Št. 32.
V Ljubljani, nedelja dne 3. aprila 1910.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob >/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1 '20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9'—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1 50. Za inozemstvo celoletno K 28'—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Jubilej kneza Nikole.
Črnogorski knez Nikola se pripravlja na svečano proslavo petdesetletnice svojega vladanja. Avgusta meseca tega leta bo ta proslava in na Cetinju, kakor tudi v celi Črni Gori se delajo velike priprave za ta znamenit dogodek — za osebo kneza Nikole.
Da, jubilej je znamenit samo za kneza Nikolo osebno in za njegove sorodnike in samo knez se bo na dan svojega jubileja resnično radoval, da je toliko let vladal malo svojo državico kot neomejeni gospodar življenja in imetja svojih podanikov in
—	skladal v svoje velike blagajne milijon za milijonom. Preganjanje in izsesavanje svojih podanikov, pumpanje v velikem stilu in plodonosno nalaganje na ta način zbra-n*“ milijonov — to je bilo vse delo kneza Nikole v poslednjih desetletjih in to »delo" karakterizira vladanje kneza Nikole v poslednjih desetletjih.
Nekdaj je bil pa knez Nikola popularen bil je celo pesnik. Ali lakomnost ga je premagala in radi denarja je postal tak, da jugoslovanski zgodovinarji ne bodo mogli ničesar dobrega napisati o njemu, ker njegova dobra dela izginevajo pred njegovimi zločini, —- kri njegovih podanikov, ki je bila po njegovi volji prelita, je zakrila vse ono, kar je knez Nikola svoj čas dobrega storil.
Žalosten jubilej. To ni jubilej človeka, o čegar blagoslovljenem delovanju se bodo poznali sledovi še stoletja, ali vsaj desetletja, nego jubilej tirana, ki je ubijal in zapiral v temne ječe najboljše sinove svoje države, a največje zločince vzel za svoje prve svetovalce, ker samo taki ljudje so mogli izvrševati vse njegove krvave ukaze.v
Žalosten bo tvoj jubilej, kneže Nikola! Tvoje kreature te bodo slavile in deklamirale o velikih vrlinah in zaslugah Tvojega kraljevega Visočanstva, a v temnih in globokih ječah bodo preklinjale tvoje žrtve vseh petdeset let tvojega vladanja in še ona leta, ki jih preživeš po svojem jubileju. Ti se boš gostil v svojem razkošnem dvorcu, a tvoji uradniki bodo istočasno pisali hrabrim, plemenitim, ali sestradanim orlom črnogorskim — potne liste za Ameriko ...
Sicer ima pa Nikola še vedno nekaj vsmiljenja s svojimi podaniki. Evo, določil je, da dobijo njegovi vojaki na dan jubileja dvojno plačo. Ni to mala reč, ker to bo morebiti zneslo cel tisoč perperjev (kron) in tudi ako znese ta miloščina samo 200 do 300 kron (ker Nikola nima mnogo aktivnih vojakov), je to velika svota za takega reveža kot je knez in gospodar Črne Gore in Brd! Sicer pa gre jubilar Nikola v svoji veliki vsmiljenosti še dalje in je določil, da njegove žrtve ki že leta ležijo okovane v težke verige v ječi v Podgorici, na dan nje-
LISTEK.
FEDOR GRADIŠNIK.
Zmaga.
(Dalje.)
»O, mati, dolgo že opazujem, da me hočeš spraviti na napačna pota in ravno to je, kar me najbolj boli!"
Matilda je stopila zopet k oknu in bobnala po mokrih šipah.
„ Glej, mama/ je povzela po kratki pavzi popolnoma mirno, »ko sem bila še v operni šoli, sem si časih mislila, kako brezskrbno in lepo se bo živelo, ko dobim enkrat angažma, ko bom dobivala plačo svojih 400 kron in še več mesečno! Ha, zdelo se mi je tako mnogo 400 kron plače! In danes ? Da sem perica ali šivilja s 30 kronami mesečno, pa bi mi več ostalo kot sedaj!"
„Pa zakaj se druge ne pritožujejo, zakaj pa druge izhajajo ?" je vprašala mati.
Matilda se je obrnila in z otožnim smehljajem krog rožnatih ustnic je dejala:
„Mama, vidiš, ti že zopet začenjaš! Saj dobro veš, zakaj se drugim ni treba pritoževati! Ker jim kupujejo toalete, ki požro dvojno mesečno plačo, njih kavalirji in častilci:"
govega jubileja ne bodo nosile verig in da se bodo smele celo sprehajati po dvorišču jetnišnice!
In z raznimi kolajnami vbodo tudi odlikovani mnogi in mnogi Črnogorci, a vohun Nastič dobi gotovo najvišje odlikovanje, ki ga more dati kmez Nikola svojim hlapcem.
Vohun Nastič bi moral sedeti pri svečani pojedini na desni strani kneza Nikole in potem bi dobila proslava knaževega jubileja svoj pravi sijaj in svojo pravo — karakteristiko. Ako knež Nikola ne poskrbi da se to zgodi, stori veliko krivico svojemu prijatelju, ki mu je pomagal vreči v ječo najboljše sinove Črne Gore, ki se jih je hotel knez Nikola na vsak način iznebiti in to bi bila od kneževe strani grda nehvaležnost. Vsaj napram enemu človeku naj se pokaže Nikola hvaležnega vsaj napram vohunu Nastiču in jugoslovanski zgodovinar omeni pohvalno vsaj ta njegov čin . . .
Po jubileju prof. T. G. Masaryka.
(Konec.)
Posebno lep članek je napisal znani hrvatski pisatelj dr. Vladimir Jelovšek svojemu profesorju v „Pokretu“.
Bil nam je razodetje. Odkril nam je nov svet. In do poslednjega diha našega ostane v naših srcih: največji Slovan, najboljši učitelj in najčistejši človek.
Delajte! Ta beseda se je glasila iz njegovih ust čisto drugače nego smo bili navajeni doma. Nikoli nam niso doma rekli: delajte, delajte od jutra do noči, delajte neutrudno, vztrajno. Rekli so pa: navdušite se, prisegajte na programe in
—	ubogajte!
Videli smo pa še več: kako delati. A kar je največ, videli smo svetel vzor, kako se dela, kako se more in mora delati.
In pojmili smo: drobno, težko, vedno, premišljeno delo — tu je junaštvo moderne dobe, tu temelj vse bodočnosti in samostojnosti malega naroda.
Pred nami je stal velik vzor, ki je vztrajno stopal po tej poti dela in on nas je predobil, podjarmil. Za vse življenje. Čutili smo, da k nam govori naš človek. Masaryk nam je bil vzor najboljšega modernega Slovana.
Pokazal je svetu, da zamore slovanska narav mojstrski pojmiti vso zapadno kulturo in vendar ostati čisto slovanska. Ustvaril je tip modernega Slovana.
Filozof in politik ob enem, človek sveta in vzoren oče, velik govornik, izvrsten „Sokol*, imeniten pedagog in dober strelec, pisatelj uvodnikov v svetovne liste in provincialnih poročil v svoj dnevnik, kandidat za predsednika posl. zbornice in varuh nezakonskega otroka svoje služkinje ... Iz-
polnil je ideal modernega človeka: harmo-niziral je vsa nasprotja.
In mi mladi smo srečni, da se moremo šteti med one ki so ga spoznali in ki je ndnje vplival njegov veliki duh — duh največjega Slovana, najboljšega učitelja in kar je najglavnejše: na j čistejšega človeka.
Navedel sem najznačilnejša mesta iz Jelovškovega članka, ker veljajo tudi za nas, ker so govorjena iz srca tudi tisti naši mladini, ki se je pod Masarykovim vplivom izobraževala v Pragi. Par najserioznejših ljudi mlade generacije je iz njegove šole: prof. dr. Lončar, dr. A. Dermota; znana poslanica slov. mladini „Kaj hočemo" in ves krog „Naših zapiskov" imajo svoj pravi pri prof. Masaryku.
Tudi mi imamo rešiti isti problem malega naroda, kakor bratje Čehi. Kakor tvorijo oni samo vsled svoje visoke kulture, v kateri presegajo avstr. Nemce, trd oreh, ki ga Pangermanstvo nikoli ne bo moglo zdrobiti, tako naj bi bili tudi mi Slovenci trden jez proti nemškemu navalu proti Adriji.
Prazno besedičenje in navduševanje pri polnih kozarcih nas ne reši, le kultura nas reši; kulturno visokostoječega in ob enem narodno zavednega naroda ne bo mogoče izbrisati iz površja zemlje, kakor si to Pangermani domišljajo. Slovenska mladina, glej tvoj vzor! Koncentracija moči. Z notranjo silo! Z izobrazbo in napredkom! Kulturna politika! To so Masarykova gesla. In hoc signo vinces. Le v tam znamenju zmaga tudi naš mali slovenski narod.
Splošni pregled.
Akcija bivšega ministra Kristoffy-ja.
Bivši notranji minister, tajni svetnik Kristoffy hoče pričeti, kakor poroča »Neue Pester Journal" veliko akcijo v interesu upe-ljave splošne, jednake in tajne volilne pravice. Tekom aprila bo imel v Aradu govor, v katerem bo ostrejše nastopil proti grofu Stefanu Tiszi.
Nova politična stranka na Ogrskem.
Število parlamentarnih strank se zopet pomnoži za eno številko. V plakatovanem pozivu se v Budimpešti naznanja ustanovitev krščanske neodvisne stranke na programu oseminštiridestovcev. V oklicu stoji: Mi, kot ogrski kristijani smo razvili zastavo neodvisnosti in stranke oseminštiridesetovcev, smo pa izpustili atribut »socijalen", ker danes že vsaka stranka deluje pod tem imenom in ne smatra socijalizma za smoter, ampak za sredstvo.
Nova vojaška politična zveza na Grškem
Komaj se je razpustila vojaška liga, že hočejo nižji častniki nadaljevati nadziranje sedanje vlade in sicer s pomočjo parlamentarne zveze, kateri naj bi načeljeval odbor iz meščanskih političnih osebnostij in častnikov.
Odpoklicanje grških poslanikov.
Kakor poročajo iz Aten, je zunanji minister naprosil grške poslanike naznaniti svojim dvorom svoje odpoklice in vrniti se v Atene.
Dunajsko župansko vprašanje.
V	krogih občinskih svetnikov dunajskih se je razširila vest, da je imel nadvojvoda Fran Ferdinand s trgovskim ministrom dr. Weiskirchnerjem važen pogovor o splošni politični situaciji. V pogovoru je o spremembi vlade, vsled česar bi nastala konjunktura, v kateri bi bil dr. Weiskirchner poklican na čelo vlade, se je baje to konstatiralo kot neutemeljeno, nasprotno pa ima dr. Weis-kirchner glede dunajskega županskega vprašanja popolnoma proste roke. Če bi bilo v interesu stranke, da postane dr. Weiskirchner takoj dunajski župan, lahko kot minister takoj odstopi in ker se to v strankinih krogih simpatično pozdravlja, se lahko zgodi, da dr. Weiskirchner še ta mesec poda svojo demisijo.
Dnevne vesti.
Od uredništva. V včerajšnjo številko »Jutra" se je vrinila pomotoma beležka »Frakarjem — moralistom na ušesa". Beležko je napisal zunanji sotrudnik, katerega rokopise glavni urednik skrbno pregleduje, ali včeraj je ta beležka slučajno prišla med že pregledane rokopise, predno jo je že glavni urednik prečital, ker ako bi jo prečital, je gotovo ne bi pustil v list. V beležki se namreč trdi, da je roman Fr. Govekarjev »V krvi" — pornografski. Kdor je ta roman prečital, prizna gotovo, da tukaj ne more biti govora o kaki pornografiji. — Mi sploh ne maramo take vrste polemike, četudi bi one bile opravičene, posebno pa ako so, kot v konkretnem slučaju, popolnoma neopravičene. Opozarjamo na to naše zunanje sotrudnike.
Telovadno društvo Sokol II. v Ljubljani opozarja ponovno vse svoje člane in prijatelje sokolstva, torej vse narodno čuteče Slovence iz Ljubljane in okolice, da priredi, kakor že naznanjeno v nedeljo zvečer to j'e 3. t. m. velik zabavni večer z raznovrstnim sporedom v Mestnem domu. Ker je čisti dobiček tega zabavnega večera namenjen skladu za celjski zlet, nadejamo se, da bo vse napredno občinstvo izkazalo z obiskom svoje simpatije temu mlademu razvijajočemu se društvu. Na svidenje torej v Mestnem domu. Na zdar!
„Saj to je ravno! Ti si jih moraš pa sama!"
Jezno in očitajoče je izpregovorila mati te besede.
»Da, mati, jaz si kupujem vse sama in bom to tudi vedno storila!"
»Toda glej, ljuba moja," je pričete zopet mati, »to ne bo šlo dolgo tako naprej! Kako si moreš kupovati s svojimi 400 kronami vsak mesec po pet ali šest novih toalet ter poleg tega preživljati še sebe in mene? Stvar je pač enkrat taka, da gledališka igralka ne more živeti samo od svoje plače."
. Po teh besedah je mati vstala, stopila k mizi in pripravila samovar. Matilda je stala ob oknu in gledala za materjo, ki je nervozna, s stresajočimi se rokami pripravljala čaj ...
Bilo je krasno dekle, ta Matilda!
Polni, lepo oblikovani udje so se slikovito črtali skozi tanko, svileno spalno suknjo, mladostne grudi so se razburjeno dvigale in velike, črne oči so bleščale kot dvoje žarečih demantov ...
Ni čuda, da je bilo celo mesto zaljubljeno v njo, pričenši s črevljarskim učencem na zadnji galeriji in dijakom na stojišču pa do častnikov v parterju in bankirjev v ložah ... Vsakdo jo je občudoval na odru, vsakdo jo je želel videti na cesti...
Toda ona je bila vsem nedostopna.
In to je bilo, kar je mlade zaljubljene! še bolj dražilo!
Na ulici ni bila skoraj nikdar sama, vedno jo je spremljevala njena mati... Tej sicer to ni bilo prav nič všeč, a Matilda drugače ni hotela iz sobe. Celo k skušnjam in od skušenj jo je morala spremljati mati...
Kolegi in koleginje so jo pogledovali z zaničljivim smehljajem, češ, kako samostojna da je ...
»Smešno 1" jim je odgovarjala Matilda ...
»Kdo je samostojnejši, jaz ali vi, ki ste sužnji žepov svojih kavalirjev, pač ni težko uganiti! Jaz živim od svojega poklica vas preživlja vaše telo!"
Da se s takimi govori pri svojih ko-leginjah ni prikupila je pač umevno. In šikanirale so jo v resnici kolikor so mogle. Hujskale so zoper njo pri občinstvu, pri ravnateljstvu, pri časopisju ... A mlada ide-alistinja se jih ni ustrašila ... Bila je popolnoma prepričana o pravilnosti svojega nastopa in hodila je smelo svojo pot naprej...
Poznala je gledališko življenje do zadnje podrobnosti, vedela je za intimnosti vseh svojih koleginj in zagnusilo se ji je to življenje do dna njene plemenite duše...
»Lepo je, če je žena vdana z vsemi svojimi čuvstvi možu, ki ga ljubi, a zaničevanja je vredna ženska, ki objema in poljublja moške brez ozira na kakšno duševno nagnjenje, ki poljublja vsakega, če ji ta poljube — plača!"
O	tem je večkrat razmišljevala in o takih prilikah bi bila pljunila v obraz svojim koleginjam, ki so ji očitale nesamostojnost ...
Toda prišli so zopet trenutki, ko je čutila do teh bitij neizmerno sočutje in usmiljenje, ko je videla v njih nesrečne sužnje svojega poklica in takrat bi se jim bila vrgla okrog vratu in se razjokala nad njih nesrečo ...
»One same bi bile morda najboljše, najplemenitejše žene," si je dejala, »a razmere njih stanu so storile iz njih to, kar so. Imele niso dovolj moči, bile so preslabe in nastopile so pot, katero sedaj hodijo ...“
Časih pa jo je oblila čudna misel.
»Morda so bile pa v mojih letih ravno takih misli, morda so imele najboljšo voljo in premagala jih je beda ... kaj.. . kaj... če bom nekoč tudi jaz ..."
Dalje se ni upala razmišljevati... Ni si mogla predstavljati, da bi se tudi ona nekoč prodajala, kot se prodajajo njene koleginje ... Ne, ne, to ni mogoče ... Vse se doseže, če človek hoče, le trdne, železne volje je treba in zmaga je tem lepša!
Le mati, mati!
Da mora biti ona takšna! Pahniti Jjo hoče v propad, le da bi brezskrbnejše živela!
(Konec)
Maša zadušnica za pokojnega pesnika Antona Medveda se bo brala v torek 5. aprila, ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.
Apel v poslednjem trenutku. Pred kratkem je „Jutro“ priobčilo članek, v katerem poziva slovenske merodajne činitelje, da postavijo našemu mecenu Karolu Kotniku spomenik s tem, da kupijo pivovarno na Vrhniki in jo rešijo tako našemu narodu iz rok oholega Nemca. Po stari slovenski navadi se seveda za ta naš poziv ni brigala nobena živa duša, ostal je na papirju. Čez par tednov pa bodo vpili in kričali, kakor besne hijene, klerikalci nad liberalci in ti zopet nad klerikalci, narodnih izdajalcev bo kar deževalo, drug drugega bodo skušali prekositi v zmerjanju in blatenju in kdor bo vrgel največji kamen, ta bo zmagalec v tej papirnati vojski. — „Jutro“ stori kot od obeh strank popolnoma neodvisen dnevnik svojo dolžnost ako pravočasno opozori na to stvar. Že enkrat smo povzdignili svoj glas — ostal je glas vpijočega v puščavi!... Ker pa nam ni vseeno, če gospodarijo na Vrhniki, kjer doslej Nemci še nimajo nobene postojanke, v tamkajšnji pivovarni tujci, če dobe v svoje kremplje važno industrijsko podjetje in s tem zajedno tudi delavstvo, ki je zaposleno pri tej pivovarni, zato v poslednjem trenutku še enkrat apeliramo na ono slovensko javnost, ki ima še trohico ljubezni do svojega naroda v srcu in ne le na jeziku: Če hočete, da ostane edina slovenska pivovarna še naša last, tedaj se dvignite iz mrtvila in storite takoj svojo dolžnosti Samo do 6. tm. je še čas, če se do takrat ne oglasi slovenski kupec, jo prevzamejo s tistim dnevom Nemci. Če vam je narodnost v resnici sveta stvar in ne le lepodoneča in puhla fraza, potem veste, kaj vam je storiti!
—	Mi smo storili svojo dolžnost, več ne moremo, če pa naš apel ostane tudi tokrat
brezuspešen, potem — no, potem bo
jasno za vsakega, da imajo naši magnati narodnost samo — na jeziku.
Velikodušen dar. Ljubljanski župan g. Ivan Hribar je daroval g. Ignacu Fran-celu ob priliki njegove 60 letnice in 30 letnega službovanja pri isti tvrdki velikodušen dar v znesku 60 kron. Srčna hvala velikodušnemu dobrotniku!
Vojaška dela. Že parkrat se je protestiralo proti dejstvu, da se uporabljajo vojaki ljubljanske garnizije za razna dela pri privatnih osebah. Vsi protesti niso pomagali ničesar, kajti te dni so v »Novi ulici" zopet delali vojaki 27. pešpolka, ki so postavljali na nekem vrtu paviljon. Prvič ne služijo vojaki zato, da opravljajo razna dela privatnim osebam, drugič je pa tako postopanje kaj umazana konkurenca domačim obrtnikom. Skrajni čas je, da se enkrat za vselej naredi konec takim stvarem.
Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca marca 1910 je vložilo 1474 strank K 809.95980, 1440 strank pa dvignilo K 780.093-28. Stanje vlog koncem meseca marca 1910 K 38.069.128 55. Stanje vložnih knjižic 27.838. V prvem četrtletju 1910 dovolilo se je 307 prošnjikom hipotečnih in občinskih posojil za K 930.750, odklonile pa so se radi nezadostnega pokritja štiri prošnje za K 29.600.
Iz slovenskih krajev.
Jeseniške novice.
Tudi polž bi prišel na Golovec prej kot bi rešila naša slavna vlada kak rekurz. Jeseniški diletantje so vložili rekurz proti odloku radovljiškega okrajnega glavarstva, ker se jim je zabranilo vprizoriti dramo »Mladost", že pred dvema mesecema, a komodni gospodje v palači na
Mali listek.
Književnost, gledališče, umetnost.
Komorni večer.
V	petek zvečer se je poslavljal iz Ljubljane i ljubljanskega občinstva mož, ki je prišel pred dvemi leti med nas — takrat je bil še popolnoma neznan; ali ko je dvignil prvič pred novo sestavljenim orkestrom »Slovenske filharmonije" svojo taktiko, takrat smo spoznali, da gledamo pred seboj umetnika, ki je skušal zavesti v naše klaverne glasbene razmere nov, moderen duh pred-našanja in interpretacije .. . Trudil se je, delal spočetkd ... a kaj malo kronan je bil njegov trud, slabo plačano njegovo delo . .. Ljubljansko občinstvo ni moglo razumeti dela moža, ki je vedno iskal le umetnosti... Vršili so se simfonični koncerti, proizvajala največja dela glasbene literature, a mi smo se bolj zabavali ob taktih raznih maršov in sentimentalnih melodijah vodenih operet... In umetnik si je iskal novega torišča svojemu delu; stopil je pred dirigentski pult slovenskega gledališča ...
In kdo je kriv, da umetnik ni našel onega razumevanja, ki ga je vselej in s pravico zaslužil?
Odgovor je lahak in kratek! Naše občinstvo, ki se brani vsakega duševnega užitka, ki se boji umetnosti, prenašanja
Bleiweisovi cesti so gotovo z delom preobloženi, da v tolikem času ne rešijo re-kurza.
V	zadnjem hipu so nastale take zapreke, da ni mogoče v ponedeljek igrati veseloigro »Zmešnjava nad zmešnjavami", ki se je morala preložiti na poznejši čas.
Drugod In pri nas. Slučajno nam je prišla v roke brošura »Deutsche und deutsch-freundliche Gaststatten", unentgeltlich zu beziehen durch die Buchhandlung Joh. Heyn in Klagenfurt. Pri nas v slovenskem jeziku, samo s premenjenimi imeni tiskana taka brošura bi bila stokrat zaplenjena, ker imenovana nemška brošura poziva naravnost na bojkot, saj stoji n. pr. na strani 15. pod naslovom: »Zu meiden": »Hotel,-Re-staurant u. Cafč Balkan (Eigentum einer slovenischen Gesellschaft, enthalt das Narodni dom etc.)“. Ta knjižica je tudi po Gorenjskem razširjena v mnogih iztisih tudi po Gorenjskem, ali bistro oko našega državnega pravnika tega ne vidi, ker mora preveč paziti na »Jutro". Sicer pa prihodnjič več o tem.
Tik-tak.
Skrivnostni umor na Begunjšici.
Pred c. kr. deželnim sodiščem v Ljubljani se je vršila včeraj kriminalna razprava, v kateri je slovenski odvetnik dr. Kri s-perkot zagovornik nemškega lovca sam se izjavil: »Ta slučaj je tako gorostasen, kakor ga Še nisem kmalo doživel v svoji praksi." In je res še bolj gorostasen ne malo tudi zaraditega, ker ga je ravno slovenski odvetnik dr. Krisper tako označil. O celem tem grozepolnem slučaju se bo dalo še govoriti. Tu se omejimo le na suho poročilo o razpravi:
Sodni dvor: dvorni svetnik Pajk, svetniki : Einspieler, Kobler, Luschan, zapisnikar dr. Krmavner, državno pravdništvo zastopa dr. Neuperger, zagovorništvo pa kakor že rečeno dr. Krisper. Izvedenca dr. Plečnik in dr. Schuster. Dvorana je polna poslušalcev, največ iz boljših krogov. Grozodejstva obtoženi Bornov lovec Pavel Eisenpass se pred začetkom razprave sprehaja v spremstvu svojega tovariša Štefla pred razpravno dvorano. Kmalu po določeni 9. uri se prične razprava.
Prečita se obtožnica, ki postane eden najznamenitejših aktov v zgodovini naše justice.
Iz obtožnice posnemamo:
Pavel Eisenpafi, rodom zg. Štajerc, star 40 let, Bornov lovec nastavljen pri sv. Ani. Na večer dne 24. septembra je prišel obtoženec v spremstvu tovariša Štefla na Prevalje pod vrh Begunjšice. Tu zapazita na na vrhu štiri moške, dva izmed njih s puškami. Lovca sta smatrala te štiri za divje lovce. Posvetujeta se, kaj storiti. Ker pa je bilo že pozno, sta sklenila, da zasledovanje opustita. Drugi dan se napoti Eisenpass sam zopet na ta kraj. Na neki skali pod Velikim Vrhom zapazi dva moška mirno sedeti. Spoznal jih je kot dva onih štirih, ki jih je že predvečer opazil. Imel ju je za divja lovca in sklenil je ju zaslediti. Sklonil se je k tlom ter se s svojim psom previdno plazil v bližino nič hudega slutečih obeh na skali slonečih mož. Ko je prišel 150 korakov v razdaljo — tako namreč pravi Eisenpass — se je njegov pes zapletel v vrv ob puški ter na ta način pravzaprav pes izprožil puško, oziroma prvi strel. Ob drugi priliki pa Eisenpass ravno ta slučaj drugače opisuje, in sicer veliko bolj verjetno. Pravi namreč, da je hotel oba dozdevna divja lovca le ostrašiti, zato pa je tudi namenoma ustrelil visoko v zrak, in sicer je meril v razdalji, ki
umetniških del ... ali g. Talich naj bo po-talažen ... saj on ni med Slovenci edini, ki je moral hoditi to trnjevo pot... isto je občutilo slovensko gledališče, pod isto nezavednostjo je trpel Jakopič, pod jarmom našega razumevanja hodijo od nas naši slovenski in tuji umetniki, ki ne najdejo med nami odprtih src in odprtih rok...
In včeraj se je poslavljal od nas V.
H.	Talich; kot umetnik se je hotel posloviti s tem, kar mu polni dušo, kar ima, to nam je hotel dati. Komorni koncert njegovega kvarteta je bil nekaj izvanrednega . . . pred sabo smo gledali mlade umetnike, ki žive le svoji umetnosti... Elegantno, globoko razumevajoče so prednašali točko za točko klasičnega programa; nikake vituoz-nosti, nikakega afektiranja, povsod se je družil duh skladatelja z umetniškimi inten-cijami in interpretacijami izvajalcev. Občinstvo se je včeraj morda vendarle zavedlo, da nas zapušča umetnik, ki zapusti za seboj globoko vrzel, in kdo ve kdaj in kdo jo spopolni!
In žalostno je pri vsem tem tudi dejstvo, da je pri tem koncertu napolnilo naše občinstvo komaj malo dvorano v »Narodnem domu", ko bi pravzaprav morali iskati največje dvorane, ki bi jo moralo napolniti občinstvo, da more slišati ta koncert!
je ločila oba dozdevna divja lovca. Ko je prvi strel padel, sta oba skočila pokonci ter zbežala ob vrhu naprej. A z a prvim strelom pade takoj t udi drugi strel. Pri tem je eden obeh begunov — in to je bil nesrečni Rožič — se prekucnil ter strmoglavil po trati ni v strmo padajočo kadunjasto kotanjo. Njegov tovariš — to je bil pravnik Šink, ga je videl, ko se je prekucnil, a ker ga je spodaj se nahajajoči lovec Eisenpass tudi po tem drugem strelu zasledoval, se ni mogel brigati za usodo tovariša, ampak misliti je moral na svojo lastno varnost. Ko je Eisenpass še enkrat pomeril na Šinka, je ta zbežal čez pečevje po Begunjšici preko Zelenice doli proti koči.
Glede g. Šinka več ne drugem mestu. Tu le mimogrede omenjamo, da je Šink o tej stvari sicer govoril napram svojemu tovarišu g. Kremenšku in neki drugi priči, da je bil sicer prepričan o žrtvi Rožiča, da pa je z gotovostjo računal, da se bo Eisenpass tudi pobrigal za nadaljno usodo svoje žrtve; zato je pustil ves dogodek ta-korekoč svoji usodi.
Eisenpass pa se za padlega Rožiča ni prav nič več brigal, ampak ko je videl, da Šinka ne more dobiti na strel, je popolnoma mirno, kakor bi se ne bilo nič zgodilo, odšel domov, pa je do prihodnjega mesečnega raporta lepo molčal o celi stvari. Nedvomno je, da je bil Rožič žrtev drugega strela, torej niti to ne pride v poštev, če je bil prvi strel res le »SchreckschuC" ali celo le nesrečni slučaj, ki ga je pes zakrivil. Nastane le vprašanje, ali je Eisenpass storil svoje dejanje iz sovražnega namena. Obtožnica pravi, da Eisenpass ni streljal Iz sovražnega namena (?). Obtožnica nudi obdolžencu jako ugodno spričevalo o njegovem vedenju. Vendar pa obtožnica ob zaključku izrecno naglaša, da s-e E is en-passa mora odgovornega storiti za smrt nesrečnega Rožiča. (»Er mufi ftlr den Tod verantwortiich gemacht werden“.)
Zasliši se obtoženi Pavel Eisenpass.
On izrecno povdarja, da ni imel slabega namena, da je sicer streljal, a le za strašilo.(?) Izpove dalje v smislu obtožbe, ter potrdi, da je na predvečer v družbi svojega tovariša Stefla slišal strele ob vrhu Begunjšice, zapazil tudi 4 moške osebe, katere je smatral kot divje lovce, zašačilv jih je na meji njegovega gospodarja in Žerovniški strani v bližini Vilfanove koče. Potrjuje tudi, da je drugi dan sam šel zasledovat te »divje lovce". Dobil je le dva izmed nju ob neki skali. Po mačje se je priplazil do njune bližine, v razdalji 150 korakov pa je hitro izstrelil prvi »Schreckschufi" pri tem pa si je mislil: »Geschehen kann eh’ nichts" (Zgoditi se tako nič ne more). Potrjuje tudi zgoraj omenjeni prizor glede drugega strela in da je videl Rožiča, kako se je ta prekucnil v kotanjo, med tem ko je Sink srečno odnesel pete.
Predsednik Pajk mu hoče bržkone pomagati, pa ga vpraša: »Sie waren ja auch aufgeregt" (Vsaj Vi ste bili tudi razburjeni). Obtoženec pa na splošno začudenje odgovori:	»N e in, ich war g ar
nicht aufgeregt!" (Ne, jaz nisem bil prav nič razburjen.) Pojasni še, da je celo dejanje s popolno mirnostjo vprizoril. — Nato se preiskuje klobuk nesrečnega Rožiča. Ne more se dognati, je li bil prestreljen. Eisenpass še konštatuje, da Rožič takrat ni imel puške pri sebi, pač pa Šink. Predsednik poizveduje, ako je Eisenpass po strelu kaj videl Rožiča ležati v kotanji. Obtoženec pravi, da ne. Na vprašanje: Ali je Eisenpass kaj pozval dozdevna divja lovca, ta odgovori, da ne, pač pa se mu zdi, da mu je Šink zaklical: »Nicht schiefien, nicht sch iefien!"
Zagovornik dr. Krisper vpraša, je li obtoženec ta čas kaj slišal streljati.
Obtoženec odgovori: Nisem, le predvečer.
Kako se zasleduje divji lovec ?
Na vprašanje dr. Krisperja, glede dolžnosti lovca v zasledovanju divjih lovcev.
Obtoženec pripoveduje: Lovec se mora skrivaj priplaziti v bližino, potem ga zgrabiti; če to ne more, pa izstreliti takozvani »Sch re ck sc h u ss“. Nato popisuje obtoženec svoje življenje. Je kmečki sin, služi od svojega 26. leta naprej kot lovec; pri Bornu je še le od leta 1908.
Kako so našli Rožiča?
Prečita se zapisnik o najdbi popolnoma nagnjitega trupla Rožiča. Komisijski ogled se je vršil dne 28. novembra 1909, torej 2 meseca po umoru. Truplo je bilo brez glave, polno črvov. Klobuk blizu trupla, tako tudi ura z verižico. Ura je kazala 5. uro 10 min.
Kam je prešla glava?
Tega komisija ni mogla dognati. Pač pa so gospodje kot skorej nedvomno dognali,
kako je glava izginila?
Gospodje, med njimi v prvi vrsti seveda zagovornik; kar pa je bolj čudno tudi
izvedenec dr. Schuster, in kar je še najbolj čudno, državni pravdnik sam, so mnenja, da je glava pri vratu segnila, in nato ali zdrčala doli po strmem žlebu, ali pa jo je kaka zver požrla. (?)
Radi pomanjkanja prostora priobčimo konec v jutršnji številki.
Danes priobčujemo le še Razsodbo:
V	imenu Njegovega Veličanstva! se Pavel Eisenpass obsodi po § 431 — radi prestopka varnosti življenja ter se kaznuje na 14 dni zapora.
Razne vesti.
Roman operne pevke. Nedavno je v Parizu gostovala grofica Margareta Kasini kot Elza v Lohengrinu in Julija v Romeo in Julija. To gostovanje, ki je obenem bil tudi njen debi, je pobudil veliko senzacijo, ker je vsa njena oseba zavita v skrajno tajinstvenost. Kot javlja „New-York American", diplomatski krogi v Waschingtonu še danes ne vedo, kdo je ta dama, v kakem razmerju je stala z grofom Kasinijem, ki je bil takrat, ko se je imenovana grofica pojavila v Ameriki tajnik ruskega poslaništva v Waschingtonu, ki jo je uvedel v društvo kot svojo nečakinjo. Kljub svoji lepoti in osebni prijaznosti si ni mogla pridobiti simpatij diplomatskega zbora. Njena situacija se je poboljšala šele tedaj, ko se je sprijaznila s hčerko bivšega predsednika »Združenih držav" Aliče Roose-welt. Pozneje je grof Kasini objavil, da je adoptiral svojo nečakinjo, ki ji je med tem tudi ruski car poklonil dostojanstvo grofice. Ljudje so pa bili sami neverjetni Tomaži in so nič kaj zaupljivo poslušali teh stvari. Stvar pa se je posebno zaostrila, ko je umrl ruski poslanik, ter je postal Kasini doyen diplomatskega zbora. Mlada grofica, ki je tedaj igrala gospodinjo v hiši ruskega poslaništva, polagala je mnogo važnosti na to, da bi igrala v diplomatskem zboru največjo ulogo ... ali druge dame, ki niso bile nič kaj prepričane o resničnosti njenega dostojanstva in ki se jim je zdela njena preteklost preveč temna, so ji povsod nasprotovale. Prišla je potem rusko-japon-ska vojska in kot posledica je premeščenje grofa Kasinija v Madrid. Ali v deželi ceremonij se ni mogla Margareta udomačiti, nji ni ugajala ona napetost, ki je vladala v tamošnjih krogih, zato je pa tudi kaj malo živela v Madridu, temveč je po cele mesece ostajala v Parizu, kjer se je učila pri najboljših učiteljih petja. Grof Kasini se je potem odpovedal diplomatski službi, ter živel v Parizu kot zasebnik s svojo adop-tiranko, ki se je vedno intenzivneje bavila s petjem. Grof Kasini je hotel to preprečiti, zato je odšel z Margareto v Petrograd, kjer je dosegel, da je bila sprejeta med dvorne dame ruske carice; toda dolgo časa ni ostala tukaj, pobegnila je iz Petrograda, pustila vse naslove in v Parizu nastopila na odru v omenjenih ulogah kot Margareta Kasini. Razna so domnevanja, kdo je ta dama, a pozitivnega se ne ve ničesar, po zatrdilu pariških krogov je Margareta bržkone nezakonska hči prejšnjega ruskega carja Aleksandra IV.
Sumljivi znaki. Naš vremenski poročevalec je imel s svojo včerajšnjo prognozo
—	žal — izredno srečo. Etna močneje bluje, po Saškem je bilo več potresov itd. Znaki vstrajajo.
Spominjajte se clružbe H sv. Cirila in Metoda!
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Potovanje kralja Petra.
(Brzojav posebnega dopisnika „Jutra“).
Bel grad, 2. aprila. O potovanju kralja Petra so dospela semkaj naslednja brzojavna poročila: Svistov 2. aprila. Kralj potuje na ruski vojni ladji. Do Galca je spremljal kraljevo ladjo parnik odposlanstva kralja Karla, ena rumunska torpiljarka in jahta donavske komisije, na kateri je bil srbski poslanikov Bukareštu Mihael Ristič, kontreadmiral Cerkavos itd. Mesto Galac in pristanišče v zastavah. — Somovit, 2. aprila. Kralja je pozdravil pri njegovem prihodu rumunski general Magurelo in prefekt Turn-somovitski. Kralj je odpotoval dalje in pride v Sofijo ob pol peti popoldne. — Carigrad, 2. aprila. Iz Carigrada je odpotovalo s posebnim vlakom sultanovo odposlanstvo, ki pozdravi kralja Petra na postaji Mustafapaša (ob bolgarski meji), kamor prispe kralj o polnoči. V Carigradu se pripravlja srbskemu kralju sijajen sprejem. Vse mesto je že v zastavah, a časopisje priobčuje navdušene članke, v katerih se naglaša prisrčnost odnošajev med Turška in Srbijo.
Češki deželni zbor.
Praga, 2. aprila. Češki klerikalni list „Ceh“ poroča, da namerava vlada poduzeti nove korake glede sklicanja češkega deželnega zbora, ki naj bi se sešel letos po Binkoštih k novemu zasedanju.
Rusko plemstvo proti Židom.
Petrograd, 2. aprila. Na kongresu vsega ruskega plemstva so razni govorniki zavzemali proti Židom najsovražnejše stališče; večina govornikov se je zavzela za splošen pogrom proti židovskemu elementu v Rusiji. Z veliko večino so bile sprejete resolucije, da naj se deluje nato, da se izključijo Židi iz armade, visokih šol, da se ne jemlje iz židovskega prebivalstva več porotnika, sploh, da naj se Židje izključijo iz vseh javnih služb. Zidovski listi ogorčeno protestirajo proti tem sklepom, ki so znak konzervativnega mišljenja ruskega plemstva.
Ogrske volitve.
Budimpešta, 2. aprila. Vladna stranka stoji vedno pred novimi ovirami glede novih volitev. Voditelja stranke grof Tisza in Khuen se ne moreta zediniti glede kandidatov. Tiszini kandidati so možje stare liberalne stranke, ki so odločni nasprotniki vsake demokratične volilne reforme; njegovi kandidati so nekdanji veliki župani, upravitelji komitatov, ki niso nič posebno priljubljeni v narodu; nasproti se pa o Khu-enovih kandidatih ne ve še ničesar pozitivnega, a misli se, da bodo s svojim šefom Khuenom vred simpatizirali z novo volilno reformo. Splošno je položaj še jako nejasen.
Weiflkirchner — dunajski župan.
i	Dunaj, 2. aprila. Kakor se zatrjuje v krščansko socijalnih krogih bo izvoljen dunajskim županom sedanji prvi podžupan dr. Neumayer, ki se pa že jeseni umakne Lue-gerjevemu kandidatu sedanjemu trgov, ministru Weifikirchnerju, ki se je odločil da izvrši Luegerjevo voljo.
Trgovinska pogodba med Rumunsko in Norveško.
Berlin, 2. aprila. Tukajšnji rumunski in norveški poslanik sta podpisala novo trgovinsko pogodbo med Rumunsko in Norveško. .
Bosanski sabor.
Budimpešta, 2. aprila. Volitve v bosanski sabor se vrše v dnevih od 18 do 28 junija, a sabor se snide k zasedanju od 10—15 julija.
Antiklerikalni režim v Italiji.
2. aprila. Z ozirom na vesti vatikanskih listov, da bo nova Luzzatova vlada začela takoj s strogo antiklerikalno politiko izjavlja nek član kabineta, da ima nova vlada mnogo važnejšega dela nego da bi začela s tako politiko. Nova vlada bo zasledovala strogo v zunanjih in notranjih zadevah politiko Tittonija in Giolittija.
Štrajk poštnih in železniških uslužbencev.
Pariz, 2. aprila. Poštni in železniški uslužbenci so na shodu v delavski borzi sklenili, da stopijo v generalni štrajk dne 13. tm. ako se ne ugodi njih zahtevam.
Menelik živ — ali mrtev?
Pariz, 2. aprila. Semkaj je dospelo z dne 31. marca datirano pismo iz Abesi-nije, ki poroča, da je v deželi popolnoma mirno, da je prestolonaslednikova stranka zajela kraljico, o smrti Neguša Menelika pa ne poroča ničesar, kar je dokaz, da je bil Menelik ta dan, ko se je razglasilo, da je umrl, še živ. Danes se še ve, ako je Menelik živ ali mrtev.
Komunike mladočeške stranke.
Praga, 2. aprila. Izvrševalni odbor mladočeške stranke je izdal komunike na vse češke stranke, ki jih v njem pozivlje, da naj se združijo v boju proti sedanjemu nevzdržljivemu vladnemu režimu ministrskega predsednika barona Bienertha v skupno falango, ter naj se poslužujejo iste politike ter taktike v boju proti istemu. Sklicala se bo v najkrajšem času enketa zastopnikov čeških strank, ki se bodo posvetovali o skupni taktiki in nastopu češke delegacije v državnem zboru.
Srbski cerkveni kongres.
Budimpešta, 2. aprila. Izšel je cesarski dekret, ki se ž njim sklicuje srbski cerkveni kongres na dan 29. t.' m. v Sremskih Karlovcih. Ta kongres bo jako zanimiv, ker na njem dobi prvič večino srbska samo-. stalna stranka nad srbskimi radikalci.
Ameriški načrt turških železnic.
Carigrad 2. aprila. Stavbena komo sija železniškega ministrstva izjavlja, da so projekti ameriških družb glede turških železnic tehničko in financijalno neizvedljivi.
Roosevvelt v Neaplu.
Neapel 2. aprila. Danes Tje semkaj dospel iz svojega potovanja bivši predsed-
nik združenih držav ameriških Roosewelt. Sprejet je bil z največjimi častmi.
Odpuščeni častniki.
Atene, 2. aprila. Vlada je sklenila, da ne odpusti sramotno [onih častnikov iz službe, ki so provocirali zadnje nemire, temveč jih pozove, da prosijo prostovoljno za upokojenje.
Izbruh Etne.
Rim, 2. aprila. Etna bluje normalno, ava se še vedno vali proti mestu Borello, ki mu preti največja nevarnost.
Katania, 2. aprila. Lava se vali s hitrostjo deset kilometrov na uro naprej. Mesto Borello je v največji nevarnosti, meščanstvo se je že izselilo! Vsak trenotek se vrše procesije in javne molitve, a nevarnost je vedno večja.
Zahvala.
Za vse izraze sočutja ob bolezni in smrti ljubljene soproge, matere oziroma stare matere, kakor tudi za darovane vence in častno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom vsem naj iskrenejšo zalivalo.
Žalujoča obitelj:
Fortuna - Pirc - Rapfc.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. Najmanjši znesek 50 vin.
Okassion prodaja! Kostum za dame od K 8 — naprej, krila od K 3 — naprej, bluze od K 2— naprej. — Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.
Tržaškim gostom in vsem, ki prihajajo v Trst priporočam, da se poslužijo moje gostilne
„AII’ Ginasio"
v ulici Scuero nuovo št. 7, pri glavni pošti. Priznano izvrstna vina, izborna mrzla in gorka jedila, cene zmerne. — Preskrbim tudi prenočišča. — Za obilen obisk se pri-poroča udani______________________Hinko	Kosič.
Okassion prodaja! Otročje pralne obleke od K 1-50 naprej, otročje obleke iz blaga od K 4 — naprej, klobuke za moške od K 2— naprej, klobuke za dečke od K 1 — naprej. — Angleško skladišče oblek, O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.
Edino zastopstvo hygien. oblačila za delo vseh poklicev: mantile za zdravnike in lekarnarje iz črnega satina K 7-15, mantile za trgovine iz plavega gradla K 5-40, man-tile za trgovine iz sivega gradla K 6-10, sako-e za slaščičarne, pekarije in brivnice iz belega kepera K 4-60, mantile za slaščičarne, pekarije in brivnice iz belega kepera K 6'35, mantile za automobiliste, nepremočljive K H’45, mantile za automobiliste iz satina K 7-55, mantile za kleti iz cvilha K 7-40. — Angleško skladišče oblek O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Prodam fine nove „Elegie“ citre; cena dogovorno, naslov uprava „Jutra“.
Stanovanje s 3 sobami, kopalno sobo, stekleno verando, drugimi pritiklinami, vpo-rabo dela vrta odda se takoj ali za majnikov termin. Vpeljana električna razsvetljava. — Kje, pove upravništvo.
Ohranjeno kolo se takoj kupi. Ponudbe pod „V. E.“ poštno ležeče Ljubljana.
Hotel „Triglav" na Jesenicah, v neposredni bližini kolodvora, strogo narodno podjetje. Lepe sobe, dobra kuhinja, izborna klet, zmerne cene. Potujočemu občinstvu se najtopleje priporoča:	Humer,	hotelir.
Dobro ohranjen pianino se cenč proda na Radeckega cesti št. 2, I. nadstropje.
Izučen mlekar išče samostojne službe, ali v kaki večji mlekarni. Ponudbe pod „Mlekar" poštno ležeče Prestranek-Notranj-sko. 1
Narodna delavska organizacija v Ljubljani
vljudno vabi na
družinski večer
ki ga priredi
na praznik, 4. aprila, v areni »Narodnega doma".
Dva gospoda iščeta stanovanje obstoječe iz dveh ali treh sob s pritiklinami za avgust. Pismene ponudbe na upravo „ Jutra “ pod „Sončna“.
Franjo Parkelj
lastnik reklamnega in pla-katerskega podjetja. Snaženje stanovanj in okenj.
Izvršuje vse v to stroko spadajoče dela in po točno zmernih cenah.
SPORED:
1. Pozdrav.
2.	Na smrt obsojeni.
Dramska slika Iz življenja koroških Slovencev v treh dejanjih. Spisal Ksaver Meško.
3. Ker se je žene bal, ali morilci v Kravji dolini.
Burka v enem dejanju.
Pri družinskem večeru sodelujejo tamburaši. Vstopnina prosta.
Prostovoljni doneski v korist vajenski skupini za izlet v Trst se hvaležno sprejemajo.
—	Začetek točno ob 7. uri zvečer. —
Družinski večer se vrši pri pogrnjenih mizah. Za obilni obisk se vljudno priporoča
veselični odsek N. D. O. Modni salon
Ivana Schiller
Sv. Petra cesta štev. 31
priporoča lepo izbiro
talili, Milili in otročjih Mikov.
Popravila točno in ceno. Žalni klobuki vedno v zalogi.
Kavarna
,LEON‘
na Starem trg« št. 30
je kakor navadno
vso noč odprta.
V kavarni je na razpolago
Z odličnim spoštovanjem
leo in Fani Pogačnik.
Hotel in restavracija
»Bavarski dvor“
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. :: Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
v
Stefan Bergant
lastnik.
•j | in okusno pijačo daje le dr. ■ pl. Trnkoczyja sladni čaj pod imenom „SLADIN“! Pije se brez kave, čaja, kakao; z malo mleka in sladkorjem.
MftfT S tem prihranite 50°/o na denarju pri gospodarstvu. Kdor naroči najmanj 5 zavitkov po pošti v glavni zalogi lekarne pl. Trnkoczyja v Ljubljani (Kranjsko) dobi za 5 K 50 v franko.
Zdravje!
To resno obvestilo po-potrjujejo mnogo-b roj na priznalna pisma.
50°/o prihranka!
‘/4 paketa
.	.	stane	50	v.
Zahtevajte ga pri svojem trgovcu! Sladni čaj ni sladna kava, katere hranilna moč se deloma vsled žganja uniči!
Model 11)10.
Edino zastopstvo znamke
SVCLlS
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch- koles.
Sprejem koles v popravo, emajliranje in poniklanje.
-	Točna, solidna in cena izvršitev. -
K. ČAMERNIK, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
Vsi vešči strojepisci se strinjajo s tem, daje UNDEKW00D pisalni stroj najhitrejši in najtrpež-nejši. Zato največ sijajnih priznanj.
UVerite se o tem, ter naložite svoj denar plo-donosno z nakupom "CJnderwood - sl.
Ivan Perko
I-Oio/bljan-a Turjaški trg 4., II.
P. T.
Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da se s 1. aprilom t. 1. otvori, pred časom opuščena
restavracijo pri .Maliču
ter bodo cenj. gostom gorka in mrzla jedila, kot tudi pristna vina in sveže pivo vsaki čas na razpolago.
K ninogobrojnem obisku vabi najvludneje
restavrater.
LJ Iv£odja.a trg-o-vixa.a Ml
gjJosipina Podkrajšek®]
“ Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2 n«
1
najtopleje priporoča za pomladansko sezijo svojo bogato zalogo krasnih, najmodernejših bluz, čepic in spodnjih kril. Lepe predpasnike za dame in otroke. Najnovejši nakit za obleke, kakor čipke, vezenine in posamentrije. — Perilo za dame in gospode. — Veliko izbero zavratnic, ovratnikov in manšetov. Nogavice in rokavice. Steznik po najnovejšem pariškem kroju itd. itd.
1
Nggbolj varno naložen denar
je v slovenski
mestni hranilnici ljubljanski.
feC o
O S-J
ss
ca
s-
.£5
S
CP
‘S8
sg
r-
ps
ca-
3S
CD
ES
CD
•-3
ts
es
ps
E
P5
j
Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po 4‘/4°/0 ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Eentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni.
Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Posoja se na zemljišča po 5°/o obresti in proti amortizovanju posojila po najmanj VZ/o na leto. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestua hranilnica izdaja lične
Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi
Irred.It:n.© d-r-uLŠtTro.
12—7
Mestna hranilnica ljubljanska je v lastni palači
v Prešernovi, prej Slonovi (Elefantovi) ulici štev. 3.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
prodaja
zaradi ogromne izbere konfekcije za
dame, gospode, deklice, dečke in otroki
pod vsako ceno brez konkurence
0. Bernatovič. Gostilničarji pozor!!
Gramofon-automati lastne sestave nikako tovarniško blago.
Dobavljam električne glasovi rje in oreliestrfone iz
prve svetovne tovarne na mesečne obroke pod najugodnejšimi pogoji.
Brez konkurence glede trpežnosti In eene.
Plošče, potrebščine in popravila vseh glasbil preskrbuje vedno po najnižjih cenah
IVAN FRANZ
^/£strlje Terezije cesta štev. 23
poleg nekdanje Koslerjeve pivarne (čez železniški prelaz.)
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali„ sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
kamenarskem mojstru
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica =
F7 rk 11 A I I \/ Q	Parna °Pekarna in tovarna za rezano opeko
F 1\* IVI ALLl ČL Gl. v Sr. Gameljnih pri Ljubljani.
^	Pisarna v Ljubljani, Resljeva cesta št. 2.
Priporoča zarezano opeko, strojni strešnik, zidno opeko na stroj itd. najboljše kakovosti v poljubni množini. Za trpež-
nost zarezane opeke I. in II. vrste se jamči naj obširnejše.
F. P. Vidic & Komp., Ljubljana
======= tovarna zarezanih strešnikov =====
ponudi vsako poljubno množino
pa-tem-tira-ni dvojm-o zarezani
strešnik-zakrivač
. . # s poševno obrezo in priveznim nastavkom, „zistem Marzo!a“.
Brez odprtin navzgor!	Streha	popolnoma	varna	pred	nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti!
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. f Spretni zastopniki se iščejo.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. “«*'
9/10—1	Stritarjeva,	ulica	štev.	2.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. =========
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|2°|0.