Urednlitvo in uprava: Maribor, Kopaliika ul. < ■ Tal. »-(7 Valja letno 3< din, polletno 18 din, četrtletno 9 din, za in Rokopisi se ne vračajo - Poit. ček. rač. 11.787 Mariborske Oglasi po ceniku Cena V50 din i,Ulili »UW 1! , UUUU Prepričani smo, da med njimi ne bo nikogar, ki bi se hotel umakniti im nit* 't:'!1!"V mii.| s' 'v t u ul. i\r>■ ln'i. i U:|. iti 1 • <’ .'i 1.1 i ,! n,U\. 1. .i» i. t» i Že zopet zasluge za sporazum Tisti, ki imajo poleg bratov Hrvatov v HSS res kake zasluge za sporazum od 26. avgusta, naj bi se sami čim manj hvalili s tem! Saj so kot plačani služabniki naroda, ako so k sporazumu sploh kaj pripomogli, storili samo svojo narodno dolžnost — in nič več. Zadostovale bi o pravem času morebitne stvarne ugotovitve kot prispevek k zgodovini o sporazumevanju, samohvala, že celo pretirana in preočitna samohvala pa je pametnemu poslušalcu in resnemu presojevalcu itakih političnih pridig kmalu .preveč. In ■Icar je preveč, ni dobro. Ko zopet in zopet vse vprek govorijo o nekih zaslugah za sporazum, se vprašamo: kako dolgo nas bodo še bedakali? So ljudje, ki za vsako »narodno zaslugo« zahtevajo dosmrtno velike nagrade, ki jih zavedni narod načelno odklanja in tudi že ne zmaguje več. Vseučiliščni profesor in bivši minister dr. Andrej Gosar, eden izmed najuglednejših pristašov nekdanje SLS, je nedavno pošiljal izbranim javnim delavcem politično pismo o hrvatskem sporazumu. V pismu izraža misel, da bi bilo najboljše, ako bi vse določbe iz sporazuma s Hrvati, ki so veljavne za Banovino Hrvatsko, nekako k nam prenesli, odnosno ako bi jih celotno uveljavili tudi za Banovino Slovenijo. Na to, gotovo dobro mišljeno pobudo resnega javnega delavca je bilo kaj kmalu precej živahnega odmeva v raznih listih. Tudi zagrebški »Jutarnji list« je poročal o Gosarjevem političnem pismu in pripomnil: Hrvatov gotovo niti malo ne zanima, kako si bo Slovenija uredila svoj državnopravni položaj in razmerje do osrednje oblasti. Toda gospod dr. Gosar je eno pozabil, da bi nanv reč omenil v tem pismu, da so bili Slovenci v dvajsetletnem boju Hrvatov za samostojnost na nasprotni strani, zastopajoč trditev unitarizma tako dolgo, dokler je šla ta trditev na škodo Hrvatov, njim pa v korist. Ko dr. Gosar ugotavlja, da Slovenci danes nimajo velikega vpliva v osrednji vladi, pozablja, da so Slovenci imeli dve desetletji iz osrednje vlade tudi na hrvatskem področju mnogo večji vpliv, nego bi ga po svojem številu smeli imeti. Pri vsem tem prizadevanju Slovenije, kako naj bi si uredila svoje stvari doma, ne smemo pozabiti, da današnji položaj Banovine Hrvatske ni padel Hrvatom kot zrelo jabolko v naročje, marveč po dvajsetletni borbi in po brezprimernih žrtvah. Tako! Zdaj vemo, kdo pri nas ima za- sluge za sporazum. Kako abotno bi bilo, ako bi se hoteli prerekati o tem, kdo vse ima velike, večje in največje zasluge za sporazum. i'^ U (j: 'h n1! itii Ml >MI Hlf ‘ ' m. i i! Ul 'l i t'. i i tl']. ;l' Tudi to je sporazum rt.. Tl 'I h i|: ,UI i v,. . I 'kff\ u!n 'I (h Hm * tn,[i IM! ! 1: (Iliri tl( !!■’ ft V t f! ■ !•■-! !il Mills . . . lil |t lilTi j!‘ lil tl" . il l I! . 'c 'ti i i't ‘‘mi [( 1. Til \ij itVuM,1,1 i t nič ne zaostaja, marveč jo še prekaša. Torej lepo vsakemu svoje — po zaslugah, ki jih »služabniki naroda« venomer vkup znašajo! Razumemo. Sotlski. Ko se spreminja zemljevid Evrope ... skega naroda so Priča smo velikim spremembam v Evropi. Stare meje se bs - — brišejo, popravljajo, začrtajo se nove. Zemljevid, ki smo ga včeraj ogledovali, je danes že star, in ne vemo kakšen bo jutri. Vse to spreminjanje mej se vrši po nekih načelih, ; -a- ~ ~ Kakor je »Edinost« že pisala, spreminjajo zemljevid Evrope razne države z utemeljevanji, da gre za pravice, ki gredo tej državi po zgodovinskem pravu ali narodnem pravu, ali po obeh pravih ali po pravu življenjskega prostora. Ta zadnja utemeljitev je naj- novejšega datuma. Slovenci smo utemeljevali v zgodovini svoj narodni program le po prvih dveh načelih zgodovinskega in narodneg prava. Od Napoleonove Ilirije pred 130. leti se je pojavljala ves čas in živi še danes med Slovenci misel o združitvi vseh slovenskih dežel v eno upravno in politično celoto, v Združeno Slovenijo, ki naj bo v najožjih odnosih z ostalimi južnoslovanskimi narodi. Toda na poti do uresničitve te velike zamisli so stale ovire, ki so bile večkrat nepremostljive. O usodi sloven- iv.u moramo temeljito izprašati vest. Prijatelj, imaš čiste roke? Kaj si delal teh deset’ let, ko je narod trpel radi preganjanja. Ali nisi bil tudi ti eden izmed tistih, ki so se včasih za ta sistem tako navduševali? Ali jim nisi tudi ti pomagal? Kaj si storil, da se ta sitem ne bo več držal? Kaj si storil, da bo zmagala čim preje pravica in da bomo dobili čim preje politične svoboščine? Ali si založil ves svoj vpliv pri nadrejenih in svojo moč pri vseh podrejenih, da se sramotna diktatura čim preje poruši? če bomo stavili našim poslanskim kandidatom ta in taka vprašanja in če bomo po njihovih odgovorih tudi volili, si bomo kmalu našo domovino res lepo uredili. jad. odločale koristi .. Nase meščanstvo pa je bilo nerazvito, nezrelo, da bj dostojno predstavljalo naš narod in ga uveljavilo v zboru narodov — da, celo med in po svetovni vojni ni pokazalo svoje sposobnosti in zrelosti, ko nas je tako klavrno zastopalo. Po tedaj vladujočih načelih bi morali utemeljevati Slovenci boj za Zedinjeno Slovenijo po zgodovinskem ali narodnem pravcu, najboljše kar po obeh. Toda po zgodovinskem pravu nismo mogli utemeljevati svojih teženj, ker nismo Slovenci v zgodovini nikdar preje tvorili enotnega ozemlja. Historično ali zgodovinsko prav opravi namreč: »Hočemo to, kar smo že imeli!« V tem se je naš položaj v Avstriji bistveno razlikoval od položaja Čehov in to je bil tudi eden izmed vzrokov za neenotne nastope naših in čeških poslancev na Dunaju. Tudi si nismo bili vsi Slovenci edini v tem, da bi zahtevali Zedinjeno Slovenijo po narodnem pravu. Saj je bilo vse naše gospodarstvo in z njim meščanstvo (na njem je bilo, da takrat zastopa narodne težnje vseh »Slovencev!) raztrgano, nemočno, usmerjeno navzven proti gospodarskim središčem v tujini. še-Ie leta 1852. je izdelal Pater Kozler nepopolen »zemljevid Slovenske dežele in pokrajin« (im bil zato obtožen veleizdaje). Slovenci niso niti poznali obsega in obljudenosti dežel, ki jih naseljujejo! Kako naj bi tore} postavljali narodni program? Tako so se lovili naši politiki in iskali 7 dni domaiih vetti Važno opozorilo ! Vsi tisti, ki so zavarovani pri družbi »P ih o n i x«, naj javijo svoj naslov, številko police in višino zavarovanja na naslov; »Akcioni odbor Phoenixovih osigu-ranika, Zagreb, Washingtonov trg 4.« — Znamk za odgovor jim ni treba prilagati. Pripravlja se skupna akcija z upanjem na uspeh. ■fr Dr. Maček je ob priliki posvetitve tfajsitave kmečke zaščite sprejel veliko parado. Zagrebška meščanska zaščita bo pomagala policiji pri boju zoper. razne temne elemente, ki skušajo izzvati nerede. Taiko je ukazal ban dr. šubašič. fr Radio Maribor se bo v kratkem postavil. Mestna občina je kupila na Teznem od treh posestnikov po 20 dinarjev kvadratni meter zemljišče kakih 10.000 m2, na katerem bo Prosvetna zveza v smislu pogodbe z državo do marca 1941. postavila radijski oddajnik. Znesek je Občina le založila in ga bo Prosvetna zveza v petih letih v obrokih povrnila. * V mariborskih železniških delavnicah so izdelali prve osebne vagone, ki iso prav lični, časopisje se vprašuje, zakaj se to ni zgodilo že preje. fr Za senatne volitve v Sloveniji je bil že imenovan volilni odbor. Predsednik tega odbora je Ivan ŠkarJ član državnega sveta, člani pa so: dr. Vladimir Golta, predsednik apelaoijskega sodišča, dr. Tv. Likar, predsednik upravnega sodišča v Celju, dr. Jurij Adlešič, ljubljanski župan, in predsednik okrožnega sodišča Peter Keršič. * Radi ponovnih primerov, da si je zagrebško prebivalstvo samo poiskalo zadoščenje za politične zločine na zagrebški policiji in iz zasede ubijalo stražnike, ki so bili znani iz preteklih procesov, je izdal dr. Maček odločno opozorilo, da se s takim protizakonitim obračunavanjem preneha. Ti ljudje, pravi dr. Maček, danes nimajo nobene moči več in niso več nevarni. Kdor bi si skušal poiskati sam svojo pravico, bi s tem pokazal nezaupanje v hrvatska oblastva, ki vse te primere raziskujejo in bi s tem škodil hrvafski stvari. fr Demokratska stranka, radikalna stranka In JfNS se volitev v senat ne bodo udeležile. fr Slabo letino koruze ima letos Jugoslavija. Po uradnih podatkih bodo pridelali v vsej državi vsega skupaj okroglo 36.94 milj. q. Lani je znašal pridelek 47.56 in predlanskim, ko je koruza rekordno obrodila, pa celo 53.46 milijonov stotov. V dveh letih se je pridelek koruze zrnanj-šal v Jugoslaviji za dobrih 22%. V Slo-vniji cenijo, da bodo pridelali'približno poil milijona metrskih stotov koruze. fr Gospodarska pogajanja z Nemčijo so bila v ponedeljek zaključena in dogovor podpisan. V glavnem so sklenili, kolikor je doslej znano, da se obojestranski izvoz po nemški želji kolikor mogoče poveča. Nemčija potrebuje predvsem naše surovine in živila. Plačevala bo blago večinoma z izvozom, ki se bo zaradi tega znatno povečal. Podrobnosti še niso znane. fr Zaposlenost v Sloveniji hitro nazaduje. Po izkazu Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je bilo v mesecu sept. v Sloveniji povprečno zavarovanih 101.687, avg. pa Še 108.401. V enem me-eecu se je torej število zaposlencev zmanjšalo za 6714 oseb. Lani od avg. na sept. se je število zaposlenih oseb zmanjšalo le za 444 na 103.972. Vzrok za nazadovanje zaposlenosti ni toliko iskati v sezoni, iki gre h kraju, temveč v vojnih dogodkih, vpoklicu k orožnim vajam in v zastoju gospodarskega življenja. utemeljitve Zedinjeni Sloveniji. Slovenska narodna misel pa je živela in iskala poti, da združi na ta ali oni način raztrgane slovenske dežele — Goriško, Kranjsko, Koroško, štajersko, Prekmurje v upravno, gospodarsko in politično celoto. Leta 1866. je objavil v »Novicah« Luka Svetec sestavek, v katerem odklanja vse izumetnične in za lase privlečene 'utemeljitve. Pravi: »Zgodovinskemu načelu pripisujem krivico, da Slovani nimamo skupnega programa, pa mislim, da ga niti ne dobimo, dokler se bomo na historijo ozirali. Mi hočemo živeti, razvijati se in napredovati, to je naše historično pravo, pravo od veka.« Da, to je v resnici edino pravo, ki more dovesti vse narode sveta in tudi slovenski narod do narodne in socialne svobode: pravo svobodnega življenja na združenem ozemlju, ki ga naseljujemo! Cvetko Zagorski. Za finsko nevtralnost! Ameriško posredovanje in ruski odgovor - Konferenca severnih vladarjev - Razna ugibanja ■ Hitlerjevo pismo Stalinu Pogajanja mod Sovjetsko Rusijo in Finsko se še vedno niso končala. Sprva je ta stvar vzbudila v svetovni javnosti ogromno zanimanje. Po svetovnem časopisju so izhajale dolge izjave’ simpatije s pogumno Finsko, ki si je drznila postaviti se sami veliki Rusiji v bran. Posebno važna je bila vloga Združenih držav ameriških, kj so za Finsko pri Sovjetski vladi posredovale. Predsednik Roosevelt je poslal predsedniku Kalininu pismo, v katerem se sklicuje Roosevelt na toplo prijateljstvo, ki veže Ameriko in Finsko (saj je bila Finska edina evropska zemlja, ki je Ameriki v redu plačala svoje vojne dolgove). Roosevelt izraža željo, naj sovjetska Zveza ne zahteva od Finske ničesar, kar bi moglo pretrgati prijateljske od-nošaje med obema državama. . Na to pismo je Kalini kmalu odgovoril. Neodvisnost Finske je bila po svobodni volji od Sovjetske Zveze priznana že 21. dec. 1916. Tudi suverenost Finske so Sovjeti priznali že 14. okt. 1920, ko je* bila sklenjena med obema državama mi- rovna pogodba. S tem so med Finsko in Rusijo točno označena osnovna načela medsebojnih odnošajev. Edini cilj sedanjih pogajanj je konsolidiranje medsebojnih odnosov in utrditev prijateljskega sodelovanja, da se zajamči varnost obeh držav. O ruskih zahtevah se še danes ne ve nič določnega. Zdi. se, da niso pretirane — tudi »Slovenec« sodi tako — in videti je, da se bodo pogodili brez konfliktov. Mnenja svetovnega tiska sp seveda različna. Nekateri sodijo, da gre za Alandske otoke, ki jih naj Finska Rusiji kar izroči. Drugi zopet trdijo, da zahteva Rusija samo kontrolo, da bodo ostali otoki nezavarovani. Dalje pravijo, da zahteva Rusija nekaj majhnih otočičev v Finskem zalivu. Vsekakor gre pa skoro gotovo za pogodbo o medsebojni vojaški pomoči. Kakršnakoli utegne biti vsebina rusko-finskih pogovorov, vsekakor so vzbudili med svetom poisebno v severnih državah precejšnjo skrb. Ta skrb je gnala švedskega kralja Gustava, da je povabil danskega kralja Kristjana, norveškega kralja Hakona in finskega državnega predsednika generala Manerheima v Stockholm na konferenco, ki ji bodo- prisostvovali tudi zunaji ministri teh držav. _ , Tudi v Berlinu je, kakor vedo poročati angleški in francoski listi, nastala. neka nevolja. Pravijo, da tam niso več zadovoljni s prodiranjem Rusov na Baltik, čes Ribbentropova politika je doslej prinesla korist še samo sovjetom. Toda te vesti se z druge strani odločno zanikajo. Hitler je namreč pred kratkim poslal Stalinu pismo, v katerem poziva Stalina, naj se izrazi, v koliko bi bila Rusija pripravljena pomagati. V tem primeru bi dala Nemčija Rusiji popolnoma proste roke na Severu ,ip celo na Balkanu. Tako pišejo itr ogibljejo listi. Nekateri celo pristavljajo, da bi vpliv nad Finsko mogel pomeniti resno nevarnost za Nemčijo, ker bi mogla s tem Rusija kontrolirati švedske rudnike železa, ki zalagajo Nemčijo za vojno. V gotovem primeru bi mogla Sovjetska Rusija ■izsiliti, kar bi hotela, če bi zaprla rudnike in z njimi možnost vojevanja za Nemce. Vojna vedno ostrejša Borba na morju postaja od dne do dne ostrejša. Nemci so dosegli v tem- tednu precejšnje uspehe. Potopili so veliko oklopno ladjo »Royal Oak« ter več drugih. Posebno potopitev »Royal Oak« je junaško delo, ker sie je izvršilo v angleškem pristanišču. Potopila jo je nemška podmornica, ki se je prebila skozi mrežo min. Na »RoyaJ Oak« se je potopilo 800 mornarjev in častnikov in le nekaj nad 400 se jih je rešilo. Toda izgube niso zgolj na strani demokracij, ampak jih občuti tudi nemška mornarica, katere podmornice podlegajo druga za drugo. Doslej: se jih je potopilo vsaj 22, to je že dobršen del vseh nemških podmornic. Italijanski časopisi pišejo; da ima Nemčija sedaj v morju že nekaj modernih podmornic, ki lahko preplovejo 12.000 km, ne da bi morale pristati. Tudi na kopnem so izvedla nemška letala drzen napad na škotsko obalo. Izmed 12 bomnikov so jih Angleži zbili 4. Angleži so »obisk vrnili«, pa tudi niso ničesar opravili. ‘ , Na zapadni fronti so 1 Nemci prešli v napad in na nekaterih mestih pregnali Francoze z nemškega ozemlja. dni po sv ■ Churchill □ Churchill in Chamberlain sta imela v angleškem parlamentu obširno poročilo o poteku vojne. Angleška trgovinska mornarica, ki šteje 22 milj. ton, je iz- jgubida od ipodmorniške. vojne 156.000 ton, 48.000 ton pa radi min. V istem času so zaplenili Nemcem 29.000 ton in zgradili ladij za 104.000 ton. Stanje angleške mornarice je torej skoro neizpremenjeno. Nemčija pa je morala za to žrtvovati eno 'tretjino svojih podmornic. d Turški poljedelski minister Muhlis Erkman je odpotoval v Moskvo. Uradno na poljedelsko razstavo. Nekateri sodijo, da se bodo pogajanja nadaljevala. □ Stockholmsko konferenco severnih vladarjev je pozdravilo 21 ameriških držav. O Indija postane po vojni dominion, »tako obljubljajo Angleži. • □ Vilna, ki so jo Rusi; odstopili Litav-*cem, bo postala litavsko glavno mesto. Gre za ozemlje, ki je nekaj manjše kakor Slovenija. ‘Litavskc Čete so že vkorakale v mesto. □ Nemški filmski igralec Ludwig Diehl *je-padel v bojih na poljski fronti. O Nemci se iz Estonske že selijo v velikih množicah. Iz poluradnih krogov se izve, da gre za pnršfo v o 1 j n o pre-srelitev. V prvi vrsti pridejo v poštev tisti 'Nemci, kj so organizirani v nemških kulturnih organizacijah in šele potem tudi drugi. Vendar tudi ta . poročila še niso uradno potrjena ter pravi potek preselitve še ni znan. Banovina Hrvatska dela Pravkar službeno razglašajo neke uredbe z zakonito veljavo za Banovino Hrvatsko. Te uredbe so; uredba o Upravnem sodišču v.Zagrebu za ustrezne posle dosedanjega Državnega sveta v Beogradu; uredba o službenih odnošajih banovinskih uradnikov; uredba o proračunu, računovodstvo in o Računskem sodišču, poslednje za ustrezne posle dosedanje Glavne kontrole v Beogradu, in kot posebno važno; uredba o zaščiti določene kmečke posesti pred eksekucijo ali iz- vršbo. Predvidena je tudi ustanovitev Banovinskega odvetništva namesto sedanjega Državnega pravobranilstva. Potrebne in važne nadaljnje uredbe pridejo oiim prej mogoče na vrsto. — Medtem ko Hrvatje delajo, Slovenci premišljamo o vseh teh kompetencah ali pristojnostih, ali jih naj sprejmemo ali odklonimo, da nas ne bi »radi naših poisebnih razmer« preveč obremenjale in težile . . . Počkov. fr »Ali bi bile volitve v slovenski deželni zbor res tako nevarne«, se vprašuje »Trgovski list«, ko poroča o težavah pri ustanavljanju slovenske banovine. fr Tvomico za predelovanje jute, lanu ■in (konoplja bo v Žalcu v prostorih svoje-časne pivovarne postavila tamošnja tvrdka Vilko Senica in Co. V kratkem bodo začeli postavljati stroje. fr Bencin zopet dražji. Bencinske mešanice, obstoječe iz 80% bencina in 20% denaturiranega špirita, ki jih uporabljajo za pogon motorjev, so bile podražene in znašajo za liter že 5.90, 6.16 in 6.25 dim. Odbor za podpore družinam vpokli-cancev k orožnim vajam se je ustanovil tudi v Mariboru in že deluje v prc orih mestnega tocialno-političnega urada na Rotovškem trgu. Predsednik je predstojnik okrajnega sodišča dr. Lovrenčič, člani pa so zastopniki mestne občine in davkarije. □ Med Rusijo in Anglijo se vršijo pogajanja za novo trgovinsko pogodbo. Ruski veleposlanik Majski je obiskal zunanjega ministra Halifaxa. Pričakuje se, da bo v kratkem prispela v Rusijo angleška trgovinska komisija, ki naj pripravi vse potrebno za gospodarsko sodelovanje. O Zadnji avstrijski kancler Schuschnigg je po poročilih ameriških časopisov na smrtni postelji. Uradno se ta vest še ne potrjuje. □ Bivši angleški ministrski predsednik Lloyd George je objavil v- časopisu »Sun-day Express« članek, v katerem se izjavlja za mirovno konferenco, ki bi zagotovila mir, še preden sc vojna na za-padu razvije do nepopravljivih strahot. Posredovala naj bi Italija im USA. o V raznih baltskih oporiščih bo v celem 70.000' mož sovjetske vojske. d Nemci so strnili 700.000 mož na ■enem samem odseku na zapadni fronti. □ Poljski poslanik v Kovnem je protestiral proti litavsiki zasedbi Vilne. Dejal je, da poljska vlada, v Parizu ne bo nikoli priznala, da bi Sovjetska Rusija ime-ila kaikc pravice odstopati’ ozemlje okoli Vilne. O tem lahko odloča samo poljska vlada, ki bi billa pripravljena, da v direktnih pogajanjih z Litvo obravnava tudi to vprašanje. . O Francoska vlada je sklicala parlament, ki bo sklenil .podaljšanje izrednih pooblastil francoski vladi. O Madžarska policija je aretirala 140 članov nacistične stranke. V njihovih prostorih so našli veliko granat in drugega orožja. Nekaj nacističnih voditeljev je pobegnilo na Dunaj. □ Dunajski župan Neubacher je izjavil romunskim novinarjem, da bo v enem letu mir. Namignil je, da poseduje Nemčija neko novo Taji n st veno orožje, š' katerim bo Anglijo in Francijo kmalu ugnala. D Minister (Saradžoglu je zapustil Moskvo in se vrnil domov v Turčijo, ne da bi bila rusiko-turška pogodba podpisana. Ugibanja so različna. Pravijo, da so se pogajanja zato tako zavlekla, ker je bilo treba vedno sproti obveščati angleško in francosko vlado, s katerim je Turčija v toplih odnošajih in povezana s prijateljsko pogodbo. Pogajanja se bodo Še nadaljevala. O Boji med Rusi in Japonci na mand-žurski meji so se po preteku premirja zopet obnovili. Videti je, da z znamenito trozvezo, o kateri so že pisali neikateri listi in ki bi se razširjala od Rena do Sibirije in japonskih otokov za sedaj še ne bo nič. □ Kitajci so v boju proti Japoncem dosegli precejšnje uspehe. □ Tudi v Turčiji so pričeli varčevati z bencinom. Humoi Pri zidavi neke zgradbe sta stala na odru dva zidarja in pleskala pročelje. Med teni se eden izmed njiju zagleda v neko okno. čez nekaj časa se je tudi drugi ustavil in rekel; — No, ali ne boš prijel za delo? Kaj pa gledaš tja v okno? — Pomisli, odvrne prvi, pomisli, te lenobe grde. Že po! ure gledam v to pisarno in še nisem videl, da bi kdo kaj delal Velik trud, skromen zaslužek! Od Kolpe, iz Bele Krajine, z Dolenjske in od drugod prevažajo ljudje po 4, 5 in še več ur svoje blago na ljubljanski trg. Vozil sem se z njimi, ko so se. peljali domov proti Črnomlju in še dalje proti Karlovcu. V vagonu so se tiščali kot sardine, njihove košare pa so prostor še bolj utesnjevale. Vsak petek in soboto imajo v Ljubljani glavni prodajni dan, pa se nihče ne spomni, da bi jim olajšal potovanje domov in dodal za njih posebne vagone, čeprav plačajo vsi ti mali ljudje, skromni kmetiški-proletarski prodajalci svojih pridelkov vozne karte prav tako kot drugi, se morajo tiščati v zasmrajenih vagonih, so prisiljeni stati po štiri, pet in šest ur, čeprav so vsi že temeljito utrujeni od nehvaležnega posla — prodajanja blaga mestni gospodi. Pozanimal sem se za eno in drugo. Ogovoril sem tudi kmetiško ženo iz Ozlja tam od Kolpe! Pripovedovala mi je, da so brzovozno poslali za njo okrog 200 kg grozdja, posušenih sliv in drugega. Blago je prodala povprečno po 3 dinarje. Stroškov za vožnjo, tovornino, mitnino, prehrano in prenočišče pa je imela okrog 330 dinarjev. Ostalo ji je torej 270 din in je potemtakem prodala blago povprečno po 1,30 din. ženica je bila zadovoljna, da je izkupi-la vsaj toliko, kajti doma je potrebna za bližajočo se zimo obleka, nikjer ni soli itd. Za vso dolgo in težko pot od Ozlja do Ljubljane, za.oskrbovanje goric in sušenje sliv, za-pridelke, utrgane deci izpred ust, pa takšno plačilo! In povrh vsega še pošteno plačana vožnja v vagonu, nabitem s 47 ljudmi (samo 36 sedežev!) in s številnimi košarami! • Bogme, pri nas- je' spoštovana in cenjena žuljeva dlan! Skrb za otroke Smo skoraj na pragu zime. Spet bo prišel čaš,' ko marsikje ne bodo imeti česa dati v lonec in ko bo stradežu podvržena zlasti uboga deca. Nočemo pretiravati, toda če nekateri meščanski krogi tako poudarjajo sistem »enega lonca«, ki da jemvedcn v nekaterih drugih evropskih državah, bi mi lahko v marsikaterem slučaju opazili, da se mnoga slovenska družina -poslužuje v svojem dejanju in nehanju in brez kakega posebnega predpisa ali propagande sistemov »ena jed dnevno«. Kaj je prav za prav to, menda ne bo treba razlagati. Ob splošnem pomanjkanju, ki leto za letom trka na vrata na-.ŠiJff..družin, posebno trpe otroci. Ne zdajle jeseni, .ko se še tu in tam da kaj dobiti — pač pa v »lačnih mesecih«, t. j. v prvi polovici novega leta, posebno v mrzlem februarju ali marcu, aprilu in maju. Takrat je pomanjkanje občutno. V našem ljudskem tedniku »Edinosti« smo že večkrat obravnavali to stvar. Zlasti smo poudarjali, kako naj se odgovorni krogi že zdaj jeseni preskrbe z vsem potrebnim, da bo laže lajšati bedo. Slovenci imamo kup človekoljubnih in socialnih organizacij, ki so si zapisale na svoj prapor lajšati bedo svojemu revnemu bjižnjejpu. Za te organizacije slovenski čiovek' neverjetno mnogo žrtvuje. Posebno po mestih, a tudi na deželi. Kdor pa hoče zares dobro delati, naj sc predvsem ozira na otroke, ki so podpore najbolj potrebni. Omenili smo nekoč ljudske šolske kuhinje. Radi stradeža trpi slovenski otrok na zaostajanju, razvija se v mnogih primerih počasi, posledice so tudi bolezni in prezgodnja starost. Skrbimo mu v posebnih institucijah za zadostno hrano! Če je denarja za marsikaj drugega nepotrebnega, mora biti tudi za to. Otroci so naše največje bogastvo. Če bomo znali to bogastvo negovati, ga bomo očuvali za domovino bolj kot z najmodernejšimi topovi. A zdaj jeseni je čas, da se založimo z vsem potrebnim! a. V restavraciji. — Natakar, jaz bi rad kosilo. Toda mesto iuhe mi prinesite pivo in mesto močnate, cigaro. — V redu, gospod. In mesto mesa želite morda partijo biljardi? Beseda o slovenskem trgovstvu O slovenskem trgovstvu in obrtništvu v Mariboru in na meji je »Edinost« že pisala. Naj omenim samo uvodnik v »Edinosti« 13. maja 1939. pod naslovom: »Svoji k svojim!« — pozabljeno geslo. V tem članku je govor o nemški doslednosti pri nakopuvanju r- ^aSssš. ki se prav za prav že izvaja. Takole stoji: Ta .. slovenskemu trgovcu in obrtniku prav za prav ne bi mogel škoditi, če bi bil ta deležen zadostne pomoči od strani Slovencev. Saj so Nemci v teh krajih številčno tako šibki, da še navadne branjarije ne bi mogli spraviti na-kant. Toda, ker je bila ta akcija podprta od nezavednosti in malo-brižnosti Slovencev, je nastalo tu na meji ne-prirodno stanje, da je gospodarska moč nemškega trgovca iri obrtnika stalno naraščala, gospodarska moč Slovencev pa je nazadovala. Nemci v teh krajih po prevratu niso izgubili niti ene gospodarske postojanke. Ostali so slej ko prej gospodje in tako zvana »zgornja plast« — družbena smetana, ki s prezirom gleda na slovenskega proletarca, ki ima za te ljudi le eno vredndšt: možnost, da se ga z gospodarskim pritiskom in z raznimi propagandnimi triki odtuji njegovemu narodu, In vendar je stvar enostavna kot prst: treba se je samo vprašati, kdo od koga živi? Ali slovensko občinstvo od tujerodnega trgovca in obrtnika ali pa tujerodec od slovenskega odjemalca? jM, Itii f'1't* rt n Kr'Ui .;' M nv(i Tj' Tit-iir ,i /tl iji Vi n ir rt n.rttrt ’ \ti» ti* v n n, u Vi n Te beisekle, ki smo jih napisali pred meseci in jih še danes podpisujemo, navajamo zato, ker so skušali nekateri članek v zadnji številki »Edinosti« pod naslovom »šc enkrat „Svoji k svojim!”« razumeti kot nekakšen napad proti celotnemu slovenskemu trgovstvu. In vendar je bil namen zadnjega članka dovolj jasen: ožigosati izrodke, kar se da, strogo in ostro, da radi nekaterih ne bodo trpeli tudi pošteni slovenski trgovci. Saj je v članku jasno poudarjeno: »In radi par garjavih ovc trpijo tudi druge poštene slovenske tvrdke, ki niso ničesar zakrivile; Slaba luč pade na vse.« Prepričani smo, da smo z ožigosanjem takih primerov naredili našemu trgovstvu preje uslugo, kakor da bi ga zadeli. Saj po nekaterih posameznikih ne bo nihče obsojal celotnega stanu. Ne bilo bi pa prav, da bi šli preko tako važnega vprašanja molče. Žena za svoje pravice Ko je obljubila vlada, da bodo dane in zajamčene vse državljanske pravice, so tudi zavedne žene zahtevale, da se jim prizna vsa enakopravnost kakor moškim. Kajti žene so državljanke prav tako kakor možje in po naravni in človeški pravici ne sinejo in ne morejo biti za vedno za-postavljanc in izrinjene iz političnega življenja. Ko gre za vprašanje državne uprave, za urejanje gospodarstva, posebno še za socialno zaščito, za vprašanja draginje in socialnih reform, za zaščito mladine itd., so pri tem delu žene izključene od glasovanje in sodelovanja na škodo vsega naroda in države. V pravi demokraciji pa ne sme »biti izključen od soodločanja noben del naroda, v neki meri celo mladina ne, kaj šele žena, ki leži na njej dobršen del truda, nalog in odgovornosti. O teh vprašanjih so razpravljale žene na svojih sestankih, v’društvih in v listih ter potrdile svoje stališče, ki ga zastopajo že dolgo dobo, odikar se je pričela žena v svetu in pri' nas zavedati svojih pravic, žene so trdno odločene, da nadaljujejo svoje delo za izvojevanje političnih pravic in tiste veljave v družbi, ki jim gre. Mica. Žalostfnka Iz Prekmurja 1.1939 Pred nedavnim so Novine Slovenske krajine, glasilo upokojenega župnika Klekla v Črfcnsovcih (v Prekmurju), objavile značilno notico v zvezi s predvajanjem igre »Vdova Rošlinka« v Bistrici, vasi poleg ■ črensovec. Ig-o pa so pod vodstvom mladega pisatelja Gbdine priredili sami kmetski fantje in dekleta. J »Odprite oči... Da se . liibezen do Boga ohladi, prirejajo njegovi sovražniki komedije. Takšo komedijo je naprejdavala mladina pod vodstvom akademika Godina Ferdinanda v hiši pokojnoga Kelenc Rudolfa na Dol. Bistrici. Kak jasna zveza med žalostnov katoličan-skov Polskov i komediaškov Dolnjov Bistri-cov (podčrtal jaz). Vendar, če ste katoličani, odprite si gori oči. Igra pa niti ne bila od oblasti dovoljena.« fš. Nove kovance dobimo Novi kovanci po 1 dinar pridejo te dni y promet. Novi novci so iz zmesi aluminija in bakra ter tehtajo le 3.5 (doslej 5) gramov. Stari novci se zamenjajo v šestih mesecih oziroma se vzamejo iz pro-m e ta. Po tem roku-se še lahko v teku nadaljnjih šestih mesecev zamenjajo pri Narodni banki ali državnih ustanovah. Vsekakor pa pridejo dne 20. okt. 1940. iz prometa in e bodo več plačilno sredstvo. KULTURNA OBZORJA Kako dvigniti izobrazbo kmetske mladine ? V letnem poročilu Kmetijske zbornice, se je šolski nadzornik g. Fran Erjavec precej na široko razpisal o izobrazbi kmetske mladine in Kmetska zbornica je spomladi izdala Erjavčeve misli v posebni prošuri: »O izobrazbi kmečke mladine«. Gospod Erjavec nam je dal v brošuri nekaj vrednih statistik o izobrazbi kmetske mladine po svetu in nam nato predložil svoj načrt, kako bi se mogla dvigniti izobrazba slovenske kmetske mladine. . Gospod Erjavec išče vzroke, zakaj ni slovenska kmetska mladina na višji stopnji izobrazbe in prihaja do zaključka, da je temu kriva predvsem osnovna šola in učiteljstvo, ki še ne zna prilagoditi kmetskemu ljudstvu, njegovemu mišljenju in svetinjam, ki jih naravnost zasmehuje in pomanjkanje strokovne izobrazbe med učiteljstvom. To so po njegovih mislih glavni vzroki, zakaj se ni dvignila izobrazba kmetske mladine. V dokaz zato navaja razne statistike o izobrazbi kmetske mladine po ostali Evropi in nam prikazuje, kako povsod razume učiteljstvo težnje kmetske mladine po izobrazbi. Tej njegovi trditvi ne bomo niti najmanj oporekali, ker je točna. G. Erjavec pa je pozabil, da je tudi slovensko učiteljstvo, zlasti mlajše pokazalo dovolj dobre volje in tudi razumevanje, da sodeluje pri dvigu izobrazbe kmetske mladine, da pa mu jc bilo to vselej onemogočeno, ker so razni gospodje skrbno pazili, da jim ni nihče ugrabil kmetske mladine, ki jo smatrajo za svoj monopol, do katere imajo oni edino pravico. G. Erjavec govori predvsem o strokovni izobrazbi, ki je sicer važna, manj pa se spominja splošne izobrazbe, ki je danes za kmetsko mladino mnogo bolj potrebna kot pa je bila kdaj prej. Kot dva najvažnejša činitelja, ki skrbita za splošno izobrazbo kmetske mladine, imenuje, poleg tiska, dve organizaciji: Zvezo fantovskih odsekov in Zvezo dekliških krožkov. Obe sta po svojem delovanju in namenu eno in isto. Erjavec sicer tudi navaja Zvezo kmetskih fantov in deklet in Zvezo kulturnih društev, pa ju radi svojega prepričanja odklanja! Nato navaja nekaj svojih predlogov, .katerih izvedba bi mnogo pripomogla kot pravi sam, ne samo k dvigu izobrazbe kmetske mladine, ampak sploh k izboljšanju gospodarskih in političnih razmer slovenskega kmeta. Kot prvo smatra, da je treba izboljšati našo osnovno šolo, in učiteljstvo, ki je premalo kvalificirano in preveč odtujeno večini kmetskega ljudstva. V tej odtujenosti vidi največjo rano današnje osnovne šole. Dalje se zavzema za stare zahteve po izboljšanju osnovnega šolstva, zahteva ustanovitev kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalnih šol ter reformo meščanskih šol, katero bi mogel imeti vsak srednji kmet in ki naj bi bila tudi pogoj za sprejem v kmetijsko-strokovne šole. Dalje podčrtava še polno drugih, nam že znanih zahtev, ki jih je izpovedala v svojem tisku njegova okolica. Pri vsem pa pozablja g. Erjavec na socialno in gospodarsko stanje kmetskega ljudstva, ki mu ne dopušča, da bi moglo nuditi kmetski mladini tisto izobrazbo, ki ji je danes ne* obhodno potrebna. Iz svoje lastne mladosti sam vem, kje je vzrok, da se ogromna večina kmetskega ljudstva ne zanima za izobrazbo svoje mladine. Kolikokrat sem moral slišati, da ne smem v šolo. Saj ni bilo časa, ker sem moral s svojimi drugimi - sovrstniki opravljati razna poljska dela. In v šolo prihaja večina mladine vsa premočena in pre-mražena in zato je nemogoče zahtevati, da bi sledila pouku in ker so posledice vidne, je seveda krivo učiteljstvo! Ne učiteljstvo, marveč beda in pomanjkanje sta glavna krivca, da se ne more širiti med našo šolsko in ostalo mladino izobrazba. Kaj radi govorimo o visoki izobrazbi 'danskih in drugih kmetov, pri tem pa pozabljamo, da je njihov gospodarski položaj nepri- Gos pod Bi a ič Gotovo bi radi poznali gospoda Blažiča! ' Prav za prav ta gospod ne spada ravno med najvažnejše. Ni minister, tudi ne poslanec aii kak vidnejši politični predstavnik; politik pa je vendarle, zato je dobro, če ga poznate. Q njegovem privatnem življenju bi se moglo reči le to, da je poročen, da ima še razmeroma lepo ženo, ki se zadne čase nosi po najnovejši modi. To se pravi v časih konjukture. Ima pa gospod Blažič poleg žene še tri male srčkane otroke, ki jih kliče, kadar je dobre volje: »Moji dragi škrateljčki!« Z ozirom na moč in veljavo — treba je dodati, da ne njegovo, ampak njegove stranke — je dobil mesto poslovodje v gospodarskem zavodu. Tu se je dobro usidral in vodil politiko v njem trdno in odločno. Bil je sploh nepogrešljiva moč in desna roka svojini gospodarjem. Najbolj spoštovana njegova lastnost pa je bila, da vsakokratnih političnih nasprotnikov za nobeno ceno ni trpel. Zdaj ga že več dni nisem videl. Kaj je 7’■ njim? Je mar napredoval? To je mogoče. Taki ljudje kot je gospod Blažič napredujejo skokoma. Slednjič sem zvedel Po ovinkih, da je zbolel. Ko sem ga po Vinko Kristan nekaj dneh srečal na ulici je bil silno nerazpoložen in upadel. Kot človek, ki več noči ni spal radi hudih skrbi. »Si že zdrav?« sem ga pozdravil. »Kaj pa politika?« Upal sem, da ga bo to razvnelo, kajti če je prejšnje čase kdo omenil politiko, je bil takoj ves v ognju. Slavil je vodjo in delal prognozo o izgledih za bodočnost, kajti vse je stalo tako na trdnih temeljih, da po njegovih zaključkih noben val ni tako močen, da bi mogel izpodkopati zgradbo. *Sedaj pa je bil tiho. Proseče me je pogledal s pasjimi očmi ter dejal komaj slišno: »Bolan sem.« »Bolan? Upam, da ni hudo!« »Pač! Hudo je! Prehlajen sem! Naj gre politika k vragu! Prav res!« »Vendar...« Prekinil ine je, mi uljudno segel v roko in se poslavljal, češ, da ne sme niti dolgo stati na tlaku niti ne sme mnogo govoriti. To prokleto vreme da je vsega krivo. Plazil se je oh hišah, sklanjajoč glavo in se zdaj pa zdaj plaho ozrl okrog sebe. Srečavali so ga prijatelji ter ga ustavljali: »O, že zdrav prijatelj! Kaj pa politika?« Gospod Blažič pa sc je vsem vljudno smehljal in se še bolj vljudno oproščal, ces, da ne sme stati na tlaku niti ne sme dolgo govoriti, da se bolezen ne poslab-sa. Tako je govoril vsakemu, kdorkoli ga je ustavljal na cesti. Doma pa sploh nikogar ni sprejemal. To prekleto vreme je krivo, da je gospod Blažič bolan. Ah, kako čudovito vpliva tole nestanovitno vreme na rahle ljudi, še najbolj pa na takegale majhnega politika kot je gospod Blažič. Saj more takle politik uspevati le, če je vreme kot se spodobi: če je jasno, lepo in mirno ozračje, brez oblakov in neviht. Le v takem vremenu more plavati njegova barka brezskrbno in varno na široko inorje, na bogat in obilen lov, le ob sončnih dneh se ni bati, da bi ladja nasedla. Sedaj pa je še vreme nestanovitno in negotovo, sedaj še pihajo razni* vetrovi. In ce človek ni trdnega zdravja, res ne oi -v* v *em ozra^ju* Zato bo gospod Blažič ta čas še bolan in ostal lepo doma v postelji sam s svojimi novimi načrti. Ko pa se vreme zvedri, ko bo na morje zaplavala nova politična barka z novim krmarjem, pogumnim in smelim, tedaj bo gospod Blažič prestopil prag svoje hiše zdrav in nasmejan. Mračnost in zaprtost bo izginila in iz tiste čemernosti se bo izlušči! nov gospod Blažič tak kot je ži- vel včasih. Seveda bo ta prvi dan nove ga vremena gospod Blažič ogrnjen še suknjo za slučaj, da bi bila sapa, kajl nekoliko se je treba vendar Še paziti pr ve dneve po bolezni. Gospod Blažič bo pohitel na obrežj in gromko pozdravljal novo barko žele ji srečno pot ter bo skrivaj napravil ši rok križ s prošnjo k bogu, da bi le bili dolgo jasno in mirno vreme, da bi po gumni krmar lahko dovršil svojo težki nalogo. Do prvih vrst se bo splazil go spod Blažič med najbolj goreče izmei številne množice, ki se bo zbrala na obr zju in se oziral skrivaj okrog sebe, če s< ga opazili novi gospodje. O, gospod Blažič je načelen človek On ima svoje načelo in od njega še n nikdar odstopil. Saj tak mora biti človek ki hoče, da mu moremo reči, da je zna čajen. Gospod Blažič spoštuje to načeh kakor spoštuje otrok četrto božjo zapo-ved in glasi se: Bodi vedno tam, kjer j< sila in moč, bodi vedno tam, kjer je oblast in večina, če hočeš, da se ti bo do bro godilo na zemlji! To je načelo gospoda Blažiča in želel je samo, da ga ne bi nikdar opustil, kajt to bi mu prineslo mnogo nesreče in razočaranj. Sedaj gotovo poznate gospoda Blažiča, sicer pa je teh gospodov Blažičev mnogo. Dobite jih v vsaki vasi, v vsakem mestu, skratka: povsod na svetu jil je dovolj in bi bilo naravnost čudno če ga ne bi poznali. GOSPODARSTVO - ZA ZENO IN DOM Kdo izkorišča naše gospodarstvo ? Nad 6 milijard dinarjev tujega denarja v našem gospodarstvu Za presojo važnosti tega dejstva je treba vedeti, da so razni družbeni pretres-ljaji, ki imajo za posledico padec cen poljedelskih proizvodov, podražitev indu- strijskih izdelkov, veliko brezposelnost, omejevanje proizvajanja, znižanje mezd, podaljšanje delovnega časa, omejevanje državljanskih svoboščin in podobno, prav za prav povzročeni po borbah raznih skupin v svetu mednarodnega kapitala. Vse gospodarsko življenje neke zemlje je namreč odvisno od uvoza in izvoza blaga ter /kapitala. Z osvojitvami novih dežel je bila dana. skozi stoletja vedno znova možnost, da so posamezne države in finančniki pod »zastavo kultiviranja, civilizacije« vložili v te »deviško zaostale« zemeljske predele svoj kapital z namenom, da bi se obrestoval s 100, 200 in še več odstotki! Pri tem sta bila odločilna dva momenta; hotenje za pridobitvijo novih surovin, potrebnih industriji in pa osvojitev novega tržišča za prodajanje izdelkov. Industrijci gospodarsko močnejših in bolj naprednih dežel so torej uvažali svoje kapitale v manj razvite, »na novo odkrite« dežele. Tam so gradili železnice, luke, banke, telegraf, industrijska in rudniška podjetja itd. Vsi ti finančniki, ki so »kultivirali« zaostale dežele, so postali pravi odločujoči ekonomski čmitelji teh dežel, dokler niso dokončno v njih polonoma zagospodarili in postali celo neomejni gospodarji' celih kontinentov. Za velike industrijce je bila in je še domovina povsod tam, kjer je več pogojev za zvišanje njihovih dobičkov. Med srečnimi deželami, ki pomenijo paradiž za tuj kapital, je tudi naša država. V tukajšnjih bankah in industrijskih podjetjih imajo tujci vloženih okoli šest milijard dinarjev. Po podatkih u 1. 1938. so bili ti finančniki udeleženi pri nas takole: Francozi............................i.032,5 Angleži ....... 879,3 Čehi . ......................... 774,5 Švicarji ....... 707 Amerikanci........................... 538,5 Italijani ....... 490,1 Avstrijci ....... 359,4 Madžari.............................. 216,7 Belgijci ............................ 229,7 milijonov dinarjev. Pri celokupni glavnici industrijskih podjetij je udeležen ta kapital z 2 in pol milijarde din., pri investicijah v stroje, nepremičnine in transportna sredstva pa z 2 milijardama. Kratkoročnih kreditov pa je dal tuji kapital okoli 2 in pol milijardi dinarjev. S temi krediti izkoriščajo tuji finančniki naše rudarstvo, kovinsko, lesno, kemično in tekstilno industrijo, trgovino in transport. Glavni dohodki teh podjetij dobijo inozemski kapitalisti v svoje roke in to v obliki dividend, čeprav niso ti gospodje lastniki omenjenih podjetij, vendar odločajo o njihovem delu, pa tudi o celotnem gospodarstvu. Tako je pri nas in nič drugače ni v drugih deželah, ki so gospodarsko še bolj zaostale. Ta mednarodni, brezdomovinski kapital, ki ga imajo v rokah kristjani, muslimani, Židje, budisti, ateisti in drugi, si osvaja cele pokrajine in kontinente, ikjer je potem absoluten gospodar nad življenjem ljudskih množic, ki jih izkorišča do skrajnih možnosti. —er. Koristna gospodarska izdanja _ Poročilo Kmetijske zbornice Dravske banovine v Ljubljani za prvi poslovni leti 1937. in 1938. Uredil Fran Erjavec. Izdala in založila Kmetijska zbornica v Ljubljani. 1939. Strani 216. Cena 50 din. — Ni pametnega človeka, ki bi dvomil o temeljni važnosti kmečkega stanu za človeško družbo. Kmečki merno boljši, če naši kmetje ne pošiljajo svojih sinov v kmetijske šole v zadovoljivem številu, ni temu krivda na njih, ampak na splošnih gospodarskih razmerah, ki ne dopuščajo, da bi mogel biti kmetski sin skozi celo leto v kmetijski šoli. To ne velja v nič manjši meri tudi za kmetsko dekle, ki mora skozi celo leto trdo garati. Najprej je treba dvigniti gospodarski položaj kmetov in šele nato mi-sliti_ o večji izobrazbi kmetske mladine. Dr. Janže Novak je dejal, da brez blagostanja kmetskega in delavskega doma ni kulture in ne napredka. Josip Udovič. Potreba lutkovnih gledališč Od leta do leta postaja vprašanje zgolj mladinski prireditev vedno bolj pereče. Najvažnejša stvar je pri tem vsekakor skrb za »najmlajšo« mladino — za otroke, ki_ že oz. še ne obiskujejo šole, in ki so tovrstnih prireditev najbolj potrebni. Ker pa Slovenci še nimamamo organiziranih nikakih ustanov itd., kjer bi se skrbelo s pomočjo kulturnih in zabavnih prireditev samo za otroke, je večidel otrok — predvsem na podeželju — prepuščenih k zahajanju v kina. Jasno je, da tudi kino lahko v marsičem koristi otro kovemu duševnemu nagnenju — toda samo, če je stvar, ki se vrti na platnu otroškemu svetu primerna, več ali manj vzgojna. Žal so pa tovrstni primeri kaj redki. Da bi se ta vrzel izpolnila, mislim, bi bilo treba na našem podeželju pričeti s sitematičnim organiziranjem lutkovnih gledališč, ki so se v mnogih krajih prav dobro obnesla. Postaviti bi se dala v vsakem podeželskem mestecu, da, celo v vsaki večji vasi s šolo, kajti stroški za to bi bili minimalni. sodelavcev pa posebno iz vrst dora-ščajoče mladine ne bi manjkalo. Po češkem vzoru bi se naj potem začelo s predstavami del kar najrazličnejše vsebine: od zabavnih pa tja do res strogo poučnih. Otroci bi bili v deževnih je senskih, in zimskih časih — teh majhnih teatrov gotovo veseli. Za uro, dve bi zaživeli v pestrem in pisanem svetu lutk, ki jim pogosto ne bi bile samo prazna papirnata ali lesena igrača, temveč živ simbol. Uresničenje tega je vsekakor v največji meri v rokah učiteljstva kot izmed najboljih poznavalcev otrok, toda tudi »učiteljski« laiki lahko v tem pogledu ogromno napravijo. Treba je samo do bre volje. ravnost ustvarjena za še nedogleden napredek te prekoristne kmetijske stroke, zlasti v poslednjih desetletjih razveseljivo razvilo. Največja zasluga za to gre omenjenemu društvu, ki se je bilo po svetovni vojni narodilo v Sv. Juriju pri Celju in zdaj uspešno deluje v Ljubljani tudi s svojim glasilom »Sadjar in vrtnar«. Njegova zasluga kot založnika je tudi, da smo nedavno dobili popolnjeno delo priznanega odličnega sadjarskega strokovnjaka Josipa Priola v novi izdaji. »Navzlic temu,« pravi pisec v uvodu, »da nam nudi narava vse, kar je potrebno za uspešno sadjarstvo, da lahko tekmujemo glede kakovosti našega sadja skoraj z vsemi deželami sveta, nam ta panoga ne prinaša tistih dohodkov, kakor bi jih lahko spričo tako ugodnih naravnih pogojev.« — Zakaj nam sadjarstvo ne prinaša ustreznih dohodkov in kako je treba ravnati s sadnim bogastvom, ki nam ga tako rekoč iz leta v leto ponuja narava sama, nam ugledni pisec iz dragocenih lastnih izkustev, upoštevajoč dobra izkustva drugod v naprednem svetu, izčrpno in nazorno razlaga ter nudi porabna navodila za to v poljudni in prepričevalni besedi, da se na bogati vsebini knjige lahko vsakdo čim bolj okoristi. Knjigo je treba ne znati na pamet — tisto učenje na pamet odklanjamo —, marveč jo je treba po- zorno brati in navodila porabljati z jasno glavo, z razumom. Izdajatelju in založniku kakor piscu izborne knjige čestitamo na tem delu, ki bo mnogo pripomoglo k nadaljnji izpopolnitvi in dvigu našega sadjarskega gospodari stva. Našb gozdovi in žage. O gozdnem gospodarstvu in o socialnih razmerah in ^ težnjah gozdarsko-žagarskega delavstva v Sloveniji. Izdala in podatke za ozemlje Slovenije zbrala Delavska zbornica v Ljubljani. 1939. Strani 56. Cena 15 din. — Iz vsebine navajamo: O gospodarskih in socialnih razmerah v slovenskem gozdnem gospodarstvu in lesni industriji 1927.—1938. (Filip Urat-nik.) — Delovne razmere našega gozdnega delavstva. (Inž. Lojze Žumer.) — Gozdno delavstvo iz Loškega potoka. (Karl Škulj.) — Poročila in predlogi delodajalcev in delavcev. — Socialnopolitični ukrepi, ki jih priporočamo na osnovi ugotovitev ankete. — Anketa o izkoriščanju gozdov in o socialnih razmerah gozdno-žagarskega delavstva v Sloveniji. — V knjižici so zbrani poleg obširnega gradiva koristni statistični podatki s preglednicami in mnogimi grafičnimi slikami. Knjižica bo dobro služila narodnim gospodarjem in vsem tistim, čijih koristi tvorijo predmet tega izdanja. A. Ž. stan je zlasti pri nas — tudi najštevilnejši. Imel je vedno tudi mnogo, navadno preveč »prijateljev«. Toliko lažiprijateljstva je sililo v njega in se ga trdno oklepalo, da mu je včasi že kar sapo zapiralo... Ali je potem čudno, da baš ta stan — navzlic mnogoletnim zahtevam — tako dolgo ni dobil svojega zakonitega zastopstva, ko so ga drugi, manj ali celo mnogo manj važni stanovi že dolgo prej imeli? šele uredba o kmetijskih zbornicah od 21. I. 1937., ki je — sicer z nek: mi pomanjkljivostmi — stopila v veljavo in pobila obvezno moč z razglasitvijo v beograjskih »Službenih novinah« dne 1. marca 1937., je našemu kmetu prinesla zakonito stanovsko zastopstvo v »Kmečki zbornici«. (Glej ljubljanski »Službeni list« od 10. inarca 1937.!) Pričujoča knjiga, ki je izšla že spomladi, poroča o delu slovenske Kmetijske zbornice v prvih dveh poslovnih letih. Obravnavano je v treh skupinah v glavnem tole: Zgodovina kmečkih stanovskih zastopstev v splošnem in slovenske Kmetijske zbornice ter njenega urada posebej. (Fran Erjavec — dr. Teofan Ristič.) — Uredba o kmetijskih zbornicah in pravila slovenske Kmetijske zbornice, delo zborničnih organov s proračuni in obračuni za leti 1937. in 1938. — Razprave in proučevanja: Prerez gospodarskega položaja za 1. 1938. (Dr. Jože Lavrič.) — O izobrazbi kmečke mladine. (Fran Erjavec.) ■— Zavarovanje živine. (Dr. France Pergar.) — Umetna gnojila. (Inž. Jože Suhadolc.) — Za tem sledi preglednica o slovenskem uvozu in izvozu in končno inž. Jožeta Suhadolca razprava o pasemskem vprašanju goveje živine v Sloveniji z zemljevidom o pasemskih okrožjih kot priloga knjigi. Knjiga je lepo opremljena in jo krasi tudi nekaj slik. Vsakdo, ki se zanima za naše kmetstvo in kmetijstvo ter za delovanje mlade slovenske Kmetijske zbornice posebej, jo bo s pridom proučeval zlasti še zato, ker se ta jugoslovanska kmečko-stanovska ustanova bori še z mnogimi početnimi težko-čami in vse kaže, da jih bo naša slovenska KZ, če ne prva, pa gotovo med prvimi uspešno premagala, tem laže in tem prej, čim bolj bo usmerjala pota in načine svojega delovanja samo v čisto stvarnost. To prvo »Letno poročilo«, ki bodo za njim gotovo sledila nadaljnja, redna letna poročila, je zadosten nadomestek za posebno strokovno glasilo KZ, čigar izdajanje je bilo že napovedano, pa je v naše zadovoljstvo izostalo. Saj resnično tudi ni potrebno, ko imamo v splošnem dobrih kmetijsko-strokovnih listov prav za prav že skoraj več kot dovolj. Priporočamo pa cenejša, ljudska izdanja radi večje možnosti njih večje razširitve v narodu. — Doznali smo, da je KZ medtem izdala tudi knjigo »Bibliografija slovenske kmetijske literature« — ali kako se novo izdanje že imenuje. Ker te nove knjige nismo prejeli, je ne moremo oceniti. Spravljanje In shranjevanje sadja. Poljudno navodilo, kako sadje spravljamo, razbiramo, vlagamo, razpošiljamo in shranjujemo. Spisal Josip Priol, ravnatelj banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Druga, pomnožena in predelana izdaja s 83 podobami. Založilo Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani. 1939. Strani 130. Cena za člane SVD 12 din, za nečlane in v knjigarnah 15 din. Podružnice SVD dobijo na vsakih 10 izvodov po 1 izvod brezplačno. — Sadjarstvo se je po naši lepi deželi, ki je na- Zadnja vrtna dela Zadnji dnevi oktobra so najprikladnejši za to, da spravimo vrt v red in k počitku. Zelenjava je že spravljena. Najbolje je, da sedaj zemljo prekopljemo, da se zrači. Ostale so še samo vrtnice. Treba se bo od njih posloviti. Malenkosten mraz jim ne škoduje, hujši jh uniči. Zato pokrijemo vrtnice-plezalike s smrečjem, grmičaste vrtnice obrežemo in zasujemo z zemljo. Visoke vrtnice istotako obrežemo, pripognemo vrhe k tlom, jih privežemo in zasujemo z zemljo. Posebno pazljivo zakrijemo cepljena mesta. Čim so jabolka obrana, imamo še precej dela v sadovnjaku. Posebno staro sadno drevje je treba dobro očistiti. Mali in lišaj na debli? in vejah odstranimo s krtačo ali drevesnim praskačem. Pri tem delu pa odstranimo tudi mnogo mrčesa, ki je hotel tod prenočiti. Zato je dobro, če položimo pod drevesa rjuhe, na katerih potem odnesemo mrčes in ga sežgemo. Vrtne jagode je treba sedaj pognojiti. Gnoj je treba položliti okoli’ grmičkov, tako da gnoj varuje in greje poganjke, obenm pa hrani tudi koreninice. S takim ravnanjem dosežeš, da postanejo stebelca polagoma daljša in močnejša. Kamilice v domači lekarni Naše babice so nad vse cenile zdravilno moč kamilic. Niso se motile, kajti kamilice imajo med domačimi zdravili najodličnejše mesto. Služijo nam za zunanjo kakor za notranjo uporabo. Za notranjo uporabo ga pijemo v obliki čaja (navadno grenkega), in sicer pri želodčnih in črevesnih krčih, kataru prebavil, napenjanju, pri ledvičnih obolenjih, pri bolečinah ob mesečnem čiščenju itd. — Z zunanjo uporabo mislimo kopeli in obkladke. Zelo priporočljive in učinkovite so sedne kopeli pri vnetju jajčnikov, maternice, ledvic, mehurja, pri hemeroidih itd. Uporabljamo pa čaj tudi za izpiranje oči, ušes, nosa, gnojnih ran, ust in grla. Sijajno pa delujejo kamilice na kožo v kozmetičnem smislu. Napravijo jo gladko, čisto in svežo. Poživljajo krvni obtok, okrepijo in čistijo znojnice, odpravljajo gube, suhi lišaj, izpuščaje, kraste, vnetja in razpokano kožo. Zdravijo pa tudi rane, opekline in vlažna kožna vnetja (volk). Kdor ima v koži zajedalce (ogrce), naj napravi kamilično parno kopel in z lahkoto jih bo iztisnil, ne da bi pri tem ranil kožo. Torej uporaba kamilic je tako mnogostran-ska, da bi ne smele manjkati v nobeni hiši. KUHINJA Krompirjeva juha. V 2xh 1 slane vode skuhaj 5 ali 6 na majhne kocke zrezanih krompirjev. Prideni drobno sesekljanega česna, zelenega peteršilja, lorberjev list, vršiček timeza in malo stolčenega popra; v kozico deni 2 žlici masla ali masti, 2 žlici moke in, ko za- rumeni, V* žlice drobno zrezane čebule. Kadar je tudi ta rumena, prilij primerno kisa in nekoliko krompirjeve vode ter zmešaj, da je gladka, prilij krompirju in daj s praženimi žemljami na mizo. Telečja pljuča. Lepa telečja pljuča skuhaj v kropu ter jih zreži na drobne rezance. Raz-grej masla ali kake druge dobre masti, deni vanjo drobno zrezane čebule, zelenega peteršilja in malo moke. Ko nekoliko zarumeni, zalij z juho, deni noter pljuča, premešaj, da se še malo pokuha, in potem deni v skledo. Radi vonja dodaj mešane dišave in limonovih lupin. Ako hočeš, jih lahko kisaš z vinom ali kisom. Dobro se podajo zraven zakrknjena jajca; za vsako osebo deni vrh pljuč eno, kadar daš na mizo. Enako se pripravijo goveja pljuča. Fižolova solata. Namoči fižol že zvečer pred dnevom, ko ga misliš kuhati. Naslednji dan vodo odlij, še z eno splakni ter z vročo zalij. Ko nekaj časa vre, mu vodo odlij ter drugo vročo vodo dolij in osoli. Vreti ga pusti neprenehoma toliko časa, da je mehak. Potem ga odcedi in zabeli z oljem in kisom. Lahko mu prideneš na koleščke zrezane čebule ali nastrgane redkve. Zabeljeno pišče. Zreži na kakršne koli koščke lepo osnaženo pišče, deni ga v lonec ali kozico, dodaj malo peteršilja, zelene, še manj korenja, malo čebule, vršiček majerona, celega pimenta in limonove lupinice. Nato prilij malo juhe (če nimaš juhe, opraviš tudi z vodo, a bo slabejše), okisaj s kisom, posoli in pokrito kuhaj. Kuhano poberi in redno zloži koščke na krožnik, precedi juho nanje, potresi z drobno zrezanim zelenim peteršiljem, drobno zrezanim česnom in drobtinami ter zabeli s presnim maslom. Ali razgrej presno maslo, deni vanj malo drobtin in zelenega peteršilja, dobro premešaj, potresi s tem pišče in deni v skledo, potem na mizo. Praktični nasveti Glavnata solata. Za brstenje se seje ali že jeseni (koncem oktobra) in sadike, proste mraza, prezimijo, ali pa se seje od konca januarja dalje v gorke gnojake. Sadike se presadijo enkrat še prav rnlade in, če so dovolj močne, še enkrat na dotičnem mestu v ne-prevročem gnojaku 16 do 20 cm vsaksebi. Pri lepem vremenu se mora na vsak način zračiti, da dobiš trde glave. Poznejše saditve se zadovoljijo tudi s čisto zmernogorkim ali mrzlim gnojakom. Na prostem se seje glavnata solata v zmernogorkih ali mrzlih gnoja-kih marca meseca in se presadi aprila na gredice. Lahko se seje že februarja na prosto, ko pa požene, se preredči na 25 do 40 cm. Kot zgodnje vrste so te solate tudi primerne za na prosto. Poletne vrste sej še enkrat aprila, napravi večkratne setve od aprila do junija in presadi sadike v prerahljano, mastno sveže pognojeno zemljo. Predvsem je potrebno močno zamakanje, če hočeš, da se bodo glave dobro sločile in da ne pojdejo zlasti v vročini v cvet. Sol v kavi. Sol je sredstvo, s katerim se zboljšuje kava. Ako se na primer primeša na petnajst gramov kave pol naprstnika dobro stolčene soli, postane kava tečna, da si boljše ne moreš želeti. DOPISI Murska Sobota Komemoracija. 9. t. m. je priredilo Sokolsko društvo komemoracijo za pokojnim kraljem Aleksandrom 1. Zediniteljem. Komemoracije se je udeležilo dobršno število članstva predvsem mladine. Svečanost je otvoril salonski orkester domačega društva z žalostinko. Sledila je recitacija naraščajnika Gorčana, g. Antolič pa je prebral večeru primerno srbsko pesem; potem je spregovoril društveni starosta Velnar o pomenu dneva. Pri tem se je spomnil predvsem osebnostnega lika blagopokojnega kralja. — Svečanost je zaključil orkester s predvajanjem državne himne. Na komemoraciji so se prodajala tudi nekake vrste »srca«, katerih dobiček bo prišel v društveni socialni fond. Na tuk. trgovski šoli je nastopil službo ko- mercialist ing. Hreščak iz Ljubljane, ki bo poučeval predmete komercialne stroke. Nabiralna akcija soboških gasilcev izkazuje ob koncu 9115.50 din. Ta vsota se bo uporabila za zidavo novega gasilskega doma, ki je Soboti resda že potreben. 22. t. m. priredi Sokolsko društvo trgatve-no veselico in tako zvane »prekmurske koline« v prostorih svojega doma. Vstopnine ni: igra ciganska godba. Spomenik? Iz neznanega vzroka je akcija za postavitev spomenika prvim prekmurskim književnikom popolnoma zaspala. Morda pa je temu krivo medlo jesensko vreme, kdo ve? Št. Pavel pri Preboldu Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo dne 22. oktobra v prostorih gostilne Strožič v Kapljivasi veliko trgatev grozdja z vrtno veselico. Na prireditev vabimo vse iskrene prijatelje kmetskega pokreta ter zlasti člane in čianice sosednih tovariških društev. Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Predstavnik Andrej Žmavc, ravnatelj Kmetijske šole v pokoju. — Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar. — Tiska Marib orska tiskarna d. d., predstavnik ravna teljtelj Stanko Detela, vsi v Mariboru.