Uhaja vsak dan zvečer, izimSi nede\je in praznike, ter ve\Ja po pošti prejeman za tvstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, ca Četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 2 K 30 h.  Za LJubljano s posipanjem na dom za vb« eto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leto 6 K 60 h, za cn mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Ka naročbe brez istodobne vposujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se b« oznanilo tiska  enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se  tiska trikrat ali   večkrat. — Dopisi saj »e krrele framkovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah St. 6, iu sicer uredništvo v I. nadstropju, upravaištvo pa v pritličju. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije,
oznanila, t. j. administrativne stvari.
Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna'1 telefon št. 85.
„Slovenski Naroči" telefon St. 34.
Naš bojeviti škof.
Nihče ne more tajiti, da naš Škof ni bojevit. Izmed avstrijskih Škofov se odlikuje v svoji bojevitosti po tem, da boce vsako stvar izvojevati s svojim sangviniČnem nastopom. Jasna slika škofove bojevitosti so njegovi pastirski listi, v katerih naravnost fanatiznje nevedno ljudstvo. Zadnji „Škofijski liat" nam je tndi dokaz, da škof ne pozna nobene koucilijantnosti, nobenega ozira, temveč da kakor navaden srednjeveški fanatik napada vse, kar ne služi naravnost in samo rimskemu klerikalizmu. Ako mu ne ugaja napredna stranka, se ne čudimo, toda da je sedaj v/ svojem škofijskem listu napadel sofeolstco, splošno slovensko žensko društvo, gasilna društva, to je neodpust-ijivo. Javnost nam naj ne šteje v zlo, ako zato škofu povemo v obraz, kar mu gre. V svojem listu je napisal dolgovezno okrožnico, katera opisuje nevarnost za „sveto vero". Medtem, ko Fmo mi v prepričanja, da spravljajo vero v nevarnost duhovniki in škof — sami, pravi „Škofijski list" : „ Nasprotni listi so: ,Narod4, ,Goreojec', ,Učiteljski Tovariš', potem trije novi: ,Jeseniška Straža', ,Notranjec' in ,Naš list'. Nikar ne mislite, da so ti trije novi listi nedolžni. Naj prikrivajo končni namen, rožičke so že pokazali in dovolj, da vemo, odkod prihajajo."
»Belestrični list: ,Zvon' kvari mladino in zapeljuje Čitatelje v napačno naziranje."
,Društvene organizacije : Narodno napredna stranka sploh, katere načelniki vodijo očitno strasten boj zoper vero, zoper versko Življenje in zoper vsako gibaBJe po razodetih verskih načelih • Sokol *tvo, ki ima pri nas že po svojem bitji namen, da bode prvo-borivec za bogotajni liberalizem; splošno slovensko žensko društvo, v katerem se že tudi gospe veduo bolj     odtujujejo     cerkvi   in cerkve-
nemu življenju, kar se v Ljubljani zadnje tri, štiri leta močno pozna; celo požarne brambe bi radi dobili in imeli kot zastopnike in razŠirjevalce liberalizma."
„ Novi društvi: , A k a d e m i j a' in ,Pros veta', ki imata namen po deželi ustanavljati knjižnice in prirejati razne shode in govore; spočetka naj bi bili govori praktični o gospodarstvu, o narodnosti ; pomalem bi se razvili v proti-verske in bi ljudstvu vcepljevali krive in zmotne nauke protikršČanske, tako zastrupili naše ljudstvo in pripravljali za odpad od cerkve. Tako se je v Ljubljani Že začelo, in govorniku, vse-učiliščniku so navzoči burno ploskali, ko je govoril »oper verske nauke o Bogu in stvar jen ju."
Tako divje hujska Škof svoje duhovnike v zadnjem „ Škofijskem listu". In duhovniki bodo slušali svojega pastirja in bodo Še bolj divjali kakor doslej. Slobodno jim! Napredne in proste misli ne bodo ubili, naj si prizadenejo kar hočejo. Nehote se nam vsiljuje vprašanje, kaj bodo rekli tisti klerikalni inteligenti, ki vedo, da je Sokolstvo važen naroden Činitelj. Mi vemo Čisto pozitivno, da je Škofu bolj i všeč par sto starih tercijalk kakor pa Četa Čilih Sokolov. Ali vprašamo ga: kdo je Slovenstvu že mnogo koristil, stare, zarjavele tercijalke ali Sokoli? V spomin nam sili zadnja vsesokolska slavnost. Ali bornirani škof ni videl, kako so pokazali Sokoli svoj cilj? Pustite „Sokole", Črni Čuki, da vas Sokoli ne njedo!
Naš škof je edino vnet za to, da bi ljudje samo molili in znašali denar njemu in duhovščini. Všeč mu niso naše poštene slovenske gospe in gospice v Splošnem ženskem društvu. Zakaj ne ? Zato, ker se zavedajo in ne delajo štafaže pri procesijah in drugih takih 8lavnostih. Ako bi gospe in gospodične v splošnem ženskem društvu kupile vsaka par funtov težko svečo in svetile pri procesijah, bile bi vzor našemu Škofu. Tudi gasilna društva hoče imeti
škof »katoliška". Mi pa mislimo, da se Škof ne bi branil v slučaju nesreče najbolj liberalnih ognjegascev. „Akademija" in „Prosveta" sta mu obležali v želodcu. Smili se nam ta škof, ker je tako silno, silno omejen, in misli, da bo s svojim ropotanjem ustavil kolo časa in zaprl omiki in prosveti pot med Slovence.
Slovenci smo največ sami krivi, da cvete med nami klerikalizem še tako bujno, ker smo premalo storili za pro-sveto preprostega naroda. A kar smo zamudili, se da popraviti.
Vsi tisti, ki jih je škof zdaj zopet napadel, naj si štejejo v sveto dolžnost, nadaljevati z vso energijo započeto delo. Če bomo pustili Škota nadaljevati njegova hujskanja, naj se nihče ne čudi, da je masa naroda nevedna in zabita. Zato na delo ---delo bo najboljši odgovor na škofovo hujskanje!
Politika jeseniških klerikalnih brezdomovincev.
Stranka narodnih in delavskih izdajalcev na Jesenicah, ki se imenuje tudi klerikalna, je nagroma-dila v sobotnem „Slovencu" zopet toliko laži in zavijanj, da so se Jeseničanom lasje ježili ob brezprimerno nesramnem početju teh farovŠkih ljudi. Sodeč po neokretnih stavkih in nejasno izraženih mislih, se nam zdi, da je sobotni uvodni Članek „Slovenea" delo našega famoznega Župnika Janeza Zabnkovca, kateri napravi s svojo v u a n j o p t j o, kakor tudi s s v o j i m i n 1 t r a k 1 c r i k a 1 -nimi idejami vtis srednjeveškega rimskega inkvizitor j a. — Ta mož — dobro plačani rimski uradnik — poskuša ustvariti na Jesenicah neko fanatično k 1 e rikalno-tercijalsko stranko, ki naj bi se brezpogojno klanjala vsemogočnemu rimskemu molohn in kateri ne najdeš para na celi Kranjski. Veliko se
trudi Janez Zabukovec s svojimi kaplani za to stranko, organizira delavstvo, fanatizira kmeta, ščuje proti naprednim trgovcem in obrtnikom, napada vse sebi neljube osebe ter skuša na ta način terorizirati v svojih r Jeseniških novicah" vse, kar ga noče ubogati. Toda vkljub vsemu velikanskemu naporu stoji danes župnik Janez Zabukovec s svojimi kaplani politično oiamljen, ker dejstvo je, da odobruje njegovo brezobzirno klerikalno politiko le nekaj v občini popolnoma nevplivnih ljudi, kakor je n. pr. znani hinavec Peter Rozman, ki pri občinskih volitvah komaj vpoštev pridejo. In vendar seje napredna stranka toliko ponižala, da je ponmdila z ozirom na veliko važnost Jesenic v narodnem oziru klerikalci stranki — spravo. »Slovenec" je pojasnil v soboto vso zadevo, dolžni smo tudi mi, da storimo isto. Znano je, da sta se stranki na Jesenicah nekaj časa precej hudo napadali v obeh strankinih glasilih. Akademik g. Janko Pretnar je šel meseca septembra 1904 v Ljubljano ter skušal vplivati pri obeh uredništvih, da se osebnih napadov sploh ne bo več sprejemalo. Uredništvo „Slov. Naroda" je bilo s tem takoj zadovoljno, a isto je obljubil tudi odgovorni urednik „ S 1 o v. " dr. Ignacij Žitnik. Nekaj Časa je bil res mir. Potem pa je zopet pričel napadati „Slovence" in ti napadi so se ponavljali vedno strastnejše. Od napredne stranke ni nihče na to reagiral, prezrli smo vse, češ, morda se vendar naveličajo psovati. Z mirno vestjo lahko rečemo, daje napredna stranka potrpežljivo držala hrbet z ozirom na narodno edinost, ker je mislila, da ima tndi klerikalna stranka Še toliko narodnega Čuta, da bo uvidela, da je neobhodna
potreba skupnega posto panja proti rapidno naraščajo č e m u nemitvu. Takrat je prišel na Jesenice cand. iur. g. Ernest Cham. Prinesel je iz Ljubljane idejo — kompromisa, katera se je pravzaprav že prej porodila na Jesenicah, kakor smo zgoraj pojasnili. Sel je najprvo ▼ Župnišče ter res pripravil župnika Jan. Zabukovca tako daleč, da je bil isti pripravljen za — kompromis. — Nato je šel gosp. Cham k gg. nadpoštarju Scbrevu, učitelju Fabincu in Guštinn, fa-govcu Trevnu ter zdravniku dr. Kogoju. Navadna klerikalna laž in izmišljotina pa je, da sta bila obveščena o načrtih vodstva napredne stranke le gg. G u š t i n in Fabinc. Vso akcijo sta nato vodila g. nadpoštar A. Scbrejr od napredne stranke in župnik Janez Zabukovee od klerikalne stranke. Napredna stranka je bila tista, ki je sprožila misel kompromisa, ista se je ponižala toliko, da je šel g. nadpoštar Scbrejr k Župniku Zabukovcu, na kar se je pričela vsa akcija. Klerikalna stranka bi ne bila tega nikdar storila in če bi padle Jesenice za vse večne Čase v nemške roke. K prvi seji so bili povabljeni: E. Guštin, dr. Kogoj, F. Fabinc in A. Trevn od napredne stranke, V. Zabret, Prijatelj, Jakelj, P. Rozman in Bernard od klerikalne stranke. Že pri prvi seji se je pokazal župnik Zabukovec, da je v prvi vrsti in sicer strankar brezdomovinskega klerikalizma, kateremu stoji narodnost Šele na drugem mestu. — Glede sorazmerja glasov pri prihodnjih občinskih volitvah je ponudil napredni stranki od 24 občinskih odbornikov celih 7 reci l sedem. Neobhodno potrebno je, da sedaj pojasnimo, kako je dejansko razmerje voliloih glasov pri občinskih volitvah. Navadna otročarija je, Če piše „Slovenec" z velikanskim ponosom, koliko glasov so imeli pri deželno in državnozborskih volitvah. HMprednm stranka Je delala kompro-
LISTEK.
Ples.
»Ples se imenuje v najširšem smislu tista umetnost, ki ji je svrha prikazovati notranje pojave s primernimi gibljaji telesa." Tako se glasi zgodo-vinsko-strokovna definicija plesa. Seveda nima vsak ples tako „vzvišene" svrhe, kakor ni vsak ples umetnost.
Umetni ples se loči v 1 i r s k i in dramatični, družbeni in t e a -tralični ples. K liričnemu plesu spadajo razni narodni plesi. Ni ga menda naroda, ki bi ne imel svoje posebnosti v plesih
Dasi pripoveduje sv. pismo že o kralju Davidu, da je plesal v božjo čast, o materijaii8tičnih Izraelcih, kako bo plesali okoli zlatega teleta, vendar pri starih narodih ne najdemo izraza za besedo „plesati." Za plesno umetnost, ki jo je znal David, je menda zadosten latinski izraz „saltare" (skakati). In kadi razvajen ni bil kralj David, ker ni potreboval vojaške godbe, temuČ si je *am k plesu breokal na harfo. Pri starih Grkih pa plesa sploh niso ločili °d poezije in gledališčne umetnosti (or-kestik). Najbolj se je ples razširil in Upopolaih  pri   romanskih   narodih v
srednjem veku, posebno pri Italijanih. Že v 16. stoletju sta pisala Italijana Rinaldo Corso in Fabricij Ca ros o o plesu. Tudi dandanes so poleg Francozov Italijani prvi umetniki v plesih.
Nenavaden pojav je bila v srednjem veku takozvana plesna steklina. Bila je to nekaka epidemična bolezen. Tisoči versko blaznih so plesali tako dolgo, da so jim stopile pene iz ust ter so jim spodnji deli teles otekli. Končno se je plesalo v mešanih vrstah, pridružili so se jim berači in potepuhi, da so neovirano pasli divje orgije. Blazni plesalci in plesalke so prišli končno v tako ekstazo, da so pometali obleko s sebe ter plesali nagi. Najhujše take epidemije so bile v letih 1021, 1278 in 1375. Bila je to posebna verska sekta, ki je s tako strastjo spajala svoje verske obrede. Tudi na Slovenskem, posebno na Gorenjskem je delovala taka sekta, in naši kronisti nam mnogo pripovedujejo o zagonetnih skakalcih. Umevno je, da so se duhovniki strašno jezili nad novo sekto; cerkve so bile prazne, ker si je mladina na prijetnejši način „služila nebesa." In od tedaj je cerkev postala neizprosna nasprotnica plesa, ki ga proglaša za hudičeve mreže. Ne motimo se, da je duhovniška nestrpnost proti plesu rodila strahotne
balade, kakršna je n pr. Prešernova o lepi Urški in o povodnem možu.
Vrhunec nestrpnosti pa hoče vse kakor doseči sedanji ljubljanski škof, ki prekolne takorekoč celo cerkve, v katerih obližju se ob cerkvenih slovesnostih pleše. Toda kakor se naše ljudstvo do dandanes navzlic svojemu verskemu fanatizmu še vedno ni odreklo raznim paganskim šegam, tudi plesa ne bo pnstilo, prej Škota in cerkev.
Bonaventnrove nestrpnosti so se navzeli celo slovenski duhovniki t svobodni Ameriki. Njihovo glasilo „MirM piše o plesih : „Ples je sam zase sicer nedolžno veselje, postane pa dusi lahko nevaren, če se mu mladeniči in deklice strastno vdajo in ple&ejo sami. Godba, prijetna družba, razburjena kri in močne pijače Človeka nekako očarajo. (Kako pozna ameriški slovenski duhovnik vse te vplive !) Srce, oči in jezik ne poznajo mej; čimvečja je nečiraernost, tembolj se ji laskajo plesale. Zveze se v strasti sklepajo in angel varih mora pogosto jokati nad izgubljeno nedolžnost (Jej I) Vkljub vsej nevarnosti je mlado in staro za ples zavzeto kakor nerazumne miške. Te živalce namreč jako ljubijo godbo. Če zaslišijo mehke in nežne glasove citer ali klavirja, takoj pozabijo svoje prirojene boječnosti in prilezejo pri belem dnevu (?) iz luknjic
in od samega veselja sem ter tje tekajo (?) (To mora biti pri dr. Lampetu razposajenih mišk, ker jih po ves. dan izvablja z brenkanjem na klavirju iz luknjic. Zvedeli pa smo tudi sedaj, kako je mogoče miši loviti brez pasti.). Tudi ponoči začno skakati po strunah ter se razveseljujejo nad posameznimi glasovi, ki jih na ta način same pro-vzroČujejo (Kako so te živalce vendar idealue in skromne v življenskem razveseljevala — v Ameriki!). Pri tem veselju pa jih ugonobi njihova sovražnica — mačka. Prav tako je že marsikoga pripeljal ples v greh, in kar je Še huje — v pregrešno navado. Hudobni duh pazi na plesalce kakor mačka na miši, pa si tudi prilastuje posebno pravico do njih in do kraja, kjer se pleše (Grozno !). V dokaz temu naj sledi tale zgled : Tertu lijan, imeuiten(?) cerkveni pisatelj pripoveduje sledeči dogodek iz svojega Časa: Ženska, ki je bila jako lahko-miŠljenega vedenja in je strastno ljubila ustreči temu napačnemu nagneujn. Zato je zahajala na plesišča in k javnim igram, kamor so zahajali kristijani tistega časa. Nakrat se je poka zalo, da je od hudobnega duha obsedena. Duhovnike so poklicali na pomoč ; ti so z rotenjem zahtevali od hudobnega duha odgovor,  zakaj se je
predrznil krščansko ženo nanasti. Nato je odgovoril satan:  „Saj imam vendar
i pravico, ker sem jo dobil na lastnem posestvu." — Iz tega se nČimo, da hudobni duh na plesu gospoduje z veliko večjo močjo. Tu porabi najbolj nevarno zvijačo, da preobvlada zmernost in Čistost. Varuj se krajev, kjer se greft-
| niki zbirajo, pravi sveto pismo, in ne vdeležnj se njihovih norosti, da se tudi ti i njimi vred ne pogubiš.
Ples v prepovedanem času pa tudi Bog kaznuje. — V nekem kraju so hoteli vprizoriti na praznik cerkvenega posvečevanja ples in godbo. Samo dva gostilničarja sta bila v tistem krajo. Gospod župnik ju je pregovoril, da nista dovolila zabave v svojih prostorih. Neki kmetic pa je bil tako pnjeuljiv, da je dovolil ples v svoji hiši. Ples se je končal ob dveh ponoči; ob polu treh pa je  bila  že  vsa  hiša v plamenu.
i Ogenj je uničil hlev, listnico in skedenj, pa tudi dvoje svinj je zgorelo.14 (Gotovo je kaka pijana katoliška klada vrgla tleči Čik med gorljivo tvarino na plesišču.)
Upajmo, da se vkljub „Časnim io večnim nevarnostim" ne bo nobena brhka plesalka zbala „hudiČevega posestva" v „Novi Pauoniii".
m i s le za občinske volitve, kjer pa je razmerje volilnih glasov popolnoma drugačno, kakor pa pri deželno in dr-žavnozborskih volitvah. Zakaj ni „Slov.a omenil občin, volilnih glaaov. Tam bi bil udaril Župnik Zabukovec samega sebe po zobeh, ker bi javnost uvidela, da je edino on onemogočil spravo, ker je zahteval to, kar bi mu nihče na svetu pod takimi pogoji ne dovolil. Napredna stranka ima v prvem volilnem razredu 5 glasov, klerikalna le A, v drugem ima napredna stranka vel i It o ▼edino in le v tretjem razredu je klerikalna močnejša. Toliko pa je Še danes gotovo, da v tretjem razredu brez napredne stranke nikoli ne prodere, ker je potem zmaga nemške stranke v tem razredu zagotovljena, medtem ko zmaga napredna stranka v drugem razreda brez vsake druge pomoči.
Župnik Zabukovec je stal na stališču, da je potrebno v tretjem razredu za agitacijo največ truda. Res je to. Zakaj se pa potem vedno hvalite ■ svojimi zavednimi in organiziranimi volilci, zakaj tolifce vpijetc o svoji vzorni organizaciji. Ako ima vaša stranka res tako disciplino, js potreba v »Jeseniških novicah" kandidate le napisali, in zmaga je — vaša. Ali ni morda res tako, vi klerikalni kričači ? Napredna stranka bi se bila naravnost prodala, če bi bila sprejela razmerje 9 proti 12, k« ima vendar veČino v dveh razredih. Vsled tega je bila prva seja brezuspešna. Za drugo sejo je značilno zlasti to, da je prišel od klerikalne stranke samo Zabukovec s svojim kaplanom. To je očividen dokaz, daj« Zabukovec dobro vedel, dado sprave nikdar ne pride, ker je klerikalci nočejo. Napredna stranka na Jesenicah je hotela zase 10 odbornikov, a nasprotni jih je pustila 11. Toda župnik Zabukovee ni hotel sprejeti te sprave, dasi je imel na ta način večino, ter s tem pokazal, da je imel pri vsi zadevi edino straakarskc namene, vsled katerih bi padla občina v roke klerikalnih brezdomovincev. Resnica je, da jo na to nesramno zahtevanje Zabukovcu rekel g. Kabine: nŠkandal za našo stranko, če sprejme te pogoje -. Neumnost je, če pravi »Slovenec-, da je gos p. Fabinc onemogočil spravo, ker so bili pri seji vendarŠešti rji drugi zastopniki tukajšnje napredne stranke, kateribilahkospre-jeli nesramo ZabukovČevo spravo, če bi se ne strinjali ■ r. Fabinee m. Sveta dolžnost napreduj akov je bila, da so varovali strankine koristi, kakor je to storil župnik Zabukovec, ki nihotel za narodnost žrtvovati enega moža, dasi bi imel še vkljub temiklerikalno veČino. Vsled
svoje trdovratnosti daleč znani Janez Zabukovec je onemogočil spravo s po-oblastilom gen eral n e g a štab a ljubljanskih klerikalcev, zasluži ime prvega n a r o d n e g a i z d a j a 1 c a, kerjeznal v aro v a ti k ori s t i brezdomovinskega klerikalizma, a se ni zmenil za naroden obstanek — lastnega naroda. Napredna jeseniška stranka ni delala po navodila napredne stranke v Ljubljani, delal pa je župnik Zabukovec, ki nam je sam osebno rekel, da se mora prej v Ljubljani informirati, predno se sploh spusti v kak dogovor Senca narodnega izdajstva pade torej gotovo na celo kJerilLalno stranka na Kranjskem. Na Jesenicah stoje danes razmere tako, dane bo napredna stranka nikdar večpaktiralas klerikalno strank o, ker išče ista le strankarskih koristi in ji je vseeno, če so ti stran-k a r j i Nemci ali Slovenci samo da so — katoličani. Jeseničani bodo menda sedaj uvideli, da župnik Zabukovec ne more iti v narodni boj, ker on je p 1 a Č a n nradnik cerkve ter se mora ket tak v prvi vrsti boriti za cerkvene potrebe in če pri tem tudi narodu preti — pogin. jKar kvasi sobotni „Slovenec" o ljubljanskih naprednjak i h, je preneumno, da bi sploh odgovarjal, ker take neslanosti so kvečjemu za zaljubljene 1 j u b 1 j a n-s k c 1 c m c n a t a r j e. Da pokažemo nestrpnost naših klerikalcev, naj zavrnemo kot grdo neresnico tudi to, da so pričeli klerikalci napadati »Jeseniško Stražo* in naprednjake šele potem, ko so jih isti izbacnili iz odbora podružnice sv. Cirila in Metoda. Kdor se za stvar zanima, naj vzame v roke prve sobotne številke „Slovenca" 1905, kjer
I bo našel med .Jeseniškimi novicami" napade na „Sokola" in razne „liberalce" in še prej,  predno   se je  vršil občni
j zbor podružnice Cirila in Metoda.
Kdo torej laže, vi klerikalni hinavci? Kdo išče razpora? V svojem brezvestnem fanatizmu ste šli tako daleč, da vam ni nobena reč več sveta ter za kratek Čas napadate vse, kar vas ne uboga. Pojdite ven iz Markotove gostilne in videli boste, kako sodi o vas še nenepokvarjeno — ljudstvo. Končamo : Rimski uradnik, župnik. Janez Zabukovec je preprečil po naročilu klerikalnega vojnega sveta v Ljubljani spravo na Jesenicah ter s tem pripomogel, da se bo morda nekoč šopiril na Jesenicah oholi Nemec.
Vojna na Daljnem Vztokn.
Spopad pri Gunšulinu.
Iz Sabetuna se poroča: V jugovzhodni Mandžuriji so se v zadnjem čaeu pojavile številne čete H u nguzov, ki imajo nalogo, razdejati ž-- zniško
progo. V istih krajih je tudi opasiti japonske det?, ki organizujejo Han guze. Stavilo teh Japoncev in Han-guzov se ceni v celo n na 11.000 mol. Kakor se kaže, so Japonci koncentrirani 70 kilometrov severo vzhodno od Gunšulina in imajo namen operirati proti železniški progi. Proti Jjponcsm, ki so na severu od Gunšulina navalili na neki železniški most, smo odposlal'večji oddelek pehote, ki je sprva porazil sovražnika, kasneje pa bil obkoljen cd dveh konjeniških polkov, štirih pehotnih kom-panij in od številne huaguSke čete ter bil prisiljen, se z znatnimi izgubami umakniti. Na bojišču smo pustili en top. Boj se je vršil 20 kilometrov severno od Gunšulina.
Obstreljevanje Putilovskega griča.
Iz ruskega glavnega taborišča se poroča: Japonci so 14. in 15. t. m. obstreljevali z osempalčnimi topovi in 250 fuatcv težkimi granatami ruske pozioije na Putilovskem griču. \l tega je razvidno, da so Japonci že dobili svoje oblegovalne topove izpred Port Artarja in 80 jih že posti-rali th svoji fronti.
Ruski center se vsled tega nahaja v velekritičnem položaju.
General Kuropatkin brzojavlja z dne 16. t m.: 14. t. m. je naša konjenica na desnem krilu potisnila proti )U£U sovražnikove konjeniške prcdatr&že. Polkovnik Udenič, ki je poveljeval n&šdmu oddelku, je bil ranjen.
V noči 15 t. m. so naši prostovoljci nspadli na levem krilu vasi Vatišao in Tadziapao. Pregnali so sovražnika in z&žgali dotične vasi. IitoČasno so drugi prostovoljci pregnali Japonce is vasi Siaonu in iz gozda na griču Biurn.
Poročilo maršala Oiame
Poročilo maršala Ojame z dne 14 t. m. se glas': Naša artiljerja je bombardirala C i e s u n m up a o 18 a j in jo z»žgais. Sovražna artiljerija v okolici Sančengtsušana je odgovarjali na naš bombardma. V noči 14 t. m. je napadla sovražna pehot* Vajtno-šan; eden bataljon je napai obnovil 15. t m. ob zori, toda oba napada sta bila odbita. Takisto je oddelek ruske konjenice trikrat prodrl iz Šengtssnen proti Santajou, dočim je neki drugi konjeniški oddelek prodiral na desnem bregu reke Hun proti jugu
14 t. m. je sovražnik taboril pri Čenčeavaci. Ko smo odposlali proti njim močan voj, so se jeli umikati proti severu; naš voj jih je zasledoval v smeri proti Hejnkovu in jim povzročil nekoliko izgub. Ruska artiljerija, ki je bila postirana pri Van-heapengu, je ščitila umikanje. Umikajoči se oddelek je štel deset šva-dronov konjenice in artiljerije.
16. t. m. so Rusi bombardirali japonske poz'o;je pri Sajespavu, H ;n-
šenpavu, Mintopavu in v okoliei. Japonski voji so 17. t. m. potisnili 100 mož brojeći ruski pehotni oddelek pri Peninulupavu proti severu. Rusi so se umaknili proti Sintanfjnga.
Mali spopadi.
Poroča se iz Huanhana: V noči 15- t. m. so osvojili ruski prostovoljci vas VajtnoŠan in vse okope in nasipe v bližini te vasi. Japonci so imeli znatne izgube. Rusi so izgubili dva mrtveca in deset ranjencev. 15. t m. se je na celi fronti slišalo grmenje topov.
Nove opera c je ruške konjenice.
Dopisnik R^uterjevega urada v taborišču generala Oka briojavlja 15 t. m. preko Fuzana: K-.kur se kaže, je zopet jel večji ruski konjeniški voj operirati proti japonskemu desnemu krilu. Podrobnosti o teh operacijah, kakor tuii o številnosti posameznih oddelkov niso znane. Ker se je zadnja slična akcija ruski konjem ponesrečila, mislijo Japonoi, da se tudi bodočih ope racij ni treba bati. Ob fronti vlada mir. Vreme je post&lo toplo, snežni meteži so ponehali.
Kam sta izginila francoski in nemški ataše iz Port Arturja?
»KO nisehe Zeitung« priobčuje iz C:fua z dne 11. t m. tole brzojavko: Danes so tu prijeli dva Kitajca, ki sta priznala, da sta oropala nemškega in francoskega atašeja, ki sta meseca avgusta na m ki kitajski džunki odpotovala iz Port Arturja in nato izginila brez vsakega sledu, ju ubila in vrgla v morje.
O boju pri Sandepu.
I Obolešev poroča o boju pri Sandepu »Ruskemu Siovu« is Ma-kdena: Japonci priznavajo, da oo bil-', njih izgube v boju pri Sin 1» pa zelo velike. Značilno pa je, da so bile iz-! gube  vsled  artilerijskega  ognia na j obeh straneh zelo neznatne. Maršal : O.ama je izračuni*, da znašajo ta iz-! gube na japonski strani samo osen odstotkov.   Pri nas bo izgube vsled japonskega artilerijskega  ognja še manjše. Vse kaže na to, da je japonska artiljerija, ki nam je povzročila   pri  Tjurenčenu,  Vafankovu in Liaoiangu toliko žrtev, izgubila svojo važnost  in svoj  pomen   Našli smo proti    japonskemu artilerijskemu ognju uspešna protisredstva
Japonski oddelek, ki je porušil železnico, uničen.
Dopisnik lista »Rus« poroča, da je bil japonski oddelek, ki je pred nekaj dnevi porušil rusko železniško progo severno od Mukdena, 15. t m. zajet in do zadnjega moža uničen. Po informacijah istega dopisnika operira sedaj v Mongoliji okoli 3000 Japoncev, ki so razdeljeni v več Čet, ki skušajo razdejati mand-žursko železniško progo.
Gospa Angela.
(Dalje.) IV.
Gospodična Marica je bila v letih, ko mislijo dekleta najresneje na možitev. Njihova parola je tedaj: nspeti vse sile, da dobe moža. Kdor takoj ne zbeži, kdor ostane, je premagan in le malokdo uteče namenjeni mu usodi Kadar prekorači dekle 22 leto svoje starosti, tedaj pogleda vsakega meškega samo z ženitvanjskimi očmi.
Marica je bila prav zadovoljna, ko se ji je približal M rko, čeprav ga je zdaj precej brezobzirno spominjala na Angelo. Mirku sa je zielo, da so to samo manevri, s katerimi ga hoče izzvati in pripraviti do tega, da bi Se izrekel odločilno besedo. Mirko pa se je skrbno varoval, storiti kaj takega. Na ženitev ni mislil. Dvoril je Marici edino le z namenom, da bi jezil Angelo in jo napravil ljubosumno.
Toda — bilo je že prepozno. Angela je tuli pri tistem večeru, ko se je poljubovala s svcjirn možem, še vedno mislila, da mora svoji ljubezen ohraniti Mirku.Jj Sama sebi je
z vsakovrstnimi razlogi dokazovala, da mora ostati pri dani besedi. Obljubila mu je, da ostane vedno njegova in rada bi bila izpolnila dano obljubo.
Toda uvidevala je Bama, da ee to ne zgodi. Spoznala je, da sta se ona in M rko drug pri drugem varala. Namesto da je bil Mirko njen tolažnik v najtežjih dnevih njenega življenja, je bil pravzaprav glavni vzrok njene žalosti in njenega ob-upanja. Če se ločita, ho bolje zanjo in za njega, za njegov notranji mir in za njegovo prihodnjo srečo.
Angela je sklenila, da piše Mirku in mu vse razloži t-r ga prosi, nai ji odpusti in naj ji vrne dano besedo. Da se z možem toliko Časa ne sprijazni popolnoma, dokler ji ni Mirko tega izrecno dovolil, to je smatrala za svojo častno dolžnost, v to se je čutila vezano po svoji vesti.
Smehljaje se se je naslednjega dne odpravila, da gre z doma. Namenila ss je iti na izprehod, potem pa poiskati Iva v kavarni, da bi šla skupaj domov k večerji.
Grede skozi Gosposke ulice je oddaleČ zagledala Iva. Svetnik Gre-bin je bil precej kratkoviden, med-
tem ko je imela Angela dobre oči. 01 »lontovža« je spoznala vsakega človeka, če je stal pri »Tonhalle«. Taii Iva je spoznala na prvi pogled. Strme je šla dalje proti njemu. Ki dela tod? Saj to je čas, ko sedi v kavarni. Pospcš la je svoje korake, a preino je prišla bližje, je izginil Ivo v Gerlirvjevi hiši.
Angela je obstala. Bliskoma ji je šinilo v misel, kar je bilo pisano v anonimnem pismu na Iva, da ima namreč Ivo v Gerlicvjevi hiši ljubavne sestanke z gospo Karolino. Angela je obstala sredi cesto, kakor bi Čakala, da se odpre zemlja in da se ona pogrezne v neznanske globine.
Potem pa se je zasmejala na ves glas, dasi je bila bleda kakor smrt in se je po vsem Života tresla kakor list v vetra. Zdaj ji je bilo vse jasno, strašno jasno.
»Objel me je le vsled tre notnega poželjenja, kakor žensko, ki jo dobiš na cesti, potem pa se jo zopet vrnil v naročje svoje metrese."
To spoznanje je bilo za Angelo tako grozno, da ni mogla več logično misliti. Pred očmi ji je nekaj svetlikalo, tako da je mogla samo počasi iti naprej. Večkrat se je vse okrog nje za-
zibalo tako, da se je morala z roko opreti ob zid, sicer bi se bila zgradila na tla. Popadla jo je bila mrzlica in jo stresala, da bi se bila skoro onesvestila.
„Polastil se me je kakor vlačuge, in zdaj poljublja ono Črno ciganko, dasi so njegove ustne Še gorke mojih poljubov.4*
Čutila se je tako krvavo razžaljeno, da je imela samo eno misel: bežati od tega moža, ki jo je tako sramotno izdal. In kam naj bi bežala drugam, kakor k svojemu ljubimcu Mirka Tkalca.
»Polastil se me je, kakor kake vlačuge- to je bila edina misel, ki ji je šumela po glavi. .Pozabila sem vsa razžaljenja in poniževanja, odpustila vse storjene mi krivice, vso preteklost, postala nezvesta Mirka dani obljubi, da ne pripoznavam svojemu moža nobenih pravic več, — a njemu je bilo vse le hipno zadoščenje brutalnega instinkta."
Angelo je obšlo pravo sovraštvo do Iva, tisto sovraštvo, ki se poraja iz obupa, ki zmoti najtreznejšega človeka in ga zapelje v najblaznejše korake. Na Karolino Zoričevo ui Čisto nič mislila, do nje ni čutila nikakega sovraštva, sovražila je samo svojega moža, samo njemu se je hotela maščevati.
(Daljo prih.)
Umor ruskega uradnika »a bojišču.
Uslužbenec armadnega dobavitelja Gromova je v bližini Ifckdtn* ustrelil 25letnega uradnika J ar m on-kina. Jarmonkin je bil sin urednika in izdajatelja lista »Zarja« v Petro-gradu. Nadzoroval je dobavo provi anta za mandžursko armado. Jarmon-kin je opetovano pisal svojemu očetu o nečuvenih nerodnostih o slepar stvu in poneverjenju, katere izvršujejo v Mandžuriji razni armad ni dobavitelji, med njimi alaati Gromov. Gromova je že v rusko turški vojni obsodil general Szobeljev na smrt na vislicah, a je bil pomi!ošč*-n. Umor se smatra kot osveta za ona razkritja
Nemški podpolkovnik pl. La-nenstein o ruski armadi.
Berolinska »Post« rr.občuje poročilo nemškega vojaškega atašeja pri ruski armadli na bojišču, podpolkovnika p! LanetiRteinao ruaki vojski. Iz tega poruč la posnamemo: M oost ruskih vojakov je naravnost presenetljiva. Ko je K j ropat ki a uka zal, da se naj armada vmakna iz L'.aojanga, je pehota stala šest ur ob mostu, da ščiti prehod artiljerija preko rese, in vojaki bo si pri tem m.rno brez strahu kuhali svoj ća,
Ena najimenitnejših lastnosti iu ske armade pa je sposobnost, se d -poInjevAti.   D-.nes že nr\ primer ven polk pob.t, izgubivši merda polovic svcjfg*  moštva,  jutri  je   ie zopet polncšlevilen in se udeležuje že no v h bojev.
Nekaj dni po bitki pri Llrcjangu so ruski vojaki Že zopet popevaii in se norčevali z Japonci.
Položaj   ruike armade se z b o i j s u j e vsak daninnemor se dvomiti o končni brezpogojni ruski zmagi.
Poročilo princa Karla Hohen zollernskega o Port Arturju.
»Petit Bleu« poroča iz Neapla: Poročilo princa Karia H honaollern-skega 0 oblaganju in kapitulaciji Port Arturja, je bilo na par-Ztika «>R o on« poslano semkaj in se je oddslo poročniku Mokinu, ki ga izroči cesarju Viljemu.
Ruske izgube.
„Ruski Invalid" je  dobil od sani tarnega načelnika mandžurske armade iz Sabetuna te le podatke o ruskih iz gubah:  Od začetka vojne do 14. pru sinca t. 1. se je poslalo v Harbin, Gto, Stretensk, Habarovsk, Nikolsk in Via divostok 1710 ranjenih in 2308 bolnik častnikov ter 53.890 ranjenih iu 72.531 bolnih vojakov, skupaj torej 130.43V oseb.
V tem časn je v bolnišnicah umrlo 45 ranjenih in 62 bolnih častnikov ter 1232 ranjenih in 2G6S bolnih vojakov, torej skupaj 4007 oseb. Za službo nesposobne se je spoznalo 6674 ranjenih in 11.248 bolnih vojakov.
V Irkutsk in v Rasijo se je po slalo: 559 ranjenih in 670 bolnih čast nikov ter 4121 ranjenih in 4079 bolnik vojakov, torej skupaj 9429 oseb.
14. prosinca pa je Še v bolnicah 152 ranjenih in 634 bolnik častnikov ter 4953 ranjenih in 15.815 bolnih vo jakov, torej skupaj 21.554 mož.
Od ranjencev in bolnikov se je vrnilo k armadi 1896 Častnikov ii 75.821 vojakov, skupaj torej 7 7.7 17 mož.
Državni zbor.
Dunaj, 17. februarja. Poslanec Biankini je interpeliral trgovinskega ministra za varstvo dalmatinskega vina pred trgovino s umetnim vinom v Trstu. — Ministra dr. Klein in grof Buquoy tta odgovarjala ua oelo vrsto interpelacij. — Potem sa je nadaljevalo drugo branje o r e -fundaoijaki predlogi. Govorila sta poslanca F o f t in W o h 1 meyer, nakar je dobil besedo pro sluli grof Sternberg, ki se je v svojem dolgoveznem govoru tudi hvalil s svo im pobalinskim napadom na poročevalca Ptnizka. Mladočehi ga niso hoteli poslušati ter so demonstrativno zapustili dvorano. D*
Dalja v prilogi.
ni obveljala predse»dnikova beseda, ki »e hotel grt ta S^rnbergu odvzeti besedo, k temu so pripomogli največ Pohaki- ki so agitirali, naj zbornica o*\l* predsednikovo prepoved ter pust« grofu naprej govoriti. Poljaki pa niso tega storili iz simpatij za grt f» Sternberga ali iz principa, da »-> ?a?uje sveboda govora, temu6 iz mrinte proti predsedniku grt fu Vet t r u. Razen poljskega kluba so glasovali proti predsedniku So Vse-nerrc, socialni demekratje in kršč. socialisti. — V nadaljnem govoru je grof Sternberg mešal vse mr-goee in nemogoče, kritikova) je mla-dočt-ško pciit ko, opsoval prslanca H e r o 1 d a , pozival vse časnikarje in odvetnike na dvob<j n*glašal svoje simpatije za habsburško dinastijo ter branil znano pustolovko goep~» pl. Hervpy. Ker je v svojem govoru tudi pozival vlado, naj varuje čast cesarske h še, odgovarjal rcu je ministrski predsednik baron Gaut8ob, ki je prosil zbornico, naj skrbi, da se t&ka vprašanja ne bodo tako razpravljala, kakor je to storil grt f S eriiberg, ker se na ta način cesarska čast pač ne varuje. — Govoril je še posl Starzvn-ski, ki je izjavil, da b do Poljaki glasovali za predloge. Nato se je izvolil za glavnega govornika pro pesi Zaffrun (contra govornik se ni oglasil). — Podpredsednik Kaiser je naznanil, da je predsednik grof Vetter odstopil. — Z*kon o refundaciji je bil sprejet v drugem in tretjem branju. — Posl. S t e i n je protestira«, da je v nekem dopisu na legitimaciji odsek govor o poslancu sa mesto Zsdar (Žara), čel\ da takega imena mma nebenc mesto v državi. (M*r je Žara nemško imet) Podpredsednik Kaiser mu je brž obljubil, da se bo pisava primerno popravila.
Predsedniška kriza.
Dunaj, 17. februarja. Neposredno potem, ko se je zbornici naznanilo, da je grof Vetter odsto pil, šel je k njemu ministrski pred eedmk baron Gautsch ter ga skušal pregovoriti, da bi svoj sklep umaknil. Grcf Vetter pa je izjavil znova, da vztraja pri demisiji, ker ne gre, da bi bila predsedniška čast odvisna od slučajev. — Koncem seje so šli načelniki skoraj vseh strank in klubov k predsedniku ter ga prosili, naj ostane na svojem mestu. Zi-gotavijali so mu, da je bila le slučajna veČina proti njemu. Grof Vetter se je dolgo branil, končno pa dal razumeti, da je vse odvisno od tega, s kako večino si izvoli zbornica predsednika v prihodnji seji. V torek pred sejo imajo načelniki klubov sejo, v kateri se bo dogovorilo, da s čim večjo večino voli zopt-t grcf Vetter za predsednika.
Iz odsekov in klubov.
Dunaj, 17. febr. — Imunitetni tdsek je imel včeraj sejo, v kateri ss js najprej sklenilo, da seizroče sodiščem poslanci Žitnik (za dva slučaja), El-dersehj Herzog in Malik. — Glede izročitve poslanca Haucka seje skle nilo, da se zaradi žaljenja veličanstva ue izroči, pač pa zaradi motenja vere, ker je priobčil v vsenemškem glasilu znani članek o rešnjem telesu.
— Carinski odsek je dognal ves zakon o carinskih tarifah. Razni govorniki so zahtevali, da mora vlada obenem izdati tudi carinski tarif za slučaj tannske ločitve od Ogrske.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 17. febr. Neodvisna stranka je enoglasno kandidirala grofa A p p o n y i a za zborničnega predsednika. Grof Apponvi pa je kandidaturo odklonil, češ, da želi vplivati na stranko, iesar pa bi ne smel kot nevtralni predsednik. Nato je bil posl. Justh enoglasno določen za predsednika.
Budapešta, 17. februarja. Tudi tnagnatska zbornica je imela danes formalno otvoritveno sejo. Predsedoval je najstarejši član, predsednik kraljeve kurije Nikolaj pl. Szabo.
Budapešta, 17. febr. Volitev zborničnega predsedništva bo v ponedeljek. Liberalna stranka kandidnje za predsednika bivšega poljedelskega mi-bistra Talliana.
Budapešta, 17. februarja Grofu A n d i- a s s \- j u se je baje posrečilo, da je opozicija v svojih zahtevah glede vojaštva popustila.
Bolgarija in Nemčija.
Sofija, 17. februarja. V dvornih in v vladnih krogih jih prešinja nenavadno ponosna zavest, da je bil knez Ferdinand v Berolinu tako prijazno sprejet. (V istini pa so postopali ž njim, kakor s vazalom turškega sultana.) Prijateljsko razmerje med Bolgarijo in Nemčijo je začelo naraščati lani z ustanovitvijo bolgarske diplomatične agenture v Berolinu. Tj razmerje priča, da odločilni I neirski krogi zasledujejo z velikim zanimanjem rezvoj Bolgarije. (To zanimanje pač ni toliko zaradi Bolga rov in njihove zemlje, temuč le za radi kneza, ki je njihove krvi in po glavitno zaradi lastnih žepov, ki se dajo tam doli na Balkanu še povsod polniti 8 trgovino, industrijo in teh niko. Za Slovane kot take pa nimajo Nemci nikjer odkritih in nesebičnih simpatij.) N*vdu§enje za sijajni in ljubeznivi sprejem v Berolinu kali v vladnih krogih le nerešeno vprašanje, kaj sta imela opraviti pri sprejemu na kolodvoru turški poslanik in vojaški ata-e Ali se ni s tem kneza javno ponižalo kot turškega vazala?
Velik atentat v Petrogradu
P e t r o g r a d, 17. ftbr. V Moskv1, kjer je vel. gubernator knez Sergij, se je izvršil atentat. Pod njegov voz je bila vržena bomba, k i se je razpočila ter raztrgala vel. kneza in voz na drobne kose. Atentatorje so prijeli. Eden med njimi je težko ranjen. Maogo dijakov so zaprli.
Petrograd, 17. februarja. Atentat se je zgodil danes popoldne ob 3 uri, ko se je veliki knez peljal iz zgodovinskega muzeja v Kremelj. Pri justični pa!aČi sta pričakovali dve esebi v drožkah ve'ikega kneza. Ko se je pripeljal vel. knez, peljala sta se za njim ter na pripravnem mestu vrgla bombo pod njegov voz. Eksplo zija je bila tako silna, da so se zdrobile vse šipe na just čni palači. Voz velikega kneza se je razletel, a konji so prazni zbežali naprej. Veliki knez je bil takoj mrtev. G'ava in noge so bile odtrgane od trupla. Voznik je dobil hude opekline ter je med potjo v bolnišnico umrl. Atentatorji so nepoznani. E1en med njimi je rekel: »Vseeno mi je, kaj pride; svojo atvar sem izvršil!« — Takoj se je zbrala velika množica na mestu ter začela proti dijakom demonstrirati ter jih pretepati. Kose trupla velikega kneza so pobrali ter prenesli v Nikolajevo palačo.
London, 17. februarja. Veliki knez Sergij je že pred nekaterimi dnevi našel na svoji pisalni mizi smrtno obsodbo, ki mu jo je poslala teroristična stranke. Bil je že ■davno cilj revolucionarjev, ker je najmočnejše vplival na carja, da ni sprejel nikakih svobodomiselnih načrtov in nasvetov. Veliki knez Sergij je bil znan po svojem verskem fanatizmu in trdosrčnosti, bil je zelo oho), nazadnjaški značaj. Na borzah v inozemstvu so sprejeli vest o njegovem umoru, kakor nekaj, česar se je že davno vsakdo nadejal.
London, 17. februarja. Tra gična smrt velikega kneza Sergija, carjevega strica, bo tudi carja brez dvomno močno spremeaila v prilog socialnim in političnim reformam ter za sklenitev miru z Japonoi. Sedaj mora car spregledati, kaj hoče narod za vsako ceno.
Petrograd, 17. februarja. Vest, da se je z velikim knezom Sergijem peljala tudi njegova soproga Ei'zabeta, ter da je bila smrtno ranjena, ni resnična. V isti meri, kakor je narod Sergija sovražil, je vedno ljubil knjeginjo Elizabeto zaradi njene dobrosrčnosti. Dobila je nedavno svarilo, naj se ne vozi več skupno z možem; to je pač dokaz, da je atentat že bil davno dogovorjen.
Petrograd, 17. februarja. Gavori se, da so pri preiskavi v stanovanjih atentatorjev našli pisma, v katerih so bili car, vsi veliki knezi, T r e p o v , Pobjedono
scev invečinomavsiguber natorji na smrt obsojeni ter je bilo določeno, da se vnajkrajšem časupovrsti pomore. V vladnih krog«h so vsi prestrašeni in zmedeni. O ivori se, da odide car s velikimi knezi sa dalje časa v inozemstvo, najbrže na kodanjski dvor.
Ljubljanski grad.
Kakor je našim čitateljem znano, je občinski svet ljubljanski v svoji seji z dne 7. t. m. soglasno sklenil, da kupi Ljubljanski grad za določeno ceno 60.000 kron ter da razen tega ob svo jih troških zgradi vojni upravi novo shrambo za smodnik. Troški za zgradbo te shrambe so proračun jeni na okroglo 10.00(1 kron.
Z ozirom na ta važni sklep mestnega zastopa se nam zdi umestno, da iz poročila, katero je gospod župan Hribar že leta 1897. v tej zadevi predložil občinskemu svetu, podamo našim Čitateljem nekoliko odlomkov, ter jih tako seznanimo s projektom, ki utegne postati izrednega pomena za bodočnost Ljubljanskega gradu ter posredno tudi za povzdigo tujskega prometa v Ljubljani in v divni naši deželi sploh.
Za rešitev vprašanja — pravi gospod župaa v omenjenem poročilu — ali naj mestna občina kupi Ljubljanski grad, je važno preudariti vse okoliščine, ki govore za to, ali pa tudi proti. Za to, da se mestna občina prizadene, dobiti Grad v svojo last, govori pred vsem ebzir do mestnega stanovništva, kateremu se, če bi prešlo to posestvo v privatno last, lahko zapro lepa šeta-lišča, s katerih je tako čarokrasen razgled po mični ljubljanski okolici in na gerenjsko stran, kakršnega po mnenju izvedenih turistov razen Solno-grada nima nobeno mesto našo države.
Za to govori pa tudi skrb za povzdigo tujskega prometa. Da je leta nei/.merne narodnogospodarske važnosti, dokazuje najbolje blagostanje, ki vlada povsodi, kamor prihajajo v večji množini turisti. Dandanes, ko je premožnej šim postala neizogibna potreba, da vsaj nekoliko tednov na leto potujejo, prizadevajo si povsod, kjer niso slepi za koristi, ki prihajajo od tujskega prometa, da privabijo kolikor mogoče teh potnikov k sebi. Največjo privlačno silo imajo poleg udobnosti modernega hotelskega, gostilniškega in kavarniškega življenja lepe okolice, glede katerih je poskrbljeno, da opazovalen tudi stopajo pred oči. Tako okolico ima Ljubljana; toda ako se človek vozi po njej v že-lezničnem vozu, ne bode mogel opaziti njenih vabljivostij. Zato je potreba, da si jo ogleda s točke, kjer se mu pokaže v vsej svoji veličastnosti. Taka točka je Ljubljanski grad. Nikakor pa ne zadostuje, da se na grad opozarja po časnikih in potnih knjigah ali pa s plakati po železničnih in parobrodnih postajah, temveč treba je tudi skrbeti za pripraven in lagoten pristop nanj. Takega Ljubljanski grad sedaj nima. Ako bi ga pa dobilo mesto v last, lahko bi napravilo električno dvigalo, katero bi brez dvojbe postalo — zlasti ako bi se z železnice dobro videlo —■ privlačna lila za tujce.
Kar se poslopja samega tiče, orne nja poročilo, da bi bila velika škoda, ko bi imelo kdaj popolnoma izginiti, ker daje vsej okolici nekak prijeten vtis in potniku žo od daleč oznannje, kje stoji deželno stolno mesto Kranjske. Zato bi bilo, Če bi prišel mestu v last, vsekakor priporočati, da se ohrani severni, proti mestu obrnjeni trakt, ki bi se popraviti dal brez velikih troškov. V tem traktu bi se dali napraviti prav lepi gostilnični prostori z velikimi dvo ranami za plese in shode. Ker je raz gled iz dotičnih prostorov očarovalno lep in ker bi se sedanje senčnato dvo rišče dalo prav dobro uporabiti a* gostilniški vrt, ni dvojbe, da bi gostilnica na Gradu, če se napravi nanj dvigalo, po katerem bi se prišlo na vrh za kakih 20 vinarjev ali še ceneje, bila vedno — zlasti pa še po leti zvečer — prav dobro obiskovana. Za gostilni kc pro store dal bi se prav dobro urediti oni dvoriščni trakt, ki stoji takoj poleg bivše bolnice in v čigar prvem nad strop ju so bila stanovanja za paznike; dalje prostori, v katerih se je nahajala shramba za jedila, kantina in pa kuhinja za kaznjence. Med bivšo knjigoveznico in malim mestnim požarnim stolpom kazalo bi pa v tem slučaju napraviti tudi verando, s katere bi gostilniški gostje uživali prekrasni razgled na vse strani. Taka veranda dala bi se napraviti brez velikih troškov.
Ostali prostori v severnem traktu bi se dali porabiti zopet za stanovanja. Kor so precej dobro ohranjeni, mogli bi se v ta namen prirediti z malimi troški tako, da bi se napravilo iz njih dvoje manjših iu dvoje večjih stanovanj. Ker je iz teh prostorov oČarnjoČ razgled, ni dvojbe, da bi se ta stanovanja
— seveda računajoč vedno z dvigalom
— prav lahko oddajala v najem.
Ljubljanski grad v posesti mesta mogel bi pa zadobiti ie drug pomen.
Pod že navedenimi prostori v tem traktu se nahajajo ogromne dvorane, ki so doslej služile za skupne zapore in kaznjeniške delavnice. Te dvorane bi se dale preurediti tako, da bi se v njih zamogle praznovati večje s lavno* ti, prirejali posebni slavnostni shodi. Zares, ljubljanski grad po svoji minolosti nima za naa onega pomena, kakor za Poljake Wawel, za Čehe Karluv Tyn ali za Nemce Wartburg; vendar pa jo tudi on videl mnogo zgodovinskih Činov, ki so se odigravali okoli niega, zlasti pa pod njim v beli Ljubljani.
Ako je verjati Valvazorju, sezidali so Ljubljanski grad koroški vojvode, ali pa kranjsko istrski mejni grofje. Vse kakor se«;a njega ustanovitev v zgodnjo zgodovinsko dobo. Predniki naši posta vili So ga na holmec sredi dežele, ko da so hoteli ovenčati selišče, katero so si izbrali za Ljubljano.
Ako mu doslej zgodovina ni odka-zala večje vloge v razvoju dežele in v življenju naroda, zakaj bi se mu za bodočnost odkazati ne mogla V
Strelice iz selške doline.
Železniški konsumarji imaio letos slab predoust, k«-r ne mor*»io na stroške drug h popivati in jest«. E1ino StrajnsrČt-k 91 ga privošči lahko še na stroške tistih tepčkov k i mu dajejo doDiček pri patrn* štrih. Pa tudi to bode sčasoma p? tr-kl >
»Ti prekleti požeruhi so vse sami požrli«, je dejal hribov ski kmet, kat»n |e vozi z«st »ni za konsumsfco h«šo les in opeio. Kdo ve, katere l|uii ie s tem mislit? Morda vendar ne R^novca, Strajnarja in takih pobožnih ptčev!
»S Boda v litre« bo imeli v sredo duhovniki lošse d«fcanijev24-iezn*kih O kako ti duhovni gospodje skrbe za svoje — trebuhe!
Gospodarska   zadruga na Češnji ei se noče r d mrtv h prebu d i ti,  čeprav  so  »vooa«  Prevo rekli: »O sai bomo se začel*!«
Gospod kaplan v Selcih strastno pridiguje proti plesu Niegove beseda pa so bob oh -t^no. Dokažemo mu: V nedeljo, 19 t. m. bodo na Frtici plesali katoiišfci možje, katoliški fantje, katoliška dekleta in s posebnim veseljem še »M-r jine družbarice«. Vsem tem je k»p'an za-stooi pridigoval, ker se bodo tako sukali, da bo vae okrog šlo. A*.o b« nas neizkušeni g kaplan hotel poslušati, bi mu svetoval«: Pust t- mladi svet, na. se rt 2vesehuje, in če ste morda proti plesu zato, ker sami ne smete plesati, primite na Frtci najbolj zalo plesalko in s- zasukajte z njo t&ko, da vam bodo škrci po zraku šli Šzcfu ne bode to prav. ampak na svoji časti, veljavi in poštenosti ne bodete iEgubili n čes&r To je d"b*>r svet in vreden,da ga poslušate Tudi na svatbah se bodo povs d radova! in plesali. Zakaj pa plesu na svatbah ne prepovedujete? Saj se ljudje ravno tako sučejo po nogah, in ne po g »v . Pustite ta neumni boj proti ptee^u saj je tudi David plesal pred skrinjo umu.
Dnevne vesti
V Ljonijaai, 18 februarja.
— Minister dr. Klein je bil
v  svojem  opravičevanju   napram dr. Tavčarju skrajno  nesrečen.   Skušal si je pomagati  kakor je  pač   vedel in znal, ali slabo stvar je težko braniti z uspehom. O tem  se je prepričal tudi minister dr. Klein. Konstatirali smo že, da se je minister v meritornem ozirn glede delegiranja mariborskega sodišča popolnoma  vdal  in  proglasil dotično Gleispachovo odločbo za „zmoto". Tudi je minister izrecno pripoznal, da je postopal Gleispach nepravilno in nezakonito, ko v dotični  odločbi  ni navedel razlogov, iz katerih je delegiral mariborsko sodišče. Dalje je minister povedal, da je Gleispacha podučil,  da ne sme več   tako   postopati.  To je jako lep in za vse stranke  koristen uspeh, ki ga je dosegel d/. Tavčar. Gleispach je opravičeval svoje postopanje s tem, da je trdil: pri nas je uzus, da se v takih slučajih uikaki razlogi  ne navajajo, marveč se stranke  samo opozar jajo na dotične zakonske določbe. To je jako — naiven uzus. Stranke imajo po zakonu (§ 63. kaz. pr. r.) pravico pritožbe proti  takim  odločbam. Kako pa naj se pritožijo, Če ne poznajo raz logov odločbe?   Pritožba  ima vendar namen, izpodbiti  razloge   in dokazati, da so razlogi odločbe neutemeljeni. — Gleispach pa teh razlogov ne pove I Take se reže v Cancibarju in v Maroku kruh pravice, a Če so tako postopa v državi,  ki  hoče biti pravna
država, je to nekaj nečuvenega, nekaj takega, za kar zasluži grof GleiMpach najo8trejšo kazen. — Minister Klein je dalje rekel v svojem opravičilu, da se ni mariborsko sodišče delegiralo iz tistih nagibov, ki jih je Grnig navedel v svoji prošnji za delegiranje. Že „Ar-beiter Zeitung" je zaradi tega ostro obsodila Gleispacha. Ko bi bil postopal Gleispach pravično in nepristransko, bi bil moral preiskati, Če so nagibi, ki jih je navedel Grnig za delegiranje, utemeljeni ali ne. Gleispach je našel, da ti nagibi niso utemeljeni, a namesto da bi bil Ornigovo prošnjo odbil, je poiskal drugih nagibov, ki jih Oroig ni navedel. Kako naj se imenuje to postopanje? Minister je rekel, da se je Gleispach oziral na to, da bi bili stroški te pravde čim manjši. Kaj pa brigajo Gleispacha ti stroški? Stroške bi plačal ali Grnig ali pa dr. Tavčar, ne država in zato Gleispachu nič mar za te stroške. Končno je minister dejal, da je s tem, ker je delegiranje mariborskega sodišča glede dr. Tavčarja razveljavljeno, ta zadeva, v kolikor se tiče dr. Tavčarja, zopet postavljena v prvotno stanje. Tu se je minister ali zmotil ali pa je namenoma povedal neresnico. Dr. Tavčar in dr. Brumen sta skupno tožena in zato se za dr. Brumna nikakor ne sme delegirati drugo sodišče, dokler ni dovoljeno sodno postopanje proti dr. Tavčarju. Ako postane delegacija proti dr. Brumnu pravomoćna, predno se je začelo postopati proti dr. Tavčarju, potem je Čisto gotovo, da se odredi delegacija tudi proti dr. Tavčarju, kajti da se proti dvema obtožencema v eni in isti stvari ne bo razpravljalo pri dveh različnih sodiščih, lež na dlani. Zdi se nam tudi, da minister Klein in grof Gleispach na to špekulirata. Minister je delegiranje mariborskega sodišča glede dr. Tavčarja razveljavil, misleč, naj le bo za zdaj, ko bo delegiranje za dr. Brumna pravomoćno, potem tudi dr. Tavčarju ne bo pomoči in pride tudi on pod nož mariborskih porotnikov. No, mi lahko počakamo še nekaj časa. Za danes naj vzameta minister Klein in grof Gleispach samo na znanje, da se jima bo že še izdatno posvetilo, kadar pride v drž. zboru na vrsto prošnja, naj se dovoli sodno postopanje proti dr. Tavčarju.
— Slovensko uradovarije
na Štajerskem.  Piše se nam s Štajerskega :  Koncem lanskega leta je priobčil „Narodu Članek o številu slovenskih uradnikov pri c. kr. uradih v Mariboru.   Da  je   slovenskega jezika zmožnih   uradnikov   res  grozovit po-manjkljaj, spričuje dejstvo, da dobivajo stranke,  Čeprav vlagajo slovenske prošnje, tožbe itd. naj si bo od političnih ali od sodnijskih uradov, in če so tudi znane kot notorični Slovenci v nemškem jeziku pisana in tiskana vabila k zaslišanju.  Nedavno tega je hodil pisec teh vrst po vaseh v Slovenskih Goricah ter naletel na kmeta, ki je gledal čisto zamaknjen na kos papirja. Na vpraianje kaj je tako zanimivega na tem papirju, je prosil kmetic: „Gospod, bodite tako dobri in povejte mi, kaj je to za en cegelc. Vidim pač, da je nekaj začečkanega gori,  pa ne vem ali je zame, ali ne.   Mislil sem iti k našemi rihtarjn, pa ta, kolikor vem, tsdi ne zna nemški brati.u   In kaj je bilo? Vabilo c. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru, s katerim vabilom se grozi kmetu, ako ne pride  zanesljivo ta dan v pisarno podpisanega uradnika, bode kaznovan z globo 10 K  ali  pa  bode  prignan po orožnikih. Kmet je pač že enkrat dobil enak listič, toda ker je mislil, da je to le potrdilo o sprejemu njegove prošnje, ki je pa bila pisana v slovenskem jeziku, ni dalje povpraševal.   Če bi bil dobil slovensko vabilo, gotovo bi se bil odzval zahtevi   okrajnega glavarstva« Tako pa ne uraduje in rešuje edino le mariborsko okrajno glavarstvo, temveč tako delajo vsa glavarstva na južnem Štajerskem. Da tudi pri sodnijah ni nič boljše,  dokaiuje  dejstvo,  da dobivajo stranke,  ako nimajo slov. zastopnikov vedno in edinole nemške pozive, in to posebno v kazenskih zadevah. Ako se potem stranka, ki je nezmožna nemščine, ne odzove poklicu ob pravem Času, so krivi gospodje sami. Potem pa ne smejo groziti z kaznijo in s orožniki. Da bi bila stranka primorana najeti si
tolmača, pa t ml i ni ni nikjer predpisano. Najboljše sredstvo je, ako slovenske stranke sploh ne sprejmejo nemških pozivov in vabil, ter naj se jim tisti poš Ijejo po pošti ali po kakem slngi. Na ta način bi bili potem ti nradi primorani, pošiljati Slovencem slovenska vabila. Dalje je navada pri vseh c. kr. uradih, ustmeno vložene prošnje, tožbe, prizive i. t. d. (takozvane tožbe na zapisnik), vpisovati edino le v nemškem jeziku; s tem seveda dokaže dotični aradnik zmožnost slovenščine, toda ker boČe pokazati, da je nemščina nAmts-sprache" in da nrad še ne pozna enakopravnosti obeh jezikov j mu je tudi deseta briga, Če stranka razume njegovo pisarijo ali ne. Vprašati se mora tu: zakaj neki imajo nradi slovenske tiskovine? Morebiti samo zaradi lepšega; to se pravi sodnije, kajti politični uradi do sedaj še nimajo niti ene samoslo-venske tiskovine. Pa kaj se hoče, saj smo si sami krivi, da ti gospodje z nami tako pometajo, kakor se jim ljubi. Vsak naj po svoji zmožnosti deluje na to, da se bo naše ljudstvo poučilo o pravicah, ki mu pristoje, potem se bo tudi doseglo, da bodo vsi uradi primorani občevati z nami v našem jeziku. Kakor zahtevajo naši nasprotniki svoje pravice, tako jih smemo tudi mi zahtevati. Povrh pa naj poslanci vsak tak slučaj pribijejo v državnem zboru in sicer odločno in brezobzirno. Za zgled naj jim bo dr. Tavčar. Tako kakor dr. Tavčar sploh še ni nikdar noben slovenski poslanec govoril v državnem zboru niti v štajerskem deželnem zboru. Tako je treba postopati, Če se hoče kaj doseči.
— Škofovi zavodi v Št. Vidu. Škof A;;t n Bonavectura je mojster v ožemanju tiste ubog** pare, ki se imenuje kraojski km-*t. To se je videlo posebno v prvih časih nabiranja za šk fove zavede. Toda sčasoma so se ljudje tega večnega odiranja vendar naveličali. Tudi trdoi klerikalci so se začeli up rati in zdaj je škof že vesel, če iipreša 400 K vsako četrtletje. Čim manj d di od kmetov, tol ko bolj pritiska na du hovščino. Vpeljal je postbno takso, kimu jo mera plačati vsak kranjski duhovnik, če dobi kako služb">. In ta taksa ie prav snatna. Fajmc šter v Naklem pri Kranju bi vedel o tem nekaj prav zanimivega povedati. Pa tudi drugi duhovniki. Tako je neki katehet v Idriji moral škofu plačati za zavode 200 K takse, ker je dobil katehetsko službo. Ali ne smrdi to nekoliko po simoniji? Prav radovedni smo, kje bo dobival škof denar za vzdrževanje svojih zavodov, ko niti denarja za stavbo ne more ekupaj spraviti.
— Škofov „probekandi-dat11- Skcfovi »zavedi« v Št Vidu so pod streho in bliža se otvoritev. Poleg denarnih skrbi ima škof zdaj Še drusro  skrb — kje  dobiti profesorjev. Poslal je bil nekaj duhovnikov na vseučilišče in  nekateri so tudi napravili izpite. Tt bodoči prefesorji se zdaj — branijo škofovih služb v zavodih v Št Vidu.   Ie začetka jim je škof obetal poleg popolne oskrbe 600 g'd. plače, zdaj jim ponuja samo še 500 gld.   T. mladi duhovnik profesorji seveda s tem niso zadovoljni. Zdaj, ko lahko dobe državne službe na državnih gimnazijah v mest h s trikrat  večjo  p!ačo nego jim jo ponuja škof, jih ksjpak prav nič ne mika,  da bi  se  dali zap eti v škofovo kasarno v Št. Vidu, da bi tam ob  slabi  lemenatarski  hrani živeli kakor v kakem samostanu in zaslužili komaj za vsakdanje potrebščine. No, nas ne zanima dosti, kako se bo škof poravnal s temi svojimi duhovniki.   Bolj bi naa zanimalo, izvedeti kaj o moralični kvaliteti teh bodočih profesorjev škofovih zavodov.   Šiof bo v te zavode lovil otroke slovenskih staršev, in zato je vsa javnost interesirana na tem, kdo dobi to mladino v roke. Kake elemente je Škof izbral, to  nam   kaže   slučaj škofovega »probekandidata«    v Kranju. Enega teh bodočih profesorjev Šent-videk h  zavodov je poslal škof v Kranj na ondotno gimnazijo tako-rekoč »prakticirate MoŽ je bil prav zaprav samo nekaj ur v Kranju. Noč
ga je prinesla — noč pa je vzela. Koj prvi V'čer s ojega bivanja v Kraniu se je škof »v »probekandidat« napil k- t živina V ptjanoati je potem v kavtrni uganjal take r» č>, da )e zanj prava sreča, da jo je odkuril, siet r bi ga bili še zaprli Zaganjal so je v natakarico, jo metal na b'* liard m »tih storil dejanja, ki se po § 516 kaz. zakona kaznujejo s hudim zaporom od šestih mesecev ij ene?a I- t?*. Ta škofov »probekandidat« je miral seveda tako zapustiti krantsko gmnnazi|o. To dejstvo nam odpira l«-po perspektivo, ta slučaj nam kaže, kakih nravnih razmer se je bati v škofovih zavodih. In zavodu, kier bodo nastavljeni Ukl *zg<>j t-lji, naj se zaupa slovanska mladin*?
— Ali je normalen mestni
kaplan Lovrenc Lah, ki poučuje krščanski nauk na obrtno nadaljevalni Šoli v Idriji, smo se vpraševali, ko smo čuli pripovedovati učence te šole o zadnji uri verouka pretečeui torek? Kar verjeti nismo hoteli, da si upa ta nevredni maziijenec v javni šoli tako početje, ai nasprotuje, kar naravnost vsem Šolskim postavam. Dolgo smo molče prenašali prismodarije tega „prklamastega" kaplana v obrtni šoli, a v torek je nje govo poČetjo dospelo na vrhunec predrznosti in naša dolžnost je, da odločno protestiramo, da bi ta Človek še nadalje imel obrtno šolo kot torišče za politična hujskanja. Že takoj s početka, ko je opustil verouk na tej šoli Osvvald, kateremu se ne ljubi ukvarjati se zvečer z mladino, ampak raje prazni vrčke piva in sedi pri taroku, je Lah napovedal vajencem, da se ne misli mnogo pečati z veroukom, ker so se istega že v ljudski šoli učili, ampak hoče jim predavati. Io res je mučil uboge vajence s svojim razkladanjem o anarhistih ! , liberalcih, socijalnih demokratih in sploh o raznih političnih strankah, zabavljal Čez „Slovenski Narod* in drugo napredno Časopisje, poveličeval pa klerikalno stranko. Da so le neradi poslušali vajenci taka predavanja svojega kateheta, se razume, ker isti gotovo niso imeli smisla za Lah ove uČe-nosti('). To je bilo učnim gospodarjem vajencev preveč in g. župan je bil prvi, ki ni dopustil svojim vajencem obiska-vati nadalje verouka, za kar je bil opravičen, saj se vendar nikakor ne more dovoliti, da bi se učenci napram gospodarju hujskali. To je bilo povod, da je izlil Lah svojo jezo nad župana, ki je, naj je pripomnjeno, načelnik šolskega odseka obrtno nadaljevalne šole, pri zadoji uri verouka. Prišel je četrt ure prepozno v šolo naravnost od neke domače gostilničarske zabave, kjer se je pošteno naužil rujoe*ra vinca, da se je mogel s tem večjim pogumom znašati nad vajenci. Najprvo je kričal: „Naj bo župan ali trgovec, ali kramar, kaznovan mora biti, če niso v odsekn kake šeme(!), če so pa seme se pa ne da pomagati!- Ko je tako nad županom otresel svojo prirojeno jezo, spravil se je nič manj surovo nad pod-načelnika šolskega odseka prof. Pirnata, ker je predzadnjo uro nadzoroval pouk. „Pirnat sme stati le kakor štor v sobi, on nima pravice izpraševati. Hotel sem to že zadnjič povedati, pa nisem hotel radi njega, danes pa sem se namenil, da Vam to povem. Samo škof ali dekan sme izpraševati. Tudi bi ne bilo treba nobenemu vstati, če Pirnat vpraša!" In tako je dalje pestil prof. Pirnata. Začel je rogoviliti za tem nad šolskim odsekom: „mi je vseeno, če dobim tiste solde ali ne, če jih tudi v Nikavo zaženem!" Tako je razsajal nepretrgoma do konca ure, niti z besedico ni omenil krščanskega nauka. Kdo se ne zgraža nad takim početjem blagoslovljenega suroveža! Ali naj obrtniški vajenci zato obiskujejo Šolo, da se naučijo surovosti od podivjanega popa?! Šolskemu odseku je znano početje kaplana Laha, ali bo izvajal tudi posledice ter mu prepovedal nadaljnje poučevanje verouka na šoli?! Ugled in disciplina na šoli, pa tudi čast članov šolskega odseka to brezpogojno zahteva !
— „Slovencu" pod nos. Is
Trbovelj se nam piše: Kako slabo je »Slovenec« o vsaki stvari poučen kaže dejstvo, da je pred nekaj dnevi prinesel novico o imenovanju našega
župnika častnim kanonikom. Stvar bi sama ob sebi nebilačudnt, zakaj naš župnik preje zasluži to čast, kakor deset Korošcev in ŽuŽatov, toda kar »Slovenec« ve, tega ne ve niti m rborski škof, še manj pa župnik s*m. Na bodemo preiskavah, ali je tega kriva nevednost ali zlob nost, vendar pa moramo konstatirati, da nikakor ni lepo, ako se mladi f.ntiči okrog »Slovenca« norčujejo iz častivredne sive glave. Vsakdo spoštuj sv< j stan in svoje stanovske tovariš*-, naj si bode meŽnar ali škof!
— Farska bisaga na delu. Ubogo naše ljudstvo! Jedva še zmore bremena, ki mu jih nalagajo država, dežela in občina, na robu gospodarskega propada je že, a vendar je naši duhovni gospodje, ki se izigravajo za edine prijatelje slovenskega ljudstva, neusmiljeno izžemajo, pijo mu kri in mozeg in mu hočejo izprešati iz žepa zadnji belič. Že tukaj v Ljubljani, kjer za popovsko hisago menda ne cvete baš preveč bnjno pšenica, si razni pobožni berači takorekoČ kar vrata podajajo. A kaj šele na deželi ? Tu pa ne preide skoro teden, da bi kmetic ne imel na vratu kakega kapucina, frančiškana, salezijanca in kakor se že zovejo ti razni menihi berači, ki prihajajo od blizu in daleč na našega kmeta, da mu izpraznijo mošnjiček. Tem beračem so se v novejšem času pridružile razne cerkvene družbe, ki so si postavile za cilj, da z denarjem, izprešanim iz najrevnejših slojev našega ljudstva, grade najrazkoŠnejše cerkvene palače. Tako so si zgradili frančiškani cerkev na Brezjah in v Mariboru. Za cerkev v Mariboru so kutarji n. pr. iztisnili iz slovenskega kmeta nad en milijon kron, v zahvalo za to pa so napravili v cerkvi, ki jo v Mariboru nazivljajo „slovensko-, samo nemške napise, pri blagoslovljenju pa je škof Napotnik govoril samo nemško, dasi Nemci za zgradbo niso prispevali niti ene stotinke. Komaj so očetje frančiškani malo ponehali guliti naše ljudstvo, že si je fajmošter v Rajhenburga Jožef Cerjak izmislil, da bi ne bilo napačno na tuje stroške zidati novo cerkev. Osnoval je cerkveno stavbno družbo, ki je sedaj s tisoči in tisoči „hruia-cijami" preplavila slovenski svet. Slučajno smo dobili v roke eno tako „vabilo" za vstop v to cerkveno družbo. Će plačaš 12 kron, boš deležen teh in teh dobrot : brale se bodo zate maše, opravljale se bodo zate molitve in, če umrješ, pa se za teboj zapojo „libere", da prav gotovo prideš še gorak v sveta nebesa, pa seveda samo pod pogojem, a k o p 1 a č a š. Ce ni to simoni ja, ostudno barantanje z vero, potem ne vemo, kaj bi imenovali s tem imenom! In da bi čim več neumnih kalinov izvabili v svoje mreže, jim obljubljajo v nasprotju z drugimi enakimi družbami — večne maše. Kakor bi bile te najboljše plačilo ! Kdaj bo že naš narod nvidel, da mu take maše ne morejo pomagati, najsi Že duša gori v peklu ali se raduje v nebesih? No, žalibog pa bo še to dolgo trajalo, da se ljudstvu odpro oči! Cerjak je v kratkem času nabral za naše razmere ogromno vsoto 45.000 K, a še ni zadovoljen, še hoče naprej guliti in odirati našo nerazsodno narodno maso. Nabero se ogromne vsote, a nikdar se ne ve koliko, in ako se zgradi cerkev, ni nobenih računov, vse izgine v — farovški bisagi. Ali ne bo že vendar enkrat vlada napravila konca temu sistematičnemu umazanemu izže-manju ljudstva?
— Konsum v Cerknici je
torej tudi crknil in jutri, dne 19. t. m., bo pogreb, pri katerem bo najbrž spet dr. Vilko Schweitzer stopil v akcijo in drl kmete, kakor dela na Blokah. Kaplan Boksar, ki je ta kon sum ustanovil, ga vodil in ga srečno pripravil na kant, pri čemer se je pa njemu samemu prav izvrstno godilo, pisari po klerikalnih listih, da nima konsum nič izgube in da je to dognala Zadružna zveza. No, kako ta zveza take stvari opravlja, to se je pokazalo že pri sodiščih v mnogih slučajih, čo ima Boksar v rokah bilanco, ki pravi, da nima konsum nič izgube, potem je ta bilanca falsifioi, rane, kakor so od kraja falsifioirane vse bilance, kar jih nsprsvljajo katoliški revisorji. Boksar bi konsuma
prav gotovo ne opustil, če bi ne bil cisto pri kraju. Sicer pa pripovedujejo odborniki konsuma sami, da je knn sum bankeroten in da jim je Za družna sveza sama nasvetovala, naj prikrijejo svoje stanje s tem, da hitro likvidirajo in opuste, sicer da bodo Še zsprti.   Tako je, pa nič drugače!
— „Nemski ao peli.11 »Domoljub«, ki ga časih tudi tmesujejo žegnano stranišče, poroči v zadnji številki, da so na Stefanji dan v dragarski podružnici na Travi pri maši nemško peli. S tisto brezmejno hinavŠČino, ki je lastna »Do-moljubovim« popom, dostavlja ta list: »Pavel Turk, slovenski prvo-boritelj na kočevski meji, stopite krepko na branik sa naše svetinje » Kolikor vemo, je gosp. Pavel Turk trgovec, posestnik in gostilničar in ne fajmošter, in kolikor vemo, odločujejo duhovniki, kako naj se v oerkvi poje, ne posvet ljaki. Posvet -njaki smemo sa eerkev samo plačevati, govoriti pa nimamo ničesar. To je sicer vnebovpijoČa krivica ali doslej je tako. Ko bi posvetniaki mogli na tem kai izpremeniti, bi bilo kmalu bolje na Kranjskem in bi mi te pope in popčiče preklicano hitro naučili kozjih molitvic. »Domoljub« uganja najgrjo hinavščino, ko kliče na pomoč g. Pavla Turka, ki ne mire ničesar storiti, pušča pa v miru tistega izdajalskega duhovnika, ki je vpeljal nemško petje.
— Šolske mase. Čuje bo, da je deželni šo'ski svet v svoji zadnji seji skleni), odpraviti šolsko mašo na obeh ljubljanskih gimnazijah.
— Repertoar slovenskega gledališča. Danes zvečer veleza-bavna burka: „Rusom na pomoč!* — V torek, dne 21. t. m. je velika dramska noviteta in sicer se predstavlja prvič na slovenskem odru Victoriena Sardoua znameniti igrokaz: „T o s k a" v prevodu A. Benkoviča. Znani francoski pisatelj je spisal to dramo s posebnim ozirom na veliko francosko tra-gedkinjo Saro Bernbard, ker velika vloga Toske daje dramatični igralki priliko, pokazati vse svoje vrline. Drama vrši se 1. 1800. v Rimu in so tedanje politične razmere ozadje pretresujoči tragediji. Naslovno vlogo igra gospdč. Sparna, veliko vlogo policijskega načelnika pa g. režiser Tišnov. — V petek, dne 24. t. m. gostuje ga. Irma P o 1 a k o v a, Član kr. dež. gledališča v Zagrebu na našem odru in sicer v naslovni vlogi Ofienbachove operete : „Lepa Helena*. — V nedeljo dne 26. t. m. sta dve predstavi in sicer popoldne narodna igra „Martin Krpan" zvečer pa poslednjič v tej sezoni Thomasova opera »Mignon".
— Ujel se je. Posestnik in občinski odbornik Fran Merkuu, po domače „Petrač" z Iga, zvesti pristaš g. župnika ižanskega, je med drugim brezimno ovadil tudi orožniškega stražmoj-stra na Igu, ki je pri vseh poštenih ljudeh spoštovan in vobče priljubljen, na orožniško poveljstvo, da isti pristransko postopa in ne uživa nika-kega zaupanja med ljudstvom. Obenem je z ah te v al, da se p res stavi ta orožnik. V brezimnem piscu se je zasledilo Mcrkana, ki je bil tožen radi žaljenja časti. Pri obravnavi v četrtek dne 16. t. m je zastopal Merkuna g. dr. Poček, Merkun sam ni došel, zlezel mu je pogum v hlače, da bi doprinesel dokaz resnice in sodnik je obsodil Merkuna v globo 40 K in povrnitev stroškov. Kdor drugim jamo koplje, sam v njo pade. Spioh je pa na Igu in okolici kaj živahno postalo, ovaduštvo je v cvetu. Kakor se Čuje, je neka družba, ki ima baje nalogo, tajno vse nadzorovati in ovajati za resnico se ne meni, samo da ovadi, je dobro; olajša si srce.
— Krščanska mati. Nekdaj sta živela zaaonska Franca in T ne S v L'gojni pri Vrhniki v najlepši zakonski sreči Žthbog je gmotno stanje prva kača v ljubezenskem paradižu. Materijalne razmere bo bile vzrok, da je naš Tone šel v Ameriko Ženo je pustil doma. Pob ica ženioa, pobožna poslušateljioa boŽ|ih nameatnikov, se je le malo časa držala dolžne zvestobe. Zgodila se je nesreča. V blagoslovljenem stanju je Franca premišljevala, kako se reši zadrege. Neka ji vdana prijatel|ioa ji je nasvetovala sledeče: Ti otroka, ko se porodi, lepo v bato zavij, daj ga v škatljioo in to položi ob cesto, kjer mnogo ljudi gre, ter napeljuj šolske otroke, ki ob isti oestt v šolo gredo, naj pazijo, da kako škatljioo
najdejo, in vse bo potem dobre. Tako se je tudi zgodilo. Pobožna žmics je, ko je otroka povi s, storila kakor ji je pobožna kača našepetala in zgodilo se je vse tako, kakor je bilo pr-je naslikano, samo s razlike, da je ta zgled krščanske matsre — izginil in sicer brez sledu. Savna e. kr. žandarmerija se trudi ta or gnal krščanske mstere najti, da ga dotični oblaeti predstavi, ki ga b de poučil v nravi materinski liuneani.
— Na ribniiabi zemlji cvete klerikalizem na vso moč lepo in kadar duhovniki žanjejo, imajo kašče do vrha polne. Ljudstvo imajo skoro popolnoma v rokah in zato je zanimiv vsak slučaj, ki kaže, kake sadove rodi versko-nravna vzgoja teh sitih duhovnikev. Uprav klasičen je slučaj, ki ga je zabeležil neki klerikalni list. Tam č tame med dopisi „z ribniške zemlje" : »Nečloveški sin je imel svojega 35letsega očeta zaprtega v svinjaku, ki se je izhajal v Živinskem hlevu. Šele bližajoči orožniki so rešili očeta iz tega nedostojnega bivališča." — wSpoštuj očeta in mater" veleva božja zapoved, take zvani Kristusovi namestniki pa take dobro vzgajajo preprosto ljudstvo, da delajo katoliški sinovi s svojimi ttarii grje kakor s živino.
— V Borovnici se je ustanovil taraDuraški znor, ki je začel prav srečno in uspešno delovati. Po tem zgledu so se »brali tudi m l a deoići is Preserja ter pod vodstvom ondotnega kapUna ustanovili tamburaški zbor. Žapoik je pa kaplan« prepovedal sodelovanje, češ. da ponoči predolgo izostaia. Valad tega |e sedaj med liudmi rsipor Eni bi radi, na) kaplan še naprej vodi tamburaški zbor, drugi pa sa protivijo. češ, naj ostane kapan pri altarju in naj se ne vtika v druge reči.
— Občinske volitve v Bučki. Občinske volitve v Buč&i so se vršile 19 m. m. Ker je med km-ti močna stranka naprednjakov, so se klerikalci silno bali, da občina p^ooln« ma ne preide v liberalne roke. K-r sa pa to s prstenimi sredstvi ni dalo doseči, bo klerikalci posegli po nasiistvu in slepa; stvu. Vkomisjo so volili s»me klerikalce in niso pustili na volišče nobenega liberalca, da bi pazil na volilno postopanje. Tako se je moglo zgoditi, da so klerikalci nemoteno mogli voliti s pooblastili po dvakrat. Toda uvideli so, da j;m tudi to ne more pomagati. Z »to bo j«li na vse načrne begati liberalne vohlce in jim grozti. NajDoJj se je v tem odlikoval seveda župnik. Ta je kar divjal in uganjal stvari, da bi ga pravzaprav moral zgrabiti za vrat državni pravdni k. G'ozl je, da ne bo več prve mase na Bučki, ako liberalci zmagajo, velilcem pa, ki bi volili liberalno, je pretil, da jih ne pride ob zadnji uri »povedat itd. Na drugi strani pa so klerikalci grozili, da ne dobi nobeden, ki bo liberalno %ohl, posojila v posojilnici v Szoci-janu, oziroma da ga oni, ki ga ža imajo, morajo nemudoma vrn ti, Vsljub vsem tem grožnjam pa ao si napredni kmetje le priboriti v 3 in 1 razredu po dva mandata, v d r u g e m r a z r e d u pasoprodrli z vsemi Šestimi kandidati, da imajo torej liberalci sedaj 10 odbornikov, klerikalci pa samo 8. Župnik je bil vsied tega neuspeha 8'lno razjarjen in jel neusmiljeno uterjavati s/oje terjatve pri onih, k so volili napredno. T da teh pa leni mogel spraviti v z drego, ker so jim drugi premožnejši posestniki posodili, da so nas'tili župnika. Ker bi pa bili naprednjaki zmagati na celi črti, ako bi klerikalci ne sle-parili na tako nečuven način, so vložili proti volitvam 2 5 mm ugovor na deželno vlado. Ker pa še dosedaj niso dobili nobenega odgovora, vprašamo slavno dež vlado, kaj je s tem rekurzorn?
— „Skrivnosten slučaj." Pod tem naslovom smo 9 t. m poročali, da se je 6. t. m. priplazil v stanovanje urednika »Slov. Štajerca« I Krizmana neki Ivan B vdek, ki je pomagal pri ekspediciji imenovanega lista, mu zažgal posteljo, ga iz nje prtegnil ter ga pnčel obdelavati, neteč ga uničiti. Tako se je stvar od prizadete sirani pojasnjevala in tako se je splošno govorilo po Kranju. Zdaj smo izvedeli kaj več o tej stvari Predvsem smo izvedeli, da je omenjeni B .vdek identičen z gosp. Ivanom Bavdkom, ki je postal v Kamniku, kjer je bil pristaš na rodnonapredne stranke, žrtev klerikalnih denunoijantov. Preselil se je v Kranj in dobil službo pri »Slov. Štajeron«. V Kranju sta Križman in B * vdek stanovala in spala v eni in isti sobi. Neresnično je torej, da se je Bavdek priplazil v KriŽuaanovo stanovanje. A tudi o kakem zločine m govora. Zgodil ee je Čisto navaden pretep. To je pokazala obravnava, ki se je vršila 11. t. srn. v Kranju. Bavdek je bil zaradi lahke telesne poškodbe obsojen na mesee
HT Daljo v prilogi. ~WU
dni sapore, Križmsn pa je bil obojen »• globo 10 K, ker je "v posteč ksdil in vsled svoje neprevidnosti postelj sani užaral. Do tepeža je menda prišlo, ker je Bavdek za bteva), naj mu Križman plača, kar mu je dolžan. S tem je zadobila cela iadt ra Čisto drugačno lice, kakor je bilo pr*'tno poročsno.
— Škof in gledališče. Nas previv.*aui sicer ne hodi v gledališče, ali prijatelj dramatične umet sesti je vendar. Njegove amaoonke prirejajo pred faro vš k i mi svinjski prav pogostoma dramat čce predstave in prevzvišeni ima nad tem svoje posebno veselje. Zanima se pa tudi sa ljubljansko gledališče. V »Slovencu« je dal sinoči ošteti in-tendsneo slovenskega gledališča in pa n rodne dame, zakaj niso odl'č nemu pevcu gostu poklonile nobenega venea. Doslej še nismo n k Jar slišali, da bi poklanjanje venoev spadalo med dolžnosti intenđanse in tudi ne vemo, kako se more rav^ o zahtevati, da naj narodne dame to store, kajti po naši skromni sodbi je popolnoma zasebna stv^r vsakega posameznika, če hoče koma poslati kak venee sli ne. Toda ker mislijo molje okrog »S ovenča«, da ima prebivalstvo dolžnost, kupovati gostom vence, jih opovanamo, da pride prihodnji teden gospa Pclakova gostovat. Upamo da bodo ljubljanski kcrar;i s Škotom ▼ red poklonil* goape Polakovi primerno lep venec. Ko bi bilo na trakovih zapisano »čislani koie<jinji«, bi to ljudem posebno Ugajalo. Korarji imajo napram gledališča ravno tiste praviee in dolžnost', kakor narodne dBme, in ker so te dame grajali upamo sso^s'jivo, da bedo sami pri gespe Polakovi to storili, kar smatrajo za dolžnost prebivalstva. C? h.č*, prinese lahko dotični venec kak fcorar osebno n* oder ali pa,v garderobo.
— AVademifa. Vsako društvo, in naj ima pred seboj Še tako idejalne smotre, potrebuje v dosego svojih ciljev tudi gmotnih sredstev. Akademija, ki deluje za ljudsko izobrazbo, rabi v to svrho knjige, aparate, skioptikon i. dr. Vse to staoe neveda denarja. Vzlic tema pa „Akademija" ne zahteva drugega, kakor da ji pristopijo prav mnogobrojni podporni člani. Pristopnina znaša 1 K, idnina pa najmanje 2 K na leto — torej malenkosten znesek. Odbor se je odločil, da odposlanec društva, ki je tudi pooblaščen v sprejem denarja, v prihodnjih dneh obišče znane rodoljube z vabilom, da pristopijo temu prepo-trebuemu in zelo važnemu društvu kot podporniki.
— Slavnostna otvoritev „Nove Panonije", t?ga na {modernejšega mesta, ki se zgradi na veliki rsv&ni pod Stolom, bode, kakor je drfiittivno določeno, dne 7 mares. To bo vea*l»ea. kakršne Gorenjska če ni videla! Ni čuda, da se že sedaj vse pripravlja, in zbirajo razne skupin?, da pesetijo tj slavie! K-r ie pričakovat; ogromne udeležbe, je občnaki svet »Nov- Panonije« do ločil, da se za ta dan »attimtb'1-izvošr'ki« (fmkerjev s konisko vprego ne bo v »Novi Panoniji«) izdatno pomnože, tudi želf znično ministrstvo je dovolilo, da bode posebni »strelni vlak« vozil vsako uro iz L ubrane v »Novo Panrn«|c« Nova električna že-lezn c- z B eda je tudi dogot vijena ter b> d - pr*a potku^na vožnja dne 29 t. m N*tao*ne|8a pojasnila daje županstvo na Monem pri Bledu. Umevno je, da »R*dol)6aQi« nekako s saviat|o gledajo na to novo mesto, ki se j na ravno »pred dum« gradi zato ao pa v zadnji mestni seji — kakor n a ca pr.r« ča n*Š specialni ko-respondent — akleniu, da ne zaoata nejo za »Novo Panooijo«, da ae morajo »«e riše, ki niso št rmadatmpne, p dr- t; in /gr d ti najm*nj 15 oad-stropne. O t vraga so ti Radoljčani! Kakor znano, je s Stola femsen ras-gled d>i c naokoh, da bode pa lahko vsakdo pnšei na vrb, tudi če je Še tako vrtoglav, se gradi pnevmatična železne«, ki b de vozila, oziroma drčala is iN-ve Panonije« naravnost na vrhunes Stola, kjer bo atal velikanski bolel »S oveni|a«. Vožnja po tej pnevmatični železnic — edini v Evrop !! — bo divna, ker cev kakor »vngoni« bodo iz etek'a, torei bode razgled na vse atrani. Druge podrobnosti otvoritvene siavnosti »Nove Panonije« P»ir«r»dniie.
— Sokolova ma sli ena da sam obeta letos nnditi nekaj izvanred-nega, zlasti pa mnogo zabavnega, kar je itak p rvi pogoj vsake maskarade. Ljudje se bočejo ta večer zabavati, prav razposajeno zabavati. Ravno ideja o hiperroodernem mestu Novi Panoniji odoira fantaziji najširše polje. Vse ideje s fin de sičcle iz Jules Vernejevih pripovedk, z maskerad o zračnih gradovih so združene v ideji Nova Pano nija. Sokolov odbor je v polnem delu, da nam predoči svojo izvrstno zamišljeno idejo. Centralna kuhinja na auto, ienska univerza, ženska milica, kon-sokterke sa auto, krematorji, kjer se bodo seiigali različni mrliči i. t. d. i. t. d.
Celo zrakoplovna linija se trasira. Na potu je velikanski aerodrom Langltof-teftof, ki bo imel direktno zvezo s trga Nove Panenije na vrh Stola. Aparat, ki deluie samo mehanično brez elektrike ali kakega bencinmotorja in funkcijonira izborno, je iznajdba po vsem novem svetu proslulega mehanika Tuga, do-Čim se za prvenstvo iznajdbe eentralne knhinje trgata arhitekt Beeriz in (čujte!) — zdravnik dr. 0 red o mil Klavnik.
— „Bob w Trnovem". Za jutri vrŠeoo se rraskarado pevskega društva »Ljubljane« so dekora eijska dela domalega dokončana. Po poinoma narodna, naslovu maskarads kar najbolj odgovariajoča in ne pre tirana dekoracja napravi na prišleea najboljši vtis  Tako originalne deko račje    »Sokolove«    telovadnica že dolgo ni imela.   Poleg tega te origi naine skupine, ta zabava in to vr venje, menimo, da ne bode nikogar zadrževalo jutri doma,  ampak da se v nedeljo vse vda narodnemu in razkošnemu veselju trnovskega ž^goanja ter poleti v »Narodni dom«. Društvo je storilo  vse, kar je  b jo v njega moči, da se popne ta edina največjih naprav letošnjega pr* d juata do viška Cene jedil in  pjače ostanejo popol ijoma take kot so bile, ter ne bode v tem osiru nobenega pretiravanja. Želeli je la še, da prd^ vse ali v narodni noši ali promenadni obleki, da preživimo par ure popolnoma ne-žen*rano v   narodaem   duhu,   in da ostane  za jutrišnji  dan parola ljub iianskega občinstva: Vse na bob v »Narodni dom«.
— Dirkališka zadruga v
Ljubljani lina svoj redm i b $ n i zDv r v s »ooto d.:e 25 februarja ive čer ' b 8 uri v re^tavi»c jsfe h prostorih »Narodnega doma« s »ledenim duevn-m redom : 1 Pozdrav načelnika. 2 P trjenje letnega r&čuna z* leto 19l>4 3. Predi* g načelstva za razdružno m 1 kvidacijo zadruge ter volitev likvidatorjev oziroma tudi volitev novepa odoora, ako bi se razdruiba ne sklenila. Ako bi ta cDcni zoor ne bil sklepčen, vršil se b de dne 11 marca t. 1. v istih prostorih drug obdiii zbor, na katerega dnevnem redu bode ssmo točka 3 in se bode na tem zbo u o razdružbi v smislu §24. d»ustv- n-rj pravil sklepalo brez ozira na zastopane deleže Razpustitev zadrug-* se predlaga radi tega, ker pogidba z mestno občino prihodnje let j poteče m ni pričakovati, da bi ista h(tela pogodbo Ša nadalje skleniti; dahe pa tudi radi tega, ker |e kolesarski šport skoro popolnoma ponehal, svoje dolgove pa je ibdruga do malega vse poplačala, častiti ladrurniki naj se b agovole tega, najbrža zidnjega občnega zbora najpopolnoštevilntj5e udelež t>.
— II. veliko mednarodno
maskarado prireoi Splušuo delavsko, oa^rrdoo izobraževalno,pravo-varstveno in podporni društvo tudi 1-t s na puttno nedeljo v veliki dvorani starega »treliafia. Pri veselici bo svirala vojaška go<1ba. Lansko Uto je ta maŠkarada tako g>t-de obiska, kakor tudi glade sabave nad ve • pričakovanje ugodno izpadla. Vabi!*, ki so se pravkar zaeHa ra*poš»liat obetajo, da bo letošnia priredita lansko šw nadkriljevala. Z« to msša«-rado se tudi dom-n-k i nredvtdie prav posebno zanima:0. S an-^ki g adiat rr don M-iraamarella pa pride celo v aprematvu svojega b ki in z rdečo m irelo. Mebikanaki brivte B eh of Ši'štft, ki bo zastopal amerikanske države, bo bril glave in burke kar n« svojem oslu, zat) pa tudi mč ne < e če prav kdo pride neobrit Vstopnica v predprodaji stane 80 v. pri blagajni eno krono, za ma-k- 80 v Prodajo   vstopnic   «o   prevzeli med
dru   inu   tu i!   gflr. S šark   (trafika v S-lenburfrnvih  uic-l),  Pls-nk^r (go-»m n i  na D lenjaSi orst ) in glavna tr>fita na Mastnem trgu. Več se raz vidi is ročnih v»bil in raz lepakov.
— Pevski klube. kr. postnih In brzi. uslužbencev v Ljublfani priredi v soboto, dne 4. marca 1905. plesni venČek v dvorani Pnntigamske pivnice gospoda Vosper nika, Turjaški trg št 1, (Katoliški dom). Svirala bode godba gospoda Poschelna. Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnioa 30 kr. za osebo. Podrobnosti Blede. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
— VenČek podrastniaov tuliaj*nfeqa topmčarskega polka St. 7, ki se vrši v tor» k 21. t. m, ne bo v 8jkolovi dvorani, te-muč v v -iiki zgornji dvorani »Narod nega dom««.
— Deželna vinska klet. Ker je pri sedup |a«ni vinski pokuš-nji, katero je posel lo izvanredno veliko odličnega občinstva, mnogo vtn-skib nznroev popolnoma pošlo in ker so mnogi posestniki, ki so imeli tu svoja vina raistavijena, ista razprodali, ne bo vinske p« košnje prihr dn|o cr do, marveč č- z dva tedna, da se med t« m časom nabavijo novi vinski usorei. Kdor želi stoja vina poslati
v klet naj se javi pismeno ali U:t .o pri vod«*vu kl^ti.
— Poročil se je g~*sp Albin Perhavo s gospodično Ido JerŠe. č^stitam^!
— Poročil ?e bo dne 19 sve čana v K stanievioi daveni pristav g. Ivan Ooriup is Crnomlia z &fdč. Adelo Wurnerievo, bčer|o bivšega okrotneflra zdravnika v Ko-stanjevioi g. dr J ^s»oa Worn«*ria
— „Prostnvsljno gasilno druvtvo" v StraiiHČu priredi v nedeljo, 19 t m., v prostorih gosp. Valentina B-nedika plesni venČek.
— SKIato poroko pracnovala bodeta dn*  19 t. m   v   K Iu pri Petru  Andrej   in Magdalena BratoŽ SsarČka sta Še oba krepka «n zirav«.
— Od žalosti umrl. Iz L ub-nega se nam piše: K-uta s mri, ki se ne ozra nič na človeške pritožba, nastanila se je skoro gotovo pri nas Ž i r o Novem leta pobrala je 8 iiudi. T ji/ i o in p.-t^i r-»lj i v pr zor zgodil se |e v č- trte* 16. t. m. Posestniku Antonu Prcu umrla je četrta žena dne 14 t m Ker je bil mož ž prileten, vedel je, da ngubi ♦* t.^m e, '■: d i) i m oporo za starejša lita. žaloval je do skrajnosti; ko je minul p greb njegove žene v Četrtek, prikipela je žalost do vrhunca; zgrudil se je čez 3 ure po p grebu nezavesten na tla irj bil v treoutku mrtev. G iu- t; ki je pribit- ! s sv. oljem, k^;nšt*<ti ral je. da mu je od žalosti počilo s c \ S k m it i» tega moža izgubi naša vas zadnjega zistopoika nekdaj Uko cvti č   lončarske obrti
— Mlekarstvo na H>anj-•kem. Mlekarstvo je v zadnjih letih na Kranjskem dobro napredovalo. Leta 1901 je bilo na Kranjskem 32 mlekarskih zadrng, ki so izdelale 3 004.160 I mleka, 1. 1902 40 s 3,531 864 I, 1. 1903, 43 s 5,290.907 1 in 1904, 49 s 6,f>43 478 1 izdelanega mleka. Preteklo leto se je prodalo po mlekarskih zadregah mleka za 71972 K 58 b, kar je gotovo lepa vsota za našega kmeta, in ta denar je prišel večinoma iz drugih dežel, največ iz Trsta. Nihče bi si gotovo ne bil pred kakimi deset leti mislil, da se da iz mleka toliko dobiti. Mlekarstvo je postalo Čisto nova panoga kmetijstva, ki pa je za kmetijski stan velikega pomena. Naša dežela je posebno ustvarjena za živinorejo in mlekarstvo, naše mleko je prav dobro ker ima čez 4% tolšče, naše surovo maslo je na glasu kot prav dobro, saj ga pa tudi razpošiljamo po celi Avstriji, trpi pa na tem, da se ogrsko prodaja pod kranjskim imenom, česar pa ne bomo dolgo gledali. Kranjska je danes med prvimi v primera glede mlekarstva od vseh av strijskih dežel; na Kranjukem imamo danes 50 mlekarskih zadrng, med tem ko jih ima trikrat večja Štajerska samo 9 in Koroška 6. Izvzemši tri delujejo vse mlekarske zadruge na Kranjskem s prav dobrim uspehom, tudi ostale tri bi lahko dobro delovale, ako bi bile v pravih rokah in pod pravim vodstvom. Vse mlekarske zadruge, ako e • dobro ustanovljene in dobro vodene in ako bi jih še enkrat toliko bilo, bodo dobro de lovale, samo žalostno, da zelo žalostno je, da imajo le toliko nasprotnikov. Dosti je ljudi, ki jih skušajo uničiti in brez vsakega vzroka. Ako Že kdo ni prijatelj mlekarskih zadrug in ne kmet skega stanu naj bode saj miren in naj jim nikakor ne Škoduje dobri stvari s tem, da odgovarja ljudi, da naj nikar ne nosijo mleka v tisto in tisto mlekarno, ker je takšna in takšna. Tukaj gre samo za prid kmetskega stanu in prid deiele. Iz Notranjskega se prodaja mleko večinoma v Trat, Pni j in na Reko, v ostalih delih deiele pa se prideljuje maslo in sir Opozarjajo se naši trgovci, da kupujejo pri naših domaČih zadrugah maslo in sir. Da bi se ie mlekarstvo bolje povzdignilo, prirejajo c. kr. kmetijska družba tečaje za mlekarje in si-rarje in tečaje za molžo iu krmljenje mlečne živine itd. Želeti je le, da bi merodajni krogi prijateljev kmetijstva, posebno pa slavno ičiteljstvo, ki v nekaterih krajih tako marljivo deluje v mlekarstvu, podpiralo in spodbujalo mlekarstvo, oziroma mlekarske zadruge. V mnogih krajih bi se le lahko ustanovilo novih takšnih zadrug, ki bi bile res v prid ljudstvu in domovisi. Ako je kje sm'sel za takšno zadrego, naj se obrnejo dotični na c. kr. kmet. druibo, ki jim gre rada na roko.
— Umrl Je na Dunaju seken-ski šef pri kmet. ministrstvu, prof dr Eonerib M e i s s I. Rajnki si je prid b*.l mnogo zaslug i * poljedelstvo in obdelovanje močvirij v eeli državi. Svoiedobno je vpeljal tudi umetno obdelovanje Iiubljanskega barja s velikim uspehom, posiedioe opažamo še danes z radostjo. B*l je tudi vnet pospelevfttelj akcije za osuŠevanio I u ii»n«kepr« b«ri».
— Zanimivo hudodelni-kovo pveozivljenje. Dne 8. aprua 1894 je s šestimi tovar Si is prisilne delavnice pobegnil zelo nevarni tat 38 etni J ž f Prek is Smart nega pod Š<n»rno gor«', k» je po poklicu s'iu«ar.} Sel je na Ltiko, prehodil   S iloo,   Đ Igijo,    Francijo in
Nemčijo. Prek je bil tudi po vojaški oblasti zasledovan kot dezerter Ko je prepotoval vee navedene dežele, se je zopet povrnil v domovino misleč, da ga tu Že ne bodo spoznali, del ie prenočevat v bivšo Kranjcovo gostilno v Kolodvorskih utioah pod imenom Kadune, kjer sta ga bila dva policijska stražnika izsledila, ga ukle-nila in odvedla proti msgistratu. Prek si je bil pa med potom isvle kel iz suknje samokres, katerega je a*redoč v Lubljano ukradel, dvakrat na nju u*Wlil in ušel proti Dunajski eesti. V Prešernovih ulicah ga je botel prijeti neki narednik, na kate-reara je istotako ustrelil, potem pa sbežal v tivolski gozd Od tu ie šel sopet v tujino in prepotoval Italijo. Belgfjo in Francijo ter se leta 1903 sopet povrnil na Kranjsko, kjer je po šfccfjeltšsi okol ci toliko časa kradel, da ga je ujel tamošnji orožnik, ki ga je ie od vojaških let poznal in vedel, da je zasledovan kot dezerter itd Prek pa ni nikakor hotel biti Prek, ampak Aotonio Puppo is Svioe. Tudi še pri glavni obravnavi e. in kr. garnizijskega sodišča v Ljubljani je v obraz mnogim pr.čam, ki ga poznajo za pravega, trdil da je Puppo, pa obsojen je bil vendar na 3 letno ječot katero bode od •«edel v vojaških zapor.h v Komornu. Mudilo bi se, da je bil Prek v tujini pošten ker je imel mir pred policijo in da bode prijel za kako delo. Temu pa ni bilo tako. Z«prt je bil že zaradi tatvine pod imenom 0*kar W emes v Monakovem, v Parizu in Bruslju Ker mu je pa najbrže tudi tam postalo prevroče, sa je bil povr nil v svojo domov.oo. Preic je naj* brŽe tudi v tujih državah napravil toliko lumparij, vsled katerih bi gotovo več ne prišel iz zapora, a'-^o bi se koožut »vaii vsi njegovi grebi. Ko je bil pobegnil iz Ljub-jane, se je ie v tujini spomnil na ljub jausao policijo in nekemu organu pisal dopisnico, v kiteri je poetično pohvalil S"oo:   »In  de*   S z. in der
Schweiz in der sobO len freien 8:r we:z «, S. ds; pa svoje prezgodno veaeoje grtovo obžaluje *• debelina z dom koonorcekih voj»£k h jed Prak ja Bkušal tudi tuka| is pre*akoval-nega zapora večkrat uiti in kljub temu, da so ga bili vkovali v železje, :e morala biti e za njega podvojena straža. Varnostna oblastva mu žele gotovo »*re*no pot.«
— Na tla podrl je sinoči na križpotu Duoajsse ceste in Prešer* novih ul c neki lijakar kijučarji Jakoba Jereba Voz mu je šel čez obe n^gi in mu poškodoval tudi dva zoba. Vsrok, no, kakor po navadi, nagla in neprevidna vr in a
— Trpinčenje živali. Včeraj je r.rki odrasel arojač z llletnim dečkom v Konjuinih uiieah tato ti nekega psa po glavi s kamnom, da m j jo je dvakrat prebil »R«hiosrčnež« se bode mor.-1 z»radi t vagovarjati.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeltMlo z juzoega kolodvora v Ameriko 5 Slovencev in 10 H-vato* — V S Inograd je šlo 60, v H b 40 na W« falsko 30 na J s*niee 25, v Bjbini 16 v H-ušcj pa 30 Hrva tov. — U Pod brda je prišlo 25 Ogrov, 25 jib je šlo na Nemško k Reni, na Dunaj je pa šlo 16 Kočevarjtv in 10 Daimstino^v.
— Izgubila se je zlata ura s kratko ver« z. o j od f ančiškanskega mosta po poti po Starem trgu do Sv. Jakoba trga Oddati se naj Dlagovoli na magistratu.
— Zaklalo se je v mestni klavnici v L uo isni od   6  do vste
t-tr« 11. febr. t I. 81 volov, 1 krava, 1 b k 1 kon|, 195 prašičev, 161 telet, 14 koštrunov m kozlov ter 32 kozli cev, vpeljali  pa se se 4 prašiči, 22 telet, 11 kozličev in 376 kg mesa
— Hrvatske novice. Leposlovni ust »L o v o r«, si je dosedaj iihajal v Ziadru, se preseli v Zagreb, kier prevzame njega isdsjstelj dr. M. Cihlar-Nehajev tudi glavno u ed mštvo pri »Obzora«. — Ministri v Da i maci i i. »Narodni List« poročs, da nameravajo nekateri avstrijski ministri obiskati n Veliki noči Dalmaoijo.
* Najnovejše novice. —
Afera grofice Muntignoso. D*nes se vrši v Dražiamh pod kra-iievim predsedstvom m nistrska kon-f renca, da razpravlja o dosedanji aferi grofice Mont'gooso in kaj je nt »riti, da se ti odvzame otrok. Grt f G ueoardini izjavlja v časopisih, da je govoril s grcfioo Montignoso le v hišah prijateljskih rodbin, nikoli pa je ni kam spremljal niti v njeni vili obiskoval. — Neki bogati Aoglež je ponudil grehui letno vsoto v enaki visokosti, kot je njena apanaža s draždanskega dvora, da postane grofica neodvisna ter bi se mogla braniti proti svojim sovražnikom.
— Prino Friderik H o h e n -sollern je prišel v Carsko selo, kjer ga je sprejel na kolodvoru sam car.
— Dva Avstrijca na Francoskem na smrt obsojen n. Po
rotno sodeče v N*ncy u je obsodilo Avstrijca Sohnapp* in Senserja v sm t, ker sta predlanskim umoril« in oropala nekega ruskega draguljar a
— S klobaaamise je zastrupilo nad 100 oseb v Tur-navi na č-šk*m
* Kossulh Fercncz. 8 danji faktični gospodar po il»j» na Ogr-•kem je F. Kossutb, sin znanega revolucionarja iz leta 1648., slovaškega odpadnika L*joša Košuta F. K ssuth je danes 64 let star. S svojim bratom Lajoiem Teodorom je dovršil pariško politehniko ter abaolviral  svo.e atu-doe na londonskem vseučilišču. Leta 1859 je dobil v Londonu nagrado za ueko svoje delo is politične eko-nonrvje   Kot inženirski praktikant je služboval neka) Časa na Angleškem pri gradnji Železnic. L u 1862 je šel v Italijo, kjer je živel ntegov oče v prognanstvu v '1 urinu.  Namestili so ga za inženirja  pri gradnji ligureke železnice, Mont C-nia predora in železnice mesta 8uce.   Pozneje je postal načelnik tehničnega biroa ta te-Nzaice.   K >t italijanski državni komisar za železnice preselil se je v Genovo, kj-r je  imel   pod nadzorstvom največji del gornjeital>j«n<*kth ž-lezo c    L ta 1877 je pr šrl v Ni-polj za ravnatelja družbe »I npresn inlustriaie itaiiana«. Z d nje njegovo veliko   delo   ket   inženirja   je bila gradnja mostu preko reke Ni. D bil je to delo Kossutb,  dasi  so  se sa isto odtegovali tnž-nirji vsega sveta. L. 1894 je spremljsl Kosiuth na Odrsko m r t v j telo svojega tčet«, ki ie uoarl v Tur;cu Po 45letni odsotnosti je prvič zopet stopit   na  rodna tla. Madjari so ga pričakali s nepopisnim navdušenem.  Nt tisoče in ti-seče ljudi ga je pričakalo pred c*n tralnim kolodvorom v Budapelli. Tu je ime) Kcs?utb prvi svoj govor na ogrskih Ur o.   Od tedaj je tudi imel osi ti v domovini.   Prisegel je zvestobo in leta 1896 as j-* dal voliti v parlameot  kot zastopuik mesta Cte-gleda.   Kmalu je tuli pre-zel ved* stvo  neodvisne  stranke.   T krat |0 prišel Kossulh prviA  r\% Dviri" . Cesarja je videl leta 1890. pri otvr riivi milenijske raaatave   >n   par HKCS* c »v pozneje pri otvoritvi »Z-Uzuib vrat«, ko je cesar Fr*no  Jožef  pr č*kuval na kolodvoru  v Orš vi romunskega in srbskega kralja. Tu je cesar prvič videl sina tistega, ki mu je ta nekaj časa vzel ogrsko krono.   K >ssuth jo pr šel na peron v temno zeleni gala obleki   Cesanu se je pr b izal baron B*nffj ter mu rekel: »Veličanstvo, Ferensz K s uth  prihaia«. Kossutb je prišel   m mi   vladar a,   vzel svo) kalpak s glave ter se  mu g'oboko prislonil.   —   K s-utha   cenijo kot mirnega in visoko naobraleo'ga po-litika, ki je v nsjvib&rnejših dneh znal v*r*»vati par'amtn^arni ton.
* Afera Hervay oživljena. Predvčerajšnjim so imeli v parlamenta malo senzacijo. Ob treh popoldne je prišla v zbornico elegantna dama v Žalni obleki z gostim pajČolanom čez obraz. Želela je govoriti z dr. Stran-• kym. Neki Časnikarje spoznal tujko za vdovo bivšega okrajnega glavarja v MurzzDichlagn, Marijo pl. Hervav. Vest o tem se je bliskoma raznesla po zbornici. V dvorani, kjer ie med odmori sprehajajo poslanci, je nastala v bipn dosedaj neznana gneča. Poslanec dtranskv je sedel z gospo Hervav na klopi v razgovora, mimo pa se je vrstila nepretrgana vrsta letalcev. Sejna dvorana ic je skoraj popolnoma izpraznila, in celo trije predsedniki so sa menjavali vsakih pet minut, da so Šli gledat zanimivo damo. Razgovor pl. Hervav s dr. Stranskvm je trajal četrt are. Prosila je namreč poslanca, da bi jo predstavil vodja justičnega ministrstva dr. Kleins. Med ihtenje.n in jokanjem je izjavila, da se Čuti fizične in daševno potrto in ne čati v sebi moči, da bi mogla prestati 4mesečno ječo. Justičnega ministra pa hoče prositi, da priporoči cesarju njeno pismene prošnjo sa potniloščenje. Posl. Stranskj je obljubil, da ji izpolni Željo prihodnji teden, ko ko jastičoi minister doma. — Obenem je vloiil njen zagovornik, dr. £11 en bo gen, pri okrožnem sodišča v Ljubnem prošnjo za obnovitev kazenskega postopanja, Češ, da o bigamiji na more biti govora, ker je bil njen prejšnji zakon z Menrinom ob Časa, ko se je poročila • pl. Hervajem, neveljaven. Po angleškem zakonskem prava je zakon, ki ga sklene angleški stanovski nrad med tujci le tedaj veljaven, ako poročenca ostaneta v dotičneos kraja vsaj 16 dni. Dokazano pa je, da sta Meurin in njegova nevesta ostala po poroki le 4 dni na Angleškem.
* stulturonosci med divjaki. V Pansu so zaprti dva uradnika, Gauda in Toiqietatki sta s uŽ-bov»la v francoski k »lonni K »ogo v Afriki, a sta bila zadn|i ča* d »ma na dopustu. D >lže iu oeaaal Šanih surovosti Tako je T rquet lansko poletje v družbi s drug mi uradniki nekega domseina svetal ter rr u vtaknil v usta dtntmtno patrono, ki je reveža na grozovit ntem ufrznitila
Nadalje g« đolSe, da je nekemu za norcu odat-kal plavo, ki jo je skuhal ter to iuho  poslal  rodbini umorjene ar*   U*)a|m^, da so Francozom so vrsžni  Jieti   stvar   močno pretirali, ako si I* niao sploh izmislili.
* Milijon žena v Berlinu. NidStevito žen nad možmi se v Berolinu seda) dele pjsebno opazi, ko je mesto blizu dv -h milijonov prebivalcev. Meato je imelo pred 3 leti nad milijon -Kna (1,000476) to je bilo februarja 1902 Ko dos^ie Berlin dva milijona I tU d i. b >de baje 911000 mož a 1089000 žera
* Kaj ae pije na odru. V nekaterih igrah se pije toliko Šampanjca in likerjev, da bi igralke in igralci bili poštepo pijani, ako bi ss jim dala pristna pijača. Pa tndi iz ti nancialnih nagibov ne da nobena gle-dališčna intendanca Šampanjca ali likerja na oder. Za Šampanjec si pomagajo v manjših gledališčih s tem, da devljejo v kozarce prašek, ki močno speni vodo, ko se nanj vlije, tndi se naroča umeten sekt, ki ga napravljajo lekar-narnarji iz natrona in citronove kisline; tak „šampanjecu poka, se peni ter ima podobo pravega Šampanjca, toda Človek mora imeti želodec obit s plehom, da mu taka pijača ne škoduje. Odpiranja penečih pijač zahteva že v navadnem položaju precej spretnosti, kaj šele na odro, kjer na stotine oči pozorno in napeto zre na vsako gibanje igralca. In tako se je zgodilo v dvornem gledališču neke pruske državice, da je igralec lahkoživec sicer spretno odprl steklenico, toda zamašek je odletel v velikem krogu v ložo deželnega glavarja istemu ravno na glavo. Igralec je imel na to zelo nemirno noč. a drugo jutro mu je poslal vladar košaro Šampaujk, »naj se vadi v odpiranju." Likerje nadomešča na odru malinovec z vodo. Kakor znano, se v igri „Lumpacij Va gabnnd" zelo mnogo pije. Pri neki dobrodelni predstavi na Dunaju je igral glavnega p'janca čevljarja znani umetnik Lewinsky, ki ne pije opojuib pijač. Seveda je tudi na odru mesto Žganja praznil kozarce Čiste studenčnice. H koncu je izpraznil posebno velik koza rec, in tega so mu njegovi hudobni tovariši napolnili z močuim žganjem. Levrinskv, nič slabega sluteč, je zvrnil kozarec, začel kašljati, pljuvati in se kremžiti, odšel z odra ter uprizoril za kulisami vihar svojim zlobnim tovari čem. Ti pa so ga gledali nedolžno-prezirljivo ter mu užaljeni obrnili hrbet rekoč: „Dragi Jože, s takim žganjar-jem ne občujemo več !u
* Blagoslovljeni zakon. V Wastnogmn je pr šel ned&voo iz Nebr&ske neki G jorge Dunville, da se predstavi predsedniku s svojo rodbino. S&ar je 43 let, dcčim ima njegova i-na £8 let. Imela sta že 27 otrok, in s-ccr devetkrat tro;čke. S*mo dva otroka eta umrla. M d iivimi je samo ena deklica Dunville je s ponosom rekel Rooseveltu, da misli, da je svoji domovini verno služi', ker je postavil 24 sinov za domovino na nOL-e.
' Drage besede« »Hrvatski Branik« ja prinesel sledeči obračun: »Naš poslanec Ciro pl. Milet ć je 25 let poslanec ter je izgovoril v tem času (po sten« grafskih zapisnikih) okoli 395 besed, a dobil je v tem času d-et za saborsko poslsnBtvo 35 000 K, za drž. zbor v Bu*»nešti pa 168 000 K, tedaj skupno 203 000 K Iz tega je razvidno, da nas ena nje gova beseda velja skoraj 500 K « — Dobro bi bilo tuii pri nas napraviti take obračune za deželne poslance a la Dular, Drobnič itd.
* Narodnosti v Makedoniji. Iz grških virov so ush nedavno statistični podatki o razdelitvi narodnosti v Macedoniji. Te podatke so potem ponatisnili razni evropski Časopisi. Z bolgarske, kakor tudi s turške strani pa se odločno ogovarja resničnosti teh podatkov Da pa ee temeljito zavrnejo, izdeluj * bolgarski ekssrhat v Carigradu natančno statistiko o šolah in cerkven v Msoedoniji, kakor tudi o ondotmh narodnih razmerah sploh. Statistika ilide v dveh mesecih v francoskem Jeziku ter bo tiskana v Parizu. S turške strani pa se je proti grški statistiki nastopilo že uradno. — To ao tedaj takozvane nujne reforme v Maeedoniii.
* Velikan. V London je prišel te dni nenavaden orjak, Rus Mahnov, ki mu najbrže na oelem svetu m para. Mahnov nosi velikanski klobuk, ki ga morajo nalašč napraviti po ob-aegu njegove glave. Njegov mezince tehta pol funta. Visok je orjak Čes tri metre ter tehta 31 , oenta. Za Črev-lje mora plačati okoli 100 gld. Se bolj nenavaden je orjakov tek. Za prvi aajutrk po.e 18 trdo kuhanih jajo, 2 litra mleka ali čaja, 6 do 8 kosov kruha s surovim maslom. Za drugi sajutrk vsame 2 do 3 funte mesa, 5 funtov krompirja, 1 liter piva. Kosilo ima šele ob 5. uri popoldne ter poje" rasun juhe 3 do 5 funtov mesa, perutnine, rib. pr kube, 3 fante kruha ter pije 2 litra piva. Ob 9. zvečer večerja 15 jaje, kruh z maslom in 1
liter osja. — Mali uradnik bi ne smel
biti v Ljub'tani.
* Justiena reforma v Italiji, i' Zanardelli, ki |e leta 1889 sestavil italijanski kasenski sakonik. je čestokrat nsglaŠal, kako je celo Italijansko kazensko pravdno postopsnje potrebno reforme. Sedanji pravosodni minister dr. Ronchetti je v zakonskem načrtu napovedal delno reformo kazenskega pravdnega postopania, da sa odpravijo slabe strani, ki so se pokazale posebno očitno pri senzaeijskih razpravah zadnje čase, kakor Musolino, Paliz zolo, M irn, itd. Glavne točke v no vem načrtu so: 1. Omejitev števila sagovornikov, ker sedaj si sme vsak obtoženec vzeti 30 do 50 sagovor nikov, tako da v političnih pravdah Čestokrat sami zagovori trajajo po 14 dni. 2. Sodišču se da pravica, da odkloni brezpomembne priče. Dan danes sodišče nima te pravice ter zagovorniki nalašč vabijo nove priče, da se p>avda zavleče, čestokrat se v eni pravdi zasliši 300 do 500 prič 3 Szrajšanje predpreiskave Dandanes predpreiskava nikoli ne more trajati manj kot eno leto, v senzač-nih pravdah pa traja tudi 4 do 5 let. 4 Ustanovitev enotnega za priseženega kolegija zvedeneev. Dan danes vabi vsaka stranka zase zve dence, ki se pobijsjo za denar svojih najemalcev. Dromljivo pa je, ako ta načrt tudi sprejme parlament, v katerem sedi nad 200 odvetnikov sa poelanee,
* Grozna osveta V Lenhenvu (Ogrsko) |e neki Mika, ki je bil saaa-čen pri tatvini v gozdu hotel gozdarja Jokića s sekiro pobiti. Gozdar pa je bil hitrejši ter je napadalca ustrelil. Nato je šel gozdar o stvari poročat k sodišču. Pred sodiščem pa so se zbrali sorodniki umorjenega in drugi vaščant ter hrupno zahtevah, da se jim gozdar i sroči. Seda k je dal vrata zapahniti in poslal po orožnike, toda preden so orožniki prišli, je mar ž ca razbila vrata ter privlekla gozdarja na ceste, kjer so ga sorodniki umorjenega toliko Časa z nogami teptali, da je bil kepa mesa. Orožniki so prsti prepozno, vendar so streljali ter ranili pet oseb.
* Nemška domišljavost. Pretečece dni je umri v Italiji znaui nemški pesnik O on li a r 11 e b e n. Odredil }t, da ga naj stžgejo v Bre-cc n, toda sežgati ne smejo mehove glave, ki se mora temveč shraniti kot znamenit spomenik.
* Keče v Indiji. Ravnokar iz išla  uradna  štat stka navaja,  da je leta 1904 umrlo v Indiji 13000 os*b vs!ed kačjega pika. To so že izgube prave moderne vo ne!
Književnost.
— „Učiteljski Tovari*"«
Štev. 7. Vsebina: Pokžaj slovenskih učiteljev na Koroškem. — Naš denarni zavod. — Trnje in osat — Kri-tikujoČi glasovi. — Dopisi. — Iz nase organizacije. — Vestoik. —Sv. Biro kraotj. — Odprto pismo. — Latnica uredništva. — Uradni razpisi učitelj skih služb. — Inserati.
— „Slovenski Trgovaki Vestnik ima v 2. številki naslednjo vsebino: 1.) O konknrzih. 2.) O borznih nzaneah. 3.) Vladni zakonski predlogi v državnem zboru. 4.) N< kdanja organizacija trgovcev in obrtnikov. 5.) Dragi rojaki! 6J Raznoterosti. 7.) Dra-štvene vesti. 8.) Oglasi.
— „ wiat Sleevienski". V
Krakovu je začel izhajati velik mesečnik, ki stegne postati morda celo znamenitega pomena za razvoj in bodočnost slovanskih narodov. Poljaki so do zadnjih let načeloma odklanjali program slovanske knltsrne vzajemnosti. Hodili so svojo pot in se za druge slovanske narode niti menili niso. Šele divjanje nemških bakatistov na Poznanjskem jim je začelo odpirati oči in začeli so spoznavati nevarnost germanskih stremljenj, spoznavati, da morajo dobiti prijateljev in zaveznikov, če hočejo sami sebe ubraniti. Iz tega spoznanja se je porodila misel, da se morajo Poljaki približati dragim Slovanom. V začetka je imela ta misel prav malo prijateljev in mnogo jih tndi še danes nima. Vzrok temn je stališče Poljakov napram Ku siji in vodilna vloga, ki je odkazana rnskemn naroda pri uresničenja programa o slovanski vzajemnosti Vzlic tema se je začeto gibanje krepko razvijalo, zlasti v Krakova in odločno so začeli Poljaki delati na to, da se slovanski program prilagi njihovim potrebam in aspiracijani primerno. Obenem pa delajo zastopniki te stroje tndi na to, da pridobe za svoje misli poljski narod. Zdaj so dospeli že tako daleč, da so zamogli ustanoviti veliko s 1 o-vansko revijo. To je plod neumornega dela slovanskega kluba v Krakova. „Šwiat Stovvianski« se imenuje ta nova revija in sodeč po prvem sešitku je le želeti, da bi to prizadevanje imelo čim največje uspeha. V 1. sešitkn so obrazložena stremljenja slovanskega  kluba in evolucija misli
med njega člani od ustanovitve kluba pa do formuliranja sedanjega programa ki meri v bistva na kulturno skupnost Slovanov zlasti zapadnih Slovanov. Proti pravoslavja se postavlja katoličanstvo, kakor bi moderni kulturni program sploh mogel imeti religiozen program. Toda to je povse postranska stvar. Prvi se iitek obsega še več drugih zanimivih Člankov in obširna poročila iz različnih slovanskih krajev. Nova ta revija je vsekako znamenit pojav in se bo mo rala vedno resno vpoštevati. Švviat Slo vvianaki" bo izhajal vsak mesec v snopičih „ Zvonove" oblike, obsezajočih 4 do 5 tiskanih pol in velja na leto 10 K. Upravništvo je v Krakovu, ulica Wialna 5.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 18. februarja. Volitev prezidenta poslanske zbornice bo v torek. Zagotovljeno je, da bo zopet izvoljen grof Vetter.
Budimpešta 18 februarja. V današnji seji poslanske zborni c e je bil razglašen kraljevski reskript, ki naznanja, da se novo zasedanja ne otvori s posebnim prestolnim egovorom
Moskva 18 februarja Veliki knez Sergej Aleksandrovič je bil umorjen tik pred justično palačo Bomba mu je telo popolnoma raztrgala, glava se je razletela na več kosov. Neka ženska je našla njegove možgane v cestnem blatu Tudi kočijaž je bil ubit. Eksplozija je bila tako strahovita, da so počile š'pe vseh bližnjih oken. Bomba je bila vržena iz nek:h sani, ki so se ustavile navidezno zato, da bi se mogel veliki knez peljdti dalje. Doslej se ni mogla d-gnati identiteta aretovanih oseb.
Petrograd 18. febr. Uradna poročila iz Moskve pravijo, da je revolucionarna stranka že dolgo časa pripravljala atentat preti velikemu knezu Sargeju Aleksandro viču. Doslej se ni zgodil, ker se veliki knez ni nikdar upal, iti sam z doma, nego ga je vedno spremljala njegova obče priljubljena žena, velika kneginja Elizabeta Feodorovna. Včeraj je veliki knez prvič zapustil sam Kreme'j in postal žrtev atentata.
Petrograd 18. februarja. Car je izdal manifest na narod, v katerem naznanja umor velikega kneza Sergeja Aleksandrovima iu izreka prepričanje, da žaluje s carsko rodovino ves narod.
Petrograd 18 februarja. Truplo velikega kneza Sergeja Aleksandroviča se prepelje v Pe trograd in se tam pokoplje. Po dvornih predp:sih se morajo pogreba udeležiti car in vsi veliki koezi. Vladni krogi so v velikem strahu, da se pri ti priliki zopet kaj strašnega primeri.
Pariz 18. februarja. Podpredsednik ministrskega komiteja, Jer-m u 1 o v, je bil prvi, ki je naznanil carju, da je bil veliki knez Sergej Aleksandrovih umorjen. Car se je silno prestrašil in potem bridko jokal.
Bero lin 18. februarja. Poročila iz Ženeve javljajo, da je umor velikega kneza Sergeja Aleksandrovima med ondu bivajoČimi ruskimi revolucijonarji obudil nepopisno veselje. Trdi se, da sta se aretovana morilca še pred kratkim mudila v Ženevi in da je ta atentat samo prvi signal za daljšo   vrsto umorov.
Petrograd 18. februarja Ge neral T repo v je imenovan na Čelnikom vse državne policije.
Petrograd 18 februarja Danes je 28.000 delavcev ustavilo delo.
Varšava 18 februarja. V Lodzu so dan na dan krvavi spopadi med štrajkujočimi delavci in med vojaštvom.
Rusko-Japonska vojna.
Potro?rad 18. februarja. General G r i p p e n b e r g je bil včeraj v avdijenci pri carju ter mu obrazložil svoje pritožbe proti
Kuro pat kinu, ki ga dolži, da je ali po malomarnosti ali namenoma provzročil, da Rusi pri San-depu niso zmagali.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Fluktuacija tekočega tedna na žitnem trgu ne zavzema znatnih dimenzij. Sicer se je vsled vztrajajočega mraza proti sredini tedna trg nekoliko ojačil, vendar pa vsled poročil o najbližjih otvoritvah plovb ni mogel vztrajati v svoji trdni smeri. Promet je namreč še vedno sila omejen, doČim imetelji prihajajo na trg s prav skromnimi ponudbami. Proti koncu tedna se je pojavila h5s na ameriških trgih, koder se je raznesla vest, da nameravajo trije ka pitalisti pokspiti ogromne množine ter tako provzročiti znatne poviške.
Pšenica se je za aprilov kurz gibala med 1972 in 19 92, došim je ostajal majev kurz domalega neizpre-menjen. Aprilov kurz se je dvigal iz ključno le vsled morebitne pozne otvoritve plovbe. Efektivno blago pa notira nekam tiste cene, kakor pred tednom.
Koruza se je v sredini tedna tudi zglasila z višjimi cenami ter jih vzdržuje naprej. Ameriškega blaga sicer ne primanjkuje, veliko pomanjkanje pa je za rumunsko koruzo, ki zadosti dobro nadomestuje skrajno dragi Činkvantin. Foksan se je nahajal do zadnjega Časa vsled prepovedanega izvoza iz Rumu-nije le še v drugi roki. Zaloge sicer niso bile neznatne, pošle pa so v nekaj dneh malodane popolnoma.
Oves notira predtedenske cene za lepo blago,  rapiduo pa se dviga sla bejši  oves, ki odhaja v velikih množinah  iz  trga  ter se že  govori, da bodo zaloge kmalu izpraznjene.
Moka je v tekočem tednu cene nekoliko dvignila, kar se bo tudi pri morebitni nadaljni nespremenjeni pšenični ceni moralo se zgoditi, dokler se bele vrste ne dvigoejo na nivo, ki odgovarja žitnim cenam.
Otrobi bi imeli mnogo odjemalcev, toda nedostaja blaga. Vsled redukcije v proizvajanju moke izostanejo potem seveda tudi otrobi — male množine pa, ki pridejo na trg, imajo več nego dovolj odjemalcev. Zato pa zahtevajo imetelji vuoke cene, katere se utegnejo se dvigniti.
Kava tendira za lep zelen Santos trdno.
Riž notira neizpremeejeno. Sladkor. Surovina je naznanila začetkom tedna mlačno tendenco, pozneje pa se je ojačila, k čemur so pripomogle realizacije. Rafinado notira prva roka vsled nezadostnega blaga še nadalje visoko.
Iz Prage prihajajo vesti, da nameravajo osnovati kartel, ki pa ima med interesenti samimi nasprotnike. Zato se za enkrat kartel še ni mogel ustanoviti, pač pa so se zedinili, da do 1. aprila ne bodo razpeČavali novega blaga, iz Česar se da sklepati, da misli na kartel niso popolnoma opustili, marveč da se bodo vršila pogajanja dalje.
Špirit. Surovina tendira mlačno, rafiniran špirit notira neizpremenjeno.
Narodovo zdravilo. Ihko se sme imeuo vat bolesii utefiujoče, mišice in živce krep-Čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspefeno porablja pri trganja po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K IGO. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.       2 7—3
Znanstvena rszlskavanja in mnogovrstne praktške preizkušnje so dognale izvrstno kakovost „KCNER0LAfc, zajamčeno ciste rs8thnske masti za jedilne namene in so a vzorni izd lek najbolj r z§irile. Pred manjvrednimi slepilno podobnimi ponaredbami nutno svarimo.
Praško domače mazilo is lekarne B FRAGNERJA c. kr. dvornega založnika v Pragi, ki slovi že nad 60 let kot preizkušeno domaće zdravilo, olajšuje bolečine, prepreci vnetje is pospešu e celjenje, vsled Česar se je razširilo ie po celi monarhiji ia ga imajo v zalogi vsa lekarne. To mazilo ne izgubi tudi ča ca leta in leta hranimo nio na učinku, is bi ga vsled te a ne smelo manjkati v nobani hisi a
Dobrotna previdnost je podala človeku premnogo domač.h sredstev in le oni izpolnuje dolžnost nasproti šibi in nasproti svo.i družini, ki se po modri previdnosti preskrbi s takimi sredstvi, ki so v stanu odvrniti težke bolezni. Taktno domače zdravilo ki je v blagoslov vsaki družini in ki
ga vsak daa rabijo miljoni ljudi, je Bra-zavevo Francovo ftganje, ki se že 4U let obnaša sjajno. Nai torej nihče ne opusti rabe Brazavevega Francovega žganja, kogar mufi revmatisem, migrena, glavobol, protin, influenca, izmučenosi. Natančno navodilo je dodejano vsaki stekla-niči. Zahtevajte iaključljivo Drazajevo Francovo žganje.
„Le De lice "J
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. 671—50 Slavw zaloga: Dunaj, L, Predliirgassa 6
TI
Svila za bluze
od 6* kr. do 11 gld. 36 kr ss meter —
zadnje novosti! — Franko in eearU sije no na dom. Bogata izbira vzorcev a prvo poŠto. — Tovarna km «vilo Heniiebers, '/.isrlrli. 6 01—1
55letni uspeh Anatherina.
SploSno je že znano, da so le v resnici dobra, poštena sred tva potrebna in koristna za snaženje zi>b, teh tako važnih delov naSega telesa. Sredstva za negovanje in CiSčenje zob morajo biti brez kisline in pen, ker sicer uničijo zobe in razdražijo ustno ž'ezno kožico, ki nudi tak » ugodna tla za glive, zdravju tako nevarne sovražnike. Profesorji in zdravniki zatorej priporočajo za ohranitev zdravih ust, z ob in sobnega mesa edino zanesljivo ustno io zobno vodo , Anatherin4 c kr. dvom zobozdravnika dr a. J. G Poppa na Dunaju XIII/d, ki čudovito deluje proti raznim bole činam ust, zob in zobnega mesa. Steklenice po 2 K 80 h, 2 K in l K z modro franc. etiketo v zlatem tisku in s firmo. Anatherinova zobna creme v lončkih po 80 vin. za temeljito in neškodljivo čiščenje zob. Dobiva se povsod in v glavni zalogi pri gosp lekarnarju J. M a y r j u v Ljubljani. 3 4
--,--,-~—-,-f- -
ri
Ponos vsake gospo* Cinje je dobra kava
r-^^J Kathrefnerjeva Kneippova sladna kava
se ne bi brnelo, BflMPilati
več v nobenem K^spo-diiijatvu, ka<i:\r ee BSr pravUa   icavina pijača.
Proti zobobolu in gnilobi zoo
izborno deluje dobro znana
antiseptična
IMelusine ustna in zobna voda
katera utrdi dl«**no in oditiranjuje neprijetno *ut>o la utst«
t flteltlentes* b navodom t K.
Melusine zobni prašek
1 »ksastjlea 60 vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto. = Edina zalegla« =
Zaloga vseh preizkušenih, zdravil , medio, mil, medioinaluih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kiruiglčnih o o vez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka
y Ljubljani, Rasijsva cesta il 1
E t leg novozgrajenega Fran Jožetove^a
iubii. mosta. 21-7
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom.
Destilerija
Camis S Stock
Trst-Barkovljo.
', itsklestci I i'-, •/, rti klttlct I m - la prajaj t soliti! trftvitak 2t)
Darila.
OpraTnistva nalaga lista »a poslali:
Za družbo  av.   Cirila Metoda Oosa.
F. M. Iz >kot> Loke K 8£>0, darujejo udeleženci „zavratnega hhoda" vriefega se dno 13. decembra 1904, dobitek drž. loterije sa dobrodelae namene. — Gosp. Jožef Rohnnm, o. kr. notar v Cerknici K 10- —, kate te je plačal g. Ernest A rko iz Cerknice ▼ kazenski zadevi z g. Ivanko Kocjan, istotam. — Ga Mary Kalan, lastnica tvrdko N. HofTmaun v 1J ubijani K 6 — mesto venca na kr*tv gospej Fani Hotfuiann - - Slovenec v Galie^i po g. dr. Kokaljn, odvetniku v LJubljani K 6'66. — Neimenovan v LJubOani K 10'— radi izgubljenih Šubertovih spisov. Skupaj K 39-16. Živeli darovalci in nabiralci! Lepa hvala!
Za Prešernov spomenik: X + V -f Z K 30 — prilikom prijateljskega sestanka v 111 nadstropju   \Volfovih  nlio  za pr^azea pogloS na ljubljanski grad z geslom : .Od nekdaj leać, so ljubUauke slovele!" Živeli!
17 —
S —
7 —
5 —
4 — 100 — 250 —
50 —
20 —
10 —
14 —
1441
LXI. izkaz o darilih za Prešernov spomenik.
Prenos ... K   46573 75 ye5ela družba v Belieerkvi . >'eki rodoljub iz Belecerkve .
pevski ?.hor narodne čitalnice v Kranju    .   .    .    , . 6d5  Zvpzdoslava in Štefanija  Silovec zbirko   .   . , Vesela ilruiba pri P. Majorju v Kranju .... Banka .zvijat v Pragi . Narodna ti-karna v Ljubljani
Čitalnica   v   Idriji polovico čistega prebitka od veselice
Albert Kette, namesto venca na krsto F. JelovŠka .
Učitelji radovljiškega okraja zbrani na Jesenicah ,
Neimenovan nabral ob slovesu tržaških gostov .
Keglja«"i iz Narodnega doma v Ljubljani.....
jslovšek P.,   vrhniški r.upan, nabral ob priliki sviranja na gosli g. Simoniča iz Sušaka......
Družba  članov   > Merkurja c
Dr. J. Sernec v Celju   . .
Gdč. Marica de Gleria v Logatcu preostanek zbirke za  trobojnice ....
Božič in Mikuš iz Gornjega
grada .......
prava   »Edinostih   v Trstu
A V. L........
Fran Svetič.....
i   Prešernova čestilka    . ,
- :?oki   politiki šišenski
Namesšo venca na krsto A. ^kerjančeve: dr. I. K. 10 K
— neimenovan 10 K — A. Vernik 17 K. — Skupaj ironder iz Škofje Loke
■z Kranja: dr. F. Preveč 4 K.
— po 1 K. — Val. Urši*, Franc Belle, Polde Bučar in gospa dr F. Prevčeva.
skupaj......
sela družba trgovskih šotni dnikov v hotelu rGraj-žar".......
Strelski klub v Zagorju ob
Savi.......
Neimenovan Ljubljančan
Skupaj .
23 5 10
10
o
1 1
10 10 5
37 4
10
90
0
50
9
, . K 47254-86
Dr. Josip Store,
blagajnik.
Družbi sv. Cirila in Metoda so
od 1. do 31. decembra 1904 poslali pri-: spevke in darila p. n. gg. in društva Upravništvo „Slovenski Narod1* v listih 30. novembra. 3., 7., 10., 14., 17., 21., 24., 28. in 31. decembra 1904 izkazane zneske skupaj 1121 K 33 h; upravništvo „Mir1* 310 K 83 h; upravništvo „Slovenski Gospodar* 123 K 32 h; upravništvo „Slovenec" 105 K 89 h; upravništvo ^Družinski Prijatelj" v Trstu 6 K 18 h. Podružnice: za Ljutomer in okolico zbirko ob odhodnici prvomestnika g. Antona Srabo-"ana 17 K 60 h; akademična v Gradcu 60 K; v Gornjem Gradu 84 K 28 h ; moška v Ribnici 50 K; ženska v Kamniku 148 K: za Beljak in okolico GO K; moška v Gorici 20 K; v Brežicah 307 K; ženska v Logatcu 50 K; izvenakademična v Gradcu 100 K; v Kobaridu 40 K; v Vuhredu 14 K 50 h; za brdski okraj 40 K; ženska v Kranju, odkupnino od novoletnih voščil 87 K ; na Jesenicah 210 K 50 h ; za Poljansko dolino 50 K; moška v Postojni 56 K; ženska v Postojni 50 K; I. ljubljanska 2265 K 07 h, med temi pokroviteljine po 200 K, poslane g. dr. Ivanu Svetina za vrtec na Savi pri Jesenicah in sicer: Dr. Josip Lesar, konzist. svetnik itd.; f Ivan Vavru, c. kr. gimn. prof. v p.; dr. Fran Košmrlj, župnik v Ameriki; dr. Jo9ip Stare, c. kr. pristav fin. prokurature; Karol Pollak, posestnik in tovarnar; Maks Pleteršnik, c. kr. gimn. prof. v p. in dr. Aleš Ušeničnik, prof. bogoslovja. Posojilnice: v Rajhenburgu 10 K; okrajna v Krškem 20 K; v Vojniku 15 K; Prva dolenjska v Metliki 20 K. Društva: Marijina družba na Brezovici pri Ljubljani 7 K; čitalnica v Celovca, polovica dobička Miklavževega večera 13 K 03 h. Mohorjani, v Šmartnem pri Litiji 6 K; pri Sv. Benediktu v Slov. Goricah 10 K; v Dolenji vasi pri Ribnici
2 K; v Selcih pri Škofji Loki 10 K; v Celju 46 K; v Srednji vasi 5 K; v Mošnjah 10 K; v Središču 7 K: v Koroški Beli 9 K:   na Vidmu   7 K; v Novakih
3 K; v Radečah 10 K 10 h ; v Gradcu 8 K; v Vodicah 13 K ; v Preserju pri Borovnici 12 K; v Zg. Tuhinju 1 K 20 h ; v Trebelnem 2 K 75 h; na Homcu 5 K 80 h. Tvrdka A. E. Škaberne, prispevek od prodaje družbenega platna 200 K; tvrdka F. K ol lm an n, prispevek od prodaje cilindrov za svetilke 120 K; tvrdka F. Kollmann iz nabiralnika 14 K 40 h; Marija Kalanova 3 K; župnik Ivan Sakser 2 K 50 h; samci v Katalomu G K; prof. Sinkovič za Jesenice 2 K j J. A<JI«*-šič7 zbirko ob ustanovitvi kmet podružnice v Adlešičih pri Črnomlju 4 K ; M. Ci'nik v Dobiču pri Mislinjah 5 K ; „St?it nominis umbra" iz Kranja 12 K. 3'» h : inpnik Jakob Mrak v Naklu 5 K ; zbirka duhovščine ob pogrebu dekana g Rnzbor-■ka t Šmartnem 108 K 50 h; Matilda &ebenikar na Rakeku 2 K j Josip Apih v
Celovcu 5 K; prof. Rajko Perušek, novoletni dur 10 K; dr. Josip Georg v Šmarju 20 K; tvrdka „Merkur" v Celju vsled naročila župnika g. Andreja Bračiča pri Sv. Ožboltu 3 K 40 h j dr. Andrej Kuhar, poravnalno svoto Matije Kužnika v pravdi proti Matiju Bradač 5 K; Ivan Lovšin na Preinu 5 K 64 h; Ivan Ambrož, c. in kr. mornariški kaplan za iz-pečani del svoje knjižnice 93 K, Za vrtec na Savi pri Jesenicah v roki g. dr. Ivana Svetina vposlani prispevki in sicer pokroviteljnine: dr. Josip Dolenec, prof. bogoslovja 200 K ; Alojzij Schrey, c kr. višji poštar in posestnik na Jesenicah 200 K; Slovensko katoliško politično društvo za radovljiški okraj 200 K ; Katoliško delavsko društvo na Jesenicah 250 K ; Anton Trevn, posestnik na Savi 200 K ; Josipina Hočevar, vele-posestnica na Krškem, 200 K; Karel Luckmann, glavni ravnatelj tovarn kr. obrtne družbe, 200 K; ustanovnine in drugi darovi v skupnem znesku 442 K G2 h. Volilo f Andreja Jeraniča iz Dol. Nekovega 20 K. Za narodni kolek 286 K 70 h. Za mladinske spise 2 K 60 h. Za družbeni k ledar 583 K 40 h.
Blagajništvo družbe sv.  Cirila in Metoda v Ljubljani.
Za , ScVolskl dom" v Idriji so darovali: bratio Albreht Valentin 2 K, loavcc Fran, Kerševan Jos.. Krčnik Fran in Novak Jal ih. i K, Šinkovec J. 20 st.. g. O 11 K g ć F Ko^ačje nabrala 2 K 39 vin, Šinkovec J i K 7» vin. ?a*me druge zb»rke 2 K 91 vin., aa razglednice 2 K — Skupaj 16 K v ' v - Odo >r izreka vsem darovalcem i:ai:skxenefSo zahvalo 1
sjmrli so v Ljubljani:
Dne 14. februarja: Martin Pogačar, Častni kanonik, knezoskonjtki kancelar v p. 8U let, Strelište ulice 6, Vit*um eordis
Dne 15. febcuarja: Ana Felierjan, delavka 30 let, Fiorjanske uico ld, jetika. — Ana Prunk, poduradnikova hči 9 in pol mes., Resljeva cesta 25, Črevesni katar
Dne 10. februarja: Alojzija Draga, ključ pomoCnika bCi, 2 »/i leta, StreliSke ulice 16, Meningitis.
V deielni bolnici:
Dne 13. februara: Neža Krašovic lovskega Čuvaja žena, 41 let, Tubercul. pulm.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni karzi dan. borze 17. februarja 1906.
Naiošbeul papirji
1
majeva renta srebrna renta
4' 0 svstr. kronska renta
iS
. zlata „ . . 4°, ogrska kronska „ . . . 1% „ zlata w . . . 4° , posojilo dežele Krani-ke . I1.',-o posojilo mesta Sp let . I1///« „ . Zadar . 4«/tf 1 bos.-herc. žel. pos. 1902 !•/, češka dei. banka k. o.
•    «■ o. . zst pisma gal. d. hip. b.
/o t-'
* /c Iti c
* ri o
* I 3
pest    kom.   k.   o. z.
* (t /o
zast pisma Ianerst. hr.
*      •     ognke cen. dež. hr.......
IVz'/i «• Pi8- °8T- hiP- ban* * 41/, 0 obL  ogr.  lokalnih Že-
leznie d. dr.....
t1 ,°/0 obl. češke ind. banke . t% prior Trst-Poreč lok. Žel.
1% prior. doL žel.....
1°. B * jnž. žel. kap. V/t • t'/'t0/* *vat- P08- ** *eJ- P- °' •
srečke od !. 1860»', .   .   . .
■      .   r IS«*.....
„ tizske......
„    zem. kred. 1. emisije .
n       n      m  **• »
B     ogr. hip. banke .   . •
„     arbske & fr«. 100*— .
„     turške..... •
3a§ilika        srečke ....
Kreditne            *    .   .   • •
laomoŠke           n            • •
Krakovske          „    .   .   . .
Ljubljanske        „    .   .   . .
A.vet. rud. križa   „   .  .  . .
Ogr.    „    n     »   • • • «
ižadolfove „    . .
SalcbnrŠke .....
Dunajske kom.   „   .   .   . .
Delnic«
Inžce Železnice . . . . . Državne železnice . . . . 4 vttr.-ogrske bančne delnico . A v-tr. kreditno banke . . Ogrske „ „ . . . Živnostenske „ . . . Premogokop v Mouta (Brftz) .
Alptnake motan.....
Praške Žel. tndr. dr.....
.:;.ina-Mur;jiyi......
TrbovljBke prem. družbe . . A.vstr. orožne tovr. dmžbe . . Češke sladkorne dražbe    . .
C. kr. cekin.......
20 franki........
20 marke........
Sovereigns .......
Marke........■
Laski bankovci......
ttnblji.........
tolarji.........
Denar	
100-25	100*45
100*20	100-40
i 00-25,	100*45
119-90	12O-10
98251	98*4 5
U8-7o	118 95
99-50	101 —
100 —	101*—
100-	100* -
10125	10220
10O 15	100*6 >
10016	10« »-50
101*40	102 20 -
107 60	108-50
100-10	101 —
100-60	10120
100 *!5	101 25
100-—	101-
100-75	101*75
99*-	
99 50	100 —
»18 50	320 60
100-60	101-60
187 —	1«9"
276"	2*1 —
170-—	172 —
3« 8 —	317 60
»ur—	310 50
Z74—	280 60
98 —	102- —
134 —	136 —
22-	24 20
476- —	487 —
79-	84 —
88-	92 —
66 -	70 —
54 76	66 75
32 75	84 75
65 —	69 -
76 -	81'—
638 —	548 —
89 10	9010
651 —	662 —
	1643- -
677 76	«78 76
775 --	776 —
250*	261 —
674 —	676 —
518 75	619 75
2478 —	-•488 -
628 -	629 —
802 —	310*—
677 -	681 60
177 50	181 60
11-35	11 39
19'OR	19-10
23-48	2364
23-»*/	24 —
117-2*	117-46
95 46	96 65
253 50	254 ČO
484	6*—
Žitnd cena v Budimpešti.
Dne 18. februarja 1906. Termin.
'A«n»ra	r.a	april  . .	.   . za	100 kg.	K	19 62
PSenica		maj	*	100 »	1»	19-48
P&f mca	m	oktober .	*   • »	100 .	•	17-26
Ki	»	april . .		100 „	a	163 4
		rnaf    . .		100 „	n	1478
)rea		april   . .		100 „	m	14-08
Vzdržno.
Meteorologično poročilo.
fiilns nad morjem 80« 8.    Bndnji «r*4al tlak mm
Febraar 1	Cas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	S? t»» <D rt	Vetrovi	Nebo
IT.	0. SV.	7418	- 04	breatretr	del. oblač.
1H. •	7. 7j. 2 pop	7419 741 2	— 41 37	8r.evzhod si. svzh	jasno del. oblaC.
Srednja vCcrajBnja temperatura: normale: — 00\ — Padavina uO mm
—16
Zahvala.
Za mnoge dokaze sočutja, ki ho nam došli ob bolezni in smrti našega nepozabnega sina, brata, nečaka in bratranca, gospoda
Emila Schiffrer
sedmošolca v Rudolfovem
od naših sorodnikov, prijateljev in znancev, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini novomeški in župnije Prečna, gg. usmiljenim bratom , učiteljskemu zboru novomeške gimnazije, gospodom dijakom in slav. „Dol. pevskemu društvu" za prekrasno perje, vsemu železniškemu osobju, p. n. gespem in gospodom za požrtvovalno postrežbo in tolažbo ob njegovi bolezni, vsem darovalcem prekrasnih vencev, sploh vsem, ki so spremili rajnega k vefnemu počitku.
Novo mesto, 17. febr. 1905.
Žalujoči ostali.
Teško probavljanje
katar v želodcu, dvspepslje, pomanjkanja slasti do Jedij, zgago itd., kakor tudi
katari v sapniku,
zasllzanje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLEB
alkalično kiselico
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom.    £89L—2
V Ljubljani so dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Spe cer i j ah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
V hiši na Marije Terezije cesti št. 8 se odda v I. nadstr. čedno mebl.
esečna soba.
Soba leži ob cesti in ima separatnim vbod. — Odda se tudi za dva gospoda. 667 i
Soba se dodi m I. marcom.
IČČB SO
spreten potnik
za strojno stroko z znanjem slovenščine, nemščine in event. italijanščine.
Natančne ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". 646 — 1
se prodaja v posameznih izvodih po Ljubljana:
Vodmat, Bohoričeve 10.
Stari trg št. 12.
Bizjak I,
ulice št Biaznik L.
Šiški
Blaž M., Dunajska cesta št. 14 Dolenc H., južni kolodvor. Elsner M.f Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja. Kališ A., Jurčičev trg št. 3. Kane A., sv. Petra cesta št. 14 Kos I., Kolodvorske ulice št 26 Kristan Iv, Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št 52. Mrziikar A., Sodn«jske ulice št. 4 Pichiar L, Kongresni trg št 3. Sever M.# Gosposke ulico št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št. 18 Svatek A., Mestni trg št. 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10 Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8
GHr.ce pri Ljubljani:
Traun Janko, trgovec.
Šiška:
Favai M.f Spodnja Šiška pri kolodvoru. Lavrenćič M.# trgovec v
Kamnik: Ažman Marija, trafika Škofja Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec
Radovljica: Homan Oton, trgovec.
Zgoše, Begunje pri Lescah :
Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar.
Lesce (v bufetu na kolodvoru):
Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled:
Pretnar Ivan, trgovec
Javornik : Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica: Grobotek Mi jo, trgovec.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez.
Bostanj pri Radni: Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant.
Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
„SLOVENSKI NAROD"
IO vin. v sledečih trafikah: Logatec: Japel Makso, trgovec.
Črni vrh nad Idrijo :
Lampe Ivan, trgovec Cerknica: Kravanja   Anton,   trafikant in
trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Karolina, trafikantinja.
Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št. 31.
Star »trg pri Ložu : Bencina Ivan, posestnik, gostil ni čar in trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec
Št. Peter na Krasu: Novak A., na kolodvoru juž. želez
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen Ani, gostilničar in trafikant
Komen pri Nab^ežini: Lucija od Švara, trbfi&a. Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kolo dvoru
Ce'je:
Miklauc Marija, trafika v „Na rodnem domuB.
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Celovec. Sovva Josip, časopisni biro Gorica :
Gabršek A., knjigotržnica Leban Tereza, Corso g Verdi št 21.
Rauniak Marija, trafika na kolodvoru.
Schvvarz Jos p, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2) Trst:
Bevk M., Piazza Barriera vecchia
(vogal ulice Bosco št 1). Lavrenčič  Mihael, Piazza Ca-
serma št. 1. Majcen M., ulica M^ramare št 1 Stanič Št., ulica  M. lm piecolo št 8
Opatila:
Tomašič Anto i, trafikant.
Pulj:
SchUtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora Reka:
Potošnjak A, Via dtl Molo. Časopisni biro „Globus", via
Adamich št 2.
Dunaj :
Hočevar Helena, trafikantinja, VIII. Alserstrasse št. 9.
Hiša na prodaj
Krakovske ulice št. 20.
Natančneje se poizve pri lastnika Opekarska cesta Na mivki 4. 476-3
Sprejme se takoj
ki ima veselje do potovanja.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 624—3
Dv&
549
bernhardinca
se prodasta po primerni ceni. Izve se v Koiod/ors ih ul. št. 7.
Sprejme se takoj
več ilrklet za *»al*o ilcl«, gttNpoilliiJa za na deželo, tanealji?
lilapcc ia ileklts za farovž. Pojasuila daje posredovalnica za delo in službe 654-1
K* EGY
Sv. Petra cesta štev. 35.
Tam se dubi tudi izvrsten
kruh iz parne pekarne.
Naprodaj je
enonadstropna hiša
tik trboveljskega premogokopa. Hiša obstoji iz prodajalne in iz 8 izb s 3 kuhinjami in s 3 kletmi. K hiši spada tudi vrt. Polovico hiše ima v najemu občno konsumno društvo. Hiša je nova in še 8 let davka prosta ter pripravna za vsako obrt. Letnih dohodkov ima 1322 K. Cena hiše se izve pri lastniku Franc Žagarju, posestniku in čevljarju v Trbovljah. thb
5'sr ■ z &
»is
= -
č S. ic fffi M
5 sr
359 8
Sprejmo se takoj a
zanesljiv, energičen
kljnfcrski preMeiivsc
spretni
ključarji
za izdelovanje štedilnikov iu ograj
kakor tudi dobro izvežbani
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 547—1
THE AMERICAN SH0W
Latermanov drevored.
kobelkoff"
umetnik brez rok in nog s svojimi čudovitimi izvajanji.
Od rojstva brez rok in nog
in vendar lahko opravlja najtežja (»pravila brez vsakršuc tuje ponoči«
Kobelkoff se kaže pri vsaki predstavi kot lepopisec, shkir, uinetai strelec, akrobat, or ak in borilec.
NB. Vaak  obiskovalec dobi  zistmj avto-graf g Kcbelk 111.
[ • oddeleks
Ameriški kinematograf
¥ prirodni \eliltoaii. 523
Serija najnovejših dogodkov. — Ruskuja-
ponska v »j d a. — No. o! Vbod Jaooaoe? ▼ Port Artur! — lodijaaci ia C^w-Boya Ve lika amenaka slika iz iivljenj« v ti podobah. — Serija jato daljivih predmetov ii Človeškega življenja.
Otvoritev v nedeljo, 19. t. m ob 2. popoldne.
Predstave vsak dan od J. ure naprej vsako uro.
10
M3N
Skladišče
pripravno ia trgovca ali za obrtnika, odda se za maj
v Spod. Šiški štev. 66
(Pogačnik). 333 - 6
Išće se
stanovanje s hrano
pri vrli rodbini za gospodično, ki je čez dan malo doma. 511—2 Ponudbe s ceno je poslati pod „Marec" uprav. „Slov. Naroda".
Hiša
2oadstropna7 v sredi mesta, s pod strešjem, t dobrem stanu na najboljšem prostoru, v kateri se nahajajo lepi pro-jtori za vsako trgovino, se zaradi pre selitve takoj proda. — Ponudbe pod „Nanos Št 5!M na: upravništvo «Slo-renskega Naroda.* 482-3
? motor-kolesa in vozna kolesa
najcenejše.
Prva moravska tovarna voznih koles In motorjev, Brno. 2
i dnevno plačo 2 K 40 vin , se sprejme * 1. marcem t. I..
L*Btnr»rc£nr* pisare prednje naj se vloie do 25- t. m. na podpisano oblaetvo 518-3
C. kr, okrajno glavarstvo v Radovljici
(davčni rtfer&t). dne 15 svečana 1905
Zgodovinska povest
^aso
Pod m
,jl uu uu
(ponatis iz nSlov. Naroda")
je izšla! ~W
Ta povest je, izhajaje v „Slov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in Sivo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino-le pri
L, Sclmentnerju v Ljubljani.
\zV.s po K l'60, po pošti K 1-80.
i
Diamanti g m m
za steklarje in za domačo rabo, izvrstne kakovosti z jamstvom za brezhibno rezanje Z ročajem iz ebe-novine K 28 i. s koš'enim roC*jem K 2 60, s poni Pijani m ročajem K 4 5u, najfinejša vr-ta K 5-.
NoliiitfMtiik t
stroj za striženje las!
K 7.
b tremi grebeni ^ za pretaznjenje \ -sa 3, 7 in 10 mm y k en e dolge lase Vsak , 3wU lahko takoj stri-te lase Navodilo je pndejano. Pri dveh otrokih stroj v 7« leta zasluzite. Cena K 5 50, najfinejši K T— Stroj za striženje brade K 6 —. Škarje za konje in pse po K 6—. Samobr-lni aparat, ranjenje izključeno, samo K 4 — kompletoo. 6 JNa zunaj po povzetja.    3271 — 6
M.  RUNDBAKIN,  DUNAJ, IX.,
tiechtenatelnatrasse 23.
Jedilno in namizno orodje
NAJLEPŠE OBLIKE Kompleta opravljene KASETE z* NAM'ZNO ORODJE. SKLEDE, POSODE za OMAKE, KAVNI In 6AJNI SERVtSl, NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE.     hib ii Eaiat lafratstlli za prart srebra. Specialni predmeti za hotele, re stavracije in kavarne ter za penzione, menaže itd. C. in kr. dvorni dobavitelji
CHRISTOFLE&Cie.
DUNAJ I. OPERNR1NO 5
(HJEINBICHSHOF). II na trot mu t eenovnik anstnuj.
Pl mh mestih zastopiki-predajiicl,
Za jamstvo pristnosti nosijo vsi izdelki poleg stojeoo trorniiko znamko in polno mm
BEI3EB1323B
Josip Reich
-m parna h-
barvarija in kemična spiralnica
ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozke ulica št. 4.
se priporoča za vaa v to stroko spadajoča dela. Postrežba turna. 6 Cene nizke.
»1
a
Važno! Važno!
gospQdinj8f trgovce is iifiaonjn.
Najboljša In najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zallšča, cvetja, korenina itd. tud po Knalppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dilne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, ft»tojreit>flene upuiaic in |>otrel»ttelne, klrurglčna obve-zlia vsake vrste, sredstva za desi.i-fekcijc, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konj nI* a« — Zaloga svežih ttat-neralulh vod In solij za kopel.
Oblastv. koncBS. oddaja strupov.
Kam živlnot*e|ee
posebno priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmlino apno Itd. — Vnanja naročila se izv&ujejo točno in solidno.
Drogerija *+-
Anten Kane
Ljubljana, Selenburgove ulice 3.
j Hupujf »o najvišji eenl razna
zeiišča (rnže), cvetje, korenine, se-_mena. skorjo itd itd
Blaž Jesenko
lajnbljana. Stari trg 11 Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov Itd., iz prvih avatrij., angleških, Italijanskih tovarn.
Solidno blitvo, nizke eene.
m
i
Odlikovan z zlato kol*Jno In častno diplomo v Parizu 1Q04.
Anton Pre;ter
krojač io dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 10
priporočaj   a voj o   veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, iopic in plaščev za gospo, nepremočfjivih haveiokov itd. itd. 8
Obleke po meri 94 po najnovejših •jzorcih in nainižiifa conah 'zvrfcrjjeio.
.V4itw >g^iyiinn -**rm.-j^
3v. Seuitig
trgovec z usnjem na drobno In debelo
v Ljubljani, Stari trg št. 7
priporoča
prah
dosedaj najboljše, prosto bencina, suiote, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po magssJij&vlfta cenah:
I k«. M>   8-, %ee ta *0 ti, pri
nakupa večje množino 5e ceneje.
jfOVG l Palenttrano JVOVO!
oepremoćlpo mazilo
m počrnenje pujovfh čevljev, usnja iid.
Vsak dan sveže
pustne krofe
priporoča 3881—11
Rudolf Kirbisch
slaščičarna
Kongresni trg v Ljubljani.
Višjega stavbnega zdravnika in fizika dr. Sehmida znamenito
olje za sluh
odstranja hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih iu nagluhost tudi ako je že zastarano.
Steklenica stane 2 g'd. z navodilom o uporab!. Dobiva ue samo v lekarni
pri „Črnem orlu'' na Novem trgu v Celovcu. 3147-9
Bottger-ja pedganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa proata za ljudi in domače ž vai a 80 vin ,
in       viharjev se dobiva samo v deželni l«*ktii-nl ,«|»rl VI uri Ji ■in«ii»J"   JI.   JLeuMlf-Ua   In  v le Vami   Ubald   pl.  Tenk oez- y a i IJu ttljitiai.
Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem naatavljenju sam nase! 18 podgan mrtvih in turej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dne 11. tebr. 18S9.
L 51—3        Mj* Xawjres9 mlekarija.
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 373—3
vozov.
Pariškg svetovna razstava 1900
^BOCTEUR riERRE SPARIŠ ^
10 'S:£šm
Sveiovfioslavna ustna voda.
Dobiva sa povaod.     292L 39
Čudovita novost!
325 komadov za 2 gld.
Krasna ura 2 lepo verižico, točno tdoča-, za katero se da;e dveletna garancija; zelo lepi laterna maglca s 26 krasnimi podobami, zelo zabavno; 1 zelo elegantna broža najnovejšo oblike, 1 lepa kravatna igla s simili briljantom, 1 krasen kolije iz orient. biserov, s patent, zaklepom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usujat mosnjiček, jako elegantni nastavek za Binotke z jantarjem L garnitura ff. doubto- uJatih mansetnih in erajčmh gumbov s patent- zaklepom, l ff niklsst žt-jni nožek, 1 ft* toaletnu zrcalo, belg steKlo v ctuiju, 20 predmetov za dopisovanja in se 800 raznh komadov, vse, kar se potrebuje v hifii, zaBtcnj. Krasnih 325 komadov z uro, ki ie sama tc-i,a denarja vredna, pošilja nroti pottaema povzetju za 2 gld. raz-pogiljalnica
mt. «93.
Ako ne ugaja, se denar vrno 634 Mnogo priznalnih pise i.
A. KUNST
Ljubljana
2jid.o^3lra ulice -i.
Velika zaioga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
Veakerana naročila izvršujejo se točno m po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in «aznamenu,iejo. — Pn itinanjin naročilih blagovoli naj so vzorec vposlati.
aTTVTVf ?f ff f tff VVVf VTf VVf Vf ^
Močan in priden
"V/
w a jMMtMtetttži tattMMtti ****
e e> e
i
09
O
ava
CD
Spredaj ravna oblika,
,«e tžš&i iifi želodec.
pripero^a v najvt čji izberi
Alojzij Perschl
v Ljubljani
Pred škofijo M. 21.
e
X
#>
t
*
♦
e
4» e
e
a>
♦
iz poštene hiše, se takoj sprejme ^ vajenec pri mesarnl 468^
Jagrovih dedičev.
Tpsinaj«
s primerno šolsko izobrazbo, ne p.-14 let star, se sprejme takoj v trgovij z mešanim blagom      5 ;^
Jakob Patrovčič v Trebnjem
Modni
nahaja je 4
Mestni trg št. S\
salon
5Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
—♦-5   Električni obrat. W~
i
Brata Eberi ^
i 1
1
1
i
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta it. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
I Pleskarska oolstra e. kr. Ir2 k e. kr. prtv. |ti žsl«2.
Slikarja napisov,
J Stavbloska in pohištvena pleskarja.
1 Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih |
I   barv v tubah za akad. slikarje. &
'\ Kaloara čoptčav za pleskarja, sil- I ,* karje In zidarje, atedilnega mazila za ^ J       hrastove pode, karbelineja Itd.
* Posebno priporočava slav. občinstvu f
»I najnovejše, najboij&e in neprecenljivo %
a sredstvo za li^anjd sebnih tal  pod i
imenom „Bapiđol'1.
r| Priporočava ee tudi si. občinstvu sa %
vse v naj.no strelko spadajoče delo v k
1 mestu m na deželi kot priznano reelno P
f in fino po najnižjih cenah. ž
TgSf"?^' &gp ^-j»^ir^      aajp     aajp^aajaaan |
sttttttvtt?ttttlttltttltttt>
t*
M
>*
M M
H K
:
M H
i
M M
M H H H H
E
K
a
a »
H
a
I
osti I na
tik predora na Hnu*ic? (Gorenj v se takoj odda na račun ali pa p noma proda.
Več se izve pri g. Fran Valjavc. zastopnika pivovarne, Jesenice ni Gorenjskem.
<^:aaVaaVaVB«HBVB^BWK
H- SuJbiL ■
slabotni, slabokrvni, bledični dobe prekr zalit d telo po kratki rabi moje odlikovati
redllne moke Kathe
fzdravniSko priporočeno;. Damam bajen ataa Strogo pošteno  Karton stane fl 1 iu nasadnici ali po povzetju z navodilom vred Slavna prodajalnica in razposiljalnica
gospa Kathe Menzel -
Dunaj XVIII. Schulgasse 3 I. nadstr
Pr»isten
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega — blaga = j
se opozarja na tvrdko iaaaMaaitasasaaaaaaarinffrirffin
M M M
M
M a
M
M
N *1 ♦1 *i M
M M M
M
3
N M M
n
M
HUGO IHL
——————mua—
v Ljubljani
v Špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov. L___i
UMM
ti
preizkafcen na deželnem kemičnem }-izkuševalisču za živila v Ljubljan
Razpošilja v vsaki mnoi
IVAN MALI
v Škofji Lok;. 2i3
Išče so na dežel
na račun ali pa v najem
filijalka
z mešanim blagom.
Položi se lahko takoj primerna variči. i
Ponudbe pod „800", poste resta glavna pošta, Ljubljana. 404 i
J
r
Cementna zarezna
strašna opeka
iz portland cementa in peska. Straha prihodujftsti.
Patentirana v 30 državah.
TrpežneJSa in bolj lahka streha kakor Iz vsake druge vrste stresnih opek Iz Ilovice. U
Edini izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
LIzdelovatelj oementnln Glin c e pri Ljubljani, a
Ljudevit Borovnik
puttktar   v   Borovljah (Ferlaeh) tisa UoroHkfiti
se ^ priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po nainovej&ib sistemih pod popolnim jamstvom Tudi prideluje stare saino k resnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dot. izviSuje. Vse puoke so na c. kr. preskuse* valmci in od mene preskusene. — lluttro-1/ vanl ceniki zastonj.
Liniment. Capsci comp.
nadomestilo za 3018—22
Pain-Expeller
priznano Izborno, bolečina tolažeče mazilo; po 80 h., K 1*40 iu K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu toga splošno priijuo-Ijenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v Skatljicah z n&so varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjev* lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni isdoldk.
Rlchlcrjev* hkarnapri leiaiem levu v Pragi,
lOiAciaa. a b. Kiuipti«uju^a **xk 4
JQ
26
Kdor trpi na padavici, krčih in drugih JIvČ-Djt boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki j0   ssstonj m poštnine prosto razpošilja prt*. ^rliuanpn-Apnlheke
In.ukluc« a. M. 541—52
Pekarija
na dobrem krajo,  z vso opravo, se odda za maj.
Naslov  pove upravništvo „Slov. Naroda". 614-2
Hašli pit
za lino, veliko in malo delo,  se sprejmejo pri tvrdki 473—2
M. KUN C v Ljubljani.
Proda se iz proste roke
lepo posestvo
z gostilno in z zemljiščem vred pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. — Odda se tudi sama hiša 8 staro, dobro obiskovano gostilno. Hiša je pripravna tudi za napravo prodajalnice.
Več pove lantnik Anton Vidmar v Ambrusu, pošta Zagradec, po staja Zatlčna. 552-1
Vsled rodovinskih razmer bo dno 1. marca 1905. 1. ob 9. uri dopoldne
prostovoljna prodaja
v hiči dtev. 62 v Cerknici.
Prodajala se bo
V
liiša
it. 28 na Vodovodni ces:i v Ljubljani.
Več se izve istotam,
551
(quedlinbur\*ka)
kraški in ameriški grah, ruski lan, vse vrste detelje, posebno za čebelno pašo, „Phace-lia" „Esparsetta"; \se vrste travnih semen za napravo ali Izboljšanje senožet', kakor tu d vse vTcte zelenjadi, zajamčeno kalj ve pri 543-1
Peter Lassniku
Marijin trg v Ljubljani.
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantski!) časov na Kranjskem.
(Ponatis iz rSlov. Naroda4*.)
Lična brošura obseza  363  strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski pnnt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Mistri.
Cena 1 K. s poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
L. Schwentiierju, komarju
v Ljubljani, Prešernove ulice.
poleg glavne ceste, pripravna za gostilno, prodajalno iu pekarijo. Zraven je klet, velik hlev, skedenj (šupa) iu kozelc, potem njive in travniki; vse y najbolj-> šem stanju. Plačuje se lahko na letne obroke. Kupci se vabijo.    p361
najstarejša ljubljanska
že 15 let ob3toječa
posredovalnica stanovanj in služe!;
G. FLUX
Gosposke ulice št. 6 544
; priporočit In nomrMra le bolj*'*
službe iskajoče vsake vrste
za l\f tihljmio In dmffocl. Potnliift tukaj« — \at»iifne|e v pikami. — Vrstna  In  Itollltor možno hitra po*trr/.ha zairotovljma.
Posojilnica na Vranskem
registr. zadrnp:^ z neomejeno zavezo vabi svoje zadružnike k
v sredo, dne 1. marca 1905
ob 3. url pnpoludiie
v zadružni pisarni hiš. št. 82 na Vranskem.
SPORED:
1. Poročilo načelstva.
2 Potrjcnje letnega računa.
3. Poročilo zvezinega revizorja o reviziji.
4. Volitev načelstva, računskega pre glednika iu namestnika.
5. Nasveti.
540 Schwentner, načelnik.
C. in kr. diviz. topničarski polk št. 7.
Prodaja gnoja.
Dne 15- marca 1905 se bo oddal gnoj cd približno 50 kcnj tega polka iz hlevov Nušakove vojašoice v Trnovskem predmestju.
Ponudbe z navedbo ponuđene cene cd dne in konja in z navedbo tra'anja pogodbe za odjem, se morajo nasloviti do 10. marca 1905
na poveljn štvo diviz topničarskega polka št. 7, kjer se tudi lahko ogledajo natančnejša pogodbena določala.
V Ljubljani. 17. februarja 1005
545
Polkovno poveljništvo.
Novo!
Novo!
Amerikanske avtomatične
samobasalne puške na šibre
7*-7
jijtcm £roi>ning,
= Istotako imam veliko zalogo
puške in revolverje
^ najnovejših sistemov po najnižjih conah. =m
S. pripore«. FRANC ŠEVČIK
Ceniki na zahteva nje za- »
•tonj In poštnine proeto.      puškar,  Židovske  ulJCO 7.
UvgustrepiciiAaentei Pes prepeličar
m HOclfa-f 8 S * I nemški,   kratkodlak,   v  četrtem h
I LJubljana, Kolezijske ulice 16 | J (tt  Trnov • zao.) r
1 izdeluje, prodega in popravka P ^ vsakovrstne p
i gesr sode Tga I
% po najnflajilft eenah. P
j Prodaja stare vinske sode. \
j. S. Benedikt
v Ljubljani, Prešernove ulice
v poslopju „Mesine hranilnice".
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone.
Mizice 0B^9m^m «-
Prodaja na drobno in debelo.
C'eulkJ  bresplttciio =5^5
za razpečavanje slovenskih in nemških Časopisov in del v zvezkih I*če pod ugodnimi poirojl
Oton Fischer
knjiga r.
648-1
Odlik*
z zlato medaljo
na razstavi v Parizu 1. *5»04~
tapetnik in preprogar
Dunajska cesta št. 18
izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi > **» v to Htroko upadaj oee predmete lunine*« l7,dVllta.
Vodja ljubljanske podružnice pohištva prve kranjski mizarske
zadruge v Žt. Vidu nad Ljubljano.
m m
«1
»L,
m
H*3
Pekarija slaščičarna
kavarna
j. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
= 3FIU jatke: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
a
m
s*
m
s* -M s*
■r.«tg
Avgust Agnola
Ljubljana
Dunajska cesta 13,
Izborna
zaloga
namiznih in nastropnih ~ svetilk, '
najnovejše vrste
po nizkih cenah.
2 mizarska pomočnika
isveib&na v etavbenckem in pohišt venem delu in
mizarskega vajenca
sprejme 517-3
"Vincenc Soklič mizar, na Bledu št. 73.
nemški, kratkodlak, v četrtem leto, dober sledilec za jerebice in perutnino sploh ter za zajce, se takoj proda po nizki ceni.
Kje  — pove upravniStvo nSlov. Naroda". 610—2
Stanovanje
obstoječe iz sobe in kuhinje« v bližini ! sodnijskega poslopja,   se  odda s 1. majem. 400—11 Več se izve Cigaletove ulice £t. 3.
2S
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gld. 180.
1 prekrasno pozlačena, 36uridoča precizijaka ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 modema svilena kravata za go 8p( de, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode 8 ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec : ustnik, za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us* njat mešnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, S Daprsni gumbi, vsi iz double zlata s patentiranim zaklepom, mičen album s 36 prekrasnimi slikami, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, SO predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 180. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 533 se denar naprej posije
Dunajska razpošiijalna tvrdka
Ch.Jungwirth, Krakov št. 105.
NB. Za nengaiajoče se vrne denar .
z dvema posteljama, pripravna za dva gospoda ali dve gospodični, se takoj odda na Dunajski cesti st. 52.
Restavracija
t se takoj odda > zakup.
Pojasnila daje upravništvo „Slov. Naroda". f>:U— 2
V najem se oddajo
j od 1. maja t. 1.  dalje v hiši st« 67 na Sv. Petra nasipu
pritlični prostori
s kletmi in pritiklino (tudi z rabo vrtaj, vse jako sposobno za obrtna ali druga podjetja, zaloge itd. ri9-2 Vpraša naj se pri hišniku istotam ali pa pri upravnišUu „Slov. Narodau.
Mlekar
oženjen, b ez majhnih otrok, za prevažanje mleka v Ljubljano, trezen in pošten, se takoj sprejme.
Mesečna plača za oba 36 gl., prosto stanovanje in l1 ., lit. mleka na dan.
Ponudbe z dobrimi spričevali sprejema Karol Lenče na Laverci pri Ljubljani. 538—1
Ces. kr. avstrijske
državne železnice
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod Iz vozrtegra, reda,.
Veljaven od dne 1. oktobra 1904. Leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoći osobu vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, fte« Se!xthal v Aaase?. SolnogTad, tez Klein-Reining v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Daaaj, ćei Sebrthal v Solnograd, Inomost,   čez Rlein-Reifling v Steyr, Line, Badejevic«, Pisen, Marij, je   /are, Heb. Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m đopoidne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbno, Selzthal," Solnograd, Lend - Gasteia, Zeli am See. Inomost, Bregenc, Curi h, Ženeva, Pariz čez Am tettea na Dunaj. — Ob 3. ari 66 m popoldne osobni vlak  v  Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec,  Franzensfeste, Monakovo, Ljubno,   čez Klen Reifling v Steyr, Line, BudeJ9vice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Pntgv ldirektni voz I. in II. razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetten.  — Ob 10. uri ponoči osobm vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni voz I. in H razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. ari 8 m zvečer » Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri ^3 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd Line, Steyr, Iscbl, Anssee, Ljnbno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz ). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Du nMJa čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Franoove vare, Karlove var:, Heb, Marijine vare, Plzen, Budeievice, Solnograd, Line, Steyr,  Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost,  Zeli ob jezeru,  Lend-Gastein,  Ljubno,  Celovec,  Šmohor,  Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala,  Beljaka, Celovca, Monakovoga, Inomost a. Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klem-Reifting, iz Stejra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipakega. — PROGA i Z NOVEGA  MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki:  Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta i* Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja i u ob 8. ari 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK.   Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob  S. uri  5 m popoldne, ob  7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m oono^i samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki ;e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani 1
Najfinejša naročila po meri!
Iz najfinejšega pristnega angleškega in francoskega blaga se izvršujejo cbleke, svršniki in športne suknje najfinejše, najmodernejše v Londonu, Berolinu in na Dunaju. Obleke, kf jih naroče moji čast. odjemalci, se v slučaju, da ne ugajajo, vzamejo nazaj ter na željo napravijo druge. Ker je pristno angleško in francosko blago jako dobro in trajno, kakortudi elegantno, ga lahko priporočam kar najbolje.
Z velespoštovanjem
O* Bernatovlo
Mestni trg štev. 5.
550-1
796159^1
Učenca
sprejme  takoj   pod   ugodnimi pogoji
Viljem Požgaj 492_3 knjlgoveškl mojster v Kranju.
CUNARD LINE.
Prva direktna parobrodna voania
TRST-NEW TORK
In nazaj. 3633-10 Vozna cena v IU. razredu
Ljubljana-New York I8B K
8 prosto izvrstno hrano, pijačo in 100 kg. prtljage ie od Ljubljane.   Na j pri pravne jsa n najcenejša pot ia Avstrije v Ameriko. — Pojasnila in vozne karte pri
F. NOWY, agentu
v LJubljani, Dunajska cesta 32
poleg južnega kolodvora.
Venci
trakovi Benedikta
Ljubljana.
Št 3883.
455—2
I stanova za vojaške širok
Pri mestnem magistratu je podeliti za tekoče leto Josipa Slihnla usta-eovo za vojaške sirote v znesku 75 kron 00 h.
Do te ustanove i.najo pravico uboge sirote vojaškega rodu in se bedo s potrebnimi dokazili opremljene prošnje za podelitev iste sprejemale do konca t. m. pri magistralnom vložnem zapisniku.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 3. tebruarja 19Ud.
Denar mečeta proč I
če plačujete konkurenci za slabši | fabrikat drage cene.  Prodajam: plinove žariice
komad po 40 h kristalne cilindre
komad po 16 h plinove samovžigalce 362—3 komad po 76 h žariice za petrolej, špirit, gasolin in aceiylen.
Vse plinove predmete na drobno In na debelo. Tvornica žariloev
Viktor Hafner
Dunaj IV., Favoritenstr. 33 tel. 759
Za neugajoče blago denar n a z - j.
^T-.   - ▼ -   - T..   _        h        m . ^   . T ■   . * ■   . f.   n   j   -f.   fc ^ - —
ih? *.     .1. ^Zr ^Lr ^lr TIT        "17 «Lr
a ~^^^irXa-*Xa-^X>.aTft&XaaTag.TaaTacap
Pozor
prijatelj z mesta in z dežele!
Ne zamudi, da stopiš mimogrede sredi mesta v starozoano gostilno
C. Auerjevih dedičev v Woifovih nllofa.il«
Tam dobiš vedno sveže izborno marčno pivo iz domaČe pivovarne in tndi mnogovrstna pristna prirodna vina in okusna jedila.
Za   točno   postrežbo   in solidne cene skrbi _   „ -
J. S puiit
310—6 gostilničar.
avarna &
.Ilirija'
ol> praznikih, sobotah in ne<lel|ali
vso noč odprta.
kavarnar 73—9 Kolodvorske nlice št 22.
VREDNOST
okusne hrane se »e kaže samo v večjem, z jedjo združenim u2 tka, kajti čim bolj okusna je hrana, ieu lažje jo prebavi želodec in tem bolje se porabijo njene redu ne snovi. To nam pojasni vspen 537
MAGGI-jeve ZAŠČ.MBE za JUHO in JEDILA.
Ta je za skrbno gospodinjo preskuSe.no ceno sredstvo, ki podeli slabi mesni in Bouillon-juhi, polivkam, se-lenjavam, jajčnim jedem itd. močan, prijeten okus Ker je zelo izdatno, ne ne sme nikdar preveč pride-jati' Šele. ko ie jed gotova, naj se pridenel — Dobiva se v vseh trgovinah s kolonialnim blagom, delikatesa m i in drogerljah, v stekleničicah od 50 h (če se potem napolni od 40 h) naprej. <~
MASei jeva odlikovanja: 4 velike nagrade, 26 zlatih kolajn, 6 častnih diplom, 5 častnih nagrad. Šestkrat brez tekmovanja, med dragim: 1889 in 900 I. na svetovnih razstavah v Pariza. (Julij Maggi, sodnik o razpisanih nagradah
„Ljubljanska kreditna banke v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
ku^i-Jr In prodaji*
vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital 14 1,000*000.—
Zamenjan In ekskonptujt Daje predajmo na vrednostne papirji.
izžrebane vrednostne   papirje in    Zavaruje  »rečica proti vnovčuje zapale kupone. s-urzni lrg-aci.
Vinkuluje  in  devinkuluje   vojaške ženitninske kavcije. UUf"   k.u«.mj;..i 1» InkiiMtt m<»m«     ~1LM ICsT   Borni« nmntrilm. "tJii
Podružnica w SPLJETU,
Denarne   vlome sprejema
v tekočem računa aJi na vložno knj žice proti agodnim obrest-im.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dns vzdiga. 8—2'
Promet 3 čeki in nakaznioarjd.
Odvisni
i*«
cenovnik o vsakovrat*
tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko i nib Btampilijah. Najno-tkdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avize, cirkularje,   uradna 'eJ81. stroji za nume
Od
vsakd
povabila, koverte, povabila na shode itd Aparat ima več tip kakor drugi nki tiskarski stroji m stane z vso opremo
65 Črkami 11. —-70 90 „ —85
127    u      „ I-20 140   n i-ao 211 a-—
203 črk n 2 40 354   „   11 3--468   „   11 3-60 640 O- —
800 6-—
J. LEVVINSON, tovarna itampilj In pitjtttt tip, graverska dela. f^e^MLW9T 7
ZaMtopnlltl se tarejo. \«»listajoče ««• vzame nazaj.
riranje, šablone, klešče za plombe, vžigalni pečati, pečatne marke i z vzbočeniin tiskom, j    Prese za vzbočeni
tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni mo no grami i in zobci za perilo, sulidno izvrSeni ■ n    011 CM A na Ruskem, 111        PuSkinskaja 16. Onovnlki zaMlonJ. 216—5
BRAZAY FRANCOVO ŽGANJE
Učenec
za Špecerijsko trgovino se takoj sprejme,
Kje — pove upravništvo „Slov Naroda4*. 5^
prijatelji, le pijmo ga —
Gvekov brinovec
iz Kamnika!!
22-7
496-1
Vi?«t, grlo. Cigarkoli vrat je podvržen prehhjerju, naj ne opusti oplakniti si ga vsak dan z Brdzay Francovim žgarjem, kar vrat in grlo posebno ojači in napravi odpornega preti prehlajenosti.
„Kathe" vod? za prsi
Najlepši kras za ženske so lepe prt
Senzacionalno sredstvo za doiego prekrasnih prsi is edino po svojem presenetljivem učinku. ,KSthe' voda za prsi Be rabi le na zunaj, je toraj primerna za vsakršno konstitucijo ter je docela vegetabilna in zajamčeno neškodljiva. Steklenica stane 4 gld., poskusna steklenica pa 2 gl. SO kr. 1 navodilom o uporabi vred.
diskretno in pod povzetjem 6
Pred ničvrednimi p osnem k i .varimo; pri-sauio v glavni zalogi:
gospa KATHE MENZEL
Dunaj, 18. okr., Schulg. št. S.,   I rr.
—  Razp' •
Nujno svarilo.
Ćastito občinstvo v nJega lastnem Interesu opezarjans, sa m drlajo ptilkasi rastlioiiku mani pod različnimi imeni in znankami pe velifevati ia opravljati na tr^. Pred nakupom takih malovrednih ponsredb nujno svarimo, zaka\ le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni
KUNEROL
je d k.z.no prva In nsjboljss
rastlinska mast, ki je kot najčišća jedilna mast
priznnna od avtoritet 26*56
Fine marmelada
PoBtijfcm hr^zhibn. k-kovotti vknha.n utdj«. Bmi i j gosto x. rezanje, fiar.3co xa.ev vaako poi-.n: postajo,  »o  od|>o»tjem najmanj *   g tuta »rmt :i
murkua niariuolada. ?iatorumfna \
■narn"»'»de  iz p<ni?ranč,   čitron , I j, br> ikev,   trnj    ^roz>lu-j *.   kipe ja. j bezca. borovnic, brusnio in rioglot '
m..rmiiImI. i* riSez-i in mahu ........ \%
melanž.. nHJf. jabolčna ........
marmelada, čeipljeva ndelaua • aladkorjam .   .   .   — (i
m»liuCrv -ok I >k:irn .r«k<> blago>......1«
pamdaj/ar;ev .ok ceiplje prarene grab, mlad, zelen
1 -
-■ni
avntroogrsko poftto proti povzetju. Za razpeCe-valce po zelesuici  v   zavitkih  po V. ali 1 s^,
nabojih pa od 10 kg naprej Za grosisie prednostne cene I
Brosbre in zdravniška iziinCsvaia zastonj-
Prva in najsiare .a tonama za miiinh mast
w «•«>■»•» rlaljt
Emanuel Khuner A DanJOT t EMBnM H6I.
3683-13
bres vsakor§nega omet nega aroma ali parfuma
Dobiva se po boljftlh ipeoerlj-skih in delikatesnih trgovinah In drogerljah.
1 liti«..   ]K>«i>da .
i 1
t. M », «/■        M » .....— 44
Nanirajajoće vzamem  nazaj, če >e vrn« ■ obratno poia franko. Za večjo porabo po*«bn« oferte.   Tod 6 kji ***** vrat* 10 h u I/ ved. 3 O I
Sehelnbergerja tvornica  konserv, vku* hanega sadja na parno silo l
DUNAJ. XIII Gurkgasie 3.
Jamajka
rum
13: „
E
(t
Dobra kuharica
sa prioravljan'e sajokuanej&ih jedi domače m tuie kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel m je trdno in elegantno v platno vezane.
splsals
je
je izšla
i založništvu Lavoslava Schwentnerja v Ljubljani
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po poeti 6 K 65 h.
Hvali jo vse: kuharica s svojega atrokovnja&kega stat'&fa, literarna kritika aaradi lepega, lahk > umevnega jezika fina dama zaradi njene lepe. pri elovennkih kuharskih kmigah nenavadne opreme, in končno varčna (»spodnja ztradi njene cene, ker ni mč dražja, nfgo znane nemftke kuharske knjige. 60-
30
M4
C.kr.priT. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pnpoznano izvrsten ah"'«»s*s^l.*mKM.sl. — efimi mt v vedno
jednskomerni. vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise giode tlak ovne in odporne trdote dale« nadlirlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila In spričevalu
rsznih uradov in najsiovitejaih tvrdk so na razpolago
3013—19
8.
Centralni urad: Dunaj, In, Masiml i a neti?*?
Pri }tt**>m, Mkrolrljnih, ans;l«»aUI Sielesnl, ■ pu«e«Jllt, pullkl, tr-
luniarr Irnin   i i in mala« ;draiolavav
Pri /i* * .u. ukroreijnlh, aHjpi«»t*lil aoleinl, apu«ieajllt9 | »it Ju. tratollt in pljaenlli »s rxnlh, prehlsJeHjii, satslai n-IJ »* Kopijo, v ojseenje in olarepljenj« nlsbolnih
rinih etrsk priporočam sedaj zo^et svoje priljubljeno, od zd
fešte odrejeno
LatiusenovoWm ■MMf> ribje olje.
tfbolf^e ribje olf ^ se na|ve^|lm nelakonj. Tvori
pri, obma«lfa sokava potip^uje trli in poveča v kratkem eaau tr-ipnbp mori. D* naj se mu prednost pred vsemi podobnimi preparati in zdravili. Vslod jlobrega in prijetnega okusa ga rado uživa staro in mlado. Letna peraba vedno rase, hajbolj^i dokaz dobre kakovosti in priljubljenosti Mnogo izpričeval in zahval. Cena 3 14. H» itn. m * 14., zadnja se bolj izplača pri dalj&i porabi. V o raj te ponarejanj |o pazite pri nakupovanju na flemo Izdela*atelja lenaruorja M^n-insen v Brrmno. — Itoltl ne v vaelt lenarnati. — CSlavne salone t l*.|»bljanl v lekarnaf : „Pri Mariji Pomagaj*1 na Resljevi cesti, ,fprl orlu" na iur6ičevem trgu št. 2. ,,pri angelu*1 na Dunajski cesti, „prl jelenu** na Marijinem trgu, ,,prl enorogu" na Mestnem trgu. 642—1
IPJp" Mnogo prs hranite
ri novih zgradbah in prezidavah
ee rabite patentovane
malčevocementne stene in strope.
'rednosti: varno pred cgnjem in gobami, ne prepušča zvoka, prihrani se mnogo prostora, traverz ni treba. Uvedsiio že po vseh večjih mestih.
==*V Ljubljani pri hotelu „TTnion" =
(okoli 4fXX) mf).
a razpolago so svedečbe vis. kr. deželne vlade kr. ogrskega drž stavbnega urada, mestnega magistrata zagrebškega in zagrebškega ar gozdnega ravnateljstva. Zaradi pojasnil in preiačunov se obračajte na imetmka patenta
arhitekta HOEMlGSBERG & DEUTSCH
c. in kr. dvorna stavbna mojstra v Zagrebu.
261—9
Najcenejša pot za zdaj!!
deča zvezda #
V flij)cril*»e1
pnttucrpcn
dražbe pri pošteni in snažni po-ttiežbi. Natančen 2anesJjiv potta >n \e! avrelistke po
Hitra in varna vožnja z moderno opravljenimi novimi brzoparniki te solidne
•pr)iledelpr)iei
100 gid.
pravoc Vaderl
zo železnico in borile
dobite v 978—40
kolodvorskih ulicah št. 41
== od južnega kolodvora na desno =
Za zastopstvo .RDEČE ZVEZDE*
Fran Dolenc.
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite asno na barko v soboto zjutraj. Naši parmki — Finland, Kronland, and, Zeeland — vozijo do New-Yorka osem dni. To je pribito. Vhudnost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.
|x:»x:o^can»x>:c«:>: >: :•::•: »ocoocoooo«
er
knjigotržec V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
pe Naznanjam,   da sem  prevzel   od  .Narodne Tiskarne* v
3^ v izkljnćno razprodajo Jurčičeve  brane spise, poten ]ja£ in posamezne storilke „Ljubljansisega Zvona   in vse one knjige, katere so izšle v aložbi „Narodne Tiskarne*1. —
Ljubljaai letnike
g
Te anji^e so.
Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek i. do XI., bro&iran a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. Posamezne   številka   ,,Ljubljanskega.
Zvona4* po 4«) kr. Zbirka zakonov.   I.   Kazenski zakonit, «ezan a 3 gld. Zbirka zakonov, il. Kar. pravdni red,
vezan a 'J gjd. 80 kr. Zarnlkovl zbrani  spisi.   i. zvezek,
broširan a kr. Dr.  Nevesekrto:     .4000". Povest, bros. a  rO kr,
broa.
jjT A.Askerc:   Izlet v Oarlirrad,
Turgenjev:  Otol tn sinovi, ftoiu&n,
bro&jran a 50 kr. — Stlri novele, bi os. a ral sr. Benes-Tfebizskv:   Blodn« duis. Roman, broširan a i0 kr.
Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat nominis nmbra: Časnikarstvo ln nas! časniki, brudnauio k 40 kr
J e i t n e k : Ukrajinske dume. Povest,
broširan* a Id ar. Haievy: Dnevnik, broširan h 15 kr.
— Razne pripovedke, broširane h 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr. Theuriet:   Undlna.  Povesf,  bros. a
20 kr.
A.  Trstenjak:   Slovensko gleda
lisce, broširan izvod a 1 gld. Jurčič: Laistkl, bros. k 15 kr,
— Gregorčičevim kritikom, brofi. a
faj kr.
Avstrijski patrijot: „jPartsiweaen der Slaven", broširano k 5o kr.
Po znižani csnl priporočam: Pran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej
60 kr., sedaj samo ao kr.
Sprejemam trudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. 1
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni  ■troji  pa naj al sj I aanl.
tttrlkJe in v to stroko spadajoča popravila Izvršuje  prav dobro
ln «eno. Pueanatfk gld
A. KRACZMER "ivi?fev
Ljubljana Sv. Petra cesta 6.
priporoča
popolno zalogo
kratkih
klavi'jev, mignonov in ptanin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah  Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi
Edino zastopstvo sa Kranjsko firm: L. Bttsendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaja;
Br. etlngf, c. kr. dvorna zalaga-telja naDnnaja. Klavir]! si pepravljaje, ubirajo ii izvriuji st podlaganje z usnjem strokovijaiki In are-skrbno » zaračunavaj! ■ajcenejše
Ostanti
polovico cene
SulUGfli Igo
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklsuc
Ljubljana 8 Špitalske ulice štev. 5.
i
Salon
za moderne damske klobuke *
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg štev. 17.
Damski klobuki
za sezono 1904 1905.
Svoj bogato ilustro-vani oenovnik nakiče-nih damskih klobukov za 19041905 pošiljam gratis in franko. Poprave se izvrše hitro in kulantno.
i
i
4'--;      •        - <
FopraviJa.'
Razpis službe
Mestna občina radovljiška razpisuje službo
občinskega redarja
Prošnje s popisom življenia in spričevali naj se pošiljajo do dne 25. eve-čana t« I« na občinski urad v Radovljici. 506-3
eaasasaasaaaaaaaasasasaasaaaasasasns^
Prostovoljna
prodaja zemljišča
se bode vsled sodnega sklepa vršila
dne 20. februarja t. I. ob 10. uri dopoldne
v pisarni dr. Frana Voka, c. kr. notarja v Ljubljani kot sodnega komisarja.
Prodalo se bode dražbenim potom zemljišče vložna štev. 42 kat. obe. Gradišče, hiša št. 19 na Rimski cesti v Ljubljani, gospodarsko poslopje in vrt.
DraŽbeni pogoji so pri sodnem komisarja dr. Voka na vpogled.
Dr. Fran Vok
441—3 e. kr. notar kot sodni komisar.
^ v-* w 4-> o
Filipa £$e«siei»a
•C POSLAJENE
odvajalne kroglice.
(Imrnoiane   |»»***J   UUuhetnf Pkroarljlee)
že več let preizkušene in od mnogih odlićnih zdravnikov priporočene kot
lahko odvajajoče razkrojevalno sredstvo.
ki prenavljanja ne motijo in so popo noma neškodljive. Ker so kroglice
posl»)ene, jih už v&jo radi tudi utroci Škatljica s 16 kroglicami stane v0 vin , zvitek z 8 škatljicami, torej 120 kroglic samo 2 R Kdor po£lje K 2 naprej d. bi poštnine prosto zvitek sk&tljc. *nhti-%ajt«* Filipa wNeusteina odvajajoče kroglice**. Prmtne samo, č ima vsaka gkailjica na zadnji strani v rdečem tiska obl. prot. varst. znamko wsv Leopcld". Nase registrirane Skatljice, navodila in embalaža morajo nositi podpis „Pnil»pp Neustem, Aputheker-
Filipa Neusteine lekarna pri „Sv, Leopoldu", Dunaj, k Plankengasse fi.
Debva se v vseh lekarnah. 298»—19
521-2
javne prostovoljne dražbe zemljišča
vlož. štev. 47 k. o. Petersko predmestje II. del.
V soboto dne 25 februarja 1905 zjutraj ob 11. uri
vršila se bo javna prostovoljna dražba gospoda Josipu Petriču, posestniku v Ljubjsni, Martinova cesta h. št. 20 lastnega hišnega posestva vlož. Štev. 47 k. o. Petrsko predmestje II. del.
Hiša je novo zgrajena, leži na jako ugodnem prostom, ima celo vrsto sob, dvoran, skladišč in kleti, in je uporabna tako za raznovrstna podjetja, kakor tndi za stanovanje.
To hišno posestvo je sodno cenjeno na 55.763 K in znaša tudi izklicna cena 55.763 K.
Na hiši je vknjiženega posojilničnega posojila 45.000 K, kateri znesek zamore ostati tudi še po prodaji na hiši vknjižen. Sploh ostanejo vsem vknjiienim upnikom njih pravice nedotaknjene.
Ostali dražbeni pogoji so vsakemu na vpogled v pisarni dr. Josipa Furlana, odvetnika v Ljubljani in v podpisanem urada med uradnimi urami.
Prodajalec g. Josip PetriČ si pridrži pravico, da sprejme v teku 3 dni po storjeni dražbi enega od obeh najvišjih ponudnikov ali pa nikogar.
V Ljubljani, 15. februarja 1905.
substitnt e. kr. notarja Ivana Plantana kot sod. komisarja.
Stanje vlog:
K 6,485.28217
Kitsta m fjl
Rez. zaklad:
K 98.238-41
ri:.l-1
■
registrovan3 zadruga z neomejeno zavezo ^ v novi lastni hiei
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic ^
obrestuje hranilne vloge po 4I|20|0 *
brez odbitltjs rentnega davki«,   katerega plačuje posojilnica »ama sa vložnike. is .
Posojila po 5°|0 in po 5 W
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ali pa v krajšem času po dogovoru.
URADNE URE. razun nedelj in praznikov vvak dan od 8.—12. ure dopoldne ln od 3.—4. ure popoldne.
Telefon it« 1*45. Poštnega hranilni^nsgi urada št. 828.408
*9m+ »s(« »W«     «jh ♦JB« *m+      »M*     »M* *M* *m* »M* • M« »M« *M* *M*»sf« hs* • sf• *m* »M* -M* •M* •
^iN/TN^iN ✓5V^r\xr\/T\ /i\yx\yzv/s\ /'ix>'rwiv.y'i\ /i\ /%\ /%\ /l\ ^r\^v^\^N/*\xr\,
Pazite na
tvorniško g znamko.
v; "'iT
šivalni stroji.
Co. del. družba za šivalne stroje.
V Ljub'jani, Sv. Petra cesta št. 6.
71-7
Privatna plesna šola
v dvorani hotela „pri Maliču".
Posebne ure in ure za posameznike vsak čas dneva za privatne družbe v dvorani m v privatnih hišah.
Stroltovnl kur z I n* d »me In K'^potle Ik 1» olj »I ti rodov Iti ho TKak ponedeljek, ob 9. In Tink potek oh pol H. zveeer, kjer se poučujejo najmodernejši in najnovejši plesi.
MF~ Pravi ameriški Boston In Pa« d' E* p na: ne po novi teoriji.
0^ Novo!       Bi A   SIKEvE. Novo!
Prijave in vpisovanja vsak dan od 3. do 5. ure popoldne v hotelu „pri Slonu", soba st. 73. 26*-5
Z odliCnim spoštovanjem Giulio Morterra, o^sni u£«**
* Ključavničarstvo s
Ion. Fasching-a vdove
?oljaa$ki nasip št. 8 (Rsicluva hiša)
priporoča hvojo bogato zalogo
&t<&di£jUL<Jb ognji&c
ncjprlprostsjilh kakor tudi oajfinejilh,
s žuiti med j o ali mesingom montira nih za obkiade ? sečnicami ali kahlami Popravljanja hitro in po ceni. Vnan.ia nnro&la se hitro uiprft*
s
i ->
s
I
I
j
Franc Čuden
urar in eksportna tvrdka, zaloga sre-brnine in zlatnine, delničar družbe prvih tovarn ur „Union" v Genavi, Glashtttte in gielti       4*6-a
priporoča srojo tntgato zalogo
O
rt
N
__ m
S 3
o ©
» tu
O iS
15
p-
Vsak naj zahteva na novo izdani cenik zastonj in poštnine prosto.
||eV Velik krah!
Rew-Yerk m London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna erebrnine prisiljena, oddati vao svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.   Pošiljam torej vsakomer fijedece predmete le proti temu, da s«1 mi povrne        6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinio; 6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov „ . .      Jedilnih žlic;
12 komadov „ . kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalmca za juto; 1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica sa mleko; 6 komadov angleških Viktoria eašic za podklado;
S komada efektnih namiznih svečnikov; 245 5
1 komad cedilnik za caj; 1 komad najfinejša sipalnlca za Bladkor. 452 komadov ekupa|  samo  g-Id.  O* O O.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Ainericansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 26 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkakdni slepafl|l zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bdo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisii to ar»s«e garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrstso
iaW" darilo za neveste ~9B
kakor tudi *» vaal*© boljž« gospodarstvo. — Dobiva se edino lo v
A. UIHStUBERU-a
eksportni  hiši   američanskega  patentiranega  srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19 M.  Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpofilje.     ^€ Jr> rC UtSInl prošrU za njo stane tO kr. " *
Pristno le s eraven natisnjeno varstveno znamko fzdrava kovina).
■  IavleeeU Is pohvalnih pisem. V Bil sem s pofiiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem
Samozadovoljen Ljub Jana,      jako zadovoljen.
Oton BarttLich, c.inkr. stotnik v 27. pefip. Toma* Eotaao, dekan v Maribora.
Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete Be
tedno — S t. Pavel pri Preboldu. ...
J Dr. Kamilo Bo hm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Sarajevo, 22. oktobra 1904.
S poslanim jedilnim orodjem sem prav zadovoljen
Mihael Kovacevič, pom uradov ravnatelj pri dež vladi v Sarajevom.
Odlikuvau z diplomo in zlato kolajno
na lil. dunajski modni razstavi
1. maja 1904 pod pokrovit. Nj. ces. in kr. V iso k osti presvetle tfospe nj-dvoj odinje Marije Josipine.
krojaška obrt
t Ljiljani, nigni ulice ter.]
se priporoča v izgotovljanje moških
oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju.
Priznano solidno deio In zmerne cene
Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
ji v*.v
JOSIP STUPICA
j^rmrnar ln sedlar
v Ljublj i, Kolodvorske ulice štev. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih opra?
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
m. ii Cene nizke.
= Prevzetje — restavracije.
Podpisani si dovoljuje javljati cenjenemu občin3tvu, da je prevzel v lastno režijo bivšo
Hierjevo pivarno, Si Petra cesta 47
in da jo bo vodil pod imenom Gosska pivarna.
Podpisani je bil več let višji natakar v hotelu „pri Slonu", kakor tudi v Lorberjevem hotelu „pri južnem kolodvoru" in plačilni inarker v Stuppanovi kavarni nVal vasor" ter se bo trudil najboljše postreči svoje velečastite goste z jako znanim Gosskim marčnim pivom, samo s prirodnim vinom in z izvrstnimi jedili — tudi v abenementu — po najnižjih cenah.
Obilnega obiska prosi najvdaneje
C 3
e
L
«
M
0
eo
'** o
o
Najboljši kosmetiški predmeti so
A A A
fig miio po 60 h cream po I K
za olepsanje polti in telesa.
da ustna voda 22 zobni prašek
po I Kt za gojitev zob in ust.
d g lasna voda ^_lasna pomada
po l K, sa ohranitev in rast las. 8
Ti izdelki „Aiđa", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik v lij u bi J a nI.
Nadomestke sa „Aidotf zavračajte.
Ure na nihalo z glasb
so poslednja novost izdelovanja ur. Te francoske miniaturne ure so dolge po 70 cm, omarica kakor kaže slika, les je prirodna orehovina, najf. polirano, z umetno zrezljanim nastavkom iu igra vsako uro najlepše koračnice in plesove. Cena z zabojem in zavitjem vred samo gld. 8*—. Ravnotaka ura brez glasbe pa z bitjem, bije ure in polure, z zabojem in zavitjem samo g»d 6*—. S stolpnim bitjem gld 6 50. Te ure ne gredo samo erarant. do minute natančno, 31etno pismeno jamstvo, ampak so zaradi resnično prekrasne opreme jako lep in eleganten del pohištva. Bodilnica z zvoncem in ponoči se svetlečim kazalnikom gld. 170. Budilnice z glasbo, igrajo mesto zvonenja, gld. 6—. Razpošiljanje po povzetju. Za neugajajoče denar nazaj. Cenovnik za ure, verižice, prstane itd. gratis in franko.   ;j65—3
JOSIP SPIERING, Dunaj, I., Postgasse 2-99.
Franc Dolenc t LjnMjani na Starem trp št 1.
Kova trgovina 1    p0d tranČO.   l*o»a trgovina!
Priporočam slavnemu občinstva svojo veliko zalogo raznovrstnega manufakturnega, suknenega, modnega perilnega in platnenega blaga tudi za rjuhe; najboljše cvilhe za matrace, odeje, koce; dalje srajce, vseh vrst, ovratnike in kravate, potrebščine za krojače in šivilje, vse po najnižjih cenah. Blago je zanesljivo dobro. Postrežba solidna.
148—8 S spoštovanjem Franc Dolenc.
Hamburg-= Amerika
iz Ljubljane
▼ ISIew-York
z dobre,   prosto hrano.
Odhod iz LJubljane  vsak p ponedeljek,  torek  in četrtek
v tednu. 11-7
'S*
-•v v* ,
Zastopnik;
FR.SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31 £££
Izvrstna  sigurna vožnja brzoparniki
samo O tlni sami
Pojasnila se dajo povečkrat brezplačnr
St. V24
Razpis stavbe.
Zaradi oddaje zgradbe novega šolsk m
za flvorazrednico t Hinjal
48;»
vršila se bode zmanjševal na dražba
dne 29. marca 1905
prlčetkom ob
v prostorih občinskega urada v Žužemberku s
IO. uri dopoldne.
Do tega ča^a se sprejemajo  tudi   pismene ponudbe (oferti), ki naj bodo sef ljene po predpisu § 1. stavbenih pogojev in  se  glasijo na c. kr. okrajni šolski v Rudolf o vem.
Posamezna dela te šolske stavbe so proračunjena kakor sledi:
1. ) Dninarsko in zidarsko delo   ....    15.000 K.
2. ) Tesarsko delo........ 3.4 71 „
3. ) Mizarsko delo........5.000 B
4. ) Ključavničarsko delo...... 1.129
— h
52 .
5. ) Kleparsko delo........
6. ) Pokritje strehe........
7. ) Pleskarsko delo........
8. ) Slikarsko delo........
9. ) Steklarsko delo........
10. ) Pečarsko delo........
11. ) Naprava kapnice 1000 K in drvarnice
250 K, skupaj........
12. ) Šolska oprava....... .
Skupaj
755 643 409 135 419 890
1.250 1.331
50 22 86 27 11 62
Optični zavod
.    .    27.435 K 10 k. Zadevajoč pripomočke, t j. nacrte, troškovnik in stavbeno pogoje ti vtaL lahko ogleda v navadnih urah pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Rudolfovem in p županstvu v Žužemberku.
Pismenim ponudbam je pridejati 10° 0 kavcijo onih del, na katere se ponudi
glasi.
C. kr. okrajni šolski svet
Rudolfovo, dne 8. februarja 1905.
O. Isr.
F. P. Zajec, urar
tovarne za platneno, namizno in damastno NORBERT LANGER & SINOVI
Šternberk, Oskau, D-Liebau In Hronov n. M.
2K srn. 1ep sa   p «-i
Antonu Šarcu v Ljubljani
Sv. Petra cesta Štev. 8 specialna trgovina z opremami za neveste.
T7"ei IzčLollri se prcd.euja.Jo  po tietlb. cenah., lse\lr.or        tovarni sami. 1289-46