Glasilo kolektiva izdaja Gl P »Ingrade Celje v nakladi 2500 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franjo Cevnik, urednik: Mojca Jagrič, tehnični urednik: Vili Šuster
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo.
Tisk: »Papirkonekcija« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).
Kritično o družbenih dogovorih
Delavci v temeljnih organizacijah smo obravnavali osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter družbeni dogovor o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog.
Ker družbena dogovora obravnavata izjemno pomembna vprašanja ki neposredno zadevajo naš standard, saj gre za oblikovanje naših osebnih dohodkov, skupno porabo im povračilo stroškov, ki jih imamo pri opravljanju določenih nalog lin dol, smo vselbino dogovorov obravnavali izredno kritično in dodati tudi več pripomb.
Uvodoma je ugotoviti, da gre sedaj še za osnutke družbenih dogovorov, na katere dajemo pripombe in da še ne sprejemamo nobenih obveznosti ali sprememb glede osnov in pravic, ki jih imamo sedaj uveljavljene v naših samoupravnih splošnih aktih. Ko pa bosta sprejeta družbena dogovora, bomo na
osnovi teh sprejeli še samoupravni sporazum, ki bo veljaven za našo panogo gradbeništva in industrijo gradbenega materiala, s katerim se bomo dogovorili im v njem uzakonili vse posebnosti, ki zadevajo naše poslovanje oziroma delo. Iz tega lahko zaključimo, da je vsako razburjanje, da bomo nekaj izgubili, preuranjano in odveč, saj je do dokončnih formulacij načel in konkretnih posledic družbenih dogovorov še precej časa. Do uveljavitve pa se bomo trudili zagotoviti u-strezen položaj težkega in zahtevnega dela gradbeništva v sorazmerju z drugimi gospodarskimi panogami, s čimer hi družba dala pravo vrednost teži in odgovornosti gradbeništva.
Družbena dogovora vsebujeta veliko pozitivnih predlogov, v posameznih določbah pa sta tudi pomanjkljiva in nedorečena.
Navedli bomo le nekaj zelo pozitivnih ugotovitev.
Z družbenim dogovorom bi za vse delovne ljudi naše republike veljale enake osnove za enako delo, ne glede na to, v kateri pa-
nogi delavec združuje delo in ne glede na kraj zaposlitve. S tem hi lahko za enako delo končno uveljavili načelo pravice do enakega plačila.
Določeno je, da bodo podpisniki vztrajali pri višjem vrednotenju zahtevnosti dela, ki se opravlja v težjih fizičnih pogojih v neposredni proizvodnji.
Predvideno je, da naj bi TO zagotovile hrano in stanovanje delavcem, ki bivajo ločeno od svojih družin. Delavci bi plačevali le prispevek k stroškom hrane, dočim bi stroške bivanja nosila TO. Pni tem bi morali vztrajati, da se izenači samske delavce s poročenimi, saj so njihovi pogoji bivanja, kakor tudi stroški, popolnoma enaki.
Za delo na terenu naj bi imeli delavci tudi v bodoče povrnjene stroške, ki jih imajo za prehrano in stanovanje ter prevozne in evontuelno druge stroške. Pri tem vprašanju so ostala enaka stališča ali vsaj ni bistvenih razlik od stališč, ki so bila zavzeta v sindikalni listi.
Družbeni dogovor uvaja večjo medsebojno solidar-
nost med temeljnimi organizacijami, predvideva se združevanje sredstev za primer ko nastopijo motnje v gospodarjenju v posameznih temeljnih organizacijah. S temi sredstvi bi zagotovili delavcem osebni dohodki in Sklad skupne porabe.
Negativne strani družbenih dogovorov pa so predvsem v tem, da uvaja dokaj kompliciran sistem in mnogo evidenc — kazalnikov, na podlagi katerih se naj bi ugotavljali osebni dohodki delavca. Premalo je poudarka na samem dohodku temeljne organizacije. Kazalniki o produktivnosti in uspešnosti delavca resnično zahtevajo veliko formalnega administrativnega dela in je s tem bojazen po povečanju stroškov.
Podpistiiki družbenih dogovorov: sindikat, izvršni svet in gospodarska zbornica nimajo dovolj opredeljenih obveznosti zlasti še glede na rok posamezne naloge. Tu imamo v mislih predvsem gospodarsko zbornico. Dokler ta ne bo pripravila enotne metodološke osnove za izde-
lavo razvida del in nalog, dokler ne bo pripravila sistema ovrednotenja posameznih nalog in opravil, dokler nimamo konkretnih primerov izračunov po kazalnikih glede prispevka živega dela in osnov za minulo delo, predloga o višini posebnih dodatkov za posebne pogoje dela itd., ne vemo nič, kakšne bodo konkretne posledice pri uveljavitvi družbenih dogovorov. Ker sta tedaj predmetna družbena dogovora nekompletna sta tudi nesposobna za sprejem vse do takrat, dokler ne bodo izdelane skupne o-snove, iz katerih bomo lahko videli uresničitev vseh pozitivnih načel, ki naj bi jih z družbenima dogovoroma dosegli.
Kakor smo uvodoma poudarili, smatramo za nujno, da se po tej poti rešijo vprašanja, ki jiih obravnavata družbena dogovora enotno za Slovenijo in za vse panoge, kajti le na ta način bomo uresničili načelo enakopravnosti in pravičnosti glede pravic iz dela. Pri vsem tem pa ne smemo prezreti, da bomo lahko imeli še tako dobre družbene dogovore z veliko pravicami, če ne bomo ustvarjali dohodka in dobro gospodarili, tudi pravic ne bomo mogli koristili.
Franjo Čevhik, pravnik
1			jo	Tn
	r r		rt	
	
	
to :	
V mesecu oktobru bo odprt hotel Evropa. Delavci TOZD GO Laško hitijo z zaključnimi deli na objektu.
Največje gradbišče v Celju - Bolnišnica
V sklopu zdravstvenega kompleksa Celje smo v drugi polovici junija pričeli z gradnjo I. faze Polikliničnega bolniškega objekta vel. 100 x 100 m in 32.000 m2 netto tlorisne površine. Objekt bo v celoti podkleten, sicer pa delno pritličen in delno v nadstropjih.
Dela na gradbišču so trenutno v fazi izvedbe temeljne plošče in potekajo po planu, kljub obsežnim dodatnim delom, ki so bila potrebna pri zaščiti gradbene jame glede na visoko podtalno vodo. Po planu je predvideno, da se talna plošča zaključi do 31. decembra letos, celotni objekt do III. faze (pod streho) pa se izvede do konca 1981. leta.	Ivan Dujič
Dogovor za vnaprej
Družbenopolitične organizacije v Ingradu, posebno sindikat, so dolžne dogovoriti način kreativnega spremljanja stabilizacijske aktivnosti v vseh sredinah Ingrada. Stabilizacijski programi posameznih temeljnih organizacij morajo biti vsebinsko zasnovani in opredeljeni tako, da bodo služili kot praktični pripomoček in usmerjevalec politike dobrega gospodarjenja. Vsebovati morajo motivacijo, pa tudi sankcije. Pripravljeni morajo biti tako, da bo možna stalna objektivna analiza.
Vsebinsko jih moramo stalno dopolnjevati in s tem dosegati sprotno prilagajanje trenutnim razmeram. Naloga je stalna, nosilec naloge pa odbor za učinkovito gospodarjenje.
To je eden od najpomembnejših sklepov seminarja 6. in 7. septembra, katerega so se udeležili predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij GIP Ingrad.
TOZD PO
Obsežen ustalitveni načrt
ČAKA NAS ŠE DOSTI DELA
Nii naš namen, da bi naštevali naloge, ki smo si j ih zastavili na naši TOZD PO v svojem stabilizacijskem programu. Povem naj le, da je program zelo obsežen, konkreten z roki in mašilci nalog. Nad njegovim izvajanjem pa bdi Odbor za učinkovito gospodarjenje TOZD.
Ob tem, ko je za nami že nekaj mesecev ustailit-venih prizadevanj, je prav, da izdelamo kritično analizo uspehov in neuspehov. Trdim lahko, da smo del začrtanih nalog že realizirali, del pa, bodisi zaradi subjektivnih ali objektivnih vzrokov, še nismo.
Da bi znižali stroške poslovanja in povečali fizični obseg proizvodnje in skladno s tem tudi dohodek, smo izvršili ukrepe, predvsem na področju organizacije dela.
Dela na enem gradbišču prevzemamo kompleksno, to je vsi obrati, s čemer se je znatno zmanjšalo število potovanj. Z enim prevoznim sredstvom je mogoče kontaktirati ali Oskrbovati z materialom vse skupine vseh strok. S itemi ukrepi smo mnogo pri h ran ili na prevozih. Ko smo napravili primerjavo teh stroškov z letom 1979, smo ugotovili, da smo te stroške znižali kar za 20 odstotkov. Tudi stroški kilometrin, so Ob upoštevanju povečanega obsega proizvodnje, v primerjavi z lanskoletnim obdobjem, nižji.
Ukrenili smo vse potrebno Okoli priprave dokumentacije in detajlne specifikacije materialov, vendar pri tem še nimamo popolnih uspehov. Ni nam še Uspelo, da bi to izvršili na osnovi predhodne študije projektov, saj imamo še vedno velike težave okoli
pravočasne pridobitve projektov, da ne govorimo o pravočasnem obvestilu o oddaji del. Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da taka nepravočasna pridobitev projektov narekuje številne probleme, tako glede pravočasnega naročila problematičnega materiala, kakor tudi uskladitve izvedbe in uskladitve z ostalo tehnično dokumentacijo in izvajalci. Naloga je trajna in narekuje spremembo poslovanja, oziroma utečene prakse.
Zavzemamo se za tipizacijo posameznih elementov izdelkov v obratu stavbno ključavničarstvo, kot iso okna, vrata, mreže itd., predvsem za objekte montažne gradnje. Na tem področju do sedaj nismo uspeli dosti storiti, vendar ostane to naša nadaljma naloga, saj bi se s tem veliko prihranilo na izdelavnem času, kakor 'tudi na proizvodnih stroških, delo v obratu pa bi bilo mogoče bolje organizirati. Odpadlo bi sleherno jemanje izmer na gradbišču. Vsekakor pa je poudariti, da smo v cilju, da bi izboljšali kvaliteto izdelkov in skrajšali čase izdelave delovne skupine, specializiranih po vrstah izdelkov (ograje, stopnice, strešne konstrukcije itd.) dosegli vidne rezultate.
Zaloge materialov so v letošnjem polletju povečane povprečno za 28 % na-pram letu 1979. Če upoštevamo, da se je občutno povečal obseg proizvodnje, saj znaša indeksno razmerje 150, potem lahko mimo trdim, da smo tudi na tem področju dosegli svoje, saj v zalogah vežemo sorazmerno na obseg proizvodnje manjša sredstva kot v preteklosti. Skratka, optimalnim zalogam smo posvetili vsako skrb, saj je to v sedanjem času izredno pomembno, ko je na trgu
občutno pomanjkanje nekaterih materialov. Ugotavljamo, da imamo prav zaradi tega visok odstotek stroškov notranjega transporta. Na tem področju smo že nekaj storili, vendar ne dovoiij. Pomanjkanje materialov na trgu narekuje svoje, onemogoča nam tranzitne dobave na gradbišča, kar znatno povečuje stroške transporta (dodatni prevozi, prekladanje itd.), poleg tega pa nas silii, da vskladiščujemo take materiale v neprimernih in nezaščitenih prostorih in povečujemo prostorsko stisko.
Zaostrena je evidenca nad vsemi vrstami izostankov. Odbor za učinkovito gospodarjenje je analiziral vse vrste izostankov, predvsem pa bolniške do 30 dni. Spoprijema se s tistimi bolniškimi izostanki, ki se vrstijo zaporedoma v kratkotrajnih razdobjih. Naj povem, da je odstotek bolniških izostankov sorazmerno visok, saj znaša ob polletju 5,6 % in je strošek izplačil višji kot je bil predviden s planom. Prizadevati si moramo, da bomo do konca leta zmanjšali te izostanke in jih spravili v planirane Okvire.
Nagrajevanje po delu je na TOZD PO utečeno in so vanj vključeni 100 % vsi delavci. Poudarim naj, da pri nas ta sistem ni bil nikoli opuščen, temveč smo ga iz leta v leto dograjevali. Za vsako delo je določena poraba časa, oziroma količina dela, ki jo je potrebno opraviti v časovni enoti. Pri tem uporabljamo priznane norme z izvršenimi internimi korekturami. Naj povem, da znaša doseganje v mesecu avgustu 1,19 %, kar potrjuje, da je bil v tem mesecu povprečni OD višji za navedeni odstotek. Od skupno opravljenih efektivnih ur je bilo izvršenih v režiji le 2,18 % in se v glavnem nanašajo na premestitve na gradbišču, garancijska popravila, oskrbo z materialom itd. Smatramo, da smo pri nagrajevanju dosegli, kar smo hoteli, je pa tudi dosledno iln niso osamljeni primeri, ko so izplačila tudi izpod 100 %.
Da bi bila vzgoja učencev učinkovitejša kot je bila do sedaj, smo učence grupirali v skupine pod vodstvom skupinovodje-in-štruiktorja talko, da samostojno izvajajo vsa dela manj zahtevnih objekov. S tem bo dosežena kvalitetnejša vzgaja in se nam v bodoče ne bi smelo več dogajati, da ne vzgojimo dovolj kvalitetnih kadrov, ikot so bili to primeri do sedaj, ko so se učenci me-njavali po skupinah. Kot slabe delavce smo take sprejemali v Skupine in kot takim odmerjali tudi primeren OD. To je bil tudi eden (izmed glavnih vzrokov, da so taki kadri odhajali v druge delovne
organizacije, nam pa so ostali le stroški vzgoje Na področju SLO smo zastavili vse potrebno za izdelavo varnostne ocene in dopolnitev obrambnega načrta, kakor tudi povečali skrb za zavarovanje druž-
Zaradi zelo zahtevnega dnevnega reda je bila tretja seja odbora v dveh delih in sicer: prvi del 4. septembra, nadaljevanje seje pa je bilo 18. septembra. Na seji smo obravnavali cenike TOZD Mehanizacije in TOZD IGM Medlog, obračun proizvodnje za mesec junij in pregled sklepov zadnjih sej.
Navajam nekaj pomembnejših zaključkov in ugotovitev:
1.	Zaradi izredno nizkih cen betonskih izdelkov in zaradi podražitve nekaterih materialov, smo priznali povišanje internih cen TOZD IGM za naslednje izdelke: betonski vrtni robnik, betonske plošče, armaturo in beton.
2.	Zaradi večjih izgub v obratu »Cevi« v Medlogu in kamnolomu v Rogaški Slatini, mora komercialni sektor pripraviti podrobnejše analize cen za ta dva obrata, katere bo odbor obravnaval na naslednji seji-
3.	Zaradi velike podražitve nafte v prvi polovici leta smo priznali povišanje cen TOZD Mehanizaciji, vendar le v takšni višini, kolikor na ceno vpliva podražitev nafte.
4.	Odbor je potrdil ob-sec junij 1980. Ugotovljeno račun proizvodnje za meje bilo, da se nedovršena proizvodnja pojavlja skoraj vedno pri istih šefih gradbišč, zato smo sprejeli sklep, ki predvideva konkretne sankcije proti takšnim posameznikom.
5.	V bodoče komisija za obračun proizvodnje ne bo predlagala procent učinka organizatorjev proizvodnje samo za TOZD kot ce-
benega premoženja. Ureditvi delovnih prostorov smo namenili posebno skrb in so zadeve v teku, tako tudi za izboljšanje obstoječega stanja.
loto, temveč tudi za posamezne enote (gradbišča) v TOZD.
6.	Na odboru je bil podan pregled nagrajevanja po delu. Posredovano je bilo samo nagrajevanje za proizvodne delavce in ugotovljeno, da na tem področju nismo napravili dovolj. Sprejet je bil sklep, da mora kadrovsko pravni sektor takoj organizirati seminarje za 'tehnični in de-lovodski kader na temo nagrajevanje po delu. Poročilo o nagrajevanju po delu za neproizvodne delavce bomo obravnavali na naslednji seji.
7.	Na odboru je bilo poročilo o izobraževanju v DO Ingrad. Odbor je ugotovil, da izobraževanje zajema le del tega, kar bi moralo. Zato smo sprejeli sklep, da je treba pripraviti takšen program, ki bo zajemal vsa možna področja izobraževanja v podjetju.
8.	Obravnavali smo tudi pregled izvajanja lastnih investicij. Konkretnih zaključkov nismo mogli sprejeti, ker poročilo ni bilo popolno. Na seji pa so manjkali tudi nekateri posamezniki, ki bi v zvezi z določenimi vprašanji lahko dali konkretne odgovore. Zato smo obravnavo o izvajanju lastnih investicij prestavili na naslednjo sejo.
Člani odbora so na seji ugotovili, da bi bile lahko naše seje uspešnejše, v kolikor bi se jih udeleževali vsi tisti, ki so vabljeni za poročanje, oziroma za podajanje obrazložitev po posameznih točkah.
Anton Aškerc
Jože Pintar, ing. org.
STABILIZACIJSKA PRIZADEVANJA
V Ingradu smo dosegli s stabilizacijskimi prizadevanji pomembne rezultate. Talkšna je bila ocena skupne seje koordinacije ZK in predsedstva konference OOS.
Ugotovljeno pa je, da ni v vseh sredinah tako, zato je bil skupen sklep, da je treba celovito analizirati stabilizacijska prizadevanja v vseh TOZD in DSSS.
S temeljiito analizo nameravamo oceniti stabilizacijsko Stanje in tudi prizadevanja najodgovornejših delavcev v TOZD in DSSS. Prve ugotovitve so, da imajo Skoraj povsod dobre stabilizacijske programe, le praktična uporaba je ponekod nezadovoljiva.
Še letos bo ponovna ocena vseh sredin, kako učinkovito gospodarimo in dogovorjeno, da nato izpostavimo najboljše dosežke in tudi neodgovorno obnašanje.
Zaključki in ugotovitve 3. seje odbora za gospodarjenje DO Ingrad
UKREPI PROTI POSAMEZNIKOM
Proizvodnja montažnih hal v letu 1980
POSEBNA KOMISIJA PRI FINANČNEM SVETU
Tudi v letošnjem letu se je nadaljevala dokaj ugodna proizvodnja hal. S tem, iko smo aktivirali še drugo proizvodno dvorano v TOZD IGM Medlog, je možno v enem mesecu izdelati 5000 m2 montažnih
hal, torej cca 60.000 m2 v enem letu. V letošnjem letu bomo izvedli in montirali 58.866 m2 objektov, e-1 ometi za 3 objekte so že pripravljeni, ostalih 7 objektov pa je že v pripravi, oziroma proizvodnji.
IZDELANE IN MONTIRANE HALE V LETU 1980:
L Eitol Cellje	1085	m2
2.	Konus Slov. Konjice	870	m2
3.	Merx Vitanje	1200	m2
4.	Kograd Dravograd	1500	m2
5.	Nivo Vrbje I. faza	1150	m2
6.	Montana Žallec	570	m2
7.	KIL Prodajalna	215	m2
8.	Merx N. vas	3100	m2
9.	Tovorno skladišče Rogatec	270	m2-
10.	Straža Plastika	460	m2
11.	Bugojno — Krznar! j a	8050	m2
12.	Bugojno — Kožama	4600	m2
13.	MIK Prebold	665	m2
14.	Kom. podj. Celje — Objekt »B«	415	m2
15.	Kom. podj. delavnice Šentjur	730	m2
16.	Drofenik Rog. Slatina	414	m2
17.	Kom. podj. Celje — Objekt »A«	845	m2
18.	Podno skladišče Šmartno	1440	m2
Skupaj:
IZDELANI ELEMENTI ZA HALE:
L Vitanje II. Unior Zreče
2.	Gasilski dom Ostrožno
3.	Nama Levec
Skupaj:
27.579 m2
3400 m2 915 m2 5030 m2
9345 m2
rednega eskontnega limita za prodajo domače serijske opreme na kredit, nam je banka odobrila še sredstva za kreditiranje montažnih elementov za objekte TEO Šentjur in Li-bela Celje. Jasno je, da bo potrebno tudi v prihodnjem letu dobiti krediti, ker drugače bo zelo težko plasirati objekte na tržišču.
Pri pregledu potencialnih investitorjev za leto 1981 se da ugotoviti, da bo položaj zelo resen. Da bi lahko še učinkoviteje spremljali gibanje na trži-
šču in pravočasno ukrepali, je bila pri finančnem svetu ustanovljena komisija za montažne hale.
Tudi na področju tehničnih izboljšav smo napredovali. Poleg redno vpeljane proizvodnje prednapetih strešnih nosilcev, smo pni ZRMK v Ljubljani naročili preiskavo prednapetih montažnih konzol. Ko bomo dobili ateste, bo možna gradnja raznih montažnih objektov, predvsem poslovnih 3 do 4 etaže, kar je odvisno od obremenitev, potresne stopnje, nosilnosti tal itd.
ELEMENTI, KI BODO IZDELANI DO KONCA LETA 1980:
L Emo TEO Šentjur	5320	m2
2.	Libela Celje — Flinomehanika	8855	m2
3.	KIZ Mozirje	875	m2
4.	Podno skladišče Zagorje	ob	Savi	1166	m2
5.	Kositroj Slov. Konjice	730	m2
6.	Papirnica Radeče (streha +
fasadni elementi)	3830	m2
7.	Zagorje — Skladišče	1166	m2
Skupaj:
21.942 m2
Hala Komunalno podjetje Celje — objekt B
Letos je bil v sodelovanju s fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani sestavljen računalniški program tako, da je možno vse montažne objekte statično obdelati. Prednost te metode je v hitrosti dobljenih rezultatov in zelo natančnem dimenzioniranju, kar praktično pomeni, da je potrebno v posamezne montažne elemente vgraditi manj armature, kot pa kažejo rezultati klasičnih metod statičnih računov.
Ugotovimo lahko, da je v letu 1980 proizvodnja uspešno potekala, da pa je nejasna situacija v letu 1981. Da bomo lahko obdržali visok nivo proizvodnje elementov v bodoče, bo potrebna še večja aktivnost vseh, tako projektantov, komerciale, finančne službe, do proizvajalcev v TOZD IGM Medlog.
PRED PODPISOM POGODBE:
L HRM Mežica	1530 m2
2. Stil les Sevnica	3200 m2
Skupaj:
4730 m2
Kakor je normalno pri nas doma in v tujini, je potrebno elemente kreditirati. Skupni eskomti limit,
ki ga je za leto 1980 odobril Kreditni odbor Ljubljanske banke — Celje znaša 28.000.000 din. Polog
Market »Merx« Nova vas, Celje
Prodajalna
industrije Liboje
Andrej Komel, dipl. gr. inž.
II. KULTURNO SREČANJE GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE
Ideja o vsakoletnem kulturnem srečanju gradbincev se ni porodila slučajno, temveč je rezultat vse širše potrebe naših delavcev po povezovanju tudi v ustvarjanju in izražanju svojih idej in hotenj v svobodnih kulturnih stvaritvah.
Zato s srečanjem gradbinci — kulturniki najlepše uresničujemo Titove misli, povedane ob sprejetju zakona o delavskem samoupravljanju leta 1950: »Brez kulturnega napredka delavci ne bodo zmogli samoupravljanja.«
V	tednu od 22. do 27. septembra je bila Ajdovščina (organizator SGP »Primorje«) gostitelj II. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije, ki se je pričelo z otvoritvijo likovne razstave in z 1 literarnim večerom v Pilonovi galeriji, kjer se je predstavilo osemnajst likovnih (med njimi je svoja dela razstavljal tudi naš član kolektiva Branko Hrovat) in osem literarnih ustvarjalcev, delavcev Slovenskih gradbenih delovnih organizacij.
V	soboto, zadnji dan srečanja je bila dopoldan okrogla miza na temo »Sindikat in kulturno življenje gradbenih delavcev«, zvečer ob 18. uri pa zaključna prireditev, na kateri so sodelovali številni pevski zbori, vdkalnoinstrumentalne skupine, folklorne in dramske skupine gradbenih podjetij ter gost prireditve Rajko Koritnik, solist SNG — Opera, Ljubljana.
V	zaključni prireditvi je sodelovala tudi In-gradova dramska skupina (Jelka Dobršek, Dušan Horvat, Miša Bračun, Slavko Lipovšek, Tone Križan) z recitalom TITO.
Z mladimi se je zadnjega dne srečanja gradbincev in zaključne prireditve udeležil tudi predstavnik DO Franci Vrbnjak.
O samih vtisih s srečanja pa upamo, da bo pripravil kaj več za prihodnjo številko kakšen udeleženec tega srečanja.	—rnj
NOVICE
JUBILEJNA URA
Po našem pravilniku prejmejo delavci za 10 let nepretrganega dela v Ingradu jubilejno nagrado — uro.
Ko smo pred več leti uveljavili to priznanje, je bilo GIP Ingrad še mlado podjetje pa tudi ura je takrat bila mnogo bolj pomembna kakor danes, ko jih je na trgu dovolj in jo nosi že vsak šolar.
Ure, ki jih prejmejo delavci za vrednost denarja, ki je po pravilniku namenjen za nje, ne morejo biti najboljše kvalitete. Vsak delavec si tako uro lahko že tudi sam kupi, zaradi česar je ura izgubila pomembnost kakršno jo je imela pred leti.
Predlog je, da bi se tudi za 10 letni jubilej namesto ure izplačal ustrezni denarni znesek s podelitvijo bronaste značke Ingrad (za 15 let že prejmejo srebrno, za 20 let zlato značko).
Sporočite vaša stališča uredništvu ali ste za tako spremembo ali ne.
DELO V IRAKU
V tej rubriki smo v prejšnji številki zapisali, da vodimo razgovore za pridobitev investicijskih del v Iraku. Kljub temu, da je trenutno tam zaradi mejnih spopadov precej vroče, se je prijavilo za delo v Iraku nad 600 interesentov. Tak je seznam v kadrovskem oddelku. Prijavljeni pa niso samo Ingra-dovi delavci, marveč tudi iz drugih delovnih organizacij iz Celja in tudi iz drugih krajev. Upamo, da bo do prevzema del kma-prišlo.
Vso prednost pri razporeditvi na delo v Irak bodo imeli Ingradovi delavci, šele če teh ne bo dovolj, bomo zaposlili druge.
RAZPRAVA DO 10. 10.
Vse temeljne organizacije so prejele v obravnavo osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana DO Ingrad za srednjeročno obdobje 1981-85. O predloženem osnutku naj delavski sveti s prisotnostjo predstavnikov sindikata temeljito razpravljajo in podajo takšne predloge in dopolnitve, da bo dokončno sprejet sporazum zagotavljal našo nadaljno gospodarsko rast.
Razprave morajo biti zaključene do 10. oktobra.
ŠE ENO SOBOTO
Delavci v skupnih službah so se obvezali, da bodo poleg solidarnostne sobote dne 27. 9. 1980, delali še eno soboto.
Fizično bodo delali na naši upravni zgradbi, ko bo ta v zaključni fazi oziroma pred tehničnim prevzemom.
IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD
Osrednja proslava letošnjega šmarskega praznika je bila v Krajevni skupnosti Kostrivnica.
Med pomembne dosežke te zelo aktivne krajevne skupnosti, gotovo spada otvoritev nove šole z vrtcem, ki je bila dolgoletni sen vseh krajanov.
Vrednost objekta je bila 15.000.000,00 din, rok graditve pa 12 mesecev. Objekt smo predali v roku.
V okviru praznovanja šmarskega občinskega prazni- Majda Bobek, šef gradbi-ka, smo v Rog. Slatini predali adaptirano zgradbo stek- šča obeh objektov, ki sta larske šole. Z adaptacijo je kolektiv pridobil nove so- bila končana za občinski dobne učilnice, moderno urejen domski del in upravne	praznik
prostore s kuhinjo in jedilnico.
Vrednost objekta je 16.000.000,00 din, dokončan pa je bil v 5 mesecih.
Sedmi september je praznik občine Šmarje pri Jelšah. V tej občini ima svoj sedež naša TOZD:
Gradbeništvo Rogaška Slatina
■"NT


el povodu
Vra
V

godišniirr RADNA ORGANIZACIJA
•STRAŽA-
tvornim stakla i plastičnih proizvoda - .Hum na Sulli dodirliujr
ipinnzniaiit3£
»INGRAD" Rodoško Stotino
za dugogodišnju uspitšnu poslovnu suradniu i doprinos u razvoju čRO..Srj!AtA"
jUmčkug »a«kij RO


!
|
Stanovanjski blok v Šmarju pri Jelšah
Delavski svet TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina
Franc Pirš, predsednik DO in Ivan Rebernjak, vsestranski družbenopolitični delavec sta povedala:
»Na zadnji seji delavskega sveta je po živahni razpravi bil sprejet sklep, da se prispevne stopnje iz brutto OD samoupravnim interesnim skupnostim ne morejo zvišati v občini Šmarje pri Jelšah zaradi stabilizacijske in splošne ekonomske situacije«.
Na tej seji so delegati DS razpravljali še o spremembah pravilnika o delovnih razmerjih in o gospodarski situaciji v temeljni organizaciji.
IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD
CELJE - CELJE - CELJE - CELJE
2200 STANOVANJ V LETIH 1981-85
V	razpravi osnutek dogovora o planu občine za obdobje 1981-85.
V	petek, 25. septembra, iso zasedali vsi trije zbori celjske občinske skupščine in med drugim obravnavali osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine za naslednje srednjeročno obdobje. Čeprav je šlo le za prvo razpravo o tem pomembnem dokumentu, so delegati že na sejali zborov opozorili na mnoge probleme in naloge. V tem delu ni bilo slišati delegata iz naše delovne organizacije.
V	končnem delu je Skupščina sprejela Sklep, da traja razprava o tem osnutku do sredine Oktobra. Na podlagi predlogov in pripomb, tki bodo prišli do tega časa, bo izvršni svet izdelal predlog, o katerem bodo delegati odločali na novembrski seji.
Časa za razpravo o vidikih razvoja v novem srednjeročnem obdobju torej mi veliko.
Ko je na seji zbora združenega dela o teh nalogah in prihodnjem razvoju govoril podpredsednik izvršnega sveta Jure Toplak, je med drugim dejal:
»Glede na spremenjene vire v stanovanjskem gospodarstvu, bo potrebna ponovna preveritev možnosti za takšen tempo Izgradnje stanovanj, kat je v osnutku dogovora predviden. Podobno velja tudi za infrastrukturo, ki je finančno zelo zahtevna.
Na sploh velja za področje gospodarstva, pa tudi za vsa druga, da bo v letih 1981-85 dosti manj možnosti za investicijsko izgradnjo in da bo treba več doseči na področjih organizacije della, inovacij in podobno, kajti kriteriji investiranja in kriteriji bančnih institucij bodo imvestuaijisko izgradnjo precej zavrli, zlasti pa vlaganja v zidove, ki bodo le izjema.«
In kaj pravi osnutek družbenega dogovora o temeljih plana občine za Obdobje 1981-85 v poglavju, ki govori o stanovanjskem gospodarstvu, ki je seveda več kot pomemben za našo delovno organizacijo. V naslednjih petih letih naj bi v občini zgradili vsega skupaj 2.200 stanovanj in tio prihodnje leto 410, leta 1982 — 390, v naslednjih dveh letih po 460 in zadnje leto se pravi 1985. leta še 480. Razmerje med družbeno najemnimi in individualnimi stanovanji bo 77 :23 v korist družbenih, razmerje med usmerjeno stanovanjsko gradnjo v zazidalnih okoliših in ostalo pa bo 87 : 13.
Osnutek dogovora odpira povsem nova zazidalna Območja, in to na Sp. Hudinji, Dolgem polju II, Ljubečni, Ostrožnem, POlulah, Zg. Hudinji, Kompolah, Strmcu in Lokrovcu. Poleg tega se bo nadaljevala začeta gradnja v Novi vasi, na Dobrni, Lipi v Štorah, na Otoku-III S in v Vojniku.
Zanimiva je tudi predvidena struktura stanovanj. Največ, oziroma 25 % bo dvoinpolsobnih, 20 % dvosobni li, 15 % eno In enoinpolsobnih, 10 % garsonier ter tro-sobnih in le 5 % večjih stanovanj, ki bodo imela več kot 75 kvadratnih metrov.
HORTIKULTURA TUDI V BODOČE
Uspehi, ki smo jih v Celju dosegli ob letošnji velika hortikulturni akciji, so narekovali, da je treba začeto delo nadaljevati in zato s komunalno in hortikulturno izgradnjo Strnjenih naselij ter z odpravo tako imenovanih črnih točk.
Zato se bo letos začeta akcija nadaljevala tudi vsa naslednja leta, seveda prav tako v okviru določenih in sprejetih programov.
S Si po naših gradbiščih
Na Rogli delavci TOZD GO Slov. Konjice zaključujejo dela na hotelskem objektu
Poslovno stanovanjski blok v Slovenskih Konjicah
V Črnučah gradijo delavci TOZD GO Ljubljana nov most čez Savo
V GRADNJI II. DEL TEHNIŠKE ŠOLE CELJE
V mesecu septembru, ko so se odprla vrata nove šolske sezone, so delavci TOZD GO Celje po stari gradbinski navadi s smrečico označili, da je objekt zgrajen do III. faze, dokončan pa bo prihodnje leto.
GLAS MLADIH
Več časa posvetiti učencem
Zadnja seja KS ZSMS je bila posvečena predvsem delu z novimi učenci v prihodnje, oceni mladih, ki so končali šolanje, stabilizacijski aktivnosti, pripravam na volilno konferenco pri Ingradu in občini Ceije...
Pred mladimi stoji vrsta odgovornih in zahtevnih nalog, katerim bo po počitniškem zatišju potrebno posvetiti precej več časa. Posebna pozornost je bila na seji posvečena novodo-šlim učencem v gospodarstvu, kajti zavedamo se, da je od pravilnega in pravočasnega pristopa dela z mladimi odvisen uspeh. To bo pa moč doseči s kvalitetnejšo izbiro kadrov, ki vzgajajo mlade delavce, bodisi na redni praksi, bodisi v popoldanskem času v Mladinskem domu. Tu velja ugotoviti, da ne moremo biti zadovoljni s šte-
vilom vzgojnega osebja, ki dela z mladimi.
Razveseljiva je ugotovitev, da smo pridobili nov dom za učence, vendar sami zidovi ne bodo rešili težav, ki so se pojavljale v preteklosti. Da pa je temu tako, govore številke, ki pričajo, o prevelikem odlivu učencev — mladih delavcev po končani učni dobi v druge delovne organizacije v gradbeništvu, industrija ...
Seveda ni vzrok samo to, ampak tudi pogoji dela, težavnost dela, delo na terenu pa tudi osebni dohodek. Sprejeto je bilo, da bo v bodoče izobraževalni center pripravljal za slehernega mladega delavca predlog urne postavke s karakteristiko, katero bo posredoval TOZD, kjer bo mladi delavec združeval delo in sredstva. To je samo eden od možnosti, ka-
ko zmanjšati fluktuacijo, kajti ne sme in ne more nam biti vseeno za mlade, ki odhajajo drugam, saj smo vanje vlagali sredstva cela 3 leta.
Beseda je tekla tudi o pripravah na volilno konferenco ZSMS pri Ingrad in občini. Za prvo velja ugotoviti, da še vedno niso podani vsi pogoji za njeno realizacijo. Kajti OO ZSMS TOZD GO Celje še vedno ni izpeljala volilne konference. Konferenca v Ingradu bo v prvih dneh meseca oktobra. Konferenca ZSMS Celje bo 1. oktobra v Narodnem domu. Konference se bodo udeležili tudi naši delegati, na kateri bodo sprejeli usmeritve nadaljnega dela mladih v Celju in pri Ingradu.
Franci Ramšak
^ubiianii
Letos proslavlja svojo zvestobo Ingradu z dolgoletnim delom kar 303 delavcev. Vsi, ki imajo neprekinjeno delo 10, 15, 20, 25 in 30 let v GIF Ingradu, bodo prejeli na skupni proslavi jubilejne nagrade in priznanja.
Seznam jubilantov objavljamo in prosimo, da even-tuelne pomote sporočite kadrovski službi do 15. oktobra 1980.
— 10 LET —
TOZD GO CELJE
Mhodžič Redžep — železokrivec, Čater Jernej — gradb. delovodja, Dujič Ivan — gradb. tehnik, Džafiič Šačir — zidar, Gornik Karol — gradb. tehnik, HaSič Ibrahim — zidar, Jukič Ante — gradb. delovodja, Mandiir Jožo — zidar Milinkovič Mirko — tesar, Mujčič Ibrahim — zidar, Orehov Jurij — zidar, Petrovič Petar — delavec, Popovič Sretko — delavec, Mamdir Stipo — zidar, Si-rovica Mustafa — zidar, Vukovič Branko — zidar;
TOZD GO LAŠKO
Cosič Dževad — tesar, Markovič Milan — zidar, Milanez Evgen — delovodja, Milovanovič Pavle — tesar, Pintarič Feliks — zidar, Rozman Martin — tesar, šakušič Šalih — zidar;
TOZD GO ŠENTJUR
Artič Adolf — tesar, Beltram Danijeli — delovodja, Čuš Anton — zidar, Galaimič Branko — delavec, Ivanovič Minko — zidar, Kdtnik Marjan — varnostni inženir, Me-šainovič Ibrahim — zlidar, Novački Peter — tesar, Veha-bovič Mujo — delavec, Žlavs Ivan — tesar;
TOZD GO SLOVENSKE KONJICE
Gogič Velemir — delavec, Kutnjak Stjepan — strojnik, Nunič Ibrahim — tesar, Posilovič Stjepan — zidar, Ro-šer Anton — tesar, Skok Franc — delavec, Subotič Branko — zidar, Tosič Ilija — delavec;
ZSMS V TOZD ŽALEC
AKTIVNOST MLADIH
Na novo ustanovljena Mladinska organizacija TOZD Žalec je dobila 4. aprila vodstvo. Od tega časa je mliinllo pol leta, zato v tem času ne moremo pričakovati večjih rezuiltatov. MO se je aktivno vključila v akcijo »čiščenje okolja za 1. maj«. Mladinci so vsak na svojem gradbišču pomagali urejati oko-šču pomagali urejati okolje okrog barak (pobiranje papirja, sežiganje odpadnega
materiala). Vsako barako smo okrasili z zastavicami in s smrekovimi vejicami. Prav tako so se mladinci udeležili prihoda Titove štafete pri NAMI v Žalcu.
Sodelovali smo na šoort-nih (igrah v TOZD Šentjur. V zadnjem času pa smo prevzeli čiščenje objekta na Polzeli. Tu smo prevzeli 21 stanovanj, katere smo očistili. Vrednost teh del znaša 10.500 din. Mi-
GLEDALIŠKE IN FILMSKE PREDSTAVE ZA NAGRADO
Lani je OO ZSMS Ingrad priskrbela za učence — mladince v Mladinskem domu osem abonmajev za gledališko sezono v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Abonmaji so bili porabljeni kot močno vzgojno sredstvo, saj so jih koristili posamezni učenci za nagrado. Vse predstave so bile obiskane 'in ko sem se po končanih prireditvah pogovarjal z udeleženci predstav, sem ugotovil, da so jim bile všeč, le predstava Rdeči mlin od Pavleta Lužana se jim je zdel težak in zahteven komad, dočim so ostale predstave zelo lepo sprejeli in pohvalili.
Izbira kandidatov za ogled predstav je bila včasih težka in mučna, ker so nekateri hoteli koristiti abonma, pa si tega niso zaslužili.
Zdaj je čas za obnovitev abonmajev, zato v imenu aktiva Mladinski dom prosim za pomoč in podporo.
Zelo radi bi imeli še kakšne možnosti kulturnega udejstvovanja, zato predlagamo, da bi s j vključili tudi v abonmaje za filmsko gledališče, ker so filmi med mladino zelo aktualni in bi lahko pridne mladince stimulirali tudi z ogledom i filmskih predstav.
Rajko Djudanič
slim, da je bila ta akcija med največjiimi in pohvale vredna.
To bi biilo zaenkrat vse, kar je bilo večjiih akcij. Prišlo je poletje in v tem času je vse bolj ali manj mirovalo, ker so bili mladinci na dopustu. Moram povedati, da je bilo tudi v zadnjem času precej mladincev izključenih Iz naše TOZD Žalec, zaradi raznih prestopkov ali drugih prekrškov. Tako se je naša OO zmanjšala za 5 članov.
Marjana Špacapan
NA KRATKO
V zadnjem času je veliko zanimanje za Društvo planincev, v katerega se želi Vključiti večje število članov. Naša OO bo v prihodnjih dneh organizirala pohod na Pohorje, kjer si bomo ogledali muzej in taborišče Pohorskega bataljona na Osarikarici. Vabljeni bodo mladinei, rezervni vojaške starešine, naši borci in drugi. Na pohodu bomo videli veliko zanimivega, zato upamo na čim-večjo udeležbo.
Prav tako si je naša OO zadala za nalogo, da izvede seminar na temo ŠTIPENDIRANJE, katerega se bodo udeležili vsi mladinci, prav tako pa tudi ostali člani naše DO. Predaval nam bo strokovni delavec Delavske univerze Celje.
TOZD GO ŽALEC
Cerkezovič Alija — delavec, Djukič Miloš — zidar, Ka-njiir Andrija — zidar, Klančnik Ivan — gradb. tehnik, Korenjak Stanislav — gradb. tehnik, Muminhodžič Meh-med — tesar, Omerovič Ibro — tesar, Pečnik Janez — strojnik, Tumušilovič Slavko — zidar, Albijani Franc — zidar, Arh Pavel — tesar, Dobrilovič Dušan — zidar, Majcenovič Martin — sklad, delavec, Novak Tomislav
—	zidar, Varga Stanislav — zidar, Varga Stjepan — zidar, Zakušek Karl — zidar, Klančnik Olga — gradb. tehnik, Pader Drago — ref. druž. stand., Romih Mihael
—	skladiščnik, Zoffel Robert — gradb. tehnik, Softič Kudum — tesar;
TOZD GO LJUBLJANA
Dornik Alojzija — čistilka, Dujaikovič Jovan — delavec, Džinič Šalih — delavec, Ignjiič Risto — zidar, Jeremiič Rado — zidar, Muharemovič Mehmed — železokrivec, Tomič Spasoje — delavec, Tošič Zlatko — tesar, Vidovič Petar, Viilnčič Milutin — delavec, Vukovič Jovan — delavec;
TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
Artič Alojzij — zidar, Baj rektarevfič Suj dali ja — zidar, Bele Štefan — gr. delovodja, Cesarec Josip — zidar, Cr-nogdj Izidor — zidar, Čuček Milan — zidar, Drozg Stanislav — zidar, Fijačko Mijo — zidar, Fistrtič Josip — gradb. delovodja, Glišič Mladen — tesar, Tvič Mirko — zidar, Jesih Stanislav — zidar, Koražija Vladimir — zidar, Košec Franc — tesar, Kregar Anton — zidar, Kučiš Anton — delavec, Mešiček Dominik — zidar, Novak Martin — zidar, Podhraški Franjo — zidar, Polajžer Jožef — zidar, Rebič Milam — zidar, Stančič Julijus — zidar, Svečak Dragutiin — delavec, Šket Franc — zidar, Šumak Dragutin — tesar, Vešligaj Mirko — delavec, Čoh Matilda — kuharica, Horvat Katarina — čistilka, Križan Franc — Skladiščnik, Pirš Franc — gradb. teh-rtilk, Sinko Branko — Skladiščnik;
TOZD MEHANIZACIJA
Jerič Vincenc — kovač, Potočnik Jožef — strojnik, Šrimpf Avguštin — kovač, Agrež Anton — kovinostrugar, Alihodžiič Mustafa — žerjavist, Apotekar Ivan — strojni tehnik, Airtank Rajmund — šofer, Brišnik Viktor — šofer, Donn Alojz — šofer, Dovečar Alojz — bul-dožerist, Esih Ludvik — žerjavovodja, Inkret Maks — šofer, Lampesperger Ivan — bagerist, Mimik Stanislav
—	električar, Skamen Frančiška — mater, kdjigov., Sto-žir Marjan — strojnik, Špiimgler Leopold — žerjavist, Turk Jože — šofer, Muhediinoviič Hasib — šofer;
TOZD IGM MEDLOG
Jurak Marcel — železokrivec, Križan Ferdinand — zidar, Kores Jožef — železokrivec, Pance Karl — strojnik, Božičnik Ljudmila — betonerec, Gajič Svetolik — žele-
zokrivec, Jahič Salko — betonerec, Kerbavec Franc — graclb. tehnik, Lujič Cvijetin — ddlarvec, Matovič Dra-golijub — strojnik, Medved Zvonlko — ziidar, Mihaljčič Miliorad — železokrivec, Salkič Čamil — železokrivec, Verdel Miran — tehnolog, Višič Svetko — železokrivec.
TOZD PROIZVODNI OBRATI
Golež Jožef — vodov, inst., Marš Viktor — vodov, insit., Padežnik Franc — inst. cent. k., Stermedki Anton — avtomehanik, Trobiš Ivan — skladiščni k, Turščak Stanko — elektroinstalater;
TOZD LESNI OBRATI
Pajmon Franc — mizar, Pinter Emil — mizar;
TOZD PROJEKTIVNI BIRO
Kosabar Anica — gradb. tehnik, Kozole Mihaela — čistilka, Teskera Tomislav — dipl. gradb. inž., Vengust Vida — dipl. gradb. inž.;
DS SKUPNE SLUŽBE
Kenda Marjana — gradb. tehnik, Kugler Anton — sklad, delavec, Ograjenšak Marta — referent, Rrevoršek Alojz — šef menze;
—	15 LET —
TOZD GO CELJE
Dogdlič Nesib — tesar, Hariinski Vincenc — delovodja, Kotnik Ivan — Zidar, Stagoj Jakob — zidar, Turk Štefan — gradb. delovodja;
TOZD GO LAŠKO
Stančin Vladimir — zidar;
TOZD GO ŠENTJUR
Strnad Frančišek — delavec, Škreblin Milan — tesar;
TOZD GO SLOVENSKE KONJICE
Grajžl Anton — delavec, Hrčan And rij a — zidar, Šumi-ga Stjepan -— železokrivec;
TOZD GO ŽALEC
Petak Dragutiin — zidar, Škreblin Josip — zidar;
TOZD GO LJUBLJANA
Nuhanovič Derviš — zidar, Aleksič Nikola — delavec;
TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
Avgustinčič Rudolf — zidar. Bakovski Dragutiin — tesar, Jazbec Josip — tesar, Juričan Alojzij — delavec, Koražij a Alojz — zidar, Pavlič Karlo — zidar, Rebič Stljepan — zidar, Šepetave Anton — delavec, Surina Ljudevit — tesar, Zakošek Ivan — zidar, Bobek Magdalena — gradb. tehnik, Valjan Zdravko — gradb. delovodja, Aškerc Anton — gradb. tehnik;
TOZD MEHANIZACIJA
Kitak Jože — šofer, Gradišnik Peter — kovinostrugar, Knez Franc — šofer, Lazarevič Veselin — žerjavist, Ra-canoviič Slobodan — bagerist, Rom Karel — mojster, Mann Roman — skladiščnik, Brišnik Karel — šofer;
TOZD IGM MEDLOG
Nežman Anton — čuvaj, Majcen Anton — mizar;
TOZD PROIZVODNI OBRATI
Korber Izidor — vodov, inst., Kumer Jernej — skladiščnik, Ojsteršek Oto — delovodja, Gjstrež Emil — skladiščnik, Sivka Franc — delovodja, Zupan Peter — delovodja, Kitalk Anton — mont. cent. k., Kovač Stanislav
—	ključavničar;
TOZD LESNI OBRATI
Dolinšek Jožef — mizar, Pintar Franc — delavec, Siemens ek Karel — žagar;
DS SKUPNIH SLUŽB
dlančnik Metka — tajnica, Golner Hubert — varostni inž., Ifšek Adolf — skladiščnik, Jankovič Karel — tehnolog, Pungarčič Nataša — gradb. tehnik, Gorjup Marija — kuharica, Tkalec Mirko — varnostni tehnik;
—	20 LET —
TOZD GO CELJE
Čep Melhior — skupinovodja, Kenda Pavel — delovodja, Kostanjšek Jože — zidar, Langeršek Ivan — strojnik, Rumiha Stanislav — tesar, Žutič Ivan — zidar;
TOZD GO ŠENTJUR
Makuc Ivanka — čistilka, Fremužak Slavko — zidar;
TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
Anderlon Željlko — zidar, Kranjec Aloljz — zidar, Pod-hraški Vinko — delavec, Žučko Ciril — delovodja, Jurak Franjo — delovodja, Leskošek Stanislav — delovodja, Tramšek Janez — delovodja;
TOZD PROIZVODNI OBRATI
Dečman Ivan — klepar, Boninc Jože — klepar, Kužner Janez — skladišč. delavec, Špeglič Anton — el. tehnik, Žvegler Jože — stroj, ključavničar;
TOZD MEHANIZACIJA
Grum Jože — šofer, Klevže Jože — šofer, Lesjak Anton
—	nab. prod. ref., Lesjak Jože — šofer, Pajič Esad — strojnik, Uplaznik Anton — moj st. dletot., Verdnik Stanislav — šofer;
TOZD LESNI OBRATI
Knez Jože — delovodja, Golaivšek Milan — vodja obrata;
§§§§
PRAVNA
POSVETOVALNICA
TOZD IGM MEDLOG
Grabo var Alojz — miner, Žagač Anton — strojnik, Kresnik Martin — strojnik, Krivec Stanislav — strojnik, Oiperčkal Melhior — strojnik;
DS SKUPNE SLUŽBE
Gošnjak Vidoslarv — kalkulanit, Zaivršnik Jože — varnostni inž., Deisinger Marta — knjigovodja, Drame Terezija — tajnica, Penič Jože — vodja nabave, Sevčnikar Franc — vodja kadr. sl., Kolar Ljudmila — čistilka, Črepinšek Leon — dipl. gradb. inž.;
TOZD GO SLOVENSKE KONJICE
Babič Angela — delavka, Kutnjak Franc — zidar, Voh Anton — skladišnik;
TOZD GO LJUBLJANA
Avdič Derviš — delavec, Favai Draga — tajnica, Jagodič Franc — delovodja, Kitner Drago — delovodja, Polgar Djuro — delovodja, Režek Ljudevit — železokrivec, Smrečki Stefan — zidar, Roga-n Jože — zidar;
—	25 LET —
TOZD GO CELJE
Kolman Franc — zidar, Lovrič Vlado — zidar, Pepelnik Franc — zidar, Pokupec Marjan — zidar, Rojc Alojz — tesar;
TOZD GO SLOVENSKE KONJICE
Kovač Hilda — gradb. tehnik;
TOZD GO ŽALEC
Drolc Stanislav — zidar, MlaJkar Bruno — zidar, Pusov-nik Ivan — Zidar;
TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
Arzenšek Avguštin — delovodja;
TOZD MEHANIZACIJA
Teržan Anton — šofer, Kitak Janez — šofer, Novak Jože — kant. vozil, Gnilšek Stanislaiv — žerjavist, Verbovšek Alojz — buldožeirist, Horvat Alojz — buldožerist;
TOZD IGM MEDLOG
Breči Oto — miner, Breči Jožef — administrator, Videc Franc — miner, Zorko Marksimiljan — damperist, Luc Štefan — skladiščnik, Obrez Jože — železokrivec, Že-rovnik Karel — delovodja;
TOZD PROIZVODNI OBRATI
Vegelj Janez — stavb, ključavničar;
TOZD LESNI OBRATI
Hindel Vinko — delovodja, Šalamon Martin — žagar;
TOZD PROJEKTIVNI BIRO
Borovšek Ivan — gradb. tehnik;
DS SKUPNE SLUŽBE
Čuješ Franc — laborant, Grabner Rafael — vodja dr. stan., Zupanc Anica — gradb. tehnik, Vanovšek Ljudmila — uprav, bifeja, Križnik Janez — ref. perm. inv.;
—	30 LET —
TOZD GO ŽALEC
Orešnik Ludvik — železokrivec;
TOZD MEHANIZACIJA
Potočnik Franc — čuvaj, Zdolšek Jože — bagerist;
TOZD IGM MEDLOG
Novakovič Mijo — strojnik, Bratina Franc — delovodja;
DS SKUPNE SLUŽBE
Oberžan Marija — knjigovodja, Turnšek Franc — delovodja.
Marija Pšaker
ZAHVALA
Ob smrti najine drage mame
KRISTINE TERGLAV se iskreno zahvaljujeva sodelavcem v TOZD GO Celje In skupnih službah za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na pogrebu.
Sin Miran in hčerka Ema z družino.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti mojega očeta
LUDVIKA PREBILA se sindikatu iskreno zahvaljujem za darovani venec.
Janez Pribil
Določbe Zakona o stanovanjskih razmerjih o tistih prostorih, ki se ne štejejo za stanovanja so pomembne Zlasti za določbo 12. člena, da ima lahko občan stanovan jsiko pravico le na enem stanovanju, za določbo 42. člena, *x> kateri je stanodajalec oziroma lastnik dolžan oddati prazno stanovanjc ter za določbo 65. člena, da lahko stanodajalec odpove stanovanjsko pogodbo imetniku stanovanjske pravice, ki ima v lastnini prazno družinsko stanovanjsko hišo ali stanovanie kot posamezen del stavbe, če je to stanovanje prazno.
Rado Čevniik, dipl. prav.
DELALI SMO NA PROSTO SOBOTO, DA BI LAŽJE
ZAHVALA Ob smrti najine drage hčerke
MATEJE KLANČNIK se iskreno zahvaliujeva TOZD IGM Medlog za izraze sožalja, venec in spremstvo na pogrebu. Posebna zahvala najožjim sodelavcem za izkazano pozornost.
Fanika in Gorazd Klančnik
URESNIČILI SVOJE ŽELJE
1. VPRAŠANJE; Ali spadajo v pojem stanovanja tudi prostori v samskem domu in prostori namenjeni za začasno prebivanje delavcev na gradbiščih?
ODGOVOR: Zakon o stanovanjskih razmerjih opredeljuje stanovanje kot skupino prostorov, namenjenih za stanovanje, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben vhod. Zakon pa nadalje določa, da stanovanje niso prostori, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za oddih in počitek (počitniška hišica ali vikend). Dalije po zakonu o stanovanjskih razmerjih stanovanja tudi niso prostori, namenjeni za začasno bivanje zlasti delavcev na stavbiščih in podobno. Pni tem ni bistvena kvaliteta, komfortnost in ureditev teh prostorov, temveč njihov namen. Za začasno nastanitev delavcev lahko organizacija združenega dela najame tudi cela stanovanja .Tudi prostori v stavbi, zgrajeni za nastanitev posameznikov kot so npr. samski domovi Ln domovi upokojencev ne predstavljajo stanovanja.
Predsedniki sindikata so na eni svojih sej sklenili, da bodo začeli z akcijo: »Delajmo za povečanje sredstev za lastne investicije«. Trdno prepričani, da je to v današnjem času skoraj nujno, so skupaj z vodstvi DO in TOZD dogovorili dan dela in ta je uspel. Uspel je predvsem zato, ker je delala večina, marsikatera delovna Skupina cdlo še bolj zagnano, udarniško.
Ker rezultati še niso znani v celoti, bomo o akciji po posameznih TO spregovorili v prihodnji številki, za sedaj pa lahko ugotovimo, da je GO TOZD Ljubljana uspelo zainteresirati za delo na prosto soboto več tujih kooperantskih skupin, ki delajo na Ingradovih gradbiščih.
v BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI
!
-IX
Dovoli da te vprašam, ali si še na dopustu ali že v
službi?
Tudi septembrsko sonce zna biti prijetno ...
Prvi postanek med pohodom je bila Koča na Kališču pod Storžičem, kjer je nastal ta posnetek. Od tu so se eni povzpeli še na vrh Storžiča (2132 m), drugi pa nadaljevali po lažji poti do skupnega cilja na Veliki Poljani, kjer je bilo prijetno srečanje »Gipossovcev«.
NAŠI ŠAH1STI V PULJU
Osme delavske šahovske oliipmiade v Pulju od 20. do 24. septembra, ki jo je organizirala Šahovska zveza Srbije, sta se udeležila tudi celjski delovni organizaciji Ingrad in Cinkarna.
Med 188 ekipami iz vseh republik Jugoslavije so se dobro uvrstili šahisti Ingrada, ki so osvojili 13. mesto (v zadnjem kolu so se burili celo za bronasto kolajno, vendar jim je neodločen izid 2 : 2 z IHP preprečil uspeh) in tako dosegli najboljšo uvrstitev
Dopustniški
od slovenskih ekip, ki jih je bilo 28. Zmagala je ekipa Encrgoimvesta iz Sarajeva pred Crveno zastavo iz Kragujevca. Na tem tekmovanju niso nastopili šahisti z višjim naslovom od mojstrskega kandidata. Za Ingrad so tekmovali Franc Brinovec, Tomo Stu-dniflka, Milan Ojstrež, Zvone Streicher lin kot rezerva Vinko Harinski. Za doseženo uvrstitev iskrene čestitke.
Pokrovitelj letošnje delavske olimpiade je bil Svet Zveze sindikatov Jugoslavije.	Vili Š.
utrinki
Sindikalna konferenca — odbor za rekreacijo SGP Gradbinec je organizirala zanimivo akcijo, ki jo lahko samo pohvalimo. Vsem delovnim organizacijam SOZD Giposs so že julija poslali anketo in vabilo za prvi DAN PLANINCEV GIPOSS. Na podlagi anketnih odgovorov so akcijo organizirali 13. septembra.
Pohoda na planino Velika Poljana, ki je visoka 1401 m in kjer ima Grad-
binec planinsko kočo, se je udeležilo okoli 90 ljubiteljev narave iz Glpossa. Na cilju so organizatorji pripravili krajšo slovesnost, vsak udeleženec pa je prejel spominsko značko.
Glede na odziv pohoda, so se predstavniki sindikalnih organizacij dogovorili, da postanejo ta srečanja tradicionalna, s tem da bo vsako leto organizator druga delovna organizacija in pohod na drugo planino. Za leto 1981 so or-
ganizacijo sprejeli sindikalni delavci SCT, srečanje pa bo na Veliki Planini.
Iz Ingrada se je pohoda udeležilo 21 ljubiteljev narave. Zanimivo je to, da sta imeli isti dan TOZD Mehanizacija in DS Skupnih služb izlet v Lipico na sindikalne stroške, planinci Ingrada pa so se udeležili pohoda na svoje stroške. Kljub temu so se vrnili z lepimi spomini.
Vili Š.
Srečanja planincev GIPOSS
Na celjskem sejmu, ki je bil v vseh prostorih hale Golovec, od 19. do 28. septembra, je razstavljal tudi Ingrad (fotografije objektov in izdelke TOZD IGM Medlog)
DS SKUPNE SLUŽBE IN
Prvič skupaj
Menda ne bom pretiraval, če trdim, da je v delovni skupnosti skupnih služb in v TOZD Mehanizacija največ članov kolektiva, ki najdalj časa združujejo svoje delo v GIP Ingrad. Zalkaj to omenjam? Namreč, ko smo v osnovni organizacij sindikata v Mehanizaciji Sklenili, da izvedemo sindikalni izlet, smo ob prijavah ugotovili, da ne bo »polna zasedenost« avtobusov. Takoj smo se odločili, da ponudimo delitev izleta skupnim službam in to predvsem iz dveh razlogov. Prvič, vedeli srno, da imajo prav tako v septembru v načrtu sindikalni izlet in drugič, prevladovalo je mnenje, da se s skupnimi službami vse premalo poznamo, čeprav so v obeh enotah naj starejši člani kolektiva.
Bili smo pa prijetno presenečeni, ko smo ugotovili, da so istega mišljenja tudi v skupnih službah. Dokaz za to je bil, da se je v zelo kratkem času
TOZD MEHANIZACIJA
na izletu
prijavilo 72 članov, to je točno toliko, kot iz Mehanizacije. Zares naključje!
Ne bom opisoval poti izleta, čeprav lahko trdim, da smo mnogi bogatejši v spoznavanju nase oži e domovine ter naših kulturnih in naravnih vrednot (tehnični muzej Slovenije, Škocjanske jame, Lipica, itd).
Poudaril bi rajši smisel skupnega izleta, čeprav se sindikati zavzemajo za odpravo vsakega Meta. Mislim, da je takšno zbliževanje ljudi med TOZD, oziroma Skupnimi službami vsekakor zaželeno, da takšna srečanja zglaj-ujejo mnoga nesoglasja in očitke, ki so nemalokrat vzrok zapiranja v svoje okvire temeljne organizacije ali obratov in služb.
In kako je bilo na izletu? To bodo najbolje povedali udeleženci sami. Za začetek	»sodelovanja«
upam, da so bili zadovoljni, saj tako je tudi slišali. In pravijo, da bi še šli...
Ervin Drgajner