Polliiino pločono v ootovfnL
Leto LXXn., št« 216
Ljubljana, sobota 23.
__3r.
SLOVENSKI
febaja vsak dan popoldne izvzemS nedelje In praznike, // Inserati do 80 petit vrst a Din 2 do 100 vrst d Din 2J50, od 100 do 300 vrst O Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej // .Slovenski Narod" velja mesečno ▼ Juqoata»tP Din 12,—> za inozemstvo Din 25.—     U     Rokopisi se ne vračajo
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO
LJUBLJANA, Knafljeva ufcca slov. 5
Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 11-25 in 31-21
Podružnic«: MARIBOR, Grajski sta ft. 7 f NOVO MESTO, _ telefon it. 76   //   CEUE, celjsko uredništvo: Strossmavetjeva ulica lr telefon it 65;
Stdružnica opravo: Kocenova ul. 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 f OVEKJ  GRADEC. Slomškov trg 5    U    Postna  nrontmka v Ljubljani it KUSL.
Rusija se ie zasidrala u Europi
n^ninjnjllHInVnVnVHn^nVHnVninVn^nVInVHnVnVnVHnVH SMnVnVHMnlnln^nlnVn^n^nVnVn^n^n^n^^n^n^B
Z določitvijo demarkacijske črte na Poljskem je Rusija dobila pretežni del poljskega ozemlja ter postala mejaš Romunije, Madžarske in Slovaške — Rusija postaja na ta način nov soodločujoči činitelj v Evropi
PARIZ, 23. sept- br. Z rusko-:iemškim sporazumom o demarkacijski črti med rusko in nemško vojsko na poljskem ozemlju se je politični položaj na evropskem vzhodu sedaj v glavnem že razčistil. Praktično bo sporazum izveden šele, ko bodo vse poljske armade, ki se še bore na Vi-sll in Narevu ter v južnih predelih med Bugom m Vislo, premagane.
S političnega, vidika je sedaj gotovo, da sta Nemčija in Rusija sklenili, vsaj zaenkrat, da ne bosta ustanovili vmesne poljske državice, ki bi bila morda pod protektoratom ene ali druge izmed obeh držav. O tem najbolje priča dejstvo, da je bila demarkacijska črta med rusko in nemško vojsko v glavnem postavljena na yiskx
Drugo dejstvo Je, da se bodo morale nemške divizije, ki so prodrle do Lvova, BS-est-Litovska, preko Lublina in preko Na-reva, umakniti daleč nazaj.
Tretje dejstvo je, da demarkacijska Črta ni istovetna s Curzonovo črto izza kanca svetovne vojne, nego so Rusi dosegli še vse področje med Kugam in Vislo ter v jugovzhodni Ukrajini narodnostno mejo med ukrajinskim in poljskim življem.
Končno so Rusiji pripadli v glavnem tudi vsi petrolejski vrelci okrog Drohobiča, jugozapadno od Lvova, Morda bodo Rusi pristali glede izkoriščanja teh vrelcev na koncesije v prilog Nemcem ( toda stvarno bo ozemlje pod njihovo oblastjo.
Povsem nov moment v evropski politični zgodovini pa je, da se Rusi niso pojavili le v Lvovri, nego tudi na dosedanji madžansko-jx>ljski meji, torej na Karpatih. Znašli so se na zgodovinskem kar-patskem prelazu Jabloneckem, M ga označujejo za vrata v Srednjo Evropo. Za razvoj političnih razmer v srednjeevropskih državah bo to po sodbi tukajšnjih političnih krogov morda še zelo velikega pomena.
Razmejitvena črta
London, 23. sept. e. Po uradnem poročilu gre razmejitvena črta približno od polovice meje Vzhodne Prnsije na severu ob reki Narev od njenega izliva v Vislo, 24 km vzhodno od Varšave pri Modi inu, nato ob Visi i in dalje do Varšave, tako da tisti del Varšave, ki leži na levem bregu, pripada Nemcem, predmestje Praga pa Rosom. Potem gre črta ob gornjem dela VI sle. zajema industrijski tri kot pri San-domierzu in gre nato ob reki Sanu do Karpatov. Na ta način dobi Rusija več kilometrov skupne meje s Slovaško in ima tudi skupno mejo z Madžarsko v tistem delu, ki ga je dobila Madžarska, ko je zasedla Podkarpatsko Rusijo.
Kaj pravijo v Berlinu
BERLIN, 23. sept e. Vest o razmejitveni črti na Poljskem je tukajšnje kroge precej iznenadila. Vedelo se je sicer, da je Nemčija pripravljena na precejšnje od-stopiltve, da bi si tako zagotovila naklonjenost Rusije in vpliv na novo poljsko državo, vendar pa ni nihče pričakoval, da bo snela levji delež Rusija. Pravijo pa, da sedanja razmejitvena Črta Še ni točna dokončna meja, ker bodo najbrž izvršene še kakšne izpremembe, a samo v malem obsegu- V južnem delu razmejitvena črta skoro popolnoma odgovarja narodopisnim načelom, dočim se v severnem delu. ki zajema precej poljskega in litvanskega življa, ni oziralo na narodnostno mejo. Kaže, da o priliki dokončne določitve meja ne bodo igrala glavne vloge narodnostna načela, temveč gospodarska. Po trditvah berlinskih krogov kaže. da bo Nemčr.ja vztrajala na svojih zahtevah, da se osnuje mala vmesna poljska država. V tem pogledu krožita dve verzi-ji. Z ene strani se izraža mnenje, da bi obe državi, Nemčija in Rusija, imeli vpliv na novo poljsko državo, druga verz ja pa pravi, da si hoče Nemčija zagotoviti ves vpliv nad bodočim poljskim protektoratom. Glede prestolnice nove poljske države v tukajšnjih krogih poudarjajo, da Varšava gotovo ne bo več prestolnica nove Poljske, ker se nahaja preblizu ruske meje. Zato je skoraj verjetno, da bo za prestolnico izbran Lodz ali pa Radom.
Nemško pojasnilo
Berlin, 23. septembra. AA. DNB: V zvezi z vestmi, ki se širijo o določitvi demarkacijske črte med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo na Poljskem, izjavljajo pooblaščeni nemški krogi, da nemške čete niso imele naloge zasesti čim več poljskega ozemlja, temveč da v čim krajšem času uničijo polj-flok armado.
Rusija v osrčju Srednje Evrope
Pariz, 23. sept. p. Glede demarkacijske črte med Nemčijo in Rusijo ugotavljajo francoski vladni krogi naslednje:
Ta demarkacijska črta je le bolj teoretičnega značaja. Levji delež na Poljskem ni j dobil Hitler, ampak Stalin.  Iz besedila o poteku demarkacijske črte je mogoče izvajati  štiri  nepobitna dejstva.
1. nemške čete so morale zapustiti Gro-dno in Lvov;
2. Rusi bodo dobili največje petrolejske vrelce v Drohobiču in Borislavu;
3. Rusi bodo dobili Przemvsel in ne samo mejo z Madžarsko, ampak tudi s Slo-
t vaško;
4. Rusi bodo dobili pretežni del Poljske in tudi mesta Vilno, Grodno, Brest-Li-tovsk in Bialvstok.
* ' A.    &   a.     yt « .i
m , . ^ J ^. i Rusija bo zdaj mejila s pridobljenim ozemljem na severu na Lotiško in Litvo, na jugu pa na Slovaško, Madžarsko in Rumunijo.
Mnenje v Londonu
London, r23. sept. j. Tukajšnji politični krogi živahno komentirajo poročilo o demarkacijski črti med sovjetsko in nemško vojsko. Prvi vtis je ta, da je Sovjetska Rusija zavzela mnogo večje ozemlje, kakor je sama prvotno mislila in kakor ji je prisojal Hitler še pred dnevi. Sovjetska Rusija bo imela sedaj skupne meje z Madžarsko, česar v Budimpešti ne bodo posebno veseli. Sovjetska Rusija je dobila z novo demarkacijsko črto tudi ves petrolejski okoliš v Galiciji in dobe del industrijskega trikotnika pri Sandomirzu. Po mnenju tukajšnjih političnih krogov je treba računati s prav zanimivim razvojem dogodkov na vzhodu Nemčije že v bližnji prihodnosti.
Posebni ruski
,; 1
i
načrti?
Rbn, 23. sept. e. Po vesteh iz Londona posveča angleško javno mnenje veliko pažnjo odnosa jem med Rusijo in Nemčijo. V Londonu mislijo, da bo ta sporazum izvor stalnih trenj med obema državami. V tukajšnjih krogih poudarjajo, da je med Ru-
sijo in Nemčijo prišlo do sporazuma glede delitve Poljske že pred vkorakanjem ruskih čet na Poljsko. V omenjenem delu angleške javnosti smatrajo, da ima Rusija neke posebne vojaške namene z Baltskim morjem. Mislijo namreč, da gre za nekak nemško-ruski pomorski sporazum, ali pa za ukrepe previdnosti Rusije napram Nemčiji v primeru eventualnih ruskih operacij na Baltiku.
Spremenjeno ravnotežje velesil
Rim. 23. sept. s. Današnji »Popolo d* Ita-lia« piše, da se bo sodelovanje med Nemčijo in Rusijo predvidoma nadaljevalo in še poglobilo. To bo morala upoštevati tudi Italija pri svoji bodoči zunanji politiki. Pojav Husije na Karpatih predstavlja doce-?a nov element v evropskem položaju, ki gotovo ne more ostati brez vpliva na na-daljni razvoj. Rusija se ne bo dala več izriniti iz Evrope in bo hotela imeti svojo besedo in soodloeenje v vseh važnih evropskih zadevah. S tem je znatno izpre-menjeno tudi ravnotežje velesil, ki ne more ostati brez posledic
Nemške čete se umikajo
Berlin, 23. septembra. A A. DNB: Der deutsche IMenst piše v zvezi s sporočilom, nemškega vrhovnega poveljništva o nem-ško-sovjet. demarkacijski črti, ki teče od izvira reke San pod prelazom TJszog v Karpatih do zahodnopruske meje pri Jo-hannesburgu, da je to precizna črta med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Sporazum o tej demarkacijski črti ni najnovejšega datuma, ker je obstojal že takrat, ko je sovjetska vlada izdala povelje, da njene čete vkorakajo na Poljsko. Na konferenci nemških in sovjetskih častnikov v Moskvi je bil ta sklep prečiščen samo glede podrobnosti, posebno pa glede borb, ki se še vodijo v raznih krajih. Predajo zasedenih krajev sovjetskim četam so Nemci izvršili na prijateljski način najprej pred L v ovom, sedaj pa se vrši v ostalih krajih. Predaja se vrši v tehničnem pogledu brezhibno, ter je vsaka sabotaža Poljakov nemogoča.
Prvi dar fcoljševikov
Riga, 23. sept. S. Ruski propagandni oddelki so razdelili v zasedenem ozemlju Poljske že 500.000 Stalinovih slik, nadaljne-ga pol milijona pa je še na poti.
Ruska rečno brodovje pride v Ukrajino
Bukarešta, 23. sept. s. Ruska rečna flo-tilja je priplula po Dnjestru v poljsko Ukrajino.
Romunija bo izgnala vse poljske begunce?
Bukarešta, 23. sept. e Med poljskimi 2idi. ki žive v Rumuniji. kakor tudi med drugimi emigrsnti, je prišlo do prave panike. Včeraj so bili namreč obveščani od romunskih O&tasfi, da morajo zap>ust:ti državo v 15 dneh- Po poročilih United Pres-sa, ki jih Je dobila agencija od romunskih oblasti, se ta ukrep nanaša na vse nezaželene tujce i*r n~ samo rta 2fde. seeedte pa bodo v prvi vrsti le najbolj prizadeti Zidje.
Turčija in Rusija
Carigrad, 23. sept e. V hotelu Perapa-last je turški zunanji minister Saradzoglu ( včeraj sprejel novinarje in iim dal naslednjo izjavo: Potujem v Moskvo, da vrnem obisk Potemkina. V Moskvi bom ob tej priliki razpravljal o vprašanjih, ki zani-
majo obe državi. Predvsem žetim podčrtati, da je prijateljstvo in zaupanje med Rusijo in Turčijo tako solidno, kakor se more le želeti. V zadnjem času so se prijateljske zveze še okrepile. Upam, da vam bom orinesel iz Moskve dobre vesti. Tam bom tolmač prijateljstva turškega naroda napram ruskemu narodu.
Moskva. 23. sept e. Sovjetski veleposlanik v Ankari Teretitijev je dal novinarjem naslednjo izjavo: Odnošaji med Turčijo in Rusijo so zelo dobri. Pot zunanjega ministra bo nedvomno še bol] okrepila prijateljstvo in iskrenost med obema državama ne glede na to, da ni nobenega vprašanja, ki bi razdvajalo naši dve državi. Odnošaji so popolnoma v okviru varnega prijateljstva. V Moskvi ostanem pet dni in se bom vrnil z g. Saradzoglom v Ankaro.
Carigrad. 23. sept. e. Včeraj je prispel iz Beograda v Carigrnd s Sirnplon-eks-presom jugoslovanski veleposlanik Šu-menković. Sprejel ga je zunanji minister Saradzoglu. V političnih krofih se ta nbisk ored potovanjem ministra Saradzogla v Moskvo tumači kot izraz prij.Vc^kih od-noSajev. ki vežejo Jugoslavi- ln Turčijo.
Estonski znn. minister povabljen v Moskvo
Moskva, 23. sept. s. Na povabilo rusko vlade odpotuje danes v Moskvo estonski zunanji minister, da podpiše novo rusko-estonsko trgovsko popodbo. Pogajanja za sklenitev pogodbe so se vršila več tednov.
Položaj na zapadu
Trenutno zopet popolno zatišje — V kratkem pričakujejo večji spopad
Poljaki se še branijo
Na štirih frontah še vedno nudijo odpor — napadi na Varšavo pojemajo
Varšava, 23. sept. j. Snoči je tukajšnja radijska postaja oddajala govor, ki ga je imel varšavski župan Starzinski. Uvodoma je navajal, da so Nemci tudi včeraj obstreljevali mesto in povzročili hude žrtve med civilnim prebivalstvom. Ena nemška bomba je padla na neko vojaško bolnico in ubila več ranjenih vojakov. Tudi druga poslopja so bila zadeta. Tekom dneva so nemška letala izvedla dva napada, tudi topot z žrtvami med civilnim prebivalstvom. Poljska protiletalska obramba je sestrelila dve nemški letali.
Nato je varšavski župan potrdil, da je prejel pozdrave in bodrilne poslanice, ki so jih poslali prebivalstvu poljske prestolnice londonski in pariški župan ter tudi bivši bruseljski župan Max. Vsem se je za njihove tople besede iskreno zahvalil. Poljski narod veruje, je končal svoj govor župan Starzinski, v končno osvoboditev in v zmago, ki je neizbežna.
Varšava, 23. spet. j. Polkovnik Lipinfrki je po radiju objavil, da se poljska vojska še vedno bori na štirih odsekih in sicer okrog Varšave in Modlina, pri Gori Kalvariji in Lublinu in zapadno od Lvo^-a.
Moskva, 23. sept. s. Ruski vojni komunike poroča, da je ruska vojska zasedla včeraj Bialistok in Brest-Litovsk. Pri Lvo-vu je bilo zajetih 6 divizij poljske pehote in 2 konjeniška polka.
PARIZ. 23. sept. e. (Havas): Poročajo, da je prišel v Varšavo general Hrumel, ki bo zamenjal dosedanjega branilca generala Sumo, ki je bil v bojih ranjen.
Moskva, 23. sept. s. V Vilmi že redno poslujejo sovjetski uradi. Danes so bile tudi zopet otvorjene šole. V mestu je bila ustanovljena delavska garda. Danes je izšla prva številka novega lista >Vilenskaja Pravda«. Na uvodnem mestu prinaša nedeljski govor Molotova.
Bukarešta, 23. sept. j. Po poročilu iz Galicije so ruske čete po vkorakanju v Lvov izjavljale poljskemu prebivalstvu, da so prišle . proti zapa-
du. Ruska vojska se vede napram poljskemu prebivalstvu zelo naklonjeno.
Moskva, 23. sept. Tas je snoči objavil, da je z današnjim dnem obnovljena poštno telegrafska zveza med Rusijo in bivšo poljsko Belo Rusijo in Ukrajino.
Milan, 23. sept. mp. »Corriere de la Ser-ra« se bavi s poljsko tragedijo in konča z besedami: Poljski narod je zgubil vse rasen slave.
Poljsko vojno poročilo
Varšava, 23. sept. e. Varšavski radio je snoči objavil: Sovražnik nas je bombardiral vso preteklo noč in tudi današnji dan z močnim artilerijskim ognjem. Na zapadu sovražnik močno napada. V teku današnjega dne so Varšavo dvakrat bombardirali nemški bombniki ter metali bombe in letake. Dve letali sta bili sestreljeni. Kljub hudemu bombardiranju pa življenje v Varšavi teče normalno. Varšavski radio daje J dnevno vesti na srednjih valovih 216 in na kratkih, 21, 25 in okrog 42 metrov.
Berlin, 23. sept. s Današnje uradno poročilo nemške vojske javlja, da so nemške čete zasedle Lvov. (Rusi poročajo, da je v njihovih rokah, Poljaki pa javljajo, da ga še vedno uspešno branijo).
Rusko vojno poročilo
MOSKVA, 23. sept. e. Radio Moskva je izdal snoči naslednje poročilo: 22. septembra so ruske čete na zapadnem delu Poljske zavzele Bialistok in Brest-Litovsk in so pričele čistiti Avgustovske šume na severoizapadu G rodna od ostankov poliske vojske. V zapadni Ukrajini so ruske čete, ki se bore z ostanki poljske ofioirske skupine, prodrle v Sarmi. Po likvidaciji odpora poljskih oddelkov v Lvovu, kar so opravile ~ 1ece čete, je razvidno, da smo ujeli 6 pežad'jskih poljskih divizij in 2 strelska polka z generalom Langerjem na čelu. V času od 17. do 21. septembra je bilo ujetih 120.000 poljskih vojakov in oficirjev, poleg tega so ruske čete zaplenile 380 topov in 1400 strojnic.
General Fritsch padel pred Varšavo
Berlin, 23. sept. s. Uradno javljajo iz pisarne kan cei a rja Hitlerja, da je bil v bojih pred Varšavo včeraj ubit general v. Fritsch, bivši vrhovni poveljnik nemške vojske. General v. Fritsch je bil star 59 let in je služil v vojski 40 let. Vrhovni poveljnik nemške vojske je postal leta 1934, v februarju leta 1938 je bil upokojen, letos v juniju pa ga je kancelar Hitler imenoval za imetnika artilerijskega polka. Generalu v. Fritschu bo priznan državni pogreb.
LONDON, 23. sept. e. Dop'snik agencije Reuter javlja iz Pariza, da je po službenem komunikeju, ki ga je izdala francoska vrhovna komanda, včerajšnji dan minil zelo mirno. Nemška artiljerija je večkrat obstreljevala francoske pozicije v področju južno od Saarbrtickena. Francosko letalstvo je kljub slabemu vremenu nadaljevalo izv.dniškc polete. Kakor javlja pariški dopisnik lista ^Daily Tele-graph«, so francoske čete dospele do Zwel-briickena. zelo utrjene točke v Siegfriedo-vi liniji, oddaljeni 18 milj od Saarbrucke-na in 8 milj od francoske meje. List poudarja, da nemške čete pri umikanju nastavljajo pasti, podobne onim. ki so jih delali na tako zvani Hindenburgovl črti med svetovno vojno. V teh pasteh so nastavljene bombe, ki se avtomatično vžiga jo.
BASEL. 23. sept. s. Na zapadni fronti so včeraj Francozi podvzeli le manjše akcije v okolici Saarbrtickena. Nemška vojska je izvršila protinapad vzhodno od Pir-masena.
BERLIN, 23. sept. e. Včerajšnje poročilo nemške vrhovne komande z zapadne fronte vsebuje samo nekaj besed. Na podlagi tega kaže, da dozdaj še ni prišlo do resnejše akcije ne z ene, ne z druge strani. Izgleda pa, da bo v kratkem na tej fronti prišlo do vel-kih spopadov. V berlinskih dobro poučenih krogih napovedujejo, da bo Hitler v zvezi z blokado imel zelo oster govor, v katerem bo postavil ultimativno zahtevo Angliji, da takoj preneha z blokado, te AngTija ne bo reagirala, napovedujejo, da bo Nemčija ukrenila naj-odiočnejše ukrepe v zaščito svojih koristi in svojega obstanka.
Položaj v Posaarju
PARI35, 23. sept. a V govoru preko radia ie izjavil snoči francoski pronagandni minister Giraudou. da je z uničenjem Poljske končana šele prva etapa vojine, ki pa
ni izpremenila močne pozicije Anglije in Francije. Ta etapa ne bo nehala z mirom, kakor bi želela Nemčija, da bi Konsolidirala pridobljene pozicije. temveč se bo nadaljevala dolga vojna. Nemčija bo težko dobila kompenzacijo za sarsko industrijsko in rudniško ozjernlje, ki je sedaj deloma v francoskih rokah, deloma pa zar&dl blizine fronte neuporabljivo za Nemčijo, Nemčija je pridobivala v Posarju 2 milijona ton premoga na leto, iz PoljSke pa. ga dobi lahko samo 900.000 ton letno. Leta 1914 se je vršila vojna na francoskem ozemlju in Francija je takoj spočetka izgubila 85 odstotkov svoje produkcije premoga. Sedaj pa je Francija nedotaknjena. Vojna se prvič od napoleonskih časov dalje vodi zopet na nemškem ozemlju- Na Poljskem je imela nemška vojaka 150.0O0 izgub na mrtvih in ranjenih ter je izgubila 400 do 60O letal s 600 do 700 pflotL
Evakuacija aachen-skega okrožja
Bruselj, 23. sept. s. Evakuacija aachen-
skega okrožja se nadaljuje. Baje nameravajo Nemci evakuirati vse ozemlje med Renom in Siegfrledovo Unijo.
r  *   - t i-
mM       A 4
Prvi nemSki ceniki
LONDON, 23, sept. br. Včeraj ja prispela v Anglijo prva s4ruptna necnškfh ujetnikov. Sestavljena je bfla iz nekaj oficirjev in podoficirjev in večjega števfla re-dovov. Odpravili so jo v ujetniSko taborišče.
Druga seja vrhovnega vojnega sveta
Sestal se je v Aagnji ter ]e proučil vojaški in politični položaj
London, 23. sept. s. Včerajšnja druga seja vrhovnega angleško-francoskega vojnega sveta je bila v nekem mestu v grofiji Sussex. Francoski ministri so dospeli z letalom na neko letališče ob južni angleški obali. Ena seja je bila dopoldne, druga pa popoldne. Prisostvovali so jima ministrski predsednik Daladier, minister za oboroževanje Doutry, maršal Gamelin, admiral Darlin kot vrhovni poveljnik francoske mornarice, z angleške strani pa Chamberlain, lord Halifasc, lord Shat-field, minister za koordinacijo narodne obrambe. Na sestanku so razmotri vali do-: godke, ki so se odigrali po prvem sestanku I zavezniškega vojnega sveta 14. septembra in so proučili vpliv na bodoči tok dogodkov. Dosežen je bil popoln sporazum o politiki, s katero naj bi se prehiteli do-' godki. Pravtako so bili določeni nadali- f ni skupni načrti. Doseženo je bilo tudi po- i
polno soglasje glede ukrepov za koordinacijo in izpopolnitev proizvodnje municije
London. 23. sept j. Listi komentirajo drugi sestanek vrhovnega vojaškega sveta Francije in Velike Britanije kot dokaz, kako neločljivo je Francija zv^^na z Veliko Britanijo. Tudi bodoči ^ " poizkusi, ločiti obe državi se bodo izjalovili, ker sta obe odločeni boriti se za svoje cilje do končne zmage. To izpričujejo tudi sklepi, ki jih je sprejel vrhovni svet.
Prihodnja sefa angleškega parlamenta
London, 23. sept. e. Prihodnja seja parlament« je napovedana zs 27. september. Ob tej priliki bo predsednik vlade Chamberlain obvestil parlament o položaja na fronti in v državi
Slov. 2.6
Pogreb Calinesca
bo jutri dopoldne Dralsonični ukrepi
Bukarešta, 23. sept. e. Včeraj dopoldne so zemske ostanke pokojnega predsednika Calinesca prenesli na univerzo Ateneum. Ministri Jamandi. Gafencu, general Mari-nescu in general Helmedanu so Sli poleg krste, za krsto pa pokojnikov vnuk Radu Lobei in stričnik kapetan Grecescu. Minister dvora je zastopal Nj. Vel. kralja Karola. Nato so sledili vsi člani vlade v uniformah pokreta nacionalnega preporoda. Pokojnikova vdova se je peljala v avtomobilu, ki je bil pokrit s črnim blagom. Ob 11. dopoldne po končanem žalnem opravilu je bilo občinstvu dovoljeno, da se pokloni pokojnemu ministrskemu predsedniku. Pogreb bo v nedeljo dopoldne na državne stroške.
Bukarešta, 23. sept. s. Obdukcija trupla pokojnega predsednika vlade Calinesca je ugotovila, da je Calinesca zadelo 23 strelov.
Vsi voditelji železne garde ustreljeni
Bukarešta, 23. sept. e. Kakor že iavlje-no, je bilo 9 atentatorjev na ministrskega predsednika A rman d a Calinesca ustreljenih na istem kraju, kjer je bil umorjen. Njihova trupla so pustili na licu mesta do včeraj popoldne. Okros 2000 ljudi ie prišlo v teku včerajšnjega dne. da vidiio morilce. Na kraju zločina je bil napis: *Tako bodo končali vsi tisti, ki se pregreše proti domovini!«
Snoči ob 20.30 je predsedništvo vlade izdalo naslednje sporočilo:
V noči med 21. irs>22. septembrom so bili usmrćeni morilci pokojnega ministrskega predsednika Armanda Calinesca hkrati s sotrudniki, organizatorji in kolovodji zločina. Te drastične in hitre ukrepe so narekovali interesi obrambe države v sedanjih izrednih prilikah, ki ne dovollujejo nobenega odlašanja. Vsi. ki so imeli zveze z Železno gardo, so bili usmrčeni. Njihova trupla se nahajajo še izpostavljena na javnih krajih v mestih, kjer so stanovali.
Število usmrćenih članov Železne garde je zelo veliko. Uradno o tem ne dalejo nobenega obvestila, smatrajo pa. da 1e bilo usmrčenih več sto članov Železne garde V Fočanih. Panču, Novi Sulini in v Adiutu ie bila usmrćena po ena oseba, v Ploesri-ju 2. v Temišvaru 3 itd. Trupla ustreljenih so pustili na kraju, kjer so bili usmrčeni. Iz zanesljivega vira se tudi doznava.
državne stroike — proti železni gardi
da je bilo ustreljenih tudi vseh 44 članov Železne garde, ki so bili internirani v koncentracijskem taborišču. Dva prebivalca v Ploestiju sta bila ustreljena, ker sta dala zatočišče atentatorjem še pred izvedbo zločina •
292 justiakacij
London, 23. sept. s. Po rumunskih uradnih podatkih je bilo po umoru ministrskega predsednika Calinesca v Rumuniji ju-stificiranh 292 pristašev Železne garde, pO drugih zanesljivih podatkih pa ie število 1 v resnici še mnogo višje. Izgleda, da je s tem Železna garda dokončno uničena.
Francoska bojazen
Pariz, 22, sept z. V zvezi z umorom ru-munskega ministrskega predsednika Calinesca smatrajo v pariških političnih krogih, da Rumunijo ne čaka nič dobrega. Pertinax izraža mnenje, da ie upravičena bojazen, da bodo Rusi izkoristili to priliko in zahtevali Bukovino in Besarabijo. Tako se" vedno boli kaže. da so s sklenitvijo pakta med Nemčijo in Rusijo spro-ki jih gotovo tudi v Berlinu klonjene države Pertinax di Anglija in Francija ne moreta ostati nezainteresirani in da morata predvsem izdati vse potrebne ukrepe za varnost 'v Sredozemlju.
Preprečeni načrti
Pariz, 23. sept AA. Havas: Francoski tisk naglasa, da se umor predsednika Calinesca ne more ločiti od sedanjega političnega nemira v srednji in vzhodni Evropi ki ie nastal do nemškem napadu na Poljsko »Intransigeant« piše: Predsednik romunske vlade ie padel pod streli mladih gardistov v tisti uri, ko so se nemške čete sestale z ruskimi. Tisk pravi dalje, da se zdi, da ie bil atentat skrbno organiziran in da so izvršilci atentata nameravali izkoristiti zmešnjavo, ki ie nastala zaradi zločina ter v Rumuniji povzročiti notranie nemire. Toda kralj Karol je s svojo znano odločnostio hitro presekal vse poizkuse te vrste. »Temps« pravi, da nam zločin, ki ie bil izvršen včeraj v Bukarešti, daje resno misliti na vzhod in jugovzhod Lahko se računa, nravi list. z energijo kralja Karola in lojalnost i o rumvnske vojske naprarr kroni. kadar gre za preprečitev zločinskih akcij.
Nsmčija zanika, da bi pripravljala kako akcijo proti nevtralnim državam
Uradno nemško pojasnilo glede trditev tuje propagande
London, 2S. sept. j. Tukajšnji politični krogi so po umoru predsednika rumunske vlade Calinesca opredelili trenotno stanje v Evropi tako-le:
Vse nevtralne države okrog Nemčije so poostrile svoje varnostne ukrepe. Nizozemska je zgradila na svoji vzhodni meji tri trdnjavske pasove in zasedla mejo s 400.000 možmi. Belgija je svojo mobilizacijo dokončala, v Devezovo utrjeno linijo je spravila pol milijona vojakov. Tudi Švica ima svojo vojsko na meji. Italija še ni odstranila svojih čet z Brennerja in tudi svojih mobiliziranih čet še ni poslala domov. Celo skandinavske dežele so vpo-* klicale več letnikov in zavarovale svoje meje. Podobno je z Rumunijo. ki ima na svojih mejah 600 000 mož-
Berlin. 23. sept mp. DNB je objavil po radiu naslednji demanti:
Francoske radijske postaje so razglasile, da pripravlja Nemčija večje vojaške akcije ob mejah nevtralnih držav in da je zaradi tega odredila evakuacijo nekaterih obmejnih krajev, zaradi Česar je nastalo v nevtralnih državah, ki meje na Nemčijo, razburjenje in so te države mobilizirale. Francozi navajajo, da ima Ho-landska pod orožjem 400.000 mož in da je zasedla s svojimi četami vse tri vrste svojih utrdb proti Nemčiji. Belgija je izvedla popolno mobilizacijo in da je vse ceste na meji podminirala in pripravila pasti za tanke. Rumunija da ima pod orožjem 600.000 mož, da so bili v skandinavskih državah novi vpoklici vojaštva.
in končno da le Italija zastraiila Brenner in da od vpoklicanih vojakov ni bil še nihče odpuščen.
Zedinjene države in Japonska
Tokio, 22. sept. AA. (Štefani) List »Hoči Hoči« pravi, da Velika Britanija in Francija kljub vojni v Evropi ne bosta umaknili svojih čet z Daljnega vzhoda. Tudi Sovjetska Rusija ne bo takoj spremenila svoje politike do Japonske, ki bo zaposlena z Zedinjenimi državami, kjer vse bolj raste protijaponsko razpoloženje. To dejstvo izključuje možnost, da bi Zedinjene države mogle poseči v evropsko vojno, pač pa menijo, da se bodo obrnile bržkone proti Daljnemu vzhodu. Zarad? tega se mora Tokio pogovoriti z Washingtonom takoj po sestavi osrednje vlade na Kitajskem ter mora v Washington poslati spretnega in sposobnega predstavnika.
Nova Mussolinljeva
mirovna ofenziva
Rim. 22. sept. z. Današnji rimski listi zopet naslavljajo na Anglijo m Francijo nujen apel. naj napravita konec sedanji nepotrebni vojni in se sprijaznita s tem, da Je usoda versajske Poljske definitivno zapečatena. Posebno pozornost je vzbudil uvodnik >Popolo d Italia«, v katerem sodijo v rimskih diplomatskih krogih, da poteka izpod peresa samega MussoUnija. V danku naglasa, da je vojna na zapadu nesmiselna- Intervencija Rusije na Poljskem predstavlja končno veljavno uničenje dosedanje poljske države in je obnova poljske države v obsegu versajske pogodbe docela izključena. Bilo bi tudi nearniael ustvarjati sovo avstrijsko mešanico vaah mogočih narodov. Nova Poljska more biti samo poljska narodna država, to ja brez Nam-oav, Ukrajincev, Beloruaov in Litoveav. Nato našteva članak dolgo vrsto napak, ki ao jih zagrešile zapadne velesile po svetovni vojni in naglasa, da je sedaj zopet prir za pametno ureditev vseh evropskih
!     Glede na te trditve izjavila DNB. da ni-. 1 I ma Nemčija  v  načrtu   nobenih vojaških ukrepov ob mejah nevtralnih držav. Francoska trditev, da je Nemčjja evakuirala' Aachen, ker namerava tam zgraditi veliko ' letalsko, oporišče, ie brez podlace. Francija prav dobro ve, da svet okoli Aachena' ni niti najmanj pripraven za zgraditev velikega letališča.
Enotno propagandno delo Anglije in Francije
Pariz, 22. sept. br. V svrho poglobitve in večje enotnosti angleške in francoske propagande je bilo več francoskih novinarjev dodeljenih angleškemu ministrstvu za informacije. Na čelu francoskih novinarjev, ki bodo odslej delovali za angleško informacijsko ministrstvo, je znani francoski novinar De Kerillis, politični urednik pariškega dnevnika »Epoaue*. (V nemških političnih krogih je zbudil ta ukrep veliko pozornost. Nemški listi opozarjajo na to. da je bil Kerillis oni francoski letalec, ki je med svetovno vojno prvi bombardiral Karlsruhe. Znan je kot velik nasprotnik narodnega socializma).
Sorzna poročila.
Curth, 23. septembra. Pariz 10.—, London 17.625, New York 440.75, Bruselj 74.75. Milan 22.50, Amsterdam 235.—, Berlin 175.—, Stockholm 105.10, Oslo 100.—. Kopenhagen 85.15. Ostali tečaji ne no ti rajo.
problemov. Kancelar Hitler je jasno povedal v svojem,zadnjem govoru, da so nemške zahteve na vzhodu omejene in da so nemške meje na zapadu končhoveljavne in da tam Nemčija sploh nima nikakih zahtev. Ta izjava odgovornega nemškega državnika je ogromnega pomena, čemu še nadalje rušiti in nadaljevati vojno, ki se upira vsakemu zdravemu razumu. Slično piše tudi Virginio Gayda v >Giornale d Italia«. V koliko je ta mirovna ofenziva Rima tudi že diplomatsko podprta, še ni znano. Vsekakor pa smatrajo v rimskih diplomatskih krogih pisanje italijanskega tiska za začetek Mussolinijeve mirovne akcije. Oči vi dno imajo ti članki namen pripraviti teren in ugotoviti, kakšen bo odziv v Londonu- in Parizu, •
Mednarodni odbor Rdečega križa na delu
ftctieva, 22. sept. AA. Mednarodni odbor Rdečega krila v ženevi je sporočil vladam in nacionalnim društvom Rdečega križa vojujočih se držav, da pripravlja predvsem povratek ujetega bolnicarskega osebja in varstvo državljanov narodnosti, živečih na ozemrju vojujočih aa držav. Dalja je mednarodni odbor Rdečega križa poslal vladam vojujočih se driav nujno pismo, v katerem poudarja potrebo, da ae takoj izdajo vei zdravstveni ukrepi in ustvarijo varnostni predali, kamor bi se moglo zateči civilno prebivalstvo v primerih vojnih operacij. Rdeči kriz ja ustanovil v ftenevi osrednji urad aa vojne ujetnika, ki ho deloval kakor v času svetovne vojne. V Nemčijo, na Poljsko, v Francijo m Veliko Britanijo ja postal posebno delegata, švioarak© državljane, s nalogo, da naj vzdržujejo čara učinkovitejšo zvezo z vladami m nacionaOnimi društvi Rdeoaga križa vaju jačah sa dramv.
Inserirajte ▼ „SL Narodu* 1
Zakaj ste? v skrbeh? Sedaj je čas za delo!
V teh težkih časih so vsi v skrbeh, vsakdo se vprašuje: kaj bo? ■»* In energija, veselje do dela gineva. Kolikor moremo presoditi, bo vojna trajala dolgo Vse kaze in nevarnost je, da bo ta vojna ti a jala sedem dolgih let, kakor ona sedemletna v 18. stoletju. Spopadli so se kolosi z neizčrpnimi viri in z nezlomljivo voljo. Sedaj se hočejo uveljaviti dolgo prikrivana stremljenja, sedaj se vodi borba za nadvlado v Evropi, a ne samo v Evropi, marveč na svetu vob-če.
Teza in proti te z a se borita. Pride l i do sinteze, to je do ravnovesja, razumnosti, pravičnosti, ali bo nadvladala ena teza, ali bo zmagalo eno stališče? Kdo ve?
Titanska borba. Kolosalni napori. Orkani, \-iharji, do sedaj neviđene sile so zadiv-Ijate. V trnkih časih kje najdemo zavetje, kje zatočišče? V nevtralnosti!
Od vojne imajo korist in dobiček zmagovalci — po zmagi, toda šele potem, ko je vojna končana,- Dokler pa traja vojna, so v dobičku nevtralci. Švica, Holandija, .Vor-veška. a zlasti Danska in Š\ edska so v evropski vojni zaslužile milijarde in dosegle največje blagostanje.
V o ju joči narodi bodo ginevalt na bojiščih. Pri drugih narodih se bo življenje ustalilo in bo kolikortoliko spokojno potekalo, seveda pod novimi pogon. Produkcija, zamenjava blaga promet, da, celo način življenja, vse to se bo spremen'to. toda tok življenja bo hitrejši, mnogo silnejši.
V o ju joči narodi bodo neposredno v bor-bi, delo ho pri njih počivalo Toda oni bodo morali jesti, potreboval bodo obleko, obutev... Kdo bo delal zanje? Tisti, ki se ne bodo vojskovali!
Zakaj smo v skrbeh? — Delajmo! Delo še ni nikogar prevarilo, a najmanj sedaj! Bolgarija je poljedelska država: žito. koruza, grozdje, sadje vseh vrst, živina, perutnina, mast, orehi, solnčnice. mesne, sadne in sočivne konzerve., vse tc proizvaja zemlja, polivana z vodo in znojem Stron in tvornice hrane ne morejo proizvajati na umeten način. Trgovinski promet od onkraj oceana v Evropo zlasti pa v Srednjo Evropo bo ustavljen Vzhodna Evropa bo Prehranjevala Srednjo Evropo v tej voini.
Zakaj smo v skrbeh? — »Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, delo in trud pa Bog blagoslovit*
ČlančiČ smo posneli po bolgarskem listu »Rlppriia« X amen jen je Bolgarom, velja pa v celoti tudi za nas v Jugoslaviji.
9iSe» Sloveniha, ne sramu* sš, ho ti poljsUo mater cu]ešSi?!
Dr G. Dimitrov, ki se je pretekli teden vrnil, potujoč skozi vojno ozemlje iz Varšave v Bolgarijo, je . objavil v sofijskem »Miru« svoje vtise s pota, v živih barvah opisujoč svoje doživljaje. V vlaku z njim je potovala tudi .mlada Poljakinja. O svoji sopotnici je podal tole sliko:
»V našem kupeju ie sedem oseb. Bolgari. Z nami potuje tudi mlada Poljakinja z dvema otrokoma. Eden ima dve in pol leta, drugi nekaj mesecev. Nesrečna žena mi pripoveduje: — Na begu sem iz šlezije. Moj mož je kapetan, sedaj na bojišču. Kje je sedaj, ne vem. Kam gre moja pot, takisto ne vem. Nameravam pobegniti daleč od Varšave na vzhod. Dovršila sem kemične študije z diplomo. Skušala bom dobiti učiteljsko službo v kaki vasi. da bi mogla vzgojiti svojo deco. Z možem se prav gotovo ne bom videla nikdar več. Ako tudi ne pade na bojišču, se vendar ne bova mogla najti nikdar več On ne ve. kje sem, a jaz ne vem, kje je on. Ostala sta mi samo ta dva otročiČka in njima bom posvetila vso svojo skrb. V Katovicah sem pustila vse. kar sva si z možem nabavila tekom par srečnih let Sedaj je vse moje imetje ta kovčeg, v katerem so najpotrebnejše stvari za oba otročička. V žepu imam samo še 80 zlotov.
Njeno lice je brez vsake gube Njen glas ie tih in spokojen. Nobene solze ni v očeh. Kako ta žena obvladuje svoje živce! Kakšen heroizem! Mi se ne moremo dovolj načuditi tej smeli Poljakinji. Ko so nas pri Krzivdi bombardirali, je bila ona edina, ki ni pobegnila iz vlaka. Nagnila se je preko svojih otročičkov, da jih ščiti s svojim životom, in je mirno čakala na smrt. Kakor da bi neka nezlomljiva vera dvigala duh te občudovanja vredne žene. Izrazili smo ji svoje občudovanje. Lahno se je nasmehnila in s plamtečimi očmi spregovorila:
— Jaz verujem v srečno zvezdo Poljske. Moja, domovina ne bo propadla. Ona bo nemara pogažena, toda nikoli premagana. Poljski narod bo izšel iz krvavega krsta s prečiščenim duhom in z visoko dvignjeno glavo. Vidite, zakaj jaz ne obupujem in se ničesar ne bojim. V mojem prepričanju in v moji veri me ne morejo omajati niti sovražnikove bombe!
Taka je danes tipična Poljakinja. Fanatič na patriotinja, ponosna, samozavestna in odločna. Sedaj je na Poljskem na milijone takšnih žen, požrtvo\'alnih, junaških, neomajno verujočih, da Poljska — »nie zagi-ne«r. In to so žene inteligentne, navajene na boljše življenje. Naša sopotnica je bila samo ena izmed onih milijonov!*:
Ali bodo Slovenke kdaj postale take, kakršne so Poljakinje pa Srbkinje? Koliko ie Slovenk, ki bi imele, tako neomajno vero v bodočnost svoje domovine Jugoslavije, kakor ona bedna žena poljskega kapetana iz Katovic?!
Ni umestna bojazen pred bodočnostjo!
V članku »Spokojno in hladnokrvno* izvaja »Narodna odbrana*, glasilo istoimenske organizacije: »Da vznemirjenost, strah in psihoza niso na mestu, najbolj dokazuje dejstvo, da bo nai dinar kot valuta konso-l i dirane, mirna in nevtralne države gotovo mričen med najstabilnejše in najmočnejše valute, o čemer se ne more dvomiti. Na drugi strani je pri mas razpoložljivega denarja v zadostni množini, da bodo torej lahko vas potrebe pokrite. Najboljši naši gospodarski in finančni strokovnjaki potrjujejo to stanje kot dejansko. Zato bi bilo neupravičeno, ako bi nali vlagatelji izgubiti hladnokrvnost in bi pričeli nenormalno in škodljivo dvigati svoje vloge le
denarnih in drugih gospodarskih zavodov. Prav tako se nahaja naša država glede
življenjskih potrebščin v naj povoljnejšem položaju. Res, naša izvozna kampanja je bila radi vojnih dogodkov prekinjena že v svojem začetku. Izvožena je bila samo relativno majhna količina žita in nekoliko tisoč vagonov sadja, dočim je vse ostalo bilo zadržano v skladiščih, a kljub vsem dogodkom vendarle niso cene pokazale nobenega skeka. Dogodki, ki so nastopili, so sicer zavrli normalno razvijanje nase izvozne trgovine, naše ogromne rezerve pa so na ta način ostale neokrnjene. Nesmiselno in škodiji\o je torej razvijati vojno psihozo in vsako širjenje alarmantnih vesti, ki so v svoji osnovi lažnive in netočne, je dejansko zločin proti javnemu miru in redu in proti narodnoobrambnim interesom. Isto tako je škodljivo neumestno nakupovanje in kupičenje življenjskih potrebščin, ker ne bo nihče ostal brez zasiguranja zadostne in cenene količine vsega onega, kar mu je potrebno za povsem normalno življenje in zadostno hrano. Vsako neutemeljeno pod-aževanje življenjskih potrebščin je takisto težak zločin proti državi in narodu in bo oblast proti takim zločincem najstrožje postopala
čas in razmere so nam vsilile velike in težke odgovornosti S pametno zunanjo politiko in s svojim jasnim stališčem zavarovani od zunaj, se moramo zavarovati tudi na znotraj, ne vdajajoč se fantastičnim vestem, vojni psihozi in raznim akcijam tujih agentov in Špijonov, katerim naše stališče ne gre v račun Samo na ta način bomo očuvali našo narodnoobiambno moč, a to bomo tem lažje izvršili, ker vemo, da stoji na braniku naših državnih in narodnih interesov naša sijajna, močna, enega duha prežeta oborožena sila, razvrščena v številne armade.«
Dobrovoljci za Mandžurijo?
Iz Julijske Krajine poročajo listom, da hodijo v Istri od vasi do vas- japonski
agent je, ki nabirajo naše rojake — Slovence in Hrvate za ptosto\ oljce v Mandžurijo. Obetajo jim sijajne    plače in brezplačen prevoz na Daljni vzhod   Mnogo lahkomiselnih mladeničev se je haje že dalo preslepiti, da so se vpisali med mandžurske, ozi roma japonske prosto\ oljce   Veliko vprašanje pa je seveda, ako se bode tudi od'% čili na daljno pot v vzhodno Azijo, iz katere se ne bodo, o tem so lahko sveto pre pričani, nikoli več vrnili!
Bolje je popravljati, hakor uničevati!
Med naprednimi in nacionalnimi ljudmi je mnogo takih, ki jim nič m prav V svojih vrstah vse kritizirajo in v nv^-devljejo, vodstvo jim ni po volji, enim so v vodstvu prestari ljudje, drugim ni prav, da imajo na \odst\tu prevelik vpliv mladi, — skratka ni kdar in z nikomei n/«o zadovoljni Mesto da bi pomagali graditi, sistematično rušijo, pa si pri tem še domišljujejo, da so izvršili zaslužno delo. Tem in takim bi priporočali, da bi prečitali tele odstavke iz članka »Katoličkega tjednika«, ki pa se dado aplicirati tuđ na razmere v naših vrstah: »Treba je naprej, ne nazaj! Zakaj bi naj zapustili svoje pozicije? Zakaj naj likvidiramo vitalen pokret, ki se je populariziral in se globoko ukoremnil v našo zemljo? Radi njegovih morebitnih pomanjkljivosti in pogreškov? Bolje je take, ako obstojajo, popravljati, kakor jih uničevati, odgojevati, kakor pa obsojati. Logika, da sme samo ono najboljše obstojati, vodi v nihilizem, ker dovršenosti na svetu sploh ni. Radi utrujenosti in krize, ki jo opažamo semtertja? STiso te krize zakrivili samo mladi ljudje. Pa recimo, da so: niti en normalni organizem ni brez peripeiij. Vse, kar raste in propada, se razvija v krivuljah Ni treba vedno iskati novih form, zadostujejo novi ljudje A če kdo. mladinska organizacija ima vedno polno novih ljudi. Podmladek neprestuno prihaja, vedno se obnavljajo soki, vedno se izmenjujejo iniciative. Vzpon it- zastoj, to je zakon vseh človeških del. Ni treba, da bi radi tega bili nervozni in malodušni . . J Zato ne bodimo majhni, bodimo veliki! Ne igrajmo se z zgodovinskimi kapitali v težkih in sodhonosnih časih?*
Svoboda tiska in politične
svoboščine
»Hrvatski dnevnik«, glasilo podpredsednika ministrskega sveta dr. Vladka Mačka, je objavil: »Ban Hrvatske dt. Šubašič je likvidiral z eno potezo peresa imenovane mestne občinske uprave, da tako pripravi pot za prevzem mestnih cbčin po narodu. Prav tako je izdal tudi navodila glede svobode tiska. Njegov ukaz se bo tudi izvaja!, ker je to obenem tudi volja hrvatskega naroda. Sicer pa aH se more sploh misliti, da bi bile v pokrajinah izven Hrvatske omejevane svoboščine, ki jih uživajo na Hrvatskem? Ako bi se tudi dogajali poskusi takšnega omejevanja, bi bila tamkajšnjemu prebivalstvu veliko lažja borb*, ker govore isti razlogi, ki govore za uvedbo po HtiČnlh svoboščin na Hrvatskem, tudi za uvedbo političnih svoboščin v drugih pokrajinah« — Ako smemo torej ver/efi besedam »Hrvatskega dnevnika« kot glasila podpredsednika ministrskega sveta dr. Mačka, lahko računamo z uvedbo tiskovne svobode in političnih svoboščin po vseh pokrajinah naše kraljevine.
O .ruskem iudeiu"
V »Franjevačkom vijesniku«, reviji, ki io izdajajo bosanski frančiškani, je napisal Ivan Puzina uvodnik »Rdeči teror*, v katerem opisuje vladavino boliševikov v Rusiji. Svoja izvajanja zaključuje: »Zgodovina ruskega naroda pozna svojstven pojav, ki se ne pokori skoraj nobenemu računu in ki ga lahko imenujemo — ruski čudež. V začetku 18. stoletja je Rusija preživljala istodobno politično in socialno krizo, vdrli so preko meje sovražniki in so ti deloma porazdeliti med sabo njen nacionalni teritorij. Toda konec ie bil vendarle nepričakovan: po nekoliko decenijih srn je brez bistvenih sprememb nadaljeval zgodovinski razvoj, ki ga je določila prejinia epoha. Zaradi tega lahko upravičeno domnevamo, da se bo v drugI polovici XX. stoletja dogodil isti »ruski čudei«. Seveda p» bi bilo absurdno, ako bi človek hotel točno odrediti konkretne in podrobne okolnosti tega dogodka.* — Ta »ruski čudei^ bo pač nastal samo potom — evo'uclje, ki jo že danes lahko opazujemo.
Zadaja pot generala Adolfa Kilarja
Ljubljana, 23. septembra Po prevozu krste s posmrtnimi ostanki nenadno umrlega brigadne ga generala Adolfa Kilerja iz Vranja v Ljubljano, so včeraj popoldne postavili katafalk poleg poslopja glavnega kolodvora. Na katafal-ku. ki je bil črno pregmjen je bila razprostrta državna zastava, na njej pa sta ležali pred krsto pokojnikova sablja in njegova generalska čepica. Pred katafalkom je stala do pogreba ob 15. častna četa vojakov.
Takoj po postavitvi katafalka so začele prihajati na glavni kolodvor množice občinstva, da počastijo spomin pokojnega vojaškega dostojanstvenika in da ga spremijo na njegovi poslednji poti.
Pogrebne molitve je opravil pred krsto stolni kanonik dr. Tomaž Klinar, nakar se je v pretresljivih besedah poslovil od priljubljenega pokojnika in priznanega vojaškega strokovnjaka g. polkovnik Lu-kanc, ki je poudarjal vse njegove človeške In strokovne vrline. Krsto so dvignili s katafalka dva brigadna generala in dva polkovnika in jo prenesli med sviranjom vojaške godbe na lafeto, v katero so bili vpreženi trije pari konj.
Po Masarvkovi in šmartinski cesti se je razvil veličasten žalni sprevod, ki se je pomikal med gostim špalirjem občinstva proti pokopališču pri Sv. Krizu. Za kri-žem so korakali zastopniki Legije koroških borcev z zastavo, za njimi pa so nosili podčastniki osem krasnih vencev. Prekrasen je bil venoo generala Toniča, ialje častnikov in vojakov garnizije v Vra-nju, venec 5. armijskega zbora in drugi. Sledila je četa vojakov z godbo 40. pes. polka, za vozom z venci in cvetjem pa je korakal v Črno odet pokojnikov konj. ki sta ga vodila podnarednik in vojak. La-1 feto je spremljalo osem podnarednikov z nasajenimi bajoneti. Za krsto so stopah globoko potrti pokojnikovi sorodniki in dolga vrsta njegovih prijateljev in znancev ter ves tukajšnji oficirski zbor s komandantom divizije, divizijskim generalom D. Stefanovićem na čelu. žalni sprevod j* zaključila Četa vojakov.
Na pokopališču je opravil žalne molitve kanonik dr. Klinar. med spuščanjem krst* v sveža grob pa je oddala četa vojakov častno salvo.
V imenu Legi V koroških borcev se je poslovil od pokojnega slovenskega generala predseinik g. Rudolf Andreika, množica pogrebcev pa je še dolgo potem, ko so zagrnile krsto grude 3veže zemlje, vztrajala na pokopališču.
Prezgodaj umrlemu generalu Adolfu Kl-larju ohranimo najsvetlejši spomin!
Iz Trbovsli
Pri trboveljskem novem občinskem do.
mu dovršujejo te dni poslednja dela ter se lahko reče, da je obširna zgradba dogotovljena že v vseh podrobnostih. Občinski oom bo po svoji moderni zunanjosti, premočrtnih gradbenih linijah, smotreni razdelitvi uradn?h prostorov in vsej izredno okusni gradbeni opremi v ponos trboveljski občini. Lepa dvonadstropna zgradba bo brez dvoma eden najmodernejših in najlepših občinskih domov v Sloveniji. V veliki in svetli sejni dvorani, ki je glavnemu poslopju prizidana kot stranski trakt, dovršujejo domači mizarji zadnja dela pri okusnem lesenem oblogu iz hrastovega lesa, ki bo krasil stene dvorane. Leseni stropni okvir z jakimi smrekovimi podpoiniki izredno povzdiguje arhitektonsko plat dvo. rane. Slikarska dela so končana, centralna kurjava napeljana, široko stopnišče je do bilo že svojo lično ograjo, hodniki in vsi vhodi pa modema široka vrata Posebno monumentaien je glavni vhod, ki je sedaj dokončno dovršen ter zlasti po svoji zu nanji obliki posrečeno po v zdlg u je celotno frontalno sliko novega občinskega doma. Temni kvadri umetnega marmorja, s katerimi je vhod ves obložen, se kontrastno odražajo od beline poslopja samega, zlasti pa poudarjata monumentalnost vhoda, ki sega vse do drugega nadstropja, oba kipa rudarskih delavcev, ki jih je pred par dnevi postavil na vsako stran vhoda ljubljanski akademski kipar Zdenko Kalin. Snežnobela kipa se že na da! č svetita iznad temnega marmornatega ozadja. Rudarja sta simbol Industrijskega značaja trboveljskega občinskega okoliša, v kate tem je delavski sloj najštevilnejši ter je danes tudi pri občinskem gospodarstvu odločujoč Obe sobi predstavljata rudarja v k rep kem koraku, ena stopajočega s temnega podzemskega dela v solneno svetlost, pred ka tero si=se z roko zastira oči. s sekiro v eni in rudarsko svetilko v drugi roki, dru-^a pa rudarja odhajajočega na težko r>-fo krepkega in odločnega, da v znoju svo-ega obraza prisluži bridki dnevni kruh Nad sredino vhoda se sveti velik državni «rb ter je v izdelavi iz bele cementne zmesi daleč viden imad temnega marmor natega ozaija. — Prostor pred domom je že ves izravnan ter bo po načrtu zgrajen v sredini velik vodomet, h kateremu bodo od štirih strani izpeljani široki tlakovani hodniki, medtem ko bo ostali del tega največjega javnega prostora v Trbovljah posejan s travo in ob robu posajen z ličnim drrvjem. Cestišče pred domom ho ze te dni gotovo. Treba bo potem le še dograditi cesto od Škrata do občinskega doma in avtomobilsko cesto za pokopi liscem tja do Skofcatove hiše, kjer se bo z mostom preko Trboveljščioe priključila sedanji cesti. Kakor čujemo, bo novi občinski dom s posebno intimno slovesnostjo izročen svo jemu smotru ie L oktobra, nakar ze bodo vsi občinski uradi preselili vanj! S tem bn zadoščeno dolgoletni potrebi in želji naše občlnaka uprava, da svoj izredno raaair-jeni komunalno-upravni delokrog osredotoči v novi vsem modernim popojem ustrezajo« zgradbi- Občinski upra^ in celot nemu občinskemu odboru je le čestitati k njenim sodobnim stremljenjem z ieljo, da temu velikemu gradbenemu delu akoraj sledijo uresničenja druerih prepottvbnih gradbenih in sanitarnih načrtov, med katerimi naj bosta zdravstveni dom in regulacija Trboveljščioe na prvem mestu.
Služkinja: Goepa rada M vas obvestila, da bom prvega izstopila iz služba.
— Kako to, Marija? Ali ste dobili kaj boljiega?
Služkinja: To ne gospa, toda omozila aa bom.
Ubožec prosi pred vrati Pravi, da že ves daa ni nlčezar jedel.
— Dajte mu koz kruha! —
Videti Je, da je boljši eotvek in da je živel nekdaj v boljših razmerah.
— Prav. pa mu dajte tudi aervzato*
Stev.  91 f)
»SLOVENSKI NAROD«, eabota, 28 septembra ltStt.
Stron 3
Organizacija zaščite
pred napadi iz zraka
Nekaj pojasnil o delu zaščitnih odborov
Za izvajanje pasivne zaščite nred napadi iz zraka sta poles zakonitih Dreapisov potrebna zlasti organizaciia in — denar. Zakoniti predpisi so obeleženi v uredbi o zaščiti pred napadi iz zraka z dne 13. aprila 1939. SI. list št. 195-36 ter na osnovi te uredbe izdanih pravilnikih (I.—IV. del), od katerih sta bila doslej v Službenem listu priobčena pravilnika z dne 26. aprila 1939, SI. list št. 206-37 in pravilnik z dne 8. junija t. L. SI list št. 420-68. Omenjena uredba vsebuje tudi predpise o organih, ki so poklicani za izvajanje zaščite pred napadi iz zraka. To vprašanje je obdelano v kratkem orisu v današnjem članku.
Za izvrševanje zakonov in uredb so določena oblastva in uradni organi in so izjemoma k temu pritegnieni posebni odbori ali društva zasebnega oziroma nol-uradnega značaja. K takim zakonitim predpisom (primerjal odbore po zakonu o pospeševanju živinoreje, po zakonu o pospeševanju poljedelstva, lovska društva po zakonu o lovu) prištevamo tudi uredbo o zaščiti pred zračnimi napadi, k: ima zakonsko moč.
BANOVINSKI   ODBOR   ZA ZAŠČITO PRED NAPADI IZ ZRAKA
Poleg osrednjega odbora pri državno-obrambnem inspektoratu je določen za območje vsake banovine poseben banovinski odbor, ki ima na področju mesta Beograda naslov *Odbor za zaščito mesta Beograda pred letalskimi napadi«. Sestava banovinskega odbora je določena po ČX 10 uredbe tako, da so zastopani razni uradi in podjetja, ki imajo pomen za državno obrambo, pa tudi važnejše gospo-darsko-kulturne ustanove iz območja banovine. Preclsednik banovinskega odbora je ban, podpredsednik pa pomočnik bana.
Banovinski odbor se deli po strokovnih vidikih v pododbore, ki so: 1. izvršilni banovinski pododbor; 2. tehnični; 3. za zdravstveno in kemijsko službo; 4. za izseljevanje prebivalstva; 5. za propagando. Cl. 12. uredbe, ki odreja te pododbore, določa tudi njih sestavo in poverjene jim posle.
V izvršilnem banovinskem pododboru je predsednik ban, podpredsednik pa pomočnik bana, razen tega pa so v njem še vojaški zastopnik in drugo potrebno osebje. Predsedniki ostalih pododborov so načelniki ustreznih oddelkov7 banske uprave in je n. pr. predsednik tehničnega pododbora načelnik tehničnega oddelka itd.
Posli posameznih pododborov so deloma razvidni že iz njih naslova, v ostalem pa jih čl. 12. uredbe točneje našteva. Pri tem je izvršilnemu pododboru poverjeno vodstvo vseh poslov banovinskega odbora in krajevnih odborov. Ta pododbor pregleduje tudi načrte posameznih krajevnih odborov glede zaščitnih naprav in sestavlja letni proračun banovine za zaščito pred letalskimi napadi. Izvršilni pododbor posluje skupno z odsekom za zaščito pred napadi iz zraka v okvirju upravnega oddelka, ostali pododbori pa po stroki pristojnega oddelka banske uprave. Izmed teh pododborov posluje pododbor za izseljevanje pri občnem oddelku, pododbor za propagando pa pri prosvetnem oddelku banske uprave. To razdelitev dela je treba upoštevati pri naslavljanju vlog na posamezne oddelke banske uprave.
Posli banovinskega odbora kot celote so našteti v čl- 11 uredbe (načelni študij in proučevanje vseh sodobnih vprašanj, ki se tičejo zaščite države in prebivalstva pred letalskimi napadi: proučevanje splošnih in krajevnih razmer za organizacijo zaščite pred letalskimi napadi na ozemlju banovine itd.).
Po Čl. 13 uredbe se morejo Trstanoviti še nadaljnji pododbori banovinskega odbora, posamezni pododbori pa so zaradi hitrej-seea opraviianja dela morejo deliti v komisije (sekcije).
KRAJEVNI ODBORI
V smislu besedila čl. 17. točka 3 uredbe je določana ustanovitev krajevnih odborov v vsakem večjem, strnjeno naseljenem kraju. Krajevni odbori so torej mišljeni po krajih in ne po občinah.
Da se v velikih krajih delo lažje zmaguje, se more krajevni odbor deliti v pododbore, katerih Število in posli so podobno urejeni kakor pri pododborih banovinskega odbora (ČL 17.-4. uredbe).
Sestavo krajevnih odborov odobri po sklepu teh odborov in na podlagi mnenja sreskega načelnika ali predsednika mestne občine ban kot predsednik banovinskega odbora (čl. 17. točka 5 uredbe). V ostalem je ta sestava odvisna od krajevnih in gospodarskih razmer v dotičnem okolišu.
Vsak krajevni odbor mora s svojimi člani in še z drugimi c^barni organizirati posebne oddelke (ekipe), ki so poklicani, da izvršujejo v času letalskih napadov gradbeno-tehnično, gasilsko ter zdravstveno službo in službo za odkrivanje in uničevanje bojnih strupov. Ta služba bo v manjših krajih seveda težje izvedljiva. Ti oddelki morajo imeti primerno Število moštva, ki pa mora biti v svojem poslu dobro izvežbano ter opremljeno z maskami in zaščitnimi oblekami.
Med krajevnimi odbori moramo razlikovati za vodne in obratne odbore za zaščito pred letalskimi napadi, ki jih morajo po čl. 19. točka 1-a postaviti uradi in podjetja. V ostalem pa je treba te odbore slično organizirati, kakor je predpisano glede krajevnih odborov.
PRAVNI ODNOS ODBOROV DO OBLASTVENIH ORGANOV
Uredba nalaga odborom, zlasti krajevnim, razne posle in sicer v glavnem (razen naštetih) te-ie:
a) Po ČL 11. točka 2 odločajo banovinski odbori o zadevah, naštetih v tej določbi; krajevni odbori pa odločajo v smislu ČL 18-8 2. odst. o tem. kako morejo biti zavarovana podjetja zoper zračne napade.
b) Po ČL 8. točka 2 uredbe sklepajo krajevni odbori o protiletalskih zaščitnih napravah v državnih uradih.
c) Krajevni odbori morajo organizirati navedene oddelke za izvrševanje gasilske in druge službe, sestaviti načrt krajevne zaščite ter podati banski upravi predloge glede ev. evakuacije in propagande.
Ako premotrimo predpise pod a) s pravnega vidika, moramo priti do naslednjega zaključka: V naši državni organizaciji so
oblastva in organi, ki jim pntičejo oblastvene funkcije, le oni. ki so omenjeni v ustavi, v zakonu o ureditvi vrhovne državne uprave, v zakonu o notranji upravi ter v zakonu o občinah in zakonu o mestnih občinah. Ta oblastva morejo izdati odločbe, ki so v danem primeru izvršne po določbah zakona o občnem upravnem postopanju. V vseh primerih, v katerih naj odbori -odločajo«, bo tedaj dotične določbe uredbe razumeti tako. da poslujejo odbori v stvari toliko časa, dokler ne pride med njimi ter posameznikom ali podjetjem do spora. V tem primeru pa more biti za izdajo odločbe poklicano le pristojno državno ali samoupravno oblastvo. V nekaterih primerih bo »odločba« dotič-nega odbora pomenila enostavno predložitev predloga pristojnemu oblastvu.
V primerih nod b) bo umestno, da se starešine dotičnih državnih uradov (ana-
logno banovinskih uradov in zavodov) obrnejo sami za svet in mnenje na krajevni odbor zaradi protiletalske zaščite njihovih uradnih prostorov.
Iz tega sledi, da Je smatrati odbore po uredbi za zaščito pred letalskimi napadi v glavnem kot posvetovalne in pomožne organe, v izvrševani u zaščitne službe v času letalskih napadov pa za važne izvršilne organe državnih in samoupravnih oblaste v (ministra, bana. sreskega načelnika, predsednika občin«).
V ostalem bodo izdane o pristojnosti krajevnih odborov glede na obrtna in industrijska podjetja potrebne odredbe banske uprave.
Dasi ne preti kaka vojna nevarnost, je izvedba protiletalske zaščite že v mirnem času čin previdnosti in izraz skrbi za življenje in premoženje državljanov. To delo bo tem uspešnejše izvršeno, čim bolj bodo oblastva, odbori in prebivalstvo v harmoničnem in požrtvovalnem delu, a brez razburjenja in nepotrebnega ugibanja sodelovalL
Državna oblastva. banovinski odbor, krajevni odbori in občine, zlasti ljubljanska, celjska in mariborska, so na delu na podlagi sedanjih predpisov.      Dr. O-n.
Jesen v Slovenskih goricah
čas trgatve — čas veselja na naši lepi obrne}**! zemlji
Jesen lega v Slovenske gorice. Stari ljudje pravijo, da je Sv. Jakob mesca julija prvi jesenski god. Od tega časa pa se le prav za prav pričenjajo prva dela pospravljanja poletnih pridelkov. Torej že v tem času prihajamo v prvo jesensko dobo. Ta doba pa dokaj kmalo dobi svoj pravi izraz, ko ob Jernejevem zapojejo klopotci po vinorodnih gričih in brdih naših goric. Vinogradniška dela prenehajo in grozdje postaja že okrog praznika Vnebovzetja mehko. Naši vinogradniki najamejo za dobo od tega časa pa tja do trgatve posebnega vinogradnega paznika »outarja«, ki pazi na dozorevajoče grozdje, da ga vini-čarska deca, kokoš ali morebitni vaški nepridiprav ali popotnik ne zoba. Običajno so za te prestopke velike kazni, ki jih izvršujejo pazniki po večini sami. Uboga vi-ničarska kokoš mora biti ves ta čas zaprta, da ne uhaja v vinograd, kjer bi jo zadela usoda pazniške puške. Cim bliže je trgatev, tem strožja je kontrola po goricah. Seveda se to izvaja po večini le pri gosposkih vinogradnikih, d očim imajo kmečki v velikem delu le samorodnico šmar-nlco, na katero pa ne polagajo veliko pažnje, ker je itak prepovedana. Grozdje dozoreva nagloma in vse se že pripravlja na najveselejši jesenski čas, — čas trgatve.
Pomemben je dan trgatve pri hiši, ki ga mnogi imenujejo kot domači praznik. Staro in mlado je danes zdravo in v hladnem jesenskem meglenem jutru, ki grozdju dobro de, že ropota z škafi, kanglami in košarami po grapcah. Od spodaj bomo začeli in gor brali, odloča gospodar, ali kdo drugi od domačih- »Cista berite! Iz jagod teče!« Zopet se slišijo opozorila, po dva in dva eno red. pa paberkov ne pušete. Zdaj zobljite. pravi gospodar vedoč, da boš dal nato grozdju mir. ko se nazoblješ in nato ves dan prešaš v želodcu zagodje. Jagode so od jutranje megle zavite v prosojno kopreno, ki jo odrgne šele opoldansko jesensko sonce.
> Putar !<, se oglašajo že trgači in kličejo fanta, ki bo nosil >puto« ali brento. V šumi si je u rezal palico, v katero bo zaporedoma vrezavaL koliko jih je nesel na prešo; vsaka deseta dobi široko zarezo ali rimsko številko X. Domača Micka mu je zataknila pušelč za klobuk kot je pač navada, a ta pa še bolj iz nekšnega posebnega znanstva. ker se tako rada ljubko pogledata ... Po hribih že pojema megla, le v dolinah še zakriva pogled v gorice. Povsod že vlada veselje in petje ter vriskanje odmeva iz hriba v hrib. Tam na drugem bregu se sliši poskočna vihrava pesem:
Zadost zadost je strok svet
zadosti mladih je deklet
če hočeš se ženiti
na vsaki prst deset >Toliko polovnjakov, koliko je namrnjako v, tliko štrtijankov koliko je šijankovc so rekli gospodinja, ko so prinesli južino: beli kruh in veliko ročko vina. Sedaj je prilika za šaljiv razgovor. Mladina se po navadi zbere skupaj in veselo kramlja o vsakdanjem vaškem življenju, pa tudi radi se »obirajo« ali ponorčujejo med seboj. Start pa se le raje pogovarjajo o lepem vremenu, o dobri ali slabi trgatvi. Da, kjer še imajo nekateri konservativni kmetje tisto nesrečno šmarni co, tam je huda bratva, ker vse jagodje leži po tleh, posebno če berejo ob dežju ali mokroti. Tam v gosposkih vinogradih pa imajo povečini sam gutedl, rizling, silvanec, šipon Itd.
>Jaz imam najrajši amerikanca«, se zavzema rdeča Micka tam od sepa.
>Ja. ko so ga pobari pod tvojim oknom zobali. Saj so vse kolje polomili. Tam v oni grapci se še danes pozna, kako so se tepli«. Smeh in odobravanje. Micka pa je še bolj rdeča. Taka šala dolgo živi v enem kraju.
Opoldne. Glas zvona se razlega po grapah in odmeva po vrhovih tja daleč po valoviti pokrajini vinogradniškega gričevja. Nič predolgega obeda ni ob trgatvi, ki je kar na prostem ob grapci ali pod bližnjo jablano, še vse preveč grapic in redi je: meseno župo, lentivo, zelje in povrh velik kup »vinskega mesa, povrh pa zopet ročka vina. da se oplahne. Kdor je hiter pri skledi po pregovoru »Kak pri jeli, tak pri deli«. Po Obedu pa berači zopet odidejo urno na delo z noži in škarjami, deca pa s sključeki. Da, deca se danes niti v šolo ni Sla, pa tudi pasti ne bo treba. Na preši je postalo živo. Moški so pričeli ropotati, ki so se dopoldne pomivali sode ln pripravljali obroče; že plešejo z bosimi nogami po grozdju, v sredi krnice pripravljajo koš in mošt že teče v kad.
Da, klopotci, posebnost Slovenskih goric: na visoki ranti zakopani globoko v zemljo, z močnimi klini počez, kraljuje in se šopiri ter gospodari nad goricami naš klopotec z več metrov dolgimi vetrnicami, s težkimi maeljeki, z prosto visečo in pojočo bukovo blanjo in z ogromno brezovo metlo, s pomočjo katere ae ošabno vrti in obrača.po vetru.
popoldne je vedno luštnejše v goricah, fantje že veselo krika jo, družba beračev mladih in starih pa veselo prepeva:
lin hribček bom kupil
bom trsek sadil
Prijatle povabil
Šele sam ga bom pil. . •
V soncu se svetijo pisane janke in robci, v trumah stopajo berači proti vrhu, zdaj čisto v drugem razpoloženju kot v marcu ob kopi. Gospodar prinese ročko z vinom; da, pa se ga je tudi danes pošteno nalezel in se prav rad šali, da celo pozabi vleči pipo in mu ogenj ugasne.
Po cesti mimo vrha ae vozijo gosposkih goric, vil in zidanic, ki živijo v mestu in mnogi celo čez mejo. Ti se prikažejo le po p ar krat na leto in imajo po navadi nastavljene posebne oskrbnike, Id nadzirajo vini carsko delo v goricah ob rezi, kopi, škropljenju in rigulanju. Teh ljudi vini čar ne gleda rad, ker mu odjedajo kruh izpred ust. Sedaj jeseni prihajajo gospodarji po sad vini carjevih žuljev; s seboj pripeljejo samo gospodo, svoje sorodnike in prijatelje, ki dokaj radi občudujejo življenje našega kmeta in delavca in si ustvarjajo svojevrstno sodbo. Poleti ob času žetve, košnje in mlačve jih ni bilo videti. Toda v jeseni: koliko gospodov v kratkih hlačah in gospa s sončni ki srečaš tod, ki se ne sramujejo nositi nabasane velike nahrbtnike. Tem ljudem se naš Slo-venjegoričan pač rad malo posmehuje ln to naskrivaj, in dobro se mu zdi, da je tako doma na svoji zemljL
življenje posamenzth slojev in poklicev je v Slovenskih goricah zelo različno. Svoje vinograde ima skoraj vsak kmet, to je poljedelec, ki ima svojo lastno vprezno živino, deloma tudi želar. Najlepši deli goric so po večini v rokah gospode, ki lahko plačuje delavce, nabavlja orodje, potrebna škropiva, umetna gnojila itd. Gospodje in večina kmetov, ki bivajo oddaljeni od svojih goric, imajo svoje viniearje. Tega sloja, ki ga prištevamo med proletariat, je pri nas zelo mnogo. Statistika navaja, da živi v vsej Sloveniji nekaj nad 6000 viničanSkih družin. Njihov položaj je zelo težak. Oni so lastniki le borega imetja pohištva, edine kravice ali samo koze in po dva prašiča. Le redke so družine, ki bi to imetje presegale. Poleg težkega dela v goricah skozi vso pomlad in poletje pomagajo opravljati gospodarju še vso poljsko delo in mlačvo, za kar dobijo mertik m imajo
kakšen ogon zemlje v najemu. Najmanj pomenijo kot razred med kmeti predvsem zato, ker nimajo svoje zemlje niti koče. Razredi so po posameznih vaseh časih strogo ločeni, življenjski pogoji med družinami se močno razlikujejo. Nekateri so socialno mnogo bolj izrabljani in zapostavljeni od drugih.
Dasiravno v Slovenskih goricah viniCar-ski stan skoroda prevladuje ostale številčno, je najti le dokaj malo stanovske zavesti in smisla za skupno borbo v korist vsemu stanu in sleherni poedini družini. Razumljivo tudi je, da slovenjegoriškega viničarja uničujejo bolj ali manj znosni odnosi posameznega viničarja do svojega gospodarja. Vsako gibanje naperjeno po zahtevi ureditve socialnih razmer med vi-ničarji in gospodarji, skušajo vinogradniki v kali uničiti. Naš človek je v tem pogledu še prav posebno konservativen in mirno sprejema razmere od nekdaj. Je pač človek, povezan z zemljo in skrajno zanesljiv.
šmenta, kako se v septembru in oktobru sonce hitro nagne za gore: zdaj te je še grelo v hrbet, a moraš že oblačiti suknjič. Vedno večje razpoloženje prevladuje v gorici in tudi pri koči je že vedno več ljudi, ker se tudi popotnik rad oglasi pri tako veseli družbi kot je na preši. Noć berače vedno bolj lovi in prišli so že pomagat sosedovi, ki so ostali doma. V velikih skrbeh je tudi gospodinja, ki pripravlja večerjo. Iz kmečke peči diSi po mese-rjini in gibanicah.
Večerja je glavna gostija, ki se je vse najbolj veseli, posebno pa še mladina. Vse se zakolje, kar je takega pri hiši: mladi prašiček, ki so ga že zjutraj zaklali, prihaja prvič v poštev, puran slovite štajerske pasme, pa kakšna gos ali kokoš. Človek je od celodnevnega pripogi banja in če panja zdelan, pa se vrže na jed. a mu na žalost že pri tretji rihti zmanjka v želodcu prostora. Pridejo še na vrsto gibanice, pečena kuretina, kuhano vino, čaj. joj. joj. . . Nato zapoje dobro razpoložena družba vesele pestili. Nenadoma pa se oglasi pod oknom stric s harmoniko, ki ga prav posebno mladina z veseljem sprejme. Tudi gospode* — oče bo malo stopil z gospodinjo, dasi se je že podnevi malo navlekel, pa bo za to bolje šlo. Harmonika poje vso noč, deske pokajo pod urnimi nogami plesalcev. Zunaj pa sanja prelestna jesenska svetla noč, lahen vetrič obdaja gorice in klopotec tam nad vinogradom leno poje svojo jesensko pesem, vmes se sliši iz bližnjega gozda glas sove. Tam na drugem bregu se sliši enako razpoloženje, kjer tudi prela jo grozdje. Skupina fantov pa odhaja v vas, petje ln krikanje odmeva od povsod.
Vse norije pridejo to noč na vrsto: ko se gredo dekleta iz koče hladit, jih prestrašijo z belo rjuho ograjeni moški in v strahu zopet zbežijo v kočo. Na vrsti so tudi druge običajne zabave kakor karte, kmečki kino in pripovedujejo o strahovih, da si ženske sčasoma niti ne upajo več pogledati skozi okno.
V teh mesečnih jesenskih nočeh žanjejo ponekod žanjlce. ajdo, pa tudi koruzo še mnogi lička jo, kjer se zbira navadno velika gruča ljudi iz cele vasi in veselo prepevajo, pa po dovršenem delu tudi plešejo do poznega jutra.
Doma na preši pa hodijo prešarji ob sajasti laterni vso noč po rigle, sučejo težek kamen z vretenom zdaj na levo, zdaj na desno, kadijo, modrujejo, točijo in merijo na polovnjake, pojejo, pa zopet politizirajo, razdirajo koš in ga znova delajo — dokler se prespan ne obesi.
Tako poteka jesen v Slovenskih goricah, pa najveselejši trenutki trgatve, ki traja po nekod po več dni in več noči.
—jh
POZOR
POZO
19
TVRSEVA CESTA
OTVORITEV
nove trgovine nanfenili izdelkov
ZORN"
PALACA BANKE SLAVIJh
TOVARNIŠKA ZALOGA
KOVCEGOV — AKTOVK — DAMSKIH TORBIC — DBNAKNIC — NAHRBTNIKOM IN   DBlOfB   POTOVALNIH POTREBŠČIN
Velika izbira
Uspehi ljubljanskega češpljevega tedna
Kido i« imd največ koristi
Z magistrata nam poročajo:
čespl jev teden, ki ga je mestna občin* ljubljanska priredila, predvsem na ta način, da je popustila trošarino na vse uvožene češplje in slive od 13. do 30. septembra, je imel večstranski uspeh. Glavni uspeh je pač ta, da na ljubljanskem trgu še nikdar in tudi ob najbolj bogatih letinah niso bĐe češplje tako poceni kakor ob češpljevem tednu.
čeprav je cena m kilogram lepih če-špelj padla celo na 1-36 da\ vendar pa ljubljanske gospodinje s to ceno še man bile popolnoma zadovoljne, ker so zvedele aa še mnogo nižje osne na Štajerskem m sploh ob mejah banovine. Mestno poglavarstvo se je sicer potrođilo, da bi privabilo kmete tudi iz oddaljenih in m čeaprje-mi najbolj bogato obdarovanft krajev, saj so propagandne članke aa Faapijsv teden objavili tudi štajerski Usti m po vsej banovini razširjeni ljubljanski tedniki. Na-meetu. da bi bOe zadruge na deseti organizirale dovoz čeepelj v Ljubljano, so to dfrtbjčkanosrvo delo
kuposvaloam. Na drugi ake gospodinje ne račune «o ske prevoza, ki so prav v Ljubljano pripeljane čeeprje.
ugotovili, da Je tato v LJubljano v S namreč od 15. pa do 30. septembra, trošarine uvosenm sočno 145.143 kg apelj. Vettka večina teh češpelj Je v Ljubljano po seimniri, saj so samo hnij-
90.357 kg češpelj. Večino so poslali kmetje sami na ljubljanski trg, vendar pa je
tudi dosti večjih pošilj iz Rosne in iz drugih banovin med njimi, torej takega blaga, ki so ga v Ljubljano pripeljali prekupčevalci, saj Je m tovornega kolodvora prišlo v mesto 55.122 kg. a 35.135 kg češpelj so prinesle kmetice same po železnici na ljubljanski trg, namreč samo z glavnega kolodvora. Poleg tega so pri mitnici na Dolenjski cesti naračunali 25.924 kg češpelj. ki so Jih v Ljubljano pripeljale in pi lasmi c kmetice z Dolenjske.
▼•ritka večina čeepelj je torej prišla v Ljubljano hY oddaljenih krajev, vendar so pa tudi okoliški kmetje imeli ob češpljevem tednu prav lep zaslužek. Mimo mitnice na smartmski cesti je hOo v mesto
pripeljanih 1.060 kg čeepelj. po Celovški 1.906 kg, po Tvrsevi cesti 4.452 kg. Moste 7.510 kg. po Poljanah 5.646 po Banski cesti 6.632 kg ki po Ti laiki cesti 1.600 kg čeepelj.
8 podarjeno Uošiilim Je mestna občina dala ljubljanskim gospodinjam prav lepo darilo, ker anale za vse češplje odpisana tj ian i Ina p*čttb 37.000 dm. Toda na drugi strani so imele ljubljanske gospodinje tudi ta dobiček, da so smrad
čeepelj padle m so lahko donfte ms zdrave m
da Je IJrtajanska
prireditvijo čespijevege našemu kmetu, saj Ljubljena ie nikdar al kupna toliko cakor ob čeapljeveju t/»kvu Dobro kmetje zavedajo, da tudi se nl-nlso prodali v LJubljani čeepelj s ta-raatiko pri osni v primeri s
ie njihovem domu. Tako so % Ljubljanskim   če&pljevim   tednom zadovoljni kmetje in ljubljanske gospodinje, kar je bil tudi namen mestne obe.ne ljubljanske.
Z druge strani nam pišejo:
Ker so letos češplje po vsej državi bogato obrodile, izvoz pa je vsled izrednega položaja zelo otežkoćen, kak>r tudi, da omogoči svojemu prebivalstvu, da se založi z živili, je mestna občina ljubljanska priredila tako zvani češpljev teden od 13. do 20. t. m., ko se običajna ižitnina 25 par od kg ni pobirala. Vsekakor je bil ta ukrep mestne občine hvale vreden, sedaj, ko je češpljev teden za nami. pa je umestno, da »c vprašamo, v koliki meri je bil namen češpljevega tedna res dosežen in komu je žrtev mestne občine največ koristila. Predvsem si oglejmo cene. Prvotno so napovedovali, da bodo češplje celo po 1 din za kg. kar pa se zdaleka ni uresničilo in so se prodajale menda najcenejše po 1.50 din za kg. Ker čitamo v listih iz dneva v dan, kako izredno nika je cena češpelj v posameznih produkcijskih okoti-š'h. se nam vsiljuje sum. da je znesek 25 par pri kg. za kolikor bi se češplje morale poceniti, ker mestna občina ni pobirala užitnine. le v mali mer: prišel v prid Kon-sumerttut pač pa so se s to ugodnostjo okoristili predvsem prekupčevalci.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DO>l V Mg — Telefon 41-79.
RDEf I KRIŽ
predvaja  samo   še   danes film
MARINELLA
V glavni vlogi: TINO ROSSI, slavni pevec s Korzike
Predstave: jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri v ponedeljek ob pol 9. uri.
Prihodnji spored:
STRUP
Povod tej notici pa je prav za prav nekaj drugega; dejstvo je namreč, da je bila tudi kvaliteta dobavljenih češpelj v nekaterih primerih taka, da izziva najostrej-šo kritiko. Našli so se brezvestni prekup-ci. ki so v posamezne košare naložili docela malovredne češplje, porabne kvečjemu za žganjekuho, na vrh pa naložili prav tanko plast bosanskih (ali boljših štajerskih) češpelj in take češplje prodajali po 1.50 din za kg Res je plačal odjemalec za košarico češpelj le 18 din, toda če se r**misli, da je bilo v njej kake 4 kg češpelj, sposobnih za vkuhavanje, je dejansko plačal te češplje po 4.50 din za Kg.
Kakor čujemo, so bile zaradi takih primerov podane celo policijske ovadbe. Za bodoče bi bilo želeti, da se mestno tržno nadzorstvo pri svojem delovanju ne omeji le na to, aH in v koliko je neko blago užitno, ampak tudi. ali v celoti ustreza svrham   za kakršne se odjemalcem nudi.
Iz Cella
—C Ab°nma za novo gledaUAkn sezone v Celju je razpisan. Cene v abonmaju so sledeče: lože I. reda 1575 din, lože II. reda 1260 din. lože m. reda 1008 din. lože IV. reda 756 din. Sedeži v parterju: od I. do HI. vrste 252 din, od IV. do VI. vrste 215 din. od VTJ. do IX vrste 177 din. Galerijski sedeži: I. vrsta 126 din, U. in m. vrsta 101 din. Ker je letos določenih za abonma 10 predstav (6 dramskih in 4 operne odnosno operetne), ao cene za to rezono nekoliko zvišane. Obonenti lahko plačajo abonma v šestih mesečnih obrokih.
—c Koncert vojaške godbe v kori*t Rdečega križa. Godba 39. pešpolka. ki Je priredila v nedeljo dopoldne in v četrtek popoldne pred mestnim poglavarstvom dva koncerta v korist RK, bo priredila d rev* ob oemih v Celjskem domu pod vodstvom kapelnika g- Petra Fabijanoviča koncert. Čigar dobiček je prav tako namenjen RK.
—c NedeljeKi nOgOmet. Na OUmpovem igrišču v Gaberju bodo v nedeljo 24. t. m. tri prvenstvene tekme. Ob 10. dopoldne se bo pričela drugorazredna prvenstvena tekma med SK štorami in SK Jugoslavijo, ob 14.30 prvenstvena tekma mladin SK Celja in SK Olimpa, ob 15.30 pa podsave-/na, prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Hrastnikom. Tekmo Hrastnik:Olimp bo sodil g. Erlih iz Ljubljane.
—c Propagandni atletski miting, ki ra bo priredila atletska sekcija SK Celja v nedeljo 24. t. m. ob 9. dopoldne na Glazlji. bo obsegal teke, skoke in mete za junior-je, ornladince in senior je. Nastopili bodo domači in tudi drugi atleti. Prireditev hs gotovo prav lepa in zanimiva.
—c Mestno parno in andno kopatlece bo v nedeljo 24. t m. zaradi prekinitve toka zaprto.
—c SKHsnskl večer, ki ga je nameraval prirediti socialni odsek celjske sokolske župe v soboto 30. t. m. v Celju, je zaradi sedanjega splošnega položaja preložen na prihodnje leto. Slovanski večer bo uvrščen v okvir prireditev Sokolskoga društva Celja-matice, ki bo prihodnje leto praznovalo 501etnico, aH pa v okvir proslave 30-letnice celjske sokolske župe, ki bo tudi prihodnje leto. Slovanski večer bo prireditev, kakršne že mnogo let ni bilo v Oe-lju.
—c Napad in nesreča V ponedeljek je neki krojaški pomočnik z Gomuskega v neki gostimi v Rezani pri Gomllskem v prepiru udaril 3Sletnega Franca Cizeja iz Grajske vasi z boksarjem po ustih in mu izbil zob. V Novi cerkvi je ?adel 331etni invalid Karel sitih v četrtek z drovesa m si zlomil levo roko. Poškodovanca se zdravita v celJSki bolnici
—-e Umrl Je v petek v celjski bobiict SOletni kočar Janez Kamsak iz Za vrha pri Dobrni.
—c Zdmvssiko dežurno "tužbo za član*
OUZD bo imel v nedeljo 24 .t. m. zdravnik dr. Josšp Cerin v Prešernovi ulici.
Z Jesenic
božje. V nedeljo 24. septembra ne bo slovenske službe božje v »Delavskem domu« na Jesenicah. Prihodnja služba božja bo tam 20. oktobra ob 10. don.
Iz Brežic
ikega
brežiškega in kr-bodo priredile v prostorih drž, šole v Brežicah 30. septembra da 2. oktobra sadni sejem m sadno razstavo, Id bo poka«1e, da se tu pridelujejo in najokusnejie vrste sadja.
Stran 4
»SLOVENSKI NARODc »obota, a. septembra 19».
Stav. 216
Izredno napet film, ki predočuje opasno delovanje vohunov med vojno. Film, ki je baš te dni izredno zanimiv in aktualen!
Velik del filma je napravljen celo po originalnih  posnetkih slik iz svetovne vojne!
Predvaja Rdeči križ v KINU UNIONU — Telefon XX-X\
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri (v nedeljo) ob 10.30 (po ansssnfll cenah)
ter ob 15., 17., 19. in 21. uri EDWIGE FEUn.l.F.BF, ERICH v. STROHEIM in JEAN GALLANĐ
ZAKAJ SEM POSTALA VOHUNKA?
Delovanje francoskega vohunskega urada >deuxieme bureau«. Njegova voditeljica, najlepša Parižanka, se bori z vsemi sredstvi, na življenje in smrt, s šefom nemške protispijonaže, dokler ga ne zaplete v svoje mreže in se maščuje za _ smrt svojih staršev._
stran. Sedaj so ga pravilno dvignili in ss> rn razširili. Ovinek leži na cesti, ki vodi 'J ti je proti Ljubljani odnosno proti Va-
POZOR! Mladini izpod 16. let ogled filma ni dovoljen!
fl^KMPH ?FM&   KR¥    Izredno zanimiv - edinstven - kulturno
AVft**  poučen film, ki obravnava eno najdeli-
katnejših snovi v človeškem življenju — temo seksualnega življenja. Vsak naj bo poučen o opasnosti nedopustne ljubezni in o posledicah spolnih bolezni. SAMO PAR DNI NA PROGRAMU! — Predstave ob 16., 19. in 21. uri PREDVAJA  RDEČI  KRIŽ  V KINU SLOGI — TEL. 27-30
i 1
KINO MATICA, tel. 21-24 ob 16., 19. in 21. uri
»s
DVA   MESECA   JE   BIL   TA FILM
Jutri predstava tudi ob 10.30 uri
prekrasni francoski film iz čarobnega Orienta po romanu ANDRI BORDO A.
CHARLES VANEL in DENISE BOSC,
ki je s svojo klasično lepoto osvojila ves Pariz.
NEPRETRGOMA na sporedu v enem največjih kinematografov v Parizu.
EVNE V
— železniškim upokojencem in vdovam. Vsem upokojencem in vdovam, ki prejemajo svoje pokojnine od finančne direkcije v Ljubljani, bo finančna direkcija poslala prijavo za prejemanje draglnjskih doklad vsakomur po pošte na dom. Za tiste upokojence in vdove, ki prejemajo svoje pokojnine od železniške direkcije v Ljubljani, bo ista direkcija prijave dostavila vsem železniškim postajam, kjer jih bo vsak prejel ob času predložitve železniških legitimacij v podaljšanje, kamor se bodo tudi izpolnjene vrnile. Upokojenci in vdove z otroci, starimi nad 16 let, ki obiskujejo šolo, naj v svojo lastno korist takoj predlože šolska potrdila pri ustanovi, ki nakazuje pokojnino. — Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
— Mira Bašić angažirana v Ljubljani.
Zagrebški listi poročajo, da je ljubljanska opera angažirala mlado pevko Hrvatico iz Travnika gdč. Miro Bašić, ki je v pretekli sezoni z uspehom gostovala v ljubljanski operi.
— Mina v Dunavu. Madžarske vojaške oblasti so obvestile poveljstvo rečne plovbe v Vukovaru in ostala poveljstva na Dunavu, da se je na madžarski strani ob obali Dunava odtrgala mina. ki jo je reka odplavila v naše vode. Mina ima obliko deske in je 1.20 m dolga in pol metra široka ter pobarvana tako, da je na površini vode ni lahko opaziti. Po mnenju madžarskih oblasti se mina nahaja v bližini Vukovarja.
— Nemčija nam dobavlja zdravila. V prvi polovici letošnjega leta je Jugoslavija uvozila iz Nemčije za okrog 17 milijonov din raznih zdravil. Lani je v prvi polovici leta uvozila za 13.5 rnilijonov din, predlanskim pa samo pa 12.6 milijona dinarjev. Nemčija je patemtakem glavni dobavitelj zdravil Jugoslavije.
— Samostojno tobačno režijo za banovino Hrvatsko zahtevajo pridelovalci tobaka v Hercegovini. Sedež tobačne režije, ki naj bi bila zasebna in popolnoma samostojna, bi bil v Mostar ju. Bosna in Hercegovina sta imeli svojo samostojno tobačno režijo do 1. 1918. Letošnji pridelek tobaka v Hercegovini, kjer so zasadili 170 milijonov tobačnih sadik, bo sodeč po sedanjem stanju, znašal okrog 450 vagonov tobaka.
— Nenavadni nagibi za zločin. 161etni pastir Josip Dangubič je na paši z nožem umoril svojega tovariša lTletnega pastirja Adama Tur opol ca iz Bačuge pri Sisku. Pred nekoliko dnevi je mladi morilec dejal svojim tovarišem, c!a mora nekaj storiti, da bo prišel v Gradiško,
— Srez, ki ima samo tri ljudske gole.
V duvar.jskem srezu, ki ima okrog 30.000 prebivalcev »imajo samo 6 ljudskih šol, zaradi pomanjkanja učiteljev pa so tri ljudske šole zaprte, tako da morejo otroci obiskovati samo tri ljudske šole. Več sto šoloobveznih otrok je brez pouka.
— Velik vlom v Vukovarju. Neznani vlomilci so odnesli iz stanovanja barona Ivana Adamoviča. ki upravlja posestvo grofa Eltza v Vukovarju, za okrog 150.000 dinarjev vredne dragocenosti. Policija Je aretirala dve okradenčevi služkinji, ki sta osumi j eni, da sta bili v zvezi z vlomilci.
— Po 25 letih je našel sestro. Murat Hajdar Hodžič iz Dubrovnika je po 25 letih našel svojo sestro. Med svetovno vojno je Murat hotel pobegniti v Turčijo. Njegova sestra je odpotovala po morju. Murat pa z železnico, sestati pa sta se nameravala v Solunu. Sestre Hatidje pa Murat v Solunu ni našel. Do nedavnega je bil prepričan, da se je med vožnjo v Solun ponesrečila. Pred dnevi je Murat zvedel, da njegova sestra živi v Carigradu in je omožena ter ni vešča več hrvatskega je-
— SarnPmor popularnega Zagrebčana.
V pisarni komercijalnega urada železničarjev v Ma rtiče vi ulici v Zagrebu, kjer je bil uslužben kot blagajnik, se je obesil upokojeni major Milan Matic, ki je bil v Zagrebu zelo popularen človek, znan kot izredno dober družabnik. Zadnje Čase se ga je lotila potrtost in v težki duševni depresiji si je končal življenje. V poslovilnih pismih na vse svoje prijatelje je prosil, naj ga pokopljejo brez ceremonij. Na vrata sobe, v kateri se je obesil, pa je prilepil listek., na katerem je bilo zapisano: >Pazite. lahko se prestrašite; kar boste viden, ni prijetno!«
— požar. Doslej še neznani zločinci so 19. t. m. zvečer povzročili požar v gospodarskem poslopju posestnika Lipeja Fr. v Gor. Sušici na Bizeljskem. Leseno in s slamo krito gospodarsko poslopje je pogorelo do tal in je lastnik oškodovan za najmanj 10.000 din, d očim je bil zavarovan 1* za 5.000 din. Ker je bilo gospodarsko poslopje tik poti, je tudi možno, da je kao mimoidočih vrgel proti njemu ogorek cigarete. Na gospodarskem poslopju je prenočeval domači hlapec, pa je za las manjkalo, da ni zgorel v ognju, ki se je z bliskovito naglico razširil na vse poslopje.
— Ponesrečenci. Pri nakladanju hlodov se je ponesrečil delavec Kristelj Slivnik, zaposlen pri Heinriharjevi lesni industriji ▼ fikof ji Loki. Na roko mu je padel težak hlod in mu jo zlomil. — V Vilmanovi stroj, delavnici v Slomškovi ulici so se podrla na Antona Peterka velika železna vrata. Poškodovala so mu desno roko. — Posestnica
Uršula Potočnik iz Podgorice je včeraj padla po stopnicah in si zlomila levo roko. — Na voznika cestne železnice Franceta Purkaita iz Ljubljane se je snoči podrla skladovnica drv in ga je poleno udarilo tudi na obraz pod oko. 6-letni monterjev sinček Peter Balantič iz Kamnika je padel skozi okno in si zlomil desno nogo. — Doma na dvorišču je padel po bregu posestni-kcv sin Ivan Brolih iz Vnanjih goric in si zlomil desno ključnico.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo po večini oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Zagrebu in Beogradu Najvišja temperatura je bila v Zagrebu. Kumboru in Dubrovniku 26 v Splitu 25. v Beogradu, Sarajevu in na Visu 22. na Rabu 21. v Ljubljani 20.5, v Mariboru 20 3. Davi je kazal barometer v Ljub-ljan. 760.6, temperatura je znašala 11.4.
Iz Lfuhlfane
—lj Predavateljski odsek Zveze kulturnih društev v Ljubljani prosi vse one gospode in dame, ki bi bili v letošnji sezoni pripravljeni predavati pri društvih ZKD, naj sporočijo tajništvu ZKD (Kazina, H. nadstropje) svoj toče i naslov ter naslove predavanj.
—lj Združenje trgovcev v Ljubljani opozarja članstvo na še obstoječe določilo § 6 zakona o pobijanju draginje, ki pravi: : Vsakdo, ki prodaja življenjske potrebščine v obratovalnici na trgu ali drugem kraju, mora sumarno ali podrobno označiti cene posameznih predmetov tako, da jih vsakdo lahko razločno vidi. Za življenjske potrebščine se po tem zakonu smatrajo hrana (jed in pijača), živalska krma, obleka, obutev, kurjava, razsvetljava, polj. priprave, kmetijsko orodje, zdravila in drugi predmeti nujne potrebe, kakor material za njih izdelovanje. Pravilnik zakona § 3 določa še posebej, da mora imeti vsaka obratovalnica tudi svoj katalog (cenik), toda ob vsem tem mora biti na vsakem predmetu, izloženem bodisi v obratovalnici, bodisi pred obratovalnico, v oknu, (izložbi) razločno označena cena«. Dokler ne stopijo v veljavo drugačni predpisi, naj se članstvo združenja trgovcev ravna po gornjih navodilih. 458—n.
Danes ob 20., v nedeljo ob 14.30, 17.30 in 20.30 uri
„Tajni kurir Petrograda" in »Trdnjava molka44
KINO MOSTE
—lj Francoske tečaje otvarja spet za odrasle s 1. oktobrom francoski institut. Pouk bo v Ljubljani na moškem učiteljišču, Resljeva cesta 10. Vpis od 26. LX. naprej pri služi tel ju učiteljišča g. A. Dolencu. Mesečna ukovina je 15 din. Za to ukovino se lahko obiskujejo vsi tečaji, ki
trajajo 7 mesecev. Nadaljnji podatki so razvidni iz razglasa na uradni deski v veži moškega učiteljišča. Obisk priznanih tečajev toplo priporočamo in se interesenti vabijo k pravočasnemu vpisu.
—lj Starokatoliška služba božja. V nedeljo 24. t. m. bo ob pol 9. služba božja v kapeli starokatoliške cerkve na Gospo-svetski cesti št. 9, ker je bila zaradi nepremagljivih zaprek odpovedana nameravana služba božja na Jesenicah.
—lj V evang. cerkvi bo v nedeljo 24. t. m. ob 10. dopoldne svečana služba božja; pridigo bo imel g. senior Baron iz Maribora.
—lj Članice ženskih društev slovenske
sekcije Jugoslovenske ženske zveze ne pozabite, da bo naš občni zbor iutri v nedeljo 24. t. m. ob 9.30 v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Odbor. 456—n
—lj Razstava sadja, povrtnine In cvetlic.
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Mostah bo priredila od 30. sept. do 2. okt. v telovadnici ljudske šole v Mostah razstavo sadja, povrtnine in cvetlic, ki bo večjega obsega. Prireditveni odbor, v katerem je na čelu g. Erjavec, je poskrbel, da bo razstava čim popolnejša. Z razstavo hoče podružnica pokazati koristi v smotrnem gojenju sadja in povrtnine, s cvetlicami pa zbudili čut do dekoracije vrtov, oken in balkonov. Oficielna otvoritev bo 30. t. m. ob 15. Obisk razstave bo prost vstopnine in bo mogoče slehernemu, da si jo ogleda. Prireditvenemu odboru želimo, da mu bo trud poplačan z zanimanjem občinstva za razstavo.
—lj Kako naj al uredimo nase domove za obrambo pred letalskimi napadi je naslov brošure, ki jo je spisal ing. Stanko Dimnik in jo je izdal in založil Komite tehničnega dela v Ljubljani. — Brošura vsebuje praktična navodila za napravo za. klonišč pred letalskimi bombami. — Prodaja se v vseh knjigarnah po ceni 5 din.
—lj Za Rdeči križ. Neimenovana gospodična je prinesla iz OUZD zbirko 160 din kot dar za Rdeči križ namestu venca na grob pokojne gospe Hlavatv. — Ga. Kornelija Aleksandro vi ts roj. Podkrajšek, soproga majorja v Ljubljani, Erjavčeva 3, je darovala Rdečemu križu 500 din na željo njenega pok. brata Henrika Pod-krajška, profesorja na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Za plemeniti dar se Rdeči križ iskreno zahvaljuje.
u— Velikodušen   dar   Društvu slepita.
U radništvo upravnega oddelka kr. banske uprave dramske banovine je darovalo bednim slepim velikodušni dar 100 din kot preostanek venca na grob umrlega g. Karla Ferjana. Društvo se v imenu ubogih slepih toplo zahvaljuje za plemenito gesto. Obenem prosimo plemenita srca, da se spomnijo na kakršen koli način gorja slepcev. Hvaležni vam bodo.
u— Za mestne reveže sta darovala g. Stanko in ga. Majda Baver, Komenskega ul. 24., 100 din v počastitev pok. prof. Adolfa Lapajneta, družina g. polkovnika Oskarja in ge. Mare Vidic, Cesta 29. oktobra št. 12, je poslala 100 din v počaščen je pok. generala Adolfa Kilarja, a mestna vrtnarija je v znamenju tega darila položila na krsto preprost venec v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiran ih. Počastite rajne z dobrimi deli!
—lj »Tajni kurir Petrograda«, v kinu Moste ima do ponedeljka na sporedu zopet dva odlična filma. Kot prvi teče veliki vohunski film »Tajni kurir Petrograda« s slavno Louise Rainer in WilHarnom Povvelom v glavnih vlogah. — Kot drugi film teče »Trdnjava molka« z Anabello v glavni vlogi.
—lj Narodna čitalnica v Šiški bo imela v torek 26. t. m. ob 20. svoj pevski sestanek v društvenih prostorih. Novi in redni pevci vljudno vabljeni. Redne pev ske vaje bodo od početka oktobra dalje.
Prijave novih pevcev vsak torek, četrtek in soboto od 19. do 20.30 v društveni knjižnici na Jernejevi cesti. 460—n
—lj Zlatorogov steg skavtov Ljubljana
m ima svojo redno letno skupščino v nedeljo 24. t. m. točno ob pol 11. v beli dvorani hotela Uniona. Vabljc I vsi starši, prijatelji stega in skavtizma ter vzgojitelji mladine.
—lj Udruženje diplomiranih tehnikov ima na razpolago službeno mesto strojnega tehnika. Pogoj 3—41etna praksa. Re-flektanti naj se zglase v tajništvu UDT med uradnimi urami.
—lj Ker vam je prav sedaj potrebno razvedrilo, pridite pogledat veseloigro »Radio tenor«, ki jo vprizori narodno prosvetno društvo »Vodnik« danes ob 20. pri »Martincu« v Zg. Šiški. 457—n
—li Plesna ftoia na Taboru javlja svojim plesalcem, da se bodo pričele plesne vaje v nedeljo 1. oktobra ob 20. Reklamacije vabil se sprejemajo med uradnimi urami (od 17. do 20.) v društveni pisarni. Vstop le proti vabilu. 462—n
—lj Plesne vaje »Zarje« se bodo pričele prihodnjo nedeljo popoldne v dvorani »Metropol«. Vabimo k polnoštevilni udeležbi. Ples bo vodil g. Trošt. 461—n
—lj Jutri vsi na vinsko trgatev v gostilno »Pod gozdom« na Dolenjski cesti. Ples, šaljiva pošta šaljivi nastopi itd. 459—n
—lj Šolske in damske torbice, aktovke, kovčke — ERJAVEC, trgovina usnja Stari tr* 18» Ljubljana.
Tekme za zastavo kraljice Marije
Danes ves dan tekme — Jutri ob iS* akademija in predaja zastave zmagovalni vrsti na telovadišču v Tivoliju
Ljubljana, 23. septembra V telovadnici Narodnega doma so se davi ob 8. pričele prve tekme članic v višjem oddelku za dragoceno darilo zastavo Nj. VeL kraljice Marije. Za tekmo se je priglasilo prvotno osem vrst, nastopilo pa jih je davi 6 in sicer Beograd, Kranj, Ljubljanski Sokol, Sokol Ljubljana n, Novi Sad in Zagreb.
Ob 8. so vse vrste razvrščene pred odrom izkazale čast državni zastavi. Vse tekmovalke so potem navdušeno zapele »Le naprej brez miru . . .« Načelnica Elza Ska-larjeva, ki vodi tekme, je iskreno pozdravila starosto br. Gangla, ki so mu tekmovalke priredile navdušene ovacije. Sestra načelnica je nato poudarila pomen teh tekem za jugoslovensko sokolstvo in veliko pozornost, ki jo je izkazala Nj. Vel. kraljica Marija jugoslovenskim Sokolicam s poklonitvijo dragocene zastave. (Zastava je razstavljena v izložbenem oknu trgovine Kete na Aleksandrovi cesti). Želela je vsem vrstam mnogo uspeha v pleme-
niti in viteški borbi.
Tekma obsega vaje na orodju, proste vaje in lahko atletiko in bo danes ves dan.
Jutri v nedeljo ob 15. bo na telovadišču Ljubljanskega Sokola telovadna akademija, na kateri bodo nastopili telovadni oddelki Ljubljanskega Sokola in najboljše tekmovalke oz. zmagovalna vrsta. Nato bo slovesna izročitev zastave po zastopniku Nj. Vel. kraljice Marije zmagovalni vrsti.
Vabimo sokolsko članstvo in narodno občinstvo, naj se jutrišnje akademije in predaje zastave udeleži v polnem številu.
Prepričani smo, da bo jutri vsa sokolska Ljubljana zbrana na telovadišču Ljubljanskega Sokola. Pokažimo z veliko udeležbo, da se v teh težkih časih zavedamo velikega poslanstva sokolstva za vzgojo in moralno povzdigo našega naroda.
Jutri vse, kar sokolsko čuti, na telova-dišče v Tivoliju ob 15. Vrlim Sokolicam želimo pri tekmi mnogo lepih in častnih uspehov.
Iz Kruifa
SofersKl izpiti poklicnih šoferjev in vozačev motornih vozil bodo za sreze Kranj, Radovljica in Škofja Loka v petek 6. oktobra ob 8. pri sreskem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju.
Iz škofje Loke
Sokolskomu članstvu, naraščaju in d^ci! Vsa naša sokolska rodovina se bo v ponedeljek oddolžila spominu našega nepozabnega staroste br. Franca Dolenca st. Leto dni mineva, odkar je legel veliki pokojnik v grob! Zbirališče sokolskih pripadnikov v civilu z znakom bo v ponedeljek zjutraj pred Sokolskim domom, odkoder je potem ob sedmih skupen odhod na pokopališče v Stari Loki, kjer bo sokolska delegacija položila venec in prižgala svečo. Jutranje poklonitve naj se udeleži članstvo po možnosti, zvečer ob 20.30 pa bo v veliki dvorani svečana komemoracija, katere značaj sam po sebi zahteva, da se je udeleži vsa naša sokolska družina polnoštevilno!
— Iz delovanja naše Protituberkulozne lige. Te dni se pripravljajo v novi šolski zgradbi prostori za ureditev šolske poliklinike. Poliklinika bo nameščena v prvem nadstropju, v tako zvani balkonski sobi. Poleg ordinacijske sobe bosta pripadala polikliniki še dva kabineta: čakalnica in soba za zaščitno sestro. Polikliniks bo na razpolago učencem vseh šol, zdravniški nasveti se bodo dajali dvakrat na teden. Zaščitna sestra bo »talna. Ns vidiku je, da dobi škofjeloška šolska poliklinika dve podružnici in sicer v Gorenji vasi in v Železnikih. V prostorih šolske poliklinike bosta delovali še dve zdravstveni ustanovi: dečji dispanzer in posvetovalnica za matere, tako da bodo v šoli nastanjene v vsem tn socialno zdravstvene ustanove. Protitu-berkulozni dispanzer pa bo, kakor smo poročali posebej, na Spodnjem trgu, v mestni hiši Vse štiri ustanove bodo otvorjene hkrati. Ovira je dobava rentgenskega aparata. Čim ga dobimo, ni nikake ovire več, da začno ustanove s svojim humanim delom, kajti prostori so pripravljeni. Omeni mo naj, da so vsi dosedanji prostori le začasni, kajti Skofja Loka stremi po zidavi zdravstvenega doma, po samostojni zgradbi, ki bo mogla sprejeti vse navedene pridobitve pod svoj krov. Tej zamisli so tudi na merodajnih mestih v Ljubljani zelo naklonjeni, zaradi česar smemo upati, da se bo res zidalo.
— Hudo neurje so imeli pretekli teden ns Godešiču. Posebno hudo je prizadelo družino Petra Jenka, po domače Gosarja Strela je udarila v hišni žleb in šla potem po električni napeljavi v gornje hišne prostore in nazadnje skozi gornje okno na prosto in v zemljo. Povzročila je v hiši veliko razdejanje. Pobila je nad 40 šip in mnogo opeke, odneslo je več vrat in polken. trpeli so stropi itd. Povzročila je škode zs več tisočskov. Med udarom strele je bilo v hiši osem ljudi, a se nikomur ni zgodilo nič hudega. Le za las je manjka'o, da so ušli smrti V hiši se je kadilo tako močno, da je bila vsa soseska prepričana, da pri Jenkovih gori. V cerkvi je pričelo biti plat zvona, ljudje so hiteli na pomoč. K sreči
ni zažgala strela ničesar, le škoda na materialu je zelo velika. Jenko je zavarovan.
— Sokoli in Sokoliće, ne pozabite na sokolsko Petrovo petletko! Prejeli ste vpra-šalne pole in izbirajte po svoji lastni presoji. Drobec da malo, celota mnogo. Čim težji časi, tem bolj moramo biti povezani. Prijave oddajte čim prej br. Vraničarju.
— Poroka vrlega Sokola. V reteški farni cerkvi se je poročil v nedeljo popoldne g.   Ivo  Vraničar,  brivski     pomočnik, sin oskrbnika škofjeloškega Sokolskega doma g.     Vraničarja, z  gdč.  Anico Krmeljevo,
I hčerko mlinarja iz Reteč. Mlademu paru iskrene čestitke!
— Iz kronike naših nesreč. V ljubljansko I bolnico so prepeljali 401etnega posestnika
Franceta Bevka iz Davč. Bevk je imel v torek delo v gozdu, kjer se je zvalil nanj težak hlod in mu prizadel težke poškodbe po telesu, poleg tega mu je zlomilo ramo in nogo. Velike so bile težave, preden so spravili ponesrečenca, ki je trpel velike bolečine, do Železnikov. Najprej je trajalo skoraj tri ure, da so prenesli Bevka iz gozda do posestnika Zgage, Čisto ob državni meji, odtod pa so ga prepeljali skozi Pod-rošt in Zali log do Železnikov, nekaj časa celo na dvokolesnem vozičku. V Železnikih je sprejel ranjenca Benedikov avtobus in ga odpeljal ob 23.30 v Ljubljano. — V znanega škofjeloškega mesarja Bogataja Matevža iz Kapucinskega predmestja se je I zaletel pred dnevi nekje pri Ljubljani mo-tociklist. Bogataj je dobil znatne poškodbe po roki in nogi. Zdravi se v bolnici. — 11-letni sin voznika Krajnika Valentina. Milan, se je igral v ponedeljek na vrtu. Nesreča je hotela, da je stopi1 na steklo in se v stopalo vrezal tako hudo, da so morali iskati pomoči pri zdravniku, ki je odredil prevoz fantka v bolnico.
Iz Litije
— Splavarji spet plovejo. Po zadnjem dežju je reka Sava toliko narasla, da je prekr la sipine, ki jih je bilo prej mnogo kar sredi struge Porast vode so z veseljem pozdravili splavarji, ki so bili 00 suši prisiljeni k počitku ali pa mučni vožnji. Ob suši rab jo za pot iz Litije do Radeč kar 6 ur, dočim sedaj ob visoki vodi le dobre tri ure. Splavarstvo redi v naših krajih več podjetnih družin.
_ Dobra SSŠSMI letina. Toliko sadja, kolikor ga premorejo letos v dolini, pa tudi po okoliških hribih že dolgo vrsto let ne pomnijo Vsak dan prinašajo k nam kmetje od Sv. Križa, Primskovega in drugih dolenjskih krajev sadje na prodaj. Precej sadja imajo tudi na Vačah, posebno češpelj. Z Vač pa ni kar nič sadjarjev. Kmetje na Vačah in v okolici tarnajo, da ne morejo spraviti sadja v denar. Ker je letos obilo sadja, kupcev seveda ni na dom.
_ Lepo preurejen ovinek. Nedavne so
preuredili ovinek pred litijsko posto. Ki je bil že res potreben obnove. Sedaj je ovinek pregleden. Cestna uprava dokončuje te dni ureditev ovinka pri Turku v Gradcu, ki Je bil posebno nevaren, ker ima SS> liko črke S in gre tudi preko železniškega tira. Na enem koncu ga je zastirala hiša, na drugem koncu preko železniškega prsnoga pa sta doslej zapirala pregled vrtna u ta in del zaraščenega vrta. Sedaj so odstranili vrtno uto in požagali drevje. Ovinek je bil doslej   nagnjen   na napačno
e tn 1 ca
KOLEDAR
DANES: Sobota, 23. septembra katoličani: Tekla
JUTRI: Nedelja, 24. septembra katoličani: Marija Devica
DANAŠNJE PRIREDITVE
KINO MATICA: Jamila KINO  SLOGA: Oskrunjena kri! KINO  UNION:  Zakaj   sem   postala vo-hunka?
KINO MOSTE: Tajni kurir Petrograda in
Trdnjava molka KINO ŠIŠKA: Marinella
UMETNIŠKA RAZSTAVA SLIKARJA FRANA STIPLOVSKA v Jakopičevem paviljonu
PRIREDITVE   V NEDELJO
KINEMATOGRAFI ISTI SPORED
SLOVENSKA SEKCIJA JUGOSLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE občni zbor ob 9.30 v mestni posvetovalnici
ZLATOROGOV STEG SKAVTOV LJUBLJANA HI. občni zbor ob 10.30 v beli dvorani hotela Union
AKADEMIJA IN PREDAJA KRALJIČINE ZASTAVE ob 15. na telovadišču v Tivoliju
DEŽURNE LEKARNE
DANES IN JUTRI: Mr. Sušnik. Marijin trg 5. Kuralt. Gosposvetska cesta 4 in Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra 31
MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Knezova ul. 34, telefon št. 41-52.
Nase *le*l^lišče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Sobota, 23. septembra: Kacijanar. Premi-jerski abonma  Otvoritvena predstava.
Nedelja, 24. septembra: Neopravičena ura. Izven.  Znižane cene
Ponedeljek, 25. septembra: zaprto
Torek, 26. septembra: zaprto
Sreda, 27. septembra: Hudičev učenec Premierski abonma
Otvoritev letošnje operne sezone bo prihodnjo soboto 30. t. m. z Goldmarkovo opero >Sabska kraljica« pod muzikalnim vodstvom dirigenta Stritofa in v režiji šef-režiserja Debevca. Koreograf: ing. Golo-vin. Otvoritvena predstava bo za premije rski abonma.
Utopljenka v Savi
Kranj, 22. septembra Danes okrog 14. je službujoči orožnišld. narednik Anton Kristan opazil, da leži pri Majdičevih zapornicah truplo utopljenca. O najdbi je obvestil kranjsko policijo, ki je odposlala k Savi komisijo in sicer vodjo straže g. Jagodica, agenta g. Kristana in banovinskega zdravnika g. dr. Novoselj-skija.
Ko so truplo potegnili iz vode, so ugotovili, da gre za neznano žensko, ki je po zdravnikovi ugotovitvi ležala v vodi že 7 do 8 dni. Ker je imela obraz že močno razkrojen, ni mogel nihče ugotoviti njene identitete. Dogodek je privabil na mesto mnogo gledalcev, med njimi tudi tovarniško delavko Podlipnikovo, ki je po utop-ljenkini obleki spoznala svojo sostanovalko delavko Heleno Bučanovo.
PodUpnikova je izpovedala, da je Bu-čanova pred 14 dnevi nenadna izginila iz stanovanja v Struževem in jo od takrat ni nihče več videL
BuČanova ji je pred tem večkrat izjavila, da bo šla v smrt v Savo. Ko je pred 14 dnevi nenadoma izginila, se je najbrž nekaj dni potikala okrog, dokler se ni dokončno odločila za mrzle savske valove. Da gre za samomor, je potrdila tudi zdravniška preiskava, ker na utopljenki niso našli nikakih sledov nasilja. Po izpovedni Bučanove sostanovalke je nesrečno dekVe nagnala v smrt neozdravljiva Dolezen.
Izredna požrtvovalnost
Prostovoljna gasilska četa Ljubljana-Dravlje bo imela jutri popoldne izreden gasilski praznik. Pod pokroviteljstvom župana dr. Jura Adlesiča bo blagoslovljen nov 5 tonski orodni avtomobil, ki mu bodo kumovale ge. Stirnova in Kalčičeva in gdč.Šušteršičeva in Kregarjeva. Prireditev bo združena z župnim zletom gasilske župe Ljubljana-mesto.
Posebnost pri tem avtomobilu, ki se po lepoti in praktičnosti lahko meri z vsakim tovarniškim gasilskim avtomobilom, jc ts, da so vso karoserijo izdelali člani čete sami v večernih urah popolnoma brezplačno po načrtu, ki so ga napravili prav tako sami.
Od srede marca do srede septembra je bil draveljski gasilski dom izpremenjen v avtomobilsko delavnico, v kateri je 7 mož in fantov delalo prostovoljno tlako in dajalo zgled požrtvovalnosti. S svojim brezplačnim delom so četi prihranili nad 40.000 din Ti nadvse požrtvovalni in zares vzorni gasilci so TomažiČ Ivan. Breceljnik Albin, Berlič Franc, Berlič Janko. Cclarc Aleš. Štibej Miha in Kogovšek Alojz, ki bodo za svoje delo na jutrišnji proslavi iz rok tov. župnega starešine Pristovška prejeli srebr,-ne križce za požrtvo\aln >-*t. s katerimi jih je odlikovala gasilska zajednica dravske banovine.
Pripomniti je treba da je to že drugi avtomobil, ki si ga je nabavila agilna gasilska četa v Dravljah in se s tem uvrstila med najboljše opremljene čete ne samo v ljubljanski župi. marveč v vsej dravski banovini. Tudi prvi avtomobil so izdelali Člani čete sami brezplačno.
Kogar zanima, kaj zmore složno in požrtvovalno gasilsko delo. naj pride jutri popoldne v Dravlje in si ogleda oba avtomobila, obenem pa s svojim obiskom da draveljskim gasilcem vzpodbudo za nada-ljenje vztrajno delo v ljubezni do bližnjega. — Na pomoči
Starejfca osamljena žena, ki zna dobro kuhati šivati in opravljati vsa druga hiš-na dela, išče zaposlitve preko dneva pri kaki samostojni gospej ali zakonskem paru brez otrok. Dopisi se prosijo v upravo >Slov. Narodac pod st. 8S&.
Stev. 216
»SLOVENSKI NAROD*«*«**. a* septembra nm
Stfsst 9
George Gallup, slavni raziskovalec javnega mnenja
Kaj in kako mislijo Američani o velikih aktualnih
vprašanjih
George Gallup je 37 let star in doktor psihologije ter direktor ameriškega zavoda za raziskovanje javnega mnenja. Preprosta misel je Gallupu v štirih letih vrgla milijone in ga naredila slavnega po vsem svetu. 2e peto leto Gallup raziskuje ameriško javno mnenje s pomočjo anket in intervievov. Američani mu dobro plačujejo, da jim Gallup pove kako mislijo, sodijo in čutijo.
George Gallup je bil profesor na novinarski šoli v Hawardu Vse ameriške univerze imajo tudi novinarske fakultete. Absolventi teh dobe najboljše službe v največjih ameriških podjetjih navadno kot reklamni strokovnjaki. Le malo absolventov teh šol se posveti novinarskemu poklicu. Kot profesor na novinarski Soli v Havvardu se je Gallup zanimal za pojave javnega mnenja. Po večletnem študiju je ugotovil, za katere stolpce v časopisih se čitalci najbolj zanimajo in tako je odkril okus povprečnega Američana.
Ameriški čitalec listov se najbolj zanima za novice, toda le s pogojem, če so pravilno servirane. Za novicami ali informacijami o najnovejših dogodkih privlačujejo pozornost Američanov najbolj fotografije. Največji uspeh imajo tudi inse-rati. ki so opremljeni s slikami. Na tretjem mestu so stolpci z zabavnim čtivom. To so risanke, šale. anekdote ali ilustriran feljton. Vsi čitalci stari pod 21 let. čitajo o prigodah in nezgodah junakov v risankah in 83 odstotkov nad 21 let starih bravcev čita te vrste zabavno in šaljivo čtivo. Na četrtem mestu so poročila o sportu, nato kinematografska poročila in inserati. Ameriški bralec časopisov se zelo močno zanima za inseratni del lista, ženske med njimi pa inseratni del naravnost požirajo, ker najdejo v tem delu zelo dragocena navodila, ki jim koristijo pri opravljanju vsakdanjega dela in pri toaleti.
Nekega dne si je George Gallup domislil, da bi bilo koristno in zanimivo spoznati mnenje in mišljenje Američanov o velikih aktualnih vprašanjih 2fl. oktobra 1935 je George Gallup v 35 dnevnikih naznanil javnosti, da je ustanovil zavod za javno mnenje. Objavljal ie tudi prve rezultate svoje ankete, ki se ie tikala novega Rooseveltovega New Desla. Večina udeležencev ankete je bita proti Roose-veltovemu New Dealu. Niegovi pristaši pa so se razburjali in se vpraševali, kdo je ta George Gallup, ki ga ni v nobenem leJ- sikonu.
Zaupanje veČine Američanov pa si je
Gallup pridobil pred volitvami predsednika Združenih držav, ko je s pomočjo ankete in interwievov napovedal, da bo za predsednika izvoljen Roosevelt in ne republikanski kandidat Landon. Gallupova prognoza je bila do 1 odstotka oddanih glasov natančna. Pri volitvah guvernerja New Yorka je Gallup napovedal po obširnem študiju javnega mnenja propad republikanskega kandidata Deweya. Zmotil se je pri številkah samo za tri četrtine odstotka.
Ako hoče Gallup ugotoviti mnenje 120 milijonov Američanov, izbere od teh okrog 6000 oseb. ki so nekakšni predstavniki mnenja najširših ameriških množic in te izpraša o tem ali onem problemu. Ankete je treba izvesti v vsaki izmed 48 držav v Ameriki. Glavno načelu, ki ga je treba pri anketah uveljaviti, na je načelo pravilnega razmerja. Pri proučevanju mnenja v mestu, ki ima naprimer 57.000 moških in 43.000 ženskih prebivalcev je treba dobiti 57*/» moških odgovorov in 43°'o ženskih odgovorov.
Zavod za proučevanje javnega mnenja, ki ga vodi Gallup ima 50 uradnikov in 700 sodelavcev, ki hodijo od hiše do hiše v vseh 4« državah Amerike in izprašuje-jo predstavnike povprečnega Američana o tem ali onem. 97#/» ljudi, na katere se uslužbenci zavoda obrnejo, rade volje odgovore na zastavljena vprašanja. Vsak teden izvede ravod povprečno tri ankete ali plebiscite. GalliiD je naprimer ugotovil s pomočjo takih plebiscitov, da 73*A» Američanov veruje v posmrtno živlienie. da 60*Američanov želi. da bi se windsorski vojvoda preselil v Ameriko, da je 77% Američanov prepričanih, da je svetovno vojno zakrivila Nemčija, in ie prav toliko Američanov proti temu, da bi se Nemčiji vrnile kolonije, da je 66°'o Američanov proti temu, da bi kdaj v Beli hiši vladala nad Američani kot preži dent ženska, da 60*/» Američanov ne bi hotelo z letalom preleteti ocean. Če tudi bi bila vožnja iz Amerike v Evropo zastonj, da 32°/o Američanov ne zna plavati, da 40°.'»» Američanov sovraži »swing« itd.
George Gallup tako trdno veruje v pravilnost svoje metode pri raziskovanju javnega mnenja, da je nekega borzijanca orepričal, da more s pomočjo njegove metode zaslužiti milijone na borzi. Poizkus pa ni uspel. Špekulacija na podlagi Gal-lupove metode se na borzi ni obnesla, kajti v gospodarskem svetu vladajo drugi zakoni in pravila kot v svetu tako zvanega javnega mnenja.
Suženjske pogodbe
s filmskimi
hi \ 11
ijetji
Igralec, ki podpiše kontrakt v HoUywoodu ni več
svo Boden človek
Deveti odstavek zavaruje podjetnika na ta način, da sine podjetnik v primeru višje sile. stavke, vojne ali elementarnih nezgod razveljaviti pogodbo s igralcem. 3 14. odstavkom pogodba se igralec saveze, da bo sprejemal vsa plama in sploh vso pošto. Po 16. odstavku pogodbe ja igralec dolžan, da si nabavi is svojih sredstev obleko ji vse druge r^trebščine za modeme vloge in da ostanejo last podjetja vsi zgodovinski kostumi aa nastopanje v zgodovinskih vlogah. Igralec se tudi zavele, da bo zgodovinske kostume pomeril najsti odstavek pogodbe določa, pod kakšnimi pogoji aa sme igralec oddaljiti iz in nosi, pa naj bodo kakršnikoli. Sedem-kraja, kjer se nahaja filmski atelje. Brez pismenega dovoljenja igralec sploh ne sme zapustiti Los Angelesa. Devetnajsti odstavek določa pogoje, pod katerimi se zavežejo mladoletni igralci pri podjetju. Te določbe so v skladu z določbami posebnega sodišča za mladoletne v Kaliforniji. Med drugim se podjetnik zaveže, da bo poskrbel za primerno šolsko vzgojo mladoletnika med tem ko je pri podjetju angažiran.
S filmskimi pogodbami se vsak igralec ali igralka zasužnjita filmskemu podjetju. Pogodba ju uklene v težke verige, ki do
skrajnosti omeje osebno svobodo pogodbenika. Res pa je, da so te verige — zlate.
Nova Greta Garbo
V Hollywoodu izdeluje režiser Ernst Lu-bitseh nov film, v katerem igra glavno vlogo Greta Garbo. V tem filmu bo Lu-hitach pokazal novo Greto. Prvič po 10 letih se je zgodilo, da je Greta Garbo dovolila filmskim kozmetikom šminkanje obraza. V vseh zadnjih njenih filmih jo kozmetično delo opravila Greta Garbo sama. Odkar je slavna filmska zvezda, ni nikoli dovolila, da bi snemali njene prizore v večernih in nočnih urah. Režiser Lu bitseh je prvi, ki je lahko delal z njo v ateljeju v večernih in nočnih urah. Greta je upoštevala, da je režiser dopoldne in popoldne zaposlen z nekim drugim filmom.
Iz Holly\rc>oda poročajo, da se je Greta Garbo tudi spremenila glede na odnošaje do tovarišev. Nič več ni tako skrajno rezervirana, kakor je bila svojčas. Prav rada kramlja v prostem času s svojimi sodelavci. Novi film, v katerem bo Lubitsch pokazal novo Greto Garbo, se imenuje »Ninočka«.
Mobilizirani Filmski igralci
Iz Pariza poročajo, da so bili mobilizirani tudi vsi bolj znani francoski filmski igralci. Med mobilizirane! so na pr. Dalio, Jean-Pierre Aumont, Bernard Lancret, Claude Hevmann, Rollin, Roger Duchesne, Pierre Fresnav, Albert Prejean in tudi Jean Gabin. Ustavili so vsa dala režiserjev v filmskih ateljejih, le nekatere filme, ki so jih pričeli snemati pred pričetkom vojne izven Pariza, bodo dokončali. Prekinjeno je bilo tudi snemanje velikega filma >Remorques« z Jeanom Gabinom kot glavnim igralcem. V Parizu je zaprta sko. raj polovica kinematografov, v še odprtih dvoranah imajo samo še po dve predstavi na dan. Francoski filmski svet je zlasti presenetil korak znanega filmskega igralca Eri ca von Stroheima, ki je bil med svetovno vojno nemški oficir, a se je sedaj prostovoljno prijavil v francosko armado.
kakor je bil prvi predsednik Potjske Psde-reuski. Sicer pa jc predsednik Smetana še pripomnil v odgovoru: »Moj soimenjak skladatelj Smetana je umrl 1. 1884. Jaz torej prav gotovo nisem skladatelj Smetana, ker še živim.«
Vojne poroke
V Franciji in Angliji so s posebnimi odredbami omogočili sklepanje tako zvanih vojnih porok z odpravo ali olajšanjem dosedanjih civilnih in cerkvenih poročnih predpisov. Vojaki in mornarji, ki so mobilizirani, se lahko oženijo s svojimi izvoljen-kami. ne da bi bili osebno navzoči pri poroki.
Pri izvršitvi poročnih formalnosti imajo lahko svojega namestnika, pač pa je potreb no, da dobe dovoljenje zs poroko od pristojne vojaške oblasti, ki pazijo na to, da mobiiiziranci ne sklepajo sumljivih porok, to je porok, za katerimi se skriva vohunstvo.
Mariala je treba ubogati
Ruski carski maršal Suvorov je bil originalen človek, hraber vojak in odkrit sovražnik Francozov. Rad je globoko pogledal v kozarec in samo njegov pribočnik je lahko preprečil, da se maršal ni do mrtvega napil. To je storil na ta način, da je stopil službeno pred maršala in mu javil: Maršal Suvorov vam ukazuje, da takoj prenehate piti.
Maršal Suvorov je na tak ukaz vedno vstal in se odpravil v svojo delavno sobo, med potjo pa je mrmral: Maršala Suvo-rova je treba vedno ubogati.
Kdo je napisal „Hamleta"
Na nekem podeželskem odru so vprizo-rili ^Hamleta«. Lokami list je poročal takole o predstavi: Snoena predstava je bila zelo dobro obiskana. Med odmori smo slišali razgovore o tem, ali je >Hamleta« napisal Shakespeare ali Bacon. Mislimo, da bo zdaj lahko razrešiti to uganko. Odprejo naj Shakespearov in Baconov grob. Tisti izmed njiju, ki se je v grobu obrnil, je avtor ?>Hamleta<.
Jetnikova filozofija
Neka feministka je obiskala več kaznilnic in se razgovarja z jetniki. Enega izmed njih je vprašala: Kakšen človek boste, ko vas bodo Izpustili? Jetnik ji je odgovoril: Star človek bom, gospa.
Šolstvo
Mnocri sanjajo o angažmajih v Hollv-woodu in ne vedo. kako se vsak filmski igralec in vsaka fiimska igralka zasužnji podjetju, s katerim sklene angažma. Pogodbe med igralci in filmskimi podjetji vsebujejo več tiekanih strani s pogoji, ki so obvezni za vsakega podpisnika brez izjeme. Ti pogoji so tako rekoč pogoji vseh pogojev in igralci jih na slepo prevzamejo, kajii olajšav v tem pogledu filmski podjetnik, načelno ne dopuščajo.
V prvem odstavku takih pogodb čitamo o obveznosti filmskega podjetnika do igralca. V tej rubriki je zapisana vsota, kar^ro se podjetnik obveže plačati tedensko f lmskemu igralcu. To je rubrika, ki seveda ni pri vseh enakr> izpolnjena giede na v:Srno gaze. vsi dru«ri pogoji v pogodbi pa so za vse igralce enaki. Igralec se obvoze, da bo igral v tej ali oni vlogi in v določenem filmu in da se bo pokazal v določenem kinematografu v Holly\voodu, kjer bodo predvajali premiero tega filma. Igralec se obveže, da ne bo za dobo kontrakt a i ara! za nobeno drugo podjetje. Podjetnik ima pravico sodnijsko preganjati vsa kogar, ki bi kakorkoli zlorabljal igralčevo inie, pa naj igralec komurkoli dovoli ali prepove uporabljati njegovo ime kakor tudi njegove slike v reklamne namene.
V četrtem odstavku pogodbe si filmski podjetnik zagotovi izključno pravico fotografij igralca in tudi pravico za snemanje njegovega glasu in sploh vseh zvočnih manifestacij igralčevih na gramofonske plo-
šče. Nemogoče je. da bi filmski pevec ali pevka na primer mogla zaslužiti posebej s posameznimi glasbenimi ali pevskimi vložki, za katere ima lastninsko pravico samo podjetje, ki je tudi lastnik filma, v katerem se nahajajo prvotno. Igralec se zaveže, da se bo obnašal v javnem življenju v skladu z obstoječimi običaji in navadami in v skladu z javno moralo in da ne bo zagrešil dejanja, s katerim bi se ponižal v družbi ali si nakopal .sovraštvo in zasmeh. Sploh ne sme igTalec storiti ničesar takega, kar bi užalilo javnost. Klavzule o moralnem zadržanju igralcev v javnosti niso v pogodbi napisane samo iz gole formalnosti. Neki filmski igralec as je nekoč pcsjaael gol na oknu v svojem stanovanju in je bila zaradi tega njegova pogodba s filmskim podjetjem takoj razveljavljena in igralec je bil lato dni na indeksu, kar pomeni, da je bil lato dni brez službe, šesti odstavek pogodbe daje podjetniku pravico, da igralčeve obveznosti do podjetja proda drugemu podjetju. Sedmi odstavek dovoljuje podjetniku, da po svoji volji igralca zavaruje. Po osmem odstavku podjetnik lahko razveljavi pogodbo z igralcem, če se igralčeva poklicna sposobnost zmanjša, utrpi kakršnokoli duševno ali telesno okvaro. Pogodba daje podjetniku tudi pravico, da s tehničnim postopkom spremeni v filmu igralčev glas. Nobena pravice za pritožbo igralec nima, ako se zdi podjetniku in njegovim - režiserjem potrebno, da se spremeni igralčev obraz s pomočjo kozmetičnih postopka*.
Drž. ženska obrtna šola   v Ljubljani.
Prijave za hospitantski tečaj za krojenje oblek in eventualno za krojenje perila se I bodo sprejemale v torek 26. septembra in 1 petek 29 septembra ob pol 11. in ob 16.45 j v sobi št. 20, pritličje, levo. Pričetek te-I čaja, ki bo samo v primeru zadostnega števila prijav, bo v ponedeljek 2. oktobra.
Naša Ljubljanica
S tem naslovom smo pred kratkun po> ročali o >čednih zelenih mlakuSaSvc pod
trjncstovjem  in  >minjonih komarjev in drugega mrčesa, ki nad mlaki i ž« mi rajajo
noč in dan. kar je za središče mesta naravnost vzorna higiena*. Nadalje pravi notica, da ?bodo trajni in pozorni opazovalci opazili v mlaVri^n poleg rime tudi suhe veje, velo cvetje, stare posoda in rasno drugo navlako«., kakor tudi, da >so iz-nanešenega kamenja nastali otočki, za katerimi zastaja smuleča voda. najideei-cejše gnezdo komarjev m drugega mrčesa«.
Kakor nam poročajo z magistrata, fio takoj ukrenil: vse potvrebno aa odpravo teh domnevnih nevarnosti za blaginjo vse Ljubljane. Mestni fizikat je ugotovil, da voda morda res zastaja zaradi del v strugi pod cukrarno. ki jih je pisec pritožb najbrže prezrl, vodstvo terenske sekcije za regulacijo Ljubljanice pa je izpolnilo njegovo željo in dalo 9. L m. odpreti jez na špici, da se struga Ljubljanice izplak-ne. Ta pretok je trajal pičli dve uri in je Že zadostoval, da je podal lastnik ribolovnih revirjev po svojih, pooblaščen;h zastopnikih oster protest proti uvajanju večje množine vode v strugo z motivacijo, dn. ta večja množina vode moti kontinuiteto toka. kar ima za posledico zastrupijenje velike množine plemenitih rib. Ta telefonski ugovor je bil podkrepljen še s pismeno vlogo in s pripombo, da bo lastnik rtbok>-va v ponovnem prime ni prisiljen za nastalo škodo zahtevati odškodnino.
Poleg tega terenska tehnična sekcija za regulacijo Ljubljairce leto« ni dobila niti od oblasti in tudi ne od strank s Kodelje-vega in Most še nobene pritožbe zaradi smradu, kar je bilo druga leta na dnevnem redu.
Po strugi Ljubljanice teče zadnje mesece ob nizki vodi vsa voda, ki jo pušča provizorni jez na Sp c: v stru^ro, polajf tega pa še vsa Grada š: ica z GDni.Aico in je torej nemogoče, da bi nastalo od Spioe do šentpetrskega mosta razkrajanje alt smrad r>okaz, da je ta voda čista in da o razkrajanju ne more biti govora, so predvsem prav letos velike množine zaroda izredno občutljivih salmonidov kakor hrenov, postrvi in sulcev. ki ne žive v smrdljivi, temveč samo v čisti, zdravi vodi.
Dopisnika so najbrže motili, pravijo nadalje na magistratu, otoki gramoza v strugi, pokriti z vodnim muljem, algami in travo. Vse to je posledica menjajočega se vodostaja v strugi, vendar pa visoka "oda vse to zopet odplavi. Znano pa je. da je struga Ljubljanice med šentpetrškim mostom in tromostovjem zlasti v zgodnjih urah nekako odlagal *če smeti, kar se lahko sleherni dan opaža. Na to razvado opozorjena policija bo gotovo rada napravila red.
Chamberlain še vedno najbolj popularen
Londonski novinarji so skušali ugotoviti po navdušenju, s katerim občinstvo sprejema angleške ministre, ko se vračajo is zbornice, kateri izmed angleških državnikov in ministrov je najbolj popularen, če vedno je na prvem mestu Chamberlain, ki ga občinstvo, kjerkoli se pojavi, pozdravlja z velikim nadušenjem.
Na drugem mestu je, kar je presenetljivo, vojni minister Hoare Belisha, ki si je v zadnjem času znal pridobiti najširše simpatije angleškega ljudstva.
Na tretjem mestu pa je plahi vnanji minister lord Halifaz, ld očitno ne sna ceniti simpatije ljudstva, kajti ovaeijam se izogne, kadar aa le more in prihaja ter odhaja v ministrstvo najraje skozi dvoriščna vrata.
Smetana, ki ni skladatelj
Predsednik litovske republike se piše Smetana, podoben pa je zelo Napoleonu, le višji je, ni pa v nikakršni sorodstveni zvezi s komponistom ^Prodane neveste« Friderikom Smetano. Kljub temu je predsednik Litve dobil nedavno pismo od nekega založnika muzikaHj v Varšavi, ki ga je naprosil za življenjske podatke Predsednik Smetana je založniku odgovoril, da mu žal ne more ugoditi in da ni nujno, ds bi bil predsednik republike tudi glasbenik,
Križanka
Pomen besed
	
32	
	
,vno: 1. kratica za mednarodno smučarsko federacijo, 4. del cerkve, 7. atevnik, 8. proizvod čebel, 10, nikalnica, 11.- mesto v Rumuniji, 13. kvarta, 15. mesto ▼ Albaniji. 17. mesto v Sude tih, 19. lep, 20. ruski pisatelj, 21. število, 22. velik ptič, 24. prislov časa, 27. povratni zaimek, 28. kuhinjska posoda, 29. latinski veznik, 91. stara dolžniška mera, 32. kasarni zaimek. 38. ptic, 34. družinski član.
Navpično: 1. egiptovski kmet, 2. veznik, 3. dan v velikem tednu, 5. osebni zaimek, 6. prejšnje ime za glavno mesto ene izmed baltiških držav. 8. šahovski izraz, 9. darilo, 12. mesto v vrheski banovini, 14. narodno predstavništvo, zbornica, 16. gora na Notranjskem. 18. slog, 31. mesto v Istri, 2S. divjačina, 25. razbojniško dejanje, S6. vsakdanja potrebščina, 30. prislov kraja, 33. nas rad zaimek.
Nedelja 94. septembra
8.00: Citraski dueti; 900: Napovedi, poročila; 9.15: plošče; 9.45: Verski govor (dr. Gvido Rant); 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice; 11.00: plošče; 11.30: Orke-■ strelni in pevski koncert. Sodelujejo: g-j Andrej Jare i tenor) in radijski orkester, dirigent D. M. sijanec;   13.00: Napovedi; 13.20: Pesmice za ples: Jožek in Ježek; : 17.00: Kmetijska ura: Prašičem zdravja! } (ing. Absec Matija); 1730: Plošče in ra-I dijaki  šramel,  19.00:  Napovedi, poročila; 19.40:  Nac.  ura:  Pouk in vzgoja gluhoneme mladine (Rudolf Dostal. strok. učit. Ljubljana); 2000: Slovenski vokalni kvintet;  20.45:  Koncert radijskega orkestra; 22.00: Napovedi, poročila; 22.15: ploače. Ponedeljek 25. septembra 12.00: plošče; 12.45: Poročila: 13.00: Napovedi;   13.20:   Koncert radijskega orkestra; 14.00: Napovedi; 1800: Zdravstvena ura: Zastrupi jenja v obrtih in obratih (g. dr. Joža Herfort);   18.20:   Odmevi  iz Koroške  (plošče);  18.40:  Delo radijske postaje v prihodnjem letu  (g. prof. Fi Ko-blar);   19.00:   Napovedi, poročila; 19.30: ZajiimivosU; 1940: Nac. ura: Naši poljedelci in radiofonija  (ini. V. Veličnovič — Bgd); 20.00: Komorni trio (gdč. Fr. Orni-kova, gg, prof. ft šedlbaur in M. Lipovšek); 20.45: ploače; 21.15: Duet harmonik (gg. J. Jurmda in I. Podobnikar; 22 00: Napovedi,  poročila;    22.15:   Radijski orkester. Torek 26. septembra 12.00: plošče; 12.45: Poročila; 13 00: Napovedi;   13.20:  Koncert radijskega orkestra; 14.00: Napovedi; IS.00: plošče; 18.40: Glasbeni spored našega radia v prihodnjem letu (dr. A. Dolinar); 19.00: Napovedi, poročila;   19.30:   Deset  minut aabave; 19.40: Nac. ur*' Pravosodje v Srbiji pred izdajo obč. držav, zakonika (Ljubita Pro-tić —  Bgd);   20.00:   B. Smetana: Valen-štajnov tabor, suita (plošče); 20.20: J.Pregelj: Ljubljanski študentje, dramska igra (Člani radijske igralske družine); 2200: Napovedi, poročila; 22.15: Koncert radijskega orkestra.
'A  P MELNIKOV.
56
ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA
ROMAN
— To je moja stvar! Zdaj lahko greste. Bila je že na pragu, ko jo je ustavil.
— Počakajte še malo. Poglejte, pri oknu leži Šatulja. Vzemite jo! To je nevesti namenjeno poročno darilo mojega brata. Ti biseri me spominjajo njegove krvi. Vzemite jih!
Oleg Kirilovič je zamahnil z roko, pokazal na vrata in se obrnil proč. Ariadna je vzel« šatuljo in naglo odšla. Na hodniku je odzdravljala služabnikom tako mirno nasmejana, da ni nikomur prišlo na misel, da je zadnjič prestopila prag te hiše.
Mursajev je slišal ves pogovor. Ko je knez predložil Ariadni Georgijevni, naj pobegne, je vstal, da bi posegel v pogovor, pa je sedel nazaj in poslušal. Znova je bil težak boj. SliSal je, kako Oleg Kirilovič mirno izpušča žensko, ki je imela roke okrvavljene s krvjo njegovega brata, tisto žensko, ki je bila ljubezen samega Murzajeva do nje oskrunjena, poteptana, toda ne doživljena. Pod vplivom knezovega zgleda ni našel v sebi toliko moči, da bi jo aretiral. Vest mu je pa glasno narekovala, naj stori svojo dolžnost. Vse svoje življenje in v dolgih letih službe je bil prvič naletel na tako rafiniran zločin in na zločine« tako podle duše. Bodisi da je bil dolžan preprečiti morilki umor, ali pa odpovedati se temu, čemur je bil posvetil svoje življenje, spomnil se je strani iy. »pod-
leža« Viktorja Huga, kako je tam vzor policijske dolžnosti Jave rt, ko ni mogel prenesti podobnega duševnega razkola, segel po orožju. Sam je bil blizu te odločitve. Bil je trenutek, ko je že segel v žep, kjer je imel samokres. Toda glasna beseda ki jo je izgovoril knez v pogovoru z Ariadno, je izpremenila njegov sklep. Med pogovorom kneza z Ariadno je večkrat poskusil vstati, da bi poklical služinčad in uklenil morilko, pa je vedno znova prisluškoval njunemu pogovoru in se pogrezal v mračne misli. Brez vsake zveze s tem, kar j« vznemirjalo njegovo dušo in srce. Je vstal pred njim spomin iz davne preteklosti. Hodil je po krimsHh hribih, ki se ob njihovem vznožju razprostirajo zelene livade. Njegovo pozornost je brnila nase otožna pesem. Krenil je tj«, od koder se je razlegala. K« livadi se je pasla živin«. Prepeval je tatarski pastir. Po licih so mu tekle solze. — Zakaj jočeš? — ga je vprašal Murzajev. — Biček se mi smili. Gospodar mi je naročil, naj ga danes zakoljem, pa je tako lep. Toda postal je zelo nevaren. Ce le koga vidi, ga napade. Tudi mene je nabodel na roge in mi raztrgal nogo in vendar se mi smili. — Kaj bi se ti smilil tak podivjanec? — se je začudil Murzajev. — Smili se mi. Dajal sem mu piti is rog« in sam sem g« zredil. Lep je. Ne morem g« ubiti Reje bi videl, d« bi ostal živ, toda gospodar hoče tako, — je ihtel Tatar in znova je zategnil svojo otožno pesem.
— Oleg Kirilovič tudi ni mogel, — je pomishl Murzajev. — AH Jo bora pa mogel aretirati Jas?
Povezene glave se je zatopil v svoje mračne misli. Glasovi v sosedni sobi so biH že davno utihnili. Mračilo se je že, Murzajev se pa že vedno ni mogel zdramiti iz zamižljenosti. V njegovi duši je odmevala otožna pastirjev« pesem.
— Ali ste slišali vse? — je začul glas Olega Ki-riloviča nad seboj.
— Vse, — je odgovoril Mursajev, ne da bi dvignil glavo.
— Kdaj odidete k preiskovalnemu sodniku?
Po dolgem molku je odgovoril Murzajev s tihim, toda trdno odločenim glasom:
— V sredo, kakor sem vam obljubil.
XXU,
Lepemu vremenu je sledil proti večeru dež. Svetilk« po ulicah so brlele v hladnem jesenskem dežju in sirile okrog sebe motno svetlobo. Veter se je zaletaval v napisne table in metal deževne kaplje redkim pešcem v obraz. Iz žlebov so tekli potoki vode in na hodnikih so nastajale velike luže. Vračajoč se od kneza, Mursajev niti opazil ni, kaj se godi v naravi, kar je sam preživljal v svoji duži enak vihar-
Voda je tekla v curkih z nieaovetfa sukniiča. ko je prispel k Hvbakovu. Le-ta je stal pri kuhalniku, na katerem si ja ogreval jed.
— Sedite z menoj k obedu, — je povabil Ryba-kov Murzajeva k mizi, — čeprav ne morem reči, da bi bil to obed. Brez žene je mož kakor brez roka. Kaj more človek skuhati, če je pa njegovo kuharsko znanje neznatno. Gospodinja nam manjka vsem,
— Ženo že lahko vzamete domov.
— Pa menda vendar ne? Kaj če bi nam golobica odletela?
— Kar naj poskusi, s tem nam bo doprinesla nove dokaze. Saj je pod nadzorstvom posebnega detektiva.
— Kneza Kostrova. Obljubil mi je, da je ne bo izgubil izpred oči.
— On jo bo s svojo močjo strašil bolje od naju. Murzajev ni hotel obedovati z Rybakovim, pač
ga je pa prosil, naj mu da skodelico toplega čaja, ker ga je bilo jelo zebsti. Komaj je sedel za mizo, je prihitela Darja Stepanovna.
— Gorje! Golobica se pripravlja k odhodu.
— Kako to? — je vprašal Rvbakov nemirno in se ozrl na Murzajeva.
— Vrnila se je domov, ko sta njen« roditelja sedi« k obedu. Jezna je in na vse šviga plamen iz njenih oči. Komaj sem stopila s skledo za vrata, sem zaslišala, kako je dejala: — Nocoj odpotujem.
— Njena mati je vzkliknila presenečeno: — Kam? Ostani doma, saj si bolna. Le poglej se v zrcalo.
— Med njima je nastal prepir. Vzela sem posodo s pečenko in odhitela nazaj v jedilnico. Njena mati je še govorila in Ariadna Georgijevna je odgovarjala srditih oči: — Tajni sluga. — Čeprav sem razumela besedi *divan domestik (tajni sluga). Preden sva se poročila s Petrom Petrovičem, sem služila v Petrogradu. Služila sem tam pri neki rodbini, kjer so se pogosto zbira!; gostje — večinoma študentje. Zbero se tam, prepirajo se in oblaki dima. V sobi nikogar ne vidiš. Milostljiva jih pa samo opozarja: — Divan domestik, divan domestik! — Takrat sem pomislila, kakšen divan je to, ko nisem nikoli slišala, da bi se divan prekrival s domestik om. Pozneje mi je neki znani sluga pojasnil, kaj pomeni ta »divan domestik«: »Bodite previdni vpričo sluiineadi!«« In o Čem so se takrat prepirali, nisem razumela, končalo se ie na s tem. da je policija aretirala s na nsie d^spodinje in ga odpeljala v Vjatko.
MALI OGLASI
deseda SO pat. davek posebej Prekttci, izjave osseaa Din i.—
aaves poaebe>
£a pismene o<l&vvor* uamc ^uuot je creoa prtlotii
anamao — ■ Poposto* ae male ogtaae oa priznamo.
sfls&ai
vrhnje ln spodnje modroce, dobre posteljne odeje dobite najceneje pri
R. SEVER, Ljubljana, Marijin trg
Prepričajte se sami!
POSOJILO V GOTOVINI
dobe takoj vsi državni, mestni nameščenci, vpokojenci, učitelji častniki, orožniki, financarji in drugI. Dolgoročno event. brez garantov do 5000 din. Navodila daje »ADRIAc. Zagreb, Jurisi-čeva 8. Priložite znamko. 2809
jfc<r^^ay^'M*ay**Hy^atB^ar>^^^^^t%l
AamAaaSaUaM
Beseda 50 par  davek posebe
Najmanjši znesek 8 Din »KEHOVA JE OKCA LN SLED
dobite najceneje v »Meoarni«. -iibjjana.   Židovska  uL 6.
♦ft 1
Beseda l.— Uio  "laven po«»et>e
Nai:nnnlSi   unesel«   Ifl IJ1C
PRVOVRSTNA VINA
ter pristno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah
namizno belo srbski prokupac rizling
dolenjski cviček silvanec dingač jabolčnik
litei > >
> >
diD > >
> >
>
a.—
8. —
9. — 10.— 12.— 12.—
5.—
žganja
tropinovec >    >   28.—
slivovka >     >   32.—
brinjevec >     » 34.—
rum >    > 36,—
Mrzla jedila! Be priporoča »Buffet« J. Jeraj. aasl. Minka Vid^nič, Ljubhana. Sv. Petra c 38 42. T
MALI OGLASI
v
»Slovenskem Narodu«
Imajo siguren uspeti!
LES SUH
vsakovrsten, ladijska tla. parkete, furnir ln žagine odpadke prodaja Lavrenčič & Co., Ljubljana. VoSnjasova 16. 2801
SLIVE ZA ŽGANJEKUHO
v vagonskih pošiljkah in slive za vkuhavanje v gajbah po 15 kg nudi eksportna tvrdka Milan Mimič in sin, Okučani.
2815
SLIVE TREŠEIVE za žganje dobavi vsako množino po 45 para  franko vagon in avto Kolarič Franc, Brežice.
2803
IZZIGALCE LN" BRIZGALCE
(Brenner und Spritzer) za emajl, iščemo za takoj. — Ponudbe z zahtevo plače in let starosti poslati na ZephJr d.d., Beograd, poštni predal 750.
2805
Okasa taMste
Pn
spolni slabosti
iiosKualte
OKASA
tablete za
moške
100 tablet Din 220.— proti povzetju Dobijo se v vseb lekarnah, zastopnik: Lekarna Mr Rozman Miroslav Beograd —  Terazije 5 Ogi reg S. Br. 5846/39
4*0 fRlZJNANG NlZnUB LEN AU
sl nabavit«  aajbotjse cnoskt
obleke, perilo in vsp praktlčms
Oblačila pn  r h n > K fc R j O
Ljubljana Sv   Petra cesta 14
L I
50 PAR ENTLAN JE ažuriranje, vezenje zaves, perila,    monogramov, gumbnlc Velika zaloga perja po 7.— cnn •Julijanac, Gosposvetska c 12.
a. t
MALINOVEC
pristen, naraven, s Čistim slad korjen; v K uhan — se dobi na malo ln velike 9 lekarni dr. G PICCOL1.  Ljubljana, nasproti cNebotlčnlkac
TRAJNO ONDULACIJO
a 6-mesečno garancijo, v modernih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 50.— »Salon Mer lak j, Sv. Petra c 76. 2510
Ktl SEJE
JlKiOGJJAf IZA ŠV PETiA NASIP/3
PRODAM MLEKARNO
prav po nizki ceni takoj. Tušar Francka, Celovška cesta 34, Ljubljana. 2816
MANUFAKTURO
modno blago in trikotažo sprejmemo proti garanciji v komisijo. Ponudbe pod šifro »Kranj«
2818
USNJARNO
na električni pogon — ugodno prodam ali dam v najem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenskega Naroda«. 79/M.
95.— DIN
m3 žaganih prima bukovih drv dostavljenih na dom, prodaja, dokler traja zaloga, PTJTRICH, Dolenjska cesta. Tel. 48-55.
2820
Beseda 50 par. davek posebej NalmaniAl znesek £ Din
GOSPODIČNA
18. letna, inteligentna, z malo maturo in trgovsko solo, s pisarniško prakso in vešča strojepisja, išče službo v pisarni ali za blagajni čarko. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Ljubljana«.
2802
VZGOJITELJICO
energično, inteligentno, Iščem za dvoje otrok 7 in 8 let. Vilim Cenen, Suboti ca. 2814
SOBE
Beseda 90 par, davek posebej Najmanjši rnsaafc 8 Dts
OPREMLJENO SOBO veliko, lepo In zračno nasproti gor. kolodvora oddam boljšemu gospodu ali gospodični takoj ali s 1. oktobrom. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2778
~~  OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom takoj oddam. Glince XV/8. 2819
POSEST
HISA NAPRODAJ
z dvema sobama, kuhinjo, prt-tiklinami in velikim vrtom. — Cena 40.000 din. Kua Brežice, predmestje 9. 2810
Male oglase »Slov. Narod«
do 9. ara dopoldne.
narodna
"Tiskarna
I 0-1
LJUBLJANA
PMMPJtOMTM IM MAJPIMSJŠM
PRISKRBITE SI PRAVOČASNO
DOBRO OBUTEV
48321-646 l*n Otroški čeveljčki * InMrane s trpežnimi podplati. Ne vode.
28425.6608      Dtn 29.— Ženski lakirsnt čevlji Iz gumija s zaponko. Varujejo noge pred vlago in
2405-81000 Din 29.—
Posebno lahki, trpežni In praktični
usnjeni čevlji za. televadbo In sport.
4787-88809 Din 79 —
Prinašamo bakandze, ki jih nosijo najrajši poljedelci In delavci. Mast* mm. k rs. vl na In nepromoeljlvi gumijasti podplati so najboljša garancija ■jih trpetnostL
88072-607
Lakirane otroške opanke i sni podplati In lepim okraek jesen In zimo najboljim. obutev dežela ke .otroke.
Za
7288-44 Din 39—
Kadar se vrnete domov v dela, ne boste najboljše odpočili v teb udobnih copatah Is volnenega dubla s debelimi fllcastlmi podplati, prevlece-
48347-809 Din 29.—
Oglejte al te tople čevlje za mrzle Jesenske dneve! Izdelani so iz volnenega aukna s trpežnimi gumijastimi podplati. Otroški Din 19.—, ženski ta moskl Din 29«—
5861JS4804      Din 49.— Srčkanl    otroški   čeveljčki tal Inka, kombinirani s finim boksom. Priporočamo Jih posebno-jadl. njih udob-
2828-88158 Din 79.—
Lahki usnjeni čevlji iz boksa s usnjenimi podplati m srednjimi peta-mL Udobni za vsako priliko.
3967-44941 Din Visoki moskl eevljl Iz boksa t nanje, ni ml podplati In gumijastimi peta* mL Odlikujejo ae posebno s ftvojo^av dobno široko obliko.
0707.68001 Din 39.—
Močne In udobne opanke 3 nanje* ntm Jermenom in z gumijastimi podplati, ki so ojačcnl s iebljL Lub Jc napravljen Iz enega kosa« zato nI nevarnosti, da bi se razdvojil.
Okusni ln močni otroški čeveljčki ht močnega boksa s usnjenimi podplati ln petami.
9
m močne bombažne nogavice za delo ln dem.   Priljubi Jene
eEftUANC
Tople dolgotrajne ta poceni nogavice an strapac Neophodno potrebne so aa gumijasto obutev.
Dtn 99
Moskl gumijasti lakiram čevlji. podJ loanl s toplo flanelo. Pozimi Jih uoat ves svet. ker so v njih noge vedno tople in suhe.
DfStAN
Din 5.—
poceni otroške patent bom* nogavice, leta In prsti so le
L POGAČNIK
NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI
KOKS, SUHA DBVA 6 —
TRGOVSKO 80TBUDNIOO starejšo, dobro izurjeno v manufakturi, apeceriji, drobnarijah, aeiaaaini če možno tudi v usnju, sprejme Norb. Zamer A sin. Sv. Peter, Savinjska dolina
2796
delavnica xa stavbno ln
ofcvirjenje slik.
uon Oomber$er
LfrsbHaoa — Kolodvorska 18
KAjno&JSa. aADiJSKA amvasa ji
NAŠ VAL
KOLESA
NAJNOVEJŠI OTB. VOZIČKI
M O T O B J «
T B 1 C i R L 1 81 V. S T B O J J
IgračDl vozički, akh-oji. avtomobilčki, Koles deli
TRIBUNA F. B. L. LJUBLJANA
Podružnica: MARIBOR
Ceniki franko:
Makulatura! papir
voda
Ljgbljsns, «U»all]*va attten S
Obem* Usbli
Dotrpela je nnaa nadvse dobra mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa
Marija Banovec, roj. Urbane
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 24. t. m. ob 3. url popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopalhVe k Sv. Križu.
Sv. mala zadužnica se bo darovala v soboto 30. t- m. ob %7 . url zjutraj v farni cerkvi v Trnovem.
LJUBLJANA, BEOGRAD, TRST, dne 22. sept. 1939. Globoko žalujoči: 8VETOZAB, MINKA, por. 8IMNOVEC, JILRA. por. STRNIŠA, BAJKO — otroci, in ostalo sorodstvo.
Inserirajte v »Slov. Narodu«!
Urejuj« Jotip Zuponfit 0 Za .Narodno tiskamo" Fran J«ran g Za
totmmmdmMaOtonChrtSol |W*IW»*
Stev. 216
»SLOVENSKI  NAtOD«, » septembre l«St
Srron 3
Organizacija zaščite
pred napadi iz zraka
Nekaj pojasnil o delu zaščitnih odborov
Za izvajanje pasivne zaščite ored napadi iz zraka sta pole;; zakonitih Dredpisov potrebna zlasti organizacija in — denar. Zakoniti predpisi so obeleženi v uredbi o zaščiti pred napadi iz zraka z dne 13. aprila 1939. SI. list št 195-36 ter na osnovi te uredbe izdanih pravilnikih (I.—IV. del), od katerih sta bila doslej v Službenem listu priobčena pravilnika z dno 26. aprila 1939, SI. list .št. 206-37 in pravilnik z dne 8. junija t. 1., SI. list št. 420-68. Omenjena uredba vsebuje tudi predpise o organih, ki so poklicani za izvajanje zaščite pred napadi iz zraka. To vprašanje je obdelano v kratkem orisu v današnjem članku.
Za izvrsevanie zakonov in uredb so določena oblastva in uradni organi in so izjemoma k temu pritegnjeni posebni odbori ali društva zasebnega oziroma pol-uradnega značaja. K takim zakonitim predpisom (primerjaj odbore po zakonu o pospeševanju živinoreje, po zakonu o pospeševanju poljedelstva, lovska društva po zakonu o lovu) prištevamo tudi uredbo o zaščiti pred zračnimi napadi, ki ima zakonsko moč.
BANOVINSKI   ODBOR   ZA ZASClTO PRED NAPADI IZ ZRAKA
Poleg osrednjega odbora pri državno-obrambnem inspektoratu je določen za območje vsake banovine poseben banovinski odbor, ki ima na področju mesta Beograda naslov -Odbor za zaščito mesta Beograda pred letalskimi napadi«. Sestava banovinskega odbora je določena po ČL 10 uredbe tako, da so zastopani razni uradi in podjetja, ki imajo pomen za državno obrambo, pa tudi važnejše gospodarsko-kulturne ustanove iz območia banovine. Predsednik banovinskega odbora je ban, podpredsednik pa pomočnik bana.
Banovinski odbor se deli po strokovnih vidikih v pododbore, ki so: 1. izvršilni banovinski pododbor; 2. tehnični; 3. za zdravstveno in kemijsko službo; 4. za izseljevanje prebivalstva; 5. za propagando. Cl 12. uredbe, ki odreja te pododbore, določa tudi njih sestavo in poverjene jim posle.
V izvršilnem banovinskem pododboru ie predsednik ban, podpredsednik pa pomočnik bana, razen tega pa so v njem še vojaški zastopnik in drugo potrebno osebje. Predsedniki ostalih pododborov so načelniki ustreznih oddelkov banske uprave in je n. pr. predsednik tehničnega pododbora načelnik tehničnega oddelka itd.
Posli posameznih pododborov so deloma razvidni že iz njih naslova, v ostalem pa jih čl. 12. uredbe-točneje našteva. Pri tem je izvršilnemu pododboru poverjeno vodstvo vseh poslov banovinskega odbora in krajevnih odborov. Ta pododbor pregleduje tudi načrte posameznih krajevnih odborov glede zaščitnih naprav in sestavlja letni proračun banovine za zaščito pred letalskimi napadi. Izvršilni pododbor posluje skupno z odsekom za zaščito pred napadi iz zraka v okvirju upravnega oddelka, ostali pododbori pa po stroki pristojnega oddelka banske uprave. Izmed teh pododborov posluje pododbor za izseli e van je pri občnem oddelku, pododbor za propagando pa pri prosvetnem oddelku banske uprave. To razdelitev dela je treba upoštevati pri naslavljanju vlog na posamezne oddelke banske uprave.
Posli banovinskega odbora kot celote so našteti v ČL 11 uredbe (načelni študij in proučevanje vseh sodobnih vprašanj, ki se tičejo zaščite države in prebivalstva pred letalskimi napadi: proučevanje splošnih in krajevnih razmer za organizacijo zaščite pred letalskimi napadi na ozemlju banovine itd.).
Po čl. 13 uredbe se morejo ustanoviti še "nadaljnji pododbori banovinskega odbora, posamezni podoHbori r»a se zaradi hitrej-Jejra opraviiania dela morejo deliti v komisije (sekcije).
KRAJEVNI ODBORI
V smislu besedila čl 17. točka 3 uredbe je določena ustanovitev krajevnih odborov v vsakem večjem, strnjeno naseljenem kraju. Krajevni odbori so torej mišljeni po krajih in ne po občinah.
Da se v velikih krajih delo lažje zmaguje, se more krajevni odbor deliti v pododbore, katerih število in posli so podobno urejeni kakor pri pododborih banovinskega odbora (ČL 17.-4. uredbe).
Sestavo krajevnih odborov odobri po sklepu teh odborov in na podlagi mnenja sreskega načelnika ali predsednika mestne občine ban kot predsednik banovinskega odbora (čl. 17. točka 5 uredbe). V ostalem je ta sestava odvisna od krajevnih in gospodarskih razmer v dotičnem okolišu.
Vsak krajevni odbor mora s svojimi člani in še z drugimi osebami organizirati posebne oddelke (ekipe), ki so poklicani, da izvršujejo v času letalskih napadov gradbeno-tehnično, gasilsko ter zdravstveno službo in službo za odkrivanje in uničevanje bojnih strupov. Ta služba bo v manjših krajih seveda težje izvedljiva. Ti oddelki morajo imeti primerno število moštva, ki pa mora biti v svojem poslu dobro izvežbano ter opremljeno z maskami in zaščitnimi oblekami.
Med krajevnimi odbori moramo razlikovati za vodne in obratne odbore za zaščito pred letalskimi napadi, ki jih morajo po čl. 19. točka 1-a postaviti uradi in podjetja. V ostalem pa je treba te odbore slično organizirati, kakor je predpisano glede krajevnih odborov.
PRAVNI ODNOS ODBOROV DO OBL ASTVENIH ORGANOV
Uredba nalaga odborom, zlasti krajevnim, razne posle in sicer v glavnem (razen naštetih) te-le:
a) Po čl. 11. točka 2 odločajo banovinski odbori o zadevah, naštetih v tej določbi; krajevni odbori pa odločajo v smislu čl. 18-8 2. odst. o tem. kako morejo biti zavarovana podjetja zoper zračne napade.
b) Po čl. 8.f točka 2 uredbe sklepajo krajevni odbori o protiletalskih zaščitnih napravah v državnih uradih.
c) Krajevni odbori morajo organizirati navedene oddelke za izvrševanje gasilske in druge službe, sestaviti načrt krajevne zaščite ter podati banski upravi predloge glede ev. evakuacije in propagande.
Ako premotrimo predpise pod a) s pravnega vidika, moramo priti do naslednjega zaključka: V naši državni organizaciji so
oblastva in organi, ki jim pnučejo oblastvene funkcije, le oni. ki so omenjeni v ustavi, v zakonu o ureditvi vrhovne državne uprave, v zakonu o notranji upravi ter v zakonu o občinah in zakonu o mestnih občinah. Ta oblastva morejo izdati odločbe, ki so v danem primeru izvršne po določbah zakona o občnem upravnem postopanju. V vseh primerih, v katerih naj odbori »odločajo*, bo tedaj dotične določbe uredbe razumeti tako. da poslujejo odbori v stvari toliko časa, dokler ne pride med njimi ter posameznikom ali pod-ietiem do spora. V tem primeru na more biti za izdajo odločbe poklicano le pristojno državno ali samoupravno oblastvo. V nekaterih primerih bo »odločba« dotične ga odbora pomenila enostavno predložitev predloga pristojnemu oblastvu.
V primerih pod b) bo umestno, da se starešine dotičnih državnih uradov (ana-
logno banovinskih uradov in zavodov) obrnejo sami za svet in mnenje na krajevni odbor zaradi protiletalske zaščita njihovih uradnih prostorov.
Iz tega sledi, da je smatrati odbora po uredbi za zaščito pred letalskimi napadi v glavnem kot posvetovalne in pomožne organe, v izvrševanju zaščitne služba v času letalskih napadov pa za važne izvršilne organe državnih in samoupravnih, oblastev (ministra, bana, sreskega načelnika, predsednika občine).
V ostalem bodo izdane o pristojnosti krajevnih odborov glede na obrtna in industrijska podjetja potrebne odredbe banske uprave.
Dasi ne preti kaka vojna nevarnost, je izvedba protiletalske zaščite že v mirnem Času čin previdnosti in izraz skrbi za življenje in premoženje državljanov. To delo bo tem uspešnejše izvršeno, čim bolj bodo oblastva, odbori in prebivalstvo v harmoničnem in požrtvovalnem delu, a brez razburjenja in nepotrebnega ugibanja sodelovali.
Državna oblastva, banovinski odbor, krajevni odbori in občine, zlasti ljubljanska, celjska in mariborska, so na delu na podlagi sedanjih predpisov.      Dr. O-n.
Jesen v Slovenskih goricah
čas trgatve — čas veselja na naši lepi obmejni zemlji
Jesen lega v Slovenske gorice. Stari ljudje pravijo, da je Sv. Jakob mesca julija prvi jesenski god. Od tega časa pa še le prav za prav pričenjajo prva dela pospravljanja poletnih pridelkov. Torej že v tem času prihajamo v prvo jesensko dobo. Ta doba pa dokaj kmalo dobi svoj pravi izraz, ko ob Jernejevem zapoje jo klopotci po vinorodnih gričih in brdih naših goric. Vinogradniška dela prenehajo in grozdje postaja že okrog praznika Vnebovzetja mehko. Naši vinogradniki najamejo za dobo od tega časa pa tja do trgatve posebnega vinogradnega paznika »outarjac, ki pazi na dozorevajoče grozdje, da ga vini-čarska deca, kokoš ali morebitni vaški nepridiprav ali popotnik ne zoba. Običajno so za te prestopke velike kazni, ki jih izvršujejo pazniki po večini sami. Uboga vi-mcarska kokoš mora biti ves ta čas zaprta., da ne uhaja v vinograd, kjer bi jo zadela usoda pazniške puške, čim bliže je trgatev, tem strožja je kontrola po goricah. Seveda se to izvaja po veČini le pri gosposkih vinogradnikih, dočim imajo kmečki v velikem delu le samorodnico šmar-nico, na katero pa ne polagajo veliko pažnje, ker je itak prepovedana. Grozdje dozoreva nagloma in vse se že pripravlja na najveselejši jesenski čas, — čas trgatve.
Pomemben je dan trgatve pri hiši, ki ga mnogi imenujejo kot domači praznik. Staro in mlado je danes zdravo in v hladnem jesenskem meglenem jutru, ki grozdju dobro de, že ropota z škafi, kanglami in košarami po grapcah. Od spodaj bomo začeli in gor brali, odloča gospodar, ali kdo drugi od domačih, »Cista berite! Iz jagod teče!c Zopet se slišijo opozorila, po dva in dva eno red, pa paberkov ne pušete. Zdaj zobljite, pravi gospodar vedoč, da boe dal nato grozdju mir, ko se nazoblješ in nato ves dan predaš v želodcu zagodje. Jagode so od jutranje megle zavite v prosojno kopreno, ki jo odrgne Sele opoldansko jesensko sonce.
»Putar!«, se oglašajo že trgači in kličejo fanta, ki bo nosil »puto* ali brento. V sumi si je u rezal palico, v katero bo zaporedoma vrezavaL koliko jih je nesel na preso; vsaka deseta dobi široko zarezo ali rimsko Številko X. DomaČa Micka mu je zataknila pušelč za klobuk kot je pač navada, a ta pa še bolj iz nekšnega posebnega znanstva, ker se tako rada ljubko pogledata. . . Po hribih že pojema megla, le v dolinah še zakriva pogled v gorice. Povsod že vlada veselje in petje ter vriskanje odmeva iz hriba v hrib. Tam na drugem bregu se sliši poskočna vihrava pesem:
Zadost zadost je širok svet
zadosti mladih je deklet
če hočeš ae ženiti
na vsaki prst deset »Toliko polovnjakov, koliko je namrnja-kov, tliko strti Jankov koliko je aijankov« so rekli gospodinja, ko so prinesli južino: beli kruh in veliko ročko vina. Sedaj je prilika za šaljiv razgovor. Mladina ae po navadi zbere skupaj in veselo kramlja o vsakdanjem vaškem življenju, pa tudi radi se »obirajo« ali ponorčujejo med seboj. Stari pa se le raje pogovarjajo o lepem vremenu, o dobri ali slabi trgatvi Da, kjer še imajo nekateri konservativni kmetje tisto nesrečno šmarnico, tam je huda bratva, ker vae jagodje leži po tleh, posebno če berejo ob dežju ali mokroti. Tam v gosposkih vinogradih pa imajo povečini sam gutedl, rizling, silvanec, šlpon itd.
»Jaz imam najrajši amerikanca«, se zavzema rdeča Mleka tam od aepa.
»Ja, ko so ga pobari pod tvojim oknom zobali. Saj so vse kolje polomili. Tam ▼ oni grapo se še danes pozna, kako so se tepli«. Smeh in odobravanje. Micka pa je še bolj rdeča. Taka šala dolgo živi v enem kraju.
Opoldne. Glas zvona se razlega po grapah in odmeva po vrhovih tja daleč po valoviti pokrajini .vinogradniškega gričevja. Nič predolgega obeda ni ob trgatvi, ki je kar na prostem ob grapci ali pod bližnjo jablano, še vse preveč grapic m redi je: meseno župo. lentivo, zelje in povrh velik kup svinskega mesa, povrh pa zopet ročka vina, da se oplahne. Kdor je hiter pri skledi po pregovoru »Kak pri jeli, tak pri deli«. Po obedu pa berači zopet odidejo urno na delo z noži in škarjami, deca pa s sključeki. Da, deca še danes niti v šolo ni šla, pa tudi pasti ne bo treba. Na prest je postalo živo. Moški so pričeli ropotati, ki so še dopoldne pomivali sode in pripravljali obroče: že plešejo z bosimi nogami po grozdju, v sredi krnice pripravljajo koš in mošt že teče v kad.
Da. klopotci, posebnost Slovenskih goric: na visoki ranti zakopani globoko v zemljo, z močnimi klini počez, kraljuje in se šopiri ter gospodari nad goricami naš klopotec z več metrov dolgimi vetrnicami, s težkimi macljeki, s prosto visečo in pojočo bukovo blanjo in z ogromno brezovo metlo, a pomočjo katere ae ošabno vrti in obrača po vetru.
Popoldne je vedno luatnejse v goricah, fantje že veselo krika jo, družba beračev mladih in starih pa veselo prepeva:
En hribček bom kupil
bom trnek sadil
Prijatle povabil
šele sam ga bom pil. • •
V soncu se svetijo pisane janke in robci, v trumah stopajo berači proti vrhu, adaj čisto v drugem razpoloženju kot v marcu ob kopi. Gospodar prinese ročko z vinom; da, pa se ga je tudi danes pošteno naleze! in se prav rad šali, da celo pozabi vleči pipo in mu ogenj ugasne.
Po cesti mimo vrha ne vozijo lastniki gosposkih goric, vil in zidanic, ki živijo v mestu in mnogi celo čez mejo. Ti se prikažejo le po par krat na leto In imajo po navadi nastavljene posebne oskrbnike, Id nadzirajo viničarsko delo v goricah Ob rezi, kopi, škropljenju in rigulanju. Teh ljudi vini čar ne gleda rad« ker mu odjedajo kruh izpred ust. Sedaj jeseni prihajajo gospodarji po sad viničarjevih žuljev; m seboj pripeljejo samo gospodo, svoje sorodnike in prijatelje, ki dokaj radi občudujejo življenje našega kmeta in delavca in al ustvarjajo svojevrstno sodbo. Poleti ob času žetve, košnje In mlačve jih ni bilo videti. Toda v jeseni: koliko gospodov v kratkih hlačah In gospa a sončniki srečaš tod, ki se ne sramujejo nositi nabasane velike nahrbtnike. Tem ljudem se naš Slovenj egoričaji pač rad malo posmehuje in to naskrivaj, in dobro se mu zdi. da je tako doma na svoji zemljL
Življenje posamenzln slojev in poklicev je v Slovenskih goricah zelo različno. Svoje vinograde ima skoraj vsak kmet, to je poljedelec, ki ima svojo lastno vprežno živino, deloma tudi želar. Najlepši dah* goric so po večini v rokah gospode, ki lahko plačuje delavce, nabavlja orodje, potrebna škropiva, umetna gnojila itd. Gospodje in veČina kmetov, ki bivajo oddaljeni od svojih goric, Imajo svoje vini carje. Tega aloja, ki ga prištevamo med proletariat, je pri nas zelo mnogo. Statistika navaja, da živi v vsej Sloveniji nekaj nad 6000 viničarskih družin. Njihov položaj je zelo težak. Oni so lastniki le bornga imetja pohištva, edine kravice aH samo koze in po dva prašiča. Le redke so družine, ki bi to Imetje presegale. Poteg težkega dela v goricah skozi vso pomlad to pr>letje pomagajo opravljati gospodarju še vso poljsko delo in mlačvo, za kar dobijo mertik in imajo
kakšen ogon zemlja v najema. Najmanj pomenijo kot razred med kmeti predvsem zato. ker nimajo svoje zemlje niti koče. Razredi so po posameznih vaseh časih strogo ločeni, življenjski pogoji med družinami se močno razlikujejo. Nekateri so socialno mnogo bolj izrabljani ln zapostavljeni od drugih.
Dasiravno v Slovenskih goricah vi rudarski stan skoroda prevladuje ostale številčno, je najti le dokaj malo stanovske zavesti in smisla za skupno borbo v korist vsemu stanu in sleherni poedini družini. Razumljivo tudi je, da slovenjegoriškega vini carja uničujejo bolj ali manj znosni odnosi posameznega viničarja do svojega gospodarja. Vsako gibanje naperjeno po zahtevi ureditve socialnih razmer med vt-ničarji in gospodarji, skušajo vinogradniki v kali uničiti. Naš človek je v tem pogledu Še prav posebno konservativen in mirno sprejema razmere od nekdaj. Je pač človek, poimsin z zemljo in skrajno zanesljiv.
smenta. kako ae v septembru in oktobru sonce hitro nagne za gore: zdaj te je še grelo v hrbet, a moraš že oblačiti suknjič- Vedno večje razpoloženje prevladuje v gorici to tudi pri koči je že vedno več ljudi, ker se tudi popotnik rad oglasi pri tako veseli družbi kot je na prešL Noč berače vedno bolj lovi in prišli so že pomagat sosedovi, ki so ostali doma. V velikih skrbeh je tudi gospodinja, ki pripravlja večerjo. Iz kmečke peči diši po mese-m gibanicah,
Večerja je glavna gostija, ki se je vse najbolj veseli, posebno pa še mladina. Vse se zakolje, kar je takega pri hiši: mladi prašiček, kt so ga že zjutraj zaklali, prihaja prvič v poštev, puran slovite štajerske pasme, pa kakšna gos ali kokoš. Človek je od celodnevnega pripogibanja in čepanja sdatan. pa se vrže na jed, a mu na žalost že pri tretji rihti zmanjka v želodcu prostora. Pridejo še na vrsto gibanice, pečena kuretina, kuhano vino, čaj. joj. joj. . . Nato zapoje dobro razpoložena družba vesele pesmi Nenadoma pa se oglasi pod oknom stric a harmoniko, ki ga prav posebno mladina z veseljem sprejme. Tudi gnapoder — oče bo malo stopil z gospodinjo, dasi se je že podnevi malo navlekel, pa bo za to bolje šlo. Harmonika poje vso noč, deske pokajo pod urnimi nogami plesalcev. Zunaj pa sanja prelestna jesenska svetla noč, lahen vetrič obdaja gorice in klopotec tam nad vinogradom leno poje svojo jesensko pesem, vmes se sliši iz bližnjega gozda glas sove. Tam na drugem bregu ae sMši enako razpoloženje, kjer tudi prešaj© grozdje. Skupina fantov pa odhaja v vas, petje to krikanje odmeva od povsod.
Vae nori je pridejo to noč na vrsto: ko se gredo dekleta iz koče hladit, jih prestrašijo z belo rjuho ograjeni moški in ▼ strahu zopet zbežijo v kočo. Na vrsti so tudi druge običajne zabave kakor karte, kmečki kino to pripovedujejo o strahovih, da si ženske sčasoma niti ne upajo več pogledati skozi okno.
V teh mesečnih jesenskih nočeh žanjejo ponekod žanjiee ajdo, pa tudi koruzo se mnogi lička jo, kjer se zbira navadno velika gruča ljudi iz cele vasi ln veselo prepevajo, pa po dovršenem delu tudi plešejo do poznega jutra.
Doma na prest pa hodijo prešarji ob sajasti Interni vso noč po rigle, sučejo težek kamen z vretenom zdaj na levo, zdaj na desno, kadijo, modrujejo, točijo in merijo na polevnjake, pojejo, pa zopet politizirajo, razdirajo koš to ga znova delajo — dokler ae prespan ne Obesi.
Tako poteka jesen v Slovenskih goricah, pa najveselejši trenutki trgatve, Id traja po nekod po več dni to več noči.
—jh
POZOR!
POZO
OTVORITEV
19
TTBftEVA CESTA
ZORN
99
PALACA BANKE SLA VUK
TOVARNIŠKA ZALOGA
KOVCEGOV — AKTOVK — DAMSKIH TORBIC — DENARNIC — NAHRBTNIKOM TS   DRUGIH   POTOVALNIH POTREBŠČIN
Velika izbira
Uspehi ljubljanskega čespljevega tedna
Ktfoic
Z magistrata
čespljev teden, ki ga ja ljubljanska priredila čin, da je popustila žene čeaplje ki slive od IS. da 30. bra, je imel nagel runski napah. Glavni uspeh je pač ta, da na ljubljanskem trgu še nikdar m tudi ob najbolj bogatih letinah niso bOe čeaplje tako poceni ob češpl jevem tednu.
čeprav je cena za kilogram lepih špelj padla celo na 1-25 dl ljubljanske gospodinje a to bile popolnoma zadovoljne, kar za še mnogo nižje osne na Štajerskem in sploh ob mejah banovine. Maniji n varstvo se je sicer potrudilo, da bi bilo kmete tudi iz oddaljenih In a mi najbolj bogato obdnzovanih krajev, saj
Objaviti tudi štajerski Usti ki po vsej novmi raz*rjeni ljubijanaki tednfld. mestu, da bi bOe mntrale
kupčevaleem Na drugi ake gospodinje ne ške prevoza, ki so prav v Ljubljano pripeljane čeeptja.
ugotovili, da je bete v Ljubljane v S namreč od 13. pe. do 30. aeptsmbre, trošarine uionejilk točno 14AU4S kg apelj. Vefika večina teh čeapetj ja ▼ Ljubljano po ialsitri. saj
90.257 kg čeapelj. Veemo so Je sami na ljubljenčki trg.
tnal dosti večjih pneHj i* Bosne in iz drugih banovin med njimi, torej takega blaga, ki so ga v Ljubljano pripeljali prekupčevalci, naj je s tovornega kolodvora prijao v mesto 55.123 kg. a 35.135 kg čeapelj so prinesle kmetice same po železnici na ljubljanski trg, namreč samo z glavnega kolodvora. Poleg tega so pri mitnici na Dolenjski cesti naračunah 25924 leg čeapelj, ki so jih v Ljubljano pripeljale in prinesle kmetice % Dolenjske.
Velika večina čeapelj je torej prišla v Ljdbijano rs oddaljenih krajev, vendar so pa tudi okoliški kmetje trnek ob eespijevem tednu prav lep zaslužek Mimo mitnica na imartmslri cesti je bilo v mesto pripeljanih 1.060 loj čeapelj. po Celovški 1.906 kg. po Tvrševi cesti 4.452 kg. Moste 7.510 kg. po Poljanah 5 646 po Ižanski cesti 6.632 kg ki cesti 1.600 kg čeapelj.
trošarino je mestna občina lNJjJsiMeiiiii gospodin jam prav lepo
čeaplje odpisana pftčhn 37.000 din. Toda na dru-ao Imele ljubljanske gospodinje tudi ta dobiček, da so zaradi vetflce kon-čeepelj parne in ao za.fcsre-
m
po
i * X
■i prireditvijo čeapijevega našemu kmetu, naj Ljofcljnaa is nfcdar ni kupfla toliko ob češpl jevem te« Um, Dobro k* mvedajo, da tudi ie nI-prodali v Ljubljani čeapelj s ta-pri ceni ▼ primeri a
na njihovem domu  Tako so z ljub*
ljanskim   če&pljevim   tednom zadovoljni kmetje in ljubljanske gospodinje, kar je bil tudi namen mestne obćune ljubljanske.
Z druge strani nam pišejo:
Ker so letos češplje po vsej državi bogato obrodile, izvoz pa je vsled izrednega položaja zelo otežkočen, kakor tudi, da omogoči svojemu prebivalstvu, da ae založi z živili, je mestna občina ljubljanska priredila tako zvani čespljev teden od 13. do 20. t. m., ko ae običajna lžitnina 25 par od kg ni pobirala Vsekakor je bil ta ukrep mestne občine hvale vreden, sedaj. ko je čespljev teden za nami. pa je umestno, da SS vprašamo, v koliki meri je bil namen čespljevega tedna res dosežen in komu je žrtev mestne občine največ koristila. Predvsem si oglejmo cene. Prvotno ao napovedovali, da bodo čeaplje celo po 1 din za kg. kar pa se zrialeka ni uresničilo in so ae prodajale menda najcenejše po 1-50 din za kg. Ker čitamo v listih lz dneva v dan. kako izredno n ""ka v» cena čespelj v posa.rneznih produkcijskih okoh-š h. se nam vsiljuje sum. da je znesek 25 par pri kg, za kolikor bi se čeaplje morale poceniti, ker mestna občina ni pobirala užitnine. le v mali mer; prišel v prid koiv-sumentu. pač pa so se s to ugodnostjo okoristili predvsem prekupcevalet.
ZVOČNI KINO SOKOI^Rl DO>! V MAKI — Telefon 41-79.
RDEČI KRIŽ predvaja  samo   se   danes film
MARINE L L A
V glavni vlogi: TINO ROSSI. slavni pevec s Korzike
Predstave: jutri ob 3., 5., 7. in 9. url. v ponedeljek ob pol 9. url
Prihodnji spored:
STRUP
Povod tej notici pa je prav za prav nekaj drugega; dejstvo je namreč, da je bila tudi kvaliteta dobavljenih čeapelj v nekaterih primerih taka, da izziva najostrej-šo kritiko. Našli so se brezvestni pre kupci, ki so v posamezne koMre naložili docela malovredne čeaplje, porabne kvečjemu za žganjekuho, na vrh pa naložili prav tanko plast bosanskih (ali boljših štajerskih) čeapelj to take češplje prodajali po 150 din za kg Res je plačal odjemalec za košarico čespelj le 18 din. toda če se pomisli, da je bilo v njej kake 4 k^ špelj. sposobnih za vkuhavanje, je dejansko plačal te češplje po 4.50 'lin za Kg
Kakor čujemo, so bile zaradi takih primerov podane celo policijske ovadbe. 22a bodoče bi bilo želeti, da se mestno tržno nadzorstvo pri svojem delovanju ne omeji le na to, ali in v koliko je neko blago užitno, ampak tudi. ali v celoti ustreza svrha m   za kakršne s** odje.maV"-n mvdi.
Iz Celia
~c Abonma za novo gledališko m»£rms v Celju je razpisan. Cene v abonmaju so sledeče: lože I. reda 1575 din. lože n. roda 1260 din, lože TTT. reda. 1008 din, lose IV. reda 756 din. Sedeži v narterju: od I. do TU. vrste 252 din od TV. do VT vrste 215 din. od VTJ 6V» IX vrste 177 din. Galerijski sedeži: I. vrsta 126 din, n. in ni. vrsta 101 din. Ker je letos določenih za abonma 10 predstav (6 dramskih in 4 opeme odnosno operetne), so cene za to re-zono nekoliko zvišane. Obonenti lahko plačajo abonma v šestih mesečnih obrokih.
—c Koncert vojaške godbe v kori*t Rdečega kriza. Godba 39. pešpolka. ki je priredila v nedeljo dopoldne in v četrtek popoldne pred mestnim poglavarstvom dva koncerta v korist RK, bo priredila drev* ob osmih v Celjskem domu pod vodstvom kapelnika g Petra Fabdjanmdca koncert, čigar dobiček je prav ta ko namenjen RK
—c Nedeljski nogomet. Na Olimporom igrišču v Gaberju bodo v nedeljo 24. t. m. tri prvenstvene tekme. Ob 10. dopoldne se bo pričela drugorazredna, prven stvena tekma med SK storarni in SK Jugoslavijo, ob 14.30 prvenstvena tekma mladin SK Celja in SK Olimpa, ob 15.30 pa podsave-^sna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Hrastnikom. Tekmo Hrastnik:Olimp bo sodil g. Erlih iz Ljubljane.
—c Propagandni atletski miting, ki ?a bo priredila atletska sekcija SK Celja v nedeljo 24. t. m. ob 9. dopoldne na Glazlu, bo obsegal teke, skoke !n mete za tunior-je, omladince in seniorje. Nastopili bođo domači in tudi drugi atleti. Prireditev bo gotovo prav lepa in zanimiva.
—c Mestno parno ln kadno kopališče bo v nedeljo 24. t. m. zaradi prekinitve toka, zaprto,
—c Slovanski večer, ki ga je nameravaj prirediti socialni odsek celjske sokolske župe v soboto 30. t m. v Celju, je zaradi sedanjega, splošnega položaja preložen na prihodnje leto. Slovanski večer bo uvrščen v okvir prireditev Sokolskega društva Celja-matice, ki bo prihodnje leto praznovalo 501etnico, ah pa v okvir proslave 30-letnice celjske sokolske župe. ki bo tudi prihodnje leto. Slovanski večer bo prireditev, kakršne že mnogo let ni bilo v Celju.
—c Napad in nesreča.. V ponedeljek je neki krojaški pomočnik z Gomilakega v neki gostimi v Rezani pri Gomilskem v prepiru udaril 3Sletnega Franca Clzeja is Grajske vasi z boksarjem po ustih m mu izbil zob. V Novi cerkvi j« ^edel 531etni invahM Karel sitih v četrtek z drevesa ln si zlomil levo roko. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnici
—c Umrl Je ▼ petek v celjski bobnet 501etni kočar Janez Ramsak iz Za. vrha pri Dobrni.
—c Zdravniško dežurno "tužbo za člane
OTJ25D bo imel v nedeljo 24 .t. m. zdravnik dr. Josip Cerin v Prešernovi ulici.
Z Jesenic
božja. V nedeljo 24. septembra ne bo slovenske službe božje v > Delavskem domu« na Jesenicah, Prihodnja služba božja ho tam 29. oktobra ob 10. dop.
Iz Brežic
brežiškega in krškega sreza bodo priredile v prostorih dri. jiieačanske šole t Brežicah 30. septembra do 2. oktobra sadni sejem to sadno razstavo, ki bo pokazala, da se tu pridelujejo najlepše in najoinnmrjie wate sadja.
Stran 4
Stav. 210
DNEVNE VESTI
— železniškim upokojencem in vdovam.
Vsem upokojencem in vdovam, ki prejemajo svoje pokojnine od finančne direkcije v Ljubljani, bo finančna direkcija poslala prijavo za prejemanje draginjskih doklad vsakomur po pošte na dom. Za tiste upokojence in vdove, ki prejemajo svoje pokojnine od železniške direkcije v Ljubljani, bo ista direkcija prijave dostavila vsem železniškim postajam, kjer jih bo vsak prejel ob času predložitve železniških legitimacij v podaljšanje, kamor se bodo tudi izpolnjene vrnile. Upokojenci in vdove z otroci, starimi nad 16 let, ki obiskujejo šolo, naj v svojo lastno korist takoj predlože šolska potrdila pri ustanovi, ki nakazuje pokojnino. — Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
— Mira Bašić angažirana v Ljubljani.
Zagrebški listi poročajo, da je ljubljanska opera angažirala mlado pevko Hrvatico iz Travnika gdč. Miro Bašič, ki je v pretekli sezoni z uspehom gostovala v ljubljanski operi.
— Mina v Dunavu. Madžarske vojaške oblasti so obvestile poveljstvo rečne plovbe v Vukovaru in ostala poveljstva na Dunavu, da se je na madžarski strani ob obali Dunava odtrgala mina. ki jo je reka odplavila v nase vode. Mina ima obliko deske in je 1.20 m dolga in pol metra široka ter pobarvana tako, da je na površini vode ni lahko opaziti. Po mnenju madžarskih oblasti se mina nahaja v bližini Vukovarja.
— Nemčija nam dobavlja zdravila. V prvi polovici letošnjega leta je Jugoslavija uvozila iz Nemčije za okrog 17 milijonov din raznih zdravil. liani je v prvi polovici leta uvozila za 13.5 milijonov din, predlanskim pa samo pa 12.6 milijona dinarjev. Nemčija je patemtakem glavni dobavitelj zdravil Jugoslavije.
— Samostojno tobačno režijo za banovino Hrvatsko zahtevajo pridelovalci tobaka v Hercegovini. Sedež tobačne režije, ki naj bi bila zasebna in popolnoma samostojna, bi bil v Mostarju. Bosna in Hercegovina «5ta imeli svojo samostojno tobačno režijo do 1. 1918. Letošnji pridelek tobaka v Hercegovini, kjer so zasadili 170 milijonov tobačnih sadik, bo sodeč po sedanjem stanju, znašal okrog 450 vagonov tobaka.
— Nenavadni nagibi za zločin. 161etni pastir Josip Dangubič je na paši z nožem umoril svojega tovariša I71etnega pastirja Adama Turopolca iz Bačuge pri Sisku. Pred nekoliko dnevi je mladi morilec dejal svojim tovar1 šem, *da mora nekaj storiti,  da bo prišel v Gradiško,
— Srez, ki ima samo tri ljudske šole. V duvanjskem srezu, ki ima okrog 30.000 prebivalcev .imajo samo 6 ljudskih šol, zaradi pomanjkanja učiteljev pa so tri ljudske šole zaprte, tako da morejo otroci obiskovati samo tri ljudske šole. Več sto šoloobveznih otrok je brez pouka.
— Velik v*om v Vukovarju. Neznani vlomilci so odnesli Iz stanovanja barona Ivana. Adamoviča, ki upravlja posestvo groza Eltza v Vukovarju, za okrog 150.000
dinarjev vredne dragocenosti. Policija je
aretirala dve ok rad en če Vi služkinji, ki sta osumljeni, da sta bili v zvezi z vlomilci.
— Po 25 letih je našel sestro. Murni
Hajdar Hodžič iz Dubrovnika je po 25 letih našel svojo sestro. Med svetovno vojno je Mu rat hotel pobegniti v Turčijo. Njegova sestra je odpotovala po morju. Mura t pa z železnico, sestati pa sta se nameravala v Solunu. Sestre Hatidje pa Murat v Solunu ni našel. Do nedavnega je bil prepričan, da se je med vožnjo v Solun ponesrečila. Pred dnevi je Murat zvedel, da njegova sestra živi v Carigradu In je omožena ter ni vešča več hrvatskega Jezika.
— SamOmor popularnega Zagrebčana^
V pisarni komercijalnoga urada železničarjev v Martičevi ulici v Zagrebu, kjer je bil uslužben kot blagajnik, se je obesil upokojeni major Milan Matlč, ki je bil v Zagrebu zelo popularen človek, znan kot izredno dober družabn k. Zadnje čase se ga je lotila potrtost in v težki duševni depresiji si je končal življenje. V poslovilnih pismih na vse svoje prijatelje je prosdl. naj ga pokopljejo brez ceremonij. Na vrata sobe, v kateri se je obesil, pa je prilepil listek, na katerem je bilo zapisano: >Pazite, lahko se prestrašite; kar boste videli, ni prijetno!«
— požar. Doslej še neznani zločinci so 19. t. m. zvečer povzročili požar v gospodarskem poslopju posestnika Lipeja Fr. v Gor. Sušici na Bizeljskem. Leseno in s slamo krito gospodarsko poslopje je pogorelo do tal in je lastnik oškodovan za najmanj lO.OOO din, dočim je bil zavarovan jw za 5.000 din. Ker je bilo gospodarsko poslopje tik poti. je tudi možno, da je koo mimoidočih vrgel proti njemu ogorek cigarete. Na gospodarskem poslopju je prenočeval domači hlapec, pa je za las manjkalo, da ni zgorel v ognju, ki se je z bliskovito naglico razširil na vse poslopje.
— Ponesrečenci. Pri nakladanju hlodov se je ponesrečil delavec K ris tel j Slivnik, zaposlen pri Heinriharjevi lesni industriji v škof ji Loki. Na roko mu je padel težak hlod in mu jo zlomil. — V Vilmanovi stroj, delavnici v Slomškovi ulici so se podrla na Antona Peterka velika železna vrata. Poškodovala so mu desno roko. — Posestnica Uršula Potočnik iz Podgorice je včeraj padla po stopnicah in si zlomila levo roko. — Na voznika cestne železnico Franceta Purkarta iz Ljubljane se je snoči podrla skladovnica drv in ga je poleno udarilo tudi na obraz pod oko. 6-letnl monterjev sinček Peter Balantič iz Kamnika je padel skozi okno in si zlomil desno nogo. — Doma na dvorišču je padel po bregu posestnikov sin Ivan Brolih iz Vnanjih goric ln si zlomil desno ključnico.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo po večini oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Zagrebu in Beogradu. Najvišja temperatura je bila v Zagrebu, Kum boru in Dubrovniku 26, v Splitu 25, v Beogradu, Sarajevu in na vTsu 22, na Rabu 21, v Ljubljani 20.5, v Mariboru 20.3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.6, temperatura je znašala 11.4.
Mariborske in okoliške novice
— Drugi grozdni teden se bo pričel iz teb trn h ra^Jogrov že v ponedeljek 25. t. m. Mariborčani so prepričani, da bo letošnji gicrakn teden pokazal lepše in vidnejše uspehe kakor lanski. Kupujmo grozdje po nižji ceni in podprimo hvalevredno akcijo Sveze mariborskih gospodinj.
— 2166 učencev in učenk je ^mlsanin letos na mariborskih osnovnih šolah.
— Zdravniško dežurno službo za nujno ndravniško pomoč članom OTJZD in njihovim upravičenim svojcem ima jutri v nedeljo zdravnik dr. Alfonz Wankmulier, Frančiškanska ulica 8.
— Obletnica smrti Marije Maistrove. Pred enim letom smo na pobieškem pokopališču položili v grobnico nepozabnega generala R. Maistra posmrtne ostanke njegove vzorne in zveste življenjske družice plemenite gospe Marije Maistrove. Nevenljive zasluge si je pridobila s svojim nesebičnim delovanjem na socialno-humanitarnem in kulturnem polju. Globoki sledovi njenega požrtvovalnega dela se poznajo pri Počitniškem domu kraljice Marije na Pohorju, pri Ženskem društvu v Mariboru in pri tukajšnjem Francoskem krožku. Vsi, ki so z blago pokojnice sodelovali ter se z njo vred žrtvovali, še danes bridko pogrešajo njeno plemenito sodelovanje. Veliko prerano se je zaprla grobnica nad njenim življenjem. Svetla podoba gospe Marije Maistrove, vzorne na-rodnjakinje, zgledne žene ter bori tel jice za narodne in človekoljubne ideale, bo trajno živela v zgodoivni Maribora.
— Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici št 12 in Vaupo-tova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi 33. Maverjeva lekarna ima tele-žbn 28—12, Vaupotova pa 22—13.
— Mariborske društvene novice.
* i , i..-     r - p ' fr „
V Kosa
kth pri Žižku pa imajo ob 10. svoje zboro-ije viničarji, ki bodo razpravljali o no-i viničarski uredbi.
— Jutrišnje športne prireditve v Man-
Ob 9. na igrišču SK Rapida medmestni lahkoatletski dvoboj med damami Maribora m Zagreba. Dvoboj obsega naslednje discipline: tek 100 m, krogla, skok y višino, disk, skok v daljavo, kopje m štafeta 4X100 m. Ob 10. bo na stadionu SK železničarja prvenstvena tekma SK Drava (Ptuj) : SK Slavija, predtekma ju-morji SK Slavi je in ISSK Maribora. Ob 16. na stadionu železničarja prvenstvena nogometna tekma SK Železničar : SK Rs-pad, predtekma prvenstvena tekma rezerv.
_ Šahovska sekcija UJNžB je odigrala
brzopotezni turnir za klubovo prvenstvo. Navzlic hudi konkurenci si je priboril pr-to mesto z 11 točkami in pol g. Franjo Nosan. Drugo in tretje mesto si delita Mišura in Marvin, ki imata vsak po 10 točk.
— Gene živi jensldm potrebŠcmam. Tukajšnja >Delavska Politika« poroča v št. Sh »Vprašanje cen življenjskim potreb-SBnam se ne bo dalo dolgo regulirati enostavno na ta način, da se bo reklo: Vsega je dovolj, cene življenjskim potrebščinam se ne smejo povišati. Poklicani bodo morali to vprašanje vzeti mnogo bolj resno v pretres. Že zadnjič smo opozorili, da se bodo življenjske potrebščine podra-stto ker bo to nujna posledica vojne v BvropL Omenili smo, da moramo računati a povišanjem cen vsemu kolonialnemu bla> gu, kavi, rižu, čaju itd., potem tekstilnih
izdelkov, ker se vse to blago uvaža sedaj po znatno spremenjenih pogojih in je že sama prevozna tarifa tako visoka, da je podražitev te vrste blaga na dlani. Vse torej kaže, da bo treba pristopiti k določanju cen, če ne bomo hoteli, da bo draginja ras ti a kljub vsem odredbam, po katerih Je vsaka podražitev neupravičena. Pri tem pa nujno opozarjamo, da se cene regulirajo najprej pri veletrgovcih. Pričakujemo torej ukrepov, ki bodo v skladu z novo nastalo situacijo Poklicani naj zasledujejo razvoj cen v velenakupu m o tem sproti obveščajo javnost, da bo mogla tudi razumeti ukrepe glede določanja cen. Važno je to tudi s stališča delavstva. Ako naraste draginja in je to uradno ugotovljeno, potem se tudi podjetniki ne morejo upirati zvišanju mezd oziroma plač in se ne bo treba nepotrebno prerekati za nekaj, kar je samo po sebi jmevno.c
— Sejemske novice. Na mariborski svinjski sejem 22. t. m. so prignali okoliški kmetje 539 prašičev. Prodanih js bilo 94. Cene so bile: 5 do 6 tednov stari po 50 do 70 din, 7 do 9 tednov po 80 do 110 din, 3 do 4 mesece po 130 do 210 din, 5 do 7 mesecev po 270 do 390 din, 8 do 10 mesecev po 395 do 490 din. 1 leto 6W> do 870 din. 1 kg žive teže po 6 do 8.50 din, 1 kg mrtve teže po 8 do 11 din.
— V Kamnici bo jutri ob 15. prvi sokolski nastop kamniških Sokolov. Podprimo vrle kamniške Sokole a čim večjo udeležbo!
— Motocikli stična nezgoda. Ob železnici je treščil neki Rajko Pelkič s svojim motornim kolesom v železniški vagon. Pri tem je Pelkič dobil hude poškodbe na rokah, da bo ga morali odpremiti v bojnico.
— Kolesa niso več varna. Včeraj so bila ukradena v Mariboru tri kolesa. Delavcu Srečku šimenu iz Bučkovcev je izginilo iz veže neke trgovine na Glavnem trgu 1100 din vredno kolo znamke >Steyr«, slugi mestne občine mariborske Francu Dobrajcu je tat odpeljal izpred mestnega poglavarstva kolo znamke >Hansi< z evid. št. 2—20543, posestniku Leopoldu Vončinl lz Dogoš pa je izpred sodišča izginilo kolo znamke >Dirigentc « evid.  št. 2—129233.
— Razne vesti. V tekstilni tvornici Doc-tor & drug je prišel SOletni delavec Ivan Cernič a Pobrežja po nesrečnem naključju z desnico v stroj, ki mu je zmečkal prste. Zdravi se v bolnici. — Na Tržaški cesti je kolesar podrl na tla 241etno kuharico Julijano Stajnko, ki je obležala z raztrgano obleko in poškodbami na rokah ta nogah. — Z drevesa je padel pri obiranju jabolk 161etni viničarski sin Adolf Jereb iz Kozakov, ki si je zlomil levico. Odpre-mfu so ga v bolnico. Tja so prepeljali tudi 191etnega hlapca Franca Dingača od Sv. Jakoba, ki je padel s hleva in al pri tem zlomil levo nogo. — Na Glavnem trgu je zavozil kolesar O to Gerbič v tovorni avto nekega tukajšnjega prevoznika. Pri padcu je dobil Gerbič k sreči le manjše poškodbe, dočim je prišlo dvokolo pod kolesje tovornega avtomobila, ki ga je popolnoma zdrobilo.
— Eden obsojen, dva oprotfsaa. Včeraj smo poročali o razpravi pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišče proti 521etnemu trgovcu Maksu Werdisheimu iz Leobna, 741etnemu županu občine Zg. Jakobski dol in 361etnemu tajniku omenjene občine Frideriku S., ki bo bili obtoženi v zvezi z afero domovinskega lista M. VVerdisheima. Razprava je
: trajala skoraj tri ure. Maks Wardiabeim
ta župan sta bila in kazni, Friderik & pa je tal obsojan na 3 nuecior zapora pogojno za dobo 2 let, ker je Izstavil ta prepisal lažno listino. Senatu je predsedoval a o. a. dr. čemer, pri sodnika sta bua a. o. a. dr. Germo vsek in Lečnik, obtožnico je aastopal državni totflec dr. »'^**mna
— Obsojane. V procesu zaradi »bele kuge«, o katerem smo poročali včeraj so bile vse obtoaenke obsojene ta sicer Angela Puanik na 7 mesecev zapora brezpogojno, ostale 4 obtoženke pa na % meseca zapora, pogojno za dobo 2 let.
— Pobreik* novice. Stari pobreakd rod izumira. V Poljski ulici 8 je umrl hišni posestnik Franc Iskra, star 80 let, v Nasipni ulici 9 pa upokojeni železničar Franc Majer, star 79 let. žalujočim naše soža-lje!
Mariborsko gledališče I Iz Slovenskih goric
je prav
živahno. Zato se priporoča vsem in ter p aentom, da ae čim prej priglasijo, dok c je ae izbira sedežev mogoča.
Za slavnostno otvoritveno predstavo c
201etnem jubileju mariborskega gledališč so vse priprave v polnem teku in se glavnem tudi že dovršujejo. Vprizorila s bo po dolgoletnem presledku zopet Ski binškova dramatizacija Cankarjeve g »Hlapca Jerneja ln njegove pravice«. Pre< predstavo bo Imel slavnostni govor pred sodnik Umetniškega kluba dr. snuderl
POMAGAJMO GRADITI PIVKOV SOKOLSKI DOh
Vprašanje sezonskih delavcev v tujini
Zanimiva navodila ZPD, ki na] jih domači pošljejo svojcem v tujino, da se bodo znali ravnati
M. Sobota, 21 septembra Sorodniki sezonskih delavcev, ki jih je še najmanj 7000 zaposlenih iz Prckmurja
na veleposestvih v Nemčiji in Franciji, se zelo boje za svoje rojake v tujini. Neodgovorni agenti in nerazsodni ljudje raznašajo vse mogoče govorice, ki pa so popolnoma izmišljene. Zveza poljedelskih delavcev ▼ Murski Soboti svari pred nasedanjem takim izmišljotinam, ker je le nasprotno res, da se naši sezonci lahko vrnejo v domovino ali pa ostanejo na delu. Iz posebnega poziva ZPD posnemamo dobesedno:
Delavci, ki se nameravajo čim prej vrniti v domovino in bodo zapustili delodajalca pred potekom pogodbe, bodo s tem prekršili pogodbo, ker ne bodo ostali do konca sezone, kakor so se pogedili. Za vse posledice, ki nastanejo zaradi prekrška pogodbe, bodo sami odgovorni, t. j. izgubili bodo kavcijo in bodo morali sami plačati celo voznino od kraja dela do naše državne meje. Nevarnost je tudi, da bodo gospodarji odtrgsvsli zaslužek zadnjih dni pred odhodom
Delavcem v Franciji priporočamo, naj denar, ki ga morda imajo pri sebi. če morejo čim prej odpošljejo domov, kajti s seboj jim je dovoljeno vzeti samo majhno gotovino. Tega zneska pa ca j niksr ne zamenjajo v kakršnikoli domač: banki, temveč naj se obrnejo na našo Narodno banko, ki ima svoji podružnici v Ljubljani in Mariboru. Te banke jim bodo franke zamenjale po pariteti. Zasebni denarni zavodi prinesenega denarja ne morejo zamenjati po pariteti.
Delavcem v Nemčiji priporočamo, da pošiljate redno vsak mesec vaš zaslužek preko tamkajšnjih bank na točen naslov vašim domačim in to na Deutsche Verrech-nungskasse v Berlinu, ki odpošlje potem vaš zaslužek naši Narodni banki v Beograd in ta vašim domačim, katerim ga pošilja-
te. Gospodarji vam morajo preskrbeti potrebne dokumente (Grunt zet tel), s katerimi lahko pošljete denar. Sezonci lahko od-pošljete po 40 mark na mesec. Letni delavci, t. j. oni, ki so se pogodili na leto dni, lahko pošljejo pa 55 mark na mesec ali za 5 mesecev nazaj skupaj 200 mark. Oni, ki pošiljajo po 35 mark na mesec, pošljejo za 5 mesecev skupaj 175 mark. Glejte, da boste redno pošiljali, če pa bodisi sezo-nec bodisi letni delavec več zasluži, kakor sme poslati, naj višek zaslužka ne zapravlja, ampak naj si toliko obdrži, kolikor potrebuje za pot in prehrano na poti od mesta dela do naše državne meje. Za ostali denar naj si nakupi potrebnih reči, ki jih bo rabil, n. pr. ročni Šivalni stroj, bi-cikel, kovčeg, harmoniko ali druge drobnarije, ki so doma potrebne. Vse, kar se da spraviti v paket, lahko vzamete s seboj v domovino brez bojazni
Svetujemo vsem, naj bodo v tujini pametni in olikani ter se lepo in dostojno obnašajo, da ne bodo delali slabega vtisa in sramote. Naša država je nevtralna in v prijateljskih odnošajih z vsemi sosedi in taka hoče ostati. Ne vzklikajte niti tim niti med potjo kakih vznemirljivih izrazov. Vedite se kakor se morajo državljani nevtralnih držav. Če se zbere večji transport, sporočite to brzojavno Borzi dela v M. Soboti ali v Mariboru, da bodo pripravili vse potrebno za prevoz v domači kraj. Pripominjamo, da se poslani denar še vedno lahko zamenja in sicer 1 marka za 14.30 dinarjev. Vse to vam javljamo in sporočamo zato, ker so mnogi vaši domači v skrbeh za vas in nas prosijo, naj bi vas, če je mogoče, pozvali domov. Prepričani smo, kakor nam mnogi pišejo, da za sedaj ni posebne sile in niste v nevarnosti, vendar vam sporočamo, da se sami po svoji volji odločite in vašim doma-Mm sporočite, kako in kaj mislite ukreniti v bodoče.
Katere predmete ]e treba odstraniti
s podstrešij
Neka] pojasnil k uradnemu razglasu
Maribor, 22. septembra Mariborčani so se znašli v zadnjem času v navalu najrazličnejših razglasov in navodil. Vznemirjenje je povsem odveč. Gre le za ukrepe, ki so v danem primeru na mestu. V Mariboru poslujejo namreč sedaj kar tri komisije. Prva pregleduje kleti. Rezultat teh predlogov bo ugotovitev in seznam tistih kletnih prostorov v Mariboru, ki bi bili v danem primeru primerni za preureditev v zaklonišča, oziroma, ki bi bili že v sedanjem stanju uporabna kot za klonišča.
Imamo pa še drugo komisiio, sanitetno. Ta komisija proučuje način gradnje posameznih objektov Na tej osnovi skuša dognati, v koliko bi bili posamezni objekti primerni za preureditev v ambulančne postaje. Naloga sanitetne komisije je, da zbere v tem pogledu vse potrebne podatke in da poda na podlagi zbranega materiala konkretne predloge glede možne ureditve posameznih objektov za svrhe ambulanč-nega zdravljenja, ki bi prišlo v poštev v danem primeru.
Razglas, ki najbolj zanima Mariborčane, predvsem hišne posestnike, pa se nanaša
na izpraznitev podstrešij, ki mora biti končano do 25. septembra t. 1. V ponedeljek prične namreč poslovati policijsko-požarna komisija, ki si bo ogledala mariborska podstrešja, iz katerih se morajo odstraniti vse vnetljive in gorljive stvari. Določbe požar-no-policijskega reda so sedaj poostrene s predpisi, ki se nanašajo na paaivno obrambo mesta pred napadom iz zraka. Mariborski hišni posestniki, pa tudi drugi prizadeti stanovalci, so se zelo zanimali, kaj je prav za prav mišljeno pod pojmom vnetljivih in gorljivih predmetov, ki jih je treba do ponedeljka spraviti s mariborskih podstrešij. Uradno uvrščajo med te predmete cunje, knjige, slamo, seno. les. zaboje, kovčege, papir in v nekem oziru tudi dele pohištva. Konkretno pa bo v vsakem primeru odločalo mnenje poŽarno-policijske komisije, ki bo odločila, ali se gotovi predmeti morajo odstraniti s postrešij aH pa ne. Omenjena komisija bo poslovala do pregleda vseh mariborskih podstrešij, nakar bo zaključila svoje delo s predlogi in ugotovitvami glede stanja mariborskih podstrešij.
Iz Prekmiirja
Iz naše gimnazije. V drž. realno gimnazijo kneza Koclja v Murski Soboti se je v letošnjem Šolskem letu vpisalo 648 učencev, med njimi 184 učenk. V samoupravni osmi razred se je vpisalo 30 učencev, tako
da je na soboški gimnaziji skupno 678 učencev ln spada gimnazija v Murski Soboti med večje provincialne srednješolske zavode pred Ptujem. Novim mestom in Kočevjem. Prvi razred ima tri oddelke, ki so pravi mamutski razredi, ker ima vsak po 60 učencev. Tudi drugi razred ima tri oddelke, tretji, četrti in peti pa po dva.
V vseh odelkih je po 40 do 50 učencev, razen v petem razredu, kjer jih je po 30.
V šestem in sedmem razredu je po 48 učencev. Skupno ima torej soboSka gimnazija 14 državnih oddelkov in en samoupravni razred. Profesorski kolegij Šteje 23 učnih moči. Z zavoda so bili v začetku šolskega Ista prestavljeni Viktor Smolej na učiteljišče v Maribor in Rajko gubic v Novo mesto, na zavod pa je prišla prof. Beta Hudales iz Ljubljane. V zavod so bili imenovani novi suplenti: Zvonko Hočevar, Darinka Zoreč. Erna Muser in akad. slikar Kari Jakob. Zaradi pomanjkanja učnih moči je reduciran pouk v risanju, telovadbi in verouku. V verouku bo pouk izpopolnjen že prihodnji teden, ker je bil postavljen za honorarnega veroučitelja brez honorarja salezijanski duhovnik Ivan Zaje
žrtev otroške razposajenosti je postal šolar ček Franc Šiška v Starinovi vasi. Pred poukom so se učenci igrali in podili okrog šole ter metali po tleh. Malega Francka je njegov tovariš vrgel na tla tako nespretno, da al je pri padcu zlomil roko in so ga morali prepeljati v bolnišnico v Mursko Soboto.
Napad lz zasede. Ko je posestnik Kre-Un Štefan iz Srednje Bistrice gnal krave na pašo je nekdo lz zasede ustrelil nanj in ga nevarno ranil. Krogla mu je prebila lavo stran prsi ln Izstopila pod lopatico. Kdo je bil napadalec, se niso mogli ugotoviti.
Iz Ptuja
Komunalne nadeve. Pretekli torek je bila javna občinska seja pod predsedstvom župana dr. Remca, ki je poročal, da ja Vinarska zadruga kupila poslopje bivše
»Vinarie« d. d. Prostori, zlasti obširna klet. ae sedaj adaptirajo in je pričakovati,
da bo Vinarska zadruga lahko pričela nakupovati vino že letošnjo jesen. Adaptacije prostorov za vinski muzej so dovršene. K stroškom je občina prispevala 20.000 din. Za modernizacijo mestnega kopališča je Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani odobril posojilo 600.000 din. Ker so pogoji za posojilo zelo neugodni, bo mestna občina začasno najela le do 200.000 din, istočasno pa skušala pogoje omiliti. Banska uprava je odobrila nov tržni red. Mest. na občina bo prispevala za regulacijo Drave po 25.588 din in sicer skozi šest let na ta način, da se bo dobavljal material in dale na razpolago delavne moči. — Predilnici Angela Zigona in kemični čistilnici Fer d. Stroaaa ae je odstopilo brezplačno primerno zemljišče za postavitev tkalnic« in čistilnioe.
Živinski sejem. Na zadnji živinski se jem je bilo pripeljanih 95 volov, 286 krav. 24 bikov, 18 juncev, 105 telet in 50 konj. Vsega je bilo pripeljanih 578 glav živine, prodanih pa je bik) 262 glav ln sicer: 62 volov, 141 krav, 19 bikov, 44 telet in 6 konj. Cena volom je bila 3 do 4, kravam 2.25 do 3.75 bikom 2.75 do 3.50, teletom pa po 3 do 5 din za kg žive teže. Konji so ae prodajali po 800 do 4.000 din za komad. Na svinjski sejem pa je bilo pripeljanih 334 svinj, dofilm je bilo prodanih samo 61. Cena prolenkom, starim od 6 do 12 tednov je bOa po 80 do 140 din za komad. Debele svinje so se prodajale po 6.50 do 6.75. plemene svinje pa po 6 do 6.25 din za kg žive teže._
— Ce se ne motim, ste start 43 let.
— Odlično! Kako ste to uganili?
— Nekoč sem poznal nekega človeka, ki je bil za polovico manj neumen, kakor ste vi in ki je bil star 21 let.
V zadnjem trenutku preprečen požar.
Pretekli ponedeljek se je vračala po cesti nimo poa. Janeza Kramberja na Krihem-ergu skupina otrok, izmed katerih je xlen zakuril z vžigalicami za gospodarskim poslopjem kup zloženih šop, ki so se / hipu vnele. K areči so opažih početje jtrok domači ln ob pravem času pogasili >genj, ki bi lahko skoraj povzročil ogromno škodo.
Hudo neurje. Pretekli torek okrog 16. je razsajalo nad Slov. goricami hudo neurje z točo. Privolili so se temni oblaki lz zapadne smeri in nenadoma se je vlila ploha kakor iz škafa. Padati je pričela kot °Sniki debela toča, ki je prizadela zlasti v vinogradih ogromno škodo in znatno zmanjšala letošnji pridelek. Največje opustošenje je bilo povzročeno v občini Sv. Jurij v Slov. gor., Sv. Jakob in delno Sv. Ana. Vinogradniki, ki so upali na obilen vinski pridelek, se s strahom ozirajo po skoraj docela uničenih vinogradih. Pomoč prizadetim je nujna.
Težnje in želje naših Tezenčanov
Tezno, 22. septembra Tezenčani imamo tudi svoje želje in potrebe. Predvsem mislimo na tisto cestno zvezo, ki so nam jo svojčas obljubili in ki naj bi šla iz bližine moljskega broda po Nasipni ulici na Tezno in ki naj bi se pri šabedru zlila na Ptujsko cesto. Od te ceste si obetamo Tezenčani mnogo koristi. žal ni upanja, da bi se ta načrt uresničil. V ostalem smo z velikim veseljem sprejeli na znanje vest o nameri, da se postavi na Teznem relejna radijska postaja. Z zadoščenjem se spominjamo Tezenčani pomembnega dogodka pred 5 leti, ko smo dobili svoje postajališče. Izredna frekvenca zadnjih let nam je dokazala, kako velika in resnična je bila potreba po novem železniškem postajališču. Zaradi tega smo tem bolj hvaležni odboru za gradnjo našega tezenskega postajališča. S hvaležnostjo se spominjamo pokojnega župana Volka, ki se je mnogo trudil za uresničenje tega načrta. Da je navzlic raznim težavam prišlo vendarle do gradnje postajališča na Teznem, je predvsem zasluga tedanjega narodnega poslanca g. Krejčija, ki je te dni pred petimi leti razveselil pripravljalni odbor za gradnjo te ženskega postajališča z veselim sporočilom, da je generalni direktor državne železnice že podpisal spis st. 65150. s katerim se dovoljuje gradnja tezenskega postajališča, s čimer je bilo ustreženo dolgoletnim prizadevanjem Tezna in sosednih naselbin, pa tudi mnogim interesentom iz samega Maribora, ki imajo bliže do te ženskega postajališča, kakor pa do glavnega kolodvora v Mariboru. Tezenčani smo hvaležni ljudje in se zato te dni toplo spominjamo vseh ki so omogočili, da se je na Teznem zgradilo prepotrebno železniško postajališče.
Par bežnih vtisov s sodišča
Maribor, 22. septembra Po opravkih sem moral iti na sodišče. Izkoristil sem čas čakanja s tem, da sem se postavil pred desko, ki nosi napis »Prodaja zarubljenih premičnina Suhoparno visijo tam dražbeni oklici. V ostalem je bila ta razglasna tabla že v tako zvanih »dobrih časih«  zmerom »zasedena«.
Poleg par listkov, na katerih je razpisana dražba oziroma prisilna prodaja za razno staro pohištvo in druge ropotije, sem naštel kar 8 radijskih aparatov, f osebnih avtomobilov, 10 kompletnih oblek, 40 m suknja, otomane, 12 pisalnih strojev, motorna kolesa, dirkalna kolesa itd.
Nepopolno in pristransko b\ bilo to po-ročilce, če ne bi omenil zavezancev iz vrst naših kmetovalcev. Tudi njim ni prizane-šeno. Bolj kakor telicam in bikom prede težka v tej kategoriji sodom, deskam ln zalogam vina. Celo 1000 kg sena je na dražbi kljub velikemu in občutnemu pomanjkanju te sočne krme v dotičnem pasivnem predelu.
Seveda je zanimiva tudi statistika zahte-vajočih strank, upnikov. To ao mesarji, posojilodajalci, dobavitelji pohi>t\a, trgovci, gostilničarji, toda le malo denarnih zavodov.
Te suhoparne beležke nam razgrinjajo poučno sliko naših socialnih in gospodarskih razmer ob meji. Na teh suhoparnih razglasnih deskah je nemalokrat zapisana usoda stotin družin ob naši meji. — Jurij Pika.
Iz Litije
— $pla.v ar p spet plovejo. Po zadnjem dežju je reka Sava toliko narasla, da je* prekrila sipine, Id jih je bilo prej mnogo kar sredi struge. Porast vode so z veseljem pozdravili spi a var ji, ki so bili ot> suši prisiljeni k počitku ali pa mučni vua-nji. Ob suši rabijo za pot iz Litije do Kadeč kar 6 ur, dočim sedaj ob visoki vodi le dobre tri ure. Splavarstvo rodi v naših krajih več podjetnih družin.
— D°t»ra sadna letina. Toliko sadja, kolikor ga premorejo letos v dolini, pa tudi po okoliških hribih že dolgo vrsto let ne pomnijo. Vsak dan prinašajo k nam kmetje od Sv. Kriza. Primskovega ln drugih dolenjskih krajev aadje na prodaj. Precej sadja imajo tudi na Vačah, posebno čespelj. Z Vač pa ni kar nič sad jari e v. Kmetje na Vačah in v okolici tarnajo, da ne morejo spraviti sadja v denar. Ker Ja letos obilo sadja, kupcev seveda ni na dom.
— Lepo preurejen ovinek. Nedavno so preuredili ovinek pred litijsko pošto, Ki ja bil že ras potreben obnove. Sedaj je ovinek pregleden. Cestna uprava dokončuje te dni ureditev ovinka pri Turku v Gradcu, ki je bfl posebno nevaren, ker trna oo-liko črke S in gre tudi preko železniškega Ura. Na enem koncu ga je zastirala hiša, na drugem koncu preko železniškega pre-hoga pa sta doslej zapirala pregled vrtna u ta in del zaraščenega vrta. Sedaj so odstranili vrtno uto ln požagali drevje. Ovinek je bil doslej nagnjen na napačno stran. Sedaj so ga pravilno dvignili in tudi razširili. Ovinek lezi na cesti, ki vodi iz Litije proti Ljubljani odnosno proti Vačam.
Postani ln ostani član Vodnikove dražbe!