Št. 17-18 (2123-24) Leto XLI Novo mesto, četrtek, 26. aprila 1990 Cena: 7 din 13. februarja 1975 je bil lisi odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI IT OLEH Jf KI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI Ul laliS&flfiu DOLENJS DOLENJS «3* oo VD O DOLENJ DOLENJ OOLEN h\ m EE E ČEBELARS ŠENTJERNEJU C O t—4 Z o rsi ►— co o uu Z C 3E ^ O Od o C C 3> y n o co z c »-H Z O o c o d a: o I— H CO >n.i u/\n v ŠENTJERNEJ — V soboto, 29. bprila, s pričetkom ob 9. uri priredita Čebelarsko in Turistično društvo iz Šentjerneja čebelarsko slavje, ki ga bo s koncertom na trgu pričela Iskrina godba na pihala. Ta bo potem na čelu sprevoda, v katerem bodo lojtrski voz, naložen s panji kranjiči, in čebelarji v svojih opravah in z različnimi panji na hrbtih, odkorakala proti prizorišču slavja, osnovni šoli v Šentjerneju. Tam bo razstava čebelarskih priprav, čebeljih Panjev in prikaz življenja v čebeljem Panju, obiskovalci pa bodo zvedeli tudi marsikaj o čebelarstvu nekoč in danes. Ob tej priložnosti bo razvit prapor čebelarskega društva ter ustanovljena skupina čebelarskega podmladka na osnovni šoli Šentjernej. Tej bodo čebelarji podarili nekaj panjev s čebelami. Pred vhodom na razstavo bodo obiskovalci lahko poskusili različne vrste medu in medenih izdelkov brezplačno, seveda pa bo moč med po ugodni ceni kupiti tudi za domov. CERKVENA VESELICA NA SMUKU SEMIČ — V torek, 1. maja, ob 10. uri bo na Smuku nad Semičem prva cerkvena veselica na prostem po vojni. Ob tej priložnosti bodo posvetili oltar, hi gaje naredil domači kaplan Jože Pavkovič. Zaslužek od prireditve bodo namenili za asfaltiranje ceste Gaber—Tajčbirt—Smuška luža—Vrtača, hi je že v gradnji. Vabljeni! Z zadržkom o radioaktivnem skladišču V Senušah je bila prva javna razprava KRŠKO — Šele po javni razpravi o predlogu sprememb srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana občine Krško bo jasno, ali se bodo v NE Krško lahko lotili gradnje dodatnega začasnega skladišča za srednje in nizko radioaktivne odpadke. Dolgo odlagana in težko pričakovana javna razprava se je v ponedeljek zvečer začela v krajevni skupnosti Senuše, takoj po prvomajskih praznikih pa se bo nadaljevala v KS Krško polje in Vel. Podlog. Razprava je minila v presenetljivo mirnem in strpnem ozračju. V nekdanjo osnovno šolo na Senušah je namreč prišlo samo 11 krajanov, pa še ti se niso »odrezali« kdove kako polemično. Ko so predstavniki Socialistične zveze, občine, Sava-projekta in NE Krško v glavnih obrisih predstavili, za kaj gre, ni bilo veliko vprašanj. Krajani Senuš so izrazili začudenje, ker se problem rešuje šele sedaj, ko pa elektrarna deluje že domala 10 let. Potem pa jih je zlasti zanimalo, kako potekajo priprave na gradnjo stalnega odlagališča. Tudi v Senušah ne bi v nobenem primeru pristali na to, da odpadki ostanejo v krški občini. Prav zaradi strahu, da bi se to vendarle zgodilo, so tudi sprejeli obrazložitev, da referendum o zaprtju elektrarne ne bi bil primeren, ker bi navsezadnje tudi po zaprtju elektrarne vsi odpadki ostali v krški občini. Tako krajani kot tudi predstavniki občine so z veseljem sprejeli pobudo enega izmed raz-pravljalcev, naj bi občanom krške občine omogočili vsaj boljšo zdravstveno zaščito, če že morajo imeti elektrarno na območju svoje občine. Po dobrih dveh urah razprave so predstavniki krajevne skupnosti Senuše le sprejeli eno izmed treh možnih variant. Predloga sprememb srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana niso v celoti podprli niti ga niso zavrnili. Odločili so se za podporo z zadržKom, kar pomeni, da v NE Krško lahko gradijo začasno skladišče za radioaktivni odpadke, vendar pod nobenim pogojem ne bi pristali na to, da to postane stalno odlagališče. J. S. Večina Dolenjcev volila Kučana Tudi v drugem krogu volitev na Dolenjskem dobra volilna udeležba — Med izvoljenimi kandidati prevladujejo predstavniki Demosa — Popolnih rezultatov šeni NOVO MESTO — Zaključili smo tudi drugi krog prvih demokratičnih, svobodnih, večstrankarskih povojnih volitev v Sloveniji. Očitno smo se na takšne volitve že kar navadili, saj iz nobene od devetih občin, kijih »pokriva« Dolenjski list, niso poročali o kakšnihkoli težavah na voliščih. Očitno pa so se zmotili tisti, ki so veijeli, da bodo tokrat volilni rezultati znani veliko prej kot v prvem krogu. Do ponedeljka popoldne, ko to poročamo, še skoraj v nobeni občini niso vedeli za število mandatov posameznih strank v občinskem DPZ, kaj šele za imena poslancev, medtem ko so bili rezultati volitev za predsednika predsedstva, člane zbora občin in občinskih zborov KS v glavnem znani. V novomeški občini je bila volilna menčič, Lado Jaki, Marija Kocjančič, Uojz Kos, Jože Svirt, Jože Gazvoda, udeležba 80-odstotna. Na glasovanju za predsednika predsedstva je močno zmagal Milan Kučan, ki je dobil 60 odstotkov glasov. Na volitvah za zbor občin skupščine republike Slovenije sta v obeh volilnih enotah zmagala prdstav-nika Demosa. V 48. enoti je dobil Marjan Dvornik 59,5 odstotkov glasov, v 49. pa Stanislav Bevc 56,8 odstotka. V zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Novo mesto so bili izvoljeni: Marko Ajdnik, Matjan Kuhar, Matjan Kelvišar, Janez Miklič, Janez Kramarič, Ivan Bačar, Granc Nose, Ciril Kle- Alojz Kos, Jože ! Ivan Ambrožič, Pavel Hrovat, Franci Smrekar, Franci Perše, Ivan Santelj, Jože Hrastar, Jože Pršina, Marjan Smrke, Stane Eržek, Dušan Papež, Karel Košir, Alojz Zupančič, Stanislav Bevc, Alojz Kukman, Aldo Šinkovec, Alojz Knafelj, Anton Vidmar, Ivan Po-reber in Leopold Kocutar. Na volitvah za občinski družbenopolitični zbor si je največ mest pridobil Demos, združena opozicija, ki jih je dobil 15, sledi ZKS-SDP s 7, ZSMS s 4, Zeleni Slovenije s 3 in Socialistična zve- ZELENI JURIJ V LJUBLJANI — Že tretje leto zapored so viniški šolarji pripeljali zelenega Jurija v Ljubljano. Zadnji petek so starodavno belokranjsko obredje prikazali pred ljubljanskim rotovžem, kjer si ga je z zanimanjem ogledalo veliko ljudi. Med njimi sta bila tudi ljubljanska županja Nuša Kerševan in novi slovenski predsednik Milan Kučan, v petek še predsedniški kandidat. Mladi Viničani so Kučanu dali veljico mlade zeleneče breze kot simbol sreče in mu zaželeli, da bi na volitvah zmagal. Očitno je bilo iskreno in je pomagalo. (Foto: Jože Biščak) PRVOMAJSKA SVEČANOST NA JAVOROVICI ŠENTJERNEJ — Ob prazniku dela in krajevnem prazniku Šentjernej bo 1. maja ob 11. uri na Javorovici tradicionalna spominska svečanost, posvečena padlim borcem 4. bataljona Cankaijeve brigade. Vabimo vse preživele borce in borke, svojce padlih borcev 4. bataljona, da se te svečanosti udeleže. Posebnega prevoza ne bo. Odbor skupnosti borcev Cankarjeve brigade Vmesna pot do konfederacije Dr. Ciril Ribičič, predsednik CK ZKS-SDP, na srečanju s Trebanjci — »Vlada v senci«?_ TREBNJE »Kako doseči konfederacijo? Neka čista pravna pot je zelo težko možna. Razmerje političnih sil v Jugoslaviji je takšno, da zdaj zahteva, daje treba zapisati v ustavo konfederalni položaj Slovenije, ki sicer pridobiva vedno več pristašev tudi drugod v Jugoslaviji,« je dr. Ciril Ribičič, predsednik ZKS-SDP, pretekli četrtek odgovoril na eno izmed številnih vprašanj Trebanjcev. Dr. Ribičič, ki ustavno pravo predava na univerzi, je še dodal, da v tem tre- Prestopili Rubikon Bo že tako, kot pravi tisočletna Salomonova modrost■ nič ni no vega pod soncem. Kakšne ovinke in z vita stranpota je ubirala naša demokracija, da je končno spet pristala v naročju grške vladavine ljudstva (demos-ljudstvo, cratos-oblast) ali, če hočete, Lincolnove vladavine naroda od naroda za narod! Bila je posredna, socialistična, poznala je demokratični centralizem in pluralizem samoupravnih interesov in se po vseh teh neuspešnih poskusih vrnila k Aristotelovemu izviru. Z nedeljskimi volitvami smo v Sloveniji, tako kot davnega antičnega leta Julij Cezar, prestopili svoj Rubikon in za seboj podrli vse mostove.' V naši republiki nihče več ne more brez nasilja vzpostaviti enoumne vladavine. Da je kocka padla, ima izjemne zasluge — to zdaj lahko poudarjamo brez vsakršnih predvolilnih navijaških strasti —prvič povsem svobodno od ljudstva izvoljeni slovenski predsednik Milan Kučan, po rasti majhen mož, pa zato toliko večji politik. Nedeljska izvolitev je pokazala, da slovensko ljudstvo zna reči »h vala« in da zna nevtralizirati nestrpnosti vseh vrst, ki so se kazale v predvolilnem boju. Z izvolitvijo treznih, umirjenih, razsodnih, za dialog sposobnih ljudi zlasti v predsedstvo Slovenije smo potrdili, da smo postali politično zrel narod, ki spoštuje tudi čast premaganih in jih ne izključuje iz političnega življenja. Velikih resnic imamo — konec koncev — za vselej dovolj, rdečih in črnih. Mirno in samozavestno lahko zato za konec zapišemo: tak narod in taka Slovenija imata obetajočo prihodnost MARJAN LEGAN nutku sploh ni realno, da bi konfederacijo dosegli na hitro, z nekim sklepom skupščine. Tukaj je sklicevanje na samoodločbo s pravico do odcepitve, s pravico vsakega naroda, da si sam določa svoj ekonomski in politični status, sicer nujno. Po mnenju dr. Ribičiča pa je pretirano stališče, da je potrebna najprej odcepitev, da bi se potem lahko pogovarjali o konfederaciji. »Vi veste, daje Demos zavzel stališče pred meesci, da se zavzema za konfederacijo kot obliko prehoda k popolni samostojnosti Slovenije, in obrnite to stališče, kot so ga nekateri; obratno, da je odcepitev potrebna, da bi se potem lahko pogovarjali o konfederaciji. Mislim, daje to stališče, ki vsaj zame ni preveč prepričljivo. Meni se zdita to dve možni skrajnosti in mislim, da bo treba zavzeti neko vmesno pot. Vem pa, da tudi ta pot ne bo lahka. Dejstvo, da bo razmerje političnih sil v skupščini in v predsedstvu različno, ni nekaj neobičajnega v svetu. Imeli smo takšen primer v Franciji in še marsikje drugod. V nekem normalno delujočem demokratičnem sistemu, kakršnega dobivamo, to ne sme biti prevelika težava, lahko pa je v določenih primerih celo prednost,« je pojasnil dr. Ribičič. Ribičič je še dejal, da se ZKS-SDP ni težko preobraziti v močno opozicijo, ki bo imela v parlamentu vedno dovolj jasna stališča. Menil je, da dela opozicija napako, ker prezgodaj deli resorje, zavrnil pa je podtikanja, češ da hočejo komunisti po vsej sili sodelovati na oblasti. In ker ZKS-SDP ne verjame, da bo sodelovala v koalicijski vladi, že resno razmišlja o »vladi v senci«. % lUf/V r i % BERITE DANES! na 3. strani: Le nov zakon lahko vrne zemljo na 4. strani: • »Jahajte nas, dokler bomo zdržali!« na 6. strani: • Rudnik Senovo umira na obroke na 7. strani: • Kaj izide v Dolenjski založbi na 9. strani: • Belega po hčeri, rdečega po sinu ia 10. strani: JE: Energetiko naj prevzamejo zeleni a 18. strani: Morilec kmalu na zatožni klopi a 24. strani: Vodnjak ni bil zastrupljen Imi za s tremi mesti. V črnomaljski občini se lahko pohvalijo, da so imeli prvi vse podatke o volitvah. Udeležba je bila 84,9 odst. Kučan je dobil 63,4 odst. glasov, medtem ko je za poslanca v republiški zbor občin zmagal predstavnik Demosa Zvonko Ivanušič (51,6 odst.). Člani zbora krajevnih skupnosti so postali: Anton Jankovič, Jožica Kuzma, Tone Starc, Mladen Badjuk, Vinko Dragoš, Ivan Kambič, Damjan Žalec, Viktorija Lozar, Martin Dajčman, Stane Movrin, Franc Jakša, Anton Marentič, Jože Mihelčič, Jože Simonič, Marko Kobe, Jože Vrščai, Vida Habe, Rudolf Trem-pus, Oton Špehar. Poslanci v DPZ pa so Viktor Zupanič, Peter Dichelberger, Anton Malenšek, Ivan Križan, Vlado Starešinič, Mirko Moravec, Lojze Štru-celj in Janko Bukovec (vsi Demos), Milan Krajnc, Dušan Kočevar, Jože Starešinič in Belizar Dujec (vsi ZKS-SDP), Martin Janžekovič, Jože Vidmar in Bogomir Mihelič (SZ), Silvester Mihelčič, Boris Mužar in Franci Jerman (ZSMS-LS) ter predstavnica Zelenih Liljana Špec. Drugega kroga volitev v metliški občini seje udeležilo 80,4 odst. volilcev. Najvišja udeležba je bila na volišču v Zemlju, kjer je volilo več kot 98 odst. Za Kučana je glasovalo 64,4 odst., za občinski zbor krajevnih skupnosti pa so bili izvoljeni: Stanko Nemanič (kmet), Alojz Stefanič (kmet), Jože Stariha (kmet), Anton Jakljevič (mehanik). Vera Klobučar (konfekcionarka), Stane Sodja (avtoklepar), Anton Petrič (strojni delovodja), Janez Kremesec (gimn. maturant), Jože Klepec (kmet), Jože Bajuk (kmet. tehnik), Martin Matjašič (strojni ključavničar), Jože Vraničar (avtomehanik) in Jože Žugelj (kmet). V trebanjski občini je glasovalo 84.4 odst. volilcev, Kučan pa je dobil 52.5 odst. glasov. V zbor KS so bili izvoljeni: Jože Bregar, Silvester Prpar, Branko Mežan, Janez Majde, Marko Mam, Jože Janežič, Ignac Kresal, Anton Kastelic, Dragotin Perpar, Ignac Jarm, Vinko Tomažin, Anton Kek, Stane Urek, Božo Kravcar, Jože Smolič in Alojz Slavko Kastelic. Občinska volilna komisija nam v ponedeljek ni mogla še postreči z rezultati volitev za občinski DPZ. V brežiški občini je bila volilna udeležba 73,3 odst. Ža predsedniškega kandidata Kučana se je odločilo 62,7 odst. volilcev, za zbor občin pa je v drugem krogu zmagal Niko Rainer, dipl. inž. gozdarstva, kandidat Demosa (55,9 odst.). V Zbor KS so volilci izvolili 23 kandidatov z različnih list, vendar v ponedeljek še nismo dobili podatkov o razmeiju strank. Sicer pa so bili izvoljeni: Jože Molan, Angelca Gregel, Ivan Lupšina, Teodor Oršanič Primož Rueh, Jože Baškovič, Alojz Škrabi, Andrej Horžen, Jože Kožar, Jože Blažinč, Tone Vogrinc, Ivan Živič, Darko Ferlan, Dušan Prah, Maijan Ferenčak, Ivan (Nadaljevanje na 2. strani) YU ISSN 0416-2242 Elektro načrte že uresničujejo Končno dobri obeti NOVO MESTO — Zelo slaba oskrbljenost Dolenjske z električno energijo, ki povzroča veliko težav in škode dolenjskemu gospodarstvu, je botrovala še enemu sestanku najodgovornejših za razrešitev tega problema z novomeškimi gospodarstveniki. Sestanka— bilje 18. aprila v novomeški Krki na pobudo novomeškega izvršnega sveta in medobčinske gospodarske zbornice — so se od prvih udeležili predstavniki Elektrogospodarstva, Savskih elektrarn in tudi Srečko Kokalj, namestnik predsednika republiškega komiteja za energetiko. Sestanek je izzvenel dokaj optimistično. Znano je sicer, da je dokončna rešitev dolenjskega elektro-energetske-ga problema v postavitvi vseh daljnovodov in razdelilnih postaj od Krškega, Hudega do Metlike, Črnomlja in Trebnjega, za kar bo v vsakem primeru potrebnih še nekaj let. Gospodarstvu, ki zdaj beleži veliko škodo zaradi izpadov in slabe napetost., ne more pa tudi vključevati novih obratov (nazadnje je negativen odgovor za povečano porabo električne energije v zvezi z dokončanjem investicije dobil IMV Revoz), je to čakanje zelo težavno, a zadeve so se zdaj vsaj začele premikati. Na sestanku je predstavnik Savskih elektrarn zagotovil, da se dolenjski elektroenergetski plani sedaj odvijajo po dinamiki iz nacionalnega programa. V gradnji je daljnovod Krško—Hudo in RP Hudo, delo poteka operativno skladno po terminskem planu. Srečko Kokalj je zagotovil, da se republiški komite za energetiko letos obvezuje za to zagotoviti 6 milijonov ECU-jev, za letos še 2 od potrebnih treh milijonov ECU-jev pa bo dal super garancijo za najetje posojila pri banki. Posojilo je sicer skrajno neugodno, saj naj bi zanj plačali kar 43-odstotne obresti, a komite priznava, da je dolenjski problem tako velik, daje treba ugrizniti v to. Daleč ugodnejša so tuja posojila, a kaj, ko na potrebna republiška in zvezna soglasja zanje ni računati. Kot zelo pomembno so na sestanku sprejeli Kokaljevo vest, da super garancija komiteja vključuje tudi možnost sklepanja pogodb za leto 1991, tako bodo namreč lahko lovili roke za nakup opreme. Dano je bilo tudi zagotovilo, da bodo v drugem polletju letos preverili, ali se da kaj narediti še za druge nujne objekte za rešitev tega dolenjskega problema. V vsakem primeru pa to ostane obveznost za prihodnje leto. Z. L.-D. SREČANJE NA DEBENCU TREBNJE — Na Debencu pri Mirni bo v torek, 1. maja, ob 11. uri tradicionalno prvomajsko srečanje delavcev trebanjske občine. Po kulturnem programu in podelitvi sindikalnih priznanj bo veselo ljudsko rajanje. Vabljeni! LESOTON lazurni premaz za les CHEMCOLOR, Sevnica d.o.o. ■H •nntSi •••i j Vreme se bo postopno izboljševalo, popoldanske plohe se bodo pojavljale le še izjemoma. SPOROČILO BRALCEM Zaradi prvomsyskih praznikov bo naslednja številka Dolenjskega lista izšla 10. maja. UREDNIŠTVO DAN PODZEMELJSKE ŠOLE — Ob 80-letnid rojstva predvojnega komu nista in revolucionarja inž. Janeza Marentiča, katerega ime nosi podMasegria osnovna šola, so prejšnji petek pripravili dan šole. Mlaji so za to priložnost izvedli bogat in prisrčen kulturni program. Dolgoletni radodarni pokrovitelj podzemeljske šole, ljubljanska jugotehnika-Elektrotehna, je šoli podaril i«6f nalnik. Slovesnosti se je udeležila tudi hčerka pokojnega inž. Mareatičnrdr. Bariča Marentič-Požamik. Nasploh velja, da ima podzemeljska šola, kijoobiskuje 170 učencev, zaposluje pa 14 ljudi, od tega 10 učiteljev, zelo dobre delovne razmere. Šolsko poslopje je skorajda še novo, imajo dobro opremljene učflnice in kabinete, telovadnico in zunanja športna igrišča, šola je v mirnem in lepem krgju. Poleg pouka imajo zelo razvejene izven šolske dejavnosti in njihovi učenci na raznih tekmovanjih dosegajo lepe uspehe. (Foto: A. Bartelj) Zabukovljani odrinjeni in zapostavljeni? KS Šentrupert ne jamči, da bo kmalu poso-dobljena cesta ZABUKOVJE — Vaščani Zabu-kovja so se odločili bojkotirati drugi krog volitev, ker so nezadovoljni s svojim položajem v krajevni skupnosti Šentrupert. Zabukovljani živijo na obrobju te KS in se počutijo zapostavljene v vseh pogledih, zlasti še, ker jim KS obljublja posodobitev oz. asfaltiranje lokalne ceste Sotla — Za bukovje. ki je po mnenju vaščanov najbolj obremenjena lokalna cesta od vseh podobnih cest v KS Šentrupert in prav nič ne kaže, da bi do posodobitve ceste prišlo že v kratkem. Zabukovljani so ogorčeni, ker se v vodstvu KS mačehovsko obnašajo do njihovih potreb in zahtev ter se norčujejo, češ da KS od Zabukovljanov tako nima nič, vlak pa je zanje že odpeljal. Ker je omenjeni odsek makadamske ceste širšega družbenega pomena, saj po njej težki tovornjaki dnevno iz vaškega peskokopa odpeljejo od 150 do 200 kubikov materiala za potrebe KS Šentrupert in drugih KS, vaščani menijo, da je posodobitev te ceste toliko bolj upravičena. Zabukovljani so nam povedali, da je poleti v »suhih« mesecih življenje v oblakih prahu neznosno in da so travniki ob cesti neuporabni. Želeli so odgovor na vprašanje, kdo je financiral cesto na Hom do občinske meje, na Ravne in Hrast-no, čudno se jim zdi, da »imajo skoraj vsi člani sveta KS asfalt do svojih vinogradov« in se sprašujejo, ali jih zato tako odrivajo, ker »nimajo kakšnega bogatega direktoija ali funkcionaija in doklej bodo delali po obrazih in položajih?«. Zagrozili so, da bodo blokirali cesto in tako opozorili na nevzdržen položaj. p pERC Večina Dolenjcev volila.. (Nadaljevanje s 1. strani) Škofljanc, Franc Kužner, Franc Ornik, Anton Vodopivec, Anton Kocjan, Jože Ferenčak, Franc Gajski in Ivan Leskovec. Do ponedeljka popoldne je krška volilna komisija obdelala le rezultate volitev za predsednika predsedstva in za delegata v zboru občin republiške skupščine. Milan Kučan je dobil 54,4 odst. glasov, za zbor občin pa sta tekmovala kandidata Demosa Metod Šonc, ki je dobil 59,8 odst. glasov in bil izvoljen, ter Jože Habinc, kandidat ZKS-SDP. V sevniški občini je tokrat glasovalo 74,4 odst. upravičencev, kar je precej manj kot v prvem krogu. Pri glasovanju za predsednika Slovenije je bil izid tesen, saj je Kučan dobil 50,7 odst. V zbor KS so bili izvoljeni Jože Roštohar, Alojz Zalašček, Jože Udovč, Stanislava Kos, Jože Lesjak, Jože Dobovšek, Stane Rihtar, Cveto Gradišar, Silva Fric, Jože Žveglič, Alojz Pavkovič, Stanislav z 71,2 odst. pa je slavil Kučan. Za zbor občin so izvolili predstavnika SZ Milana Šenčurja (51,2 odst.), v zboru KS pa so: Stanislav Pogorelec, Božidar Popovič, Ankica Malenica-Dcjanovič, Jože Mihelič, Anton Cimprič, Stanko Nikolič, Branko Meglen, Milan Farič in Ivan Okrajšek (vsi SZ), Samuel Žilevski (ZKS-SDP), Drago Papež in Silvo Kraus (Demos), Mihael Petrovič, Borut Hočevar, Anton Prelesnik, Marjeta Orel, Miro Kocjančič, Darko Čop, Rudi Urh, Marjan Kavčič, Anton Škrjanec, Janez Dogar, Darja Belač, Vlado Prebilič in Franc Čimprič. REDNO MESEČNO POROČILO NE KRŠKO Jazbec, Janez Valant in Anton Jazbec. Občinska volilna komisija v Sevnici je bila očitno dobro pripravljena na zahtevno delo, tako kot tudi volilni odbori, kajti v ponedeljek ob 16. uri so lahko že postregli tudi z rezultati volitev za občinski DPZ. List ZKS-SDP je dobila 4 mandate, Socialistična zveza 3, Združena opozicija Sevnica pa 7. V ribniški občini je bila volilna udeležba 78,9 odst., za Kučana seje odločilo 51,1 odst., poslanec v zboru občin pa bo predstavnik Demosa Franc Lovšin (63,5 odst.). V zbor krajevnih skupnosti so bili izvoljeni Alojz Bojc, Bojan Kaplan, Miha Gornik, Jože Lovšin, Emil Benčina, Stanislava Hočevar-Hitij. Ana Henigman, Franc Petelin, Pavel Češarek, Anton Košir, Jožef Košmrlj in Franc Marolc (vsi Demos), Ana Bartol, Slavko Rus in Anton Tanko (SZ), Janez Ravnikar in Janez Bambič (ZKS-SDP), Milan Zobec, Ludvik Mate, Marjan Bolha, Jože Čampa, Ludvik Zajc, Janez Anzeljc, Marjan Mohar in Jože Marolt (predlagatelji vaški odbori ali zbori volilcev). V kočevski občini je volilo 78 odst., KRŠKO — V rednem mesečnem poročilu o obratovanju Nuklearna elektrarna Krško poroča, daje bilo marca proizvedeno 447.940 MWh električne energije, kar je več kot pretekli mesec in za malenkost manj kot januarja. Ta proizvodni rezultat je elektrarna dosegla kljub težjim pogojem obratovanja, saj je bil vodostaj Save izredno nizek in so morali tako rekoč ves mesec vodo hladiti v hladilnih stolpih. O tem pričajo tudi podatki o segrevanju Save, saj je bila v točki mešanja dosežena letos najvišja temperatura 3,58 stopinje Celzija, vendar je bilo mesečno poprečje še vedno pod upravno določeno normo. Tekočinski izpusti so bili tudi večji kot pretekli mesec: tritija so izpustili 7,4 odstotka, ostalih radionukleidov pa 0,12 odstotka. Kljub povečanju so vse količine pod dopustnimi mejami. Koncentracija radioaktivnosti na 500-metrski meji od elektrarne je bila še vedno v mejah, doseženo pa je bilo 0,001 odstotka od letne dovoljene doze 50 mikro sievertov. V preteklem mesecu so napolnili 83 sodov s srednje radioaktivnimi odpadki, skupaj jih je sedaj 7.238. • Izdajalec v stranki pra v zlahka dobi nagrado. (Bacon) • Kača ne postane zmaj, če ne poje druge kače. (Grški pregovor) • Glavna sposobnost govornika je igranje. (Demosten) Je renta lahko osnova razvoju? Predstavniki posavskih strank in bodoči poslanci, sedanji funkcionarji in vodilni __________v podjetjih na skupnem razgovoru o tem niso bili soglasni BREŽICE — Povabila na javni razgovor o pogledih na razvoj občine in Posavja so se najbolj razveselili tisti, ki jim-je do resnih pogovorov o gospodarstvu. Navdušenje je splahnelo kaj kmalu, že ob pogledu na borih dvajset udeležencev, med katerimi je bilo le malo takih, ki imajo zares možnost vplivati na razvoj občine. Brežiška koalicija ZSMS — Zeleni, ki je bila organizator pogovora, je prisotne izzvala z dilemo, ali naj občina sprejme ponujeno možnost razvoja s pomočjo odškodnin za velike posege v njen prostor ali pa naj izgradi lasten koncept razvoja na osnovi naravnih danosti. Glede na to, daje Posavje ekološko zelo ogroženo, ali kot so menili nekateri, da je za Slovenijo žrtvovana regija, seje pogovor le malce preveč zasukal v zeleno smer. Drago Ivanšek je poudaril, da imajo Brežičani za resne pogovore pravzaprav malo osnov. »Investitoiji so ob pripravi gradnje elektrarn na Savi sprejemali nekatere naše zahteve, vendar bi zanje morali pripraviti programe, česar pa nismo storili! Nismo proti vsem posegom v prostor, temveč le proti takim, za katere niso izdelane ekološke študije. Podpiram lasten koncept razvoja, kate- ‘ -.Cui rega osnova so domači kadri. Čudno se mi zdi, zakaj nam sedaj nekdo ponuja rento, ko pa celih deset let ni bilo moč dobiti niti dinarja. Bojim se, da ne bi rente sprejeli le zato, da bi nato v naš prostor dobili še dodatno umazanijo!« »Uvodne dileme pravzaprav ni,« je menil Anton Zorko, »saj mora občina dobiti rento za posege, ki so že bili, in jo pametno naložiti v dejavnosti, ki bodo zmanjšale nezaposlenost in dnevno migracijo delavcev, obenem pa mora iz- koriščati tudi naravne danosti za svoj razvoj. Pri renti ne gre za barantanje, je pa posledica občinske nesposobnosti, da je še nismo dobili.« Ciril Kolešnik je zatrdil, da je renta pozitiven odmev sprememb v naši družbi. »Mi rente namreč nismo priznavali, ker je tudi Mara ni priznal. Krška občina je izkoristila svoje zakonske možnosti, tj. zakon o odškodnini za uporabo mestnih zemljišč. Tak položaj je omogočil sistem, kije omogočil tudi JEK. Menim pa, da največji problem ni Ljubljansko pismo Izstop iz države je treba plačati Kdo bi ob morebitni odcepitvi Slovenije pil in kdo plačal neh nove državne meje bi po odcepitvi Slovenije — tako kot je navada v podobnih primerih — prešla v last obeh držav, pri čemer bi bilo treba zaplenjeno zasebno lastnino izplačati v obliki odškodnin. Toda o tem bi morali Republika Slovenija in SFRJ skleniti še posebne bilateralne sporazume. Mednarodni vidik odcepitve je torej dokaj problematičen: svet in Evropa si ne želita na Balkanu kupa majhnih državic, ki bi se med seboj prepirale. In tudi nihče od odgo- vornih ljudi v Evropi še ni rekel, da bi v EGS in EFTO sprejeli samo LJUBLJANA — Po sprejemu amandmajev k slovenski ustavi je odcepitev Slovenije od Jugoslavije možna, to je dejstvo. Ali pa je tudi pametna in koristna? Konec koncev ne gre le za to, ali seje mogoče odcepiti, marveč predvsem za to, ali je takšna poteza modra. Odcepitve niso samo redke, so tudi zelo neprijetne. Kako poravnati mednarodne obveznosti stare države? S kakšno vsoto izplačati Republiko Sloveni- jo, kije desetletja prispevala izjemno velik davek v zvezne sklade? In končno: ali je Slovenija sploh sposobna preživeti sama, prepuščena svetovnemu trgu, brez varnega zaledja sicer zanikrne, a vendarle relativno velike države? Mednarodne obveznosti Jugoslavije so ogromne. Vsi jugoslovanski bruto dolgovi znašajo približno 16 milijard dolarjev. Sloveniji pripada 10,1% deviznih dolgov, Srbiji pa na primer 29,1%, medtem ko znaša delež dolgov federacije 24,5% celotnega zneska. V primeru odcepitve bi bil kriterij delitve skupnih dolgov delež republiškega dolga v skupnem dolgu. In tako bi Sloveniji poleg že omenjenega — pripadlo še 2,5% skupnega dolga. Zelo malo, še posebno, če ta podatek primerjamo s srbskim dolgom, ki je vsaj trikrat večji. Državna lastnina na obeh stra- Slovenijo. Oni hočejo celo Jugoslavijo, ker imajo le v tem primeru koristi tudi zase. V mednarodni politiki in gospodarstvu ni sentimentalnosti. Tu pa je še zadnje, najtežje vprašanje: kako visoko odškodnino določiti SFR Jugoslaviji, ki je iz Slovenije desetletja prejemala nemajhne denarne injekcije? Uradni viri, ki bi dokazovali slovenski prispevek v blagajno zveze in drugih republik, pa so nezanesljivi. In kako vidi ta problem »druga stran«, npr. Srbija? O tem je možno sklepati na podlagi intervjuja »Du-ge« z Dobrico Čosičem, ki pravi: — Slovenci bodo zanesljiv o izrazili željo po odcepitvi in vzpostavitvi samostojne države (tega ne bodo storili letos, morda tudi ne v nekaj naslednjih letih, zanesljivo pa si Slovenci prizadevajo za vzpostvitev samostojne države in za odcepitev od Jugoslavije). Srbi morajo podpreti takšno odločitev že danes. Poudariti pa morajo svoje nacionalne interese in izstaviti račune Jugoslaviji in Slovencem. Ti računi niso majhni, vendar pa se morajo poravnati. Izstop iz Jugoslavije bo treba plačati! Kot je videti, se še malo ne ve, kdo bi ob morebitni odcepitvi Slovenije pil in kdo plačal. V. BLATNIK • Neko majhno soglasje so prisotni predstavniki različnih strank le dosegli. Prepričani so, daje potrebno iztržiti odškodnino za neizbežne posege ter jo vložiti v produktivne dejavnosti. Pri tem so se obregnili ob osnutek vrednosti skupnih programov v Posavju, ki ga pripravljajo v okviru študije o razvoju podeželja in krimski zasnovi Krškega polja. Do leta 2000 nsg bi po tem osnutku večina od 70 milijonov dolarjev bila namenjena razvoju infrastrukture v Posavju. fizično onesnaženje prostora, ampak mentalno onesnaženje, v naših glavah!« B. DUŠIČ Bodo dolžniki ustavili JE Krško? JE Krško prvič med izgubarji — Hrvaška dol-guje 131 milijonov KRŠKO — JE Krško seje po osmih letih komercialnega obratovanja letos prvič znašla na seznamu posavskih izgubarjev, hkrati pa seje v javnosti pojavila vest, da bo elektrarna prenehala dobavljati električno energijo hrvaškemu elektrogospodarstvu, če to ne bo pokrivalo svojih obveznosti. Pogovor z direktorjem JE Krško inž. Stanetom Rožmanom in z vodjo plan-sko-analitske službe Stjepanom Lukše-tom razkriva, da sta tako obe elektrogospodarstvi kot sama JE Krško v posebnem položaju. »Znano je, da elektrogospodarstvo ne posluje na tržni osnovi, ampak je tako rekoč državna infrastrukturna dejavnost, ki deluje po določenih pravilih, kamor štejejo tudi cene. Država namreč raje vidi, da ima stalno enega izgubarja, v tem primeru elektrogospodarstvo, kot pa 1000 drugih. Razmere v elektrogospodarstvu pa so se v zadnjem času precej zaostrile, tako da elektrogospodarstvo pokriva komaj 50 do 60 odst. svojih stroškov. Ker smo mi del obeh elektrogospodarstev, delimo njihovo usodo, zato se je pojavila ta tako imenovana izguba, zato nam tudi obe elektrogospodarstvi dolgujeta toliko denarja. Vendar pa je treba pobudo za odklop elektrike hrvaškemu elektrogospodarstvu razumeti predvsem kot resno opozorilo,« je povedal inž. Stane Rozman. Po njegovem mnenju je kaj malo verjetnosti, da bi se to v resnici zgodilo. Vodja službe za plan in analize Stje-pan Lukšeje povedal, daje JE Krško lani proizvedla za 12 odst. več električne energije, kot ji je bilo s planom zastavljeno. S tem je nedvomno precej prispevala, da težave s preskrbo električne energije niso bile še večje. Kajti proizvodnja električne energije je bila na Hrvaškem v hidroelektrarnah za 50 do 70 odst. manjša kot navadno. S povečano proizvodnjo v JE Krško, kjer je bila cena električne energije le za malenkost dražja kot v hidroelektrarnah, pa je JE Krško precej prispevala k temu, da je bila preskrba z električno energijo kolikor toliko normalna. • Po podatkih, ki jih je objavilo Delo, dolgujeta hrvaško in slovensko elektrogospodarstvo JE Krško 236 milijonov dinarjev, od tega samo Hrvatje 131 milijonov. Zaradi tega so v slovenskem elektrogospodarstvu tudi govorili o možnem odklopu. Sicer pa je v JE Krško lanska izguba znašala 10 milijonov dinarjev, kar je posledica formiranja revalorizacijskega sklada. Na koncu koncev pa tudi te izgube ne bi bilo, če bi v obeh elektrogospodarstvih sproti poravnavali svoje obveznosti. Sedanja »izguba« pa nikakor ne vpliva na zunanjo likvidnost, kajti JE Krško ima na voljo poseben sklad 4 milijonov dolarjev, iz katerega lahko sproti plačuje vse svoje uvozne potrebe in šolanje delavcev. Tako da sedanje težave ne vplivajo na varnost obratovanja. J. S. • Bežimo, opozicija prihaja! Stolov je malo, novih riti pa veliko. (Vasle) • Za vsako rit ena palica raste. (Ljudska modrost) /O ljubljanska banka Dolenjska banka d. d. Novo mesto Potovalni čeki — so možnost za vse, ki se odpravljate na potovanje zunaj Evrope, in za tiste, ki si za potovanje po Evropi in Sredozemlju niste pravočasno zagotovili evročekovne kartice in evročekov. Potovanja na druge celine so že zaradi razdalje navadno daljša, poleg tega so potni stroški previsoki, da bi se na takšno potovanje odpravili le za krajši čas. To pa pomeni, da je znesek denarja, ki ga vzamete s seboj na pot, večji, saj mora zadoščati ne le za predvidene, temveč tudi za nepredvidene izdatke in stroške. V Ljubljanski banki vam za takšna potovanja predlagamo potovalne čeke. To so apoenski čeki, kar pomeni, da je na posameznem čeku že vpisan znesek v določeni tuji valuti, ob vnov-čenju pa se na ček le še podpišete. Na voljo so čeki v različnih apoenih in valutah. Izbirate lahko med čeki v USA in kanadskih dolarjih, v nemških markah, švicarskih in francoskih frankih ter v angleških funtih. Najpomembnejša prednost potovalnih čekov je varnost, ki jo zagotavlja način izdaje in vnovčevanja čekov. Tako imate celo možnost, da se zaradi izgube ali kraje čekov med potovanjem oglasite v pooblaščeni tuji banki, ki vam za del odtujenih čekov izda nadomestne čeke za najnujnejše stroške. Pogoj je, da skupaj s čeki ne izgubite tudi prodajnega obrazca, ki vam ga hkrati s čeki ob nakupu izda Ljubljanska banka. /O ljubljanska banka Pravi naslov za denarne zadeve Naša anketa Prazniki so spet prazniki Kar težko je danes verjeti, da si še lani mnogi niso upali govoriti o velikonočnih praznikih, še leto nazaj pa so to sploh za vse bile »spomladanske počitnice«, zaradi katerih so zdomci in delavci na začasnem delu v tujini povečevali promet na naših mejnih prehodih in cestah. Težko je verjeti, da je Jože Smole ne dosti bolj nazaj spodbudil mnoge razprave in tudi mnogo ogorčenja, ko je prvič voščil Slovencem božič, kije bil lani celo že dela prost dan, čeprav ga kot »uradni« praznik še nismo izborili. Demokratizacija in pluralizacija, kije neustavljivo zajela našo družbo, torej tudi te stvari postavlja na normalno mesto in odpravlja situacijo, ko je bilo spoštovanje tisočletne tradicije obsojeno na posmeh, zaničevanje pa celo preganjanje. Ali bo ta nova pluralna družba zadržala v bodoče tudi vse sedanje »državne« praznike, je še vprašanje, prav pa bi gotovo bilo, da se ne bi krvoločno spravila nadnje, kot so se v ne tako davni preteklosti nad »cerkvene«, posebno ne na tiste, ki so globoko zasidrani v ljudski zavesti kot — splošnocivilizacijski. Med take gotovo sodita vsaj dva: dan mrtvih in 1. maj. Sicer pa počakajmo in bomo videli, koliko znamo živeti neindoktrinirano z neko določeno ideologijo. ANTON ŠUKLJE, kmet iz Bušinje vasi, Metlika: »Prav je, daje končno prišlo do tega, da lahko v miru praznujemo vse praznike, tudi cerkvene, kdor jih hoče. Jaz sem že vseskozi praznoval božič, veliko noč in druge cerkvene praznike in na take praznike ne delam. Vendar si teh praznikov niso upali praznovati vsi, ki jih sicer priznavajo in spoštujejo, ker so se bali. Še danes je nekatere strah, kajti predolgo smo bili pod pritiskom. Seveda priznavam in spoštujem tudi druge praznike.« Rit spu. kra loo tira ved, staj, 4 \ BERNARDA SUŠNIK, tajnica krajevne skupnosti Brežice: »Zame so cerkveni prazniki predvsem družinski. Iz otroštva imam nanje lep spomin, saj so si starši takrat res vzeli prost dlan in se posvetili družini, mama pa je vedno poskrbela za obilno praznično pojedino. Tudi moji otroci z veseljem pričakujejo te praznike, čeprav ne hodijo v cerkev. Proti cerkvenim običajem nimam nič, na ljudi ne vplivajo slabo. Mislim pa, daje treba dati prednost delu in šele nato praznovati. Kdor je na robu preživetja, tudi praznovati ne more, lahko le upa in veruje.« ZDENKA MLAKAR, vodja finančne službe v Rudniku Senovo: »Vsako leto praznujemo veliko noč, kije poleg božiča zame naj večji družinski praznik. Ker sem te praznike praznovala že doslej, se pri meni ne bo nič spremenilo, za zdaj pa tudi v javnosti ni bilo opaziti kdove kakšnih sprememb. Poleg cerkvenih praznikov se mi zdi velik praznik tudi 1. maj in prav bi bilo, da bi ostal tudi v prihodnje. Vprašanje je, kako bo s praznikom OF. Lahko zagotovim, da bom praznovala še naprej dan republike, ker imam tega dne rojstni dan.« P °bis setvi druf nah Erk dan tajv me. Uče taci celo Pad smo RUDE TREMPUS, kmet iz Vinice: »V ljudeh je še vedno živo krščansko prepričanje, čeprav mnogi doslej niso smeli tega javno pokazati, nekateri pa še vedno ne, mislim, da zato, ker je liberalizacija cerkvenih praznikov prišla tako rekoč čez noč. Res pa je, da so ljudje sedaj bolj sproščeni, ni pa se mi zdelo, da bi bila ob zadnji veliki noči cerkev kaj bolj polna kot pretekla leta. Res je, da so kmečki ljudje že od nekdaj bolj spoštovali cerkvene praznike, čeprav so šunko jedli tudi drugače misleči.« MILAN ŠINKEC, prodajalec v KZ Krka, Novo mesto: »Ljudje tudi do sedaj niso skrivali praznovanja cerkvenih praznikov, je pa prav, da je sedaj to praznovanje tako rekoč tudi uradno legalizirano. Če vzamemo kot primer velikonočne praznike, vidimo, da imajo na Zahodu proste dneve na veliki petek in ponedeljek. Tako bi bilo lahko tudi pri nas, že zaradi medsebojne usklajenosti. Zato pa je tudi nekaj državnih praznikov, ki bi jih lahko mirne duše opustili.« TONE MOŽIC, finomehanik v sevniški Jutranjki: »Mislim, da je zadnji čas, da je prišlo do take odjuge za tako pomembne praznike, kot sta, denimo, božič in velika noč. Zakaj bi se moral kdorkoli sramovati, če iz osebnega prepričanja ali zgolj zavoljo družinske tradicije te praznike pojmuje več kot družinski praznik. Marsikomu zdaj ni več treba skrivoma k ,žegnu’. Te reči, skratka, postajajo normalne.« IVAN PIRC, pismonoša iz Zabukovja pri Mimi: »Dosedanje skrivalnice z obeleževanjem družinskih in cerkvenih praznikov, kakršen je na primer velika noč, so, kot kaže, samo še neprijeten spomin. To, kar se je večini (verujočih) Slovencev zdelo samo po sebi razumljivo, je bilo drugim vredno zaničljivega posmeha. Res, kako hitro se lahko človek spreobrne, če pričakuje od svojega obnašanja oz. ravnanja neko korist!« Z3 IVO NIMAC, poštar v Kočevju: »Praznikov imamo kar prav, izbira je zadovoljiva. Če hočeš, lahko praznuješ državne, lahko spet samo cerkvene ali pa kar oboje. To je prav in demokratično, demokracija pa pelje k napredku. Po rodu sem Dalmatinec, a sem zadovoljen, ker je Slovenija s svojimi dejanji in še posebno z volitvami odprla pot demokraciji v vsej državi. Lahko pa bi imeli več zasebnih prehrambenih trgovin, da bi bila hrana cenejša in bi tako tudi praznike lepše preživeli.« 'ošk * S IftVo > dalj; rP? DRAGO ŠKULJ, mizar v Inlesu Ribnica: »Če že hočemo v Evropo, moramo spoštovati tudi podobne praznike, kot jih v Evropi. Tam praznujejo cerkvene in državne praznike in prav je, da smo tako začeli tudi pri nas. Jaz praznujem oboje. Če komu bolj ustreza, da praznuje le ene praznike, drugih ž pa ne, mi je prav in tudi tako prepričanje spoštujem.« VVV\\\AAAAAAAAAAČVVVVVVVVVWVV\ ^\VVVVWVVVVV\N Na trgu bodo pekli celega vola Teden cvička in 1. slovenski vinogradniški sejem bo na Glavnem trgu od 2. do 6. _____maja — Doslej največja prireditev, z najbogatejšim programom NOVO MESTO — Priprave za Teden cvička in 1. slovenski vinogradniški sejem so v polnem teku. Prireditev, ki bo povsem drugačna od prejšnjih — njen generalni pokrovitelj pa bo zagrebška trgovska hiša Kerametal — bo od sredem 2, naham di nedelje, 6. maja, na Glavnem trgu. Društvo vinogradnikov Dolenjske je letos spet prireditev vrnilo v roke vinogradnikom svojih podružnic. V petih dneh bo na trgu za uspeh prireditve delalo skorai dvesto vinogradnikov iz podružnic Šentrupert, Tr- KAKO ONESNAŽUJEMO? KOČEVJE — Lanije bila kočevska 4 Rinža trikrat onesnažena- dvakrat so i spustili vanjo barvo iz Tekstilane, en-| krat pa kri iz Klavnice. Gotovo pa je bili lo onesnaženj Se vel, a niso bila evidentirana Naravno in bivalno okolje je / vedno bolj onesnaženo. (Iz poročila po-j staje milice). Pred kratkim je bila v Kočevju na obisku delegacija iz občine Oer-Erken-sctvick iz Nemčije. Na pogovorih so med drugim ugotovili, da imajo v obeh obči-ooh tudi klavnici V klavnici v Oer-Erkenscwicku zakoljejo in predelajo na dan 5.000praSilev (v kočevski pa 50 do Največ 100), Nemci imajo naj večje far-"je z zmogljivostjo do največ 1.000pra-Hčev (na Kočevskem do 25.000). Ne-izkoristijo od prašiča vse, tudi kri in celo ščetine. (Kako je s tem v Kočevju, Pa delno po ve poročilo postaje milice, ki smo ga omenili v začetku). P-c Slovenija Moja dežela. HRAM ZA TRG — V dneh prireditve Tedna cvička bodo na trgu postavljeni tudi trije leseni hrami, kijih pod vodstvom priučenega tesarja Matevža Ramovža iz Homa nad Šentrupertom delajo kar vinogradniki sami. (Foto J. P.) ške gore, Škocjana, Podgorja, Malkov-ca in Šentjerneja. Vse izložbe trgovin bodo opremljene s staro vinogradniško opremo, ki jo zbira in pripravlja Dolenjski muzej v sodelovanju z metliškim in brežiškim muzejem, nekaj opreme naših dedov vinogradnikov pa bodo na trgu pokazali tudi vinogradniki in srednja kmetijska šola Grm. Študijska knjižnica Mirana Jarca bo v sodelovanju z Mladinsko knjigo pripravila izložbo vinogradniške literature dolenjskih avtorjev. V teh prostorih bo tudi razstava fotografij o predvojnih novomeških gostilnah, kijih je zbrala Slavka Ložar. V vseh dneh pri- VIDNIK V KUPČIJI Odkupne in prodajne cene v KZ Krka Novo mesto Cene mladega pitanega goveda so še Vedno enake, kot so bile doslej. Na me-5® plačujejo mlado pitano govedo od 26 do 30 din za kilo v ekstra klasi. Vendar pa je v zadnjem času opaziti, da je NOVOMEŠKE TRŽNICE Ta teden na novomeški tržnici spet n* * bilo kdove kake izbire, temu primeren pa je bil tudi obisk. Tako rekoč običajna ponudba je obsegala radič P° 60 din, česen po 20, gajba semen-staga krompirja je bila 100 din. Jajca bila po 1,5 do 2 din, kilogram 0 uščenih orehov po 90 din in ne-oluščenih po 35 dtn, jabolka precej ; slabe kakovosti pa so bila po 17 do 20 ain kila. Precej zasoljene so bile cene [^ličnih sadik za solato, kjer je šopek e'jal 10 din, še višje pa so bile cene semenskega fižola, ki ga prodajajo na decilitre po 10 din. Različne so bile udi cene čebulčka, ki so se gibale 20 in 40 din za liter. Na tržnici je mio mogoče kot ponavadi kupiti sir-Ce't' skuto in izvrsten domač kruh. ponudba živine manjša od povpraševanja, kar lahko pomeni tudi skok cen. Vendar ni mogoče z gotovostjo reči, kdaj in za koliko bodo cene višje, če sploh bodo, ker je to lahko tudi vpliv prvomajskih praznikov. Tudi cene telet so enake kot doslej, kar pomeni, da jih plačujejo po 28 din za klanje, za pitanje pa od 28 do 31 din. Cene mladega pitanega goveda po Sloveniji se gibljejo v enakem razponu kot doslej. Živino plačujejo od 25 do 33 din za kilo. V hladilnici na Cikavi imajo še nekaj jabolk sorte zlati delišes po 13 din za kilo, po prvomajskih praznikih pričakujejo pošiljko sorte ajdared, ki pa bo dražja. Krompiija je za sedaj zmanjkalo in ga tudi ne bodo imeli več, saj ga pri kmetih ni mogoče dobiti. Novega krompiija še ne prodajajo. V hladilnici je še vedno enaka cena olja kot doslej, vendar zaloga kopni, potem pa bodo imeli olje že po novih, nižjih cenah. Na zalogi imajo egiptovske pomaranče po 13 din. SEJMIŠČE V BREŽICAH — V soboto so na redni tedenski sejem pripeljali 127 od tri mesece starih pujskov in 49 starejših. Prvih so prodali 78 po 32 din, drugih pa 12 po 19 din kilogram žive teže. Kmetijski nasveti Krompir je zelo natančen Za dolenjskega kmeta je bilo pridelovanje krompiija že od nekdaj do-. ?sno, zlasti pa to velja sedaj, ko je trenutna prodajna cena krompirja na st *ci- dvakrat tolikšna, kot znašajo po izračunu kmetijskega inštituta teha ' Pridelave. Zato lahko pričakujemo, da so ga naši kmetje (ali pa ga v , ,e.| dneh še bodo) zasadili vsaj toliko kot običajno, veijetno pa še več. Da bi ; ‘'njihov uspeh še boljši, poglejmo, kaj so pridelovalcem krompirja sveto-h strokovnjaki na nedavnih poljedelskih dnevih v Murski Soboti. ! sni i0rnP'r zahteva rahla in prepustna tla, na katerih daljši zastoj vode ! ,P'°h ni možen. Potrebuje tudi lahko dostopna gnojila, in to predvsem v : rasti. Dušična gnojila je na krompirjevi njivi treba potrositi že pred ; ^nHvijo in samo v izjemnih primerih lahko še kasneje z njimi dognojuje-tud' ?°8n°jevanje namreč le podaljša dobo vegetativnega razvoja, s tem pa ! v k' . nastavljanja gomoljev. Potem se lahko zgodi, da sledi obdobje suše, , ateri je zapoznela bujna rast za rastlino samo breme, posledica tega pa je g . nJsi pridelek. To je tisti znani primer, ob katerem se ljudje čudijo in spra-zakaj je krompiijeva cima tako bujna in lepa, v zemlji pa je tako 11Q*[° 8°moljev, ali pa so kasneje nastavljeni gomolji v rasti zaostali oz. fizio- ! • saditvijo krompiija se ne da prehitevati, saj morajo gomolji le v dovolj tal brnijo, ki ima vsaj 6°C. Odločilna je tudi gostota saditve. Za pride-1 j‘ ’ Jedilnega krompiija priporočajo sklop 20 rastlin na kvadratni meter, to ' doseže z zdravim, pravilno pripravljenim semenskim krompirjem pri dar - do d i" pol gomoljev na kvadratni meter. Priporočena sadilna raz-—21 x 33 cm, globina saditve pa 8 cm.____________________________________ pl ~°brega pridelka ni mogoče pričakovati brez skrbnega varstva pred | kot boleznimi in škodljivci. Sorte krompiija, ki imajo kratke stolone, ; no n* Primer igor, nujno potrebujejo tudi osipanje. Okopavanje sicer del-v0 rjtayi rast in poškoduje koreninski sistem, vendar je vseeno priporočlji-Pal ■li ledaJ>ko Je zemlja zbita od dežja in zaskorjena, nikakor pa ni oko-rQ^r'Je glavni ukrep proti plevelom, ki sejim je moč zanesljivo postaviti po *e s pravilno uporabljenimi herbicidi. Inž. M. L. reditve bo rdečo nit prireditvi dajal slovenski sejem vinogradniške opreme in pripomočkov. Marsikaj bo tu mogoče kupiti po nižjih sejemskih cenah. Severni del trga bo gostinski. Vinogradniki in njihove žene se še posebej pripravljajo na kulinarično ponudbo. Ta bo zagotovo izvirna in zanimiva. V soboto bodo Šentruperčani pekli tudi vola. Marsikatere jedi bodo postrežene v izvirni starinski posodi. Vsaka gostujoča podružnica se bo na svoj dan na velikem odru predstavila z nekaj običaji in obredi, v pesmi, besedi, plesu in igri. V sredo bo za zabavni del prireditve poskrbel ansambel Slovenija, v četrtek bodo obiskovalcem na trgu igrali Veseli Zasavci, v petek bo trg v znamenju ansambla Tonija Verderber- ja in ekipe Modre kronike, v soboto bo popoldne igral ansambel Ivana Puglja, v večernih urah pa bodo Dolenjci in drugi obiskovalci lahko pozdravili Loj- • Naj še zapišemo, da bodo za vse na trgu poskrbeli vinogradniki sami. Čez dan bodo gostinci in redaiji, po polnoči pa »komunalci«. Prireditev bo na trgu vsak dan od 9. do 24. ure, zato v teh dneh ne bo mogoče parkirati. Popolna zapora trga bo šele v popoldanskih urah. zeta Slaka. Ta dan bo na trgu modna revija tovarne Labod. V nedeljo, zadnji dan prireditve, bo v znamenju dolenjskih vinogradnikov. J. PAVLIN Bo v gozdovih več reda? Gozdni prekrški so v Beli krajini takoj za cestnoprometnimi — Bodo višje kazni pomagale? ČRNOMELJ, METLIKA — Belokranjci naredijo zelo veliko gozdnih prekrškov, bodisi da gre za sečnjo dreves brez predhodnega odkazila ali za nakup in prodajo lesa mimo GG. Lani je bilo takšnih prekrškov kar 54 in le še cestnoprometnih kršitev je bilo več. Razlogov za to je več: bližina Hrvaške, kjer so drugačni predpisi, bolj prost trg z lesom in veliko višje odkupne cene lesa kot v Sloveniji ter smešno nizke kazni za * \ * \ 5 i S S s Nova nesreča: prstenasta nekroza Brez lastnega semenskega krompirja? Pri malokateri poljščini je velikost pridelka tako odvisna od kakovosti semena, kot je pri krompirju. Znano je strokovno priporočilo, naj bi seme menjali na tri leta ali vsaj na pet, kot to že delajo v kmetijsko bolj razvitih deželah. Slovenija je v pridelovanju krompiija daleč pred ostalo Jugoslavijo, vendar za razvitim svetom še močno zaostaja, v veliki meri prav zaradi podcenjevanja pomena dobrega semena. V naši republiki posadimo v običajnem letu približno 30.000 ha njiv s krompirjem, za to pa imamo skupaj z. uvozom na voljo komaj nekaj več kot 5.000 ton semenskega krompirja, kar je dvanajstkrat manj, kot bi ga potrebovali, če bi sledili napotkom stroke. Zadnja leta se je sicer začelo premikati na bolje, vendar seje zdaj pojavila nova nesreča. V Kmetijskem inštitutu Slovenije, ki seje tudi začel ukvarjati s pridelovanjem (brezvirusnega) semena, so namreč ugotovili, da se je lani pojavila nova, doslej neznana bolezen krompirja — prstenasta nekroza gomoljev, ki je za polovico zmanjšala pridelek semenskega krompirja, zlasti pa je prizadela sorto igor, dolga leta vodilno krompirjevo sorto tudi na Dolenjskem. Da bi odpravili nevarnost, v inštitutu predlagajo, naj bi pridelovanje semenskega krompirja omejili na zaprta, izolirana območja v Sloveniji, kar tudi pomeni, da na njih ne bi smeli več gojiti jedilnega krompirja. To ne bo enostaven ukrep, bo pa nujen, če se nočemo posloviti od lastnega elitnega semena in postati povsem odvisni od tujine, svari eden najboljših strokovnjakov za pridelovanje krompiija, inž. Tadej Sluga. -n prekršek, ki so nekoliko višje šele od 24. februarja letos (do julija lani so bile 1 do 9 sedanjih dinarjev, od julija naprej pa 10 do 50 din). Ne nazadnje pa odvzem lesa ni mogoč, saj takrat, ko gozdar zve za prekršek, lesa ni več. Lani so bila le v enem primeru zasežena drva. Do nedavnega so bile torej kazni za gozdni prekršek bolj spodbuda za nadaljnje prekrške kot opomin. Gozdni inšpektor pa je prepričan, da se zaradi novega predpisa z zelo hudimi sankcijami odslej prekršek ne bo izplačal. Kršitelja bo nedovoljen poseg v gozd veljal od L000 do 5.000din, tako hudih kazni pa po inšpektorjevih besedah doslej še ni bilo. Sodnica za prekrške pa je, glede na izkušnje iz preteklih let, drugačnega mnenja: kazni so še vedno premile. Opozoriti pa velja še na nekaj: v pri-pra vije no v zakon o gozdo vih, v katerih bo precej radikalnih sprememb, med drugim tudi sproščen promet z lesom, kar sicer pomeni, da ne bo potrebno prodati lesa GG, še vedno pa bodo morali lastniki gozdov pred sečnjo poravnati prispevke za biološka vlaganja in plačati strokovno odkazilo. Vprašanje je, kdaj bo zakon začel veljati, očitno pa so ljudje že nestrpni in ga mnogi že sedaj prehitevajo. Tudi zaradi tega je sečenj — ki so sedaj in bodo prav tako po novem zakonu črne — precej, tudi na nekdaj zaplenjenih parcelah. Takšnih ljudi pa niti kazen, pa naj bo nizka ali visoka, najbrž ne bo kaj prida izučila. M. BEZEK-JAKŠE EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Hlad in dež sta izzvala negotovost Kaj je treba storiti — Predlog za prognostič-no službo Hladno in oblačno vreme močno ovira normalen razvoj vinske trte. Vinogradniki smo negotovi, kaj naj storimo v takšnem primeru. Upoštevati moramo do sedaj izvedene ukrepe ob koncu lanskega leta in v začetku letošnjega ter redno opazovati, da ugotovimo vse spremembe na trsih. Ob strokovno izvedenih ukrepih v preteklem in letošnjem letu smo lahko brez skrbi, da bi nas presenetili pršica, oidij, phomopsis ali botri-tis. Presenečenja so možna zaradi pojava škodljivcev, zemljemerke, rilčarjev in ponekod množičen pojav sovk. Sovke so zelo trdožive in jih je zelo težko uničiti s kemičnimi pripravki, zato se priporoča nabiranje le-teh ponoči, po 10. uri. Ker podnevi živijo v tleh, je možno in najbolj uspešno zatiranje v primeru obdelave tal z uporabo talnih insekticidov, to je volatonom, furada-nom ali dursbanom. Pripravke je potrebno zakopati v zemljo, pri delu moramo paziti, ker so zelo strupeni. S škropljenjem po trsih in po tleh lahko dosežemo samo delen uspeh. Pripravki, ki bi jih morali uporabiti, so: fastac, decis, thiodan, ekaluks ali lebaicid. Potrebno je zelo natančno omočiti s škropivom vse brste in plevel na tleh. Če se bo hladno in vlažno vreme nadaljevalo, je zlasti v bujnih vino- gradih pričakovati napad botritisa. Za škropljenje proti botritisu so primerni pripravki evparen, enovit, ronilan in drugi. Vendar bi svetoval, da v teku leta škropimo večkrat z bordojsko brozgo, ki mora biti natančno pripravljena. Opozoriti moram, da v času hladnega vremena bordojska brozga lahko povzroči ožige, zato je takrat raje ne uporabljamo. Pozorni moramo biti, da ne zamenjamo botritisa z bakterijskimi boleznimi, zato je dobro posvetovati se s strokovnjakom. Če ugotavljamo, da se trtni lističi ne razvijajo normalno, moramo najprej ugotoviti, kateri škdoljivec nam povzroča škodo: ali je pršica ali so tripsi. Pršico uničujemo z thiodanom, pinofonom, ali neoro-nom, tripse pa z ekatinom ali rogorom. Ko so poganjki veliki 2 do 6 dm, je nujno škropiti proti phomopsisu oz. črni pegavosti povsod, kjer so značilni znaki te bolezni. Učinkoviti so vsi pripravki, ki delujejo proti peronospori, zato je izbira velika. Bolj pomembna je natančnost izvedbe, saj morajo biti vsi poganjki dobro orošeni. Želim opozoriti, da bi bilo koristno uvesti prognostično-službo, vendar na širšem Dolenjskem oz. pri vodilnih v zadrugah, na občinah in v skladu za razvoj kmetijstva ni dovolj zanimanja za nabavo opreme. Podatki, ki so ugotovljeni v Beli krajini, niso uporabni za širše bmočje, zato pozivam, da bi nabavili ustrezno opremo tudi za osrednjo Dolenjsko in Posavje. Pri izvajanju zaščite proti oidiju in peronospori je z napovedjo možno izboljšati kakovost in zmanjšati število škropljenj, s tem prihranimo denar in varujemo okolje. Inž. JOŽE MAUEVIČ ■^^NNVN\VWVVVVWVX\VVWVVVWV\V\.VVVVV\A/WVN • Kdor vedno pazi na veter, ne pride do sejanja, kdor vedno gleda na oblake, ne pride do žetve. (Salomon) • Gorje vam, ki pravo spreminjate v pelin (Sv. pismo) OCENJEVANJE BELOKRANJSKIH VIN — Zadnji petek in soboto je strokovna komisija pod vodstvom prof. dr. Slavice Šikovec v metliški Vinski kleti ocenjevala vzorce vin, ki so jih belokranjski vinogradniki poslali za razstavo belokranjskih vin, ki bo od 18. do 20. maja v Metliki v okviru Vinske vigredi. V oceno je komisija dobila 167 vzorcev vin, od tega veliko večino, 107, belokranjskih belih vin, 19 pa je bilo vzorcev metliške črnine. 5 vinje dobilo plaketo za vrhunsko vino, 6 vzorcem so podelili veliko zlato medaljo, 30 je zlatih, 53 srebrnih in 30 bronastih medalj, 43 vzorcev pa je komisija izločila. Seveda bo vsa najboljša vina moč na Vinski vigredi poskusiti. (Foto: A. Bartelj) Le nov zakon lahko vrne zemljo Vroča debata o vrnitvi odvzete kmečke zemjje, ki je sedaj v družbeni lasti, brez konkretnih rezultatov — Inž. Starič: »Načrti so bili še večji« Napake pri sajenju »inske trte Sedem pravil Sajenje vinske trte je odgovorno delo z desetletnimi posledicami, zato je prav, da zdaj, ko je to delo v polnem teku, opozorimo na možne strokovne napake. • Trto sadimo rajše v pretoplo (in suho) zemljo ter jo potem zalivamo, kot pa v prevlažno in prehladno. V času sajenja naj ima zemlja v globini 40 cm vsaj 4 do 6°C. • Cepljenka mora imeti znano poreklo, dobro razvite korenine, zaraščeno cepilno mesto in vsaj en poganjek, dolg 30 cm, z dobro razvitimi očesi. • Obrezati jih je treba tik pred sajenjem ali parafiniranjem. Rozgo prirežemo na eno dobro vidno oko, ne pa na več očes, kar je napaka. Izsušenih korenin ne obrežemno do »zdravega« dela. • V ravnini, na terasah in na težkih tleh sadimo praviloma plitveje. Cepljeno mesto naj bo vsaj 2 do 5 cm nad zemljo. • Pri ročnem sajenju so najbolj priporočljive mere jame 40 x 40 x 40 cm. • Hlevski gnoj ne sme priti v stik s koreninami niti s podzemnim steblom cepljenke. Isto velja za mineralna gnojila. • Čepljeno mesto (neparafinirano) se sme zagrinjati le z lahko, zračno zemljo. »Kupček« je treba narediti tudi v sadilni jami, da korenine lažje razporedimo na vse strani. ŠENTJERNEJ — Blizu petdeset prizadetih kmetov seje v petek zvečer odzvalo sklicu podružnice kmečke zveze Šentjernej na sestanek o možnostih vrnitve nepravično in nasilno odvzete kmečke zemlje, kije sedaj v družbeni lasti. Sestanka pa so se udeležili tudi Jože Starič, direktor KZ Krka, ki je sedanji upravljavec te zemlje, Miroslav Lovko, družbeni pravobranilec, in Ljubomir Nenadič, referent za kmetijske melioracije pri občinskem komiteju za družbeni razvoj. Dmanmnim nn«trim niVfllrnr ni hllo —. ...».»jv.....* O - - - - lahko, saj seje nanje usul plaz dolgo zadržanih obtožb na račun krivice, ki je bila po mnenju prizadetih tako brezpri-zivno in nasilno narejena nad njihovim imetjem. Teh krivic je bilo več vrst, od zaplenitev takoj po vojni zaradi sodelovanja z okupatorjem pa zaradi nesporazumov in zapletov okoli obvezne oddaje do podružbljanja nevknjižene srenj-ske zemlje in poznejših arondacij. Prireditelju je le s težavo uspelo zadržati razgovor na dostojni ravni. Ko pa so navzoči le prisluhnili direktoiju inž. Jožetu Stariču, ki nikakor ni hotel pristati v vlogi krivca, saj je prišel za upravitelja posestva Draškovec v času. ko so bile komasacije že v polnem teku, so izvedeli marsikaj zanimivega. Med drugim o megalomanskih načrtih, ki naj bi na Šentjemejsko polje, kjer bi bila vsa najlepša zemlja podružbljena, pripeljali kar farmo s pettisočglavo čredo živine. Taki so bili politični računi, seveda brez upoštevanja stroke in trmaste upornosti kmetov. Enim in drugim gre tudi zasluga, da so se stvari proti koncu šestdesetih let le spremenile. Direktor Starič je posebej poudaril, da je že takrat, ko so zemljo po zakonu sprejemali v upravljanje, zagotavljal kmetom, da jo bodo tako, kot sojo dobili, tudi vračali, če se bo zakon spremenil. Tako je na koncu izzvenel tudi razgovor, saj je postalo jasno, da prizadeti lahko dajo le duška svoji ogorčenosti, na rešitev problemov pa je treba počakati na novo zakonodajo, ki naj bi jo pripravil novi parlament. Zato so sprejeli peticijo, v kateri pozivajo novomeško občino kot naslednico stare oblasti, naj sprejme ustrezne odloke za razveljavitev nekdanjih kmetom škodljivih ideoloških ukrepov ter republiški skupščini predlaga ustrezno zakonodajo za vrnitev nepravično odvzete zemlje. Pri izdelavi le-te naj bi sodelovali tudi predstavniki prizadetih. Hkrati so predlagali, naj komite za družbeni razvoj ustrezno oznani zbiranje zahtevkov za vrnitev zemlje, sedanjim upraviteljem in najemojemalcem zaplenjene zemlje pa so sporočili, naj po pospravljeni letošnji letini zemljišč brez soglasja nekdanjih pravnih lastnikov ne uporabljajo več. T. JAKŠE LANI KAR 23 SMRTNIH ŽRTEV TRAKTORJA Traktorska smrtna žetev se v Sloveniji nadaljuje in celo še veča. Tako kažejo podatki republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, po katerih se je lani število nezgod, smrtnih primerov in poškodovanih oseb še povečalo v primeijavi z že tako poraznim predlanskim letom. V letu 1989je bilo pri vožnji in delu s traktorjem na travnikih, njivah, vinogradih in gozdovih ter na kmečkih dvoriščih skupno 44 nezgod, ki so imele za posledico kar 23 smrtnih žrtev (leta 1988 jih je bilo 16) in 23 poškodovanih oseb (predlanskim 18). Največ traktorskih nesreč je bilo na travnatem svetu, ki je najbolj valovit, najnevarnejši dnevi za nesreče pa so sobote, to je pač čas, ko polkmetje oz. zaposleni kmetje opravijo največ kmečkega dela. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN NOVO MESTO — »Jahajte nas, dokler bomo zdržali, če so delegati iz gospodarstva toliko neodgovorni, da še na sejo ne pridejo!« Tako je z glasnim medklicem reagiral eden od delegatov na več kot peturno zapletanje in neuspešno odpletanje razprave in glasovanja na seji novomeške občinske skupščine 19. aprila v glavnem le okrog predloga izvršnega sveta za razbremenitev gospodarstva. Skupščina je bila predvidena kot zadnja v dosedanjem mandatu, a bo, ker je za to sejo predvideno delo opravila manj kot polovično, še ena. Izvršni svet je v obsežnem gradivu natančno predstavil svoje poglede na tri možnosti za razbremenjevanje gospodarstva s posledicami za skupno porabo vred. Kot najbolj sprejemljivo je ponudil varianto, po kateri bi za dva meseca, maj in junij, vse prispevne stopnje znižali za 20 odstotkov, od julija naprej pa bi veljale stopnje, ki pomenijo za poldrugi odstotek manjšo obremenitev od vplačil v letošnjem marcu. Ker je govor le o 21 odstotkih celotne obremenitve za skupne potrebe, o katerih se pač odloča v občini, sicer ne gre za velikanske prihranke, toda za gospodarstvo, kije po besedah Janka Go-leša iz Medobčinske gospodarske zbornice svoj striptiz že odplesalo in se golo in boso bori za preživetje, noben dinar ni zanemarljiv. Ta predlog, dobra volja izvršnega sveta, da pomaga gospodarstvu s »time outom«, je tudi »čiščenje smeti pred svojim program pred pravim korakom, ki mora takoj slediti, to pa je izboritev razbremenitev tam, kjer ne gre le za drobtine. Skupščina je bila na meji sklepčnosti. V zboru združenega dela, kjer je bil posebno slab odziv iz gospodarstva, je bilo proti koncu sploh le 36 do 70 delegatov in je že en vzdržan glas ali glas proti preprečil sprejetje predloga. V takem so v frontalni napad prešli delegati »skupnih družbenih potreb«, na nesprejemljivost takšnega lovljenja muh, ko slone izpuščamo, so prizadeto opozaijali predvsem iz otroškega varstva, kmetijstva in kulture. Iz gospodarstva jim je z zahtevo po še večjem raz-bremenjavanju s sprejetjem druge variante (za dobrih 12 odstotkov manjša mesečna obremenitev za daljši čas) javno nasprotoval le delegat iz Pioniija. Z glasovanjem, okrog katerega je tudi bilo toliko zapletov, da bi bilo smešno, če ne bi bilo Nasad ne bo onesnaževal? Strokovnjaki pravijo, da ni razlogov, da sredi Šentjerneja ne bi bil sadovnjak Jar aneza Reclja NOVO MESTO — O peticiji preko 200 prebivalcev Šentjerneja proti novo zasajenemu intenzivnemu jablanovemu nasadu, ki gaje sredi Šentjerneja na svoji zemlji uredil Janez Recelj, smo že poročali. Ljudje so prepričani, da pomeni plantaža ogrožanje bivalnega okolja. Občinski izvršni set je peticijo iniciativnega odbora za zaščito bivalnega okolja vzel resno. Na njegovo zahtevo st) pristojni zbrali skupaj strokovnjake od republiškega in novomeškega kmetijskega inšpektorja do sadjarskega strokovnjaka v Kmetijskem zavodu in KZ Krka ki naj bi povedali, ali je in koliko je upravičen strah Šentjernejča-nov, ki so podpisali peticijo. Seveda so lahko najprej še enkrat ugotovili, da je t* Recljeva zemlja v dolgoročnem planu občine Novo mesto opredeljena kot prvo območje kmetijskih zemljišč in da je tako zemljišče možno izkoriščati kot njivo ali za intenzivni nasad (sadovnjak, vinograd, hmeljišče). Intenzivni nasad jablan je že bil urejen marca po navodilih pospeševalne službe KZ Krka, lastnik je posadil natančno 2.120 sadik in pristojni so ugotovili, da pravnih podlag za ukrepanje ni, dokler ne bi prišlo do negativnih vplivov na okolico. Za te pa se niti ni bati, pravijo strokovnjaki. Recelj je na meji že zasadil smrečice, ki naj bi preprečevale odnašanje škropiva na sosednje parcele. Sicer pa tega odnašanja ne bo, če bo lastnik gospodarno obdeloval svoj sadovnjak, kar je tudi nujno, da se mu bo izplačalo. Škropiva da so tako draga, da bo moral škropiti le toliko in v takšnem vremenu, da mu jih ne bo odnašalo drugam. Poleg tega sedanji preparati niso tako škodljivi za okolje kot včasih. Kar se tiče hrupa, pa so strokovnjaki prepričani, da ga bistveno več povzroča promet v Šentjerneju, sodobne škropilnice namreč ne ropotajo več, da ■ bi' še »mrtve zbudile«. Strokovnjaki;' skratka, pravijo, da ni razloga, da sadovnjak ne bi bil tam, kjer je in da sc ga da obdelovati tako, da ga okolica ne bo »čutila«. Še več: razvita Evropa, v katero bi tako radi in ki ji ne manjka ekološke zavesti, ima bistveno več takšnih sožitij stanovanjskih sosesk z zelenimi površinami in raznimi nasadi. Na podlagi vseh teh ugotovitev je novomeški izvršni svet 18. aprila razglabljal predvsem o tem, kako pomiriti nastali spor v Šentjerneju. Bil je za dogovor z iniciativnim odborom, ali bi bil v redu in koristen pojasnjevalni razgovor s krajani, na katerem bi jim bili na voljo strokovnjaki za še natančnejšo razlago vsega okrog sadovnjaka. V poravnavo spora pa naj bi se vključila tudi krajevna samouprava. Z. L.-D. ZNANA TUDI SESTAVA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA NOVO MESTO — V družbenopolitičnem zboru skupščine občine Novo mesto, ki ima 32 članov, , bodo Demos — združeno opozicijo zastopali; Tone Hrovat, Branko Kirn, Matjan Dvornik, Zdravko Kavčič, Jožef Beg, Franc Lenčič, Zelimir Sribar, Alojz Simončiči Jože Zupančič, Anton Vrtačič, Robert Peterlin, Alojzij Zupančič, Jožef, Gnidovec, Miloš Avbar in Franc Martinčič; ZSMS — Liberalno stranko: Vasja Fujs, Boštjan Kovačič, Jože Derganc in Andrej Kirm; Zelene Slovenije: Maijan Ravbar, Andrej Bartelj in Andrej Hudoklin; ZKS -stranko demokratične prenove: Emilijan Bratož, Miroslav Berger, Borut Pretnar, Nataša Petrov, Ana Bilbija, Jovo Grobovšek in Stanislav Lukšič ter Socialistično zvezo: Boris Dular, Anton Starc ter Franc Baznik. Seznam je sestavljen še po neuradnih podatkih, vendar ni veliko verjetnosti, da bi še lahko prišlo do sprememb. Zarabčeva hiša bo muzej Prenove nekdanje gostilne na Dvoru se bodo lotili krajani sami — Prvi prispevki iz tujine DVOR PRI ŽUŽEMBERKU Štiri leta so že minila, odkar so stekli prvi pogovori o tem, da bi na Dvoru odpr- 'm NOV LOKAL NOVO MESTO — Na začetku stanovanjske soseske ob Cesti herojev v Novem mestu, za katero seje uveljavilo ime Plava laguna, nasproti Pogrebnega zavoda, je novomeški GIP Pionir začel graditi gostinski lokal. S tem bo zaokrožena izgradnja, in podoba soseske, kot jo je predvidel zazidalni načrt. Pionir gradi objekt za trg. Velik bo okrog 400 kvadratnih metrov, z nizkim in visokim pritličjem, v njem naj bi bila slaščičarna, picerija, snack bar. Lokal načrtujejo dograditi novembra letos. li muzej, ki bi tako na kraju samem obiskovalcem predstavil nekdaj bogato industrijsko, rokodelsko, kulturno in folklorno tradicijo kraja in sveta ob gornjem toku reke Krke. Takrat so se sestanka udeležili predstavniki nekaterih dolenjskih podjetij, muzeja, krajanov in tudi kulturni delavec Marjan Marinc, ki ima v bližnji Trebči vasi svoj vikend in mu je na sprehodih po Suhi krajini kot poznavalcu uspelo zbrati kar lepo zbirko livarskih izdelkov z Dvora, ki jo je pripravljen tudi odstopiti temu muzeju. Ali bo omenjena zbirka zares pristala v dvorskem muzeju ali ne, je seveda veliko odvisno od tega, ali bo ideja o muzeju uresničena. V teh štirih letih, ki so »Jahajte nas, dokler bomo zdržali« Komaj sklepčna skupščina ni sprejela predloga izvršnega sveta za razbremenitev žalostno, se potem delegati niso izrekli za nobeno od predlaganih variant razbremenjevanja gospodarstva! S tem seje znašel izvršni svet v hudi stiski, ne zato, ker je »pogorel«, ampak zato, ker na ta način tudi ni bila izglasovana višja prispevna stopnja za osnovno izobraževanje, kije ne po njegovi krivdi od novega leta sem za 22 odstotkov premajhna. Kot občinska vlada pa je seveda odgovoren tudi za to področje. Da bi ta problem vendarle lahko reševal, je po odmoru, v katerem se je na hitro sestal, prosil skupščino za pooblastilo, da sme gospodarno ravnati s sredstvi, ki se za skupno porabo v občini zbero po sedanjih stopnjah, in pokrivati vse prioritetne naloge z osnovnim izobraževanjem vred, dokler nova skupščina ne bo rešila tega vozla. Delegati pa so z glasovanjem zavrnili tudi ta predlog. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Vodarji nočejo dati denarja? Napoveduje se škoda, ker je zastala regulaci-_____ja Radulje NOVO MESTO - V lanskem poletju so se pričela melioracijska dela na melioracijskem območju doline Radulje, ki v prvi fazi obsega ureditev blizu 500 hektarov kmetijskih zemljišč. Po planu bi morala biti dela končana v marcu 1991, do sedaj je opravljenih tri petine del. Hidromelioracijo območja Radulje financirata Območna vodna skupnost Dolenjske in KZ Krka Novo mesto. Republiška vodna uprava, izpostava za vodno območje Dolenjske Novo mesto, sedaj ugotavlja, da nima sredstev za nadaljevanje regulacije Radulje, to pa poraja vprašanje, kako opraviti melioracijo in komasacijski postopek v določenem roku. Z do sedaj opravljenimi deli je mnogim lastnikom zmanjšana površina zemljišč, rodovitnost pa poslabšana. Uničene so posestne meje in obdelovalne poti. V KZ ugotavljajo, da bodo imeli kmetje brez takojšnje izvedbe komasacije velike probleme pri obdelavi, te pa ni mogoče opraviti, dokler ni končana melioracija. Ugotavljajo tudi, da bo v primeru podaljšanja roka za .izvedbo melio-e prišlo racije prišlo do velike škode, saj kmetje ne bodo mogli normalno obdelati svojih zemljišč. Zadruga ne misli in ne more prevzeti odgovornosti za tako stanje, ker je kot investitor detajlne odvodnje zagotovila potrebna sredstva in storila vse potrebno za dokončanje del v predvidenem roku. Delegacija novomeške Kmetijske zadruge je na zadnji seji občinske skupščine 19. aprila zahtevala, naj ta ustrezno ukrepa za dosledno izvedbo odloka o uvedbi melioracijskega postopka na območju Radulje od vseh zavezancev. Predvsem je seveda nujno pri Republiški vodni upravi, izpostavi za Dolenjsko, doseči, da bo takoj zagotovila denar za nadaljevanje regulacije Radulje. V tej borbi ima občinska vlada vso podporo skupščine. PRIZNANJA OF NOVO MESTO — Včeraj, 25. aprila, je bila v Dolenjski galeriji slovesnost, na kateri je občinska konferenca SZ(DL) Novo mesto podelila letošnja občinska priznanja OF najzaslužnejšim posameznikom iz krajevnih skupnosti, ki so se odlikovali v mnogih akcijah za skupno dobro in napredek svojih krajev. Letošnji na-grajenci so: Alojz Junc in Viljem Plevnik iz Otočca, Jože Brulc in Anton Jakše iz Orehovice, Ludvik Marinč in Janko Skube iz Žužemberka, Franc Anderlič iz Šmaijete, Ante Sti-panovič iz novomeške krajevne skupnosti Mgjde Šilc, Maijan Moškon z Mestnih njiv in Jože Piletič iz Podgrada. SPET »NE« ZA NOVEGA SODNIKA ZA PREKRŠKE NOVO MESTO — Pred časom je novomeška občinska skupščina že zavrnila predlog občinskega izvršnega sveta, naj da soglasje za zaposlitev še enega, četrtega občinskega sodnika za prekrške, za kar so bila že zagotovljena sredstva. Izvršni svet je prišel pred skupščino z enakim predlogom še enkrat 19. aprila, saj ugotavlja, da bo sedanje stanje naredilo veliko družbeno škodo. Čeprav sedaj zaposleni sodniki za prekrške po . večkrat prekoračujejo normative, delu namreč niso kos. Število zadev seje lani kot že prejšnja leta spet povečalo, povečuje se tudi število nerešenih zadev. Delegate —, sklepčnost je bila na meji in je vsak glas proti preprečil pozitivno odločitev — to ni-. ganilo, ponovno so glasovali proti zaposlitvi še enega sodnika za prekrške. Trditev iz delegatskih vrst, da je kazen najboljši sodnik, pa se z letošnjo spremembo zakpna o prekrških že potrjuje. Žal so se močno povečale le kazni iz republiške pristojnosti. pretekla od prvega sestanka, se namreč stvari niso dosti premaknile. Resje, da je Dolenjski muzej pridobil Zarabčevo hišo na Dvoru, kije tudi sama arhitekturna zanimivost, vendar je v tako slabem stanju, da je jrotrebna temeljite prenove. Muzej denarja za prenovo nima, nekdanji širokogrudni sponzorji so v gospodarskih škripcih, tako da bi vse še naprej mirovalo, če se ne bi za uresničitev potrudili sami krajani. Trdno so namreč odločeni, da se bodo v lastni režiji lotili prenove stavbe, saj bi bila v družbeni režiji predraga, muzej pa seveda nima nič proti. Za obnovo so pridobljeni tudi potrebni načrti in soglasja, denar pa bodo zbirali v delovnih organizacijah in med posamezniki. Pripravljenosti med ljudmi je dovolj. Tako pravi Janko Skube, eden od pobudnikov, prvi prispevki pa so tudi že padli v blagajno. Neki izseljenec, kije slučajno zvedel za idejo, je takoj položil sto dolarjev. »To je za začetek!« je dejal. Kdo bo formalni nosilec del, ali sedanje kulturno društvo ali pa bodo ustanovili muzejsko društvo, na Dvoru še ne vedo, važno pa je, da se bodo dela končno le začela. T. J. DANES O NARODNI SPRAVI NOVO MESTO Občinska konferenca ZSMS-LS Novo mesto organizira danes, 26. aprila, ob 20. uri v konferenčni dvorani hotela Metropol svobodno katedro na temo »Narodna sprava«. Sodelovali bodo: Spomenka Hri " ~ - ........... Iribar, Franček Saje, Stanislav Klep in še kdo. Vabljeni! PRAZNIK ŠE NI PRESTAVLJEN NOVO MESTO — Občinska skupščina seje 19. aprila seznanila s pobudo občinske konference ZSMS-Liberalne stranke Novo mesto, naj bi praznik občine Novo mesto v bodoče namesto 29. oktobra praznovali 7. aprila. Pobudnik ugotavlja, da se zgodovina Slovencev in tudi Dolenjcev vendar ni začela leta 1941, da je 7. april davnega 1365. leta mogoče šteti za rojstni dan Novega mesta in bi bil to primeren dan za praznik občine, katere kulturno, gosjiodarsko in upravno sodišče je. V O K ZSMS-LS trdijo, da je prišel čas za demistifikacijo polpretekle zgodovine. Ugovor na pobudo je izrazil občinski odbor ZZB NOV, ki je predlagal, naj se o zadevi odločijo občani v široki javni razpravi. Predsedstvo skupščine pa je predlagalo, da to ni nepomembna zadeva, ki bi jo bilo mogoče sprejeti na hitro, zato bo o njej odločal novi novomeški parlament. Vis. UČINKOVITI METLIŠKI OBRTNIKI — Predstavniki metliških obrtnikov so se prejšnji četrtek v zdravstvenem domu hitro odločili, da bodo metliški obrtniki pri nakupu dragega ultrazvočnega diagnostičnega aparata nosili levji delež. Pričakujejo pa, da se bo vsaj tako odrezalo tudi metliško združeno delo. (Foto: A. B.) Metliški obrtniki za zdravje Metliški obrtniki bodo zdravstvenemu domu kupili najsodobnejši ultrazvočni ______diagnostični aparat — Vse dogovorjeno in urejeno v 10 minutah_ METLIKA — Zlasti v nekaj zadnjih letih sije metliški zdravstveni dom, kar se opremljenosti s sodobnimi medicinskimi aparati tiče, precej opomogel, tako da so sedaj po opremljenosti na dostojni slovenski, ponekod pa celo na evropski ravni. Za to ima največ zaslug kolektiv in vodstvo metliške zdravstvene ustanove. Vendar marsikaterega aparata ne U imeli brez razumevanja in pomoči metliškega združenega dela in občanov. Že do sedaj so se izkazali metliški obrtniki, zatajili pa niso tudi pri doslej največji in luvpomembnejši akciji. Gre za nakup najsodobnejšega ame- začnemo takoj zdraviti in odpravljati riškega ultrazvočnega diagnostičnega aparata Concept 2000. Pomen in delo- GOLAŽ JE POMAGAL — Metliška volilna koalicija, ki jo sestavljajo ZSMS-Liberalna stranka, Kmečka zveza in Zeleni Metlike, je prejšnji petek v okviru predvolilne kampanje sredi Metlike delila predvolilni golaž in točila vino. Verjetno je tudi to zadnje početje pripomoglo k volilni zmagi metliške koalicije. Na nedeljskih volitvah za občinski družbenopolitični zbor je od 13 mest združena lista dobila 7, po 3 pa Socialistična zveza in ZKS-SDP. vanje tega aparata je na sestanku prejšnji četrtek zvečer v metliškem zdravstvenem domu predstavnikom metliških obrtnikov razložil direktor doma docent dr. Blaž Mlačak. Gre za večnamenski, visoko sposoben najsodobnejši aprat za zgodnje odkrivanje ginekoloških bolezni, bolezni jeter, trebušne slinavke, žolča in ledvic ter bolezni ožilja vratu in glave. »Ta aparat zazna že prve bolezenske spremembe, ko se je bolezenski proces šele začel, človek pa tega še dolgo ne občuti. Pri zgodnjem odkrivanju bolezenskih sprememb pa lahko dejavnike tveganja za nadaljnji razvoj bolezni,« je na kratko povzel dr. Mlačak. Pri tem je treba vedeti še to, da so v razvitem svetu tudi zaradi zgodnjega odkrivanja in s tem pravočasnega ukrepanja kar za 30 do 50 odst. zmanjšali umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, pri nas pa je umrljivost zaradi teh bolezni v porastu in je, to velja za metliško občino in celotno Slovenijo, na prvem liji................................... mestu. Kar 49 odst. vseh ljudi v občini umre zaradi bolezni srca in ožilja, dobrih 16 odst. pa zaradi rakastih bolezni. Levji delež pri nakupu aparata Concept 2000, ki s ptopustom stane 35.000 dolarjev, so prevzeli metliški obrtniki. Vsa zadeva bo tekla preko metliškega obrtnega združenja, v katerega je včlanjeno okoli 250 obrtnikov iz te belokranjske občine. Ker pa v tem primeru še posebej velja, da je čas denar, bo denar založila metliška Obrtna zadruga in ga že te dni nakazala uvozniku. Pri tej zadevi so metliški obrtniki pokazali posnemanja vredno učinkovitost. Vsa stvar, od predstavitve aparata do dogovora, da ga bodo kupili, in do načina, kako bodo to izpeljali, je trajala borih 10 minut. Eden od prisotnih obrtnikov, Matija Rus, pa je jasno in plašno obljubil, da bo za ta aparat prispeval 5000 DEM. Ta obrtnik je že lani za nakup aparata za zdravstveni dom prispeval 3000 DEM. »Aparat bo omogočil višjo zdravstveno raven prebivalcev naše občine, omogočal nam bo širši spekter preiskav, pa tudi znanstvenoraziskovalno delo,« je končal doc. dr. Mlačak. A. B. VOLILNA — Neka meščanka ir precej sladkosnednega moža, katere] strast se kaže tudi v tem, da hodi ponoč hladilnik na skrivaj jest smetano. Pravi prav bi za smetano žrtvoval vse na svet Zen na ni sladkosnedna, razlika med zako cema pa je tudi, daje žena Kučanov, n» pa Pučnikov pristaš. In veste, kako je žet ca vsaj začasno rešila družinski proraču Na vrata hladilnika je nalepila veliko K čanovo sliko, volilni plakat. Možiček se zadeve nekaj časa v velikem loku izogib nato pa se mu je le posvetilo. Še nap ponoči hodi v hladilnik. Samo luči shrambi ne prižge. Za srkanje smetane potrebuješ luči in tudi Kučan je nevide SLOVNICA — Volilni štab Demo nam je poslal v plačano objavo polstrl sko volilno sporočilo, ki ga je podpisal < Jože Pučnik. Za oglas smo jim seveda hv ležni, nekoliko pa so lahko tudi oni nat V sporočilu sta bili namreč dve vejici p več, ena premalo, dvakrat pa je namei predsednik pisalo presednik. Ker smo p profesionalci, smo vse nerodnosti spral v red, dr. Pučniku pa je ta pripetljaj dok več, kako neprofesionalni ljudje so se t gnetli v njegovem štabu. IZLET — Župan Franc Šali je delegi sedanjega sestava novomeške občini skupščine povabil na ogled napredovat del na avtobusni postaji in mostu čez 1 ko. Velika uganka je, zakaj si ne bo ogledali tudi jame velikanke za veleb govnico. Vanjo bi lahko spustili vsaj Ši ja, da bi obudil spomine na lepote, ki jil nizal v zvezi s tem nenasitnim mastodt tom. Ena gospa je rekla, da v ugle £ nem Krkinem upravnem poslof! j* tako diii po hrani iz menze, da n t” porečni poslovni gostje menijo, i so zašli v zbiralnico pomij. 1 ds ja H te V času od 12. do 18. aprila so v no meški porodnišnici rodile: Lilijana 1 pančič s Potoka — Špelo, Karmen Šiit) Smolenje vasi — Andraža, Jelka Pap< Lopate — Simona, Jožica Lukšič z Ij nika — Katjo, Anica Slak iz Zabukov Nino, Marjanca Gangl iz Črnomlja I Mitja, Jožica Zupančič iz Velike Lokel Katjo, Lucija Šoštarič iz Bojanje vi —Marijo, Darja Vide iz Stranske vasij Sebastjana, Irena Može z Dol. Težke vd — Manco, Marija Kos iz Jablana — M1 jaža, Antonija Mulh iz Gor. Kamenja Boruta, Maijeta Plantan iz Koroške — Alenko, Branka Radež z Velikega tika —Klemena, Smilijana Zajca iz Ti njega — Smiljana, Slavica Noval Gmajne — Denisa, Zvonka Palčič s mostka — Anjo, Štefka Srebernjak iz lih Brusnic — Miha, Biserka Kranjc sl Pr« Davida, Antonija Primc iz Zužej Pri berka — Matejo, Milena Dežmani Strelaca — Evo, Zalka Klemenčič iz > reče vasi —Tonija, Biserka Kezelej Ravnice — Tomislava. IZ NOVEGA MESTA: Tatjana Da janovič, Danila Bučarja 14- AleksalM Hedvika Koštomaj iz Tomšičeve 28 j Tadeja, Matjanca Tršinar-Antič iz M*; trove 3 — Borisa, Milica Berkopec iz S« ljetove 29 — Matevža, Lidija Sinkove] Ločne 33 — Klemena in Milka Mlina* Ragovega 12 — Ivano. Čestitamo! [ Sprehod po Metliki DA SE POČASI, TODA VZTK IZA NO BLIŽA KONEC šolskega leta, jo najrazličnejša tekmovanja, ki se jih ležujejo učenci podzemeljske, metlišl ležujejo učenci podzemeljske, metli! suhorske osnovne šole. Pred dnevi o osnovnošolska mladina poskušala v • nju angleščine, matematike, a tudi v k J sarskih veščinah. Na Pungartu seje zbf kar petindvajset kolesarjev od peteg' bližnjico s Ceste na grad na Glavni trg k*1 po novih stopnicah pri Krulejevini. Vsej kakor bo novopečeni kaskader ob popra’ vilu svoje škatle utrpel še dodatne stroške t popravilom stopnic, kajti družbenosartiy zaščitno osveščenemu občanu je navkljr pozni nočni uri uspelo celo zapisati reg' strsko številko avtomobila, ki bi mu I** nik za take primere moral namestiti še n*7 likoptrsko eliso. >- a e! rJ ; ti- so in to €t ia ej o- V I ja aj 1 la- j lič ne , o- j H <)-! nu la- 16 nu J in ko :li. >a- :d-; in- :ga ‘af‘ na. xla iei ga na: i j iiš' lo- ,bo že Na ist :od: raV: :p« ev-: ma no- d ’ '"i napo- In« po b« av-- Šu- J* ko. P1' ,re-: i M' /se-' jr#' a ij#? e«1' asi' he': $ Žvižgavci gredo na vrh Enajst učencev 7. b razreda mirenske OŠ bo igro Staneta Pečka »Ah, prava reč« predstavilo tudi na republiški reviji MIRNA — Čez dva tedna, 9. in 10. maja, bo v Gornji Radgoni republiška revija otroških gledaliških skupin Slovenije. Nastopile bodo skupine, ki jih je po ogledu njihovih predstav izbral selektor Jurij Souček, znani slovenski gledališki igralec.vMed izbranimi so tudi mirenski Žvižgavci, skupina, ki jo sestavljajo učenci 7. b razreda tukajšnje osnovne šole. V družbi najboljših se bodo predstavili s 35-minutno igro »Ah, prava reč,« ki jo je napisal in tudi režiral Stane Peček, vsestranski kulturni delavec trebanjske občine. Izvirno glasbo je prispeval Lado Jakša, scena pa je delo Saše Kumpa. Z igro Ah, prava reč so Žvižgavci nastopili že petkrat, in to pred domačim občinstvom in na nekaterih šolah. Povsod sojih prisrčno sprejeli, še posebej pa so bili navdušeni njihovi šolski vrstniki. Prikupili so se jim s sproščenim igranjem in tudi zato, ker jim je igra sama približala nekaj tistega sveta, v katerem se večkrat sami znajdejo. »Igra obravnava pereče probleme, ki nastajajo v družbi in se morajo z njimi, a na svoj način, prej ko slej soočiti tudi otroci,« pravi avtor Stane Peček. »Zgodba se odvija na podstrešju stavbe, ki je bila nekoč šola, v njej pa prihajajo bolj ali manj do izraza reči, kijih počenjajo otroci, kajpak že ob stiku z življenjem, ki ne kaže vedno prijaznega obraza.« Skupina Žvižgavci deluje drugo šolsko leto, nastala pa je povsem po naključju. Seveda je pri tem največ »kriv« Stane Peček. Nekega dne je preprosto stopil v 6. b, kjer je bila za razredničarko njegova žena Duška, in fante in dekleta kar brez ovinkov vprašal, ali bi se šli gledališče. »Učenci so me na to vprašanje najprej malo debelo pogledali, ko pa sem rekel, da mislim hudo resno, so postali radovedni in so mi prisluhnili,« se spominja Peček. »Hitro smo se zmenili, da bi morebiti res veljalo poskusiti, le glede tega, kdaj naj bi se zbrali, nismo mogli priti skupaj. Med tednom je vsak imel še kaj popoldne, tako da na tako imenovani njihov ,prosti čas’ ni bilo moč računati. Ker ni šlo drugače, je gledališče moralo počakati do zimskih šolskih počitnic. Takrat pa smo zagrabili zelo resno. Učenci so žrtvovali debel teden počitniškega časa in takrat je v glavnem nastala naša prva skupna predstava. Naštudirali smo »Štiri fante muzikante,« delo Miroslava Košute, tržaškega pesnika, in kmalu po izteku zimskih počitnic stopili na oder. Imeli smo kar lep uspeh, predstavo smo imeli petnajstkrat, veliko smo gostovali, enkrat tudi onkraj meje na Goriškem. To nas je vse skupaj opogumilo in dogovorili smo se, da bomo še večkrat delali skupaj.« V tem šolskem letu je Peček potegnil iz žepa svojo igro, in ko je Žvižgavcem razložil, za kaj gre, so se takoj ogreli. Trud ni bil zaman. Toliko časa so vse skupaj pilili, daje nastalo res dobro delo, z njim pa pojdejo, kot smo omenili na začetku, na republiški vrh. Bodo prva Stane Peček ljubiteljska kulturna skupina iz trebanjske občine, ki bo sodelovala na prireditvi tako visoke ravni. Stane Peček je zadovoljen in ponosen na svoje Žvižgavce. Poudarja pa: »Te in tudi že prejšnje predstave nikakor ne bi mogli pripraviti brez razumevanja in pomoči ljudi, kot so učitelj tehničnega pouka Mirko Novak, ki je izdelal kulise za zdajšnjo predstavo, pa ravnateljica šole Bariča Kraljevski in učiteljica Duška Peček, razredničarka 7. b, oziroma Žvižgavcem, če omenim samo nekatere. Prepričan sem, da štejejo uvrstitev Žvižgavcev na republiško revijo tudi za svoj uspeh in uspeh šole ter da bodo enako pomagali pri tovrstnem delu v prihodnje.« I. ZORAN HAMMERSTIELO V A FOTO-TIHOŽITJA NOVO MESTO — V novomeški Fotogaleriji je od sobote, 21. aprila, na ogled 20 barvnih fotografij avstrijskega fotografa Roberta Hammerstiela z Dunaja. Med deli prevladujejo tihožitja. Hammerstiel je opozoril nase na mednarodni razstavi Mladi evropski fotografi, kije bila pred tremi leti, v Jugoslaviji pa tokrat razstavlja prvič. REVIJA PEVSKIH ZBOROV ČRNOMELJ — Danes, 26. aprila, bo ob 19. uri v tukajšanjem kulturnem domu revija upokojenskih pevskih zborov iz Straže, Novega mesta, Žužemberka, Črnomlja, kot gost pa bo nastopil moški pevski zbor Belt. Manjin pevski nastop KRŠKO — V četrtek, 19. aprila, je imela mezzosopranistka Manja Hotko, ki končuje študij solo petja na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, preddiplomski koncert v krški glasbeni šoli. Ob klavirski spremljavi prof. Hraševče-ve se je predstavila kot pevka z glasom nenavadnih razsežnosti, jasnosti in mehkobe, vrh nastopa pa je dosegla z operno arijo. Repriza tega koncerta bo 14. maja ob 19. uri na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, ko bodo Manjo za nastop tudi ocenjevali. Prof. Klepač, kije pevko predstavil poslušalcem v Krškem in napovedoval njen programje dejal, da je Manja prva iz krške glasbene šole, ki bo diplomirala iz solo petja, na kar je zelo ponosen. Nastopa pa je bila vesela tudi Manjina profesorica solo petja Jelka Strgar iz Ljubljane. Ta je pohvalila svojo učenko in njen izjemen napredek ter upa, da se bo Manja glasovno še izpopolnila. A. Š. Bihaški večer v Dolenjski galeriji Nastop pesnika Tomislava Dretarja, kitarista Milorada Romiča in folklorne skupine Krajina na otvoritvi likovnih razstav bihaških umetnikov, s katerimi gostuje Regionalni muzej Pounja iz Bihača v Novem mestu — Nagovor Bojana Božica NOVO MESTO — »Želeli smo in si prizadevali, da bi nocoj v teh prostorih odprli razstavo grafik Dževada Hoza, uglednega umetnika iz Bosne, žal pa to iz objektivnih razlogov tokrat ni bilo izvedljivo in se bomo o predstavitvi Hoza v Novem mestu morali dogovoriti kdaj drugič. Vseeno pa moramo biti zadovoljni, da nam je Regionalni muzej Pounja iz Bihača namesto tega poslal na ogled dela Jovana Bijeliča, ki ga njegovi rojaki štejejo za eno od največjih in najmarkantnejših osebnosti v naši likovni umetnosti 20. stoletja. Bijelič, ki je tu seveda predstavljen fragmentarno, nam more biti bližji tudi zaradi tega, ker je njegova življenjska in umetniška pot precej podobna poti našega rojaka Božidarja Jakca. Opozorim pa naj, da odpiramo tu tudi razstave v avli Krke in razstavišču SDK, kjer so na ogled dela slikaija Muhameda Deliča, grafika Nusreta Hošiča in kipaija Duška Paši-ča. Slednji bo na vrtu našega muzeja iz velikega kamnitega bloka izklesal skulpturo, ki bo potem ostala pri nas kot darilo Bihača Novemu mestu.« S temi besedami je Bojan Božič, ravnatelj Dolenjskega muzeja, minuli petek, 20. aprila, zvečer nagovoril zbrane obiskovalce in goste iz Bihača v Dolenjski galeriji, kjer je bila skupna otvoritvena slovesnost razstav v omenjenih razstaviščih, obogatena s kulturnim programom gostov iz Bihača. Ravnatelj Božič je posebej pozdravil Eniso Jusič, direktorico Regionalnega muzeja Pounja, ki sije največ prizadevala za sodelovanje z Dolenjskim muzejem, kar je zdaj ostvarjeno s predstavitvijo štirih bihaških likovnikov v Novem mestu. »ČRNA ŽENA« RAZBOR — Kulturna skupina z Razborja pod obronki Lisce prijetno preseneča z zagnanostjo. Razborčani so namreč spet naštudirali novo gledališko predstavo, s katero se bodo najprej predstavili pred domačim občinstvom. Prva uprizoritev ljudske igre Črna žena bo v nedeljo, 29. aprila, ob 15. uri v šoli na Razboiju. Predstava prikazuje življenje v 15. stoletju nekje na Gorenjskem. Likovna umetnost pa je le del razvejene kulture Bihača in okolice. Kakor povsod drugod je tudi za kulturno dejavnost tega dela Bosne značilno, da na eni strani nadaljuje tradicijo, zajema iz dediščine in se z. njo oplaja, na drugi strani pa išče sodobne oblike in izraz. Kaj izide pri Dolenjski založbi Y programu ie štirinajst knjig tis Podbevškovega človeka - Nova monografija Božidarja Jakca — Prvi pona-bombami v novi zbirki Utva — Nova zbirka tudi Gorjanski škrat_____________________________ NOVO MESTO — Dolenjska založba, ki že drugo leto deluje v okviru Tiskarne Novo mesto, ima trenutno v programu štirinajst knjig in kaže, da Jih bo toliko letos tudi izšlo. Po izidu zadnjih knjig je založba osnovala nekaj novih, predvsem literarnih knjižnih zbirk, tako da ima zdaj že sedem lakih zbirk. V zbirki Monografije in kulturnozgodovinski vodniki bosta izšli dve deli. ar Milček Komelj je napisal novo monografsko delo o Božidaiju Jakcu z naslovom Mladi Jakac. Delo obravnava 'zv°re Jakčeve ustvaijalnosti, njegova čustvena izhodišča ter razmeija med Motiviko in umetnikovo subjektivnost-j°' '*anko Saje pa je avtor kulturnozgodovinskega vodnika Novo mesto in dolina gradov, ki naj bi bil domačim in tuJim obiskovalcem v pomoč pri spoz-navanju kulturnih znamenitosti dolenj- Že 8. topliški Jcnjižni sejem Gost bo pisatelj Slavko Pregl _ Solarjem bralne ___________značke_______________ dolenjske toplice — Od Ponedeljka, 7., do vključno sobote, 12. j"aJa, bo v prostorih tukajšnjega zdravi-'skega doma tradicionalni, že 8. topliš-.1 knjižni sejem. Tako kot na vseh prednjih bo tudi na letošnjem sodelovala "Pligarna Mladinske knjige iz Novega ”?esta, ki bo s knjigami napolnila stoj-r,Ce in organizirala prodajo. Prodajna ,azstava bo obsegala najrazličnejše njtžne novosti Mladinske knjige in ^gih založb, na ogled in naprodaj pa mi » knj'81-' najrazličnejše vsebine ter za lade in odrasle bralce. Topliški knjižni sejem je ena najpo-etnbnejših kulturnih manifestacij v "> zdraviliškem kraju in pritegne stokrat veliko obiskovalcev. Sejem-. 1 dnevi so priložnost za zanimive kul-u Jne dogodke, za srečanja s knjižnimi arjalci ipd. Letos bo gost sejma r„,, inski pisatelj Slavko Pregl, sicer di-I . °r Mladinske knjige. Topliškim šo-. rjeni bodo v dneh knjižnega sejma ^lili bralne značke. ske metropole in okolice. Tik pred izidom je novi, 8. letnik Dolenjskega zbornika, ki ga napolnjujejo tehtni prispevki s področja arheologije, zgodovine, umetnostne zgodovine in etnologije. V Poljudnoznanstveni knjižni zbirki bosta izšli dve knjigi. V prvi z naslovom Dolenjski kraški svet obravnava avtor Andrej Kranjc 626 jam dolenjskega podzemlja. V tem pomembnem deluje opisanih 314 kraških jam v novomeški, 225 v grosupeljski, 59 v trebanjski, 22 v krški in 6 v brežiški občini. Iz druge knjige, ki bo izšla pod naslovom Gostilne v novomeški občini, pa bodo bralci zvedeli marsikaj o gostilnah in gostilničarjih v (današnji) novomeški občini skozi čas. Avtorica Slavka Ložar je zbrala številne podatke in zanimivosti o nekoč zelo gosti mreži gostiln v dolini Krke, še posebej pa v Novem mestu. Mnogih gostiln že davno ni več in živijo le še v spominu tega dela Slavke Ložar. Dolenjska založba bo letos izdala največ literarnih del. V programu novega, tretjega letnika zbirke Siga so tri nove pesniške zbirke slovenskih avtoijev. To so: Občutja in videnja Franceta Re-žuna, Barve Jožeta Kastelca in Razliva se v polja Jožeta Sevljaka. V novi knjižni zbirki Utva bo izšel ponatis pesniške zbirke Človek z bombami Antona Podbevška, knjige, ki jo je avtor pripravil za natis že v letu »novomeške pomladi« 1920., pa je izšla šele leta 1925, potem pa čakala na novi natis vse do letos. Druga knjiga zbirke je roman Krka umira Jožeta Dularja. Gre za že tretji natis tega prav gotovo temeljnega PLESNI VEČER NOVO MESTO — V sredo, 16. maja, bo v novomeškem Domu kulture plesni večer ljubiteljskih plesnih skupin iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Koliko skupin bo nastopilo in od kod bodo, bodo sporočili n^jdno. dela v pisateljskem opusu Jožeta Dularja, knjiga pa bo izšla ob njegovi 75-letnici. V prav tako novi knjižni zbirki Gorjanski škrat pa bodo izšle tri knjige za otroke. To so: Milavževa noč Josipa Ribičiča (ponatis pripovedi o revnem malčku, kije prvič izšla leta 1934), Dober dan, palčki! Ivana Sivca — štirinajst pravljic z ilutracijami Dunje Koder — in Otroške pesmi Vesne Pečavar. Domača (novomeška) avtorica, ki ji je to prvenec, je v zbirki povezala šestnajst pesmi za otroke, knjižica pa bo izšla z ilustracijami. Dodajmo še, da deluje v okviru Dolenjske založbe tudi knjižna zbirka Žumberak — Gorjanci in da bo bržkone tudi letos izšel vodnik Po muzejih in galerijah Spominskega območja Žum-berak-Gorjanci. L ZORAN »Rasti« drugi poganjek NOVO MESTO — Revija Rasi je s svojo prvo številko pred nekaj meseci prelomila pečat revialnega kulturnega molka na spodnjem Kranjskem in ta del Slovenije ponovno zapisala med tiste kulturno toliko razvite večje slovenske regije, ki lahko izdajajo svojo samostojno kulturniško revijo, se pravi med regije, kjer je do volj ustvarjalnega potenciala in potreb po njegovem izražanju. Kot je ugotavljal uredniški odbor na svojih zadnjih sestankih, je revija naletela na ugoden odmev med ustvarjalci in spodbudila — kar naj bi sploh bila ena od njenih poglavitnih nalog — k pisanju in javnemu oglašanju ustvarjalce in strokovnjake. Žal pa so se člani uredniškega odbora morali z nekaj grenčine zamisliti nad številkami, ki govore o sprejemu revije. Slabih sedemdeset naročnikov pač ni realen pokazatelj števila tistih, ki bi dolenjsko revijo, če že ne morali naročiti kot ustanove ali podjetja, pa vsaj kot posamezniki brati. Da niti ne govorimo o tem, da je kulturno razvit posameznik naročen na eno ali dve reviji tudi iz moralnopodpomih razlogov, ker ve, dane gre prepuščati zgolj trgu in njegovim zakonitostim takega rastja, kot so kulturniške revije. Vprirpavi je druga številka, ki bo izšla konec maja. Dokaz bo, da je volja po izdajanju revije dovolj močna, da je tudi gradiva zanjo dovolj, da je Rast dovolj krepke rasti, potrebno po nji pa bo le treba potrditi tudi z boljšim sprejemom in z več posluha. M. MARKEU Še en fakultetni oddelek V Novem mestu ga za študij ob delu odpira kranjska Fakulteta za organizacijske vede — 10. maja informativni dan v prostorih Zavarovalne skupnosti NOVO MESTO — Jeseni bo Fakulteta za organizacijske vede iz Kranja organizirala v Novem mestu za zaposlene delavce študij industrijske informatike. Študij bo trajal štiri semestre in kdor ga bo končal, bo dobil naziv organizator dela — informatik. Predavanja bodo v prostorih novomeške gimnazije, kjer bo na voljo tudi opremljena računalniška učilnica. Program takšnega študija sc na Dolenjskem še ni izvajal, pobudo, da se to-vrsto izobraževanje naposled le začne, in to v Novem mestu, pa so dali predstavniki večjih delovnih organizacij v novomeški občini. Tudi precejšnje število že zaposlenih in tistih, ki se želijo zaposliti na področju računalniške tehnike, se je izreklo za študij industrijske informatike. • Interes kandidatov in predvpis sta pokazala, da bo dovolj prijav vsaj za Obiskovalcem jo je v zanimivem kulturnozgodovinskem orisu predstavil in približal mag. Tomislav Dretar, kije pri tem opozoril na posebnosti, nastale tudi zaradi zgodovinskih dogodkov, ki so vplivali na življenje, kulturo in tradicijo ljudi na bihaškem območju. Tomislav Dretar se je nato predstavil tudi kot pesnik in iz svojih zbirk prebral nekaj značilnih pesmi. V kulturnem programu pa sta sodelovala še kitarist prof. Milorad Romič, ki se je predstavil kot odličen interpret kitarske glasbe, in folklorna skupina bihaškega KUD Krajina, ki je izvedla nekaj izvirnih ljudskih plesov s petjem. Zdaj je na potezi Novo mesto, da v Bihaču predstavi nekaj svoje kulturne ustvarjalnosti. Po dogovoru pojdejo maja v Bosno štirje pesniki iz Novega mesta. I Z. Srečanje brez udeležencev? TREBNJE — Območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov iz Bele krajine, Dolenjske in Posa v ja seje iz belokranjske Vinice, kjer je bila ta prireditev nekaj let zapovrstjo, preselilo na Dolenjsko — v Trebnje. Da bo srečanje literatov začetnikov letos v novem kraju, je bilo napisano v razpisu srečanja in povabilu nanj, o tem pa je poročal tudi Dolenjski list Zdaj je pri vsej zadevi najbolj nevšečno to, da je rok za prispevke že zdavnaj minil na našlo v prirediteljev pa do konca minulega tedna ni prišla niti ena pošiljka. Ali se tokrat obeta srečanje (Trebanjci so zanj določili 23. maj) brez udeležencev? Seveda prireditelji tega ne bi radi doživeli, zato so prosili, naj objavimo, da podaljšujejo rok za prispevke za območno srečanje do vključno petka, H. maja, pošiljke pa pričakujejo na ta našlo v: Zveza kulturnih organizacij, Trebnje, Kidričeva 2. Upajo, da bo podaljšani rok navrgel vsaj nekaj pričakovane litercne bere in privabil dovolj imen za srečanje. Da slednje res ne bi bilo brez udeležencev! I. Z. S pesmijo v pomlad 90 Na občinski pevski reviji osem otroških in mladi v Novem mestu nastopilo inskih zborov s 480 pevci NOVO MESTO — V torek, 17. aprila, popoldne je bila v novomeškem Domu kulture tradicionalna revija otroških in mladinskih pevskih zborov novomeške občine. Na prireditvi, ki ima že več tet naslov S pesmijo v pomlad, je nastopilo osem zborov, od tega kar sedem iz Novega mesta in eden iz Šentjerneja, vsi skupaj pa štejejo blizu 480 pevcev in pevk. Od zborov so se predstavili po trije otroški in mlajši mladinski ter dva mladinska, vsak pa je zapel tri pesmi. en oddelek. Vodstvo Fakultete za organizacijske vede iz Kranja bo skupaj z novomeškimi organizatorji pripravilo v četrtek, 10. maja, ob 15.30 v prostorih Zavarovalne skupnosti Triglav, Cesta herojev l/III, informativni dan. Na njem bodo vsi, ki se nameravajo vključiti v ta študij, dobili podrobne informacije v zvezi z vpisom, načinom študija, organizacijo predavanj in izpiti ter tudi v zvezi s cenami za študij. Ker je v Novem mestu precej zanimanja tudi za študij iz programa organizacije dela — proizvodne smeri, bodo predstavniki kranjske fakultete postregli z informacijami tudi v zvezi s tem študijem. Če bo dovolj prijavljenih kandidatov, bodo v Novem mestu organizirali tudi ta študij. I. Z. Med skladbami so prevladovala dela slovenskih skladateljev. Trije zbori so se predstavili tudi s pesmimi Marija Kogoja, mlajši mladinski zbor OS Milke Sobar-Nataše iz Šmihela, ki ga vodi Jožica Kravcar, celo samo s pesmimi tega skladatelja. To bi mogli šteti za počastitev 70-letnice »novomeške pomladi«, gibanja, ki seje septembra 1920 manifestiralo z najrazličnejšimi prireditvami v Novem mestu in na katerih je kot skladatelj in pianist nastopil tudi Marij Kogoj. Sicer pa so na tej občinski pevski reviji poleg omenjenega zbora iz Šmihela nastopili: 55-članski zbor male glasbene šole iz Novega mesta pod vodstvom Cvetke Hribar in ob klavirski spremljavi Tatjane Hadl; 60-članski otroški zbor bršljinske šole, ki ga vodi Rada Rebernik in gaje pri klavirju spremljala Cvet- Lirika krajine V Lamutovem likovnem salonu razstavlja Mirna __________Pavlovec______________ KOSTANJEVICA — V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici so v torek, 24. aprila, odprli razstavo slikarskih del akademske slikarke Mirne Pavlovec, predstavnice mlajše slovenske slikarske generacije. Svojo ustvarjalnost je Pavlovčeva naslonila na slovensko krajinarsko slikarstvo, in ko nadaljuje tradicijo te upodabljalske umetniške zvrsti, jo obenem tudi presega. Kot je zapisal umetnostni kritik Janez Mesesnel, so njene slike estetske in poetične, izvirajo iz lirskih studencev epsko zasnovane krajine. Razstava, ki jo je odprl Janez Mesesnel in pomeni zanimiv prispevek našemu krajinarstvu, bo na ogled štirinajst dni. Otvoritveni programje z nastopom popestril domači Kostanjeviški oktet. DVE OBČINSKI PEVSKI REVIJI TREBNJE, NOVO MESTO — V petek, 11. maja, bosta v obeh krajih občinski pevski reviji, na katerih bodo nastopili odrasli zbori. Na reviji, ki bo tega dne ob 20. uri v avli nekdanje trebanjske osnovne šole, bodo nastopili: ženski in moški pevski zbor iz Mokronoga, mešani zbor z Mirne ter komorni zbor, mladinski mešani zbor, mešani zbor Društva upokojencev, Trebanjski oktet in mladinski oktet — vsi iz Trebnjega. V Novem mestu bo revija omenjenega dne zvečer v Domu kulture, kateri zbori pa bodo nastopili na njej, bo znano šele ta teden. V času, ko to poročamo, ZKO še ni zbrala prijav sodelujočih zborov iz novomeške občine. ka Hribar; 45-članski otroški zbor OŠ Katje Rupene pod vodstvom Maijance Dobovšek in ob klavirski spremljavi Cvetke Hribar; 69-članski mlajši mladinski zbor OŠ Martina Kotaija iz Šentjerneja, ki ga vodi Milan Pavlič; 65-članski mlajši mladinski zbor OŠ Bršljin pod vodstvom Rade Rebernik; 65-članski mladinski zbor SŠTZU Boris Kidrič pod vodstvom Francija Mo-žeta in ob glasbeni spremljavi Roka Jermana, Tadeja Vovka in Primoža Žižka ter 70-članski mladinski zbor Glasbene šole Marjana Kozine, kot najštevilnejši od vseh, ki ga uspešno vodi mlada zborovodkinja Jožica Bradač. I Z. NA ZDOLAH BO JUTRI KONCERT ZDOLE — Mešani pevski zbor Rudi Rožanc priredi 27. aprila ob 20. uri samostojen nastop v Domu Bena Zupančiča. Zbor deluje dvanajsto leto in združuje pevce iz krške in brežiške občine. Vodi ga Franc Kene iz Globokega. Tokrat ima na programu narodne in zahtevnejše umetne pesmi. Člani zbora so večinoma kmečki ljudje. Zdolski pevci so pobrateni z zborom iz Dupelj pri Kranju, s katerim izmenjujejo gostovanja. Enkrat na leto nastopajo tudi s kozjanskimi zbori v Sromljah. BREZ NAŠIH MARIBOR — V tej severni slovenski prestolnici bo jutri in (»jutrišnjem (27. in 28. aprila) že 11. tekmovanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem. Sodelovalo bo 19 najboljših slovenskih odraslih zborov iz Slovenije in zamejstva. Med njimi žal tudi tokrat ne bo nobenega zbora iz Dolenjske. LIKOVNIKI IZ LANGENHAGNA V NOVEM MESTU NOVO MESTO — Sredi maja pričakuje Novo mesto na obisk skupino likovnih umetnikov iz pobratenega nemškega mesta Lan-genhagen, ki bodo tudi razstavljali svoja dela v Dolenjski galeriji. V skupini bodo slikarji Jaques Gass-mann, Wolf Glossner, Heinz Ka-nitz, Wolfgang M. Ludvvig, Christiana Mucha, Christopf Rust in kiparji oziroma oblikovalci Michael Hischer, Christian Joost in Werner Ratering. Razstavo v Dolenjski galeriji bodo odprli predvidoma 18. maja. pisma in odmevi Se: Avtobusno postajo gradile nezakonitosti Pojasnilo k članku, objavljenemu 19. aprila V Dolenjskem listu je bil 19. aprila na 12. strani objavljen članek pod naslovom »Avtobusno postajo gradile nezakonitosti«. Ker so v tem članku trditve, ki se nanašajo na delo tudi našega upravnega organa, neresnične, dajemo naslednje pojasnilo: Sekretariat za urbanizem in varstvo okolja občine Novo mesto je za gradnjo eki objektov na avtobusni postaji izdal več odločb. Gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela je izdal dne 11.7.1989, 15. 9. 1989 pa je izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo čelnega objekta paviljona, nadstrešnice nad peroni, kabelsko trafo postajo in za montažni del priključnega daljnovoda. Z isto odločbo je zavezal investitoija, da si za gradnjo komunalnih naprav in objektov ter zunanjo ureditev pridobi dopolnilno gradbeno dovoljenje. Med te obveznosti je spadala tudi obveznost za pridobitev dopolnilnega gradbenega dovoljenja za gradbeni del priključnega daljnovoda. Le-to je investitor dobil z odločbo našega sekretariata dne 18. 12. 1989, 12. 2. 1990 in 12. 4. 1990. Gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo ceste, uvozov in izvozov (križišča), za gradnjo platoja s peroni za avtobuse in za nekatere druge komunalne naprave pa je izdal Republiški sekretariat za industrijo in gradbeništvo Ljubljana dne 15. 9. 1989. Vsa dovoljenja razen dovoljenja, izdanega 12.4. 1990, so pravnomočna in veljavna. Vsa dovoljenja so bila investitorju izdana pod določenimi pogoji, kijih mora upoštevati pri gradnji. Gejih bo upošteval, bo za objekt dobil tudi uporabno dovoljenje. Komu v prid je posmeh na račun Demosa? Odmev na bodico Oglašam se na bodico Demosova »nova oblačila«, objavljeno v Črnomaljskem drobirju v DL št. 16, predvsem zato, ker ne želim, da bi me imeli za človeka, ki je bolestno obremenjen s titulami pred svojim imenom in se zato lažno predstavlja javnosti in ker želim vsem, ki mi podtikajo lažno pridobivanje izobrazbe in napako izkoriščajo za posmehovanje črnomaljskemu Demosu, povedati, da napačnega podatka ob svojem imenu nisem sam posredoval. Demosovci nimamo namena ekspresno pridobivati izobrazbe na kum-rovških akademijah, si razdeliti stolčke ter jih menjavati v nedogled. Ne bomo si delili častnih doktoratov, kot so to počeli velmožje iz naše polpretekle zgodovine. Znanje imamo, s preteklostjo nismo obremenjeni. Podcenjevalni odnos in posmeh prihajata od tistih, ki na demosovce gledajo zviška in nas imajo za nesposobne in nedorasle trenutku. Mi se ne borimo za demokracijo iz foteljev, ne prejemamo debelih kuvert za svoje delo, boju za demokracijo žrtvujemo pre-nekatero prosto uro. Naše plačilo je demokracija sama. Črnomaljska občina slovi kot tista, v kateri se je zelo težko otresti ostankov stalinizma in v katero prihaja nov čas v obliki, ki ustreza samo tistim, ki se imajo za malo manj kot bogove. To se kaže tudi v sedanjem boju za relativno varne stolčke. Kljub posredovanju Demosovega predstavnika na 'zadnji seji skupščine, naj bi o kadrovskih spremembah odločala nova skupščina, te spremembe potekajo po hitrem postopku. Ne bojimo se prave demokracije, odprimo ji vrata na stežaj! VLADO STAREŠINIČ, Demos Črnomelj Kamnolom bi ogrozil Gorjance Odprto pismo Lovske družine Čatež občinski skupščini v Brežicah Ob javni razgrnitvi dolgoročnega plana občine Brežice imamo člani lovske družine Čatež naslednje pripombe: 1. Podpiramo razvoj Slovenije in naše občine: razumemo tudi, da se nekaterim posegom ni mogoče izogniti, predvsem tistim, ki so splošnega pomena in so koristni tudi za našo občino, npr. avtocesta, železnica, daljnovodi, plinovod in podobno. 2. Odločno pa protestiramo proti velikanskemu kamnolomu pri Globočicah, ki bi porušil nekaj sto hektaijev Gorjancev, enega najlepših predelov v naši občini. Takšnega kamnoloma so se pred leti odločno otepali Krčani pri Kostanjevici. Tudi mi nismo pripravljeni molče sprejeti vsega, kar je za nas slabega! Kamnolom pri Globočicah bi s svojim brutalnim posegom v zdravo naravo poleg drugega močno ogrozil našo plemenito divjad na lovskem gojitvenem območju Gorjan-ci-Žumberak. Upravičeno se nam poraja vprašanje, komu bi služil ta kamnolom. Ali res za gradnjo avtoceste? Sedanja cesta Ljubljana—Zagreb je bila grajena s kvalitetnim gramozom s Čateškega polja; razvaline gramoznic so ostale do današnjega dne, ker jih ni še nihče saniral; kmetijci se jih otepajo, tako da jih bodo po vsej verjetnosti vodatji zalili z vodo, ko bo zaključen varovalni nasip na desnem bregu reke Save. Na veliko pa se že eksploatira najbrž enako vreden gramoz na območju predvidene elektrarne pri Brežicah, kjer so ogromne rezerve gramoza. Čemu potem še tako velikanski kamnolom? Ali morda ne tiči v tem velikem grmu zajec, ki bi utegnil smrdeti po nuklearnih odpadkih? 3. Dolgoročni plan občine predvideva nadaljnje uničevanje kmetijskih zemljišč na prvem kakovostnem območju s predvideno pozidavo skoraj na tretjini Čateškega polja (to vsej širini od savskega nasipa do avtoceste, s prikrito idejo, da bi se nekoč pozidalo območje med Termami in vasjo Čatež; ta ideja je razvidna iz predlo ga v dolgoročnem planu občine, ki Terme priključuje naselju mesta Brežic s t.i. oza-nkanjem, kije trenutno le klobuk nad nelegalno pozidavo na kmetijskih zemljiščih. Odločno protestiramo proti tako obsežnim posegom brez ekološke in ekonomske utemeljitve. Zavedamo se, da bo z uničenjem polj uničena tudi divjad, ki je sestavni del zdrave narave. Žal pa se nekateri ne zavedajo, da bo z uničenjem Čateškega polja povzročena splošna škoda tudi s tem, ker bo pozidano polje za vselej uničeno. Zato zahtevamo, da se širitev črta iz dolgoročnega plana! 4. Zahtevamo, da se predvideni akomu-laciji zmanjšala do razumnejšega obsega, najbolje do rečne struge! V pričakovanju, da nas boste kmetijci, gozdarji in zeleni podprli v prizadevanju za ohranitev narave, vam pošiljamo lovski zdravo! Predsednk komisije za varstvo okolja: KARL FILIPČIČ Predsednik lovske družini FRANC KLEMEN' zine: ČIČ LE KAKŠEN ČLOVEK SI, NEZNANKA? Bilo je v nedeljo popoldan. Velika noč. Otroka sta se na stezi v parku igrala z žogo. Blizu je cesta in žoga jima je ušla na drugo stran pločnika. Mlajši je prišel po očeta, ker sam ne sme čez cesto. Vtem je ustavila temno modra katra. Izstopila je plavolaska, žogo ukradla in odpeljala. Otrok v katrci je skakal od veselja, našemu fantu pa so polzele debele solze po licih. Dolgo se ni mogel potolažiti, odpra vil se je k miličniku, da bi mu po vedal, da mu je teta ukradla žogo, kijo je nedolgo tega dobil za rojstni dan. A mu je pred Ugovoru na pobudo ob rob Še enkrat o spremembi praznika Novega mesta Pobuda ZSMS-Liberalne stranke Novo mesto za spremembo obeleževanja občinskega praznika je po pričakovanju naletela na neodobravanje nekaterih občanov. Jasno mi je, da se vsi z vsemi vedno ne moremo strinjati. To pa lahko različno izrazimo. Lahko tudi z molkom, kot v še ne tako oddaljenem surogatu demokracije. Hvala bogu, da smo to obdobje nekako presegli. vrati zmanjkalo poguma In jaz? Vesela sem bila, da sem imela srečo in bila s petletnikom ob njegovem bridkem spoznavanju ljudi Vendar sem osupla in po gla vi mi roji mišek Le kakšen Človek si neznanka? DARINKA BEZENŠEK Metlika Vaši sklepi, g. Somrak, da boste s sobojevniki »ohranjevali pridobitve NOB«, so vaša stvar. Spoštujem pa pravico, da to stališče izrazite. Nadalje. Alije napad peščice mož na postojanko v sosednji občini res zgodovinski dogodek, usoden za slovenski narod, in ga sedaj zato v občini obeležujemo, ne bova rešila midva. O tem se bo izrekel občinski parlament, ko bo razpravljal o pobudi. 0 zakonitosti ribniškega plana Odmev na zapis v Dolenjskem listu »Sporni ribniški plan je zakonit« — »Občina je prekategorizirala zemljišče« — Pritožbe kmetov šle v prazno____________________ Vse podrobnosti v zvezi z upravnim postopkom in izdajo dovoljenj so na sekretariatu na vpogled vsem, ki se zanje zanimajo, seveda tudi novinarju, ki bi želel o tem objektivno pisati. Sekretariat za urbanizem in varstvo okolja občine Novo mesto Sekretarka ANGELCA LEGAN VABILO Vabimo na zbor skupnosti borcev Gorenjskega vojnega območja, komand mest in partizanskih straž, ki bo v petek, 11. maja, ob 10. uri v veliki dvorani Doma JLA, Nazarjeva ulica 3, v Kranju. Posebnih osebnih vabil ne bo. Predsednik domicilnega odbora JANKO URBANC V 13. številki Dolenjskega lista z dne 29. marca 1990 smo prebrali članek pod naslovom Sporni ribniški planje zakonit. Bili smo nemalo začudeni in presenečeni hkrati. Ni namreč težko ugotoviti bistva takega enostranskega načina pisanja. V zaščito objektivne, materialne in dejanske resnice odločno ugovarjamo taki vsebini. Ker je članek namenjen ribniški javnosti, moramo jasno povedati, kje je pravi vzrok našega nasprotovanja omenjeni »zakonitosti« družbenega načrta za obdobje 1986—2000. Občina Ribnica je prostrana, zato le malokdo ve, na kaj se pravzaprav nanaša to pisanje. Občinske strokovne službe si namreč že dalj časa vztrajno prizadevajo, da bi z nadaljnjo graditvijo stanovanj, za zdaj 2. faze Trga V. Vlahoviča, zazidali še nove kmetijske površine. To so njive in vrtovi jugovzhodno od L faze Trga V. Vlahoviča — med vasjo Hrovača in republiško cesto Ljubljana—Kočevje. Ta zemljišča so v lasti kmetov iz Hrovače in smo vsi odločno proti kakršnemu koli nadaljnjemu uničevanju naše zemlje! Povedati je treba še, da Še o potovanju na Češko Odgovor na pripombe k vodenju izleta v ČSSR, ob-javljene v Dol, listu 12. aprila letos_____ Gostom sem se predstavil s celim imenom in priimkom takoj na začetku skupnega potovanja in nato še nekajkrat. Kljub temu ne vidim razloga, da tega ne bi storil še enkrat. Glede »vodičevih mahinacij« pa pripominjam naslednje: 5. marca so začeli na Češkem veljati strogi predpisi glede izvoza izdelkov iz države. O tem sem podrobno informiral goste v njihovo dobro. Posledica tega je bila, da niso imeli težav pri izhodu iz države. Za »črno menjavo« so se gostje zanimali sami in se nato zanjo odločili prostovoljno. Tudi potem, ko se z menjalcem niso srečali na dogovorjenem mestu, so še želeli, ne glede na izgubo časa, menjati na črno, kar smo na koncu tudi izpeljali. V uradni menjavi pa obstaja razlika med tečajem za Jugoslovane in za druge turististe. Ta se menja iz tedna v teden. Ni mi razumljivo, da ni nihče od gostov v Pragi stopil do banke in se sam prepričal o »vodičevih mahinacijah«. Nihče ni od mene želel nočnega ogleda Prage. Gostje so želeli obiskati kakšen lokal z živo glasbo, ki pa je bil v hotelu. Informacije o varnostnem položaju na praških ulicah pa temeljijo na lastnih izkušnjah in izkušnjah drugih vodičev, ki so letos že iskali na praški polikliniki pomoč zaradi dobljenih poškodb. čila. Seveda pa nisva bila kriva ne ona ne jaz, da so se udeleženci izleta in gostje odločili za aranžma, ki jim je puščal premalo časa za podrobnejši, predvsem pa lagod-i bolj sproščen ogled mesta. Ogled nejši in I gradu Konopište je bil vključen v aranžma s plačano vstopnino. Čeprav sem že v Pragi dobil informacijo, da je zaprt, sem se hotel prepričati na kraju samem, zato sem zavil kilometer s smeri povratka do Konopišta. Kot nadomestilo sem hotel skupini omogočiti ogled gradu Hluboka. Toda »o vrag ti, tudi tega odpro šele 31. marca«! Jasno, da besa zaradi izgubljenega dopoldneva ni moglo izbrisati niti obilno, čeprav »drago« kosilo za 60 Čkr. (okrog 20,00 din) v restavraciji Perla oz. zanikrnem hotelu. so dosedanje ribniške novogradnje, razen v Lepovčah, na najboljši kmetijski zemlji. Glede na to, da so republiške ustanove sprejele ustrezne predpise glede posegov na kmetijska zemljišča I. območja, ugotavljamo, da o spoštovanju le-teh v našem primeru ne moremo govoriti. Občina je enostavno prekategorizirala omenjeno območje v II. območje in ga, po podatku Geodetskega zavoda Slovenije, razvrstila v VIII. kakovostni razred. Vse to je storjeno z namenom, da bi tako občina pridobila pravno podlago za poseg na sedaj nezazidljivo zemljo, poleg tega pa v primeru razlastitve še za odkup po najnižji ceni. V omenjenem članku, v katerem naj bi, po našem prepričanju, pisec pojasnjeval stališča občine, kakor tudi njeno neupoštevanje dosedanjih pritožb kmetov iz Hrovače ter vaških delegatov v občinski skupščini, se sklicuje predvsem na odločbo Ustanega sodišča Slovenije in na kartografsko obdelavo zazidave spornega območja. Glede obojega tole: Ustavno sodišče je razpravljalo in presojalo le na temelju predloženih občinskih dokumentov in ustnih pojasnjevanj njenih uslužbencev. Kako in kdaj je nastalo »papirnato« dokazilo o statusu II. območja, kar je temelj spora, o tem pač ni razpravljalo. Občina nas lastnikov zemlje načrtno ni povabila k sodelovanju tedaj, ko so prišli izvedenci Ustanega sodišča v Ribnico, da si ogledajo teren. Zato je utemeljena naša domneva, da seje hotela za varovati,|“ 1 spomeniki preteklosti (Buttolo) L2ej • Težnja po premoči, oblasti dobičku je neizogibna prvina člo-vekovega bivanja, ki deli ljudi in jih vnema v vzajemnem sovraštvu^ ter povzroča, da so veliko bolj na- tjei gnjeni k nadlegovanju in zatira-inje niu druo druapva kot na k sodelo-prev nju drug drugega kot pa k sodelo- Preg vanju za skupno dobro. (Madisonpjan NEKULTURA POSAMEZNIKOV PODZEMELJ — Otroci osnovne šole Podzemelj posvečajo zadnji čas veliko pozornost ureditvi okolice: čistijo gozdiček, sadijo drevesa, sejejo travo, pred šolo urejajo igrišča za najmlajše, barvajo asfalt na rokometnem in košarkarskem igrišču, pobirajo papirčke in vse drugo. Ob sobotah in nedeljah se zbere okrog šole veliko ljudi, ki že dolgo ne obiskujejo pouka. Namesto da bi cenili trud osnovnošolske mladine, je obratno: nekulturni posamezniki parkirajo svoje avtomobile na pravkar zasejani travi, se vozijo po atletski stezi, nogometno igrišče pa včasih zamenjajo za poligon za traktorje. Ta je čisto vsa drugačna! fm ■UVf Če bi hotela pisati, bi bila knjiga debela, da je ne bi mogla objeti. Samo malo bom napisala, da se mnogim obudi spomin. Pišem in kapljajo mi solze, pečati resničnosti. Ne da se več prenašati ta neresnica, da se v 40 letih ni nič naredilo za našo Jugoslavijo. Saj je stara Jugoslavija zgledala kot siromašna hiša. Mlada generacija je ni videla, zato ne pozna vse njene revščine. Ljudje so takrat sužnjevali velikašem. V primerjavi s prejšnjo je sedanja Jugoslavija lepotica na Balkanu. Mladina in drugi, ki govoričijo vsevprek, naj vejo, da je bila po vojni Jugoslavija ena sama ruševina. Ljudje skoraj goli, bosi, lačni — živila so nam lahko odmerili na karte. Danes pa kruh najdeš v smeteh in prašiči se marsikje redijo s človeško hrano. Tedaj smo mi jedli korenje iz svinjskega piskra. Kruh sem pekla iz prosenih plev, obleka pa je bila prava raztrganija! Stara Jugoslavija ni siromakom dala službe niti višje šole, kakor da revni niso pametni za študij. Siromak ni mogel spraviti otrok do kruha, zato so morali sužnjevati bogatim. Mesec za mesecem in leto za letom ni bilo nobenega denarja. O tem je danes vredno premisliti! Ti- sti, ki nas po vsej sili hočete prepričati, da ni bilo nič stoijenega v 40 letih, glejte lepotico Jugoslavijo! Vsa je nova. Imamo službe, naši otroci so študirani, v deželi so bloki, hiše in vikendi, avtomobili, poskrbljeno je za siromašne in onemogle ljudi. Te so v stari Jugoslaviji obži-rale uši. Da so sedaj preskrbljeni, je tudi Bogu po volji, ki je rekel, da moramo pomagati siromakom in skrbeti za udove. Tudi kmetje so posodobili kmetovanje, da imajo lahko polne hleve in kašče. Pšenico pokladajo živalim! ilačali naši ljudje " ’ ' imeli Za vse to so ogromno ceno, ljudje, ki so pravo zavest in so se odločili celo do smrti razdajati se za narod. To, kar je v Jugoslaviji narobe narejeno, je treba popraviti. Tudi oče odpusti svojemu sinu, če je ta kaj narobe naredil in bi se rad popravil. Bog bo dal pa tudi blagoslov, če bo brat brata ljubil. Če nismo pozabili tega, kar smo pretrpeli in ustvarili, ne bomo klonili, ampak bomo v novi Jugoslaviji sami sebe ohranili in prav razmišljali. A. IVANEZ Novo mesto 8 DOLENJSKI UST elega po hčeri, dečega po sinu -1 M *rX agisler Janez Istenič ima med -Vanči Številne občudovalce, ker ni samo "a vinarski strokovnjak, ampak slovi tudi , r°J' šampanjski kleti, y kateri po klasičnem x rjC°7^em na^‘nu pripravlja odlično peneče 'L;; r-anj uporabita erozdie iz svoieea vino- ’•?". ^Janškem mednarodnem vinskem sejmu v 'za r‘JaniJe nag- Istenič dobil za svoj beli šam-^ V,ec »barbara« častno diplomo s srebrno ro- r1!!0- Zlata se mu je za las izmuznila. Toda lar' srebro pomeni visoko priznanje, saj so dete- rotorji bolj naklonjeni nekoliko slajšim vi-:ga » kot suhim. Letos bo šel Istenič drugič na xv marodni sejem, tokrat s tremi vzorci, z vini, as' to odleiala p kleti poldrugo leto. To dobo še podaljšati. Po francoskih stan-in T ■ S,a ^Ve *e,‘ ideale*1 čas, da vino pridobi je $?s° Plemenito kislino. Za prodajo je godov ul ^eZ mesec al‘ dva po degožiranju, ta-tvi “■ ko kletar oceni, da je kakovost dosegla je trišek. /si priložnostni obiskovalec, ki ga pot zanese do rno urejenega Isteničevega posestva v Stari I Je Presenečen, ko izve, da družina stalno —;. v Ljubljani in da prihaja na Bizeljsko za eli Vsakega tedna Takrat vsištirje poprime-, t n" °če Janez z ženo Mihelo, sin Miha in in ti .rbara. Na kmetiji preživijo tudi ves ■ y‘** Prav nič jih ne vleče na morje. Mbljančan Istenič je prvič spoznal Bizelj- ° xo ga kot študenta agronomskega od-iWLL °l°tehniške fakultete poslali tja na ob-) h°?.raks°- Vabljivi vinorodni griči so ga ■ I Ih v ‘n Se mu še bolj priljubili, koje tam sre-in \o,!enjsko družico. Najbrž je to vplivalo na '°' tcinr’ se Je y radnjem letniku študija in rf0'2lralv vinogradništvu in sadjarstvu. Po vil J™* odslužil vojake in se nato zaposlil pri a-1 ičlJa vinu’ najprej kot šef polnilnice, na-a- In j najst let delal kot gla vni enolog in na-’o-br(r,e let' Predsedovat sozdu Slovin. Kot 'j/(°astrokovnjaka ga poznajo tudi v tujini l^^ske jeseni je strokovni svetovalec firme ^ uvoz jugoslovanskih vin, vmes pa je “vev zrn'0k Pel *el V0C^ uvoz v'n ^ na^e Navdušil se je v CHAMPAGNI r. Posrečila se mu ie in še danes hrani *ite d na,r8al grozdje za prvo poskusno steki .rečila se mu je in še danes hrani et,ic. Svoj beli šampanjec je poimeno- val po hčerki Barbari, ki se je takrat rodila, rdečega pa je po sinu krstil za miha. Takrat še ni imel svojega nasada vinske trie. Tast mu je pomagal izpolniti željo, da bi bil tudi vinogradnik, in tako so kupili posestvo v Stari vasi, na katerem zdaj gospodarijo. Najprej so zasadili en vinograd, potem drugega in danes imajo 4.200 trsov na nekaj več kot hektarju površine. Rdečih sort imajo 1500 trsov, kar jim trenutno hodi narobe, ker Istenič ker, da je teh leg škoda za rdeče grozdje. Vsako leto izkrčijo sto do dvesto rdečih trsov in namesto njih zasadijo renski rizling, sauvignon, beli burgundec in laški rizling, da bodo imeli več osnove za belo peneče vino. V začetku so naredili šampanjca po 100, 200 steklenic, zase in za prijatelje, ko pa sta vinograda polno obrodila, so začeli proizvodnjo za tržišče. Isteniče v šampanjec se loči od radgonskega, zato mu ne konkurira. Tam uporabljajo zanj drugačen sortni sestav in drugačno vino. Lastnosti posavskih in dolenjskih vin so idealne za suho peneče vino. Imajo zmeren alkohol (okrog 10,5 odst.), sorazmerno visoko kislino (8 gramov na liter) ter 22 do 23 gramov snovi, kidajo vinu polnost. Česota vina pravilno pripravljena, potrebujejo le majhne intervencije z žveplom. Tudi to je prednost Peneče barbaro in miha prodaja kakih deset izbranih gostinskih lokalov v Ljubljani, Inter-continental v Zagrebu, Žolnir y Kostanjevici, Hotel Grad Otočec pri Novem mestu in še nekatere renomirane gostilne na Slo venskem. Za marketing skrbi mladi Istenič. 26-letni Miha. V zadnjih treh, štirih letih je imel na Gospodarskem razstavišču najmanj deset degustacij ob raznih sejmih in nihče ga ni subvencioniral Z lastniki uglednih lokalov se dogovarja tudi za promocije, ko gostom pripravijo za aperitiv presenečenje s penečim vinom. Degustacije imajo tudi v vinotekah. Ena najnovejših zamisli je, da bi v lokalih prodajali peneče vino na kozarec, zato so stalnim odjemalcem brezplačno nabavili posode, v katerih je tako peneče vino 24 ur na isti temperaturi. Gostincem bodo dajali tudi posebne zamaške, s katerimi bodo odprte steklenice vnovič zaprli VELJKA BODOČNOST DOLENJSKIH VIN Reklamiranje alkoholnih pijač je v Jugoslaviji res prepovedano, toda pravkar omenjeni prijemi dokazujejo druge izvirne možnosti, s katerimi si proizvajalci vin lahko naredijo veliko reklame, ne da bi prišli v nasprotje z zakonom. Mag. Istenič meni, da vsi, ki poudarjajo, da je reklama prepovedana, mislijo predvsem na televizijo in s tem opravičujejo svoje slabo sodelovanje s trgom. Posavskim in dolenjskim vinom napoveduje lastnik šampanjske kleti v Stari vasi veliko prihodnost, ker ob nizkem naravnem alkoholu vsebujejo vse sestavine močnejših vin. Vina z nekoliko večjo kislostjo so v svetu Špel iskana. Ljudje pijejo manj, vendar porabijo za vino več denarja kot prej, ker izbirajo kakovost. Vina tega področja so po Isteničevem mnenju trenutno neupravičeno zanemarjena. Kupci po svetu iščejo specialitete, vedeti hočejo, iz čigave kleti je vino, ki ga pijejo, pa naj je še tako majhna. Zaradi tega v svetu velike kleti, tudi zadružne, niso več popularne. Njihova vina so lahko zelo dobra, toda ljudje pogrešajo posebnost, ki jo v skupni kleti izgubijo. Potrošniki se zato za dva, tri kartone raje odpeljejo nekaj deset kilometrov daleč h kmetu, čeprav plačajo tako d vojno ceno. Zanjeje nekaj vredno tudi to, da se pogovarjajo z vinogradnikom. POLNILNICA NA KOLESIH? Vse to so razlogi, zaradi katerih vinarski strokovnjak Isteni ~smeni, da posavski vinogradniki ne bodo smeli biti več dolgo brez polnilnice na kolesih. Lahko jo nabavi družbena organizacija, lahko posameznik ali več vinogradnikov skupaj. Polnilnico naj bi prevažali od kmeta do kmeta kot kombajn in tako bo imel vsak ustekleničeno svoje vino. Vinogradnikom pri pripravi vinu za stekleničenje lahko veliko pomagajo strokovne službe vključno z organizacijo, od priprave steklenic do izbire in izdelave nalepk. Področje naj bi imelo enako osnovno etiketo, ki bi jo kmetje dopolnili s podatkom, iz čigave kleti je vino. Vsak vinogradnik bo tako pokazal, kaj zna in kaj ima. Kakovost bi bila lahko zelo dobra in vina ne bi bila več utrujena. Torej nobenega denarja v zidove in cisterne, ampak v polnilnico, ki pa mora biti najsodobnejša. Polnjenje doma svetuje Istenič zlasti mlajšim vinogradnikom z večjimi nasadi trte. Tako se jim ne bo več dogajalo, da bodo ob dobrih letinah ostajale v kleteh neprodane zaloge. Trg je neusmiljen in se ne ozira na letino, zato je prav, če ambicioznejši nastopijo s svojimi vini Tako je v Franciji, Avstriji, Italiji Družbeni sektor ali zadruga se lahko zelo lepo vključi v to kot pobudnik in organizator sodobnejšega tržnega pristopa. Slovin Bizeljsko — Brežice je do zdaj veliko naredil z uvajanjem novih sort, vendar je potreben korak naprej. Ljudje se pri prodaji omejujejo na preozko območje tega dela Slovenije in Hrvaškega Zagorja do Zagreba, toda morali bodo seči tudi preko meja, zato kaže začeti razmišljati o novi embalaži o drugačni steklenici tipični za ta vina. Slovin bi pri tem lahko odigral pomembno vlogo. Glede sedanjih kapacitet v družbenem sektorju pa meni strokovnjak Istenič, da bi jih. še vedno uporabljali za masovnejša vina in za vina, ki jih pridelajo v svojih vinogradih. Kmetom, ki želijo prodajati svoja vina kot specialiteto, pa velja prisluhniti p obojestransko zadovoljstvo. JOŽICA TEPPEY Oskrbnik hlevov in cerkva >H levi v Polomu so bili zgrajeni leta 1948, jaz pa sem prišel tja za delovodjo leta 1949 in sem bil tam do leta 1960, nato pa dve leti, do upokojitve, na Mlaki pri Kočevju, kjer sem bil tudi delovodja, na skrbi pa sem imel še požarno varnost,« se spominja upokojenec Ivan Drobnič iz Ribnice. Pogovarjala sva se o tem in onem, beseda je dala besedo, pa sem ga vprašal, kako je bila po-lomska cerkev spremenjena y senik. Na moje presenečenje mi je povedal, da je bil on od leta 1954 tudi oskrbnik razlaščene farne cerkve v Polomu in podružničnih cerkva v Vrbovcu, Seču in na Kukovem. Nisem mu verjel, pa mi je prinesel pismen dokaz, dokument, ki ga je pod številko 5951/24-54 izdal 4. novembra 1954 takratni okrajni ljudski odbor Kočevje. Gre za potrdilo, da je Ivan Drobnič postavljen za oskrbnika omenjenih cerkva in da se brez vednosti OLO ne sme nič spremeniti v teh cerk vah. Kmalu po tistem je prišel v Polom župnik, da bi maševal v cerkvi, vendar mu Ivan ni pustil Pokazal mu je pooblastilo in povedal, da ne sme nobenega spustiti noter. Župnik se je pritožil v Ljubljano, da so imeli višji organi spet malo cirkusa, spremenilo se ni pa nič. Drobnič se spominja, da je bil takrat nekako kongres KPS in da so prišli delegati tudi na ogled hlevov v Polomu, kjer so imeli novo živino angleške pasme (herenford in zerzejke). S cerkvami je imel Drobnič le skrbi Obnavljal jih ni nihče. Neko noč je nekdo prišel in zaminiral zvonove. »Ustrašil sem se, da ne bo kdo pognal v zrak še hlevov. Zadevo sem prijavil notranji upravi Storilca nikoli niso dobili, govorili pa so, da je nekdo hote! dobiti bron za prodajo,« se spominja oskrbnik. S cerkvami je šlo potem hitro navzdol Tisto v Vrbovcu so podrti, ker je morala prav tam skozi nova cesta iz Kočevja proti Strugam. Vas Kukovo se je spraznila. Nobena hiša ni bila več naseljena. Propadale so hiše in cerkev. Ivan je kar sam prekrival cerkveno streho, vendar predvsem zato, da je imela živina posestva, ki se je tam pasla, v primeru slabega vremena kam pod streho.» Tudi cerkev »> Polomu je propadala in sem jo le toliko pokrival, da je bila uporabna za senik,« se spominja Drobnič in dodaja, da je ostala kolikor toliko urejena le cerkev v Seču, kamor še danes prihaja maševat župnik iz Hinj. V Polom in okolico so v sezoni košnje prihajati kosci iz Prekmurja. Prav ti so iz cerkva jemati kipe in stike svetnikov. Kadar so prišli, je vedno kaj zmanjkalo. Tatvine je Ivan prijavljal miličnikom in ti so nato čakali Prekmurce na železniški postaji Kočevje in jim pobrati pokradeno cerkveno imetje. Vrnili so ga Ivanu, da je spet razobesil podobe in namestil kipe. Vendar ni dobil vsega nazaj. Kasneje so prihajati v cerkve otroci in odnesti ali drugače uničiti mnogo cerkvene lastnine. To niti ni bilo težko, saj so cerkve vedno bolj razpadate, bite celo odprte, zato so cerkev v Polomu porabiti vsaj za senik. Nekaj tega pa je Ivan dal sosednji cerk vi v vas Seč, da ni dokončno propadlo. Cerkev v Polomu še danes dokazuje, da je bila nekdaj prava lepotica. Na steni so še vidne podobe svetnikov, vendar so vedno bolj poškodovane, mnoge pa so gotovo za vedno propadle kakor tiste stike in kipi, kisejih je dalo odnesti, in druga cerkvena oprava Marsikdo bi lahko danes očital Ivanu, kakšen oskrbnik da je bil, če so iz cerkev vse pokradli in če so cerk ve propadle. Toda res je, da je Ivan, skrbel za vse, kolikor se je pač dalo, in daje do uničevanja prišlo celo na povelje, za katerega Ivan ni vedel, od katerih organov. Seveda bodo mnogi upravičeno trdili, da je bilo to pač maslo novih oblasti. J. PRIMC »Slovenia Open« ali servis v svetovni tenis s h.Jim lo venija zanesljivo stopa na svetovni teniški oder, od 7. do 13. maja bo v Ljubljani (v Domžalah) »Slovenia Open 90-Challenger Touma-ment«, prvi uradni turnir Svetovne teniške zveze (A TP) v Jugoslaviji Kot je povedal Aleksander Lucu, sekretar Teniškega sklada Slovenije, ki je poleg slovenske in jugoslovanske teniške zveze organizator turnirja, je nagradni fond50.000dolarjev, vendar so jim iz tujinežedati vedeti, da ima »Slovenia Open« tako močno igralsko zasedbo, kot da bi se igralo za 300.000 dolarjev. Torej klobuk dol pred organizatorji ki so znali privabiti toliko zvenečih imen tudi za omenjeni denar, ki pa seveda sploh ni majhen. Na turnirjih razreda »challenger toumament« lahko nastopajo le igralci, ki imajo več kot 50 ATP točk, vendar to še zdaleč ne pomeni, da bomo v Ljubljani gledali amaterje. Med 22 prijavljenimi tekmovalci, ki gredo neposredno na glavni turnir, ima najslabši 176 ATP točk, najboljši pa 58. Na »Slovenia Open« bodo igrati trije mladinski zmagovalci Wimbledona (Čamporese 73 A TP, Perei-ra 126 ATP in Kulti 170 A TP), Švicar Marc Ros-set (78 A TP), eden od udeležencev ljubljanske premiere, pa je pred dnevi na turnirju v Nici, kjer je nagradni sklad znašal 500.000 dolarjev, premagal Francoza Vanicka Noaha. In Rosset je v Domžalah komaj tretji nosilec. Turnirji razreda »challenger«, po slovensko izzivalca, imajo v svetovnem tenisu nalogo pokazati na tista imena, ki bodo na lestvici A TP kmalu pod magično številko 50, torej izbranci za turnirje »A TP tour«, na katerih je nagradni fond od 100.000 do 1,5 milijona dolarjev. Še več, turnirji razreda »challenger« ta imena tudi neposredno izbirajo, zmagovalec »Slovenia Open bo dobil 50 A TP točk, kar ga bo, recimo, s 300. mesta y svetovnem tenisu premaknilo za okoli 150 mest: tisti, kije bil doslej na primer sedemdeseti, pa bo po zmagi petdeseti Skratka, »Slovenia Open«je še kako resen in močan turnir. Sodnik na stolu bo med drugim Američan Richard Kaufman, kije lani sodil moško finale Wim-bledona, polfinale in finale bosta prenašali RTV Ljubljana in Koper. Zelo velike zasluge, da se je »Slovenia Open« vpisal v svetovni teniški koledar, ima Nikola Spear. gentleman belega športa, mož, kije sam po sebi zagotovilo, da bo v Ljubljani vse tako, kot se spodobi Odkod Domžalam, Ljubljani in Sloveniji iznenada tako velik teniški dogodek? Ni naključje. Podatek, da imamo v Sloveniji več kot 1000 teniških igrišč, je točen, vendar precej neznan. Samo Ljubljana ima 250 igrišč, kar je na število prebivalcev njenih petih mestnih občin strahotna koncentracija. V zadnjih dveh letih smo v Sloveniji zgradili 6 dvoran za igranje tenisa, z belim športom se ukvarjajo podjetja, posamezniki, klubi, turistično gospodarstvo. Računajo, da je v naši republiki 70.000 rekreativnih igralcev tenisa Dvorane za tenis so prazne samo od dveh do petih zjutraj. Bilo je samo vprašanje ideje in časa kdaj bomo v Sloveniji dobiti tudi objekt, na katerem bodo mogoča tudi najbolj vrhunska tekmovanja Tega smo zdaj dobiti, »Slovenia Open« bo v Teniškem in prireditvenem centru Domžale. Investitor in graditelj je GPG Grosuplje, naložba je težka 10 milijonov DEM. Center je grajen za tržišče, pol investicijske vsote je že pokrite s prodajo lokalov za trgovine, restavracije in drugo, preostanek pa so Grosupeljčani kot delničarji vložili v novoustanovljeno delničarsko družbo Ten Ten, ki bo upravljala in gospodarila s tem kompleksom. Pra vzapra v gre za prvi večnamenski amfiteater v Sloveniji Njegov projektant je dipl. ing. are h. Lojze Drašler, letošnji Prešernov nagrajenec. Že omenjeno osrednje igrišče za tenis bo zasedeno dva do tri tedne na leto, na njem bodo samo najbolj elitne teniške prireditve. Kavelj pa je v tem, da je mogoče areno prekriti z lahko sestavljivim lese- nim podijem in že dobimo naj večje letno večnamensko gledališče v Sloveniji Vparterju in na tribunah je prostora za 5000 gledalcev, prirediti pa je mogoče tako opero kol najbolj zahteven rock koncert ali promocijo. Udobje za nastopajoče je sanjsko, nastopajoča zvezda ima v okviru amfiteatra apartma, udobno se bodo počutili tudi no vinarji, za katere so zgraditi poseben stolp, kjer je xse, kar potrebujejo, in tudi tisto, česar ne. Posebej so misliti na televizijo oziroma njeno neštevilno šaro. Objekt ima vgrajene vse kable in potrebno tehnično opremo, reportažni avto lahko pripelje do prizorišča itd. Center ima dve restavraciji, eno z veli- SLOVENIA OPEN 90 challenger tournament kim številom zvezdic, druga pa je samopostrežna Na voljo je 800parkirišč, to je odgovor, zakaj ni center bliže Ljubljani hkrati pa tudi dokaz velike poslovne prodornosti domžalske občine, kije bila temu objektu zelo naklonjena tudi brez pomisli na denar. Pod okrilje delničarske družbe Ten Ten spadajo še tri zunanja teniška igrišča s peščeno podlago, dvorana s prav tako tremi igrišči, v neposredni bližini pa je še 16 vzornih igrišč. S to infra- in superstrukturo je to, kar je zraslo v Domžalah, najbolj popolno teniško središče v Jugoslaviji Zagrebčan, ki je vse skupaj videi je vzkliknil »Naša Šalata je samo še reven bratranec s kmetov.« M. BAUER V neobvezen premislek Zakaj je (ni) predsednik P redsednik predsedstva Republike Slovenije je Milan Kučan, ki mu je zaupanje izreklo skoraj 60 odstotkov državljanov Slovenije, medtem ko je njegov tekmec dr. Jože Pučnik dobil dobrih 40 odstotkov glasov. Najbolj zanimivo vprašanje, ki se zastavlja ob tem, je, zakaj je Kučan tako prepričljivo zmagal, Pučnik pa bil prvič in drugič tako »kratek«. Še posebej, ko je jasno, da se je »zgodilo ljudstvo«, oziroma da so se Slo venci na volitvah maso vno izrekali za Demos, in to ne glede na to, kaj vse je kobacalo in racalo na njegovih predvsem občinskih volilnih listah. Menim, da je Kučan zmagal predvsem zato, ker Slovenci kljub vsemu nismo tako bedasti, da ne bi sprevideli, da je ravno on več kot enkrat stal in obstal na okopih od najrazličnejšega jugoslovanstva ogroženega slovenstva, pri čemer mu je to slovenstvo pomenilo več kot stranka, ki jo je vodil in tudi tako uspešno reformiral, da je dobila na svobodnih volitvah od vseh slovenskih strank največ glasov, kar v revanšistični vzhodni Evropi, kamor, žal nedvomno sodimo, meji na čudež. Preprosteje rečeno, povprečen slovenski volilec je Milanu Kučanu oprostil, da je bil in je še komunist. Zato, ker je pokazal vsakomur raz vidno preudarnost, pretanjen čut za spremembe in pravi trenutek zanje, hkrati pa je bil tudi dovolj odločen in večinoma tudi jasen. Večinoma zato, ker je politika jazbina, ki je toliko varnejša, kolikor več izhodov ima. Nikoli ne veš, katerega boš uporabil Ne nazadnje je Kučan tudi človek, ki zna javno nastopati, njegova izvajanja so stkana z veliko razuma, racionalnost pa je Slovencem zavestno ali podzavestno pri srcu. Predsednik vseh Slovencev se zna tudi nasmejati, po potrebi navaja sv. A vguština, je taktik, ki ne štarta na vsako žogo, še posebej, če kaže, da se bo sama odbila k njemu, oziroma mu jo bo podal nasprotnik. Predvsem pa je Milanu Kučanu zdaj jasno, da zvezd z neba ni mogoče sklatiti, drugi pa bodo to še poskušali, kar on seveda ve. Zakaj je Demos zmagal, dr. Jože Pučnik, ki ga je s svojo zanimivo osebnostjo držal skupaj, pa izgubil? In to kljub temu da je Pučnik tako idealen primer nedolžne žrtve nečloveškega komunističnega režima, da bi lahko po njem napisali ali posneli Lon-donovo »Priznanje«. Še zlasti, ker Pučnik za razliko od stotisočerih z isto usodo nikoli ni klonil. Menim, da je Pučnik izgubil zato, ker je ime! za nasprotnika Milana Kučana, enako ali še večjo težo pa je imelo tudi preprosto dejstvo, da ljudje brezmadežne angele sicer potrebujemo (že zato, da vemo, kakšen je vrag), maramo pa jih ne posebno. Človek je tako nepopolno bitje, da mu je popolnost skorajda odveč. Nevšečno je tudi, če hoče kdo imeti vedno prav, čeje fanatično, skorajda versko blazno nepopustljiv, če kot bog s prstom kaže na izvir vsega zla. To zlo naj bi bil komunizem. V tej trditvi je seveda veliko resnice, toda vedeti je treba tudi, dojena komunizem, oziroma vse, kar je bilo za tem pojmom, več kot 40 let hočeš nočeš pristajala večina Slovencev. Zavedajo se, da so bili taki, kot so bili. S tem hočejo razčistiti brez preveč zagretih pridigarjev. Jože Pučnik je brez dvoma vsega spoštovanja vreden mož z najboljšimi nameni. Izgubil pa je zato, ker je poslušal samo samega sebe in svoj v političnem marketingu nezaslišano nepismen volilni štab ter tako iz dneva v dan samo hudiča slikal na steno. Z žarom križarja na poti v Jeruzalem, brez nasmeha, brez popuščanja, z eno samo opcijo. Skratka, dr. Jože Pučnik je bil poražen, ker je nastopal tako, kot da bi bil še vedno komunist. MARJAN BAUER Krško: energetiko naj prevzamejo zeleni T a teden se pričenja dolgo načrtovana in težko pričakovana javna razprava o širjenju začasnega skladišča za srednje in nizko radioaktivne odpadke v Nuklearni elektrarni Krško. Nihče ne ve, kako bo potekala, toda po dosedanjih vtisih sodeč, nekateri menijo, da bodo takoj odpravljeni vsi ekološki problemi, ko bodo zaprli krško jedrsko elektrarno. Kdaj jo bodo zaprli in ali je sploh možno, da se udejanijo pogoji za to, pa ostaja slej ko prej odprto vprašanje. Težko je namreč verjeti, da bomo pri nas dosegli razvoj z nulto rastjo porabe električne energije ali pa z alternativnimi viri. Dejstvo je namreč, da se prav zaradi velike energetske lakote jedrske elektrarne v svetu še množijo, ameriški znanstveniki pa vidijo tudi y njih eno izmed rešitev, ki naj bi preprečila globalno segrevanje ali efekt tople grede, kar je za nekatere naj-večja nevarnost za okolje y 21. stoletju. K temu je treba dodati še to, da se drugod ekološko gibanje ni usmerilo samo na jedrske elektrarne, marveč tudi proti preveliki porabi umetnih gnojil, svinca v bencinu in še bi lahko naštevali In ne glede na to so tudi najbolj ostri nasprotniki jedrske energije v Demosu mnenja, da elektrarne ne bo mogoče zapreti prej kot do leta 1995. Do tedaj pa bo morala NE Krško obratovati varno in brezhibno. O tem, kako to delavcpm NE Krško uspeva, se je z glavnim direktorjem inž. Stanetom Rožmanom pogovarjal novinar Jože Simčič. DL — Po podatkih, ki so na voljo, je Nuklearna elektrarna Krško lani za 12 odst. presegla proizvodni načrt, kar kaže, da z njo upravlja dobro utečena ekipa. Vi ste bili ves čas pri vrhu, zdaj pa teče že drugo leto, odkar ste glavni direktor. Kaj se je v času vašega vodenja spremenilo, kakšne ukrepe ste sprejeli v nasprotju s prejšnjim vodstvom? ROŽMAN:»Moram vas popraviti' res je, da sem v elektrarni že od leta 1975, vendar pa sem pri vrhu zadnji dve leti, prej sem bil povsod lam, kjerje bilo treba delati. To je bilo zelo dobro, saj sem tako spoznal elektrarno in njene zmogljivosti. Razlike med prejšnjim in sedanjim vodstvom seveda so. Prejšnja ekipa ni bila predvidena za vodenje elektrarne, toda okoliščine so nanesle tako, da je potem še nekaj časa ostala v elektrarni Vse to pa je pogojevalo tudi drugačen način vodenja. Ko smo mi prevzeli elektrarno, smo si zadali globalne cilje, v resnici pa je to bil zelo pragmatičen program, y katerem je bilo točno določeno, kaj je mogoče doseči in česa ni mogoče. S takim programom smo šli pred delavce in ti so videli v njem sebe in svoje naloge. V okviru teh globalnih ciljev pa je bilo več nalog. Kot prvo moram navesti, da smo se odločili za vpeljavo mednarodnih kriterijev obratovanja, to pa pomeni, da smo vrata elektrarne odprli navzven in navznoter. Za naše ljudi ni bil nikoli problem, kadar so hoteli v svetu spoznati kaj novega, k nam pa smo odprli tudi vse druge tokove znanja in informacij. V tako zastavljenem delu pa je prostor samo za strokovno najsposobnejše ljudi Od tu pa do promocije osebne odgovornosti, ki je zmeraj zadevala konkretnega človeka in ne več službe, seveda ni bilo daleč. Naposled naj še povem, da smo dosledno uveljavili dnevno prisotnost vodilnih ljudi v elektrarni tako da pri nas sleherni trenutek vemo, kaj se v objektu dogaja. Vse to ni nič novega za svet, je pa bilo novo za nas, zato nas je malo skrbelo, kako bo to sprejeto. Toda na koncu je bilo vse v redu.« DL — Torej lahko pripišemo lanski proizvodni rezultat tudi temu načinu dela? ROŽMAN: »Seveda in ta rezuzltat ima precejšnjo vrednost v sedanjih razmerah. Toda to še ni naš skrajni domet, cilje si bomo zastavili še višje, vendar se lotevamo tega postopoma, ker na to vpliva veliko dejavnikov. Po sedmih letih komercialnega obratovanja smo prišli na 85-odst izkoriščenost, naš cilj pa je približno 90-odst izkoriščenost, kar je lep dosežek tudi v sveto vnem merilu. Drugi kriterij za merjenje kakovosti je število zaustavitev. Mi smo na ta račun »pokasirali« nekaj več kritike, deloma upravičene, deloma neupravičene. Lani smo imeli pet zausta vitev, naš cilj pa so tri zaustavitve. Poleg tega je pri našem delu tudi zelo pomembno spoštovanje upravnih norm glede izpustov radioaktivnih snovi Te upravne norme so pri nas strožje kot po svetu, vendar ne čutimo potrebe, da bi jih spreminjali V okviru teh norm smo dosegli spodbudne rezultate. S plinskimi emisijami smo dosegali 10 odst. vrednosti upravnih norm, s tekočinskimi smo dosegli 50 odst. Težave so bile s segrevanjem Save, ker je bilo malo vode, ampak tudi tu nismo presegli upravnih norm.« DL — Po ocenah strokovnjakov Mednarodne agencije za atomsko energijo šteje NEK v zgornji razred med vsemi jedrskimi objekti, toda domača javnost kot da ne verjame tem pohvalam in vašim podatkom. ROŽMAN: »Nimam potrebe, da bi se vedno skliceval samo na tuje inštitucije, ker znamo naše rezultate vrednotiti tudi brez njih. Kriteriji, po katerih se meri uspešnost delovanja NE, so splošno znani, gre za 10 ključnih kazalcev, kijih pozna ves svet. Tu ni nobenih odprtih vprašanj v stroki. Pri nas se bomo morali poenotiti širše. Odločiti se bo treba, ali sploh verjamemo našim lastnim rezultatom, ali je katero izmed meril sploh priznano pri nas. Pripravljeni smo sprejeti katerega koli ocenjevalca. Katera je ta inštitucija, kdojo bo predlagal, pa je seveda stvar dogovora. Toda morali se bomo poenotiti in potem na podlagi teh kriterijev ■ocenjevati, kako poslujemo, kakšna je naša varnost. Če pa nobenemu pri nas nobeno splošno priznano merilo ne bo ustrezno, potem se ni mogoče pogo var jati Naj pono vim še enkrat: pri nas ni potrebe, da bi se sklicevali na eno samo agencijo.« DL — Iz vašega odgovora veje zaupanje vase, kije lastno tudi delacem v NE Krško. Bi lahko, če se vrneva malce nazaj, še kaj več povedali o motiviranju delavcev? ROŽMAN: »Nam težko verjamejo, da so naši delavci izjemno motivirani za delo, ker je to pri nas še redkost. Moram pa podrobneje pojasniti, kako sploh delamo. Kot jedro operativne ekipe iz časa, ko je elektrarna začela delovati ali se na to pripravljala, smo delali vzporedno z ameriško ekipo. Z njo smo se učili dela na zahodnjaški način. Ena izmed značilnosti njihovega sloga dela pa je, da je škoda izgubiti sleherno uro ali delovni dan, ker vse to vpliva na finančni rezultat. Ta način dela smo lahko prevzemali, ker smo bili v ekipi zbrani večinoma mladi ljudje pod tridesetimi To pa seveda ni vse. Drugi pomembni dejavnik je bila ambicija teh mladih ljudi, da dokažejo, da so vsaj tako dobri kot tuji stroko vnjaki, če ne celo boljši Ker je motivacija izredno pomembna za vsako delo, z njo vseskozi resno računamo. V tem smislu smo pred dvema letoma tudi dali plače v zaprte kuverte, in ne več na oglasne deske. Gibljivi del plače, ki sega do ene tretjine, določa predpostavljeni za svoje delavce. Kriteriji, po katerih lahko vodja odredi za posameznega delavca za tretjino večjo plačo, pa so znani: kakovost dela, obseg dela glede na načrt, rok, spoštovanja zapisanih delovnih postopkov, odnos do delovnih sredstev in odnos do delovnega časa. Po teh kriterijih smo izdelali program za računalnik, ki na podlagi ocen sam izračuna, koliko bo zneslo povišanje. Ocenjuje pa se tudi posamezni vodja in hkrati pravičnost oz. objektivnost njegovega ocenjevanja. S tem se izognemo subjektivnim ocenam. Tega denarja pa ne delimo iz obstoječe mase za plače, ampak smo si v okviru sistema izborili dodaten denar. Veliko težje pa bi bilo motivirati ljudi z obstoječo maso za osebne dohodke. Vse to posredno vpliva na boljšo koordinacijo dela, kar je zlasti važno ob remontu, kose dela po 24 ur na dan. Zanemarljiv ni tudi končni učinek takega spodbujanja na varnost delovanja elektrarne.« DL — Če bi delo vaših operaterjev primerjali z delom pilotov, potem bi lahko rekli, da je npjvečji sovražnik varnega delovanja rutina. Kako dosežete, da vaši operaterji ne zapadejo v rutino, da so ves čas v vrhunski formi? Hkrati bi vas prosil, da poveste še nekaj o mednarodnem povezovanju. ROŽMAN: »Operaterji imajo najmanj srednjo šolsko izobrazbo. Potem ko so izbrani za to delo, pri čemer morajo izpolnjevati določene pogrne, opravijo še triletno šolanje doma in c tujini. Sele po tem šolanju začnejo delati vzporedno z operaterjem, ki ima mednarodno licenco. Ta llicenca velja za ves svet in nekaj časa smo imeti celo težave, ker bi naši ljudje lahko dobili delo tudi drugod Ko operaterji že delajo, gredo vsako leto na dodaten trening, enkrat na leto pa gredo na simulator za sedem dni v ZDA. Radi pa bi imeli tudi svoj simulator, ki nam bi omogočil še boljše dodatno usposabljanje operaterjev.« DL — Kakšna je izpostavljenost sevanju pri operaterjih, ali bi lahko rekli, da so med njimi pogostejša rakava in druga obolenja? ROŽMAN: »Same številke o sevanju ne povedo dosti, čeprav so splošno znane. Če pa upoštevamo relativni odnos, potem lahko spet rečem, da so naša merila precej strožja, pri čemer je odločilno vlogo igrala etika, ki pri nas bolj gleda na človeka, medtem košena Zahodu človek prej iztroši Sploh ni res, da bi bili operaterji bolj izpostavljeni sevanju kot drugi delavci Naš primarni krogje izredno čist, kar je posledica tega, da je elektrarna sorazmerno nova, da so bili vanjo vgrajeni dobri materiali Bolj kot operaterji so sevanju izpostavljeni vzdrževalci in drugi delavci Vendar za naše delavce ne bi mogel reči da kaj več obolevajo za rakom ali drugimi boleznimi Vzorec bi bil v NE enak kol pri ostali populaciji« DL — Kako se soočate z gibanjem zelenih, z zahtevami za zaprtje elektrarne? Bi lahko rekli, da je vse, karje zeleno obarvano, že sovražno nastrojeno proti vam? Je v odnosu med vami in zelenimi prostor za subtilnejšo analizo, kako naprej? ROŽMAN: »Gibanje zelenih je odsev izjemno slabega stanja našega okolja. Zato so zeleni realnost našega časa. Zato si seveda tudi ne predstavljam demokracije in svobode, če na politični sceni ne bi bilo stranke zelenih. Zanimivo pa je, da so se tudi zeleni precej spreminjali Fundamentalističen odnos na začetku je začel sedaj dobivati razumne okvire. Volilni rezultati so znani, zeleni so dobili pomemben odstotek glasov. Zato menim, da so zeleni prišli do pozicije, ko bodo morali prevzeti določene odgovornosti y določenem resorju. Najbolje bi bilo, če vzamejo resor energetike. Takrat bodo ustvarjene razumne osnove za dialog. Kar zadeva naše dosedanje pogovore z zelenimi lahko rečem, da so nastopali z vnaprejšnjimi stališči Mi smo se odzivali tudi na te razprave, zelene iz Brežic smo vabili na pogovore k nam, a jih ni bilo.« DL — Kako realne se vam zdijo zahteve za zaprtje elektrarne do leta 1995? ROŽMAN: »Vse to malce spominja na barantanje. Če je res tako potrebno takoj zapreti NE Krško, potem je treba pri tem stališču vztrajati Jaz se takih partnerjev in takih metod malce bojim, zato bi rad videl, da bi se zeleni lotili naše energetske politike. Sicer pa lahko rečem, da razprave v> nuklearni operati vi ali dialog z zelenimi postajata del vsakdanjih opravil Moti nas edino to, da dvomijo, da delamo dobro in pošteno. Prepričani smo, daje možno to tehnologijo voditi v povsem razumnih okvirih.« DL — Vsaj en del kritike na račun NE Krško prihaja iz Srbije, kar lahko pripišemo namenom, da bi Srbi navezali Slovenijo in Hrvaško na svoje termoelektrarne. ROŽMAN: »V srbskem časopisju so izhajale cele nadaljevanke o nas, ta pisanja pa so bila y funkciji srbske politike, za katero vemo, kakšna n m sr« Mi je. Energetika je ključna za kakršno koli suver nost. Tudi Zahod se integrira, vendar se integrit samo 20 odst energetskih virov, vse drugo še ni prej ostaja v pristojnosti države. Ti principi pa n Ijajo tudi v naših republikah ali državah. Vendt jaz ne bi delal velike razlike med Haiderjevo t Miloševičevo orientacijo. Mi malce naivno koket ramo z A vstrijci, spuščamo se v dialoge, pri tem p oni pridno razpihujejo antinukleamo kampanji Tuje še en moment' nas gledajo kot na Balkant in zaradi tega nočejo razumeti, da smo sposobl voditi tako tehnologijo. Jedrske kapacitete, i obkrožajo A vstrijo z drugih strani, so veliko več, in potencialne nevarnosti enako prisotne. Če bi b li A vstrijci res iskreni v tej svoji kampanji, potel bi se obračali tudi proti tistim objektom. Sicer p bi pomoč Avstrijcev potrebovali tudi na mnogi drugih področjih, ne samo v energetiki Če bi mi lili zares, bi nam to pomoč nudili, tako pa ustvatjt jo samo psihozo.« DL — Lahko rečemo, da je antint klearno gibanje omejeno samo srednjo Evropo? R OŽMA N: »Ja vnosije do jedrske energije ze skleptična povsod po svetu, nenavadno pri tem j daje tega najmanj v državah, kjer imajo najvt jedrskih elektrarn. To je do neke mere razumljii po nesreči na Otoku treh milj v ZDA in predvsel po nesreči y Černobilu. Takrat se je zaupanje v h pu porušilo, zgraditi ponovno tako zaupanje pa, izredno težko in terja od nas velike napore. Svet. spoznal da je potrebno znova zgraditi to zaupanj dokler se ne najdejo alternativni viri energije.« DL — Kakšni so službeni stiki me posameznimi državami ali elektral nami? Gre tudi za stike na osebi ravni? ROŽMAN: »Če se giblješ petnajst let v teh kn gih, je normalno, da se vzpostavijo tudi osebni st ki. Mi imamo v ZDA paralelno elektrarno, kij malo starejša, s katero se primerjamo. Po krilet jih INPOje rangi rana zelo visoko. Ti podatki I ponavadi objavijo na zaključni konferenci C hit executive offlcer, kjer se pokažemo v družbi na, boljših. Vse to daje osnovo, da se pogovarjamo enakopravni ravni, moram po reči, da je bil Amerika sprva dokaj zaprta. Američani poč niS čutili, da je potrebno sodelovanje. Zdaj so se ral mere spremenile, zdaj priznavajo, da se lahk vsak od vsakega nauči kaj novega. Ker seje tu začelo tako povezovanje, seveda ni nič nent vodnega, da ima tudi vsaka ruska jedrska elel trama svojo partnerico v ZDA.« DL — Toda pisanje Mladine, ki ponavadi zelo dobro obveščena, je i prej kot naklonjeno vam. V zadrt številki je bil na vas usmerjen cel ol njemet obtožb, za katere se zdi, da tt me(j{jo na resničnih dejstvih, saj piši pje kaže temeljito poznavanje tematiki ROŽMAN: »Strinjam se s to ugotovitvijo. Vel dar pa vsi ti podatki niso bili skrivnost, mogočejt je dobiti na inštitutih ali drugih ustano vah, ki sod lujejo z nami Vse to je že bilo objavljeno v časop sih, v letnih poročilih, v poročilih republiški upra za jedrsko varnost. Toda vsako temo je ta očitt . poznavalec problematike interpretiral po svoji Cilj pa je jasen: ustvariti ozračje nasprotovati) protinom. Vse to pa me ne preseneča. Taki člani so se in se še bodo pojavljali, seveda imajo tudi je odmev.« DL — Kot tehnomenedžer v najboi šem ptomenu te besede ste dosi (domnevno) zagovarjali stališče, daj jedrska elektrarna energetski objel kot vsak drug. S tega vidika doslej > bilo potrebno posebej informirati j< bistvu gre za iskanje kori promisa. Sevanje je v zdravstvu v slubži človek1 sicer pa je sevanje zelo nevarno in je treba td\ plačati določeno ceno. Ob normalnem obrata^ nju je naše sevanje v mejah nara vnega. To obrok vanje na okolje nima vpliva. Nekaj drugega p0h potencialni riziko. Imamo scenarije za posel4 primere, a vse je v mejah predvidljivosti, vsej1, ok viru inženirskih barier. Ti scenariji seveda 0« skrivnost.« m idn tol 'a H ■>isl itik Vt le. n s prat »*ir v°l mn} lani ist> bo osi daj bjel tej jo errt 'a 11 0 bi tuj* oni itil 'nof 1 ulji e. aij 0 b •obl tki •nef s S> intf pol' ■a ir dit ti, > lini r sil stn tetj orni % * ?lii sf lit otl 'ko' ■inf iJ vd ilub nA ko" A ioS. lott rol* 1 o ji \U m i i, ČESTITAMO OB 1. MAJU KRKkTECE HITREJE a korak do stanovanja a korak do poslovnega prostora, lokala, trgovine a korak do ... PIONIRJA Ugoden nakup: a NOVO MESTO: — avtobusna postaja — Cesta herojev v Ločni — blagovnica Novi trg — stanovanja Irča vas, Prešernov trg a RIBNICA: — lokali a METLIKA: — poslovni center ^ | gradimo skupaj — /L INFORMACIJE: GIP »PIONIR«, KETTEJEV DREVORED 37, 68000 NOVO MESTO TEL: 068/21-826, 23-686 FAX: 23-213 ■MMNH :i| a..• ' . ; O labod {čestitamo ob prazniku dela labod jm* W * SSHftj Si .»>■» *. , ČESTITAMO OB 1. MAJU — PRAZNIKU DELA! Mercator - Kopitarna Sevnica r~~> u^TiTrtrn i_r treeiije TESNILA TREBNJE, p.o. 68212 VELIKA LOKA Telefon: (068) 44 301, 44 223(n. c.) DIREKTOR 44 303 MARKETING 44 917 Telefax: (068) 44 922 Telex: 35749 Čestitamo ob 1. maju — prazniku dela C) trimo Industrija montažnih objektov p.o. 68210 Trebnje, Prijateljeva 12 telefon: (068) 44-231 posoda za vino posoda za mleko posoda za vodo V Trimu izdelujemo posode iz nerjavnega jekla za shranjevanje in transport vina, mleka, vode in ostalih prehrambnih tekočin. —■—— Naš papir ni samo prazen papir Čestitamo ob 1. maju — prazniku dela ////// ////// ////// ////// NOVOTEKS NOVE IDEJE NOVE TKANINE NOVA OBLAČILA NOVOTEKS ČESTITAMO OB 1. MAJU PODJETJE BELT ČRNOMELJ razpisuje po sklepu delavskega sveta JAVNO LICITACIJO za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. Vozila za odvoz kontejnerjev TAM 125 SN 51125 T12 K, št. šasije 770006826, št. motorja 771004291, leto izdelave 1977, in. št. 8282 Izklicna cena 7000,00 din. 2. Peč za sušenje, inv. št. 3125 Izklicna cena 400,00 din. 3. Revolverska stružnica PIREX-63, št. stroja 00870273, leto izdelave 1970 Izklicna cena 1000,00 din. 4. Elektromotor za vedo 3 KW. Izklicna cena 100,00 din. 5. Elektromotor TIP Sa 17-8, P-100 KW, proizvajalec WEB Izklicna cena 800,00 din. 6. Elektromotor, TIP 2 AP 355-2 B3, P-40 KW, proizvajalec Rade Končar, 2890 min-1 Izklicna cena 500,00 din. 7. Elektromotor, TIP 2 AK Za 237-8, P-5,5 KW, proizvajalec Rade Končar Izklicna cena 200,00 din. 8. Elektromotor P 22 KW 1400 min-h proizvajalec Rade Končar Izklicna cena 300,00 din. 9. Elektromotor, TIP 2 AKAZD 237-8 P-5,5 KW 68 min-1. P-4,8 KW 690 min-1. P-4 KW 710 min-h Proizvajalec Rade Končar. Izklicna cena 100,00 din. Varščina v višini 10% od izklicne cene se plača pred licitacijo na blagajni podjetja. Morebitni prometni davek plača kupec. Licitacija bo dne 9. 5. 1990 ob 12. uri v prostorih prometno-transportne službe podjetja. Ogled je možen dne 9.5.1990 od 10. do 12. ure na dvorišču podjetja. RIKO Po 50. členu statuta podjetja RIKO Ribnica objavlja delavski svet za delovna mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi naslednji naslednji razpis: DIREKTOR PREDSTAVNIŠTVA V MOSKVI Pogoji: — srednja, višja ali visoka šola ekonomske smeri — delovne izkušnje: 5 let, 3 leta, 2 leti — aktivno znanje ruskega jezika POMOČNIK DIREKTORJA PREDSTAVNIŠTVA V MOSKVI Pogoji: — srednja ali višja šola ekonomske smeri — delovne izkušnje: 5 let, 3 leta — aktivno znanje ruskega jezika Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še druge z zakonom predpisane pogoje. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi razpisa. Kandidata bosta izbrana za mandatno dobo 4 let. Prijave s pismenimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: PODJETJE RIKO RIBNICA Ribniška kovinska industrija, Lepovče 23,61310 Ribnica — kadrovska služba. CD trimo TRIMO Trebnje, d. Prijateljeva 12, Trt O-j rebnje po sklepu delavskega sveta razpisuje javno licitacijo za odprodajo navedenih osnovnih sredstev: 2 avtomata za napitke DO po licenci VVitenborgh, po izklicni ceni 2.500,00 din za kom. 2 sesalca za prah (večja) po izklicni ceni 300,00 din za kom. 1 osebni avtomobil Fiat 750 LE, leto izdelave 1984, prevoženih 95.000 km, po izklicni ceni 8.400,00 din 1 osebni avtomobil Fiat Argenta, leto izdelave 1985, prevoženih 195.000 km, po izklicni ceni 32.500,00 din 1 tovorno vozilo Cimos, tip C15 D, letnik 1986, prevoženih 131.000 km, karambolirano, po izklicni ceni 28.000,00 din. Kupuje se po sistemu »videno — kupljeno«. Kupec plača prometni davek. Varščina znaša 10% izklicne cene. Licitacija bo v soboto, 12. maja 1990, ob 8. uri na dvorišču »TRIMO«. Ogled je možen 1 uro pred začetkom licitacije. Istočasno obveščamo vse zainteresirane na odprodajo tehnoloških presežkov in manj kurantnega blaga, ki bo naprodaj od sobote, 12.5., od 8. ure dalje. Na odprodaji so: razni vijaki, matice, podložke, kovice, ležaji, klinasti jermeni, več vrst elektromotorjev, ravni kotniki, barve, elektrode in podobno. Informacije na telefonu 068 44-321, int. 356 (Milan Kranjc), vsak delovni dan od 7. do 10. ure. MANJ ZNANA IN POZABLJENI Knjižna zbirka Kondor je svojemu več kot 250 knjig obsegajočemu seznamu pripisala troje novih knjig, ki so prišle iz tiskarn letos. V skladu s programskimi zasnovami zbirke je tudi paket tega letnika zasnovan tako, da predstavlja pomembna imena svetovne in domače književnosti. Posebnost novih knjig je v tem, da so njihovi avtorji širšemu slovenskemu bralstvu manj znani ali pa sploh neznani. Za slovenskega predstavnika med nj imi pa velja, da je bolj pozabljen kot neznan. Slovensko književnost med tremi naj novejšimi »kondorji« zastopa Milan Pugelj. Literarna zgodovina ga je uvrstila med sopotnike moderne, v šolah in v založbah pa so nanj kar pozabili. Val socrealističnega pojmovanja in ravnanja z literaturo je plodovitega pisatelja z izrazito svojskim svetom malih ljudi odplaknil na obalo pozabljenih in zamolčanih pisateljskih senc. Malo poznan je tudi v svojem rodnem Novem mestu. Pozabi ga poskuša iztrgati knjiga O nekoristnih ljudeh, ki jo je uredila Alenka Koron. Iz obsežnega Pugljevega opusa je izbrala tiste njegove literarne dosežke, ki so aktualni in zanimivi za današnjega bralca in v katerih se Pugelj kaže kot novodobni avtor. Enajstim izbranim novelam je dodan pregled pisateljevega življenja in dela, prikaz Pugljeve usode na rešetu literarne kritike in zgodovine ter literarnoteoretičen oris Pugljevega pisateljskega sveta malih in nekoristnih ljudi. Opombe in izbrana bibliografija dopolnjujeta gradivo o pisatelju, ki bo morda v Kondorju le ponovno našel bralce in se učvrstil v slovenskem zgodovinskem spominu. S prevodi kratkih zgodb Cimetove prodajalne in Iz sanatorija Pri klepsidri prihaja k slovenskemu bralcu doslej neznan poljski avtor Bruno Schulz, avtor, ki ga svet že dobro pozna in je uveljavljen kot moderni klasik. Njegov pisateljski opus lahko na kratko označimo kar s pridevkom, ki se drži pisatelja — poljski Kafka. »Pred nami je veliko delo svetovne literature dvajsetega stoletja,« je ob Cimetovih prodajalnah zapisala prevajalka in avtorica spremne besede ter opomb Katarina Šalamun-Biedrzycka, ki tudi obljublja, da se bo pozoren in zavzet bralec Schulzovih zgodb potopil v lepoto skrajne intenzivnosti. Med italijanskimi sodobnimi pisatelji ga ni, ki bi bil v svetu bolj cenjen, kot je Italo Cal-vino. Kljub mednarodni slavi pa je pri nas malo znan, zato je odločitev, predstaviti ga v Kondorju, vsekakor pravilna. Cal-vino se v Kondorju predstavlja s prevodom dveh del: poetično prozo Nevidna mesta in kombinatorično zgodbo Grad prekrižanih usod. Za prevod in spremno besedo je poskrbel Srečko Fišer. M. MARKELJ »OBMEJNA« POEZIJA Taras Kermauner si je zadal hvalevredno in obenem težko nalogo: predstaviti slovensko poezijo, ki je nastala tostran in onstran zahodne slovenske državne meje, vendar jo.pre-zentirati na poseben način. Delo je zasnoval v dveh delih, a pod skupnim naslovom Poezija slovenskega zahoda, v čem je njegova posebnost, pa je v celoti razvidno že iz prve knjige, ki je pred kratkim izšla pri mariborskih Obzorjih. Najprej je treba povedati, da Poezija slovenskega zahodna ni antologija, kakršnih smo vajeni. Je bolj nekakšno zbrano delo pesnikov, ki so živeli in še živijo in ustvarjajo ob slovensko-italijanski meji. Avtor je uvrstil 27 pesnikov, od Gradnika in Grudna pa Zlobca do Košute, Kravosa, Vidmarjeve in drugih, do najmlajših. Kot v knjigi nekje sam pove, je pesnike in pesmi vrednotil bolj s sociološkimi, deloma s psihološkimi, najmanj pa z estetskimi merili, zato je med obravnavanimi pesniki tudi nekaj diletantov. In kako so predstavljeni pesniki v prvi knjigi Poezije slovenskega zahoda? S krajšimi eseji, ki jih je Kermauner začel pisati na pobudo urednikov tržaškega radia. Glede na to, komu so bile te oddaje namenjene, ti eseji niso globlje, podrobnejše, teoretično strokovne analize poezije posameznih pesnikov, temveč bolj »poljudni« prikazi njihovega pesniškega snovanja. Pravzaprav komentarji izbranih pe- d r< por/i.i\ /Miom š srni ali verzov. Avtor jih primerja med sabo in s pesmimi drugih pesnikov ter tako gradi podobo slovenske pesniške ustvarjalnosti zahodnega.obmo-čja. Iz knjige je razvidna izjemna kulturna potreba po slovenskem samoopredeljeva-nju, čustvovanju in mišljenju. Zaokroženo sodbo pa bo moč izreči šele, ko bo izšel še drugi del. I. ZORAN PREKLETSTVO Kočevska je bila, če izvzamemo narodnoosvobodilni boj, zanemarjena v povojni literaturi, čeprav nudi s svojimi Kočevarji, rudarskimi kolonijami, pragozdovi in gozdnimi delavci fratarji, oglarji, divjimi lovci in drugim obilje izvirnih in še neobdelanih tem, ki kar kličejo po pisateljskem peresu. Lotila pa sta se jih doslej le dva pisatelja: France Fajdiga s svojim pred leti izdanim romanom Pogreznjeni otok in Ignac Jereb s povestjo Prekletstvo, ki je nedolgo tega izšla pri Kmečkem glasu. Ignac Jereb je bralcem Dolenjskega lista znan po podlistku Umirajoča domačija, ki je izhajal na sredinski strani našega tednika. Tudi v povesti Prekletstvo ostaja pripovednik, ki piše za najširši krog bralcev, ohranja realizem pripovedi in se rad zamisli nad vprašanji življenjskega smisla in nad moralno podobo svojih junakov. Čeprav je na prvi pogled videti njegov svet nekoliko idealiziran, ljudje so bodisi dobri ali hudobni, pa ni prav nič idealiziral usodnosti živ- ljenja. Pisatelj v nekakšni družinski kroniki riše življenjske usode svojih junakov, ki se praviloma zaključijo s polomom. Pripoved teče tako, da pisatelj izriše dvoje značilnih kočevskih okolij, ki sta si v globokem nasprotju, fratarsko in rudarsko, naravno in odtujeno, arhaično in sodobnejše. Kje je pisateljeva simpatija, je čutiti po pisanju samem, ki je v prvem delu bolj uglajeno in bolj zaokroženo. M. MARKELJ BOGASTVO LATINŠČINE Pri Državni založbi Slovenije so Stanku Baniču (in več sodelavcem, ki se pišejo enako) izdali knjigo »Latinski pregovori, izreki in izrazi«. Ob nedavni predstavitvi je bila knjiga menda že domala razprodana, kar govori v prid avtorjevemu prepričanju, da bo zapolnila veliko vrzel, saj je slovenski narod eden redkih, ki doslej ni premogel tovrstnega latinskega bogastva v svojem jeziku. Knjiga prinaša 3871 latinskih pregovorov, izrekov in izrazov; razvrščeni so po abecedi, pri vseh je dodano še napotilo o fonetični izgovorjavi, sem in tja pa je omenjen latinski avtor. Malo je Slovencev, ki tolikanj obvladajo latinsko, da potem svoje govorništvo ali pisanje lahko zabelijo z latinskimi citati: takih dodatkov večina kajpak sploh ne more razumeti — in zdaj jim je torej na voljo dokaj uporaben priročnik. Knjigi na prvi pogled nič ne manjka, zahtevnejšim uporabnikom pa bi bilo gotovo ustreženo, ako bi priročnik premogel obsežnejše navedbe latinskih virov, ne zgolj imen. Zamujena pa je priložnost, pregovorom, izrekom in izrazom dodati še drugo bogastvo latinščine, pri čemer mislimo na variacije, anekdote, anakreont-ske domislice, slogovne ku-rioznosti in še kaj, kar npr. premore na Slovenskem dokaj znana hrvaška knjiga »Blago latinskog jezika«. Slednji očitek je morebiti še malo v primerjavi z neprizanesljivim Delovim recenzentom, ki pričujočo knjigo odpravi kot malovredno »muzejsko buklo«, saj ni »koncipirana kot priročnik, ki bi posamezne pregovore grupiral okrog pojmovnih sklopov«. D. RUSTJA POZNATE SVOJO ŽIVAL? V slovenskih domovih je vse več štirinožnih, pernatih in luskavih ljubljencev, muck, psičkov, ptic in ribic. Potreba po takšnem stiku z naravo je pač živa v sodobnem človeku. Ob tem pa na splošno velja, da sama ljubezen in navdušenje nista dovolj za domačega ljubljenca. Treba je poznati njegove življenjske navade, kako se hrani, kako živi. Šele ob razumevanju posamezne živali je mogoča dobra nega in oskrba, dobro oskrbljen domači ljubljenec pa bo vir veselja, sicer pa le vir nepotrebnih in odvečnih skrbi. Kot pomoč pri negi in oskrbi mačk ter psov je na našem knjižnem trgu na voljo kar nekaj priročnikov, nekaj posebnega pa sta knjigi strokovnjaka Desmonda Morrisa Zakaj mačka prede in Zakaj pes maha z repom, ki sta izšli pri Mladinski knjigi. Obe knjigi odgovarjata na najbolj pogosta vprašanja v zvezi z vedenjem psov in mačk, podajajo torej znanje o tem, kar običajni priročniki izpuščajo. v- - .i iip iij^ i l M f PROGRAM FINALNE PREDELAVE LESA mBS^GS^^^!v>mOGRAM PRIMARNE / ' PREDELAVE LESA > PROGRAM KOLPA • Pr PROGRAM STROJNA PROIZVODNJA IN OPREMA SIGMAT Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela! O® Tjakaj ne morete v Petelinovof N. a sestanku v Šentjerneju smo. Kot v čebeljem panju, v katerega dregneš s palico, buči med ljudmi. Bučanje bi se zdaj zdaj utegnilo spreobrniti v vihar. Pa se oglasi miren in preudaren glas Jožeta Videla: »Ljudje, pomirimo se! Vsakdo je doživel svoje krivice. Vsakdo čuti svojo bolečino, vendar, če ne bomo o tem pametno spregovorili, ne bomo dosegli ničesar. In ne obsojajmo po krivem teh, ki so sedaj tu in ne kričimo na njih. Oni niso krivi, sistem je bil kriv.« Govor je namreč o odvzeti zemlji, in kmetje, ki so prvič lahko sproščeno spregovorili o tem nezaslišanem pojavu, ki je tako grobo posegel y bistvo njihove duše, si ne morejo kaj, da si ne bi dali duška. Desetletja so minila od takrat, toda bolečina in srd nista nič manjša. Preminuli gospodarji ju niso ponesli s sabo v grob, prenesli so ju na svoje potomce. Besede Jožeta Videla vendarle najdejo plodna tla. Dvorana se počasi umiri. Spet je možen pogovor. Z Jožetom sem se pogovarjal že pred sestankom, zato me njegov vpliv na ljudi ne preseneti toliko. Sedaj namreč že vem, da je ta in validsko upokojeni Sestdesetletnik že v petdesetih letih delal kot odbornik v tedanji šentjemejski zadrugi, da je bil njegov oče, kmečki gospodar iz Žvabovega, pred vojno in med njo šentjemejski župan in da je moral to svojo službo ljudstvu drago plačati, da je bilo kmetovanje pri Videlo-vih že od davnih časov napredno, strokovno in vzorno. » V rodu so se od nekdaj ukvarjali s sadjarstvom, prirejo konj in vinogradništvom,« pripoveduje Jože. »Oče je veliko bral in preizkušal najnovejše načine gospodarjenja, dopisoval je tudi v strokovne revije. Spominjam se, kako so prišli nekoč Zagrebčani in vprašali očeta, če lahko ponatisnejo njegov članek o gnojenju. Seveda je privolil, čez nekaj časa pa so mu za to pripeljali tono gnojila. .Joj, grunt bo zapravil'je vzdihovala babica, ki ni vedela, daje bilo gnojilo le plačilo za očetov članek.« Očeje dal svoje štiri otroke, tri fante in hčerko, tudi v šole, vendar je bilo za Jožeta šolanja hitro konec, ko so takoj po vojni očeta zaprli, posestvo pa zaplenili Zupani novi oblasti pač niso bili všeč. Tako je Jože delal doma na kmetiji pri devetnajstih pa je leta 1949 že kandidiral za ljudskega odbornika Kandidature ne bi sprejel pa mu je bilo namignjeno, daje bolje, če se ukloni, saj je oče že dosti časa zapri Jože je bil z veliko večino izvoljen, oče pa po petih letih zapora izpuščen. Tudi posestvo je dobil nazaj, saj mu ni bila dokazana nikakršna krivda Na svoja odborniška leta v tedanji občini Šentjernej je Jože, kljub temu da so bili takrat čudni in težki časi, vendarle ponosen. Kot kmetijski referent je napravil lahko marsikaj koristnega, še posebej pa se spominja svoje ekološke ozaveščenosti, ki je bila za tiste čase kar vizionarska »Da ne bi preveč ljudi ušlo z dežele v mesto, sem predlagal odboru, da bi tukaj zgradili tovarno. Ampak tako, brez dimnika, da ne bo zasmrajevala okolico. Najprej so bili skoraj vsi proti, leto pozneje pa smo vendarle dobili tovarno, današnjo Iskro. Bil sem tudi proti gramoznicam na šentjemejskih poljih. Teh je bilo čedalje več, plodna zemlja pa seje na la način uničevala Opozarjal sem na ta nesmisel in si prizadeval, da bi gramoznice zasuli, peskokope pa odprli v Gorjancih, kjer bi napravili manj škode. To se je pozneje tudi zgodilo.« Ste že bili v Petelinovem? Verjamem, da nikoli, in najbrž nikoli tudi ne boste. Toda ni manjkalo dosti, da bi na zemljevidu Dolenjske dobili zapisan kraj s tem imenom. V petdesetih letih so postale oblasti ali nekaterim najbolj zagrizenim in vplivnim v njej zelo neprijetna slovenska krajevna imena ki so bila sestavljena iz imen svetnikov. Spomnimo se samo, da je y tej akciji izginil nekdanji ŠL Peter. Nadomestil ga je sedanji Otočec. No, tudi tedanji Št. Jernej, kakor se je prej pisalo ime Šentjerneja, naj bi bilo za vedno izbrisano iz spomina ljudi Občinski odborniki ki so se ubadali s tem imenom, so imeli najpogosteje na jeziku Petelinovo. Petelin je, kot je znano, simbol kraja, vprašanje pa je, kako bi krajani to ime sprejeli, saj je, kolje tudi znano, včasih celo samo zakikirikati y Šentjerneju pomenilo izziv tamkajšnjim fantom. Zadrego je končno le razrešil Jože, ki je predlagal, da bi kraj poimenovali tako, kot ga pravzaprav že tako ali tako nekateri Podgorci, namreč Šentjernej, pa bi bil volk sit in koza cela. Ime svetnika je lepo zamaskirano, za domačine pa dovolj razpoznavno. Jože Vide je prenehal kandidirati za odbornika, še predno je bila tedanja šentjemejska občina degradirana v le eno od krajevnih skupnosti novomeške občine. Sedaj je kot resen bolnik invalidsko upokojen, voljo do življenja in življensko nujo pa mu pomeni sadovnjak — kar en hektar ga je — ki ga Jože obdeluje po najnovejših strokovnih dosežkih. Tradicija sadjarstva torej živi naprej. T. JAKŠE Podjetnost po belokranjsko K. . o je doslej kdorkoli v Beli krajini govoril o razvoju turizma v deželici ob Kolpi, seje ob poudarjanju turističnih znamenitosti omejil predvsem na naravne lepote, sonce, morda še na metliško Vinsko klet in še kakšno malenkost, pa je bilo vab za turista konec. Toda današnji popotniki lahko takšne znamenitosti najdejo še marsikje. In kar je najpomembnejše: le z njimi niso zado voljni Čeprav se je v zadnjem času začel po Evropi sicer močno razvijati kontinentalni turizem, pa ti turisti nikakor niso nezahtevni Morda prav nasprotno, saj iščejo nekaj, česar ni ob morju in kar jim lahko ponudi le notranjost dežel. Pri tem pa je lahko ponudba zelo pestra, če so seveda tisti ki se uk varja-jo s turizmom, dovolj iznajdljivi in znajo iz stvari, za domačine morda čisto vsakdanjih narediti atrakcijo. Tega težavnega in zahtevnega načrta sla se v Beli krajini ki se ne ponaša z bogve kakšno turistično tradicijo, lotila brata Filak, Anton iz Gribelj in Janez s Talčjega Vrha ZAČETEK Z VILJAMOVKO Težko je pričeti pripoved o bratih Filakih, kmetih, ki sta spoznala, da se je y Beli krajini težko ali skoraj nemogoče ukvarjati s kmetijstvom na veliko, da pa je moč zaslužiti z majhnimi stvarmi Toliko težje se je lotiti te leme zato, ker človek ne ve, ali bi začel s preteklostjo, sedanjostjo ali morda s prerokovanjem prihodnosti Kakor koli že, da prej omenjena trditev o belokranjskem kmetovanju drži se je na lastni koži prepričal predvsem A nton v Gribljah, ki je pred leti zgradil velik hlev, v katerem ima danes 54 bikov, a ne ve, če bo pri vsakem zaslužil po 100 DEM, ko jih bo spital do 500 kilogramov. Vhodna cena živali je bila namreč visoka, sedaj pa cene mesu padajo. Ker se torej na samo živinorejo ne morejo več zanesti so pri hilakovih začeli razmišljati o dodatni zaposlitvi, na kmetiji seveda. Načrtujejo, da bi vsaj do konca tega leta oblikovali družinsko turistično kmetijo, vse načrte pa sta zastavila brata Anton in Janez skupaj. Morda bi temu njunemu načrtovanju danes lahko rekli tudi naključje ali splet srečnih okoliščin. Brata imata namreč v ognju več želez, prav go- tovo pa je res, da se je vse začelo pred petimi leti, ko je Janez prišel na idejo, da bi začel s pridelovanjem hrušk viljamovk v steklenicah z žganjem. Toda ni se zadovoljil s kakršnimi koli steklenicami, pač pa mu je arhitekt Boris Lorkovič iz Novega mesta oblikoval posebne steklenice, ki so jih ročno izdelali v steklarni Hrpelje pri Kozini Janez se je namreč za vedal, da sta steklenica in hruška v njej tesno povezani kakor mati in otrok, saj hruška zrase in dozori y varnem zavetju steklenice. Čeprav še v idiličnem in dokaj neokrnjenem okolju Bele krajine, skupaj kljubujeta vetru in pripeki Tudi žganje za staranje, v katerem je hruška, so Filakovi izbrali iz plemenite hruške viljamovke, sledili pa so stoletni hišni tradiciji naravne žganjekuhe. Prav odležano žganje in aroma viljamovke skupaj pa dajeta pijačo opojnega okusa. Steklenico so zapečatili s čebeljim voskom. Da pa bi ponudili skupaj čimveč značilnosti Bele krajine, so steklenico z viljamovko položili v torbico, sešito iz ročno tkanega domačega platna iz konoplje ali lanu. Steklenico pa zaznamuje še nekaj: grb, kije odtisnjen na njej in je najstarejši poznani grb črnomaljskih gospodov, kisobiliv 12. in 13.stol. lastniki večine posesti v Beli krajini. Zgodovina odbine Črnomaljskih je očitno zelo zanimiva. Del rodbine, ki se je pozneje preselil v A vstrijo in si je pridobil velik ugled, je sodeloval tudi v tridesetletni vojni med protestanti in katoliki. Rod Črnomaljskih se v 16. stol. konča v kraju Pesek na Koroškem, kjer je v cerkvi 5 k Jurija ohranjen tudi rodbinski grb. NAREDI NEKAJ IZ VIRNEGA ! Preteklo leto je Janez naredit 30 vzorčnih primerkov svojega izdelka. Ker je kmet postal šele lani, prej pa je bil zaposlen kol komercialist, je iz dolgoletnih izkušenj vedel, kaj mora storiti z izdelkom Torbice z viljamovkami v steklenicah je razdelil nekdanjim poslovnim partnerjem po zahodni Evropi in s tem že poskusno testiral tržišče. Odziv je bil nepričakovano dober, kar Janez utemeljuje s tem, da imajo v tujini radi naravne domače stvari, ki pa morajo biti estetsko na visoki ravni. In to njegov izdelek prav gotovo je, čeprav se tega sam v začetku ni zavedal. Sele v ljubljanski galeriji Labirint, kjer je pred kratkim predstavil izdelek, so ga prepričali, da je res naredil nekaj izvirnega To pa je potrdil tudi dr. etnologije Janez Bogataj, ki je bil nad izdelkom zelo navdušen. Danes Filakova viljamovka z vso pripadajočo opremo že kandidira pri Gospodarski zbornici Slovenije za protokolarno slovensko darilo. Novembra bo znova razstava v Labirintu, tokratpro-dajna, za katero bodo posneli tudi etnografsko gradivo, izdelek pa bodo predstavili tudi v menedžerski šoli na Brdu pri Kranju. Prodaja pa bi lahko stekla tudi na letošnjem sejmu Alpe-Adria, če bi imel Janez seveda še do volj primer ko v. Janez je že dobil status domačega obrtnika, hkrati pa tudi povabilo na sejem domače obrti v Slovenj Gradcu, ki bo letos prvič mednarodni, ter na sejem domače obrti Evropske gospodarske skupnosti v Munchnu. Ker je zanimanje veliko, sta se na povpraševanje pripravila tudi brata Filaka. Posadila sta 1.200 hruškovih dreves Letos pa bosta zasejala tudi 20 do 30 arov konoplje in lanu, saj sta izračunala, da bosta v začetku potrebovala okrog 100 metrov domačega belokranjskega platna, pozneje pa po 500 metrov na leto. Ker pa tolikšnih količin v Beli krajini ne bi mogla dobiti, so se odločili, da bodo vse, od sejanja lanu in konoplje pa do tkanja, opravili kar doma. Doleta !965sopriFilakovih v Gribljah vse to, razen tkanja, že počeli Sedaj pa bodo odšli na »šolanje« k Marici Cvitkovič v Ad-lešiče, da se bodo naučili še opravil ob statvah. OD LEŠNIKOV IN SUHEGA SADJA DO KMEČKEGA TURIZMA Viljamovka pa ni edina Janezova ideja Nekje je dobil podatek, da vsako leto zgnije v Beli krajini na tone in tone neškropljenega sadja ker ga jeseni nihče ne pobere. Zato je začel razmišljati tudi o prodaji suhega sadja in letos bodo že postavili peč za sušenje jabolk, hrušk in sliv. Poskusno so vakuumsko pakirali suho sadje, za katero se po Janezovih besedah močno zanima lnex-Airways, ki bi ga na leto potreboval pet ton. Samo s pripravo suhega sadja za to podjetje bi se po Janezovih za gotovilih lahko preživljali dve družini. Filakova imata posajenih tudi 500 lesk, a sta se odločila, da lešnikov ne bosta prodajala na kilograme, pač pa na grame, in sicer v medu. Da bi se že na prvi pogled vedelo, da prihajajo iz Bele kra jine, pa bi bil zraven priložen vezen belokranjski prtiček. Pri Filakovih razmišljajo celo o blagovni znamki za Belo krajino, pod katero bi lahko prodajal vsak, kdor bi imel kvaliteten izdelek, zajemala bi lahko tudi vina, vendar Janez zatrjuje, da bi skupaj z dr. Bogatajem skrbela za kakovost izdelkov. Poleg vseh teh izdelkov, ki pa najbrž ne bodo edini, so pri Filakovih, kot že rečeno, začeli raz mišljati tudi o kmečkem turizmu, ki naj bi ga razvili zlasti v Gribljah Tako bodo imeli za začetek y no vi Antono vi hiši na voljo tri sobe za tujce, v stari pa apartma. Dvema kobilama naj bi se pridružili še trije jahalni konji, ki bi bili obiskovalcem na vo Ijo bodisi za turno jahanje, bodisi za šolo jahanja. Jeseni naj bi začeli ob Tonetovi domačiji graditi dve teniški igrišči, pozneje pa še dodatne objekte, tudisavno. Ne nazadnje paje tudi Kolpa blizu in v Gribljah še precej čista, a doslej od tega ni imel skoraj nihče nič. Čeprav se Anton zaveda, daje program, ki sta ga pripra vila z bratom, dober in bi moral uspeti, paje v nasprotju z bratom še nekoliko zadržan. »Raje sem previden in tudi po vasi ne govorim veliko o najinih načrtih Izkušnje so me namreč izučile. Pred leti, ko sem začel graditi velik hlev, so se mi sovaščani posmehovali, danes paje v vasi že več večjih hlevov od mojega. Morda se bo čez čas tudi za kmečki turizem odločil še kdo. Za vedam se, da vsega, kar sva začrtala, ne bo moč Janez Filak z viljamovkami uresničiti v enem letu. Za to je potreben čas. Dobro pa je, da je veliko stvari narejenih vsaj delno, potrebno jih je le še dodelati in povezati v celoto,« niza Anton, pri lem pa poudari, da kmetije nikakor ne bodo opustili. »Pra v pa je, da že sedaj, pred še večjo krizo v kmetijstvu, mislimo na dodatno de- lo. Oba z ženo sva namreč doma, vprašanje pa je, če bo čez leta moč najti službo tudi za moje tri otroke,« razmišlja o prihodnosti Anton. Čeprav sta Filakova tako na črnomaljskem izvršnem svetu, v Inlegralovem tozdu Promet in delavnice kot v kmetijski zadrugi naletela na izreden posluh za svoje načrte, pa. kot pravita, samo posluha ni moč spraviti v žep. Izvršni svet jima je sicer pomagaI zaprositi za finančno pomoč pri republiškem izvršnem svetu, program pa sta Filakova poslala tudi na republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer naj bi dobila nevračljiva sredstva. »Upam. da bova dobila pomoč. Če sploh ne upoštevam bodočih naložb, sem se sam že v preteklosti tako zadolžit z vilja- mo vko v žganju, da bi bilo škoda, da bi zaradi trenutnega pomanjkanja denarja vse padlo v vodo,« pravi Janez in skoraj v obupu pristavi: «Sicer pa bomo letos naredili le še dve hruški« Vendar Janeza hitro zopet preplavi optimizem in že načrtuje za naprej. »Če se bo vse tako nadaljevalo, kot se je začelo, potem bo deta za mojo in bratovo družino s potomci vred kmalu preveč. Nekaj ljudi sem že sedaj vprašal, če bi se hoteli lotiti katerega izmed del, ki jih sedaj opravljava z bratom, pa so v glavnem le zamahnili z roko. Očitno bo morala priti še večja kriza, kolje sedaj, da bodo ljudje ostajali doma. Takrat bodo prisiljeni prijeti za delo na zemlji. In ne nazadnje: družina bo morala biti osnovna celica, v kateri se bodo naučili ljudje delati,« razmišlja Janez o stvareh, ki se sicer ne tičejo le turizma, ampak delavnosti in iznajdljivosti nasploh. Ti dve vrtini pa sta seveda še kako potrebni tudi v turizmu, kar hočeta vsem še vedno nejevernim Belokranjcem dokazati Filakova. M. BEZEK-JAKŠE Po travi se za tabo kadi o, b obisku pri Hribarjevih na Prilipah človek najprej pomisli, kako prijetno mora biti življenje v takem okolju. Hišo so sezidali na rahli vzpetini, okrog nje so gozdovi in zelenje, pod njo asfaltna cesta in še nižje čisto pravi ribnik. Čeprav je njihov dom precej na samem, lahko pogledajo na Čateško polje ali malo višje ob Savi na mesto Brežice, kot bi ga imeli na dlani.' V neposredni bližini Hribarjevega doma sije A vto-moto društvo Brežice uredilo motokros stezo. Škoda bi se bilo spuščati v daljše razprave o tem, kdo je imel prej lokacijsko dovoljenje, kajti niti ene niti druge strani zdaj ni več mogoče kar tako spoditi stran. Steze dolga leta niso uporabljali, zato se Hribarjevim v času, ko so gradili in urejevali svoj dom, niti sanjalo ni, da bi jim mejaštvo s športnim terenom lahko povzročilo toliko težav. Ko so pred nekaj leti ponovno usposobili motokros stezo za večja tekmovanja in so tudi Brežice dobile nekaj uspešnih motokrosistov, se je zgodba začela zapletati Milena in Stanko Hribar nista imela nič proti tekmovanjem. V začetku sta se dogovarjala in sodelovala z AMD ter celo dovolila, da so gledalci stali na njunem zemljišču. Bila sla prepričana, da je klubu in tekmovalcem, ki so tako zagnani, potrebno pomagati vsaj na začetku, dokler si ne bodo uredili proge tako, kot je treba. Toda dejavnost klubaje rastla, treningov je bilo vse več, s tem pa tudi problemov za Hribarjevo družino. Počasi jim je bilo dovolj poteptane trave in žive meje, ki so jo uničevali gledalci, in vse težje so prenašali oblake prahu, ki so se dvigali s proge. »Če bi v1 suhem vremenu stopili na progo, bi se do gležnjev ugreznili v prah. Tu je čisto poseben teren z drobnim peskom, zato se ob treningih zelo praši. Prah dolgo ostaja v zraku in se potem useda po travi in vrtu. Če bi pred spomladanskim dbžjem šli po naši tra vi, bi se za vami kadilo! Tudi na vrtu imamo vedno vse v prahu, da ne govorim o hiši Čeprav imamo čez dan okna večinoma zaprta, prah vendarle pride v stanovanje, čutimo ga v zraku in nam ne da dihati. Ropot motorjev še nekako prenašamo, toda ta nenehni prah! Zdaj, ob dežju, smo si komaj malo oddahnili, poleti pa je vedno grozno. Prah se kot nekakšna goba razleze nad hišo in imaš občutek, da te bo zdaj zdaj zmanjkalo. Še posebno me žre, ker ima mlajši sin laringitis in so mi zdravniki med drugim povedali tudi to, da bi bolezen lahko povzročil kakšen prah. Sedaj nisem prepričana, da je res ravno zaradi prahu, a že če pomislim, da bi lahko bilo, nimam miru,« potarna Milena Hribar, sicer zaposlena pri brežiškem Dinosu. Hribarjeva razumeta športnike in člane AMD, a hočeta imeti tudi svoj prav. Kojima ni uspelo najti pravega sogovornika pri društvu, kjer so se prenevedali, češ da tekmovalci sami trenirajo na progi in tudi na lastno odgovornost, sta se odločila za trdo pot do pravice. Poleti 1986 sta poslala vlogo na krajevno skupnost, kjer so jima predlagali ponoven razgovor z AMD. Naslednje poletje sta se obrnila na Medobčinski inšpektorat v Krškem. Na skupnem sestanku z AMD in inšpekcijskimi službami je sanitarna inšpekcija odredila, da si mora A MD do naslednje sezone pridobiti potrebne meritve hrupa in prahu v bližini hiše. Rešitve še ni bilo, kajti kot je zapisal Stanko Hribar: »Vsiposlušajo, obljubljajo, se izgovarjajo, da nihče nima nič opraviti z našim problemom. mi pa se še kar naprej dušimo v oblakih prahu.« K inšpekcijskim službam so se morali zateči še večkrat, prav tako tudi na UJV in nenazadnje še na sodišče. Le-to je v februarju 1988 določilo, da je A vto-moto društvo Brežice dolžno ob meji svojega zemljišča namestiti ustrezno stalno ograjo, ki bo gledalcem onemogočala prestopanje na Hribarjevo parcelo. Poleg tega je sodišče AMD naložilo, da mora ooskrbeti, da se s proge ne bo prašilo. Hribarjeva priznata, daje A MD res zgradilo žičnato ograjo ob meji ter da je hotelo posaditi tudi topole. Ti se jima niso zdeli prava rešitev, saj zrastejo samo v višino, zato ne bi zadržali prahu. Sami so že večkrat zasadili živo mejo, vendar so jim jo gledalci pomendrali; zdaj, koje stalna ograja, pa gosta meja iz okrog 400 smrečic že lepo raste. AMD Brežice ob svojih tekmah in uradnih treningih redno poliva progo, ker tako terjajo tekmovalni predpisi Ob takih priložnostih se torej ne kadi toliko, še vedno pa je v Hribarjevi hiši neznosno ob neorganiziranih treningih v suhem vremenu. Zaradi tega sta se ponovno obrnila na republiški inšpektorat, ta je opozorilo naslovil na medobčinskega, tu nekje pa se zadeve tudi končajo. Nedavno tega sta Milena in Stanko poslala vlogo tudi na občinski sekretariat za notranje zadeve, in ker počasi že izgubljata upanje, sta poklicala tudi naš časopis. Na Sekretariatu za notranje zadeve so po vedah, da nimajo možnosti za prepoved treningov. Kaj takega bi lahko odredil sam inšpektor, da bi zagotovil uresničevanje odločbe sodišča Kljub vsemu pa so vlogo Staneta Hribarja obravnavali in se odločili, da skličejo sestanek prizadetih strani in poskušajo doseči dogovor. In kaj pravijo v brežiškem A vto-moto društvu? Predvsem menijo, da je mnogo poti za reševanje sporov, osnovna pa bi morala biti ta da bi se Hribarjevi oglasili pri njih in se pogovorili Pravijo, da bi bilo treba samo povedati, da so teža ve, kajti bili so prepričani da je vse k reda »Zdajpa od vas in malo prej tudi od občinskega sekretariata za notranje zadeve izvemo, da spet ni vse pra v! Če je vse tiho, pač smatramo, da so zadovoljni Naši tekmovalci ponavadi v zimskem času trenirajo v Kopru, letos pa je bilo vreme suho in so ostali na domači progi Tu so se jim pridružili tudi tekmovalci iz drugih klubov, kakor je med motokrosisti običaj. Niti vedeli nismo, da je bilo posamičnih, neorganiziranih treningov toliko,« pravi sekretar AMD Martin Kolar. Očitno se križev in težav na prilipški stezi še dolgo ne bodo znebili Člani AMD so v progo vložili ogromno prostovoljnega dela, zalo se progi in treningom ne mislijo kar tako odpo vedah. Hribarjeva zahtevata ureditev razmer ali pa prepoved neorganiziranih treningov, toda tej zahtevi ni lahko ugoditi Pri AMD sicer razmišljajo o možnosti, da bi vse tekmovalce obvestili, naj svoje treninge vnaprej napovedo, ker bi tako ob pričakovani večji udeležbi lahko polili progo. A tudi tu je težava, kajti politi enkrat ali dvakrat je lahko, medtem ko redno polivanje zahteva večja jinančna sredstva. »Tudi organiziranih treningov si ne moremo privoščiti, ker bi potem morali razpolagati še z vzporednimi objekti in zadostiti predpisom, kar pa bi bilo za naše društvo prezahtevno,« je dejal Ivan Plohl, predsednik društva, in ob tem izrazil pripravljenost za dogovarjanje. Težko je razsojati, kdo in zakaj ima pra v. še posebno, ker gre za društveno dejavnost, ki temelji na prizadevanjih članov. Dosežki AMD Brežice in njihovih tekmovalcev so pokazali, da delajo dobro. Hribarjevi to razumejo, vendar zaradi tega niso pripravljeni trpeli. Zahteve po odpravi težav bodo po vsej verjetnosti še ostrejše, kajti interes za treniranje na prilipški progi narašča. Proga privablja tudi tuje tekmovalce, ki doma nimajo lakih možnosti za treninge. Prednost, ki jo Brežičanom daje motokros steza, je po drugi strani torej tudi slabost. Treba jo bo odpravili, toda kako? S papirji gotovo ne, kajti Hribarjevi imajo že razsodbo sodišča, pa jim pra y nič ne pomaga. Še tega nihče ne ve, kdo naj bi za uresničevanje sodbe poskrbel. Oziroma noče vedeti! B. DUŠ1Č NAGRADA V SEVNICO Žreb je izmed reševalcev 14. nagradne križanke izbral EVICO OSTRO-VRŠNIK iz Sevnice in ji za nagrado dodelil knjigo Ignaca Jereba Prekletstvo, v kateri avtor opisuje polpreteklost Kočevskega. Nagrajenki čestitamo in ji želimo prijetno branje. Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 7. maja na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 16. REŠITEV 14. KRIŽANKE Pravilna rešitev 14. nagradne križanke se, brano po vodoravnih vrstah, glasi: SKOK, GRIL, TABU, RUDA, DEMOKRATIČ, TER, ODEON, VOLITVE, ME, ASANA, CIA, OTISK, ARA, STO, FARAON, ARAMIS, SKI, PAS, AREKA, ESAD, METRONOM, TANK, ARKA, ANA. trosu Življenje je pohlepno in pozabljivo. A. BASTOS Kakršno koli monopoliziranje družbenega in političnega življenja je nezdružljivo z demokratičnim sistemom socialističnega samoupravljanja. V. ŽARKOVIČ Objektivnost je rezultat poenostavitve gledanja na predmet. J. MLAKAR r § NAGRADNA KRIŽANKA « HEKAV JUŽNI SLOVENIJI OTEPENA SLAMA ŽIVAL IZ RAZREDA PAJKOVCEV FILM IGRALKA ECKBERGOVA PRIPRAVA ZA PRANJE IME SLIKARJA DEBENJAKA KORALNI GREBEN •STREHA SVETA- SLAVNI ANGL IGRALEC 1LAURENCE) OGRAJA POROČILO NASE POSTNO PODJETJE IME TRŽAŠKEGA PISATELJA VEVA BREZBOSTVO MIT BOG GOZDOV PUŠČAVSKI RIS NORDUSKE SMUČI OKRAJNA lADŽARSKEk NEKD NAROD NA PIRENEJ POLOTOKU ZNANA ITAL ZNAMKA Pl SALNIH STROJEV BESEDE ENO ZLOŽNCE DROGZ ŽELEZNO KLJUKO SESTA\ JUD« KONEC ŽIVLJENJA MIT KRALJ BRITANIJE LEVI PRITOK vaGE STANKO LORGER NEKDANJA 'REDSEDNlCA IZRAELSKE VLADE iGaDAi NEZNANKA V MAT KEM SIMBOL ZA SELEN PREDPOROČNA SLOVESNOST STUDUSKI TEČAJ PEVKA PRODNIKOVA KRILO RIM LEGUE V kinu kot v življenju Bo nova tehnika oživita tridimenzionalni kino? —Ogromno zakrivljeno platno in posebni naočniki Filmska industrija si že od samega začetka prizadeva, da bi gledalcem pričarala na platnih v kinodvoranah kar najbolj prepričljiv občutek resničnosti. V zgodnji dobi filma so predvsem povečevali širino projekcije in platna, v petdesetih letih pa so poskušali reali-stičnost filmov povečati tudi s tridimenzionalnimi projekcijami, vendar se globinski kino, kot bi mu lahko rekli, ni obnesel. Prav tako se niso obnesli kasnejši poskusi v šestdesetih in sedemdesetih letih. Resje sicer, da so v tridimenzionalni tehniki snemali predvsem pogrošne komercialne filme, vendar pa to ni bil pravi razlog, kot menijo poznavalci, da so gledalci pustili globinski kino na cedilu. Pravi razlog je bila nepopolna tehnika, zaradi katere je bilo gledanje tridimenzionalnih filmov utrudljivo. Nova Zeleno, ljubimo jo zeleno! Bvefnneaarinz^c|i! Milijoni ljudi so počastili 20. Dan Zemlje — Zdravje našega planeta se še slabša — Vzhodnoevropski ekološki Avgijevnlev Naš rodni planet Zemlja je v nedeljo Praznoval, Zemlja je imela svoj dan, ki so ga proslavili po vsem svetu, predvsem seveda pripadniki in simpatizerji zelenih gibanj, ljubitelji narave, naravovarstveniki in ekologi. V številnih državah so se zvrstile najrazličnejše akcije, v katerih so sodelovali milijoni ljudi. Najbolj spektakularno dejanje v počastitev Dneva Zemlje pa je bil nedvomno vzpon na vrh Everesta, najvišje gore sveta, ki ga je opravila himalajska odprava ameriških, kitajskih in sovjetskih planincev. To je bil že dvajseti Dan Zemlje. Žal ob jubileju ni mogoče zapisati, da se je kaj izboljšalo zdravje modro-zelenega vesoljskega popotnika, ki skozi neizmerne vesoljske praznine nosi na sebi čudovit in izjemen pojav — življenje in inteligenco. Prav to, s čimer se Zemlja pdlikuje pred drugimi mrtvimi planeti in nebesnimi telesi, jo ogroža. Zemlja je danes bolj bolna kot kdaj Poprej. Bolna zaradi nerazumnega poletja, ki si ga, kot je videti, izredno lahkomiselno privošči »krona stvarstva«, torej človek. Človekov rodni planet se duši pod strupenimi odpadki, zaliva ga kisli dež, varovalna ozonska plast se tnnjša in v nji se tvorijo nevarne, vse ži-vo ogrožajoče luknje, globalna tempe-ra(ura ozračja narašča, ogrevanje po-vzroča spreminjanje globalnih vremenskih razmer, ekološke katastrofe z izlitji kvarnih snovi v okolje se še kar naprej Vrstijo, živalske in rastlinske vrste pospešeno izginjajo, prebivalstvo narašča ln Pospešeno uničuje okolje. Če se bo Pustošenje in obremenjevanje svetov-nega okolja nadaljevalo v tolikšni meri, Potem ni težko izrisati podobe sveta čez P°1 tisočletja, kar je tako in tako samo drobcen del sekunde v življenjskem veku Zemlje. Življenje na nji bo sicer obstalo, vendar pa je malo verjetnosti, du bo obstal razum. Zemlja kot prebivališče človeštva ne Potrebuje uničujoče učinkovitega člo-Veka, potrebuje ljubečega in drugače otislečega Zemljana, ne potrebuje ego- istične, grabežljive zavesti, marveč so-čutečo zavest in razumevajočo druge in drugačnost. Da so takšni Zemljani na svetu, seje izkazalo v nedeljo, ko je na milijone ljudi po vsem svetu na najrazličnejše načine pokazalo svojo ljubezen ■i.M &&m Njeni otroci smo. ifrfllM do narave, do svojega bivalnega okolja, do Zemlje sploh. Prvi Dan Zemlje so si izmislili in ga praznovali v Združenih državah Amerike. Manifestacije so takrat prebudile javnost in posledice so bile kmalu opazne tudi v delovanju politikov, seveda tam, kjer je položaj politikov odvisen od tega, kaj meni javnost. Med drugim je ameriška vlada ustanovila agencijo za varovanje okolja in kasneje sprejela tudi prve ekološke zakone. Sledili so še številni drugi majhni koraki v prid ekologije. Vendar seje hkrati že kaj kmalu pokazalo, da zeleno gibanje, naj bo še tako razšiijeno po vsem svetu in uveljavljeno tudi v političnih sistemih, ne more zavreti silovitega opustošenja Zemlje. Ekološka zavest širših slojev je sicer večja kot kdaj poprej, vendar pa temu ne sledijo ustrezni ukrepi in delovanja. Vse prepočasi se stvari spreminjajo tam, kjer bi se morale najhitreje. BO BO 70 60 50 40 30 svet v številkah OGROŽENI GOZDOVI ČEHOSLOVAŠKA V.BRITANIJA NEMČIJA JUGOSLAVIJA AVSTRIJA Minulo nedeljo je bil Dan Zemlje. Za graf tega tedna smo zato izbrali Prikaz ogroženosti gozdov. Po veličini posušenega drevesa je mogoče razbrati odstotke ogroženega gozda v petih različnih državah. Najhuje je z gozdom na Čehoslovaškem, kjer je zdravih samo 29 odstotkov gozda, ogroženega pa 71 odstotkov. Primeijava Jugoslavije z izbranimi državami je kar ugodna. Kar pa ne pomeni, da naši gozdovi niso ogroženi. Slovence kot prebivalce izrazito gozdnate dežele bi morala taka vprašanja še posebej zanimati. Svetovna industrija bo morala postati zelena, opozarjajo ekologi, če se naj kaj bistvenega spremeni v prid zdravja Zemlje. Zadnja študija, ki sojo opravili v zahodnoevropskih državah, kaže, da ekološka osveščenost počasi le vdira v glave industrialcev. Med zahodnonem-škimi industrijskimi podjetji jih je že skoraj tri četrtine takih, ki so že ali pa vsaj načrtujejo spremembe v proizvodni tehnologiji in izdelkih v prid ekoloških ozirov. Žal je hkrati veliko primerov, ko se še vedno odločajo po starem. Profit se pač požvižga na zeleno. Letos bo pod lupo zelenih sveta prišla Vzhodna Evropa. Ko je padla železna zavesa, so v svet prišla dokončna potrdila o silnem ekološkem opustošenju v socialističnih državah. Ker si ni mogoče predstavljati globalnega ozdravljenja brez sodelovanja vseh na svetu, čaka vzhodnoevropske države še hud napor, da bodo vsaj kolikor toliko odpravile posledice pustošenja, ki je vsa povojna leta prevladovalo v ravnanju z okoljem. Ne čudi, daje Evropska skupnost v denarni pomoči za reformo vzhodnoevropskih gospodarstev namenila kar 88,8 milijona dolarjev prav programom z ekološkim predznakom. In mi? Tudi za nas velja nekaj podobnega kot za vzhodnoevropske države. V našem ravnanju ni bilo ekoloških premislekov, posledice pa danes vse ostreje čutimo. Zeleno gibanje seje tudi pri nas udomilo, ravnanja pa še vedno niso tako zelena, kot bi morala biti. Ob Dnevu Zemlje imamo Slovenci marsikaj za premišljati. M. MARKELJ Mora druga luč razsvetljevati um, če hoče biti deležen resnice, ker sam ni bistvo resnice. A. AVGUŠTIN Aids in moda Bolezen pobira hud davek med modnimi kre-____________atorji____________ Pred dnevi je umrl znani ameriški modni oblikovalec Halston. To je bil oblikovalec, ki je dal ženskam tunike, oprijete majice, okrogle klobučke in še vrsto drugih modnih »obveznosti«, mož, ki je oblačil take slavne osebnosti, kot so Liza Minnelli, Elizabeta Taylor, Jackic Onassis, Betty Ford. Vsekakor dovolj slaven in vpliven človek, da je njegova smrt zbudila zanimanje. Govorice, ki so se širile, so bile potrjene: Halston je umrl za aidsom. Novica je povečala strah, ki se plazi v ameriških, francoskih in italijanskih krogih modnih oblikovalcev. Za hol-lywoodski in broadwayski krog ljudi, se pravi za filmarje, gledališčnike in zaba-viščnike, je aids že dolgo nekaj vsakdanjega. V svetu visoke mode pa se je o tem zločestem gostu molčalo, čeprav je aids iz kroga vrhunskih modnih ustvarjalcev potegnil v grob že več znanih imen. Svet mode je po mnenju poznavalcev še posebej ogrožen od aidsa, saj so v njem mnogi zaposleni talenti istospolno usmetjeni in tako spadajo v rizično skupino. »Toliko modnih oblikovalcev umira, da se sprašujem, kaj bo z modno industrijo v naslednjih desetih letih,« pravi pariški modni kritik Carol Mongo. Brez nevarnih snovi za okolje in zdravje ljudi Podjetje iz BufTala v zvezni ameriški državi New York je razvilo izolacijski material, ki naj bi pomenil nekaj povsem novega, predvsem v ekološkem pogledu. Kot zatrjujejo izdelovalci, gre za nenevarno izolacijsko snov, ki ne ogroža ne zdravja ljudi in ne okolja. Drugi znani izolacijski materiali prav na teh točkah vsi po vrsti izgubljajo: ali so škodljivi za zdravje ljudi ali pa pri njihovi proizvodnji trpi okolje. Najpogosteje pa velja kar oboje. Tako je pri proizvodnji izolacijskih materialov iz steklenih vlaken ogrožena življenjsko izjemno pomembna zaščitna ozonska plast v ozračju, ljudi pa takšna proizvodnja ogroža z obolenji kože in dihal. Novi material bodo proizvajali iz rabljene plastike, ki jo sicer uporabljajo za embalažo živil in pijač. Prenaseljen svet Čez sto let bo človeštvo štelo 15 milijard Vsako minuto se svetovno prebivalstvo poveča za 150 novih Zemljanov, med dojenčki, ki privekajo na svet, pa je največ Kitajčkov, Indijcev in Južnoameričanov. Vsak dan je človeštvo številnejše za okrog 220.000 ljudi, vsako leto pa se svetovna človeška družina poveča za 80 milijonov novih glav. V minulih nekaj desetletjih je prišlo do največjega povečanja svetovnega prebivalstva v vsej človeški zgodovini. Po strokovnih ocenah se je svetovno prebivalstvo od leta 1950 povečalo kar za 2 milijardi. V naslednjem enako dolgem obdobju pa naj bi se povečalo še za naslednje 3 in pol milijarde. Za kakšen silovit skok gre, je lepo razvidno iz podatkov o dosedanjem gibanju svetovnega prebivalstva. V začetku našega štetja je človeštvo štelo vsega skupaj 200 milijonov ljudi, v začetku minulega stoletja eno milijardo, leta 1910 pa že dve milijardi. Če se bo sedanja skokovita rast nadaljevala, bo ob prelomu tisočletja živelo na našem planetu 6,2 milijarde ljudi, leta 2025 že 8,5 milijarde, leta 2100 pa bo na svetu bivalo 15 milijard ljudi. Koncentracija prebivalstva bo največja v Aziji in Južni Ameriki. Kako nahraniti toliko ust in toliko ljudem zagotoviti dostojno življenje, je seveda izjemno težka naloga. tehnologija, ki so jo razvili v kanadskem podjetju Imax Systems iz Toronta, pa obljublja preporod tridimenzionalnega kina. Prvi tridimenzionalni film v novi teniki že vrtijo na letošnji svetovni razstavi v Osaki. Za ogled filam velja silno zanimanje in ljudje v dolgih vrstah čakajo, da pridejo do sedeža in do posebnih naočnikov. Brez slednjih namreč ni nič z osupljivim tridimenzionalnim filmom. Naočniki delujejo tako, da sta desna in leva odprtina, ki sta prekriti s steklom, v katerem so tekoči kristali, pod vplivom električnih impulsov izmenoma neprozorni in prozorni. Ker je to menjavanje računalniško natančno uglašeno z izmenjavanjem projekcije iz dveh projektorjev, se v možganih gledalca ustvari prostorska slika. Infra rdeč signal odreja, da se 24-krat v sekundi izmenoma odpre in zapre leva oziroma desna polovica naočnikov, ko se pojavi na platnu posnetek, narejen z desenega oziroma levega zornega kota. Vse skupaj poteka brehibno in je izjemno učinkovito. Presenetljiva je predvsem ostrina in kakovost filmske projekcije. Vendar bi zgolj s tem ne dosegli tak-ne realističnosti globinskega filma. Uporabili so tudi star trik, močno zakrivljeno platno, katerega robovi so zunaj vidnega polja gledalcev. Tako tudi posnetki predmetov, ki se gibljejo in izginejo iz vidnega polja, ne razbijejo iluzije globinskega gledanja. Gledalec ima občutek, da je sredi dogajanja samega. Zdaj je na potezi filmska industrija, da ustvari dovolj zanimivih in dobrih tridimenzionalnih filmov. Če jih ne bo, bo tudi ta poskus oživitve globinskega kina najbrž le muha enodnevnica. ZGODILO SE JE • V newyorški bolnišnici je umrla slovita švedska filmska igralka Greta Gabro. • Neznani tatovi so opustošili arheološki muzej v Korintu. Odnesli so 165 starin, med katerimi so mnoge neprecenljive vrednosti. V Grčiji je to največja kraja starin, kar jih pomnijo. • Znani proizvajalec elektomike japonski JVC je izdelal najmanjši vide-osistem na svetu. Kamera je težka 160 gramov, rekorder pa 530 gramov. Celotni sistem je združljiv z osnovnimi VHS sistemi. Cena: 1860 dolatjev. • Pijanim voznikom se na Irskem slabo obeta. Če bodo v pijanosti naredili hujši prometni prekršek, bodo morali še enkrat opravljati vozniški izpit, eno leto voziti z omejeno hitrostjo, za nameček pa bodo imeli vozilo označeno s posebnimi tablicami. ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA 1. MAJU POTA Ii\ SUJ / Morilec kmalu na zatožno klop Temeljni javni tožilec že vložil obtožnico zoper 22-letnega Silva Pluta, obtože-________nega poskusa posilstva in umora na grozovit način dežm ■ » poročaj ID OB AVTORADIO — Neznan storilec je v noči na 18. april vlomil v osebni avtomobil, parkiran v skupnih garažah na Cesti herojev v Novem mestu. Iz vozila 38-letnega Zdravka Gosence je odvil in odnesel avtoradio, vreden vsaj 3.000 din. VLOM V DELOVNO MIZO — Črnomaljski miličniki so 16. aprila iz tamkajšnjega Belta prejeli obvestilo o vlomu v orodjarno. Nekdo je namreč med 13. in 16. aprilom vlomil v predale delovne mize in iz nje odnesel ročno brusilko, vredno vsaj 3.500 din. KDO JE RAZBIJAL STEKLA? — V noči na 22. april je nekdo obiskal dvorišče stanovanjske hiše in kleparske delavnice 33-letnega Milana Kuralta na Ratežu. Iz kdove kakšnih razlogov je ponoči najverjetneje s kamnom razbil dvoje stekel na osebnih avtomobilih in s tem povzročil za dva tisočaka škode. Predrzneža še iščejo. OSTALA BREZ AVTOMOBILA NOVO MESTO — 23-letna Jožica Tomc iz Ulice Slavka Gruma je pred dnevi parkirala svoj golf na parkirišču pred stanovanjskimi bloki, kot pač to počno vsi ostali stanovalci. Toda prav njeno vozilo je padlo v oči nepridipravu, da je vanj vlomil, sedel za krmilo in se odpeljal neznano kam. Miličniško poročilo pravi, da je škode za sto tisočakov. EKSPLOZIJA IN POŽAR V »LIPI« KOSTANJEVICA — Minuli ponedeljek, 23. aprila, okoli 7. ure je prišlo v Novolesovem tozdu Lipa v Kostanjevici do eksplozije in kasneje še do požara, ki sta povzročila ogromno škodo, ki pa še ni ocenjena. Eksplozija, katere vzrok tudi še ni dokončno pojasnjen, je nastala v silosu z žaganjem, močan udami val pa je po povratnem kanalu iz silosa treščil v proizvodno dvorano. Več delavcev je popadalo na tla, na srečo pa ni bil nihče ranjen. Kot rečeno, je škoda ogromna, za teden dni je tudi ustavljena proizvodnja v tozdu. NOVO MESTO — Grozodejstvo, kakršnega Bela krajina ne pomni in kateremu so bili priče letošnjega 16. februarja ob najdbi trupla 22-letne Marjance Matjašič z Božakovega, bo že v kratkem dobilo tudi sodni epilog. Temeljni javni tožilec iz Novega mesta je namreč sredi aprila vložil obtožnico zoper 22-letncga Silva Pluta z Božakovega, bremeni ga poskusa posilstva in umora na grozovit način. Spomnimo se le na kratko. V petek, 16. februarja, so krajani okoli 22. ure na cesti pred vasjo Rosalnice našli osebni avtomobil, last Maijance Matjašič. Dekle je bilo tistega večera namenjeno v službo v metliško Beti, kjer je bila zaposlena kot kuharica, toda tja ni nikoli prišla. Slutnje, da se je z Maijanco zgodilo nekaj hudega, so se izkazale kot resnične. Po dolgotrajnem iskanju je naslednjega dne okoli 13. ure prišla pretresljiva vest: v Kolpi pod vasjo Rosalnice so našli povsem iznakaženo žensko truplo. In storilec? Periskava je stekla nemudoma, še istega dne so delavci UNZ Novo mesto prijeli 22-letnega Silva Pluta; priprli so tudi njegovega brata, vendar so ga kasneje izpustili, saj se je izkazalo, da z gnusnim dogodkom nima nobene zveze. Najraje je vlamljal v osnovne šole V Trebnjem prijeli 37-letnega Jožeta T. TREBNJE — Uslužbenci novomeške UNZ so v začetku aprila s pomočjo občanov v Trebnjem prijeli 37-letnega Jožeta T. iz Ljubljane, utemeljeno osumljenega številnih vlomov in tatvin po vsej Sloveniji; sedanji podatki kažejo, da jih ima na vesti preko 50. Nezaposleni Jože T. je očitno silno rad hodil tudi na Dolenjsko in v Posavje. Tako naj bi bil na območju UNZ Novo mesto vlomil v osnovni šoli Mirna in Mirna Peč, v črnomaljski vrtec in mirenski zdravstveni dom. Na območju krške UNZ pa naj bi bil Jože T. dvakrat vlomil v osnovno šolo Dobova, v Kapelah v trgovino, pošto, osnovno šolo in krajevni urad, na Blanci v pošto, krajevni urad in osnovno šolo. Prav tako naj bi bil vlomil v osnovno šolo v Brestanici, poleg tega pa še v vrtec, v Krmelju pa naj bi bil obiskal prostore rokometnega kluba in osnovne šole. Možakar naj bi bil jemal večinoma denar, vse ostale podrobnosti pa bo treba pojasnjevati še preiskovalnemu sodniku. Ta je za osumljenega že odredil pripor. Tistega večera seje Marjanca po cesti med Radoviči in Rosalnicami peljala v službo, ko jo je med potjo ustavil Silvo Plut. Peljala sta se kaka dva kilometra, tik pred vasjo Rosalnice pa je morala Marjanca vozilo ustaviti. Z nožem v roki in z grožnjami je Plut dekle zvlekel kakih 200 metrov stran od ceste proti Kolpi. Opisa vsega, kar se je tam dogajalo, tudi papir ne prenese, Marjanca je umrla strašne smrti. Istega dne, ko je bilo najdeno truplo Matjašičeve — bila je sobota, 17. fe-bruarja — pa je prišlo do krvavega obračuna, le da z bistveno manj pretresljivim koncem, tudi v Novem mestu. Sredi aprila je novomeški temeljni javni tožilec vložil obtožnico zoper 32- SMRT NA CESTI KOČEVJE — Do hude nesreče, ki je teijala človeško življenje, je prišlo 17. aprila ob 20.45 na magistralni cesti med Kočevjem in Ribnico pri Ložinah. 49-letni Nikola Radič je vozil iz Ribnice proti Kočevju in je zasenčil luči, ker mu je nasproti peljala kolona vozil. Zaradi zmanjšane vidljivosti ni opazil 36-letnega Srečka Zorca iz Kočevja, ki je hodil po desnem robu ceste. Pešec je podlegel poškodbam na kraju nesreče. PO DOLENJSKI DEŽELI • Črnomaljčan Jure D. je minulo soboto zgrožen in razbuijen poklical miličnike in jim potarnal, da je bil preko noči ob 2.500 dinarjev. Hčerko je namreč pustil v disko, med 21. in 24. uro pa ji je izginila svetlorjava usnjena jakna. Do plesa ji po tem odkritju zanesljivo ni bilo več. • Z originalnim ključem v roki je nekdo minuli teden sredi noči stopil v pritlično pisarno novomeške Zveze telesnokultumih organizacij. V noč je odnesel radiokasetofon znamke Hitachi in dva rdeča dresa. Vrata je ob odhodu prijazno zaklenil. Možje postave sedaj obiskujejo športne prireditve in iščejo neznanca v rdečem dresu. • 26-letna Nadja P. iz Ulice Slavka Gruma v Novem mestu je prejšnji teden parkirala svoj golf pred Dolenj-kino trgovino na Ragovski ulici. Ponoči pa se je v nezaklenjen avtomobil usedel neznanec, vzel v roke orodje in odvil avtoradio kasetofon ter ga odnesel s seboj, obenem pa še 15 otroških tridelnih trenirk. Neprevidnost je Nadjo stala dobrih 8 tisočakov. Dolenjka kvari dosežke akcije Ob veliko spodbudnih ugotovitvah je dolenjska magistrala tista, ki kvari te akcije »-10 odstotkov« — Smrt žanje med vozniki rezulta- lovanska in da, potem ko zberemo vse njene rezultate, najdemo na prvem mestu Slovenijo s 5,3 odstotka manjšim številom prometnih nezgod, poškodovanih in mrtvih; Bosna in Hercegovina je druga s — 4 odstotki, Hrvaška in Kosovo sta pri popolnoma enakih številkah kot leto poprej, medtem ko se je število nezgod, mrtvih in ranjenih v Srbiji lani povečalo za 1,3 odstotka, v Makedoniji za 6,8, v Črni gori za 10,9, v Končno je tudi republiški svet za preventivo in vzgojo v svojo oceno uspešnosti prvega leta akcije »-10 odstotkov« zapisal: »Na tako pomembni in prometni tranzitni cesti, kot je med Korenskim sedlom, Ljubljano in Bregano, ne pomagajo druge rešitve kot temeljita sprememba — nova avtocesta.« Kgjti prav dolenjska magistrala je v minulem letu poskrbela, da navzlic nekaterim obetavnim podatkom v Sloveniji z -ezultati akcije ne moremo biti zadovoljni. Resda se je lani pripetilo »le« 5.825 irometnih nezgod, kar je v primeijavi z etoma poprej za 6,4 odstotka manj, za 11,1 odstotek se je zmanjšalo število mrtvih otrok in mladoletnikov; kar za 19,8 odstotka je bilo lani manj mrtvih pešcev; za 21,9 odstotka manj mrtvih voznikov motornih koles. Toda to je le svetlejša stran lanskih dosežkov akcije »-10 odstotkov«. Povsem nekaj drugega je namreč dejstvo, da nikoli doslej v Sloveniji ni izgubilo življenje toliko voznikov osebnih avtomobilov kot prav lani: 182 ali 15,2 odstotka več, kot dve leti poprej. Tudi število žrtev med potniki se je povzpelo na rekordnih 152. In to sta glavna razloga, da se navzlic manjšemu številu prometnih nezgod ni zmanjšalo tudi število smrtnih žrtev. Dolenjska magistrala pa je tu odigrala najvidnejšo vlogo; na vseh magistralnih cestah v Sloveniji je lani umrlo 260 ljudi, samo med Korenskim sedlom, Ljubljano in Bregano kar 104 ali 11,2 odstotka več. Vzroke vsi verjetno bolj ali manj poznamo, zato zapišimo le še naslednjo ugotovitev: od leta 1985, ko smo na slovenskih cestah zabeležili najmanj smrtnih žrtev doslej, se vsako leto vztrajno povečuje število tistih, ki ne uporabljajo varnostnih pasov. Število pripetih voznikov in sopotnikov seje danes zmanjšalo že na pičlih 40 odstotkov, svoj delež krivde za to nosijo tudi smešno nizke kazni. Za konec pa venarle ni odveč dodati, daje akcija »-10 odstotkov« vsejugos- Vojvodini pa kar za neveijetnih 12,3 odstotka. Eno z drugim torej pomeni, da se je v letu 1989, ko smo v J ugoslavi-ji z velikim pompom pričeli akcijo »-10 odstotkov«, katere ciljev verjetno ni potrebno posebej predstavljati, število nezgod najugoslovanskih cestah povečalo za en odstotek, število mrtvih za poldrugi in število ranjenih za 0,8 odstotka. Ti podatki so nas popeljali še korak bliže prometno najnevarnejšim državam sveta. Tja, kjer na eni od lestvic že najdemo prav našo republiko: skupaj s Portugalsko je Slovenija po številu mrtvih na en milijon prebivalcev na prvem mestu. B. B. BREZ GLASBENIH UŽITKOV Prejšnji teden je 23-letni Miro Šreler iz Gorice pri Črnomlju parkiral osebni avtomobil pred črnomaljsko kinodvorano. Hudo pa je bil presenečen ob vrnitvi: zaman je iskal gumb, da bi vključil avtoradio, slednjega v vozilu ni bilo več. Šneler je oškodovan vsaj za 2.500 din. Tatu še iščejo. Kako do svojih podatkov? Od 24. marca je v veljavi zakon o varstvu osebnih podatkov — Vsakdo ima pravico vpogleda Dober mesec, točneje od 24. marca letos, je v veljavi zakon o varstvu osebnih podatkov, ki prinaša na to, še pred meseci tako občutljivo in skrbno varovano področje nekaj velikih sprememb. V prvi vrsti gre za novost, ki občanom omogoča vpogled v zbirko podatkov organov za notranje zadeve: vsakdo se ima pravico seznaniti z vsem, kar je zbranih podatkov o njem, pravico ima tudi zahtevati izpis svojih podatkov iz teh zbirk. Razumljivo, da je takšna novost med občani naletela na precejšen odmev in tudi radovednost. Ni jih malo, ki bi se želeli seznaniti s podatki, ki so jih o njih zbrali bodisi delavci organov za notranje zadeve, bodisi kdo drug. In kako do teh podatkov priti? Vinko Pavlin, načelnik UNZ Novo mesto, pravi takole: »Za podatke, ki jih zbirajo in hranijo občinski upravni organi za notranje zadeve, se bodo morali občani obračati k njim. Gre za podatke, ki se nanašajo na orožne liste, osebne izkaznice, potne liste, vozniška dovoljenja, državljanstva, izpiske iz matičnih knjig ter podobno. Vpogled v vse ostale podatke omogoča Republiški sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani. Posamezniki, ki do teh podatkov želijo priti, naj vložijo ustno ali pismeno zahtevo neposredno na RSNZ, lahko pa tudi na posameznih postajah milice ali občinskih upravah za notranje zadeve. Vse ostalo je naša stvar.« Nekaj pa ob tem vendarle še velja dodati. Zakon resda že velja dober mesec, z njim pa tudi prehodne določbe, ki dajejo večmesečni rok, da se dajalci podatkov prilagodijo novi zakonodaji in najdejo tudi ustrezno obliko in način, kako čim-prej ugoditi zahtevam občanov. Vse dotlej verjetno brez čakanja in tudi kakšnih manjših zapletov ne bo šlo; Vinko Pavlin zategadelj tiste, ki bi do svojih podatkov želeli priti že sedaj, prosi za nekaj strpnosti in potrpežljivosti. letnega Ljubka Pavloviča iz Novega mesta, osumljenega poskusa uboja svoje žene. Vse seje pripetilo sredi belega dne okoli 13. ure. Nesoglasja med zakoncema so bila na dnevnem redu, Ljubko je ženo večkrat pretepal, samo letos so novomeški miličniki zategadelj morali trikrat posredovati. Žena Veselka se je zategadelj odločila, da moža dokončno zapusti, Ljubko pa tega ni mogel prenesti. V soboto je ženo našel v Bršljinu v stanovanju njene prijateljice. Veselki je sicer uspelo zbežati na stopnišče, tam pa jo je mož dohitel in jo izmenoma s topim in ostrim delom sekire udaril vsaj desetkrat, prenehal je šele, ko je žena obležala v mlaki krvi. Prepričan je bil, daje mrtva, toda zdravniki v novomeški bolnišnici soji vendarle rešili življenje, Veselka je danes delni inva- Hd B. B. Posiljevalci že prijeti Štirje dvajsetletniki, po rodu iz drugih republik, so v Kočevju prejšnji teden posilili 27-letno L. Ž. KOČEVJE — V noči s 17. na 18. april je prišlo v Kočevju do posilstva. Štirje fantje, stari od 18 do 21 let, so posilili 27-letno L. Ž. iz Kočevja in se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Fantje in dekle so se spoznali tisti večer v bifeju Jelka (upokojenski klub) v Kočevju. Okoli polnoči ali malo čez se je L. Ž. odpravila na obisk k fantu na Rudnik, njeni družabniki pri pijači pa so jo spremili del poti. Šli so po peš poti preko zapornic na Rinži in nato po Črnomaljski cesti (proti pokopališču), od koder je dekle nameravala po bližnjici na Rudnik. Fantje so jo med potjo nagovaijali k spolnim odno-. som. Dekle pa ni pristalo. Zato jo je F. M. podrl na tla, nakar sojo vsi po vrsti posilili, tako da sta jo vedno dva držala. Preostali posiljevalci so še K. A., I. M. in S. M. Vsi so po rodu iz drugih republik, vendar so trije za stalno prijavljeni v Kočevju, četrti pa je bil tu na obisku. Dejanje je bilo dokončano okoli pol druge ure zjutraj. Pri tem je bilo dekletu strganih nekaj oblačil, poškodovali pa so ji tudi nogo, da je bila potrebna zdravniška pomoč. Posilstvo sta dekle in njen fant ob 3.15 prijavila na postaji milice v Kočevju. Kočevski miličniki so kmalu ugotovili osumljence in bodo zoper nje podali kazensko ovadbo pri Temeljnem javnem tožilstvu Ljubljana-enota v Kočevju. 1 PRIMC T Vračajo zastarane spise Težave črnomaljske sodnice za prekrške — Spisi prihajajo celo po zastaranju — Računalnik? ČRNOMELJ, METLIKA — Sodnik za prekrške za obe belokranjski občini je v preteklem letu reševal kar 2.127 zadev. Res, daje nekaj ostalo tudi nerešenih, zastaranj pa v Beli krajini skoraj ne poznajo, saj jih imajo le 12, a še tu je šlo za nedosegljive obdolžence. Sicer pa so, kot pove Mirjana Gari-lovič, lani reševali največ predlogov s področja cestnoprometnih prekrškov ter kršitev javnega reda in miru, močno pa seje povečalo predvsem število krši- Oče mrtev, mati in otroka hudo ranjeni Tragična prometna ne-zgoda pri Jezeru JEZERO — En mrtev in trije hudo ranjeni, ob tem pa še ogromna materialna škoda — takšen je obračun hude prometne nezgode, do katere je prišlo v soboto, 21. aprila, ob 8.55 na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom, pri Jezeru. 39-letni Borislav Šumonja iz okolice Vinkovcev, začasno na delu v Švici, se je tisto jutro peljal z osebnim avtomobilom proti Ljubljani in pri Jezeru v preglednem desnem ovinku pričel prehitevati neznano vozilo. Prav takrat, ko je bil na levi strani ceste, je nasproti s tovornjakom pripeljal 31-letni Grosupeljčan Jože Šipelj. Prišlo je do silovitega čelnega trčenja, v katerem je bil na mestu mrtev voznik Šumonja, hudo ranjeni pa so bili v njegovem vozilu še žena Slovenka ter otroka, petletna Katica in 11 -letni Radovan. Voznik tovornjaka v nezgodi ni bil ranjen, škode na zviti pločevini pa je bilo kar za 370.000,00 din. KAJ VEŠ O PROMETU V METLIKI METLIKA — Na občinskem tekmovanju Kaj veš o prometu, ki gaje pred nedavnim pripravil občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, so sodelovale 3 ekipe učencev 5. in 6. razredov ter 3 ekipe učencev 7. in 8. razredov. Prvi trije učenci na obeh stopnjah so prejeli praktične nagrade, ki jih je prispevala srednja šola tekstilne usmeritve Metlika, vsi pa praktična spominska darila, ki sta jih prispevali Zavarovalna skupnost Triglav in skupščina občine Metlika. V tek- tev davčnih predpisov in predpisov s področja SLO in DS. Nekoliko bolj razveseljivo pa je, daje bilo v postopku manj mladoletnikov kot leto poprej, le 96, kar 82 pa jih je prišlo pred sodnika za prekrške zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov. »Pri reševanju zadev se srečujemo s težami predvsem, kadar pošiljamo naše zadeve v pravno pomoč v druge republike; izjema so le hrvaške občine, ki mejijo na Slovenijo. Od drugod prihajajo spisi včasih nazaj celo po zastaranju. Problem je, ker tudi prisilne privedbe ne uspejo. Posebno v črnomaljski občini je namreč veliko delavcev iz drugih republik, zlasti v Beltu in rudniku Kanižarica, ki naredijo številne prekrške, a so navadno zaposleni le krajši čas in odidejo,« pravi sodnica za prekrške. Garilovičeva opozarja tudi na tehnično težavo v njihovi službi: potrebovali bi namreč računalnik, a ne zato, da bi nanj pisali odločbe, saj je potrebno obrazložiti vsako posebej, ampak zato, da bi vodili evidenco, predvsem vpisnike. To opravilo je sedaj ročno, v kartoteki pa je kar 5.000 kartic. »Razumem, daje oprema draga, toda glede na to, da smo medobčinski organ, za dve občini to ne bi bilo tako veliko breme. V metliškem in črnomaljskem izvršnem svetu so sicer obljubili, da bodo ugotovili, kakšne so realne možnosti za posodobitev našega poslovanja. Dlje od obljub oz. sklepov pa še niso prišli,« pravi Garilovičeva, ki predlaga tudi, da bi v Beli krajini uvedli dežurno službo vsaj ob sobotah in nedeljah, tako kot jo imajo v Trebnjem. M. B.-J. IZ TOVARNE KRADEL ČEVLJE DOLENJSKE TOPLICE — 32-letni Z. M. iz Občic pri Novem mestu je utemeljeno osumljen, da je v topliški tovarni čevljev Bor počenjal prepovedane stvari. Kot kažejo prvi podatki, naj bi bil 18. aprila letos v dopoldanskem času iz Bora izmaknil pet parov lahkih čevljev v skupni vrednosti 1.072 din. Še istega dne je tri pare prodal, ostala dva pa sta mu bila ob hišni preiskavi zasežena. Možakarja čaka pot k sodnikom. NOVO IN STARO — Starodavnemu gradu Škrjjevo bodo dodali ob vznožju hriba nekaj bolj novodobnega. O nastajajoči zgradbi (na sliki) so se pogovarjali tudi na marčevski trebanjski okrogli mizi »Trška naselja Mirenske doline« in o njej rekli, da ne spada v grajsko okolje. V trebanjskem Zavodu za urbanistično načrtovanje zatrjujejo, da na omenjenem območju po obstoječih občinskih ubranističnih dokumentih ni mogoča nikakršna gradnja in da na tej podlagi zidove ni mogoče legalizirati. (Foto: L. M.) Kočevar iz OŠ Metlika, ekipno pa je i obeh stopnjah zmagala OŠ Podzemelj. Telefonska števika 985 dežura 24 ur Vloga občinskega centra za obveščanje NOVO MESTO — Čeprav v Novem mestu že tretje leto deluje občinski center za obveščanje, je o tem seznanjeno kaj malo ljudi. In to navzlic temu, da je vloga centra posredovati in ukrepati tudi v primerih, ko so ogrožena bodisi človeška življenja, bodisi materialne dobrine. Pa najsi gre za prometne ali druge nezgode, elementarne nesreče, onesnaževanje okolja, najdbe neeksplodiranih bojnih sredstev, prekinitve v električnem omrežju in podobno. Vse to so področja, o katerih omenjeni center, katerega telefonska številka je 985, zbira podatke in jih nemudoma posreduje odgovornim organom in organizacijam. Občinski center za obveščanje je prav zategadelj izdelal tudi nekaj propagandnega gradiva, s katerim obvešča občane o svojem poslanstvu, Še posebej, ker center deluje neprekinjeno 24 ur. Telefonska številka 985 je tako dostopna ob vsakem času. Miljana Garilovič NEPREVIDNO Z MOTORJEM PREČNA — 57-letna Vera Derganc iz Prečne se je 16. aprila ob 20.05 peljala na kolesu z motorjem skozi naselje, ko pa je privozila do lokalne ceste Bršljin — Straža, se ni prepričala, ali lahko nanjo varno zavije. Tisti hip je namreč po njej z osebnim avtom pripeljal 32-letni Franc Miš-maš iz Meniške vasi. Dergančevi seje sicer skušal izogniti, a jo je vseeno zadel. Ranjenko so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je bilo za 1.700 din. Kam so izhlapele zavore in motor? Novi primeri odkritih tatvin v IMV Novo ________mesto__________ NOVO MESTO — Ali gre številne odkrite kraje v novomeški IMV pripisati budnejšim očem odgovornih ali pa povečani tatinski dejavnosti, bodo morali pojasniti drugi, dejstvo je le, da sta bili minuli četrtek odkriti dve novi tatvini. Tako so v IMV-Revoz ugotovili, daje nekdo med 27. marcem in 19. aprilom z montažnega traku katrc odnesel neznano kam glavo motorja skupaj z ventili. Ker ne gre za majhno stvar —mimogrede, vredna je kar 13.000 din bi bilo zanimivo vedeti, kako je plen spravil izza tovarniške ograje. Istega dne pa je bila prijavljena še ena kraja. Med 23. marcem in 19. aprilom je nekdo iz oddelka montaže katrc jemal prednje zavore in jih odnašal neznano kam, verjetno domov. Tovarno je oškodoval za nič več in nič manj kot 19.933,10 din. Ali gre v obeh primerih za enakega storilca, bo — vsaj upamo tako — pokazala preiskava. Z AVTOM NA BOK — 31-letni Leopold Jurglič iz Prelesja seje 17. aprila ob 11.25 peljal z osebnim avtomobilom po magistralni cesti iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri vasi Brezje, koder poteka cesta po klancu navzdol, je v nepreglednem levem ovinku zapeljal na levo in trčil v zemeljski ter skalnat vsek, nakar je avtomobil odbilo nazaj na cesto, kjer seje prevrnil na desni bok. Materialne škode je za 300.000 din. PREHITEVAL JE V ŠKARJE — 17. aprila ob 11.00 seje 55-letni Gorgi Gor-gicvski iz Delčeva peljal z osebnim avtomobilom po magistralni cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Na karteljevskem klancu je pričel v preglednem desnem ovinku prehitevati kolono vozil, takrat pa je z osebnim avtom pripeljal nasproti 52-letni Stanislav Urbas iz Samobora. Slednji je sicer zaviral in se umikal v desno, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Trk je bil tako močan, da je Urbasovo vozilo obrnilo preko strehe. Voznika sta bila hudo po- , škodovana in se zdravita v novomeški i bolnišnici, škode na zviti pločevini pa je za ■ okoli 30.000 din. PREHITRO PO SPOLZKI CESTI — 34-letni madžarski državljan Ede Dinc-zing seje 20. aprila ob 18.35 peljal s toj vornim avtomobilom proti Zagrebu. Pri Pluski je naletel na vozila, stoječa zaradi manjše prometne nezgode, vendar zaradi i prevelike hitrosti tovornjaka ni mogel ustaviti, pač pa je zavil na levi vozni pas. Prav takrat je po njem pripeljal nasproti z : osebnim avtom turški državljan Hasan j Ipek. Vozili sta se oplazili, nakar je v Dinczingov tovornjak trčil še Grk Anasta- J siadis, kije vozil za Ipckom. Anaslasiadis j in njegova žena sta se pri trčenju huje ranila in se zdravita v novomeški bolnišnici« materialna škoda pa v času poročanja še ni dokončno ocenjena. Derbi v Novem mesju dobile rokometašice Itasa — Črna sobota za igralce Inlesa in Krškega — Ze jutri njun medsebojni obračun, ki odloča veliko tega Rokometašice kočevskega Itasa nezadržno jurišajo na naslov prvakinj v prvi republiški ligi. V derbiju sobotnega 14. kola so zabeležile nadvse pomembno zmago v Novem mestu in tako obdržale točko naskoka pred Mariborčankami. Upajmo, da si v preostalih štirih kolih ne bodo privoščile kakšnega spodrsljaja. Z igro, kot so jo v soboto pokazale v športni dvorani pod Marofom, se za kaj takega ni bati. lahko sc zgodi, da bodo že po jutrišnjem 19. kolu zadnji, v goste jim namreč prihajajo ranjeni Ribničani, točke pa potrebujejo oboji. B. B. m Derbi KOLA PRIPADEL KOČEVKAM — Rokometašice IMV Novega mesta (v belih dresih) so v sobotnem najzanimivejšem srečanju 14. kola ostale doma praznih rok. Povsem zasluženo sojih ugnale igralke kočevskega Itasa, ki so tako napravile še en velik korak h končnemu cilju — osvojitvi naslova prvakinj. Zmaga gostij je bila zanesljiva, Novomeščanke so pokazale eno svojih slabših iger. (Foto: B. B.) Jesen boljša od pomladi Končano prvenstvo v zvezni in republiški ženski odbojkarski ligi — Skromen pomladanski izkupiček Kako oceniti v soboto končano žensko odbojkarsko sezono? Igralke LIK Kočevja so obetale in obljubljale več, po jeseni so celo ogrožale vodilno Železničarjevo ekipo in bile drugouvrščena vrsta v zahodni skupini II. zvezne lige. Črna spomladanska serija pa je pokvarila veliko tega, enako ve|ja za mlade Igralke novomeškega Pioniija, novinke v prvi republiški ligi. Kočevke so prvenstvo sklenile s pričakovanim porazom v Osijeku proti ekipi, Elanovci z obema točkama iz Medvod! Že jutri popoldne proti “ iluŠI Teolu Slovanu } Kapetan nogometašev novomeškega Elana Jože Pavlin seje izkazal kot odličen napovedovalec. Že med tednom je namreč obljubljal zmago elanovccv v srečanju 18. kola prve republiške nogometne Ege v Medvodah. Le malokdo je verjel v kaj takega, toda Novomeščani so se v nedeljo zvečer vrnili domov z obema točkama v žepu. S točkama, ki sta jih bržkone že osem kol pred koncem prvenstva rešili skrbi za obstanek. Igralci Medvod so imeli sicer premoč, zapravili so tudi nekaj priložnosti za dosego zadetka; kakih 300 gledalcev je, nezadovoljnih, ker niso videli zadetka, že zapuščalo stadion. Takrat pa se je sreča že drugič v tednu dni znova nasmehnila nogometašem Elana. Prav v zadnji minuti je Kostrevc poslal predložek pred vrata gostiteljev, žoga pa je najbolj presenetila vra-tarja Andrica, od katerega seje na veliko veselje gostujočih igralcev odbila v mrežo. Le malo zatem je koprski sodnik Durmič odpiskal konec tekme. Dve nenadejani jočki sta novomeško enajsterico popeljali kar na šesto mesto na lestvici. Toje za novince v ligi seveda izreden uspeh, toda do konca bojev za točke je še daleč, razlike pa 'Vedno majhne. Za elanovci so kar tri ekipe z vsega točko zaostanka, zato bi mo-zebiten nov uspeh Novomeščanom prišel se kako prav. Ne le da bi se z njim dokončno rešili vseh skrbi v boju za obstanek. Pač bi lahko pričeli razmišljati celo o mc-stu v gornjem delu lestvice. Za kaj takega Pa bo potrebno jutri, v petek, na domačem 'grišču ugnati ljubljanskega Slovana, eki-P°, kije v prvem delu Novomeščane prežgala kar s 4:0. Toda Ljubljančani igrajo spomladi v sila slabi formi in nemara je Pfav v tem tudi priložnost za elanovce. TURNIR V Malem nogometu . ŠENTJERNEJ NK Zidaki iz Šent-Jerneja organizira v nedeljo, 29. aprila, ! žlonogometni turnir za prehodni pokal KS Šentjernej. Turnir se bo pričel ob 13. Uri na igrišču osn< vne šole v Šentjerneju, Ufganizator pa zbira prijave do 12.30 na uan igranja. Najboljše ekipe čakajo lepe nagrade, ob lem pa še obvestilo, da bo Pohodni pokal prejela najbolje uvrščena ek>pa iz šentjernejske krajevne skupnosti. ALPE ADRIA MED 7. IN 12. MAJEM , ZAGREB — Letošnja tradicionalna kolesarska dirka Alpe Adria bo trajala od . '.^o 21, maja, start bo v Zagrebu, cilj pa v Ljubljani. Udeležbo so doslej prijavile yUpe Sovjetske zveze, Zahodne Nemčije, I — inc-to-Pri radi radi ogel pas-oti l isan ;c v lsta-iadis rani' •niči.' ja še ZA PRAZNIKE NA DIVJO KOLPO OSILNICA — Od jutri, 27. aprila, Pa vse do 2. maja bodo vsak dan na divjih vodah Kolpe mednarodna tekmovanja v kajaku in kanuju. Vedno ** začno ob 10. uri na kajak stezi pri Starih malnih. Tekmovanja so zanimiva že zato, ker na njih nastopajo "ajboljši jugoslovanski in nekateri najboljši tuji tekmovalci. Ogled tekmovanja pa je tudi lep izlet v slikovito m malo znano dolino zgornje Kolpe. kije osvojila naslov prvakinj in napredovala v A 2 zvezno ligo. Nihče ni računal na presenečenje v zadnjem kolu, zato pa nihče tudi ni računal na tako skromen izkupiček kočevskih odbojkaric v spomladanskem delu prvenstva. Dvema uvodnima zmagama je namreč sledila serija porazov, prekinjena šele v finišu prvenstva. Kočevke znajo in zmorejo več, to so pokazale zlasti v zadnjem jesenskem kolu, ko so prizadejale bivšim in novim prvoligaši-cam, ekipi osiješkega Željezničarja, prvi in do takrat edini poraz na prvenstvu. Upajmo, da si ekipa v novem prvenstvu ne bo dovolila tako spremenljive igre in forme, kajti ni jih malo, ki so prepričani, da bi sedanja generacija kočevskih odbojkaric lahko zaigrala tudi v prvoligaški družbi. Veliko slabše, kot je kazalo jeseni, so prvenstvo končale tudi igralke Pionirja v prvi republiški ligi. Osmo mesto je za novinke v ligi še zmeraj lep uspeh, čeprav so pionirjevke pokazale, da so sposobne še kaj več. V prvem delu prvenstva so bile več tednov celo na čelu lestvice, uvrstitev pri vrhu pa so si zapravile spomladi z nekaj nenadejanimi porazi na domačem parketu. Brez dvoma pa je trener Janez Mohorčič naredil ekipo, od katere lahko še veliko pričakujemo. Nemara tudi boj za zvezno ligo. Derbi med Novomeščankami in Ko-čevkami je bil odločen že v prvem polčasu. Gostiteljicam je sicer uspelo ustaviti najnevarnejšo strelko Itasa Jcričcvo — v celi tekmi je dosegla vsega tri zadetke — toda kaj, ko so se razigrale druge, predvsem Bejtovičeva in Vukova, tako da Novomeščanke tokrat niso imele pravih možnosti za podvig. Zmaga Kočevk je povsem zaslužena, z njo so naredile nov korak h končnemu cilju — osvojitvi naslova. Novomeščankam ostaja v uteho, da so še zmeraj v igri za tretje mesto, ki ob predvideni reorganizaciji tekmovalnega Gimnazijci so republiški prvaki v odbojki Podvig mlade novomeške ekipe — Kvalitetne ____________igre_____________ NOVO MESTO Da trditev o izredno nadarjenem mladem rodu novomeških odbojkaijev ni izvita iz. trte, je pokazal moški finalni srednješolski turnir Slovenije, katerega organizatorje bila novomeška ZTKO. Gimnazijci Novega mesta, katere je vodil prof. Janez Mohorčič, so vse presenetili in zasluženo osvojili prvo mesto. Sicer pa poglejmo najprej rezultate predtekmovanja. Skupina A: SNŠ Ljubljana — SŠTZU Novo mesto 2:0, SŠPKU Maribor — SKT>Š Koper 2:1, SŠPKU Maribor — SNŠ Ljubljana 2:0, SŠTZU Novo mesto — SKPŠ Koper 2:0; skupina B: SPŠ Ljubljana Gimnazija Ravne 2:0, Gimnazija Novo mesto CUIŠ Jesenice 2:0, Gimnazija Novo mesto SPŠ Uub-Ijana 2:0, Gimnazija Ravne — CUIŠ Jesenice 2:0. V odločilnem srečanju za prvo mesto so nato novomeški gimnazijci z. 2:0 (15, 1) premagali ekipo SŠPKU Maribor. Za Novomeščane so igrali: Gorazd Jakše, Samo Gotenc, Boštjan Vidmar, Gregor Žunič, Boštjan Falkner, Jure Gros in Maks Rozman. Dirka, ki bo trening in tekma hkrati Brane Rokavec letos ostal brez priprav TREBNJE Tako rekoč brez treninga bo Brane Rokavec, znani trebanjski motociklist, 1. maja po daljšem prisilnem odmoru letos prvič sedel na motor. V avstrijskem Salz-burringu bo moči pomeril na veliki mednarodni FIM dirki, sedel bo na 80-kubični motor, katerega je kupil od svojega novomeškega prijatelja Lojzeta Pavliča. »Imel sem dober občutek, imam ga sicer še sedaj, toda veliko tega mi je pokvaril nesrečen padec konec marca. Ostal sem brez treningov in priprav, zdravil in celil sem poškodbe. Prvomajska dirka bo zame tekma in trening hkrati,« brez strahu pripoveduje Brane, ki si je tako rekoč doma med padcem z motorjem zlomil ključnico. A še zdaleč ni pomislil na morebitno slovo motociklističnemu športu, želje in cilji ostajajo enaki. »Na mednarodnih FIM dirkah, kakršna bo ta v Salzburringu, bi se rad uvrščal med prvih deset, na dirkah za domače prvenstvo pa želim biti povsem pri vrhu. Sodim, da se lahko vozim med prvimi tremi, glavna nasprotnika mi bosta znana dirkača Matulja in Pintar, kije lani osvojil tudi zlato čelado kot najboljši slovenski avto-moto športnik. Sicer pa bo kaj več laže reči po prvi dirki, prvi start za državno prvenstvo bo 20. maja v Novem Sadu.« Rokavec bo letos vozil zgolj v kategoriji do 80 ccm, sedaj ima na voljo dva motorja, enega za tekme in enega za trening. Ker evropskih in svetovnih prvenstev v tej kategoriji ni več, se bo pač poskušal na FIM dirkah. Želi nastopiti na petih in šestih: poleg Satz-burringa še v Zeltsvegu, Hocken-heimmu, Shleizu, Vzhodni Nemčiji in nemara še kje. Takšen program nastopov seveda veliko stane in Brane je zato nadvse hvaležen tistim, ki mu pomagajo. Generalnega pokrovitelja sicer nima, ob strani mu sedaj najbolj zvesto stojijo trebanjska Unitehna, SGP Grosuplje, Revulk Ljubljana in Pohorje Dob. p BREZ TRENINGA — Padec in poškodba konec marca sta Rokavcu precej prekrižala načrte, toda njegovi cilji z novim motorjem niso zategadelj nič manjši. L^koslovaške, Bolgarije, Poljske, Madžarske, Francije, Švice, Španije, Avstrije, žjc in seveda Jugoslavije. Kolesarje — žd njimi bodo tudi vsi najboljši novo-ž^ki tekmovalci — bo pot iz Zagreba godila preko Ptuja do avstrijskega Kotsc-, acha, nato do italijanskega Argenta in 0[,čno v Ljubljano. SOP KLEPAR, Podjetje za proizvodnjo industrijskeopreme, Krško p. o. Žadovinek 39, 68270 KRŠKO na podlagi delavskega sveta SOP KLEPAR razpisuje prosta delovna mesta delavcev s posebnimi pooblastili: 1. VODJA PROIZVODNJE 2. VODJA STROKOVNIH SLUŽB Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še: pod 1: — VI. ali VII. stop. strok, izobraz., ing. ali dipl. ing. strojništva — 5 let delovnih izkušenj — aktivno znanje enega svetovnega jezika pod 2: — VI. ali VII. stop. strok, izobraz. družboslovne smeri — 5 let delovnih izkušenj — pasivno znanje enega svetovnega jezika Ponudbe z opisom dosedanjih del in s priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: SOP KLEPAR, Žadovinek 39, 68270 KRŠKO. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem objavljenem postopku. sistema še vodi v na novo ustanovljeno medrepubliško ligo. Do Burje jih ločijo ne nedosegljive tri točke, zato bi jutrišnja zmaga proti Fužinarju v gosteh prišla še kako prav. Za razliko od ženske lige pa se v moški dolenjskima zastopnikoma slabo piše. Ribniški Inles Riko si je s porazom v Murski Soboti zapravil priložnost, da se približa tretjemu mestu, ki v novi sezoni zagotavlja igranje v višjem tekmovalnem razredu. Kot pravijo poročila, je bil poraz Inlesa Rika gladek, njegova igra pa slaba, daleč od tistega, kar zna in zmore. Skoro-da zanesljivo je že, da Ribničani v preostalih štirih kolih ne bodo mogli nadoknaditi zamujenega. Podobna ugotovitev velja za rokometaše Krškega, ki se krčevito borijo za obstanek v ligi. V soboto so tesno izgubili v Trbovljah, ta poraz pa jih je ob nenadejanem uspehu Prul v Škofji Loki potisnil na predzadnje mesto na lestvici. Kaj DRUGA DIRKA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO PRILIPE — V nedeljo, 29. aprila, bo na Prilipah pri Brežicah spet eden izmed bojev za državni vrh v motokrosu. Na letošnji drugi tekmi za državno prvenstvo se bo zbrala elita jugoslovanskih motokrosistov v razredu do 250 ccm. Med njimi bo tudi sedemčlanska brežiška ekipa z Marjanom Zdovcem, lanskoletnim viccprva-kom v tem razredu. Vožnje za uvrstitev na dirko bodo že dopoldan, trideset najboljših tekmovalcev pa se bo pomerilo na dirki ob 14. uri. OBE ETAPI NOVOMEŠČANOM ZADAR — Minuli kolesarski vikend je minil v znamenju tradicionalne in tokrat jubilejne, 30. »Jadranske magistrale«, kije zbrala na start preko 100jugoslovanskih kolesarjev. Tekmovalci so vozili dve etapi. V prvi, med Šibenikom in Kninom, je zmagal Robi Šebenik (Krka), drugi je bil Pagon (Sava) in tretji mladinec Fink (Krka), medtem ko je drugo, 107 kilometrov dolgo etapo med Kninom in Zadrom, presenetljivo dobil Novomeščan Milan Eržen. Skupni zmagovalec letošnje »Jadranske magistrale« je postal Kranjčan Marko Polanc. odbojka II. ZVEZNA LIGA — zahod, ženske, 18., ZADNJE KOLO: ŽE-UEZNIČAR — LIK KOČEVJE 3:0 (5, 7, 9) LIK Kočevje: Uran, Ibrahimovič, Klun, Briški, Hočevar, Drobnič. KONČNA LESTVICA: 1. Željez-ničar 30,2. Pula 30,3. Partizan Tabor 24,4. Bled 20,5. LIK Kočevje 18,6. Nova Gorica 18, 7. Poreč 18, 8. Igman 10, 9. Progres 8, 10. Maglič 4. I. SOL, ženske. 22., ZADNJE KOLO: ROGOZA — PIONIR 3:2 (-14,-10, 11, 13. 9) Pionir: Barun, Brulec, Koncilija, Podolski, Šleblaj, Hočevar, Kučera. Ostroveršnik. KONČNA LESTVICA: 1. Celje 36,2. Koper Cimos 34,3. Krim 26,4. Mislinja 26, 5. Paloma Branik II 24, 6. Topolšica Kajuh 24, 7. Ljubno GLIN 22,8. Pionir 20,9. Fužinar 20, 10. Rogoza 12,11. Partizan Kamnica 12, 12. Triglav 8. LESTVICA: 1. Slovenj Gradec 29, 2. IUV Usnjar 23, 3. Ajdovščina 21, 4. Šešir 20, 5. STT Rudar 20, 6. Inles Riko 18... 10. Prule 14.11. Krško 11, 12. Ormož 11. Pari prihodnjega kola: Krško — Inles, Prule Jadran itd. I. SRL, ženske, 14. KOLO: IMV NOVO MESTO — IT AS KOČEV-, JE 14:18(5:10) IMV Novo mesto: Butala, Klobučar, Hvala 2, Derčar 3, Veselič 3. Rebolj 2, Simončič, Šmalc, Tomas 4, Pate, Bučalo, Hočevar. Itas Kočevje: Štefanišin, Klarič. Klančar, Guštin l,Vuk.5, Križman 2, Jerič 3, Lindič, Bejtovič 6, Dragičevič. LESTVICA: 1. Itas Kočevje 23,2. Ferroterm Branik 22, 3. Burja Cen-trocoop 18, 4. IMV Novo mesto 15, 5. Alples 13 itd. Pari prihodnjega kola: Drava — Itas Kočevje, Fužinar IMV Novo mesto, itd. nogomet rokomet I. SRL, moški, 18. KOLO: POMURKA BAKOVCI — INLES RIKO 26:23 (14:12) Inles Riko: Lapajne, Mohar, Šilc, Marolt, S. Mihelič 6, Lesar 5, Tomšič 3, Mate 3, Fajdiga 3, Goleš, A. Mihelič, Djokič. STT RUDAR — KRŠKO 23:22 (13:7) Krško: Božič, Bogovič, Kozinc 5, Iskra 7, Keše 4, Kekič 1, Voglar 2, Glaser 1, Bernardič 2, Grmšek, Kuhar. SNL, 18. KOLO: MEDVODE— ELAN 0:1 (0:0) Elan: Rus, S. Mesojedec, Primc, Kramar, Kobe, Milanovič, B. Mesojedec, Plevnik (Horvat), Dujakovič, Kalabič (Hadžič), Kostrevc. LESTVICA: 1. Izola 28, 2. Slovan 24 ... 6. Elan 18, 7. Steklar 17, 8. Medvode 17, 9. Vozila 17, 10. Stol Virtus 16,11. Mura 15,12. Elkroj 14, 13. Partizan Hmezad 13,14. Pohoije 10. Pari prihodnjega kola v petek, 27. aprila: Elan — Slovan, Partizan Hmezad — Izola, Steklar — Pohorje, Elkroj — Mura itd. Tartan, kovačnica novih medalj? Z občnega zbora novomeških atletov — Tartan že čez nekaj mesecev — Na čelu novega UO Simo Gogič — Nič več Iskre Tenel, pač pa AK Novo mesto NOVO MESTO — Zagotovo najpomembnejša novica petkovega občnega zbora novomeških atletov je, da bodo — bojda je to že povsem zanesljivo — že čez nekaj mesecev vadili na novi tartanski preprogi preurejenega stadiona Bratstva in enotnosti v Portovaldu. Po domala stoletni bogati tradiciji atletike v mestu ob Krki in od vseh športov zanesljivo najtežjih pogojih dela je takšna vest za prenekatero obljub sito uho neverjetna in sanjska. Toda kot stvari kažejo sedaj, bo ta sen že do poletja postal resničnost. Na posebnem računu je zbranih ta čas že blizu 40 odstotkov potrebnih sredstev za novo tartansko maso, izbran je tudi že izvajalec in te dni naj bi bila tudi podpisana pogodba med novomeškimi atleti in zahodnonem-ško firmo »Politan«, ki je z umetno maso prekrila tudi atletski stadion v ljubljanski Šiški. Želja je, naj bi bila otvoritev stadiona v septembru združena z velikim mednarodnim mitingom. Da tudi ta želja ni neuresničljiva, pove podatek, da bo septembra v Splitu evropsko atletsko prvenstvo in da bo torej tiste dneve pri nas veliko tujih atletov, željnih in potrebnih preveijanj svojih moči in sposobnosti pred letošnjo največjo atletsko prireditvijo. Konec bo očitno domala vsakodnevnih voženj na treninge v Kočevje ali Šentjernej, konec negotovosti, novomeška atletika naj bi zaživela lepši in kvalitetnejši jutri. Pravi čudež je, kako jim je, denimo lani, uspelo na republiških prvenstvih osvojiti 13 zlatih, 16 srebrnih in 19 bronastih medalj, na državnih osvojiti eno prvo (mladinec Žižek v metu kladiva), šest srebrnih in tri bronasta odličja, večkrat obleči drese najboljših republiških in tudi državnih selekcij, da vsega ne naštevamo. Najboljšim so se v petek oddolžili z darili in priznanji. Prejeli sojih Igor Primc, Vesmin Kajtazovič, Primož Žižek, Aljoša Počič, Martina Hribar, Irena Vinder, Sandi in Tomaž Božič, Robert Štrukelj, Mateja Udovč, Polona Šinkovec, Dušan Zatežič, Nataša Podkrižnik, Katja Jankovič, Gregor Rus in Damir Delič. Pozabili niso tudi na šentjernejsko osnovno šolo, kjer raste izredno obetaven atletski rod in katere delo in rezultati so zgled vsem osnovnim šolam v Sloveniji. Janez Kuhelj in Slavko NOVO VODSTVO NOVOMEŠKE ZTKO NOVO MESTO — Zbor delegatov je pred dnevi izvolil novo vodstvo novomeške ZTKO. Predsednik in hkrati predsednik predsedstva je prof Marijan Špilar, podpredsednik Bruno Koprivnik, strokovni svet za vrhunski šport vodi prof. Janez Mohorčič, strokovni svet za šport v šolah prof. Vojko Škrabi in strokovni svet za športno rekreacijo Bojan Avbar. Ob tem ni odveč dodati, da ima novomeška ZTKO dva nova člana: ŠD 13. maj in Organizacijski odbor mirnopeških tekov. Prva in slej ko prej poglavitna naloga novoizvoljenega vodstva bo vsekakor dokončanje stadiona Bratstva in enotnosti. Antončič sta imeni, najtesneje povezani z uspehi šentjernejske atletske šole. Do petka AK Iskra Tenel, poslej le še Atletski klub Novo mesto. Zakaj? Atleti so nadve hvaležni Iskri za vse, kar je storila zanje, jim stala ob strani v najtežjih trenutkih in jim pomagala, predvsem s prevozi na treninge in tekme, ko je bilo najbolj potrebne. Toda Iskra Tenel se je znašla v težkem položaju, sredstev ni niti za osebne dohodke delavcev, kako slednjim pojasniti, da morajo pomagati še atletom. Najbolje za oba je bilo, da se je Iskra rešila tega bremena, atleti in iskraši so se razšli z iskrenim in čvrstim stikom roke. Nemara si jo bodo podali še kdaj? Brez pomoči Iskre bo težko tudi v petek novoizvoljenemu upravnemu odboru kluba, na čelu katerega bo poslej Simo Gogič iz IM V. Novomeška atletika enostavno ne sme zastati, že zaradi tradicije ne. Še najprej bo glavna usmeritev kluba oprtje na V Straži že deseti prvomajski tek STRAŽA — Že desetič se bodo letos na startu tradicionalnega in priljubljenega prvomajskega teka v Straži zbrali številni prijatelji tega športa iz vse Slovenije. Kot vsako leto bo tudi letos start prireditve na 1. maja dan ob 9.30 pred Straškim kulturnim domom, udeleženci pa bodo razdeljeni kar v sedemnajst kategorij. Organizatorja, Partizan Straža in tamkajšnje turistično društvo, tudi letos računata na dobro udeležbo. Praviloma se je vsakega teka doslej udeležilo 200 do 300 atletov, letošnji je jubilejni, spodobilo bi se, da je udeležba rekordna. Proga bo potekala po dolini Krke, njena dolžina pa bo od 400 metrov za cicibanke in cicibane do 21 kilometrov, kolikor bodo morali preteči mladinci, člani in članice ter veterani in veteranke. Dodajmo ob tem, da bodo pionirji, pionirke ter mlajši mladinci in mladinke tekle na 1.500 metrov dolgi progi, na 8 kilometrov pa tekmovalke in tekmovalci trimskega teka. Startnina znaša 200,00 din, prijave zbira Partizan Straža, p.p. 20, 68351 Straža, moč pa se bo prijaviti še na dan tekmovanja med 7. in 9. uro na startnem mestu. lastne moči, brez tujih, kupljenih atletov. Delo bo usmeijeno v kvalitetne posameznike, manj bo ekipnih tekem, ki tudi veliko stanejo. Tako naj bi si Igor Primc v tej sezoni priboril vstopnico za nastop na evropskem prvenstvu v Splitu; to bi bila prva postaja na poti k nastopu na olimpijskih igrah v Barceloni čez dve leti. Sicer pa naj bi se predvsem vrsta mladih obetavnih altetov (Dragan, Žižek, Počič, Kajtazovič, Udovčeva in še kdo) kar najbolj približala ali nemara celo stopila na jugoslovanski atletski vrh. Seveda le, če bodo delovni pogoji in treningi to dopuščali. In spet smo pri tartanu in stadionu. Upajmo, da bo ta začarani krog letos resnično pretrgan. B BUDJA ZMAGA NOVOTEHNE NOVO MESTO — Prvi del tekmovanja v 1. A slovenski namiznoteniški ligi je ekipa novomeške Novolehne zaključila na 4. mestu. V prvem kolu drugega dela pa so novomeški igralci doma gostili ekipi Murske Sobote in Radgone. Obakrat so zmagali s 6:3 in so trenutno na 3. mestu lestvice. Darko Jamšek je dobil vse igre in je v tem tekmovanju zmagal že 33-krat zapored; izgubil pa ni še niti ene igre. 108 karateistov na regijskem prvenstvu SEVNICA — Karate sekcija sevniške-ga Partizana je preteklo soboto vzorno pripravila regijsko prvenstvo v karateju v katah za pionirke in pionitje. Nastopilo je 108 tekmovalcev iz 6 klubov dolenjsko-zasavsko-posavske regije iz karate klubov Novo mesto, Dobova, Brežice, K rško, Tr-bovlje in Sevnica. Rezultati: ml. pionirji do 8 let — L Marko Cedilnik (KK Nuklearna Krško), 2. Vlado Savič (KK Jugokai Novo mesto), 3. Jernej Simerl (KK Tika Trbovlje); ml pionirke — 1. Vahida Dedič, 2. Maja Kostanjevič (obe Tika), 3. Estera Celin (KK Brežice); trti. pionirji — 1. Iztok Bu-sar (KK Sevnica), 2. Miha Kovačič (Tika), 3. Luka Blažič (Jugokai); starejše pionirke —L Andreja Auer (Sevnica), 2. Alja Perger (Tika), 3. Nina Podbevšck (Jugokai); st pionirji — 1. Igor Božič (Sevnica), 2. Peter Dimbek (Brežice), 3. Roman Markovič (Jugokai Ekipno je pri mlajših pionirkah zmagal KK Tika, pri mlajših pionirjih so bili najboljši Sevničani; pri starejših pionirkah je zmagal KK Jugokai, pri starejših pionirjih so bili prvi Sevničani. f TELEVIZIJSKI SPOREDI m % m PETEK, 27. IV. 8.00 — 0.55 TELETEKST 8.15 VIDEOSTRANI 8.25 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 9.45 MOZAIK BLUEBELL, ponovitev 5. dela nadalj. 10.35 SREČNO DEKLE, ameriški film 12.10 25 LET S SLAKI, ponovitev 13.00 VIDEOSTRANI 13.10 MOZAIK IZGUBLJENI POD TRIGLAVOM, ponovitev 13.50 SAN REMO ’90, zabavnoglasbena oddaja 15.00 SAMORASTNIKI, slovenski film ČB) 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK TEDNIK, ponovitev TIJT1 17.50 POKRIJTE JI OBRAZ, I. del angl. nadalj. 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 BAJKE NA SLOVENSKEM, dok. serija, 1/4 20.55 SMILEYJEVI LJUDJE, angl. nadalj., 4/6 21.50 DNEVNIK 3 22.15 OČI KRITIKE 22.55 UP IN SLAVA, angl. film 0.45 VIDEO STRANI TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 13.25 STARA DRUŠČINA SPET SKUPAJ, amer. film 14.35 BLED 89 — SP V VESLANJU, posnetek 15.35 SKUPAJ NA SLEDI, 4. del nanizanke 16.30 DNEVNIK I 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO 18.10 POKRIJTE JI OBRAZ, angl. nadalj., 4/6 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 3 20.05 D. JOVANOVIČ: PREVZGOJA SRCA (KARAMAZOVI), predstava SLG Celje 22.15 DNEVNIK 3 22.40 OSMI DAN 23.25 OPERNE ZGODBE, angl. serija, 4/10 0.25 SOVA SKUPAJ NA SLEDI, angl. naniz., 5/11 1.15 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM 16.00 Satelitski programi — 17.30 Zasedanje Mednarodnega olimpijskega komiteja — 19.00 Ansambel Vinka Cverleta (ponovitev) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Človek in glasba (ponovitev 9. oddaje) —21.00 Vprašajte Zvezni izvršni svet —22.00 Olimpijska kronika — 22.30 Satelitski programi SOBOTA, 28. IV. 8.05 — 1.05 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 IZBOR IZ TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI 13.40 EVROSONG, zabavnoglasbena oddaja 14.25 CIKLUS FILMOV W. DISNEY A. DRUŽINA ROBINSON, ameriški film 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.55 PREDSTAVITEV DRUGEGA DELA POPEVK ZA PESEM EVRO-ViziJE ’90 17.40 POKRIJTE JI OBRAZ, angl. nadalj., 2/6 , 18.35 VAŠ ZELENJAVNI VRT, iz-obraž. serija, 3/8 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 KOLO SREČE 22.05 DNEVNIK 3 22.25 GREHI, amer. nadalj., 2/7 23.15 ČAS LJUBEZNI, amer. film 0.55 VIDEO STRANI NEDELJA, 29. IV. 8.15 — 23.40 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI 8.40 OTROŠKA MATINEJA 10.00 LEPI UPI, zadnji del nadalj. 10.55 ROGAŠKI INSTRUMENTALNI TOREK, 1. V. 8.00— 1.45 TELETEKST 8.15 VIDEOSTRANI 8.25 PIHALNI ORKESTER PAPIRNICE VEVČE: PRAZNIČNA BUDNICA 8.55 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 11.20 MOZAIK, ponovitev 12.20 ZAKLJUČNI NASTOP PRVO-NAGRAJENCEV REPUBI IŠKA TEKMOVANJA, L del 13.05 LABIRINT, amer. film in dok. film ZNOTRAJ LABIRINTA 15.35 SKUPAJ NA SLEDI, 5. del nanizanke 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 17.55 POKRIJTE JI OBRAZ, angl. nadalj.,5/6 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 MOJA POSLEDNJA SANJA, franc, nadalj., 2/6 21.05 PESEM UPORA, franc, glasbena oddaja 22.05 DNEVNIK 3 22.25 EVROSONG, zabavnoglasbena oddaja 23.10 SOVA SKUPAJ NA SLEDI, 6. del naniz. 0.05 TEMNO OGLEDALO, amer. film 1.35 VIDEOSTRANI 8.50 VIDEO STRANI 9.00 ČENČARIJA, 2. del 9.10 ROANOAK, zadnji del amer. nadalj. 10.00 ZAKLJUČNI NASTOP PRVO-NAGRAJENCEV REP. TEKMOVANJA, 2. del 10.50 MOJA POSLEDNJA SANJA, ponovitev 2. dela nadalj. 11.45 ZDRAVILO ZA STRAH, otroški musical 12.45 20 LET PTUJSKEGA FESTIVALA 13.25 ARABSKE PUSTOLOVŠČINE, angl. film 15.00 STOJI GARTELC ZAGRAJEN 15.30 SKUPAJ NA SLEDI, 6. del nanizanke 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 MOZAIK, ponovitev 17.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.20 POKRIJTE JI OBRAZ, zadnji del nadalj. 19.30 DNEVNIK 2 20.05 FILM TEDNA NAVIGATOR, ameriški film 21.35 EVROSONG, zabavnoglasbena oddaja 22.15 DNEVNIK 3 22.35 NAGRADA DANNYJA KAYA 0.10 SOVA SKUPAJ NA SLEDI, 7. del amer. nadalj. 1.05 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM KVINTET IN ANSAMBEL BRANETA KLAVŽARJA 11.25 KMETIJSKA ODDAJA 12.25 FORMULA 1, franc, nadalj., 3/13 13.10 PRIS)LUHNJMO TIŠINI 14.00 KRIZKRAŽ 15.30 POKRIJTE JI OBRAZ, 3. del nadalj. 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 STARA DRUŠČINA, amer. film 17.55 KAVARNA 19.05 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 2 20.05 BALKAN EXPRES, 6. del nadalj. 21.00 ZDRAVO 22.20 DNEVNIK 3 22.40 SOVA SKUPAJ NA SLEDI, 4. del angl. nanizanke 23.30 VIDEO STRANI PONEDELJEK, 30. IV. 8.35 - 11.35 in 13.10 — 1.25 DNEVNI SPORED ZA TA TEDEN: 18.31 obvestila 18.55 oglasi & mali oglasi 19.00 NOVICE 19.05 oglasi >< mali oglasi 19.10 rezerviran čas 19.25 NOVICE (ponovitev) NASLOV: Glavni trg 24/1 TELEFON. 068/23-611 TELEFAX: 068/21-696 Opomba: 20.15 nogomet — 1. tekma UEFA nogomet Partizan:CZ 16.30 Satelitski programi — 18.30 Mostovi — 19.00 Vaš zelenjavni vrt (5. del) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Športna sreda — 22.15 Svet poroča — 23.15 Satelitski programi TV ZAGREB 7.00 Poročila — 7.05 TV koledar — 7.15 Pihalni orkester Papirnice Vevče — 7.45 Oddaja za otroke — 8.20 Stevan Milenkovič (posnetek koncerta) — 9.00 Ponovitev nočnega programa — 11.00 Evro-song — 11.30 Evropske razglednice —13 00 Traviata (opera)— 15.30 Folk hit — 16.30 Dnevnik 1 —16.45 Telemost s Pekingom —18.15 Ženam z ljubeznijo — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Sestanek na vrhu — 21.00 Dokumentarna oddaja 21.45 Dnevnik 3 — 22.05 Jugoslovanski - — -----iNc" šanson Rogaška 89 — 23.10 Noč z vami — 1.10 Poročila DRUGI PROGRAM Opomba: nogomet Hajduk:Osijek 16.30 SP v umetnostnem drsanju: revija - 18.10 Svet športa —19.00 Koroška poje — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žrebanje lota —20.05 Umetniški večer: Loren Bacall o Bogartu (dok. film) in Veliki sen (ameri. film) — 23.50 Glasbena parada Radenci 90 —0.10 Evrosong — 0.30 Igrani film — 2.00 Evrosong TV ZAGREB ČETRTEK, 3. V. 6.45 Poročila — 6.50 TV koledar — 7.00 Dragačevske trube —7.30 Narodna glasba — 8.30 Risani film — 10.00 Evrosong —14.00 Ponovitev nočnega programa — 16.00 Jugoslovani v Tasmaniji (dok. oddaja) — 16.30 Dnevnik 1 — 16.45 Nostalgični L maj — 18.15 Evrosong — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Žrebanje lota — 20.05 Zadnji kitajski cesar(igrani film) — 22.40 Dnevnik 3 — 23.00 Tajči (zabavnoglasbena oddaja) — 23.45 Šport danes — 23.50 Noč z vami — 0.50 Poročila 8.35 — 11.15 in 15.05 — 23.50 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 15.30 SKUPAJ NA SLEDI, 7. del angl. naniz. 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 VNOVIČ V BRIDESHEADU, angl. nadalj. 1/13 20.45 TEDNIK 21.50 DNEVNIK 3 22.10 RETROSPEKTIVA SODOBNEGA SLOVENSKEGA FILMA BUTNSKALA 23.40 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM SREDA, 2. V. 8.35— 1.15 TELETEKST 16.00 Satelitski programi — 17.00 Studio Ljubljana — 19.00 Alo, alo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Bill Oddie v raju (2. del angl. dok. serije) —20.55 Mali koncert UREDITEV PROMETA V ČASU REKONSTRUKCIJE CKŽ OD 07. 05. DO 04. 06. 1990 CELJE ZAST. SERVIS OBVOZ ZDRAV. DOM KRŠKO (MOST) SVET ORODIJ Tovarna električnega orodja Black & Decker iz Grosupljega je na letošnjem pomladanskem sejmu Alpe Adria ■ i j . 'i • i' i • i m i i •!_ j * _ . . j -1 i - -i__ii ::l________I _ I _. . ! _ eds poleg drugega predstavila tudi dva nova vrtalnika, v katerih so združene vse dobre lastnosti prejšnjih modelov in najmodernejše tehnične rešitve projektantov električnih orodij za domačo in profesionalno rabo. Vrtalnik BD154R V sodobno oblikovanem ohišju je motor z nazivno močjo 550 vatov, ki mu z elektronskim vklopnim stikalom spreminjamo hitrost od 0 do 3.000 vrtljajev v minuti. Vrtalnik je primeren za vrtanje v jeklo, beton (največji premer izvrtine pri obeh je 13 mm) in les, kjer znaša največji premer izvrtine 30 mm. S preklopnikom za navadno/udarno vrtanje, ki je nameščen na vrhu ohišja, izbiramo način delovanja glede na material, v katerega vrtamo, s preklopnikom na vklop-nem stikalu pa izbiramo levo/-desno smer vrtenja. Ta možnost nam pride večkrat zelo prav. Če se nam, denimo, sveder pri vrtanju v zid ali več različnih materialov hkrati vklešči, ga s preklopom v levo smer vrtenja lahko odvijemo. Enako velja za privijanje in odvijanje vijakov. Dodatni ročaj po potrebi montiramo na vpenjal-ni vrat vrtalnika. V kateri koli položaj ga postavimo tako, da ga sukamo okoli vratu vrtalnika. ■■■H ■■■■HI Boljši časi za naše domače in poklicne mojstre ;'f . i - • Elektroniki vrtalnik BD 230R a 650-vatnlm motor|em |e na našem trgu novoat. Sodobno oblikovano ohišje z močnim dodatnim ročajem, preklopnik za Izbiro hltroatl vrtenja In udarjanja ter molnoatl vrtenja levo/deano ao glavne laatnoatl tega vaeatranako uporabnega orodja. Vrtalnik BD 230R Ta model je namenjen zahtevnejšim uporabnikom in profesionalcem, saj ga odlikujejo številne možnosti: s posebnima preklopnikoma lahko nastavljamo hitrost vrtenja (0-1100/min in 0-2 800/min) ter hitrost udarjanja (0-19 800/min in 0-50 400/min). Stroj s 650-vatnim motorjem tehta le 2,2 kg in je dvojno izoliran, tako da dodatna ozemljitev ni potrebna. Vklopno stikalo z gumbom za elektronsko nastavitev hitrosti omogoča vnaprejšnjo izbiro v različnih območjih mehanske hitrosti in pri obdelavi različnih materialov. Na vrhu ohišja je poleg drugih tudi stikalo za izbiro smeri vrtenja, poleg njega pa posebna tabela. Na njej so odtisnjene priporočene kombinacije mehanske in elektronske nastavitve hitrosti, ki jih lahko spreminjamo glede na materiale. Vnešeni so tudi ustrezni premeri svedrov. 7, Zaradi varnosti in ležjega dela ima vrtalnik BD 230R močan dodatni ročaj, ki ga nastavimo na vpenjalni vrat in po želji obrnemo v najugodnejši položaj. Ob tem ročaju je montiran še nastavek za globino vrtanja. Vrtalnik je tovarniško dovolj namazan in zato zahteva le običajno vzdrževanje. Ko se ščetke motorja izrabijo, se vrtalnik samodejno izklopi. Tako je komutator zaščiten pred poškodbami. Če se stroj zaradi preobremenitve ali nepravilne uporabe pokvari, ga pošljete v najbližji zbirni servisni center (našteti so v garancijskem listu) oziroma kar v tovarniški servis v Grosuplje, kjer bodo okvaro v nekaj dneh odpravili in vam orodje vrnili po pošti. Za vse ostale informacije, cenike in prospekte se obrnite na naslov BLACK & DECKER — JUGOSLAVIJA, p. o. Grosuplje, Brvace 11,61290 Grosuplje, tel. 061 /773-511 (h. c.), 061 /771 -196 (trgovina) in 061 /771 -021 (servis). ZA OGREVANJE SANITARNE VODE IN PROSTOROV. ODVZEMA TOPLOTO IZ ZRAKA, JO ODDAJA VODI IN VAM TAKO PODARJA 2/3 ELEKTRIČNE ENERGIJE. MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA INFORMACIJE: GORENJE SERVIS, PARTIZANSKA 12. TITOVO VELENJE TEL.: (063) 856-796 SILIKATNI FASADNI ZIDAK NF 1/1 SILIKATNI MODULARNI BLOK 4/1 CEPLJENA SILIKATNA FASADNA OPEKA □PEKARNA-RUDNIK MALOPRODAJNE CENE DIN/KOS ' CENE VELJAJO fco PROIZVAJALEC NALOŽENO NA KAMION VRAČUNAN JE 25% POPUST OB GOTOVINSKEM PLAČILU PORABA/m2: ZIDAK J/- BLOK 250 x 65 250x 120 23 (zid 20), 34 (zid 30) 55 23 NAZIV FORMAT mm DEB. mm Z DAVKOM BREZ DAVKA bela oker, rdeča bela oker, rdeča ZIDAK 250x120x65 3,53 4,14 2,71 3,18 MOD. BLOK 290x190x140 13,02 10,00 COS 20 250x65 20 1,32 1,45 1,02 1,12 COS 24 250x65 24 1,32 1,45 1,02 1,12 COS 30 250x65 30 1,36 1,52 1,04 1.17 COS 40 250x65 40 1,76 1,93 1,36 1,49 COS 60 250x65 60 2,63 2,92 2,02 2,25 COS 80 250x65 80 3,56 3,81 2,75 2,94 COV33 250x120 33 3,79 3,79 2,93 2,93 , M* \‘a '••v • '■ka. (ček-KS-17) MOTOKULTIVATOR Labinprogres junior mondial, s priključkom — frezo, prodam. Tel. (068)21-814.(1382-KS-17) TRAKTOR UNIVERZAL 35 KM, na prednji pogon, prodam. Tel. (0608) 79-624, od 15. do 20. ure. (P17-52MO) TRAKTOR URSUS C-335 ali C-360, malo rabljena, s kabino, prodam. Pavel Zgonc, Ravnik 10, Šentrupert, tel. 40-052. (1339-KS-17) KOSILNICO BCS prodam. Ludvik Novak, Dolenja vas 10, Otočec. (1359-KS-17) KOSILNICO BCS (Poljostroj) z die-selskim motorjem, staro eno leto, prodam. Jože Kobe, Dolž 48, tel. 43-864. (PI7-34MO) TRAKTOR Eicher, letnik 1965, s koso, prodam po ugodni ceni. Ivan Cvetko, Globoko 56. (P17-35MO) TOMO VINKOVIČ 818, zadnji model, star 10 mesecev, ugodno prodam . Tel (0608) 88-249. (P17-38MO) TRAKTOR ZETOR 42 prodam ali zamenjam za 52-11. Prodam tudi obračalnik Sental in suho seno. Tel. 40-170. (P17-40MO) KOSILNICO BCS prodam. Franc Medle, Sela pri Ratežu 10, Otočec, tel. 85- — -------KS "• razno NAJAMEM lokal za trgovino v centru Novega mesta. Telefon (061)314-298, po 15. uri. (P17-13MO) Trpljenje si prestal, sedaj boi v grobu mimo spal ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA CIMERMANČIČA iz Stopič 60 se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam nesebično pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku, pevcem, kolektivu Krke, tovarne zdravil, in ŽTO-Sekcija za vleko vlakov Novo mesto. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Gospodar življenja je poklical k večnemu počitku MARIJO kupim KUPIM stanovanjsko hišo ali vrstno hišo ali parcelo v Novem mestu. Tel. (068)24-862. (1371-KU-17) KUPIM hrastov ali kostanjev hram v izmeri cca 4 x 5,5 m v okolici Krškega ali nni f A TKTT/-N IN HilVl/\TN lV_x z Božakovega 10 pri Metliki Iskrena hvala sosedom, sorodnikom in vaščanom za pomoč. Najlepša hvala gospodu arhidiakonu Vinku Veglju in duhovnikom za lepo opravljen obred ter moškemu oktetu za lepo petje. Prav tako hvala za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje sodelavcem BETI Metlika-program Preja, LISCI Sevnica, Skupnim službam uprav, organ občine Novo mesto, Slovenijašportu Ljubljana in gospodu župniku Albinu za poslovilne besede pri odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste pokojno mamo pospremil’ na njeni zadnji poti! Vsi njeni NUDIMO vam vse informacije o zaposlitvi v tujini. Telefon (064) 70-365. (PI7-IMO) ŽENSKO /a občasno pomoč v gospodinjstvu in na vrtu iščem. Ponudbe pod šifro: »KRŠKO«. (PI7-44MO) preklici JOŽEFA KRANJC, Klcnovik, prepovedujem deianjc kakršnekoli škode po naših parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. (1347-PK-17) čestitke LIDIJI JERINA iz Metlike iskreno Čestitamo ob uspešno končanem študiju na medicinski fakulteti — stara mama, Štublarjevi in Škofovi. (PI7-94MO) zahvale Iskreno se zahvaljujem zdravniškemu osebju novomeške bolnišnice, posebno dr. Janežu in dr. Žuniču, ki sta mi rešila življenje z uspešno opravljeno operacijo glave. Hvaležna pacientka Veselka PAVLOVIČ. (1328-ZA-17) Veterinarju ZIDARJU iskrena zahvala za uspešno zdravljenje! Hvaležna Pavla Glušič, Jesenice 19, Šentrupert. (1348-ZA-17) obvestila ROLETE — ŽALUZIJE izdelujem in motiram po konkurenčnih cenah. Tel. (068)44-662. (P17-56MO) NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Naročila sprejema in daje vse informacije: Jože Prosenik, gostilna Humek, Dobova, tel. (0608) 67-607. (P8-6MO) GRADITELJI IN INŠTALATERJI, POZOR! Po ugodni ceni izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Kličite popoldne ali zvečer na tel. (063) 39-878! (P17-9MO) SALON ZA MASAŽO »ROMANA« SAVNA HOTEL G ARNI OTOČEC, tel. 85-150,21-830. (ček-OB-17) STEKLARSTVO ANTON KASTELIC Dvor pri Žužemberku Izvajam vsa steklarska dela in se priporočam! (1368-OB-17) ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila sestra, teta in botra FRANČIŠKA UMEK iz Velikega Cerovca 32 Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem, ki so nam pomagali, darovali vence in cvetje in izrekli sožalje. Zahvala tudi patru za opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete AMALIJE SLANC iz Slamne vasi 9 se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam kakorkoli pomagali ter izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric IVAN RUNOVEC iz Krškega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo delovnim organizacijam ZS TRIGLAV POS KRŠKO, SOP Klepar Krško, Obrtnemu združenju Krško, kolektivu Tržnice in ZZB NOV Krško. Posebna hvala pevcem za zapete žalostinke. g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in govorniku Stanetu Kukovičiču za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi stari oče, tast, brat in stric IGNAC PATE iz Repč pri Trebnjem Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala govorniku za poslovilne besede, pevskemu zboru in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica JOŽEFA SAKSIDA i Dolža 64 Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in vence, nam izrekli sožalje ter pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Naša iskrena hvala Tovarni zdravil Krka, Komunali Novo mesto in OŠ Janeza Trdine iz Stopič, še posebno pa sosedom in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni T Ena se tebi je želja spolnila, i» zemlji domači da truplo leži (F. Prešeren) Tja. vedno je odšla k večnemu počitku naša dobra žena, sestra, teta, prijateljica 'v' IVANKA MILETIČ • /A (roj. Kapler) iz Brežic, Hrastinska pot 47 Globoko presunjeni ne moremo verjeti, daje ni več med nami. Šele dve letije, odkar seje po mnogih letih vrnila iz Amerike v rodni kraj, da bi jesen življenja preživela med svojimi. Zahrbtna bolezen ji je pretrgala življenje mnogo prezgodaj. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje in darovali cvetje ali za boj proti raku. Hvala zdravstvenemu osebju s kirurgije Splošne bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin in g. župniku za tolažilne besede in lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Ljubili svojo ste družino, ljubili zemljo ste in dom, ostala grenka nam je bolečina, ko odšli ste v večni dom. ZAHVALA V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga, skrbna mama, babica, prababica in teta MARIJA MIHALIČ Družinska vas 21, Šmarješke Toplice Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje. Posebna zahvala nevrološkemu oddelku bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin, sodelavcem Tovarne zdravil Krka-PE Hotel grad Otočec, gospodoma župnikoma za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Žrtvovati se, trpeti — bilo vaše je življenje, iti preko smrti, spet živeti bil vaš up je, hrepenenje... ZAHVALA V 90. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra mama, babica in teta NEŽA KUKMAN iz Ručetne vasi 5, Črnomelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, duhovnikoma iz Črnomlja, Sekciji za promet Novo mesto, ZB za poslovilne besede in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Ljubil si svojo družino, ljubil si delo in dom. Ostali smo z bolečino, ti odšel si v večni dom. ZAHVALA V 69. letu starosti nas je po hudfbolezni zapustil dobri in skrbni mož, oče in stari oče MATIJA HUDAK Učakovci 13 pri Vinici Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo oddelku za intenzivno nego na kirurgiji v novomeški bolnici, organizaciji ZB Vinica, tozdu Novoteks Vinica, lovski družini Vinica, GD Učakovci, Beltu Črnomelj, društvu upokojencev Črnomelj, govornikoma Živčiču in Maliču za poslovilne besede pri odprtem grobu ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Anica, sin Matija z družino, hčerke Anica, Slavica in Marija z družinami iz Kanade Ljubila si svojo družino, ljubila si delo in dom, ostali smo z bolečino, ti odšla si v večni dom. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica LJUDMILA ŠKARJA iz Ravnika pri Šentrupertu Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, podarili cvetje, g. župniku in g. Branku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru za zapete žalostinke in Malči Kostrelčevi za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala zdravnici Munkovi in patronažni sestri. Vsem ponovno prisrčna hvala! Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega, nepozabnega moža, brata, svaka in strica FRANCA ZAGORCA iz Orehovice 34 se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli ustno ali pisno sožalje, podarili cvetje in pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družinam Tadešček, Božič in družini Štefke Jančar za nesebično pomoč, osebju zdravstvenega doma Šentjernej — dr. Baboriču, patronažni sestri — za njihov trud in obiske na domu v času njegove bolezni, pevcem iz Orehovice, godbi iz Šentjerneja, gasilskim društvom, nosilcem praporjev in govornikom za poslovilne besede ter gospodu župniku za opravljen obred. Vsem prisrčna hvala! Žalujoči: žena Rezka, brat Jože, svakinja Vera, nečaka Dušan z družino in Silvana ter ostalo sorodstvo £ 17—18 (2123—24) 26. aprila 1990 DOLENJSKI UST ANTON JAKŠE tovarišem, ko sta lepila plakate, tako rekoč »bogu za hrbtom«. Največji uspeh pa je bila lani dokončana akcija napeljave telefona, v kateri se je na ta način povezalo s svetom okrog 250 gospodinjstev, medtem ko je preje imelo telefon skoraj desetkrat manj hiš. Sedaj gradijo v Cerovem logu tenis igrišče pa majhen bazen, da se bodo imeli poleti kje hladiti »Nekateri pravijo, da zapravljamo denar, a do zdaj smo vedno vse dinarje in potne kaplje vlagali v «pomembne« stvari, pa je že čas, da začnemo misliti tudi na, »V Orehovici je Socialistična i zveza tisti prostor, kjer so se do-* go valjali za akcije za napredek i podgorjanskih vasi«je bilo slišati čna včerajšnji podelitvi letošnjih * 1 * ' 'cih i — - h občinskih priznanj OF novomeš-$ ke SZ(DL) najzaslužnejšim po-$ sameznikom iz krajevnih skup-hnosti, ko je nagrado prejemal J A nton Jakše iz Cerovega loga pri h Orehovici Dejansko ni bilo tako h le v Orehovici ampak je bila So- * cialistična zveza dežurni odgo-k vomi za razvoj in napredek še J mnogih vasi in krajevnih skupno- * sli Po izidih nedavnih volitev so-< deč, ki so SZ prinesle bolj malo £ glasov, so ljudje v predvolilni | vsesplošno politični mrzlici na to J hitro pozabili k »Pri nas tisti ki so zdaj v Demo ’’ su, pravijo, da jim nismo dali di-, hali pa ni res tako. Se zdaj jih ni blizu, ko se pogovarjamo o delu, potem bodo pa spet rekli da jih ne pustimo zraven. Nekateri mislijo, da je delo v krajevni skupnosti privilegij. Pri nas pa je bilo vedno zmeraj glavno delo, ne politika,« pravi Anton Jakše, ki pa odločno zatrdi da so se v krajevni skupnosti vedno brez večjih težav dogovarjali za različne akcije, po načelu, da lepa beseda vedno lepo mesto najde. Le z vikendaši kijih imajo v krajevni skupnosti precej, je križ, z njimi se ne da dogovoriti za nobeno sodelovanje v akcijah. J V zadnjih letih so v Orehovici po-asfaltirali še skoraj zadnje ceste. Jakše pravi da sta en kratek makadamski košček našla sedaj s i začnemo misliti tudi na tovrstno izboljšanje kakovosti našega življenja, da niti ne govorim, koliko veselja smo naredili ta mladim, našim in šentjemejskim,« pravi Jakše. Napredek sicer prihaja v vasi po znanem obrazcu: nekaj zagnancev, potem pa krajevni samoprispevek, Orehovčanidobijo nekaj denarja še s peskokopom, po Jakšetovem imajo srečo tudi da se predsednik spozna na stvari da sejavijo na razpise, kjer je možno kaj dobiti za razvoj krajevnih skupnosti vedno pa seveda prispevajo tudi ljudje sami Najprej smo omenili zagnance, brez katerih se lahko sfiži še tako dobra ideja. A nton Jakše je gotovo eden izmed njih v Orehovici Poznan je kot dela voljan, vztrajen poštenjak, tako da mu tudi ni težko pridobiti ljudi za akcije. Jakše je po poklicu avtoelektričar, a sedaj že tri leta dela v šentjernej-skem Mercatorju kot prodajalec. Pra vi da je pač bližje doma (preje je bil sedem let v novomeškem IMV) in da mu tako ostane več časa še za vse druge svoje zaposlitve. Družina doma obdeluje tudi nekaj zemlje, medtem ko je na domači kmetiji v Orehovici ostal brat Jakše pa je tudi predsednik Gasilskega društva v Cerovem logu, tajnik Lovske družine, načelnik štaba civilne zaščite in seveda predsednik SZ, ki ji je v Orehovici po prebolikovanju m stranko uspelo zadržati večino članstva. Verjetno prav zato, ker se ni šla politike, ampak je delala, v tem delu Jakše še posebej omeni skrb za ostarele ter tradicionalne pomladanske čistilne akcije, za kar namera vajo skrbeti še naprej, ko Zelenih pri njih ni toliko čutiti kot drugje. Z UNDIČ-DRA GA Š 5 * i 0 i i 0 l I I Zlati znak sestri Jelki Plaperjevi S skupščine Zveze društev medicinskih sester # I i 0 0 0 0 * 0 { 0 0 0 0 0 0 0 * 0 0 0 0 0 Na nedavni letni skupščini Zveze društev medicinskih sester Slovenije v Ljubljani so po burni razpravi o potrebi po uvedbi študija na sedmi stopnji zahtevnosti za to vrsto poklica in po volitvah novega vodstva sledili slovesnejši trenutki: podelitev priznanj Zlati znak za poklicno in društveno delo najbolj zaslužnim medicinskim sestram. Med dobitnicami, ki so letos prejele to visoko odličje, je tudi višja medicinska sestra Jelka Plaper iz Novega mesta. Za odličje jo je predlagalo Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Novo mesto. Čeprav gre za številčno kar močno društvo za območje dolenjske regije in krške občine, so med njegovimi člani zelo redki tisti, ki so doslej prejeli Zlati znak. Jelka Plapeijeva že več kot 30 let dela kot glavna sestra na dermatovenero-loškem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto. Z oddelkom živi ves čas od njegovega delovanja, saj je bila med tistimi, ki so oddelek ustanovili. Z izkušnjami in znanjem je pomagala pri izobraževanju bolničark in kasnejših novih kadrov na oddelku in s svojim delom potrjevala vse tiste vrednote, ki odlikujejo poklic medicinske sestre. KRESOVANJE IN ČARODEJ JANI ŠMARJEŠKE TOPLICE — Za slovo od aprila in za prijeten prehod v najlepši pomladni mesec so v Zdravilišču pripravili kresovanje, ki bo v nedeljo, 30. aprila, na gozdni jasi. Kresovanje se bo začelo ob 7. uri zvečer, za zabavo pa bo skrbel Stane Gorenc. Naslednji večer bo v restavraciji hotela goste zabavala skupina Abadoni, gost večera pa bo čarodej Mr. Jani s svojim magičnim programom. RONČELOV AVDIOVIZUALNI PROGRAM ŠMARJEŠKE TOPLICE — V spodnji restavraciji hotela Šmatješke Toplice se bo danes, 26. aprila, ob 8. uri zvečer predstavil Brane Rončel, glasbeni urednik na ljubljanskem radiu, s svojim avdiovizualnim programom. Gre za program, ki uporablja fotografski in avdio medij. V DISKOTEKI ZA PRAZNIK OTOČEC — Tukajšnja diskoteka ne bo kot običajno odprta le v drugi polovici tedna, ampak se bo mogoče ob disko glasbi zabavati vse praznične dni. Posebno zanimivo bo že drevi, ko bo nastopal duo Tom-Tom; fanta izvrstno igrata pop glasbo in večno zelene melodije, komur pa bo ob njunem izvajanju prevroče, bo lahko za žejo degustiral peneče vino Barbara. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Gradnja avtobusne postaje ni šla mimo inšpektorjev — Kdo prevrača smetnjake po Grmu? Lipe, marke ali vendar le dinar? NOVO MESTO — Prejšnji četrtek je najprej telefoniral naš bralec iz Novega mesta (njegovo ime poznamo, enako vseh ostalih klicateljev, prav nihče pa ni želel biti z imenom omenjen v časopisu), ki bi rad vedel, kje so bili inšpektoiji med gradnjo novomeške avtobusne postaje, ko zdaj ugotavljajo, da je vse narobe, in na čigav račun bo šlo to popravljanje postaje. Načelnik novomeške Uprave inšpekcijskih služb Andrej Tiran je zatrdil, da ne drži, da med samo gradnjo niso bili aktivni. Vseskozi sojo spremljali in tudi ukrepali. Poglavitni problem pri avtobusni postaji pa je dokumentacija. Inšpektoiji so izdali sedaj ustrezne odločbe za odpravo napak, ki jih je res veliko in izvajalec mora to narediti, če hoče dobiti uporabno dovoljenje. Na čigav račun bodo šla popravila, pa si lahko mislimo. Bralec iz Trebnjega, ki naj bi bil plačal kazen za napačno parkiranje, čeprav niti nima avta, je tokrat pohvalil to našo rubriko in se nam zahvalil za pomoč, da povsem nezmotljivi, svetuje, naj le dvakrat pogledajo, preden kaznujejo. propagande za DEMOS. Njihov žup-'* ‘ * '■' M dr. Pučnika, seje Naša bralka iz Adamičeve ulice v Novem mestu je predlagala zaposlitev Za miličnike. Prepričana je, da bi lahko enkrat postavili zasedo nepridipravom, ki vsak teden znova s petka na soboto ali s sobote na nedeljo ponoči po celem Grmu prevrnejo vse smetnjake, celo ve- like kontejnerje. Vesela bi bila tudi, ko tdo od poklii bi kdo od poklicanih opazil črno smetišče v poganski bosti, ki nam res ni v ponos. je prišla resnica na dan. Dejstvo je, daje bila po i položnica poslana na napačen naslov. Miličnikom, ki očitno tudi niso Halo, tukaj Dolenjski fist! Novinaiji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.__________________ Bralka iz Novega mesta je predlagala, da bi bilo dobro, ko bi poroke na Otočcu ne potekale v grobni tišini. Prepričana je, da bi vsakdo rad plačal nekaj več, da bi poroko spremljali z glasbo. Je pač v človeški naravi, da tako žalost, še bolj pa veselje, povezuje z glasbo. Upokojeni bralec s Senovega, član ZKJ od leto 1951 in komunist po prepričanju, je okrcal Markoviča, ker dinar povezuje z marko ter novinaije, ki računajo v lipah, vsi skupaj pa živimo v Jugoslaviji, kjer je dinar še vedno edino plačilno sredstvo. Dejal je še, da ne drži, da duhovščina ni delala predvolilne Ajdovska jama ie »spregovorila* Arheološko najdišče Ajdovska jama vse bolj pomembno - Predstavitev tretjega kroga raziskav — Kaj se skriva v najstarejši plasti?_____________________ KRŠKO — Če bi sodili zgolj po številu obiskovalcev, ki so v petek, 20. aprila, zvečer prišli v malo dvorano Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja na pogovor o Ajdovski jami in na predstavitev strokovne knjige o nji, bi temu edinstvenemu arheološkemu najdišču na naših tleh ne pripisovali kaj prida pomena. Obisk je bil skromen, je pa bilo zato toliko bolj bogato vse to, kar je bilo slišati o dosedanjih raziskavah in o že uresničenih ter načrtovanih zamislih. Prve omembe o najdbah iz Ajdovske jame pri Nemški vasi so stare že več kot sto let. Kot strokovnjak je v plasti jame prvi zakopal Srečko Brodar leto 1938 in ugotovil, da gre za pomembno neolitsko najdišče. Sele sistematične arheološke raziskave, ki so se pod vodstvom Paole Korošec začele leta 1967, so opredelile kultno namembnost prostorov v jami. Stroka ugotavlja, da je jama pred 5500 leti nekaj časa služila kot podzemno pokopališče in kot prostor čaščenja kulta mrtvih in zagrobnega življenja. Odkritja prvega neolitskega najdišča s pokopi pri nas — tudi v svetu je zelo redko — so spodbudila tretji krog arheoloških raziskav, ki so trajale od leta 1982 do 1984. Izledki teh razis- le v svoje programe, še na Posavski muzej, krško Kulturno skupnost in Kulturno skupnost Slovenije. Omeniti je seveda treba tudi pomoč, ki so jo v materialu, delu in uslugah nudile delovne in druge organizacije iz krške občine. Nadaljevati pa nameravajo tudi dosle brezplodno iskanje neolitske naselbin« Podzemna nekropola v Ajdovski jam nedvoumno kaže, daje bila njena oko lica naseljena, vendar pa sledov nase! bine na višje ležečih primernih točkal niso odkrili. M. MARKELJ • Na predstavitvi knjige in v pogo ‘ nik kr voru so sodelovali: predsednik škega odbora za varstvo naravne in kulturne dediščine Slavko Šribar, avtorica knjige Milena Horvat in arheologinja Paola Korošec. Slavko Šribar je ob tej priložnosti Horvatovi, Koroščevi in Znanstvenemu inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani podaril razkošno monografijo o Krškem kot priznanje za opravljeno delo. Za prijetno vzdušje pa je poskrbel Leskovški oktet. Že prvič — zmaga Nova posadka Kuzmič -Ramovž zmagala na prv skupni dirki v Opatiji kav so predstavljeni vknjigi Milene Horvat. Veliko zanimanje strokovne javnosti, ki so jo sprožila ta izjemno pomembna odkritja, so razširili krog ustanov, ki so raziskovanje jame uvrsti- Novost v novejših raziskavah, ki niso zajete v knjigi, je predvsem to, da so raziskave postale interdisciplinarne. Analize izkopanin, ki so, mimogrede povedano, sicer zelo drage, strokovnjaki opravljajo- zastonj, obračunavajo le uporabo naprav. Letos bodo arheologi končali izkopavanja v holocenski plasti in se lotili nižjih plasti. Upajo, da bodo prišli do še starejših najdb, kar bo pomembnost Ajdovske jame še povečalo. OPATIJA — Na prvem letošnjem av tomobilskem raliyu za državno prvenstva ki je bil v soboto na zahtevni istrski progi je naš najuspešnejši voznik Brane Kuzmi z novim sovoznikom Marjanom Ramov žem spet prepričljivo ugnal vse tekmece Posadka Kuzmič — Ramovž, ki tekmu za barve odlično organiziranega rali teama IMV — Revoz pod vodstvom ne r> r\ :■ r> p p p V načrtih je tudi priprava in kasnejši izid monografije ter postavitev razstave. Vpdnjak ni M zastrupjen To je kar dvakrat potrdila analiza, katere izsledke pa si prizadeti napačno razlagajo________________________ NOVO MESTO - V prejšnji številki našega časopisa je izšel članek z naslovom »Je vodnjak res zastrupljen?«, ki govori o tem, kaj naj bi se bilo zgodilo v začetku letošnjega leta v žum-berški vasici Dušiči pri Radatovičih. V noči z 9. na 10 januar letos naj bi bil neznanec v vodnjak Jureta Badovinca vrgel več vrst herbicidov in tako zastrupil vodo. Po zatijevanju Zdenke Brdar, hčere gospodarja Jureta Badovinca, je to, daje voda v njihovem vodnjaku zastrupljena in seveda neprimerna za človeško in živalsko uporabo, potrdila analiza vode, ki so jo opravili v novomeškem Zavodu za socialno medicino in higieno. Seveda je ta »dogodek« in vse okoli njega močno razburilo ljudi v teh žumberških krajih. Vendar ima zadeva še drugo plat, ki jo je pojasnil dipl. inž. Dušan Fortuna, specialist sanitarne kemije z Zavoda za socialno medicino in higieno. Vendar sto 22. marca Zdenka Brdar in njen oče Jure Badovinac ponovno prinesla vodo v analizo. Povedali so jima, da z njihovo vodo že pri prvi analizi, razen vonja in okusa, ni bilo nič na- robe in da je taka analiza draga. »Cepi nik je delil letake za r jezil bralec in še vprašal, ali lahko pri nas kar vsak izdaja časopis. Bralcu se namreč ne zdi najbolj prav takšno početje že omenjenega župnika. Bralka iz Črnomlja pa predlaga domačemu Viatorju, naj hotel zapira ne šele ob 22. uri, ampak malo preje. Potem da bodo ljudje lahko hodili v Črnomelj gledat svetovno atrakcijo: natakarje, ki hodijo s kurami spat. Bralec iz Ljubljane je potožil nad »domačini«, ki ne spoštujejo lastnine vikendašev in se menda marsikje neusmiljeno spravljajo nad nedolžne rožice, drevesca, trte in podobne nič krive reveže. Bralec iz Škocjana se je pritožil, da zaščitnih sredstev v trgovinah ne prodajajo le za to posebej usposobljeni ljudje. Posledice? Slaba navodila. Na to račun si je sam uničil ves pridelek. Česa, ne pove, kot ne, kdo je, da ne bi bilo zamere in tudi rogaj a. Potožil je tudi, da cene, kijih mi objavljamo na tretji strani, niso resnične, da so dejanske na sejmu vedno občutno višje. Očitno bomo morali okrcati naše informatorje. Z. L.-D. ieprav je uradna cena toke analize 1400 dinarjev, smo prvo analizo računali samo 100 dinanVv, ker gre v takem primeru le za zaščito ljudi in za spodbijanje raznih govoric. Vendar sto odgovorila, da cena ni pomembna. Drugi vzorec je bil preiskan 27. marca, po analizo je prišla Brdarjeva. Spet smo analizo računali samo 100 dinaijev in jasno povedali, da z vodo ni nič narobe. Svetovali pa smo ji, naj bo vodnjak zaklenjen, kajti vsi vodni viri morajo biti zaščiteni. Glede na to, daje voda imela vonj in okus po trohnobi, bi bilo prav, da bi vodnjak dobro očistili,« pravi inž. Fortuna. S tem je, vsaj kar se stroke tiče, ta pa je v tem primeru edina odločilna, ta zadeva končana. A. B. kdanjega Branetovega sovoznika Rudiji Salija, je z vozilom Renault 5 GT turbf povedla že na prvi hitrostni preizkušnji (HP). Na mokri cesti je njun najnevamejS tekmec Tihomir Filipovič v sedmi HP zlet tel v jarek, novomeška posadka pa je J nadaljnjih etapah na makadamu, kiju! šibkejšemu motorju obdržala prednoš pred zasledovalci in na veliko zadovolji stvo predstavnikov sponzoijev Renaulti in Maribora zmagala. 9. rally Rivier* Opatija je privabil tudi vrsto tujih posadk ki so na koncu prav tako morale priznaj premoč ekipe Rcnault-Marlboro, saj je bij la najboljša tuja dvojica Calderoli -j Trohbi iz Italije s fordom siera cosworn šele tretja, z zaostankom 3:52, druga pa st* bila domačina Popovič in Santič (IR, lai» cia delta integrale), z zaostankom 2:52. M. KLIN< RDEČI BARON V ČRNOMLJU ČRNOMELJ — Diskoteka grad v Črnomlju nadaljuje z gostovanji popularni! slovenskih skupin. V soboto, 28. aprili bodo poskrbeli za ljubitelje pop-rod glasbe z nastopom ljubljanske skupili Rdeči baron. Dušan Fortuna »12. januarja letos je Milan Vikto-rovski prinesel vzorec pitne vode iz kapnice Jureta Badovinca iz Dučičev. Ugotovili naj bi, če je voda primerna za uporabo. Povedal je, kaj naj bi se bilo zgodilo tiste noči. Ko gre za odkrivanje herbicidov, pesticidov in podobnih snovi, smo mi kar dobro opremljeni. Odločili smo se, da bomo iskali herbicide, ki so pri nas v prometu. Vendar že videz vode ni bil sumljiv in tudi analiza ni pokazala nič od tega, kar smo iskali. Vse vrednosti so bile daleč pod dopustno mejo za pitno vodo. Potem smo vodo tudi poskusili: ne vonj ne okus nista bila čisto, imela je okus po trohnobi. Zaradi teh dveh napak smo tudi napisali, da voda ni primerna za uporabo. Vse to smo povedali tudi Viktorovskemu, ko je prišel po izvide analize,« je povedal inž. Fortuna. /S Lestvica narodnozabavne glasbe studio Studia D in Dolenjskega lista *hIM0>r Žreb je prejšnji tajen podelil nagrado za sodelovanje pri oblikovanju lestvice BERNARDU ROŽMANU iz Adlešičev. Nagrajencu čestitamo! Lestvica najbolj priljubljenih narodnozabavnih melodij pa je za ta teden z eno novostjo takšna: 1 (3) Raj pod Triglavom — ANSAMBEL L. SLAKA 2(1) Haha, Košir se še ne da — AVSENIK 3 (2) Ko je praznovanje — ANSAMBEL M. KLINCA 4 (6) Bela krajina — KVINTET KRES 5 (—) Ob reki — SPOMIN 3 i—i ud reai — .->rvjiviui 6 (4) Kakor sedaj cvetel bo maj — ANSAMBEL F. MIHELIČA 7 (5) Ženinu in nevesti — MARIBORSKI KVINTET r, . .-L A KTO A liDCI CI AVCMI I \ / i ji ženinu m ncvcau — ivmi\u*vi\um 8 (10) S pesmijo na ustih — ANSAMBEL SLOVENIJA 9 (7) Dolenjski kaveljci — ANSAMBEL I. PUGLJA 10 (9) Pa prišel je dan poroke — ANSAMBEL V. PETRIČA Predlog za prihodnji teden: Za materin praznik — BRATJE IZ OPLOTNICE Glasujem za: pri rei tO' ju ski ke čil Pu na loj od *m Po 8o če, izv Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto DOŠEL JE, DOŠEL ZELENI JURU — Pregovor pravi: če Jurij (24. april) toplo vreme zakuri, širom pomladi odpre duri. Juriju pa so se v Beli krtini - - ...............»so hodili od hiše do hiše in zanj prosili nek