Leto XXin., št. 46
Ljubljana,, petek 2b. februarja 1943~XXI
Cena cent.
'Jpravmsrvo
Telet oo fc
(-IUOI ItfOJB Kutlllllim ItlKS J.
41-22	11-24
tmerairi) xldeiett LiuOiiacu Huccniliev« ofr
a < • leletoc te 11-2» »1-2« Podružnica Novi nest o Liubliaotka cota <2 Računi ca LiublMnakc pakniiM on pulu>» ieKovtictii avodk te P MS a ntalt kr»|t Italiit Srrwi7i« liHMi /m h« Nr II M I*
IZKl )tCNC £A>M»PMVC e» mU*t u Ki
Italiif id ioo/cttktvs ma* Ofiinnf PiihhlirifS iralians * * MfLANO
libl |i rta* a d o nuco pottdti|kl Naročoiot ouia <d e s t t o o Lit 18—, a tnoremsrvc vkliulnc i oPonedeliskirr lo-Tomi (JI V> SO
Lmbi
b I e a o I » I • o Puccmnrvs uho teev J. teet «1 22 «1-23 U 24
telet oo
R o »upi«' »c o t «!«<») o_
CONC.IA5IONAKIA ISM 11 MV* pe, la pub-
blictti di provenienza italiana ad estera: Uniont Puhhliftli Italiana S A MIIAMC
ombardiranje sovražnih oporišč v Alžiru in Siriji
V Tunisu akcije krajevnega značaja — 6 sovražnih letal
sestreljenih
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 25. februarja naslednje 1006. vojno poročilo:
V	Tunisu akcije krajevnega značaja; nemški lovci so v spopadu v zraku sestrelili 6 sovražnih letal.
Naše letalske skupine so napadle pristaniške pomorske naprave v Philippevilleu.
V	Kairuanu in Gabesu je bilo 12 smrtnih žrtev in kakih 80 ranjenih med arabskim prebivalstvom zaradi sovražnega letalskega napada.
Petroiejska skladišča v Tripolisu, v Siriji in letališče Laodicea v Siriji je naše letalstvo učinkovito bombardiralo.
To noč so sovražna letala metala bombe na Neapelj in povzročila ne hudo škodo na civilnih poslopjih, med prebivalstvom pa ie zabeleženih nekaj ranjencev.
Osamljena oostreljevanja s strojnicami ▼ pokrajinah Catanzaro, Mesina in Trapani; zelo majhna škoda, 2 mrtva ln S ranjeni
V	Si čilski ožini je naš čoln za morsko pomoč rešil 7 čanov posadke ameriškega
da so se ameriške čete v Tunisu zadržale kakor amaterji v kald igri. Nsmo imeli nobene vojne izkušnje, je dodal, toda lekcije. Id smo se jih naučili s tako trpkostjo. nam bodo še služile.
V uvodu z naslovom »Beseda Ameriki« zatrjuje isti list, da je bil poraz ameriških čet sicer hud, da pa se še da popraviti. List tolaži zaveznike, češ, da Anglija prav dobro pozna take položaje in da ie celo 8. armada, na katero gleda Amerika s tolikim zaupanjem, svoj čas spozna'a enake okoliščne. Vsekakor so bili načrti zaveznikov za tuniško vojno popolnoma nrevženi. V decembru lani so izjavljali, da je še mesec prezgodaj za izvedbo teb načrtov Te trditve danes ni mogoče več ponoviti. Potem so rekli, da so napredujoče ed'nice 1. armade nekaj kilometrov Dred Bizerto in Tunisom Danes ie južni Tunis v po«e«ti sovražnika z vsem njegovim železniškim omrežiem od Su®e proti jugu Izguba treh letališč ie huda nevšečnost, kakor tudi sovražna zasedba vel'kih slanih močvirij. Vse to bo samo oviralo napredovanje 8. armade. Da bi
HITLER BORCEM STARE GARDE
Popolna duhovna In materijalna mobilizacija evropskega kontinenta
za dosego zmage
štlrimotornega letala, ki je bilo zadeto j bilo mogoče pričeti z napadom in pre-"	' gnati Os iz Severne Afrike, bi bilo po-
trebno, da se 8 armada takoj strne z ostalimi zavezn'šk'mi silami.
Tudi »Dailv Express« čuti potrebo potolažiti Američane Sedaj je trenutek. o'še list. ko moramo mi. ki smo že toVkokrat okus!li. kaj ie poraz, pod o5 ra t i in tolažiti svojega velikega ameriškega zaveznika. Ta voina ie splošna in zmage enih je treba smatrati za zmage ostalih in vseh. kakor morajo tudi poraze vsi občutiti in
med napadom 28. t. m. na Mesino.
Z vojnih akcij preteklih dni se tri naša letala niso vrnila.
Ameriška razočaranja v Tunisu
Lizbona. 24. febr. s. »Daily Mail« piše v svojem uvodniku: Polkovnik Edisch Duncan Raff. šef ameriških padalcev, ki se je udeleževal vojne v severni Afriki
ocl pričetka, je včeraj v Londonu zatrdil, I razumeti.
Monakovo, 24. febr. s. V zgodovinski pivnici Hofbrau v Monakovem je državni tajnik Esscr, eden izmed mož stare garde ki je bil vedno med naibl žjimi Hitlerju prečital na običajnem letnem sestanku najzvestejših z prve ure ob 231etmci proglasitve programa narodncsocialistične stranke poslanico, katero je Adolf Hitler ki se tudi letos ni mogel udeležiti man festacije poslal svojim tovarišem iz prvih narodnossocialističnih borb
Hitler obžaluje, da se ne mere sam udeležiti slavnost;. in pričenja svojo poslanico s poudarjanjem ogromne važnosti, ki jo ie mela zgodovinska seja 24. februarja 1920 za nemški narod. Nihče si ne moTe predstavljati, kakšna bi bila usoda Nemčije, če bi se na tem zborovanju ne proglasila temeljna načela narodno scc alistične revolucije k. so probudila nemški narod in mu da>a silo za obvladanje ž devske nevarnosti Hitler omenia nadalje težavno pot, ki jo je stranka prehod la v svoji izredno trdi borbi proti istim nspretni-kom, s katerimi se zdaj nemški narod bori na bojišču Vse težave in vse neuspehe jt bilo mogoče premagati z neomamo n fanatično vero v dobro stvar, ki je iz težav in ovn črpala nove sile za nezadržen pohod naorej. Stranko je prešinjal neomajen sklep da nc bo za nobeno ceno kapitul'rala -n opustila borbe dokler zarota sovražnikov ne bo odstramena
Z enako vero in voljo se nemški na-od zdaj oori proti svetovni židovski koal c;ji. Odločen ;e poraziti jo in s tem omogeciti človeštvu ki se bon za svojo svobodo za >vojf živi je« nje in za svoj vsakdanji kruh. dosego končne zmage Enaka železna volja kakor tedaj, prav H tler. me zpodbuja danes da izvedem poslan stvo. ki mi fia je usoda zaupala
Hitler poudarja nadalje, da je ed:na razlika med dogodki ki so spremljali prve korake nas
rodno - socialističnega gibanja, in današnjimi dejstvo, da je danes vsa g-.gantska masa nemškega naroda trdno postrojena z* zastavam, neve Nemčije. Stranka, ki je železen zraz te ogromne sile. pa je jamstvo ne samo za dosego zmage, temveč tudi za obstoj nemškega naroda v bodočnosti. Zlasti danes nadaljuje Hitler, ima stranka nalogo vzdržat moralo naroda. mu dopovedati, kako velika ie nevarnost in mu vlivati zaupanje, krepit; slabotne in strahopetne mlahave ter brez usmiljenja za-treti sabeterje.
Fiihrer se obrača do mladih, ki so nosilci bakle prejšnjih generacij, do nemških žen. ki so ena izmed glavnih podpor za uveljavljen je pokreta in ki bodo tudi zdaj najmočnejši element v borbi za ohranitev nemškega naroda.
Govoreč o usodi, ki bi jo sovražniki radi namenili Nemčiji, v primeru svoje zmage, ugotavlja Hitler, da je Nemčija odločena dati jim nedvoumen odgovor, ki ga zaslužijo. Ta ogromna bitka, pravi Hitler, se ne bo končala z uničenjem arijskega prebivalstva, temveč z odstranitvijo židovstva iz Evrope. Iz te vojne izhaja predvsem popolna enakovrednost plutokracije in boljševizma. V jasni luči so se pokazala tudi | stremljenja židovstva po izkoriščanju vseh j narodov, kakor vedno. Tudi danes mislijo židje, da so blizu svojih stoletnih ciljev, kakor so mislili lani po prvi zimski vojni v Rusiji, to'.a tudi to pot bodo do skrajno-srti razočarani. Nemški narod bo mobilizi-
Hudi sovjetski porazi v io
kotlini
Uničenje sovjetskega gardnega konjeniškega zbora in ©kliim« asralje — Ku3e sovražnikove
izgube tudi v drugih odsekih Srciste
It Hitlerjevega glavnega stana, 25. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes našle Inje poročilo:
Med tem ko se lastne napadalne operacije na jugu vzhodne fronte uspešno na-diiijujejo, poskuša sovražnik na nekaj točkah srednje in severne fronte z mnogimi zaporednimi množestvenimi napadi preti našim obrambnim postojankam priti do uspeha.
Ni postojankah ob Mlusn so se ponesrečili novi sovražni napadi. Za fronto obkoljeni sovjetski 7. gardni konjeniški zbor je bil po večini uničen, poveljujoči general Borisov pa z delom svojega štaba ujet. Boji s posameznimi preostalimi skupinami tega zbora so še v teku.
Oddelki vojske in oborožene SS med Eoncem in Dnjeprom napadajo nadalje uspešno. Nelta sovjetska oklopna armija Je bila v težkih borbah razbita. Ena izmed sovražnih skupin je bila pri tem pepolno-ma uničena. Močni oddelki letalstva so tudi včeraj uspešno napadali sovražne kolone, vozila, kopičenja in sovjetski oskrbovalni promet.
Na pod reč ju zapadno od Harkova In Kurska so se zrušili novi sovražni napadi izvedeni z oklopnlmi sredstvi.
Og rčeni obrambni boji južno in severno ©d Orla so se nadaljevali z nezmanjšaro silo. V brezuspešnih množestvenih napadih so sovjetske čete zopet utrpele najtežje krvave izgube in so izgubile mnogo oklopnih voziL
Južnovzhodno rd Gžatska je sovražrik napade) v več zaporednih valov h, ne da bi dosegel uspeh. Strmoglavna in bojna letala so posegla v obrambne boje v srednjem odseku fronte. Oddelki lovskih letal so prcstregli skupine sovjetskih l vcev in so v tem odseku brez lastne izgube sestrelili j 47 sovražnih letal.
Južnovzhodno od Ilmenskega jezera je i sovražnk nadaljeval svoje močne napade. Bil je v težkih bojih odb t z velikimi izgu-bami ljudi in oklopnih sredstvih.
V	odsekih med Volhov m in Ladoškim jezerom, kakor tudi pred Petrogradom je bilo bojno delovanje včeraj manjše. Več krajevnih sovjetskih napadov se je ponesrečilo.
Včeraj je sovražnik v bojih na vzhodni fronti izgubil skupno 104 oklopna vozila.
Finska lovska letala so na daljnem severu sestrelila 7 letal.
Na bojišču v severni Afriki samo boji krajevnega pomena. Nemška brza bojna letala so prizadela sovražnim motoriziranim oddelkom s presenetljivim? napadi občutne izgube in so napadla železn:ške cilje v sovražnem zaledju z dobrim uspehom 6 sovražnih letal je bilo v letalskih bitkah sestreljenih. Eno naše bojno letalo se ni vrnilo.
V	pretekli noči so odvrgla britanska letala brez cilja rušilne in zazidalne bombe na nekaj krajev severozanadne in zapadne Nemci ie. med drugim na WMhe'mchaven. Prebivalstva je ime'o izgube. Posamezna letala so preletela juž-
i no nemško ozemlje.
ral in uporabil zdaj vse svoje sile v taki meri, na kakršno ne naletimo v dosedanji zgodovini človeštva.
Niti za sekundo ne bomo oklevali v pozivanju tistih narodov, ki so soodgovorni za izbruh te vojne, da dado svoj prispevek v tej borbi, ki bo odločena za boločnost. Neločljivo povezani z zavezniki bomo izvedli popolno mobilizacijo duhovnih in gmotnih sil Evrope v takem obsegu, kakršnega naš kontinent še nikoli ni poznal ▼ svoji tisočletni zgodovini. To je potrebno, da se zagotovi Evropi njen obstoj, ki ni samo temelj naše velike skupine civilizacije, temveč tudi pogoj za gmotni obstoj vsega našega kontinenta.
Fiihrer ob zaključku poveličuje junaške nemške oborožene sile, ki se na vzhodni fronti ob strani zaveznikov bore. da odločijo o bodočnosti Evrope in si obenem osvoje nadvse gotovo končno zmago.
Berlin, 25. febr. s. Hitlerjeva poslanica ob obletnici razglasitve narodno-socialislič-nega programa je naletela na velik olmev v vsej Nemčiji in jo nemški listi objavljajo pod vidnimi naslovi, poudarjajoč njene glavne dele. V komentarjih, posvečenih temu dogodku, poudarjajo nemški dnevniki predvsem železno voljo Adolf a Hitlerja, la pripelje to borbo in svoje poslanstvo, ki mu ga je dala usoda, do konca. Podčrtava-jo nad-Jtlje, da preveva Hitlerja danes bolj kakor kdajkoli prej ne porušena vera v zmago.
Nemoč angleške delavske stranke
Socialne reforme so v Angliji nemogoče, ker vodijo tudi laburistično stranko ljudje s plutakratska miselnostjo
Ustaljevanje nemške fronte
na jugu vzhodnega fespšSa
Berlin. 25. febr. a. Kakor se doznava iz berlinskih vojaških krogov, je nemškim četam, ki operirajo med Doncem in Dnjeprom, uspelo na več točkah obkoliti močne sovjetske e'.inice. Samo v enem borbenem odseku so bile obkoljene dve pehotni in d.ve oklepni brigadi.
Iz istega vira se doznava, da so nemške čete v odseku južno in severno od Orla odbile močne sovražne napade. Na nekaterih točkah so še v teku borbe za odstranitev sovražnih vdorov. Boljševiki so izgubili severno od Orla 47 tankov in v zalnjih treh dneh okrog 10.0C0 ljudi.
Južnovzhodno od Ilmenskega jezera je sovražnik izvedel včeraj na široki fronti močne napade ob podpori oklopnih sil in silovitega topniškega ognja. V borbah, ki še trajajo, so nemške čete uničile 37 sovražnih tankov.
Tudi južno od Ladoškega jezera bo Sovjeti obnovili svoje silovite narade po močni topniški pripravi. Sovražne sunke so podpirale močne letalske sile. Nemški obrambi je uspelo olbiti napadalce in Jtm zadati najhujše izgube.
V odseku zapadno od Rževa so boljševiki — bilo jih je okrog 5.000 — skušali prekoračiti Volgo, toda osredotočeni ogenj nemškega topništva je poizkus izjalovil in prisilil sovražnika k takojšnjemu umiku na. lastne črte. Dan prej so Sovjeti Izvedli v istem odseku silovite nanade. da bi zavzeli postojanke nemških grenadirjev. Nad 100 trupel je ostalo pred nemškimi četami.
Bertn, 24. febr Dočim zavzema bitka na področiih severno in južno od Orla vedno večj: obseg, je treba zabe'ež ti postopn: ustaljen je nemške obrambne fronte v južnem "odseku. Uspeh pogumnih in silovitih protiukrepov nemškega vrhovnega povelj-
ništva za ustavitev sovražnega prodiranja se sedaj kaže že v polni meri. Rusi ne pr;-d bivajo več ozemlja, marveč so na nekaterih točkah celo -'zgubli postojanke, ki so jih bili osvojili za ceno strahotnih izguo na drugih tečkah P3 so bile rjihove čete v znatni množini obkoljene, kakor se je na primer prpeflc na zapadu fronte cb Miusu. k;er je bil sovjetski 4 motorizirani gardni zbor zašel v past in je bil po besnem odporu popolnoma uničen s svojim poveljnikom vred.
Vendar bi bilo še prezgodaj govrt? o popolnem zastoju ruskega prodiranja na jugu. Rusi še vedno napadajo z velik ml silami na fronti ob Miusu da bi prodrli fronto, obenem pa nadaljujejo fe-zVne operacije tud' na področju med Doncem n Dj-v prom, toda tudi tu se že kažejo razni znaki da bo pobuda kmalu prešla k nemškim četam, ki podvzemajo vedno silovitejše protinapade in p-stopno uničujejo sovraž-ce skupine, ki so bile doslej obkoljene v vrečah manjšega ali večjega obsega Snoči je pršla vest o važnih uspehih, ki so jih dosegli Nemci in prihodnje dni bodo znane gotovo še večje p-drobnosti o uničevanju ruskih skupin na tem področju.
S skrajšanjem fronte se je ojačila cbrambna s la Nemcev in nove vremenske i okoliščine na jugu so precej zavrle rusko delovanje zaradi tega je sovjetsk- poveljništvo preusmerilo svoje sunke proti srednjemu in severnemu od eku. Ruske čete iščejo sedai v nekem smislu zime za svoje operacije Zimski čas še tra;a v sever: cm in srednjem odseku ter nudi ruskim četam ue-odne mežno t za izvršitev nr.črtov s -vjetskega glavnega stana, žarišče rušite ofenzive je sedaj na področju severno 'n Južno od Orla, k er se bitka, kakor reče'o. razvija od ure do ure v večjem obsegu.
S vjetfko pove'iništvo meče proti nemškim črtam ogromne množ'ee vojakov in bojnih voz jn sicer z isto slepo trdevratnoetjo, ki označuje sploh vse sovjetske v;jaške operacije doslej, toda nemške strojnče si od-p:rajo grozne vrzeli v ruske trume, ki gredo v • apad. Zato računajo, da je sovražnik izgubil že na deset in deset tisoče mrtvih in nekolik, stotin oklopnih voz.
Tukajšnji vojaški krog: so zelo rezervirani glede operacij, k! so v teku. in se ome-jujejc le na izjave, da dosedanja prva faza pritiska rdeče vo ske ni mogla v ničemer omajati remške fronte, ki je ostala nedj-taknjena v veej svoji dolžini. Ista rezerva ranost se opaža, v tukajšnjih vojašk.n krogih glede hud:h borb bolj na severu. Vremenska izprememba v južnem odseku frente, ki že kaže svoje posledice, getovo ni bila sprejeta z navdušenjem niti ra ruski strani niti na strani zaveznikov. Opo-jeni od začetn h zmag so Rus' upali da bocio z ogromnimi silami, ki so jih zbrali za drugo z msko ofenzive, še pred začetkom odjuge dosegli vse zastavljere cilje in tako odločilno vplival' na nadaljnji razvoj vojne sedaj pa je prili-čno jasno, da ee stvari niso razvijale v smislu visokoJetečih anglosaških želja.
Dasi so Nemci izgubil' mnogo ozemlja, vendar n j ho ve vojske niso bile poraže-e in v smeri sovjetskega prodora na jug vstaja obrambna frenta, katere stalnost ne-pre9fano nar? šča. Kar se tiče srednjega -,n sever: ega odseka, se ne more reči še nič določnega, vendar se zdi, da Rusi tudi tu ne bodo več už vali prednosti, ki jim jih je nudila doslej z:ma. Z drugimi besedam1, vojaška odločitev, ki so se je nadejali je izostala Zate je popolnoma prirodno, da se je še isti trenutek cdpria stara rana, želja po znameniti drugi fronti. V svojem zad-r jem govoru Stal n zopet kliče po pomoči Anglosascv, da bi prisilil' Nemčijo k boju na dveh frontah. Stalin je izrecno dejal, da nosi pretežne breme borbe proti Nemč.ji izključno Sov.etska zveza. Takoj nato ie Majski skušal dopovedati Angležem, ia pričakuje Rusija ofenz vne eperacije svojih zaveznikov '.tj sicer čim prej, ka.ti nič bi ne bilo za Moskvo ugodnejše kakc-r okoliščina. da bi Nemčija bila postavljena med dva ognja.
Angleško-ameriško -"zkrcanje na evropski celini bi bilo po mnenju Ma.,skega ln Stali-a velko olajšanje za Rusijo, na drugi strani pa bi b^la Nemcem odvzeta možnost, da v prihodnjem poletju izvrše neve napade na vzhodu. Ru.ko tezo ponavljajo in po-.lprajo v Angliji in v Ameriki razne ugledne osebnosti, ki so v službi Starina. Take si je lord Beaverbr;ok v spodnj; zbor. niči na vso moC prizadeval da bi prepričal svoje tovariše o neizogibni potrebi vdora v Evropo, kakor pa se zdi so tako britanski kakor ameriški vlastodržc' gluhi za to. V Londonu odgovarjajo uradni krogi neposredno ra razloge Beaverbrooka, zatrjujoč, da je Anglija imela celo leto na skrbi eno samo fronto, namreč letalsko fronto proti Osi ameriški tisk pa naglaša, da je bi«a druga frenta ;tak ustvarjena v Afriki ji da mora to zadostovati, čeprav mislijo Rusi, da ne zad:stuje. (Piccolo.)
Monakovo, 25. febr. s. »Miinchener Zeitung« nodaia pregled položaja na vzhodnem bojišču i in piše. da se utegnejo boji nad3l:evati še v i severnem odseku južnega bojišča da oa je it ; potrjena ugotovitev o neuspehu sovražn h na> črtov v najpomembncj;em odseku borbe. Uspehi, ki jih je dosegel sovražnik so postavili sovjetske čete v položaj, ki bi utegnil postat' zelo nevaren za nas. če bi bil razumsko iz» rabljen. Sovražnik je prav za prav uvidel to
Rim, 25. febr. s. Angleška tedenska revija »New Statesman and Nation« obravnava v članku pod naslovom »Demokracija ali plutokracija?« vprašanje, ki danes najbolj zanima Anglijo, ter zastavlja vprašanje, ali ni plutokracija bolj primerna državnemu s'stemu Anglije kakor demokracija. Povsod v Angliji se ljudje pritožujejo in izražajo dvome glede obljub o novo Angliji po vojni. Koga imajo množice v misi h. vprašuje revija. V mislih imajo plutokrate, k; so si pridobili sedeže v spodnji zbornici. To so magnati iz trgovskega sveta in industrije, ki so si pridobili politični vpliv s tem. da so tajno podpirali blagajne raznih strank. To so zastopniki v:soke finance in težke industrije, tovarn, bank in industrijskih konzorcijev, iz katerih so v Angliji vedno prihajal: poMtični voditelji. Cim večje so spremembe v vojni dobi, tem bolj ostaja v tem pogledu vse nespremenjeno. V interesu države se danes n. pr industrije državno nadzorujejo, toda v nadzorstvenih odborih so isti magnati. ki so bogateli v nrrnem času z izkoriščanjem ostalih slojev. Vprašali boste ali ne obstoja laburistična stranka. Ta je bila, kajti tudi v času največjega procvita ni mogla imetii nobenega vpl va. Za mlade ljudi, ki si hočejo utreti pot ta stranka ni nobena priv'ačnost. Razen tega je tisk. ki ga obvladujejo magnati, povsem potisnil laburist čno stranko ob zid. Ta stranka razpolaga danes samo z enim listom. V kmečkih krogih se ta stranka ni mogla
možnost, vendar ni bil na vi«ini položaja ko je poskušal uresničiti svoj načrt Ne le. da se mu ni posrečilo doseči operativnega cilja ob-kolitve, temveč je razen tega izgub:! del svoje penetracijske moči. ki je seveda sionela predvsem na četah, ki naj bi izvedle lbkolievajno potezo. Verjetno je, da bodo sovietske čete še napadale, dokler jim bo vreme dopuščalo, vreme pa je močnejše kakor sovražnik m mu vsiljuje zakon, pa je zaradi tega malo verjetno da bi borba na prostoru južno od Harkova zopet zavzela silovitost zadnjih tednov.
Stalinova nezadovoljstvo z angleškimi obljubami
Monakovo, 24. febr. s. »Abendzeitung« pripominja, da so v Angliji proslavili obletnico ustanovitve rdeče vojske bolj svečano kakor v Rusiji sami. V sedanjih okoliščinah je to za Anglijo globoko ponižujoče. Kralj Jurij VI., chanterburyjski nadškof, kardinnl K'nsley. major Attlee kot zastopnik Churchilla. Eden ln ostali m nistri so tekmovali med seboj, kdo bo bolje pokadil Moskvi. Angleži in Američani so npdavno razširili ve^t. da potuje maršal Timošenko kot načelnik neke sovjetske misije v Wash'ngrton in Brazilijo ter so v Londonu in v Washingtonu trpko občutMi kratek Stalinov demanti, da tudi v bodočnosti ne misli poslat' v Ameriko kake take misije. Nadaljnjo ponižujočo lekcijo je Stalin dal londonskim dvorjanikom, ko je s hladno brzojavko odgovoril na navdušena voščila, ki so prihajala v Moskvo iz vseh delov AnglMe. B-žkrme je hotel Stalin svoie zaveznike spomniti, zaključuje »Abendzeitung«, da se obljube glede druge fronte v Evropi izpolnjireio z dejanji in ne s plesnimi ceremonijami.
Berln, 24. febr. s. V zvezi z vprzorle-nimi slavji ob 25-letnici ustanov tve rdeče voiske. katerih teatralnost ie presegala celo manifestacije v Sovjetski zvezi, pripomiriaio v tuk^išniih noTt'čn'h krogih. da je med tniik'm: odVčnimi govornik'. k' <o hvsl li boijševiške č~te. mani-kal Churchill Far°a bi bila popolna, če bi še on govoril. Bržkone se ministrski predsednik ni pravočasno znašel 'n je legel v posteljo, čež, da ima mrzlica
nikoli zasidrati, ker vladajo v njej kmečka aristokracija in vod tel ji s kapitalističnim čustvovanjem, ki predpisujejo svojim podrejenim in delavcem politično pot, po kater; je treba hoditi. Ko se je nekajkrat laburistični stranki posrečilo priti v vlado, ni mogla v njej dolgo ostati, ker se ni mogla upirati prit sku visoke finance. Laburistično stranko obvladujejo v zadnjih letih tudi sindikalna združenja, v katerih pa ni nobene žive sile, ki bi bila dinamično sredstvo za. uresničenje globokih sprememb v povojnem času. Delavski sloji ne bodo dosegli nobenih prednosti, kajti visoka financ« se ni odrekla nikoli svoji stari politiki. Ce bo bodočnost Anglije oblikovana na tej podlagi, n' treba več mri?liti na socialne in gospodarske reforme. V takih okoliščinah se more izjaloviti tudi Bevericlgov načrt, ki ga ie mogoče izvesti samo pod dvema pogojema, s povečanjem državn h dohodkov, z ojačenjem proizvodnje^ in z odpravo brezposelnosti. Toda nihče ne veruje, da bo visoka financa porušisa mostove s preteklostjo in takoj povečala proizvodnjo, ki bi kompromitirala njeno blagostanje. Nbče je ne more k temu prisiliti, ker drži trdno v rokah državno krmilo.
Tretji teden Gandhljevega pssta
Bangkok, 24. febr. s. Gamdhi je pričel svoj tretji 'n zadnji teden poštenja. V pala^ či Aga Kha-a v Pooni ga obkrožajo njegovi prijatelji, katerim so zdravniki naložili, naj ga ne egovarjajo in ne utrujajo. Tisti ki so videl' Mahatmo. pravijo, da je do skrajnosti oslabel. Vendar se je v zadnjih 24 urah zavedel in je hotel dokazati svoj pegum in svojo srčnost s tem, da jo stavil za 25 rupij, da se bo lahko podpisal v bengalšč ri. To je tudi ste ril pod nadzorstvom zdravn'kov.
Podkralj dobiva stalno brzojavke, podpisane od političnih levičarskih organizacij in tudi brzojavke iz Avstralije.
Volitve v Turčiji
Carigrad, 24. febr. s. Kot stalni predsednik ljudske stranke je predsednik republike Izmet Ineni izdal proglas na turški narod ob novih volitvah v veliko narodno skupščino Izmed Ineni je opozoril na težkoče, k; jih je morala Turčija premagati v zadnjih štirih letih in je rekel, da se kljub težkim časom obnavljanje države ni spremenilo. Glede zunanje poli-t ke je predsednik izjavil, da nihče ni mogel predvideti pred štirimi leti, da Turčija ne bo šla v vojno. Ko se je začelo obzorje temniti, smo sklenili, da bomo za blagor naše države odstranil: vse nevihte. Se nikoli nismo storili toliko naporov za narodno obrambo kakor v tej dobi. Z našimi žrtvami je ostala naša polit ka lojalna in nespremenjena. Turčija ne sovraži nobenega naroda, misli samo na svojo varnost in na obrambo lastnih interesov.
V nadaljnjem je predsednk izrazil upanje, da bo nova narodna skupščina vir največje sile v državi. Zahteval je za zaupanje naroda in obljubil, da bo zastavil vse svoje sile v službi za narod.
Nesreča »»H^ke korvete v Gibraltarju
Atgeciras, 24. febr. s Neka angleška kor-veta se je naglo potopila ko ie izp'ula i« g'braltarskega prstunišča. ker je zadela na m no. Neka angleška torpedovka je korveti prišla na pomoč ko pa se ji je približala so eksplodirale globinske bombe na korveti in to torpedovko hudo poškodovale Z vel ko težavo so torpedovko zavlekli v Gibraltar Izkrcali M 6 mrtvih in 21 ranjenih od posadk obeh edini«,
Zvezni tajnik iz Perjglje
pri Visokem komisarju
Visoki komisar je sprejci v vladni palači Zveznega tajnika iz Ferugije s pokrajinsko zaupnico ženskih fašijev in člani odposlanstva, ki Ima nalogo, da izroči Diviziji alpskih lovcev darila fašizma iz Perugije.
V spremstvu odposlanstva sta bila tudi
začasni poveljnik divizije. generalmajor Perni in Zvezni podtajnik Capurso.
Ekscelenca Grazioli je hierarhe tovan-ko pozdravil in se z njimi zadržal v prisrčnem razgovoru.
Počastitev spomina Gabriela d'Anmmzia v Italijanskem kulturnem zavodu
Tiskovni urad Zveze fašijev sporoča:
Dne 1. marca bo peta obletnica smrti Gabriela d'Annunzia. Lika junaškega borca in slavnega pesnika, ki je bil najpopolnejši izraz duha in stremljenj novega italijan-
stva, se bo svečano spomnil tovariš pro t Vito Pappaluca.
Vsj tovariši so pozvani, naj se udeleže spom:nske slovesnosti, ki bo 1. marca oh 18.30 v avli Italijanskega kulturnega za voda.
© komunistični taktiki
Pcgoj. da ne postanemo žrtve podtalne komunistične propagande m raznih komunističnih akcij, ki so vedno spretno prilagodene razpoloženju množic, je poznavanje komunističnih smotrov. Razen tega moramo poznati tudi način, kako jih skušajo deseči in kako so zgradili svojo ilegalno organizacijo. Priznati je treba, da so komunisti v desetletjih svojega podtalnega rovarjenja križem sveta izredno pretkano razvili svojo taktiko in svoje meto= de. Uspešno upre se jim lahko samo dobro organizirana nasprotna akcija.
Da stremijo komunisti za nasilnim uniče« njem vsega, kar predstavlja današnjo kulturo je izven dvoma. Komunisti govore o »buržuj-ski kulturi«, misi jo pa pod tem vsak družabni ustroj družbe, ki ni pod njihovo diktaturo Ker tega svojega smotra z odkritim nastopanjem ne bi mogli nikoli doseči, so morali svojo taktiko pr merno prilagoditi. Začeli so da« našnji ustroj družbe izpodjedati skrivaj in skušali so preprečiti vsa družabna žarišča s svojimi celicami. Na ta način od njihov:h celic razrahljana družba naj bi se nekoč zrušila kakor drevo, razjedeno od črvov. Komunisti so imenovali to taktiko »vrtanje od znotraj«.
Ko so lani padale žrtve komunističnega terorja po Dolenjskem v vedno večiem številu in so se ljudem začele odpirati oči so se mno= gi presenečeni spraševali, kaj se prav za prav dogaja. Komunisti so jim cinično odgovarjali: »To je državljanska vojna«. Tedaj so že od« vrgli krinko »osvobojenja« in so odkrto priznavali pravo lice svojega početja Priznali so, da so krvavi dogodki na Dolenjskem že tako imenovana »revolucionarna faza« njihovega g:banja.
Zato bo zanimivo in važno, da si natančneje ogledamo predpise te metode, ki se jih komunistična stranka poslužuje v svojem boju. Omejili se ne bomo samo na revolucionarno obdobje, temveč bomo posegli tudi v pred« revolucionarno ali pripravljalno dobo. Tako bo mogel vsakdo sam primerjati teorijo in dejstva, kakor so prišla do izraza pri nas.
Številne so komunistične publikacije, ki dajejo navodila glede revolucionarnih metod Dve poti sta, ki vodita po teh navodilih k cilju Ako žive množice v razmeroma ustaljenih razmerah, tako da ni »revolucionarnega navdušenja«, za ta primer predpisuje program komunistične internacionale:
Če revolucionarnega navdušenja ni. morajo komunistične stranke porabiti vsakdanje potrebe delavstva kot osnovo za delne cilje in zahteve, ki jih pa morajo povezati s temelj« nimi eilji komunistične internacionale. Vendar
naj pazijo, da bi ne postavljale takih začasnih ciljev, ki bi bili primerni samo za neki posebni revolucionarni položaj. ... Splošno so pa deln: cilji in zahteve „conditio sine qua non" za pomožno taktiko; začasni cilji so neločljivi od revolucionarnega položaja . . Taktika enotne fronte, najučinkovitejša metoda za borbo proti kapitalu in za mobilizacijo mas v razredno za; vednem duhu. je eden izmed elementov v taktiki komunističnih strank skozi ves čas pred-revolucionarne dobe.«
Ko pa je splošni politični položaj tak. da se da označiti za »revolucionarnega«, tedaj pre« ide komunistična stranka k neposredni in nasilni akciji, naperjeni proti celotnemu obstoječemu družabnemu redu. Po navodilih kom-mterne je tedaj naloga proletarske stranke, da ščuva in vodi množice naravnost v napad na »buržujsko« državo. Ta množična akcija naj zavzema obliko stavk, oboroženih demonstracij in nazadnje obliko splošne stavke, združe--ne z oboroženo vstajo proti »buržujski« vladi.
Ta navodila iz programa komunistične inter« nacionale so bila napisana seveda predvsem za mirno dobo N' pa treba globoke bistroumnosti za spoznanje, da so se komunisti po njih ravnali tudi pri nas Razmere pri nas. ko je po mnenju komunistov in po nalogu njihove centrale v tujini prišel trenutek za »re« volucionarno akcijo«, niso bile godne za »revolucijo« glede na socialne razmere Socialne razmere, dasi so kazale nckai trdot, ne bi potisnile slovenskih množic v njihov objem. Zato so komunisti potisnili svoje prave cilje v ozadje in izrabili za svojo akcijo drugačna, za zbegane množice prikrojena gesla Le tako jim je bilo mogoče zapeljati tudi del prorikomuni-stično misleče, a nerizsodne mladine. Ko pa so te mlade ljudi kompromitirali in jim onemogo--čili ali otežkočili povratek. so j:h korak za korakom začeli zlorabljati zase Ta rafinirani zločinski načrt se jim je delno posrečil, ker se ogromna večina mladine ki jim je s!ed:la, ni zavedala, da pada v spretno nastavljeno mre« žo Ko pa je potem prište spoznanje, mnogi niso imeli več poguma, da bi se rešili, ker so jim znali komunisti vcepiti strah da so j'm vsa vrata nazaj zaprta. Nekateri eo se kljub temu osvobodili in rešili, drugi pa so se vdali v usodo in začeli hočeš nočeš tuliti z volkovi.
Da se taki udarci slovenskemu ljudstvu ne bodo več ponovili, je nujno, da se vsak zaveda, da ne sme komunistu, naj pride na dan s kakršno koli barvo, nikoli verovati. Njegov cilj je in bo rušenje in uničevanje, da bi lahko na pogorišču oklical avoj ideal: diktaturo svoje najožje klike.
Angleška velefziaja nad Evropo
Govore, s katerimi so v nedeljo britanski ministri poveličevali rdečo vojsko, proslavljajoč njene zasluge za »rešitev civilizacije«, so v Ber> linu posrečeno označili za uradno in nedvoumno drianje, s katerim se je britanssi narod dokončno podvrgel boljševizmu. Višek ironije je že v tem, da je poveličeval zasluge rdeče vojske — London, sedež mednarodne finance . in kapitala in središče svetovnega imperialističnega izkoriščevanja. Pred očmi Evrope se je tako v vsej luči pokazala krvava in dvoumna zveza med demoplutokracijo in boljševizmom na škodo evropske civilizacije. Tako v Angliji kakor v Ameriki je prav gotovo na milijone ljudi, ki z vso zaskrbljenostjo opazujejo postopno zasluževanje Anglosasov boljševizmu in njih veleizdajo nad evropsko civilizacijo. A vse to je že prepozno, kakor je zapisal neki berlinski list: Churchill in Roosevelt nimata več drugega izhoda. Zveza z boljševizmom iu sili, da gresta naprej po tej poti do konca.
»Frankfurter Zeitung« je temu vprašanju po» svetila zanimiv uvodnik, v katerem je napisala med drugim: »Morda bo prišel dan, ko se nam bodo Angleži zahvaljevali, da smo rešili evropsko civilizacijo pred boljševizmom in bedo ob« žalovali, da se niso postavili na našo stran. Angleži so mislili, da nas morajo sovražiti, ker so mislili, da teži Hitlerjeva Nemčija po svetovni nadvladi in bi tako mogla postati nevarna britanskemu imperiju. Niso pa razumeli, da bi mogla tretji rajh in britanski imperij odlično živeti drug poleg drugega, se medsebojno pod« pirati in dopolnjevati Ne pišemo tega zato. da bi jih predrugačili, kajti Angleži so trmasti in preteklo bo še precej časa, preden bodo spoznali, da so se zmotili; samo iz ljubezni do resnice jih želimo opozoriti da je hitlerjevska revolucija, ki jim je tako šla na živce, v Nemčiji nastala prav zaradi versajske in protirevizioni-stične politike londonske vlade Angleži so v največji meri sami pripomogli k temu da je narodni socializem, na katerega pred 25 leti nihče ni mislil in ki mu moramo njegov izvor iskati prav v versajskem miru. prišel na oblast
In samo angleška politika sovraštva je kasneje spremenila narodnosocialistično »železo« v »jeklo«. V tej vojni pa so dobesedno prisilili narodnosocialistično Nemčijo, da je totalitarno vojno dovedla do zadnjih skrajnosti. Angleži so boljševizem nahujskali proti nam čeprav bi se ga nihče v tolikšni meri ne imel bati kakor zagovorniki demokratske doktrine Ko so sku« sati uničiti hitlerjanski režim, so le še bolj utrdili boljševizem, obenem pa izzvali ogromno nevarnost za Anglijo samo. V tekmovanju z Ameriko so že izgubili svojo igro Ako pa bi se nekega dne pojavila tekma, kdo bo prvi prišel do Rena ali v Berlin bi v tej tekmi prav gotovo ne zmagali Churchillovi ali Roosevelto« vi vojaki, temveč sovjetske horde.
Ako bi boljševiki vdrli v Nemčijo, bi to ne pomenilo le uničenja Evrope m njene civilizacije, temveč tudi največjo preložitev politične« ga ravnovesja, kar ga evropska zgodovina pomni; to bi bila prava politična revolucija nepoj-
mljive obsežnosti. Ti izgledi pa že začenjajo, kakor se zdi, nekoliko vznemirjati tudi nekatere britanske kroge «
List se nato dotika dogodkov na vzhodu in piše: »Videli smo tragedijo pri Stalingradu; videli smo velike nemške armade na umiku, pri čemer so bila velika ozemlja, ki so veljale naše čete velikih žrtev, zapuščena; nadčloveški napori so bili potrebni, da smo v kritičnih urah ohranili bojno črto. veliki napori pa bodo po« uebni tudi v bodoče. Dokler so nemške oklopne kolone korakale proti vzhodu in so Angleži še lahko mislili, da bodo nemške sile pregazile rdečo vojsko, se je mogla misel, čeprav sama po sebi bedasta, da Anglija in Zedi« njene države molijo za Stalinovo zmago zdeti vsaj do neke mere razumljiva Odkar pa se je položaj na vzhodu spremenil ie ta misel nerazumljiva in ni je mogoče prenesti. Šele sedaj se v polni meri zavedamo britanskega vele« izdajstva na škodo Evrope. V vsem svojem obsegu se nam kaže zločin Anglije ki popolnoma zlonamerno trdi. da nima nobenega interesa na rešitvi zapadne civilizac;je. kateri se mora ona sama zahvaliti za svoje življenje. To je zločin, ki mu v zgodovini morda najdemo primero samo v francoskih kraljih ki so pozvali Turke na pomoč proti rajhu Toda tu gre le za izjemo, ki potrjuje pravilo. Čeprav so se evropski narodi često brez pravega razloga med seboj klali, se je Evropa v veiikih zgodovinskih urah. ko se je na obzorju kazala nevarnost invazije Hunov ali drugih azijskih narodov, vendar vselej znašla in združila vse svoje sile, da bi bila kos skupni nevarnosti Sreča je, za-ključuje nemški list. da smo se iznebili vseh utvar. Mirno lahko gledamo v obraz resnici, kakršna je, in temu primerno odrejamo svoje zadržanje.«
»JERRY Z OTOKOV?
je najnovejši roman zbirke »Dobra knjiga«. Napisal ga je znani pisatelj Jack London, godi pa se na eksotičnem področju Salomonovih otokov, na katerih se prav zadnje mesece odigravajo vojni dogodki zgodovinskega pomena. Z užitkom in z zanimanjem bodo roman brali vsi, prav posebno pa bo navezal nase ljubitelje živalstva in prirode sploh.
V podrobni prodaj! se dobi »Jerry z otokov« v upravi naših listov in v knjigarnah. Broširan velja 10 lir, v platno vezan pa 25 lir.
Po znižani ceni lahko dobite tudi ta roman, če se naročite na zbirko Dobra knjiga. Mesečna naročnina, ki je enaka ceni za en roman, znaša za naročnike »Jutra« in »Slovenskega naroda« 8 lir za broširano in 18 lir za vezano izdajo, za ostale pa 9 in 20 lir.
Vojaško kazensko sodstvo na ozemljih, ki so proglašene ali •e šteje, da so v vojnem stanju
DUCE, prvi Maršal Cesarstva, Poveljnik
vojnih sil na vseh bojiščih, ia podstavi členov 17. m 20. vojnega vo-aškega kazenskega, zakonika odreja:
Člen 1. Ce se odavejitev orožja ali oborožitvenih predmetov po členu 164. mirno, dobnega vojaškega kazenskega zakonika izvrši na ozemlju ki je proglašeno ali se šteje da je v vojnem stanju, ali pa izvrši odavojitev zunaj takega ozemlja vojaška >seba.. pripadajoča pcveljnoštvu, zboru, od-ielku ali mobilizirani službi, se izreče vojaka ječa ne pod pet let. Ce je dejanje posebno hudega, značaja po kolnostfh in načinu ali zaradi značaja rste ln množine odsvojenih stvari, se upo-iblja smrtna kazen.
Kazni iz prednjih dveh odstavkov se upo-abjta tudi, če gre za odsvojitev orožja al1 ojaške oborožitvene predmete, ki jih je rivec kakor koli dobil. Člen 2. Ce se oblač lni predmeti ali vojaka oprema po členu 165. minn dobnega ojaškega kazenskega zakonika odsvoje v kolnostih kraja al' osebe iz prvega odstav. ca prednjega člena, se Izreče vojaška ječa lo treh let.
Ob obtežujočj okolncsti drugega odstav-ca prednjega člena se izreče kazen vojaške ,eče od enega do desetih let.
Člen 3. V prednjih dveh členili določene *azni se uporabljajo tudi zoper vsakogar, .ci na ozemlju, proglašenem ali štetem da je v vojnem stanju, pridobi ali po kakr-onem koli naslovu pridrži kak predmet tz kaznivega dejanja, kakršno navajata pred. lja dva člena.
Člen 4. Kdor nagovarja vojaško osebo, da t>i storila katero izmed zločin stev iz členov 1. in 2. tega razglasa, se kaznuje, če mu nagovarjanje ni uspelo, ali če je sicer uspelo pa se zločinstvo ni storilo, z vojaško ječo do desetih let.
Vendar je kazen, ki naj se izreče, vselej ližja od polovice kazni, določene za zločinstvo, na katero je nagovarjanje merilo. Člen 5. Za sojenje kaznivih dejanj po tem azglasu so pristojna vcjaška vojna sodišča.
Cien 6. Ta razglas se objavi v uraanem istu »Gazzetta Uff ciale del Regno«.
Iz Glavnega stana oboroženih sil dne 2 i ebruar ja 1943-XXI.	MUSSOLINI.
Ta razglas je b"'l objavljen v uradnem istu »Gazzetta Ufficiale del Regno« št. 3?. > dne 9. februarja 1943-XXI.
Obvezen pozdrav polkovnim zastavam
Že večkrat Je bilo prebivalstvo opozorjeno na dolžnost, da pozdravlja zastave, prapore in stadarte polkov, ko korakajo po oesti s predpisanim častnim oboroženim spremstvom.
Navzlic tem opozorilom pa se vsak dan pripeti, da nekatere osebe ne izražajo potrebnega spoštovanja tem simbolom. V večini primerov se to dogaja zaradi nevednosti in ker prebivalstvo ni bilo navajeno na tafetna dejanja poklonitve.
Glede na to oblasti Se niso hotele pod-vzeti ukrepov proti kršilcem dolžnosti pozdrava slavnim znakom Oboroženih sil, bilo
M pa prav, ako M prebivalstvo nmnnlrf vendarle razumelo visok pomen pozdrava zastavi, ki predstavlja simbol hrabrosti ln izročil zbora, kateremu pripada.
Pozdrav zastavi je dolžno znamenje spoštljivega priznanja za hrabrost orožja, ca
junaške mrtvece in za vse, ki so domovini žrtvovali meso in kri, a je tudi dejanje dobre vzgoje in znamenje civilizacije.
Kdor te dolžnosti ne izpolni, izvrši potemtakem kaznivo dejanje, obenem pa odkriva samega sebe in okolje, v katerem je bil vzgojen.
Soi
Sprememba naziva sreskih načelstev
Visoki komisar za Ljubljansko Pokrajino je izdal naredbo, po kateri izvršuje-io občo upravo, poverjeno doslej v okrajih sreskim načeistvom, civilni komisari-jati. Naziv »sreski načelnik« se spreminja v- naziv »civilni komisar«.
Razdeljevanje marmelade
Pokrajinski prehranjevalni zavod v Ljubljani obvešča vse prizadete, da lahko dvignejo mar« melado pri svoj h trgovcih za mesec februar. Pripadajoče količine so bile že objavljene v lokalnem časopisju.
Vodfa ne«t?£k"h dijakov
na obisku v Španiji
Madrid, 25. febr. s. S francoske meje je prispel v Španijo državni vodja nemških dijakov dr. Adolf Schell v spremstvu visokih hijerarhov. V San Sebastianu so ga sprejeli voditelji španskega vseučiliškega sindikata in mladinske fronte. Dr. Schell je obiskal španske dijaške organizacije.
Itali jansko-nemška družba za pridobivanje žvepla
Lani cb koncu leta smo na kratko poročali, da bodo italijanski interesenti skupaj z nemškim kemičnim koncernom I. G Farbenindustrie ustanovili družbo »Sipro-zolfl« (Societa per Incremento Produzione Zolfi), ki ima namen pospeševati proizvodnjo žvepla na podlagi nekega novega postopka. Te dni so bila končno zaključena pogajanja, ki kažejo, da bo nov postopek prinesel italijanski industriji žvepla nov razmah. Italija je v svetovni proizvodnji žvepla na drusrem mestu Pred vojno je znašala letna proizvodn a 320.000 do 370 Oo0 ton. Do začetka sedanjega stol. je bila Italija v svetovni proizvodnji žvepla na prvem mestu, saj je ob pričetku stoletja odpadlo na Italijo 90 odst. svetovne proizvodnje. Ko pa ?o v prvem desetletju sedanjega stoletja pričeli v Ameriki na podlagi izuma nemškega inženjerja Frascha na nov način pridobivati žveplo, se je naglo dvignila proizvodnja v Ameriki.
Ta novi nač;n pridobivanja s topitvijo žvepla v zemlji in črpanja v tekočem stanju, se spričo geoloških razmer v Siciliji ni dal uporabljati tudi v italijanski industriji, ki je morala preživeti dobo hude konkurenčne dobe, dokler ni pod faš.stično ero prišlo do ustanovitve urada za prodajo 34.4 milijona kun.
vnašala v januarju 24.77 lire. skupna
dnevna zavarovana mezda pa 593.168 lir.
= Iz trgovinskega in zadružnega registra. Pri Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani je bil vpisan prokurist dr.
Andrej Uršič, uradnik banke. — Zaradi končne likvidacije je izbrisana tvrdka Fran Zora, družba z o. z. — Pri Vzajemni 1 kreditni zalrugi v Ljubljani je bil izbrisan član upravnega odbora Ivan Martelenc, vpisan pa Viktor žibert, uradnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani.
= Gospodarski razvoj Zagreba. Po pravkar objavljenih podatkih je bilo v teku lanskega leta v Zagrebu ustanovljenih 51 novih delniških družb z glavnico 513 milijonov kun (črtanih pa je bilo 8 delniških ciružb). Nadalje je bilo lani v trgovinskem registru zagrebškega sodišča vp sanih 107 ostalih družb, po večini komanditnih (črtanih 62) ter 290 trgovinskih tvrdk (črtanih 164). Likvidirale so po večini take tvrdke. ki niso mogle svojega poslovanja spraviti v sklad z novim! razmerami in gre tu predvsem za židovske tvrdke. V teku letošnjega januarja je bilo ustanovljenih nadaljnjih 6 novih delniških družb s 6.4 milijona kun glavnice. — V zagrebški zemljiška knjigi so bile lani vpisane vknjižbe za znesek 122.7 rru-lijona kun, črtane pa so bile vknjižbe za
italijanskega žvepla (»Italzolf i«). Leta 1940 je bila ustanovljena še družba Ente Itaiiani Zolfi, na katero je b'lo prenešena vsa prodaja žvepla. Kakor se zdi, bc nov postopek za pridobivanje žvepla prinesel nov razmah italijanske proizvodnje, ki je že tik pred sedarjo vojno začela znova na. taščati. Leta 1938/39 je bilo prodanega 400.000 ton žvepla, od tega je šlo 250.000 ten v inozemstvo. Od celotne proizvodnje ie odpadlo 65% na Scilijo. V vojni se je proizvodnj? znatno povečala, saj oskrbuje Ital'ja sedaj skoro vso Evropo z žveplom.
Gospodarske vesti
= Statistika zavoda za socialno zavarovanje. Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine objavlja podatke o gibanju števila članov v mesecu januarju. Zaradi sezonskih razlogov, zlasti zaradi skrčenja zimske zaposlitve v gradbeni stroki, je bilo v tem mesecu število zavarovancev nekoliko manjše. Povprečno je bilo pri zavodu samem, pri bolniški blagajni TBPD in pri Merkurju zavarovanih 23.951 delavcev in nameščencev, nasproti 25.098 v prejšnjem mesecu. Odstotek bolnikov se je prav tako zaradi zime povečal za 0.57 na 3.71%. Povprečna dnevna zavarovana mezda je
Izpred vojnega sodišča
Vojaško vojno sodišče Vrhovnega po-veljništva Oboroženih sil za Slovenijo in Dalmazijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednje sodbe v kazenskih zadevah proti:
Bračiču Mirku, sinu Ivana in Marije Umek, roj. v Trstu 15. V. 1915, bivajočemu v Ljubljani v begstvu.
Obtožen je bil
a)	zločina po čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker je sodeloval in še sodeluje pni združbi, naperjeni na nasilni prevrat političnega in družbenega reda v državi,
b)	zločina po čl. 16. Ducejeve naredbe, ker je sodeloval in še sodeluje pri oboroženem krdelu z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države;
c)	zločina po čl. 2. Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941, ker je bil v posesti orožja in streliva brez predpisanega dovoljenja.
Iz teh razlogov je sodišče na osnovi zakona spoznalo Bračiča Mirka za krivega pripisanih mu zločinov in ga obsodilo v dosmrtno ječo, na stroške in posledice, vključno trajni preklic opravljanja javnih služb, na zkkoniti preklic ter na objavo
pričujoče sodbe v »Jutra« v Ljubljani. *
Zagorcu Martinu, sinu Ivana in Marije Kos, roj. v Št. Jerneju 2. II. 1908, tam bivajočemu mlinarju, v begstvu.
Obtožen je bil:
a)	prevratne združbe (ČL 4. Ducejeve naredbe) z dne 3. X. 1941), ker je v nedoločenem času na področju Novega mesta sodeloval in še sodeluje pri združbi, naperjeni na nasilni prevrat državnega reda;
b)	pripadništva oboroženemu krdelu (čl. 16. iste naredbe), kjer je sodeloval in še sodeluje v oboroženih krdelih, ustanovljenih z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države;
c)	posesti orožja in streliva (čl. 2. Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941), ker je b U in je še v posesti orožja in streliva brez dovoljenja pristojne oblasti;
d)	sodelovanja pri ropu z obtežilno okoliščino po ČL 110 do 628 k. z, ker se je 21. novembra 1. 1942. v St. Jerneju pri Novem mestu v družbi z drugimi neznanci pod grožnjo z orožjem polastil dveh konj, dveh krav, vola, teleta, pet praš:čev, treh kmečkih voz, popolne konjske opreme, 40 litrov žganja, žita, sadja, perila, kuhinjskih potrebščin in listnice z gotovino 3000 lir v skupni vrednosti 50.000 lir; vse te predmete je odvzel Turku Francu.
Iz teh razlogov je sodišče Zagorca Martina spoznalo za krivega pripisanih mu zločinov ter ga obsodilo v dosmrtno jeco, na stroške in posledice, vključno trajni preklic opravljanja javn:h služb, na zakoniti preklic ter na objavo sodbe v »Jutru« v Ljubljani
Bizalu Albinu, sinu Josnpa in Josipine Kovač, roj. v Beljaku pri Starem logu 5. IV. 1910, bivajočemu v Ajblu, delavcu, nahajajočemu se v zapora
Obtožen je bil:
a)	napada na varnost države (čl. 2. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v dobi pred mesecem septembrom L 1942. v okolišu Starega trga izvršil dejanja, ki so bila naperjena na pustošenje, uničevanje in ropanje v priključenih pokrajinah,
b)	pripadništva v prevratni združbi (čl. 4. iste naredbe), ker je v zgoraj omenjenih okoliščinah sodeloval pri prevratni združbi, naperjeni na nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družabnega reda v državi;
c)	pripadn:štva oboroženemu krdelu (čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v istih okoliščinah sodeloval pri oboroženih krdelih z istim namenom, kakor je omenjeno v prejšnjem odstavku.
d)	nezakonite posesti orožja in strelivu (čl. 2. Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941) in sledečih dodatkov, ker je v istih krajevnih in časovnih okoliščinah nosil brez predpisanega oblastnega dovoljenja orožje in municajo;
e)	napada na javne naprave (čl. 8. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v istih okoliščinah z ustraševalnim namenom izvršil dejanja, zaradi katerih b: bile lahko hudo poškodovane javne naprave;
f)	napada na življenje pripadnikov Oboroženih sil (čl. 7. iste naredbe), ker je v istih okoliščinah poskusil napad na življenje pripadnikov Oboroženih sil;
g)	omejevanje osebne svobode (čl. 605. k. z.), ker je 20. junija 1942 v Skrilju oropal osebne svobode Vardjana Josipa in ga s silo odpeljal k oboroženim krdelom komunističnih partizanov;
h)	umora z obtežilno okoliščino (po čl. 575, 576 in 577 št 3 do 61 št 4 k z. (ker je v Starem trgu v nedoločenem času, verjetno v mesecu maju 1. 1942. povzročil smrt neugotovljenega majorja italijanske vojske s tem, da ga je zadušil in se znašal nad truplom;
i)	nadaljnjega umora (čl. 575, 576, 577 St. 3 do 61 št. 4. k. z.), ker je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah povzročil smrt nekega ranjenega italijanskega vojaka, ki ni bil ugotovljen.
Iz teh razlogov je sodišče Bizala Albina spoznalo za krivega zločinov pod b), c), d), f), g) in i) in ga obsodlo z uporabo čl. 62 št. 6 c. p o. v dosmrtno ječo, na stroške in posledice, vključno trajni preklic opravljanja javnih služb in na zakoniti preklic in na objavo sodbe v »Jutru« v Ljubljani.
Oprostilo ga je zločinov pod a), b) in h) zaradi pomanjkanja dokazov.
Ljubljana, 17.- februarja 1943.
= Ponovna zaposlitev upekojenih uradnikov v Nemčiji. V okviru ukrepov za mobilizacijo delovnih moči so bila izdana v Nemčiji tudi navodila za ponovno zaposlitev uradniških upokojencev v upravni službi. Državni minister za notranje zadeve je k temu izdal podrobna pojasnila, iz katerih sledi, da se upokojeni uradniki lahko zaposlijo znova kot uradniki ali pa kot drugačni uslužbenci. Upokojeni uradniki Lahko pridobijo nova leta za pokojnino. Tudi čo se upokojeni uradnik zrnva zaposli kct navadni uslužbenec, bo to vplivalo na njegove pokojninske prejemke. Upokojeni uradnik pa nima pravice zahtevati zaposlitev v svoji prejšnji uradniški funkciji, odnosno kot uradnik. Do preklica je za uradnice ioločeno, da ob poroki ne morejo zahtevati odpusta iz službe. Poročene uradnice lahko prosijo za odpust le v primeru bližnjega poroda ali če imajo oskrbovati več otrok izpod 15 let in jim to ni mogoče pri istočasni zaposlitvi. Uradnice, ki so bile v dobi gospodarske krize odpuščene, ker je bila njihova eksistenca zajamčena, se znova zaposlijo.
= Nemški ukrepi proti kmetom, ki nemarno obdelujejo zemljo. Ze leta 1937 je bilo v Nemčiji z zakonom o dednih kmetijah določeno, da se dednemu kmetu lahko postavi upravitelj ali pa se mu celo prisilno proda posestvo, če na svojem posestvu slabo gospodari ali zemljo nezadostno ali slabo obdeluje. Sedaj pa je nemška vlada izdala dodatne določbe k uredbi o zavarovanju obdelave zemlje iz leta 1937 Po teh dodatnih predpisih, ki stopijo v veljavo 1. marca t L, bodo tudi za ostale kmete, ki nimajo dednih kmetij, uveljavljene slične določbe v primeru nezadostnega obdelovanja zemlje ali slabega gospodarstva. Kot prvi ukrep je predvideno, da se na predlog okrožnega vodje kmetov preko sodišča opozori posestnik, ki nemarno obdeluje svojo zemljo, naj bolje gospodari. Če ta ukrep ne zaleže, se lahko na predlog deželnega vodje kmetov določi zaupnik z nalogo, da nadzira gospodarstvo dotičnega kmeta. Če tudi ta ukrep ne pripomore k zboljšanju gospodarstva na dotični kmetici, se lahko postavi prisilni upravitelj ali pe se da posestvo prisilno v zakup. Kot poslednje sredstvo je predvidena prisilna prodaja kmetije, ki jo izvrši sodišče na predlog državnega vodje kmetov. Gornji predpisi veljajo ne samo za kmete, temveč tudi za vrtnarje, sadjarje in vinogradnike. V primeru, da kmet določenih zemljišč, ki so sposobna za obdelovanje, ne obdeluje, se lahko dotično zemljišče da prisiino v zakup. če lastnik zemljišča v določeni dobi ne obdela ali pa ga sam ne da v zakup.
= Navidezna aktivnost ameriške zunanjo trgovine. K uradnim pedatkom o zunanji trgov'ni Zedinjenih držav prinaša »Kol-isehe Žeitug« značilen komentar. Te dni je bilo objavljeno, da se je izvoz iz Zedinjenih držav v Unskem letu dvignil za 50% in je dosegel 7826 milijonov dolarjev (nasproti 5147 m:lijonom v prejšnjem letu), medtem ko je uvez nazadoval za 20% na 2743 milijonov (naspreti 3445 milijonom v prejšnjem letu. Iz tega bi sledil presežk Izvoza v viš'ni preko 5 milijard. Pri ogromno naraslem ameriškem izvozu pa v resmrci ne gre za pravi izvoz. Ameriško trgovinsko ministrstvo pripominja, da niso v izvoznih štev:lkah obsežene dobave ameriškim četam v inozemstvu. Iz tega sledi, da so ob*, sežene vse dobave vojnega materiala 1» ostale debave, ki jih vrši Amerika na pocfr> lagi zakona o posojanju in zakupu. Te dobave pa se ne morejo drugače tretirati ka^> kor dobave ameriškim četam v inozemstvu. V obeh primerih gre za oskrbo vojske ali mcrnar ce. Znano je tudi, da se dobave na podlagi zakona o posajanju ln zakupu na plačajo, zato nimajo za trgovinsko bilanco nobenega pomena. Po uradnih podatkih so ameriške dobave na podlagi zakona o posojanju in zakupu od marca 1941 do konca lanskega leta dosegle vrednost 5.96 milijarde delarjev. V istem času je dosegel ce-lotni izvoz Zedinjen'h držav 12 milijard. Tako je odpadla polovica celotnega izvoza na vejne dobave, za katere ni pričakovati plačila. Dejanski izvoz je znašal v tem času (20 mesecev) le 6 miljard dolarjev pri istočasnem uvozu v vrednosti 5.7 miTjarde dolarjev. V zadnjih 20 mesecih ao torej i Zed:njene države dosegle le malenkostni ' izve zr i presežek 0.3 milijarde dolarje«.
KULTUR NI PREGLED
Tisoč prireditev koncertne paslovnice v Ljubljani
Ponedeljkov koncert Glasbene Mance je tisoča pnred;tev, ki jo je organizirala njena koncertna pc*' vnica v malo več ko dvajsetih letih svojega obstoja. Ta lepo zaokrožena številka nam nudi primerno pr(iiko da se v okviru naše kulturne kronike spomnimo delovanja te naprave ki --za razliko cd drug h podobn:h naprav — n: poslovna ustanova z izrazitimi gospodar-sk mi interesi, marveč je kot organ Glasbe ne Matice največji iniciator in urejevalec glusberega življenja v Ljubljani.
Ne b; bilo prav, če ne bi takoj priznal" &la je poslovni ca tesno združena z že znanimi in priznanimi organizatoričninr spo flobnostmi ravnatelja Karla M a h k o te ssakaj iz izkušnje vemo, da tam. kjer ne gre za osebne gospodarske interese vedno odločuje in vod oseba, ki <ma za tako delo največ zdrave ambicije in trdnih sp -jiobnosU. Ravnatelju Karlu Mahkoti je uspelo, da je napravil iz te poslovnice organizacijsko sredjšče, ki je že zdaj zapust;lo trajno sled v zgodovini našega glasbenega življenja.
Iz podatkov, za katere smo naprosili g. Mahkcto, posnemamo nekatere zanimivosti.
Glasbena Matica je začela z javnimi koncert: imi prireditvami že 1. 1884; to so bili samo šolski nastopi najboljših gojencev. L. 1887. je priredila prvi koncert v oravem pomenu besede: nastopil je tedanji sloveči viol nski virtuoz František Ondrček. V juliju 1888 je priredila pod vodstvcm Frana Gerbiča v Redutni dvorani ko.rccrt s solisti zborom in orkestrom. Koncert je bil velik dogodek, saj mu je »Slovenski Narod« posvetil kar tri podlistke iz pere3a Vcjteha Valente. »Prišla je srečna doba«, je pisal Valenta, »da se more Glasbena Matica lotiti prirejanja večjih koncertov Začetek je imel sijajen uspeh na vse strani t gmotnem kakcr tudi v umetniškem ozira«.
Od teh uspešnih začetkov dalje je GM smotrno skrbela za koncertno življenje v Ljubljani. Omogočala je nastope tudi raznim tujim umetnikem, ki bi brez njene organizacijske skrbi ne nastopili v našem mestu. Prav posebno se je trudil v tej smeri neumorni Matej Hubad. Ko so po 1. 1918 vidno naraščale možnosti koncertnega življenja, je odbor Glasbene Matice ustanovil koncertno poslovnico, ki je začela poslovati 1. oktobra 1922. Od tega dne do danes je torej poslovnica GM organizirala tisoč prireditev, izmed katerih j;h samo 33 odpade na »razno« (glasbena predavanja i. pod), vse ostalo so bili koncerti.
V teh dobrih dvajsetih letih je bilo prirejeno pod vodstvom poslovnice GM.
268 vokalnih, 123 vokalno instrumentalnih, 75 simfoničnih, 74 komornih, 73 klavirskih, 40 violinskih, 39 glasovno solističnih, 13 solistično mešanih koncertov, pa 15 koncertov za čelo, 4 za orgle, 3 za kitaro, 52 za mladino in 179 produkcij šole GM odnosno drž. konservatiorija.
Od skupnega števila so bile v sami Ljub.
ljani 904 prireditve, 45 jih je bilo v Slove, njji in 51 izven njenih meja. Ljubljanske prireditve je obiskalo v celenj 453.260 oseb Ravnatelj Mahkcta una v pisarni Glasbene Matice z vzorno smotrnostjo izdelano statistiko in vso dokumentacijo, ki jo bo kdaj potreboval zgodovinar našega g1 as benega življenja Zato mu nj težko postreč' s kakršnim koli podatkom te vrste. Na njegovi mizi leži razpredelnica, ki nam kaže celoten promet v teku teh 999 prireditev Vidimo dviganje in padanje zanimanja za naše koncerte.
L. 1924. je obisk dosegel višek s 35.715 posetniki, 1. 1939. pa je padel na najnižjo točko, saj je v tem zgodovinsko važnem letu — začetek nove svetovne vojne! — ob skalo koncertne prireditve pod okriljem GM komaj 9026 obiskovalcev. Lansko leto je bilo 32 prireditev s 16.870 posetnikov.
Seznam koncertantov je prav obsežen. Umljivo je, da je med prvimi naš najpo-rr.embnejš'' vokalni korpus: pevski zbor Glasbene Matice. Koncertna poslovnica GM pa je pripravila koncerte tudi številnim drugim pevsk;m zborom, simfoničnim orkestrom, komornim združenjem in solistom Statistika več ko dvajsetletnega delovanja naše edine koncertne poslovnice kaže, kr.li. ko se je pri nas gojila in pospeševala koncertna glasba domačih združenj in umetnikov, z druge strani pa obnavlja spomine na številna tuja gostovanja, na velike nastope raznih simfoničnih orkestrov in na koncerte slavnih kvartetov in sclistov. Koncerti češke filharmonije, Berlinske filharmonije. turinskega radijskega orkestra, nastopi znamenitih kvartetov in virtuozov, kakor so komorni kvartet iz Dresdena, šev-čikcv iz Prage, Mozartov iz Salzburga, zlasti Pa znameniti Poltronieriev kvartet iz Milana, dalje violinistov Jarolava Kocjana, Jana Kubelika, Vaše Prihode in v zadnjem času nekaterih italijansk;h virtuozov, znamenitih pevcev s prvakom Benjaminom Gigliem na čelu, so v teh tisoč prireditvah zavzeli pcsebno slavno mesto.
Pri ocenjevanju kulturnega pomena koncertne poslovnice GM pa je treba predvsem poudariti, da so iz te naprave prihajale mnoge iniciative Poslovni ca je dala pobudo za nešteto kcncertnih sporedov in izvedb. Iz nje so izšli načrti in vse podrobno delo za turnejske koncerte pevskega zbora Glasbene Matice doma in v tujini, dalje za prvi slovenski glasbena festjval, za naše prve glasbene razstave, za proslavo Ilirijp in Nap.leona, za počastitev naših glasbenikov: Adamiča, Aljaža, Galusa, Hubada, Jerka, Foersterja, Lajovca. Barleta, kakor tudi za Verd!ja, Smetano, Dvorška in druge. V spominu je še njen glasbeno-poopa-gandni teden »Učite se glasbe«, njeni koncerti na prostem in na dvorišču mestnega magistrata, dalje skladateljski večeri slovenskih avterjev in še mnogo drugega, za kar dolgujemo hvalo pobudi in organ'za_ cijpkl prožnost' te naprave, ki se prav zaradi svojega kulturnega značaja ni omejila samo na donosre prireditve, marveč je podpirala vse, kar je zaslužilo zanimanje Saj so med njenimi prireditvami take, ki so združile (kakor n. pr. Napoleonov večer) za naše razmere ln dvorane kar ogromno število obiskovalcev (omenjeni večer leta 1929. je obiskalo 2039 oseb), pa tudi take. ki so zaznamovale, kakor n. pr. koncerl nekega pevskega društva, bore — 40 obiskovalcev.
Vsekak sme bit' Glasbena Matica zadovoljna z bilanco svoje koncertne poslovnice. S to napravo je dala našemu mestu kul-turro pomembn' organ, ki je izločil iz koncertnega življenja g lo poslovno špekulacijo ter ga postavil ob nujnem upoštevanju finančnih dejstev na podlago kulturno inic ativno u-merjo-e "rrr-->!racije, še mno go uspehov v bodcčn<.stii
Kronika
*	Novi predstojnik benediktinskega reda v Padovi. V Padovi je bil te dni izvoljen novi predstojnik benediktinskega reda. Čast je zadela dona Timoteja Campia iz Praglie. Svečanost ustoličemja se je vršila v cerkvi Sv. Justine.
*	Odkrito poprsje na grškem bojišču padlega častnika. V Ivrei so te dni v navzočnosti fašističnih hierarhov in predstavnikov lokalnih oblasti odkrili poprsje poročnika Bruna Ranieria, ki Je padel junaške smrti na grškem bojišču dne 23. lecembra 1941. Ranieri je bil odlikovan z zlato kolajno. Poprsje je iz marmorja ter ga je izvršil Skvadrist prof. PaolettL Kip stoji pri vhodu v Liktorski dom.
*	Maša za žrtve letalskih napadov v Milanu. Milanski nadškof karlinal Schuster je daroval v baziliki sv. Lovrencija mašo za žrtve letalskih napadov. Imel Je tudi ganljiv nagovor, v katerem se je spomnil vseh nesrečnikov, ki so po nedolžnem izgubili svoie življenie.
*	Sprejem pri papežu. Iz Rima javljajo. da je sv. oče sprejel v zasebni avdien-ci dr. Jorgo Maxa Rodheja, prvega tajnika argentinskega poslaništva pri sveti stolici. ki zapušča svoje mesto. Prav tako je bil sprejet v posebni avdienci Felix de Parcker. prvi tajnik diplomatskega zastopstva Madžarske, ki je takisto premeščen iz Rima.
*	Alessandriia proslavlja svojo zaščitni -co. Letos poteka 100 let odkar je bila proglašena za blaženo Vergine della Salve, pa-
rona mesta Alessandrija. V spomin na ta iogodek se bodo vršile v imenovanem mestu posebne cerkvene svečanosti, katerih se bodo udeležili verniki v obilnem številu.
*	Nagrajen roman. »G;oma!e d'Ttalia je razpisal svoj čas nagrado 25.000 lir za izviren roman. Nagrado so prisodili romanu »Rosalia«, ki ga je spisal Enrico Pea.
*	Smrt izumitelja asfaltiranih ulic. V
Ženevi je umrl v 81. letu sw>je starosti dr. Ernest Guglielminetti, mož, ki je prvi odkril postopek za asfaltiranje cest.
*	Nič več inozemskih cigaret v Vatikanu. Iz Rima poročajo, da bodo v Vatikanu v najbližjem času izključene od prodaje cigarete inozemskega izvora. Prodajali se bodo samo tobačni izdelki, ki so monopol italijanske države.
*	Velika tatvina volnenih tkanin v Milanu. V Milanu so neznani tatovi vlomili v skladišče Societa Italiana Prodetta N. A. N. O. ter odnesli za 100.000 lir volnenih tkanin.
*	Do smrti se je opekla. V g©- izijski bolnišnici je umrla deklica Ana Msria Dorati, ki se ie pred dnevi približala pečici ter se ji je vžgala obleka. Opekline so bile tako hude, da. jim je podlegla.
*	Smrt med pekovskimi stroji. V Spo-letu se je primerila peku Msircellu Pietru, uslužbenem pri družbi Terni, smrtna nesreča. Zašel je med naprave za mešanje krušnega testa in dobil takšne poškodbe, da je zaradi njih umrl.
*	Poje v varietejih in krade biciklje. Pietro Meola je po poklicau zilar, kadar pritisne sila tudi tesar, v zadnjem času pa se je pridružil neki gledališki družini, ki nastopa po varietejih. Zaradi svojega prijetnega glasu se je tudi sam uvrstil med nastorus joče pod umetniškim imenom Nun-zio Manola. Te dni pa so možakarja zasačili v trenutku, ko se je hotel polastiti dveh tujih bicikljev. Pravijo, da ima Meola na vesti še več sličnih podvigov.
*	Vihar je podrl hišo. V Bagnolu dd Po je pred dnevi razsajal hud vihar, ki je podrl hišo kmeta Alegria Gustava. K sreči je bnl kmet s člani svoje družine v trenutku nesreče odsoten, tako da ni bilo človeških žrtev.
*	Odšli so z dolgim nosom. V B-Hudm ori Comu so tatovi poskušali srečo v vili 741etne Anite Casteglioni. Vlomili so v notranje prostore v nadi, da bodo v vili našli
DRAMA
Petek, 26. februarja, ob 14.30: Učiteljica Izven. Cene od 12 L navzdol; ob 17.30: V Ljubljano jo dajmo. Red B Sobota. 27. febr. 0b 17.30: Ples v Trnovem
Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Nedelja 28. febr. ob 14: Zaljubljena žena Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol; cb 17 30: Veliki mož. Izven Cene od 20 lir navzdol.
•
D. Niccodeimi: »Učiteljica«. Igra v treh dejanjih. Osebe: grof F'lip Blagaj — VI Skrbinšek. Jakob Grdin. posestnik — P Krvič, Janez Klopčič. šolski sluga — Ko šč, Vohan policijski svetnik — Gorinšek. Marja Svetina, učiteljica — Kraljeva šolska ravnateljica — Starčeva, Liza učiteljica — Gorinškrva. Režiser: J Kovič
J. Ogrinc: »V Ljubljano jo da.jm0'« Veseloigra v treh dejanjih Osebe: Srebrin — Cesar, Rotija — Pol Juvanova, Marica — Levarjeva, Cena — Starčeva dr. Snoj — Drenovec Pavle — Peček, Neža — Rakgr-jeva, 1. priča — Benedičič, 2. prča — Bre-zigar. Režiser: Milan Skrb'nšek.
OPERA
Petek, 26. febr., ob 17: Traviata. Izven
Cene od 28 lir navzdol. Sobe ta, 27. febr., ob 17: Zemlja smehljaja.
Opereta. Izven. Cene od 28 Ur navzdol. Nedelja, 28. febr., ob 14: Gaspari>ne. Opereta. Izven Cene od 24 lir navzdol; ob 17.30: La Boheme. Izven. Cene od 24 lir navzdol.
Ponedeljek, 28. febr.: Zaprto.
•
F. Lehar: »Zemlja smehljaja«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: grof L:chtenfelški
—	Anžlovar, Liza — Mlejn.ikova, l/ora,
—	Japljeva, grof Pottensteinski — M San-cin, general — Pianecki, princ Su-hong —• Čuden, Mi — Barbičeva, Cang — Debevec. Fu-li — Skrabar, evnuh — Simončič Dirigent: R. Simoniti, režiser in koreograf inž. P Golovin Solo plešejo- Bravničai-jeva, Japljeva. Remškarjeva, Pogačar Načrti za kostume- J. Vilfanova, klobuki za balet: Ivanka Kune, cvetlični aranžman: tvrdka Pavel Šimenc.
Sprememba opernega repertoarja. Za-radii obolelosti gospe Hevbalove vpr zori Opera v petek 26. t. m. namesto napovedane »Thais«« opero »Traviata« z Vidali-jevo in Cudnom. Vstopnice, kupljene za Thais, veljajo za Trgviato, ali pa naj se pri blagajni vrnejo.
ogromen plen. Bili pa so strašno razoča rani. Da ne bi olšli praznih rok, so si vzeli za spomin samo staro uro z uteži, vredno 300 lir, in nekaj kuhinjskih predmetov skromne vrednosti.
*	Smrtna nesreča pri žični železnici. V Bassidu pri Gravedoni blizu Coma je stal 341etni gozdarski delavec Silvio De Marzio ob napeljavi ondotne žične železnice, ki se rabi za prevažanje lesa s hribov v dolino. Nenadoma se je žica visoke napetosti utrgala in zadela De Marzia, ki je obležal na mestu mrtev.
*	žalostna usoda kolesarja. Pri Cerretu se je vozil 171etni Cesare Martini iz Mi-gliane nizdol po ostrem ovinku. Zavora je v najhujšem iiru odpovedala, da je izgubil oblast nad vozilom. Kolo je drvelo s silovito naglico naprej in Martini je padei v 15 m globok prepad, kjer je obležal mrtev.
*	Pod tramvaj je prišla. V Milanu je tramvaj podrl in smrtno poškodoval 39-letno Lidijo Sant.
*	Zastrupili so se z zajčjim mev>m. Dru žinski člani kmeta Marcela Valsonie v As-piu so našli v hlevu mrtvega zajca. Odri:
WILKIE COLLINS
Nezadosten dokaz |
Detektivski
še enkrat sem dvignila glavo, sklonjeno do njegovega ramena, da sem se veselila njegove bližine, svojega življenja, svoje ljubezni, svojega moža Sklonila sem se z obrazom do njegovih lic in zašepetala: »Kako te ljubim! Kako te ljubim!« Naglo sem se odmaknila in vzdrhtela. Srce mi je prenehalo biti. Segla sem z roko
na obraz — kaj sem čutila na svojih licih ? Nisem jokala! Bila sem tako srečna. Kaj sem vendar čutila na svojem licu? Solzo! Njegov obraz je bil okrenjen na drugo stran,'obrnila sem ga k sebi, gledala sem ga... ln videla sem, da je imel moj mož na poročni dan oči polne solz.
Tretje poglavje OBALA RAMSGATE
^"stahiiu se je posrečilo, da me je poto-'nžil, vendar me ni mogel docela pomiriti.
Dejal mi je, da je mislil na razliko mea svojim prejšnjim in sedanjim življenjem, da se je spomnil bridkih spominov iz svojih preteklih let in da so ti spomini zbudili v njem bojazen, da me morda ne bo mogel osrečiti. Boji se, da je že star ln utrujen vsled življenjskih nezgod. Te misli da o mu napolnile oči s solzami.
Opravičevala sem ga, pomirila sem ga n ga spravila v dobro voljo, toda spomin r i-f.r -<>n bila videla, me je vznemirjal in spraševala sem se, ali zares uži-
so ga v dobri veri, da je žival zdrava te. -	, - , , . ..
i . ; ju rs , M	vam polno moževo zaupanje, kakor je uži-
ga skuhali m pojedli. Kmalu pa so se po-	, i ^ J	J
javile pri vseh, ki so jedli poginulo žival.
bolečine v trebuhu. Poklicani zdravnik je odredil prevoz vseh članov zastrupljenc-Iružine v bolnišnico.
* Nagec v gledališču. Obiskovalce gledališča Verdi v Ferrari je te dni presenetil nenavaden dogodek. Pred začetkom predstave se je pojavil v veži gledališča SOleten mlalenič brez obleke, ki je mirno koračil med občinstvom proti gledališki dvorani Pojav nagca je zbudil splošno pozornost ir. ljudje so pozvali na pomoč Rdeči križ. Kdo je bil nagec, ki se je drznil vznemiriti ljudi v gledališču s svojo ekscentrično pojavo, še niso mogli ugotoviti. Moža so oddali v opazovalnico za umobolne.
IZ LJUBLJANE
n— Nova grobova. Za vedno je zapustila svcjce upokojenka Tobaone tovarne ga. Angela Brvarjcva, vdova Okorn, rojeni Tekavec. Pckojna leži na svojem domu. Vožarski pot 3, do dneva pogreba do 11 dopoldne. K večne mu počitku jo bodo snr°_ mili v petek ob 15. iz kapele sv. Andrej ~ na Žalah k Sv. Križu. — Po težki in dolgi bolezni je preminil g. inž. Franc žužek Zapušča soprogo in drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo rajnkega spremili v petek ob pol 15. iz kapele sv. Frančiška na 2*.-l?h na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin njunim svojcem pa Izrekamo naše iskreno sržaljo'
u— V Abrahamovo naročje bo danes stopil g. Lojze Trampuž, ki ga poznajo številni njegevi rojaki. — Porekli bodo: »Strela, ali je res? Glavo ima sicer pobeljeno, toda drugače je še ves mladeni-ški kakor se za kraško kcren'no spodobi!« že v zgodnjih mlaoh letih se je posvetil finemu kamnoseštvu, ustvaril je m ar sika;* lepega, saj se je odlikoval že kot učenec. Pozneje je prepotoval najmanj pol Evrope in je nabral mnogo življenjsk'h izkušeni Uveljavil se je kot spreten polir. Seveda g? je tudi svetovna vojna potegn^a v svoj vrvež in ga neizprosno držala štfri leta v kleščah. Iz trdnjave Przemysla se je reš'' s svojo četo dva dni pred obkolitvijo. Pr: Zalesczykih se je že utapljal v Dnje~t u, bil pa je po čudnem naključju rešen — in od takrat mu je ostala siva gl-va. Izkusil ie še marsikaj drugega bridkega, vendar je vedno ohranil vedro srce. Po vojni se je vrnil v Ljubljano in je že vrsto let v slvžH Kolinske tovarne. To ugledno podjetje g"1 šteje mel svoje najstarejše in najzves'ejše uslužbence. Ko praznuje SOletnico, nadalje 251etnico poroke in 25 let starega nnme-ščenja, mu želimo tudi mi vse najboljše za bodočnost!
u— Letošnji Matijem rekord je nenavaden in za letošnje zimsko vreme izredno značilen. Vsekak; r je z letošnjim Matijev'rc rekordom razveljavljen stari rek, ki prav' da Matija led razbija, če ga pa še ni ga p^ naredi. Ledu imamo zadnje čase prav mal" novega pa tudi ni pričak vati 2e ves ted»" Imamo suho vedro, sončno vreme, poneč pa nastopa lahen mraz. Dnevi so s la pri-jet"i in izvabljajo Ljubljančane k sončenji, 'n na izprehode. Na god sv Matije se ie živo srebro povzpele kar na 15.4 st >p C kolikor letošnjo zimo še nismo zabeležil. Bil je krasen pomladanski dan Povsod pc vrtovih si opazil živahno gibanje in mnog., Hudi se je sprehajalo po prisojnih cestir, in stezah. Videl si marsjkod mladino, ki ae je sončila k^kor v maju. Veselo so pole-tavali citrončki ki so še nekolik omote ni, vendar so se naglo okrepil' na toplem soncu. Ves dan ni bilo oblačka na nebu razgledi so bili čisti in planine so st- nam kazale v svojem več em deviškem čaru Noč ra četrtek je bila spet ohlajena kakor prejšnie noči in je v četrtek zjutraj t plo-mer belež'1 —3 stop C Le rahla koprena je v zgodnjih jutranjih urah zagrinjala Ljubliano, meglice pa so se brž razpršile in posijalo je sonce, em?ko teplo in prijazno kakor prejšnji dan Barometer v Zvezdi se drži enakomerno vis ko na 772 in nni>o-vedovalec vremena napoveduje še nekaj časa lepo vreme.
Radio LjuMfima
PETEK. 26 FEBRUARJA 1943-XXI 7.30 Pesmi in napevi. — 8.00 Napoved časa. — Poročila v ital:janščini. — 12 2U Plošče. — 12 30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba. — 13 00 Napovca časa — Poročila v italijanščini. — 1310 Poročilo Vrhovnega Povelistva Oboroženih Sil v slovenšč:ni. — 13.12 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizz. — 13.45 Simfonična glasba. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M Sijanec. — Glasba na godalni orkester — 14.40 Pisana glasba. -15 00 Poročila v slovenščini. — 17 00 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.15 Koncert čelista Cende Sedlbauerla
—	pri klavirju Marjan T-:povšek. — 17 4C Pisana elasHa — 19.00 »G'»^orimo italiian-sko« — po-uČMie prof dr Stanxo Leben -19.30 PoročPa v slovenščini — 19 45 Italijanska glasba v narečju. — 20 00 Nanoved časa. — Poroč;la v italijanščini — 20 2'i Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini
—	20.30 Simfonični orkester vodi dirigent Failoni. — 22.00 Predavanje v slovenščini
—	22.10 Koncert Radijskega orkestra vodi d'rigent D M Sijanec, — Op~n« t^asba
—	22.45 Poročila v italijanščini
val oa moje.
V Ramsgatu sva izstopila iz vlaka.
Ta kopališka postaja, običajno polna ljudi, je bila ta čas pusta; sezona je bila že končana. Od tu bi morala čez nekaj dni odpotovati z jahto, ki jo je prepustil Eu-stahiju nek njegov prijatelj.
Preživela sva tri dni v blaženi samoti, v sreči, ki je nikdar v življenju ne pozabim.
Četrtega dne zjutraj, malo pred senčnim vzhodom, se je pripetil dogodek, sam po sebi neznaten, ki pa me je vendarle ranil. Nepričakovano sem se zbudila, ne da bi vedela zakaj, s tesnobnim občutkom v srcu. Dotlej sem odlično spala in nikdar nisem vedela, kaj se pravi zbuditi se prej, Kakor pride sobarica trkat na vrata. Tokrat. sem se zbudila brez vidnega razloga nekaj ur pred svojo običajno uro. Skušala iein znova zaspati, a se mi ni posrečilo. Bila sem tako vznemirjena, da nisem mogla ostati v postelji. Moj mož je trdno spal ob moji strani. Da ga ne bi motila v spanju, sem vstala, oblekla domačo haljo, nataknila copate ter stopila k oknu.
Sonce je vzhajalo nad sivim in mirnim morjem. Za trenutek je veličasten prizor, ki sem ga videla pred sabo, pomirljivo vplival na moje živce. A kmalu nisem mogla več vzdržati med štirimi stenami sobe; odprla sem vrata, ki so vodila v obla-čilnico mojega moža ter stopila vanjo, v nadi, da mi bo izprememba ozračja dobro storila.
Prva stvar, ki sem jo zagledala, je bila njegova potna torbica, ki je odprta ležala na mizi.
Jela sem jemati iz nje stekleničlce, posodice, krtače, oprsnike. škarje, nahajajoče se v enem oddelku ter pisalne potrebščine v drugem. Vohala sem dišavno vodo, očistila sem vse stekleničice. polagoma, kakor sem jih jemala iz torbice. Tako sem io pomalem izpraznila. Bila je podložena z modrim velurjem. V enem kotu sem opazila višnjev trak. in ko sem potegnila ?anj, sem opazila, da ima torbica dvojno dno. nekak skrivni oddelek za pisma ln fotografije Vdala sem se kaprici ali radovednosti ter vzela iz torbice papirje, kakor ~cm malo prej jemala iz nje druge pred-nete.
Bili so to računi in dopisi dobaviteljev, ki me niso prav nič zanimali, pisma, ki =?em jih polagala na stran, ko sem se po-
vršno ozrla nanje, ln pod vsem tem zagledala fotografijo, na katere hrbtu Je bila zapisana tale vrstica: »Mojemu drar gemu sinu Eustahiju.«
Njegova mati? ženska, ki se Je s tolikšno odločnostjo upirala najini ženitvi!
Naglo sem obrnila sliko, v pričakovanju, da bom zagledala strog, trpek to čemeren obraz. V svoje veliko presenečenje pa je kazala podoba ostanke velike lepote, energičen izraz obraza, ki je bil hkratu nežen in dober. Pazljivo sem motrila te poteze, da bi si jih čim bolj vtisnila v spomin. Ta ženska, ki je tako razžalila mene tn moje, je bila brez dvoma ena tistih žensk, ki zbujajo simpatijo.
Prepustila sem se mislim. Odkritje te fotografije me je pomirilo bolj, kakor bi me mogla pomiriti katera koli druga stvar.
Iz kakšnega razloga je ta lepa, mila mati tako trdno sklenila ovirati najino že-nitev? Ali bom mogla odkrito postaviti Eustahiju to vprašanje, ko se bo zbudil? Ne, ne bom si upala. Obstojal je med nama nem dogovor, da ne bova nikoli govorila o njegovi materi in gotovo mu ne U bilo prav, ako bi vedel, da sem brskala po dnu njegove torbice.
Po zajtrku sva prejela obvestilo o Jahti, ki naj bi naju odpeljala. Bila je že v pristanišču in kapitan je čakal v Broadsta-irsu ukazov mojega moža.
Eustahij se je podal tja in me je prosH, naj počakam nanj. Sklenila sem napraviti majhen sprehod ob morju, v gostilničar-kini družbi, ki je bila pripravljena, da me spremlja. Zmenili smo se, da se bova sprehajali po obrežju proti Broadstairsu in da naj nama Eustahij pride naproti, ko konča svoj opravek na ladji.
čez pol tire sva bili hotelirka in jaz na obrežju; to lepo jesensko jutro je bilo ču-desno. Ako bi bila sama, bi skakala od veselja kakor majhna deklica. Edino, kar je motilo mojo radost, je bilo neutrudno klepetanje moje spremljevalke. Bila je dozorela, dobra ženska, a ni prenehala govoriti, naj sem jo poslušala ali ne; stalno se je obračala name, nazivajoč me po mojem imenu: »Gospa Woodville!«
Več ko pol ure sva hodili po obrežju, ko sva dohiteli neko žensko, ki je šla pred nama. V trenutku, ko sva šli mimo nje, je ženska jemala iz torbice robec in neko pismo ji je padlo na tla, k mojim nogam, ne da bi ga bila opazila. Pobrala sem ga in ji ga dala. Obrnila se je, da bi se ml zahvalila. Pogled na njen obraz me Je prikoval na mesto. Ta obraz je bil original fotografije, ki sem jo tega jutra našla v moževi torbici. Pred menoj je stala njegova mati! O tem ni moglo biti dvoma., Stara gospa je smatrala mojo osuplost za boječnost. Z dovršenim taktom in izrazom polnim dobrote se je spustila z menoj ▼ pogovor in je šla naprej ob moji strani. Priznam, da sem bila v zadregi, ne vedoč, ali smem v moževi odsotnosti vzeti nase odgovornost, povedati njegovi materi, kdo da sem.
u— Iz literarne zapuščine lani umrlega
priljubljenega pisatelja Ivana Vuka Je v »Domovini«, ki je včeraj Izšla, objavljen daljši pod'istek »Hrepener je«. Kakor je pisatelj sam označil so to odlomki :z najdenega rokopisa. T plo nap sani podlistek bo gotovo zanimal vse prijatelje prerano umr'ega p satelja kakor tudi ves š'rcki krog čitatel.ev »Domovine«. Se posebej bo lovco zanimalo kramljanje o lovcih in tob?ku, izpod peresa izkušenega gozdarja. Nadalje jbiavl^a »Domovira« daljše zanimivo poročno »Bil sem v tujski legiji«. Pcleg tega ima mnogo zanimivega in poučnega drobiža Tudi reševalci križank pridejo na svoj račun »Domovina« je najcenejši slovenski tedn'k. posamezna številka stane 60 sto-rink.
u— Pian'-st Anton Trost je prav gotovo
na prvem mestu med vsemi naš'mi umet-n'ki kcncertanti Z vso suverenostjo ob vlada svoj irstrument. ne pozna nobenih tehničnih težkoč, vse mu je največja lahkota. prav posebno pažnjo pa polaga pri svojih ;zvpj?niih na čustveno plat posa-mezn h umetnin. Njegovi kcncertn« nasto-ni k- s hvala Bogu v zadnjih dveh letih zelo pogosti, so vedno največji in najlepši praznik našega koncert-ega življenja, če e namen reprezentirati slovensko repro-dukt:vno gl?sbeno umetnost, je ravno pianist Anton Trost najbolj pokl!can za to. Zato ie tudi njegov koncertni nastop, v zvezi z drugimi odličnimi sodelcvalci, v ponedeljek 1. marca ob pol 7. uri v veliki unior.sk' dvoran/. Nastopili b-do še: Valerija Heybalova in Julij Betetto ob sprem-ljevanju Mirijara Lipovška, Karlo Rupel s sodelovanjem Zore Zaralkove in godalni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta L. M. šker-ianca. P drobn, spored se dobi v knj gard Glasbene Matice. Vsa mesta pa so popolnoma razprodana.
f žuHi venci, poročni Sopkl, aranžmaji in l cvetje	»»ROŽA«« cvetličarna
u— Tretja javna produkcija Glasbene
akademije se bo vršila danes ob 18.30 v veliki filharmonični dvorani. Na sporedu ao pevske, klavirske in violinske skladbe ter slovita Beethovnova sonata za rog in klavir. Sporedi po 3 in 1 liro se dobe v knjigarni Glasbene Matice in pri večerni blagajni.
u— Instrnkcije in priprava za Privatne
/pite. N°vi (Turjaški) trg 5-HI. D jake srednjih in meščanskih šol pripravljajo l:p!omirar flozofi temeljito ln uspešno za *n!o vsak Jan dopoldne od 8—11. pc poldne -d 3—6 Posebna pomoč v matematiki ^mko pripravljajo za privatne izpite ftez <va razreda samo strokovnjaki Honorar smeren Prijave dnevno od 8—11 ln od 15--18: Novi (Turjaški) trg 5-III. Instrnb-"iie.
u— Nesreče V ljubljansko boln'šn'co so
zadnje dni spre'eli več penesreče-cev, po večini iz mesta. 83 letna zasebnica Terezija
Simnovčeva si je pri padcu zlomila lev« nogo. Kamen je padel na glavo in prizadejal precejšnjo rano 15 letnemu <T.jaku Dušanu šep'cu. Na kdenu se je ranil pri padr cu 73 letni upokojeni železničar Ivan Lo-i renči, 14 letna dijakinja Julijana Jeršinova iz Ljubljane pa si je pri padcu zlomila desnico. Iz Leskovca je iskal zdravniške pomoč' v bolnišnici 62 letni posestnik Jože Což. ki si je poškodoval desno koleno.
Iz Hrvatske
Zdravniški pregled nemških vojaških obveznikov. Nemško poslaništvo v Zagrebu poziva vse vojaške obveznike letnikov 1901 do 1925, ki so bili na zdravniškem pregledu pred več kakor 6 meseci, naj se nemudoma prijavijo pri vojaškem odseku nemškega poslaništva v Zagrebu.
Živahnejši promet na zagrebškem trgu. Po poročilu »Hrvatskega naroda« je bil na zagrebškem tedenskem sejmu dogem živine slab Dogon konjev se je podvojiL Zanimanje za svinje je popustilo, ker pol-debelih svinj ni bilo na prodaj, za nabavo nepitanih pa je še prezgodaj. Zanimanje za plemensko živino je tudi popustilo zaradi visokih cen in zaradi pomanjkanja krme. Kmetje so pripeljali na trg nekaj voz repe in čebule, pa tudi druge po-vrtnine.
Montiranje avtomatskih telefonskih central v Banja Luki in Vukovaru. »Hrvatski narod« poroča, da so se začela dela pri urejevanju avtomatskih telefonskih central v Banja Luki in Vukovaru, od katerih bo vsaka imela 300 številk. Dela bodo trajala okoli 3 mesece. Podcentrala v Vukovaru bo priklopi j ena na mrežno skupino Osijek.
Ustaška knjižnica v Banja Luki. Nedavno je bila v Banja Luki od ustašk« mlačne ustanovljena knjižnica, Id ima nad 10.000 del iz hrvatske in tuje literature.
32 milijonov kan In S00 vagonov hrana sa siromašne kraje. Glavno ravnateljstvo za socialno skrbstvo je lani izdalo za pomoč siromašnim slojem prebivalstva w pasivnih krajih okoli 32 milijonov kun ▼ gotovini, v nežitorodne kraje pa je poslalo nad 300 vagonov hrane.
Najden zaklad. Na posestvu banjaluške-ga trgovca Saliha Džabdča so našli v zemlji zakopanih 14 starih zlatnikov. Zaklad je bil shranjen v glinasti posodi, ki se je pod udarcem s krampom razbila. V neposredni bližini zlatnikov so naleteli tudi na človeško okostje. Strokovnjaki za proučevanje zgodovinskih predmetov so mnenja, da so zlatniki iz 13. do 16. stoletja, iz dobe rimske in turške vladavine v bosenskih krajih, eden med njimi pa je iz časov vladanja Sultana Sulejmana in je bil kovan v Carigradu. Zlatnike so izročili v hrambo muzeju v Banja Lultf, le onega, ki je bil kovan v Carigradu, JU obdržal trgovec Džabič.
Izkladanje avtomobilskih vozil za Italijanske čete v nekem tnnlškem pristanišču
S P O R T
Prvih 12 iger
(Nekaj podrobnosti o poteku prvih treh kol elitnega table - teniškega turnirja)
Table-tenisti so letos res neutrudljivi. Številnim prvenstvenim turnirjem je sledilo v nedeljo še posebno tekmovanje najboljše trojice igralcev od Hermesa, Mladike in Korotana. ki morajo v treh nedeljah odigrati 72 tekem ali drugače povedano, vsak mora z vsakim odigrati po eno partijo. Po tej poti hočejo table-tenisti slednjič prit: na jasno, kdo je najboljši, pa tudi. v kakšnem vrstnem redu si slede drug drugemu.
Kdor se je v nedeljo dopoldne — od onih približno 100 gledalcev — veselil, da bo gledal športno visoko vredne igre. se je močno uštel Res je sicer, da je bila večina iger napetih, toda prav tako tudi drži. da ni bila niti ena na posebni, nadpovprečni višini. Lahko bi tudi rekli, da tekmovalci, zlasti nekateri najboljši, niso bili v formi, bodisi da niso bili razpoloženi, kar velja gotovo najbolj za Bra-deška. bodisi da nimajo kond'eije Kazalo je često da hoče vsak priti do točk samo s pomočjo nasprotnikovih napak in ne s svojim znanjem, tako da smo videli često obrambne igre prj izrazato napadalnih igračih.
O vsakem Igralca nekaj
2e takoj pri prvi igri med Bradeškom
Jn Reckom (Mlad ka) bi bih skoraj priča presenetljivega izida Bradeško ki ni bil v formi, je le s težavo premaeal svojega komaj favoriziraneea nasprotnika Da mu je predla trda kažeta najbolje rezultata prvih dveh setov: 21 19 !n 19-21. kjer je menda večjo vlogo od znanja igrala — sreča.
Najslabši igralec prvega dela tega tekmovanja je bil Aleš Strojnik Najprej Je precej visoko izgubil z Meralo (zadnji set celo 7:21) in morda ea je prav to tako spravilo s t:ra. da tudi pozneje ni mogel uspeti niti proti Boeataiu. dasi le dosegel v drugem setu celo 19:21. niti proti svojemu bratu Romanu, tako da je po treh igrah ostal brez točke, z en:m sanrm se-tom v svojo korist in razliko 104=145, na zadnjem mestu.
Tem bolje je šlo to pot Bogataju, ki je igral zelo mirno in sigurno ter dosegel vse tri možne točke ne da bi izgubil en sam set. Čenrav je bil v izvrstni form', moramo dodati ds to še davno niso bile igre. ki bi jih človek pričakoval od njeea Po precej gladki zmag-' (dasi tega rezultat 21:19 in 21:16 prav za prav ne ksže) nad klubskem tovarišem Pož^nelom fHer-mes). je porazil le A Strojnika (Knro-tan) in nato v prvem setu težkn (2?-20i v drusem pa mnogo laže Šuberta (Her-mes) ter dal že slutiti da bo zasedel na koncu turnirja eno najboljših mest.
Na las natančno tako kot Bogataj, se je odrezal tudi Roman Strojnik, ki je v treh igrah dosegel 3 točke brez izgubljenega seta in ima celo enako razliko golov (126:94) kakor Bogataj. Razlika je edino ta, da nista igrala oba z istinv igralci R Strojnik je najprej porazil svojega klubskega tovariša Keržiča (Mladika) nato s svojo znano obrambno igro »razorožil« Poženela in nazadnje še svojega brata Aleša z dvakrat po 21:16. kar gre predvsem na račun njegov:h mirnejših živcev
Kakor srno že rekli. Bradeško v tem na-
stopu ni Smel srečne roke. Prav tako težko kakor proti Recku in morda še nekoliko bolj ne igurno je igral proti Keržiču. Pa tudi sicer n: bilo ne duha ne sluha o njegovih »drivesih«. Edina njegova sreča Je bila. da ni naletel na nasprotnika drugačnega kova Ostalo mu ie le upanje, da bo do prihodnje nedelje v boljši formi
Po eno zmago so 5i v nedeijo priborili: Merala (Korotan). aubcrt in Poženel (oba Hermes) ter Recek (Mladika). Merala ie začel zelo dobro in v svoj: prvi igri nepričakovano popazil A. Strojn;ka. Naslednjo igro proti Subertu oa je 'zgubil Ta igra je bila ena najzanimivejših, ker sta oba z menjajočo se srečo docega'a velike naskoke, nato pa j;h zopet izgubljala Tako je n. pr. v prvem setu M^ala že vodil s 16:9 in set '"zgubil 18-21 V drugem setu pa je Suberi imel z 19:12 zmn-go že v »žepu« pa ss je tudi izgubil S'edil je tretji in od^ilni set. v katerem je po hudih vmonih in padf""h zmasa1 Su-bert z 21:17 Subert je ;s»ral dm?o i?ro z Rosataiem. ki je v začetku v-'dno vod toda proti koncu sa je dohitel in b'lo je 19:19 nato 20:20 in slednjič 20:22. Drugi set je igral precej slabše.
Samo eno zmago ie dn«esel. čeprav je odiernl tri igre. tudi Poženel Priznati pa mor-amo da ie 'mei zp'o močne nasprotnike in 'z-mbi1 ča^o Pr: B^a+aHi ie do-?e?el 19-21 in 16:21 proti R Strohni 14:21 1R:?1 Točko pa si je prihnni v t^k-mi z Reckom. k: er« ie rshič^k^teje krotil s svnvmi •»forehand-drves'- čisto v de^rii vogal mize.
Med boli aH manj u<T"^;m moramo ornem ti še Fecka. ki je. kakor že omenjeno nudil zelo močan odri o'- rnjorei Pti-d»šku in Pož^nolu ter •• -»o*o igri norazil svojega klubsk-ga tovariš Kerž-'ča.
Usoda A. Strojnika ie doletela še Ke- -žiča Po treh igrah mu nam-eč ri. uspe'o priboriti si n:ti ene točke, čen^v ne moremo reči da b! igral slabo	- "-o. ki mu je 5e preostala do pm-arih dp B~a-deš^u ;n R Rtrniniku. je zanravil v i "-"i z P pokom, tako da mu je ostalo edno upanje...
Po prvem delu tekmovrmia je stame naslednje- vodita Boffatai in R. Strojnik, ki im«ta vsak po tri zmage S^i jima TVadpŠkn r dvema zmafams a tudi s^mo dvema odigran-rnn igrama Na»o so Merala. Subert. Požpnei in Fecek s po enn zmago (prva dva s?nw 2 igri) ter sVd-njif Keržič in A Strojnik, ki sta bre?. zmage.
Kronistom v ve^elie bo1P7;mo še. da so točno na isto nedeljo toda pred en:m letom končal: turnir v prostorih Korotana na Rakovniku na katerpm =o r>o mnoe:h uspeh'h Hermežanov nazadnie D-iSli dn «at>e Korotanci ki so no zrna si 5:4 nad M^diko prema ?al: še Hermf-žane 5-4 ;n rasedli prvo merio Dmei pa so b'l: lVPa-dikarii. ki so med drugam porazil* Her-mežane s prav tako temnim remontom 5:4 Torej že pred letom dni so si bili vsi ti klubi močno v laseh'
s— SK Mars. Pozivamo vse člane igralce. d<s prinesejo v 8 dneh vsak po tri sVke načelniku za nove legitimacije. — Odbor s— Ribarsko društvo v Ljubljani prosi svoje člane, ki so poravnali članarino za 1943. da predlože svoje članske izkaznice g. Ivanu Bogataju na Konerresnem trgu zarali obnovitve. Obenem naj mu izroče tudi tri svoje fotografije za legitimacijo, ki bodo potrebne za evidenco.
H is ni	posli
lAče/o	</u ibf
Z Gorenjskega
Uvedba nove voditelj ce deklet v Radovljici. Predzadnjo redeljo so se zbrale v Radivljici vse ženske voditeljice, da pozdravijo svojo novo sodelavko Traute Ern-stovo, ki je prišla iz Bayreutha. Po lepem jutranjem slavju v dverani deželnega svetnika je bila uvedena nova voditeljica deklet v svoje dolž ost. Obljub la je delovat' tako, da bo Hitlerjeva mladina na Gorenjskem kmalu enaka oni na državnem ozemlju.
Počastitev komisarja Peitlerja. Nedavno je krajevni skupinski vodja Steiner v Mavčičah sklical sestanek, ki so se ga uleležil: vsi uradni, celični in blokovni vodje. Uvodoma se je spominjafl umrlega občinskeg: komisarja Otona Peitlerja. Z lepimi besedami je ocenil zasluge pokojnega. Zlasti se je zavzemal komkar Peitlcr za zgraditev šole. Okrožni vodja Steiner je pozval zborovalce, naj delajo v duhu pokojnega Peitlerja.
Na Brdu pri Kranju je bilo predzadnji ponedeljek šolanje strankinih tova išev. Govornik Kenda je nazorno orisal selanji politični položaj. Ost:~o je bičal sovražno	,
lažnivo prepegando, ki jo je p imerjal Viteški oKlep
nemški resnici odgovarjajoči propagand:, kraV? čas. "ce^^T p>
ki se ne boji tu in tam povedati narodu	nudbe na ogl. odd Ju tudi neprijetne reči.
Na Jesenich je »Kraft durch Freude«
priredila večer glasbe. Napevi iz oper in Knjižno omaro
operet, ki so jih peli italijanski pevci, kon- lepo dobro ohr mjer.o
certne točke in plesi so prispevali, da jc fcvpm Ponudbe na ogl - e	r r	j od;J jutra pod Kn" žna
omara*.	2962-7
HALI OGLASI
Kdor ifičc službo plača m rnXt> oesedo L —JO za dri le prov takso —.CO za (lajanje naslova ali šifro L 2.— Najmanjši iznos za te oglase Je L 7,— - Za fcenltve in dopisovanja Je pla6ati sa vsako besedo L 1.—. za vse druge oglase L —.60 za besedo. za drž ln prov takso —«0 za dajanje naslova ali Slfro L 3.— Na.imanl*' iznos za te oelase le L 10.—
V najem UOlasbila
Vinsko klet
s sodi m pr pravo oddam. Event. soudeležba. Ponudbe na og.. odd. J-atra pod >20 000 litrov«.	3069-17
Športna vozička
Parcelo
Dekle
vajeno vseh h šn:h del, išie zn posl t ve z.i čez dan Naslov v ogl odi i Jutri.	3064 1
r.,bljena. dobro o h ran je ni. eden kren barve, drugi temnomodre oar-ve ugodno naprodaj.
Marenč čeva 3 (2 minuti hišo ali del donosne h od tramvaja) Motste. je, v katero se ne vse-,"'068 6 j i m, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do
Rabljen klavir
prvxLiin. Naslov odd. Jutra.
v ogl. 3072 23
Hišo
večjo ah dve manj£i-kupm Ponudbe na oci. odd. Jutn noti Do 2.400 000	3012 ^u
trn pod »Za korpo? c; Jo«.	3043 7
večer lepo uspel.
Gostovanje jeseniškega odra v Tržiču. Predz3.".njo soboto je gostoval v dverani KDF na »Skalci« gledališki oder z Jescnic.
Športni voziček
dobro ohranjen novej-
400.000«
3075 20
Igrali so ljulsko igro »Revček And.-e;čok«. format- kuprl
t.
'ili

• Tivdbp nn oel odd Glavno vlogo sts igrala učitelj meš Ionske tra pod »športni« šole Herman Obmaru. i gdčna. Lora čer-netova. »Karawanken Bote« pše, da sta svoji vlogi podala spretno in v veliko navdušenje navzočih. Igralci so bili nagrajeni z glasnim odobravanjem. Dvorana je bila nabito poini.
Nesreče. V Moravčah se je smrtr.o ponesrečil posestnikov sin Ivan Birk, gostilničar Ciril Tor an pa si je zlomil levo roko.
Nesreče. Pretekli teden je Rdeči kr ž v Kranju pripeljal na Golnik več prnesrečen-cev. 2elezn ški uradoik Julij Seunig. usluž-ben ra postaji v št. Vidu, je stal pieblizu premikajočega se vlaka, ki ga je vrgel ob steno. Ždrcblo mu je desno nadlehrni.*o. 14 letni Jožef Košnik iz Konja je v svoji nepazljivosti pr"še" preblizu pr štora, kje--so delavci razkladal' trame. Eden izme-1 hlodov ga je pcx ii na tla in mu zlomil kost v desnem "koler.u. Ana čertančeva iz Čer-nuč ie reo. al a figure za šoh. Ko si je nato um la roke z bencinom ln si j;h potem sušila nad ogrjem, s' se ji vnele, da s jo morali močno opečeno piipeljati v boln š-nico na Golnik.
Ju-3050 7
M,
M BS


Semena
za vrt n pjlje dob te v tr-ov ni Do- nk Be zeniek, Mikioš čeva c. 6 (pihiča Ljudske p^oj 1 nce)	• 2rc*JS
Škodljivce
:n vsakovrstno golazen v hiš*, sh a.Tb:, skladlšiu, v vrtu in n« polju pv>-koniujt« z od?ova Jajo čr-' Ir.g Prezijevlm' preparati Ing. Prezelj. Wolfova ulica 3
3030 6
Fon aparat
zi sušenje las na 150 volt nrodim Nvlov v ocrl odd Jutra. 3038 6
Otroški voziček
i»'obok. nredvolnl dobro ohranjen, prodan 0"'e<i Ml do 3 ure. Lnhirtova ul. 14.
3048 6
Mlad Mariborčan odlikovan s železn?m
kr"žcm. Mariborski dnevnk poroča da je bil komaj 181etni prostovoljec SS oddelkov Jožef Krapša iz Maribora, ki že no.", odlikovanje železnega križa 2. stop-n-r za izredno hrabrost nred sovražnikom zoiai odlikovan z železnim križem 1. stopnje.
.-ii S /.hodni fronti io padli naslednji štajerski rojaki: 321etni srražmojster Emst H -rier, SOletni narednik-vodnik dr. Emil Hlčnedsz, de.setnik Hubert Salcliegger. 27-letni strelec v planinskem lovskem po'ku Jožef Schwarzmayer, 341etni plannski lovec Karel Sohelch, jx>dčastn:k v planinskem lovskem polku Ambrož Stangl in 21-letni lesetnik Helmut Pirker-Krassnigg
Mladina spominu svojega mrtvega tovariša. Pred dnevi je bilo žalno zborovanje nemške mlad ne v Sevnici v spomin tovar.ša Alojza Feršuna. k ije padel na vzhodni fronti. Poleti lansko le'o je vstopil mladenič med nemško mladino in se potem prostovoljno prijavil k orožju SS.
Vpukl.c letnikov 11)16 in 1917. M ibor-ski dnevnik objavlja poziv deželnega svetnika Toscherja o vpoklicu rojstnih letnikov 1916 in 1917 za delovno in vojaško službo.
Uspeh Ljubljančanke na mariborskem odru. Pred dnevi je bila v mariborskem gledališču uprizorjena vesela opereta Viktorja van Burena in Ra'fa Benatzkega »Are! pred nebeškimi vrati«. Iz ocene, ki jo je za mariborski dnevnik napisal dr Egon Bertl. je razvi '.no, ^a je delo izredno uspelo, k čemur so pripomogli vsi sodelujoči igralci O Ljubljančanki Dagnai 3chumijevi pravi kritik da je b^a njena kreacija v vsakem oziru doslej njen največji uspeh Kar je umetnica pokazala na odru je nepozabno
Reali 11 vi ran i upokojenci v Nemčji. Nemški notranji mimstei je izdal dekret, s ka terim se odreja vpoklic v službo vseh dr žavnih upokojencev ki so bili zaposleni pri državni administraciji.
Športni vozifek
i--> nhr,ni«ti. prod m Ur Naslov v -»1d Tutra
Knjižno omaro
lepo. dobro ohranjeno kuom Ponudbe na ogl odd Jutra pod Kni;?na omara'	2962 8
Kupim Ing. R. Strojnika:
»Strojne elemente« in »Zobita obratovala' oz. s: J h žei m zty3sod'ti za dobro ceno. Naslov na og' r«Jd Jutra pod "Za 1 me<fc<.	3076 8
Pohištvo
Posestvo
njiva, parce.a. vrt Vas z T.ajhnmi prdelk- ne zadovoljuje — Vodstvo nadzor in ?red£tva: Ing. Prezelj. Wolfova uSc-i 3'1. Uradne ure od 8 do 12	3029 20
Usnjeno rokavico
rujuvo-drap sem izgubila od prelaz« Erjavčevo ceste do pot na Rožii it. Kros.m n.jjd:teoa, naj jo od<la v ogl odd. Jutra.
3077 28
Poslovna knjižica
se je našla n:i :ma Brod-n k Marija m Debevc M haela. Hran; jo ogl. odid. Jutra.	3071 23
Parcelo
sončno. lepo, krasno. 5000 kv. m prodam. Os e-dati samo v nedeljo. NteJov Zadobrova 75 p D. M. P.	3055 20
Spalnico
kompletno z iimn cami fž:.-ra), zavesam itd. poceni prodam Nas'ov v ogl. odd. Jutra. 3067 12
Sobno omaro
trokrlino orehovo 'n tru-h njrko kredenco kup m. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Omara.'.
3056 12
Samska soba
lepa. s posteljo ln kavčem naprodaj za 3900 L. Event. se tudi kavč in postelja porebej proda G.tsogeno Merkur. Pu-h Tjeva 6	3074 12
Oblatila
Damski plašč
športni (volna) in goj zerje št. 40 skoro nove proda Rupnlk. Go«po ska 101F.	3066-13
Večje zemljišče
prodam na severn str.v n: Ponudbe na og! odd Jut a pod »Za 100 L 1 kv. m«.	301020
Stanovanje
elegantno opremljeno ali garsonjero, ščem Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Častn k«.
3054 21 a
Opremljeno sobo
lepo. a uporabo kopalnice. v centru oddam Naslov v ogl. odd Jutra.
3053 23
Krznen plašč
moški, z perz janer ovrat n kom ;n podložen s Cr nlm sl-m, prodam. Oarled cn^n »Sever« Prešernova 3052 6 5 /n	3051 13
Zajklii
8 mesecev star, č;nčila ln srebrn ca in encxie!n z-ijčn k p odam za 300 1 r. 7pišn'kova 16, Trnovo. Ko'ez:ja.	3058 27
Moder papagajeek
le v s-edo popoldan uSel Kdor ga Je ujel. oz kdor ve kal o nlem nai ipo roči družini Rbnbr Javora ikova cesta 3'TT' 3057 27
Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku
Adm.nistrac.ja. A.da. Bajta 60, Bilanc.st, do do.no^t, Cenj 100 0CU, C.sta, D->t>ra zigovorjava, D^bro ohranjen p an.iio. Deia vajena. Dob^r p.ač-n k, Dobra kuliaj ca. Delo ln plača Doora moj. Dobru metoda. Dežela smehljaja. Frzeika 1170, Gospod nja Gmijiiič. Helena, Idealno dekle. Iskrenost Kruto vajan Kolo. Kukalo, 34 let, Lepa bodočnoss, M rno in snažno M njiva Mirni gospod na, M rjrun. Nujna prodaja, N:zka cena. N icht Tal, Novo življenje 1943, Na stop 1 marca Navesti stroko. Odnotujem Otroci. Obrt Oiral sv JoSe-fn. Poit/°na. P'anln-ki vrstn k Pr dna. Pomlad, Podjetna Prazna. Prebujenje Pedagor nja kti-dna poltena Pr 1 ka Sl-•nircn uspeh Strogo ^a-nesU "opt. Suho skladi-'če Strogi center, str-nien	Rob~ s hra-
no, S^^mlad JVir^i^na -»ii^a P"?bro T^1na usoda. Tr^rlna. T-^Voi aH ? 1. m"^-""! To"-T!a,
< n TTrni.
.o «torvni<- Via Ves Ha-rj	Zdrav te-
Ogromna večina oriašpvnlrev obrača na
<(JUTP.OV" OGLASNI ODDELEK

Dotrpela je po kratki ln mučni bolezni naša preljuba žena, mati, sestra in teta. gospa
FRANČIŠKA LAVRIČ
URADNICA POŠTNE HRANILNICE
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 27. februarja 1943 ob 3. uri popoldne z Žal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu.
LjuL.jana. Spoleto, Osijek, dne 25. februarja 1943.
Žalujoči rodbini: LAVEIC. B02IC


Zapustil me je po težki in dolgi bolezni moj preblagi soprog, oziroma brat. svak. stric in prastric, gospod
ING. FRANC ŽUŽEK
Na zadnji poti k Sv. Križu spremimo dragega pokojnika v petek, dne
26.	februarja 1943 ob % 3. uri popoldne z Žal — kapele sv. Frančiška.
Sv. maša zadušnic.a se bo brala v farni cerkvi v Trnovem v soboto, dne
27.	februarja ob 8. uri. Ljubljana, dne 25. februarja 1943.
FANI ŽUŽEK roj. DEKLEVA, soproga in sorodstvo
FRANCE NOVAA R t
16
•Vemii* srcu
ROMAN
Godilo mu je, ko je opazil, v sebi ugodno spremembo, da je mogel sprostiti svoja čustva. Res jih ni bilo veliko, a ta so bila globoka.
Ko sta vstala, da bi odšla, ji je pogled splaval do studenca, ki sta ga prezrla. Šepetaje ga je poklicala.
»Pst! Poglej!«
Na robu jase. pri komaj' rahlo žuborečem studencu, v brezmadežni lepoti gozdnega večera, je stala srna z mladičema in pila z njima vodo. Rudolf in Marta sta brez diha in negibno obstala, da bi se živali ne preplašile.
Ko so izginile v mraku gozda, je Marta zacepetala.
»Morda se pojdejo zdaj Igrat kaj, Rudolf?«
»Ali pa gredo spančkat z mamico.« je odvrnil.
Vračala sta se počasi po isti poti. Mrak je padal
na gozd in skoraj temno je bilo.
»Ali se kaj bojiš?« je še vprašala.
>Ne ker si ti pri meni Dokler boš ti pri meni, se ne bom bal ničesar. Bojim se le, da bi izgubil tebe, Marta.«
Pri teh besedah jo je objel močno, tako močno, kakor da bi ga napadla zla slutnja...
»Dolgo vas ni bilo nocoj,« ga je pozdravila Kri- njegove korake. In ko je skušal napraviti zak'ju-
ček iz vsega tega je dejai sam pri sebi »•Marta bo aioja žena.«
Nikdar ni pr pi^oval ženskam kaj drugega kot so
»Ali ste kaj lepega doživeli?« je nadaljevala, ko J resnici bile. Ni jih preziral niti Ocenjeval. Nji-J K °	-	hovo družbo je ljubil in je tudi povedal, kadar se
jih je navel čal Tistih nekaj st asti. ki jih je bil
stina. ko se je vrni! v šolo Stala je pred vhodom in gledala v nebo. Redke zvezde so sijale v noč. Hladen veter je šel skozi vas.
ji ni dal odgovora »Kot tovariš vam sploh moram izpraševati vest. Zakaj ste tako otožni?«
Prijela ga je pod pazduho in ^la sta v sobo. Prižgala je petrolejko, ki je visela s snopa, obdana s porcelanastim zasloniiom. Motna, prijetna luč se je razlila po prostoru Zaprla ie okno. ker je bilo prehladno, spustila zaveso in mu odgrnila posteljo.
Rudolf jo je spremljal z očmi, ko se je tako tru-
doživel. ga ni ženskam n ti približalo niti oddaljilo Vedno je bil enak. puščoben in vase zamiš'ien.
V tej zapuščeni vasi pa je spoznal, po sili prilik, dve dekleti, nekoliko globlje kot si je bil sam zaželel. Ni se še domislil, dati ju na tehtn:co. ju primerjati, razčleniti, kakor se je rad izražal.
Svojega sklepa, da mn bo Marta žena, pa se je
dila zanj. Videl je pred seboj to mlado stvar, ki ni razveselil. Čutil je. da bi mu prinesla k udobju, ki
izpustila nobene priložnosti, da bi mu lajšala vsak danie neprijetnosti Misel mu je bila še vsa prežeta z lepoto ki jo je, kaplja za kapljo, pil vse popoldne na vrhu hriba.
Ure opojnosti so se bližale koncu in sam je dobro čutil, da bo čez nekaj trenutkov spet navaden človek. brez trohice sanj v očeh Prehoda v to stanje se je bal. Vedno mu je bilo neprijetno, kadar si je očital, da mu ie pobegnila resničnost. In kadar se je budil iz tega stanja <to je bilo le izjemoma), se mu je zdelo, kakor bolniku, ki se prebuja iz nar-
ga je nameraval ustvariti, nekaj vdanosti in ljubezni.
Kako lepe stvari so to!
Tu pa je bila še Kristina, ki je prav sedaj čakala njegove besede. In ko je le ni hotelo biti. je spregovorila.
»Ali želite, da vas pustim samega, Rudolf?«
S pogledom jo je objel
»Pridni ste. Kristina da tako mislite name.«
Čez nekaj sekund pa.
»Frosirn vas. da mi drugujete. Nocoj sploh no-
koze Prvi trenutek ne ve niti. da je bil zaspal, čem v posteijo. Nocoj bi rad govoril o čemerkoli.« in kako je prišlo do tega. n-ti ne ve. da se je res Pazlj:vo ga je m-trila.
prebudil in vse se mu dozdeva, kot da )e vstal od
smrti. Sele počasi zaznava vso okolico a glava mu
ie še vedno težka zaradi omrtvičene zavesti Zdaj "J ...	, i . ___*__x______—
»Gotovo ste z Marte kaj lepega doživeli,« je povzela neprijazno.
»Nič posebnega,« je Rudolf kratko zavrnil njen
je imel že trezne misli, ki »o natinčnr presodMe sum.
»Vem, da za vas ni nobena stvar nič posebnega,« je trmasto nadaljevala, »toda če govorim z jezikom navadnih ljudi...«
»Nič ni bilo,« je dejal.
Pri tem mu ni šlo iz glave, zakaj se je tako zanimala za njegov doživljaj, morda je bila ljubosumna.
Ironično se je nasmehnil.
Opazila je to in bila takoj užaljena.
»Hudobni ste, da se tako norčujete iz vseh ljudi.«
»Ce se najlepša duša pogleda v zrcalo, lahke opazi v njem vraga. To m nič novega, to še za vas ne bi smelo biti nič novega. Nisem svetnik in se za glo-riolo ne potegujem. Takšen sem, kakršnega so ljudje in svet napravili iz mene Saj menda ne mislilo kaj drugega?« je govoril robato, ne glede na to, kako se ji je od začudenja širil obraz.
Ni ga še slišala tako govoriti in je kmalu potlačila svoje začudenje.
Vedela je, da ga ne bo nikoli spremenila. Pa tudi ni hotela. Prav takšnega tovariša si je želela, da bi govoril z njo brez ovinkov, kar naravnost.
Ko sta se nekoliko pozneje zatopila vsak v svojo knjigo, je razmišljala, kako drugačen je Rudolf od vseh drugih, kako lahko bi se mu vdala, brez greha in kesanja. Ce bi le hotel, bi storilh zani vse.
Mnogokrat je že zvečer tako sedela ob njem in vselej je mislila, da ga je doumela. Če je izza očal zablisnil njegov pog'ed. napo' še zamišlien nanol že iščoč njene oči. se ji ie zdelo, ko da se premaguje. Ni poznala moških, a zdelo so ji je, da se večina ne mara ali pa noče premagovati.
Urejuje: Davorin Ravijen - Udaja » konzorcij »Jutra«; Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. <L kot tiskarnarja. Fran Jeran - Za inserau« deluje odgovoren; Ljubemu Volčič - V* v LjuLijanl