TRST, sobota 15« septembra 1956 Leto XII. - Št. 207 13445) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93 808, 37-338 UREDNIŠTVO. ~ "" 37-338 — Podn.V St' *’ U’ — 'll:LEFON V3-*08 IN 34-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV FRANČIŠKA St. 2« v Sirim 1 «oin?o° , , ,Pelllf° i n- T,el- 33-*2 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za v. _............. ==-.___ r^ovs ' fmančno-upravn. 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. viSine 33-82 — OGLASI- od 8 inn in on is m T.uinn w ™ rrvp'oči V ■” , Te1, MAL1 OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. ,'nn ..._„ L.'.1 15.-18. - Teiefcn 37-338 CENE OGLASOV: Z* vsak mm Postni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska. Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst Indonezijska vlada poziva zahodne države naj ustavilo volaške priprave zaradi Sueza Danes sestanek predstavnikov držav skupine Colombo - Nehru in Bandaranaike pojdeta v Kairo? - llulles pride prihodnji teden v London na novo konferenco ■ Pi-neau zagotavlja, da Francija ne misli rešiti spora s silo - Po odhodu tujih pilotov wKtIIJRO 14 __ Kn. ,. ......... ase7 inioi radio je javil, da bo predsednik !°m eo va^en oovor ob izročivi diplom pilo- *eni člani h-i\Qa letalstva• Na svečanost so bili povab-tvrdki 1,0 u •omaiskega zbora, vsi novinarji in pred-sen, informacijskih agencij. London, 14 _ ,lta VlartJ’’- *’■ ~~ indonezij-firi‘anij0 ^ Veliko naj !■’ ^DA in Francijo, ^'Pravam!16 z vojaškimi ‘e drž=„ , a kodo prizade- Vprašanie L -? mirno rešile It »«, sueškega prekopa. n° iavT^ Delhi-ia pa urad-0liriistrskiJO; bo indiiski ^dsedoval predsednik Nehru redni •|utri zjdtraj iz- iav st,, • Predstavnikov dr-rili bodn'ne Oolombo. Govo-sej0 ,0 °, eueški krizi. Na Ovniki n .Povabljeni pred-Bllrme in n a’ Indonezije. 6°do Pakistana. Proučili "e izjave objavo skup- Nek S tem v zvez.i-5es špo/oču11*^ list pa i.e da- 1 j>0 ceiin , Je verjetno, Predsednii- 5ns ministrski ini odšel Sndaranajke te umujem Va gipt skupno z seriem ’ se sestane z javljajo, da j fr*stala „a vlada načelno ;erenci , udelezbo na kon-"ta 2a Ustanovitev organi-pFedlagaj p?®a3£>rija, ki jo je i da iP ^aj'er- Pakistanska L'V Predlo?nen',a' da Naser‘ lrno re,.g nuci možnost za mi -d franV sneškega spora, r^istrstvn m zunanjim S' » in Eoreign Of- Jeti ,p se posvetu hlS®- s j.f,ul«aninovim šii držav»m P°zlva za-s»ešk- naj mirno re- HoCoj J spoL n? ?e bnS°t v .Londonu javili, u?Vltcv J?°nferenea za ustaši Sueško 2en-ia nporabni Prihod- Prek°pa začela «°iiiti “j?------- ki Pikom plomatskim prečko^0 se ni1,1?. od 18 držav, dri tenee -Zlle londonske ,,ave n.’ naj povabijo te ia >uden£°n£erenco. s,Ja se kroSih izjavlja- Indonezij- nistri za zunanje zadeve, za finance, pravosodje in prosveto. Avstralski ministrski predsednik Menzies pa je danes popoldne prispel v Washiog-ton, kjer ga je sprejel predsednik Eiser»hower. Pri razgovoru, ki se je oanašal na Sueški prekop, je bil navzoč tudi Foster Dulles. Po razgovoru z Eisenhotverjem je Menzies nadaljeval razgovore z Duilesom v državnem departmaju. V Canberri je medtem namestnik ministrskega predsednika sporočil, da je avstralska vlada sklenila podpreti ustanovitev združenja uporabnikov Sueškega prekopa. Pripomnil je, da ni govora, da bi v sedanji fazi uporabljali avstralske oborožene sile. pis- te>es ~,“j°dnjega tedna. Fo-ce ie dal navodila S" bodi Lond b 18. septembra /rancijenU 'a"3?1-1 m" to 1 da pril!- .. Anglije in 1,1,ki se I vllo konferen- «0 bra- Be] “ kZ.aČe‘a 19' seP-iel Javda * bisa je že urad-LonHrv3 Dulles pri- iktr^ LlovcZUKanji minister bjih1 V Parfz,'. 0 Predsedoval sestanku zuna-«b ,Vvr'^°y držav članic Prni?ske zveze in bo *'iitv.C>Vor s f lmel še poseben ^na ,,„?re o Suezu. s-,v rg Cio f«Snraz8ovV0arŽ0n“st , se pripi-Wkb UoyI°m' k' jih ie c^slaniki1 danes s ki JjU^eljoV^vjjajo, se bodo fiah.^bann s,al‘ v Stockhol- bitsu n4*nii „cU1 v Obleti ‘h N??lnis.tri Švedske, Si‘ h,t ie bil ke ‘h v ta J«ti?anister i horveškj zuna-• bi' 2nano Re Pozvan .z bje»- driave Je- da omenie- b, SI* ’®n ne'pSieo 5° tu-IaRa anJie®,a zadržanja Sr clo8a fles,ko-francoskc-htavnikk»elvvy’ 1p darmšnji raz-l6tlVol treh n -oyda spred-* teta o ” držav je imel ^elLPPhtislIt n razpršiti m-% Z 1« £ ‘eh. držav. V »VzaibiStri do ‘nje zuna-Zn°v‘h ej0 eno?nSVetovali- da vaUo Predlon stališče do Nst Je biiei°v-., Kakor je K ki UhdenV^fki zuna,nii i k-i c^n odbora h CPfnhagn VOciil Menzies. S mlnL JavIJaJo, da i>‘ke Sa° včel i predsed- tj *ara>ii eh - ■ J p lk°viRi'"n 10‘ler ahkregmedl0k nsea e " zatr i “aj .»k Val C’ d»* Zeloepre- svoje vla-0Nke “stali urtlie1e4en nad tiV.e44ehkor>ferenceeieženci 1«*": bf' fto"1 ZaskrbF°d”lh "držav Nih '!lrn PreI,Jenost v zve- zSejo, 'dl ^žef-Uo,n ■P0Slil' Ede e niso bili novem k-~ K o ^oValtako 1 ki^kna e,v Va#nP° mnenju tih* nci-Lloyda “ sestanek hm L.i0vri„ sesianeic 'lil- Kaua‘erih s , Predstavne1 Irukor ie arabskih dr- n” Zastopann P“’ J!h bil -hdloiii se i-p n v odboru *vV t*vp ZadeevZaV^al za k(iat|Ha Pariz,, e, °ZN. ‘ttvji ker dipl°matVSkaa ridaneS Ibtv hi . so se ,a dejav-Un3nii m zbrali talk „iZasedani m‘nistri za r- Mod ZE/- Pl'ed-v0hskiih zSovor ,at ie. imel Jutri izide «Primorski dnevniku na osmih straneh s članki o zagrebškem velesejmu. Japonski zunanji minister Sigemicu pa je izjavil, da bo japonska vlada sprejela v zvezi s Suezom stališče, ki bo «v skladu z njenim temeljnim stališčem iskanja mirne rešitve brez uporabe sile«. Francoski zunanji minister Pineau je nocoi govoril po radiu o tem, kaj bi se zgodilo, «če bo Naser kršil konvencijo iz leta 1888 ali pa če bo odklonil novi mednarodni družbi sredstva za funkcioniranje«. «V tem' primeru, je dejal Pineau. bj se vojaški spopad še lahko preprečil, če bodo uporabniki prekopa pokazali svojo odločnost in svojo solidarnost, tako ca pripravijo Naserja, da ne bo ponovno žrtvoval interesov svojega ljudstva svojim avanturističnim sanjam.« Pineau je izjavil, da je rešitev, ki so jo predlagale in navdihnile ZDA. logična posledica sklepov, ki so bili sprejeti na londonski konferenci. Ponovil je vse dosedanje že obrabljene, neprepričljive in neutemeljene argumente ter je pripomnil, da ((francoska vlada na želi u-porabiti sile, toda niti ne mi- sli prikloniti se preč- njo«. Zatem je dejal, da »vojaške priprave' ne bodo zaman, tudi če bodo služile samo za preprečitev neredov v Egiptu in sile proti tujim pilotom«. »Navzočnost francoskih čet na Cipru nima namena ogrožati arabske države in še posebno ne Sirije in Libanona, kakor tudi ni izraz želje po intervenciji v sporu zaradi Cipra«. Zatem je Pineau zatrjeval, da Francija ne misli rešiti sueške krize s silo. in je na koncu izjavil, da je politika njegove vlade še vedno ((konec hlačne vojne, razvoj gospodarsko nerazvitih dežel in mirna koeksistenca; toda pod pogojem, «če j-o države pripravljene postaviti splošne interese pred lastne ožje interese in spoštovati sprejete obveznosti«. Egiptovska vlada ni dobila nobenega uradnega sporočila ameriške, britanske in francoske vlade o načrtu za ustanovitev združenja uporabnikov Sueškega prekopa. V egiptovskih uradnih krogih so mnenja, da Velika Britanija čaka na rezultat posvetovanj, ki jih je začela z državami, ki so odobrile Dullesov načrt na londonski konferenci, preden uradno sporoči Kairu zadnje sklepe. Medtem se egiptovske oblasti pripravljajo na potrebne ukrepe, da zagotovijo nemoteno plovbo po prekopu po cdhodu tujih pilotov, ki so za danes opolnoči odpovedali službo na pritisk Velike Britanije in Francije. Kakor je znano, je predsednik Naser dopisniku nekega angleškega lista izjavil, da bo 70 egiptovskih pilotov ob podpori tujih pilotov, ki so odklonili odhod iz Egipta, delalo po potrebi nepretrgoma, da zagotovijo normalno plovbo. V kratkem pa bo lahko nastopilo službo okoli 6o egiptovskih pilotov, ki se že pripravljajo. Poleg tega bodo prišli v Egipt tuji piloti iz raznih držav, ki so ponudili svojo pomoč. Agencija za Srednji vzhod javlja danes da je prišlo v Kairo nekaj sovjetskih pilotov. Medtem je egiptovska ustanova za Sueški prekop sporočila spremembo delovnega urnika pilotov. Poleg tega je nova družba sporočila, da bo prvi konvoj ladij odplul po prekopu iz Port Saida jutri 15. septembra ob 0.30 po kra- jevnem času kljub odhodom tujih pilotove Kairski radio je tudi javil, da je nova družba za Sueški prekop dosegla prvenstvo, ker je danes plulo po prekopu 50 ladij, kar se do sedaj še ni zgodilo. Poveljnik zadnje ladje, ki je danes plula po prekopu v konvoju, in sicer holandske petrolejske ladje »Vasum«, je izjavil, da je bilo potovanje izvrstno in da so bile egiptovske oblasti ((izredno korektne«. Glavni ravnatelj stare družbe za Sueški prekop Jacques Georges Picot je izjavil, da ((absolutno ni realistično misliti, da bo združenje uporabnikov prekopa lahko skrbelo za nadaljnje delovanje prekopa brez sodelovanja Egipta«. Dodal je, da je pomanjkanje realizma gle- ce tega združenja «bolj ali manj rezultat* dejstva, da so vsi pretiravali vprašanje pilotov, ker SO piloti le del velike organizacije«. Izjavil je tudi. da ni razumljivo, čemu so ustanovili novo družbo u-porabnikov, «ko je stara družba vedno imela sebe za združenje uporabnikov«. i plesi l AMAN, 14. — v jordanskih krogih zatrjujejo, da je bilo zaradi napada, ki so ga izvršili izraelski vojaki preteklo noč na poveljstvo arabske legije v Charandelu, ubitih okoli 40 Jordancev. Kakor zatrjuje jordanska viada v protestu, ki ga je poslala me- šani komisiji za premirje, so Izraelci začeli napad okoli polnoči, potem ko so pripra-J?1’. zasede na vseh poteh. Uničili so nato vse naprave in vozila ter so se umaknili. Arabska legija ni mogla zaradi prevelike oddaljenosti poslati ojačenj. Opazovalci rnesane komisije so takoj odpotovali ha kraj spopada. Jordanski kralj Husein je danes prišel v Bagdad, kjer je začel razgovore z iraškimi voditelji. PNOM PENH, 14. — V poučenih krogih izjavljajo, da bo kitajski ministrski predsednik Čuenlaj odšel konec novembra na uraden obisk v Kambodžo. Vabilo je izročil Cuenlaju princ Norodom Si-hanuk februarja letos, ko je bil na obisku v Pekingu. Angleška vlada odklanja sleherna pogajanja o Cipru Radclitte bo pripravil ,ustavo", na podlagi katere bo Ciper vojaška baza zahodnih držav • Laburisti zahtevajo obnovitev pogajanj z Makariosom - Bevan obtožuje vlado fašističnih metod BEIRUT. 14 — V poučenih krogih izjavljajo, da bodo predstavniki Libanona in Sirije predložili v ponedeljek Varnostnemu sveta protest proti navzočnosti francosko- bntanskih čet na Cipru. LONDON, 14 — Spodnja zbornica je danes odobrila s 308 glasovi preti 243 politiko vlade na Cipru. Debato o tej politiki vlade je danes zjutraj začel laburistični poslance Noel Baker, ki je poudaril pravico ciprskega ljudstva do avtonomije in do morebitne združitve z Grčijo. Doda! je, da razvoj ciprske avtonomije ne jjj smel ovirati odnosov med Grčijo in Turčijo. Obtožil je vlado, da je izzvala nasprotovanje Turčije rešitvi tega vprašanja. »Dejansko ni nobenih zakonitih pravic Turčije do Cipra,« je poudaril Eaker. Obsodil je zatem dejstvo, da je vlada zavrnila premii-je, ki ga je predlagala organizacija BOKA, ker je zahte- BULGAN/NOVO PISMO PREDSEDNIKU ElSt N HO VVERJU Ministrski predsednik SZ ponavlja svoje predloge za razorožitev Na koncu svojega pisma poziva Buiganin Eisenhovverja k nadaljnji izmenjavi mnenj zaradi rešitve mednarodnih vprašanj MOSKVA, 14. Moskov- ski radio je objavil tekst poslanice. ki jo je včeraj Buiganin poslal predsedniku ZDA Eisenho werju. Ministrski predsednik SZ Buiganin v svoji poslanici ponavlja sovjetske predloge o splošni razorožitvi, pri čemer dostavlja nekatera podrobna pojasnila. Zlasti vztraja Dri nujnosti, da se prepove nuklearno orožje, ter zatrjuje, da pomeni postavljanje razorožitve 'v odvisnost rešitve drugih visečih vprašanj — na primer nemškega vprašanja — samo še večje oteževanje sporazuma. Buiganin poudarja, da v zadnjem Eisenhotverjem pismu ni bilo ničesar o zmanjšanju oborožitve in ne o prepovedi atomskega orožja. Pravi tudi, da razprava v okviru OZN ni dala rezultatov in zatrjuje, da je mogoče doseči sporazum o razorožitvi samo e pogajanji med velesila- mi. ((Sovjetska zveza, izjav- I v-ega mednarodnega položa- Ija Buiganin, ni bila naklo-lja. Prav v tem trenutku se njena predlogu o letalskem I je v mednarodni areni poja- nanjnrstuii no/4 _ •> v ,, . r J NEZADOVOLJSTVO M RIMU ZARADI RAVNANJA LONDONA IN PARIZA iTAiimiusiia im mue za premis sneitaia spora pred OZDI Parlamentarna skupina KPI poziva vlado, naj ne pristopi k ^združenju koristnikov Sueškega prekopa* - Togliatti za predčasno sklicanje parlamenta It? drl-Zunan'iirvl znhodnc-vi,N mmuuom “la l»Vil n. ie po raz- ■ .Londnn le honnska 4'š" »Hotnost - Pokazala E° .S°Uda,0nd"nu '»vSerj* »estal ?°.n Kr«" ^ >im*0Varjfi JImK- , Ta pa *liaiJUkaem'nis‘rombeJ.E.1As,kim ličili ^tk(‘th ?Una,1Jlm vbI.(JdV1cl‘H. zat1’ ie fran-%>iubl'zU s3}?; da lahko V£ usi-eškemu ** ^UvkjotL' (Od našega dopisnika) RIM, 14 — V Rimu vlada še vedno precejšnja nejevolja zaradi Edenovega načrta o «združenju koristnikov Sueškega prekopa«. To mogoče ne toliko zaradi načrta samega kot zarad. čudnega postopki Londona in Pariza, ki o vsej stvari Rima sploh nista obvestila, in to prav pred vladno sejo, na kateri se je formuliralo določeno stališče italijanske vlade, ki se ne sklada z omanjenirn načrtom. Ko je šele po vladni seji ter po tem, ko je bila vlada o zadevi obveščena po londonskem veleposlaniku Zoppiju, že pozno zvečer britanski odpravnik poslov Keitt Unvvin prišel v palačo Chigi, so bili v Italiji po pravici lahko nekoliko u-žaljeni ne samo zaradi načina, kako so bili o stvari obveščeni temveč tudi zaradi tega, da so bili obveščeni sploh šele tedaj, ko sta London in Pariz ze nekaj skovala. Svoje nezadovoljstvo so z italijanske strani izrazili že z lakoničnim sporočilom, da je bilo to, kar je Unwin povedal, zelo splošnega značaja in da je vlada zahtevala od britanske vlade nadaljnjih podrobnosti. Govori pa se, da bo tej zahtevi sledil tudi protest, — pa čeprav v kar najbolj vljudnih diplomatskih besedah, — zaradi enostranosti sklepa, ki je bil sprejet ne le brez posvetovanja z italijansko vlado, temveč celo brez predhodnega obvestila, kot to zahtevajo najbolj elementarna določila mednarodne korektnosti. Pri tem pa je treba še poudariti, da naj bi Edenov načrt po nomenih njegovih avtorjev združil vse podpisnike večinske resolucije na londonski konferenci, med katerimi je Italija ena izmed najbolj neposredno prizadetih držav. Do tega trenutka pa, izjavljajo v krogih zunanjega ministrstva, še niso prispele nikake podrobnosti o omenjenem načrtu, čeprav je palača Chigi v stalnem telefonskem stiku i ministrom Martinom. Po vsem tem ni čudno, če v nekaterih poluradnih krogih ne prikrivajo svojega razburjenja zaradi takšnega postopka in se sprašujejo, ce mar «zahodna solidarnost« deluje samo «v eni smeri«. (Vendar pa prihaja iz I.rndona vest, da je imel tamkajšnji italijanski veleposlanik Zoppi danes popoldne na lastno zahtevo razgovor z angleškim zunanjim ministrom Selwynom Lloy-dom. Razgovarjala 3ta se o nadaljnjem razvoju pogajanj za ustanovitev «združenja koristnikov Sueškega prekopa«. Selwyn Lloyd, ki odpotuje v Pariz, se bo tamkaj sestal u-di z zunanjim ministrom Martinom ter mu osebno sporočil angleško stališče o omenjeni zadevi.) 7. vsebinskega stališča pa se smatra načrt za ustanovitev ((združenja koristnikov Sueškega prekopa« juridično nepomemben. Stališče vlade je še naprej načeloma naklonjeno intervenciji OZN. Poziv 18 državam, podpisnicam resolucije na londonski konferenci, za novo konferenco, na kateri bi razpravljali o Edenovem načrtu, bi italijanska vlada sprejela samo z namenom; da bi prav na tej konferenci poudarila potrebo obnovitve pogajanj s predsednikom Naserjem. V ostalem pa, tako se daje razumeti v omenjenih poluradnih krogih, bo vlada prej počakala tia reakcijo drugih prizadetih držav. Danes sta se podtajnika Folchi in Badini Confalonieri sestala z generalnim tajnikom zunanjega ministrstva Rossi Longhijem. Skupaj so pretresli položaj ter nato odšli k predsedniku vlade. Člani odbora parlamentarne skupine KPI, ki pripadajo poslanski zbornici (Togliatti, Lougo, Amendola, D‘Onofrio, G.C. Pajetta), so predložili predsedstvu poslanske zbornice resolucijo, s katero pozivajo vlado, naj ne pristopi k #združenju koristnikov Sueškega prekopa«. Resolucija poudarja temeljno potrebo Italije, da se ohrani mir- izogniti se je treba tudi vsaki gesti, ki bi zaostrila položaj ter napravila še težjo rešitev sueškega vprašanja s pogaja-nju ta rešitev mora namreč jamčiti svobodno plovbo ob popolnem spoštovanju egiptovske suverenosti. Resolucija poudarja tudj geografski po-ložaj Italije ter celokupnost italijanskih koristi, ki bi bile prizadete z oboroženim spopadom v Sredozemlju. Tudi ta resolucija omenja dejstvo, da za ustanovitev «združenja koristnikov« ni bila vprašana za svet ne Italija in tudi ne druge države, ki so se udeležile londonske konference, ter na koncu poziva vlado naj prevzame pobudo, da se spor okrog sueškega vprašanja prenese pred OZN. Nadalje še poziva resolucija vlado, naj izjavi, da Italija ob-spja vsako dejanje, s katerim bi se hotela vsiliti taka rešitev tega spora, ki jo je enostransko sprejela samo ena skupina velesil. Togliatti je v izjavi za tisk poudaril nujnost predčasnega sklicanja parlamenta. Rekel je, da so v vladnem zadržanju opazili nekatere pozitivne ^ elemente, vendar prevladuje splošen vtis o težki negotovosti, ki jo je treba premagati. »Jasne vladne izjave ter jasna debata v parlamentu bi lahko samo povzdignile ugled Italije v trenutku tako hude mednarodne napetosti,« je dejal na koncu Togliatti. Nenni se je pridružil stališču laburističnega voditelja Gaitskella, ko je dejal, da ne gre za #biti proti Naserju ali za Naserja. Pač pa gre za biti proti uporabi ali za uporabo nasilnih sredstev, ki lahko dovedejo do vojne. Mi smo proti vojni.« Tudi Saragat je ponovil besede laburističnega voditelja ter se izrekel za prenos sueškega vprašanja pred OZN. Predsednik vlade Segni bo jutri v Palermu prisostvoval otvoritvi zasedanja italijanske družbe za napredek znanosti. A. P. nadzorstvu nad ozemljem SZ, ker meni, da' bi tak sistem privedel namesto do zmanjšanja napetosti do vojne psihoze.« Kar zadeva atomske in ter-monuklearne poskuse, se lahki ti prenehajo, zatrjuje Buiganin, ne da bi bil za to potreben kak mednarodni sporazum za zadevno nadzorstvo, kajti znanost in rnpjder-na tehnika omogočata zaznavo vsakršne eksplozije kakega atomskega ali vodikovega orožja. Zaradi tega je po sovjetskem stališču mogoče ločiti vprašanje prepovedi a-t?mskih in termonuklearnih poskusov od vprašanja splošne razorožitve. «Sporazum med velesilami o prenehanju poskusov z atomskim in vodikovim orožjem, izjavlja Buiganin v svojem pismu, bi predstavljal prvi . in važen korak k popolni prepovedi ter masovnemu uničenju tega o-rožja.« Buiganin potem trdi. da je v Zahodni Nemčiji o-ž.vel militarizem in to zla-st. odkar je Zahodna Nemčija članica NATO, in dostavlja, da je zakon o obve.-ni vojaški službi ustvaril potrebne pogoje za ustanovitev velike vojske Bulganinovo pismo Eisen-hovverju prav: nadalje: «U- ktepi za zmanjšanje vojaških s'1 SZ ter poziv drugim državam, naj sledijo njenemu zgiedu, brezdvomno pričajo o njeni želji, živeti v miru in prijateljstvu z drugimi državami. Enaki ukrepi drugih držav bi pomenili bistveni prispevek za mir in odstranitev nezaupanja in strahu.« Maršal Buiganin nato poudarja, da so razgovori, izmenjava pisem ter delo raznih komisij OZN končno privedle ZDA in SZ na mrtvo točko, kar zadeva vprašanje razorožitve, ter ponavlja svoje prejšnje izjave o obojestranskem letalskem nadzorstvu, ki ga je predlagal predsednik EisenhoWer, V tej zvezi zatrjuje Buiganin: «Letalsko nadzorstvo ozemelj nima nič skupnega z vpraša-rjem razorožitve. Obojestransko letalsko nadzorstvo namreč pomeni, da so vse informacije o industriji kake države postavljene na razpolago drugim državam brez upoštevanja informacij, katerih posest je dragocena za politike in vojaške voditelje določenih držav. V ostalem sem prepričan da so številne zahodne države prav taki. mojega mnenja.« Sovjetski ministrski predsednik nato ponavlja predlog svoje vlade, da se ustanovijo kontrolna mesta v važnih središčih, kot na primer v pristaniščih, železniških križiščih itd., kar bi izključevalo možnost tajnih koncentracij oboroženih sii. »Seveda, trdi Buiganin, je ta predlog lahko u-činkovit samo pod pogojem, da se mu pridruži zmanjšanje oborožitve in oboroženih sil prizadetih držav.« Nato Buiganin vztraja pri trditvi o koristi sovjetskih predlogov za razorožitev od maja 1955 in marca 1956, po katerih bi morale vse države dajati na razpolago vse informacije o svoji oborožitvi, o svojih i-boroženih silah in o vojaških oporiščih. Ko Buiganin v svojem pismu nato obtožuje zahodne države, da ne marajo sporazuma o razorožitvi ter stalno menjavajo svoje stališče, dostavlja: »To se nanaša predvsem na naš predlog o zmanjšanju števila oboroženih sil petih velesil. Izvedba tega prvega ukrepa bi bila zelo važna za izboljšanje vil vaš predlog o letalskem nadzorstvu. Odkrito vam lahko rečem, gospod predsednik, da je položaj identičen, kar zadeva prepoved a-tomskega in vodikovega o-rožja. Dovolj je bilo, da je Sovjetska zveza izrekla svoje soglasje o datumu, ko bi stopila v veljavo prepoved tega orožja, pa so že zahodne velesile preklicale lastne predloge.« Maršal Buiganin nato obsoja dejstvo, da se v razgovorih o razorožitvi pojavljajo neki »prehodni pogoji«, kot na primer nemško vprašanje. Nadalje obsoja obnovitev nemškega imperializma po pariških sporazumih ter ponavlja sovjetske izjave o nujnosti zedinjenja Nemčije; dostavlja pa, da je to mogoče samo s spremembo politike, ki vlada sedaj v Zahodni Nemčiji. Ko potem Buiganin je obtožuje vlačo ZDA, da ni poka- nji«. Resolucija ostro obsoja vladno politiko «zaradi velikih nevarnosti za mir in varnost Francije«. «Poleg nevarnosti vojaškega spopača z E-giptom — je rečeno v resoluciji — nosi vladna politika v sebi kali nevarnosti za ekonomske interese Francije. Sueško vprašanje je možno in mora biti rešeno edino s pogajanji ob spoštovanju suverenih pravic egiptovskega naroda.« Dr. Sukarno v Sarajevu SARAJEVO, 14. — Sarajevo je priredilo veličasten sprejem predsedniku Indonezijske republike dr. Sukarnu, ki je danee prispel v prestolnico Bosne in Hercegovine. Na železniški postaji so predsednika Indonezije pozdravili najvišji predstavniki republike pod vodstvom pred- zala tolikšne dobre volje za 1Z "lkap >Iudsket. . akupač.na vzpostavitev prijateljskih od-1 °J“r* 1^Car]a’ k> I* P^dil nosov, kot jo je pokazala SZ,j°P°ldne k°Sll° na dast Sukar-zaključuje svoje pismo s prošnjo na Eisenhovverja, da bi nadaljeval izmenjavo mnenj, bi prišlo do rešitve med- narodnih problemov, med ka' terimi je najbolj važen problem razorožitve.# Sueška kriza Anglijo drago stane LONDON, 14 — V Londonu so zelo zaskrbljeni zaradi posledic, ki jih sueška kriza ima za britansko gospodarstvo. Verjetno bo vlada prisiljena novembra predložiti izreden proračun. Tako možnost omenja danes tudi »Financial Times«. V pooblaščenih krogih pa se poudarja, da ne bo mogoče pred jesenjo preceniti, koliko stane Anglijo sueška kriza. Vendar pa v gospodarskih krogih že sedaj ocenjujejo posledice, ki bi jih kriza, če bi se zavlekla imela za življenjske stroške, za državni proračun in rezerve, ki znašajo sedaj 2276 milijonov dolarjev, to je 181 milijonov dolarjev manj kakor v istem razdobju lanskega leta, ko je vlada predložila izreden proračun. Po mnenju strokovnjakov bi za področje potrebovali najmanj dve milijardi šterlin-gov. V vladnih krogih pa poudarjajo, da rezerve obstajajo prav zaradi tega, da se uporabljajo v primeru krize in da je Velika Britanija dovolj trdna, da lahko prenese breme krize. Po mnenju strokovnjakov je sueška kriza stala Veliko Britanijo do sedaj nad sto milijonov šterlingov za vojaške priprave v Sredozemlju, za mobilizacijo ladij in za druge ukrepe, da se prepreči padec vrednosti šter-linga. Po mnenju teh strokovnjakov ne bo mogla vlade izvesti napovedanega programa za znižanje vojaških izdatkov, pač pa bodo potrebni dodatni izdatki. Protest sindikatov v Franciji PARIZ, 14. — Največja francoska sindikalna organizacija Generalna konfederacija dela je objavila resolucijo, v kateri v imenu dveh milijonov svojih članov zahteva »proučitev sueškega vprašanja na miren način s« pogaja- nu in njegovemu spremstvu. V Sarajevu si je dr. Sukarno ogledal muzej in nekatere tovarne ter znamenitosti mesta. Zatem pa je v spremstvu Djure Pucarja obiskal tovarno v Zenici, od koder je odpotoval v Zagreb. BUDIMPEŠTA, 14. — Madžarski radio je javil da je vrhovno sodišče obsodilo štirinajst «zarotmkov proti režimu« na kazni od dveh do trinajstih let zapora. vala brezpogojno predajo, in je dodal; «Na Cipru se ni predal niti en mož. Samo en osel, ki je imel na repu privezano leseno puško, je kroži' po ulicah v Nikoziji in nosil napis: »Maršal, predam se.« Laburistični poslanec je predlagal, na; vlada da pobudo za premirje in za obnovitev pogajanj, s tem da odredi Makariosov prihod v London. Izrekel je zatem dvom nad pristnostjo ((dnevnika« polk. Grivasa in je dodal; «Makarios ostane voditelj ciprskega ljudstva in njegove roke so manj umazane s krvjo kakor roke Michaela Collinsa, voditelja irskih u-pnrnikov, s katerim se je angleška vlada vendarle pogajala leta 1921 Potrebno je pogajati se z Makariosom.« Govoril je zatem minister za kolonije Allan Lennox Boyd, ki je odgovoril na razno argumente laburističnega poslanca. Dejal je, da zapiski polkovnika Grivasa »dokazujejo sokrivdo grške vlade in ciprskih Grkov pri hujskanju na terorizem na Cipru proti grški zaveznici Angliji«, Omenil je nato strateške interese Anglije na Cipru in je dejal, da pravno nima Turčija nobene pravice do otoka, da pa te pravice nima niti Grčija. Lennox Bo.vd je dalje izjavil, da je bila pravica ciprskega ljudstva do samoodločanja priznana, da pa se za sedaj na Cipru ne more uveljaviti. Ponovno je omenil turško stališče, da bi izvajanje tega načela na Cipru sprožilo za Turčijo mnogo obsežnejša vprašanja, ker je podpisnica konvencije iz Montreuxa. Nato je Lennox Boyd izjavil, da je bilo premirje, ki ga je predlagala EOKA, nesprejemljivo in da bi bilo samo priložnost za to organizacijo, da se zopet reorganizira, zbere nove sile in znova oboroži. Govoril je o »velikodušnosti« amnestije, ki jo je ponudil guverner u-pornikom, ki bi se javili. »Ni mogoče govoriti,« je dodal, «o brezpogojni kapitulaciji.« Minister za kolonije je na- to sporočil, da bo komisar za ustavo lord Radcliffe v kratkem odpotoval v Nikozijo .n d« je njegovo nalogo vlada že pojasnila. Lord Radcliffe mora pripraviti glavne obrise ustave, ki bi določala: 1. da Ciper ostane britanska posest, 2. da bodo Anglija in druge zavezniške ali prijateljske države lahko uporabljale Ciper kot vojaško oporišče, 3. da bodo zunanje za-dtve, obramba in notranja vi rnost ostali pod vodstvom britanske vlade. «Ustava, je dodal minister, bo morala biti demokratična in liberalna in vsebovati jamstva ter potrebne pridržke. da se zagotovi zaščita raznih manjšin na otoku.« Dejal je, da je samo ena razlika med mandatom, ki ga je dobil lord Radcliffe, in glavnimi obrisi ustave, ki jih je označil minister za kolonije v svojih razgovorih z nadškofom Makariosom: «Ta razlika se tiče notranje var- PREDSEDNIK GRONCHI na Južnem Tirolskem Včeraj je državni predsednik uradno obiskal Tridenf. danes pa bo v Bocnu prisostvoval otvoritvi velesejma ter nove jusfične palače TRIDENT, 14. — Predsednik republike Giovanni Gron-chi je danes dopoldne prispel v Trident na uradni obisk. Sprejel ga je podpredsednik senata Bo ter podpredsednik poslanske zbornice Macrelli, medtem ko je kot predstavnik vlade s predsednikovim vlakom prispel tudi notranji minister Tambroni. Predsed nika so pozdravili še predsednik deželnega odbora Odoriz-zi, predsednik deželnega sveta Magnago. vladni komisar Sandrelli ter drugi predstavniki deželnih oblasti. Na trgu pred postajo je predsednik republike pregledal častno četo, nakar se je z avtomobilom odpeljal v občinsko palačo. Tam je sprejel parlamentarce ter predstavnike krajevnih oblasti, potem pa je z balkona od-zdravljal množici, ki ga je pozdravljala. Iz občinske palače je Gron* chi odšel v stolnico ter nato na ogled zgodovinskega gradu. Popoidne je odšel zopet v grad, kjer so ga čakali tudi člani deželnega odbora, pokrajinskega odbora, župani vse pokrajine ter višji predstavniki civilne in vojaške oblasti v pokrajini. Prvi je Gron-chija pozdravil z daljšim govorom Odorizzi, nato Albertini v ,menu pokrajine ter končno župan Tridenta Pic-coli. Po govorih se je Gronchi zadržal nekaj časa v razgovoru s predsednikom dežele in županom, nakar je zapustil dvorano ter se takoj odpeljal proti Bocnu, kamor je prispel brez uraone oblike. Pred večerjo je v spremstvu ministra Tambronija ter bocenskega župana Zillerja odšel na sprehod po mestu do Griesa in benediktinskega samostana Med potjo ga je prebivalstvo spoznalo ter prisrčno pozdravljalo. Pozneje je prisostvoval folklorni prireditvi na Trgu Walter. Jutri se bo predsednik republike udeležil otvoritve mednarodnega velesejma ter nove justične palače. Ob tej priložnosti bo v Bocnu tudi pravosodni minister Moro. Zunanje ministrstvo je objavilo sledeče poročilo: Uradn' obisk predsednika italijanske republike v Libanonu. Turčiji I” v . Iranu, ki bi moral biti v bližnjih dneh, je bil po sporazumu preložen. Ugotovilo se je namreč, da ni mogoče v tem obdobju združiti obveznosti štirih državnih poglavarjev tako, da bi si ti obiski lahko sledili drug za drugim. s čimer ne bi prišlo tudi v zvezi s splošnim položajem, do preveč dolge odsotnosti predsednika Gronchija. Datumi, ko bo lahko prišlo do obiskov, bodo določeni v bližnji prihodnosti, ker je skupna želja, da bi se obiski opravili v kar najbolj mogoče kratkem easu. rosti. Pri razgovorih z nadškofom Makariosom bi se notranja varnost po določenem času poverila ciprskemu ministru. Danes so stvari drugačne.« »Gotov sem je nadaljeval minister, da bo nova ustava, ki jo bo pripravil lord Radcliffe, stopila v veljavo takoj ko bo prenehal terorizem.« Minister je ponovno vztrajal, da so zapiski polk. Grivasa pristni, in je zaključ'1: «Vlada nima namena popustiti pod pritiskom terorizma in namerava uporabiti Ciper kot oporišče za obrambo in-te.esov svobodnega sveta.« Na popoldanski seji je ministru odgovoril laburistični vi ditelj Aneurin Bevan, ki je poudaril, da je Ciper »žrtev Sueza«. Ugovarjal je trditvam ministra in je dejal: »Nadškof Makarios, ki je obtožen sodelovanja s teroristi, n.ma možnosti, da br se branil pred to obtožbo, ki pa se sicer ne postavlja jasno. To je fašistična metoda.« Zatem je Bevan omenil, da je Grčija pripravljena pristati, da bi NATO imela oporišče na otoku Cipru, in to bi omo> gočilo Angliji, da izpolni vse svoje obveznosti vštevši obveznosti, ki izhajajo . iz tristranske izjave iz leta 1959 o Izraelu in arabskih državah. Bevan je ostro obsodil dejstvo, da je britanska vlada odklonila premirje, ki ga je ponudila EOKA, in je dejal, da konservativci «ne potrebujejo voditelja, pač pa psihiatra«, ter je ponovno zrhteval, naj se Makarios premesti v London. Debato je zaključil državni minister za kolonialne z.a-deve John Hare, ki je izključil možnost pogajanj z nadškofom Makariosom. #Ni pr v javnem interesu, je dodal, postaviti nadškofa pred sodišče, toda ta se ne bo vrnil na Ciper, dokler bo predstavljal nevarnost za državno varnost.« Hare je nato dodal, da bo lord Rad-ciitfe šel na Ciper konec septembra, toda ne zaradi pogajanj. »Ni mogoče, je dejal, izdelati ustavo za otok na e-nakopravni konferenci. Ven-dai je lord Radcliffe pripravljen sprejeti vse tiste, ki brdo pripravljeni sporočiti mu svoje mnenje o novi u-stavi. Takoj zatem je sledilo glasovanje, ki se je zaključilo, kakor rečeno, s 308 glasovi za vlado in 243 proti. Novo zasedanje spodnje zbornice bo 23. oktobra. Tudi lordska zbornica, ki je i-stečasno zaključila debato o Cipru, se bo ponovno sestala istega dne Konferenca zbornic v Zagrebu ZAGREB, 14. — V Zagrebu se je začelo zasedanje upravnih odborov italijaneko-jugo-slovanske in jugoslovansko italijanske zbornice. Ob slovesnem začetku so imeli podpredsednik odbora za zunanjo trgovino Ivica Gretič, predsednik jugoslovansko-ita-lijanske zbornice ing. Filip Kneževič, podtajnik italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino g. Paolo Treves in podpredsednik italijsnsko-ju-goslovanske zbornice g. Volta govore, v katerih so poudarili vidne uspehe, ki so bili doseženi v zadnjem času v gospodarskih zvezah med Jugoslavijo in Italijo, ter izrazili prepričanje, da bodo te zveze v prihodnosti še boljše in trdnejše v korist gospodarskemu napredku obeh držav. Nato je bil določen dnevni red zasedanja, na katerem bodo razpravljali o zunanjetrgovinski arbitraži, tehničnem sodelovanju, ustroju skupnega odbora zbornic in njegovih nalogah, blagovni zamenjavi v zadnjih 6 mesecih in dobavah iz posebnih sporazumov. Na seji je predsednik jugo-slovansko-italijanske zbornice ing. Filip Kneževič izrazil prepričanje, da bodo tudi uradni vladni organi obeh držav storili vse, da bodo odstranjene nekatere težave, ki se pojavljajo v zamenjavi dobrin, tehničnem sodelovanju in ostali dejavnosti. Jugoslovanski oiloti odpotovali v Suez BEOGRAD, 14. — Danes so odpotovali z Reke v Beograd štirje jugoslovanski piloti, kapitani dolge plovbe, od koder bodo odpotovali v Suez. V kratkem bo odpotovalo š« pet jugoslovanskih pilotov. BUENOS AIRES, 14. — Skoraj dva milijona nameščencev na trgovinskem sektorju je danes začelo 24-urno stavko, ki jo je proglasila splošna zveza dela namešče>ncev v trgovini kot protest proti počasnosti sklepanja aovega mezdnega sporazuma. Ljudska prosveta Razna obvestita PRIMORSKI DNEVNIK IS. septembra VREME VČERAJ Najvšja temperatura 24. naj-mžia 16,7, ob 17. uri 22,4, zračni tlak 1020.1 raete, veter vzhodnik '16 km, vlaga 26 odst., nebo jasno. mori« lahno razgibano, temperatura morja 22,2. Danes, SOBOTA 15. septembra Nlkomed. mui„ Svogoj Sonce vzide ob 5.43 in zatone oo 18.17. Dolžina dneva 12.34 Mgu vzide Ob 15.47 in zatone <* Jutri, NEDELJA 16. septembta Ljudmila, kneg., SodimiT S SINOČNJE-SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA Seja občinskega odbore Na včerajšnji seji občinskega odbora so bili sprejeti 104 sklepi navadnega upravnega značaja. To je bila prva seja po rešitvi krize v zvezi z imenovanjem podžupana. Kot:, je znano, bo za podžupana imenovan socialdemokrat Dulci. Včerajšnji seji je zaradi odsotnosti ; upa na Bartoli ja predsedoval demokristjanski odbornik Sciolis. Danes pa .bo prof. Dulci formalno imenovan za podžupana. Kot poročajo je Bartoli po vrnitvi"1 z Dunaja, kjer je obiskal velesejem, zbolel. . Pl) SESTANKU IZVRŠNEGA ODBORA KP Izjava Komunistične o vprašanju občinske uprave Vpisovanje otrok v otroške vrtce Tržaška občina obvešča, da se bo 19. t-m. začelo vpisovanje otrok v občinske otroške vrtce. V občinske otroške vrtce se sprejemajo otroci obeh spolov, ki so do omenjenega dne izpolnili 3 leta starosti. Vpisovanja pri ravnateljstvih občinskih otroških vrtcev. Za otroški vrtec Vrdela-Sv. Ivan sprejema vpisovanje začasno ravnateljstvo, ki je nameščeno v osnovni šoli «F. Filzi)). Pri vpioovanjii otrok morajo starši prečlOžiti zdravniška potrdila o cepljenju proti kozam, proti davici, zdravstveno okulistično potrdilo in rojstni list: Prosvetno društvo «Zaria v svobodi* v Sempolaju priredi fu-trj 16. t. m. enodnevni izlet z avtobusom v Auronzo. Cena za potovanje in večerjo 1.800 lir. Prijave se »prejemajo do nedelje v društvenih prostorih v Sempolaju od 20. ‘ do 22. ure. Odhod iz Sempoiaia bo ob 5. uri zjutraj. čimo, da bo njihovo sodelovanje v občinskem cdboru prispevalo k socialni usmeritvi občinske uprave. Skupina naših svetovalcev bo v občinskem svetu vodila politiko aktivne, odkritosrčne in kostruktivne kritike za demokratizacijo uprave. Jasno je. da bomo sodelovali v vseh občinskih komisijah. S tem bomo vršili tisto dejansko nadzorstvo javne uprave, ki jo zahtevajo demokratična načela in ki nam jo je prejšnja uprava onemogočila. Medtem ko poudarjamo uspeh naše iniciative za sklicanje izredne seje občinskega sveta za razpravo o prizivu Tržaške unije potrjujemo, da bo skupina naših svetovalcev zahtevala takojšnjo razpravo o najvažnejših vprašanjih področja, _ in sicer: prosta cona, področna avtonomija, povečanje prometa, obnova pomorstva, rešitev vprašanja brezposelnih, borba proti draginji*, ljudska stanovanja in ureditev vprašanja uslužbencev bivše ZVU. Hkrati pa bo zahtevala demokratizacijo upravnih organov javnih ustanov, ki mora zagotoviti njihovo avtonomijo in popolno uveljavitev Posebnega statuta londonskega Memoranduma v prid slovenskega prebivalstva. Poseben statut je treba uveljaviti v občinski upravi in v vseh javnih ustanovah. Izvršni odbor poziva vse partijske sekcije, naj sodelujejo v tej dejavnosti in naj pospešijo svojo akcijo za rešitev vseh omenjenih vprašanj. Zato naj mobilizirajo okrog sebe vse ljudske množice.« V zvezi z vprašanjem občinske uprave je izvršni odbor KP Tržaškega ozemlja objavil naslednjo resolucijo: «Končno je bila kriza v občinski upravi glede imenovanja podžupana, ki je trajala več kot dva meseca, rešena z imenovanjem socialdemokratskega podžupana. Krščanska demokracija je vsilila občinskemu svetu večtedensko škodljivo nedelovanje, medtem ko- je na dnevnem redu mnogo nujnih nerešenih Vprašanj. Zato gre Krščanski demokraciji velika odgovornost, ker je hotela na vsak način obdržati monoptfl v občinski upravi z vsemi škodljivimi posledicami. S tem je KD samovoljno povzročila zastoj delovanja občinskega sveta in razpravo o nujnih vprašanjih. Kot po navadi, so tudi sedaj izključili iz pogajanj našo partijo in druge demokratične sile, ki so na zadnjih volitvah dobile veliko število glasov in ki bi morale sodelovati pri rešitvi te krize, da bi prispevale k socialni usmeritvi občinske uprave, ki jo zahteva večina prebivalstva. Po dosedanjih izjavah socialdemokratov lahko tolma- V ponedeljek bodo o tem razpravljali v Vidmu, kjer se bosta sestala predsednika tržaške in videmske pokrajine Odbor za proslavo 60-letnice prosvetnega društva (Slavec« v Ricmanjih priredi jutri 16. septembra ob 16. uri na društvenem dvorišču v Ricmanjih proslavo ustanovitve prosvetnega društva. Na sporedu je otvoritev in slavnostni nagovor, nastop pevskih zborov eSlave c» iz Ricmanj, «Slovenec» iz Boršta, «Rota» s Kolonkovca, recitacije domačih mladincev in nastop godbe iz Brega. Po proslavi ples. Vabljeni vaščani iz bližnjih vasi in domačini k številni udeležbi. * ♦ * Prosvetno društvo (S. Škamperle« sprejema vsako nedeljo od 11. do 13. ure v društvenih prostorih prijave za odbojkarsko ter nogometno ekipo. Ker se bodo ustanovile tudi ženske ekipe, ki bodo imele vaje posebej, vljudno vabimo vse mladinke, ki se želijo udejstvovati v tem športu. Obenem sporočamo, da bo dne 19. t. m. spet začela delovati knjižnica Izposojevanje knjig bo vsako sredo od 20. do 21. ure. Glasbena šola (Slovenske prosvetne matice v Trstu. Vpisovanje lanskih in novih gojencev se začne v ponedeljek 17 ’ t m. in traja vse naslednje dni od 10. do 12. in od 16. do 18. ure v šolskih prostorih v Ul. Machiavelli št. 22-11. Pouk bo za klavir, violino, harmoniko, orkestralne instrumente in glasbeno teorijo. Vsa pojasnila dobite na sedežu v Ul. Machiavelli 22-11. v zgoraj navedenih urah. pse, davek na obrtna dovoljenja (licence) davek na a-parate za ekspresno kavo, davek na klavirje in biljarde, ki so nameščeni v javnih lokalih, taksa za zbiranje in prevoz očpadkov, taksa za zasedbo javnih proetorov in prispevek za kanalizacijo. Poleg tega morajo oni, ki ne prebivajo stalno v Trstu in ki niso obvezani plačevati družinskega davka, izpolniti prijavo za plačevanje davka na _ nepremičnine, davka na služinčad in davka na klavirje v stanovanjih. Rok za prenos denarja podal|šan do 5. januarja Agencija Ansa poroča, da sta se italijanska in jugoslovanska vlada sporazumeli za trimesečno podaljšanje roka, ki ga predvideva londonski Memorandum za prenos denarja v smislu člena 8. Rok zapade 5. januarja 1957. Šolska obvestila Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ulica Montorsi-no št. 8-III.) obvešča prizadete starše, da bo vpisovanje v I., II. in III. razred za šolsko jeto 1956 1957 do vključno 25. septembra t. 1., vsak delavnik od 10. do 12. ure, Zborovanja KP Snoči sta bili prvi dve zborovanji v vrsti številnih zborovanj, ki jih je napovedala za dober teden tržaško KP. Na zborovanju, ki je bilo na Tr-gu_ Valle, je Ernesto Radich obširno govoril o sueškem problemu in vojni nevarnosti, nato je omenil in pozitivno o-cenil združitev socialistov v 1-tahji, se dotaknil vprašanja tržaškega občinskega odbora, proste cone dviganja cen ;n dtugih perečih gospodarskih in socialnih problemov našega mesta. IZ SRCA LJUDSTVA ... «Da bo zgradba Dijaške Mafice trdna, mora zrasti iz srca ljudstvom. Tako je napisala ob u-stanovitni Dijaške Matice pred triintridesetimi leti (Edinost«. Darovi, ki jih prejema Dijaška Matica od mnogih dobrotnikov, izpričujejo. da se je takratna napoved uresničila. Našemu ljudstvu je študirajoča mladina pri srcu, zato podpira Dijaško Matico. Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu Piazza Gioberti 4, sporoča. da bo vpisovanje za šolsko leto 1956-57 trajalo do vključno 25. septembra 1956. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure. ... Ravnateljstvo državne trgovske akademije sporoča, da bodo vpisovanja za šolsko leto 1956-57 trajala do vključ no 25. septembra. Prošnje spiejema tajništvo zavoda vsak dan od 10, do 12. ure, kVr dobijo prosilci vsa potrebna pojasnila. O 16. septembra bo ponovno pričel poslovati urad za motorizacijo na tržaški prefekturi, ki bo izdajal šoferske izkaznice in druge dokumente, potrebne za motorna vozila. PO DVEH DNEH ZASEDANJA Zaključena konferenca o kumulativnih prevozih V znak protesta proti negativnemu stališču ravnateljstva podjetja DILFI do delavskih zahtev, so se včeraj o-p( ldne sestali delavci in takoj stopili v stavko. Pred tem ie bil sestanek notranje komisije ter sindikalnih zastopnikov z vodstvom podjetja. Toda sestanek je bil brezuspešen. ker ravnateljstvo nikakor r.oče pristati na delavske zahteve. V ponedeljek ob 10. uri se bodo delavci omenjenega podjetja spet sestali v Ul. del-la Zonta 2. Tržaški filatelistični klub «L: Košir«, jutri le. t. m. po v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11., sestanek od 10. do 12. ure. Dospela je revija «Nova filatelija« v zvezkih štev. 4-5 in 6-7. ki se do delila članom. Dospele novosti se bodo delile članom le prihodnjo nedelio in v nedeljo, 23. Obvestilo staršem Ravnateljstvo trgovskega strokovnega tečaja na Proseku sporoča, da bo vpisovanje v I. in II. razred za šolsko leto 1956-57 trajalo do vključno 25. septembra. # * * Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s Klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1956-57 do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazza-retto Vecchio 9-II. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi razglasni deski. * * # Ravnateljstvo slovenskega industrijskega strokovnega te čaja Nabrežina-Sv. Križ sporoča, da se vrši vpisovanje za vse razrede do vključno 25. t. m. vsak dan od 10. do 12; u-re na sedežu šole v Nabrežini. Oddelek za zdravstvo in higieno tržaške občine sporoča; Potrdila o cepljenju in zdravih očeh otrok, ki se bodo vpisali v I. razred osnovne šole oz. otroške vrtce, bodo izdajali šolski zdravniki ob vpisu otrok v šolo. Istočasno bodo šolski zdravniki otroke tudi pregledali, da bi ugotovili, če niso morda okuženi s klicami kakšne nalezljive bolezni. Zato naj starši pripeljejo ob vpisu v šolo s seboj tudi svoje otroke. U zaključkih bodo razpravljali na zasedanju medn. odbora za prevoz, ki ho prihodnji teden v Dubrovniku OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. septembra 1956 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrle so 4 osebe, porok pa je bilo 15. POROČILI SO SE: uradnik Stetano Valle in uradnica Ersi-l‘a Bonivento, geometer Giorgio Debelil »n šivilja Giana Micus, tiskar Armando Godina in šivilja Egle Sossl, kovač Tulilo Goina in likalka Luciana Gregor!, uradnik Giovanni Depase in uradnica Elisa Chicco. električar Diego Lumar m šivilja Annamaria Mau-ri, tiskar Pietro Tofful in knju govezka Elda Torcello, krojač Francesco Ferretti. in gospodinja Marcella Gule, narednik am. voj. Nichols Earl Eugene in gospodinja Nicolina Dobrigna. uradnik Bruno Giassi in uradnica Maria Naccari, uradnik Carlo Bresca in gospodinja Laura Nicolini, kurjač Giuseppe Arangio in šivilja Maria Degrassi. knjigovodja Sergio de Ferra in uradnica Etijilia Fantin, glasbenik Giorgio Cecchlni in šivilja Renata Štolfa, prodajalec Ferroocio Manzin in šivilja •Fiorella Giberna. UMRLI SO: 70-letni Giovanni Sviz, 66-letna Angelina Sergi por. Apollonio. 86-letnl Franc Bukovec. 58-letni Cesare Revini. Glede na važna vprašanja delavcev CRDA in na zborovanje kovinarjev, ki bo v nedeljo 23. septembra v Trstu, so bili včeraj sestanki delavcev v ladjedelnicah v Miljah ir>. Trstu. Zveza kovinarjev pa je včeraj naslovila na delavce proglas, v katerem med drugim pravi, da je bilo za nedeljo 23, meseca sklicano zborovanje delavcev CRDA iz Trsta, Milj in Tržiča, na katerem bodo proučili način ureditve delavskih odnosov v ladjedelnicah. Proglas poudarja, da je zaradi velike važnosti ladjedelnic v gospodarstvu teh pokrajin nujno postaviti novega duha v delavtkih odnosih v CRDA, na podlagi katerih se bodo lahko vskladile zahteve po ekonomskem izboljšanju delavcev s tehničnim in produkcijskim razvojem ladjedelnic. O tem vprašanju bodo razpravljali na prihodnjem zborovanju delavcev CRDA. Na zborovanje, kateremu bo predsedoval glavni tajnik Zveze kovinarjev, bodo povabili poslance, sindikalne zastopni. xe raznih strok, strokovnjake in voditelje CRDA ter zastopnike ekonomskih ustanov. Ki so zainteresirane za razvoj ladjedelnic. 32-letni mehanik Julij Batič. iz ,U1- Carbonara preveč zaupa v poštenost, kajti v nasprotnem primeru bi gotovo zaklenil svoj skuter, ki ga je v noči med četrtkom in petkom pustil v Ul. Timeus. Ko se je vrnil, je bila cesta prazna: njegovega skuterja, kljub temu, da ga je iskal tudi v okoliških ulicah, ni bilo nikjer več. Zadovoljiti ne je moral s prijavo policijskim organom in oditi peš domov. Seveda je policija uvedla preiskavo in pol ure kasneje so našli ukradeno vozilo. Ni pa bilo zapuščeno, kot se to večno dogaja, temveč je na njem sedel neki mož, ki se je na vogalu Ul. Giustiniano z O-berdankovim trgom prepiral z drugo osebo. , Moža, ki je sedel na vozilu, so agenti kmalu spoznali: šlo je za znanega 49-letnega Alda (Juerela iz Ul. Soncini, ki je bil pred dnevi obsojen na 2 meseca pripora zaradi pijanosti. a je ostal na začasni svobodi. Izgovarjal se je, da je vozilo kupil za svojega sina, a ker mu niso verjeli, je moral kasneje na policijskem komisariatu, kamor ;o ga odpeljali, priznati, da ga je u-kracel. Seveda je privlekel na dan svoj stalni izgovor, da je bil vinjen in da ni vedel, kaj dela. Tudi drugega moža, ki se je z njim prepiral, so povabili na poveljstvo, a ta, identificiran za 37-letnega Leopolda Sanaborja iz Ul. Gozzi, je zanikal kakršnokoli sodelovanje pri tatvini. Ravnateljstvo državne nižje srednje šole s slov. učnim jezikom v Trstu sporoča, da poteče rok za vpisovanje v vse razrede 20. septembra. Vsa potrebna navodila daje tajništvo šole. Vpisovanje dijakov v slovensko učiteljišče v Trstu traja do vštetega 25. septembra. Natančneja pojasnila daje tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. LEKARNE ZAPHTE ZARADI POCITN1C (od 2. sept. do 15. seot.) Barbo - Carrnel, Trg Garibaldi 8: Benussi. Ul. Cavana. 11: Mil-lo. Ul. Buonarotti. 11. Protestna stavka kamnoseških delavcev F od jetniki kamnoseške in- dustrije niso ie odgovorili na zahteve delavcev glede dodelitve stalne nagrade v znesku 10 odst. celotne plače, ustanovitve delavskih menz in zadevne odškodnine ter dodelitve dveh delavskih oblek na leto. Sindikat omenjene stroke pri CG1L je spričo nerazumevanja industrijcev do delavskih zahtev skienil napovedati 2-urno protestno stavko prihodnji torek. Delavci bodo zapustili delo dve uri pred koncem delovnega urnika. Stavke seveda ne bo, če bodo deloda-ja'ci medtem sprejeli delavske zahteve. Kakor j« razvidno, gre za minimalne zahteve, s katerim; bi bila delno popravljena krivica, ki se godi kamnoseškim delavcem že nekaj let, saj znaša na primer razlika med plačo kamnosekov in zidarjev kar 16 lir na uro. IZPRED SODIŠČA Zaradi posledic vinjenosti obsojen na 9 mesecev zapora Na nekem gostilniškem vrtu je napadel nič hudega slutečega gosta, kosneje pa še policijskega agenta 34-letnemu Silvestru Križ-mančiču iz Bazovice št. 85 je vino povzročilo že precej nevšečnosti ter je moral zarači njega tudi že sedeti v zaporu. Dejstvo je, da izgubi Križ-mančič v vinjenem stanju vso razsodnost in postane surov ter prepirljiv. Cernu je 5. septembra letos udaril Danila Križmančiča, prav tako iz Bazovice št. 127, pa morda tudi sam še danes ne ve. Danilo je namreč sedel zvečer v hladu na vrtu gostilne »Pii lipi« ter se pogovarjal z znanci, ko je k njegovi mizi pristopil Silvester in ga vprašal za cigareto. , Danilo, ki ne kadi. mu seveda ni mogel ugoditi, kar je njegovega soimenjaka, ki pa ni z njim v nikakem soroč-stvu, razburilo. Ce bi oualo samo pri kričanju, bi se seveda zadeva zaključila verjetno brez posledic. Toda Silvester Križmančič je Danila u-daril po obrazu in nezadovoljen e tem, ga je prijel tudi za ovratnik ter mu s tem raztrgal srajco. Njegovo vedenje je s ttm preseglo vse meje in Danilu, ki se je morda bal pobesnelega Silvestra, ni preostalo drugega, kot da je zadevo prijavil policijskemu agentu Uiuseppu Papisu. ki je nasilneža aretiral. Križmančič je bil v začetku popolnoma miren, a iznenada je zopet vzrojil: meč tem ko je agent telefoniral, ga je Silvester u-daril po glavi ter ga tudi prijel za rokav, mu ga taztrgal in s tem poškodoval njegovo uniformo. S tem se je Silvestrov po- KADARKOLl se vam zdi in ne v začetku mese lahko naročit^ (PRIMORSKI DNE Dovolj, da telef' na štev. 37338 a*’ ročite vaš nasl°v mu raznašale Za znižanje cen kruhu Vodstvo Zveze demokratičnih žena je te dni naslovilo pismo vladnemu generalnemu komisarju, v katerem zahteva njegovo posredovanje pri pristojnih oblasteh za znižanje cen kruhu, kot se je to ze zgodilo v drugih italijanskih mediti. Zveza demokratičnih zena bo poleg tega organizirala več sestankav, na katerih bodo obravnavali vprašanja v zvezi s porastom življenjskih stroškov. Zveza kemičnih delavcev prt CG1L je včeraj poslala upravnemu odboru rotacijskega sklada, na podlagi naloga u-službencev podjetja IFT, pismeno prošnjo za sestanek, na katerem naj b: razpravljali o vprašanju posojila 4 milijonov 1 jv. ki ga je omenjeno podjetja prejelo leta 1950. Kakor je znano, namerava omenjeno podjetje prodati svoj trgovinsk' oddelek Zvezi lekarnarjev Furlanije in odpu-atit: 50 uslužbencev. Zveza kemičnih delavcev izraža v pismu svoje prepričanje, da bo spričo perečega po- ti globok- žalosti naznanjamo, da je v ob 10. uri v 82. letu starosti preminila na*8 ljena žena, mati in babica Marija Pecikar roj. Mervič Pogreb drage pokojnico bo iz hiše *al‘ nedeljo ob 15. uri. Žalujoče družine Pecikar, ^ Mariško, Bidovec in Gr° Devin - Trst, 15.9.1956 No Ul. Carducci, Trgu Obardan in Dalmazia smo lahko zadnje dni opazovali uslužbence podjetja ACBGAT, ki so nad tramvajskimi in ftlobusnimi žicami namešča- li nove obločnice. Včeraj so svoje delo končali in ko so ob prvem mraku prižgali luči cestne razsvetljave, je glavna tržaška ulica povsem izpremenila svoje nočno lice. LiUdje sprva niso vedeli, čemu je pripisati spremembo in šele ko so natančneje pogledali, so ugotovili, da so svetilke na kundelnbrih zamenjale nove obločnice, ki so mnogo močnejše in dajejo lepšo, belo svetlobo. V BORBI PROTI OSTANKOM ŽELEZNE ZAVESE ZAPADNONEMŠKI SINDIKAT ZAHTEVA STIK LVZHODNONEMŠKO ZVEZO SINDIKATOV Zapadnonemški •Tisk kongr sindikat ln papir« je na svojem gresu v Frankfurtu ob sklenil pred dnevi, da P°stavi uradne stike z nih° !*0nena^K° zvezo svobod->,»■•1* ^ov* ostri dis-V kateri se ie več vo-Voro 12 javilo proti razgo- 111 2 vzhodnonemškimi hin *l’ k*. P° njihovem mne-.v , nJmaj° legitimacije za tan,a ‘n tovariški stik z »Mdnonemškim sindikatom, tCVnm6881' S 103 Pr0t* 97 gla" Prerit ^Prejeli resolucijo, ki Vojn' 3V P>ecedens v po- lav.i! zgodov‘ni nemškega de-*ega gibanja. rartll°p020rila 2 naj višjih u-Mlki* .n?est v zvezni repu- ““dikala1 ‘«aVa Predsednika vznn * Hansena, da je rnn» ay janie stikov z vzhod- „ v-?1 m. sindikatom stvar, lo a se sploh ne sme- ut'rat' — niso ovirali da ne hi tj svoje zamisli in na tr,j. a»1(1, dob oriranje vzhodnonemških n, pota|av je pripadalo sploš- s?. kar "^iikatov Phttikl nepriznavanja vse- 600=1=' 86 ie dogaial° in se ftje V VZ*lodnem delu Nem-vla j tvakor zapadnonemška Irmi 116 da bi nekateri 0r. ,S ri sedli za isto mizo s la S.avniki vzhodnonemške-*a, režima; kako c,°narjji r zapadnonem- iansti odi 2 vzhodnonemškimi funk- Ijenjih, bo kongres celotne zveze zapadnonemških sindikatov, ki se bo vršil v začetku oktobra v Hamburgu. Nedvomno je. da bo to naj-vtčja ovira, ki jo bo treba premagati, kajti ne smemo vojne. A ko so štiri velesile trdnjava v berlinskem predmestju Spandau. Zgrajena je bda za 500 jetnikov, po vojni pa je hkrati tudi zapor za sedmorico najnevarnejših zločincev iz druge svetovne sklenile izpustiti na svobodo rtkdanjega ministra zunanjih zadev nemškega Reicha, barona Konstantina von Neuratha, je od sedmorice ostala še šesterica. Izolirani protesti v inozemstvu so zamrli, ko je pred nekaj tedni za vedno zatisnil svoje oči. Naslednji jetnik, ki je bil izpuščen na svobodo, je bil bivši «veliki admirala Raeder. Za seboj je pustil hitlerjevega naslednika Doenitza, Rudolfa Hessa, »voditelja« hitlerjanske mladine, pozabiti, da je uprava zveze sindikatov povabila kanclerja Adenauerja, da kot častni gost delavcev drži otvoritveni govor na prvi seji kongresa. Med Bonnom in Moskvo Po socialdemokratih in liberalcih, so pred dnevi tudi poslanci koalicijske nemške stranke sklenili, da sprejme- jo povabilo, ki ga je vrhovni Sovjet naslovil neki delegaciji zapadnonemškega parlamenta. ] Baldurja von Schiracha in na Tr pomeni, da se sedaj čaka. cistična ministra Spaera in le še na odgovor Adenauerje- Funka. ve krščansko-demokratske uni- Prvega oktobra bo ta pe-ie preden bi prva uradna de- ! torica postala četvorica, kajti legacija Bundestaga in Bun-jioga dne bo izpuščen na svo- česrata odpotovala v Mo- j bodo «Grossadmiral» Doenitz. skvo. j katerega je Hitler tik pred Telegram iz Moskve je pri- smrtjo postavil za predsedm-spel neposredno pred poletni-j ha nemškega Reicha. Od tega. m: parlamentarnimi počitnica.! kako se bo on obnašal pred mi Kljub temu, da je pred- j meščani, novinarji in fotore-sednik Bundestaga, Gersten-11'orterji, ki ga bodo čakali na mayer, bil osebno za to, da j izhodu, in kako bo nemška se vabilo sprejme, je tedaj | javnost reagirala na morebit-vlada zahtevala, da se ustrez- n(1 vrnitev »velikega admira- ni sklep odloži do konca počitnic. Medtem so se parlamentarci dobro odnočili, vrnili so se v Bonn, in so imeli pred dnevi prve sestanke svo-**• sociali’zapaunonem-, strankinih frakcij. A za tor« - . !s ! odklanjajo razgo-j krščanske demokrate se še da- la« v 'nemško politično življenje, bo odvisna tudi bodočnost tega človeka, ki bo v rčeh sveta vedno ohranil svoj nnibolj prepričljiv naslov: na-sicv vojnega zločinca. «Transparentitis» V procesu demokratizacije in otresanja stalinskega balasta je Vzhodna Nemčija dosegla fazo akutpe borbe proti bolezni ; RAZPRODANA Glasilo madžarske partije o odnosih do razumnikov Zadnja številka teoretičnega glasila CK madžarske stranke delovnih ljudi »Tarsadalmi išzemlje« je bila dobesedno razgrabljena, kar je za ta časopis, kakor tudi za ves tovrsten tisk nekaj nenavadnega. Ze “drugi dan po izidu niste mogli te številke najti nikjer, ker je bila razprodana. Sedaj krožijo posamezni snopiči tega lista iz rok v roke in o njem se povsod vneto razpravlja. Zakaj? V tej številki lista «Tarsadalmi Szemlje« je bila objavljtna resolucija centralnega komiteja madžarske stranke delovnih ljudi z naslovom «0 nekaterih vprašanjih naše politike do inteligence«. Resolucija je bila objavljena edinole v «Tarsadalmi Szemlje« in na račun tega se čujejo številne pripombe in kritike, češ da bi se moral tako važen in pogumen sestavek objaviti tudi v drugem dnevnem tisku. Na 13 straneh, kolikor jih zavzema omenjena resolucija, je podrobna analiza tega vprašanja in hkrati so tudi prikazane smernice, kako naj se zadeva reši. Da to vprašanje obstaja in da ni tako enostavno, priča sama ugotovitev, ki jo beremo v resoluciji: «Učenje o tako so se tudi sin- iikati tiki S° v notrani> poli- toy liniji socialdemokra- Wii zunanji politiki pa na Ijr-n Zveznega kanclerja), * “*h VSA Ir i*5 — -_______*: hmm rib ^ vsakršne možnosti in-lega stika s svojimi tova-°ne strani demarka- pf’pirj crte- Sindikkt «Tisk in ti d 1 V katerem so včlanje-tovar avc> grafične industrije, todnik Papir)a. tiskarn in so-‘ skl ' pod’etij je s svojim klIl00rri razbil to skoro fron-Sod fn*‘pankovsko stališče, jih j P° prvih komentar-četi0 i?0nna. v katerih je re-Pffdšt a, frankfurtski sklep trebi nov dokaz o po- borbe krep'tve budnosti in filtr . pr°ii komunistični in-*'a»ri„ Pfvovrstn, igralci, ki velike umetniške tr.s'’}aiv 'Irfaue Pr, tvometn,hi °®Thann' (d,8dal‘*'-’a je Kurt in umetniško *hi ojen, je opran oh ‘O- P,°, ku režiral novo 'e i,- 0slušal gledališča — povečini niso dobra zaradi tega, ker so skoraj vsi direktorji in režiserji prepričani, da ne morejo zgrešiti in zato terorizirajo igralec in jim vsiljujejo svoje zamisli. To je. prav tako, kot če bi skladatelju ali slikarju ukazovali, kako mora ustvarjati. Vsaka dirigirana umetnost, kakor tudi vsako dirigirano kulturno področje dela je mrtvorojeno dete. Z dirigiranjem ubijamo v igralcu vsako Umetniki, ki nimajo umetniškega dara in u-metniške kulture, pa vsekakor ne morejtj priti v pošten, da bi z njimi poizkušali uresničiti ono, kar bi lahko ime. novali umetnost. Podobno zatrjuje tudi Hoff-mannov glavni režiser in dramaturg Heinz Voruieg v zanimivem članku, kjer pravi, da leži smisel gledališke 11- P°0ov ■n, 0 fet* SVCjjimi igral-en'ti ,t„i!a k' morali spre sem ga, kitko! metnosti vprav v preobrazbi dolnz.„~ e geste in izra- literarnega dela, v preobrazbi v kateri režiser in igralec oblikujeta iz sebe in v sa- mih sebi ono, kar nato gledalec tudi doživlja. Ce ta preobrazba ni prišla spontano, ampak jo je režiser vsilil, ostaja igralec lutka v rokah režiserja. V tem primeru n’e gre več za gledališko umetnost, ampak samo za večjo ali manjšo sposobnost ponavljanja, kar se vsekakor ne more Gledal sem Priestlegevo veseloigro «Skandalozna afera mistera Kettleja in Misis Afoon« Gospo Moon je igrala Lot ta Koch, bančnega direktorja Kettleja pa Paul Franke. Toda tudi hišno pomočnico je Gisa Beckcl podala povsem enakovredno gornjima dvema do-čim Hoffmannova hči Katin-ka ni zaostajala za prejšnjimi, Vsi so bili odlični, ker so Priestlega doživeli in dojeli njegovo idejo ter razumeli vsak Uk■ Spoznali so namreč značilnost in specifičnost med. sebojnih dramskih sporov ter znali organsko povezati in prepričljivo izraziti svojo vlogo. Priestleg je socialist z reformatorskimi težnjami, kar ga približuje Bernardu Sha-tou. Toda dočim je Shaui ekstremni racionalist tn logik, ie Priestleg realist in jemlje posamezen značilen primer za sodobno obliko meščanskega družbenega življenja in iz lju" bežni in vere v človeka hoče ?)■?>■ W v. . ■ ■. g dobj mora usmeriti svojo gradnjo po tehnoloških sredstvih, ki mu Jih doba *Kre * ,em d*t' ,v°l Pečat«. V tem smislu Je bila zgrajena velika koncertna dvo-(0aslt» strSfe* v Massachusettsu v ZDA. Načrt za to zanimivo zgradbo, katere železobe-ilri *idovi * Sloni ,e na ,rfh konitah’ katere eno nam Jasno kaze slika, dočim so vsi bitnimi 'Z stekla, Je izdelal arhitekt Eero Saarinen. Vsekakor precejšnja razlika med '* zgradbami iz pretekle in polpretekle dobe in izrazit pečat 2U. stoletja slednjega osvoboditi potvorjene vsakdanjosti in ga prepustiti ugodju njegovega lastnega življenja in čustvenosti. Ta življenju blizka človeškost je osnovno izhodišče te komedije. Bančnj direktor Kettle se nekega dne iztrga iz svojega poslovno paraliziranega sveta, iz svoje bančno regulirane vsakdanjosti in uvidi, da je njegova zasebna človeškost z njegovimi željami, zahtevami, mirom in srečo več vredna od njegovega bančnega računa in se zato iztrga iz te mehanične življenjske urejenosti ter hoče zaživeti svoje osebno življenje, ki mu ustreza. Pisec primerja ta dva možna načina življenja. Pri tem nakazuje nujen in vsestranski spor med njima in v zanimivih nasprotjih prikazuje, kako se tudi najbolj zdrave in sodobne misli lahko kažejo kot patološki pojavi. Direktor je za svoje kolege in malomeščansko okolico norec, kakor so zelo čudne tudi osebe, ki težijo po tej sv obodi. Življenjski krog se tako spravi iz ravnotežja, družbeni aparat je v nevarnosti, ker je en elan te družbe uvidel, da človeška sreča ne ležj v njegovi materialni karieri in da ni nujno, da bi človek pokorno sledil brezsmislu vsakdanjih odnosov in obveznosti. Doživeti je bilo treba prizor, kako se umetnica Lotta Koch iz uradne meščanke nenadoma spremeni v iskreno bitje, ki iz globine svoje ženskosti strga vse spone konven. cionalnosti. To je ona storila tako nevsiljivo, da nihče od gledalcev ni podvomil v možnost take spremembe. Bančni direktor Paul Franke postane sam v sebi celo razuzdan, ko izraža svojo željo po svobodi in si ne želi nič drugega, kot sproščenost od vsega, kar diši po filistrstvu. Iz globine resničnega podoživljanja so ti štirje umetniki ustvarili like pravih živih, popolnih ljudi, ki v svojih malih usodah, v svojih osebnih težkočah prikazujejo človeka moderne civilizacije. Glavno na tej predstavi pa je bilo to, da so umetniki zna. Ij ta specifični in svojevrstni spor predstaviti občinstvu ne kot kako povest, ampak kot prepričljivo stvarnost. In v tem je smisel in naloga vsake prave gledališke umetnosti, ki v tem malem bunkerju tako prepričljivo živi, (v. M vitnost zemlje. Tako imajo na Javi pregovor, ki pravi, da bi zadostovalo zatakniti palico v zemljo, pa bi ozelenela. Kolonija najnižje stopnje Indonezija daje 90 odst, sve. tovne proizvodnje kininove skorje, 85 odst. popra, 60 odst. kapoka (posebna vrsta svilenega bombaža) in 29 odst. kopre (sušena jedrca kokosovega oreha, iz katerih pridobivajo olje za proizvodnjo margarine). Razen tega pridelujejo v Indoneziji mnogo začimb, surove gume. čaja, tobaka, kave, kakaa, sladkorja, palmovega olja in riža, pridobivajo pa tudi gradbeni les. kositer, mangan, premog, zlato, srebro, baker 'n petrolej. Tolikšna naravna bogastva so že od nekdaj privabljala trgovce iz vseh krajev sveta. Ko je nastalo tekmovanje pomorskih držav za kolonije, je bila Indonezija spričo svojega naravnega bogastva eden najprivlačnejših ciljev, okrog katerega so se od 16. stoletja borili Portugalci, Spanci, Nizozemci, Francozi in Angleži. Največ so dobili Nizozemci. Kolonialna uprava v Indoneziji je sodila med najbolj brezobzirne v kolonialnem sistemu. V 46 letih, med leti 1831 in 1877, je obogatela nizozemska državna blagajna na izvozu iz Indonezije za 823 milijonov goldinarjev, indonezijsko ljudstvo pa ni imelo niti dovolj riža. Prvi upori Indonezijci so se začeli boriti za osvoboditev v prvi polovici minulega stoletja, ko je princ Diponegoro, sin sultana iz Džokdžakate leta 1825 začel vstajo in jo vodil dve leti in pol. Diponegorovi borci, oboroženi samo s puščicami in kopji ter neznatno količino strelnega orožja, so 0-svobodili velik del Jave. Nizozemci niso mogli s silo za dušiti vstaje, povabili so Diponegoro na pogajanja, pa so g« osleparili, zgrabili in vrgli v ječo, kjer je leta 1855 u-mrl. Ta vstaja velja za začetek boja za osvoboditev in princ Diponegoro je narodni junak Indonezije. Za začetek pravega organiziranega boja z določenim političnim programom pa velja leto 1908, ko se je začelb gibanje «Budi utomo«, kar pomeni «Veliki cilj«. Organizator tega gibanja, zdravnik Sudiro Hušido, je zbral v dveh letih 10.000 pristašev, v glavnem iz višjih konservativnih krogov, brez širše podpore v ljudstvu, Malo pozne je, leta 1911, so ustanovili drugo stranko s širšo podlago v ljudstvu «Sarekarislam» (Muslimanska zveza), slonečo na verskih načelih, ki so ji pripomogla, da se je med ljudstvom močno uveljavila. Leta 1913 je nastopila ta stranka z zahtevo po avtonomiji v okviru nizozemske države Ker pa Nizozemska ni odgovorila na to zahtevo, se je začela stranka boriti za popolno neodvisnost. Prva splošna stavka Prva svetovna vojna, zlasti pa oktobrska revolucija, sta močno vplivali tudi na Indonezijo 111 prisilili Nizozemce k taktičnemu popuščanju. Tako so leta 1918 ustanovili v Indoneziji «Narodnj svet« z omejeno posvetovalno funkcijo. Pod vplivom oktobrske revolucije se je krepil odpor proti kolonialni oblasti in leta 1922 so organizirali v vsej deželi prvo splošno stavko v zgodovini Indonezije, V prizadevanju, da bi zlomili odpor, na so kolonizatorji odgovarjali s čedalje srditejšimi nasilnimi ukrepi. To nasilje je doseglo višek leta 1926, ko so pod pretvezo boja proti komunizmu razglasili obsedno stanje in poslali na tisoče ljudi v koncentracijska taborišča. Po holandskih podatkih šo samo v novembru tistega leta aretirali 13.000 ljudi. Toda narodna zavest je bila prebujena in nobena sila je ni mogla zlomiti. Kmalu je nastala v deželi nova organizacija, indonezijska Nacionalistična stranka, ki jo je ustanovil sedanji predsednik republike Indonezije Ahmed Sukamo. Skoraj istočasno so tudi indonezijski študeptje na Nizozemskem in v drugih evropskih deželah pod predsedstvom podpredsednika Indonezije Mohameda Hate ustanovili organizacijo za podpiranje narodnega gibanja v deželi .Spet pa je začel delovati policijski stroj in prvake gibanja so večkrat aretirali. Japonska okupacija Tik pred vdorom Japoncev leta 1942 je Nacionalistična stranka, ki je že slutila, da se bliža deželi nesreča, predlagala nizozemski vladi, naj u-postavi indonezijsko milico za obrambo dežele pred morebitnim napadom Japoncev. Tedaj je bilo vodstvo stranke internirano. Ta predlog pa je Nizozemska vlada odklanila, ker kolonialne oblasti niso hotele zaupati domorodcem niti najpreprostejših upravnih poslov, zlast' pa jim ne dati v roke orožje. Zato so lahko japonske čete zasedle Indonezijo v enem tednu . Japonci so nastopili pod krinko azijskega bratstva. O-svobodili so aretirane narodne voditelje in zahtevali njihovo sodelovanje. V spremenjenem položaju so videli indonezijski voditelji možnost, da bi črpali za narodnoosvobodilni boj znatno korist. E-no krilo gibanja je dobilo nalogo, da bije ilegalni boj proti okupatorju, drugo pa, da izkoristi pod japonsko o-kupacijo kar največ možnosti in pripravi vse ljudstvo na končni boj za neodvisnost. Pod japonsko okupacijo je moralo ljudstvo pretrpeti več kakor kdajkoli, hkrati pa ie rasla tudi njegova odločnos* za končno osvoboditev in neodvisnost. ska so takoj izrazile privrženost narodni republiki in japonske čete so v kratkem razorožili. Mlado indonezijsko republiko so čakala še štiri leta srditih bojev proti poskusom bivših kolonialnih gospodarjev, da bi jo znova podjarmili. Pod geslom »Enkrat svoboden — za vedno svoboden«, pa je združeno ljudstvo bilo v svojem odporu neupogljivo in je dokazalo, da se staro ne more več povrniti. Naposled je Nizozemska dne 17. decembra 1949 uradno pripo-znaia suverenost Indonezije. Prejeli smo STATISTICKY OBZOR - E-kf.nomicko-statisticky časopis Statni urad statistickv, Praha Stev. 8 za leto 1956 SUMARSKI LIST - Glasilo gozdarskega društva Hrvaške - štev, "-S; letnik 80. Urednik dr Milan Androič. SADJARSTVO. VINARSTVO IN VRTNARSTVO - Stev. 7-8, letnik 43. Izdaja založba »Kmečka knjiga«, Ljubljana, Miklošičeva cesta št, 6. vodilni vlogi delavskega raz- 1 izključitev iz partije, neupra- reda, o povezavi med delavcem in kmetom je v praksi dobilo tako potvorjeno tolmačenje, kot bi inteligenci ne pripadala pravica, ki jih naša ustava zagotavlja slehernemu državljanu Madžarske«. Prav tako se ugotavlja, da se inteligenca istoveti z malomeščanstvom in v odnosu z delavskim razredom označuje kot* »reakcionarna plast« ljudstva. Intelektualci so to čutili vsak dan vse od leta 1949 do danes. Njih je obdajalo ozračje nezaupanja in suma. Intelektualci so kljub svojim naprednim političnim glediščem in stališčem in kljub temu. da so bili pripravljeni dati vse svoje sile v naporih za izgradnjo nove družbene ureditve, bili stalno pod udarci najtežje stalinistične politike. Leninistična teza o povezavi delavca in kmeta in poštene inteligence se je na Madžarskem v zadnjih sedmih letih sprevrgla v prakso, ki je odtujila od delavca tako kmeta in še bolj intelektualca. Prvi začetki te prakse se začenjajo v dobi Rajkovega procesa. Tedaj je bilo posebno poudarjeno, da so bili vmešani v ta, proces izključno intelektualci — torej sovražniki delavskega in kmetskega razreda. Ta teza se je obravnavala tudi v tisku, nadalje po radiu, na partijskih sestankih. Rezultat je bil očiten. Začenši od vrhov pa vse dol do pokrajinskih in celo krajevnih partijskih in oblastvenih organov, vsi so izvajali politiko »odstranjevanja vseh intelektualcev« in to celo z važnih povsem strokovnih položajev. Znanstvenim in kulturnim ustanovam se je nudila zato zelo majhna skrb in pomoč. Vzrok temu je bilo omalovaževanje in sumničenje vsega intelektualnega kadra v celoti. Jasno je, da je to zaviralo tudi socialistični razvoj dežele. Omenjena resolucija zatrjuje, da je vladalo tako mnenje o intelektualcih tvuli pri večini članov CK madžarske stranke delovnih ljudi. Med vsemi načelnimi stališči in ugotovitvami morda najbolje tolmačijo mnoge tedanje ukrepe do intelektualcev nekateri primeri, ki jih prinaša sama resolucija Predvsem se s tem v zvezi omenja razredno poreklo. Alfa in omega v kadrovski politiki v podjetjih, ustanovah, tovarnah in celo šolah in kulturnih ustanovah je bilo razredno poreklo posameznika. Človek. katerega starši niso bili delavci ali mali kmetje, so bili ne glede, kakšno je bilo njihovo politično prepričanje in stališče in celo ne glede kakšna je bila njihova preteklost, smatrani kot drugorazredni državljani. Zato že sama resolucija zahteva, da se morajo prejšnja stališča pregledati in popraviti krivice kot na pr. neobrazložena vičena odpustitev iz službe, neupravičena predčasna upokojitev, ukinitev pokojnin intelektualcem, Zahteva se nadalje spremenitev stališča do otrok intelektualcev. Vse to se zdi nekaj fantastičnega, toda nekaj primerov nam bo to pojasnilo. Na Madžarskem je v veljavi sprejemni izpit za na vseučilišče. Poleg strokovnih izpitov mora kandidat *a vpis na vseučilišče tudi pred komisijo ali bolje odbor, ki proučuje »razredno poreklo« posameznika. Ta odbor »sortira« kandidate na kategorije. Med temi je tudi kategorija, ki se označuje z znakom «X», ki označuje, da je kandidat iz «razredno tuje družine«. Mnogi dijaki, ki so z odličnim uspehom prestali sprejemni izpit, so bili pri vpisu odklonjeni, ker izhajajo iz uradniške družine. Zabeležen je bil tudi primer, da je bil odklonjen celo visokošolec, katerega i oče i mati sta bila delavca, toda mati se je bila po razporoki s prvim možem ponovno omožila in tokrat z malim obrtnikom. Omenjeni kandidat je na sprejemnem izpitu sicer izdelal, pred komisijo pa je dobil oznako «X», ker pač pripada «razredno tuji« družini. Vendar mu tega niso omenili tako, pač pa so rekli, da je bil eden njegovih pradedov slavni znanstvenik Semmelvveis, drugi njegov prednik pa neki bogat zemljiški posestnik. Kandidat je bil naknadno sicer sprejet tia vseučilišče, vendar le na intervencijo samega ministra za prosveto, Tu je zabeležen tudi primer šestih hčera nekega profesorja. Ena teh hčera je bila odlična dijakinja, pri vpisu pa je bila odklonjena, ker je bila na njenem kartonu oznaka «E» (Erte) Misegi — intelektualci). Povsem je razumljivo, da v takih razmerah intelektualci in torej tudi znanstveniki niso mogli dati tega, kar bi bili lahko dali, Nad njihovimi glavami je stalno visel damo-klejev meč, ker bi bili ob vsakem celo neznatnem neuspehu lahko ožigosani kot «sovražniki» ljudstva in temu bi sledile ustrezne politične in ne le politične posledice. Vse to je v večini ljudi ustvarilo psihozo strahu m intelektualci so se zaradi tega predali politični pasivnosti. Od dnevg, ko je bila objavljena resoiucija, ki govori o vsem tem, se v krogih intelektualcev o njej močno razpravlja. Madžarski tisk zelo obširno razpravlja o tem in se ne ustavlja samo pri ugotovitvah, pač pa tudi ostro obsoja prejšnji način ravnanja z intelektualci in zahteva, da se napake čimprej popravijo. Ze sedaj pa so na Madžarskem marsikaj spremenili: objavljena je že uredba o reguliranju plač profesorjem na srednjih in visokih šolah PREUTRUJENOST BAJE TERJA VEČ ŽRTEV KOT RAK V NOVEM ZA VODU V PARIZU ZDRA VIJ0 LEB0LEZNID0BE Poslednji boji Po porazu Nemčije je narodno vodstvo spoznalo, da je napočil ugoden trenutek1 za odločno akcijo za osvoboditev te dežele in prevzem oblasti V začetku junija 1945 so ustanovili pripravljalni odbor predstavnikov iz vseh krajev dežele, da bi pripravil začasno ustavo republike Indonezije in določil načrt za prevzem oblasti. Dne 17. avgusta 1945 so pred hišo predsednika Sukarna v Pegangsan Timuru na Javi razvili rdeče-belo narodne zastavo in predsednik Sukarno je svečano razglasil neodvisnost Indonezije. Vsa administracija, policija in voj. Nedavno je bil v Parizu u-stanovljen nenavaden zavod. Kakršnega- doslej nimajo ni-kier drugje v svetu. Ta zavod se ukvarja s proučevanjem in zdravljenjem bolezni, ki nastajajo zaradi prenapornega dela ali kot ga oni imenujejo »superdela«. Te bolezni so značilne za našo dobo, njihovi glavni »predstavniki« pa so čir na želodcu ali na dvanajstniku, angina peetoris, visoki krvni tlak, živčna izčrpanost itd. Skoraj vsi ljudje, ki živijo v velikih mestih, so žrtve pretiranih naporov, prenapornega dela in utrujenosti, pa čeprav se pogosto tega niti sami ne zavedajo. Tako zatrjuje skupina pariških zdravnikov, ki je ustanovila novi zavod. Po njihovem mnenju, ki je popolnoma v skladu z mne-n,em mnogih vidnih pedagogov, socialogov in psihologov, utrujenost povzroča v velikih mestih več žrtev kot tuberkuloza ali rak ker se pojavlja v obliki različnih bolezni, od katerih smo najbolj značilne že navedli. Po statističnih podatkih in drugih dokazih, kakor tudi iz lastnih izkušenj, so člani u-menjenega zavoda razdelili bolnike, ki bolehajo zaradi pievelike utrujenosti, v štiri skupine V prvo skupino štejejo ljudi ki so tako zaverovani v svoje delo, da mislijo nanj tudi v snu in se mu predajajo z vsemi svojimi silami in neprestano kujejo nove načrte za nadaljnje delo. To so n. pr. ir nogi politični delavci, direktorji velikih industrijskih podjetij, zdravniki, predvsem kirurgi, odvetniki itd, V drugo kategorijo uvrSča jo ljudi, katere so razmeie primorale, da se ukvarjajo z c-elom, ki jih ne veseli in ki jih zato ne more zanimati. Kem štejejo predvsem tist« ženske, ki v svojih kuhinjskih in družinskih opravkih os najdejo nikakega zadoščenja in morajo kljub temu vse svoje življenje prebiti v stanovanju, v glavnem v kuhinji. V tretjo skupino pariški zdravniki štejejo ljudi, ki delajo brez vsakršne metode. t:vez vsakega urnika- Sem spada največ mladih ljudi, ki se komai posvetijo svojemu poklicu in zaradi tega ne ved.) prilagoditi svojega dela svojim delovnim zmogljivostim, to je zmogljivostim svojega organizma in vzdržljivosti svojega živčnega sistema. V četrto, zadnjo skupino, štejejo tiste ljudi, ki delajo na več straneh hkrati in to najpogosteje zaradi tega, da b1 si izboljšali materialne raz-meie To so ljudje, ki pozno legajo in se zgodaj dvigajo, ki ne jedo vsak dan ob istem času in ki nikoli ne počivajo ni*i pol ure po kosilu. Utrujenost in prezaposlenost ste postala danes pravo socialno zlo, posebno zaradi tega. ker sta zelo razširjena. Skupina zdravnikov, ki je u-stanovila omenjeni zavod povezuje utrujenost in živčno prenapetost tudi s prometni-nv nesrečami in povečanim .številom nesreč pri delu. Prva naloga, ki si jo je novi zavod v Parizu naložil, je bila ureditev podatkov in izdajanje posebnega biltena za razne vrste pacientov. V laboratorije in ambulante tega zavoda prihajajo vsak dan najrazličnejši bolniki, ki jih pošiljajo sem na opazovanje njihovi stalni zdravniki. Posebno mnogo pacientov pošiljajo sem specialisti za živč- ne bolezni, kardiologi in ga-stroenterologi, ker so prav te bolezni tiste, ki so najpogosteje posledica prevelike utrujenosti in živčne prenapetosti. Čeprav je začel zavod s svojim konkretnim delom šele pred kratkim, so začeli prihajati sem tudi mnogi pacienti kar na lastno pest, da bi tu debili nasvet, kako bi se odpočili, katera klima bi jim nejbolj ustrezala in pomagala in kako bi se, skratka, najlaže rešili težkoč, ki jim jih povzroča preutrujenost. Tem pacientom dajejo zdravniki najrazličnejše nasvete. Seveda se pri tem ravnajo po stanju vsakega posameznika, po njeRovem poklicu, po njegovem značaju. Posebni oddelki zavoda so urejeni po zgledu bolnišnic in tu se morajo bolniki pokoravati pravilom, ki jih zahteva klinično zdravljenje. V mnogih primerih pa zdravniki u-porabljajo prav navadna zdravstvena sredstva, ki bi jih v podobnih primerih uporabljali tudi drugi zdravniki. V zavodu naletimo pogosto tudi na* zelo mlade ljudi, na v’sokošolce in celo na dijake srednjih šol. kajti tudi taki ljudje so kljub svoji mladosti že postali žrtve preutrujenosti, ker njihovo intenzivno razumsko delo ni vilo v skladu z zmogljivostjo njihovega živčnega sistema in jih je zato privedlo do fizične in psihične depresije. Ustanovitev tega pariškega zavoda je strokovni medicinski tisk zelo pohvalil. Hkrati s strokovnim medicinskim tiskom se je začel s tem u-kvarjati tudi drugi vsakdanji tisk raznih dežel. Po pisanju tega tiska se zdi. da bodo začeli uvajati podobne ustanova tudi v drugih deželah. PRIMORSKI DNEVNIK — e — 15. septembra ls56 PODPISAN SPORAZUM Zfl DELAVCE ODDELKA ZA IZDELOVANJE RflY0NA Ravnateljstvo odklonilo nekatere predloge v korist prizadetih zaradi strupenih plinov izplačalo bo una tantum 12.000 Ur delavcem, ki so na seznamu od podpisa tega sporazuma Med predstavniki Zveze in-dustrijcev, sindikalnimi pred. stavniki Delavske zbornice, CISL in delodajalca Tonielle, lastnika podgorske tekstilne tovarne je bil podpisan 13. septembra sporazum glede delovnih pogojev delavcev v novem oddelku za rayon. Med diskusijo o predlogih sindikalnih organizacij je pokrajinski tajnik Delavske zbornice za goriško pokrajino Fulvio Bergamas predlagal ravnateljstvu podgorske predilnice. naj bi v skladu s potrebami proizvodnje ravnateljstvo premestilo delavce, kr jim strupeni plini v novem oddelku škodujejo, v druge oddelke, da bi ne bili izpostavljeni stalnemu zastruplje- vanju. Predstavnik ravnateljstva je predlog zavrnil. Prav tako je zavrnil tudi drugi njegov predlog, naj bi se delavcem, ki bi zaradi po- Podpore ECA v avgustu V mesecu avgustu je občinska podporna ustanova izda-sledic vdihovanja strupenih J ja občinskim revežem pomo-plinov bili proglašeni za inva-jgj v skupnem znesku 3 mili-lide ter za delo trajno nespo-|jone 60.989 lir. Denarne posebni, ob zapustitvi službene-, mo^j s0 prejeli 793.576 lir, v ga mesta izplačali nagrado v hrani za 1,002.522 lir. za pre- nočišča pa je bilo izdanih 69 tisoč 500 lir. Občina je priskočila na pomoč 1126 goriškim družinam, v poslopju ECE je prespalo nj? prisiljeni zapustiti delov- 73 oseb v skupino 80 reve_ n' mesto, ali ki so izpolnili 25, £ev k; imajo v comu ECE službenih let. izplača nagrada £ja]no bivališče in hrano, je znak priznanja za njegove r.apore v tovarni. Znano je, da obstaja v CRDA, S;AFOG in drugih tovarnah praksa, da se delavcem, ki so zaradi obole- tli podeli zlato odlikovanje. Pogodbene stranke so se pri pogajanjih sporazumele glede sledečih vprašanj; Delovni čas pri sedanjih izmenah znaša šest dni, počitek pa 48 ur, od katerih je 24 ur neobveznih. Podjetje bo v tem mesecu poravnalo doklado za počitnice, obenem sprejema zahteve delavcev po izplačilu una tantum tistim, ki sodelujejo in bodo sodelovali pri nameščanju strojev. Una tantum bo znašal 12.000 lir za osebje, ki je na seznamu od dneva podpisa sporazuma, nadaljnjih 4000 lir pa bodo' prejeli tisti, ki bodo na seznamu 31. decembra letos. Doklada za škodljiva dela je stopil v avgustu še en občan Meščani so v avgustu darovali ECE 33.000 lir. Poškodbe ji je prizadejal na desni roki. Tovarna železniških vago- , v bolnišnico Brigata Pavia 16- nov: delavci; pagani Bruno, letno Luiso Leone iz Ul. A- Bressan Aristide, Raccanello j priča 15. Dekle je v Ul. Gar- Rino, Weiselfeld Edgardo, Po- j zarolli ugriznil nemški ovčar, letto Luciano, Lozar Narciso, Blason Bruno, Mania Giovan-ni, , Goi Demetrio; uradniki: Semola ■ Vittorio, Boicarolli Teobaldo, Sartori Luciano. Elektromehanične delavnice: delavci; Ragazzi Bortolo, Tonizzo Silvestro. Legovini Antonio, Zamar Mario, Le-nardon Felice, Pelos Narciso, Laurenti Carlo, Dolso Um-berto, .Miniussi Bruno; uradnik: Galviati Luigi. Predvideva se, da bodo volitve v prvih čneh meseca oktobra. IZ PODGORE Pred dograditvijo brvi na Soči Šolske vesti Na osnovnih žolah s slovenskim učnim jezikom doberdob-ricega okrožja bodo na vseh soiah popravni izpiti čez I.. II. in IV. razr 20. in 21. septembra, izpiti čez III. in V, razred pa po sledečem redu: 22. in 24. septembra v Doberdobu, v Jamljah, v Gabri-juh, na Vrhu in v Sovodnjah; 25. in 26. septembra v Rupi. v Dolu in v Iržiču. Vpisovanje bo od 26. do 30 septembra. Otroci, rojeni leta 1950 (za prvi razred), so dolžni predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju proti črnim kozam in davici. Šolsko leto 1956-57 se prične dne 1. oktobra s šolsko mašo, redni pouk se bo začel v torek 2. oktobra Vpisovanje v srednje šole v Gcrici se prične 1. septembra in se zaključi 25. septembra. Morebitna pojasnila daje tajništvo. V soboto in nečeljo bo na sedežu otroškega vrtca v Sovodnjah vpisovanje v otroški vrtec. Pričetek pouka bo v $PS ! Sli: « .... KOŠARKARSKI TURNIR ZA POKAL MA1RANO ČASTNI PORAZ ITALIJE PtOTI SOVJETSKIM KOŠARKARJEM Po tretjem dnevu vodi Sovjetska zveza pred Češkoslovaško ŠAHOVSKA OLIMPIADA V MOSKVI Dela na novi brvi na Soči pri električni centrali v Stra-ž cah se bližajo koncu; temelji so že postavljeni, zgrajen pa je že tudi dobršen del brvi z obeh strani, ki bo najbrž kmalu dokončana. Tako bodo delavci in delavke podgorske predilnice potrošili • ponedeljek 17. septembra, manj časa za dohod na delo. prav tako pa se bodo brvi lahko poslužili tudi Podgorci, ki jim ne bo treba več v mesto po mostu IX. avgusta ali pa po pevmskem mostu, ki je od središča vasi precej oddaljen. Skoda, da je brv dovolj široka le za pešce, kolesarje in morda motoscooterje, ne pa za avtomobiliste, ki se bo-uo tudi vnaprej morali posluževati obeh omenjenih mostov. Izlet SPD na Lokve Planinsko društvo v Gorici organizira enodnevni izlet 30. septembra na Lokve. Z izletom bo združeno žrebanje in zabava. Planinsko društvo bo poskrbelo za veliko število lepih dobitkov. Izlet bo združen z vzponom na Poldanovec. Odhod ob 7. uri, povratek zvečer. Vožnja bo stala okoli 300 lir. v o in nižje obzidje. S temi deli se je Ul. Baiamonti precej razširila, obenem pa je postala svetlejša. Vsekakor je ovedmet diskusije vsedržavnih | bil čas, da občina stori nekaj pogajanj. j tudi za ta, eden najstarejših Končno se trinjajo, da sejpjedelov mesta, ostaja pa še 12.000 lir izp'ača v celoti de-; vedno odprto vprašanje Ulica lavcem, ki so v oddelku za ra-j Rabatta, vendar je upat’ da yon zaposleni vsaj pet mese-1 Se bodo tudi o tej kaj kmalu cev proporcionalno pa bo j pomenili možje na občinskem vsota znižana tistim, ki imajo tehničnem uradu, krajšo delovno dobo. Enako ZA OLEPŠAVO MESTA Z novim obzidjem razširili Ul. Baiamonti Te dni so zaključili dela na gradnji novega zapadnega obzidja občinskega športnega -grišča pod gradom. Staro visoko obzidje, ki je samo ka-z le ta del n esta, so deiavci podrli in sedaj, za en meter v notranjost igrišča, zgradili no-1 kov tudi večji sestanek z zastopniki goriškega gospodarskega življenja ter so pred svojim odhodom iz mesta o-bAkali tudi goriškega prefekti kateremu so razložili nekatera svoja stališča do važnejših gospodarskih vprašanj. ŽIVAHNA SEJA OBČINSKEGA ODROHA PREDVOLILNA med liberalci in demokristjani REZULTATI Madžarska-Svedska 66:32 SZ-Italija 72:55 Poijska-CSR 74:84 LESTVICA SZ 3 3 6 260 151 CSR 3 3 0 254 186 Madžarska 3 2 1 Italija 3 1 2 Poljska Švedska DANAŠNJI PROGRAM 19.30 Madžarska-Poljska 21.00 SZ-CSR 22.30 Italija-Svedska 187 164 181 191 3 0 3 194 218 3 0 3 118 274 12. septembra se je sestal občinski upravni odbor. Na seji, ki jo je vodil župan dr. Bernardiat in kateri so prisostvovali vsi člani odbora, so največ časa posvetili zadnjim političnim dogajanjem v mestu. Kot smo že pisali, so Golico pred dnevi obiskali nekateri liberalni prvaki, ki so l- čina storila za svoje prebivalce in koliko bi bila lahko sto-iiia. Na seji so potem razpravljali še o predvidenih obiskih v našem mestu: 20. t. m. bodo obiskali Gorico udeležene: kongresa Zveze italijanskih e-iektrotehnikov ki bo v prihodnjih dneh v Trstu, 8. rk- I zneli poleg strankinih sestan- tohra pa bodo prišli na onisk udeleženci VI. kongresa italijanskega tiska, ki bo prav tako v Trstu. Občinski odbor je še razpravljal o davku na živino za urihodnjp leto. uredil, je ser znam občinskih revežev za drugi semester tega leta ter bodo napravili tudi z izplačilom 4000 lir. Požar na Travniku Ob 1.50 v noči med četrt- Po predložitvi kandidatnih list kom in petkom so goriške ga- v CRDA Volitve v prvi tretjini meseca oktobra? Volilna komisija za izvolitev notranje komisije CRDA silce nenadoma poklicali na Travnik, kjer je zaradi neznanih razlogov pričela goreti streha poslopja št. 20, last Rite Paternoli. Gasilci so s precejšnjim trudom požar pogasili šele ob 4 30. Zgorelo je 32 kvadratnih metrov strehe, v Tržiču je prejela 'kandidat- Človeških žrtev ni bilo. Sko-ne liste štirih sindikalnih or-j da znaša okoli 90.000 lir in je ganizacij, in sicer Delavske krita z zavarovalnino, zbornice, CISL, UIL in fašistične CIBNAL. Na prihodnjih sestankih bo volilna komisija razpravljala o stališču treh sindikalnih organizacij, da se prepreči nastop fašističnega sindikata, ki je vedno nasprotoval delavskemu predstavništvu v tovarni. Delavska zbornica je pred- ’ ložila sledeče kandidate: CGIL-FIOM, ladjedelnica: delavci; Franco Raffaele, De Fabris Marcello, Parenzan Sergio, Ciprčani Ruggero, Cernic Karlo, Clapis Uniber-to, Munari Francesco, Nose-ghini Egidio, Macor Alberto, Perco Secondo. Miniussi Can-(Jido, Modari Edo, Tartaro Giuliano, De Meio Lorenzo, Salvatore Amedeo, Cechet Mario; uradnik; Romano Ne-rino. k: tarejo Gorico in sploh gori: ko pokrajino ter kritizirali občinsko upravo. Po mnenju občinskega od-lora je treba to delovanje liberalne stranke pripisati bližajočim se volitvam, vsekakor p j iz poročila odbora lahko lazberemo nezadovoljstvo, ki ga je med demokristjani povzročila kritika liberalcev napham demokristjanskim upraviteljem našega mesta Občinski odbor je zahteval, naj župan obišče prefekta, kateremu na; izrazi nezadovoljstvo od-bera da je bil on sam vmešan v to propagandistično akcijo liberalnih krogov«, zatem le odbor sklenil, da bo zahteval prepis zapisnikov z javne seje, ki so jo organizirali liberalci, obrnil se bo tudi do določil člane komisije za neposredne davke. Prav tako je odbor ofiobril ustanovitev kani.si,je, ki bo pregledala proš-•rie za dodelitev mest otroških vitnaric za novo šolsko leto. C'iani odbora so odobrili tudi ?4;,.000 lir izdatkov za preureditev šolske sobe na učiteljišču «S. Slataper« v šolsko ambulanto. dane tisku, in končno bo ob- — KINO — CORSO. 17.00: #Bramm svojo ljubezen«, M. Carol, G. Fer-zetti. VERDI. 17.15: »Deževje v Ranchipurju«. cinemascop, L Turner. R. Burton. VITTORIA. 17.00: «Kadar je ljubezen poezija«, J. Scott; CENTRALE. 17.00: »Bitka pri Fort-Riverju«, v tehniko- Ibrju. MODERNO. 17.00: »Trdnjava T». Nemški ovčar ugriznil mlado dekle Včeraj ob 16. uri je rešilni avto Zelenega križa pripeljal č nski odbor «pravočasno in ' na pravem mestu objasnil njegovo ‘dejavnost v preteklosti in sedaniosti * v zvezi z naj-I važnejšimi gospodarskimi problemi našega mesta Vsekakor lahko rečemo«, da se je kljub neuradnemu sporočilu o upravnih volitvah v decembru mesecu že začela predvolilna kampanja, v kateri bodo skušali demokristjani ne gdene na svoje nekdanje in današnje zaveznike braniti svoje dosedanje delovanje na področju občinskega u-pravljanja. Volivci pa bodo lahko sami brez posebnih polemik ugotovili, koliko je ob- Vozni red vlakov ODHODI: Proti Trstu; 0.15 (D), 6 (A). 6.57 (A), 7.40 (D), 8.11 (A), 840 (D), 10.54 (D). 14 (A). 15.48 (A), 16.57 (DD>, 18.18 (A). 20 (A), 21.24 (D), 23.28 (D)**. Proti Vidmu; 4:40 * ednji postavi: Bandini; Belloni, Claut; Pe-tagna, Ferrario, Štolfa, Reno-sto, Olivieri, Brighenti, Szo-ke, Cazzaniga. Rezerve: Pe-tris, Freschi. Izključitev Natterija iz moštva predstavlja nemajhno presenečenje za tiste tržaške simpatizerje Triestine, ki so sledili njeni kampanji nakupov od odstopov. Za Natterija so odgovorni krogi pri Trie-slini porabili mnogo besed so opravičili njegov nakup. O njem so govorili na tak način, da je z njim dokončno rešeno vprašanje tradicionalne sterilnosti tržaškega napada. No in še preden se je prvenstvo sploh začelo, je Natteri že med rezervami. Zakaj? O tem obstajata dve verziji. Po eni naj bi bilo še vedno sporno njegovo italijansko poreklo (Natteri je perujski državljan), po drugi pa naj bi njegov način igre ne odgovarjal potrebam Triestine. Naj Naša prognoza Genoa-Roma X 2 1 Lazio-Juventus 1 Milan-Triestina 1 Napoli-Atalanta 1 Padova-Sarapdoria X 2 Palermo-Lanerossi 1 Spal-lnter X 2 Torino-Bologna 1 X 2 Udinese-Fiorentina 1 2 Bari-Sambenedettese i Brescia-Legnano i Taranto-Cagliari l Venezia-Messina i 2 Marzotto-Catania 1 X Parma-Verona 1 srečanje z ZDA bo od 28. do 30. t. m. v New Yorku. Vrhovni sodnik dvoboja bo Mc Neill. MILANO, 14. — 18., 19. in 20. t. m. bo v milanski ledni palači ekshibicija profesional-nih tenisarjev Kramerjeve skupine. Nastopili bodo Gonzales, Sogdman, Trabert in Hartwig, od Italijanov pa Cu-celli, Fafori, Marcello in Ro-lando Del Bello. BOKS AREZZO, 14. — Svetovni prvak petelinje kategorije - I Ijati na dvoboj s Špancem stt Je moral Pasinati tudi Cardenasom, ki bo v drugi spremeniti osnovno formacijo ■ polovici oktobra. napadalnega kvinteta. Na svoj,------------------------------ račun je tako prišel zopet Re- VATERPOLO nosto, ki je bil lani večna re- zerva. Za osrednji trio Olivieri - Brighenti - Szabo pravijo, da je že dobro vigran. Cazzamgavo mesto na levem krilu pa je le formaino, ker bo ta v tesnici opravljal funkcijo »prostega igralca« z nalogo nadzorovanja najnevarnejšega napadalca nasprotnikov. Seveda si od prvega nastopa Triestina proti tako .močnemu nasprotniku kot je Milan, ni mogoče kdove kaj obetati. Poraz bi bil normalen bo že tako ali drugače, v j neodločen rezultat pa ze ve- obeh prmerih zasluži vod-l|jk uspeh. stvo Triestine vso graio, saj 1 .. , , . . , .... . , . , V ostalem je jutrišnji spo- bi bila njegova dolžnost, da , . . . j-*.. , ■ , . .. . .. red prvega kola naslednji, bi obe ti vprašanji razčistilo, v B prgden je igralca kupilo. Ta- Genoa - Roma, Lazio - Ju- ko pa seuaj vse kaže. da bo- ventus, Milan - Triestina, Na- do ponovno morali vključiti v moštv;•> Zara, katerega so stavili sicer na razpoloženje* ki pa je še vedno ostal v Trstu in tudi redno treniral. Glede Freschija pravijo, da so njegovo izključitev iz enaj-storice narekovali taktični razlogi. Freschi naj bi bil ofenzivni krilec, Pasinati pa namerava ubrati proli Milanu defenzivno taktiko, za katero pa naj bi bil prikladnejši mladi Štolfa, ki je že lani uspešno prestal ognjeni krst v prvem moštvu. Zaradi Natterijeve odsotno- poli - Atalanta, Padova -Sampdona, - Palermo - Lane-rossi. Spal - Inter, Torino -Bologna, Udinese - Fiorentina. TENIS Italijanski tenisarji v nedeljo v New York MILAN, 14. — italijanski tenisarji, člani ekipe za Davisov poktl: Merlo, Pietrangeli in Sirola bodo v nedeljo 16. t. m. odpotovali v New York, kamor bodo prispeli v ponedeljek 17. t. m. Medconsko Madžari v Beogradu BEOGRAD. 14. — Danes s« prispeli v Beograd pod v0^ stvom pomočnika ministra šport Bele Kelenyja in nega kapetana Martma kovyja madžarska no8on'8jl. reprezentanca (A) in m'a ska reprezentanca, ki bo:*•* ’ nedeljo nastopili proti o 8^ varjajočima jugoslov. re" zentanrama. Večina vodstva ^ mnenja, da sta tako mas cinemascope film; Rodila se je zvezi KIHOPROSEK-KONIOVg predvaja danes 15. t. J®; ob 20. uri barvni MALAGA Igra: Maureen 0'Haf* mma Tune na predvaja danes 15. t. m. z začetkom ob IS. in 20. #ri na prostem barvni film: RDEČI OCEAN BACADIi Nastopajo: JOHN WAYNE in LAUREN OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOTOOnOfOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOfJOO®0 . _ pa se mu jg skremžil v pohlepu po lepi neznanki. po zemljevidu: do Stalingrada in čez Kavkaz, do Kaira in v Popoldne je Miloš govoril s mo ' “* - J. Uto p,a.»p,«»‘'naJv.in.jSTeiZJZt p! devetnajsti je bil velik, črn, močan Boso« Paa ga je imel rad in nelrailrrat 1„ i_j«i r. IVAN BRATKO 1 13. TELESKOP Danes je bil prvič na komandi. Uspelo ga je vtihotapiti na delo v pisarni, ker je znal italijanski. Igor in Stefan sta mu rekla, naj bo tam neopazno na preži... Štefan je poudaril besedico «neopazno» in se ob njej ustavil. «Torej me imata za neprevidnega,« se je na tihem jezil Miloš. Zvečer se je vrnil v kampo. In zdaj so ga preplavljale brzice vtisov, ki jih je zaman skušal obvladati. Trudil se je, da bi v nekem redu obnovil potek dneva. Takoj zjutraj je bilo. Pred glavno pisarno je pred kolonelom stal serzente Molinaro: »Neka dama iz Ljubljane želi govoriti z varni.« »Je lepa?« Kljub svojim šestdesetim letom je bil kolonelo raven kakor smreka. Molinara je to vprašal, kakor da sprasuje dežurnega o številu bolnih pri apelu. »Da!« je raportiral Molinaro. V očeh ni mogel prikriti, strastnega zanimanja za damo. »Je mlada?« »Da!« je spet odsekal Molinaro. »Naj počaka!« Kolonelo je zamahnil s pasjim bičem. Njegova velika usta so se spet zaprla Bil je podoben energični stari babi. Obraz mu je bil negiben. Nagubana, rumena koza, polna izpuščajev, je spominjala na mumijo. Molinaro je odšel, v telo trd kakor lesen pajae; ves obraz pa se mu je skremžil v pohlepu po lepi neznanki. Miloš je z vljudnim nasmeškom opazoval ves prizor. Več iet instruiranja pri lmovitejsih družinah mu je navrglo spretnost vljudnosti in zunanje prijaznosti. Ko je Molinaro odhajal izpred kolonelove pisarne, se je Miloš spomnil pripovedovanj alpinca Maria: Molinaro po bližnjih vaseh prevzema alpincem dekleta, celo cipe. Vse jim hoče pobrati in nikdar mu ni dovolj. Mario je prejšnjo nedeljo — vse to je pravil Milošu, medtem ko ga je bril — sedel v gostilni z dvema dekletoma. «Tekoča hrana« je v velik.h ■ steklenicah romala na mizo. Razpoloženje je raslo. Ena izmed deklet — ime ji je pozabil — mu je bila vedno bolj vseč. Več ko je popil, lepša se mu je zdela. Ogledovala sl je njegovo uro in jo hotela zamenjati za svojo. Njena je morda bila slabša, toda Mariu to ni bilo važno. Vprašal jo je: «Ali rada spančkaš s fanti?« «Ne!» se je zasmejala. «In vi?« mu je takoj vrnila. «0, z dekleti, jaz------------da!« je vzdihnil Mario. Takrat je vstopil Molinaro. Kot bi trenil, sta se obe dekleti spremenili. Pričeli sta begati v vežo, v kuhinjo, pa spet v sobo; vmes kratki pogovori z Molinarom, dogovarjanje, morda celo mešetarjenje. Kmalu sta obe izginili. «Se povrneva!« je v naglici rekla tista, ki je bila Mariu všeč. .Nazaj pa ju ni bilo. — Mario je zamahnil z roko in z vsem telesom, z živahno kretnjo južojakov, kakršne Miloš m nikdar opazil pri svojih rojakih. «Moram se ji prihodnjič maščevati,« se je spet spomnil dekleta. Cez kako uro je Miloš zvedel, da kolonelo že kramlja z lepo damo iz Ljubljane. Sam pa je odšel k šefu pisarne, kapetanu Machiju. Našel ga je v sobici, ki je bila polna oficirjev in taki* zadimljena, da spočetka sploh ni ničesar razločil, šele čez cas je vstala . pred njim jasna podoba... V ozadju na steni velik zemljevid Evrope in Severne Afrike. Na mizi steklenice ruma in slivovke, ogorki, razmetani po pepelniku in okrog njega ter »zemljevidi« iz razlitih pijač. Miloš je na najbližji steklenici opazil celo žig tvrdke iz njegove domovine! Cantalupo stoji razkoračen ob stenskem zemljevidu, v rokah stiska in krivi kratko leseno paličico. Nato: velike, določne kretnje, paličica šviga po zemljevidu: do Stalingrada in čez Kavkaz, do Kaira in v Arabijo; zemljevid je premajhen, paličica pleše po steni, kjer naj bi bila vsa Azija, in kjer se bodo v razlagalcev! vizio-narnosti stisnile velike klešče. Molinaro je občudujoče gledal Cantalupa. Machi pa je buljil v zemljevid. Njegova debela, velika glava je bila kakor jajce, poteze na obrazu so že davno izginile, zalite v masti. Cantalupo je segel po kozarcu. Takrat so se Miloševe in njegove oči prvič srečale; Miloš je stal pri vratih, s posmehom v očeh, mržnjo je skril. Cantalupo je opazil vse in mu vrnil mrzli pogled, ki je Miloša porazil. »Naročeni spiski,« je rekel Miloš in stopil k Machiju z veliko mapo Internirancev, ki so bili obrtniki. Nato je naglo odšel. Goltal je nevoljo in strah, ker se je bil izdal Cantalupu. šele ko se je srečal s kapucinom Brunom, ki se je sprehajal po dvorišču, je pozabil na Cantalupa. Bruna so pred nekaj dnevi dodelili kampu. Bil je majhen, droben, v kretnjah plašen kakor zajček, a v srcu vroč. Neprestano teka med barakami in komando, se prikrade v taborišče, se ustavlja med interniranci in jim govori o fronti, o njihovih tegobah, o narodu, ki je suženj, a bo zmagovit, ker zna trpeti. Vse je v metaforah, nedogovorjenih stavkih in nedokončanih mislih »O, kaj vse bi vam jaz še povedal, če bi smel!« Zakaj so ga poslali sem? Ker je Slovenec in zna slovenski? Doma je Iz Beneške Slovenije. Je morda izzivač? Ni mogoče. Vse govori sam od sebe in ne išče izjav jn informacij. Tudi kurat, ki pravi, da je najprej fašist, nato šele duhovnik, se rad približuje ljudem, toda ta izvablja iz njih izjave, jih kliče k spovedi, zlasti fante iz mladinske barake, in jih tam sprašuje, kdo je komunist... Internhanec Nikolaj, umetnik slikar, je v svoji skicirki narisal Bruna, kako kleči, ves zamaknjen v molitvi, v naročju pa stiska otročička. Ves v dolgi halji, bose noge z močnimi prsti, zamaknjeni obraz uprt v otroka. Ob slik* pa skope, previdne besede: (Beguncem daj spet priti v rojstni kraj.« pUQ o o 1« i “ l IIIULttu no karrmn T rad ‘n nekajkrat se je celo sprehajal * Nekega dne so poklicali Miloša, da bi jima .»> tolmača. Paa jt: spraševal Bosanca: »Koliko pojeste v civ*1 frnHain0 o slikovi^° pripovedoval in oba sta se od src» imi„n?u je vcas>h prinesel velik kos kruha * k0,je tenente zagledal Miloša na komandi, ga je pogledoval s svojimi velikimi, ognjenimi očmi. Paa J* lepotec: podolgovatega obraza, močnih ustnic, izrazitih Aoeii ’• veIikl kftdri so mu slliH izpod kape. Kad*f včasih — visok in močan - šel čez kampo, so se števihf obračale za njim: odločnim, zamišljenim južnjakom. kaj se skriva za temi črnimi kodri.« — Zdaj sta stala s« dvorišča. Barake so se kuhale v popoldanski vročini-IR>vsod mir. Paa pripoveduje Milošu zadevo s sadjem. je bila stvar znana. Povedal mu jo je kapo prve baL skorajda preveč zavzet in prijazen mu je razlagal: «D.a£ot jo alpinci skupili. Prišlo je več voz sadja, pa so alpinci hj da bi ga prodali samo njim, toda kolonelo (prizvok fPjj vanja zaščitniku!) je odločil: J4e! Komunisti so tudi ij. Pol in pol!’ Vse upiranje alpincev je bilo bob ob sten0’ In zdaj govori Paa o isti stvari. Štefan mu je rekel, j Paa antifašist, ki se drži izročil taktnosti in elovecn°s resnici kot brez volje izpolnjuje povelja. ^ .... je Pravzaprav s tem sadjem?« je naivno Miloš. »Papežev nuncij pride v kratkem v kampo. Intefhfp pa so ze čisto izstradani. Zato jim zdaj na hitro rok0 dajajo sadje, ki je bilo namenjeno alpincem.« f Tenente je stal zravnan kot vedno, samo govoril JJL in tako, da so njegove besede segle samo do Miloša- ^ ga rad vprašal še kaj več o nuncijevem obisku, toda ^ novo opozorilo ga je zadržalo. »Naj sam pove, kolikor ^ (Nadaljevani* *