KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO FERDINAND SCHMIDT, PRVI RAZISKOVALEC JAMSKIH ŽIVALI BOŠTJAN KIAUTA Ob znanstvenem nastopu Ferdinanda Schmidta v 20 letih XIX. stoletja je preteklo dobrega pol stoletja, odkar je izšla leta 1763 Scopolijeva Entomologia Carniolica, prvi opis lokalne favne v habsburški monarhiji in eno prvih entomo-favnističnili del sploh.' Ta čas je bilo zanimanje favnistov-amaterjev še vedno usmerjeno k študiju moluskov in insektov, ki so že v prvih časih sistematike vzbujali s pestrostjo svojih oblik njihovo pozornost. Ko je odkril leto nato Scopoli človeško ri- bico in s tem prvo jamsko žival, ter objavil Plantae subterraneae — prvo sistematično študijo s področja podzemeljske biologije —, je opozoril na nov biotop. Medtem ko je bila v tistih časih pobuda za favnistično raziskovalno delo večidel v rokah redkih strokovnjakov in ljubiteljev, so to nalogo v začetku XIX. stoletja postopno prevzemali deželni muzeji, ki so jih takrat ustanavljali pod vplivom romantike, da bi 54 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA proučevali preteklost in prirodo svoje pokra- jine. Ta misel se je pri nas porodila že v Zoi- sovem krogu, vendar so odprli deželni muzej v Ljubljani šele leta 1836.2 Njegov organi- zator in prvi duhovni vodja je bil grof Franc Hochenwart in za njim Karel Dežman. Ko se je tri leta kasneje ustanovilo še Muzejsko društvo, je dobil v njem naš znanstveni dile- tantizem širšo možnost, da se uveljavi. V muzeju in v društvu je postal mentor entomološke in biospeleološke dejavnosti Fer- dinand Schmidt,^ ki je s svojo šolo ustvaril prve temelje biospeleologije in speleofavni- stike. Tako je postala Slovenija po njegovi zaslugi zibelka in klasična dežela te nove panoge zoologije. O Schmidtovi favnistični dejavnosti in njegovi bogati zbirki, ki jo hrani Prirodo- slovni muzej v Ljubljani, nimamo še nobe- nega celotnega in zajetnega prikaza. Njegovo delo na področju biospeleologije so na kratko označili C. Wurzbach* A. Slodnjak^ in P. Grošelj;^ njegovo življenjsko pot pa C. Wurzbach,* Laibacher Zeitung (1878, 345) in J. Hadži,^ medtem ko naglašajo nekatere njegove najdbe naslednji specialisti za posa- mezne živalske vrste: J. Hadži,'' L. Kuščer,^ J. CarneluUi,^ M. Gogala in A. Moder.^o Iz Schmidtove rokopisne avtobiografije iz leta 1875 povzemam nekatere njegove bio- grafske podatke. Ferdinand Jožef Schmidt (20. IL 1791 — 16. II. 1878) je bil po rodu ogrski Nemec. Izhajal je iz trgovsko-industrijske družine v Šopronju na Madžarskem. V mladosti je mnogo potoval po habsburški monarhiji in si tako širil obzorje. Že kot osemletnega dečka so ga starši poslali v porabski Rabot, da bi se naučil madžarsko. Pozneje je odšel v šolo na Dunaj, kjer je po materini smrti opravil šestletno vajensko dobo. Aprila 1809 se je javil v vojaško službo v Bratislavi. Zaradi znanja slovaškega in madžarskega jezika so ga sprva zaposlili pri intendanci na takrat- nem gornjem Madžarskem, pozneje pa je služil v Mostu na Češkem, kjer je prevzel službo učitelja podčastnikov in uradnika vo- jaške pošte. Ko je bil junija 1812 odpuščen iz vojske, se je zaposlil sprva v Bratislavi, nato v Veszpremu, Budimpešti, Bratislavi in Trstu. Od tod je prišel 15. maja 1815 kot 24-letni mladenič v Ljubljano, kjer se je dokončno ustalil. Privrženost novi domovini je izpričal s »kranjskim srcem«, t. j. z živahno humani- tarno in drugo javno dejavnostjo na Kranj- skem. Kot svetovljan pa ni nikdar mogel prav razumeti patriotičnega delovanja slo- venskih preroditeljev. Čeprav je bil verjetno marsikomu med njimi osebni prijatelj, kakor npr. tudi pesniku Prešernu, je vendar nji- hove nazore smatral za »fantastičnosti«.'' V Ljubljani je dobil Schmidt zaposlitev najprej v podjetju J. Jagra, nato pri Lepo- sicu in končno v špecerijski trgovini M. Pes- siaka. V oktobru 1819 se je poročil in usta- novil lastno špecerijsko podjetje, ki si je z njim ustvaril tako trdno materialno bazo, da je odprl 1. 1827 lokal v lastnem novem poslopju na Dvornem trgu, malo nato pa še podružnični lokal na Celovški cesti v Šiški, kjer si je tudi zgradil hišo. Schmidt se je mnogo udejstvoval na dobro- delnem in stanovsko-organizacijskem pod- ročju. Organiziral je bolniško zavarovanje za trgovske nameščence, zavod za šolanje trgovskih pomočnikov itd. Bil je član raznih trgovskih organizacij v Ljubljani, Ekonom- skega društva na Češkem in Notranjeavstrij- ske obrtne in industrijske družbe. Leta 1837 so ga izvolili za častnega ljubljanskega me- ščana. Že v mladih letih se je mnogo bavil s sad- jarstvom pa tudi z drugimi poljedelskimi pa- nogami. Ko je kupil 1. 1835 parcelo v Šiški, je tudi uredil vzoren sadovnjak in s široko- poteznim brezplačnim razpečavanjem cepi- čev izbranih sadnih sort podprl domače sad- jarstvo.* Ta cilj je zasledoval tudi s pouč- nimi članki v Novicah, ki jih je objavljal pod psevdonimom »Kovač v Šiški«, v Illyri- sches Blatt in v Letopisih Kranjske kmetijske družbe. Tudi Dežmanov »Drittes Jahresheft des Vereines des Krainischen Landes-Mu- seums« (Bericht 1862, 234) je prinesel notice o njegovih agronomskih prizadevanjih. Ra- zume se, da je bil Schmidt član Kranjske kmetijske družbe, kjer je bil hkrati prisednik njene Komisije za pospeševanje svilogojstva; bil je včlanjen tudi v mnogih drugih kmetij- skih organizacijah takratne habsburške države. Študiju entomologije se je posvetil Schmidt 1. 1827, v času, ko je bila v biologiji klasična doba taksonomije in favnističnega inventari- ziranja na višku. Že v tem letu je organiziral naravoslovni krožek, ki naj bi zbiral in pro- učeval prirodnine na Kranjskem. Njegovi člani so se kasneje vključili v Muzejsko dru- štvo. Kaj je Schmidta napotilo, da se je lo- til resnega dela v deskriptivni zoologiji in favnistiki, ni mogoče dognati. A. Slodnjak' meni, da naj bi bil njegov znanstveni nastop v zvezi z dejavnostjo H. Freyerja. S speleobiologijo se je pričel Schmidt ukvarjati 1. 1831, ko mu je grof Franc Ho- chenwart izročil prvega jamskega hrošča iz Postojnske jame. Našel ga je jamski vodnik 55 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Luka in ga je Schmidt opisal kot Lep- todirus hochenwarti.'^ Ko je bil tako opo- zorjen na obstoj posebnega jamskega žival- stva, ga je poslej sistematično iskal tudi v drugih jamah. To je pripomoglo, da se je hitro uveljavil v znanstvenem svetu kot pri- znana osebnost v biospeleologiji. Bil je do- pisni, redni in častni član mnogih strokovnih in znanstvenih društev doma in v tujini: Muzejskega društva v Ljubljani, Društva prijateljev prirodoslovja v Berlinu, Zoološko- botaničnega in Geološkega društva na Du- naju, Kraljevega madžarskega prirodoslov- nega društva v Pesti, Ruskega carskega pri- rodoslovnega društva v Moskvi, Fiziokratič- nega društva Češke, Entomološkega društva v Stettinu ter vrste prirodoslovnih društev v habsburški monarhiji, na Nemškem in v Švici. Odkar se je Schmidt pričel baviti z de- skriptivno zoologijo in favnistiko, si je sku- šal organizirati krog sodelavcev. Med doma- čimi sodelavci so bili najpomembnejši: pred- sednik Kranjske kmetijske družbe in vodja Deželnega muzeja v Ljubljani grof Franc Hochenwart, nožar Nikolaj Hoffmann, trgov- ski uslužbenec Henrik Hauffen ter muzejska kustosa Henrik Freyer in Karel Dežman. Pod Schmidtovim vplivom so delovali tudi Julij Gspan, Moritz Siegel in Simon Robič. Schmidt si je posebno prizadeval, da bi navdušil za naravoslovje gimnazijsko mla- dino. Prvi je stopil v njegov krog Fran Erja- vec, ki je bil že 1. 1848 kot drugošolec njegov pomočnik.5 Ta je privedel v Schmidtovo šolo tudi nekaj prijateljev in sošolcev, od katerih so se posebno udejstvovali njegov bratranec Matija, Ivan Tušek in Anton Skubic.''' Du- najskemu prijatelju entomologu Gustavu Mayru je pisal Schmidt'^ o obeh Erjavcih in Skubicu: »Diese jungen Männer machen mir ausserordentliches Vergnügen und sind nebst Hrn. H. Hauffen unermüdlich, was zur Folge hat, das fortwährend neue Entdeckun- gen gemacht werden...« Sele ko je Erja- vec 1. 1858 z romantično-ironičnimi Črticami iz življenja Schnackschnepperleina karikiral starega Schmidta, je bilo tega prijateljstva konec. Naklonjenost do mladih prirodoslovnih talentov je Schmidt ohranil do pozne sta- rosti. Njegov poslednji učenec je bil Jožef Stussiner.'* V času petdesetletnega biospeleološkega in entomofavnističnega delovanja je vzdrže- val Schmidt stike z mnogimi biologi doma in v tujini. Ker se je ohranilo od njegove korespondence bore malo, sem jih mogel ugotoviti le na podlagi pripomb v njihovih publikacijah, po Schmidtu poklonjenih se- paratih, ki so v Schmidtovi zapuščini v Pri- rodoslovnem muzeju v Ljubljani, in po zapi- sih v njegovi zbirki, ki jo hranijo prav tam. V ta krog njegovih strokovnih prijateljev so spadali med drugimi: D. Bilimek, C. Brittin- ger, M. Dorinitzer, C. Heller, G. Joseph, F. Kokeil, G. Mayr, L. Miller, V. Motschoul- sky, H. R. Schaum, J. C. Schiödte, J. Sturm, T. V. Wollaston in G. Ziegler. O Schmidtovih najdbah so pretežno pisali drugi strokovnjaki, ki jim jih je pošiljal v determinacijo. Tako je le majhen del lastnih dognanj objavil sam. Schmidt ima v zgodovini biospeleologije in še posebej domače speleofavnistike dvojno pomembno vlogo. S svojimi odkritji mnogih jamskih živalskih vrst in podvrst v naših jamah je opozoril biologe na njihovo favno in tako postavil temelje nove vede, biospe- leologije. Hkrati je zbral in vzgojil krog do- mačih sodelavcev, ki so se pod njegovim vodstvom lotili raziskovanja slovenske spe- leofavne. Iz Schmidtovih objav, zapiskov njegovih učencev oziroma sodelavcev in podatkov na etiketah njegove biospeleološke zbirke v Pri- rodopisnem muzeju v Ljubljani (zbirka Schmidt, sign. Coleoptera, št. 72) sem mogel ugotoviti, da je Schmidt poznal vsaj 53 jam- skih živalskih vrst in podvrst. Z * označene jame so prvo najdišče (locus classicus) dolo- čenih živali. Mollusca Zospeum spelaeum Rossm., Ihanska jama Z. spelaeum costatum Frey., * Babja luknja Z. lautum Frey., * neka jama na Krimu Z. obesum Frfd., * Krška in Matjaževa jama Z. schmidti Frfd., * Velika Pasica in Ma- tjaževa jama Z. spec? (Z. freyeri Schmidt), * Vratnica Crustacea Troglocaris schmidti Dorm., * Krška in Kompoljska jama Titanethes albus Schiödte, * Postojnska jama Monolisira coeca Gerst., * Podpeška jama Niphargus stygius Schiödte, * Postojnska jama Ar achnoide a Stalita taenaria Schiödte, * Postojnska jama Neobisium spelaeum Schiödte, * Postojnska jama 56 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ischyropsalis cancroides Schmidt, * Med- vedja jama Myriapoda Geroaisia costata Waga, * Velika Pasica in Medvedja jama Brachydesmus subterraneus Heller, * Po- stojnska jama Insecta a) Apterygogenea Onychiurus stillicidii Schiödte, * Postojn- ska jama b) Pterygogenea Troglophilus caoicola Koli., Postojnska jama Nebria sp. (N. diaphana K. et J. Dan. ali N. germari Heer.), Velika ali Mala Ve- trnica Typhlotrechus bilimeki Sturm, * Zeljnske jame, Krška jama, Velika jama in neka jama pri Žužemberku T. bilimeki subsp. hacqueti Sturm, * Velika Pasica Anephthalmus schmidti Sturm, * Jama pri Predjami, Marekova jama A. schmidti subsp. cordicollis Mötsch., Vratnica A. schmidti subsp. motschulskyi Schmidt, * Velika Pasica A. scopoli Schmidt, * Osojca in Jama pri Predjami A. schaumi Schaum, * Dolga cerkev, »Bo- stianek Grotte«, in Jama v Studencu A. hirtus Sturm, * Velika Pasica in neka jama pri Ložu — morda Jazbina A. heteromorphus J. Müller, Križna jama A. micklitzi subsp. fallaciosus J. Müller, >Bostianek Grotte«, Dolga jama, Ihanska jama. Jama v Studencu in »Mrdnačov boršt« Orotrechus globulipennis Schaum, * Kev- derc Laemostenus schreibersi Küst., * Postojn- ska jama, Dolga cerkev, Dolga jama. Jama nad Dobrušo, Jama pri Predjami, »V gradah«, Jelenca jama, Kevderc, Ma- rekova jama, Matjaževa jama, Osojca, Sretna in »Smoletova sapenca« L. cavicola Schaum, * Jama pri gradu Kalcu, Križna ali Mrzla jama in neka jama pri Knežaku L. elongatus Dejean, Zeljnske jame Bathyscia montana Schiödte, * Jama pri Predjami Bathyscimorphus byssinus Schiödte, »Ben- kovic Höhle«, Dolga jama. Jama pri Predjami, Knežja jama, neka jama pri Žužemberku in Zavinka ß. byssinus subsp. acuminatus L. Miller, Velika jama Aphaobius milleri Schmidt, * Velika Pa- sica in Brezno na Skednenci Oryotus schmidti L. Miller, * Volčja jama Bathysciotes kheoenhülleri L. Miller * Po- stojnska jama B. kheoenhülleri subsp. tergestinus J. Mül- ler, * Pečina pod Muzerji, neka jama pri Fernetičih in neka jama pri Tomaževici Ceuthmonocharis robiči Ganglb., Ihanska jama C. freyeri L. Miller, * Dolga jama in Po- stovka C. (Rectipennis) matjasici Pretner, Ajdov- ska jama ali Fantovska luknja Parapropus sericeus Schmidt, * Slugova jama Astagobius angustatus Schmidt, * Volčja jama Leptodirus hochenroarti Schmidt, * Po- stojnska jama, Zavinka in neka jama na Ljubljanskem vrhu — verjetno Košelevec L. hochenroarti subsp. schmidti Mötsch., neka jama pri Dobu, »Primska vas Grotte« in Velika jama Glyptomerus caoicola H. Müller, Matja- ževa jama in »Mrdnačov boršt« Bythoxenus subterraneus Mötsch., * Ve- lika Pasica Machaerites spelaeus L. Miller * Tacerca Troglorrhynchus anophthalmus Schmidt, * Matjaževa jama in Brezno na Skednenci Stomoxis calcitrans L., Častitljiva jama Amphibia Proteus anguinus Laur., Planinska jama Med 60 jamami na Slovenskem, ki jih je Schmidt poznal, jih pet (Smoletova jama, Ma- rekova jama, Benkovitz Höhle, Primska vas Grotte in Grotte Postovka) ne moremo iden- tificirati, bodisi da je lega premalo jasno nakazana ali pa se navaja ime jame, ki da- nes ni več znano. Prav tako večkrat ne ve- mo, ali je Schmidt jamo sam obiskal, ker se o tem niso jasno izrazili ne on ne njegovi sodelavci. Z gotovostjo lahko trdimo, da je bil Schmidt v 25 jamah. Precej materiala, ki je v njegovi biospeleološki zbirki, so mu namreč prinesli različni sodelavci, v kasnej- ših letih pa tudi sluga Tone, o katerem vemo le to, da je bil doma iz Gabrovca pri Trstu. 57 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ferdinandu Schmidtu znane jame na Slovenskem LEGENDA H KARTI 1 1. Častitljiva jama pri Radovljici 2. Sretna na Straži pri Bledu 3. Veternica na Veliki Planini 4. Jama v Kofcah na Veliki Planini 5. Medvedja jama na Mokrici 6. Kevderc na Lubniku 7. Babja luknja pri Goričanih 8. Berjakoivo brezno pri Glincah 9. Neka jama pri Utiku 10. Jelenca jama pri Babnem dolu 11. Malo bukovje pri Zerovniku 12. Jama v Studencu pri Krtini 13. Boštonova jama pri Zalogu 14. Neka jama pri Dobu 15. Dolga jama v Sumberku 16. Ihanska jama nad Brdom 17. Dolga cerkev v Vastencah pri Zg. Javorščici 18. Neka jama pri Stegnah 19. Jama nad Dobrušo 20. Dupliška jama pri Grosupljem , 21. Fantovska luknja ali Ajdovska jama pri Gabrovki 22. Velika jama pri Trebnjem ; 23. Slugova jama v Globodolu 24. Neka jama pri Žužemberku 25. Krška jama 26. Vratnica pri Vel. Laščah 27. Neka druga jama pri Vel. Laščah 28. Podpežka jama 1 29. Kompoljska jama 30. Tacerca pri Strugah 31. Knežja jama v Mali gori 32. Zeljnske jame 33. Brezno na Skednenci na Mokrecu 34. Velika Pasica na Krimu 35. Neka jama na Krimu 36. Jelenska jama pri Borovnici 37. Košelevec na Ljubljanskem vrhu 38. Križna jama pri Ložu 39. Mrzla jama ali Križna jama 40. Jazbina pri Podležu 41. Planinska jama 42. Postojnska jama 43. Črna jama pri Postojni 44. Osajca pri Belskem ,45. Jakobova luknja pri Belskem 46. Jama pri Predjami 47. Volčja jama na Nanosu 48. Zavinka jama pri Lažah 49. Jama ,pri gradu Kalcu 50. Neka jama pri Knežaku 51. Neka jama pri Fernetičih 52. Pečina pod Muzerji pri Gabrovcu 53. Neka jama pri Tomaževici 54. Zidanica na Rašici 55. Matjaževa jama pod Šmarno goro 58 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA OPOMBE 1. Grošelj P., Prirodoznanska prizadevanja med Slovenci, Zbornik Prirodosl. društva I, str. 13 in 15. Ljubljana 1939. — 2. Mal. J., Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani. Kultur- nozgodovinski del. Zgodovinski pregled, str. 8. Ljubljana 1931. — 3. Gistel J., Lexikon der ento- mologischen Welt, str. 127. Stuttgart 1846. — 4. Wurzbach C, Schmidt, Ferdinand Joseph, Biblio- graphisches Lexicon des Kaiserthums Oester- reich, 233—236. Wien 1875. — 5. Slodnjak A., Uvod v Frana Erjavca Izbrano delo I. zv., str. 20. Ljubljana 1934. — 6. Hadži J., (Šmid) Schmidt Joseph Ferdinand. Stanojevič, Narodna enciklo- pedija, str. 709. Zagreb 1929. — 7. Hadži J., Opi- lioni Schmidtove zbirke, Glasnik Muz. društva za Slov., VII—VIII B, str. 27. Ljubljana 1926—27. Isti, Prilog poznavanju pecinskih pseudoskorpija. Glas Srpske kralj, akad., 140, str. 3. Beograd 1930. — 8. Kuščer L., Jamski mehkužci severozapadne Jugosla\-ije in sosednjega ozemlja. Glasnik muz. društva za slov., IV-VI B, str. 39. Ljubljana 1925. '■■ — 9. Carnelutti J., O dosedanjem in bodočem < delu na favni lepidopterov Slovenije, Biol. Vest-, nik II, str. 129. Ljubljana 1953. — 10. Gogala M.- Moder A., Prispevek k poznavanju favne stenic Slovenije (Hemiptera, Heteroptera), Biol. Vestnik j VII, str. 85. Ljubljana 1960. — 11. Kidrič Y.,\ Prešeren II. Biografija 1800—1838, str. 118. Ljub-i Ijana 1939. — 12. Freyer H., Über neue entdeck- i te Conchylien aus den Geschlechtern Carychium \ und Pterocera, Verh. zool.-bot. Ver., XV, Abh.,; str. 21. Wien 1855. — 13. Schmidt F. J., Beitrag j zu Krains Fauna, Illyr. BI., Nr. 3. Laibach 1832. j — 14. Kiauta B., Pisatelj Ivan Tušek kot jamar, j Proteus XXII, str. 7. Ljubljana I960. — 15.' Schmidt F. J., Grottenthiere, Verh. zool.-bot. Ver. \ IV, Sitzgber., str. 83. Wien 1854. — 16. Seliškar' A., Jožef Stussiner, Carniola IX, str. 94. Ljub- i Ijana 1919. 59