prav solidno izgotovljeno. Priporočam se tuđi za vsa druga ▼ I mojo stroko spadajoča dela kakor vrtne, stopniščne, balkonske ograje9 I rastlinjake itd. ter vsa popravila, katera se točno in ceno izvršujejo. I Gmmm mmm*m** Ceu« immpm. RUDOL.F GEVER, ključarski mojster Cesta na Rud. ieleznico stev. 10, Ljubljana« Najnovejše steznike, različnih krojev, Tango, brez palčić, rije prostih, kratkih, dolgih. trikot, elastičnih a jour, držee za prsa, životke (MiederleiberI) kakor vse hygijenične otroške, dekliške in damske potrebščine priporoča č. damam tu in na deželi svojo bogato libero edina specijalna trgovina 93a J. GORJANC, preje Kocjan sv. Petra cesta 28, nasproti „Zlate kaplje" kjer se tuđi izdeluje steznike, pasove, ravnodržalce po meri, čisti in popravlja. — Posebna soba za pomirjevanje. Ha K. 11 lila Kranl-Liijana I iila i( wmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Gorčeva kolesa i PRVA dospsla na cilj. A. Gorec, Lfnbljana, specijalna trgovina s kolesi, pnevmatiki in deli, Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, nasproti Kolizeja). C. Rr. avstrlfske ^ državne železnlce. Izvleček iz voznoga reda« .-—--------- Veljaven od 1- maja 1914« -----. ------------ ---- Veljaven od 1 Postafa: Lfubijana glavni kolodvor. Odhod. 6-OO zjMtraj. Osebni vlak na Kranj, Tr-žiC, Jesenke, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St Vid ob Glini, Dunaj. ••51 zjutraj- Osebni vlak na Kranj, Jcse-nice, TrtHŽ, Trst, Gorico itd. (Od 31. maja ob nedetiah in praznikih od 1. julija Ljubljana gf. kolodvor. — Jesenicc vsak dan; od 15. julija do inkl. 15. septembra Radefe-Bela peč Trbl2 vsak dan. S*O5 dopoldn«) Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje. ŠL Jani?, Rudolfovo, Stražo-Toplice, Črnomelj, Metlika, Bub-njarce (od Novega mesta naprej od dne ot-voritve ) §*OS depoIdne. Osebni vlak na Kranj, Jesenke, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Linč, Dunaj, Prago, Drazdane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnoerad.] 11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste. Solnograd, Celovec, Dunaj. 1t»52 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje. Trebnje St. JahZ, Rudolfovo, Stražo- Toplice, Cmomelj, Mettiko, Bubnjare e. (Od Novega mesta naprej od dne otvoritve.) f«55 popoldne. Osebni vlak na Skofjo Loko, Kranj, Raaovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob ntdeljah tn praznikih). S*4O popoldne« Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, *>jf arveeor. Osebni vlak na Kranj, Tritt, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak št Beljak, Inomost, Solnognd, Moftahoro, VUssifigen, (London), Celovec, Une Dunaj. «>Jf sveoer. Osebni vlak, na Grosuplje, Trebnjt, St Jani, Rudolfovo, Cmomelj, MetiBco, Butmjtrot, (Od Nove** mtftt nt* prej od dne otvoritve.) MM miti, Oatbnl vUk na Groauptti, Kočevjt Novo mctto cmomelj, Metlfko. Bubnjarce. (Od Novega mesta naprej od dne ofaromv*) . ■ i ■■ i ' ' J • 10"O1 po noći. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Ino-most, Solnograd, Monakovo, Une, Prago, Draždane, Berlin. Prihod. 7*33 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linča, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržičn, Kranja. 8-56 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupliega, 9-52 dopoldno. Osebni vlak iz Trbiia, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaj a, Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda. lnomosta, Beljaka. 10-55 dopoldne« Osebni vlak iz Straže« To-lic, Novega mesta, Grosupljega in (od otvoritve) Bubnjarcev, Metlike, Crnomlja 11-16 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja. 2-35 popoldne. Osebni fx Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega, in (od dne otvoritve1 naprej.) Bnbnjarcev, Metlike, črnomlia. 4-33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta,! Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča. Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja. 7-53 svtfitp. Osebni vlak iz Jesenic. Radovljice, Kranja. Skofie Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). •>ap svooor. Osebni vlak li Trsta.Gorke Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka, Trtica, Kranja. : 9-2? •• *•**. Osebni vlak li Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janz*, Trebnjega Kočevja, Grosupljega. in (od otvoritve naprej) Bnbnjarcev, Metlike, Crnomlja. |1*2L_P« ••*•• Osebni vlak li Trsta, Gori ceJrbižt^Jeft ni c, Celovca, Belj tka, Kranj« »Mtftjfti HotOflu drt. tolMvor. Odkod na Kannik: 7-40. 1MML 3-1-% 7*12» (IHS °b nedeljah in pratalkih). Prihod to Kannikat 6-41, 1+%tL 2^1, •-!5t <*"SI ^ nedeljah io pnuSlklh). STSKAmT "* ~; ■ \" I ••a^iJ^iMd.Uah'toiiiSlkih).^ Strm 14. ____________________SLOVENSKI NARpD«. dat ift Jaafr M14._____________ 130. štev. Nogavice ta drage ptetcatae, dalje perilt. •▼ratarike la v t» stroko spadajoce Uago dabtte najceaeje t laif^iat trftvU A. & E. Skaberne Mestni trg IO. m ^B^^bSSIcsr fisilsflvfli X flBaB&fiaiBBa^ aa^aap£a^*w4KBaak 2 PETROVE KAPLJICE Preizkušen in izvrsten lek prati atatarifll tal IbTCbMbIbI holOa> ■ta iel&đoa, *!**, lttar, 1#4U ta vratefe Petrove kapljice so sestavljene iz zeliščnih sokov, ki blagotvorno delujejo na pre-bavila. Vsakemu pomagajo proti slabi prebavi, bolečinam, kronić-nemn kataru želodca in črcT. Umirujejo živce in krepe ves organizem, PetrVTe kapljle« so zakonito zavarovane in se razpošiljajo na vse strani sveta. Steklenict sttne 50 via„ 12 stekl. 5 K9 24 stckl. 1# K. Dobiva se t lekarni pri svv fetlil FB. SULLER, Zagreb, Vlaška sUca ft. 01 kakor turi I v vaah drug ili tokarnaria. 1659 »I Modni salon i Stuchly-jtiaschke #^> ŽIDOVSKA TJLIO^ #^> i ^__JP Friporoča cenj. damam ta in na deželi vsah VTSt •2_-^ j aatUaeiša in nalamleraelia | damske in otroške slamnike kakor ludi športne čepiće po znano nlzkih eenah. Zalni klobuki vedno v zalogi-Popravila sa točno Izvršujejo. -Q$ Cane araz konkuronoa I II „DEERING" kosflni stro? je edino uspešno delu-11 9! joči stroj za košm'o! Oikodnfete se !! ako ne poskusite preje prave amerikanske kosilnice »DEERING« predno kupite kar ., na slepo slabejšt kosilni stroj za a>ag denar! ____ NEIZPODBITNO DOKAZANO je in s t!so£i Izpričevali ootrjeno, da ima le prava amerikanska kosfinica »Deerin£« vse one prednosti, ki orro?očujejo hitro, breznaporno in blagonosno košnjo? ▼*• armg« koallalee, ki jih .« skuša konkurenca spraviti pod raznimi imeni v svet, so slab«iie konairak li cife in maajvreaa«. Dokazano je, da se ne dado kon- kurenčne kosilnice ^ niti od daleč primerjati s pnstnimi amerikanskimi kosil-nicami »DEERING«. M Vsak kdor je kupil konkurenčni stroj obžaluje, da si ni nabavil amerikan 1 sk« kosUalca „DEBvHr^ s katero bi bil bolj zadovoljen. Vse druge 1 kosilnica sa tkvarljo ta po dragi kosafL Affleniuuke kniliia » JUiiiji li iri zaMitilii fr. Stupica vrjnbljani JlCarijc Jcrezijc cesta št. 1. Nijtečja tMift Tsakortnib strojer za p^ljcM. stvo ia vtroje* za. rse nkoštlikt paaofc Z«l«fB Ulmitimaketa. pmtiamt ceaeaU, trarerz bi Um, UAtza, ter mkflvrttBe icknise. CctfU irttfUim* ! Pastrcita a^teCa^it! Ccae ujatfje! Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar Honj« U. 11 Oteto, t« ataji q«|n 127 cvetlični salon samo po) Jraičo itev. 2. p«l«f C*rl|arak«fa aissta. Velika zaloga siiii rnar ilelHiiji inkn. mn, tntoi ttl Kaaaala uarmtUm. tmimm. Munja u \M MIM- Velikafiski zalna iblek za gospode in dečke A. KUMC Ljubljana. Boaata salaaa Haaa si naroMla po Mori. PTiznuM aijfii^ia iirrilte?. Najnttja oanal A.KU—T Velika zalofa o*mval fukriaa aariBU at fiffiajtjt tti»» Ia f riitf caal Vtt »are t^+rugjt* li at alafitaTi Tiarca paalaH. 40 \Mm\ umetniške, ia pokrajinske se dobe vedno v veliki izbiri v „Hsmbn tajiiand" prešernova nlia 7. Josip Stupica |VrlllVllar ■■■ SVVMT v Ljobljaoi, Slomškova nlica št 6. Friporočaai iroj« bogate zaltft aajnzličvcjiil konjskih oprav . kraaaa opr oail| tit = kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo • katero imam vedno ▼ zalogf, kakor tnđf vse druge v sedlarsko obrt spadajoče patrab« ■i achia9 im aaraaljaw vasava Ia n ■ kaajaka Oprava« ^-^— Jmlojin modni otelile : za gospode: LJ«M|ama, Franca Jožeft cesta 3. HajnitjS lutati tm Pristn ujkfti Miii. Elegantna izdelava. Točno in solidno. :TOHI: JA6CR bv ■^VJPaa ajaaaaaa ■ Žilg^gBEl asaajBaja^ajaj^pnHnnnj ajaanBnrW#a#vj u lemi \Mi m fm fcmKJI PATENTE vtek deftla lzposiuje InženJr 33 M« daKJLianaLaKMJflk oMattveno avtor. in raprfsefenl patentni ođvetnlk na e—ajai VI. alaplalUHaratraaaa at. S7. ttmalM lMfaKšic ll|||llLlS lili UuIuIIJjIIIjIII. Dolenjskih železnic postaja Straža-Toplice. Gorki vrelec 38° C, čez 30.000 hektolitrov radioakt termalne vođe vsak dan, veliki basini, posebne kopeli, mabovno kopali, elektroterapija, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna restavracija. Zdravi se: rtfiMnB, pratte, aavalglfo (Uchias), nanrastealja, hlstorlfa, ftaaako aolaial tUL Prospekte razpošilja top lisko ravnateljstvo I Šasija od 1. maja do 1- oktobra. 1480 globoko znižane cene! globoko znižane cene! Zaradi lelltve se nndl samo še neba] tednov ■godaa prilika za cenen naknp drobnesa minm in pletenega blosa. Q+wp. IrgoTCoai a« deiell priporočam razllino blago v par-tt|ah p# salo ■gotelk coaab. — Oddatf |o tadl pndel In tri ----------------------- stokloBo omare. ■ Slavno občinstvo vljudno vabi 2238 tvrtka £id. Doline, Ijubljan«, frelernova nlia itev. 10—14. Odvetnik dr. Matej Senčar naznanja otvoritev 2239 odvetniške pisarne v Laškem trgu, Cerkvena ulica. Št 8641. 2259 Razglas. Vslcd sklepa občinskega sveta ljabljanskega z dne 10. februarja 1914, Št. 3175, ustanovila je ljubljanska občina podpiranje v Ljubljani stanujočih bnezposelnih org. delavcev in delavk potom dotičnih delavskih drultvev in organizacij ter v ta namen poklonila letni znesek 5000 K* Ker se ima sedaj pričeti poslovanje v tej novi agendi mestne občine, s tem potom vse one delavske organizacije, ki se zanimajo zato, da bodo njeni člani in članice v slučajunez akrivljene brezposelnosti postali deležni podpiranja iz občinskih sredstev, pozivljajo na priglasitev in vposlatev enega izvoda svojega veljavnega statuta podpisanemu mestnemu magistratu. Opazarja se, da phhajajo v poŠtev le organizacije, katere po SVOjen Hititi tadi same dele svojim bcezposelntm članom določene podpore. V vlogi je navestir adi preglednosti število sedanjih Članov, sedež orga* nizmcije (ulica in hišna Štev.) ter ime sedanjega načelnika, tajnika in blagajnika. Tako — kakor povedano — z dništvenimi pravili opremljeno vlogo je ▼poslati semkaj do konca meseca junija 1914. Mestni magistrat ljubljanski, dne 6. junija 1914. St 3256/V. u. 18» Razglas o MasifflluieUI konj leta 1914. 1. V smislu § 4 zakona z dne 21. decembra 1912, drž. zak. št 235, vrši se klasifikacija konj za mesto Ljubljano po okrajih naslednje dni: a) dne 16. junija za I. (šolski) okraj, b) dne 17. in 18. juni ja za HI. (dvorski) okraj, c) dne 19. in 20. junija za IV. (kolodvorski) okra}, č) dne 22. jttnija za V. okraj (predkraji), Crna vas, Ilovica, Haupt-manca, Karolinška zemlja, nradeckega* in Kurja vas, d) dne 23. junija za H (šentjakobski) in za VI. okraj (Vodmat) in vse konje, ki se omenjene dni iz kakoiinega koli vzrpka nišo mogli pripeljatj. 2. Poiestniki iz 0L ia IV. okraja se pismeno obveste, kdaj pm je privesti konje« 3. Konje iz vtakega okraja je ob istem času in sicer ob določeni uri privesti na trg Tabor. 4. Konje je privesti posamez in ob uzdi, vozove in vprego pa je pit* štiti doma. 5. Vozove puičati na Taboru ali v neposredni blizini ni dovoljeno. tf Fiaiiainii r r^jrfr'H^ svoiih konj pied klasifikadjsko komisijo, ie kaMaMo s globo do 900 K, eventualno x zaporom do enega meseca- ■oafail laglatrat IJublJanakl, i30. Stev.____________________________________________________»SLOVENSKI NAROD*, dne 10. junija 1914. Stran 15. -1 »^—<^1^—1^1^—■^"^»^W^^M^—^— I ■----- -----— ——^——————— ■ »^—— —— I , ^ T«l«fon fttev. 16. T«tofM fttov. 1*. U* ■T l*ta 1*?S. utMMvIlMia tetoUUia < ■>■ ««■ M H Kranjska ituliiiski Irožla i Ijillji „Stavbno podjetniitvo j pisama za arhitekturo in stavbno« tehaiika del«| tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina delai opekarne s strojnim obratom w Kosozah in na Vi6u; kamnolomi w Podpeči in w Opatiji. — ■■ Priporofta se za stavbna dela vsake vrste« == Upravitelj ckladilča, obenem ekspedient, samski, vesten in marljiv, v tej stroki izvežban, slovenščine in nemščine v govoru io pisavi popolnoma zmožen, se sprefme takol k večjemu podjetju izven Ljubit ne. Zahteva se tuđi znanja potrebnoga knjigovodstva, — Ponudbe z na-vedbo referenc pod „Ekspedieot" ta upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2194 Produktivno zadruga Uubljansklli mizarjeu registrovana zadruga z omejeno zavezo. == Tovarna nm Glincah pri Ljubljani. == Priporoča se shvncmu ob^instvu za i*vr3evanje Prevzema kompletne oprave za ===== Izđeluje se v lastni najmodernejSe opremljeni tovarni na Glincah in se jamči za solidno delo. ===== Proračune se dopoilje na zahtevo brezplačno in v najkrajšem času. MA IZBIRO pošilja tuđi na deželo; Krasne i I II 1 F kp|lai kostunM| I III r nočne halje' I III I peril° in w*ako L U li L modno blago« Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Lfnblfana, Stari trg 9. Lastna hUa* Neprekosljiva v otroških oblekcah :: in krstni opravi, u Modni salon 9H. Sefief-Strnafi priporoča cenjenim đamam 1178 ; slamnike le najfinejše iztrsbe. : Žalni klobuk* čedno na razpolago. Ljubljana, Prešernova ulica. Palača ilestne hranilnice. ■3» . Prvo vrstni, elegantni In ceno naši 1008 - , svetovnoslavnl JTUR.UL j* * ćevlji Tvornica za 6evlje .TURUL' Alffred FrSnkel, kom. dr. Prodajalnica A. SELJAK, zastopnik Ljubljana, Stritarjeva nllca. Original plašSe „Gramofon angel" prejc R V—, sedaj K 3*— Orifint! ploiie „Zonoption" prejt 1 2"50, sedaj K 2*— Tvorniška zaloga avtomatov gramofonov in plošč Plošče od K 1*30 naprei. •;>jubu qz X P° iuo}ouiejg Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9. Zastopnik največjih tvornic tu in inozemstva Favorite, Columbia, Jumbo, Eden, Zono-phon, Av«tr. gram. dr. „Angeli" ltd. itd. Nad 20.000 plošč v zalogi- Specialne plošče najslavnejSih opernih pevcev in pevk: Caruso, Szelezak, Navai, Demuth, Battistini, Arnoldson, Destin, SeJma Kurz itd. Vsa popravila izvršujem v svoji lastni de" lavnici točno in solidno. — Pri večjem od^ emu popust Ceniki brezplačno. KUC zdriTDiško pri poročeno krl troroie vine daje B#i in S^raTfe. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po pošt-nem povzetju K 4 80. — Edina zaloga: Br. Novaković, fcletrgovim Tina, VermoHtha, Maršale, ==^ MaJige, Konjaka, žganja itd. = Krasne spomladanske novosti dobro blago in po že pri^nano najnižjih cenah dobite v modni ĐAliATC 6#A«l1y Llnbllana trgovini * 1# il#l 0 ICfi A stari trg 18 Specijalna trgovina najmodernejših bi uz, jutra njih oblek, Ia kakovosti moŠko, žensko in otroŠko perilo, najmodernejŠi nioškl klobnkl, čepiće in slamnikl. Čepiće za dame, deklice in otroke, razni nakiti, vse potrebščine za šivilje itd. Domaća ; tvrdka. : Zlatar, juvelir in trgovec z nraml Ustanovile leta 1889. Z^"u.d.- Černe Ljubljana, Wolfova ulica štev. 3. ]uvdi, zlatnina, srcbrnina ter razne ure. Edina zaloga ur z znamko ^TUPa^ Popravila in nova dela po najnižji ceni. Ceniki zastonj. 126 Ceniki zastonj« Laslna delavnica z električnim obratom. Pri nakupu blaga zahtevajte potrdilo o vplačanem znesku. Za one, ki zbero do 15. junija 1914 najvišje število plačilnih listov, oziroma ki dosežejo najviSjo svoto vplačanih zneskov, so določeni brezplačni številni krasni predmeti v zlatu in srebru. Najboljše švicarske vezenine. A. SARC i Utt Jadvlga Saro i Ljubljana, Seleoburgova uliEa 5.1 Največja izbira namiznih garritur. Najboljše platno v vseh širjavalr. Perilo za dame in gospode po merl. Stavbeno pocfjetje: Prevzamem javne in zasebne stavbe, železobetonske mostove, strope itd. — Popravila iz-iršujem po najnižjih cenah. Izdelujem nacrte in dajem strokovna navodila. Parketna tovar na: Velika zaloga hrastovih in bukovih dešćic, katere dobavim z ali brez polaganja; prevzamem tuđi popravila in pologom deš&ce na Biara te o&-stojeda Ucu Strojno mizarstvo: Izdelujem vm stavibeno-mizor' sivo tičoča se dela, pohistvo le proti naročtfu. lzvršwjem tuđi vsahovrstna popravila točno, povoljno in po nizJdh cenah. Tesarstvo: .4 Prevzamem vsa v to široko spadajoča dela,kakor: stresne stole, strepe, verande, barake odre itd — Popravila izvršujem točno in solidno. ^ I Parna žaga: Itupujem hrastov, bukov in smrekov les in iagam Mode tudiproti plačUu. — Po &• Uznici poslan Us se dostavi na žagopo lastnem industrijskem tiru iz državnega kolodvora. Ustanovljeno L 1900. "*"* Tjhoihao nišama: za skladištem državnega kolodvora. " ■ ■ Sfr»n 16-____________________________^___________________»SLOVENSKI NAROD", dne 10. junija 1914,________________________________ 130. štcv. Modna trgovina v Ljubljani Stritarjeva ulica st. 7. Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto mi srna :: Konfekcija :: ma dame in deklice Mu«, modao blago, sukno, platno, garaltnre, preproge, šerpe, rute, pletl. Stanovanje v/ L nadstropju obstoje£e iz 3 velikih sob, kuhinje in drugih pri ti kim se s 1, aTgustom odda v/ Stritariev/i Uliol ftL 7 z razgledom na Ribjo ulico. Vprašati S tri tari ova nlica 7, U. nadstr. od 8. 2. _.m9 Garantirano naravna dalmatinska nna in tropinovec po jako povoljnih cenah razpošilja CIRILZANETJt posestnik vinogradov ums Spljit (Dalra.). Ceniki zastonj in franko. giafj- Velika zaloga najmodernejftlh »lamnikov« *W v najnovejših fasonah in v veliki izberi 130 ___ pri poroda -———« IVAN SOKLIČ. BHaV Prlatnl Panama-slamnlkl od 9 K do 50 K. .Jpf Zobozdravniški in zobotehnicni atelije == v hotelu pri „Jflaliču" nasproti glavne pošte ===== se prinoroča p. n. občinstvu za vsa zobozdravniška in zobotehnična dela. Zobotehoični laboratorij Todi gospod Leopold Weiaa, ki je izvrševal skozi 9 let svoj poklič v tu)ini ia bil pozaeje 4 leta nastavljen pri tvrdki O. Seydl kot prvi asistent in tehnik. — Atelije odgovarja najrnodernej*im zahtevam higijene in je opremljen z najnovejšimi iznajdbami na polju zobotehnike. Vs^koiaV« zdravljenje zob, vrši se brez bolečic Cene zmerne, za revnejsc tttdi primeren popust. 2\i\ Croinac jske ure od 8. zjuiraj do 6. ure zve&r. Ljubljana, hotel pri »rioiču', nos^rotl {lovne pošte, Ne pustfie se premotiti! Samo Hestni trs 25 kaplte po nizkl cenl in dobro pri svetovno-znani solidni tvrdki Ljubljana štev. 4. Lastna protokolirana tovarna nr v Švici. Tvrdka H. Snttner nima nobene podružnice ▼ Ljubljani in ne drngje. Zahtevajte moj novi povećani cenik zastonj in poštniae prosto. NaJceneJSI nahnp otroških vozičkov pri tvrdki J« Pogačnik Ljubljana, Jrtarije 7erezije cesta 13—13. Zaloga pohiŠtva in tapetniškega blaga. J. Zamljen ievllarskl mojster v L^abliani, Gradišće 4 iz vršu je vsa čevljarska dela do najfi-nejše izvrsitve in priporoČa svojo zalogo storjenih čevljev. Izdelnfe tndi prave gorske in telovadske Čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 12b PristDo Uo blago. Spomladanska in poletna sezija 1914. Kuponom 3 10 dolgo j lknpon 7kron za pDBDlno inoško oileki {J;j;; {J £;; (soknja, hlače, telovnik) f iknpon17kron s stane samo a ) lknpon20kron Kupon za crno salonsko obleko 20 K dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnate kamgarne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana: I Zaloga tvornice za sukno Siegel-Imho! v Brrau (Br&nn). Vzorci gratis in franko. Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-Imhof na tvorniškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost Največja izbira. Stalne naj-nižje cene. —Tuđi najmanjša naročila se izvrše najpozomeje in natančno po vzorcu. 615 I Knninttn tnnlirO AŠkO.) zdravija protln, rcv-III UjJIlliSll! 1U|JIIIl ^s^r nratizem, ischias. I Pozor! Košnfa! Kateri kosilni stroj je najboljši? Brez ima nu kosilnica „ZNAJ", ker je najtrpežnejši in dosedaj najlažje tekoči stroj. Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga poljedelskih stroje? Dunajska cesta 16 s LJUBLJANA s Dunajska cesta 16. Istotam se dobe tuđi amerikanske kosilnice Me Cormick in Deering ter obraCilniki za mrvo in konjske grablje. — Velika zaloga rezervnih delov. Poskusite „Zmaj", predno kupite kak stroj ! I, SANATORIUM • EMONAJ U ZANOTRANJE -IN-KIRURGICNE -ĐOUE^NQ. /T ij LtXJBLuIANA - KOMENSKEGA ULICA- 4 Ti [/ SEF-ZDR/ft,NK PRMARi,J-DR-FR DERGANC 1 CORCEVfl rn ^S mi KOLESA PRIZNANO NAj: BOLJ5A SEDANJOSTI X flfOREC LJURLJAHA MARIJE TEftt ZIJE CESTA ir 14 NOVI SVET NPSPROTI KOLIZEfAZAH TEVAJTE PRVI 5L0V ^EHIK £ 3(ette £jubljana Franca Jožefa cesta št. 3, Speđalna trgovina klobukpv, čepić, : kravai, peri/a in vseh modnih predmetov za gospode in deč^e. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ti DelnUfca glasnica 8,000.000 fcrow.~li )52 Stl*Kai*jdf9 tlllCS ^tCVa 2a Raservnl fon« okroglo 1,000.000 kren. Poslovalnica L c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice ir Spljetu. Celoircu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprefema vloge na km|!ilce Im mm, tatoM ft— J^ 01 -uqwf« Ia pMiaf« srećke bi irednostne paplr|e s ter flli obrestafe od dao vlogo po ctsdli s TT i |0 s s s vsoh vrst po dnevnom karan, s s ?